Ameriška iieAjii—Ho NO. 25 AM€R!CAN IN SPIRfF FORCIGN !N LAKGUAGS ONLY i—t—wna L11 E CLEVELAND 3, O., THURSDAY MORNING, FEBRUARY 5, 1953 SLOVGNIAN MORNING NGWSPAPGR LETO Lin — VOL. Lm Ukana ameriških čet proti rdečim v Koreji se je sijajno obnesla Novi grobovi Dimitri Mahu V mestni bolnici je umrl Dimitri Mahu, doma iz Albanije. Bil je vdovec, 70 let star in sta-nujoč na 7954 Lorain Ave. V Dvesto ameriških letal je JuS°slaviji zapušča srna brata razstrelilo in uničilo bun-: " ^°greb bo lz) Grdin°- kerje komunistov. I pogrebn^a oda na E- j oz. ot. v soboto ob 1. uri v cer- SEOUL, Koreja. — Slavni a- kev sv. Save in potem na poko- riški vojaški odred, oprem- pališče. ben z eksplozivi in ognjemetal-je v torek uničil dve komu- Frank Bučar V sredo popoldne je preminul cistični gorski poziciji ter pobil na svojem domu na 17606 Grove-300 komunistov. Celotna o- wood Ave. dobro poznani Frank Racija je bila posledica preve-,Bučar st- star 61. let. Tukaj za-jane ukane. ; pušča soprogo Mary, rojeno Pri tem napadu je sodelovalo Perko, doma iz Kala, fara Am-®kali 200 ameriških udarnikov, brus, sinova Frank ml., Louis, ^ so nad tri ure razstreljevali hčere Mary Turk, Frances Bus-bunkerje ter pobijali komunis-1 bet v Louisville, Ken., Marga-^e> preden so se umaknili pred ret, Helen, 7 vnukov in več so-silnim ognjjem komunističnih . rodnikov. Rojen je bil v Dobra-^ožnarjev. Ivi, kotniška fara na Dolenjskem, Pred tem in med tem so ame- kjer zapušča brata Jožefa in se-Nški tanki in letalci silno raz- stro Marijo. Tukaj je bival 44 bijali po nekem sosednjem gri-^et. Zadnja tri in pol let je vo-cu, radi česar so komunisti so- dil z sinom slaščičarno na E. 148. ddi, da bo na tisti grič izvršen St. in Lakeshore Blvd. Poprej ^aPad, zato niso ojačili onih je delal pri National Bread Co. Veb položajev, ki sta bila v 17 let. Bil je član dr. Cvetoči :esnici napadena. -o Noble št. 450 SNPJ, kjer je bil večletni tajnik kakor tudi zapisnikar. Pogreb se vrši v soboto popoldne ob 1:30 uri iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 458 E. 152. St. na Lakeview pokopališče. Ameriška vojaška sila na Daljnem vzhodu je Pripravljena na akcijo Ameriška n^anca ,ahko1 Eisenhower uvaja nov an thr:j: varnostni program za ske obaie. j yj© vladne uradnike Washington. — Podadmi-1 Briscoe, poveljnik amer. bro- ^ 9^ PDJgram bo pomel s pi- Milijoni gredo za pomoč ljudem, ki je niso potrebni Vlada utegne odreči pomoč državam, ki jemljejo na reli! no listo ljudi, kateri ne spadajo tja. WASHINGTON. — Pred senatnim odborom je bilo v torek povedano, da dobe ljudje, ki niso pomoči potrebni, do $100,000,-000 vladne in državne podpore (tako imenovanega relifa) na leto. — Reševalna dela v poplavljenih pokrajinah so v polnem teku Senator priporoča letalsko pomoč gen. oangkajšekn WASHINGTON. _ Senator J. William Fullhright, demokrat iz Arkansasa, je v torek predlagal, naj bi Združene države oskrbele čangkajšekovs naci- Sen. McCarthy iz Wisconsma onaliste na Formozi z letali za je nemnudoma vprašal Mrs. O- bombardiranje rdeče Kitajske, veto Culp Hobby, ki je nov fe- prav tako kakor Sovjetija oskr-deialni boss za take zadeve, buje Kitajce in Severnokorejce če ima k tej zadevi kake primer- 'z letali za bombardiranje Ame-ne sugestije. jrikancev in ostalih vojakov Z. Senatnemu odboru je bilo pri- narodov, poročeno, naj prekliče federalno ' Fullbrightov predlog je prišel pomoč onim državam, ki dovo-jbaš ob času, ko so ostali člani jujcjo podporo tako imenova- | kongresa krepko nastopili v ob-nim čizlerjem’ ali ljudem, ki rambi predsednika Eisenhower-niso pomoči potrebni. ja proti angleški kritiki. ------o----- Priporočamo vedno in povsod veliko pazljivost, to ni dobro samo za druge, ampak prav tako za nas same! KIDSGROVE, Anglija. — V eksploziji, ki je nastala v Burch-all rudniku, je bilo šest oseb u-bitih, ena pa ranjena. d°vja na Daljnem vzhodu, je °kjavil, da je “ameriška morna-'dca pripravljena vsak trenutek Pričeti s popolno blokado kitaj- jaiici, “gobezdači” in slič nimi ljudmi v vladnih službah. WASHINGTON. — Eisenho- obale.” Po njegovi izjavi je werjeva administracija, ki snu-vPrašanje Koreje tesno poveza- -)e inov varnostni sistem, je skle-110 z vprašanjem rdeče Kitaj- jnda odsloviti iz vladnih služb rite. v slučaju amer. blokade ,vse pijance, “gobezdače” in po-dajske, bo ameriško brodovje dobne ljudi z nelojalneži vred. Postopalo s sleherno ladjo, ki bij “Varnost” — to je geslo var-Potela pluti v kitajske vode, kot mostnega sistema, ki bo priza-sovražno ladjo. Isto velja za de^ nad dva ^ P0! 'milijona Iju-^°vjetske ladje. Izjavil je tudi, di- uslužbenih pri vladi. S tem da je lansko leto prišlo na Ki-!bo zavržen celotni Trumanov ajsko po morju nad en'milijon jvarnostni sistem najemanja in j011 vojaškega materiala, tudi na ’ cdslavijanja vladnih uradnikov |adjah, katerih centrale so v ,in uslužbencev. ^Obdonu. Ta vojaški material'1 Predsednik Eisenhower je i-Pp°rabljajo korejski komunisti men°val j ust'onega tajnika Mr. . °ri zaveznikom. Dalje je de-Brownella za nadzornika in pr-da ameriško letalstvo v da-j vomes*:n^a tega programa, — Pern trenutku lahko nemoteno , Brownell je odredil za prihodnji aPade cilje v Mandžuriji ali na ; Ponedelj©k konferenco, na ka-'‘tajskem, prav tako pa mor-|tei”t se bo razpravljalo o podrob-^arica lahko izvede izkrcanje ;nosrih novega načrta. a,a rieherni točki kitajske obale ' 1 v Severni Koreji. V Angliji in Belgiji je najhujše prestane, v Holandi ji pa se še vedno podirajo jezovi in zatvornice. Zavezniško vojaštvo pri reševalnih delih. - Papež Pij XII. je odredil takojšnjo denarno pomoč.-Državni poglavarji v poplavljenih krajih. AMSTERDAM, Holandska. — Valovje Severnega morja, ki vdira skozi porušene jezove in zatvornice^ grozi še povečati škodo in število žrtev, ki so že izgubile svoje življenje v tej najhujši povodnji izza petnajstega stoletja. V Angliji, Holandiji in Belgiji so našteli že skoraj 1,600 smrtnih žrtev. Dočim se je furija prirode v Angliji in Belgiji unesla, grozi Holandiji še vedno velika nevarnost. Holandija je bila od vseh treh dežel r.ajhujše prizadeta. Tisoče kvadratnih milj ozemlja je za dolgo dobo uničenega po slani morski vodi in več kot milijonu prebivalcev grozi propast. V torek se je podrlo zopet mnogo jezov in zatvornic, skozi katere se je pričela razlivati voda. škoda na porušenih domovih, ozemlju in živini znaša milijone dolarjev. V Angliji je poplavljene nad ------ Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Seja— Podružnica št. 3 SMZ ima v nedeljo 8. feb. ob dveh popoldne v Slov. domu na Holmes Ave. svojo redno sejo. Tečaj za prvo pomoč— Jutri, v petek 6. feb. ob šestih zvečer se bo začel v kopališču na 6250 St. Clair Ave. devet tednov trajajoči tečaj za prvo pomoč v okviru Rdečega križa za moške n ženske, stare nad 16 let. Kdor bi se želel tečaja udeležiti, naj pokliče EX 1-5511 ali pa naj se osebno oglasi v St. Clair Recreation Centru. Iz raznih naselbin 400 kvadratnih milj zemlje. V belgijskih obmorskih letoviščih znaša škoda nad deset milijonov dolarjev. Skupno število smrtnih nesreč je preseglo 1,500. Po neuradnih poročilih so te žrtve porazdeljene sledeče: V Holandiji 991. V Angliji 536. V Belgiji 22. Skupaj 1,549. Toliko ugotovljenih smrtnih žrtev so našteli do torka zvečer. Pomoč in simpatije od povsod Pomoč in izrazi simpatij prihajajo od vseh sosednih držav , r “ . ---id, ua se njena jama, ki ji jo je a oi tudi iz Amerike. V Angli- darovalo holandsko ljudstvo, ne- n in TTnlanHcVi inn nnn ^ .. . _ _ STARODAVNI IZVOD “NOVEGA TESTAMENTA” — Norman Malek Yonan, vpokojeni podjetnik iz Washingtona, D C., pregleduje svoj izvod Sv. pisma nove zaveze, ki je bil napisan nekje med l. 380. in 420. po Kr. roj. Dragoceni preko 1500 let stari rokopis bo kupila neka skupina ljudi za več milijonov dolarjev in ga dala neki narodni ustanovi. ji in Holandski je nad 100,000 ljudi izgubilo svoje domove. Na potu tja so potrebščine Rdečega križa, ki so vredne nad 250 tisoč dolarjev. Organizirano je že veliko reševalno delo, pri katerem sodelujejo ameriške, nemške, angleške, kanadske in druge vojaške čete. Nad poplavljenimi pokrajinami krožijo amriski, angleški in belgijski helikopterji, ki rešujejo ljudi s hišnih streh, dreves in 'z vode. Poplavljene kraje si je ogledala iz letala tudi holandska kraljica Julijana. Krajica je jokala, ko ji je neka osčmletna deklica povedala, da je izgubila svoje starše ter štiri brate in sestre. 18 Amerikancev mrtvih Med smrtnimi žrtvami v Angliji je tudi 18 Amerikancev; to so večinoma letalci in njihove rodbine. Med njimi je tudi celotna družina štirih članov: — saržent Herbert Brach iz Oakdale, La., njegova žena in njuna dva otroka. Vsi Amerikanci so služiili večinoma na ondotnih letalskih oporiščih. Angleška kraljica v poplavljenih porajinah Angleška kraljica Elizabeta in njen mož vojvoda Edinburški sta si ogledala poplavljene pokrajine, ob katerih sta potovala z avtomobilom. Holandska kraljica je ukazala, da se njena jahta, ki ji jo je CHICAGO, 111. — Podružnica Lige slov. kat. Amerikancev prireja v soboto 7. februarja v To-mažinovi dvorani na Cermak Rd. vesel pustni večer. Cikažani so vabljeni, da se prireditve udeleže. Na sporedu je več zanimivih in šaljivih točk ter seveda ples. Poskrbljeno je tudi za dobro jedačo in pijačo. ^rŠki zunanji minister v Beogradu ^BEOGRAD. — Dne 3. febr. je ^lsPel semkaj grški zunanji mi-p^Ster Štefan Stefanopolous, da v rila3'a zvariti verigo jugoslo-- turško - grške obram- ^evetnajst ljudi ubitih Premogovniku v Nueva Rosita primerila eksplozija, ki je a rudarjev. pisnika Larry Rue iz Beograda: “Ameriška pomoč tej komunistični, pa protisovjetski državi znaša do konca vojne že več kot bilijon dolarjev, ki so jih plačali ameriški davkoplačevalci. Vsoto 700,000 dolarjev smo da-V sksploziji jli kot neposredno ali direktno Y JADRAŠ NEGRAS, Mehika. J podporo. Koliko je bilo izplačanega v obliki vojaške pomoči, je vojaška tajnost. Cenimo pa, da je tega bilo nič manj kot — $400,000,000. Pomoč preko Agencije za vzajemno varnost se daje v izvrševanju pogodbe, ki so jo podpisale Jugoslavija in Združene države v januarju lanskega leta. Ta pogodba je mojstrski vzor j ovinkarsitva. V njej se celo zatrjuje, da obe državi-podpisnici £ belita utrjevati neodvisnost pri- čj} ^nes *n ponoči deloma obla- jateljskih držav in pospeševati In bolj toplo. , osnovne osebne pravice človeka Ameriška pomoč Jugoslaviji je dosegla en bilijoni TIMES-HERALD”, dnevnikom demokratične ustanove. Pod- napad bil sploh kdaj ki izhaja v Washingtonu, objav-1 pisnici zagotavljata, da bosta 1 načrtu. Ija sledeče poročilo svojega do- krepili vzajemno varnost in po-j Jugoslavije ni mogoče kar za- *■ ^ ( — O—W Xv ct J. x-iCX samično in skupno proti vojnim vreči kot vojaško silo. Njen zem-napadom. Ijepisni položaj, strateški pomen Nekateri Amerikanci tu so 'n važnost jo delajo za posebno skeptični in zelo dvomijo, da bi j zazeljenega zaveznika. varnost zapadne Evrope kaj pri- Toda kljub velikanski gospo-dobila z vsem tem, kar so Zdru-\darski in vojaški pomoči, ki jo žene države dale predsedniku ^nsoslavija dobivala od za-Titu. — Je že res, da Jugoslav!-jpada’ Tito ni napravil nikakih ja ni več vojaški in gospodarski'P.Gmernbrdb obljub. Vojaško mi-del sovražnigovih sil. Toda ta:^Bc Zdr. držav je omejil na 30 okolnost je nastala vsekakor iz i članov. Ti naj bi pazili, da bo drugih razlogov in ne vsled a_|vo-iaška oprema pravilno razpo-meriških naporov ali vsled po- reiena in da se jo bo pravilno moči. mudoma preuredi v bolniško ladjo. Mladi belgijski kralj si je tudi ogledal poplavljene pokrajine in se zelo zanima za reševalne operacije. Ameriško vojaštvo v Holandiji Iz Nemčije je prihitelo Holandiji na pomoč do 5,000 ameriških vojakov. V Holandijo je prispelo tudi mnogo ameriških helikopterjev in letal. Italija, ki je bila lani sama prizadeta po povodji reke Pada, je pričela zbirati prispevke za prizadete ljudi v treh deželah. Papež Pij XII. je izrazil svojo žalost nad to veliko nesrečo ter odredil, da se nemudoma pošlje denarna pomoč, kolikor je ima Vatikan na razpolago. ------o------ Eisenhowerjev sin se je vrnil v Korejo SEOUL, Koreja. — Dne 3. februarja se je vrnil k svoji vojni diviziji v Korejo major Ei-kakem prav je ‘obljubil, da bo podpiral senhower, sin predsednika Ei-politiko Združenih narodov. —!senhcwerja, ki se je nahajal v Rekel je, da zato, ker bi to mo- Zdr. državah ob času očetove glo povzročiti protiudarce s stra- inavguracije. Rekel je, da je Poizvedovalni količek FRANK SIRSE, 110 W. 17. St. Lorain, Ohio, bi rad zvedel za naslov svojih prijateljev Ernesta in Erne Škrabi, s katerima je bil skupaj v taborišču Hellbrun pri Salzburgu v Avstriji. * * * SREČKO POKOLE, 218 Tup-per St., Port Arthur, Ont., Canada, doma iz Gabrija pri Vipavi, želi zvedeti za naslove svojih sorodnikov Franca, Dominika in Pepce Vales ki žive menda v okolici Clevelanda, Ohio, USA. Kdor bi o njih kaj vedel, ali če sami bero te vrste, naj sporeči na gornji naslov. Po prelomu s Kominfor-mo ni Jugoslavija imela kam, razen na zapad. Gospodarski bojkot Kominforme je spravil to državo v bankrotno stanje. Takrat so veliko poročali o tem, kako satelitske države, ki jih vodi Sovjetija, nameravajo napasti Jugoslavijo. Prav nika-' kega dokaza pa ni, da je tak uporabljalo. Tito je odbil predlog, da bi poslal vsaj kako malo edinico na Korejo. Odklanjal je, da bi podpisal kakršno koli vojaško zvezo in je zahteval, da vsak sporazum, ki ga bo morda napravil z Grčijo, mora biti le ustmen. Tito je razložil, zakaj noče poslati svojih čet na Korejo, ce- ni Sovjetske zveze. Namestnik jugoslov. zunanjega ministra Aleš Bebler je naglasil, da Jugoslavija noče vstopiti v nikako splošno vojaško zvezo, tako kot je n. pr. NATO, češ da bi v takem slučaju mogle satelitske države trditi, da je to dokaz, da je Jugoslavija postala ‘kolonija zapadnega imperializma’. Nič ne dvomimo, da se bo Jugoslavija borila, če bo napadena. Zelo težko pa je reči, kakšno vojaško moč more razviti ta država. Sedaj cenijo njeno vojaštvo od 300,000 do 600,000 mož. Ima pa opremo kot sračje gnezdo: zbirko italijanskega, nemškega, ruskega, jugoslovanskega in drugega orožja. In temu se sedaj dodaja ameriška oprema.-” bilo zelo lepo od predsednika Trumana, ki mu je izposloval dopust in da mu je za to zelo hvaležen. — Sicer pa je srečen, ker je zopet skupaj s svojo divizijo, v kateri služi kot inteligenčni častnik. Albanija je aretirala 20 vohunov LONDON. — Albanska čas-niška agencija poroča, da je albanska vlada zaprla 20 “vohunov in diverzionistov”, ki so vohunili v prid Jugoslavije. Rodhlina šestih članov je zgorela SAULTE STE. MARY, Mich. — Tukaj so zgoreli zakonca Ro-mauld Compeau in njuni štirje otroci, ko je ogenj uničil njihov dom na farmi. MacArlhur bo obiskal spomladi Japonsko TOKIO. — S. Harry Wright, generalni manager podjetja Business Machine Co., na Japonskem, je naznanil, da namerava general MacArthur letos na spomlad obiskati Tokio, in sicer poslovni zadevi tvrdke Remington Rand Co., kjer je MacArthur zdaj eden izmed njenih direktorjev. NAJNOVEJŠE VESTI WASHINGTON. — Eisenhower-jeva administracija je včeraj zaprla glavni urad za kontroliranje cen ter pričela izdajati ukaze za konec kontroliranja cen večinoma vsemu blagu. Jutri imajo namen proglasiti konec kontroliranja mesnih cen. TOKIO. — Chou En-lai, premier rdeče Kitajske, je pozval Eisenhovverjevo administracijo, naj sprejme komunistične predloge za končanje korejske vojne. NEW YORK. — William W. Remington, ki je bil tekom vojne voljno orodje komunističnih vohunov, je bil obsojen na tri leta ječe. Sodnik mu je dejal, da bi ga bil lahko obsodil v desetletno ječo in na $4,000 globe. LONDON. — Državci tajnik Dulles je dal evropskim deželam do 20. aprila, to je 75 dni, časa, da pokažejo definitivne učinke in voljo do skupnega delovanja, ali pa naj pričakujejo okrnitev ameriške vojaške in ekonomske pomoči Ameriška Domovina SSPgTCTt tt HffdFI'Wng ■^spszssr^. Clair Ave. HEnderson 1-0628 Cleveland 3, Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays General Manager anct Editor: Mary Debevec NAROČNINA Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00. SUBSCRIPTION RATES United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months. NOVINE ZA SLOVENCE “SLOVENSKE KRAJINE'* V AMERIKI Entered as second class matter January 6th, 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. No. 25 Thurs., Feb. 5, 1953 Papež in delavske unije V svojem zadnjem božičnem govoru je papež Pij XII. govoril tudi o socialnih problemih, zlasti je obsodil mehanizacijo družabnega reda, ki ne upošteva človeške svobode. Pekel je, da je nekak demon organizacije prišel v moderno družbo, v kate.ri država vse kontrolira, celo kulturno življenje. Toda družbi, tako je povdarjal papež, ni potrebna le mehanična ureditev in vzor popolne zaposlitve, marveč še bolj solidarnost med posamezniki in narodi. Sveti oče je obžaloval, da je “pravica delavcev prepuščena danes vedno bolj in bolj rokam brezimnih skupin, ki poslujejo potom ogromnih organizacij, ki so dejansko njih monopol. . .” Ob zadnjih papeževih besedah so takoj dvignili svoje glasove nasprotniki ameriških delavskih unij, češ da je s tem obsodil tudi ameriške velike delavske organizacije. Ko je revija “America” poročala o tem papeževem govoru, je na koncu pristavila, da z zadnjimi besedami sveti oče pač ni mislil na velike ameriške unije. Toda neki dopisnik iz Jackson Heights se je nato oglasil v svojem dopisu na uredništvo, da je prepričan, da je papež s temi besedami obsodil ameriške zaprte in unijske tovarne (closed in union shop), ki so se ponekod ustvarile s kolektivnimi pogodbami med tovarnarji in delavskimi unijami. Še več, dopisnik misli, da je papež obsodil ves ameriški sistem delavskih unij, ker da imajo te vso moč nad delavstvom, ki ni več svobodno v taki tovarni. Nekateri namreč mislijo, da je to proti pravici do svobode, če se sklene kolektivna pogodba, po kateri je vsak delavec v tovarni primoran vstopiti v unijo. “America” z dne 24. januarja 1953 v svojem uredniškem članku dokazuje, da papež s svojimi besedami o nasilju nad delavci ni mislil ameriških delavskih zvez. Ves govor je naperjen proti totalitarizmu v komunističnih državah ali onemu kot je bil v nacistični Nemčiji, kjer je država oziroma stranka izvajala nasilje, nad delavskimi množicami v taki meri, da delavec ni mogel dobiti niti dela, če ni bil član stranke, ki je vse vodila. Papež je v svojem govoru branil pravice delavca, da dobi zaposlitev, ne da bi bil prisiljen delati proti svoji vesti. V državah, kjer vlada komunizem, so strokovne delavske organizacije le orodje partije in delavci so prisiljeni pogosto včlaniti se v eno in drugo proti svoji vesti, da si tako morejo ohraniti delo in zaslužek. Proti takemu nastopanju je sveti oče odločno ugovarjal in branil svobodo delavca. Ameriške delavske unije niso nobene brezimne organizacije, ki bi podpirale totalitarne ideje, nasilje nad delavstvom in jemale zaslužek delavcu, ki ni njih član. “Kaj pa unijske tovarne, kjer je vsak delavec vsled kolektivne pogodbe prisiljen vstopiti v unijo? To je proti vesti in načelu svobode,” ugovarjajo nekateri, žal tudi katoliki. Upravičeno ameriški škofje ugotavljajo zadnje čase, da katoličani ponekod premalo poznajo krščanska socialna načela. Niso redki sicer odlični katoliki, ki plavajo čisto v liberalno kapitalističnih nazorih in radi tega govore, da so unijske tovarne proti načelu o svobodi in krivične napram onim delavcem, ki nočejo biti člani unije. Po krščanskem socialnem načelu mora tako kapital kot delo izvrševati tudi socialno funkcijo. Kaj se to pravi? Kapitalist ne sme svojega kapitala izrabljati v škodo človeški družbi, marveč se mora ozirati tudi na splošno dobro. Tovarnar ne sme voditi svojega podjetja tako, da bi s tem škodoval posameznikom in tudi ne družbi. Podjetniku po krščanski morali ni dovoljeno, da bi bogate! na račun slabih plač svojih delavcev, ne sme svojega podjetja tako voditi, da bi uničeval druga. Pa tudi delo nima le osebnega značaja, marveč tudi socialnega. Delavec sicer dela predvsem za se, pa svojega dela ne sme vršiti v škodo človeški družbi. On je dolžan za pravično plačo izvršiti svoje dolžno delo. V svojem delu se mora ozirati tudi na svoje tovariše delavce in, katerim ne. sme škodovati s svojim nesocialnim mišljenjem. On se ne sme tako ponujati za delo podjetniku, da bi s tem bil vzrok premajhnih plač svojih tovarišev, ne sme odjedati zaslužka drugim, ne sme ovirati pravične borbe delavskega sloja za pravično plačo. Delavske zveze se bore za delavske pravice, za primerno plačo, za dostojno spoštovanje delavskega dostojanstva v tovarni, za varne in zdravju primerne razmere v delavnicah itd. To vse je v korist delavski skupnosti in kdor izmed delavcev temu nasprotuje, kdor to delo ovira, je nesocialno bitje, tak človek greši proti pravičnosti in proti ljubezni, ki jo je dolžan napram delavski skupnosti. Ko delavske unije sklepajo s podjetniki kolektivne pogodbe, imajo na podlagi naravnega prava to pravico, da se v tej pogodbi zavarujejo proti nesocialno čutečim v svojih vrstah. Določbe v kolektivnih pogodbah, kjer so, da morajo biti vsi delavci kakega podjetja člani unije, niso proti osebni človeški svobodi, ne delajo krivice nobenemu delavcu., ker zahtevajo nekaj, kar je vsak delavec že po svoji socialni vesti dolžan storiti. To pravico daje delavskim unijam celo Taft-Hartlevev zakon, ki v Združenih državah do- Bio sam v Prekmurji Chesterton, Indiana.—V Ches-tertoni živi več prekmurski] Slovencev. Večina ima svoje lastne domove. Tak tudi Mr. Martin Vagner. Vagner so doma iz čerensovske fare (Gornja Bistrica). V Ameriki so že dugo i lani so si šteli spuniti vročo željo, ka bi opet videli turen čerensovske cerkve, ka bi opet malo peški hodili po bogatij nji-vaj okoli Bistric i ob lepom vremeni gledali lendarske, medži-murske i lotmerčke breščeke. Ta žela se jim je lepo spunila. Štirideset edno leto je minilo, kak So nazadnje pravili “zbogom” grofovskim jagnjedom kre gospočine. Lansko leto so o-pet stopili na to sveto zemljo. Dosta se je med tem spremenilo. Dosta prijatelov i znancov je mrlo. Celo grofovskij jagnjedov nega več. Eli zemlja je izda ravno tista, ravno tisto sunce izda sije i ravno taksi zrak kak pred štiridesetimi leti te tudi zdaj boža. Svojim dobrim prijateljem Mr. i Mrs. Zadravci v Cleveland! so Vagner pred kratkim pisali pismo. Sporočajo kak so potovali i kak je bilo doma. “Dneva 9 julijuša preminoče-ga leta (1952) smo ob 4 odveča-ra odleteli iz New Yorka. Ob 6 smo večerjali, ob 9 smo že prvo-krat dol seli na letališči Gander. Nato smo leteli do Pariza. Jaz sam v Parizi vzeo aeroplan za London, ar sam šteo obiskati svoje sorodnike v okolici Londona na Angleškem. Tam sam ostao 16 dni. Nadele sam ne vzeo aeroplana, liki z motorom smo se pelali v Belgijo, Francijo, Švajcarsko i Avstrijo, V Avstriji sam ostao 4 dni v Gradci. Obiskao sam moje žene sestro. Ona ima tam kmetijo. Na Bistrico smo prišli v nedeljo 3. avgusta. Bila je tam meša i večernice. Če bi vi videli, kelko ljudi je prišlo me ojbiskat. Cele procesije. Dosta svojij vrstnikov sam ne več poznao. Skoro vsi so me spitavali, kak se mi dopadne v Jugoslaviji. Pa Vam to povem, Mr. i Mrs. Zadravec — zahvalimo Boga, ka smo v Ameriki. V Čerensovcaj sam bio pri Tompa Martini i gučao sam tudi z Anovo Halasovov, to je sestra tistoga duhovnika, kak so ga komunisti med bo j nov bujli i v Muro vrgli. Doma sam bio do 29 septembra. Te sam se poslo-vo i odpelao v Pariz. Opet sam potovao v zraki. Morja sam nanč ne vido. Pod nami sam Igle-dao sam bele megle kak če bi bilo vse zasneženo. — Lepo vse pozdravljam . . . CLEVELAND Hižo (dvojno) so'kupili Hozjan Tunek ml. in Marta i stric Matjaš Kavaš st. i Treza Kavaš. Kupili so od Avgusta i Veronike Mrakužič st-. (1410 i 1412 E. 40). Mrakužičevi nameravajo kupiti hižo indri. V toj hiži so stanovali prle Sinčekovi i Tuni Časar. Pa so Sinčekovi kupili hišo v Collinwoodi (na E. 160). Zdaj oboji tam stanujejo: Časar odspodi, Sinčekovi odzgoraj. Slike bo Mr. Anton Grdina kazal po seji Števanovoga KSKJ društva prvo nedeljo v marciu-ši. Gledali bomo slike Jezušovo-'ga trpljenja, “Pozvačina” (kak je bilo na prireditvi SDZ dru- štva Srca Jezusovega leta 1948 v školi pri Sv. Vidi) i slike iz Slovenije. Vabljene so k tem slikam tudi vse kotrige društva 55 SDZ. Novice iz La Salle La Saille, 111. — V zadnjem času se v tem listu pridno oglaša Matevž iz Jamrovcev. Ne vem, če mu je znano, kdo je to laskavo ime pogruntal, torej bom o tem nekaj povedal. Prve čase so se naši rojaki večinoma naseljevali blizu tovarem in rudnikov. V premogovnikih pa poleti m bilo kaj prida dela, zato so. si naši ljudje večidelj kupili malo zemlje, kjer so nameravali 'postaviti hišo, pa rediti morda celo kravico, prav gotovo pa kokoši in pridelati tudi nekaj živeža. Tisti čas je v naši naselbini razvažal premog splošno dobro poznani rojak, pokojni Frank Kobal. Ko sem se nekega dne pri njem oglasil in ga vprašal, kdaj bo “črnega” tudi meni pripeljal, mi je takole pojasnil. “Včeraj sem Jamrovce odpravil, zdaj pridete pa vi vrsto!” Ker sem jaz to ime tp-daj prvič slišal, sem ga vprašal, kje je tisti kraj, da jaz doslej še nikoli nisem zanj čul. Frank je odgovoril: “Vsi, ki žive tam za bolnišnico, so. Jamrovci. Komurkoli premog pripeljem, vsak jamra. Res, pravi Jamrovci!” Matevžu bi svetoval, da bi stopil okoli Jamrovcev in začeTzbirati za spomenik iznajditelju slavnega imena naselbine.' Je pa skrajni čas, da se pobriga,: če hoče to zamisel speljati. V Jam-rovcih. prevladujejo bolj napredni rojaki. } renekateri si kar sam pomaga v večna lovišča. Matevž obrni se hitro, če hočeš še kaj zbrati, bilo bi škoda, če bi šli Jamrovci kar tako v pozabo! Vsaj spomenik zaslužijo. Pa še nekaj novic. Vreme je še kar dobro, le dežja, ki bi dovolj namočil polja in napolnil vodnjake, mi bilo že od junija lani. Snega letos ni bilo kaj prida, vsega je le. štirikrat pobelil. Najhujši mraz je bil eno stopinjo nad ničlo. Grade nam novo cesto, ki bo vezala št. 51 iz La Salle in Joliet Street do mosta čez Illinois reko na južni strani mesta, ki veže La Salle in Oglesby. Cesta je bila prenizka. Kadar je bilo deževje in je reka narasla, je bil premet med obemi mesti prekinjen, ker je bila cesta pod vodo. Nova cesta bo precej višja, da jo voda ne bo dosegla. Umrl je Joe Miklavčič v starosti 72 let. Zapustil je ženo in 12 otrok, ki so pa že vsi poročeni. Pokojnik je bil doma v Gornji Brezovici v Šentjernejski fari na Dolenjskem. Dne 7. jan., dva dni za Jožetom, je umrla v starosti 63 let vdova Ana Fele-skin, rojena Kostelo. po domače Sturmova Ančka. Pri fari sv. Roka je bilo lani 11 'pogrebov. Odkar je bila 1. 1903 fara ustanovljena, je umrlo tu 651 ljudi. Letos obhaja fara sv. Roka 50-letnico svojega obstoja. Že zdaj vas, rojaki, vabim na to slavje. Tedaj bo fletnb in veselo! Tudi v finančnem oziru vodi naš župnik faro zelo uspešno. Lani so znašali dohodki čez 30,- 000 dolarjev, stroški pa čez 26,-000. Kdor je imel kedaj posla s takimi stvarmi, ve, da je to kar lep uspeh. Je pač tako kot povsod. Eni dajo radi, drugi se pa potepejo, če le gre. Še nekaj politike. Aprila poteče našemu županu njegov rok, pa bo znova kandidiral. Je sin slovenskih staršev, tu rojeni, Math Biltauer. Slovenski jezik dobro obvlada in se ga ne sramuje govoriti tudi vpričo drugih narodnosti. Ne pozabimo tega in dajmo mu aprila vsi svoj glas. Saj nam je v ponos, če je naš rojak župan. Prav tako toplo priporočam rojaka Johna Hrovata, ki že več let uspešno zastopa 3. vardo v mestnem svetu. To je nekaj novic iz naše naselbine. Zanimale bodo posebno one, ki so kdaj živeli v njej, pa šli drugam sreče iskat. Skoro bo poteklo leto, odkar je Ameriška Domovina zgubila svojega odličnega urednika pokojnega J. Debevca. Spominjajmo se ga v molitvi, v življenju se pa držimo načel, ki jih je on tako vztrajno zastopal. To bodo najilepše cvetlice na njegov grob. Vse naročnike in podpornike Ameriške Domovine bi pa opozoril na eno: Priporočajte ta list, kjerkoli ga morete. Je tega tudi v resnici vreden! Vse prav lepo pozdravlja rojak Lasalčan. Skupno sv. obhajilo Cleveland, O. — V nedeljo 8. februarja ima Društvo Naj svetejšega Imena pri fari sv. Lovrence skupno sv. obhajilo- pri maši ob 7:15. Vabljeni vsi, starejši in mlajši. Ni lepšega kot če oče in sin klečita skupaj pri obhajilni mizi.: Po; sv. maši bo v cerkveni dvorani skupen zajtrk, nato pa kratka seja. Ostanite na seji in povejte svoje misli in želje glede delovanja društva. Odborniki so sicer vsi tu rojeni, pa razumejo poleg angleškega tudi slovenski jezik, tako da vsakdo govori, v katerem jeziku mu je bolj všeč. Ker nismo mogli imeti letne seje Zveze društev Najsv. Imena v mesecu januarju, jo bomo imeli 22. februarja pri sv. Lovrencu. O tem bomo še natančno sporočili. Naj še omenim, da bo Anton Grdina v nedeljo 8. marca ob 3. uri popoldne kazal v cerkveni dvorani slike iz domovine. Dragi člani, pridite gotovo v nedeljo ob 7:15 vsi k sv. maši in pristopimo skupno k mizi Gospodovi. Ne vemo ne ure ne dneva. Prav ko to pišem, je odšel v večnost Jožef Globokar. Bil je močan kot hrast, bil je trdne postave, toda dekli božji Smrti se ni mogel ustaviti. Tako se ji tudi mi ne bomo mogli upirati, kadar pride vrsta na nas. Bodimo torej na to vedno pripravljeni! Pozdravljeni! J. Resnik. f^ulturna fironika Slovanov koncert Slovenci ljubimo svojo pesem, znamo jo pa tudi zapeti. Menda imamo poseben smisel za zborno petje. Če poslušamo druge narodnosti peti v veseli družbi, se njihovega petja naglo naveličamo, ker je ponavadi enoglasno in za naše uho predolgočaisno. Spomnimo se le naših fantov na vasi. Niso imeli nobene pevske izobrazbe, pa so jo kar lepo. urezali. Naraven posluh in smisel za harmonijo glasov sta jih vodila. Kadarkoli poslušam nastope našib tukajšnjih zborov, se spomnim na tisto petje na slovenski vasi ob tihi večerni uri. Včasih je bila pesem tiha in otožna, drugič spet fantovsko prešerna in izzivajoča. Spomin na te pesmi, ki so jih peli naši očetje, bratje in morda tudi mi sami, živi v nas vseh, to je pokazal tudi “Slovanov” koncert. Vžgale in v resnici potegnile so poslušalce s seboj le te, čeprav je zbor tudi v ostalih pokazal lepo višino, še ena ugotovitev v tej zvezi je za- in udarnost sta pri “Slovanu” posebno doma, to je pokazala tudi “U boj.” “Pastir” in “Gor čez jezera” sta bili kar prijetno zapeti, prav tako “Venček narodnih.” Zbor je bil v celoti dober, ima nekaj prav lepih glasov, posebno med tenorji, tudi basi so dobri, jasni zlasti v izgovarjavi, so pa v primeri z jačino in številnostjo tenorjev prešibki. Izvežbanost zbora je prišla do izraza zlasti v “Mlatičih.” V drugem delu je posebno prijetno iznenadil kvartet (Joseph, Rudi, Frank Ivančič in Frank Urbančič). Narodne pesmi jim kar gladko tečejo, glasovi so lepo ubrani, le bas bi lahko tu in tam malo bolj pritisnil. Tone Šubelj je imel gotovo dosti dela, da je spravil zbor na višino, ki jo je v nedeljo pokazal. Tudi spored sam je bil skrbno sestavljen, bil pa bi po moji sodbi sestavi in sposobnostim zbora bolj odgovarjal, če bi bila teža na narodnih in ponarodelih, pripravljenih za zbor, kot pa na umetnih. Te so pevce do neke mere utrujale. Prvi del pesmi je bil povprečno dober, sredina šibkejša, konec zopet boljši. Ta zborova šibkost pri narodnih ni prišla do izraza. V splošnem je zbor napravil na poslušalstvo dober vtis in so- nimiva. Dobil sem vtis, da naš dim, da so vsi veseli in zadovolj- poslušalec včasih bolj uživa ob besedilu pesmi kot ob sami melodiji, to je bilo zlasti opaziti pri “Urški” in pri “Pa bom vpihni-la luč.” , Ob še dosti dobro zasedeni dvorani se nam je predstavil moški pevski zbor “Slovan” z vzpodbujajočo pesmijo “Svoboda,” ki je bila običajna na socialističnih nastopih v že precej davnih dneh. Bila pa je od vseh točk prvega, dela sporeda najboljše podana.' Živahen tempo ni ob koncu zapuščali dvorano. Posebno razveseljivo je dejstvo, da je v zboru toliko mladih moči. Ti bodo lahko še dolgo prepevali in skrbeli, da naša lepa slovenska pesem v tej deželi ne bo umrla. Vera Milavec-Slejko je bila kot vedno: odlična. Zboru in njegovemu, pevovodji lahko častitamo: na doseženem uspehu in jima želimo še več novih na polju slovenske glasbe. Vili. oskrbnici doma. ' Zastopniki društev niso imeli posebnih poročil, bili so z delom direktorjev, poslovodje in oskrbnice doma prav zadovoljni. Tudi nadzorni odbor je našel vse v najlepšem redu. Naj bo za danes dovolj, pa še drugič kaj. Frank Rupert. Slike iz domovine na Denison Ave. voljuje unijske tovarne oziroma kolektivne pogodbe, v katerih se določa, da so delavci podjetja dolžni vstopiti v unijo. Pa tudi iz praktičnih ozirov je zadeva glede unijskih tovarn popolnoma v redu. Kako naj bi nekaj delavcev plačevalo svoje unijske prispevke, vzdrževalo svojo unijo in se borilo za dobrobit vseh delavcev, drugi bi pa nasprotovali temu delu, ali pa vsaj brez žrtev sodelovanja le uživali sadove unijskega delovanja? Poslovanje ameriških delavskih unij pri kolektivnih pogodbah glede unijskih tovarn se popolnoma strinja s krščansko moralo in pozitivnim pravom, če se “dobri katoličani” tudi bore proti temu, je to pač znak, da nimajo pravega pojma o krščanskih socialnih načelih. M. Delničarska seja AJD Euclid, O. — Dne 18. januarja se je vršila delničarska seja AJC, ki so se jo delničarji v prav lepem številu udeležili. Sejo je otvoril predsednik Frank Jager in se zahvalil navzočim za tako lepo udeležbo. Za zapisnikarja je bila Gusti Zupančič. Za predsednika je bil predlagan Jožef Trebeč, ki je bil enoglasno izvoljen. Za podpredsednika sta bila predlagana George Nagode in Ciril Ozbič, ki sta mesti tudi sprejela. Predsednik Trebeč se je zahvalil navzočim za zaupanje, ki so ga izkazali imenovanim za vodstvo konference. Kot prva točka je bilo čitanje imen zastopnikov društev. Društva so bila prav lepo zastopana. Cleveland, O. — Društvo sv. Križa št. 215 KSKJ vabi na predstavo slik, ki jih je preteklo jesen posnel v domovini g. Anton Grdina st. Predstava se bo vršila v nedeljo 15. februarja v Slov. domu na 6818 Denison Ave. v spodnji dvorani. • Prireditelji vabijo tudi članstvo vseh drugih društev in vse ostale slovenske rojake, ki jih domovina zanima. Pred slikovno predstavo bo pevski zbor “Triglav” zapel nekaj lepih slovenskih pesmi pod vodstvom znanega pevovodje Antona Šublja. Na razpolago bodo tudi okrepčila. Na svidenje! Mike Verbič. Navzoči Pustovanje Cleveland, O. — Brali smo, da bo “LILIJA” pripravila veselo predstavo na pustno nedeljo. Ker sem bolj “ta firbčne sorte,” kar nisem mogel strpeti in počakati, kaj nam naši Lilijaši pripravijo. Zakadil sem se .na dom režiserja g. Rudija. Našel sem ga k sreči doma in sicer v naj- ko g. Staneta Grdina, ki nam bo deklamiral znano. Fantkovo “Pes je ukradel ko,s mesa,” v čudoviti “priredbi”; dalje g. Mirka Odarja v komičnem prizoru “Pijanci,1” ki ga bo zaigral skupaj z Janezom Hautmanom in še več drugih “asov.” Za to priliko se je naučil novi oktet šest zabavnih pesmi. Poleg teh nam bo naš Janez zapel ob spremljavi kita-jre kuplet — “Jurček,” gdč. Po-virkove pa poleg drugih lepih “Mornarčka.” Da na harmoni-kaše 'ni pozabil, se razume. Upajmo, da bo tudi “n^vi” orkester že toliko pri moči, da nas bo s koračnico popeljal v program. G. Pust je tudi že dolgo ves “pusten” in ima pripravljenih čudo čarovnij. Nekdo mi je prav “gkušnjavska prišepnil” naj ga vprašam, kako bi se dalo priti bolj “poceni do denarja,” če ni on znal tudi kaj takega? . . . Poleg naštetega boste videli še več kratkih, veselih prizorčkov. Naj Vam naštejem samo nekatere: “Nace hlačnica, Ubito, ogledalo, Zakonske laži, Začarana metla” in t. d. Vmes pa malo za šalo, malo za res, za konec pa ples, hm . . . “Tako, Rudi. Naj še povem prav na uho, da bo tudi sam igral. Hudimana, to bo slika! Že zaradi njega se splača žrtvovati en dolar . . . Kaj mislite? Vsega vam seveda ne povem, že to kar sem “odkril” me bo stalo marsikatero grenko. Pa naj bo. Za dobro voljo vse! NA SVIDENJE veselih obrazov V NEDELJO 15. februarja ob 3. uri pop. v Slovenskem domu na Holmes Ave.! Marjan. —o- pazljivo poslušali'hujšem “potenju sestavljal je tajnikovo poročilo in bili zado-' namreč program. Povabil sem voljni ob tako lepem napredku J ga na “intervju” in ubogi Rudi doma v zadnjem letu. Prizna-1mi je moral na dolgo in Prizna-'mi je nje za lep uspeh gre seveda vod- razkladati, kaj vse pripravlja za stvu, kot tajnik Andy Ogrinu, I “naš god.” Povedal mi je, da bo blagajniku in vsem ostalim di- j zaposlil vse najboljše moči. Po-rektorjem, prav tako tudi Johnu'leg že znanih obrazov, bomo vi-Zigmaniu in Mrs. Medvešek,! deli tokrat tudi nekaj novih. Ta- Antibiotični bonboni V nekem ameriškem laboratoriju so začeli izdelovati posebne bonbone z 20,000 enotami penicilina G in 50 enotami baci-široko Itracina v vsakem bonbonu. Penicilinski bonboni se v desetih minutah raztepe in dve uri učinkujejo v ustih proti raznim vnetjem, če še niso prešla v fibrozno stanje. Družba sv. Družine (THE HOLY FAMILY SOCIETY) CitaiuvUena 29. novembra 1*14. Sedež: Joliet, 1U. Nai* geslo: “Vse n vero. dom In narod: tsI n enega, eden sa vae.” * Zedinjenih Državah Severne Amerika Inkam, v dri. Hlinila 14. mala UU GLAVNI ODBOR: Predsednik: PRANK TUSHF.K, 716 Raub St. Jollet. IlUnola . ... 1. podpred.: STEVE J. KOSAR, 3602 No. Lombard St., Franklin Park, 111. 2. podpredsednik: ANN JERISHA, 658 No. Broadway St.. Jollet, H). Tajnik: FRANK J. WEDIC, 301 Lime St., Jollet, 111. Duh. vodja: REV. GEORSE KUZMA, Wilton Center, Peotone, P. O, UL Vrh. zdravnik: JOSEPH A. ZALAR. 351 N. Chicago St- Jollet. Ul. NADZORNI ODBOR: . ANDREW GLAVACH, 2213 W. 21st PL, Chicago, Illinois ANNA FRANK, 2843 So. Pulaski Rd-Chicago 23, DL JOSEPH JERMAN, 20 W. Jackson St.. Jollet. Dilnou POROTNI ODBOR: JOSEPH PAVLAKOVTCH 3» Wlnchell St.. Sharpsburg. Pa. MARY KOVAČIČ, 2039 W. 21st St, Chicago, Illinois FRANK T.mRH, 1206 Chestnut St., Ottawa. Dl. Predsednik Atletlčnega odseka: JOSEPH L. DRAŠLER. No. Chicago. Dl. URADNO GLASILO: AMERIŠKA DOMOVINA. 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3. Oblo Do 1. januarja 1952 je DSD izplačala svojim članom in članicam in UJih dedičem raznih posmrtnin, poškodtoln, bolniških podpor ter drugih Izplačil denarne vreonosti do četrt milijona dolarjev. Društvo za DSD se lahko ustnovi v vsakem mestu Zdr držav * Ue manj kot 5 člani (cami) za odrasli oddelek. Sprejme se vsak katoličan bloškega ali ženskega spola v starosti od 16 do 60 let. V mladinski odde-fek pa od rojstva do 16. leta. Zavaruje se za 3250.00, «500.00 ali 31,000.00. Izdajajo se raftal certifikati kakor: Whole Life. Twenty Payment life in Twenty Year Endowment Vsak certifikat nosi denarno vrednost, katera se vsako leto »tta. Poleg smrtnlne izplačuje DSD svojim članom(leam) tudi bolniško Podporo iz svoje centralne blagajne, kakor tudi za razne operacije in boškodnlne. Mesečna plačila (assessments) so urejena po American Experience Uhell. DSD je 120.92% solventna, kar potrjujejo izvedenci (actuaries). Uradni jezik Je slovenski In angleški. Rojakom In rojakinjam se DSD priporoča, da pristopijo v njeno »edo! Za vsa morebitna pojasnila In navodila se obrnite pismeno ali Ustmeno na gl. tajnika: FRANK J. WEDIO. SOI Ume St, Jollet HI. Finančno poročilo D.S.D. — Financial Report H.F.S. Front July 1st lo December 31,1952 DOHODKI — INCOME postanek v blagajni — Balance July 1st, 1952....... ... -.$171,754.43 ppe!«li za smrtninski sklad — Mortuary Fund .......$5,152.58 ppe!eli za poškodninski sklad — Disability Fund ... pl®!eji za bolniški sklad — Sick Fund ............. 2>^-50 pp®leli za mladinski sklad — Juvenile Fund ........ 490.73 pPele>i za stroškovni sklad — Expense Fund ........ pl^lj za konvenčni sklad — Convention Fund ........ 74.50 p e!en obresti — Interest and Dividends ........... - n na principal — Principal on Bonds, Mortgages... 1,759.34 za Social Security in Withholding Tax ........... 69.45 Skupni dohodki — Total Income ........................$ 13,939.97 Skupaj — Total .................................$185,694.40 , STROŠKI — DISBURSEMENTS za posmrtnine — Death Claims .........;... k Plačal; -zo in rmik-ndninp—Disabilitv Claims.. 1,574.98 k Plačali za operacije in poškodnine—Disability Claims.. 1,574.98 Obiske in porodne podpore Sick Claims ................. 2a8 af‘ — Advertising ................................. ^glasilo — Official Publication ....................... 434.18 Jevnice in vožnja gl. odbora in delegatov konvencije — Str / ciiem and Travel Officers and Conv. Delegates.... 1,885.32 Pu°ški gl. zborovanja — Expenses Board Meeting ... Te,Ca gl. odbora — Officers’ Salaries (Less Ded.)... Na’ 00 'n telegrami — Telephone and Telegrams ...... Jernnina gl. urada in konvenčne dvorane — 2 Kental Home Office and Convention Hall ........... 4. Sv- maše — Holy Masses .......................... *[.. ‘Uarsska poročila — Actuary Services .......... tW|?-V‘ne ~ Printing ............................—• ■"ošt • Potrebščine — Office Supplies 12.00 1,319.05 39.98 K,°tc ^ak h0a,CaJi za Social Security in Withholding Tax ' _,°cene obresti — Accrued Interest ..... UP bondov — Bond Acquired ' Skupni stroški — Total Disbursements Skupaj — Total ....................... Uka v bondih — Difference in Bonds ........... Preostanek — Balance ................. 110.00 30.00 181.00 75.65 1.48 11.40 26.81 174.15 19.38 1,965.00 Costa Mesa, Calif., Sanitary District ........... 3 Federal Savings and Loan ........................ 3 3,000.00 noriti mnogo storili. Njihov vladale drugod City o, J diet, Improvement Bond, .......... 5 ~* je_ zlasti potegoval za Village of Rockdale Improvement Bonds ......... 5 5,900.00 brezmadežno spočetje Marij 1- City of^Calumet Improvement Bonds........... ^ 5 __ ......... no> ki takrat še ni bilo progla- Policy ^aii 6 ’ioo!oo šeno za versko resnico. V mi- Checking Accounts........................... — 8,200.43 Skupaj — Total .....................................$173,041.18 Nabrani asesmenti še ne poslani na gl. urad —• Assessments Collected Not Yet Received ........................ 1,702.29 Članstvo dolguje — Due from Members ............................. 791.04 Dozorele in dotočene obresti — Interest and Dividends Due and Accrued ........................ 1,766.09 Inventar premičnega premoženja — Inventory ...................... 750.00 Skupaj — Total ........................................$178,050.60 Dolg D.S.D. — Liabilities Neizplačane posmrtnine — Unpaid Death Claims ........................ 1,438.00 Skupno premoženje dne 21. dec. 1952 — Total........$176,612.60 Nadzornemu odboru bratsko predloženo na letni seji dne 29. jan. 1953. Respectfully submitted to the Board of Trustees this 29th day of Jan. 1953. FRANK TUSHEK, Predsednik — President FRANK J. WEDIC, Blagajnik — Treasurer ANTON J. SMREKAR, Blagajnik — Treasurer S tem se potrjuje, da smo pregledali knjige tajnika in blagajnika ter vse listine in vrednosti Družbe. Našli smo, da se vse popolnoma strinja in da je vse tudi v pravem in najlepšem redu. This is to certify that we examined the books of the Secretary and Treasurer, also all the Society’s Documents and Investments, and find that everything to correspond and in the best of order, according to our best belief. ANDREW GLAVACH, 1. Nadzornik — Trustee JOSEPH JERMAN, 3. Nadzornik — Trustee Subscribed and sworn to before me this 29th day of January 1953. (SEAL-PEČAT) JAMES W. McDOUGALL, Notary Public. Ok Josip Gntfen Zgodovina slovenskega naroda ....$ 13,018.88 ,..$172,675.52 365.66 ...$173,041.18 RAZPOREDBA PREMOŽENJA — INVESTMENTS Seat?,0 R‘co Water and Electric Revenue ... 2 .......... 5,000.00 ] ^tle Ga®?X-^lločno na strani rimske stolice Vi,^6° Transit Authority Un?§e of McCook Sanitary District .... lexa ity of Colorado Dormitory Revenue slojih prebivalstva, jim je pridobil tudi vpliv na tedanje politične razmere. V bojih pa- No?uard Thompson Corp......................... 3 ll&rn Pacific R. R............................. 4 C0's Central R- R............................. 3% Hu^o^'sheries Corp. ........................... 4 in leta 1250. oznanovali tudi po naših krajih križarsko voj Ce Pulp and raper Corp. 3.000. 00 4.000. 00 2.000. 00 2,500.00 sko zoper Konrada IV. Ko se 2J300.001je bojeval nekaj desetletij po-a/moolzneje odločilen boj za naše de- , 1 “‘H «U1U \ ..................... - ......... \Va?v,^ Telephone Co....................— 4 ........ ritah'ngton Toil Bridge .................. 3% ........ Vi, ens Utilities Co — 1st Coli............. 3)4 ......... 2,000.00!žele med češkim kraljem Oto- S = ?«!!*»*»» «. Cit,,llc Western Oil Corp................... 3V2 ......... 2,000.00iškim, tedaj so zopet minoriti Gtn«°al FinanngceeCorIenn" Na*' ^ ........ ^ ...........T!! IKS j zastavili svoj vpliv v korist Ru- iber0r Mari°n, 111., Sewer and Water Rev.. 4 .......... 2,000.00 dolfu, hiteli od mesta do mesta, ................ 34/2 iS.X.°d ^adu do gradu, pridobivan 3,000.00, 3y4 .......... 3,000.00 meščanstvo za novoizvoljene- 5 ......... fooaoo £a cesarJa in odvezovali Oto- ip'■““u union Terminal Co................ 3% ............. 2,000.00 karjeve podložnike od zapri Kin^of Elliott Water Rev.................. 4 .......... 2,000.00 zvestobe Water Rev, .........••••..... 4)4 ............ 3,000.00 ^omk0rria Planning Res. Rev......................... 4 Mobil "est Texas State Teachers College 5’khr'’ ‘A'Ubarna;, Water Rev. ClevH f Comp. 1st Coli. '/Hli„and Union Terminal ' innf of Ellii Unciy, 111.,, ZA PERILO ZLOŽLJIVA JEKLENA PREVOZNA KOŠARA 4.95 VREDNA 3 .98 3.50 VREDNE 2 .98 Odstranite vse nevšečnosti s to veliko 20-ga-lonsko posodo za odpadke. Tesno prilegajoč se pokrov preprečuje stresanje. Ima stranska roča za lahkoten prijem. Lahko se rabi tudi za pepel in smeti. Telefonska naročila CHerry 1-3820 BAILEY’S sedmo nadstropje in v podružnicah NAPRODAJ ICE CREAM PARLOR and SANDWICH SHOPPE v.poslopju Slov. Nar. Doma na St. Clair Ave. in 65. ceste. Kompletno z vsem inventarjem: soda fountain, steklene omare, zmrzovalnik (freezer), pregrade (booths), mize, stoli. — Prodaja vse vrste sladoleda, sladkarije, cigare in cigarete, mehke pijače, voščilne karte, prigrizek in lahka topla kosila. Zgorej stanovanje 4 sob — neobvezno. Idealna priložnost za dobro kupčijo! KOVAČ REALTY 960 East 185th Street KEnmore 1-5030 (27) Prihranite na hoji v vaših pralnih dneh ali pa vsak drugi dan s prevozom predmetov iz enega prostora v drugega v tem pripravnem vozičku. Pa tudi prihranite pri tem cevasto zložljivem vozu. Premika se z lahkoto na tečajnih koleščkih. Košara je iz plastika. Bodite zgodnji! Telefonska naročila CHerry 1-3820 BAILEY’S sedmo nadstropje in v vseh podružnicah Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. IVanhoe 1-2237 EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV RIBJA PEČENKA VSAK PETEK Godba ob sobotah PIVO - ŽGANJE - VINO GAY INN 6933 St. Clair Ave. VAS MUCI REVMATIZEM? Mi imamo nekaj posebnega revmatizmu. Vprašajte oroti nas. MANDEL DRUG slovenska lekarna 15702 Waterloo Rd. KE 1-0034 Re-Nu Auto Body Co, Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body in fenderje. Welding. JOHN J. POZNIK in SIN G Len vili« 1-3830 982 East 152nd Street Slovenske Plošče ŠUBELJ - BANOVEC - JADRAN in druge v zalogi pri NOVAK’S FURNITURE 5505 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio MAX’S AUTO BODY SHOP MAX ŽELODEC, lastnik 1109 E. 61 St Tel.: UTab 1-3040 Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro. JOSIP JURČIČ Grad Rojinje “Ne grem na konja, gospod,” odgovori oni, “saj sem vam že dejal, da nisem vajen na konju sedeti, bolj brez skrbi stopam z lastnimi nogami. Sneg je tudi čedalje večji; ko bi oba na konju sedela, ne bo mogel gaziti in še v kake zamete vas potem zanese. Le jezdite sami, jaz nisem truden.” Pomikala sta se potlej počasi naprej. Že sta šla mimo velike smreke in nobenega glasu nista slišala, bodisi, da sta si bila preveč ušesa s plašči zadelala, ali Pa da je bil otrok v dve gubi zlezel in bil od zmrzovanja in straha nesvesten. Ali komaj sta bili štirideset korakov dalje prišla, ko jezedec obdrži konja in vpraša tovariša: “Ali nisi nič slišal?” “Slišal sem, to je mlada lisica,” pravi mlajši tovariš šepe-taje. Poznalo se je pa na glasu, da sam ne verjame lastni besedi. Štefe — kajti on je bil in Rojar — je dosti slišal od Črtka in svoje matere o divjem možu, kako ljudi straši in celo zapelje na napačno pot, zato ga je bilo vrlo strah. “Meni se je zdelo, da čujem o-troški jok,” pravi Rojar in posluša. Vse je bilo tiho. “Kako bo otrok v gozd prišel, gospod! Jaz vem, da mlada lisica ali divji maček včasih ravno tako vpije ko majhen o-trok.” Zatem sta šla dalje. Črez nekaj časa vpraša Štefe: “Gospod! Ali bova šla še daleč po hosti? Volkov je dosti in če vašega konja začutijo, imava še veliko sitnosti.” “Nič se ne boj, v pol ure sva v krčmi.” * “O, jaz se ne bojim zase. Ali vi ste še bolehni in mrazz bi vam utegnil škodovati.” Čez četrt ure hoda sta prišla na piano. Raztezalo se je ravno polje s hribci in griči pred njima; toda ločiti se ni dalo drugega kakor tam pa tam v daljavi kaka brleča lučica iz tihe hišice kmetiškega gospodarja. Rojar je nekoliko postal in ra- zbiral bleščeče luči. Sneg je bil zopet malo jenjal. Lehko je ubral, kje stoji njegov grad; toda niso ga obhajala tista čutila, ki milo pretreso človeka, kateri po dolgem bivanju med tujim svetom in tujimi ljudmi zopet od daleč zagleda mili domači kraj, svojo rojstno hišo, prebivališče ljubih svojih. Zapustil je bil Rojar tam ženo in milega otroka in zdaj je vedel, da žena je drugemu roko dala v zakon, drugemu in sicer hudodelcu. In kaj je z njegovim otrokom? Bog je vedel, oče ne. VI. Gosopdar in hlapci. Dobre pol ure od Rojinja je na samoti stala hiša, večje poslopje, kakor so bila kmetiška sploh, toda ne veliko lepše. Kajti samo spodnji del hiše, to je podlaga, bil je zidan, drugo pa je bilo leseno Ker je stala tik pri poglavitnem potu, imeli so lastniki krčmo in so si bili pri tem s časom tako opomogli, da so se oprostili vsakršne posebne .podložnosti graščakom, in zda-nja krčmarica, Mica Trobi jev ka, je kaj rada poudarjala, da je sama svoja in da že ranjkemu njenemu ni bilo treba ni plačevati ni tlačaniti na Rojinju, kakor so njeni sosedje v obli-žju morali. Luč, ki je skozi nizka okna bleščala, in ravs več glasov, ki je bil iz hiše slišati, oznanjal je našima popotnikoma, da je še nekaj ljudi pri vinu. Štefe potrka na vrata, in kmalu je bila luč v veži videti, zapah se je odrinil in krčmaričin odrasli sin je popotnika povprašal, ali gresta v hišo ali naj konja v hlev postavi. Ko sta neznana moža v hišo stopila in sneg s sebe stresla, utihnili so možakarji pivci o-krog omizja in gledali, kdo sta. Mlajši jim je bil čisto neznan, starejši pak je bil tako v plašč zavit, da se mu ni dalo v oči videti. In ker sta se usedla blizu kurjene peči, kjer je bilo na pol tema, niso se več za nju brigali, čeravno se je nekaterim dozdevalo, da mora IZDELOVALEC VIOLIN — Često čujemo, da obrt izdelovanja violin izumira, toda v krajih Italije in Nemčije, kjer je bila ta obrt vpeljana že pred stoletji, je še vedno nekaj odličnih mojstrov, ki si s tem delom služijo svoj vsakdanji kruh. Na sliki vidimo Curt Junga, ki ima svojo delavnico v sredi Berlina. biti le oni v plašču več ko navaden človek. “Mrzlo je zunjaj,” reča krčmarica Trobljevka, potem, ko je nanesla novemu gostu in njegovemu tovarišu pijače in nekaj za večerjo preskrbela. “Mrzlo,” odgovori Rojar na kratko. “Debel sneg bo zapadel,” govori ženska dalje, ki bi bila, zvedava in radovedna kakor vse babnice, prav rada počasi zvedela in izprašala, kdo je ta gospod, kaj hodi in kam. Zato je tudi še eno leščerbo prižgala in na mizo postavila. Toda Rojar ni bil pri volji govoriti in tudi ni hotel, da bi ga bila krčmarica, kateri je bil pred dobro znan, zdaj zpoznala. Odrinil je torej luč na drugi konoc mize in se je zopet zavil, čeravna ni bilo mrzlo. Krčmarica je kmalu iz-orevidela, da se gospod noče podati v pogovor; zato je šla k drugi mizi, kjer so bili prejšnji pivci že spet v živim posvetovanju. Bili so ti pivci štirje možje in Rojar je čudeč se spoznal tri hlapce iz svoje graščine Čudil se je, da so bili ravno taki, katere je on posebno rad imel zavoljo tega, ker niso veliko zahajali okrog; čudil se je pa še bolj, ker je videl velike, naceza-ne cule na klopi, kar je menda Domenilo, da so službo popustili. To mu je potrdil tudi ves pogovor, ki so ga le-ti imeli. “E. saj je Bog še živ, pravim jaz,” govori starejši. “To je vse prav in res, Tone!” oglasi se drugi, “ali jaz pravim: Bog bo že eno napravil; jaz in ti in mi vsi si pa moramo zdaj tudi sami pomagati, da si službe dobomo.” “Kaj bi zdaj to mislil!” reče tretji, “zdaj pij, tebi stoji. Jutri vstanemo, pa jo mahnemo kam.” “Bog daj, da bi takega gospo-j darja zalotili, kakor je bil rajnik stari.” “On je bil zmerom pameten,! samo trikrat ne. Pa naj mi kdo: 'reče, da ni taka,” pravi drugi. “Jaz pravim, da ni res. Ro-jar je bil mož, nikoli brezumen, zmerom pameten in dober in pošten. Ta golobrada šleva ni vreden, da bi na gnoju ležal, katerega Rojarjevi konji narede. Zmerom pameten je bil,” vpije Tone, katerega je bilo vino že ’’azgrelo. “Trikrat ni bil pameten,” trdi oni s krikom in vikom. “Le poslušaj ti mene. Na prvo ni bil pameten, ko je to babo vzel. Ona ni bila zanj, pa je proč. | Drugič je bil več ko neumen, kot si je v hiši gada izredil, tega Vilibalda — ko bi sem prir šel, brž ga počim za uho, če me prav zapro — tretjič je bil pa še najbolj neumen tačas, ko se je ubiti dal Turkom, kakor tudi Jernej pravi.” “Če pa tako misliš, pa dobro govoriš,” pravi Tone.—“E, Bog te! Gospod Rojar poprejšnji je bil ves drugi. Naj bi se mu bil kdo tako postavil, kot smo se mu mi danes, ko je hotel Jerneja udrihati, nikdar bi ne bil današnji večer takole pil tu, ko mi zdaj.” “Šleva je šleva!” reče četrti. “Ali zakaj je šleva? Zakaj si ne upa nič storiti? Zato, ker mu vest pravi, da ni nič vreden. Ko bi bil danes vedel, da ima on pravico na jeziku in v dejanju, bil bi že drugače na noge stopil. Tako ga je pa grizlo, češ, saj bi res moral storiti, kar Jernej pravi. Pa štel je ta potuha še druge reči zraven, to si že mislite.” Tako je govoril Tone in poklical še en vrč vina. Tuji gospod pri mizi tik peči je pri tem razgovoru dva pota tako vzdihnil, da ga je krčmarica gledala in vprašati hotela, ali je bolan ali kaj. Ker je slonel tih ob mizi ter ni ne na pijači niti jedi veliko škode storil, potrjalo jo je še bolj, da mora biti bolan. Toda nadlegovati se ga ni upala in čakala je rajše, da bo kaj zapovedal. Bralec lahko razume, da je imel Rojar vzrok, zakaj je.sedel otožen, pobit in potrt. Ganilo ga je v njegovi žalosti samo to, ker je videl, da je pri svojih ljudeh še v dobrem spominu. Več ko enkrat ga je bila volja vstati in stopiti med hlapce; ali vselej ga je neki pomislek odvračal, bodisi da je hotel več zvedeti poprej ali da je imel vse drugače načrtano, kako bo delal, ali pa da se je bal, če ga bodo hlapci spoznali ali ne, ker je bil od zadnje bolezni še shujšan in so bili preveč v veri, da je mrtev. “Kje je neki Jernej tako dolgo?” pravi zopet Tone. “Išče menda, pa ponoči ne bo nič našel,” reče drugi. “Saj jaz pravim, to vse je čudno, da se tako mlado zale-J ti; ali tako nevarno in grozovi-J to vendar še ni, kakor si Jernej | misli. Meni bi bilo tudi žal,’ ko bi se izgubilo, saj sem imel j deklico še sam zares rad. Ali jaz pravim, da ni mogoče, da bi se zgubila. Kje v kaki hiši tiči, pri kakem kmetu. Saj doma revici ni bilo prebiti. To so voleje, to niso ljudje. Tako jo gledajo, ko bi bila z materjo priberačila.” “Revica!” — pravi krčmarica. — “Meni se smili. Res ne more biti otroku doma dobro, da se v takem vremenu od hiše spusti! Jaz ne vem, če ti ljudje mislijo kaj na Boga in na poslednjo sodbo ali nič.” “To jima še na misel ne pride; ti pa jaz bova na sodbi, onadva ne, tako si menda ta potuha in hudoba misli.” “Otroče je bilo menda napol že z uma,” pravi krčmarica dalje. “Kaj bi ne bilo! Saj je malo revico ona tako pogledovala, kakor bi imela hude oči, on pa še grše. Otrok pa tega vajen ni bil, dokler je bil prejšnji gospod Rojar živ in zdrav do-1 — Največ cementa izdelajo v — ” Ameriki v državah Pennsylva- nia. (Dalje prihodnjič) nia, Kalifornija in Texas. ^iimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiHiiiiiHimimii^ s ____ s Jojs. Zolo in Sinovi POGREBNI ZAVOD | = 6502 ST. CLAIR AVENUE Tel.: ENdicott 1-0583 | COLLINWOODSKE URAD =j 452 E. 152nd STREET Tel.: IVanhoe 1-3118 | Avtomobili in bolnižkl voz redno in ob vsaki uri na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. Poskusite! Boste se strinjali— , n#** ERIN BREW Je Stand ard/ Ali ste poskusili današnjo Erin Brew? Glad-kejše . . . lahkejše . . . jako okusno. Vzivajte kozarec penastega, zlatega, danes zvečer. Se boste strinjali, da je najfinejše varjeno! Poslušajte vašo priljubljeno narodno glasbo od 7:30 do 7:45 zvečer dnevno na postaji WDOK 1260, katero vam prinaša Standard Brewing Co. \%^taxvahI>{ 1 PRI NAS DAJEMO IN ZAMENJAMO EAGLE ZNAMKE! THE MAY CO.’S BASEMENT Dekliški novi pomladni Lepi modni sweaterji z udobnimi kratkimi rokavi za h krilu, hlačam itd. Ljubki pastelni odtenki bele, rumene, češnjeve, mint in modre barve. Mere 7 do 14. Veriga* naftar Modre Donim DUNGAREES Dobro izdelane, trpežne,, ojačene dungarees iz močnega kvalitetnega modrega denima. Uravnaven kroj z “boxer” opasjem, 2 sprednja žepa in močni obšivi. Mere 7 do 14. Skrčite v manj kot 1% Sprejemamo pismena in telefonska naročila v soboto ves dan in v ponedeljek od 9. zj. do 9 zv. Kličite CH 1-3000 The May Co.’s Basement Girls’ Wear Department Moška “Fincks” Rac delavna oblačila Iz modrega denima spredaj z zipperjem Močne, trpežne sanforizirane* dungarees za moške. Narejene iz težkega 8-unč modrega denima, spredaj z zipperjem. Ojačene na mestih, kjer se najisolj obrabijo. Mere 2& do 46. Moške sanforizirane* “Fincks” Bib Overalls ali Jopiči Trpežni, dobro izdelani overalls bib-tipa ali delavni jopiči. Nabavite si lastno 2-delno delavno oblačilo po tej izredno nizki ceni. *Skrčitev manj kot 1% 4 .29 vsak Moški Sanforizirani* delavni predpasniki “Bib” stila delavni predpasniki iz težkega kakovstnega mo- a. drega denima. Uravnalna 44-inč dolžina. Sanforizirani za | boljše pristojanje.__________________________________ Sprejemamo pismena in telefonska naročila ves dan v soboto in v ponedeljek od 9 z j. do 9 zv. Kličite CH 1-3000 The May Co.’s Basement Men’s Work Clothes Department Vabilo na sejo in člansko zabavo DRAM V A. . DRUŠTVA “NAŠA ZVEZDA” nedeljo 8. februarja 1953 J. C. DVORANI NA RECHER AVE. začetek seje ob 3. uri pop. po seji zabava JOHN GRABNAR ORKESTER Prosta vstopnina