iiniuiuiimiHntffimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA
Dn«nXM1n!> niaia1 celoletna 4 K, poluletna 2 K, Cetrt-uufUinillu tuaSU. letna 1 K; poaameana itev. 10 vin.
ID
• Kopitarjeva . ulica itev. 6
Izhaja vsak petek
Št. 2.	V	Ljubljani,	10.	decembra	1915.	Leto	XI.
Tobačno delavstvo.
BRAGINJSKE DOKKLADE.
Dunajsko glasilo »Avstriske kršč. tobačne delavske zveze« izvaja:
Končno je le dovolilo tudi glavno ravnateljstvo doklade. Žal, da se je odstranilo od nas zastopanega stališča, naj se podele splošno, tako, da s sedanjimi določbami ne odgovarjajo potrebam. Za kot »denarna pomoč« označene doklade so bile izdane sledeče določbe :
Kot podlaga za presojanje potrebe, kot odločilni moment za uporabo denarne pomoči se z ozirom na to, da zadene uporaba »prihodninskega ključa« pri mnogih režijski urad na velike težave in z druge strani to še ne more biti odločilna mera potrebe za posamezne režijske urade, zato se je izbral »otročji ključ«.
Temu odgovarjajoč se bodo pričen-ši s prvim delavskim tednom meseca decembra 1915 nadalje podeljevale tedenske denarne pomoči vsem aktivnim potrebnim delavcem, ki morajo skrbeti s svojim zaslužkom za nepreskrbljene otroke izpod 16 let.
Te doklade se bodo merile po glavi in tednu za prehran j ajoče otroke in si-Cer~ za krajevni razred:
Pri tem se pa ne napravljal nobene razlike, pa naj bodo otroci zakonski ali nezakonski, lastni ali pa sirote, nato, ako pripadat udeleženi delavec stalnemu, začasnemu ali pa nestalnemu stanju, nadalje nestalni delavci, ki služijo v službi zadovoljivo najmanje skozi 14 dni in da dela na sistematiziranem delavskem kraju kot substitut za v vojski se nahajajočega delavca.
V	koliko se tudi drugi nestalni delavci, posebno taki, kateri vsako leto, čeprav tudi samo del leta, uporabljajo (sezijski delavci) in če se jim dajo doklade, to se prepušča sodbi predstoje-čih, kateri se morajo pri tem ozirati na krajevne razmere in na individualne potrebe.
Nepreskrbljenim otrokom izpod 16 let so v tej smeri jednaki in se prištevajo tudi na zaslužek hišnega oskrbnika vezani revni in vsled telesnih ali pa umskih napak za delo nesposobni otroci nad 16 let, nato revni in za delo ne-
sposobni stariši (stari stariši) kakor tudi nepreskrbljeni in za delo nesposobni bratov in sester sirot, ki so brez stari-šev.
Od teh doklad so izključene delavske osebe, ki ne pripadajo delavskemu stanu, ampak stanu zapriseženih državnih slug (n. pr. vratarji, delovodje), nadalje notorično premožni kakor tudi rodbine, ki uživajo že državne podpore ali pa taki, ki se vsled svojih premoženjskih in dohodninskih razmer ne morejo upoštevati kot resnično potrebni. — Ako bi se izjemoma pripetili slučaji velike potrebe in podpore posameznih delavskih oseb in njih oseb in katerih subsumiranje se zdi pod sedanjo akcijo pomanjkljivo, to se naj tem pomaga z dovolitvijo redne denarne pomoči v lastnem delokrogu ali naj pa se z ozirom posebnih predlogov dovolijo izredne denarne pomoči.
Tedenskih denar, pomoči so deležni v režijski službi se nahajajoči družinski predstojniki, torej oče ali mati (oziroma brat ali sestra) brez ozira na to, ako je dotični delal cel delavski teden, ali pa samo posamezne dneve, oz. ako je bil na dopustu vsled bolezni ali iz zdravstvenih, ozir. nujnih družinskih razmer, in se jim popolnoma izplačajo. Plačilo se vrši teden za tednom, istodobno s plačo, vendar pa potom posebne konsignacije.
Nujno se pa naroča, da se o stanju denarno pomoč uživajočih delavskih oseb in o določenih denarnih zneskih vodijo tekoče beležke, da se s tem olajšajo tudi poznejše informacije.
XXX
Pripomniti se mora, da je dovolitev v predstoječih določbah določenih doklad podelitev izredne denarne pomoči, ki je bila dovoljena v poletju letošnjega leta ustavljena. V odloke ustanovljene temeljne podstavke, da so rodbine, ki uživajo državno doklado, izključene, je glavno ravnateljstvo zašlo s poti. Te določbe bi bile pretrde, ako bi se jih hotelo vzdržati.
V	kolikor odobravamo temeljno podstavko, da naj se meri draginjskai doklada po osebah, ki so še nepreskrbljene, v toliko zagovarjamo draginjsko
doklado za vse delavstvo, ki je pomoči nujno potrebno. Obelodanili smo že v našem listu podražitev življenskih potrebščin, katera z vso jasnostjo označuje mučen položaj delavstva.
Pri ugodni razlagi določb bi bila mogoča skoro splošna dovolitev dotklad, kajti izključeni od njih so le »notorično premožni ali taki, ki se ne morejo priznati kot potrebne«. Seveda ako je pričakovati od vseh tovarniških vodstev »pametno razumevanje in izvrševanje«, se more na temeljnu prejšnjih skušenj zelo dvomiti. Tako je n. pr. neka tovarna ta odlok sledeče raztolmačila: Izključiti se morajo: 1. vse one osebe, katere same ali za svoje otroke dobivajo vzdrževalno podporo (ta določba odpade); 2. ne dobe otroci, katerih oče im mati sta v tovarni; 3. kjer je več sester in bratov v tovarni in imajo le očeta ali pa mater, ki so navezani na podporo otrok; 4. tisti, ki imajo skrbeti le za enega otroka. Zadnja določba naravnost nasprotuje odloku. Druge določbe nam dokazujejo, kakšna zmešnjava bo nastala, ako glavno ravnateljstvo zelo hitro ne izda natančnih predpisov. Zadnje je neobhodno potrebno kakor dovolitev doklad samim delavskim osebam, tudi takim, ki ne vzdržujejo nobenega pripadnika družine, kajti brez vsacega dvoma je, da bi se danes kdo nahajal med delavstvom, ki ni potreben doklad.
Ne razumemo, čemu se ravno pri tobačni režiji postopa z delavstvom tako po mačehovsko. Povsodi, kjer so bile dosedaj dovoljene draginjske doklade, se je postopalo bolj liberalno in se ni izključevalo tistih, ki so v službi, čeprav se je povsodi tudi družinski stan upoštevalo. Pri železnicah, montanskih delavcih, pri občinah, z eno besedo, povsodi se je več dalo kakor pa daje tobačna režija. Upamo, da ko se tobačna režija prepriča, da so vsled vladajoče draginje doklade potrebne, napravi tudi korak naprej in dovoli celokupnemu delavstvu ne samo za otroke ampak tudi za same delavske osebe.
XXX
Da se opozori tobačno režijo na pomanjkljivosti v izvrševanju določb, kakor da se tudi ponovno prosi za dovolitev doklad za vse delavstvo, je vložila zveza z dne 27. novembra sledečo vlogo:
Visoko c. kr. generalno ravnateljstvo tobačne režije!
Visoko c. kr. generalno ravnateljstvo tobačne režije je z odlokom z dne 15. novembra t. 1. dovolilo delavskim osebam denarno podporo. Od podelitve denarne podpore pa naj bi bile po vsebini izdanih določb izključene ne samo notorično premožne družine in osebe, ki se vsled drugačnih družinskih in dohodninskih razmer ne morejo smatrati kot potrebne, ampak tudi vse one delavske osebe, ki niimajo skrbeti za nobenega svojca. Čeprav tudi odlok pričakuje od pametnega razumevanja in izvrševanja določb, da se ne bodo godile krivice, torej pusti nerešeno možnost dovolitve podpor samostojnim osebam, vendar je želeti, da se v tem oziru izdajo od strani glavnega ravnateljstva/ natančnejša določila, ker je bilo v neki tovarni takoj, ko se je obelodanil odlok, določeno, da so delavske osebe, ki imajo skrbeti samo za enega otroka, izključene od dobivanja podpore. Ako je imenovano tovarniško vodstvo zopet zašlo v tolmačenju, ki nasprotuje določbam, to dokazuje, kako potrebna da je izdaja natančnejših določb.
Dovoljujemo si nadalje pri tej priložnosti z ozirom na naše prejšnje vloge ponovno prositi, da se določijo tudi samostojnim delavskim osebam odgovarjajoče doklade. Z ozirom na ceno živ-ljenskih potrebščin je danes tudi za samostojne osebe nemogoče, da si preskrbe najpotrebnejše za življenje. Plačilne razmere so bile že v rednih časih potrebne izboljšanja, tembolj so pa potrebne zvišanja v sedanjih časih ne samo družinam, ampak tudi samostojnim delavskim osebam. To dejstvo je tako priznano, da so se pritegnile k podelitvi draginjskih doklad tudi samostojne osebe. To izrečno izjavlja' n. pr. tudi c. kr. železniško ministrstvo v svojem zadnjem odloku z dne 2. novembra t. 1. št. 38.312/4, da morajo tudi neože-njeni uslužbenci dobiti dvojno podporo, katera se dovoli v omenjenem odloku.
V	tem, ko c. kr. glavnemu ravna-
Zaslepljenec.
»Milostljiva!... Vaša milost------
Prihajajo—«
»Izgubi se! Stran! Kaj hočeš?«
»Gospa!... Plemenita gospa!-------
Dovolite ubogemu možu ... ničesar žalega Vam ne storim ... popolnoma miren hočem biti... O dama moja!«
»Izpre—vodnik!« začne klicati gospa.
Kmet je dirjal v svoji zmedenosti zdaj na desno, zdaj na levo, planil zopet k dami in dejal s prosečim pogledom, upajoč, da jo omeči z ogovorom: »Madam!«
Črnolasi uradnik se je glasno zasmejal, zaslišavši to, pa potegnil en kovček izpod klopi in zaklical iz svojega kota hipno učinkujoče besede: »Zlezi pod klop!«
Zgodilo se je, kakor da bi bil veter odpihnil kmeta. Čez eno sekundo je bilo videti samo še umazane, rumene škornje iz surovega usnja s preluknja-
teljstvu predlagamo našo prošnjo, upamo, da se bo to tudi dovolilo in beležimo itd.
Okno v svet
Izpremenjena vlada. Cesar je 30. m. m. izdal lastnoročna pisma, s katerimi je odslovil notranjega ministra Heinol-da, trgovinskega ministra dr. pl. Schusterja in finančnega ministra dr. Eng-la. Za novega notranjega ministra je imenoval predsednika najvišjega računskega dvora Konrada princa Ilohen-lohe, za finančnega ministra guvernerja poštne hranilnice dr. Karola viteza Letha, za trovinskega ministra pa ravnatelja banke Avstrijskega kreditnega zavoda za trgovino in obrt na Dunaju dr. Aleksandra pl. Spitzmullerja. Strogo vladni »Fremdenblatt« je ob tej priliki naglašal, da ostane Sturgkhova vlada vkljub novim možem po svojem značaju in po svojih smereh to, kar je bila doslej: objektivno in pravično^ vladajoča uradniška vlada. Dunajski list »Neue P'reie Presse« je ob tej priliki pisal: Zakaj se je nasproti občinstvu popustila vljudnost, da bi vsaj z nekaterimi besedami pojasnili razloge osebne izpremembe, je vprašanje, na katero danes ne smemo odgovoriti. O novih ministrih piše, da ne pride nobeden iz pisarn, kjer jim je življenje ptuje. »Ar-beiter Zeitung« je pa pisala ob vladni iapremembi: Grof Sturgikh si je torej pridelil tri nove ministre. Celo grof Sturgkh sam se ne odtegne vtisu, da se pričenja njegova vlada majati. Pojavlja se izrabljenost, dejanjem več ne zaupajo; lahko zato napoči trenutek, ko postane želja po novi, življenja krepki, ustvarjajoči vladi tako živa, da ne bo niti zadoščal obsežen aparat, s katerim razpolaga vlada, da potlači neljuba ji mnenja. Mi nismo nehvaležni. Celo skromna izprememba ministrov se nam zdi boljša, kakor nobena. Zadoščenje bi bilo seveda še večje, če bi si pridržali tudi zopetno uporabo Hohen-burgerja.
nimi podplati, toda tudi noge so se skrčile in vse je izginilo pod klopjo.
V	tem trenotku je pa tudi že zadonelo po vagonu:	»Prosim,	pripravite
svoje vozne listke... Vozne list—ke!«
Ko je iziprevodnik tako vpil, je vstopil molče kontrolor, jemal vozne listke, jih pogledoval ob svetilki in jih luknjal s kleščami.
Tuk — tule... so škrobotale klešče po tihem vozu, zunaj pa se je čulo drdranje in ropotanje tja v dal ju bučečega vlaka. Izprevodnik pa je preiska-val tačas pod klopmi, po kotih s tako gorečnostjo, ki bi se izplačala pri važnejši zadevi. Že je mislil ubogi izselnik, da je iz nevarnosti. Črnolasi uradnik, ki je sedel resno in brezskrbno na svojem prostoru pa kadil s samozavestnim obrazom pri oknu svojo cigaro, je bil po videzu izprevodniku zadostna garancija za »javno vožnjo«; pod njegov sedež seveda ni pogledal.
»Gospoda mo—ja! Voz—ne list—ke! Imejte, prosim, pripravljene svoje voz-
Princ Holienlohe, novi notranji minister, zanima med novimi ministri najbolj. Princ je zelo priljubljen tudi med nami Slovenci. Priljubljen je tuldi med delavstvom. Med Slovenci! Bil nam je pravičen, ko je služboval kot cesarski namestnik v Trstu. Govori izvrstno slovensko nekoliko s hrvaškim naglasom. Na težavnem mestu v Trstu je dobro vladal, seveda trpeti in gledati ni smel in mogel iredentnega dela v tržaški občini. Nastopil je proti tržaškimi magi-stratnim uradnikom laškim državljanom in je moral zato odstopiti. Med delavci. Znano je o njem, da zelo pravično in pošteno sodi o delavskih težnjah in o delavskih razmerah, kar je večkrat že tudi dejansko dokazal.
V glasilu krščanske zveze krščanskih tvorniških, prometnih in pomožnih delavcev v Nemčiji »Gevverkschaft-stimme« čitamo:
V boju proti oderuštvu z živili so se krepko prerekali producenti in kon-zumenti. Vsaka stranka poizkuša dokazati, <da se nahaja vsled vojske v težavnem položaju. Pred vsem: vojska je nesreča vsem delom. Malo pomaga če poizkuša ta ali ona stranka dokazati, če in v koliko je oškodovana po vojski. Merodajno je marveč v sedanjem trenutku, komu se godi slabejše, producentu ali konzumentu in kdo potrebuje naj večj o skrb. V »Westdeutsche Arbei-ter Zeitung« izvaja nekdo, ki ni prizadet:
X X X
Ni potrebno dokazovati, da je tisti na slabšem, ki ne more več zmagati najpotrebnejših življenjskih potrebščin. Najhujše, kar bi se bilo zgodilo, bi bilo, če bi se bil posrečil izstradalmi načrt Angležev proti nam. Najhujše skrbi po-
ne listke, gospoda moja!« je donelo po tretjem oddelku vagona.
Tu pa se ni mogla dama, ki je željno pričakovala tega, da najdejo kmeta, dalje zdrževati, vstala je in odšla z odločnim obrazom proti vratom kupeja.
»Milostljiva gospa!... Ni lepo od Vas!« reče čemerno zroči kmet, ki je uganil njen namen.
Pal že je pričela z nežnim glaskom visoke gospe: »Gospod kontrolor! Pregledali ste enega potnika.«
Komaj je izrekla te besede, že je bil prizadevljivi izprevodnik zopet v vagonu in je zgrabil pod klopjo skritega potnika za nogo. Ljudje so sledili z zani-\nanjem vsej stvari. Celo čez hrbtno steno zadnje klopi se je prikazal strogi uradni obraz kapitanskega čina in je sledil z zagubančenimi obrvmi dogodku.
»Ah ... spravi se že enkrat vun!« je kričal izprevodnik in vlekel potnika brez voznega listka za nogo.
Kmet in delavec.
Vzročajo vedno sikrbi, kako naj se preživimo. Ne more se pa zdaj zatajiti dejstvo ,da žive danes v resnih skrbeh široki ljudski sloji do srednjih stanov, kako naj bi si preskrbeli potrebnih živil. če ne moreš več zmagati najpotreb-nejšah stvari, osobito ne tega, kar potrebuješ, da se preživiš, ipotem je vse drugo manj hudo. Poljedelstvo ne pozna naravnostne skrbi, ker razpolaga kmet vedno s stvarmi, ki so potrebne, da se prehrani. Kmeta zato ni mogoče izstradati. Lahko se pa splazi strah lakote v stanovanje industrijskega prebivalstva .Zanikavati zato ne moremo, da so kmetje pred najhujšim bolj zavarovani, kakor delavci.
Gotovo se tudi ne more zanikati, da morajo ikmetje težko delati posebno zdaj v vojski, ko tako primanjkujejo delovne sile. Ne sme se pa ceniti samo delo kot tako, marveč pred vsem, kaj da delo doseže. Tudi industrijski delavec izvede svoje dnevno delo, a ko se konča dan, je pa zaslužil ravno to, kar rabi, da se preživi. Kar zasluži na dan in kar poje, se pri njem večinoma vzravna. Kmetu pa, ko zaključi dan, ne ostane le, kar poje, marveč mu preostane še živež za prodajo. Vpoštevati se mora dalje, da so v mestu tudi sicer življenjske potrebe dražje kakor na deželi, n. pr. izdatki za stanovanja. Če se sicer s kmečke strani opozarja na nevarnosti bega z dežele, se je proti vedno opozarjalo, da je sijaj mestnega življenja le zunanji, da se živi na deželi vedno boljše in srečnejše in da se pride na kmetih z manj denarjem naprej kakor v dragem mestu.
Umevno je, da hočejo kmetje doseči povračilo pomnoženih produkcijskih izdatkov in da ne vidijo radi, če se znižajo njih dohodki. Škode nihče rad ne prenaša; a vojska prinaša povsod škodo. Milijonom rodbin se je znižal dohodek. Veliko rodbin nima sploh nobenega dohodka in se morajo z malenkostnimi podporami zadovolji/ti. Beležiti morajo velike odpadke in izgube, ki ne bodo nikdar nadomešče-
»Vaša milost,« je šepetal kmet, ne da bi zlezel izpod klopi.
»Nu... nu!« Pa če ti pravim, da se spravi izpod klopi!« je vpil izprevodnik nazhujeno. »Le urno!«
Zmršena, težko sopeča se je prikazala suha, žalostna postava izpod klopi in se vzravnala. Kontrolor je motril s trudnim, napol zaničljivim izrazom bedno osebo.
»Vozni listek!« priganja izprevod-
nik.
»Vaša milost!... Izgubil sem ga...
»Vaša milost!... Izgubil sem jo... Bog mi je priča... O nebesa...«
»Kje si vstopil?« se zadere razlob-ljeno nad njim izprevodnik.
»Vaša milost! . . . Usmiljeni oče! Šele na zadnji postaji . . . Toda vozni listek sem izgubil, in iz strahu sem se . . . tu . . . pod klop . . .«
In kmet se je posilil k usmiljivemu smehljaju, kakor bi bil smatral sam ta dogodek za skrajno smešen.
Kontrolor je molčal.
»Laže! Laže!« vikne dama in za-
ne. Z zasebno gospodarskega stališča in v rednih časih morebiti drži, če pravijo: Podražila se je produkcija in hočemo zato odškodnino! A nimajo li tudi delavci prav, če pravijo:	»Naše
življenje se je podražilo, ne moremo več izhajati; kdo nam pa pomaga? Vojska zahteva žrtve od vseh, a žrtve se morajo razdeliti na vse rame enako. Nihče v sedanjem času splošnih žrtev nima brezpogojno pravice, da bi bil do vinarja oškodovan, da bi zahteval vojne odškodnine ali še posebno vojne dobičke.
XXX
Industrijski delavec, ki je pozvan na vojsko, mora prenesti velike odpadke zaslužika, ki mu jih nihče ne vrne. Veliko malih obrtnikov v mestih izgubi vsled poziva pod orožje popolno svoj obstoj in si bodo po vojski težko po-mogli. V kmetijstvu o takem uničenju ne more biti niti govora, ker tvorita zemlja in zemljišče najvarnejši temelj obstoja, ki se ne uniči. S poljedelske strani same se je to prejšnje čase tudi vedno naglaševalo in se je zahtevalo, da mora biti radi varnosti posestva na kmetih deželni hipotekarni kredit vedno naj cenejši. Vpoštevati se tudi mora, da se poljedelstvo tudi v moževi odsotnosti vzdržuje, ker kmetica vedno tudi v gospodarstvu sodeluje in zaraore zato dalje voditi gospodarstvo. Pri industrijskem delavcu in v mestu delo ženske v taki primeri ni mogoče. Le v najredkejših slučajih more kaj zaslužiti, a zaslužek pač ne nadomesti, kar je zaslužil mož. Največ slučajev je pa takih, da domače delo v rodbini brani delavčevi ženi, da bi šla za zaslužkom.
Industrijski delavci imajo pravico, da so tudi med vojsko preskrbljeni z živili. Prej se je namreč vedno trdilo, da so carine na kmečke pridelke ravno zato potrebne, da se preskrba ljudstva zagotovi tudi za čas vojske .To zagotovilo je soodločevalo, da so tudi industrijski delavci dovoljevali in nosili v letih miru bremena carine v varstvo
tegne obras v koketno grimaso. »Že dolgo se vozi na ta način. Ali naj človek zaupa takim ljudem? Lahko krade... ubije koga!«
V	tem trenotku se razleže žvižg lokomotive, in vlak opočasne svojo hitrico.
i »Mar—rš na postajo-« odredi izprevodnik in začne priganjati kmeta k ročnosti.
Kontrolor se poklone s prisiljeno vljudnostjo dami, kar jo je pa ob ponižanju njene duše presenetilo, in se odstrani.
Ljudje so se živahno raztovarjali o dogodku. Nekiateri so se ogor če vali nad damo, drugi so se jezili nad kmetom. Le črnolasi uradnik, ki je sedel ločen ,zavit v oblake cigarnega dima, tam na svojem prostoru, se ni zmenil za zabavo. Zato pa je tudi samo on videl skozi okno na vlaku ob zapuščanju postaje, kako je odpeljal ob plapolajočem svitu plinovih svetilk visokorasel orožnik kmeta v notranje prostore temne postaje
kmečkih pridelkov. Prej se je na kmečki strani vedno trdilo: Ne potrebujemo uvoza iz inozemstva, pridelamo sami dovolj, obrambna carina ne podraži poljedelskih pridelkov. Čudno se zato danes čuje, ker isti kmečki kraji trde, da draginjo popolnoma pojasnjuje vojno stanje in da jo povzroča predvsem inozemska zaprtija. Kmetje torej sami pripoznavajo, da se ne more pogrešati uvoz. Reči se mora: Čim bolj so poskočile cene, odkar so zaprte meje, tembolj je dokazana potreba uvoza iz inozemstva. Dalje morajo kmetje tudi pomisliti: Čim višje so cene živil, tembolj se poviša tudi izdelovanje v industriji in temdražje plačujejo zato tudi kmetje svoje industrijske potrebščine:	železo,
stroje, obleko, obutev .
Takx*at, ko se je nahajalo poljedelstvo v sili in ko se je zahtevalo varnostnih carin, so delavska glasila (tudi naš list je bil med njimi. Op. ur. »Naše Moči«) svojim bralcem pojasnjevala, s kakšnimi težavami se mora boriti kmet in jih pozivala, naj pomagajo kmetu v njih bedi. Danes se nahaja delavstvo v slabem položaju. Kje pa dobiš zdaj kako kmečko glasilo, ki bi pravično poučevalo kmete o težavnem položaju delavskega stanu in jih pozivalo, naj se ozirajo na revščino delavstva. Članki kmečkih glasil marveč izvajajo: Nam kmetom se godi na j slabše! Največ žrtev prinašamo! Vedno nas oškodujejo in odlikujejo druge! Končno verujejo še kmetje sami, da se jim najslabše godi. Ne umevajo zakona, ne vidijo revščine in bede in težave drugih stanov radi takih pretiranih član-karjev. (Tudi pri nas na SlovensJtem se prepeva pesem o revščini kmeta, dasi ni bilo na deželi še nikdar toliko denarja ^kolikor ga je zdaj in dasi se ni nosilo na deželi še nikdar toliko denarja v hranilnice, kolikor ga vlagajo zdaj. Op. ur.)
Kako zavajajo kmete njih glasila, dokazuje list »Rheinischer Bauer« (Po-renski kmet) v članku »Kmetijstvo in cene živilom«. Člankar najbrže ne ve, da kadar se ponuja malo živil, se vedno močno zanje povprašuje in da se živila najbolj zahtevajo v časih lakote in da se ravno v takih časih ponujajo najvišje cene, da se ljudje sploh morajo preživeti. Za prehrano se mora zbrati denar če tudi morajo zaostati potrebni izdatki za stanovanje in za obleko. Kdor ne plača živil, jih ne dobi. Člankar pa suho piše: »Ljudje v mestih imajo dovolj denarja in zato že lahko plačajo višje cene.« Če kmetje kaj takega čitajo, si morajo seveda misliti, zakaj naj bi ne stavili visokih cen.
Jasno je, da po taki poti ni mogoč miren sporazum med mestom in deže-
Mnogt ne vedo, da je neredna potreba, zapečenost in zaprtje lahko vzrok glavobola, lenobe, utrujenosti in slabe volje. Takoj so počutimo bolj sveže, gibčne in delovoljne, ako si oskrbimo olajšanje s Fellerjevimi nalahno odvajajočimi rabarbarjevimi kroglicami z znamko ..Elsa-Pillen'*, To izborno želodec krepčajoče in tek vzbujajoče sredstvo zasluži na vsak način prednost pred drastično učinkujočimi odvajalnimi sredstvi, ki črevo slabe. Naroči se direktno 6 škatlic franko za 4 K 40 h pri lekarnarju E. V. Feller, Stubica, Elzatrg št. 264 (Hrvatska),
(e)
lo. Dokler kmete njih glasila popolnoma napačno poučujejo o dejanskih razmerah v mestu, toliko časa ni misliti, da bi se kmetje ozirali na' potrebe kon-zumentov. Potrebno je zato, da kmečke organizacije svojo nalogo v resnejšem smislu izpolnjujejo. Posledice bi bile pozneje sicer lahko hude in obžalovanja vredne.
Drobiž.
— Razpust občinskega zastopa v Idriji. Deželna vlada je v sporazumu z deželnim odborom sklenila razpustiti občinski zastop v Idriji.
Rekvizicija žita na Ogrskem je spravila na dan toliko prikritih zalog, da se je glasom neke poluradne vesti množina razpoložljivega žita podesetorila.
Izdajatelj in odgovorni urednik Jože Gostinčar. Tisk Katoliške Tiskarne.
Najboljša in naj cenejša zabava
v Ljubljani je v
E
JBogata zaloga žtnshih ročnih del in zrav«n spadajočih potrebščin.
v deželnem gledališča.
Obiskujte vedno »Kino Central«, kjer se za mal denar dobi bogato razvedrilo!
1
f Mmm UUBUHHH
a . SUH MestDi ^ l8
Troovina z modnim in drobnim blagom.
Velika Izber vezenin, čipk, rokavio, nogavlo, otroške obleke In perila, pasov, predpasnikov, čepnlb roboev, ovratnikov, zavratnlo, volne, snkanoa Itd.
?r«dtiskanjc in vmnj« monogramov iv vsakovrstnih dragih risb.
Razšiiialte ni delavstvom Daše glasilo
,Našo Moč6.
i
Priporočamo cenjenemu občinstvu edino domačo tvrdko
H
-Ignac Vok
liSlS špecijalna trgovina 51-
1
4* |*A(I J \*5(UI i katera ima po Ugodnih cc-
~fflWvTMT-Yl munl nah in obrolt1110(1 »trokovna-f kov prignano najboljšo šivalne '»š&i-i-.iAJPISPIIHIu.ii.JU stroje v Evropimto so PFAFF v veliki izbiri in zalogi. lOletna plamena garancija!
Pouk o vezenju vsak Hjs brezplačno. Pridni posredovalci se isteio.
valnlh strojev in koles Ljubljana, Sodlna uL 6,
Velika zaloga manufakturnega blaga, različno sukno za moške obleke, volneno blago, kakor ševijoti, popelin, delen, itd. za ženske obleke. — Perilno blago, cefirji, kambriki, batisti v bogati izbiri. Različno platno in šifoni v vseh kakovostih in širinah; potrebšine za krojače in šivilje. Flanelaste in šivane odeje, različne preproge za postelje, kakor tudi cele garniture. — Novosti v volnenih in svilenih robcih in šalih. Namizni prti, servijeti in brisalke iz platna in damasta.
Priznano nizke cenel
©stot trg lt®v.
Posebni oddelek za pletenine in perilo. Vse vrste spodnje obleke za ženske in moške, kakor: srajce, hlače, krila, bodisi iz šifona ali pa tudi pletene iz volne ali bombaža. — Največja izbira v nogavicah v vseh barvah kakor tudi v vseh velikostih za otroke. — Predpasniki najnovejših krojev iz pisanega blaga, šifona, listra in klota. Stezniki ali moderci od najcenejših do najfinejših. Fini batistasti, platneni in šifonasti žepni robci. — Zaloga gosjega perja in puha.
Vedno sveže blago I
n
r
□=>k__av.	___—sk:
Vi
Gospodarska zveza v Ljubljani
ima v zalogi:
jedilno olje, riž, čaj, kakor tudi vse drugo specerijsko blago.
Oddaja na debelo!
Za Ljubljano in okolico je otvorila
mesnico
v semenišču v Šolskem drevoredu kakor tudi
specerijsko trgovino
na Dunajski cesti štev. 30.
Kdor pristopi kot član h ,,Gospodarski zvezi“, dobi izkaznico, s katero ima pravico do nakupa v mesnici in trgovini.
HajiroljSa, eajsigurnejša prilika za štedenjel
Ljudsko Posojilnico
rejlstrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 6
prilit, f lastni hiši, nasproti feoteli Jnief za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki, temveč tudi
cela dežela Kranjska
in jih obrestuje po -*®_3L 0
O
brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih obresti 4*75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem marca 1913 čez 22 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohra-nilnične položnice brezplačno na razpolago.
Načelstvo.
Pri glavobolu in bolečinah v obrazu uporabljajo mnogi, kakor kažejo poročila v nad 100.000 zahvalnih pismih, z najboljšim uspehom
blagodejno
vtiralno sredstvo, Follorjev blagodišeoi rastlinski esenčni iluid z zn.
12 steklenic Iranko (i kron, 24 steklenic iranko 10 K 60 h. Lekarnar K. V. Feller. Stubiea, Elsatrg st. 264 (Hrvatska). Odvajajoče rabarbarske kroglice z zn. rElsa-Pillon“, 6 Škatlic franko 4 K 40 k.