Published and distributed under permit No. 728) author, by the Act of October 6, 1917, on file at the Post Office of Cleveland, Ohio. By order of the President, A. S. Burleson, Postmaster Gen.
THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO
THE BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S., CANADA AND SOUTH AMERICA.
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva.
"WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDIVISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL."
VOLUME IV.—LETO IV.	CLEVELAND, O., TOREK, (TUESDAY) JUNE 14, 1921	ST. 138 no.
Single Copy 3c.	Entered as Second Class Matter April 29th 1918, at the Post Office at Cleveland, O., under the Act of Congress of March 3rd, 1879	Posamezna številka 3c.
TUJEZEMC! PRiPU VAME-
Na Irskem gre po starem.
bojazen pred epide-micnimi boleznimi
bo morda odprla vrata tisočim tuje-zemcem, ki se nahajajo v new-yorskem pristanšlcu.
WASHINGTON, D. C. — Poslanec Raker se je izjavil na seji naselniškega odseka poslanske zbornice, da nova naselniška postava oči vid no ni veljavna za parobrodne družbe, kajti drugače jih ne bi tako odprto in izzivalno kršili.
Te družbe so v popolni vednosti, da kršijo zakon, in da ljudje, katerih 'denar so sprejeli za prevoz preko o-ceana, glasom zakona ne nvorejo priti v Združene države, sprejele trdi prisluže-ni denar ubogih "naseljencev, ki zdaj čakajo na parni-kih, ne vedoči, kaj 'se bo zgodilo z njimi. Toda kaj mar to družbam, ki so želele le denar izseljencev, in ko so vedeli, da se jih glasom novega zakona ne more prijeti jli kaznovati.
Kaj se bo zgodilo 's tisoči naseljencev, ki se nahajajo nagneteni na parnikih, se še ne ve.
Ker obstoja bojazen, da izbruhnejo epidemične bolezni, bo delavski department. ki ima v oskrbi nasel-ništvo, najbrže odločil, da se določbe, glasom katerih se j
London, 13. junija.
Neka
200 zamorcev ubitih v Tulsi.
New . York, N. Y.
Walter
STARA ZGODBA. Konvencija A. F. of f Navadni stavbinski
Los Angeles, 13. junija. — Mlado revno dekle «in star bogat zapdjivec; koliko tragedij je že
L. otvorjena.
delavci na štrajku.
Star^dana' ^ ^^ ^ i F" White, pomozn, tajnik zveze j povzročila ta kombinacija na,
star danes popoldne, pravi, da je za napredek ameriških zamorcev! svetu o tem ne govori nobena i 41' letna konvencija Ameriške Clevelandu
Denver, Col., 13,'junija. —j Charles Cmith, poslovni za-Danes se je otvorila v tem mestu stopnik vseh stavbinskih unij v
l "	"I n »a T 36 je praVkar Vmil iz °bi*ka v | Statistika, toda dan za dnem se
skem pob,tih 16 oseb. Do stevl- Tulsi, Oklahoma, kjer so se pred ponavljajo slični slučaji. Včasih nih izbruhov jepnslo v Belfastu. kratkim vrSiR vel,iy proti.zamorJ se 0 tJ tudi piSe> ^ pa se
kroeTo t Z' "t ' °Vki i2gredi- Na P0d1agi 8V°i*|take tragedije prično. vrše in za-krog 50 pa je bilo ranjenih. j osebnih prei,kav 8e izjavlja> da yrše za kulisainij
Ko se je pncelo streljanje na je b}lo v nem;rih ubitih najmanj
York ulici v Belfastu, in so pa-' i50 do 200 zamorcev in okrog dali streli skozi okna in raz stre-1 5 q beljh ]judi. he, je bil prizor čisto podoben
delavske federacije.
pravi vojni. Boj je ponehal še-
Erie Mullicand, 201etno dekle, hišna služkinja pp poklicu, bo sojena 20. junija, ker je obtožen u-
mora.
White izjavlja, da 90 bili ne-
, miri v veliki 'meri posledica zlo-le, ko bo dospeli vojaki v oklop-( rabe besede "napad<\ in "po8iije. I Dekle je obdolženo umora n?h avtomobilih, ter pričeli stre-| nje"; in da ge -e |irilo ^ kot da I svojega deteta, ki ni imelo še no-Ijati s strojnicami.	j je neki čmec hote] storiti Qe_ j benega imena.
Dublin, 13. junija.
se je včeraj izjavil, da se bo navadnim delavcem, ki
Glavni predmet konvencije bo, so uposljeni pri stavbinskem de-boj proti odprti delavnici, proti lu, ki so zadnjo soboto preneha-znižanju plač, in razmotrivalo se li z delom, ker niso zadovoljni z bo seveda tudi o brezposelnost- mezdnim znižanjem, naročilo, da nem položaju.	j se takoj vrnejo na delo.
Med drugim se bo razpravlja-1 Smith pravi, da se bo toža-lo na tej konvenciji, ki bo brez devno akcijo podvzelo na seji dvoma trajala skoro do konca j stavbinskega strokovnega konci-junija. tudi o železniškem proble j la, ki se bo vršila danes zjutraj.
Brzo-
mu, o mednarodnih delavskih od-nošajih, o pravosodnih sporih in V svoji izpovedi I o delavskih zakonih.
ki beli dekleti, medtem ko je I Pred policijo je ubogo dekle i-
javka iz Belfasta pravi, da je bi- re8n;jca t3) da 8e je neki črneC) j menovalo predsednika missour lo tamkaj ubitih sedem oseb m vozeč 8e v elevatorjUi 8podtaknil ■ske trgovske zbornice, ki je tudi 40 pa ranjenih.	! in da je pri poskusu, da dobi ; iako prominenten v c.erkvenjl
London, 13. junija. — Dublin-! rJmu)težjei stopii na nogo neke.; krogih, kot očeta svojega otro a brzpjavka na londonsko časr' ga beiega dekleta.	jTa je star 43 let in jako
nikarsko zvezo pravi, da so an-j "Zloraba besede '<napad" ie bogat, gleške čete na Irskem včeraj ubile nelkega Amerikanca, Thomas
Bush Po imenu.
Poslanska zbornica sprejela mirovno resolucijo.
Washington, 1 3. junija. — Poslanska zbornica Zedinjenih držav je danes glasovala za prenehanje vojnega stanja z Nemčijo.
Za Porterjevo resolucije separaten mir je glasovalo 305 poslancev proti pa samo 61. Onim, ki so glasovali za to tozadevno resolucijo, se je pridružilo tudi 45 demokratov. Samo en republikanec, in sicer D. H. Kelly iz Michigana, se je pridružil demokratski manjšini in je
je
vzrok Vse nesreče. Neko belo dekle, ki je obratovalo elevator nekega javnega poslopja, je izjavilo, da jo je neki črnec hotel napasti. In tako se je zgodilo, da je podivjana minožica, ne da bi skušala dognati, koliko je resnice, in ne da bi pomislila na to,
Delavski voditelji so mnenja, da največja pomoč v bdju proti onim delodajalcem, ki so se or-c.erkvenjh 1 ganizirali v takozvanem "American Plan" gibanju, katerega namen je uvesti odprte delavnice j širom dežele, je ravnanje teh to-
On zanikuje, da je oče, in se j varnariev 3amih- 'kaili ki so je ob svojem odhodu iz Missou- naiveči'i nasprotniki umjskih de-j
Ker so prenehali z delom navadni delavci, so morali storiti lilato tudi zidarji, in tako je bilo stavbinsko delo, ki se je pričelo povečini pretekli teden po pettedenskem štjrajku, včeraj v Clevelandu zopet skoro popolnoma ustavljeno.
Navadni delavci so odšli na štrajk, ko se jim je znižalo plačo od 87J/2C od ure na 57|^»c od Veliko jih je odnehalo z
ure.
da je absolutno nemožno, da bi se kaj takega zgodilo pri belem dnevu v elevatorju javnega poslopja v sredini mesta, pričela s pustošenjem, da "'maščuje belega ženstva."
proti tozadevni resoluciji.
Sedaj mora iti resolucija še na
more pripustiti v Združene;konferenco' pr[ kateri b°sta .za" države vsak mesec le gotove |stopan;	m Tatna zbor
Kot rezultat je bilo Ui/ioijenih od 200 do 250 črncev in belcev, nepoznano število črnih mož Žena in otrok je billo živih sežganih, 44 kvadratnih trgovskih in stanovakkih blokov, vrednih nad milijon in pol dolarjev, uničenih, in ime mesta Tulse in države O-ov klahome za /edno osramočeno.
"Treba pa je tudi priznati, da je večji del belega prebivalstva v Tulsi dal izraza svojemu zgra-
ri v Los Angeles izjavil, da se hoče bojevati proti izvajanjem dekleta. Do zdaj še ni dospel v Los Angeles.
Med tem pa leži dekle v o-krajni bolnišnici, strto na duhu in telesu. In to je zgodba, ki jo pripoveduje:
"Šla sem s farpne svojega oče-čast, *-a meseca januarja 1918 in sem dobila službo v hiši Staršev tega moža. Plačali si? mi $4 na teden in imela sem stanovanje in hrano. Takrat mi je bilo 1 6 let.
''V mesecu avgustu je prišel v hišo mož, ki ga obtožujem. Bil je' prijetne zunanjosti, in imel je lepo črno brado. Jemal me je v gledališča, kupoval mi je slad-ščic in svilene nogavice.
"Dejal je, da me ljubi, in tudi jaz sem ga ljubila.
čenega števila, začasno od strani j o, tako da se bo moglo 8,000 izseljencev, nahaja-jočih se v new-yorškem pristanišču, izkrcati. Potem pa :se bo 'v kongresu najbrže nemudoma sprejelo zakonski popravek poslanca John
m
UIi£i,c vocin.	,v	....	j žanju nad storjenim zločinom
Odstotke od skupnega dolo- m?a- da se °be zbormC1 sp°raz": | Rešilna armada, Rdeči križ
- mno, m podpisati jo mora tudi ,
J i . 1 »j j.	, v , 1 krajev enpomoene
predsednik Hardmg, nakar sele
postane efektivna.
rale pokoravati novemu zakonu.
Na'selniski koimisar Husband se je izrazil pred na- drugih mestih na severu in jugu;
organizacije so storile vse, kar je bilo v mjih moči, da olajšajo trpljenje nesrečnih žrtev nemirov.
"Dogodki v Tulsi so posebno važni vspričo dejstva, da sličen položaj obstoja tudi po številnih
"In potem meseca maja sem, mu povedala o detetu. Mislila sem, da bo vesel. Najprej se je hudo razjezil, čez nekaj časa pa je dejal, da me pošlje v Califor-nijo, in da bo skrbel zame, dokler ne dospe semkaj, da dalje uredi.
sona, glasom katerega se bo selniškim komitejem poslan- , bati se je, da ako se ne podvza-kaznovalo vsako družbo, ki gke zbornice, da Se nahaja me izredne korake, tedaj se bobi sprejela na krov svojih na poti v Ameriko še naj- do enake reči 'ponovile tudi v Parnikov večje število nase- manj okrog 10.000 naseljen- drugih mestih. Nekateri beli ljencev, kot se jih m Ore iz- cev, in da je kongresna akci-1 prebivalci Tulse okušajo zvrniti krcati vsak mesec.	J ja proti družbam torej nui- krivdo za nemire na "radikali-
To je absolutno potrebno, no potrebna.	| zem" zamorcev. Ko sem jih
Naselniški komisar	'ra-
Ellis Islandu, Frederick A.1
Waili'S, je mnenja, da ako bi nič druzega kot iz zahteve zase parobrodne družbe prisi-J morcev, da se izpolnuje zvezno lilo. da bi morale plačati vla-(konstitucijo, to je, da se odpravi di kot kazen celotno svojo, lmčanje, peonažo in da se da ki SO jo prejele za prevoz pravico do glasovanja pri voli-nalaganim izseljencem, te- | tvah, do česar so upravičeni zdaj dni-daj bi kmalu odnehale s
ako se hoče preprečiti brez-primerno trpljenje lahkover nim izseljencem, ki verujejo obljubam družbinih agentov češ, da jih bodo spravili v Združene države, ko pa pridejo v New York, izprevidi-jo." da se jih je nesramno o-sleparilo.
Ameriška vlada bi morda odredila, da se čakajoče naseljence pošle nazaj v njih domovino, toda taka akcija bi očividno 'iako hudo zadela številne izmed njih, ki so investirali vse svoje premoŽenje za drago potovanje v Ameriko, in bi se jih na ta način docela uničilo. Ker Parobrodnih družb / glasom ^akona vlada ne more prileti, se' bo do sedaj došle naseljence in one, ki se nahajajo na poti semkaj, najbrže Pu'stilo izkrcati, potem pa se bo to početje zabranilo s tem, da se bo sprejelo zakonsko določbo, glasom katere bo vladi mogoče kaznovati vse take družbe, ki bi se v svojem pohlepu ne ma- junija
"Ko sem dospela semkaj, je popolnoma pozabil name in—". tu je dekle prenehalo z pripovedovanjem. Solze so ji zalile oči.
lavriic si tudi najbdlj prizadeva- j Mom že y goboto drugi pa sq jo znižati delavske plače. Na ta zaštraj,kali včeraj. Nj,;h način delavstvu ni treba še posebej dokazovati, kaj da je pravi namen onih tovarnarjev, ki se ogrevajo za"neodvi9nost" in 'posebno svobodo" delavcev.
Konvencija se je uradno otvorila s pohodom delegatov od glavnega stana proti dvorani, kjer se vrši konvencija.
Kot izgleda, ima predsednik federacije, Samuel Gompers, še j^iko veliko večino delegatov na svoji strani, in ni dosti misliti, da bi se njegovim nasprotnikom posrečilo poraziti ga.
Toda priznati pa je treba, da je radikalni element v federaciji, ki se bori proti Gompersu že več let, letos jačji kot kdaj prej, kajti številni delavski delegatje so prepričani} da bi bila federacija, lahko napravila veliko več za preprečen je trganja plač in brezposelnosti, če bi bila imela zmož-nejšo vodstvo.
Ako bo prišlo do večjega boja proti Gompersu, tedaj bo njegov
včeraj. iNjih unija ima okrog 7000 članov.
Nezadovoljstvo navadnih delavcev je docela jasno. Že itak so najnižje plačani delavci, toda vendar se je njih plače znižalo še za več kot ostalih delavcev. Ako bi se bilo navadnim delavcem znižalo njih plače za 1 7 procentov kot se je storilo pri plačah drugih stavbinskih delavcev, tedaj bi dobivali zdaj po 72c . od ure.
Razsodiščni odsek za poravnavo spora z električarji je Včeraj popoldne sestavljal novo pogodbo, glasom katere bodo električarji dobivali po $1.10 plače na uro, kot jo je v soboto odločil nepristranski razsodnik W. R. McCornack, arhitekt, ki je v službi šolskega odbora.
Eksekutivni odbor zveze stavbinskih delodajalcev je zboroval včeraj vse popoldne, toda o čem se je razmotrivalo, se ni podalo v javnost.
.. , ,	Linijski plaistererji ki so se
glavni nasprotnik brez dvoma vr- .	..	, , ,
f	, ,	. vedno na strajku, se bodo danes
zjutraj pričeli pogajati z deloda-
premogarjev,
Nadaljevala pa je Mrs. Kauf-
,1
hovni predsednik
John L. Lewis.	... c , v	_,.»„ , . .
„ , ,	, ,	jalcl. oplosno razsodisce, ki je
Pred konvencijo bodo prišle ,	. v ,
i.	v. , . i i i t	! odločilo place drugih stavbinskih
številne reci, ki bodo brez dvoma i ...........	,
«.,,., i . ■	! obrti, jim je sicer odločil $1.04
povzročile dosti debatiranja. | ,	,
,, v ..	, . . i od ure, toda te odločitve ne ma-
Vprasanje pravosodja, ki je
prineslo že suspenzijo tesarske u-
rajo sprejeti.
jim sedanjim početjem.
''Država bo uvedla' preiskavo
man, žena nekega tovarnarja, ki nije, bo predmet najhujših de-
se je zavzela, da ohrani mlado bat. Vprašanje mednarodnih; krat na teden, če bi se v resnici
dekle pred kaznijo radi umora delavskih odnošajev bo predložil šlo za protekcijo osebne svobode
deteta brez ozira n^i to, koliko konvenciji J. H. Thomas, vodja njih uslužbencev. Fakt je, da se
stane. Mrs. Kaufman je pripo- angleških železničarjev. V tem' celo neunijski delavci zavedajo,
vedovala:	j oziru bodo delegatje razdeljeni v da edini namen te gonje je, da
. . . ,.„ .	, . tri tabore. Nekaj jih bo zago- se oslabi odpornost delavstva in
Dete je bilo rojeno v neki- ... , . , . , ,	, ,
,. , . . .v ,i.	w	varjalo pristop k moslkovski med- da se potem napravi naskok na
mah sobici najbolj zapuščenega	, . , .	. , . v v. .. t-	i ..
,,	,	c . ,v, narodni strokovni zvezi, drugi, nas zivljenski stanard in pribor-
dela mesta, kjer je Ene ležala ... v	,	. . , ,
f.	.. . ,. j i	v. bodo priporočali povrnitev k am------i-i----------
brez prijatelja in brez pomoči. I , , { ... t . v- ,	•• i. . V" sterdamski strokovni internacijo-
1 u je živela s svojim detetom vec .. ..	..
nali, tretji pa pristop 'k vSe-ame-
; riški delavski federaciji.
Potenj pa je dekle v trenot-1 Predsednik Gompers je v svo-
nem
v .	. .	—-t obupu dala otroku okrog jem otvoritvenem govoru pred
Pomožni delavski tajnik nemSrov, toda po mnenju prebi- vratu konec čipk, napravila vozel konvencijo priporočal ožje sode-islev i p ndrpldil dn' sp valr«v	K« Kr^	in pritegnila. Nato položila tru- lovanje med industrij alnimi in
plo otroka v kovček in ga posla- farmerskimi delavci, la v neko skladišče.	| Gompers je napadal kampa-
Truplo se je našlo, in policija1 njo proti unijskim delavnicam,
Risley je Že odredil, da1 se valcev Tulse bo brez rezultatov doiraK izkrcanje naseljencev« Izgredi v Tulsi so me prepričali, preko junijske določbe, in da edino upanje za od vrnitev poda Se Čezmerno Število pripi-' novitve takih slučajev tiči v posek šteVilu, ki Sme 'biti pri- j sredovanju zvezne vlade."
pusceno v
Najbrže se bo tudi naročilo ameriškim konzulom.v inozemstvu, da držijo seznam izdanih potnih listov, in da talko prihranijo onim, ki bi se hoteli izseliti v Ame-rito, nepotre'bno razočaranja, ko bi prišli v ameriška pristanišča. Kot se misli zcaj, se bo pripustilo vise
-0-
— Suhači prodajajo "mokre" avtomobile. V nekem garažu na 105. cesti in Euclid Ave., se je pričela včeraj dražba avtomobilov, ki so bili zaplenjeni od zveznih prohibistionih agentov, ker se je.prevažalo v njih opojne pijače. Vseh skupaj je na dražbi 22 avtomobilov. Da se o-
hrani red in protektira mašine, je
ore izseljence, ki se nahaja- j bil pozvan poseben policijski od-jo na krovih parnikov, ki SO | delek, kajti naval je" silno velik; 0!cpluli proti Ameriki do 8.! Razprodaja se bo nadaljevala še
I danes.
je našla Erie, ko je bila vslužbe-^ in je izjavil, da predno bo začel na v Domu za onemogle vojake naletavati prvi sneg, bo federa-v Sawtelle.	cija štela pet milijonov članov.
Povedala je oblastim celo zgo- , "Kf&]	Zg°,dil°' d\iC
j, '	.	i lastnik sužnjev deloval za svobo-
dbo, nato pa so ju zapustile Vse;	.
fizične sile. Od tistega časa se' 1° SVOJ,h 9UZnjeV? |e. Vprašal
nahaja v bolnišnici.	Gompers z oz.rom na izjave raz-
v	nih trgovskih zbornic, iki vodijo
O bogatem zapel ji vcu ni zdaj	kampanje proti unijam na podla-nobenega sledu. Zadnjikrat se ga gi hinavskih izjav, češ, da se boje videlo v Dallas, Texas, in sodi re za svobodo in neodvisnost de-se, da je najbrže pobegnlil v Me- lavcev.
hiko, medtem ko bo ubogo dekle 20. junija postavljeno pred soditijo, da se zagovarja radi u-mora.
if-
"Le pomislite, če bi trgovske zbornice, delodajalci in trgovci, plačevali za celostranske oglase v i dnevnih listih po dvakrat in tri-
jene delavske pogoje
Pred Gompersom je nastopil bivši kongresman Edw. J. Keating, ki je urednik železničarske-ga organa "The Labor". On je dejal:
"Ni boljševizem tisto, kar preti Ameriki, temveč nevarnost A-merike obstoja v burbonizmu; v burbonizmu, ki je upijanjen voj nih profitov. V Združenih državah je za časa, ko je 50.000 naših mladeničev padlo na bojnem polju, postalo 15.000 novih milijonarjev. Ti ljudje, ki vodijo gonjo za odprto delavnico, so oni, ki so stali nav»vogalih in ploskali ameriški zastavi, medtem ko se naši fantje odhajali v vojno, potem pa so šli nazaj v svoje pisarne, da označijo, za koliko 3$ naj zviša cena premoga in moke. Danes rabi peščica ljudi, ki kontrolirajo denar in kredit, svojo moč, da zniža plačo delavca in zviša profite investiranega kapitala."
RAZVOJ TRAGEDIJE KABER.
Z vsako uro prihajajo na dan nova presenečenja z ozirom na umor Daniela Kaberja, ki se je pojasnil šele dve leti po njegovi izvršitvi.
Najnovejše razkritje je, da »ta moška, ki umorila Kaberja, poskušala dobiti nagrado $2500, ki je bila razpisana za morilce, ko jima Mrs. Kaber ni hotela izplačati $5,000, katere je obljubila za umor njenega moža.
Šla sta tako daleč, da sta bratu umorjenega, Jos. Kaberju, pokazala hišo, v kateri je živela Mrs. Erminia Colavito, ter sta mu povedala, da jima bo ona razjasnila umor. Mrs. Colavito je namreč ženska, ki jo je najela po naročilu Mrs. Kaber, da umorita Dan. Kaberja. Rezultat tega je bil, da detektivi in oče umorjenega izpraševali Mrs. Colavito, toda ona je takrat zanikala, da ji je kaj zn^ino o umoru Kaberja.
Sodi se, da morilca najbrže nista upala, da dobita nagrado, ki je bila razpisana za prijem njih samih, temveč tega sredstva sta se poslužila najbrže v prepričanju, da bosta na ta način odstra-šila Mrs. Colavito in Mrs. Kaber, da se jima bo izplačalo obljubljenih $5000.
Od teh dveh moških se ni do zdaj prijelo še nobenega. Jos. Kaber pravi, da bi lahko oba identificiral, ako bi ju videl, posebno enega, ki je imel po obrazu številne brazgotine od noževih ran.
Nadaljni razvoj razvoz1!)anega umora je sledeč:
Mrs. Colavito je obtožena u-mora, ko je priznala, da je preskrbela za Mrs. Kaber dva moška, ki sta imela umoriti Kaberja. Dognano je, da se je Kaberja še štirikrat preje poskusilo u-moriti. Neki človek, ki se naha-ia v zaporu, je izjavil, da je Mrs.
Kaber hotela, da naj vzame njen avtomobil in povozi Kaberja, za kar ga je obljubila bogato nagraditi. Mrs. Colavito izjavlja, da je Mrs. Kaber naročila morilcem, da ne bodo dobili ničesar, ako ne bodo ubili moža. Mrs. Kaber je dva dni pred umorom razkazala morilcem hišo, medtem ko je Marian McArdle igrala na klavir, da bi njen mož, ki je ležal bolan v postelji, ne slišal nobenega ropota. Mrs. Colavito tudi pravi, da je Marian zlila posodo vode skozi okno kot znamenje banditom, da je Vse pripravljeno, da izvrše svoje krvaVo delo. Morilca »ta za svoje delo dobila le $50(J, in sta grozila Mrs. Colavito s smrtjo, ako jima ne izplača obljubljenih $5.000. Mrs. Brickel, mati MW. Kaber, je imela sedeti na verandi in dati morilcema znamenje. Ona tega prvi večer ni napravila, toda ko ju je Marian McArdle, hči Mrs. Kaber iz nekega drugega zakona, zatrdila, da bo drugi večer vse pripravljeno, sta se vrnila prihodnji večer in izvršila u-mor. Neka Mrs. Behrman, ki že 12 let intimno pozna Mrs. Kaber, in ki je sumila, da je Igriva umora svojega moža, pravi, da je Mrs. Kaber nekoč ponoči v spanju kričala: '''To sem napravila jazi To sem napravila jaz!" , -O---
— Štorklja obiskala zverinjak.
Včeraj je prišla v zverinjak v Brookside parku teta štorklja in pustila mami, morski levmiji majhnega morskega leva. Levinja se še ne nahaja dolgo v tem zve-rinjaku in je bila kupljena v Santa Barbara, C.al.
STRAN 2.
"ENAKOPRAVNOST"
JUNE 14th, 1921.
44

IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV. ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Owned and Published by: THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO.
Business Place of the Corporation	— 6418 ST. CLAIR AVE.
SUBSCRIPTION RATES:
By Carrier .......................1 year $5.50. (5. ino. $3.00. 3 mo. $2.00
Cleveland. Collinwood. Newbursh by mail.......1 year $6.00. 6 mo. S3.50
3 mo. $2.00.
United States ......................1 year $4.50. 6 mo. 2.75. 3 mo. $2.00
Europe and Canada ..........................1 year $7.00. 6 mo, $4.00
POSAMEZNA ŠTEVILKA 3.	SINGLE COPY 3c. _
Lastuie in izdaja era
Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba.
6418 ST. CLAIR AVE.	Princeton 551.	6418 ST. CLAIR AVE.
Za vsebino oglasov ni odjjovorno ne uredništvo, ne upravništvo.
CLEVELAND, O., TOREK, (TUESDAY) JUNE 14, 1921
NOVE KNJIGE 0 VPRAŠANJU TUJERODCA
Enajstero knjig je nedavno izšlo, 'ki se bavijo z vprašanjem tujerodca v Ameriki in pokrivajo polje amerikanizacije.
Pred tremi leti so pod vodstvom Mr. Allen T. Burns-a, ravnatelja amerikanizacijskega urada Carnegie-jeve korporacije, za-poeele študije in preiskave na polju amerikanizacije. Mr. Burns je od tedaj ostal na čelu izdaj ateljstva in nadziranja 'končnih rezultatov teh študij. Na vabilo Carnegie-jeve korporacije je bil v isvrho teh študij sestavljen poseben svetovalen odbor, katerega člani so bili pokojni Theodor Roosevdlt, Prof. John Graham Brooks, Dr. John M. Glenn in Mr. John A. Vail. Editor'ijalni odbor, sestavljen od gg. Dr. Talcott Williams, Dr. Raymond Fos-diok in Dr. dwin F. Gay, je prečštal in kritiziral rokopise. Vsaka knjiga je izdana pod imenom avtorja, ki je imel nalogo, da se bavi z dotičnim posebnim delom vprašanja.
Bod;i tu takoj povedano, da teh enajstero knjig pokriva polje amerikanizacije tako izvrstno srn izčrpljivo, da te knjige same na sebi tvorijo knjižnico o amerikanizaciji, kakršne ne more prekašati niti petdesetero drugih knjig. Vredno je zares pregledati trt serijo.
Logični začetek te serije je knjiga, naslovljena "OLD WORLD TRAITS TRANSPLANTED" (Starrtkrajske poteze presajene v Ameriko,) spisana po profesorjih Robert Park in Herbert A. Miller. Ta knjiga nam nudi krasen vpogled v ozadje pri-»eljeništva. Bistvene važnosti je, da vemo, od kod kdo prihaja, ako hočemo izvedeti, kam on gre; v tej knjigi ne najdemo le razpravljanja o plemenskih obiležjih, marveč je v njej tudi' označena tendenca teh plemenskih potez, da se presadijo v Ameriko in postanejo del naše lastne dedovine.
Od te knjige do John Daniels-ove knjige "'AMERICA VIA THE NEIGHBORHOOD" (Amerika potom sosedstva, t. j. potom vzajemnega zbliževanja) je le kratek korak. Knjiga »e bavi z priseljencem zlasti Z ozirom na njegovo razmerje napram ameriškemu občinstvu; tu vidimo, kako starokrajske poteze delujejo kot direktna kontribucija 'k narodnemu življenju. Reakcija priseljenca na občinstvo in reakcija občinstva na njega Se tu j ako Skrbne opazuje, in pridodano je mnogo natančnih zgledov. V vseh teh knjigah je mnogo snovi za onega, ki se bavi z statistiko, kakor tudi za nestrokovnjaka, ali knjige so v prvi vrsti namenjene širšemu občinstvu in radi tega je v njih le malo ali nič, česar ne bi vsakdo razumel. Naslov "AMERICA VIA THE NEIGHBORHOOD" je
dalekosežen, kajti, ako se "Amerika" da sploh doseči, to je baš prava pot. Fundamentalne važnosti je, da dosežemo čim natančneje, kaj priseljenec doprinaša k procesu amerikanizacije.
Iz teh študij čisto naravno izhaja nadaljna knjiga "SCHOOLING THE IMMIGRANT", spisana po Frank V. Thompson-u, su-perintendentu javnih šol v Bostonu. 1 n'tu imamo jadi'kovanja! Šolanje priseljencev je predvsem problem vzgoje odraslih, za 'kar je bore malo preskrbljeno v našem šolsikem sistemu, s katerim se tako radi ponašamo. Med tem, kar priseljenec potrebuje in
kar dobiva, zije širok prepad, in vrsta vzgoje, ki jo nudijo razni čimtelji, stremeči za tem, da zabičajo priseljencu svoje posebne nazore za svoje posebne svrhe, je marsikdaj zelo čudna.
Vzgoja in industrij alrii kompleks sta v bližnjem sorodstvu, tako da zgornji knjigi kar naravno sledi ona, naslovljena "ADJUSTING IMMIGRANT AND INDUSTRY" (Prilagojenje priseljenca in industrije.) spisana po William M. Leierson, načelniku pri Labor Adjustment Board v Rochester. Ker večino neizurje-nih delavcev v Ameriki tvorijo priseljenci, je mnogo grehov in tudi malo kreposti zapopadenih pod tem naslovom. Cilj, za katerim ta knjiga očividno stremi je tako veličasten, da se ta knjiga sama na sebi lahko smatra kot glavna točka vse študije. Naj zadostuje povedati, da,, ako bi se moglo doseči tu označeno "pri-lagojertje", bi bila rešena vec kot polovica vsega vprašanja amerikanizacije. Predpogoj za vsakega, ki se bavi s tem vprašanjem, je, da dobro proučuje njegovo industrijalno stran.
Nadaljno knjigo "A STAKE IN THE LAND" (Zamejniče-nje zemlje) je spisal Peter A. Speek, ki je na čelu slovanskega oddelka kongresijonalne knjižnice. Knjiga je zlasti pomembna z ozirom na nedavno načrtane plane generalnega komisarja za priseljevanje, Mr. Husband, ki propoveduje naseljevanje priseljencev na farmah. Knjiga je slučajno spisana jako mikavno ne le s razumevanjem vprašanje samega, marveč tudi človeškega elementa v njem, kar napravlja knjigo le bolj čitljivo in dragoceno.
Sledi knjiga "NEW HOMES FOR OLD" (Nove hiše za stare, spisana-" po profesorju S. P. Breckenridge iz Chigaške univerze; ta knjiga se dotika jako vitalnega vprašanja, katero povprečni Amerikanec še vedno premalo razumeva ali sploh vpošteva.
"IMMIGRANT HEALTH AND THE COMMUNITY" (Pri-
seljenčevo zdravje in občina) po Michael M. Davis, je knjiga, katere važnost je razvidna iz naslova samega. Trt vprašanje, kakor vsa vprašanja sploh, tikajočih se priseljenca, seže globoko in neposredno v naše narodno blagostanje.
Velike vrednosti in zanimanja je nadaljna knjiga ''THE IMMIGRANT PRESS AND ITS CONTROL" sprana po Prof. Park, dasi zadnji izraz naslova je jako nesrečno izbran. To je morda prvi nepristranski opis tujejezičnega časopisja, ki je tak veleva ž en činitelj v asimilaciji. Da je ta knjiga bila pristopna pred dvema letoma, Mr. A. Mitchel Palmer-jevo krivo tolmačenja priseljeniškega časopisja, bi bilo le stežka tako rodovitno, in njegovi nasprotniki bi bili v izpodbijanje njegovih trditev imeli pri roki dragocen materija!, katerega 'tedaj žalibog niso imeli na razpolago.
Nadaljna knjiga "THE IMMIGRANTS DAY IN COURT" (Priseljenec na sodniji), spisana po Kate Holla d ay Glaghorn, u-čiteljici v new-yorški šoli za socijalna dela, razpravlja o razmerah, iz katerih je razvidno, da v vsakdanjem življenju ima priseljenec premagati veliko več težkoč kot rojen Amerikanec. Sistematično izrabljanje tujca radi njegovega neznanja angleščine in ameriškega sodnijskega postopanja, to vse in še drugo odtujuje priseljenca, kjer bi morala obstojati spona simpatije. Knj3ga nam prikazuje dobro lekcijo, ki naj se je naučimo.
Knjiga "AMERICANS BY CHOICE" (Amerikanci po lastni volji) po John P. Gavit je zadnji logični člen v verigi; knjižnico zaključuje zvezek "SUMMARY", spisan po glavnem izdajatelju, Mr. Allen T. Burns.
Tako imamo na zadnje vendarle dovršeno knjižnico o amerikanizaciji, ki je produkt triletnih strokrtvnjaškjh študij, spisano v lahki umljivi rtbliki in na razpolago za širše oŠčinstvo. Vse te knjige so bile izdane po izdajateljski tvrdki Harper & Bros., Franklin Square, New York City.
Iz stare domovine.
Naša država se naj imenuje Srbija. — Občinski svet v Kranju je izvolil za župana, kakor smo že poročali, g. Cirila Pirca, pristaša demokratske stranke Na prvi seji so se kon3tatirali razni odseki, na kar je občinski odbornik dr. Sabotry stavil predlog, naj bi se občinski svet mesta Kranj izrekel za naziv naše države Jugoslavija. O predlogu se je razvila živahna debata, te-
kom katere je stavil prčf. Marinko proti predlog, naj se občinski svet izreče za ime "Srbija". Ta predlog je obveljal, ker je dr. Sa-bothy umaknil svoj prvotni nasvet.
Inženirski izpit je napravil na dunajski tehniški visoki šoli g. Vladimir Rohrmann, sin ljubljanskega trgovca, g. Viktorja Ro~ hrmanna.
Nov konzulat v Ljubljani. — Kakar poročajo iz Beograda, o-snuje "Belgija svoj konzulat tudi v Ljubljani. Bojimo se, da se ji
bo zgodilo tako, kakor Ameriki, ki je hotela premestiti svoj konzulat iz Zagreba v Ljubljano, kar Pa je morala opustiti, ker ni našla za konzularni urad potrebnih prostorov.
Odvetniška vest. — Odvetnik dr. Karel Tschebull v Mariboru je bil vsled izgube našega državljanstva izbrisan iz imenika odvetnikov.
Tlakovanje ljubljenskih ulic. — Stari občinski svet ljubljanski je v eni svojih zadnjih sej sklenil, pričeti s tlakovanjem yo-edinih glavnih ulic in cest z granitnimi kvadri. Dobavo tega granita za tlakovanje je izročil neki tvrdki v celjskem okraju. Prva pošiljatev tega granita je dospela. Najprvo ^e prične tlakovati Wolfova ulica.
14-1etna deklica izginila — Hči železničarja Sofija Petrič, stara 14 let, je 4. t. m. neznano kam odšla in se še ni vrnila. Deklica je za svoja leta dosti velika, vitka, podolgastega belega obraza, plavolasa ter je bila oblečena v rdečo obleko z belimi progami.
10.000 frankov nagrade dobi kdor izsledi trgovca z znamkami Mozu Frenkela in L. Carlieha, ki sta ukradla v Bukarešti katalog znamk romunske pošte v vrednosti 500.000 frankov.
Vlom v cerkev. — V cerkvi sv. Martina v Dol. Voši je bila ukradena sreberna in pozlačena mon-štranca v vrednosti 50.000 kron. V cerkvi v Maševcu pa je bil u-kraden antični kelih neprecenljive vrednosti.
Nezgoda. — 46-letni delavec Matevž Breznik je v Goetzovi pivovarni v Mariboru pri delu tako ponesrečil, da so ga morali prepeljati v bolnico.
--o--
Ig. Mihevc:
NAŠE JUGOSLOVANSKO GOSPODARSTVO.
Naše meščansko časopisje večinoma razume pod rubriko gospodarstvo izvoz .pšenice, koruze ovsa in drugih zemljskih pridelkov ter izvoz lesa. Okolo tega se suče vsa znanost naših kapitalistov o gospodarstvu. Ako pa se izvaža iz države kruh, meso in drug« življenske potrebščine v taki množini,da se s tem di^žavlja nom osobito delavrtvu, življenske potrebščine tako podražuje-jo prav po nepotrebnem, ter se gleda v prvi vrsti na to, da posamezniki grabijo ogromne dobičke, tedaj ne vemo, če je to zdravo gospodarstvo in če tako gospodarstvo ne vodi do anarhije, ker lakota in pomanjkanje pozna odredbe in naredbe le do neke meje, če so Š6 tako stroge!
Ni torej dovolj, da en razred v družbi udobno živi, drugi pa ječi za koščkom kruha, ni dovolj, da ima stanovanje samo oni, ki nekaj ima, dočim oni, ki ustvarja dela, hira v zatohlih brlogih, vagonih, barakah in skladiščih. Pred nekaj dnevi pride delavka, kakih 25 let stara, na državno stanovanjsko komisijo in pove naslednje: "Imam dva meseca starega otroka, stanujem pri tej hiši (toraj ne v hiši), pod zemljo v luknji, kjer je prej hranil kovač oglje; prosim, če bi se smela vseliti v hišo gospe . . . Otrok mi je ves zatekel od pozemske vlažnosti." In sto in sto takih in enakih primerov vsak dan nam naj ta zadostuje v ilustracijo našega gospodarstva in socijalnega življenja.
V Sloveniji se nahajajo v stavki stavbinski delavci; ta stroka bi morala delati s polno paro, zaradi tega bi morali me-rodajni faktorji poiskati vzrok nezadovoljstva med delavci.
Vsaka delavna ura pri stavbin-skih delavcih je dragocena v gospodarskem in socijalnem oziru, to tembolj, ker je stavbinska industrija sezijsko delo, ki se u-tegne vršiti ob ugodnem vremenu in ob gotovem letnem času. In kdo je vzrok, da se ne dela, in da je stavbinstvo pri nas popolnoma ohromenl?
Vzrok temu je, ker na stavbin-sko industrijo pri nas do danes sploh ni nihče mislil, ali pa samo toliko, kolikor so bili nekateri primorani, misliti na gradbo hiš. S kapitalističnega vidika je tudi umevno, da se danes na gradbo stanovanj ne misli, ker ljudje, ki imajo kaj pod palcem, imajo že udobna stanovanja in ne rabijo drugih! O kaki rentabiliteti hiš pa ne more biti govora in kjer pa rentabilitete ni, tam tudi kapitalista ni, ki bi dal svoj kapital na razpolago!
Danes stane vsak kos opeke, dve kroni. Dovoljeno mi naj bo povedati, da pa za produkcijo o-peke ni treba uvažati nikakršnih surovin in vendar mi je ne dolgo tega izjavil posestnik opekarne, da mu je vseeno, čeprav delo pri opekarni ustavi, ker so delavske plače tako visoke, da ne more izhajati. Nasmehnil sem se mu. Možakar pa je vzel svinčnik v roke in mi skušal dokazati, da govori resnico, ter sem mu, če ne že vse, moral nekoliko priznati.
Pri vsem tem pa je delavstvo lačno, stragno in boso, ter zadostuje njegov zaslužek komaj za hrano! In zakaj to ?
Enostavno zaradi tega, ker se v Jugoslaviji imenuje gospodar-
stvo samo to, kar izvažajo posamezniki na debelo in to je, kakqr že povedano, v prvi vrsti žito, potem drugi poljski pridelki in pa surov neobdeian les. Ne misli se pa pri nas na življenje prebivalstva, kar bi moralo biti prvi pogoj.
Ce .vzamemo danes dnevni zaslužek zidarja, tedaj se nam zdi .to ogromna svota. Na primer: Stavbinska družba v Ljubljani plača za kubični meter zida 115 kron; izurjen zidar napravi v 10 urah en do dva kubična metra. Tedaj je zaslužil dnevno 200 K. in tudi več! Vendar pa danes stavka in zahteva večjo plačo. Zakaj to? Zato, ker rabi še več za življenje svoje in svoje družine. Vprašanje nastane sedaj, ali res in mogoče pri nas v Jugoslaviji živeti ceneje, ko vendar dannadan čitamo, kako bogati smo na živilih. "Slovenski Narod" v svoji nedeljski številki pripoveduje kako Nemci sodijo o naši državi in prinaša popis Jugoslavije, ki ga je priobčil prof. dr. Otto Goebel in, ki piše: Bogastvo Jugoslavije temelji večinoma na proizvodih poljedelstva zlasti živinoreje. Država ima sedaj 5 in pol milijonov goved, 5 milijonov svinj, 10 milijonov o-vac (skoraj dvakrat toliko kakor Nemčija,) 2 in pol milijona koz. Tedaj samo živine ima Jugoslavija dvakrat toliko kakor Nemčija. Nemčija pa ima štirikrat toliko prebivalstva kakor Jugoslavija, vendar pa nemški delavec mnogo bolj udobno in bolje živi, kakor pa delavec v Jugoslaviji .
Vprašanje nastane sedaj, ali niso odgovorni naši državni kr-milarji za take razmere, ali niso sami povzročitelji stavk, nezadovoljstva.
Ta šola, v katero nas pošiljajo naši državni gospodarji, se i-menuje "šola nemorale"! Pred kratkim so cene mesu poskočile kar čez moč!
Pred dobrim tednom pa so v neki večji tovarni mestnih izdelkov ljubljanske okolice prišli na sled, cla delavci kradejo meSo ker so pa oficirji prejšnje Avstrije brihtne glave, se jih nastavlja na odgovorna mesta in sicer taka mesta, kjer morajo biti najmanj "ravnatelji"! Tak ravnatelj je v menjeni tovarni odredil, da naj se Skladišče mesa zabije in zapre. Tako so tudi storili, skladišče tako zaprli, da ni prišlo do mala niti zraka vanj, nakar se jim je pokvarilo za tri milijone mesa. Opekarniški delavec in zidar pa ob svoji "visoki" plači suh kruh otepata.
VFIO A
JL..I.4	x-m.
ROMAN
Spisala Olga Waldowa

Sedel je za pisalno mizo, se okrenil ter skočil pokonci, da jo pozdravi.
"AH si ti tukaj? Ali bii je dobro?"
"Samo malo še, draga Vera. Delaj tačas kar hočeš; ali pa ostani tukaj in sedi k meni y gugalnik."
"Srečna sem, Egon. Pozdravljen, dragec, ali imaš še dela?"
"Oui, oui!"
Odložila je klobuček, si prižgala cigareto, stopila k oknu ter je pogledala doli na precej obljudeno cesto. To jo je zabavalo. Ko je popušila cigareti do konca, je odprla vrata sosednje sobe, a odondod še ena vrata.
Pol ure pozneje je vstal knez.
"Vera! Kje pa je?"
Zložil je dovršeno delo na kup ter položil nanj obtežilnik. Potem je zapazil odprta vrata in šel je za Vero,
"Vera v višnjevem salonu —- pojdi, pojdi, to ni nič zate, otrok. Kako si mogla —- ta soba ti vzbuja spomine—"
Zakril si je z roko oči.
Stala je sredi »obe in je tiho završila njegov stavek: "Vbuja mi spomine na oni večer, ko si me imenoval svojo nevesto."
Potem mu je potegnila roko z obraza. "Egon .prosim te, sedi tja v oni stol, na katerem sem sedela onega večera — kot tvoja nevesta — ko si mi vročil čašo -— pojdi, stori to meni na ljubo!"
Mehanski jej je sledil in pokleknila je poleg njega na tla.
"Egon, moja duša ni bolestno vznemirjena, veruj
mi; kakor se je zgodilo, tako je prav. Morda bi ne bila duševno nikdar tako popolnoma tvoja kakor sem se daj. Brez truda bi mi bila padla sreča in ugledno mesto v naročje; ostala bi bila pač površna, mogoče bla-zirana ,morda celo koketna. Ljubila sem zelo svojo svobodo — kdo ve, ali bi me ne bile verige težile, ali bi bila postala tako docela eno, kakor sedaj. Moja duša se je zbudila ob tvoji bolniški postelji k novemu .življenju, vse druge ničnosti so izginile pred srečo tvojega* ozdravljenja — resnično, dragec, dobro je tako — nič ne toži — !"
"Vera, govoriš tako, da bi me potolažila. Popolnoma poznam tvoje plemenito srce. Daj Bog, da bi mi bilo še usojeno, dati ti vse pravice, ki ti »pripadajo in ki jih zaslužiš, angel moj,"
Upam, toda ne zatemnjuj lepe sedanjosti z bodočnostjo. Bodiva vesela! Nepopisno se veselim današnjega izleta in na četverovprego. Egon, pojdiva in —- smehljaj se!"
Storil je tako, poljubila ga je na obe očesi, potem se je okrenila, kajti rtči so se jej zmračile. Za mizo pa so se že zopet razjasnile in razbistrile. <
Bila je tako vesela, da se je celo knez razz'ivil in je postal zgovoren.
Knez je bil miren, ali vendar res prožet sreče, ker je bila poleg njega ona.
"Kadar izpiješ svojo kavp, pa pojdemo, ljuba Vera. Tri je ura."
Šla je v njegovo delavnico, kjer je pustila klobuk; on jej je sledil in jej zavezal pajČolan.
"Tesneje, Egon — prosim, Še tesneje, prav teeno!"
"Saj ne moreš premikati ustnic, otrok!"
"Poizkusi!"
Smeje jo je poljubil skozi pajčolan.
Objestno se je tako igrala ž njim šc nekaj časa, potem je dejala:
"Sedaj vidiš na moji razuzdani koketnosti, da sem nepoboljšljiva."
"Resnično, ogorčen sem! Ali si sedaj gotova, srce
moje
3"
'Pardon, Egon, svojega biča nimam."
"Sedaj pa išči, zvesti suženj! Mar si ga imela, ko si prišla sem k meni?"
Mislim da, ali videla sem samo tebe."
"Ta izgovor ne velja. Oh, glej ga, tukajle na tleh je, poleg pisalne mize. Sedaj pa naprej, ljubica!"
"Pardon, Egon, moje rukavice."
Glasno se je zasmejal.
"Ti, por.edni otrok! K sreči so tu na etažeri. A sedaj končno vendar lahko greva?"
Hudomušno ga je pogledala.
Ako ne začneva iznoVa —"
' Iskati? —- Za božjo voljo — jaz ne poiščenl ničesar več."
Ne — poljubljati se."
"Ti skladki škrat, pozneje! Sedaj pojdi, zidane volje si danes."
Oui, oui, zelo sem srečna!"
Spodaj vpričo službujočih gospodov je pa bila odlično ponosna, prava poosebljena dostojanstvenost. Popolnoma in vedno se je lahko zanesel nanjo, našla je zmeraj pravi ton. V takih slučaijih je govorila navadno francosko ter ga nagovarjala z najgracjjoznejšim po-vdarkom "Vaša Svetlost". Ta mala komedija jej je iz-borno pristojla.
V navzočnosti Dernhofa tega ni bilo treba* V ostalem pa je jezdil na njeni levi strani samo, dokler so bili v mestu, pozneje je hote čimdalje bolj zaostajal, ker je vedel, da-jej je to ljubo.
"Predragi prijatelj, prejela sem pisma od chere maman in od Amely; obe sta v Parizu in hrepenita po meni. Prosita me, naj pridem tja. Tebe lepo pozdravljata."
"Ti hočeš — ?"
' Non, non — kako moreš dvomiti samo trenotek? Niti ure ne brez 'tebe! Pisala sem mama, da bi prišla jako rada s teboj — toda da menda ne boš utegnil, n'est-ce-pas?"
"Utegnil bi že — a bi ne šel rad. Vera, poznatn Se, zaigral bi prav isto komedijo, kot nekoč v Monte Carlu."
"Dragec, čemu! Saj vendar vidim samo tebe, ogibala bi se vsake družbe, ničesar, prav ničesar bi ne pogrešal."
Molčal je in si mislil: Kakšen sebičnež sem, kako neprijazen sem, da jej ne privoščim tega veselja — potegnil sem nase to cvetoče življenje, pa sem tako krut.—
"Ljubica, ali bi rada potovala tja? Grd egoist sem, odpusti mi — skopuh sem, ki zakopava svoj zaklad."
"Egon, ne misli več na to! Pisati hočem mama, da ne moreva priti. Zaradi tega se ne smeš niti trenotek vznemirjati."
"Ali si pismo že odposlala?"
"Da, imela sem tisoč naročil za mama. Kmalu bo namreč moja toaletna miza docela prazna. Poslati mi mora mnogo stvari iz Pariza."
"Mali norček " je dejal smehljaje, "dovolj si lepa tudi brez tega."
"Ne, nikoli dovolj lepa zate."
"Ti, mačica!"
"Poglej, Egon, dragec, kako se dviga tam škrjan-ček v nebo, tako risoko in tako lahko kakor moje srečno srce. In pa ta valoveča polja, vitko klasje, pomešano s cvetkami!"
"Tako žareče rdeče kakor mak so tvoje ustnice. Vera, in kakor plavice so tvoje oči!"
Odgovorila j; s Schillerjevim citatom. "No, kaj praviš, sedaj znam že vašega Schillerja citirati."
"Resnično, ti si kraljica in tukaj je tvoj svet. Jahaj naprej in vstopi V svoj dvorec Win'terstein. Želim, da pozdravijo najprej tebe kot svojo gospodarico, jaz pridem za teboj z Dernhofom, kako sem to storil že enkrat."
"Kako si galaiten!' Kje bi se našel mož, ki bi se mogel s teboj primerjati?"
(Dalje prih.) J
Vrata vzhodno od Bond's trgovine.
REPUBLIC BLDG
Tiskovna Družba
TPIHI1E2
American-Jugoslav Ptg. & Pub.
Company.
6418 ST. CLAIR AVE.	CLEVELAND, OHIO
TEL. PRINCETON 551
6418 ST. CLAIR AVENUE,
ZA KUHANJE PIVA DOMA. IMAMO V ZALOGI:
SLAD — HMELJ — SLADKOR
in vse drusre potrebščine.
POSKUSITE in se prepričajte, da je doma kuhani vedno le najboljši in najcenejši.
DOBITI je tudi zoirko sodov, steklenic, velikih lončenih posod, itd.
NAROČILA dostavimo po pošti točno in v vse kraje.-— Grocerijam, sladščicarnam, železnim trgovinam, primeren popust pri večjih naročilih. Pišite po informacije
FRANK OGLAR
6401 SUPERIOR AVE.	CLEVELAND. OHIO
H Tel. Main 2063	O. S. Cent. 1690
John L. Mihelich SLOVENSKI ODVETNIK
§jf 902 Engineers Bldg., vogal St. Clair ulice in Ontario.
PODRUŽNICA:
M 6127 St. Clair Ave., — Tel. O. S. Princeton 355-R. _
M	§g
sJiitifiiffiitefinsriira
VPRAŠAJTE VAŠE PRIJATELJE O
DR. RAY SMITH
ZOBOZDRAVNIKU
na 6701 St. Clair Ave.
Uradne ure od 9. dop. do 9. zvečer. Urad zaprt cel dan ob nedeljah, sredah in postavnih praznikih.
KADAR STE BOLNI
Cleveland-Collinwood, Ohio.
V mojem zadnjem poročilu sem poročal, oziroma apeliral na tukajšnje rojake naj se zavzamejo za Slovensko Delavsko Zadružno Zvezo poseibno pa za podružnico iste, katero se namerava otvoriti na severni strani Col-linwoodske naselbine. Tako poročam sedaj vsem tukajšnjim rojakom kot tudi rojakinjam, da je sklican shod S. D. Z. Z. na dne 16 t. m. v KunčičeVi dvorani na Waterloo R, Vsi brez izjeme ste pozvani, da se tega shoda vdele-žite ker kot sem že zadnjič omenil, vam bo tukaj vse natančneje razloženo Sn raztolmačeno. Kar se tiče podružnice, je delo v polnem teku in odpreti se ima v najkrajšem času, namreč kakor hitro nam bo mogoče dob'iti vso
'mere dopustijo bo sam prav rad kupil delnico, kajti delničarju se dovoli 5 odstoten popust pri vsem nakupljenem blagu dočim dobi navaden odjemalec le 2 odstoten popust. Torej jaz mislim, da smo preveč strahopetni in to brez potrebe. Zavzeti se moramo, stopiti vsi skupaj v S. D. Z. Z. in delati, da si povečamo podjetje od katerega bomo imeli vsi enake koristi,
Torej Slovenci v tukajšji naselbini, posebno pa oni na severni strani naselbine, ne prezrite omenjenega shoda, kjer bo več govornikov, ki vam bodo vse pojasnili glede delovarija našega podjetja, koliko je vredno in kaj vse se še namerava storiti v bodoče. Slišali boste tudi kako si delavstvo širom sveta organizuje svoje lastne 'konsume.
Ne pustite se oplašiti, ker so danes slabe delavske razmere, kajti ravno danes se morate naj-
- -------------
potrebno opravo in isto postaviti i bolj zavedati, da bi zmoglo de-
na svoje mesto. Vsaj uipamo, da j lavstvo vse, ako bi bilo tudi gobo vse tozadevno urejeno kon-[ spodarsko organizirano. V slabih cem tega meseca in da se bo tr-' časih se nas upajo verižniki še
ie najvažnejše vprašanje —
"Kje dobiti dobrega zdravnika"
Ako se napotite v urad zdravnika Kcnealy-a, 647 Euclid Ave., Cleveland. Ohio., boste našli zanesliivesra zdravnika kakoršnega želite, brez da bi zgubljali čas.
Kadar boste obiskali doktorja Ke-
b-°Stie ,spo?nali< .da je 011 zel° skrben, da pronajde pravi vz ok vases bolezni; to je, da pronajde natančno kakšna ie vaša bolezen. Njegovi^ uradi so opremljeni z modernimi znanstvenimi aparat,. S pomočjo preiskušenj in z njegovo široko znanostjo o boleznih se izogne vsake nevarnosti, da bo napravil kako napako. Posvetovanja so zastonj.
Ob nedeljah od 10 dopoldne do 2. noooldne
647 Euclid Ave.
Vrata zapadno od Star Kledališča
URADNE URE: od 9. dopoldne do 8. zvečer.
Drugo nadstropje Cleveland, O.
govino lahko odprlo s prvim juli jem. Nahajala se bo v sredini severne Collinwoodske naselbine, na 16117 Waterloo Rd. tako, da bodo imeli vsi enako razdalje od trgovine in se ne bo mogel nihče izgovarjati, da zato ni odjemalec ker mu je trgovina preveč oddaljena.
Od strani gotovih oseb se tudi čuje, javkanje, da smo si u-mislili to idejo v napačnih časih, sedaj, ko se tako malo dela in razne slične reči. Tem takozva-nim bojazlivcem naj bo le toliko povedano, da če bi se bili mi vzbudili par let nazaj bi bili danes prav gotovo na popolnoma drugačnem stališču kot pa smo danes in danes bi morda gledali že na ustanovitev nadaljnih številnih podružnic. Dalje, ljudje nimajo v teh časih denarja, da bi kupovali delnice I Dobro. Mi Vse to vemo in zato tudi ne silimo z delnicami, kdor ne more postati delničar naj postane najprvo odjemalec, kasneje pa ko mu raz-
bolj izkoriščevati In za blago za htevajo lahko kakorŠnelkoli cene, češ saj v teh slabih razmerah se vsak nerad prepira.
Slovenci v tej deželi se močno zanimamo za podporne organizacije kot tudi zadruga izobraževalna in kulturna društva, pri tem pa popolnoma pozabljamo na eno najvažnejših in delavcu najpotrebnejših organizacij — kon-zum. Ta bi moral imeti med nami eno izmed prvih mest in biti podlaga vsemu našemu delovanju, Tako se vsa naša gospodarska zmožnost razblini v ničlo. Z vsakim dnem čutimo bolj in bolj koliko smo zakrivili, da se nismo za konzum že zdavnaj zanimali. Torej če se nismo zanimali preje, pa se predranimo sedaj in pričnimo z resnim delom. Tu pa sem se nahaja po raznih naselbinah kaka zadružna prodajalna, katero so si zavedni rojaki ustanovili, toda kaj malo se sliši po naših listih glede njih delovanja, tako da se ne ve, aH napredujejo ali ne. Zato bi bila moja želja, da bi se malo bolj zavzeli tudi zato, in da bi rojaki po katerih naselbinah že obstojajo zadruge, nekoliko poročali od časa do časa po listih o njih delovanju. S tem bi dali rojakom po drugih naselbinah kjer še nimajo enakih podjetij veselje in korajžo do ustanov-ljenja enakih trgovin.
Ozrimo se nekoliko v našo domovino, kjer imajo naši rojaki konzum ki ima že nad 500 svojih podružnic. Imajo različne trgovine, kot je trgovina z jeSlvinami, katere so poglavitne, nadalje trgovine z obuvali, železnino, in modnim blagom. Celo svoje gostilne imajo. Med nami pričeti trgovino z vsem blagom danes še ni za misliti, pač pa se lahko J močno organizirano v konzume s tem, da si postavljamo trgovine, ki so najvažnejše in najpotrebnejše, trgovine z jestvinami, t. j. z grocerijskimi in mesarskimi potrebščinami. Torej rojaki na delo. Poskusimo kaj zamore-rno storiti v tem oziru.
Toda da se v tem oziru preveč ne zavlečem s pisarjenjem, naj še enkrat apeliram na vas, ne prezrite shoda v četrtek in pridite v riaš delokrog. Postanite odjemalci Si obenem delničarji S. D. Z. Z., korist bo edino le vaša. Vse nadaljne informacije in pojasnila v tem oziru vam da radevolje odbor zveze, vsak čas Ako o čemur niste popolnoma na jasnem, oglasite se v trgovini in tam se vam bo podalo vse. podrobnosti. Oprimite se prilike, katera se vam sedaj nudi i'n ne čakajte tolko časa -da bo prekas-no. Naprej za povečanje Slovenske Delavske Zadružne Zveze. Glejmo da pridobimo slehernega Slovenca v to podjetje, kajti pomniti moramo, da čim več nas bo skupaj organiziranih tem ceneje bomo lahko živeli,
Jos. F. Dum.
Naročajte dnevnik
JUNE- 14th, 1921.__•_"ENAKOPRAVNOST"
STRAN 3.
Fred volilnim dnem v Primor ju.
"I pardoni qui siamo noi!" Gi-ovani Menesini se zove oni fašis-tovski kandidat v Trstu, ki je Slovencem pri Sv. Ivanu povedal v obraz, da so Italijani gospodarji v Julijski Benečiji. Priklopi j eno ozemlje smatrajo za svoj vojni plen, na tem ozemlju smejo početi, kar hočejo. Zato pa terorizirajo ljudstvo po svoji volji, ukazujejo in prepovedujejo po svoji pameti ter izganjajo jugoslovanske domačine poljubno, kakor se jim zdi.
S pouličnim kričanjem si utrjujejo že misel, da je celo Postojna italijanska. Fašisti drže svojo oblast in priznanje te oblasti vcepljajo prebivalstvu če ne gre z lepa pa z grda. Postavili so svoje kandidate za italijanski parlament, ustrahovali skoro vse i-talijanske upornike, na to pa so šli na volilno delo. Glavno svojo moč vporabljajo v Trstu in Istri. Dan na dan beležimo kvalificirane sleparije, omejitve, osebne svo bode, kršitve, volilnega zakona, zlorabo uradne oblasti v politične namene, izsiljevanja, grožnje, rope, požige, uničevanje tuje lastnine, vse v zvezi z volilnim gibanjem fašistov v Istri. I padroni siamo nOi! Vrgli so se z vso' svojo podivjanostjo na Istro, da bi dosegli volilni rezultat, po katerem bi ostali istrski Jugoslovani brez poslanca.
Glede Trsta sploh še slišati nočejo, da bi dal rimskemu parlamentu kakega jugoslovenskega zastopnika. To bi bila sramota, pravijo, na kaj takega tržaški I-talijan r.iti misliti ne more. Nekoliko manj divji so na Goriškem. 'Kričijo in razbijajo tudi tam, ali tako se vidi, kakor da bi se bili fašistovski poglavarji spri jaznili z mislijo, cla enega jugoslovanskega poslanca bi pa vendarle morali pustiti v Rim. Kaj Pa poreče svet ? Nihče ne bo verjel, da je vladala volilna svoboda v Julijski Benečiji, ako ne bo nobenega jugoslovenskega izvoljenca. Ako pa bo izvoljen eden, potem bo to velikanski italijanski triumf: pokazalo se je, da je Julijska Benečija italijanska, da so bile italijanske zahteve po njej povsem opravičene, ker so pa Italijani narod, ki ljubi svobodo in ne pozna zatiranja drugih narodov, so dobili tudi novi jugoslovenski državljani svojega poslanca. Kako lepi in galantni, dobrosrčni in svobodoljubni bi bili Italijani v poročilih o volilnem izidu, ki bi jih hitro razširili po francoskih in angleških listih!
Doslej pravijo, da je Jugoslovanov v Italiji okoli 5—600 ti-
soč, p6 volitvah pa bodo šteli samo oddane glasove in priračuna-li že ženske in otroke, pa jih bo le malo število, globoko pod resničnim.
Z volitvenimi številkami bodo potem dalje operirali in zatirali. Plebiscit!
V svrho svojega "plebiscita" so navalili nebrojne krivice že v volilne imenike, pri čemer je politična oblast krepko pomagala, sedaj agitirajo z napetimi revolverji za svoje kandidatne liste, hoteč doseči polno volilno udeležbo z italijanske strani, preprečiti pa j ugoslovensko, kolikor le mogoče, na dan volitve, kdo ve, kaj bo, kaj prinese novega ta dan?! Morda kaj posebnega, kaj pristno italijanskega? Rimska vlada je dala strog ukaz, da se ne sme kršiti volilna svoboda in da se mora vsakega kršitelja o-stro kaznovati, naj bo kdorkoli. Volilni zakon omogoča popolno tajnost pri volitvah. Vendar pravimo, da se lahko pripeti jutri kaj pristno italijanskega.
Rim je daleč, strogi ukazi se sicer lepo čitajo, nad volilnim zakonom pa imajo oblast fašisti. Ali je torej izključeno, da bi se ne. izvršilo 15. t. m. kaj pristno italijanskega? Postavili so si svoj cilj in tega hočejo doseči. 0-vire o cilja se odstranijo pa naj bodo take ali take.....
Jugosloveni so se pripravili na volitve dobro, kolikor sploh je mogoče v sedanjih razmerah. A-ko jih zadene pri volitvah "ob popolni volilni svobodi" velika krivica, ki jo pripravljajo Italijani, jih to ne bo potrlo. Iz same krivice, ki jo trbsijo Italijani za volitve, ne more vzrasti pravica za Jugoslovene. Ti računajo z razmerami, kakor so in vsakemu je jasno početje fašistov.
Vse pa gine in mine in tudi fašisti poginejo in minejo, Jugosloveni pa ostanejo na svoji zemlji. Veliko bo italijanskega krika in vika po volitvah, ali ta krik zatre nujna potreba notranje obnove italijanske države.
NAZNANILO. ;
Društvo 'Doslužencev' je sklenilo, da bo sprejemalo za dobo dveh mesecev nove člane v društvo brez vsake vstopnine. Torej v mesecu juniju in juliju postanete član brez vsakih stroškov. Člani se sprejemajo od 16 do 45 leta. Društvo plačuje 8 dolarjev bolniške podpore na teden v slučaju smrti pa priredi članu pogreb. V blagajno je treba plačevati samo $l.oo mesečno. Mnogo je še fantov in moških, ki niso še v nobenem društvu in za te je sedaj najugodnejša prilika, da pristopijo. IJpišete se lahko pri FRANK WIRANTU, 1161 Nor-wood Rd., ali pa pri predsedniku LOZARJU, 1058 Addison rd.
direktno v
JUGOSLAVIJO
v velikih ladjah
OLYMPIC
46,489 ton
ADRIATIC
24,541 ton
Odplujeta iz New Yorka
Olympic .25. junija, 16. julija
ADRIATIC,.. 6. julija — 3. augusta
Za potnike tretjega razreda je vse izvrstno urejeno. Obedi se servirajo v velikih jedilnicah.
POSEBNE UDOBNOSTI ZA DRUŽINE.
Za nadaljna pojasnila se obrnite na družbin urad 9 BROADWAY. N. Y„
ali pa pri lokalnemu zastopniku.
Frank Zakrajšek
Najmodernejši pogrebni zavod v Clevclandu POGREBNIK IN EMBALMER
1105 Norwood Rd.
Tel. Princeton 1735—W. TEL. Rosedale: 4983 Avtomobili za krste, poroke in pogrebe in druge prilike.
i
STRIKE IS OVER!
Zdaj je čas graditi stavbe ker cene so padle. Zglasite se za načrte in pogoje pri
JOSEPH DEMSHAR
643 E. 108. ST. SLOVENSKI STAVBENIK Bell Edy 9140 W.
KER DOSEDAJ ŠE NJ BILO V COLLINWOODU
SLOVENSKEGA POGREBNEGA ZAVODA
in smo videli potrebo istega, smo otvorili s 1. JUNIJEM 1921
moderno opremljen pogrebni zavod na
15220 SARANAC ROAD
Naš edini namen in naša edina želja je v največji meri postreči rojakom v slučaju nesreče ali smrti. Vedno vam je na razpolago bolniška ambulanca bodisi ponoči ali podnevi, samo pokličite nas in takoj bomo na mestu.	i
Krasni pogrebni Vozovi. Avtomobili za pogrebe, poroke, krste in za razne izlete.
Kadarkoli želite nage postrežbe, pokličite po telefonu Wood 289 L.	}[§
Rojaki, sedaj vam ne bo treba več iskati pomoči pri tujcih, mi, vaši lastni sorojaki vas	K
bomo postregli. Se vam toplo priporočamo.	^
. Ji \
15220 SARANAC ROAD.
STRAN 4.
"ENAKOPRAVNOST'
JUNE 14th, 1921.
Clevelandske novice.
—	Samski stan je zapustil
splošno poznani "Popotriik", Anton Jankovič, ko se je preteklo soboto civilno poročil z gdč. Ci-cilijo Kolman, ki je pred nekaj meseci dospela iz stare domovine in sicer iz Begunj na Gorenjskem. Paru, ki živi na 6*3 12 St. Clair Ave. želimo vse naijboljše v zakonskem stanu.
—	Delovanje tatov. Tatje so vlomili včeraj v tri trgovine v sredini mesta in odnesli $235. Najprvo so se oglasili v prostorih Francis Willard Candy Company, 91 3 EucUd Ave. Ko je prišel poslovodja Dale Young, zjutraj v trgovino, je našel varnostno blagajno odprto in bilo je ukradenih $225. V uradu The Vermillion-on-the- Lake Realty Co., 917 Euclid Ave., pa so naleteli na smolo, dobili niso namreč nič. Od tu so šli tatje v Lennox Trunk Shop, 919 Euclid Ave. in ukradli iz kaširskega registra $ 10 in nekaj drobiža, $300, ki so bili skriti v nekem kovčegu pa niso našli. V prostore so prišli s/kozi streho Lennox poslopja, kjer je bilo odprto strešno okno. — Nekemu moškemu pa so trije rfcparjli prebili črepinjo ko so ga napadli in ga z udarci po glavi pobili k tlom. Napad se je izvršil ina vshodni 9. cesti in Woodland Ave. Napadeni se piše Charles Boreia in je bil na potu domov, ko so ga bandit je ustavili in pretepli. Ko je prišel čez nekaj časa k zavesti, je imel še toliko moči, da se je privlekel domov na 706 Hill Ave., toda zdravniki pravijo, da bo najbrže umrl. — Zlatarju Davidu Zasladu, 5604 Woodland Av. je bilo zadnjo nedeljo ukradene za $5.000 zlatnine in dragocenih kamnov. Tatvina se je morala izvršiti, ko je šel na Euclid Beach karo. Med prerivanjem pri kari je enkrat začutil, ko mu je hotel neki moški seči v žep, toda ga je prijel in ga izročil policiji na prvem čakališču. Navzlic temu pa
Euclid bulevardu je zadel njegov avtomobil v nekega drugega, pri čemur je bil vržen iz avtomobila in je bil na mestu mrtev. Jos. Churchfield, 5 703 Dibble Ave., ki se je peljal skupaj z Linsteadom, je dobil nevarne obreze.
—	Slovenka pogrešana od nedelje. Od nedelje sem se pogreša Ano Znidaršič, 1103 E. 67. St. stara 23 let, 5 čevljev in 6 palcev visoka, pogrešana tehta 146 funtov, je svitle polti, rdeč-kastorjavih las in temno rujavih oči. Ko je odšla od doma je i-mela na sebi črno 'krilo, svetlo-rdečo bluzo, bele šolne in črne nogavice.
—	Dohodninski davek. Še danes in jutri je čas, da plačate drugi obrok dohodninskega davka za preteklo leto. Če ne plačate do jutri, boste morali plačati takoj celo svoto in še kazen povrhu; tako je naznanil zvezni davčni kolektor Harry Weiss.
—	Porota, ki bo sodila William McGannona, se zbira zelo oprezno. Izmed šestindvajsetih moških in žensk, ki so bili včeraj izprašani, jih je bilo izbranih le sedem. Danes se bo preiskalo še nadaljnih 24 oseb.
—	Jutri, dne 15. junija se vrši izvanredna konferenca Slov. Nar. Doma v dvorani Rude Božegla-va (Birkovi.) Pričetek ob 7:30 zvečer. Nikdo naj ne zamudi te važne konference.
—	Pretekli teden so se ponesrečili štirje barvarji, ko so barvali tovarno The Fisher Body Co. Oder, na katerem so stali, se je zlomil in vsi so padli na tla in zadobili večje ali manjše poškodbe. Med njimi je bil tudi rojak in naš naročnik Frank Jelušič, stanujoč na 14 >30 Sylvia Ave. Pri padcu si je desno roko precej poškodoval.
-o-
PLOVBE MED CANADO IN EVROPO.
Mir brez Rusije je nemogoč.
Washington, D. C, — V petek popoldne je socijalistioni kon-gresman iz New Yorka, Meyer London, vložil resolucijo, v kateri se obraža na predsednika Zedinjenih držav, da prizna sovjetsko vlado v Rusiji, in da se z ruskim narodom obnovi prijateljske odnošaje.
Medtem ko se je zbornica pripravljala na glasovanje glede resolucije za separaten mir z Nemčijo, je poslanec London opozoril poslance, da je brezmiselno ■ govoriti o upostavitvi svetovnega miru, dokler se ne reši ruskega vprašanja.
To je prva resolucija te vrste pred kongresom Zedinjenih držav, ako se izvzame resolucijo senatorja France, ki se sedaj nahaja v senatu, v kateri se je do-
KLERIKALEC SMRTNO NIL SOCIJALSTA.
RA-
Berlin, 10. junija. — Sinoči je bil v Monakovem na Bavarskem napaden in smrtno nevarno ranjen splošno poznani socialistični poslanec Garcis. Strel nanj je bil oddan, ko se je vračal iz neke šole, kjer je držal govor proti klerikalizmu.
ZA PRODATI ALI ZAMENJATI.
50 akrov dobre zemlje, poslopje, živina, orodje, 6 akrov vinske trte. 24 akrov, živina in orodje. 30
ov »>	n it »
40 „ n ,, ,,
M	,,	,,
II	II	tt	ti
71
'x	II	»»	l>	It
a	t>	tt	tt
^ it	it	tt	a
uej it	ti	tt	tt 100
1»	It	It	II
180 „	„	„	„
226 „	„	„	„ Mi imamo farme na južni, vshodni
ločalo, da naj se obnove trgovski' zapadni strani mesta Cleve'.anda. odnošaji med Rusijo in Ameri- Za natan«i°sti se obrnite na ko.
"Treba je, da se napravi konec slepomišenju,' je izjavil London pred zbornico. ''Podpirati moramo razne tolpe političnih pustolovcev, ki organizujejo u-staje ter s tem vzbujajo sovraštvo ruskega naroda, ali pa moramo priznati obstoječe dejstvo, nam-j reč, da v Rusiji obstoji vlada, in naše sedanje postopanje jemlje 140 milijonom ljudi, ki žive v deželi, nudeči brezkončne prilike za ameriško industrijo in trgovino, vsako zvezo z nami."
Stakich & Krall
15813 WATERLOO RD. Tel. Eddy 7945 ali pa Wood 507-R
RADA BI zvedela za naslov svoje tete, ki se je nahajala nekje v Montani. Za njeno sedanje ime ne vem. Preje se je pisala Marija Vidmar po domače Tomeča iz Gradenca, fara Hije. P.rosiim cenjene rojake, ki vedo za njen natančen naslov, naj mi ga javijo, če pa sama bere te vrstice, naj mi piše na naslov Mary Kodrich, 30 Lincoln Ave., Sharon, Pa.
DVE SOBE SE ODDAJO za 2 fanta. Zglasiti se je na 1134 E. j 63rd St.	(139|
IŠČE SE dekle za splošna hišna i dela; mora biti izvežbana in go-: voriti bodisi angleško ali nemško. | Zglasiti se je pri Mrs. Klein, j 7302 Carnegie Ave.	(140 ŽELIEM SE SEZNANITI s Slo-
i'1!1"11111"1111111....................................................................................
MALI OGLASI

llllllllll'IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIllllllllllllllllli
DESET TEDNOV stari psički se oddajo. Vprašajte na 1091 Addison Rd.	(138
■■■■BSHBBSi&iaBBBBiRB&HBBRaBl
SEDAJ JE CAS!
POZOR!
POZOR!
POZOR!
Včeraj se je zvedelo, da bodo začele pluti ladje med Canado in je vsa zlatnina skupno z dvema i Evropo, in to prvič po vojni, ki čekoma po $75 zginila. Zlatar) je prekinila vse plovbe. Canada je nesel svoje blago na ogled ne- j Line bo pričela pošiljati svoje la-kernu kupcu, s katerim sta se se- dje na morje pričenši z mesecem
šla v Euclild Beach parku, na potu domov pa je prišel ob vse.
— Dinamit pred hišo. Sosedje Italijana Franka Fiorettija, štev. 10613 Norman Ave., so našli včeraj pred njegovo hišo dina-
julijem. Uredilo se je že vse potrebno, da bo ladja Poland, ki pluje sedaj pod Red Star Line, odplula 16. julija proti An'twer-ptnu, iz Roterdama na 18. iz Cherbourga na 19. julija proti
Chicago. 1 3. jun. — Danes so se sešli čikaški episkopalni duhovni na konferenci, da razmo-trivajo, kako odpraviti iz plesnih dvoran naspodobrio plesanje. Poklicali so na seijo tudi J. L. Gu-vona, ki je lastnik neke tukajšnje plesne dvorane. To jim je povedal sledeče:
naših sinov in hčera, ki so na cer čala vladi kot dohodniski davek j kvenih, šolskih in društvenih pri-in jih je prištevala med dolgove, reditvah plesali na tak način, da -— Nesreče. Tekom nedelje bi bili morali dobiti najmanj poje pocestni promet zopet zahte- ročno licenco, predno so stopili val več žrtev. Ubita je bila ena na plesni parket. Ples sam na se-oseba, poškodovanih pa je bilo bi je poezija gibanja, in ni zlo,
DANAŠNJI GREŠNI SVET.
mit, katerega vžigalna vrvica je I Quebec-u in Montrealu. bila prižgana, a je kasneje ugasnila. Florettijeva žena je rekla policiji, da nima niti ona niti njen mož kakih sovražnikov in da nista prejela nikakega grozilnega pisma.
— $22.000 davka. Sodnik M. Levine je odločil, da nima okrajni avtditor Zagerle pravice kolektati od White Motors Corporation $22,000 davka. Družba namreč ni hotela plačati davka od $3,025.000, katere je pla-
Slovenci v Collinwoodu, posebno pa oni na severni strani naselbine!
SLOVENSKA DELAV. ZADRUŽ. ZVEM
667 E. 152nd St.
sklicuje
Javen ljudski
ki se bo vršil
v četrtek, dne 16. junija ob 7:30 zvečer
. V DVORANI ROJAKA JOS. KUNČlCA.
pet otrok in trije moški. Ubit je Charles Linstead, 37, 1801 Bel-more Rd. Na Superior Ave. in
temveč zlo postane ob spremljanju nedostojne godbe, ki je pognana pod imenom "jazz".
Namen shoda je, pojasniti vam pomen enakih podjetij kot je zadruga ki obstoja v naši naselbini že precej let. Gre se tudi za to. da se odpre še eno prodajalno, namreč podružnico na severni strani naše naselbine in sicer na 16117 Waterloo Rd. slopju Mr. Klemena.
Vsak zaveden slovenski delavec kot vsaka gospodinja bi morala prisostovati temu shodu, kjer bodo nastopili dobri govorniki, ki vam bodo vse razložili, kaj je namen in cilj S. D. Z. Z. in naša želja je, da se vsi brez izjeme vdeležite tega shoda.
Danes v tej splošni draginji, v tej splošni brezposelnosti, ko Videl sem dosti nas verižniki tiščijo k tlom, ko nas izkoriščajo na vse načine, imate vi priliko se istih otresti, s tem da postanete odjemalci kakor tudi delničarji svoje lastne, delavske zadruge. Sedaj se vam nudi prilika, kakoršna se vam ni nudila še nikoli in zato pričakujemo od vaše strani ogromno vdeležbo.
Torej vsi na shod v ČETRTEK DNE 16. JUNIJA zvečer ob 7:30 v Jos. Kunčičevo dvorano.
t . Vas uljudno vabi odbor
Ravnokar smo dobili veliko zalogo različnih barv ter stenskega papirja. Z ozirom na to lahko rojakom boljše in ceneje postrežemo, pri barvanju hiš in papiranju sob. Ako potrebuje vaša hiša sličnih obnovitev, se zanesljivo obrnite na trvdko
Ostanek & Česen
PAINTERS, DECORATORS
AND PAPER-HANGERS
1185 E. 61 STR. 1098 E. 66 STR. Zmerne cene — Solidno delo.
BBBBBBBBBBBIBiBKUaBMBBHBBBBBB,
Najboljša popravljalnica
Čevljev.
Naša delavnica ie opremljena z modernimi stroji tako, da lah-I ko vsem našim obiskovalcem postrežemo z dobrim delom za ko ceno.
Se vam priporočam
John Shancar, 716 E. 159. Str.
"Collinwood, O.
..............................................................
DELNIČARJI SLOV. N. DOMA. POZOR!
Dne 15. junija 1921 se vrši v Rude - Božeglava dvorani (prej Birkova dvorana) izvanredna delničarska seja S. N. Doma. Pričetek ob 7:30 zvečer. Ta konferenca je sklicana v s vrho odobre. nja ali pa spopolnitve načrta in proračuna za novo poslopje. Ker je ta seja jako važna so vsi delničarji uljudno vabljeni, da se iste vdeleže. Kdor se ne more sam vdeležiti naj pa pooblasti druzega delničarja, da ga bode zastopal na omenjeni seji. Tozadevna pooblastila se dobe pri tajniku L. Medvešek v S. N. Domu ) št. 6. ob pondeljkih in petkih zvečer od 7 do 8 ure. Vsi na to sejo. L. Medvešek, tajnik. iiiimi[iiiiiiiiiiiii»ii!iiiuiiiic]iuniiiiiiici!iiiiiiiiiiit]iiiiiiiiniinfmiiii
venko kakoršnekoli starosti v svrho ženitve. Imam 10 tisoč premoženja in sem star 45 let. Tajnost častna zadeva. Ponudbe je poslati na upravništvo Enakopravnosti pod šifro F. P. (1 38
IŠČE SE
Slovenka za hišna dela; znati mora nekoliko kuhati in bo kana
KOFFEE
KAMDEN KAVA
je najboljša kava, najboljše kor gospodinja na "boarding! kvalitete: Prodaja se v karton-house." Plača od $35 do $45 naiskih zavojih po en funt, pO mesec. Piše naj se naravnost na ! vseh najboljših grocerijah.
M, A„,o„ „iTHE KAMDEN ca
PEČEMO IN POKAMO V CLEVELANDU, O.
P. OD. Box 22, Kelletville, Pa.
O.S. Princ'245 Bell Randolph 6353-W
JOS. VOVK
1123 ADDISON RD.
Najlepši avtomobil za poroke. Cene nižje kot drugod. Se vam priporočam.
(Tor. Cet.)
ČASI NISO NAJBOLJŠI, zatoraj sem se odločil za to i v novem po- | leto prodajati vse blago z veliko I manjšim dobičkom kakor v dobrih ali normalnih časih. Če mora delavec biti zadovoljen z manj | šo plačo, sem tudi jaz zadovoljen ' delati z manjšim dobičkom. Bla- | go, katerega držim v zalogi je i samo prve vrste, moderno, trpež- ; no in cene istemu nižje kakor kje 1 drugje.
Za obilen obisk se vam najto-: pleje priporočam, kjer bodem tudi gledal da Vas točno in pošteno postrežem.
• isa # # im 1—3 <@ i
Novi ceniki!
Ravnokar smo dobili nove cenike farm v katerem dobite slike poslopij in raznih poljskih pridelkov. Ceniki so pisani v angleškem jeziku. Kdor ga hoče imeti, naj pride ponj
JOHN ZULICH
Farm Agency. 6313 ST. CLAIR AVE. Cleveland, O.
(*)
% v^L t) isH ® K—i m i—-3 c*> i
FRENCH LINE.
NEW YOR--HAVRE-PARIZ
Direktne železniške zveze z Jugoslavijo. — Sijajna nova ladja
PARIS 33,700 ton 45.000 konjskih sil
ODPLUJE
25 JUNIJA. 27. JULIJA in 17 AVGUSTA
Izvrstne udobnosti za potnike tretjega razreda, kabine z 2, 4, 6, in 8 posteljami za družine. Za nadaljwfe' informacije se zglasit« pri lokalnemu zastopniku FRENCH LINE.
I Naj večje, najhitrejše ladje na
svetu. S potniki se postopa •nadvse prijazno.- V vašem me-I stu ie naš lokalen zastopnik. V Jugoslavijo, na Maržarsko,
Romunsko in v Bulgarijo.
CALABRIA.
27.
S. D. Z. Z.
m
BENO B. LEUSTIG 6424 St. Clair Ave.
julija
Listki za Dubrovnik, Trst ali Reko, $100.00 Davek $5.
Preko Cherbourg in Southampton.
BERANGARIA .... 30. junija
AQUITANIA ........5. julija
MAURETANIA .... 14. juHja
I
SQUIRE EDGEGATE —He Won't Have to Steal Any More Timc~the Squire'll Give Him. Enough!
BY LOUIS RICHARD
POŠLJANJE DENARJA
po pošti ali brzojavno hitro, poceni, zanesljivo.
Na uložke plačamo
po 4% obresti.
Prodajamo parobrodne listke. Javni notarski oddelek.
AMERICAN UNION BANK
Ivan Nemeth, predsednik GLAVNI URAD: 10 E. 22nd Street. PODRUŽNICA: 1597 2nd Avenue. New York City
Tel. Central 2373 R.
Gramofonske Plošče
zahtevajte novi cenik
Slovenske PLOŠČE preje $1.00 sedaj 85c
VELIKA ZALOGA UR IN ZLATNINE.
U»t*vite »e pri tej uri in ■l« na pra-iin prostoru
Wm. Sitter
W05 ST. CLAIB
AVENUB Cleveland, O

"Dokazi izkazujejo, da ste si tekom prisotnosti v uradu dr. Robertsa prilastili njegovo uro, in da je bila ura pozneje najdena pri vas."
"To je res, gospod sodnik. Toda zdi se mi, da sem do tega nekoliko opravičen.''
"Kradnja sama na sebi je dovolj veliko	''Well, bilo je takole. Zdravnik mi je
zlo,, s takimi izjavami pa se vas slučaj še bolj predpisal neko zdravilo ter mi je dejal, da poslabša. Kako vam je vašo tatvino mogoče moram vsako uro zavžiti eno žlico istega. Jaz opravičiti?"	pa sem bil brez ure."
NO VARČEVALNE LIBERTY BONDI IN VOJ ZNAMKE.
Prodajte sedaj Mi plačam«
v	gotovini takoj.Simon, zaneslj'
vi	prekupčevalec, soba 216 Lep noxBldg.,, drugo nadstropja Vzemite vzpejačo. Vogal deveta cesta in Eucli dave.. nad Sin ger Sewing Machine Co. Odp»-to do 6. ure zvečer.