Posamezne številke: Navadne Din —*75, ob nedeljah Din 1*—. UREDNIŠTVO m osh„j, T M.H-**>ru, Jurčičeva ulic« št. 4, I. nadstr. UPRAVA ae nahaja v Jurčičevi »h« št 4, pritličje deano- Tele-00 •** 24. — SHS postno ček ovni račun štev. 11.787. N« naročila brc* denarja «e ne °zira' —’ Rohopiai se Be vračajo. Poštnina Malala v gotovInJ Cena današnje štev. Din I-— TABOR Posamezne Številke: N avadne Din —-‘15, ob nedeljah Din 1*—t »TABOR* izhaja vmalc dan, razven nedelje in praznikov, ob 18. ari z datumom naslednjega dne ter stane mesečno po pošti D 10*—, za inozemstvo D 18*—, dostavljen na dom D 11*—, na izkazniee D 10* — x inserati po dogovoru. Naroča se pri upravi »TABORA* MARIBOR, Jurčičeva uliea štev. 4, Naslov Maribor, četrtek 3. junija 1926. Ceni, naročnike kateri so prejeli opomine ponovno opozarjamo, da poravnajo za- ostalo naročnino najkasneje do 5. junija. ■aaisnBannanBHBHBaaaBBBanannEa Umiraiola narodna skupščina Prometne in paroplovne določbe nett unske konvencije. — Nujna pomoč po-Soielcem v Podgorici na Dolenjskem. — Zakonodajnemu odboru podaljšana funkcijska doba za 3 leta. — Vlada forsira odgoditev sej. priznal nujnost, na kar ga je skupščina sprejela. Nato je prešla skupščina k glavni točki dnevnega reda: podaljšanje funkcijske dobe zakonodajnega odbora. Predlog večine predvideva glede člena 133 vidovdanske ustave (skrajšano postopanje v unifikaciji zakonov), podaljšanje funkcijske dobe za tri leta, počenši z 29. junijem 1926. O tem predlogu se je živahno razpravljalo. končno pa ga je vladna večina v prvotni sestavi sprejela. Kakor se doznava v parlamentarnih krogih, forsira vlada odgoditev plenarnih sej do srede prihodnjega tedna. BEOGRAD, 2. junija. Za današnjo lit • llar°dnc skupščine, je vladal ve-. lpteres. Seja se jc pričela ob 10. 1 dopoldne pri veliki udeležbi po-• ance^- Zunanji minister dr. Ninčič vla^ aga*’ 11 ai skupščina pooblasti ... °; da sme uveljaviti prometne in ven ne določbe nettunskih kon-nraC|-'T 0 tem predlogu se bo raz-, a, ° še na eni prihodnjih skup-c|nskih sej. p.i .0s*ar|ec Škulj (klerikalec) je vložil Rih • YeEkega Požara v Podgorici pri Dni-/1'0* nuien predlog za finančno Prizadetim pogorelcem. Fi-lcni minister dr. Perič je predlogu Tatvina važnih aktov v prosvetnem ministrstvu ^r’ K°šuti<; kot šef kabineta pod Radičem odnesel važne akte, vič predlaga kazenski postopek. Minister Trifuno- BEOGRAD, 2. junija- V političnih kro-le izzvala tatvina važnih Pj-n -■ “'t.va.iii, ičiLvma vaz,mu aktov v Biv*yeinem ministrstvu veliko senzacijo. mvJ1 sef kabineta takratnega ministra je Stjepana Radiča, g- dir. Košutič ’ Kakor se doznava iz zanesljivih virov, odnesel pred svojo razrešitvijo važne akte in protokole. Govori se, da je Košutič to storil sporazumno z Stjepanom Radičem. Sedanji prosvetni minister Trifunovič bo predlagal proti dr. Košutiču kazensko postopanje. da je začel misliti na naslednika v stranki. Doznava se. da je določil za to mesto Aco Stanojeviča, ki bi s svojo avtoriteto po mnenju nekaterih krogov še mogel zadrževati razcep radikalne stranke- — Stanojevič je baje pristal, da se povrne v aktivno politično življenje. V tem slučaju bi se Pašič po izvršeni proslavi njegove 80-letnice umaknil iz političnega življenja. Najnovejše vesti zopet trde, da je izjava. Pašičeva v »Politiki« otvoritev napada Pašičeve stranke'na radičevce, kateri da so se že dovolj kompromitirali. Včeraj popoldne je bila v Pašičevem stanovanju seja ožjega odbora radikalne stranke- Sklenjeno je bilo, da se proslava osemdesetletnice Pašiča odgodi do njegovega povratka iz inozemstva. Značilno je, da je na tej seji ožjega odbora bil za prvega podpredsednika stranke izvoljen Aca Stanojevič in da je propadla kandidatura Uzunoviča- To se smatra kot Pašičeva ofenziva proti Uzu-noviču in njegovi vladi. V zvezi s tem je tudi popolna nedelavnost narodne skupščine. Predsednik Trifkovič sicer izjavlja, da bo delala še do 25. t. m-, vendar je značilno, da nima nobenega gradiva razun pritožb in prošenj. Domneva se, da bo odgodena že poprej. da bi UtunovK žeii edgoditi skupščino v teku par mesecev ustvaril novo vladno večino- Ninčič v Topoli pri kralju. več mesecev. V tem času pa bi ministrski predsednik podvzel korake za sestavo nove vladne večine- Danes dopoldan je odpotoval zunanji minister dr. Ninčič v st BEOGRAD, 2. junija. Avdijenei minili KeSa predsednika Uzunoviča v Topo-Va?6 V .p°Etičnih krogih pripisuje velike iz Uzunovič je, kakor se doznava tran*a . ^rogov, rcferiral kralju o no- mii J. D°Ebčni situaciji in ga zaprosil, da dovoli, da odgodi skupščino za dobo Radu Topolo, da poroča kralju Ženevi in Parizu. o pogajanjih ,v □- na »letovišču Dalmaciji ^ZAGREB, 2. junija. Stepan Radič je j«-esx °dpotoval v Dalmacijo na eno-hjev * ^Pust. V današnji številki tv6 'Vega Bsta »Dom« je zapisano v žji- p S tem’ l’e treba zahvaliti bo-proA ^vidnosti, da je bil preprečen ri p Nadiču naperjeni atentat v Sta-azovi. bacila v Varaždinu uri je bn !N’ 2. junija. Davi ob 7. okrožni* na dvorišču tukajšnjega ton ni-Jm s°dišča obešen 211etni An-kakor ek. Obešeni je umoril — barona rvZnano — sekvestra posestev fa 2am , ^arja P°n^ratza> Adol-očeta i» i’ker je odpustil njegovega morišče s ^e. Oradiček je stopil na v svojo y0p^),nonia apatično in udan Obstrukcija v češkoslovaški skupščini Socijalni demokrati v boju proti agrarnim carinam. PRAGA, 2. junija. Socijalni demokrati so pričeli v parlamentarnem odboru, ki razpravlja zakonski predlog o agrarnih carinah, najostrejšo obstrukcijo proti vladnimi predlogi. Obstrukcijo so prenesli tudi v plenum narodne skupščine ter je moral predsednik med strašnim hruščem zaključiti sejo. BORZA. CURIH, (Avala). 2- junija. (Izvirno). Beograd 9.1114, Pariš 17.0125. London 25.115, Ne\vyork 516.25, Milan 19.65, Praga 15-3075, Dunaj 72.9625. Budapest 0.00722. Berlin 122-95; Briissel 16.65, Sofija 3.75. Glede pogajanj radikalov z Davidovi-čevci' radi vstopa v vlado so se včeraj razširile izjave slednjih, da ne nameravajo sodelovati z radikali in jih tako reševati iz slabega položaja. Tudi brez sodelovanja Hrvatov ne morejo iti v nobeno vlado- Izgleda, da so to vse za enkrat Samo poskusi in sondiranje terena s strani radikalov, brez vsakršnega ofici-jelnega značaja. Davidovičari so tudi mnenja, da bi radikali hoteli s pritegnitvo demokratov zajeziti akcijo proti korupciji- Davidovič je 1. tm. izjavil dopisniku »Obzora«, da pogajanj z radikali ni- Leto: VII. — Številka: 123. 281 glasovi. Ignac Moscicki je izvolite« sprejel. 1 , , • Radičevski minister dr- KrajaČ, o katerem se je vedno pisalo, da bo v vladi ostro nastopil proti ratifikaciji nettunskih konvencij, ie izjavil novinarjem, da so neresnične vesti, da hoče on radi konvencij podati ostavko, ampak da bo vlada storila soglasen sklep, ki bo sprejemljiv za vse člane vladnih strank y. skupščini. , i • - Kralj Aleksander se želi osebno uve-riti o položaju med narodom in o razpoloženju med širokimi masami ter čuti njihovo mišljenje- Zato namerava po oddihu v Topoli najprej prepotovati Šuma-dijo, nato pa Srem in ostalo Vojvodino.— Najbrže bota z njim potovala princ Pavel in princesa Jelena, ki sta danes pripotovala iz Angleške. ■„ • ■■■•*» Veliki zbor Svetozara Pribičeviča; priredi ljubljanska oblastna organizacija SDS v nedel jo 13- junija dopoldne v M e-11 i k i v Beli Krajini. Priprave so v polnem teku in je pričakovati veliko udeležbo. Velika zbora Svetozara Pribičeviča« Murski Soboti in Središču ob Dravi prideta na vrsto šele v drugi polovici julija. ... ^ Dnevna kronika Politične drobtine F>a*;. Maribor, 2- junija. Bdgodena°r>! n,apa(f na Radičevce. — letnice 1_ a aXa B^ičeve osemdeset-Nednik'1 suf Stanojevič Pašlčev na-BoSai ~ Skupščina bo odgodena. -ni? — Madžari Jv311 1,1 davidovičevcl Novi nreck^ It škandal in Francija.— %to.skSttlk P?,lske republike. -boete vladna veči- na ratificirala. — Kralj bo potoval v Šu-inadijo. Srem in Vojvodino. — Zbori Svetozara Pribičeviča v Sloveniji. Pašičeva bolezen je znova zbudila skrbi njegovih pristašev. Bolezen se je tako poslabšala, da je moral Pašič svoj odhod v Karlove Vare odložiti za nekaj dni. Glede proslave njegove 80-letnice je izjavil Pašič, da se lahko opravi tudi v njegovi odsotnosti ali pa odloži. Resno stanje bolezni pa je .tudi Pašiča prisililo, Vsa francoska javnost se še vedno bavi z »madžarskim škandalom«, kakor nazivajo listi falzifikatorski proces. Pa riški »Temps« ie 31. maja objavil članek, ki se smatra za službeno izjavo. V član ku se povdarja. da Francija falzifikator-ske afere ne more smatrati za završeno, ampak bo iznesla madžarski škandal pred Zvezo narodov. Falzifikatorska akcija je bila politični atentat na francosko državo. To so dokazale izjave obtožencev- Vkljub temu je francoska vlada re-špektirala suvereniteto Madžarske in je čakala na rezultat redne razprave. Madžarska sodišča pa so pokazala, da niso objektivna, ampak odvisna od javnega mnenja in upliva politikov. Kako bi drugače mogii sodniki opravičevati zločin s patrijotizmom? S poskusi, da reši krivce ali vsaj najde opravičbo za njihov zločin, je madžarska sodnija in vlada, v kateri sedi grof Bethlen, kompromitirala samo sebe. Radi tega še afera z budim-peštansko sodbo ni končana- Zveza narodov ne more biti ravnodušna med takšnim dejanskim stanjem, in ni čudno, če hoče tudi češkoslovaška vlada iznesti a-fero pred Zvezo narodov- Bethlen bo imel ^v Ženevi priliko videti, da mora Madžarska v interesu svojega naroda vsemi silami delati na to. da zopet pridobi zaupanje Evrope. Tako »Temps«. V zvezi s tem se javlja, da ie nameraval Bethlen v Ženevi doseči, da bi se tudi na Madžarskem — kakor se je to zgodilo v Avstriji — ukinila mednarodna finančna kontrola. A sam uvideva da bi mu to pod utisom falzifikatorske afere ne uspelo. Zato ne bo zahteval defenitivne ukinitve finančne kontrole, ampak bo baje podpiral predlog, da ostanejo finančni strokovnjaki še za leto dni na razpolago madžarski vladi. Ako bi v letu 1927-28 madžarski budžet ne izkazal več deficita, bi se naj strokovnjaki odpoklicali. # Poljska ima novega predsednika. V seji parlamenta dne 1. t. m- se je po odklonitvi Pilsudskega vršila nova volitev-Levica je vohla prof. Moscickega, ki ga je nasvetoval Pilsudski, desnica Brinske-ga, socialisti Mareka. Ker ni nobeden dobil absolutne večine, se je morala volitev obnoviti. Pri ponovnem glasovanju je bil izvoljen kandidat levice Moscicki z — Razglašenje ribolovnih prepovedi. Veliki župan mariborski razglaša: Med vojno in tudi povojna leta se je povsod v naših krajih razpasla silna anarhija pri ribolovu- Ribari skoro povsod vsakdo brez ribolovnice. Lovi se tudi z nepo-stavnim orodjem, ki je v smislu še veljavnih dež. rib. zakonov prepovedano* Redkokdo vpošteva predpise glede najmanjše mere, ki jo mora vsaka vlovljena riba imeti. Malokdo pa se tudi briga za zaščitno dobo, ki jo imajo posamezne ribe v času, ko se drstijo- Da bi se to stanje čimprej obrnilo na bolje, sem izdal potrebna navodila podrejenim oblastim in nadzornim organom. Skupno z mariborskim ribarskim društvom se je založil tudi lepak z najvažnejšimi ribarsko-policijskimi predpisi. Ta lepak se bo nalepil v uradnih prostorih vseh občinskih' uradov in orožniških postaj. — Izlet društva »Pravnik« na Celjskai kočo. Društvo »Pravnik« v Ljubljani priredi v nedeljo dne 6- junija izlet na Celjsko kočo. Odhod k Celjski koči iz Laškega po prihodu vlakov iz Maribora in! Ljubljane okoli b!8 ure zjutraj- Pot iz Deškega do Celjske koče znaša tri ure. Od tm pridejo izletniki v dveh urah v Celje, kjer bo v Celjskem domu med 3. in 4* uro popoldne skupen obed. Cena 30 Din, Kdor refiektira na obed, naj to naznani vsaj 2 dni poprej g. dr. Juro Hrašovcu, odvetniku in županu v Celju- Gospodje, ki bi šli iz Celja na Celjsko kočo, se zberejo ob 8. uri zjutraj na Kapucinskem mostu. — Zakon o mestnih občinah je izdelala zagrebška mestna občina- V zakonu je tudi § 40, ki pravi, da bi postala avtonomna mesta le tista, ki imajo nad 50.1)00 prebivalcev. V tem slučaju bi prišla « poštev le mesta: Beograd. Subotica, Zagreb, Ljubljana. Sarajevo. Skoplje in Slnj. Proti temu predlogu je bilo vloženih ved protestov, ki bodo gotovo imeli uspeh, — Občni zbor Zagrebškega Zbora. —< Pretekli četrtek se je vršil v Zagreba redni občni zbor Zagrebškega Zbora, ki je lansko leto priredil IV- veliko izložbo, ki je bila najbolj uspela zagrebška razstava zadnjih let. Vsako leto se vrši veliki in specijalni sejem vina, motorjev in radio aparatov. V upravni odbor so bili izvoljeni: S. Aleksander, Šandor A. Aleksander. M. Bauer, Ehrmann, Volani in Jakovlič. v nadzorni pa Bartulič, Budicki, Erber, Mihokovič in Moster, — Prost, gasilno društvo Bistrica pri Rušah vabi še enkrat vse eenj. prijatelje tega društva na vrtno veselico, katera se vrši 6 junija 1926 na vrtu gosp- Ljudovi-ta Rottner-ja v Bistrici. Začetek ob 4. uri pop- Vstopnina 5 Din. Godba gasilnega društva Pekre- Za dohra jedila in pijače je preskrbljeno. Odbor. N 71 . — Trgovski semeni v Bruslju se ipšl leta 1927 aprila meseca, Hhtta % V Maribor«, cfnc 3- junija 1926." ^ Mariborske vesti Vidovičev« jVse ea človeka, ničela® proti člo-vefcu', iTa motto je jedrnato označena vsebina idej. ki jih je pričel sejati v Sarajevu Mifjenko Vidovič, katere so že narasle v viden pokret vi .vseh .večjih mestih širom naše države. Današnje organizacije človeške družbe: verske, nacijonalne, socialne, gospodarske. politične, bi morale služiti člove1 ku, morale bi dvigati in pospeševati v njem vse objektivno pojmovane dobre dispozicije, vzgojiti popolnega človeka-'■Mesto tega so ga zasužnile in ga spremenile v golo sredstvo. , _ Proti slednjemu se bori Vidovič s svojim pokretom. V vzgoji in prosvitljenju širokih narodnih mas je našel sredstvo za oživotvorenje svojih idej: preporoditi človeka in s tem dvigniti ideale v življenju. Vidovičev poskus se je obnesel. V vseh naših večjih mestih so že podružnice njegove centralne »Škole za odrasle«. Člani Vidovicevili vzgojno - prosvetnih klubov so delavci, obrtniki, uradniki. Tudi v Mariboru hoče najti Vidovičev •pokret plodovitih tal- Prihodnji petek dne 4. junija ob 20* uri se bo vrši! v čitalnični dvorani Študijske knjižnice sestanek vseh onih, ki se zanimajo za Vi-dovičevo šolo. Na sestanku bodo govorili tudi člani Vidovičevega kluba iz Ljubljane- SesSanek Zv©s@ ©fofBR-skEh usiužbenc@vza Slovenijo v ftoribcsru V zadnjih treh letih se je osnovala Zveza občinskih uslužbencev in upokojencev za Slovenijo, ki obsega strokovna društva magistratnih uslužbencev v Ljubljani, Mariboru, Celju in Ptuju, ter društvo občinskih uslužbencev ki se šele snu je. Zveza ima svoj sedež in vodstvo v 'Ljubljani ter ima stike ne le s sedmimi strokovno sorodnimi društvi v državi, s •kojimi snuje državno zvezo, ampak tudi z inozemskimi v Avstriji, Nemčiji, Franciji in Švici. Mariborski občinski uslužbenci so se Jani v znatnem številu odzvali povabilu ljubljanskih magistratnih uradnikov ter ob priliki velesejma poselili Ljubljano, kjer je bila sprožena misel, da bi ljubljanski magistratni uslužbenci vrnili obisk. Povodom tega obiska dne 5. in 6. t- m. pa se bo vršil v Mariboru sestanek vseh uslužbencev slovenskih avtonomnih mest in zastopnikov podeželskih občinskih tajnikov. Doslej jc Ljubljana prijavila 83 udeležencev, med njimi tudi predsednika gerentskega sosveta g- dr. Puca, gerenta g. Turka in magistratnega ravnatelja dr. Zornika. Sestanka se bodo udeležili vsi ljubljanski načelniki oddelkov, celjski magistratni ravnatelj g. Šubic in drugi številni odlični gostje- Svrha sestanka so razne organizacijske zadeve, razgovori o novem občinskem zakonu in medsebojno zbližanje-Gostje si bodo tudi ogledali znamenitosti mesta Maribora. V soboto zvečer bo v jNarodnem domu pozdravni večer. V nedeljo dopoldan se bo vršilo predavanje o novem občinskem zakonu, a na to skupen obed v hotelu »Union«. Popoldan bodo gostje priredili dva izleta. Ena skupina v Falo in Ruše, druga pa v Slovenske gorice. Delovni čas v trgovinafo Prejeli smo in objavljamo: Z ozirom na, notico, objavljeno v Vašem cenj. listu z dne 31. maja glede odpiranja in zapiranja trgovin, si usoja podpisani »Pomočniški odbor« naprositi cenj. uredništvo za objavo sledečega pojasnila.' 1. Pomočniški odbor ni interveniral oz- protestiral pri Trg- gremiju radi kršitve zadnjega sklepa Trg. gremija, temveč je interveniral in naznanil posamezne gg- trgovce, ^ki so prekršili dosedaj ve-Jjavne določbe o odpiranju in zapiranju trgovin. 2. Določbe o odpiranju in zapiranju trgovin, ^objavljene v Vašem cenj- listu, niso točne, ker zadnji sklep tukajšnjega Trgovskega gremija o odpiranju in zapiranju trgovin ni praviioveljaven, ker je istega pomočniški zbor soglasno odklo-ml m ga obrtna oblast do danes ni mogla potrditi. 3. Danes še veljavni rok o odpiranju m zapiranju trgovin je še vedno isti, ki 3e bil soglasno odobren od strani tre gremija in pomočniškega zbora 4. Podpisani Pomočniški odbor najvljudneje apelira na vse tuka jšnip trrov-ce, trgovske nameščence in slavno'občinstvo, da se dosedaj veljavnega roka 1 Maribor, 2. junija. o odpiranju m zapiranju trgovin tudi nadalje drže. Op- u r e d.: Obrtna oblast bi naj končno napravila red v tej stvari, da se ne bo občinstvo begalo z raznimi objavami in protiobiavauii. m Kaj je z mestnim arhivom? Svoje-časno se je govorilo, da se je sestavila komisija, ki bi naj po neki konvenciji z Avstrijo prevzela arhive, ki so ostali po prevratu v Avstriji. Ni. nam znano ali so arhivi že vrnjeni ali ne. Konvencija menda omenja samo državne arhive, ne pa onih, ki so v privatni upravi. Koliko je mariborskega občinskega arhiva v privatni ali državni upravi, nam tudi ni znano, .vemo pa samo to, da je bivša nemška magistratna uprava bila z oddajanjem arhivov raznim nemškim zgodovinskim društvom zelo radodarna. Opozarjamo merodajne činitelje. da se pobrigajo za stvar, kajti bila bi neizmerna škoda, ko bi ostale tako važne listine, ki datirajo celo iz 13. stoletja, tujcem. m Preureditev magistratnih prostorov. Že lani je bilo na eni občinskih sej sklenjeno, da se preurede magistratni prostori. Nujnega popravila pa je bila potrebna županova soba. ki nikakor ni odgovarjala potrebam časa. Preureditev se je izvršila letošnjo spomlad in soba je res lično ^preurejena in dovolj reprezen-table za županske prostore mesta Maribora. Tudi prostori vložišča so preurejeni in sicer tako, da dohod v posvetovalnico ni več skozi vložišče, ampak zadej mimo vložišča. Prostori sedanjega konskripcij-skega urada se preuredijo za magistratne ga ravnatelja in magistratnega tajnika. Mestni fizikat se bo preselil v novo občinsko hišo v Frančiškanski ulici, a kon-skripcijski urad se vseli v prostore fizi-kata v sobo ravnatelja. Mestna litografija pa se bo preselila v bivše prostore »Marstana«. V novo hišo v Frančiškanski ulici se bo vselil tudi gradbeni urad mestne občine in mestno elektriško podjetje- Dosedanje prostore gradbenega Tirada zahteva erar za bogoslovnico. do-čim bodo prostori električnega podjetja oddani privatnim strankam- rti Relief Pohorja, o katerem je že Vaš cenjeni list pisal, je zopet razstavljen, nekoliko povekšan z vznožjem Kozjaka in na jug s Konjicami ter v splošnem izpopolnjen s kraji in markacijami, v oknu g. Weixla v Jurčičevi ulici v Mariboru. Kritiku v »Taboru« poročam, da je bila Beigotova bajta že na prvem reliefu o-značena z znakom stare steklarne, a ne popisana, ker sem hotel zvedeti slovensko ime. Staro ime je »Ploševa bajta«, česar prej nisem vedel. Na prihodnjih reliefih bo ta označba. Markacij pa ni bilo, ker sem jih hotel delati s pomočjo nekega mariborskega turista, ki je pota na Pohorju večinoma markiral, a takrat ni u-tegnil pomagati- Če še kritiku sedaj manj ka označba kakšne bajte, mogoče Habakukove na Pošteli, katero jc že davno veter podrl, naj mi sporoči- — Vsem lju-dem še vendar Bog ne more ustreči. Re-lief je kritik gledal samo s turistovskega stališča, vendar pa je namenjen v prv vrsti šolam- — Za objavo teh vrst se Vam vnaprej zahvaljujem Josip Pajtler izdelovatelj, Pekre pri Limbušu. m Nalezljive bolezni v Mariboru. V času,od 22- do 31. maja je na novo zbolelo na škrla^nki dvoje oseb (vseh sedaj 12), na ošpicah ena (skupno ena), na šenu 2 (od teh eden umrl, eden ozdravil), na tifusu nihče (ostaneta 2)- m Prijateljem Vidovičeve šole! V petek 4- junija ob 20^ uri se bo vršil v čitalnični dvorani Študijske knjižnice (mala kazinska dvorana) informativen sestanek vseh onih, ki se interesirajo za Vidovičevo šolo. Na sestanku bodo govorili člani Vidovičevega kluba iz Ljubljane. m Uradovanje na carinarnici. Glavna carinarnica v Mariboru je obvestila trgovski gremij, da traja uradovanje carinarnice od 1- junija dalje vsak delavnik od S- do 12. in od 15. do 18. ure razen sobote, ko traja uradovanje nepretrgano od 7.30 ure do 3-30, kar sc daje vsem in-teresiranim trgovcem na znanje. m Mestno kopališče bo jutri na praznik dne 3. junija odprto od 8- do 12. ure- m Mestno dravsko kopališče Ob bregu je zopet odprto- m .Sprejemanje vajencev. Mestni magistrat kot obrtna oblast je potrdil sledeči sklep letošnjega občnega zbora trgovskega gremija: Trgovski vajenci se smejo sprejemati samo po dovršenem 14. letu do vključno 18. leta starosti ter samo v času med 1. junijem in 1- oktobrom in morajo imeti zadovoljivo šolsko izobrazbo, da bodo v stanu dovršiti triletno trgovsko nadaljevalno šolo tekom učne dobe. To se daje .vsem trgovcem na znanje. --r' ' - - , m Kavarna mestni park- Dnevno koncert pri vsakem vremenu od 17.—19. in od 21. do 2- ure. Danes četrtek nov spored in godba je pomnožena ob praznikih in sobotah- 1057 m Oficirski večer, napovedan za 2-junija, jc radi koncerta Glasbene Matice odložen na 5. junija. m Pevsko društvo »Luna«. Veselica pri Požanku v Lajtersbergu 3. junija se prične ob 15- uri. Odhod z godbo od vzhodnega konca. Tomšičevega drevoreda na veselični prostor ob pol 13. uri. — Ker se posebna vabila niso izdal, vljudno vabimo tem potom vse prijatelje društva, osobito pa bratska pevska društva. Ako bo slabo yreme, se preloži prireditev na nedeljo 13- junija. N 70 m Opozarjamo na današnji oglas gostilne Kirbiš. 1057 m V klub-baru se upelje s 1. junijem znižane poletne cene. 1042 Naro^n®g rnw *r> BEPERTCM R. Sreda, 2. junija. Zaprto- (Radi koncerta Glasbene Matice). četrtek, 3- junija ob 20. uri »Veseli kmet« (Kuponi). Zadnjič v sezoni. Petek, 4. junija ob 20. uri »Kozarec vode« ab. A- Premijera. Sobota, 5. junija ob 20- uri »Cankarjeva proslava društva slovenskih književnikov«. Nedelja. 6- junija ob 10.30 uri »Cankarjeva proslava slovenskih književnikov« Samo za dijake. Nedelja, 6- junija ob 20. uri »Grofica Marica«. (Kuponi). »Veseli kmet« zadnjič v sezoni. Ker odide vojaška godba v kratkem, je verjetno, da bo predstava te operete jutri na Telovo, zadnja v tej sezoni- Mariborski gledališki abonent! se naprošajo, da vplačajo zaostale abonmane najdalje do 10. junija. Kulf&sra m umetnost x Tosca. Gostovanje Mitrovičevih in g. Bsikšeka. Včeraj se nam je prvič na našem odru predstavil g. B u k š e k, baritonist osješke opere. Zanimalo nas je predvsem njegovo pojmovanje te zanirm-ve in na značilnih detajlih tako bogate vloge, kakor je vloga Scarpie. In to se ■osobito, ker sta pred kratkim v nji nastopila odlična zagrebška umetnika, £• Vuškovič in g- Primožič. Medtem. stopila pri njunih kreacijah v ospredje svojevrstna, markantna osebnost, ni podčrtaval g. Bukšek toliko te strani- Videli smo bolj po ljubezni hrepenečega moža, kakor pa samozavestnega, krutega i*1 energičnega dostojanstvenika, ki se po* služuje v dosego svojih ciljev uprav vsen sredstev, tudi razkošne zunanje opreme. G. Bukšek ima lep in simpatičen glasovni materija!, ki je sposoben vseh dremat* škili in liričnih izražanj in ki dokazuje temeljito izobrazbo. Povsodi, v vseh legali doni enako dovršeno. Svojo vlogo jeP°‘ dal g. Bukšek dosledno v zamišliene!” smislu ter ie žel za lepo izvedbo priznanja. Imeli smo spet prav za.n\IT1!^ večer- Predstava jc bila na običajni ' metniški višini, kakor je to pač pri vs®11 gostovanjih Mitrovičevih. Obisk navzlic pozni sezoni in številnim drugim nr’Xe* ditvam še prav dober. H- S «a!x©Ig§w® Težko tel vadno skupino, ki jo predstavlja naša slika, so tvorili najboljši francoski gymnasti na telovadišču v Lyonu. Tekem, ki so se vršile istočasno, se je udeležil tudi Jitgosft' vanski in Češkoslovaški Sokol ter sl priboril najčastnejša mesta, S©S*©Sswa mladinska akademija Izza viharnih dni naše politične revolucije in zmage naše narodne misli se naše javno in narodno življenje čedalje bolj ustalja in si ustvarja solldnejše in odpornejše temelje. Splošno je opažati, da se vsi naši nravni, trezvenostni in zdravstveni pokreti koncentrirajo tam, kjer imajo največ notranje podlage, pri naši mladini. Precej daljša je ta pot, toda vodi do sigurnega in zavestnega smotra: do duhovnega preporoda naše družbe. To je tisto ozdravljenje, ki ga željno pričakujemo vsi. ne vedoč zdravilnega leka. In vendar »brez revolucije glav in src ostane politična in socijalna revolucija površna,« kakor pravi Masaryk- Kar je nedoumno nam, ki smo obremenjeni s predsodki in grehi preteklosti, to naj prinese nova generacija- V tem leži globoki, res globoki smisel torkove akademije sokolskega naraščaja in dece v Narodnem domu. Ta nastop je ponovno in tehtno pokazal, kako krepek naraščaj vzgaja sokolska telovadba sebi in narodu. Zal, da naša javnost ne ve ceniti tega tihega, a nad vse koristnega truda sokolskih delavcev- Obisk vsaj ni kazal tega umevanja. Večer je otvoril sokolski orkester pod taktirko br. Šušteršiča s sokolsko koračnica Prva telovadna točka je bil nad vse IjubeK plesni motiv osmero parov moške in ženske dece pod vodstvom br. Valja- ka. Prav tako lepe so bile proste zenske dcce, ki jih je sestavila s. ' Pivkova- Zenski naraščaj je nudil kr^ produkcijo na mizi in bradlji- Publika 3 elegantnim in prožnim telovadkam bur.,£ ploskala. Efekten utls so napravili urj11. odločni gibi petoricc moške dcce, W_.;i izvajala praške proste vaje za te^.-„1 vsesokolski izlet- Ugajal je simbol;0", nastop ženskega naraščaja po Vilharjev* skladbi »Mornar« v okusnih mornansK’ oblekah. Naravnost briljiral ie moški # raščaj z orodno telovadbo. Zlasti so divili občinstvo plovni skoki in prf^ čez podolžno mizo. Precizno in s^‘. „a jc izvajal moški naraščaj vaje s kiji Prago. Najlepši ritmični nastop so vaje devetorice gojenk s šerpami, fa" ... zija br. Mačusa po slovenskih narod"' pesmih. Precej dolga kompozicija _ie b{ narodnih melodijah s simboličnimi Jv., predstavljala motive, ki izražajo dostno veselje: vshajajoče solnce, zr nje Škrjančkov- Krepek konec ie rodna telovadba sedmoriee stasitin rašcajnikov višjega oddelka- BraV.UI"cinja vaje na bradlji so žele obilno P1?.2? 0J--gledalcev. Vse nastope je sprem J3' kester in dodal nekaj samostojnih Pohvalno ie omeniti nekatere s0Jt'yr&r obitelji. kaor Rakuševo, Pipanovo, ^ kovo, Zejevo, ki je vsaka dala PG c mladih reprezentantov. r. , V Mariboru, Sne 3- Janija 192& .T A' T? O T? Stran 3.N /poit Srednješolska štafeta skozi mesto SVSaribor Jutri v četrtek dne 3. t. ni- se vrši skozi mesto štafeta, koje se bodo udeležili tekači vseh tukajšnjih srednješolskih zavodov (realka, gimnazija, učiteljišče, trgovska in meščanska šola). Proga propagandne štafete meri 1760 m. Start je Pred učiteljiščem, a cilj na Trgu Svobode. Deli se na pet predaj (6 tekačev po 180+ISO+460+1 SO+580+100. Tekmuje * po pravilih JLAS. Pokroviteljstvo nad štafeto Je prevzel ISSK Maribor in razpisa! lično diplomo, ki jo je podaril gosp-Vahtar, vsvrho propagande lahke atletike. Vsak izmed zavodov, ki se bode štafete, udeležili, je dolžan določiti po štiri • ■reditelje, ki morajo biti točno ob 'A\\. uri , -dopoldan na igrišču ISSK Maribora-: TckaČlUsrednJsšcS&H Nacsistvo lahko atletske sekcije ISSK Maribora poziva vse tekače in reditelje k informativnemu Sestanku, ki se vrši danes dne 2. t. m. ob 19. uri na igrišču ISSK Maribora, Udeležba obvezna. Hasana : ISSK Maribor : SK Ptuj. Jutri ob ■ 11. tiri dopoldan se bo vršila v Ptuju prijateljska tekma med imenovanima druži-Rama. Z ozirom na dejstvo, da je SK l~iU3 zopet poklical v življenje hazenoin °a je družina ISSK Maribora v izredno ctobri formi, vzbuja prireditev med ptuj-sKim občinstvom veliko zanimanje. Tek-Rio bo sodil Tenn g. Šepec, 05 • Interni Lawn teanis turnir za prvenstvo ISSK »Maribor« je končal. V damski ’ - - gdč. Gra renej gosoodov si j« priboril prvenstvo Kluba g. Bergant, dr»so mesto g. Viplin-£cr, tretje mesto g- Videnišek. ?tir _ .^sninci! Mariborska podružnica SPD PHredi v nedeljo dne 13. junija 1926. spo- j^zui-nno s Savinjsko Podružnico SPD v ^liu skupen izlet na Sljeme (1035 m) pri -aKrebu. Naša dolžnost ie. da se že en-*[at. vsaj deloma oddolžimo hrvatskim planincem, posebno pa našim vrlim Slje-jnenašem, kateri tako vztrajno in zveliko ^beznijo posečajo slovenske _ planine, predvsem pa naše zeleno Pohorje- V nai-le_Pših spominih so nam ostali Ionski pla-^'nski dnevi skupno s Sljemenaši na Tri-Rlavu, na Mariborski koči. kakor tudi pFav zabaven smučarski tečaj ob božič-jjlu Praznikih istotam. Zato pokažimo tu-rni .— vsaj svojo dobro volio. ker od- v"/'“i se ne bomo nikdar. Polovična vo* je zasigurana. Prijaviti se je treba j}.® 5. junija 1926 nri g. Strašniku v Ma-Jborskj tiskarni ali pa pri g. Kravosu, tr-g°vcu na Aleksandrovi cesti. Schicht pubr mm \ Nerazdružna sia Jelen in Schichi, znaka edino pravega Schichtovega m ila . Jedro in jamstvo čistosti in izbornosti. Varuha perila in rok. Sovražnika truda in muke. Ne verujte nikomur, da je drugo milo „prav tako dobro 1 Ostanite pri tem, kar se je skozi 77 let izkazalo za najboljše. to. kar nudi danes po novem velikanskem napredku. Sedaj ie mosr°če vprizar.iafi filme z bajno režijo, kakor smo io^ videli v »Bagdadskem princ«« in je postalo mogoče. v filmu verodojno prikazati življenje in popolni pogin mesta s 30-000 prebivalci. KINO »DIANA« STUDENCI predvaja od torka dne 1. do vključno petka dne 4- junija »Roman Dunajčan-!te«. Velikanska filmska senzacija; že ime najslavnejše filmske dive Henny Por ten znači prvovrstnost filma. Krasni posnetki mesta Dunaja. Kfcto GRAJSKI KINO **'edvaja od 31. maja do 2. junija »Mon-’r BaucaJre«. Krasna slika dvorskega lilVKvnia iz časa Ludvika XV. in njescove iuul.lene markize Pompadour- V davni Rajlepši mož sveta ljubljenec kino-■*>hlce Rudolf o Valentino. * n[^Va'a od četrtka 3., do nedelje’6. ju-pust ^*°cuicev ljubljenec«. Kolosalna izvina Freda Thomsona in njegove-v s^’.erietno dobro izvežbanega konja ie senzacijonelnih činih- Konj, ki 52vtS°™ za 100.C00 dolarjev, v glav- APOLO KINO 5_re,i|.y^a. °d 1. do 4. junija I. del in od Deiov JUniia II. del »Zadnji dnevi Poin- bruh vint avK- 79‘ L po Kr- jc "ni2il iz' Ponino;; i-na Vezuva cvetoče mesto _ • rKi ip ^1/mi nhrAt nnn Prebivalcev takrat šteI° okoh 30-000 tekoča • Grozoviti potres ie dr božia nar7Ji-m 0!?n>cni dež so kakor mefae« S na.R>esto raskošja in b sul niesto '"Vanja'- Konečno ie PeT>el za' Čmi 7a°o^ -^i1 skri* prc^ človeškimi o-katastrnfX -aj e tisočletji. To grozovito Wer v JC 0vekovečil sloviti L. Bnl-Og-romn; ?lanu’ Po katerem je izdelan ta -17 000 p,ri katerem je sodelovalo jak) Dnini Vn katerega snimanje jc tra-filSsM til,'*?: ,eti- - Le najmodernejši SSi mu1 ie bi!o Pridržano, da nam , oSravaS’ t r ,se je v Pompejih takrat * 'deloval'vpnl° f.',110 3C fiIm sicer ?'e ob' 1: *r-i.fllmska umetnost v svo-otroških letih ni bija y, stanu nuditi Gospodarstvo PoBijska Ihduslrila pa BlubSianskem vaBase^enu Poljska republika, ki ima poleg Nemčije in evcntuclho češkoslovaške najugodnejša industrijska tla, se je razmeroma hitro sanirala, čeprav je po vojni mogoče živela in preživljala najtežje krize, ki jih je izzivljal nemško-polski spor in zaprtje med obema državama. Poljska in dustrija, ki je zlasti močna v petrolejskih, premogovnih in elektrotehniških izdelkih ter poljedelskih strojih, stopa z velikim elanom na mednarodni trg. Leta 1020. so priredili Poljaki v Poznanju prvi impozantni velesejem, ki je vdahnil poljski industriji novo življenje-Vsakoletni velesejmi, ki so v raznih večjih poljskih mestih, so bili izredno dobro obiskani, zlasti letošnji v Poznanju, ki je trajal od 2- do 9. maja. Posamezni predstavniki poznanjskega sejma so se celo zanimali za ljubljanski sejem. Na njihovo povabilo sc je mudil tam tudi g. Golebiowski iz Ljubljane. Po posredovanju teh so prijavila svojo udeležbo na ljubljanskem velesejmu najuplivnejša poljska industrijska podjetja vseh vrst poljedelskih strojev,. kemičnih, metaiur-gičnih. petrolejskih izdelkov i. t. d- Oddelek poljskih razstavljalcev bo organiziran na ljubljanskem sejmu kot nekak muzej poljske industrije. Doslej še niso Poljaki sodelovali na ljubljanskem velesejmu in je sedaj ocl uspeha tega odvisno, kako si bodo znali pridobitni krogi v Sloveniji prikleniti nase Poljake in utrditi z njimi ozke trgovske stike- Iss gospodarski raimsin in nsprseflek Življenje Slovencev se jc v novi državi SHS začelo povsem drugače gibati. Takoj prvo leto je bilo opaziti, da je svoboda, dasi ponekod še napačno pojmovana, preobrazila narod in ustvarila nebroj ugodnosti za sme- lejši razmah fizičnih in psihičnih sil. Povsem nove naloge so zrasle in povsem nove smernice, celo take, da smo jih Slovenci, vajeni tisočletnega mrtvila, komaj pojmovali in jim sledili. Razgibavati se je začela industrija, oživela jc trgovina, osvežena z novimi sokovi, ki jih je dajala prostranost na jug, vzcvetela je trgovina in prej skoro nepoznana konkurenca je v obrtnikih in trgovcih in industrijalcih zanetila novih sil in novih misli, kako zboljšati svoje produkte. S to konkurenco, ki je^ zdrav kriterij pri produktih, se je začelo torej povsem novo trgovinsko življenje, ki je seveda zahtevalo in zahteva ži-lavosti, resnosti in logike. V znamenju tega in takega življenja je spontano vzniknila tudi ideja velesejmov in Slovenci smo lahko ponosni na velepomembno institucijo, ki je bila prva v državi. Z velesejmi in na velesejmih se je marsikomu preokrenilo pesimistično gledanje na naše trgovsko življenje, na velesejmih je marsikdo dobil novih sočnih sokov za ustvarjanje svojih produktov.^ Spoznal sc je s produkti tujih dežel, primerjal jc produkte naših bratov Srbov in Hrvatov in lahko rečemo, da jc velesejem ugodno vplival v etično moralnem pogledu, prav tako seveda v gospodarskem. Zato bi bilo poniževalno za nas. da bi zanemarjali naš velesejem, da celo sramotno, ker s tem bi pokazali, da ne napredujemo, temveč nazadujemo. V nas samih je še dosti sil, da moremo pokazati svetu, da smo vredni življenja in svobode. V nas samih je možnost, da z letošnjim velesejmom dokažemo znova korenitost dela in gledanja v bodočnost. Zatn si izprašajmo vest in te dni pred velesejmom pomislimo, kaj bi lahko Še storili za večjo impozantnost letošnjega velesejma:. Ni več mnogo časa, skoro že potekajo dnevi, ko je še mogoče prijaviti se za razstavo. Vzdramite se v teh dneh vsi, ki Vam je za velesejem In za razmah naše trgovine in obrti. Prijavite se in razstavite. Ostali pa vsi na velesejem v dneh od 26. junija do, 5. julija, oglejte si pridobitve zadnjega leta in zboljšanje produkcije v enem letu. Velesejem je zrcalo nas samih, je zrcalo Slovenije in je zrcalo diža-ve. Zavedajte se tega in ne boste več pomišljali. Torej, kdor more naj razstavi, kdor ne, naj si ogleda velesejem. ______ ndy$triaB52asiIa Rusija Druga doba nove ekonomske politike. Pet let je minulo, odkar je Lenin upeljal novo ekonomsko politiko. V prvi dobi nove ekonomske politike se je največ pažnje posvečalo organizaciji poljedelstva. Lenin je dejal: Naša naloga je: zgradimo socijalistični temelj narodnega gospodarstva; da pa se nam bo to posrečilo, moramo imeti predvsem močno industrijo, cajti industrija je podlaga, začetek in toneč socijalizma. Da pa se bo razvila industrija, je treba pričeti z de-om v poljedelstvu. Rusija je morala za razvoj lastne industrije ustvariti vse predpogoje, predvsem glede surovin in tržišč. Nemogoče je razviti industrijo v deželi, ako nima surovin, garancij za prehrano delavstva in ako nima razvitega poljedelstva. Zato je Lenin uvidel, da je razvoj industrije v tesni zvezi s poljedelstvom, ki daje potrebne surovine (sladkorno repo, bombaž itd.), hrano za delavce in vzdržuje notranja tržišča. Z delom za povzdigo poljedelstva je bila zaključena prva perioda nove ekonomske politike. V poslednjem času pa je tržišče ekonomskih stremljenj osredotočeno na industrijo. Kakor je bilo v prvi periodi ekonomskega razvoja neobhodno potrebno, da se posveti vsa pažnja napredku poljedelstva, na katerem sloni vse gospodarstvo, tako je sedaj neobhodno potrebno, da se vsa pozornost posveti industriji, s čimer bi se vse gospodarstvo znatno okrepilo. Poljedelstvo se ne more dvigati, ako ni na razpolago dovolj gospodarskih strojev, traktorjev in drugih industrijskih produktov. Sovjetska vlada si je stavila za nalogo, da čim bolj pospeši razvoj industrije in da tako omogoči napredek celotnega ruskega gospodarstva. Ta naloga postaja z vsakim dnem aktualnejša, kajti v zadnjem času se odraža v vsem gospodarstvu neraz-merje med povpraševanjem vasi in mesta po industrijskih produktih In ponudb s strani industrije. Povpraševanje po industrijskih predmetih narašča hitreje kakor se razvija industrija. Edino hitrejši razvoj ruske industrije lahko ublaži to razmerje. Pri industrializaciji je treba v prvi vrsti posvetiti pažnjo težki industriji (gorivo, kovine itd.). Z razvojem težke industrije se šele ustvarja pravilna podlaga industrializacije, kajti ona šele ustvarja prava sredstva produkcije (stroji). Naloga industrializacije pa ni končno samo v tem, da se industrija dvigne, ampak mora doseči tudi samostojnost in gospodarsko neodvisnost Rusije, ki jc obdana od popolnoma kapitalističnih držav, sicer bo v kratkem postala nrivesek svetovnega kapitalizma. V slučaju, da se ne bo mogla samostojno gibati, to se pravi, če ne bo sama izdelovala produkcijskih sredstev in ako ne bo popolnoma neodvisna od gospodarsko naprednejših kapitalističnih držav, se bo pač morala podvreči svetovnemu kapitalu. Najlepša primera nam je Indija, ki ima jako močno industrijo, ki se razvija z vsakim dnem: toda ta industrija ne producira sredstva za produkcijo. Sredstva se uvažajo skoro vsa iz Anglije, vlled česar je indijska industrija popolnoma odvisna od Anglije, Ali ste že videli Fordovo karavano! Pišite nam, kateri typ najbolj odgovarja Vašemu namenu Vsa vozila dobavlja promptno oziroma na krajši rok s American Import Company, Maribor, Aleksandrova mor-, Posebna metoda imperializma je, da se mora industrija v kolonijah razvijati le v popolni odvisnosti od dežela, ki so jih zavojevale. Sovjetska vlada je uvidela potrebnost tega in njeno stremljenje sre v prvi vrsti za tem, da čimpreje razvije težko industrijo, industrijo strojev, ki je glavni živec industrije. Do bo industrija napredovala, je treba investirati ogromen kapital, ki pa ga Rusija pogreša. Za letošnje leto je. predvideno, da se v industrijo vloži 800 milijonov rubljev. Ogromni znesek je za Rusijo vendar neznaten, kajti ruska industrija bi lahko uporabila dvojni znesek. Vsled tega je vprašanje akumulacije za razvoj industrije vprašanje Šo~ cijalistične akumulacije. O tem vprašanju pa je nedavno razpravljal v Leningradu komisar Stalin. Velika Britanija se je industrializirala z eksploatacijo kolonij. Nemčija je pospešila razvoj svoje industrije s petimi milijardami frankov, ki jih je po vojni 1. 1871. dobila od Francije. To sta dve metodi industrializacije. Toda Rusija se ne more posluževati teh metod. Predvojna Rusija se je skušala industrializirati z raznimi koncesijami in posojili. Toda to je slab način, ki ne odgovarja dobi. Preostaja ji torej edina pot, industrializacija s pomočjo socializacije, s pomočjo lastnih prihrankov. Ali ima Rusija vire za tako akumulacijo, ki bi zasigurala industrializacijo države? Ekspropriacija veleposestev in kapitalistov, ukinjenje privatne posesti, anuliranjc dolgov carske Rusije, nacionalizirale industrije in zunanje trgovine, organiziranje notranje trgovine, bančni sistem so viri in sicer jako solidni viri akumulacije. Končno jc treba še omeniti državno oblast, ki razpolaga z državnim proračunom. V Rusiji se uvaja tudi režim štede-nja. Vsa navedena sredstva akumulacije se morajo ohraniti in jih privesti na glavno linijo, linijo za po-vzdigo industrije. Ruska industrija se opira predvsem na domača tržišča in v tem pogledu se približuje amerikanski industriji. Tudi v Združenih državah se razvija industrija na podlagi povpraševanja notranjih tržišč. Ruski industriji je tržišče zasigu-rano,, viri akumulacije in rezerv so solidni, potreben je torej le še kaaer ljudi, ki bodo uspešno gradili industrijo. Stalin je dejal: »S fronte v meščanski vojni smo prešli na fronto industrije, ki rabi novih poveljnikov: dobrih tovarniških ravnateljev, upraviteljev trustov, dobrih trgovcev, vodij delavnic in sindikatov. Brez njin je industrijski razvoj nemogoč«. Poleg teh ljudi vzgajajo boljŠevild tudi delavstvo, kajti prepričani so, da brez razumevanja delavstva ni mogoče izvesti industrializacije. Pri pa računajo boljševiki tudi na pornoc inozemskih delavcev komunistov, kar jim bo z veliko agitacijo najbrž® tudi uspelo. _______ DUHIH OZNHHILH. Hiteua zastopnika m Maribor in okolico sprejme ,, ADRIA", tovarna sladne kave in velepražarna zrnate kavo, Glince pri Ljubljani. 10(58 Bpozoritev! Štuhec nista upravičena, sklepati kupčije za gospodarski oddelek .Marstan". 1065 Pnmožne detortes'.’™? mu plačilu takoj sprejmejo. One, ki so že bile tu zaposlene, imajo prednost. — „VOLTA“ d,d,, tovarna električnih žarnic, Maribor. 1061 Za naiemodajaice vanj, lokalov, pisarn, izbira solidnih najemnikov pri „Mar-stanu- Rotovški trg 4. 1061 Pirchičfvin Jediluica ku|iinja, s MllJo! V U. glasovir in različno se radi selitve proda po zmerni ceni. Trubarjeva ulica 7, I, nadstr. 1020 Dolpl plasasir sSi” Odda se tudi na obroke. Isto-tam se dobi zaboj za pianino. Naslov v upravi. 1014 Fotopllfe pin in društev izdeluje po znižanih cenah Foto-atelje M. JAPELJ, Mari bor, Aleksandrova c. 25. 3 išče se družabnih gradbo dvodrnžinske vile. Ponudbe pod .Samopomoč" na redakcijo „Tabora“. * Ne pozabi naročnin o j janufaklurno bSaso po M; reklamnih cenah • pri 1032 clos. Karničnik, Slovenska ul. 10 GostSIna Kirbiš, Aleksandrova 79 irlii kuter dne 3. ter 6. junija predpoldan in zvečer Dobra meščanska kuhinja, znano dobra vina, vedno sveže pivo iz pivovarne Gotz — Točna postrežba Za obilen obisk sc priporočata K. in A. Kirbiš. Kvartet Richter 1057 Kvartet Richter NOGAVICI v največji izbiri, vseh barvah po reklamnih cenah 1030 aHHB«nE53SaiB»MI!BI!iHIS85BIE!H Slavama Svroua *■ Dnevno radio-koncert od 16.—17. y. ure in od 20.—24. ure. Tamburaški zbor Raška j igra od 21.'/2—2.7-2 ure- Prvovrstna vina (Bouvier). Likeri, Luxardo. Solidna in točna postrežba. 1066 SSSHSSBSSSlallsJSl! S □□□□□ Dvosiasfropna hiša s takojšnjim stanovanjem naprodaj! Marijina ul. št. 25. Pojasnila iz prijaznosti g daje g. M, Klarič, Aleksandrova c. 44./III Danes 3. lunija in v nadeljo 6. Juflii3 predpoSdari m na w©cer Veliki vrini koncert tr Restavraciji Brožič, Aleksandrova * Za dobro postrežbo je priskrbljeno. Za obilen obisk su priporoča re3tavrater. toli 1056 RN5EL1CR ŽELEZNIK knjigouodkinia turčke Toman 1U5T1H 6U5TINČir mehanik ZHKOCEHR. fTlaribor, čne 30. maja 19ZG. DANES OB 15. URI KONJSKA DIRKA danes OB 15. Ul« Avtomobilski promet od 14. ure naprej od Velike kavarne. — Vlak iz glavn. kol. ob 13’40 “ri »MA*4hor*k*, i Mvibom, predstavnik: Stanko Detela, ravnatelj. Urednik Božidar Borko. aov1n*» Judajateli; Eoa»»roIi .AMflaMandikri SIjtkoBlm. Baiadlen. mvkuut. fifa x