PoStnlna Plačana / gotovln*
Leto IX, št. T8I
, sobota 4. avgusta 1928
Cena 2 Din
»b 4. m.
Stinc mesečno Om « : u te-.
Din 40" ■ neobnsno.
Oglasi po tarifo.
Uredništvo ■
Llnbljsna, Kiullov« ulica ftter. 5/L Tticfon it. moj* in «804, ponoči tudi *t. «034.
Itokopbi se n« miaj*.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Uprava ittvvt 1+iMimnm,
oMca k. 54. - Telefon ftt.
U Ljubljana, Prcftcf nova oHca ftt. 4. — Telefon ftt.
Podružnici: Maribor, Aleksandrova ftt. 13 — Celje, Aleksandrova cesta
RaCra pri postnem ček. zavodu: Mob> iana ftL 11.84* . Praha čisio 78.1*0, Wien, Nr. ios.ui-
Zaključek zasedanja KDK v Zagrebu
.Važni sklepi o organizaciji borbe za prerojenje države. - Razdelitev dela. - Velik vtis Predavčevih razkritij o načrtih dr. Korošca.
Izjave dr. žerjava o zagrebških sklepih '
»— —	Ljubljana, 3. avgusta.
Narodni posl. dr. Žerjav se je danes vrnil iz Zagreba z zasedanja kluba KDK. Naš urednik ga je posetil in ga prosil, naj mu na kratko oriše svoje vtise o zagrebških posvetovanjih in pove svoje mnenje o razkritjih podpredsednika HSS g. Predavca. O. dr. Žerjav je odgovoril med drugim:
«V Zagrebu smo Slovenci kakor doma. Tam se je rodila jugoslovenska ideja in morda ni slučaj, da se ta ideja vrača v svoji pravi vsebini in oblici pod okrilje Zagreba. Nasa posvetovanja so bila zelo resna. Vsak izmed nas se je zavedal velike odgovornosti in zavedal, da je odgovoren tudi on. V zadnjem času nam iz Beograda, od koder tega ne bi pričakovali, pretijo z amputacijo Hrvatov in s tem seveda tudi Slovencev, pač toliko kolikor bi bilo izvestnim krogom potrebno, da vzdrže krivično nadvlado. Jaz pa sem globoko uverjen. da narod v Srbiji, posebno pa tamkajšnji kmečki narod prav nič ne misli na to in da bo obračunal z vsakim, ki se igra s to nesrečno mislijo.®
«Zagrebška resolucija,» je nadaljeval dr. Žerjav, «je znova dokazala, da vodi Kmečko-demokratsko koalicijo ves čas njenega obstoja in tudi v, sedanjih odločilnih dneh le skrb za državo in njen obstoj, ki ga ogrožajo metode in miselnost, tako surovo izražene v vla di g. Vukičevica in danes v vladi g. Korošca. Zagrebška resolucija ugotavlja, da tako ne gre več naprej, in zahteva, da se pri reviziji dosedanjega stanja bolj upoštevajo historična in narodno politična dejstva. Kdor zna citati in misliti, vidi v programskem delu resolucije važen preokret v smer, ki se že kristalizira in ki jo bomo — o tem sem prepričan — pristaši KDK, ko bodo za to dani zunanji pogoji, vsekakor pa pravočasno povsem sporazumno izdelali v še podrobnejši program.«
»Kaj mislite, g. poslanec, kako se bodo dogodki razvijali?«
»Prvi pogioj za mirnejši razvoj dogodkov ie odstranitev izzivalnega režima. Dokler je na krmilu taka vlada in je državna moč angažirana za oču-vanje starega sistema, se nam vsiljuje samo borba. Mi smo boiev vajeni in nismo v skrbeh za izid. Pretnje niso sredstvo, s katerim bi se dalo na nas vplivati, pač pa samo enako mirna in trezna beseda, kakor je v naši zagrebški resoluciji. Pot z g. Korošcem na čelu pa vodi le še bolj narazen.»
»Kakšen vtis so naredila razkritja posl. Predavca o nazorih dr. Korošca glede avtonomije Slovenije pod okriljem Italije?«
«Izjava g. Predavca je bila zelo mirna in resna. Bila je neposredno izzvana po predhodnem referatu Svetozarja Pribičeviča, ki je v težki srbi za bodočnost države izrazil svoj dvom, ali je g. Korošec dobro premislil, ko je pognal svojo stranko v njeno sedanjo žalostno vlogo, zlasti še, ali je premislil, kam more taka politika zavesti svobodo Slovencev, ki bi pač bolje storili, ako bi se skupno s Hrvati borili za boljšo Jugoslavijo. Gosp. Predavec je v zvezi s temi Pribičevičevimi izvajanji informativno, da bi bilo bolj razumljivo, s kakimi ljudmi imamo opravka, poročal z vso verodostojnostjo, kakšne nazore je razvijal voditeljem HSS g. Korošec 1. 1924, ko je bila politična situacija vsa drugačna. Misli, ki jo je iznesel g. Korošec, ne čujem prvič in različne, javnosti večinoma neznane okolnosti dobivajo žnjo drugo luč. Morete si misliti, da nas je poročilo g. Predavca silno vznemirilo. Da bi mu ne verjeli, nimamo nobenega povoda. Zaprepaščeni smo bili tem bolj, ker je to slična miselnost, kakor se pojavlja tudi v glavah beograjskih ampu-tašev. Naravno je, da smo se Hrvati in Slovenci pod temi vtisi še tesneje strnili Trdno sem prepričan, da misli in čuti z nami tudi pravi srbski narod in da se bo, čim pridejo do besede njegovi pravi predstavniki, naši skupnosti na ljubo rad odrekel vsakemu sumu, da želi zajednico z nami samo radi hegemonije.*
»G. Korošec zanika izjave g. Predavca.«
«Ta demanti je pač edino, kar je g. Korošcu v tem trenutku preostalo. Odločno pa je treba odbiti očitek denun-cijantstva, kajti g. Predavec svojega poročila ni dal z namenom, ki mu ga g. Korošec pripisuje. In SLS je zadnja, ki bi smela komu očitati denuncijant-stvo, posebno ne, dokler dobivajo njeni zaupniki pozive, naj «pazijo» na napredne ljudi.*
Zagreb, 3. avgusta n. Danes ob 8. se je sestal odbor petorice (posl. dr. Maček, dr. Kramer, Vilder, inž. Košu-tič in St Šibenik), ki je podrobno razpravljal o predlogih za akcijo KDK med narodom. Plenum kluba KDK je ob 10. nadaljeval razpravo o politični situaciji in o razpoloženju naroda v posameznih pokrajinah. Ob 11..30 je bila debata zaključena ter je posl. dr. Kramer podal poročilo o predlogih odbora. Po kratki debati je bil sprejet sledeči sklep za organizacijo akcije KDK med narodom:
I.	Poslovni odbor kot izvršni odbor KDK se proglaša za permanentnega ter sestoji iz 9 članov in obeh predsednikov. Odbor snuje svojo posebno pisarno kot urad vodstva KDK. Dnevno vrši v tem uradu službo po eden član izvršnega odbora. Poslovni odbor se sestane redno vsak četrtek k svoji seji. Izredne seje se vrše po potrebi.
II.	Izvoli se akcijski odbor 25 no-slancev, katerim se pritegnejo še potrebni člani iz vrst javnih delavcev, ki imajo posvetovalno pravico. Organizacijo akcijskega odbora izvede poslovni odbor v smislu sklepov poslanskega kluba. Akcijski odbor se deli na sledeče odseke:
1.	Odsek za organizacijo in administracijo ,
2.	Odsek za domači in inozemski tisk,
3.	Odsek za pravno in socijalno pomoč,
4.	Odsek za gospodarske in finančne zadeve,
5.	Odsek za kulturne in prosvetne zadeve.
Poslovni odbor bo predpisal poseben poslovnik, v katerem bo točno obeležen delokrog in način dela posameznih odsekov.
III. Ti odbori bodo imeli dolžnost izvesti organizacijo borbe celokupne javnosti proti hegemonistični vladavini in bodo zbrali vse sile naroda za zmago načel, ki jih vsebujejo zaključki KDK.
Sklep je bil soglasno sprejet.
Nato so bili izvoljeni v poslovni odbor poleg obeh predsednikov, Pribičeviča in Radiča. sledeči poslanci: dr. Jo sip Maček kot namestnik St. Radiča Josip Predavec, dr. Krnjevič, inž. Ko-šutič, dr. Trumbič, dr. Žerjav odn. dr Kramer, J. Demetrovič, Ivan Pucelj, dr. Popovič in Večeslav Vilder.
V akcijski odbor je bilo izvoljenih 25 poslancev, med njimi posl. dr. Pivko, Sava Kosanovič, dr. Grisogono, Ivan Grandja itd
Ob pol 2. je predsednik Pribičevič zaključil zasedanje kluba KDK z za hvalo poslancem in s sporočilom, da bo prihodnja seja sklicana čim poslovni odbor pripravi materijal.
Zvečer ob 6. se je vršila seja poslovnega odbora.
Poslanci KDK so v teku večera po večini zapustili Zagreb.
Vstop hrvatskih davidovičevcev v KDK
Hrvatski davidovfčevci, ki so se nedavno odcemH od beograj ske strankine centrale, so se včeraj Driključili Kmečko-demo
kratski koaliciji
Zagreb, 3. avgusta č. Danes ie dospel v Zagreb iz Slatine vodja Demokratskih disi-dentov dr. Ivan Oreb. Okoli 10. dopoldne
se je sestal s Pribičevičem, dr. Mačkom, dr Krajačem in Demetrovičem. Okoli 5. popoldne je izročil predsedništvu KDK pismo, v katerem izjavlja pristop v KDK zase in svojo organizacijo. Pismo se glasi:
V imenu bivših Davidovičevih demokratov, zbranih danes v brvatsko-srbski-demo-kratski organizaciji, mi je čast sporočiti, da je ta organizaciia na svojem sestanku soglasno sklenila sodelovati s KDK. Čast mi je napovedati vstop hrvatsko-srbske demokratske organizacije v sestav KDK. Prosim, da naš pristop v Vaše vrste vzamete
Vtis Koroščevega demantija
Zagreb, 3. avgusta p. Listi danes objavljajo dr. Koroščev demanti Predav-čeve obtožbe, da je 1. 1924 dr Korošec označil kot edini spas za Slovence priključitev k Italiji. Demanti je izzval skrajno mučen vtis. Splošno se povdarja, da dr. Korošec zanika nekaj, česar posl. Predavec ni trdil Posl. Predavec je, hoteč obeležiti notranje razpoloženje dr. Korošca in obiasniti njegovo današnjo vlogo, povedal, da je dr. Korošec 1. 1924. smatral, da je za Slovence edini spas — italijanski jarem, nekoliko olepšan s »kulturno avtonomijo«. ki bi io nai pomagal izdej-stvovati našemu narodu — Vatikan. Dr. Korošec prehaja preko teh popolnoma konkretnih trditev s frazo, da je grdo, če kdo denuncira z izmišljenimi stvarmi. Nato pa povdarja, da ni nikdar vodil niti nameraval voditi akcijo proti državi s katerokoli tujo državo ali njenim zastopnikom. Tega mu pa posl. Predavec ni očital, že iz enostavnega razloga, ker seveda posl. Predavec niti ne bi mogel biti poučen o eventualnih tajnih akcijah g. Korošca. G. Predavec je Ie sporočil javnosti, kar mu je dr. Korošec pripovedoval in je verodostojnost svoje trditve pojačal z izjavo, da je pripravljen prevzeti odgovornost pred sodiščem.
Zadnji pasus Koroščeve izjave se ironično komentira, češ, da izjava »na položaju, na katerem se nahajam, bom vedno in brezpogojno branil svojo državo in njene interese,« vsebuje rezervacijo, ki da je jako značilna. (To je čutil očividno tudi »Slovenec«, ki je ta del dr.. Koroščevega demantija falzi-ficiral ter ga objavil potvorieno takole:
»bom vedno in povsod, najbolj pa z mesta, na katerem se nahajam, branil državo in njene interese.« Od. ur.)
na znanje in nas sprejmete.
Zagreb, 3. avgusta č Na današnjem sestanku bivših Davidovičevih demokratov v Zagrebu je bila sprejeta naslednja resolucija:
1)	Bivši Davidovičevi demokrati, zbrani v hrvatsko-srbski demokratski organizaciji sprejemajo v celoti sklepe KDK, sprejete na njeni seji od 1. in 2. avgusta 1. 1928.
2)	Hrvatsko-srbska demokratska organizacija se odziva pozivu točke 3. resolucije KDK, sprejete na seji v Zagrebu, in vstopa v sestav KDK tembolj ker je tak sklep sprejela na svojem sestanku v Slatini že dne 28. maja 1928.
Avdijence v Han Pijesku
Sarajevo, 3. avgusta, č. Kljub vsem de* mantijem se vzdržujeo vesti, da je bil biv« št minister Boža Maksimovič v avdijenci pri kralju v Han Pijesku. Kakor se zdi, je politična aktivnost v Han Piiesku zelo ži« vahna. Zunanji minister dr. Marinkovič se še vedno mudi tamkaj in še ni odšel na f-- >sko RivJ.to, kakoT je nameraval. Istotako se doznava. da je bil tudi dr. Mi« lan Srskič v avdijenci.
Stanje Stepana Radiča
Zagreb. 3 avgusta n. Danes dopoldne je bil izdan o zdravstvenem stanju Stepana Radiča sledeči buletin:
Temperatura 37, žila 112, bolnik se sub-iektivno počuti dobro.
Dr. Hvostek, ki ie nocoi odpotoval nazaj na Dunaj, pa je v razgovora z novinarji izjavil o Radičevem stanju sledeče: »Temperatura je zelo labilna in se od časa do časa zviša, pa zopet pade. V pljučih je opažati poedine znake začasnega zastoja. Tudi delovanje srca je začasno labilno. Sprejemanje hrane zadnje dni ni posebno zadovoljivo vendar pa ie splošno stanje bolnika v glavnem zadovoljujoče.
Razveljavljena zaplemba zagrebške resolucije
Sarajevo, 3. avgusta, č. Sarajevska po« lici ia je zaplenila liste, ki so objavili za« grebško resolucijo KDK. Zaplembo je so« dišče razveljavilo z utemeljitvijo, da reso« luciia KDK ne vsebuje nobenega izzivanja k plemenski mržnii ali pa k mržnji proti državi kot celoti, ker je KDK sestavljena iz Srbov in Hrvatov ter poziva tudi kmet« ski narod v Srbiji k sodelovanju. Tako so« delovanje pa ne pomen ia plemenskega raz« dora. temveč nasprotno
Poročevalec »Timesa« v Zagreba
Zagreb, S. avgusta, n. Nocoj so zagrebški novinarji priredili v Gradskem podrumu pri ja*eljsko večerjo na čast gosp. Lambija, poročevalca londonskega cTimesa*, ki je prišel v Zagreb, da prisostvuje zgodovinski seji KDK ter da na licu mesta prouči položaj.
Viharna seja Narodne skupščine
Oster nastop zemljoradnikov. - Razprava o obtožbi proti dr. Korošcu in dr. Pericu
Beograd, 3. avgusta p. Po prvih dveh sejah Narodne skupščine pod Koroščevim režimom sta vlada in njena ožja okolica računali s tem da bo mogoče na hitro roko sprejeti celo vrsto zakonov ki so bili v skupščinskih odborih že rešeni in odobreni. kakor tudi. da bo mogoče brez tež-koč ratificirati nettunske k'»ivencije in izglasovati vladi pooblastilni zakon za najetje inozemskega posoiila. Abstinenca zemlioradnikov ie bila zategadelj režitnov-cem prav dobrodošla in današnji beograjski jutranji listi so že nekako triumfalno poročali da bo zasedanie skupščine, če se bo vršilo soreiemanie zakonov in vladnih predlogov v enakem ekspresnem tempu kakor včeraj, prav kmalu končano, nakar bi bila Narodna skupščina takoi odgodena do 20. oktobra
Sklep zemlioradnikov. da se vrnrio v Narodno skupščino in da tam nadaljujejo z obstrukcuo najostreišo borbo proti Ko-roščevemu režimu, pa je situacijo precej spremenil. Današnja seia ie bila povsem različna od prvih dveh Kiji b maloštevilni opozicij1 je bi'a izredno viharna tako da io ie moral oredsedilik opoldne predčasno zaključiti in se ie morala nadaljevati še popoldne Do oo«ebno ostrih nastopov je prišlo dopoldne o priliki razprave o obtožnici proti dr Korošcu kot frvšemu notranjemu ministru, zlasti v trenutku, ko je stopil dr Korošec na isti govorniški oder. odkoder ie 20. iuniia oddal Puniša Račič svoje usodne strele na predstavn.ke pre-čanskega naroda.
Seja ministrskega sveta
Pred seio Narodne skupščine so imeli vsi vladni klubi svoia posvetovanja, vlada pa se je sestala v ministrski sobi Narodne skupščine h kratki seji. na kateri je razpravljala o delu v Narodni skupščini. Dr. Korošec ie na tej seii rotil ministre, naj vplivajo v svojih klub.h na to. da se bodo poslanci redno in polnoštevilno udeleževali sej, da ne bi nastale kake nepri-like, zlasti ker je računati z najod'očnej-šim odporom zemljoradnikov ter bi se lahko zgodilo, da bi tudi nezadnvoljnežii radikalnega in demokratskega kluba šli v opo zicijo.
Nepravilno verificirani novi poslanci
Seji je danes prvič predsedoval novo izvoljeni prvi podpredsednik Kujundžič. Otvoril je sejo šele ob 9.30. 2e pri čitanju zapisnika ie prišlo do ostrih spopadov med zetnljoradniki in vladno večino, ko je posl. Kokanovič protestiral proti falzifikaciji verifikacije mandatov. Na včerajšnji seji Narodne skupščine ie predsednik dr. Perič objavil, da je veriflkacijski odbor verificiral mandate nekaterih novih poslancev. Posl. Kokanovič oa je danes ugotovil, da verifikacijski odbor sploh ni imel nikake seje in torej tudi ni mogel verificirati nobenega mandata. Po kratkem poiasnilu predsedujočega je vladna večina zapisnik kljub utemeljenemu zemljoradniškemu protestu odobrila.
Izjava zemljoradniškega kluba
Pred prehodom na dnevni red je zahteval besedo posl. Voja Lazič ter nato prečita! sledečo izjavo zemljoradniškega kluba:
»Zemljoradniški poslanski klub najodločneje obsoja dogodke 20. junija, ki jih smatra za zločin proti državi in narodnemu edinstvu. Obžalujoč žrtve tega zločina, Pavla Radiča in dr. Basa-rička, jima kliče: Slava največjima zagovornikoma sloge Srbov in Hrvatov in naše države!
Obsojajoč ta sramotni čin, ki je s krvavimi madeži oskrunil obraz naše države, ki je bila ustvarjena po težkih stoletnih žrtvah Srbov. Hrvatov in Slovencev, izjavlja zemljoradniški poslanski klub, da ie treba hediti po drugi poti, po poti sloge, enakopravnosti, edinstva in vzajemnesa sporazuma našega naroda. Vsem v tej državi mora biti predvsem, nadvsem in vsakim enotna država in državno edinstvo.
Vsakdo, ki bo delal proti temu, bo našel v zemljoradnikih naiodločnejše nasprotnike. Savezu zemljoradnikov je sloga države in narodno edinstvo vzvišeno nad vse.«
Obtožba proti dr. Korošcu
Narodna skupščina ie šele nato prešla na dnevni red ter oričela razpravo o obtožbi oroti dr. Korošcu ki io ie svoječasno vložila KDK zaradi prelivanja krvi na zagrebških in beograjskih ulicah povodom demonstracij oroti ratifikaciii netrunskih konvencij. Po nrečitanju obtožnice ie stopil dr. Korošec na desno govornico, s katere ie 20. junija streljal Puniša Račič na prečanske poslance Zemljoradniki so začeli proti temu hrupno protestirati. Med njimi in vladno večino ie prišlo do oglušujočega prerekanja, med katerim je bilo slišati gromki glas poslanca Cede Kokano-viča:
»S te govornice ne boste govorili. Od tu se ie streljalo na predstavnike naroda. Ce hočete postopati tako. boste morali pripeljati semkaj cel bataljon mitraijez.«
Ko se ie nemir nekoliko polegel, je dr. Korošec v dališ^m govoru zavračal obtožbo. Izjavil je. da ie prepovedal shode, češ, da so zavzeii prevelik razmah in da se ie delala škoda italijanskim državljanom. Prosi Narodno skupščino, naj obtožbo zavrne kot neosnovano.
Oster nastop zemljoradnikov
Zemljoradnik Dimitrije Vujič ie v dalj-šem govoru povdarjal, da ie sedanji notranji minister in predsedn;k vlade dr. Korošec prišel na svoje mesto do volji onih, ki so bili izvoljeni s pomočjo policije in ne po volji naroda. Naglasa! ie, da mu notranji minister dr. Korošec ni dovolil imet; shoda v Vojvodini, čeprav vedno iamči za mir in_ red na svojih shodih. Zato naj bo prepričan. da bo za vse svoje krivice osebno klican na odgovornost, čeprav ga vladna večina sedaj zaenkrat še zaščiti.
Zemljoradnik Čeda Kokanovič ie ugotovil, da . so manifestacije, ki so se mršile v Beogradu in drugod po državi, dale samo duška patrij etičnim čustvom našega naroda. Dr. Korošec vendar ne m >re trditi, da so zavedni meščani beograjske orestolni-ce protidržavni elementi, niti se tega ne more reči o zagrebški dijašk' mladini. Očital je nadalje dr. Korošcu, da v teh trenutkih ni pokazal niti takta niri sposobnosti niti razumevanja za dogodke Protestiral je. da vladna večina ni pristala na anketo. katero ie zahtevala oooziciia. da bi se ugotovila odgovornost za prelivanje krvi. Sodišče bo izreklo svojo besedo o zločinu Puniše Račiča. zemljoradniki pa zahtevajo, naj sodišče izreče tudi obsodbo nad dr. Korošcem. Ni se treba bati dr. Korošcu sodišča, ako ie nedolžen.
Po Kokanovičevem govoru je bila seja prekinjena in ie nadaljevanje napovedano za 5. uro popoldne.
Popoldanska seja
Popoldne je Narodna skupščina nadaljevala razpravo o obtožnici proti dr. Korošcu. Kakor je bilo pričakovati, je vladna večina obtožbo odklonila. Proti je glasovalo 161 poslancev vladne večine, 5 zemljoradnikov za obtožbo, Nemci pa so oddali prazne lističe.
Nato je prišla v razpravo obtožba proli bivšemu ministru prosvete dr Vinku Periču. Obtožba se nanaša na svoječasno naredbo dr. Perica kot ministra prosvete, s katero ie bila samovoljno proglašena za državno založbo dotedanja hrvatsko - slavonska pokrajinska založba šolskih knjig in tiskovin s sedežem t Zagrebu, ki je bila lastnina bivšega erarja Hrvatske in Slavonije in urejena ia izključne potrebe tega področja. Dr. Perič je navajal v svojem zagovoru celo vrsto zakonskih predpisov in rešenj. glasom katerih je bila zagrebška založba knjig in tiskovin v pristojnosti bivše, hrvatsko - slavonske pokrajinske vlade, oddelek za oogoslužje in pouk, torej pod državno in ne pod lokalno oblastjo.
Po prečitanju tega odgovora dr. Periča je bila seja Narodne skupščine zaključena. Prihodnja seja je sklicana za jutri ob 9. z na« daljevanjem istega dnevnega reda.
Vlada v zadregi radi obstrukcije zemljoradnikov
Smočna seja ministrskega sveta. — Vlada bi rada spravila pod streho še celo vrsto zakonov
Beograd, 3. avgusta n. Po današnji večerni seji Narodne skupščine se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri je vlada razpravljala o težkočah, na katere je naletela pri izvajanju svojega programa spričo obstrukcije zemljoradnikov v Narodni skupščini. Vlada je upala, da bo že na današnji dopoldanski seji rešen ves za današnjo sejo določeni dnevni red. Vsled odpora zemljoradnikov pa se je razprava o poedinih točkah zelo zavlekla. Po daljšem posvetovanju vlada ni mogla skleniti ničesar drugega, kakor da poskuša spraviti pod streho, car se da. Za slučaj, da bodo, zemljoradniki nadaljevali z obstrukcijo, se bodo vršile seje Narodne skupščine dopoldne, popoldne n po potrebi tudi zvečer Vlada pa računa s tem, da se bo zasedanje Narodne skupščine zelo zavlek(p in da ne bo mogoče zasedanja zaključiti že prihodnji teden, kakor e bilo prvotno nameravano. Vsekakor pa lioče vlada v tem zasedanju rešiti še celo vrsto zakonov, da bi v slučaju poznejših volitev ne stopila praznih rok pred volilce.
Na programu vlade so sami »volilni« zakoni kakor zakon o dobrovoljcih, zakon o ureditvi agrarnih odnošaiev v Dalmaciji in novi zakon o agrarnih odnošajih v Vojvodini, nadalje zakon o odvetnikih, razen tega pa hoče vlada ratificirati še pred zaključkom zasedanja tudi nettunske konvencije, bemsko železniško konvencijo in konvencije, ki so bile sklenjene z OTčijo.
Pobijanje korupcije na papirju
Beograd, 3. avgusta n. Danes je bil predložen Narodni skupščini načrt zakona o pobijanju korupcije. Predlog je stavil Ljuba Davidovič,- podpisalo pa ga Je še osem poslancev Lz vseh klubov vladne koalicije.
Krvava fantovska bitka
Sara]evo, 3. avgusta č. Včeraj je povodom proslave Sv. Ilije v Hadžičih prišlo do velikega pretepa med mladenič; zaradi nekega dekleta. Po pretepu je obležalo na bojišču 8 ranjeacev, ki so Jih prepeljali v bolnico.
Novo preganjanje naših rojakov v Italiji
Žalostna usoda slovenskega fašista. — Neznanci so ustrelili ob-težilno pričo v zadnjem tržaškem procesu« — Fašistična preiskava in aretacije
Trst, 3. avgusta o. V Naklem pri Divači sta dva neznanca napadla sinoči 28 letnega občinskega čuvaja Josipa Cerkvenika, ki se je v družbi svojega brata vračal iz službe proti domu. Sprožila sta proti njemu tri strele iz revolverja in ga zadela, tako da je obležal v mlaki krvi. Ko so ljudje prihiteli Iz bližnjih hiš na lice mesta, nI bilo o napadalcih nobenega sledu več. Oba sta izginila v šumi. Še istega večera so prišli v Naklo zastopniki oblasti in milice ter uvedM preiskavo.
Davi pa sta prišla iz Trsta poveljnik kraške milice general Mozzoni in tajnik tržaške fašistične zveze inž. Coboli. Okoliščine, v katerih je bil napad izvršen. kažejo, da gre za maščevanje.
Cerkvenlk, rodom Slovenec, je bil miličnik 59. legije in priljubljen pri fašistih v Divači zaradi svodih uslug. Dne 13. maja je aretiral v Motovunu pri Divači visokošolca Vesela iz Sežane, katerega so obdolžili, da je strgal itaiijan-so zastavo z droga. V znani razpravi, ki se je nedavno vršila, je bil Cerkve-nik obtežilna priča.
Orožniki so aretirali več oseb, med njimi tudi nekatere sorodnike učitelja Silvestra Grgiča, ki je bil pri razpravi v Trstu obsojen na eno leto in 11 mesecev ječe. Ti sorodniki so njegov tast Franc Race, svak Božo Race, visoko-šolec ter Grgičev brat, gostilničar iz Bazovice. Poleg drugih je bil aretiran tudi trgovec Dušan Šiškovič iz Herpelj.
Odgoditev angleškega parlamenta
do 6. novembra. — Zaključni prestolni govor ugotavlja uspehe zasedanja v zunanji in notranji politiki. — Chamberlainova
bolezen
London, 3. avgusta (Jo.) Parlament k bil danes popoldne odgoden. Preči tam }e bil prestolni govor, ki podaja pregled dogodkov v minulem zasedanja. Govor omenja obisk afganistanske kraljevske dvojice, fci bo še bolj poglobil prijateljske odnošaje med Anglijo in Afganistanom. Glede ameriškega protivojnega pakta izraža prestolni govor upanje, da bo tvorila pogodba novo in važno garancijo za svetovni mir. Nadalje omenja prestolni govor, da je bik podpisana med Perzijo in Anglijo pogodba, kn urejanje medsebojne trgovinske odnošaje io odpravlja določbe, ki omejujejo perzijsko carinsko avtonomijo. Tudi v dragih važnih vprašanjih je bil dosežen s Perzijo sporazum.
Nato se bavi prestolni govor z notranjimi zadevami in s vprašanjem brezposelnosti, )d tvori ta angleško državo težak problem. Govor omenja načrt za razvoj poljedelstva in drugih produktivnih industrij in naznanja, da se bodo davčna bremena čim bolj olajšala, da se odpravi brezposelnost. Prestolni govor se bavi nadalje s vprašanjem stanovanjske krize in omenja, da so gradbeni stroški zadnje čase znatno padM. Končno omenja govor, da je bil sprejet tekom
zasedanja volilni zaboo, Id podeljuje volilno pravico tnda ženskemu spolu.
Na seji Je bilo uradno naznanjeno, da }e obolel zunanji minister Chamberlain lahno na pljučih. Njegovo stanje je zadovoljivo Chamberlain upa, da bo koncem meseca toliko ozdravel, da se bo lahko udeležil sestanka zunanjih ministrov v Parizn in ženevskega zasedanja.
Zaradi bolezni je Chamberlain pismeno odgovoril na vprašanja, ki so bila stavljena v zbornici. Chamberlain izjavlja, da se pogajanja za rešitev nankingškega incidenta, povodom katerega sita bila ubita dva angleška državljana, nadaljujejo. Nadalje izjavlja, da le pripravljen sporazumeti se s Kitajsko na podlagi smernic sporazuma, ki Je bil že dosežen med kitajsko državo in ameriškimi ZedinJenimJ državami. Končno izjavlja Chambertaiin, da se Je informirala nankingška vlada pri angleškem poslaniku v Pekingu o možnosti pogajanj med Anglilo in Kitajsko za sklenitev pogodbe, ki bi priznala Kitajski carinsko avtonomijo, kakor Jo priznava pogodba podpisana med kitajskim finančnim ministrom in ameriškim poslanikom v Pekingu.
Tragična manija prekooceanskih poletov
Kapetan Courtney rešen. — Start poljskih letalcev preko
Oceana
Newvork, 8. avgusta, s. Radio Marine Kor-poration javlja, da je dobila od parnika «Be-rengaria« poročilo, da je moral letalec Curt-ney s svojimi tremi tovariši 500 milj od Azo-rov pristati na morju. Po sporočilu parnika <Franconia> je Curtney pristal 42 stopinj severne širine in 41 stopinj zapadne dolžine. Neposredne nevarnosti ni.
Newvork, 3. avgusta, g. Parnik Columbus severnonemškega Lloyda javlja, da vozi z največjo hitrostjo na kraj nesreče, od katerega je oddaljen samo še 220 milj.
London, 3. avgusta, (be.) Semkaj je prispelo poročilo, glasom katerega je parnik Minnewaska rešil angleškega letalca kape-tana Courtneja.
London, 3. avgusta, (lo.) Kapetan Court-ney javlja brezžično, da je bil rešen s svoji-
mi tremi tovariši 1500 milj od otokov Azo-rov od parnika Minnewaska. Letalo se je vnelo in je padlo v morje, Courtney in tovariši so ostali nepoškodovani.
Pariz, 3. avgusta, s. Davi ob 5. sta startala z letališča v Le Bourgetu poljska letalca Szikorski in Kubala za polet preko Oceana preko Azorskih otokov. Letalo so ob-.6.30 opazili nad Dreuxom. Od tedaj o obeh letalcih ni nobenega poročila. S francoske zapadne obale poročajo o nevihtah in gosti megli, tako. da je zelo verjetno, da letalcev ne bo več opazila nobena francoska j>ostaja. Kakor se izve. so bile vremenske prilike na startu precej neugoden, vendar sta poljska letalca odletela, ker sta hotela prehiteti Co-stesa, ki se je v prihodnjih dnevih tudi nameraval dvigniti za polet preko Oceana.
Nobile zadovoljen s svojo ekspedicijo
General izjavlja, da je ekspedicija bila vredna žrtev in trpljenja. — Usoda Amundsena in tovarišev še vedno negotova. —
Marianu niso odrezali noge
bergov, Medvedovega otoka in v bližini norveške obale še vedno skrbno preiskujejo.
Rim, 3. avgusta d. General Nobile je dovolil zastopniku «United Pressa» razgovor v svojem stanovanju. Nobile je sedel v svoji delovni sobi, pri nogah mu je ležala njegova psica. Poseben sluga je odpiral pisma in brzojavke, ki so ležale v Bergenu na njegovi pisalni mizi. Nobile, ki je bil očividno dobro razpoložen, je izjavil med drugim: »Naša ekspedicija je bila vredna vseh žrtev in trpljenja, ki so jih morali moji ljudje z menoj vred pretrpeti. Znanstveni uspehi, ki smo jih dosegli, tisočero odtehtajo težave, ki smo jih morali prenašati. Po mojem mnenju do-sedaj nobena zrakoplovna ekspedicija ni imela v polarnih krajih tako dragocenih zemljepisnih in meteoroloških uspehov. V ostalem nam ni treba o naši nesreči in naših naporih izgubljati preveč besed, ker nismo leteli na severni tečaj za zabavo, temveč da preiščemo neznane kraje in zberemo znanstven materijah To se nam je posrečilo in radi tega se nam pred nikomer ni treba opravičevati zaradi usode naše ekspedicije. Gotovo je, da nas tudi ne bodo pozvali na odgovornost, ker smo smoter, ki smo si ga stavili, dosegli v vsakem oziru. Koncem svojih izvajanj je general Nobile naglasil, da je vzel med člane svoje ekspedicije tudi švedske in češkoslovaške učenjake. To dejstvo dokazuje, da je dal znaino-sti prednost pred narodnostjo in da ni hotel vršiti nacionalistične propagande, temveč samo prispevati k mednarodnemu raziskovanju polarnih krajev.
Moskva, 3. avgusta d. Voditelja Ma-Iiginove ekspedicije Wiese in Babuškin sta prispela semkaj, da poročata o poteku ekspedicije. Wiese je prepričan, da bo Amundsenova skupina, ker uoa na rešitev, lahko ostala živa. Položaj Alessandrinijeve skupine, ki v polarnih krajih ni tako izvežbana, je bolj težak, toda-ne brezupen.
Oslo, 3. avgusta g. Admiraliteta sporoča, da bo križarka «Nordenskjold» prenehala na odprtem morju iskati letalo «Latham» ter zopet pričela vršiti običajno službo. Državna ladja «Rudolf Sars» bo skupno s francoskimi ladjami še nadalje iskala. Raziskovanja ob robu ledu na greenlandski obali bodo v kratkem končana. Vsa vodovja okoli Spitz-
Narvik, 3. avgusta g. Mariano je včeraj popoldne odpotoval proti Oslu. Poročilo, da so morali ranjencu v tukajšnji bolnici odrezati desno nogo, ni resnično.
General Nobile se zahvaljuje proi. Behouneku
Praga, 3. avgusta n. »Prager Tagblatt« poroča, da je češkoslovaški prof Behounek prejel od generala Nobila brzojavko, v kateri se mu zahvaljuje za znanstveno delo pri polarni ekspediciji ter mu čestita k prisrčnemu sprejemu, ki mu ga Je priredila Praga ob njegovem prihodu.
Italijanski načrti na Balkanu
Berlin, 3. avgusta, s. O progi iz Drača preko Soluna v Carigrad, jjoročaiio «Berli-ner Tageblattu^ iz Carigrada: Načrt za to progo je izdelal neki italijansko - angleški koncem. Ta proga naj bi omogočila zvezo med Rimom, Barijem in Carigradom v 21 urah. Turčija je načeloma že pristala, vendar si je pridržala pristanek glede bodoče posesti onega dela proge, ki bi tekel po turškem ozemlju. Turška vlada hoče prevzeti obrat in imeti v lasti turški del proge. Gradbene stroške naj bi v glavnem nosile one države, ki bodo imele od te železnice največ koristi.. S tem je v prvi vrsti mišljena Italija, ki bi razen gospodarskih koristi dosegla tudi svoj davno nameravani smoter, to je obnovo stare rimske vojaške ceste Via Ignotia na modernih temeljih. Albanija je pristala, dočim za Grčijo še ni znano, ali bo soglašala s temi načrti.
Važen Herriotov obisk v Kelmorajnu
Ketmorajn, 2. avgusta, s. Prosvetni mini« ster Herriot je danes v spremstvu župana dr. Abenauerja posetil nekatere mestne ustanove ter je nato v svojem hotelu pri« redil zajtrk.. Pred svojim popoldalskim posetom v «Pressi» je Herriot v prisotno* sti svojega kabir tn^a šefa in glavnega urednika «Matina» Sauerweftia siprejel za« stopnike listov. Po čaju. ki ga priredi na čast francoskim gostom društvo založni« kov in novinarjev, se vrši nocoj svečan sprejem na mestnem magistrata
Priprave za ratifikacijo nettunskih konvencij
Beograd, 3. avgusta, n. Med strankami večine in zemljoradniki, ki edini predstav^ ljajo dejansko opozicijo v Narodni skup« ščini, je bil dosežen sporazum glede izvo. litve odbora za proučitev zakonskega pred« loga o ratifikaciji nettunskih konvencij ter za proučitev zakonskega predloga o ratifikaciji bernskih prometnih konvencij. V tem odboru so: radikali: Dragan Obra« dovič, Svetislav Milošavljevič, dr. Dušan Ivetič, dr. Jovan Radivojevič, Stojadin Pavlovič, dr. Dragutin Jevremovič, Jova Altiparmakovič, Ratko Parežanin, Mihaj« lo Rankovič; demokrati: dr. Milan Milo« jevič, dr. Slavko Sečerov, dr. Miloje Jova« novič, Dragiša Matejič, Bora Milanovič, Milovan Klišič; muslimana: Šalih Baljič in dr. Acim Hadžikadič; klerikalca: Dušan Sernec in Pavel Skulj; zemljoradnika: Jo« co Jovanovič in dr. Miloš Tupanjanin. Istotako je bil dosežen sporazum za izvo« litev odbora za zakonski predlog o dobro« voljcih.
Poljski in gozdni požari
Sremska Mitrovica, 3. avgusta, č. Ob že« lezniški lokalni progi Ruma=Klenak se je vnelo žito in je kljub naporom seljakov pogorela na velikem kompleksu vsa letina. Pri selu Grku se je vnel gozd. Kljub te« mu, da se je nosrečilo požar lokalizirati, je pogorelo okoli 300 oralov najlepšega gozda. Škoda se ceni na milijone. Pri ga« šenju so bili štirje ljudje težko ranjeni, 20 pa lahko.
Pomorska proga Dalmacija—Anglija
Dubrovnik, 3. avgusta č. Včeraj je prvič od-plul z našimi proizvodi iz Gruža v Nizzo francoski parnik Formiigny, ki bo vzdrževal novo progo Gruž—Marseille—London. Francoski generalni konzul v Dubrovniku Je imel ob tej priliki govor, v katerem je povdarjal potrebo ojačenja gospodarskih zvez med Jugoslavijo in Francijo.
Ponovne manifestacije v Za-
Hitro in Ludo se bodo kesali
«
grebu
Zagreb. 3. avgusta n. Nocoj ob 9. Je večja skupina omladincev s hrvatskimi zastavami ponovno manifestirala po Ihti in Jelačičevem trgu. Ko sta prišla od večerje Pribičevič in dotpisruik londonskih T.imesov, g. Lombi, so jima manifest anti priredili oduševUene ovacije, nato pa krenili pred prostore hrvatskega kluba na Jelačičevem trgu, kjer so se manifestacije še nekaj časa nadaljevale.
Naši letalci na potu v Prago
Beograd, 3. avgusta n. Eskadrila jugoslovenskih letal, ki se udeleži letalskih tekem Male antante, je davi odpotovala v Prago. Ob 10.30 je dospela v Brno, kjer pa je morala radii slabega vremena pristati. Ker Je trajala nevihta ves popoldne, niso mogli nadaljevati poleta v Prago in trenutno še ni znano, kdaj bodo lahko odleteli v Prago.
Shod privatnih nameščencev
Ljubljana, 3. avgusta. Nocoj ob pol 8. uri je bil sklican v ve« liki dvorani Mestnega doma protestni shod «Zveze privatnih nameščencev Jugoslavi* je», v katerem so sodelovale tudi razne delavske strokovne organizacije. Dvorana je bila nabito polna. Za predsednika shoda je bil izvoljen privatni nameščenec g. An> ton Hdnigsmann, ki je uvodoma s krat« kimi besedami označil namen in svrho sho* da.
Glavni poročevalec, tajnik Zveze g. Loj* ze Jamnik je obširno poročal o historijatu borbe privatnega nameščenstva in delav« stva za normiranje delovnega časa. Ostro je kritiziral določbe ministrske uredbe in velikožupanske naredbe glede odpiranja in zapiranja trgovskih in obrtnih obratovalnic v ljubljanski oblasti. Tozadevna veliko« županska naredba je širši javnosti itak znana iz objave v listih.
Govorili so še v imenu Strokovne komi« sije g. Kopač, v imenu stavbinskih delav* cev g. Ivan Zvlr, v imenu živilskih delav« cev in pekovskih pomočnikov g. Slavko Pretnar in v imenu brivskih pomočnikov g Lazar Nešič. Nato je predsednik preči« tal dve obširni resoluciji, ki sta bili so« glasno sprejeti, nakar je bil shod zaklju* čen. Po shodu je odšla večja povorka ude« ležencev po glavnih mestnih ulicah, vzkli« kajoč proti naredbi in za osemurni delov* nik. Pred pošto je policija sprevod ustavi* la in udeležence razkropila.
Madžarsko dobrikanje Nemčiji
Budimpešta, 3. avgusta, s. <Pesti Hirlap> odgovarja na izvajanja pariškega tTempsa> v zvezi z govorom dr. Lobeja na Gradiščan-skem in je odločno proti temu, da hoče glasilo francoskega zunanjega ministrstva nri-niti klin med Nemčijo in Madžarsko. Kakor je bila Nemčija v zadnjih desetih letih polna lastnih skrbi, se je vendar pokazalo, da Madžarske ni popolnoma izbrisala iz spomina. Madžarska bi bila nehvaležna, ?e bi n. pr. pozabila podporo dr. Stresemanna v optantskem vprašanju. Madžažrska ni v sporu z Nemčijo, temveč samo z Lobejem, ki je neupravičeno in nepremišljeno podajal izjave o zgodovinskih pravicah Madžarske. Madžarsko razpoloženje ne more biti brezpomembno Nemčiji, ki je sicer velika, toda na svetu vendar samo sebi prepuščena.
Kako se pripravljajo Američani za ekspedicijo na
• v • , v •
juzm tečaj
Newyork, 3. avgusta, s. Kakor poročajo, je bilo dosedaj podpisanih 200.000 dolarjev za južno polarno ekspedicijo poveljnika Byrda. Vsekakor bo treba zbrati še precejšnjo vsoto, da se ekspedicija izvede. Vsa znamenja kažejo, da bo denar lahko nabrati. Ekspedicije se bodo udeležile tri ladjle, med njimi tudi en ledolomilec. Štiri letala so bila že odposlana z raznimi potrebščinami v južne vode, da v tamkajšnjih zalivih pripravijo zatočišča. Ravno tako je odplul tudi večji parnik s 15.000 tonami bencina, veliko množino tobaka, živeža in potrebnih aparatov za proizvajanje elektri&ie luči.
Nadškof dr« Sarič o enotni hrvatski fronti in klerikalnih Uskokih. — Izven KDK ni mesta za Hrvate. — Katoliška duhovščina obsoja dr. Korošca in njegove privržence.
Sarajevski »Jugoslovenski list« objavlja razgovor svojega urednika z vrhbosanskim nadškofom dr. Šaričem o njegovi nedavni izjavi o Stepanu Radiču. Nadškof dr. Šarič pravi v tem razgovoru, da se je na letošnji kanonski viizitaciji v Posavini v intimnem razgovoru v župnišču v Foči pri Der-venti neki državni uradnik, ki ga je spremljal, drznil trditi, da je opozicija zakrivila krvavi zločin v Narodni skupščini. To je izzvalo proteste med vsemi navzočimi hrvatskimi seljaki in meščani. »Jaz sem to neumestno in nepravično trditev uradnika,€ pravi nadškof dr. Šarič, »odločno zavrnil, rekoč, da niti najostrejša debata v skupščini ne more nikdar opravičiti umora. In nisem dovolil, da se o tem razpravlja v moji navzočnosti.«
Nadalje je nadškof dr. Sarič izjavil:
»Prepričan sem, da g. predsednik Stepan Radič ne bo nikdar pozabil onih velikih katoliških kretenj, ki so jih storili predstavniki katoliške cerkve v naši državi povodom nečuvenega krvo-prelitja v Narodni skupščini. Veliki Windsor je rekel!« »Einig, einig, einig!« Jaz pa pravim, da nobenemu Hrvatu danes ni mesta izven sedanjega njegovega stališča s sedanjim Svojim vodstvom na čelu. Res so posamezniki, k] so se iz tega izločili, toda ti so v težki zablodi, in verujte mi, oni se bodo hitro, a tudi hudo kesali.<
»Jugoslovenski list« pristavlja, da se iz krogov višje katoliške duhovščine v Bosni čujejo glasovi velikega nezadovoljstva s sedanjo politiko in obsojanja zadržanja dr. Korošca, zlasti pa hrvatskega klerikalnega poslanca Ba-riča.
Zakaj ne prevedejo kronskih penzijonistov
Vsemogočni ministrski načelniki sistirajo celo same zakone,
ako jim niso všeč
Te dni so vladni listi poročali, da je novi minister za socijalno politiko Stepan Barič interveniral v ministrstvu fi-
nanc v prilog kronskim upokojencem, ki še vedno čakajo na prevedbo svojih pokojnin na dinarske glasom znane prevedbene uredbe št. 88.808. Ministrstvo za finance je na to intervencijo izjavilo, da bo v najkrajšem času ugodilo zahtevam kronskih upokojencev.
Žal pa se je treba bati, da čaka kronske upokojence zopet samo novo razočaranje. Prevedbena uredba št. 88.808 iz poletja 1927 je jasna in se nanaša na vse kronske upokojence. Veliki župani so bili pozvani, da izvršijo prevedbe v smislu te uredbe m so ta posel res raz meroma hitro izvršili, nakar so prevedbene akte poslali v Beograd glavni kontroli v končno odobritev.
V	glavni kontoli so pri aprobiranju teh prevedb kmalu prišli na sled vele-zanimivemu dejstvu. Prevedbena ured-ha je namreč tako sestavljena, da ustvarja za štiri skupine upokojencev navidezno privilegiran položaj. To so upokojeni učitelji, orožniki, finančni stražniki in deloma profesorji. Pri glavni kontroli so izračunali, da bi ti kron-si upokojenci po prevedbi na dinarske penzije prejemali višje pokojnine, ka kor njihovi istoskupinski tovariši iz Srbije.
Ko so v glavni kontroli trčili na to «nepravičnost», so v glavni kontroli prevladujoči srbijanski člani ustavili vize za dotične prevedbe, češ da se ne more dovoliti, da bi prečanski upokojenci prejemali višje pokojnine kakor srbi-janski. Zato so sklenili, naprositi finančno ministrstvo, naj jim da nadaljna navodila.
Ti gospodje v glavni kontroli niso pomislili na to, da njihova dolžnost ni v tem, razločevati upokojence in njihove prejemke, marveč da se imajo samo ravnati po točnem besedilu zakona. Ce zakon ustvarja razne skupine upokojencev, je to stvar zakona, ne pa glavne kontrole, da sistira zakone, ki niso všeč njihovim srbijanskim članom. Le v slučaju, da je zakon nejasen, pri-stoja glavni kontroli pravo, da zaprosi za tolmačenje.
Tudi niso člani glavne kontrole pomislili, da bi končno bilo še najmanj krivično, ako bi te štiri skupine pre-čanskih upokojencev prejemale eno leto nekoliko višje pokojnine, dočim so njihovi srbijanski tovariši prejemali višje pokojnine celih deset let.
V	ministrstvu financ so dopis glavne kontrole izročili inšpektorju Mijuskovi-ču, da stv&r prouči. Inšpektor Mijuško-vič je dolgo in dolgo študiral, ne da bi izdal kako rešitev. Končno sta sredi maja poslanca dr. Žerjav in dr. Kramer intervenirala pri dr. Spahu, tedanjem namestniku finančnega ministra. Ta jima je obljubil, da bo v par dneh izdal rešitev ali pa pozval glavno kontrolo, da postopa po zakonu. Obljuba dr. Spa-ha je bila tako decidirana, da je na podlagi te izjave časopisje v Sloveniji poročalo, da bo zadeva s prevedbo kronskih upokojencev vendarle ugodno rešena.
Toda tudi pri tej priliki se je izkazalo, da so čestokrat podrejeni organi, načelniki in inšpektorji, jačji od samih ministrov. Načelnik g. Mijuškovič se je ministrovemu pozivu odzval le v toliko, da je poklical na konferenco načelnika JVLilovanoviča, avtorja prevedbene uredbe, in načelnika Miko Jovanoviča. Ti trije gospodje so ugotovili, da se ne more dovoliti, da bi nakrat srbijanski upokojenci imeli manjše pokojnine od prečanskih, vrh tega pa da bi bilo potrebno za teh 3000 neaprobiranih prevedb 40 milijonov iz državne blagajne, česar se nikakor ne more dovoliti iz splošnih ozirov državnega budžeta. G. Mijuškovič je po tej konferenci izjavil, da bo v tem smislu poročal ministru, kateremu prepušča definitivno odločitev
Kakor Je iz zgornjega razvidno, }e mak) upanja, da se bo to vprašanje v doglednem času rešilo. Prišli smo tako daleč, da srbijansko uradništvo v Beogradu brlskira celo zakone, ako se mu zdi, da ti zakoni ne ustrezajo srbijanskim interesom. Jasno je, da ne gre za 40 milijonov, marveč za mnogo manjše vsote in da je edini razlog, radi kate- ■
rega se prevedba ne izvršuje, ta, da bi nekatere skupine prečanskih upokojencev prejemale vsaj začasno do novega finančnega zakona, ki bi lahko te neenakosti izenačil, nekoliko višje pokojnine. Na to anomalijo, ki je pa niso zakrivili prečanski upokojenci, marveč srbijanski načelnik Milovanovič s svojo uredbo št. 88.808, smemo po pravici odvrniti:
Zakaj pa ne bi smeli naši upokojenci nekaj mesecev prejemati malenkostno višjo pokojnino, če so pa Srbijanci uživali deset let višje pokojnine, dočim so naši upokojenci v doslovnem smislu be. sede stradali..._
Kriza belgijskega parlamentarnega predsedstva
Pariz, 3. avgusta, g. Demisija belgijskega zborničnega predsednika Brunetta je izzva* la izredno delikaten parlamentarni polo* žaj, ker ni na razpolago naslednika. Edini, ki bi prišel v poštev kot kandidat za zbor* ničnega predsednika, je Poullet, vodja ka« toliške stranke, ki je že bil na tem mestu. Poullet pa je ravno glavni poročevalec za reformo armade in torej skoraj ni primeren za mesto zborničnega predsednika. Kakor se zdi, bodo sedaj ponudili mesto pred* sednika bruseljskemu županu Maxu.
Nova naloga Maligina
Arhangelsk, 3. avgusta, g. Ledolomilec Maligin bo odšel 5. t. m. na morje, da pre« vzame vodstvo tkzv. Kara ekspedicije, ob* stoječe iz petih norveških in treh angleških ladij, ki bodo iz Hamburga odplule proti Arhangelsku. Karovo ekspedicijo vodi po* lami raziskovalec Jevgenijev. Ladje imajo na krovu gospodarske stroje, industrijsko opremo ter drugo uvozno blago za Sibiri* jo. V izlivih rek Oba in Jeniseja bodo parniki prevzeli za izvoz določeni les. Na krovu Maligina je mnogo hidrografov, ki bodo vršili, preiskovanja.
Poljski predlog za razdelitev bivših nemških kolonij
Varšava, 3. avgusta (be.) Kakor poročajo, namerava poljska vlada predlagati Društvu narodov, naj prejšnje nemške kolonije razdeli med Poljsko, Romunijo in Češkoslovaško.
Senzacija na olimpijadi
Ritola porazi — Nurmija Amsterdam, 3. av	g. Dasi so se
danes na raznih krajih vršili zanimivi športni boji, je bila skoraj vsa pozornost publike osredotočena na petoboj. Med zna* nimi atleti se je prav dobro držal Avstri* jec Wessely, ki se je do popoldneva spra« vil že na 6. mesto med največje svetovne atl te in pred številne močne zastopnike te discipline. Stanje po prve dnevu je sledeče:
1. Janson (Švedska) 4178.85 točk; 2. Ir« vanen (Finska) 4136.30; 3. Stevart (Ame« rika) 4127.69 ; 4. Yejila (Finska) 4103.80; 5. Do' *ty (Amerika) 3845.37 ; 6. \Vessely (Avstrija) 3845 točk.
Kazen desetoboj* sta se dane vršila tu« di finala na 400 in 5000 m. V finalu na 400 m je zmagal Američan Barbutti v ča« su 47.8, druei i bil Kanadijec Bali, 75 cm za njim, trtji pa Nemec Biichner, še meter za drugim. V finalu na 5000 tr je bil prvi Ritola v času 14:38, 10 m za njim njegov veliki rojak Nurmi, še 30 m za Nurmijem pa je prispel na cilj Šved \Vide.
Finec Ritola,
ki je včeraj v teku na 5000 m nepričaKO« vano premagal svojega rojaka, slavnega svetovnega prvaka Nurmija.
Pismo iz Beograda
Vročina, odrešenik in državne potrebe. — Pred sejo Narodne skupščine. — »Očiščeni sveti hram.« — Pogrebci. — Račičev
sokrivec se poveličuje
'tovarišev. Celo zapisnikarja sta se ob steni splazila do svojih prostorov. Ko je zbor-
Beograd, 1. avgusta
Te dni sem slišal tu in tam v Beogradu, da je dr. Korošec edini človek, ki more napraviti v naši državi mir in red, da je potemtakem res mož na svojem mestu: vobče pravi, od samega ljubega Boga poslani odrešenik, ki bo odrešil našo SHS vsega zlega, zlasti pa tistega, ki ima danes svoje leglo v tako zagrizeno prečanskem Zagrebu.
Hm! Recimo, da bi bilo vse to prav; toda da je 'ta tako visoko cenjeni, da ne rečem, tako iskreno ljubljeni naš odrešenik šel sklicevat Narodno skupščino prav sedaj. v času, ko menda na vsem svetu ne zboruje niti eden parlament, v času, ko Beograd naravnost gori od neznosne vročine ter porablja toliko vode, da jo morajo zapirati za splošno porabo že ob šestih zvečer ki se človek ves dan kar ne more izogibati mestnim uslužbencem. ki brizgajo to dragoceno tekočino do mestnih ulicah — gosposkih seveda, ubožnejših s staro jamasto kaldrmo pa ne! —: ne, tega bi mu človek ki ima le količkaj usmiljenja dlo naših državnih očetov, gospodov četverostrankarskih nar. poslancev, nikakor ne more odpustiti. Saj se toliko, kdlikor znašaio dnevnice, vendar že potroši na samih bozah, limonadah, »špricer-jih« in kopelih! Kam pa potem pridemo?! In vendar: državne potrebe, pravijo, so zahtevale, da ie prišel na krmilo nove vlade odrešenik dr. Korošec, in državne potrebe so baje tudi zahtevale, da se skliče Narodna skupščina. Pa so jo sklicali. Toda — ojoj!
Ko smo danes dopoldne čakali, da se otvori ta »sveti hram«, v katerem naj bi si naš troedini narod svobodno volil svoje postave, smo morali ugotoviti, da je hram pač ostali hram, toda »svetosti« da ni prav nič ne okrog njega ne v njem, ako naj ne smatramo za »svete« žandarjev in detektivov, katerih število se je v njegovem področju v zadnjem času, zlasti pa danes, čudovito pomnožilo.
Seja je bila napovedana za 11. uro, toda po obeh straneh ulice Miloša Velikega, ki vodi tja doli proti Narodni skupščini, je bilo že ob 9. precej živahno. To vrvenje pa je postaja.lo še vse živahnejše, ko so začeli drdrati po ulici avtomobili, ki so vozili v parlament bolljše in večje gospode, katere so na stopnišču pred vhodom pridno lovili s svojimi aparati fotografi beograjskih listov.
Ura je bila deset, tcda v zbornico še vedno ni smel nihče, tudi novinarji ne v svojo novinarsko ložo. Ce se ie pa vendar splazil kateri mimo silno pazljivega žan-darja, ga ie mož postave nemudoma zopet odpravil iz lože. Stotine ljudi je želelo vstopnice, toda le redki so bili tako srečni. da so jo dobili. Neki beograjski tovariš se je ce!o pošaiil, da bodo pred vhodom v poslušalske lože žandarji preiskali vsakogar, ali morda ne nosi s seboj kaj — nevarnega. Šele tedaj, ko se je oglasil zvonec, ki je klical poslance v zbornico, se je smelo vstopiti v lože.
Zbornica je bila prav taka. kakor je bila onega usodnega dne. preden je Puniša Račič opravi! svoje junaško delo. Luknje, ki so jih napravile njegove krogle, so zamašili .oziroma so postavili na mesto pre-iuknjanih klopi nove, enako pobarvane, kakor so ostale, da bi se ne poznalo, kam je zadevalo. Popolnoma nova pa je videti preproga pred govorniškima tribunama in stenografsko mizo. Ali ie tudi res nova, ali pa samo ona prejšnja oprana, da se ne pozna na njej 20. junija prelita človeška kri, se od daleč ne da ugotoviti. Menda pa bo res nova!
Poslanci so prihajali v zbornico zelo počasi in večinama raztreseno. Prvi je vstopil bosanski radikal Kobasica, za njim pa polagoma drugi. Skupina najmlajših radikalov, vukičevičevcev je vstopila precej strnjeno in ravno tako tudi slovenski klerikalci. Demokratje in ostanek radikalov pa so prihajali raztreseno.
Poslanci so se razposedli preko vseh sektorjev zbornice; samo skrajni levi, kjer sede srbski zemlijoradniki, je ostal prazen. Prostore hrvatske seljačke stranke so deloma zasedli radikali, tako tudi prvo klop, kjer so navadno sedeli poslanci Stjepan Radič, Pribičevič, dr. Pernar in Pucelj. Demokratje pa so se pomaknili deloma na prostore poslancev SDS. Prostora umorjenih poslancev Pavla Radiča in dr. Basa-rička sta ostala nezasedena. Bilo pa je vsevprek veliko »lukenj«, ker so poleg Kmečko-demokratske koalicije izostali tudi zemljoradniki in Nemci v celoti, skoraj vsi pašičevci iti radikalski centrumaši. od katerih so bili prisotni samo trije — odsotni so bili vsi znanejši predistavitelji teh dveh radikalskih struj — in so bili prisotni samo trije muslimani, dočim ie četrti njihov drug ostal med sejo v klubu, ostali pa se sploh niso odzvali pozivu, naj pridejo v Beograd. Vseh skupaj je Mo navzočih kakih 120 do 125 poslancev.
Ko so prihajali poslanci v zbornico, ni bilo prav nič onega običajnega medsebojnega razgovarjanja ali celo zbadanja in šaljenja. Tiho so prihajali, tiho sedeli na najbrž jim že vnaprej določene prostore, da se tako »napolni« zbornica, in tiho čakali onega, kar naj bi prišlo. Zelo značilno pa je dejstvo, da niti eden posilanoev ni stopil na preprogo pred govorniškima tribunama, kakor da bi se bili bali, da bi pod njihovimi stopinjami zopet vzvrela zločinsko prelita kri njihovih dveh umorjenih

KIJU
Najboijše, najtrajnejše, zato 13	najcenejše!
nični predsednik, ki je prišel iz ministrske sobe, zavzel svoje mesto, je vstopila vlada, na čelu ji predsednik dr. Korošec, vsi v žaketih.
Dr. Korošec je, ko je dospel do svojega mesta na notranjem koncu srednje desne ministrske klopi, nekoliko postal in se sklonil nekoliko naprej, kakor bi hotel nekaj reči, ali kakor da bi pričakoval nečesa. Bil je bled ko smrt. Potem pa je sedel in za njim vsi ostali ministri.
Prihod vlade v zbornico je napravil silno mučen vtis. Nihče v zbornici se ni zganil. Ni se dvignila niti ena roka, da bi zaploskala, niso se odprla niti ena usta, da bi vzkliknila v pozdrav. Ministri so prihajali kakor črna vrsta pogrebnih nosačev. ki naj bi dvignili mrliča na ramena in ga zanesli.na pokopališče. Tak vtis je imela gotovo tudi vsaj nehote vsa zbornica. Njen mrtvaški molk je bil najboljši dokaz za to.
Predsednik je otvoril sejo. Zapisnikar je prečital zapisnik o seji 20. junija, ki gre samo do trenutka, ko je predsednik po Račičevem vzkliku, naj se nihče ne po-
stavlja med njega in dr. Pernarja, če noče biti mrtev, prekinil sejo.
Zapisnik se odobri brez vsake pripombe. Nato slede kraljevi ukazi o stari in novi vladi itd., ki jih zbornica posluša stoje, nakar se predsednik v poldrugo minuto trajajočem govoru, ki ga čita. spommja umorjenih poslancev Pavla Radiča in dr. Basa-rička ter potem takoj zaključi sejo.
Preden so se izpraznile poslušalske lože, se je tiho, mirno, rekel bi skoraj: po-tepeno, izpraznila zbornica. Izginila ie vlada tjakaj, odkoder je prišla, nekam nenavadno hitrih korakov, in poslanci so se razbežali skozi številne izhode, da je bila dvorana v hipu prazna.
Gotovo bi vas zanimalo, če bi vam mogel povedati, kaka sta bila obraza poslancev Tome Popoviča in Dra«utina Jovano-viča-Lune, ki ju zahteva preiskovalni sodnik kot sokrivca morilca Račiča, med predsednikovim spominskim govorom, pa ne morem zadovoljiti te važe želje, ker sta bila preoddaljena, da bi ju mogel točno opazovati. Toda povedati vam morem, da se ie poslanec Dragutin Jovanovič-Lune. ko je odhajal iz Narodne skupščine, dal na stopnišču pred izhodom z vidnim zadovoljstvom fotografirati menda od vseh no-vinskih fotografov, od vsakega posebej.
Za označbo njegove i.n njegovih tovarišev duševnosti vam bo to menda zadostovalo. Meni zadostuje, zlasti še ob tej neznosni. res hegemonistični beograjski vročini.	V. 2.
nosti srbske politične zgodovine nedavnih desetletij. Časten mu bodi spomin!
Novi Sokolski dom na Jožici
Jezica ie prav lep. zlasti Ljubljančanom poznan in priljubljen kraj. A je silno močna postojanka protisokolskega duha in je spričo silnih ovir naravnost čudno, da se je 1. 1920 ustanovljeni Sokol le obdržal, ampak da že po 8. letih vabi na otvoritev svojega doma. Zdai ie sokolska ideja na Ježici za vedno vkoreniniena, njena pot gre sistematično naprej, na šir in navzgor.
Društvo ie pričelo svoie delovanje 26. marca 1920. kot odsek Sokola I. v Ljubljani z nekako 60 člani in članicami. Od teh je ostalo društvu vseskozi verna le njih tretjina, drugo je odpadlo. Seveda je tekom let pristopilo nebroj novih zavednih članov. Ob petletnici se je odsek osamosvojil in kot društvo pričel z jako uspešnim delom. Prvo streho so prožili Sokolu dobri ljudje, bil je namreč od marca do oktobra 1920. brez strehe. Nato je do 30. aprila 1925. domoval v kovačnici pri »Ruskem carju«, v majčkeni sobici, kjer je bila nemogoča vsaka telovadba, saj je bila soba le 2.10 m visoka. Ali kljub temu so
Tragična smrt mladega dekleta v Ljubljanici
V plitvi vodi je včeraj zadela kap Roziko Križinanovo
Llubliana, 3. avgusta
Popoldne se je po Ljubljani bliskovito raznesla vest. da je na znani nevarni »Špi-ci« ob razcepu Ljubljanice in Gruberjevega prekopa utonila neka deklica iz Trnovega. Podrobnosti o tragični smrti nesrečne mladenke so naslednje:
V Švabičevi ulici 1 stanuje v dvoriščnem poslopju delavec Križman, ki je že dalje časa težko bolan Ima številno družino, za katere vzdrževanje in preživljanje se z vsemi močmi trudi njegova žena, ki ima v najemu nekaj zemlje, na kateri prideluje zelenjavo in sočivje. ki ga potem prodaja na ljubljanskem živilskem trgu, da s tem prisluži družini potrebni vsakdanji kruh. Med ostalimi otroki sta imela Krržmanova 16 in pol leta staro hčerko Roziko, ki ie bila učenka v krojaškem modnem salonu mojstra Josipa Bajdeta na Krekovem trgu. Dekle je kakor dnevno odšlo tudi davi na svoje delo v mesto. Popoldne okrog pol 15. se je Rozika vrnila domov in prinesla s seboj napol dodelano žensko obleko, ki jo je namenila končno izgotoviti na domačem šivalnem stroju.
Deklica ie prišla vsa razgreta domov, zato je obleko položila na posteljo in izjavila, da se gre kopat v Ljubljanico. Mati in sestre so ji to odsvetovale, ker je deklica bila ravno zadnje dni nekam boleh-na. Mati je še dostavila, da najmanj 8 dni ne sme v vodo, ker bi se sicer utegnila nevarno prehladiti. Toda Rozika je odvrnila, da ji kopanja pač naj ne branijo, nakar se ie nemudoma preoblekla v kopalno obleko. Odšla ie na levi breg Ljubljanice nasproti »Špice«, kjer je odložila vrhnjo obleko in se še vsa razgreta podala v vodo. Tik poleg nje se je kopal neki finančni uradnik. Jedva ie deklica do kolen zabredla v vodo. že se je zgrudila vznak. Finančni uradnik ie takoj priskočil k onesve-ščeni devojki in io odnesel na breg. nakar je bila o nesreči obveščena mestna reševalna postaja.
Rešilni avto je prispel v kratkih treh minutah. Vsi poskusi rešitve z umetnim dihanjem so ostali brezuspešni. Križmanovo so nezavestno položili v rešilni avto, da io prepeljejo v bolnico, vendar je deklica že med prevozom izdihnila. Zadela jo je kap.
Nesreča se je pripetila okrog 15. ure.
Še tekom večera so se domači obrnili v bolnico za prevoz hčerkinega trupla na domače stanovanje. Nesrečna Križmanova dru žina ie že lansko leto na enako tragičen način izgubila starejšega sina. ki je tudi umrl zadet od kapi. S težko prizadeto in preizkušano rodbino sočustvuje ves trnovski okraj.
Jovan Avakumovič f
Rogaška Slatina, 3. avgusta
Jovan Gj. Avakumovič, prvi ministrski predsednik kralja Petra I. Osvoboditelja, ki je pred 14 dnevi prišel iz Beograda na letovanje v Rogaško Slatino, je danes ob pol 1. zijutraj izdihnil v tukajšnjem sana-toriju, zadet od mrtvouda. v starosti 87. let. Zapušča hčerko-edinko. Truplo pokojnega državnika bo jutri prepeljano v Beograd, kjer se bo vršil svečan pogreb na državne stroške.
Jovan Avakumovič je bil po rodu Beograjčan V domačem mestu je absolviral gimnazijo in pravno fakulteto, nakar je izpopolnjeval svoje znanje na univerzah v Heidelbergu, Berlinu, Curihu in Parizu. Po povratku v domovino se je udejstvoval v raznih javnih funkcijah in si kmalu znal pridobiti velik ugled v srbski javnosti. Bil je župan Beograda, načelnik notranjega ministrstva in član kasacij.skega sodišča, obenem pa si je pridobil lep sloves s svojim znanstvenim delovanjem, s tehtnimi razpravami o kazenskem pravu, o poroti in raznih drugih juridičnih problemih. Z agilnim političnim udejstrvovanjem je prevzel v svoie roke vodstvo srbske liberalne stranke. Bil je dolgoleten narodni poslanec. Leta 1880. je prevzel resort pravosodja, ki ga ie vodil do 1887. na čelo vlade pa ie stopil 1992. ter ji je predsedoval do 1903. Komur je podrobno znana zgodovina burnih dogodkov pred padcem dinastije Obrenovičev in ob nastopu vladavine kralja Petra I., lahko pravilno presoja veliko zgodovinsko vlogo, ki je v teh burnih letih pripadala premijeriu Avakumovi-ču. Ne samo nešteta visoka odlikovanja, ki jih je premogel, marveč njegovo znanstveno in politično delo upravičuje sodbo, da je bil pokojnik ena najmarkantnejših oseb-
vsem članom spominr na kovačnico blesteči .. . Politične vihre so pregnale Sokola izpod te borne strehe. V tej stiski mu je ključavničar Matija Rozman prodal za 50 tisoč dinarjev svojo delavnico. Treba je bilo veliko preurediti, prestavljati o}na in vrata, poglobiti tema!j itd., da je bil prostor sokolski potrebi primeren. Prvi del preureditve je bil završen še 1. 1525 in 1926, letos pa je z adaptiraniem končano. Poleg prostorne »društvene sobe« in sla-čilnice razpolaga novi Sokolski dom na Ježici tudi z lično telovadnico v izmeri 14 krat 8 m. V njej je nameščen prav pripraven gledališki cder.
Vse to je plod vztrajnega, bratsko složnega, sistematičnega sokoiovanja. Dom na Ježici je dokaz, kaj v Sokolstvu najbolj sovražnemu kraju zmore Sokol, če je dobro organiziran, v svojem poslu idealno priden in požrtvovalen brez primere.
Lep obisk naših prijateljev bo 5. avgusta najprijetnejše plačilo tega dela.
Izvolitev naprednih županov v Kotredežu in Zagorju
Zagorje, 3. avgusta
V	sredo popoldne se je v občini Kotredežu vršila volitev župana in svetovalcev. Za župana je bil zopet izvoljen g. Martin Drnovšek s 13 glasovi, dočim je štiri glasove dobil klerikalni kandidat. Tudi vsi štirje svetovalci so napredni. Vsa klerikalna agitacija, ki jo je vodil prosiuli kaplan Tiringer. je bila brezuspešna. Volilci kotredeške občine so v lepem številu kmetje, zato je kaplan Tiringer računal, da bo uspela agitacija na račun lahkovernosti in z znanimi klerikalnimi metodami. Toda njegovo pričakovanje, da bo iztrgal občino iz naprednih rok, se je kruto razbilo ob zavednosti vseh kotredeških naprednih voial-cev.
V	četrtek popoldne ob 14. pa se je vršila volitev župana in svetovalcev zagorske občine. Pri Drvi in drugi vol. t vi župana ni dobila nobena stranka zadostnega števila glasov. Izvršila se ie torej ožja volitev med naprednim in klerikalnim kandidatom. Izvoljen je bil z naprednimi glasovi za župana ugledni posestnik in gostilničar g. Aifcin Grčar. za podžupana g. Ivan Bajcar, za svetovalce pa gg. Mirko Wein-berger. Slavko Kušar, Alojzij Kolenc, Vinko Sedlar in Polde Mrnuh. Dva socialistična svetovalca, ki sta bila tudi izvoljena. pa izvolitve nista sprejela ter ostaneta njuni mesti začasno nezasedeni. Izvolitev novega župana je vsa javnost sprejela na znanje z velikim odobravanjem. Upravičeno je pričakovanje, da se bo po dolgih letih gerentstva vendarle tudi v Zagorju pričelo z rednim gospodarskim delom. Z izvolitvijo za župana je g. Grčar prejel lepo zadoščenje za podlo denuncijacijo. katere žrtev ie postal za časa svetovne vojne in zaradi katere ie moral pretrpeti 44 dni na. ljubljanskem Gradu.
oj
o
Urejuje najbolje prebavo! čisti želodec in čreva brzo in ugodno! 1 omot po vseh lekarnah Din 4.—.
Premijera! Popolnoma novo! Prvič v Ljubliani!
Osvajalec ženskih src
HARRY LIEDTKE
v najnovejšem velefilmu krasote
era
(Rouge et noir)
Strastna igra hazardista. Propast. Zmaga ljubezni. Krasni posnetku rivijere.
Krasno! Divno! Edinstveno!
Predstave ob 4., K S. in K 10.
Oglejte si naše fotose. Tel. 2124.	KINO IDEAL.
Katastrofa zaradi orkana na novosadskem kopališču
V	četrtek zvečer je razsajal nad Novim Sadom strahovit orkan, ki ie bil posebno katastrofalen za številne kopalce, ki se niso mogli pravočasno umakniti v mesto. V splošni paniki ie utonilo večje število otrok in tudi odraslih kopalcev. Reševanje je bilo onemogočeno. Število žrtev doslej še ni točno ugotovljeno. O katastrofi krožijo fantastične vesti in vse novosadsko prebivalstvo ie strahovito razburjeno. Orkan je prekinil vse telefonske zveze Novega Sada z Bačko. dočim ostala materijalna škoda ni prevelika.
Ko je nastopil orkan, se je vseh kopalcev polastila splošna zmedenost. Vse je hitelo na splav, pri katerem je nekaj prej pristala ladja. Med \pitjem in vriskom je staro in miado drvelo v ladjo, a nenadni sunek orkana je tako vzvalovii vodo, da se je ladja za več metrov odmaknila od bro-da in je cela gruča odraslih in otrok, ki so se ravno nahajali na deski, vodeči s splava na ladjo, padla v razburkano vodo. Prizori so billi strašni. Nekaterim pogumnim plavalcem, ki so se vrgli za njimi, ie uspelo rešiti predvsem soprogo lekarnarja Popiča in troje njenih otrok, nato pa še par drugih nesrečnežev, nemogoče pa je dognati, koliko se jih je utopilo.
Smrt gospodarja in žene pod 250 stoti pšenice
V	torek zvečer se je v okolici Novega Sada. na posestvu premožnega kmetovalca Milana Letiča v Ceneju prigodila nenavadna nesreča, katere žrtev sta postala gospodar in njegova žena. Letič, ki je letos pridelal nad 250 stotov pšenice, je žito, kakor je tam običaj, dal nasuti na podstrešje svoje hiše. Stropovje pa je pod velikim bremenom nasutega žita toliko trpelo. da je v torek zvečer popolnoma popustilo in se ie strop s silovitim udarcem zrušil na tla. Letič in njegova žena, ki sta se nahajala ravno v hiši, sta obležala mrtva pod ogromnim bremenom.
Nesreče ie bila kriva Letičeva neprevidnost. Še dobro uro pred katastrofo je hlapec opozoril gospodarja, da se stropovje šibi in da utegne popustiti. Toda Letič ga je zavrnil: »Hvala Bogu, nai se stropovje le šibi pod pšenico, da le ne pod davki!«
Pogled na obe žrtvi, ki so iu izgrebli izpod žita m tramovja. je bil strašen. Gospodar je imel zdrobljeno lobanjo in vse polomljene ude. Kake tri metre od njega so iz žita potegnili niegovo žena ki je imela istotako popolnoma zmečkano glavo. Pokojnika zapuščata več odraslih otrok, ki so o katastrofi takoj obvestili oblasti, nakar se je vršil v sredo zjutraj ko-misijonalni ogled, do katerem sta bili obe žrtvi pokopani ob veliki navzočnosti prebivalstva. __
Izletniki iz Zagorske doline na raziskovanju čemšeni-šklh jam
Čemšenik, začetkom avgusta
Preteklo nedeljo ie zagorski odsek litijske podružnice SPD priredil skupen izlet za svoje članstvo na Cemšeniško planino. Prijazna kopasta gora ie privabila 41 čilih planinariev. Vsa planinska karavana se je pričela zbirati že v zgodnjih jutranjih urah in ie ob 4. zjutraj v najidealnejšem hladu in veselem razpoloženju odšla na pot. Kmalu se ie vsa družba razdelila v »lažje« in »težie« oddelke.
»Lažji« so dobili važno nalogo. Naložili so jim na rame kotličke, posodo in ves pribor za kuhanie. Urnih nog so morali na pot, da izpolnijo težko naloga Ko pride na vrh Čemšeniške planine »težja« skupina, mora biti zajtrk že gotov. Mladina je prevzela z veseljem dano nalogo in je odšla poskočno na pot ...
Zadnji zakasnenci so orišli ob 8. uri vrh olanine. k.ier so iih sprejeli kuharji z belimi čepicami in kava s pristno planinsko smetano. Veselo razpoloženje se ie pričelo že ob zajtrku ter se ie nadaljevalo potem ves dan. V resnici, malokdaj vlada v hribih tako živahno planinsko rajanje! Prav vse se je veselilo, pelo, vriskalo in tudi plesalo. Saj so imeli podjetni planinarji s seboj tudi godbo. Cas ie neverjetno brzo tekel. Po kosilu so se spomnili, da jih čaka še važna »znanstvena« naloga.
Nedaleč od kraja, kjer so izletniki taborili in »niknikali«, se nahaja starodavna ja-
ma, o kateri se širiio razne starodavne pripovedke. V njej je baie toliko vode. da bi lahko zalila vso dolgo Zagorsko dol no. Kmečki fantje, ki so se med potjo pridružili izletnikom in se z veseljem udeleževali vse zabave, so prinesli od doma dolge vrvi, da se j.h ooslužijo zagorski »jamarji«.
Ti so se oborožili s svetiljkami, koli in drugimi primitivnimi pripravami ter odšli z rudniškimi inženjerji na čelu na težaven znanstveni posel.
Previdno so zvezali pet dolgih kmečkih vrvi, nakar so pričeli z raziskavanjem do sedaj še nepreiskane čemšeniške jame. Gospoda inženijerja Malovrha so privezali okrog pasu. v roke so mu dali signalno vrvico, nakar so ga tovariši, ki so se krepko upirali pred votlino v tla. pričeli spuščati v jamo nizdol. Vse je radovedno čakalo na uspeh. Vrv zunaj iame se ie vidno krajšala in ko je bila že skoro pri koncu, se ie zamajala signalna vrv G. inženjer je dobil trdna tla. Kmalu nato se ie zopet zagugala signalna vrv, nakar so spuščalno vrv povlekli na dan. za junaškim raziskovalcem pa so spustili nato še drugega njegovega tovariša inž. Mastniaka. Komaj sta bila oba raziskovalca v globini, se ie zunaj pripravilo k nalivu in debele kaplje so začele udarjati po »spuščalnih strojih«, onih. ki so raziskovalce spuščali v votlino.
Oba inženierja. ki sta ta čas lazila s svojimi pomanjkljivimi sredstvi po iami. sta dajala onim tam gori dogovorjena znamenja. Na nesrečo pa se ie s tem signalna vrv pretrgala in oba gospoda sta bila na mah brez zveze z zunanjim svetom Zaradi tega sta Dričela dajati jamaria s spuščalno vrvjo znake, nakar so iu z velikim trudom drugega za drugim Dotegnili navzgor.
Po izjavi obeh inženjerjev obstoja čem-šeni.ška jama iz treh delov Strop prvega dela ie pokrit s kapniki. Kolikor sta mogla ugotoviti cba posetnika. se jama še širi v dolžino in v globina
Navdušeni jamarji so sklenili na podlagi dobljenih izkušenj. da se ekspedicija še ponovi in da se raziskavanie v globini še nadaljuje. V prihrdnje se bodo jamarji seveda bolj opremili.
Dež, ki ie padal med ekspedicijo, je pregnal vse »taborite«, ki so se mokri zatekli v Kolenčevo gostilno na Čemšeniku. Do kože premočeni popotniki so se gnetli okrog štedilnika in peči. kjer so se za silo posušili. Ob veselem razpoloženju, ko so se izletniki zmočili tudi od znotraj, se je planinsko rajanje nadaljevalo Proti večeru pa se ie vsa razigrana in osvežena kolona vrnila domov v Zagorsko dolino.
Ekskurzija na Cemšeniško planino ie rodila važen sklep: Zaradi natančnejše preiskave čemšeniške iarne ie stopilo tajništvo litijske Dodru'nice SPD v stik z voditeljem ljubljanskega Jamarskega društva, univerzitetnim docentom g. prof. dr. Kenkom. ki ie obljubil, da se bodo ponovne preiskave udeležili tudi ljubljanski jamarji z vsemi svojimi modernimi pripomočki.
Važen pa je tudi drugi sklep, ki so ga napravili Zagorjani. V Drihodnjih dneh bodo pričeli s predoripravami za postavitev, zasilne koče na Cemšeniški planini. Agilni pododbor in darežljivi člani so se že pričeli oglašati s prostovoljnimi prispevki. Ves potreben materija! za zgradbo, kakor les in drugo, pa bodo poklonili v prospeh planinske ideje okoliški kmetje in zagorski petičniki.
Potem pa bo na zagorskh hribih, posebno na Veliki ali Cemšeniški planini še bolj in še večkrat prijetno!
Sezislca razprodaja
sivih in dra a čevljev
Din 189
,VO$ K&1 Krekcv trg
Ob sobotah sprejemamo male oglase
samo do 2. ure. Ne zamudite pravočasno naročiti v oglasnem oddelku »Jutra« v Prešernovi ulici 4
Domače vesti
Zakaj je dr. Korošec postal ministrski predsednik?
Zadnji «Domoljub» je razkril svetu skrivnost, zakaj je bil dr. Korošec imenovan za ministrskega predsednika. Vzfok so bili «grdi» napadi liberalnega časopisja na dr. Korošca in ker mu je bilo treba dati zadoščenja, ga mu je dal vladar, ki mu je zaupal najvišje vodilno mesto v naši državi. Da je imela pri tem veliko zasluge znana karikatura dr. Korošca v «Jutru*, spričo «Do-moljubove» trditve seveda ne more biti nobenega dvoma. Zato bi morali biti po našem mnenju klerikalci «Jutru» in ostalemu naprednemu tisku pravzaprav hvaležni, namesto da ga preklinjajo. Posebno bi moral biti hvaležen dr. Korošec, ki je tako poceni postal ministrski predsednik. Namesto, da bi ga preganjal, naj bi mu raje nakazal kako podporo iz tajnega dispozicijskega fonda, ki mu je kot ministrskemu predsedniku na razpolago in do katerega mu je «Jutro» pripomoglo. A kdo naj od klerikalcev pričakuje hvaležnosti? Pri njih je dobrota — sirota!
*	Izpremembe v državni službi. Suplent na srednji kmetijski šoli v Mariboru M. Ku-šterle je imenovan za profesorja ter premeščen iz Maribora na srednjo kmetijsko šolo v Vukovu. Nadalje so premeščeni: profesor Ciril Jeglič iz Maribora na srednjo kmetijsko šolo v Vukovu, profesor Vinko Sadar iz Maribora na sredmjo kmetijsko šolo v Vukovu, veterinar Vekoslav Štibler od sreskega poglavarstva v Ivanjici k okrajnemu glavarstvu v Prelogu in vetereinar Filip Pahor od sreskega poglavarstva na Ubu k velikemu županstvu ljubljanske oblasti.
*	Iz vojaške službe. Po odredbi ministrstva za vojsko in mornarico je premeščen v mornarsko izvidniško poveljstvo poročnik bojnega broda I. g. Josip Meniga, ki je doslej služboval pri III. pomorskem obalnem poveljstvu. Na njegovo dosedanje mesto pride poročnik bojnega broda I. g. Anton Vekarič, ki je doslej služboval pri poveljstvu strokovnega orožja. Na križarko »Dalmacijo« je premeščen inž. poročnik g. Vin-cenc Jalen, doslej v službi pri pomorskem arzenalu, na brod »Jaki« pa poročnik kor-vete g. Viljem Hofbauer, doslej v službi pri mornarski podoficirski Šoli. — Vojni minister je imenoval rnž. podpolkovnika g. Ev-gena Mozetiča za člana izpitne komisije za aktivne in rezervne oficirje artiljerijsko-tetonične stroke.	... _ ,. ,
*	V našo državljansko zvezo je sprejeta dosedanja češkoslovaška državljanka vdova Marija Mihaliček, krojačica v Ljubljani, skupno z mladoletnim sinom Antonom.
*	Diplomski Izpiti na višji pedagoški šoli v Zagrebu. Po dovršenem osmem s&nestiu so na višji pedagoški šoli v Zagrebu v pro-šlem mesecu diplomirali ln s tem dosegii pravico na položaje profesorjev in oblastnih šolskih nadzornikov naslednii Slovenci: Venceslav Čopič iz Pišec, Milko Jeglič iz Ljubljane, Radovan Klopčič iz Ljubljane, Jožica Tomšič iz Tezna, Joško Babšek iz Makol, Gustav šilih iz Velenja, Jožica Zupevc iz Rajhenburga, Mirko Mesojedec in Mirko Iskra — oba iz Ljubljane.
*	Svetozar Pribičevič bo šel na oddih v Karlovac. Brat pokojnega dr. Eda Lukini-ča. industrijec Rudolf Lukinič, je narodnega poslanca Svetozarja Pribičeviča povabil, naj bi prišel v Karlovac in se tamkaj odpočil od napornega dela v zadnjih mesecih. Pribičevič se je povabilu odzval in bo v kratkem prispel v Karlovac, kjer bo kot gost. g. Lukiniča preživel par tednov.
*	Dr. Valter Šmld v domovini. Iz Kranja nam poročajo, da je dospel na Gaštej naš rojak dr. Valter Šrnid, profesor arheologije in ravnatelj arheološkega muzeja v Gradcu Učeni gaštejski rojak namerava ostati v svoji domovini do 5. septembra, da proslavi s svojimi tovariši 35 letnico mature.
*	Mednarodni kongres književnikov in umetnikov v Jugoslaviji se bo po sporedu ki ga je g. Dušan Pantič te dni določil skupno s predsednikom mednarodnega udru ženja v Parizu, pričel 27. septembra v Beogradu. Ves kongres bo trajal 5 dni, in sicer tri dni v Beogradu, en dan v Zagrebu in en dan v Ljubljani. Ta kongres bo prvi v naši kraljevini in vobče na Balkanu, a petdeseti, odkar obstoja udruženje, čigar ustanovitelj in prvi predsednik je bil Viktor Hugo. Na" letošnjem kongresu se bo razpravljalo o vseh onih vprašanjih, ki so bila sprožena na mednarodni konferenci v Rimu, kakor tudi o našem načrtu zakona o zaščiti avtorskih pravic.
*	Velike priprave za proslavo 450 letnice mesta Višnjegore. Proslava se bo vršila v nedeljo 5. t. m. s pričetkom ob pol 9. dopoldne na starem gradu (510 m), ki bo ves električno razsvetljen ln bo nudil gostom obilo zabave. Na gradu bo postavljena tudi tribtfha, s katere bo lep razgled po vsej Dolenjski, proti Ljubljani in proti Kamniškim planinam. Za vsakovrstna jedila in okrepčila bo v polni meri poskrbljeno. Poleg prvovrstnih vin bo na razpolago pristni dolenjski cviček. Kdor bo hotel, si bo lahko dal postreči z dolenjskimi plemenitimi raki. Pripominjamo, da bo razsvetljena tudi pot na grad, tako da bo vsakdo prišel brez težav do večernega vlaka, ki bo odhajal ob pol 10. Polovična vožnja velja za vso Slovenijo. '
*	Otvoritev gasilskega doma v Rimskih toplicah. Prostovoljno gasilno društvo v Rimskih toplicah bo priredilo slavnostno otvoritev gasilskega doma, združeno z izletom Trboveljske gasilske župe v nedeljo 5. t. m. Spored: 1. Sprejem gostov pri jutranjih vlakih in odhod k gasilskemu domu 2. Ob 10.30 pozdrav došlih gostov pred gasilskim domom, sv. maša na prostem, po
maši blagoslovljenje gasilskega doma. 3. Od 12. do 13. koncert v kopališču. 4. Ob 14. uri izredna župna skupščina v gasilskem domu. 5. Ob 15. uri pričetek velike veselice na »Novi pošti« z bogatim srečolo-vom, kegljanjem na dobitke itd. Vstopnina 5 Din. Gasilci v kroju so vstopnine prosti. Popust cen pri uporabi kopelji v kopališču. Za polovično vožnjo po železnici je zaprošeno. Sodeluje slavna železničarska godba iz Zidanega mosta. Cisti dobiček je namenjen kritju stroškov za novozgrajeni gasilski dom. K obilni udeležbi vabi in se priporoča — Odbor.	1377 * Smotra psov na Bledu. Da vidijo tujci uspehe naše kinologije, se je odločil Klub ljubiteljev brakov prirediti letos na Bledu smotro, ki pa ne bo namenjena samo za pse brake, marveč za vse VTSte psov. Vršila se bo na nedeljo 26. avgusta od 9. avgusta zjutraj do 18. zvečer na vrtu g. Fr. Štupice, med gostilno Štarkel in vilo Maca, Vidov-danska cesta. Na to prireditev opozarja podpisani odbor že sedaj vse ljubitelje in lastnike čistokrvnih psov. Na smotri se bodo ocenjevali psi samo glede zunanjosti ln imajo dostop vsi psi v starosti od 8 mese-secev dalje brez razlike spola in pasme in ne glede na to, ali imajo rodovnik ali ne. Seveda je pripeljati na smotro le take pse. ki koMkor toliko odgovarjajo znakom svoje pasme. Ocenjevali bodo pse sodniki avto-rizirani od Jugoslovenskega kinološkega saveza. Kdor hoče razstaviti svojega psa, naj pošlje podpisanemu odboru pismeno prijavo, kjer je navesti ime psa, spol, starost. pasmo in kratek opis (barva, dlaka) Za prijavo ni plačati nič. Do 20 avgusta prijavljeni psi pridejo v tiskani seznam. Psi. ki ne bodo do tega roka prijavljeni, se sicer tudi lahko privedejo na smotro in bodo ocenjeni, ne bodo pa navedeni v seznamu. Pojasnila daje Jugoslovenski kinološki sa-vez, Tavčarjeva ulica 12. — Odbor »Kluba ljubiteljev brakov.«
•91 KsjsuBdoJjuejj 'q9JgE2 'E}9fAg U10J15 lABJdn ud n® uiafjidBd s ipjutAOS -j; ipsa a OM0VldZ3Ha 3}lea3;qt?z
0>fllA3}s OAJJ 'ueu10j i§d3[[eu 3f 13J{ U auuBjB)! ODIJBO ajjsnj njOAp en »ufej^
e^u^Aso
ISA aifvno
*	Zakon o posesti in nošenju orožja objavlja »Uradni list za Slovenijo« v 72. Številki, na kar opozarjamo zlasti naše lovce.
*	Razpisana službena mesta. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje eno službeno mesto kategorije A in 7 mest kategorije C. Pripadajoče prejemke in pogoje za razpisana mesta določa službeni pravilnik za nameščence Osrednjega urada za zavarovanje delavcev. Interesente opozarjamo na razpis v 72. številki »Uradnega lista«.
*	Otvoritev brzojava in telefona Zali log. Dne 1. avgusta t. 1. je bila pri pomožni pošti v Zalem logu (pri Železnikih na Gorenjskem) otvorjena brzojavna in telefonska služba.
v
Zupanova iams.
Vsi prijatelji prlrode, pohitite 5. avgusta v zeleni gozdič na Tabor, kier si oglodate otb svitu Au.rovih luči lesketajoče se kapnike v županovi jami«. — Tam bo tudi! velika veselica s pestrim sporedom. Igra godba na pihala. Izstopna po-staija Grosuplje, kjer so vozovi na razpolago.
9595
*	Obupno stanje državnih pisarniških uradnikov na substituciji. Prejeli smo: Državni pisarniški uradnik, ki je po nalogu nadrejene oblasti poslan v kak drug kraj v nadomestovanje (substitucijo) proti dnevnicam, je danes na slabšem, kakor da ie ostal doma brez dnevnic. Navadno pride v povsem tuj kraj, kjer ne sme in tudi ne more računati na kredit pri ljudeh, ki ne razumejo današnjih razmer im težkega položaja uradnika. Živeti na dva kraia z itak borno plačo državnega pisarniškega uradnika najnižie kategorije ter s to plačo odplačevati še dolgove, je nemogoče. Z dnevnicami, ki mu pripadajo, naj bi kril svoje lastne izdatke, a baš tu Je zlo. Teh dnevnic namreč ni in ni, ker je ves kredit za ta nakazila zaprt. Gospodinje se naveličajo veduih prošenj in obljub, da ho »že prišlo, da sem pisal in prosil« itd. Dolg na hrani in stanovanju raste, denarja pa ni, tako, da živi talk uradnik prav za prav od milosti ljudi. Da izgublja pri tem voljo do dela in še ono trohico ugleda, ki ga ie še imel, je pač jasno. Ne glede na to pa znatno trpi pri tem ugled državnih oblasti. Me-rodajne činitelje prosimo, naj ne gre ta »klic upijočega v puščavi« mimo njih.
*	Zopet nova disciplinama prodava. Kakor doznava »Učiteljski TovariS«, ie proti predsedniku Učiteljskega doma v Ljubljani šolskemu upravitelju Jojtpu I.a-pajnetu v Cerkljah uvedena disciplinarna preiskava zaradi neke objave, iti io je izvršil kot predsednik zadruge »Učiteljski dom« v Ljubljani. Zadeva je nače'^ važnosti, ker se ne postopa proti zadrugi po zakonih, ki so merodajni za njo, temveč se zasledujejo posamezni funkcijo,iar:i te zadruge kot državni uradniki.
*	Pevski zbor učltelistva UJU bo prire-ril 12. t. m. v Mariboru koncert v veliki dvorani hotela »Union«. Predprodaja vstopnic Je od ponedelika ia!je v trgovini Zlate Brišnikove ln HOferin. Opozarjamo Članstvo, da se prične ojvski tečaj za mešani zbor v torek točno ob uri na moškem učiteljišču v Ljubljani. Navzočnost vseh je neobhodno potrebna. Odbor.
*	Polovična vožnja t Jevnlco la Višnjo
goro. Kakor smo že poročali, se bo vrši-a otvoritev novega postajališča v Jevnici ju-t išnjo nedeljo po prihodi v.'aKa, ki odhaja iz Ljubljane ob 14.'0. Udeleženem Je dovoljena polovična v>lnja ped običijnimi pogoji. — Istotako je za jutrišnjo proslavo 450-letnice Višnje gore dovoljeni poiovč-na vožnja.
*	Hrvatski planinarjl na Triglavu. Hrvatski turistični klub »Sljeme« je priredil za svoje člane tridnevni izlet v Julijske Alpe, in sicer na Triglav in Škrlatico. Iz Zagreba so se odpeljali včeraj ob 13. do Dovjega -Mojstrane, odkoder so ponoči nadaljevali pot skozi do Aljaževega doma, danes pa do Kredarice in na vrh. S Triglava se povrnejo preko Triglavskih jezer ali pa skozi Krmo po dogovoru izletnikov. Na Škrlatico gredo danes -zjutraj iz Aljaževega doma, vrnejo pa se preko Križke stene v Kranjsko goro.
*	Neznatna škoda po nevihti v Sloven. goricah. Ob zadnji nevihti ni bilo v Sloven. goricah niti približno toliko škode, kakor se je zadnjič poročalo. Nevihta je sicer bila huda, a ie bilo pri tem tudi mnogo koristnega dežja. Škoda zaradi viharja je le majhna. Toče ni bilo.
*	Dva otroka zgorela. V sredo proti večeru se je v Ritoznoju pri Sloven. Bistrici vžgala Podložnikova vinlčarija, ko so bili vsi odrasli z doma, in sta bila samo 4-Ietni sinček in njegova dveletna sestrica doma. Otroka sta se najbrže igrala i&r pri igranju zanetila ogenj. Viničarija je pogore'a do tal in otroka sta naš'a strašno smrt v plamenih.
*	Obilna letina žira. Prijatelj našega lista nam piše: Letošnje leto je nad vse zadovoljivo obrodil žir ali bukvica. Veje se pod plodovi kar šibe. Mnogi naši ljudje pa ne vedo, da je žir izvrstna krma za svinje. Hranilna vrednost žira skoro nič ne zastaja za koruzo. Gospodarji bi morali nagnati svojo ščetinasto čredo v bukove gozdove, kjer bi se ščetinarli mastili po mili volji. Zadnja bogata letina btikice Je bila leta 1918. Nemci so izračunali, da jim Je VTgla ta letina vrednost 85 milijonov zlatih mark. Tudi našim kmetovalcem bi bilo priporočati, da hranijo svinje z žirom Prevelika Škoda bi bila, če bi pozabili na to veliko dobroto božjo.
V Mrakovl restavraciji na Rlm»k! cesti »vira vsako soboto la nedeljo »Orlent orkester« 0* krasnem senčna tem vrta. Izborita abonma hrana dnevno Din. Priporočam m sa moogobrojnl obisk.	8849
*	Avijatlčna nesreča brez Človeških žrtev. Pred savsko sipino v Beogradu, nedaleč od aerodroma pri Bežaniji je predvčerajšnjim prišlo do avijatične nesreče. Z višine 1500 metrov Je neki vojaški aeroplan tipa Devoitime padel na tla, vendar pa nesreča ni zahtevala- človeških žrtev. Aeroplan je krožil nad savsko sipino. V momentu, ko se Je hotel spustiti, je nastal defekt na motorju. Avijon je začel padati z veliko naglico; v višini kakih 50 metrov pa se je avijatiku posrečilo, da je aeroplan zaobrnil tako, da je v poševni črti s slabim padom priletel na tla. Aeroplan je bil sicer znatno poškodovan, pilot in mehanik pa sta bila le lahko ranjena.
*	Velik požar pri Slavonskem Brodu. Lepa vas Podvinje v neposredni okolici Slavonskega Broda je v sredo pretrpela velik požar. Zgorelo je nad 250 stotov žita, nagromadenega v kopico v bližini vasi. Nesreča je tem večja, ker je žito last 12 siromašnih vaških obitelji, ki so zdaj brez kruha. Žito ni bilo zavarovano in se škoda ceni nad 100.000 Din.
• Preko Save v vojni opremi. Konjiški podporočnik Dušan Ristič v Beogradu je v četrtek dosegel nenavaden športni uspeh. V popolni bojni opremi z opasano karabinko je preplaval Savo pri znanem beograjskem kopališču »Šest Topola«. Navzoče je bilo Številno občinstvo, ki je pogumnega podporočnika živahno bodrilo. Do polovice reke, ki je tam zelo široka, je podporočnik plaval izredno naglo, nato pa je začel popuščati, a je vendar srečno dosegel drugi breg Preplaval je Savo v desetih minutah.
*	60 letni starec — defravdant. Po vesteh iz Osijeka je predvčerajšnjim 60 let stari uradni sluga tamkajšnjega davčnega urada Nikola Radonič prejel nalog, naj nese na pošto znesek 2500 Din. Ker se mož ni več vrnil v urad, so začeli po njem povpraševati. Ugotovilo se je, da Radonič denarja ni prinesel na pošto, marveč je ž njim pobegnil. Izdana je bila za njim tiralica.
*	Ujet čoln. Močan, zdrav, velik skar-parski čoln je ujel v Savi posestni k Blaž Laboda, Gradovlje štev. 10, pošta Do! pri Ljubljani. Lastnik ga dobi pri tem posestniku, ki je čoln spravil na varno.
*	Ivan Momčilov baje pobegnil v Italijo. Neki Zagrebčan, ki se je predvčerajšnjim vrnil iz Kranjske gore, poroča »Novostim«, da sta dva gosta (eden iz Subotice) pri sprehodu v obmejnem ozemlju nedaleč od Kranjske gere, opazila blizu državne meje visokega moškega v novi turistični obleki, v katerem sta po sliki spoznala Momčilova. Spremljal ga je neki manjši slabo oblečen človek. Ko sta videla, da jima slediva, sta se spustila v beg ter sta naglo izginila preko meje na italijansko ozemlje.
*	Toča ln nevihta v mariborski oblasti. Kakor javljajo iz Dravograda, je v pokrajini Sobota, Velka, Sv. Jedert tja do Turiška napravila toča v zadnjih dneh mnogo škode Vinogradi, koruza in sadna letina so skoro popolnoma uničeni. V Slovenjgradcu je toča, ki je bila izredno debela, pobila mino-go šip na hišah. Po nevihti so našli mnogo tičev mrtvih na tleh.
Žrebanje srečk efektne loterije Zveze obrtnih sadrug v Ljubljani. Povodom žrebanje so bile izžrebane kot glavni dobitki sledeče številke: I. glavni dobitki — avto itev. 65.772, II. glavni dobitek — konj s popolno opremo in vozom 8tev. 91.812, III. glavni dobitek -- radio aparat štev. 83.615, IV. glavui dobitek — 1 vagon premoga itev. 44.573. — 1 dobitek — šivalni stroj štev. 44.465, 1 dobi-
tek — moško ali žensko kolo it 41.774, 1 dobitek — dinamo štev. 92.516, 1 dobitek —
stenska ura štev. 75.301, 1 dobitek — žepna zlata ura štev. 26.685, 1 dobitek — 100 m platna štev. 6524, 1 dobitek —- poljska ko-vačnica štev. 26.982, 1 dobitek — kompleten štedilnik Štev. 40.887. 1 vreča moke banaške šlev 41.032, 1 dobitek — 1 vreča moke ame-rikanske štev. 46-288, 1 dobitek — 20 kg masti štev. 96.350. 20 dobitkov po Din 100 štev.: €333, 9269, 16.499, 17.646. 20.623, 34.113. 40.490, 59.419, 70.943, 71.306, 71.427, 74973, 79.989, 82.872, 87.886, 89.935, 96.116, 97.133, 99.604, 99.611. Popolno žrebiio listo bo založila Zveza obrtnih zadrug v prihodnjih dneh.
*	Slovarček zemljepisnih imen, njih izvir in pomen. Sestavil Josip Brinar. Založiia Goričar & Leskovšek v Celju. Brinarjev Slovarček zemljepisnih imen je pri nas prva publikacija te vrste ter jo bodo z veseljem pozdravili osobito naši učitelji in dijaki, katerim je knjižica predvsem namenjena. A tudi turisti, ljubitelji prirode bodo našli v Slovarčku nanizano obilico zanimivih razlag naših domačih krajevnih imen, a poleg tega tudi zanimivo zbirko tujih zemljepisnih imen, ki šele po razjasnitvi njih izvira in pomena za pravo ožive iz skupine mrtvih nerazumljivih črk v jasno sliko. Na* stotine najzanimivejših krajevnih imen nam slovarček poljubno raztolmačuje. Prvi del »Slovarčka« prinaša vsa zanimivejša imena v ozemlju SHS. V drugem delu pa so zbrana zemljepisna imena z vseh delov sveta. Z razlago zemljepisnih imen, kakor jih prinaša »Slovarček« so se začeli pečati šele v novejšem času, ustvarivši posebno vedo to-ponomastiko, znanost o krajevnih imenih. S tolmačenjem jugoslovenskih zemljepisnih imen so se do sedaj bavili le maloštevilni jezikoslovci in še te pičle razprave so raz-fcrošene po raznih revijah. Šele Brinarjev »Slovarček« Je zbral v celoto ves ta dTo-biž ter ga še izpopolnil z lastnimi razlagami. V »Slovarčku« je sicer navedeno tudi nekaj zemljepisnih imen, ki jim izvir še ni povsem lasen ter so možne različne razlage. Taka imena naj bi pač vzbujala zanimanje za nadaljna raziskovanja na tem polju, kjer »Slovarček« še marsikod reže trdo celino. Na koliko lepih in zanimivih imen naletimo po naši najbližnji okolici, ko nas zanese korak na njive, travnike, gozdove, ki imajo skoraj vsak svoje znači'no ime! Kako blagozvočno nam zvene imena studencev, iarkov in križpotij! Koliko poezi:e nam diha iz nazivov posameznih dreves, pečin, lazov itd. BrinaTjev »Slovarček« pa bo že v sedanjem svojem obsegu najbo ie služil najširšim krogom. Učiteljstvu bo pri pouku omogočal poživljanje suhoparnih geografskih imen: dijaštvu bo služil kot iz-boren pomožen učbenik zemljepisa; turistom in vsem onim, ki se zanimajo za do-n*ovino in tujino pa bo odprl globlje poglede v postanek in razvoj zemljepisnih imen.
1364
•	Po veliki zmagi v nemškem grandprixu Mercedes-Benz letos ne bo več dirkal. Za Tourist-Trophy prijavljena vozila Mercedes so last privatnikov. Continental je po velikanskem uspehu pri grandprixu še povečal svoj sloves v inozemstvu. Nedvomno je Conti najboljša gorska pnevmatika. Zmaga Mercedesa je vzbudila senzacijo v Nizozemski in Belgiji.	1374
Najcenejša in najboljša je soda voda v ong. an^L SPARKLET sifonski steklenici«
•	Kdor se hoče navžitl svežega zraKa o!>
lepem razgledu po vsej Dolenjski, nai pohiti v nedeljo v Višn-o goro, kjer si bo lahko ogledal podzemski rov, ki veže stari grad z mestom. Višnjegorci boio ob tei priliki postregli došlim gostom 1 dobro jedačo in pijačo, katero si bo lahko »'.sak privoščil iz originalne polževe lupine. 1354
•	Odebeleli ljudje lahko dosežejo z testno uporabo prlrodne grenčice »Franz-Josef« vitko postavo. Mnogi profesorji priporočijo grenčico »Franz Josef« tudi kot izv.snso sredstvo proti žalitvi srca. Dobi se v \'.seh lekarnah, drogerijah in špecerijskih :rgo-vinah.
*	Koncert moškega zbora »Drave« iz Maribora se bo ponovil v Begunjah v neJe';o 5 t. m. ob 15. uri.	1378
♦	Obleke kemlčnn čisti, barva, pllsira in lika tovarna Jos. Reich.
u— Mestni magistrat ljubljanski razglaša, da bo radi gradnje zbiralnega cestnega kanala Kette - Murnova cesta (preje Martinova cesta) med Bohoričevo in Jenkovo ulico za vozni promet od ponedeljka dne 6. avgusta 1928 napre] do nadaljnega zaprta. — Promet se bo začasno lahko vršil neovirano po Ahacljevi cesti, Bohoričevi, Japljevi in Jenkovi ulici ter po severnem delu Kette - Murnove ceste.
V nedeljo 5. avgusta
na Ježici pri Ljubljani sokolski okrožni zlet in otvoritev Sokolskega doma. — Pri* reditev posetijo tudi sarajevski Jsokoli.
u— Poljski požari ob železniških progah.
Ker se zaradi dolgotrajne suše j>o iskrah iz železniških strojev užigajo trava in žito ob železniških progah, poziva mestni magistrat vse mejaše ob železnici, da v lastnem interesu čimprej požanjejo žito in ga ne puste ležati v bližini železnice.
u— Velika gasilska vaja v Št Vidu. V nedeljo, 5. t. m. popoldne se bo vršila v Št. Vidu nad Ljubljano velika gasilska vaja, pri kateri bodo sodelovala vsa v Šentviški gasilski župi včlanjena okoliška gasilna dru-j štva. Udeležili se je bodo tudi ljubljanski j mestni poklicni gasilci. Z vaio bo združena f proslava 40 letnice obstoja šentviškega ga-j silnega društva.
TelefunRen radio
|e
!S]Dtl]Si.
Iz Linbliane
u_ Dunajski romarji na potu v Palestino.
Včeraj popoldne ob pol šestih se je peljala skozi Ljubljano z brzovlakom proti Trstu večja družba dunajskih akademikov. Med niimi je bil tudi avstrijski zvezni kancelar dr. Seipel. Namenjeni so v Palestino, kjer ostanejo tri tedne. Med udeleženci romanja ie bMo videti dve tretjini duhovnov.
u— Nallepše In najboljše knjige se izposojajo v Šentjakobski knjižnici v Ljubljani Stari trg 11. Pretekli mesec julij si je izposodilo tu 2645 strank 10.036 knjig. Knjižnica posluje vsak delavnik od 16. do 20. in Izposojuje slovenske, srbohrvatske, češke, rrske, poljske, nemške, francoske, italijanske, angleške in esperantske knjige ter modne liste, kdor se zadostno legitimira. Knjižnica je izdala letos nove imenike knjig v petih različnih izdaiah, da si ga kupiš, kakršnega potrebuješ. Kupi si ga, da si napišeš številke knjig doma.
n_ Ljudski kino (Matica) bo predvajal še danes ob 4. pol 8. in 9. uri film »Dvorni kočija ž Bratfisch«, v kateTem se razkrivajo vse tajnosti in spletke bivšega habsburškega dvora. Cene sedežev j>o 3, 5 in 8 Din.
u— Razstava predmetov, katere ]e izdelalo učiteljstvo v tečaju za ročna dela, ki ga Je priredil PRK bo danes v soboto od poi 15. do 17. na tehniški srednji šoli. Vsi, ki se zato zanimajo, so vljudno vabljeni.
u— »Jugoslaviia« In »Njiva«. Seia akcijskega odbora demokratskega akademskega kluba »Jugoslavija« in akademskega agrarnega kluba »Njive« se vrši danes točno ob 16. uri v Kazini, II. nadstr. Seje se udeleži narodni poslanec g. dr. Albert Kramer. Va-Kieni tudi člani.
u— Jutri vsi na Strelišče pod Rožnikom,
kjer se bo vršila velika ljudska veselica z bogatim srečolovom.	1333
u— Za dijaško kuhinjo «Domovlno» je daroval gesp. Jože Kurnik 100 Din.
u— Drobna policijska kronika. Včeraj je prejela policija naslednje prijave: 3 tatvine,
1 telesno poškodbo. 1 sleparstvo, 1 posku-šeno posilstvo, 3 primere kaljenja nočnega miru, 1 pijanost, 3 prestopke zglaševalnih predpisov, 1 nedostojno vedenje na javnem prostoru, 1 prekoračenje policijske ure, 1 postopanje po železniški progi, l prestopek obrtnega reda, 1 nezgodo pri delu, 10 prestopkov avtomobilskih predpisov, 43 kršitev naredbe o odpiranju in zapiranju trgovin, 14 prestopkov eestnopolicijskesa reda. ■ u— Aretaoiie. Na varno ie spravila poli-j cija tekom dne: Franceta B. zaradi filepar-] siva; Ivana Z., Rudolfa Z. in Josipa A. zaradi žaljenja vojaške straže in pa Marijo P. zaradi suma prostitucije.
u— Spretna tatvina denarja. V četrtek zjutraj je bila ukradena z ročnega mlekarskega vozička mlekarici Mariji Meli^ovi. stanujoči na Ižanski cesti, črna lakasta ročna torbica z rdečo podlogo, v kateri je imela Me-likova poleg raznih malenkosti tudi 296 Din denarja. Tat se je polastil torbice v času. kr> se je mudila Melikova pri neki stranki v Svetličevi hiši za Kolezijo.
u— Tatvina peska na železnici. Pred nekaj dnevi sta bili na Vilharjevi cesti poleg kurilnice za glavnini kolodvorom po službujočem stražniku prijeti postrežnici Ana Z. in žena pekovskega pomočnika Marija F., stanujoči v Trdinovi ulici 2. Stražnik je namreč med obhodom svojega rajona opazil na cesti pred leseno ograjo večji ročni voziček, naložen z več polnimi vrečami. Ker je mislil, da gre za tatvino premoga, se je previdno ozrl preko ograje in je opazil omenjeni ženski, ki sta vsipali v vrečo z velikega kupa droben pesek, ki služi z.? posipanje pregladkih tračnic. Ženski sta imeli na vozičku naloženega že 141 kg peska, ki predstavlja vrednost 29 Din. Pri zaslišanm sta ženski izjavili, da sta bili uverjeni, da nakladata ničvredni pe;>el, tako zvani leš, ki ga lahko brez dovoljenja in brez škode odpeljeta.
n— Vlom pri tvrdki Battclino. Včeraj zjutraj je bil izvršen vlam v pisarniško sobo tvrdke Battelino v Slomškovi ulici št. 19, kamor ie zlezel vlomilec skozi ckno in pobral v pisarni razne manj vredne predmete, med drugim nikljasto moško uro. ženski dežnik, ponosene moške čevlje, razne ključe za vra-!a in zn orodje itd. Policija je vlomilca kmalu prijela v osebi iedva 16letnega E. S., brezposelnega sina poštene rodbine, stanujočega v bližini artiljerijske vojašnice. Njegov brat je takoj zjutraj, ko je zvedel za izvor blaga, ki ga je mladi nepridiprav prinesel domov, vse ukradene predmete odnesel k lastniku, tako da Battelino razen ubite šipe ne trpi nikake škode.
u— Nočni napad na cesti. Ko se je v torek zvečer okrog 23. ure vračal lesni trgovec Janko T. na svoj dom na Rudniku, ga je na Dolenjski cesti nenadoma in brez vzroka napadel močno vinjeni ključavničar Anton M. in ga lahko telesno poškodoval. S pestjo ga je namahal po obrazu, rokah in po ostalem telesu, kjer so udarci zapuslili dobro vidne sledove ki jih je pri telesni preiskavi zabeležil zdravnik v zdravniškem iz-pričevalu Priča dogodka sta bila dva rudniška posestnika, ki sta navedbe trgovci T. potrdila. M. bo prejel nagrado na sodišču.
u— Podjetni mesarski pomočniki. Trije mesarski pomočniki, Rudolf, Janez in Jože, so se ga predsnočnjim v neki gostilni v bližini klavnice prav predpisno navlekli. Ko so vozili svoje težko naložene barke po Poljanski cesti proti mestu, jih je zaneslo tudi pred glavni vhod vojašnice kralja Petra, kjer so opaz5li stražečega vojaka. Tedaj so se naenkrat spomnili na svoja vojaška leta in so hoteli malo komandirati. Vojak njihovega pristnega ljubljanskega narečja ni razumel, ker doma iz južnih krajev države, ali pa ni hotel razumeti pijanih junakov Konec je bil ta, da je poklical službujočega narednika. Ta je hotel prepogumne fante mirno odpraviti naprej, toda dejali so mu, da ni naletel na prave in da naj se kar nekam izgubi. Svoj nasvet so hoteli podpreti s pestmi. Narednik pa je poklical kfsamiško stražo, pred katero so jo pomočniki urnih korakov pobrali domov. Med begom so pa izgubili Janeza, ki je bil najbolj pijan. Revež je obležal sredi ceste, kjer ga je našel poklicani stražnik. Izdal je svoja kompaniona in kma lu se je dična triperesna detelji-a znašla v skupni žalosti na pričnah policijskega zapora. Dežurni uradnik jim je včeraj dopoldne naklonil vsakemu i>o 8 dni počitnic v «pr-žonu>.
«JUTRO» St. 181
S
Sobota 4. Vili. 1928
Iz Maribora
Iz Tržiča
a—i Zaplebma »Večernika«. »Vcčernik« od srede je bil zaplenjen zaradi uvodnika. Državno pravdništvo navaja v dostavljenih razlo&ih, da je uvodnik vseboval uvre do Narodne skupščine. V četrtek zjutraj je izšla za zunanje naročnike druga naklada.
a— »Montagspresse-, list, ki se 2e dol zo napoveduje v Mariboru, bo izšel prvič v ponedeljek 6. t. m. List bo tiskala tiskarna Aižbe.
a— Mariborska rešilna postaja se je zo
pet izkazala tekom srede. Ta dan je mo rala rešilna postaja nastopiti v devetih primerih nesreče in nezgod. Od novega leta do 1. avgusta je rešilni oddelek inter veniral 1097krat, torej povprečno 155krat na mesec, oziroma dnevno v petih do šestih primerih. Pri tolikem delu pa se nabava rešilnega avtomotpla s carino obte-žuje ravno tako kakor za kakšno luksuzno vozilo.
a— Nalezljive bolezni. V minulem tednu je bilo po izkazu mestnega fizikata v Mariboru 8 primerov nalezljivih bolezni, in sicer po dva primera davice, ošpic in tifusa ter po 1 primer škrlatinke in šena.
a— Dr. Sekula Jože zopet ordinira od B.—9. in od 13. do 15. ure.	1349
a— Večja skupina Kitajcev je že od lanske Jesena v Mariboru. Mestna občina, ki oskrbuje te reveže s stanovanji in prehrano, je zaradi njih intervenirala pri velikem županstvu ter dobila zagotovilo, da bodo vzdrževalni stroški povrnjeni. Zaradi instradacije v domovino pa še ni nič odločeno, ker kitajsko poslaništvo na pisma ne odgovarja.
a— Glede nezgod pri delu je bil četrtek rekorden dan. V opekarni v, Lajteršpergu je prišel 381etni delavec z desno roko med dva tovorna voza. Zlomilo mu je laket. Rešilni oddelek ga je odpeljal v bolnico. — 161etni vrtnarski vajenec Alojz Požar pa je padel skozi šipe cvetličnjaka ter se močno obreza!. — Pri sekanju drv se je ponesrečil 621etni delavec Franc Frangeš. — Marija Ekartova je pri razkladanju sodo« prišla med dva soda ter se občutno ranila. — Kovaški vajenec Franc Kranjc je ob vrtalnem stroju izgubil dva prsta leve roke.
a— Poskušena samomora. V četrtek ponoči ]e skočila v Dravo 241etna Magdalena L. Z rešilnim čolnom so jo še pravočasno rešili. Rešenka je pripovedovala, da je povod njenega obupnega čina spor z ljubimcem. — Na originalen način pa je hotel ubežati Iz življenja Janez K., doma blizu Hoč. Mož ga rad srka ter je uverjen, da bi bila najlepša smrt, če bi se človek s srčno napako napil primerne količine žganja. Pil je res vso noč in je proti jutru obležal v nezavesti. Rešilni oddelek ga je zopet obudil k življenju. Janez pravi, da bo še večkrat poskušal na ta način se znebiti nadležnega življenja.
Iz Celja
e— Sprejem trgovskih vajencev in va-jenk. Gremij trgovcev Celje opozarja svoje člane, ki nameravajo sprejeti nove vajence ali vajenke, da to store še tekom meseca avgusta. To je nujno potrebno, da lahko takoj cb vstopu začnejo obiskovati trgovsko nadaljevalno šolo. Pozneje vsto-pivši se ne morejo več sprejeti v to šolo in izgubijo glede šole celo leto. s čimer se tudi vajenska doba podaljša, ker gremij ne sme učnih spričeval potrjevati, ne da bi bil vajenec (vajenka) z uspehom dovršil navedene šole. Važno je to razmerje tudi za starše, ki nameravajo svoje otroke določiti za trgovski stan. Takim staršem se priporoča, da v zgoraj navedenem roku poiščejo učna mesta za otroka, ki ima veselje in se želi izobraziti za trgovski stan. Zahteva se najmanj z uspehom dovršena ž~straz.redna ljudska šola ali dva razreda iraščaaiske šole.
Naši onstran granic
p— Kobarid. V morsko kopališče Livor« co so poslali 50 «balilov» s Kobariškega. Fašistični listi pravijo, da se bodo otroci navzeli tam laškega duha in doma bodo vsi začudeni pripovedovali, kake izvanred« ne reči in krasote so videli v Italiji. Ob* činski komisar je izročil organizaciji Do« polavoro občinsko hišo z vrtom, ki je sta* la Kobaridce 45.000 liri V Kobaridu je po» slopje, določeno za bolnico v slučaju na« lezljivih bolezni, porabljalo pa se je tudi za nastanitev revežev. Tam je bival občin« ski revež Andrej Medveš. Komisar ga je vrgel ven in oddal stanovanje nekemu la« Skemu šoferju. Občinske davke je komisar znatno povišal, tako da se davkoplačeval« ci prijemajo za glavo in vprašujejo, kako bodo mogli odšteti vse nebrojne davščine! Prefektove okrožnice ukazujejo štedenje in nižanje občinskih taks, v Kobaridu gre pa vse navzgor. Fašisti in organizacije pač rabijo mnogo denarja.
p— Suša na Krasu. Suša je po Krasu uni« čila že skoro vse. Listje na drevju je ove« lo kakor jeseni. Pšenice je bilo malo, krompirja in koruze ne bo ni* Fižola še za seme niso nabrali. Tudi trta se suši in bo pridelka pod normalo. Potovalna kine* tijjaka šola je nabrala podatke o škodi, ki jo dela suša na Krasu, in predloži prefektu spomenico. Od začetka juniia ni bilo več dežja na Krasu. Zadnje majhne plohe ne pridejo v poštev. V Komnu molijo in so imeli že pet procesi i za dež.
T>— Subverzivne pesmi. Za delavci v Tr» žiču neprestano lazijo orožniki in detekti« vf. Prisluškujejo, kaj govorijo in ako za« pojejo kako pesem, jo kmalu proglasijo za subverzrno m primejo delavce ter jih vr* žejo v zapor. Te dni so zasledovali delav* ca Alojzija Kvereta in ko je v neki gostil« ni zapel delavsko pesem, so ga prijeli in seda i pride nred <»odiš6e zaradi petja «sub» verzivnih himen*. Kazen bo občrtna.
p— Izseljevanje slovenskega ljudstva se nadaJ:uie. Ni več občine, ki ne bi imela že znatnega števila izseljencev. Te dni je odšlo iz Temnice na Krasu 25 domačinov v Ameriko. Iz S°o Paola v Braziliji por v/« čajo izseljenci, da so si ustanovili svoje
f^rosvetno društvo in imeli so že tudi svo* o wo prireditev, ki je dobro uspela.
č— Umetnemu ogorčenju vesoljne SLS in pozivanju na bojkot vsega, kar je na« predno, so se z «navdušenjem» pridružile naše tržiške katoliške organizacije. Tako beremo v <tSIovencu», a ostajamo hladni. Odkar imamo namreč to srečo, da nam župnikuje g. Skerbec, smo bojkotnih pozi* vov že vajeni. Priporočali bi samo, naj nas bojkotirajo tudi takrat, kadar prosijo za podpore in ugodnosti. V soboto je priredi« la župnikov a godba na čast dr. Korošcu ob hod in bakljado po trgu. Bila pa je bolj pogrebščina; videlo se je pač, kako malo odobrava Tržič politiko tega »voditelja* slovenskega naroda.
Spori
Juniorske nogometne tekme
Na igrišču SK Ilirije se danes in jutri odigra L kolo letošnjih juniorskih tekem za prehodni pokal SK Ilirije. Razvrstitev tekem I. kola je naslednja:
Danes ob 18.. Svoboda : Mladika, jutri ob 9.: Slavi j a : Savica, ob 16.30: Jadran : Reka, ob 18. Ilirija : Mars.
Mariborski udeleženci: Železničar, Mari« bor, Rapid in Svoboda prično s tekmami istotako jutri. Zmagovalca mariborske in ljubljanske skupine bosta prišla v finale.
O kakovosti sodelujočih 12 klubov za enkrat ni še točnih podatkov. Svoboda, Slavija, Savica in Reka izmed ljubljanskih klubov so se prvič prijavili k tekmovanju. Juniorji Ilirije so si doslej vsa leta pribo« rili zmago in pokal; ali imajo tudi letos izglede na končno zmago, ni tako gotovo, ker so nekatere najboljše moči juniorske« ga moštva odrasle oziroma so prešle v I. moštvo, tako Šiška. Neli, brata Černe itd. Juniorji Maribora, Železničarjev in Rapida veljajo po dosedanjih nastopih vsi za prav dobre, vendar bo tudi v Mariboru šele po odigranju I. kola mogoče dobiti pravo sli* ko o izgledih posameznih klubov in vobče o kakovjsti naših juniorskih moštev.
Kakor prejšnja leta se more tudi letos pričakovat' v pokalnem turnirju dobrih iger in v srečanjih močnejših nasprotnikov celo tekem, ki po lepoti presegajo veliko večino naših tako zvanih prvorazrednih te« kem.
Turnir za prvenstvo Slovenije v lawn - tennisu
Prireditev ISSK Maribora U. avgusta t. 1.
Marljivi teniški odsek ISSK Maribora razpisuje ravnokar nacijonalni teniški tur« nir za prvenstvo Slovenije, ki se bo vršil 11. avgusta 1928. in naslednje dneve. V upravi turnirja najdemo same znane igral« ce lawn«tenisa: predsednik g. Radovan Se« p°c, podpredsednik g. F. Felber, vodja g. franjo Babič, vrhovni sodnik g. Josip Vi« demšek, tajnik g. Leon Gasparin, blagajnik g. Ivan Roglič. Pogoji za udeležbo na turnirju so tile:
1.	Pravico sodelovanja imajo samo igral« ci amaterji, člani klubov ljubljanske in mariborske oblasti, ki so verificirani |Sri J. T. S. v Zagrebu in so državljani kralje« vine SHS s stalnim bivališčem v Sloveniji.
2.	Za odigranje posameznih tekem je tre« ba najmanje 8 prijav.
3.	Častne nagrade pri vseh tekmah do« bijo prvi in drugi, tretji pa častne kolaj« ne.
4.	Prijave naj se pošljejo na priloženi prijavnici z istočasnim plačilom prijavni* ne najpozneje do 8. avgusta na naslov: Radovan Šepec, Maribor, Grajski trg 2.
5.	Igralci, ki ne plačajo prijavnine, se ne pripuste k tekmovanju. Za zakasnele prijave, je doplačati za vsako konkurenco po 10 Din.
6.	Žrebanje igralcev se bo vršilo dne 10. avgusta 1928. Prijave za poedina tekmo« vanja se ne more preklicati.
7.	Igra se na prostorih ISSK «Maribor» in SD «Rapid», ki je iz prijaznosti stavil prostore upravi turnirja na razpolago, s crlazenger. Hart Court žogami od 8. ure zjutraj do nastalega mraka po pravilih JTS. Odločilne igre gospodov se igra «Best of five*. Razpredelba igranja se bo obja« ljala na prostoru ISSK Maribor.
8.	Igralci, ki ob določenem času niso na mestu, odpadejo od dotične tekme. — Mo* rebitne želje glede igranja se bodo upo» števale le v kolikor ne motijo gladkega poteka turnirja.
9.	Uprava turnirja si pridržuje pravico poedine prijave odkloniti ne da bi nava« jala vzrokov.
10.	Vsi igralci, ki sodelujejo na turnirju, so obvezno dolžni se udejstvovati na že« Ijo uprave turnirja tudi kot sodniki. Raz* piše se častna nagrada za sodnika.
SK Svoboda. V soboto 4. t. m. se vrši juniorska pokalna tekma s SK Mladika, in sicer ob 18. uri na igrišču SK Ilirija. Pokalno moštvo naj se zbere ob 17.15 v naši garderobi v Šiški, Žibertova ulica. Reditelji: Czernv III, Zeman Zdenko; stranski sodnik: Kovač. Tajnik If.
SK Natakar. V nedelio 5. avgusta ob 20. trening tekma s SK Grafika. Pozivajo se Laurič, Ozebek. Burger, šušteršič, Str« nad, Otič, Novak, Podgornik, Križ. Seden, Bonča, Letonja in Belak. Vsi imenovani se morajo javiti pol ure pred tekmo v re« stavraciji «Kutnji». Kapetan.
fSI
Gospodarstvo
LAŠKO. Taimburaško društvo »Kolo« iz Trbovelj bo priredilo ob izletu v Laško 12 t. m. koncert v prostorih hotela »Savinje« ob 8. uri.
1376
RAZBOR PRI SLOVENJORADCU. Dne 29.
julija se }e vršila tukaj blagoslovitev spominske plošče v svetovni vojni padlih in pogrešanih domačinov. Ploščo je izdela1 zelo fino m okusno slove-njgraški kamnosek g. Kuhar; vzidana Je na izbornem mestu v steno kapelice na pokopališču. Slovesnost so poveličevali z izbranimi govori gg. Anton Shinrpf, lesni trgovec, župan I. Knez in župnik Kodrič. Nato so za-petf sk)-veajgrašlci pevci »OJ Doberdob« s finim občutkom. Za tem je blagoslovil g. župnik spominsko ploščo, nakar so pevci zapeli »Blagor mu«. Po odpetim pesmi ie sledila služba božiia. Da se }e ta slovesnost, prva v našem srezu, tako svečano izvršila, «re vsa čast in hvala omenjenim gospodom, pripravljalnemu odboru. Z- Pečolarju za prebrano delavcem, brezplačno delo delavcev,. deklicam za krasne vence in okrasit-ev okolice spominske plošče, ter občanom, ki so kljub denarni krizi prispevali za kritje nastalih stroškov. Bo« povrni vg*-ml
= Statistika konkurzov za julij. Jugoslo-vensko društvo za zaščito upnikov v Zagrebu je objavilo statistiko konkurzov za julij. V tem mesecu je bilo registrovanih (v oklepajih odgovarjajoči podatki za preteklo leto) v vsej državi 57 (80) konkurzov napram 40 (77) v juniju, 70 (120) v maju, 105 (77) v aprilu, 104 (149) v marcu, 83 (121) v februarju in 79 (79) v januarju. Število konkurzov je torej v zadnj. mesecih precej nazadovalo, tako napram predhodnim mesecem, kakor tudi napram odgovarjajočim mesecem preteklega leta. Po pokrajinah je bilo v juniju registriranih konkurzov 37 (45) v Srbiji in Črni gori, 7 (9) v Hrvatski in Slavoniji, 5 (14) v Slavoniji in Dalmaciji, 5 (3) v Bosni in Hercegovini ter 3 (0) v Vojvodini. — V prvih 7 mesecih tek. leta je bilo v vsej državi registriranih 543 konkurzov napram 685 v istem razdobju pret. leta. Število konkurzov se je torej zmanjašlo za 142 ali 20.7 odstotka. Po pokrajinah je bilo v prvih 7 mesecih t. 1 registriranih (v oklepajih podatki za isto razdobje preteklega leta): v Srbiji in Črni gori 375 (437), v Sloveniji in Dalmaciji 62 (75), v Hrvatski in Slavoniji 55 (90), v Bosni in Hercegovini 10 (17) in v Vojvodini 41 (66) Napram preteklemu letu je najbolj nazadovalo število konkurzov v Hrvatski in Slavoniji (za 39%) ter v Vojvodini (za 33%).
-— Možnost znatnega povišanja cen za tiskarski papir. V dodatnem dogovoru k trgovinski pogodbi z Avstrijo je bila ka« kor znano povišana carina na satiniran ti« skarski papir od 16 na 17 zl. dinarjev na 100 kg, kar sicer ne bi bilo v toliki meri občutno. Vendar pa se ponovno zatrjuje, da bo ukinjen komentar k čl. 445./lb ca* rinske tarife, kar bi imelo za posledico, da bi se na ves tiskarski papir, na katerem se more tudi pisati (in to je skoro ves pa> pir izvzemši rotacijskega za novine) pla* čevala carina kakor za običajni papir za pisanje, to je 30 zlatih Din in ne 17 zl. Din. Tako povišanje carine bi povzročilo znat* no podražitev vseh tiskovin. Na drugi stra ni pa se vršijo med evropskimi producenti rotacijskega papirja pogajanja za ustano* vitev mednarodnega kartela, katerega na« men bi bilo splošno povišanje cen papirja za novine. Pri teh pogajanjih igrajo vodil* no vlogo češkoslovaški producenti. Kartel bi se imel ustanoviti na podlagi kontrole izvoza, enotne določitve cen in omejitve produkcije. Pri pogajanjih sodelujejo vse države, tudi skandinavske in Kanada, sa* mo angleški producenti stojijo na strani. Vsaka država bi dobila svojo produkcijsko kvoto ter bi se prekoračenje kvote kazno« valo na način, kakor je to izvedeno pri železarskem kartelu.
= Pred spremembami v jug^slovenskem bančnem koncernu dunajske Rotsehildove skupine. Hrvatska sveopča kreditna banka v Zagrebu, ki spada (poleg Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani, Agrarne in industrijske banke v Beogradu, Trgovačke i obrtne banke v Novem Sadu in Opste kreditne banke v Subotici) v jugoslovenski bančni koncem dunajske Rotschildo-ve skupine, je edina banka v Zagrebu, ki še ni predložila svoje bilance občnemu zboru. Občni »bor tega zavoda je bil prvotno napovedan za maj, pozneje za junij, toda do danes še ni bil sklican. Zaradi poslovnih po-grešk in izgub ter zaradi nesoglasja je pred meseci stara uprava odstopila ter se zavod nahaja zaenkrat v provizoriiu. Kakor se zatrjuje, izkazuje bilanca za preteklo leto precejšnjo izgubo, navzlic temu pa so delnice tega zavoda obdržale razmeroma visok tečaj (85 Din za 100 Din nominala), kar je posledica zaupanja publike v finančno močno zaledje banke (dunajska Kreditanstalt in budimpeštanska Kreditna banka), ki bo gotovo izvedla sanacijo zavoda na način, ki odgovarja ugledu teh inozemskih interesentov. Vprašanje je le, kako se naj izvede ta sanacija, in sicer ali naj banka nadalje ostane samostojni zavod, ali pa naj se fuzijonira z drugimi denarnimi zavoii, ki jih kontrolira Rotschildova skupina in ki prav ugodno poslujejo. Vsekakor bo to vprašanje v kratkem prišlo v aktualni stadij.
= Ekonomska monografija Kraljevine Srbov. Hrvatov in Slovencev, 1918—1928. V založništvu biblioteke <Bankarstva» (Zagreb) in francoskih prijateljev našega naroda je izšla v Parizu koncem julija krasna ekonomska monografija, posvečena des3tletnici uje-dinjenia Srbov, Hrvatov in Slovvencev. Monografija vsebuje originalne razprave in članke od 50 prominentnih državnikov, javnih delavcev in predstavnikov gospodarstva iz Francije, Švice, Belgije, Nemčije, Avstrije. Češkoslovaške, Poljske, Romunije, Turčije. Grčije, Italije. Letonske in drugih evropskih držav. Od znanih publicistov imenujemo samo naslednje: H.,Jouvenel, Ch. Ulmnnis, dr. Schiirf, Titulescu, Polvchroniadis, dr. Salis, Hoffinger, Kennard, Franko - Jasi, Kvapišev-sky, Louis Martin, dr Hantos, dr. Maurice, dr. Haas, admiral Lacaze, Vic-tor Laurent, Karo-ly. H. Wendel, dr. Spalajkovič, general Milo-savljevič, Joca Jovanovič in mnogi drugi. Oprema knjige je odlična. Knjiga, ki stane 150 Din, se dobi v vseh večjih knjigarnah. Glede na naše ekonomske zveze z inozemstvom in na potrebo boljše informativne službe v inozemstvu, smo prepričani, da bo monografija koristila interesom naše države.
= Slabo stanje hmeljskih nasadov na Češkoslovaškem. Nemška sekcija Združenja hmeljarjev v Žatcu poroča 1. t. m., da 3e je v zadnjih 14 dneh rastlina le v nižjih legah normalno razvitela, dočim se v večjpm delu hmeljskega okoliša poznajo posledice neugodnega vremena. Oni del nasadov, ki je zaradi bolhača zaostal, odnosno je bil pozno obrezan, ni dosegel višine žičnih naprav ter
kaže redke poganjke. Druga tretjina, ki je še pred 14 dnevi obetala srednjo letino, je pričela trpeti zaradi vladajoče suše. Le zadnja tretjina nasadov je zadovoljiva. Pri tem niso upoštevani drugoletni nasadi, ki obetajo povprečno slabo letino. Vreme je dalje neugodno, vročina in suša vladata dalje, pri tem pa so se v zadnjem času pojavile še hladne noči ter je značaj vremena glede na razliko temperature med dnevom in nočjo postal že zgodno jesenski. Ce bo ostalo to vreme, tedaj obstoja za hmelj najresnejša nevarnost, ker se pri takih klimatičnih razmerah lahko pojavijo različni škodljivci, ki lahko povzročijo veliko škodo. Neposredna nevarnost sicer še ne obstoja, pač pa povod za resno skrb. Povprečno se more stanjie označiti kot slabo-srednje. — Po poročilu iz 2at-ca, se cenijo preostale zaloge lanskega hmelja v žateškem okolišu na 1500 starih stotov.
= Naraščanje državnih dohodkov od trošarin in taks. V prvem četrtletju tekočega proračunskega leta (april—junij) so znašali dohodki od drž. trošarin po izkazu generalne direkcije davkov 198.2 milijona Din napram 162.7 milijona Din v istem razdobju preteklega leta in so se torej povečali za 35.5 milijona Din ali 22 odstotkov. Državni dohodki od taks pa so znašali 280.2 milijona Din napram 251.7 milijona Din v istem razdobju preteklega leta; povečanje znaša torej 28.5 milijona Din ali 11.4 odst. Skupno so se dohodki od trošarin in taks povečali za 04 milijonov Din od 414.4 na 4784 milijona Din.
= Konference za pospeševanje svilarstva. V početku tekočega tedna se je vršila v Beogradu več dni trajajoča konferenca za pospeševanje svilarstva. Sprejete so bile obširne re solucije, v katerih se zahteva, da država pospešuje zadružno svilarstvo. kateremu naj se, čim se primerno razvije, izroči državna svi-larska industrija. V proračunu za 1. 1929/30 naj se za pospeševanje svilarstva vnese vsota 5 milijonov Din. Dalje se v resoluciji zahteva, da naj bo svilarska produkcija prosta, da s osnuje inštitut za odgojo jajčk od sviloprejke in da naj pesebni odbor neodris-nih strokovnjakov pregleda knjige državnih svilam, ki od 1. 1924 naprej niso bile zaključene.
= Na sadni razstavi ob letošnjem jesenskem velesejmu v Ljubljani od 1. do 10. septembra bo izbrano namizno sadje tudi naprodaj v zabojih po 20 do 50 kg. Naši sadjarji pa bodo videli, kako ie treba namizno sadje odbirati in v zabojih pošiljati, da se zadovolji odjemalec. Zastopane bodo vse boljše vrste domačega s.adja, opozarjamo zlasti na izvrstno dolenjsko voščenko in štajersko mešanko.
= V zadružni register se je vpisala Gradbena zadruga, r. z. z o. z. v Slovenski Bistrici.
= Poslabšanje italijanske trgovinske bilance. Pasivnost italijanske trgovinske bilance se je v prvem polletju tek. leta povečaj na 4122 milijonov lir napram 3321 milijonov lir v prvem polletju preteklega leta. Povečanje pasivnosti je pripisati nazadovanju izvoza za preko milijarde lir, od 8008 milijonov lir v I. po'l. 1927. na 6968 milijonov lir v I. poli. tek. leta. Uvoz, ki kaže v zadnjih mesecih rastočo tedeneo, se ie napram lani zmanjša1 le od 11.829 na 11.090 milijonov lir.
= Dobava. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 4. t. m. ponudbe glede dobave 25.000 pol režasteca coleur papirja. Pogoji so na ogled pri splošnem oddelku te direkcije.
=r Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani, strojni oddelek, sprejema do 7-avgusta ponudbe glede dobave 2 kompletnih garnitur gorilcev, 1 kompletnega rezalnega gorilca, 25 m oklopne cevi, 25 m kavčukaste cevi, 1 kompletni kisikov reduciran ventil, 2 para azbestnih rokavic, 2 para očal in 10 kom. stekel za očala, do 9. avgusta ponudbe glede dobave 92 m jeklene oklopne cevi, 1300 kom. gledalnih stekel, 150 komadov stekel za brzinomere, 200 kom. stekel za pa-romere, 2100 kom. vodokaznih stekel in 100 kom. ščitnih stekel z žično mrežno vlogo, do 11. avgusta pa glede dobave 31 komadov kratkih kožuhov (kožuhi so na ogled v kurilnici, Ljubljana gl. kol.). Direkcija državnih železnic v Ljubljani, prometno-komerci-ialni oddelek, sprejema do 10. avgusta ponudbe za popravilo 14 komadov raznih dvi-Eialiiih vint, 37 komadov lesenih kadi, 1 lesenega vedra in napravo 2 komadov novih pokrovov. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 3. avgusta ponudbe glede dobave 10-000 kg portiandskega cementa v vtečah in do 6. avgusta glede dobave »Garvens« črepalk, poeinjenih cevi, iz-livk, sesalnih košev, zidarskih spon in spen za prage ter lesen, klincev.. Tozadevni vzorci in skica je interesentom na vpogled pri gradbenem oddelku te direkcije. — Gradbena sekcija Ljubljana razpisuje na dan 10. avgusta drugo licitacijo za popravo lesenega mostu čez Bistrico pri Domžalah. — Uprava državnih monopolov v Beogradu razpisuje na dan 13. avgusta licitacijo gleed dobave 65.248 kg razneea speoijalnega papirja za državno markarnico. — Glavno sanitetsko skladišče v Zemunu razpisuje na dan 10. avgusta t. 1. licitacijo glede dobave 5000 parov usnjenih copat za bolnike. Predmetni pogoji so na vpogled v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
= Dobave. Dne 14. t. m. se bo vršila pri upravi smodnišnice v Kamniku ofertalna 'i-citacija glede dobave žebljev, leskovih obro-čev, usnja, jermen, etiket, envelop, papirnih vrečic, portiandskega cementa, ščetk, deks-trina, koalina, metel, ogl.ia itd. Predmetni og'asi so na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Dne
Vremensko fioročsto
Meteorološki	* ' "»' '■■«••• 3. avgusta 1928.
V?5:n« barometra 308f< ni
Kraj	Ca s
oparovani«	
Ljubi )ana	
Manhot . . .	
Zagreb ....	&
Reoer«d t . .	
Sarajevo . . .	
Skopi je ....	
Dubrovnik . .	7
Split . . . • .	
i
30
35
s
a
E
u

^mei vetr« in brzina ' metrih
jO < 68 6 759 7
17
)j
n
24
66
6i
■S3 48
SW 2 ENE 2 E 5 p.irno E 2
co
•■J —
Ji
9 8
b t; 7
Padavine	
\	v aim <1o 1 ar.
nev:hla	2.0
nevihta	2.0
nevihta	4.0
Poročila iz Skoplj«, Dubrovnika in Splita niso dospela. Solnce vzhaja ob 4.46, zahaja ob 19.25, luna vzhaja ob 21.0, zahaja ob 6.12. Mivišia 'en leraii«« danes v Linhiiani 26.0 C, najnižja 17.0 C.
Dunajska vremenska napoved za soboto: V iiužnih Alpah najbrže bolj oblačno. Tržaška vremenska napoved sa soboto: Normalni lahki vetrovi. Nebo večinoma jasno. Temperatura od 24 do 33 stopinj. Morje nekoliko razburkano
je nekdaj slovelo v stari Grčiji po svoji modrosti.
Danes je le ona pridna gospodinja modra, katera izkoristi 7 prednosti, ki jih nudi
17. t. m. se bo vršila pri Gradbenem oddelku direkcije državnih železnic v Ljubljani ofertalna licitacija glede dobave 200.000 ks portiandskega cementa, 45.000 kg negašene-ga apna in 43.000 komadov opeke. (Posoj; so na vpcg!ed pri omenjenem oddelku.)
Borzo
3. avgusta.
Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet prilično velik, zlasti v devizah na Prago, Dunaj, Curih in Berlin Potrebo v devizah na Newyork in Trst je, kakor običajno, krila privatna ponudba, ostalo potrebo pa Narodna banka. Tečaji deviz se niso bistveno spremenili, edino deviza na London je ponovno nekoliko popustila. Med efekti je bila zaključena Ljubljanska kreditna no 128.
Na zagrebškem efektnem tržišču so danes državni papirji znatno popustili Vojna škoda je nazadovala za več točk. Promptna je bila v početku borznega sestanlta zaključena po 435, pozneje pa po 431 ter je ob zaključku sestanka notirala 43(0 — 431 (včeraj 436 do 436.5); trgovala se je še za december po 447. Tudi investicijsko je znatneje popustilo ter se je prvotno trgovalo po 87, pozneje pa po 86.5. Ob zaključku borznega sestanka je notiralo 85.5 — 86.5 (včeraj 87 — 87.75). Zasebne vrednote so bile povsem zanemarjene. Med bančnimi papirji je bila zaključena samo Jugobanka po 8S.5, med industrijskimi pa Šecerana po 470.
Devize in valuta.
Ljcbljana. Amsterdam 0—22.8625, Berlin 13.565 — 13.595 (13.58), Bruselj 0—79205, Budimpešta 9.895—9.955 (9.925). Curih 1094.1 — 1097.1 (1095.6), Dunaj 8.0154—8.0454 (8.0304), London 2J6.04 — 27G.S4 (276.44), Newyork 56.83—57.03 (56.93), Pariz 0—222.8. Praga 168.32 — 169.12 (168.72), Trst 293.65 -298.65 (297.65).
Zagreb. Amsterdam 22.8325—22.8925, Dunaj 8.0154 — 8.0454, Berlin 13.565 — 13.595, Budimpešta 9.9025 — 9.9325, Milan 296.65 do 298.65, London 276.04 — 276.84, Newvork 56.83 — 57.03. Pariz 221.8 — 223.8. Praga 168.32 — 169.12, Curih 1094.1 — 1097.1.
Trst. Beograd 335 — 33.8. Dunaj 266.75 do 272.75, Praga 56.5 — 56.8. Pariz 7465 do 74.95, London 92.72 — 92.92. Newyork 19.055 — 19.115, Curih 367 — 369; dinarji 33 5 — 34. .
D ima j. Beograd 12.435 — 12.475, Berlin 168.77 — 169.27, London 34.3575 — 34.45?5, Milan 37.02—37.12, Newvork 707.55—710.05, Praga 20.9625 — 21.0425, Curih 136.17 do 136.67; dinariii 12.39 — 12.45.
Curih. Beograd 9.128, Berlin 123.8. Ne\v-york 519.475, London 25.22, Pariz 20.325, Milan 27.18, Praga 15.3925, Budimpešta 90.555, Efekti.
Ljubl;ana. Celjska 158—0, Ljubljanska kreditna 128 — 128 (128), Kreditni zavod 170— 175, Vevče 105—0, Ruše 265—285, Stavbna 56 —0, šešir 105—0.
Zagreb. Državne vrednote; Vojna škoda 430 — 431, kasa 430 — 431, za december 446 do 448. investicijsko 85.5 — 86.5. agrarne 53 — 55; bančne vrednote: Poljo, stara emisija 17.5 — 0, nova emisija 0 — 16.5, Kreditna 85—0. Hipo 59.5—0, Jugo 88 — 88.5, Ljubljanska kreditna 126—0, Narodna 0 do 6700, Praštediona 950 — 951, Srpska 145-0; industrijske vrednote: Narodna šumska 17.5 do 30, Gutmann 220—225, Slaveks 102—110, Danica 141—0. Drava 0 — 390, šccerana 465 do 470, Tvornica vagonov 90 — 95, Union mlin 240 — 250. Vevče 105 — 110, Isis HO do 32, Dubrovačka 465 — 470, Trbovlje 460 do 470.
Beograd. Voina škoda 432.5—433, investicijsko 86 — 86.5.
Ljubljanska blagovna borza. Les: Tendenca nespremenjena. Zaključena sta bila 2 vagona hrastovih drv, fco. vag. nakl. post. po 15.50. Deželni pridelki: Tendenca nestsr^^mp-njena. Zaključkov ni bilo. Nudi se nšpniea (slov. post., mlevska tarifa, pbč. 30 drv): baška, 78/79 kg. promptna po 290—295, zn avgust po 297.5 — 300, za september po 3,'iO —302.5; turščiea: baška, slov. post., navadna voznina, plač. 30 dni po S50-352.5: or"«: baški ali slavonski za avgust po 265—270; Rtcka: »Og*, fco. Ljubljana, plač po prejemu blaga po 455—465.
Dunajska borza sa kmetijske produkte (2. t. m.) Na ameriških tržiščih je tendenca ostala bistveno nespremenjena, vendar je razpoloženje nekoliko prijaznejše. Na dimniški borzi se špekulacija ne udejstvuje v večjih kupčijah. Mlini kupujejo le najmanjše količine za trenotne potrebe. Jugoslovenska pšenica (ocarinjena s stroški) se trguje po 40.50 šilinga. V rži je malo ponudbe !er je tendenca ostala čvrsta. Tudi v turščici je tendenca ostala čvrsta, ker vlada v produkcijskih deželah dalje suša. Uradno notiraio vključno blagovnonrometni davek in -T.rina: pšenica: domača, nova 38 — 40. madžarska Tisa 42 — 42.5. jugoslovenska 40—40.5; rž: marrhfeldska 38.75 — 39, madžarska 38 do 38.25: turščica: 37.50 — 38; oves: domači 37.25—37.75, madžarski 39.25—40.25.
%
Iz
Problem gledanja na daljavo - rešen
Prenašanje živih slik in gibajočih se predmetov. — Deset slik na sekundo. — Uspehi tipskega profesorja Karolusa
in sveta
Pred nekaj dnevi so na univerzi v Lipskem uspeli prvi poskusi gledanja na daljavo z aparati, ki jih je izumil nemški profesor Karolus, izdelala pa nemška družba za radiotehniko Tele« funken.
To pot gre res za pravo gledanje na daijuvo, za prenašanje živih slik, giba? jočih se predmetov in ne kot doslej samo zs prenašanje fotografij, podpis sov in po ?<.;-sne<?a. kar je že dlje časa rešen pruo! - st* že tudi praktično uporablja, b;.:. j i gledanje na dalja, vo v bistvu n nič drugega kot prenas sanje slik, vendar je mnogo težje izs vodljivo, ker je tu — kakor pri filmu — treba vsako sekundo prenesti naj« manj 10 slik gibajočega se predmeta na oddaljeno prejemno postajo.
Očividec, ki je prisostvoval Karo. lusovim poskusom v Lipskem, opisu« je svoje vtise v naslednjih besedah: «Po svetlem laboratoriju bega polno belo oblečenih asistentov sem in tja. Predposkusi so pravkar končali. Od nekje še poje zvočnik čudne visoke melodije. Po kratkem pozdravu po« tisnejo nas radovedneže pred nekakšs no omaro s štirioglatno odprtino v sredi, ki pa je zadelana s čudno svetliš kajočo se medlico (mlečnim steklom). IVsenaokoli je tema, le tam zadaj nekje se prižiga obločnica. Poleg nas motno posveti nekaj žarnic in slišati je pritajen glas, ki svari pred prije* mom neke žice z visoko napetostjo. Tedaj zabrni motor in na medlici vz. plamti tanka svetla črta, ki šine od enega roba do drugega pa zopet nas zaj; vsakikrat hitreje, dokler ji ne moremo več slediti z očmi in se nam vidi cela medlica enakomerno osvets ljena.
Po nekaj trenotk!h se pojavijo na medlici tri črke, ki se združijo v bes sedo «Rer» ter nalahko podrhtavajo kakor besedilo na platnu v kinu.
Za tem se pokažejo slike. Najprej glava izumiteljeva, potem njegovi asistenti v belih haljah in nazadnje še slike iz različnih časnikov in revij. Po vsem tem pa pride veliko presene« čenje: Iz medlice se naenkrat izmota človeška 'roka. Čisto razločno jo vis dimo. Ni velika; cela bi šla v okvir četvornega decimetra. Roka se začne gibati: skrči se v pest, nato pa se zo« pet razklene, prime ključ, žarnice in druge predmete, ki jih nekaj časa obrača, nato pa zopet odloži.
Z odprtimi usti brez diha buljim v skrivnostno okence, in ne morem ver. jeti svojim očem, dokler slika na medlici ne začne utripati in se sleds
njič ne razblini v begajočo svetlo čr« to, ki se v nekaj trenotkih umiri in ustavi na robu tajinstvene omarice. — Šele žarnice, ki takoj nato razsvetle laboratorij, nas prikličejo nazaj v se* danjost in nas uverijo, da smo priso. stvovali samo delu človeških rok in ne nemara kakšnim čarovnijam.®
Sistem, na podlagi katerega deluje, jo Karolusovi aparati za gledanje na daljavo, je skoro natanko podoben njegovemu sistemu za prenašanje fo» tografij, ki smo ga v našem listu že opisali. Vse se vrši le še mnogo his treje. Potrebne pa so pri gledanju na daljavo nekatere spremembe v toliko, ker se živa slika n. pr. človeka ne da kakor fotografije napeti na bobnič, kjer bi ga svetlobni žarek otipal toč» ko za točko. Karolus je to težavo re* šil tako, da pred človeka postavi prav naglo se vrtečo kovinsko ploščo, ki ima v obliki spirale po vsej površini izbitih nebroj tankih luknjic, skozi katere vpada posnemajoči svetlobni žarek od človeka na svetlobno celico. V tej se različno jaka svetloba pres tvori v enakovredne impulze električs nega toka, ki se po žicah ali pa brez* žično preneso do prejemne postaje. Tukaj električni toki krmarijo, to se pravi jačajo ali pa slabe žarek močne svetlobe, ki pada na medlico kot ostra svetlobna točka, kot element slike, ki se prenaša.
Za enostavne predmete zadostuje, če se prenese vsaj 10 tisoč elementov njihove slike na prejemno medlico Če se predmet tudi giblje, je treba prenesti njegovo sliko vsaj 10 krat na sekundo, to se pravi 10 krat po 10 tisoč ali 100 tisoč elementov v sekuns di. To je sedaj uspelo kakor smo čuli. Pri gledanju na daljavo, kjer bi šlo za prenašanje velikih živih skupin n. pr. ako bi hoteli iz Ljubljane gledati kakš« no športno prireditev, ki se vrši v Berlinu, pa bi bilo treba na isti način prenašati več milijonov svetlobnih ali slikovnih elementov na sekundo iz Berlina v Ljubljano.
Na smrt obsojeni kot poizkusni materijal
Državni higijenski odsek v Havani na Kubi je sprejel soglasen sklep, po katerem bodo na smrt obsojeni kaznjenci z lastnim privoljenjem uporabljeni kot poizkusni materijal za proučavanje raka. Vcepili jim bodo na raku bolno staničje in ostanejo v opazovanju 12 let. Ce bodo po preteku te dobe še živi, jim bo kazen povsem odpuščena.
V dobi železniških nesreč
Vse naprednejše železniške uprave se trudijo, da bi po možnosti preprečile nesreče, Id se dogajajo radi nepazljivosti kakšnega uradnika ali pokvarjenosti kakšnega aparata. Avtomatična signalizacija na elektriko Je najzanesljivejši pripomoček. Na modemih postajah visi nad mizo z aparati načrt vsega tirišča, posamezne kretnice so označene z raznobarvnimi 'učkami. Te za-gorijo le v posebni postavi kretnic na progi in kažejo tako službujočemu uradniku, ali je na progi vse v redu. V slučaju nerednosti se da red upostaviti avtomatično in tudi tako fiksirati za vso progo, ki je postaja zanjo odgovorna, da je vsaka sprememba od zunaj nemogoča. Nesreče z vsemi takšnimi varnostnimi pripravami še niso popolnoma izključene, a vendar zelo
malo verjetne.
V« *vf • v	| . •••
Kopeniski čevljar v Avstriji
V juniju tega leta se je javil pri bri-gadnem poveljstvu v Linzu z odlikovanji posut častnik, se predstavil z dokumenti kompanijskega poveljnika v Kremsu, nadporočnika Jožefa Herman-na, in za zastopnika vojnega ministrstva, da bi pomagal pri naborih. Brigad-ni poveljnik in drugi častniki so mu verjeli in ga počastili s svojim kreditom. Od samega komandanta si je izposodil 1200 šilingov, še za večje vsote je oci-ganil razne trgovce in obrtnike. Potem je izginil iz Linza, a se je pojavil v raznih garnizijskih krajih Gornje Avstrijske. Povsod je kot ministrski odposlanec delal dolgove, ki jih ni nikoli vračal. Končno je bila vložena proti njemu ovadba in te dni je prišel orožnikom v pest. Razkrinkali so ga kot navadnega pijonirja Huberta Hoferja, ki so ga bili v Kremsu nagnali iz vojaške službe radi raznih nečednosti.
Angleški letalec Courtney
ie hotel s tremi spremljevalci na povodnem letalu iz Lizbone preko Oceana v Newyork. Prišel ie do Azorov, na nadaljnji poti je moral 500 mi1) od njih pristati na morju. Nevarnosti, da bi letalci utonili, ni. Dva parnika sta Jim odhitela na pomoč
Psihoza večnega leda
Dr. Behounek, ki je srečno prispel v Prago in bo sprejet od prezidenta Masaryka, da mu poroča o ponesre* čeni ekspediciji na severni tečaj, ima še vedno mnogo opraviti z reporterji, ki mu ne privoščijo miru in počitka. V nekem novinskem razgovoru se je češki učenjak precej natančno izrazil o Malmgreenovi smrti. Po njegovi sodbi je bil Malmgreen edini član ekspedicije, ki je res nekaj vedel o severnem tečaju. Drugače je bil pe* simist.. Na Italijane ni dal prav nič, ker ni zaupal njihovi odpornosti.
Pred poletom na tečaj je rekel Be» houneku: «Ta bi bila lepa, če bi pone. srečili kje na ledu! Žalostnejšega konca si ne morem misliti!« Tako je sodil Malmgreen o Italijanih. Nobile pa, ki ga drugače imenu ie Behounek «veščaka» v polarnih zadevah, je bil kakor otrok. Zanašal se je samo na Malmgreena. Ko se je trojica napotila iskat pomoči za kolonijo na ledu, je general toplo priporočal Malmgreenu, naj stori vse kar more, da jim pošlje pomoč. Na Zappija in Mariana se ni Nobile prav nič zanašal.
Najneverjetnejše se zdi Behouneku, da so izginila iz Malmgreenovih že« pov pisma, ki mu jih je izročil na pot. Medtem, ko so drugi člani ekspedicije dali pisma za svojce Zappiju in Ma« ranu, je dal Behounek svojo pošto švedskemu učenjaku. Ta pisma so se izgubila. Radiolog pravi, da je prepris čan, da Malmgreen teh pisem ni ras vrgel in da bi jih bil sigurno izročil enemu izmed potnih tovarišev z nas ročilom, naj jih nese dalie.
Psihoze večnega ledu so strašne. Kaj pomeni boi za življenje v takšnih okoliščinah, izhaja že iz tega, da je Zappi pustil ležati Mariana na ledu, sam pa je bil dobro obut in oblečen. In Mariano ie bil zadnjih petnajst let ed^n naiboliših Zappiievih prijateljev.
Dr. Behounek je zakliučil: «Meni ni znano, kako je umrl Malmgreen in koliko sta Zapoi in Mariano sokriva njegove smrti. Težko je sploh reči, če ju zadene kakšna krivda.»
In zopet železniška nesreča!
Eno postajo pred Budjejovicami se je pripetila težka železniška nesreča. Brzovlak, ki vozi iz Gradeža v Prago, je zadel v potniški vlak, ki je čakal na postaji. Oba stroja sta bila razbita, več vagonov, polnih potujočega obs činstva, istotako. Od na tla vrženih kovčkov in raztreščenih šip je bilo lažje ranjenih 50 oseb, 6 pa težje, med njimi na srečo nobena smrtno. Takoj je priteklo na kraj nesreče orožništvo in postajno osobje, ki je po štiriurnem težkem delu odpravilo vse ranjence in očistilo progo. Z novi* mi lokomotivami sta mogla nato oba vlaka odvoziti po svoji poti. Nesrečo je zakrivil strojevodja brzovlaka, ki je prezrl znamenje, da mora voziti počasneje. To je storil šele tedaj, ko je ugledal osebni vlak in se mu je po« srečilo, da je vsaj deloma zavrl brzes či stroj, drugače bi bila katastrofa še vse večja.
Peta velika erupcija ognjenika na Filipinih
Iz Manile poročajo, da je začel ognjenik Mayon na Filipinskih otokih zopet močno delovati. Odprlo se je novo žrelo, iz katerega se vali lava v takšnem obsegu, da beži prebivalstvo na vse strani. Lava se je izlila v smeri proti albayskemu kolodvoru. Sedanji izbruh je peta velika erupcija tega ognjenika in najznatnejša izza 1. 1900.
Mayon leži 2520 m nad morjem na južnem delu otoka Luzona na Filipinih. Štiri velike erupcije iz njegovega žrela zaznamuje zgodovina v letih: 1766, 1814, 1877 in 1900.
Čeprav je letošnji izbruh zelo močan, ni prebivalstva nič kaj posebno presenetil. Že več mesecev je bilo opažati v okolici vulkana podzemsko bobnenje in gibanje. Ozemlje Nizozemske Indije je sploh zelo vulkanično. Ognjenikov je tod okoli brez števila. Lava pa ni tako huda kakor drugod. Iz žrela leti samo pepel in nekakšno blato, ki pa seveda tudi ni prijetno.
V kolikor niso tla Filipinskih otokov vulkanična, jih pokrivajo pragozdovi. Tudi riževa polja niso v teh krajih majhna. Ljudje pa žive gosto naseljeni drug poleg drugega, da si ob času nesreče lahko hitro pomagajo.
Čudno maščevanje gledališke igralke
Na Elizejskih poljih v Parizu se je zgodil svojevrsten atentat. Menda mu še ni bilo enakega. Gledališki impre* sarij Douchy se je vozil v svojem luksuznem avtomobilu. Na nekem kri* žišču ga je ustavil prometni redar. V istem hipu je zavozil drug avto od zadaj v impresarijevega in ga čisto razbil. V drugem avtu je bila igralka Gagan, ki je na policiji izjavila, da se je hotela nad Douchvjem maščevati, ker ji ta že dalj časa dolguje večjo vsoto denarja.
Fosgen venomer
Iz Hamburga poročajo, da so odkrili na tamošnji postaji v nenavadnih okoliščinah s fosgenom napolnjeno bombo, ki jo je poslala neka berlinska tvrdka neki hamburški, ne da bi v tovornem listu navedla, za kakšno nevarno blago gre. Na isti postaji se je vnelo v skladišču več zabojev z odrabljenimi filmi. Ogenj se je razširjal s silno naglico, tako da ga je gasilno moštvo komaj še omejilo. V enem izmed bližnjih zabojev, ki jih je začel ogenj že lizati. so našli množino strelnega bombaža, v neposredni bližini je bilo skladišče bencina in blizu njega že omenjena velika bomba s fosgenom!! Listi se vprašujejo, kaj bi se bilo vse zgodilo, da niso gasilci uspeli v svojih naporih. Zahtevajo, naj se nevarna najdba takoj uniči.
Kingsbay
»Torej Nobile se Je odpeljal t plombiranem
vagonu?«
»Če bi sedaj Mussoliniju plombirali usta, bi bilo ustreženo vsej Evropi.«
Drama v poštnem uradu
Iz Bratislave poročajo, da se je zgo« dila v poštnem uradu slovaškega kra* ja Skalicza krvava drama. 19 letnega poštnega uradnika Karla Totha je za* sačil neki tovariš, ko se je hotel pola« stiti pisma iz Amerike. Poštni načel* nik je pozval Totha na odgovor. Med zaslišanjem je potegnil ta hipoma re« volver iz žepa in ga sprožil na načel* nika, nato je izvršil samomor. Načel« nika je zgrešil. Hišna preiskava pri Tothu je odkrila več sto ameriških pisem, iz katerih je bil pobral prilo« žene dolarske bankovce.
Na avtobusu znorela
Na avtobusu, ki vozi med italijanskima mestoma Monzo in Serignom, se je pripetil nenavaden slučaj. Neka mlada potnica je med vožnjo zaspala. Ko se je prebudila, so opazili, da je znorela. Odvedli so jo v bolnišnico, kjer so zdravniki izjavili, da se ji je omračil um zaradi kakšne strašne sani je.	_
Kaznovani jezuit
Pred okrajnim sodiščem v St. Pol* tenu na Nižjeavstrijskem se je moral zagovarjati jezuitski pater Kaspar Baudenbacher radi žaljenja zakonito priznane cerkve. Baudenbacher je v neki pridigi dejal, da je poroka med katolikom in protestantinjo, če se iz* vrši v protestantski cerkvi, neveljav* na. To pa radi tega, ker ta cerkev ni posvečena in nalikuje v tej lastnosti kravjemu hlevu. Krepkobefeedni pater je bil obsojen na teden dni strogega zapora, toda pogojno.


■fSL



it C
'hm

if'
j 11,, '- M j
mmmM
mL^mtfl-^r
Sm /
1
t'
'■teftk) <1 i
%

m*?
iii^lA
V travi: »Kako je krasno biti končno daleč od teh presnetih avtov!«
Maurice Dekobra:
Vojvodinja in njene muhe
Vojvodinja Bayswaterska je vzela telefonsko slušalo v roko.
»Halo! Vi, Mortimer?« je rekla s trudnim glasom. »Ne. nocoj me ni volja, da bi večerjala z vami v »Orhidejah«. Ona kozmopolitska družba mi gre že na živce. Te menažerije ne morem več prenašati. Ne, za nikako ceno!... Tudi vam na ljubo ne! ... Vi ste prav takšen snob kakor vsi drugi... Nocoj si želim preprostejše zabave ... Torej jutri!...«
Vojvodinja Daphne Bayswaterska je postavila aparat nazaj na mizico iz li-monovega lesa; nato si je jela pred velikim ogledalom popravljati podvezo, ne meneč se za natakarja, ki je leno pospravljal prazne čaše. Medtem se je pojavila tudi sobarica s črno večerno toaleto in srebrnimi čeveljčki, posutimi z ametisti. Vojvodinja se je obrnila k natakarju:
»Recite šoferju, da ga nocoj ne potrebujem več . . .«
»Kakor ukažete, visokost!«
Nato je mignila sobarici in se je jela slačiti s tisto dovršeno pariško brezstid-nostjo velike dame, ki v siužinčadi ne vidi ljudi.
»Še nekaj! ... Recite vratarju, naj naroči taksi za osmo uto.c
»Kakor ukažete, visokost!«
Natakar je odšel. Sobarica je dala gospodarici rokavice, z biserjem okrašeno torbico in svežnjič tisočakov, platinasto zapestno uro in majhno knjižico z naslovom »Vodnik po Parizu«.
»Ali se bo vojvodinja kasno vrnila?«
»Morda se vobče ne vrnem. Nocoj grem na lov za pustolovščinami. Ako me jutri ob desetih še ne bo domov, po-zovite policijo.«
»Kakor ukažete, visokost!«
Daphne se je z dvigalom spustila v preddurje, ne meneč se za dva gospoda v smokingu, ki sta zadivljeno gleda'a plavolaso lepoto, ko je šla mimo njiju. Vratar je uslužno priskočil in odprl vrata.
»Taksi že čaka!« je rekel in se globoko priklonil. »Visokost se izvoli peljati v gledališče?«
»Ne, v Botanični vrt. Povejte šoferju!«
Daphne je stopila v voz. In medtem ko je šofer vozil preko butvarov, ki so bili prepolni ljudi, ea je Daphne izpod čela opazovala. Videla ie njegovo lepo oblikovano in skrbno počesano glavo. Nagnila se je naprej, da bi ga bo'je videla. Imel je lep profil in je bil gladko obrit.
Na vogalu Sebastopolskega bulvara je potrkala na steklo in dala šoferju
znak, naj ustavi voz. Nato je rekla:
»Premislila sem se, ne pojdem v Botanični vrt.«
»Kakor izvolite, milostiva.«
»Ali poznate kak majhen, primeren restoran tu v bližini, na koncu bulvara? Rada bi večerjala.«
»Tu ni finih lokalov.«
»Izvrstno! Saj finega tudi ne želim!«
»Tedaj bi vam priporočil .Strica Leopolda'. Ža dvanajst frankov dobite izredno dober menu.«
»Nu, dobro! Dinirala bova skupaj pri •.Stricu Leopoldu'.«
Šofer se je naglo okrenil na sedežu. Ona je pogodila njegove misli in hitro dodala:
»Da, skupaj; če vam ugajam, kakopak! . . .«
»Ali, milostiva!«
»Nu, tedai je v redu — go ahead!«
Avto ie kmalu obstal pred »Stricem Leopoldom'.
Daphne je stopila iz voza in mahnila šoferju, naj gre ž njo. Le-ta je obotav-Ijaje se vstal s sedeža.
»Milostiva. ali ste me res povabili? . Res ne vem . . .«
»Da, povabila sem vas, da dinirate z menoj. Ali se bojite, da vas ne bi kompromitirala?«
»Nikakor ne, milostiva!«
Daphne in njen gost sta sedla, za maj-
hno mizo. Na desni sta dva mladeniča, po vsej priliki nameščenca v kaki bližnji trgovini, končavala večerjo. Na levi sta dve dami, na videz varijetejski ko-ristki, plačevali svoj račun. Šofer se je vprašal, kdo bi utegnila biti ta elegantna Angležinja, ki se ni sramovala sedeti z navadnim proletarcem za isto mizo. Daphne pa je pozorno opazovala svojega gosta. Ugajal ji je ta lepi šofer s sivimi, presunljivimi očmi, ki je tako pravilno jedel. V njegovih očeh je bilo nekaj trdega in okrutnega, kar je obetalo njeni prigodi poseben čar.
Ta lepi dečko je brez dvoma imel preteklost. Kaj neki je bil prej? Morda trgovec z belim blagom ali kaznjenec, ki je bil sklenil, da si bo pošteno služil svoj kruh?
Zdel se ji je interesanten. ker je trdovratno molčal. Kadar ga je kaj vprašala, se je znal vešče ogniti določenemu odgovoru. Življenje mu je bilo očividno zaprta knjiga, ki je ni rad prelistaval pred drugimi ljudmi. »Tem bolje,« si je mislila vojvodinja, »saj sem se itak odločila, da nocoj večerjam s piebejcem, ki mu teži vest temna prošlost. Boljšega nisem mogla najti. Bog prigode je z menoj!«
Zazdelo se ji je, da se je je šofer dotaknil s kolenom. Ona se je še tesneje stisnila k njemu. Vse telo ji je sprelete-
la dotlej nepoznana slast. Kako ji bodo prijateljice zavidale to senzacijo! Za ta občutek bi rade dale tisoč funtov! Šofer se je lahno dotaknil njene roke. Vzdržala je njegov pogled in nekam vročično zamrmrala:
»Ali veste, koga ste se zdaj dotaknili?« »Ne.«
»Dotaknili ste se roke vojvodinje Bayswaterske.«
Pogledala mu je v oči, ker je hotela videti, kako bo ta vest nanj učinkovala. Toda šofer se je porogljivo nasmehnil in odgovoril:
»Ker ste iskreni, hočem biti tudi jaz. Jaz sem veliki knez Dimitrij. Ako ne verjamete, evo mojih listin.«
Toda vojvodinja se ni niti ozrla v njegove papirje. Vsa zelena od jeze je vstala in vrgla stotak na mizo:
»Bože,« je viknila besna, »kako glu-po, da ste mi povedali! Vsa romantika nocojšnjega večera je šla po vodi! . . .
O, vi___prokleti bedak!«
Ponosno je odšla iz krčme. Mala natakarica je nežno in sočutno pogledala lepega šoferja:
»Vaša prijateljica je zelo muhasta, kaj?«
On pa je odmahnil z roko: »Kaš hpčete! Tudi ona je samo žen^ ska!«
Harx>aXcu isu vsa. čLopit/i,, Učoi^sa, malih oglasov, jt, poslah> na. Oglasni od, dJUk -Jutra,', JLuibljano,. VreJimoua.Tal. sb.
JLaJU, oglcuri,, ]ti slu. £ijo f posrtsiotjaJsva> in* socijaL rut, ncunsuiA, obclnsLoa,. vsaka, bisasisju 30 pcu~. — Naj -manjši zrutsak Visu 5--. Pristojbina, zxu šifro dinJ-.
da ma pošljemo naslove od malih oglasov ali da ma pošljemo kake informacije, naj v pismo priloži ma-nipulacijsko pristojbino.
sicer ne bo prejel odgovora.
Ujv pristojbin*, ji vposlcu ti obanasn z naročilom,, si • cts-st oglasi m prvobcuo. čekovno račun, poštne, lira, rulnvca Ljubljana, št. 11S42.
<, ds^purotsasofo, un, -oglcuru trgovskima, ali nikJlasrCncga, značaja,: vsaka, basa-da/ D m, r-. — Naj-nasij/i znesek Vin, to- Pristojbina, za, šijrv Visi, 5 -.
Hiše, posestva, vile
ln restavracijo proda Re alitetaa pisarna v Ljubljani, Miklošičeva 14. 24936
OGLASNI ODDELEK »JUTRA«.

rrM K
Strugar. vajenca
boljšega, sprejme Franc Rojina, Ljubljana, Wolfova ulica 6.	24741
Kolar. pomočnika
dobro izurjenega sprejme takoj Josip Kordeš, Sušak.
24815
Inteligentno damo
■ perfektnim znanjem slovenskega (lahko tudi hrvaškega), nemškega, francoskega alj angleškega jezika J š i e m kot pomoč gospodinji. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro •Zaupna oseba». Priložiti je
»pričevala in sliko. 24722 »- -
Klepar, vajenca
^ primerno Šolsko izobrazbo, najraje z dežele, »prejme takoj Ivan Rueh, kleparski mojster v Metliki 59 24714
Blagajničarko
e&četoico iščem za večjo trgovino. — Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutri* pod šifro »Blagaj-ričarioa*.	24890
Kuharico
perfektno in samostojno — Jšiem s 15. avgustom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutri*	24907
Kuharico
perfektno in samostojno — Iščem za na deželo. Po-Budbe na oglasni oddelek «Jutra* pod »Zvesta*.
24906
Vajenca
»a sedlarsko obrt, s hrano ln sts.no vanjetm pri mojstru sprejme takoj Ivan Molek, sedlar na Vrhniki 8*871
Kavarn, natakarico
veščo v perfektnem servi-ranju išče za takoj Velika kavarna v Mariboru. 24981
Vajenca
poštenih staršev sprejmem takoj za mesarsko in pre-kajevalsko obrt. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
24927
Trgovski potnik
kot začetnik gre 8 mesece brezplačno Vešč je popolnoma čevljarske, manufak turne in špecerijske stroke. Nastopi lahko takoj ali kasneje Naslov v oglas, oddelku «Jutra». 24807
Učenca
»aobraženega in krejftega sprejmem v večjo trgovino. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra* pod »Kreipai*.
24917
Postrežnico
ki bi opravljala delo hišnice sprejmem takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	24910
Mesar, in prekafe-valskega pomočnika
ki zna dobro prekajevati in tudi nakupovati, sprejmem takoj. Naslov v ogl. oddelku »Jutra*	24S82
Vajenca ln vajenko
s potrebno šolsko izobrazbo sprejmem v manufakturno trgovino Ponudbe na ogl oddelek »Jutra* pod šifro »Brez hrane in stanovanja* 24656
t- ---
Brivski pomočnik
trot poslovodjo, dober delavec. onduler, samostojna moč, služba stalna išče Janko Meznarič, brivec in damski frizer, Jesenice — Gorenjsko.	24861
2 mizar, pomočnika
dobro izurjena sprejme takoj v stalno delo Franc Tomšič, mizarstvo, Zgornji Kašelj 64, pošta D. M. v Polju'	24900
2 učenca
krepka in poštena, sprejmem takoj v večjo trgovino na deželi, z oskrbo v hiši. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifre »Pošten učenec*. 24884
Dobro dekle
ra v;a hišna dela. iščem ra Zemun. Naslov: Milica Puijo, Rogaška Slatina — Ljubljanski dom. 24974
Učenca
pridnega in poštenega, s primerno šolsko izobrazbo, ki ima veselje do trgovine t mešanim blagom, sprejmem takoj v Ljubljani — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Pošten 119*.
24922-a f —
2 učenki
ra strojno pletenje sprejmem takoj na Selu št, 41, pošta Moste pri Ljubljani.
24937
Tesar in železokri-vec za železobeton
dobi -lužbo pri ing Rudolf Treo. Ljubljana. Gosposvet-ska cesta št. 12. 24942
Stavbni polir
vesten, trezen, samostojen ln izurjen, dobi mesto za visoke zgradbe, vešč slov. in nemškega jezika z dolgotrajno prakso, dobrimi spričevali Stalna služba in do-bra plača. Ponudbe na podružnico »Jutra* v Mariboru pod »Poštenjak 4500*.
£1986
Potnik
za vinsko stroko, dobi tako) mesto Prednost imajo osebe, ki imajo dobre stike z gostilničarji in restavra-terji Ponudbe pod značko • Vinsk) potnik* na oglasni oddelek »Jutra*. 24608
Velik dobiček
Iščemo moške in ženske v vseh mestih, za razprodajo novega patenta. Ponudbe poj »Rapid* na oglasni oddelek »Jutra*.	24296
Postrežnico
sprejmem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 24911
Zaslužek nudim
takoj vsakemu, z mesečno visoko plačo — trajna eksistenca. Pišite na podružnico »Jutra* v Celju pod šifro »Priloga* in priložite Din 4 50 v znamkah. 24969
Francoščino
uspešno poučuje francoski akademik ter daje koaver-zacijo po 10 Din od are. Pismene ponudbe na oglas oddelek »Jutra* pod šifro »Parfait*.	24567
Francoščino
in nemščino
poučujem in dajem konver-zacijo po najboljši metodi. Stari trg 3/II — desno.
24918
Vse predmete
realn e gimnazije poučuje abiturijent. Naslov v ogl. oddelku »Jutra* pod šifro »Izpit*.	24931
Srednješolec
pripravlja z uspehom k po-navljalnim izpitom. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Uspeh*.
24729
Zobotehn.
asistent
i večletno
samostojen in prakso, išče mesta Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Stalno mesto* 24857
Deklica
stara 16 let, z meščansko šolo, želi stopiti v trgovino z mešanim blagom v trgu ali mestu, kot učenka Tozadevna pojasnila daje Anton S t a m o 1, krojaški mojster, Žalec.	23576
Mlad trg. pomočnik
prijetne zunanjosti, agilen in spreten v vseh strokah, vešč bilancist, kalkulant, skladiščnik in potnik, z večletno prakso, išče službo za takoj. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Marljiv*
Pekovski pomočnik
mlajši, zmožen vsega dela, išče službe. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Pek*	24899
Šofer
perfekten karamboliet, išče slučajnega mesta k novemu ali vsaj ■ dobremu avtomobilu — starih je sit Kar bo polomil zna sam popraviti. Cenjene slučajne ponudbi na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Sofer-humorist*.	24847
Šivilja za perilo
išče službe Po najnižji ceni sprejme delo tudi na dom. Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra*. 24878
Šivilja
iz boljše hiše na deželi, z lastnim, pcpolnoma novim šivalnim strojem, vajena vsakega dela, želi kakršnokoli službo. Ponudbe na oglaeni oddelek »Jutra* pod »Tiha tn pridna*.
2 trg. pomočnika
sedaj zaposlena v veletrgovini, želita premeniti mesto. — Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Poštena moč*.	24895
Gospodična
zmožna 10—15 000 Din kavcije, želi premeniti službo blagajničarke, ozir. plačilne natakarice Reflektira le na boljše mesto Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Plačilna natakarica*.	24929
Pridno dekle
išče službo k boljši rodbini Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	24922
Ekonom
oženjen, vojaščine prost, star 28 det, išče službo oskrbnika na kakem večjem posestva. Eventuelno prevzame tudi mesto lesnega manipulanta ali skladiščnika. ima temu primerna spričevala. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »St. 1928*.	24932
Štedilnik
dobro ohranjen poceni proda Andlovic, Stara pot 15.
24934
Pozor, trgovci in obrtniki!
ponedeljek, dne 6.
gusta t. i žu h St
Krojač
trezen, soliden ln po? t en
išče mesto hišnika
v kaki boljši hiši ali vili v Ljubljani, za takoj ali pozneje, kjer bi postal samostojen obrtnik Oženjen in brez otrok. — Cenjene ponudbe na oglas oddelek »Jutra* pod šifro »London« 24943
Službo za popoldanske in večerne ure
kot dostavljalee, tekač, sluga ali kaj sličnega išče vesten in priden mladenič Na razpolago ima lastno kolo Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* ped »Takoj*.	..... 24938
Mesarski pomočnik
mlad, zdrav ta pošten. Išče mesta za prakticiranje pre-kajevalske obrti. Prevzame tndi službo za sekanje. Naslov pri podružnici »Jutra* v Celju.
Dekle
pridno in pošteno, išče službo natakarice — najraje na deželi. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Zanesljiva 1000*. 24963
Pridna Slovenka
zmožna vseh hišnih del in nekaj kuhe, išče službo z 10. t. m. Naslov v oglas. odd«lku »Jutra*. 24962
Državni vpokojenec
trgovsko izobražen, *lov in nem strojepisec, želi službo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 24983
Malo ledno omaro
prodam na Rimski cesti št 9/m. vrata 15. 24819
av-
vrši v Ormo-19 prostovoljno javna prodaja Proda se nova manufakturna Stelaža. dolga 7 m, visoka 3 20 m in globoka 80 cm. hrastova trgovska miza (pult), Črna hrastova pisal miza, glad ka ta z zelenim euknom, klubeva garnitura iz pravega krokodilovega asoja velika omara (starinska) za trg korespondenco, stiskalnica za kopiranje, stojalo za moko s 4 predali ter različen drug trgovski inventar; dalje kompletna črna hrastova ebednica, obstoječa U 8 stolov, mize in 2 kredenc z belimi marmornatimi ploščami, divana z ircali in stojala za aro; klavir znamke »Werner*. kočij« r Bsnjato streho, lovski vsziBek za 4 osebej i težka vezeva, platonski voz z 2000 kg nosilne moči. -;novprežni voz, enovprežne ■■ani teT različno poljsk >rodje. Ogledati te more pri pooblaščenem prodajalcu Rudolfu Anderlič v Ormožu.	24716
Novo moško kolo
zamenjam za dobro ohranjeno
žensko kolo
ali pa prodam. Poizve se na Poljanski cesti št 18.
24648
Damska kolesa
po izvanrsdno nizkih -cenah nudi Oton Zemelrok. Marijin trg 8.	24948
Maline kupuje
Lovro Sebenik, Ljubljana, Knezova ulica.	24971
Motorno kolo
s prikolico za 6000 Din prodam, event tudi posamezno. Ponudbe pod znački • Escelsior* na oglasni oddelek »Jutra*.	24771
F. N. motorno kolo
500 ccm ohv tovarniško no vo na 12 mesečnih obro kov brez aaplačila prodam H ELenda. Ljubljana Moct ai trg 17	242-29
Avto
štirisedežen »Peugeot*, pripraven za potovanj«, za Din 17.000 in šest sedežni Puch VIII Tpe, z dobro pnevma tiko za 14.000 D;a proda Florjančič, Dunajska c 9.
24954
Zapravljivček (brek)
naprodaj v Rožni dolini, cesta IV,
J\24.
24581
Eleganten voz
(Jagdgumiradl) ▼ dobrem stanju naprodaj na Sv Petra cesti 71.	24720
Otroški voziček
ponikljan in na peresih, ep-: lo ugodno naprodaj v hotelu »Tivoli*, Ljubljana.
24912
Otroški voziček
s streho, malo rabljen, naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 24944
Otroški voziček
dobfo ohranjen, naprodaj Privoz 8.	24574
Kuhinjska kredenca
lepa, i uro ta zofa radi selitve naprodaj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 24855
Spalnica
orehova, skoraj nova., naprodaj v Šiški, Slovenska ulica 36.	24920
Lepo posestvo
v najlepši legi na Dolenjskem, ob cesti, obstoječe iz zidane hiše, gospodar, poslopij, v dobrem stanju, njiv za 12 mernikov po-setve, kjer se lahko redi 4 goveje živine, 2 vinogradov s pridelkom 20 hI vina, lepih gozdov, prostovoljno prodam. Pojasnila daje lastnik Anton Kurnik, Roviše 12, pošta Sevnica ob Savi.	24889
Stare kovine
kakor baker. medenino, ostružke medi, svinec, cin-klim, akumulator plošče, svinčene črke. železo, litino, šuplje, avtopume, rabljene tračnice, vagonete, traverze. stare neuporab-ljive stroje kupuje ta plača najbolje »Calin*, k. d.. Zagreb. Mandaličina 1-b.
158
Kozarce od kumare
š 5, 2 ta 1 1 kupuje tvrdka F R Rham, Miklošičeva
cesta 8.
24750
t:
Mizarja - družabnika
z nekaj tisoč Din sprejmem takoj v svrho povečanja in razširjenja mizar, delavnice. Fr C., Ogulin — hiši Capudra — Hrvatske.
24903
Za skupno otvoritev
damskega salona iščem inteligentno damo (šiviljo) nekaj kapitala. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Otvoritev*.	24973
Stavbna parcela
1400 ms v mestu naprodaj. Na parceli je že ca 100 m5 materijala ta 1 vagon apna ter vodovod. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Parcela 28* 24894-a
Hišo (vilo)
obsegajočo qo 5 sob. kopalnico. pritikline ta vrt, vzamem v najem. Prednost v smeri Bežigrad — Dunajska cesta. Ponudbe t natančnim opisom ta navedbo najemnine na oglasni odde lok »Jutra* pod šifro »Vrti 24777
£omi®lte 'ion Jj©ifco<s@
Izvirna oravljica s slikami za deco.
SolHsia tetka Metka.
Osupli so Stali palčki in gledali čarovnika, zakaj vsi na mah so spoznali v njem moža, ki so ga bili rešili iz mreže. Modroglav se jim prijazno nasmehne, rekoč: »Vem, da ste prišli zaradi ukradenega lonca. Stopite z menoj, takoj bomo vedeli, kdo Je tat!« Vsi veseli so zlezli palčki po strmih stopnicah v čarovnikovo stanovanje.
Velik travnik
12 oralcv prodam v Mest nem logu — Ponudbe pod • Cesta dveh cesarjev* na oglasni oddelek »Jutra*.
24957
Hišo na Gorenjskem
z dobro vpeljano trgovino gostilno ta gospodarskim poslopjem, vrtom ter njivami prodam v prijaznem kraju. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 24956
Hrastove parkete
Vam dobavlja najugodneje tovarna Alojzij Kane — Mengei	23652
Mehak tesan les
(uzo trieste i bordonali) in hrastove podnice potrebujem. Točne ponudbe 8 ceno in količino na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Les ta podnice*. 24925
Trboveljski cement
traverze, strešna lepenka, okovje za stavbe ta pohištvo, cevi, pumpe, kopalne banje, kloseti, vedno najceneje pri Fr. Stupici v Ljubljani, Gosposvetska 1 24897
Iščem lokal
ali pripraven prostor za trgovino na deželi, na prometnem kraju Otvorim trgovino tudi na novo, ker hna.m ves inventar. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Prostor*.	24566
Velik lokal
lep in suh. primeren za skladišče aJi shrambo pohištva, event. tudi za stanovanje oddam s 1. septembrom. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 24879
Mesnico
z vsem inventarjem prodam na prometnem kraju. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	24924
Brivnico
krasno, 8 postrežb z vodovodi, 6 pomočnikov, v centru Zagreba prodam za Din 70.000. — »Unaon*, Zagreb, Ilira 104 Družabništvo mogoče.	24965
Pisarniške prostore
dvakrat po 2 »obi ta 3 sobe oddam Pripravno tU'li za zobozdravnika. Ponudbe na
oglasni oddelek »Jutra* pod
iUHHH*an)a
Stanovanje
lepo, pripravno za vpoko-jenca ali krojača, oddam v prometnem kraja na deželi Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	24867
Stanovanje
3 parketiranib sob, sobe za služkinjo in pritiklin. z vodovodom ta elektriko oddam za 1100 Din. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 24877
Lepo stanovanje
s petimi sobami
in lokal
oddam v novi bišj na Miklošičevi cesti — nasproti hotela »Union*. Pojasnila na Kralja Petra trgu št. 8, visoko pritličje, levo.
24905
Stanovanje
2—4 sob s pritiklinami, v stari ali novi hiši za november Išče mirna stranka brez otrok. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Mirna stranka 1». 24876
Stanovanje
1—2 seb, kuhinje ta priti klin ter oetoniranim prostorom za delavnico iščom. Ponudb« na oglas, oddelek •Jutra* pod značko »Pre-kajevalec*,	24940
Stanovanje
išče štiričlanska družina. — Dopise na oglasni oddelek • Jutra* pod šifro »Cista in mirna*.	24950
Stanovanje
komfortno, oddam t 1. novembrom v novj hlSi, v bližini Sv. Krištofa. Po jasnila daje hišnik v Gosposki ulici 6.	24953
Stanovanje
2 sob, kuhinje, verande ta pritiklin oddam t 1. septembrom zakonskemu paru brez otrok. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod •Vila pri Tivolija 1600*
24959
Opremljeno sobico
lepo, oddan boljšemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 24870
Opremljeno sobo
oddam boljšemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	24660
Čisto sobo
oddam z dvema ali sno posteljo, v Slomškovi ulici
št. 16/11.
24831
Gospoda
sprejmem na stanovanje f
zajtrkom. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 24903
«Korotan»
Hvala! ReS mene in teb« Poljub«. Zl&tko. 24961
Želim dopisovati
z inteligentno gospodično mlajšo (mogoče Maribor
tanko) — poznejše po: stvo ni izključeno. Cenjene dopise prosim na oglaeni oddelek »Jutra* pod šifro »Mladost*.	24712

HM
Sobo
s posebnim vhodom ln električno razsvetljavo, v sredini mesta oddam takoj ali g 15 avgustom boljšemu gospodu. Naslov v ogl. oddelku »Jutra*. 24875
Prazno sobo
parketirano — s posebnim vbodom ta elektriko oddam take j boljši samski osebi Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*	24791
Sobo
s souporabo kuhinje oddam takoj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 24921
Prazno sobo
v sredini mesta, v pritličju, s posebnim vhodom iz veže. iščem. — Ponudbe pod »Mala sobica* na oglasni oddelek »Jutra*. 24885
Veliko prazno sobo
parketirano, z elektriko in posebnim vhodom oddam takoj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 24928
Na stanovanje
sprejmem preprostega gospoda na Mestnem trgu št. 24/1.	24935
Popisi
«Morje»
Sestanek mogoč.
24887
Za dijakinjo
iščem blizu drž u8iteljišča pri fini rodbini ali vdovi stanovanje. Event ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Zanesljiva 805*.
24805
•Blizu sodišča*.
24958
Trgovino
z mešanim blagom, vzamem na prometnem kraju takoj v najem Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Gotovo plačilo*. 24639
Trgovski lokal
na najprometnejši točki Ljubljane VII, z vsem inventarjem oddam v najem za 60.000 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Specerija-koloniale* 24913
Profesor, družina
sprejme dijakinjo iz dobre hiše na brano ta stanovanje Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	24835
Za prvošolca
iz boljše rodbine jščem stanovanje s hrano pri kaki prof družini Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Profesorjeva družina*.
24904
Dijaka
sprejmem v popolno oskrbo Na razpolago klavir ta inštruktor. Ponudbe na ogl oddelek »Jutra* pod šifro »Dobro nadzorstvo*. 24915
Gospodične
sprejmem na dobro hrano ■Dnevno močnata jed. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	24817
Sostanovalca
sprejmem za 150 Din v sredini mesta. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
24895
Dve sobi
oddam skupno ali posa mezno — Vprašati v vili Stadion, Dunajska cesta
24842
Sobo s kuhinjo
ali piazno sobo • štedu n;kom iščeta mirna zakon ca brez otrok, ne predaleč od centra Ponudbe na ogl oddelek »Jutra* pod šifro <Zm»rn» najemnina* 24243
«Valentino»
Dvignite odgovor .. Po-zdravčekj	24891
Ivo
Zaenkrat ostalo pri starem. Oglasi se takoj. Poljube.
24893
Nova pot k sreči in uspehu!
Senzacijonalen uspeh ta sreča na temelju dvanajstletnega grafološkega študija, več kot 10.000 rokopisov diskretno ta natančno pojasnjenih — Razreši vsa vprašanja življenja iz preteklosti, sedanjosti ta pri-hodnjosti. Zadostuje 20 besed rokopisa, datum rojstva in Vaš naslov Honorar na željo od 20 Din dalje 2 do i0 strani koncept, pisma. Drugi dan sledi odgovor. Profesor in grafolog De Morton. grafološki inštitut, Vila Svetli Linhartova 28. Ljubljana 24854
Vrtni koncert
d a n e i zvečer v gostilni »Amerika* na Glincah. — Igra godba »Gradašca*
24930
Prijatelj!
Kadar obiščeš staroznaao
mesto
Višnjo goro
ne pozabi se oglasiti ▼ gostilni Nadrah. — Le tam dobii pristnega" Metličana 24765
&2ZSEM
Klavir
po izredns nizki ceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 24896
Gitaro, nove citre
in 8 harcer-kanarčke prodam. Naslov v oglasnem o^lelku »Jutra*. 24941
Doberman
rujav; mlad, se je zatekel. Vrniti ga je proti nagradi na naslov, Id je v oglas oddelku »Jutra*. 24736

200 Din nagrade
dam onemu, ki mi vrne izgubljeno uro, na čije pokrovu je grb z napisom »Vojna akademija*. Oddati v oglas, oddelku »Jutra* 24914
Tamburirni stroj
pletilne stroje 10/60, 8/60. 6/80. 5100 in 200 kg prima kamgarn volne 2/16 po Din 112 kg prodam. Stroji še malo rabljeni Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
24756
Parni kotel
stoječ, 5 HP, 8 atni., v obratu, je pod zelo ugodnimi pogoji takoj naprodaj — Erman & Arhar, st Vid nad Ljubljano.	24670
Mlatilnice
slamoreznice, čistilniki za žito, kotli za žganjekuho in krmo vedno najceneje pri Fr Stupici v Ljubljani, Gosposvetska 1. 24898
Tovarna testenin
proda po nizki eeai popolno (trojno opremo: t preži, i stroja za metanje itd. — Stroj', ao sicer rabljeni — vendar dobro ohranjen?. — Pisma na Fischetti, Tri< ste Rossini 20	24955
Cfrrt
Barvanje čevljev
* aparatom izvršuje edino K ukrnan. Ga jeva ulica št. 2 poleg Kreditne banke)
24841
Reklamno
fotografiranje
po znižanih cenah, legiti-macijske slike zastonj pri naročilu 6 kart Amaterjem izdelujem najceneje Staut, Gosposvetska cesta St. 1/11.
24743
V vsakem 5 paketu
zdravstvene sladne kave
Viktor Jar-;. Maribor, so 2 Din v gotovini, za premijo 24793
Otomone
» različnih vzorcih po 650, 300 is 680 Din. otomanska pregrinjala, modroce itd. kupite najbolje pr) Rudolfu Sever ju. tvornica tapetniškega oobištva. Marijin trg H. 8.	47
Praktične množjnske predmete
it lesa (posebno kako novo iznajdbo) sprejmem v strojno izdelavo ta razpe-čavanje Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro •Industrija St 560*. 24839
Da se v takup dobro uvedena prvovrstna RESTAVRACIJA
in	9573
KAVARNA
z vsem inventarjem in velikim vrtom v •entrumu mesta v ne-isredni bližini Beo-spmo dobremu strokovnjaku pod najugodnejšimi pogoji. V isti zgradbi se nahaja hotel, ki ni za najem. Poleg tega se daje v najem kompletno ure-;en kino. Vprašanja na Rudolf Mossc, Beograd pod šifro: 244.
Najboljši
vinski Kis
za vlaganje kumare, sočivja in sadja pri FR. KHAM, Miklošičeva cesta 8.
+
Zveča «uskih akademikov naznanja vsem prijateljem in znancem tužno vest, da je gospod
Vjačeslav Travin
slušatell l^nMfaosfce nniverze
dne 2. avgusta v splošni bolnici v Ljubljani, po kratki bolezni preminul.
Pogreb bo v soboto, 4. avgusta ob 5. pop. iz mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče pri Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 3. avgusta 1928.
+
Žalostnim srcem naznanjamo vsem znancem, da ie danes po kratki bolezni, previden s svetimi zakramenti, vdana v Bogu zaspal naš sin, brat in svak, gospod
Ciril Oblak
cand. ing. arh.
v dobi 23 let.
Pogreb se bo vršil v nedeljo, ob pol 5. uri iz pokopališke mrtvašnice na pokopališče v Dol. Logatcu.
Bo j, mu daj večni pokoj!	9615
Dol. Logatec, dne 3. avgusta 1928.
Rsdbine: Oble kava, KorpErjeva, Devetakova in Mačkova

«JUTRO® št. 181
8
Sobota 4. VIII- 1928
Stanlez Weymam
84
ftdeča kokarda
Roman.
»Toda moral bi pogledati, kako je z mojim konjem,« sem rekel dreveneč od začudenja. »Pustil sem ga na ulici.«
»Poskrbeli bodo zanj. Dajte, napravite mi radost...«
Z drobno, a malone zapovedujočo kretnjo je pokazala na vrata.
Ves osupel sem jo ostavil. Sluga, ki me je bil privel na vrh, je že Čakal pred vrati. Po širokem hodniku me je odvel v spalnico, kjer sem našel vse, česar je bilo treba, da osvežim svojo vnanjost. tVzsl mi je suknjo in klobuk ter mi stregel s spretnostjo dovršenega sobarja. V svoji zavzetosti se mu nisem upiral. Ko pa sem se nekoliko osvestil in odprl usta, da bi mu zadal vprašanje, me je poprosil, naj oprostim, češ, gospa mi bo vse sama pojasnila.
»Gospa...?« sem dejal.
Moj pogled je izražal pričakovanje, da on spopolni vrzel.
»Da, gospod, gospa vam pojasni vse,« je odvrnil, ne da bi trenil z očmi.
Ko je videl, da sem pripravljen, me je spremil nazaj, a v drugo sobo, ne več v tisto, kjer sem bil prej.
Ko sem stopil vanjo, sem se vprašal, ali ne sanjam; zakaj o tem, da stojim pred razrešitvijo uganke, niisem mogel dvomiti. Razen
mene ni bilo v sobi žive duše. Prostor je bil dokaj velik in je imel tri visoka, ozka okna, izmed katerih je bilo eno odprto, tako da je udarjal v sobo pocestni hrup. Drva so počasi gorela v velikem kaminu z marmornimi stebri; v kotu sobe je stal klavecin, harpa in stojalo za note. Bliže pri oknu je bila majhna, mično pogrnjena okrogla miza, osvetljena s svečami v starih srebrnih svečnikih; onkraj te mize je sedela gospa.
»Ali vas zebe?« me je vprašala z izrazom velike ljubeznivosti v glasu in obrazu.
»Ne, gospa, hvala vam.«
»Tedaj lahko sedeva za mizo.«
Tako govoreč mi je pokazala mesto.
Z začudenjem sem opazil, da je bilo pogrnjeno samo za dva. Ko je gospa videla mojo zadrego, je lahno zardela in ustnice so se ji skrčile, kakor bi zadrževala nasmešek. Toda rekla ni niti besedice. Temu, da bi si bil ustvaril o njej kako nelaskavo mnenje, se ni upirala samo mirna neprisiljenost njenega vedenja, ampak tudi obče lice njenega stanovanja, gospodsko razkošje, ki jo je obdajalo, in celo resna dostojnost dvornika, ki nama je stregel.
»Gotovo imate danes dolgo pot za seboj?« me je vprašala in njeni prstki, k katerimi je drobila košček kruha, so nervozno zaigrali, med tem ko so se njene oči zdaj pobešale k mizi, zdaj malone proseče upirale vame.
»Iz Sauvea prihajam, gospa,« sem odvrnil.
»Glejte, glejte! In kam ste namenjeni?«
»Samo do tod.«
»Srečna sem, da to slišim,« je rekla z mičnim nasmeškom. »Ali ste v Nimesu že znani?«
»Doslej ga nisem poznal. A zdaj mi je, kakor da sem tu doma.«
»Preveč ste ljubeznivi,« je dejala in brez zadrege prestregla moj pogled. »Da vam bo bolj udobno, vam hočem povedati svoje ime. Po vašem imenu vas ne vprašam.«
»Tedaj ga ne veste?« sem vzkliknil.
»Razume se, da ne!« se je zasmejala.
Ta smeh mi je razodel, da je zelo mlada. Bila je malone še dekletce.
»A poveste mi ga seveda lahko, če vam je to v zabavo,« je dodala prostodušno.
»Drago mi bo, gospa,« sem galantno odvrnil. »Moje ime je vi» kont de Saux, iz Sauxa pri Cahorsu.«
Roka ji je obvisela v zraku in skoro minuto je kar osuplo strmela vame. Zdelo se mi je celo, da vidim v njenih očeh izraz nekakšne groze. Nato je povzela:
»Iz Sauxa pri Cahorsu?«
»Da, gospa. In učinek mojih besed me navdaja s strahom, da ste me imeli za nekoga drugega.«
»Nikakor ne!« je dejala.
Nato je dala svojim čuvstvom duška ter se zasmejala in zaploskala z rokama.
Pozor!
(03SI. K.
Ljubljano, Mestni trg 18-19
■UB
Direkciji Resavskih rudnikov,
Nik. B. Jodča i Sina Bare Ravna Reka
poslednja postaja Čuprija v Srbiji — potrebno je
različnega pSatna in Sifonov iz domaČih tovarn, kakor tudi svetovno
znane znamke ..Schrolt
A. & E. SKABERNE - LJUBLJANA
MESTNI TRG štev. 10 Ugodne cene!	Na željo vzorci!
Zahvala.
Za obile dokaze iskrenega sočutja ob tragični smrti naše ljubljene hčerke, sestre in tete, gospodične
Minke Horvatove
kakor tudi za čaščeče spremstvo na njeni zadnji poti se vsem najtopleje zahvaljujemo.
9609	Žalujoča rodbina Horvatova.
v veliki izbiri imata na zalogi
ERMAN & ARHAR
Št. Vid nad Ljubljano
Oglejte si pred nakupom. Na obroke!
Ilustriran katalog Din 30. 9556
9ol2
Zahvala.
Za premnoge izraze iskrenega sočutja ob priliki prarane smrti našega nad vse ljubljenega soproga, očeta, brata, strica in svaika, gospoda
Lovro Klemenčiča
za poklonjeno prekrasno cvetje in vence se vsem najtopleje zahvaljujem.
Posebej pa me veže dolžnost, zahvaliti se čč. duhovščini, gg. pevcem za prekrasno žalno petje, gg. govornikom za tolažilne besede, p. t. častniškemu zboru in vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so blagega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti.
V Ljubljani, dne 4. avgusta 1928.
Žalujoča soproga Marija Klemenčič 96io	in sinko.
Naznanilo.
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem prevzela na novo preurejeno, staro dobro znano
restavrocijo pri Joči", Sv. Petro cesta.
Otvorim jo danes ter bom nudila cenj. gostom prvovrstna štajerska in dolenjska vina kakor tudi gorka in mrzla jedila. Sp ejemam tudi abonente na domačo dobro n.ano.	Priporoča se Franja Ho&tnik,
IX. nesesiim u Llberca
od 18. do 24. avgusta 1928
Znani najugodnejši nakupni trg čehasiovaškega eksportnega b aga.
Splošni vzorčni = ve esejm = ZMftMEMIT TEKSTILNI VELE 3 E J M
Se j m za tekstilne stroje
Pose'niici iz Jugoslavije so deležni sledečih voznih olajšav t Jugoslavija 50 % za povrat. vožnjo Avstrija 25%, Čehoslovaška 33%	9" 83 a
Vizum za Čehoslovaiko Je prost Legitimacije se dobijo prit
ALOMA COIHPANY, Ljubljana, Aleksandrova 2 Čsi. konzulat Ljubljana Na bregu 2
vsled povečave obrata v rudniku. Rudarji bodo takoj sprejeti, čim se prijavijo direktno Upravi rudnika v Barah. Stanovanje, kurjava in razsvetljava brezplačno v kolonip, poieg lega dobra plača v akordu.	^
Kurls očesa
Najboljše 8 -d&tvo oroti kurjim očesom CLAVEN ie mast
P
Skladišče ▼ lekarnah ali drogerijab ali aa» ravnost iz tvornice ui glavnega skladišča
M. Hrrna* =
ieksrnar SiSAK
M.LA« ie kot do» kazano že desetlet« ja vodilna kot naj« itareiša in dokaz* liivo tudi najza< ne^Mivfiša 130
©O
odstranite brei bolečin in nevarnosti z
B U R G I T
Crez 20 let po zdravinikima priporočano ia ▼ porabi. Burgit-kopelj za noge odstrani potenje in žganje nog. B U R G F T G. M. B. H., FREILASSTNG. Generalni zastopnik i IVAN SVETEC, Novo-mosto, Slovenija
je najbolje sredstvo proti
v	* <•
Adriatic Tan cream dobiva se v vseh apotekah, drogerijab in parfumerijah. Glavni depot:
Isko L d.
Ljubljana.
--m ' V ua.iem oddani dobro vpeljano
trgovino
z mešanim blagom
na prometni točki radi bolezni za daljšo dobo z vsem inventarjem. — Letni promet znaša nad Din 3,000000. Potrebni kapital Din 200.00C. — Vsa tozadevna vprašanja je nasloviti pod štev. 1888 na oglasni oddelek »Jutra«.	^-56/
£eji naj bo Vaš dom!
Slikarije in pleskanje naj Vam vedno preskrbi Ivan Košak, Bieiweisova c. št. 15. Slikarstvo in pleskarstvo. Najmodernejši vzorci.
Rodbina dr. M. Pirca naznanja vsem pokojnikovim prijateljem, tovarišem in znancem, da je gospod
podpolkovnik bivše ruske armade in cand. tech. dne 2. avgusta ob 21. uri po kratki, toda hudi bolezni preminul.
Pogreb dragega rajnika se vrši v soboto 4. avgusta ob 17. uri iz mrtvašnice javne bolnice.	9611
Ljubljana, 3. avgusta 1928.
olrajen, dugotrajan!
to .»b z. *.



MERC
-BENZ
CXK klllQQFD Zagreb - Rackoga ul. br.4 V.n.nu J JLrV Beograd - Kn.Mihajlova ul.br.52
Podsastopstvo:
851S
Ing. Adolt Pfenn!n6betget, Sarajevo DuSan Marink ovit, Mostar Brada Manucci Osijek
Ing. O. T6nnies, L,ubijana August Bachinger, Novi Sad Johann Schmldt, Vršac
Urejuje Darom, tUrtieo. Uriai* za itonzorcii «Jutra» Aduli Ribnikai. Z* Narodno tiskarno d. d. Kot tiskam an h fraoc J ezertek. Z-a mseratm dot je odgovor ce Alojzij Novak. V« « Ljubljani