Štev. 195. V Ljubljani, v petek, 28. avgusta 1942-XX. Lelo VII. Izključna pooblaščeoka za oglaSevanJe Italijanskega to tujega = UredotCtvo to oprava: Kopitarjeva <». Ljubljana. = Concesstonarla eaclosl*« pel la pobblidti dl proTenienia (taliaoa izvora: Umone fuObliciia Ital lun a S. A- Milana = ttedazjone. Aiinmnislra/ioue Kopitarjeva b. Labiana. | ed estera; limone ('ubblicitA Ualiana & A- Milana . ■^ifiiiiiriniMinrff iiiiHiiin minimnmim"« num « m ..n ........... - --— Spedtzloae ta abbonament« postali , Poštnina plačana v gotovini Prezzo - Cena Ur 0>50 Bollettino No. 822: ¥ivaci azioni di pattuglie Riuscito attacco siti campi d’avi-azioni di Malta — Due velivoli inglesi abbattuti II Quartier Generale delle Forze Armate c°munica: In Egitto la giornata e stata caratterizzata “* vivaci azioni di pattuglie esploranti ed in-iensificato fnoco delle artiglierie, specie nei settori settentrionale e centrale del fronte. Uno incursione di velivoli nemici su Tobruk ha Provocato un incendio prontamente domato. , Nostre forinazioni hanno attaccato gli aero-porti di Hal Far e Micabba; in combattimento due «Spitfire» venivano abbatuti dalla caccia germanica nel cielo dell’isola. Tutti i nostri apparecchi sono rientrati alla base. Un limitato numero di bombe e stato sgan-ciato da aerei britannici su alcune localita del-la Sicilia. da nessuna di aueste sono segnalate vittime. Vojno poročilo št. 822: Živahni ogledniški nastopi Uspešen napad na letališča na Malti — Dvoje angleških latal sestreljenih Uradno vojno poročilo št. 822 pravi: . V Egiptu je dan potekel v znamenju živahnih ogledniških nastopov in ojačenega topniškega ognja zlasti v severnem in osrednjem °dseku bojišča. Sovražna letala so na svojem poletu proti Tobruku povzročila požar, ki pa Je bil takoj zadušen. Naši letalski odredi so napadli letališča v Halfarju in v Micabbi; v boju sta bili sestreljeni dve letali tipa »Spitfire«. Sestrelili so jih nemški lovci v zraku nad otokom. Vsa naša letala so se vrnila na svoja oporišča. Neznatno število bomb so britanska letala yrgla na nekatere kraje Sicilije. Iz teh krajev niso javljene nikake žrtve. i osvojili več višinskih postojank na Kavkazu Sovjetski protinapadi pri Stalingradu, Kalugi, Rževu ter Medini krvavo zavrnjeni Hitlerjev glavni stan, 28. avgusta. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo: V Kavkazu so bile žilavo upirajočim se Sovjetom v napredujočih napadih iztrgane nadaljne višinske postojanke. Zapadno od Stalingrada so Sovjeti podvzeli ogorčene protinapade proti nemškim napadalnim klinom, ki so prodrli v njihove obrambne črte. Sovražnik je bil ob močni pomoči letalskih sil zavrnjen z visokimi izgubami. Pri tem je bilo uničenih 40 sovjetskih oklepnikov. Jugozapadno od Kaluge in Rževa so Sovjeti ponovili svoje napade. Vsi naskoki so bili, deloma v protisunkih, odbiti. Severozahodno od Medina je vrgel naš protinapad sovražnika nazaj na njegove izhodne postojanke. Pred Leningradom krajevne borbe. Pri nekem nastopu naskakovalnih oddelkov je bilo razdejanih 40 sovražnih utrdbic. Lovci in protiletalsko topništvo so v dnevih 25. in 26. avgusta sestrelili 143 sovjetskih letal. 24 drugih letal je bilo razdejanih na tleh. 9 lastnih strojev se ni vrnilo s poletov proti Sovjetom. V Egiptu živahno delovanje oglednih oddelkov in topništva. Lahka nemška letala so z dobrim učinkom obmetavala za vojno važne cilje. Posamezna sovjetska letala so izvršila brezpomembne motilne polete nad vzhodno Nemčijo. Zaradi bomb, ki so jih metala na slepo, so ponekod nastale škode in požari, toda v neznatni meri. Lastni letalski napadi nad južno in jugovzhodno Anglijo so povzročili marsikod velika razdejanja in obsežne požare. Trdi boji in odlični uspehi italijanskih divizij ob Donu Donsko bojišče, 28. avgusta, s. Posebni dopisnik agencije Stefani javlja: Od 20. avgusta naprej so Rusi napadali skupino italijanskih divizij ob Donu. Nekaj dni poprej ie nasprotnik nagrmadil številne čete in se znal pri tem dobro zakrinkati. Boljševiške čete so se zbrale na vzhodni obali Dona in hotele uničiti Italijane, ki so varovali prehode čez reko. Napad je bil silen, ker so ga podpirali številni možnar-ii in manjši topovi. Ruska pehota, ki je bila po številu močnejša, ie pritisnila na naše oddelke in iih zapletla v trde spopade. Opoldne istega dne ie bil položaj spet uravnovešen zaradi protinapada, ki so ga izvedli bataljoni črnih srajc. Sovražnika so vrgli čez reko, nakar ie 21., 22. in 23. z novimi srditimi napadi, ki so zahtevali silne izgube, poskušal svojo srečo. Navzlic strahotnim žrtvam, ko so ruski poveljniki gnali vojake v klavnico po nalogu političnih komisarjev, je bil ves njihov napor zaman. Jasni cilj teh obupnih ruskih napadov ie bil, da so omilili pritisk nemških čet pri Stalingradu in preprečili večjim nemškim enotam, da bi pritiskalo proti svojemu cilju. Toda italijanski vojaki niso le vzdržali vse teže tega napada, tem- Ob ogromni udeležbi ljudstva je bil pokopan podregent Štefan Horthy Vsi zavezniški narodi so poslali posebna odposlanstva Budimpešta, 28. avg. s. Včeraj so bile pogrebne svečanosti za podregentom Štefanom Hor-rhyjem Prostrani trg pred parlamentom je bil Poln ljudstva. Od kraljevske palae pa vse 'Jo parlamenta so se ljudje nagnetli po vseh uli-. fah in pozdravljali regenta Horthyja in njegovo družino, ko je šla k pogrebnim svečanostim. Med- lo množico so bile številne skupine, zastopstvo mnogi ti madžarskih kmečkih občin in raznih or-ganizacij. Vse ljudstvo je s svojo številno uae-ležbo hotelo pokazati sočutje do regentske bise in svoje prepričanje v pravičnost stvari, za katero se Madžarska bori proti boljševizmu. Parlamentarno poslopje je bilo zavito v črnino. Kmalu so začela prihajati tuja zastopstva, ki sta jih sprejemala predsednika parlamenta in senata. Ob parlamentarnem stopnišču so stali kraljevi hele-bardisti Grof Galeazza Ciano je prispel na čelu italijanskega zastopstva in sicer v uniformi letalskega polkovnika. Zraven njega je stal veleposlanik Anfuso z ostalimi člani odposlanstva. Vsi so se postavili ob stran mrliškega odra. Tik preden so se zaceli obredi, je vstopil v dvorano admiral Horthy s svojo soprogo in z vdovo po podregentu in zavzel mesto desno od odra. Takoj nato so vstopla druga odposlanstva in se postavila v prvo vrsto, zraven njih pa ministri, princi Iih' hiše in madžarski kardinal primas. V skupinah, ki so obdajale oder, so bili senatorji in poslanci. Na blazinici pred krsto so bila številna pokojnikova odlikovanja, med njimi železni križec, podeljen od Hitlerja in najvišji madžarski hrabrost-ni križec. Na desni strani so stali tovariši piloti iz tiste eekadrile, kate rije pokojnik poveljeval. Protestantski vojaški škof Ravasz je odmolil pogrebne molitve, nato pa povzdigoval domoljubne odlike, kakor tudi vojaške sposobnosti pokojnika, ki je svoje življenje zaključil z žrtvijo v korist naroda in za zpolnitev dolžnosti, ki jo je storil kot Madžar v obrambi domovine in^ civilizacije. Vse madžarsko ljudstvo, je zaključil škof, ima za vzgled pokojnega Štefana Horthyja. Nato je godba zaigrala madžarsko narodno himno in madžarsko vojno pesem. Kreto, ki je bila zavita v tribarvni-co, so dvignili na ramena huzarski častniki in jo ponesli iz parlamenta na trg in jo tam položili Da topovsko lafeto. Zvrstil se je sprevod, ki so ga začeli konjeniki in oddelki vojske. Nato je sledila topovska lafeta. Ob straneh so hodili kraljevi he-lebardisti in letalski častniki, nato je stopal regent s svojo soprogo in pokojnikovo vdovo in vsi člani družine, kakor tudi člani vojaške in civilne hiše. Takoj nato so stopali tuji zastopniki in sicer zunanji minister grof Ciano s poslanikom Anfu-som in člani odposlanstva, nemški zunanji minister von Ribbentrop na čelu nemškega odposlanstva, potem pa japonsko, hrvaško in bolgarsko Zastopstvo, finski general Oestermann, kot zastopnik maršala Mannerheima. Sledil je ves diplomatski zbor na čelu s papeškim nuncijem. Za temi stopali predsednik vlade z vsemi ministri, načelnik madžarskega glavnega stana in drugi gene- V Berlin je dospela godba italijanskega letalstva in bo priredila več koncertov v nemški prestolnici. rali. Ko je sprevod prispel na postajo, so vojaške godbe zaigrale himno, častniki pa so krsto ponesli v poseben vlak, da jo bo prepeljal v Ken-deres. Med pogrebom je bil oddan 101 topovski strel. več so pokazali vse odlike svojega visokega junaštva in so želi polno priznanje in občudovanje od strani nemške divizije, ki ie stala ob njihovem boku. 24., 25. in 26. je nasprotnik ponovil svoje poskuse pod silnim topniškim ognjem. Razmerje med silami ie bilo 1:6 za nasprotnika. Vsi ti boji so potekli v znaku silne spretnosti, čistega junaštva in odločne volje ter velikega bojnega duha. ki so ga pokazali Italijani. Posebno so se odlikovale čete divizije črnih srajc »Tagliamento«, potem bersaljerski polki, ki so se odlikovali že v napadih na ruske oklepne oddelke v donskem izlivu. Konjeniški polki so se izkazali, ker so svojo nalogo odlično izvršili in vrgli nasprotnika v njegove izhodiščne postojanke. Najstarejša divizija ekspedicijskega zbora »Pasubio«, ki ie prispela že lani v Rusijo, je pokazala, kaj so italijanski bojevniki. Ob postojankah, ki jih je ta divizija branila, so imeli Rusi samo v enem napadu več sto mrtvih. Konjeniški polki so v celoti uničili dva ruska bataljona. 79. polk je prestal vse hude borbe, čeprav je bil sovražnik številčno močnejši. Vojaki so sovražnika odbijali z ročnimi bombami in bajoneti in zdesetkali napadalca. Neki konjeniški polk pa se ie naiboli odlikoval. Konjeniki so skočili s koni in podprti s topništvom so naskočili nasprotnika in ga pognali v beg. Večkrat so bili Sovjeti odbiti in imeli težke izgube, toda naši konjeniki si niso privoščili počitka, temveč so napredovali naprej in preprečili sovražniku, da bi razvrstil svoje nove čete v boj. Italijan, letalstvo ie neprestano posegalo v borbe. S svojimi ogledovanji ie vedno pravočasno obveščalo poveljstvo o premikanju nasprotnikovih sil, ki so silile proti domu in s tem omogočale, da so bili vsi sovražnikovi poskusi pravočasno preprečeni. Lovska letala pa so neprestano obstreljevala avtomobilska vozila, korakajoče čete in boljševiške postojanke. Uporniško gibanje v Indiji se nadaljuje Vsa druga iporočila pravijo, da se uporniško gibanje navzlic številnim aretacijam, streljanju in tepežiu še vedno množi. Govorijo celo o organiziranju številnih oboroženih tolp, ki se od dne do dne večajo. Ena takih tolp je napadla in zažgala v Betulu lesno skladišče. Čete, ki so prišle razganjat množico, so imele več mrtvih ih ranjenih. Do spopada je prisilo tudi ‘v Citilu, kjer sta bila 2 policijska agenta ranjena, 3 demonstranti pa ubiti. Množica več kakor 1000 ljudi je napadla policijsko postajo v Garmahoti. 3 demonstranje so padli po strelih policijskih agentov. Do protestne manifestacije proti umoru nekega Indijca, ki ga je ustrelila policija, je prišlo v Arbi. Policija je streljala, ubila 3 ljudi in jih 30 ranila. Tudi v Biharju so čete streljale n« skupino demonstrantov, ki so zažgali hišo nekega bogatega Angleža. 8 ljudi je bilo ubitih, ranam pa je podlegel tudi neki ranjeni Anglež. Okrajni načelnik v Hararibagu je bil napaden od Indijcev, ko je šel čez trg .Na pomoč je priskočila policija in je prišlo do spopada , med n jo in med Indijci. 3 so bili ubiti, 5 pa je ranjenih. Po povratku iz Krete v Atene je dejal grški ministrski predsednik, da ljudstvo v obiskanih krajih razume in se strinja z vladno |>olitiko, ki stremi za sodelovanje z Italijo in Nemčijo. V Malajo je prispel voditelj indijskih nacio- nalistov Bose in bo pregledal vse indijske organizacije ter skušal vzporediti njihovo delovanje. V svoji izjavi je Bose rekel, da bo ob pravem trenutku ta indijska vojska, ki jo zbira on sam, posegla v boj. Portugalsko potniško ladjo »Lima«, ki je plula iz Azorov v Lizbono, je pred pristaniščem ustavila angleška vojna ladja in jo tema-Ijito preiskala. Posebno temeljito so pregledali vso pošto. Dve letali sta se zaleteli nad nekim ameriškim vojnim letališčem. Obe posadki sta se ubili. Neznana pa je tudi usoda nekega angleškega vodnega letala, ki je odletelo iz Victo-rije. Računajo, da je letalo padlo blizu britanske Columibije. V Burmi z vso naglico obnavljajo podrtije, ki jih je ^povzročila nedavna vojna. V Manda-iaju pomagajo pri delih japonski vojaki. Vsi, tudi Judje, ki so prišli v Francijo po letu 1936, bodo morali v koncentracijska taborišča do konca tega meseca, iako je odločila vichyjska vlada. Okrajni načelnik je moral v bolnišnico, ker je bil obtolčen. Na železniški progi iproti Buvarju so neznanci streljali na vlak in ubili 2 železničarja, nato pa brez sledu pobegnili. V Dunio-naku je množica demonstrantov vdrla v sodnijo, kjer so sodili tri Indijce, obtožene zaradi sabotaže. Sodniki so odnesli pete, demonstrantke pa so razorožili policaje in osvobodili obtožence. V Indiji šo vedno trajajo neprestani nemiri, kar se potrjuje v angleškem uradnem poročilu, da mora angleška policija vedno znova streljati na demonstrante in da se od dneva do dneva množi število žrtev. Skandinavsko državo so zaradi vojno izgubile sledeče število trgovskih ladij in osebja: Švedska 151 trgovskih ladij s 638.247 tonami in 910 mornarji. Norveška 239 ladij z 1,359.337 tonami in 1.804 ljudmi. Danska 74 ladij z 200.000 tonami in 648 ljudmi in Finska 40 ladij s 148.605 tonami in 179 ljudmi. K temu je treba prišteti še 186 nevtralnih ladij z 999.913 tonami in 1.985 osebami. Do sedaj so nevtralci izgubili 687 ladij s 445.426 tonimi, število mrtvih mornarjev pa znaša 5.448. Na vzhodnem bojišču je padel 26 letni svetovno znani nemški avtomobilski dirkač Rudolf Hasse. V jutranjih urah dne 27. avgusta je prišlo v Rokavu do kratke bitke med dvema nemškima in šestimi angleškimi brziini čolni. Med borbo je bito več sovražnih čolnov poškodovanih. Vesti 28. avgusta Vsi Judjo bodo morali do 15. septembra zapustiti bolgarsko prestolnico in bodo deloma naseljeni v predmestja, deloma pa v notranjost dežele. Padec Stalingrada bi tako zmanjšal odpor sovjetske Rusije, da lahko smatramo to bitko odločilno za potek sedanje vojne, piše japonski list »Asahic. Med Ekvadorjem in Perujem je nastal nov spor, ker so peruanski vojaki na ekvadorskih tleh aretirali člane ekvadorske obmejne straže. Ekvadorsko uradno poročilo pravi, da spor še ni poravnan in da ni upanja, da bi se moglo sporno vprašanje rešiti s posredovanjem ostalih ameriških držav. V Kijevu so odprli veliko razstavo, na kateri je razstavljenih 450 slikarskih del, kakor tudi mnogo dfcl ukrajinske obrti. Brazilska vlada je dala zaseči vse zaloge premoga pri zasebnikih, da bi mogla pokriti vojne potrebe. Vlada bo odslej dovolila svobodni prodaji le 20% poprejšnjih količin, 80% uvoženega premoga pa bodo razdeljevali na nakaznice. Nemški letalski major Golob, ki je bil žc odlikovan s hrastovim listom in inečem k vi-težkemu križu železnega križa, je dosegel 24. avgusta svojo 142. letalsko zmago. Dan poprej pa je drugi nemški letalec, poročnik Graf, dosegel svojo 133. zmago. Japonsko operacije v pokrajini Šantung v odsekih čučenga skušajo uničiti 113. kitajsko divizijo. V zadnjih dneh so Kitajci izgubili 700 vojakov, med njimi poveljnika nekega polka in šefa glavnega slaua 113. divizije. V Sofijo je prispel ravnatelj turške zunanje tr- govino v spremstvu številnih strokovnjakov, da se pogaja z bolgarskimi zastopniki za trgovino glede izmenjave blaga med Bolgarijo in Turčijo. Morebitni propad Rusov bi bdi propad tret četrtin našega zaupanja za bodočnost, ker še nikoli ni bila vojna Rusov tudi naša vojna. Še nikoli ni bila sovjetska usoda tako tesno zvezana a našo, piše angleški list >Daily Exchange«. Ce se je Anglija odločila poslati pomoč na Kavkaz, ne sme izgubiti niti minute več, sicer bomo morali zopet priznati, da smo prišli prepozno. Egiptski ministrski predsednik še vedno upa v zmago demokracij Carigrad, 28. avgusta, s. Egiptovski mirtistrski predsednik Nahs paša, ki je angleška lutka, je govoril jh> radiu za šesto obletnico angleške egiptske pogodbe in poudaril trdno odločnost Egipta, da se bo držal te pogodbe po črki in duhu. Rekel je: »Stvar demokracij je tudi naša stvar. Mi smo dali vso možno podporo in jo bomo še naprej dajali. Zmaga demokracij bo trpečemu svetu prinesla novo dobo, ko bo svoboda narodov trdno ustaljena in postavljena na temelje človeškega dostojanstva. Čakajo nas še težke ure, toda dan demokratskega Zmagoslavi ja je blizu.« Ta govor ni nič drugega kakor dokaz suženjske narave egiptovskega veljaka, čigar vlada nima sposobnosti, da bi se upirala angleškim pritiskom. Egipt je danes prav za prav le še neke vrste britanska kolonija. Slavospev na demokracije je spretna krinka, s katero hoče Nahas paša prikriti stvarnost in položaj, ki je popolnoma nasproten željam vsega egiptskega naroda in kateri je v opoziciji proti nameram londonske vlade, kajti ta vlada ni nikoli držala svojih obljub in je na-pram Egiptu igrala dvolično politiko, ne da bi se ozirala na določila pogodb, ki so bile sklenjene z Egiptom. Aretacije, napadi, nasilnosti in podobni ukrepi so le angleški poskusi, da bi onemogočili izbruh sovraštva, ki tli v srcih Egipčanov. Navzlic vsem tem naporom pa je smisel za neodvisnost Egipta vedno bolj živ in zato so brezplodni napori Nahas paše, da bi s slavljenjem demokracij prikril pravo razpoloženje ljudstva. Resnica o ruskih uspehih: radi bi prikrili svoje strahotne izgube Berlin, 28. -avg. s. Sovjetsko vrhovno poveljstvo je objavilo posebno vojno poročilo, v katerem zatrjuje, da so ruske čete osvojile velike uspehe pri Rževu in Kalininu. Na pristojnem vojaškem mestu pa zdaj izjavljajo, da gre, kakor zmeraj, za strahotna pretiravanja. Kakšna je resnica ve ves svet in to že od 31. julija dalje. Tega dne je namreč nemško vrhovno poveljstvo poročalo o sovjetskih napadih pri Rževu in Kalininu, ki so jih nemške čete vse zavrnile ter potem same prešle v protinapade. Tudi če bi bilo res, da so sovjetske sile kje napredovale za kakih 40 km, bi bil tak uspeh naravnost smešen v primeri z zmagami nemških in zavezniških čet na jugu. Resnica je samo ta ,da so tako pri Rževu kakor pri Kalininu izpostavljene nemške bojne črte bile umaknjene za nekaj kilometrov, da Ki L:i. j._ _ _i__.__.n__ l_» xt i. » nega pretiravanja je prav jasen: rusko poveljstvo in anglosaksonska propaganda bi rada odvrnila javno pozornost od strahotnega položaja med Donom in Volgo ter na Kavkazu. Onstran Rokava pa tako vesti še bo*]j napihujejo in kričijo o nekih hrupnih ruskih uspehih. S tem hi se Churchill rad otresel odgovornosti za drugo bojišče, češ da ni več nrav potrebno spričo zmag na srednjem odseku, s katerimi so »e Rusi že sami razbremenili. Resnica je. da Sovjeti niso prav nič dosegli, pač pa so imeli ogromne izgube pri prav skromnih krajevnih uspehih. Ena sama številka pa jasno posveti v to stvar: do včeraj je bilo uničenih 1500 oklepnikov. Še strahotnejše pa so človeške izgube. Sovjetski napadi so se sleherni dan zaključili s pravim pokoljem. Umišljene številke o nemških izgtubah, ki jih navaja moskovsko poročilo, naj bi ravno opravičevale bi bila tako obraimiba bolj usoešna. Namen laž- I omenjene strahotne ruske žrtve. Zvezni Tajnik obiskal industrijsko podjetje Ljubljana, 27. avgusta.. Včeraj popoldne je. Zvezni tajnik v spremstvu tajnika Pokrajinskega Dopolavora obiskal Kolinsko tvornico kavinega nadomestka. Zvezni tajnik, kalerega so spremljali ravnatelji podjetja, je obiskal vse oddelke ter pregledal delo in delovne razmere delavcev. Moderno podjetje je že začelo izpolnjevati na- črte Dopolavora, ki bo čez malo časa prinesel slovenskim delavcem znak Fašizma v njihovo delo. Ob koncu obiska sta Zvezni tajnik in tajnik Pokrajinskega Dopolavora izrazila svoje zadovoljstvo voditeljem podjetja za vse, kar sta videla, in sta jih zagotovila, da bo v Pokrajinskem Dopola-I voru njih vzgojna akcija delavstva dobila vso pomoč in smernice za povečanje te akcije. lažne razprave v soditi dvorani št. 79 Ljubljana, 28. avgusta. Sodni zbor treh sodnikov v dvorani št. 79 je v sredo obravnaval na polju sodobnih kriminalnih pojavov kai pestre in raznovrstne zadeve. Sodnemu zboru je predsedoval s. o. s. g. Ivan Brelih, javno obtožbo je zastopal dr. Hinko Lučovnik. Razprava-je trajala dopoldne in popoldne ter je bila sodba izrečena okoli 19. Na zatožno klop so prišle skupine mladih in starih grešnikov. Državni tožilec ie po spisih sestavil tri posebne obtožnice, ki vsebujejo razne nedovoljene in kaznive prilastitve tujega blaga. Prav za prav sta takole februarja in marca v Ljubljani bili na delu dve skupini, ki sta se spravili na tatvine vseh predmetov, ki so v sedanjih časih dobro zaželjeni in iskani in po katerih ie povsod veliko povpraševanje odnosno na sleparije velikega formata. Skupina za bencin, kovine sicer priznavajo dejanja, a skušajo breme krivde zvaliti na druga ramena. Nekateri obtoženci so bili obsojeni na strožje, drugi na manjše kazni. Anton Jenko, 28 letni samski delavec, ki je bil udeležen pri prvi skupini in pri skupini z nemškimi markami, je bil obsojen na 1 leto strogega zapora in na 100 lir denarne kazni, drugi France Juhant, 39 letni samski delavec, ki ie sodeloval pri prvi skupini, je dobil 1 leto strogega zapora. Glavar prve skupine starejši maloletnik Milan R. ie bil pa obsojen na 1 leto in 6 mesecev strogega zapora. Ostali obtoženci so bili obsojeni na 3 do 5 mesecev strogega zapora in nekateri tudi na denarne kazni. Vsi so bili obsojeni nepogojno. Fortinat Majdič na zadnji poti Ljubljana, 28. avgusta. Včeraj ob 4 popoldne je nastopil pokojni Fortunat Majdič zadnjo zemsko pot. Kako ceni narod nedolžne žrtve, ki jim zahrtne morilčeve krogle krajšajo niti življenja, je dovolj jasno pokazal tudi Majdičev pogreb. Med venci in šopki je ležalo Majdičevo truplo v kapelici sv. Andreja in čakalo, da ga poneso v poslednje domovanje. Ob uri pogreba se je na Žalah zbralo izredno mnogo pogrebcev, ki so molče pokazali, kako obsojajo tiste, ki si laste jemati človeško življenje. Narod je znova pokazal svoj stud do takega podlega bratomorskega klanja. Šentpetrski župnik g. Košmerlj je v spremstvu duhovščine blagoslovil pokojnikovo truplo, nakar je pevski zbor »Ljubljane« zapel pred kapelico ganljivo žalostinko. Dolg sprevod se je razvil do pokojnikovega groba. Najštevilneje so bili zastopani obrtniki, pomočniki in vajenci, ki so imeli v pokojnem Maidiču iskrenega prijatelja, svetovalca in vodnika. V imenu Visokega komisariata je bila na pogrebu tudi en zastopnik. Razen teh. je bilo še nešteto pokojnikovih prijateljev in znancev, ki so prišli, da se še enkrat poslove. Pevski zbor »Ljubljane« je zapel žalo-stinki še v cerkvi in ob grobu. Po blagoslovu pokojnikove krste v grobu so začele padati nanjo grude prsti. Molče so odhajali s pokopališča vsi ti številni z žalostjo v srcu in v zavesti, da so izgubili vrednega tovariša in prijatelja. Kaznovani kršilci predpisov o prehrani Visoki komisariat, oddelek za nadzorstvo nad cenami, objavlja: Okrajno glavarstvo v Črnomlju je v juliju obsodilo sledeče kršilce določil o prodaji živil in zaradi nedovoljenega verižništva: Zaradi ’ tihotapljenja moke: kmetico Lavrič Marijo iz Gabra št. 25 na 1 dan zapora in 50 lir kazni; Stipanoviča Petra, kmeta iz Marindola, na t dan zapora in 50 lir kazni; Stipanoviča Vlada, kmeta iz Marindola, na 1 dan zapora in 50 lir kazni. Zaradi tihotap-lenja mesa: kmetico Judnič Josipino iz Grada-ca na 1 dan zapora in 50 lir denarne kazni-Zaradi prodajanja mesa brez knjižic: Adlešiča Antona, kmeta V Adlešičih, na 3 dni zapora in 150 lir denarne kazni. m živila Prva skupina ie tvorila šest mladih in starejših članov. Ta je organizirala vlome, in sicer najprej v Schellovo skladišče, od koder so odnesli razne predmete, tako 6 kg bakrenih stvari, 20 kg svinca in 4.5 kg medenine. Vse te kovine so skušali lopovi spraviti kot staro želez je v denar. Hugo Schell ie škodo ocenil na 19.000 lir. To tatvino so napravili sredi meseca marca letos. Vlomila je ta družba dalje v skladišče »Arboria* ob nekdanji Tvrševi (Bleiweisovi) cesti ter ie od tam na škodo neke tvrdke odnesla 2201 bencina v vrednosti 3.300 lir, dalje pet avtomobilskih koles in elektromotor. Tvrdka »Troskolit« je imela okoli 8000 lir škode. Dva člana te drzne vlomilske družbe sta se naposled dne 19. marca spravila v živilske shrambe Francke Kačičeve in ii odnesla čedno zalogo živil, tako: 12 kg masti, 2 kg salame, 2 kg masla, 19 dobrih kranjskih klobas, 3 kg slanine, 30 kg prekajenega svinjskega mesa v skupni vrednosti nad 2000 lir. Ponoči 24. marca ie naposled družba izvedla še zadnji vlom. ko ii je padel plen v vrednosti 5000 lir. Ukradena živila so deloma razprodali in bodo kupci teh živil posebej obtoženi zaradi nakupa ukradenega blaga. V dobrem mesecu si ie ta družba nagrmadila raznovrsten plen za okoli 37.000 L. Za nemške marke so jo opeharili Druga skupina je štela 4 člane, tri moške m starejšo ženščino. Tei skupini ie prišlo v roke 4915 nemških mark. Neka zasebnica Mi-cika Krivičeva ie članu prve skupine lonetu Jenku zaupala 4915 nemških mark, ki predstavljajo 22.117 lir. da bi iih menjal in ii prinesel lire. Družba ie marke res spremenila v lire, toda denar Fe za svoje namene in koristi pora-lrla. Besedo pri teh poslih ie imela tudi neka Marija Kurent, ki ie bila od državnega tožilca obtožena tudi tatvine, da si ie od dveh strank, ki so tam stanovale, prisvojila 1 in četrt litra olja, zlato zapestnico, nogavice, rjuhe in fižol. Tri obtožnice in sodba Državni tožilec ie sestavil in na razpravi prečital 3 obtožnice, prvo proti bencinski skupini, s katero ie bilo obtoženih 6 oseb, drugo zaradi nemških mark, s katero so bile obtožene 4 osebe in tretjo proti Mariji Kurentovi zaradi tatvine. Ker so nekatere osebe posegale v eno in drugo skupino, ker so bile vključene v druge obtožnice, ie pač kazenski senat odredil skupno razpravo iz procesualnotehničnih razlogov in tako je na zatožno klop prišlo kar devet obtožencev razne starosti. V proces le bil zapleten tudi neki mladoletnik. Razprava se ie razpletala monotono, kakor je to navadno pri takih procesih, ko obtoženci listo nilsko in kefir Umsko skisano mleko je važna hrana za foclnlke Ako stoji mleko nekaj časa v odprti posodi, se zbiraio tolščne kroglice na površju,, obenem pa se poiavlia skisan ie. Prirodno se skisa mleko na ta način, da zaidejo vani bakterije mlečne kisline. Te se razvijajo najbolj pogosto že na seskih vimena. Glivice cepiio mlečni sladkor v mlečno kislino, ki mleko bi; stveno spremeni. Beljakovina (sirnina) se izloči in potegne iz mleka tolščne kroglice, ki se z njo združijo. Na ta način se tvori gosta skuta, ki se polagoma loči od preostale kisle tekočine Ta tekočina (kisla siratka) vsebuje preostali ilečni sladkor, raztopljene soli. mlečno kislino in beljakovine, ki so ostale v raztopini. Prirodno kisanje mleka ne poteka vedno enakomerno. Zaradi tega kisajo mleko v velikih mlečnih obratih na umeten način. Mleku doda-ieio čistih kultur glivic mlečne kisline. Na ta način dobljeno kislo mleko je mnogo boli enakomerne sestave. Mlečna kislina uniči različne škodljive glivice, ki se nahajajo v mleku. Pri 2°/o koncentraciji poginejo povzročitelii mlečne kisline sami. Zato ie umetno skisano mleko važna hrana za bolnike, ker je praktično brez škodljivih klic. . Mnogim ljudem pa ne priia mlečna kislina, ali pa ie celo ne prenesejo. Zaradi tega so liu-die že rano poizkušali, da bi dobili potom mlečne fermentacije podobno snov, ki bi Lila vsem pristopna. V prvi vrsti moramo omeniti mlečne proizvode, ki nastanejo potom alkoholnega vrenja. Že davno so poznali živinorejski narodi take piiače kot liudsko pijačo. ^ Naistarejši tak proizvod ie kefir. Kefir izvira iz orienta, mnogo ga uporabljajo tudi na Kavkazu. Kefir, kafir in kefor so besede, ki pomenijo toliko, kakor sladka, prijetna pijača. Posušene kelirieve glivice (kefirjev kvas) imenujejo v orientu Mohamedovo proso. Mala. trda kefir jeva zrnca, velika kot grahovo seme, so navadno močno onečiščena s sirnino. Ta zrnca so zmes posebnih glivic kvasovk (saccharomv-ces kefir) in glivic, ki povzročijo nastanek mlečne kisline. Posušena zrnca nabreknejo najprej v vodi, potem v mlačnem mleku (pri temperaturi 18—20 stopinj C). Pri tem se iim prostornina silno poveča (200 do 300 krat) in priplavajo na površje. Mleko vsakih 24 ur menjamo. Prvi dan je mleko le kislo, drugi dan kaže poleg kisline tudi že nekaj alkohola, v tretjem in četrtem dnevu ie že močno alkoholno povrelo. Zaradi razvoja ogljikove kisline se prične močno peniti. Del kazeina (sirnine) se predela v peptone, ostali del pa plava fino porazdeljen v tekočini. Pijača je prijetnega, kislega okusa, nas poživlja in ie pri tem še lahko prebavna. Mlečne kisline ima nekaj manj kot l°/o v sebi. Dober kefir se peni ko pivo. Ke kupujte živilskih nakaznic! Ljubljana, 28. avgusta. Vsa naša javnost prav dobro pozna silno strogo kazni, ki so v zvezi s predpisi raznih odredb in predpisov o živilskih nakaznicah. Tatovi nakaznic so bili že kaznovani s po mnogo let ječe, prav tako pa tudi kupci in sploh izkoriščevalci nakaznic, ki jih niso bili upravičeni izkoriščati. Zato z vso resnostjo opozarjamo vse ljubljansko prebivalstvo in tudi vse prebivalstvo Ljubljanske pokrajine na izredno težke posledice, ki jih mora občutiti vsakdo, kogar zalotijo pri neupravičenem izkoriščanju živilskih nakaznic. Te dni bo morda ta ali oni prišel v skušnjavo, da bi neupravičeno izkoristil kako živilsko nakaznico. Čeprav uradi, ki imajo z živilskimi nakaznicam opraviti, z vso strogostjo nadzorujejo poslovanje z živilskimi nakaznicami, vendar smo ze slišali o večji tatvini živilskih nakaznic na deželi, Izven Ljubljane, odnosno izven kontrolne črte bivajoči dijaki se opozafjato, da naj si pravočasno preskrbe dovolilnice pristojne oblasti za prihod k popravnim in drugim izpitom v jesenskem roku. Iz pisarne prosvetnega oddelka Visokega komisariata. Res d n družinsko knjižnico za majhen denar si lahko v kratkem nabavite ako se naročite na ..SLOVENČEVO KN^ZNItO" A oktobrom se pričenja II. letn k, iašjo bo 38 knjig dve od teh dobi vsak naiočmk zbirke jastonj! Vsaka kniuja le b lir. Natopile knjižnico: pri upravi — Kopitarjeva o, Ljub jana — v podružnici upra'e na Miklošiče"! ce-ti št. 5 — v Ljudski knjigarni ali pa pri zastornikih »Slovenčeve knjižnice« sedaj pa moramo z ogorčenjem poročati, da se je tudi v Ljubljani našel lahkomiseln javni usužbe-nec ter izmaknil nekaj živilskih nakaznic. Natančni vodja odpravništva živilskih nakaznic je že v petek 2i. t. m. opazil primanjkljaj večjega števila zaupanih mu nakaznic. Seveda je brez odlašanja o tem takoj obvestil svojega načelnika, ta pa tudi takoj svoje podrejene. Urad je od njih dobil nalog za poizvedbe in izsleditev krivca. Medtem je pa vodja odpravništva živilskih nakaznic tudi že ugotovil, da je v petek 21. t. m. opoldne po uradnih urah prišel k vratarju in*za-liteval ključ sobe, kjer so nakaznice dobro shranjene, neki uslužbenec, ki je bil prej uslužben tudi v odpravništvu živilskih nakaznic, sedaj je pa že dlje časa bil zaposlen v drugem odseku, ki z živilskjmi nakaznicami nima nobenega opravka in stika. Takoj je bil osumljenec zaslišan ter je pozneje pri zaslišanju svoje nečastno dejanje tudi priznal, da je bila takoj odrejena njegova izročitev policiji, ki ga je aretirala v torek, 25. t. m. opoldne. Podčrtati moramo, da je bil primanjkljaj živilskih nakaznic ugotovljen še isti dan in isti dan tudi že naznanjen nadrejenim. Ta je najlepši dokaz, kako natančno in zanesljivo je poslovanje nadzornih organov pri poslovanju z živilskimi nakaznicami. Nagla izsleditev krivca in njegovo priznanje nam pa tudi dokazuje, da noben grešnik ne more uiti pravici in kazni. Vse živilske nakaznice, ki so zmanjkale, imajo seveda zaporedne številke ter so vse natančno zapisane v uradu in so bile tudi takoj sporočene policiji, da bo preprečeno kakršnokoli izkoriščanje teh sedaj popolnoma neveljavnih in za vsakogar silno nevarnih živilskih nakaznic. Opominjamo vse prebivalstvo, naj se nikakor ne da zapeljati v nevarnost, ker nam navedeni primer najprepričljiveje dokazuje, da je vsakemu krivcu "za petami težka kazen in ječa. S A Terjatve nemških izseljencev. Nemški listi® objavljajo poslednji poziv izseljencem iz Ljubjan-ske pokrajine, ki se niso prijavili svojih terjatev nasproti dolžnikom v Ljubljanski pokrajini. Prizadeti morajo terjatve prijaviti najkasneje do 31. t m. nemškemu preselitvenemu pooblaščencu za Ljubljansko pokrajino v Št. Vidu. Pobotni urad ne bo več upošteval prijav, ki bi prispele po 31. avgusta. Terjatve, ki so bile prijavljene preselitvenemu pooblaščencu v Ljubljani in v Kočevju ali Pohotnemu uradu, ni treba znova prijaviti. Trgovska šola v Trbovljah. V Trbovljah je bila ustanovljena drž. gospodarska šola (trgovska šola) z dvema letnikoma. Šola bo pripravljala dijake za trgovske nameščence in srednje uradnike. Spričevalo bo nadomeščalo učno dobo in bo tvorilo podlago za posebni maturitetni izpit za študij gospodarskih ved na nemških visokih šolah. Iz spodnještajerskega trgovinskega registra. Pri tvrdki L. Laurich, tovarna usnja v Konjicah, je bil izbrisan prokurist Fritz Wagner, vpisani J pa so bili prokurist Alfred Hotzl, Fritz Zinihauer j in Anton Laurich. V Mariboru- sta umrla v visoki starosti 82 letni železniški upokojenec Alojz Reč, in 82 letni zasebnik Ivan Kurnik; v bolnišnici pa 49letna j Marija Flisova iz Poljčan. V Mariboru je umrla nadalje 70 letna posestnica Roza Podgorškova. _ V Celju bodo priredili v soboto in nedeljo prvi okrožni dan celjskega okrožja. Za to slovesnost pripravljajo razstavo umetnin spodnještajerskih umetnikov, športne tekme in razne mladinske prireditve. Med drugim bodo tekme letalskih modelov. ■f Rozalija Stegujeva, po rodu Lilijeva. V torek popoldne so pokopali na celjskem mestnem pokopališču ugledno in tudi pri nas znano posestnico in hotelirko gospo Rozalijo Stegujevo, po rodu Liljievo. Pokojna je dalj časa bolehala in je umrla po hudem trpljenju, ki jo je rešilo stras-nih dni. Poznajo jo daleč po Štajerskem, saj sta bila njena nekdanja restavracija na Dečkovem trgu v Celju, kasneje pa hotel »Stegu« v Zagradu zelo dobro obiskana. Zapušča tri sinove. Ob izgubi izrekamo svojcem naše sožalje! V Ptuju je umrla gospa Ema Vrečko. pali so jo v sreflo popoldne. V Slovenski Bistrici je obhajal te dni slo vesno vrnitev v mesto bivši šolski upravitelj Henrik Scliiestl. Mariborski dnevnik poroča, da je bilo slavje res iskreno, saj so se ga udeležili tudi mnogi slavljenčevi učenci. S Hrvaškega V Zagreb je pred dnevi prišla znana bolgarska književnica in asistentka berlinskega vseučilišča dr. Danka Najdenova, da v samem Zagrebu prouči vprašanje, kako je zagrebško naiodno gledališče posredovalo in da se je odražal vpliv nemške dramatske poezije v bolgarskem gledališkem življenju. Dr. Najdenova prevaja tudi bolgarske pesmi na nemški jezik in obratno. Kulturno prosvetni odsek hrvaške delavske zveze je nabavil v zadnjem času večje število radijskih zvočnikov, in jih člani zdaj lahko dobe po znižani ceni od nje. V Sofiji se je te dni zaključila velika mednarodna razstava idejnih načrtov za zgradbo sedemnadstropnega glavnega kolodvora. Vsega skupaj je bilo komisiji predloženih 68 načrtov, od teli je bilo le 9 domačih. Načrte je ocenila posebna komisija. Odbor je določil, da prve nagrade ne bo dal nikomur, ker noben načrt ni ustrezal predpisom natečaja. Komisija je dala potem 6 drugih nagrad in 6 tretjih. Druge nagrade so dobili inženirji iz Hrvaške, Nemčije, Italije, Protektorata in dva domačina. Od Hrvatov sta bila nagrajena inž. Marjan Haberle in Marjan Ivačič. Dobila sta nagrado od 120.000 levov. S. S. van Dvne: ZAGONETNA SMRT KRIMINALNI KOMAN UOSPODA kensona »Pa kako je mogel vendar ugotoviti začetno kroglino hitrost?« »Tudi jaz sem isto vprašal stotnika, pa mi je pojasnil, da je krogla natančno taka, kot jih imajo naboji za vojaški samokres »Col!'. Te krogle imajo začetno hitrost 270 metrov na sekundo, njih probojna sila pa je tolikšna, da lahko prebijejo 15 centimetrov debel smrekov tram na daljavo 8 metrov.« »Že res, priznam,« je pripomnil Markham ne preveč navdušeno »da ste točno določili točko, kjer je krogla prišla iz samokresove cevi. Toda, kaj nam to koristi?« »Jaz bom napel vrvico,« je nadaljeval Vanče, »tebe pa prosim, če natančno izmeriš pravokotno razdaljo od vozla do tal. Ko bomo ugotovili tudi to razdaljo, bo moja tajna pojasnjena.« »Meter dvainštirideset centimetrov,« je dejal Markham z visokim glasom in spet vstal, ko je premeril razdaljo. Vanče je položil cigareto na_ točko, kjer je črta, potegnjena navpično od vozla na vrvici, sekala preprogo na tleh, ter razlagal daljo: »Zdaj nam je torej točno znano, v lukšni višini so bila usta samokresove eevi v trenutku, ko je počil strel.« Odšel je k vratom i npoklical Snit-Vina. »Goepod upravnk želi, da nam za trenutek posodile svoj samokres. Narediti namerava nek poskus.« Snitkin je pomolil z začudenjem in dejal: ' »Ali naj dvignem varnostno zaklopko?« Markham je že hotel odklopiti samokres, a Vanče ga je ustavil s pripombo: i »Ne, ne, pustite tako kot je. Gospod Markham ne namerava streljati, vsaj želim si tega ne.« Ko je Snitkin odšel iz sobe, se je Vanče vsedel na naslonjač in naslonil glavo nazaj natančno tja, kjer, je bila krogla naredila v naslonjalo luknjo. »Znaj pa, Markham. stopi tja, kjer je stal morilec. Drži samokres tako, da bo konec njegove cevi navpično 'iad cigareto, ki sem jo položil tja-le, ter nu pomeri v čelo. Pazi pa, da ne pritisneš na petelina, kajti drugače ne boš nikdar zvedel, kdo je umoril Bensona . • •< Markham je storil točno tako, kakor mu je rekel Vanče, pri tem pa se je kar nekam upiral. Ko ga je vzel na muho, mu je Vanče dejal, naj zmeri višino od tal do ust samokresove cevi. Meter dva In štirideset. »Dobro,« je pripomnil in vstal. »Ti, Markham, ei visok meter sedem in sedemdeset, ne? Torej, človek, ki je umo- ril Bensona, je moral biti približno tvoje jx)stave, oziroma vsaj manjši ne, kot meter pet in sedemdeset. Meni se zdi vse to čisto preprosta stvar. Kaj pa ti rečeš?« , v Dokaz je bil enostaven m jasen. I\a Markhama je res naredil globok vtis, kakor je bilo videti iz njegovega resnega obraza. Zamišljeno je pogleda Vanceja in odgovoril: . »Imaš prav. Toda tisti človek, ki je streljal na Bensona, bi bil lahko držal samokres tudi razmeroma precej višje, kot sem ga jaz.« . .. .. »To ni mogoče,« K«-* ie zavrnil \ an-ce. »Sem precej vešč v streljanju in ti lahko rečeni z vso zanesljivostjo, da vsak dober strelec, kadar meri s samokresom v majhno tarčo, stisne roko in dvigne ramo toliko, kolikor zadostuje, da se muha poravna s ciljem. Zato se iz višine, v kateri je ob taksnih okoliščinah zločinec držal samokres, lahko odlično sklepa kako visok je bil tisti človek, ki je orožje imel tedaj v rokah.« »Tvoje modrovanje torej temelji na prepričanju, da je Bensona umoril izurjen strelec, ki zadene tudi majhno tarčo?« »Bre •zdvoma! Prosim to, premisli: Če morilec ne bi znal dobro streljati, bi iz takšne razdalje gotovo ne izbral za tarčo čela, pač pa hi streljal v prsa kot največjo tarčo. Sicer pa, če ne bi bil dober strelec in bi nameril pištolo v prsa, ne da bi kaj ciljal, bi bil tudi zelo verjetno ustrelil ve-čkrat, ne samo enkrat.« Markham se je za trenutek zamislil potem pa pripomnil: »Priznam, da je tvoja razlaga hvalevredna, toda pripomniti moram, da je bil morilec lahko višji kot meter pet in sedemdeset že samo iz tega razloga, ker se je takrat, ko je pomeril na svojo žrtev, lahko sklonil, kolikor se je hotel.« »Tudi to je res. Vendar pa smemo smatrati, da se je zločinec postavil tedaj, ko je streljal, čimbolj naravno in ni izgubljal časa še s tem, kajti v nasprotnem primeru bi bil tvegal, da njegovi gibi zbude Bensonovo pozornost. Benson pa je bil zadet iznenada, kakor kaže njegova lega, v kateri so ga našli. Sicer dopuščam tudi možnost, da se je morile« morda nekoliko sklonil, ne da bi ga Benson zato že opazil. Sklepamo torej, da je zločinec moral biti 1.75 do 1.85 metra visok. Je prav tako?« Markham ni odgovoril ničesar. »Razigrana gospodična St. Clair,« je nadaljeval Vanče s šaljivim nasmehom, »rii višja kot poldrug meter.« Markham je razmišljeno hodil dalje. »Tale stotnik Leacock se mi zdi,« je dejal Vanče »da ima nad meter osemdeset, ne?« »Kdo ti je to rekel?« »Ti sam, mnmrfinisti« med živino. Živinorejci mehikan-skih prerij imenujejo rastline, ki omamljajo živino, »herbas locas«, po naše nore rastline. Živali kažejo namreč po tej rastlinski hrani abnormalno psihično razpoloženje in očividno tzpremenjeno vedenje. Ako je postalo omamljanje živini strast, se pokažejo kmalu pogub-ne posledice. Živina silno shujša, dlake ji odpadajo in končno podleže popolni ohromelosti, ?ko ni postala še poprej žrtev pljučnega vnet-' ^a' Preslaba hrana, odpad dlačja pri dnevni vročini in ledenomrzlih nočeh so najboljša podlaga za počasno shiranje na podlagi pljučnega vnetja. V začetku junija 1931 razburjenje na' pašnikih j zavladalo veliko r________ t Monterreyu. Po- samezno govedo se je spusti.o od ostale črede. Ko se je čez nekaj časa vrnilo, je bilo slabotno m vrtoglavo ter ni hotelo užiti nobene hrane. Kasneje se je pričela živina tresti po vsem telesu, dokler ni nastopila ohromelost vsega Se vai al caffe o al circolo, ricordati che alle tue spal/e c’e un amica invisibile: la Fortuna e ti dice: acquista qui un biglietto detla Lotte-ria. Non rischi che 12 Ure. Niente in con fronto ali a possibilita di diventare mi-lionario e di essere tetice e contento per tutta la vita. Ce greš v kavarno ali družbo vedi, da je za tvojim hrbtom nevidna prijateljica Sreča, ki ti govori: kupi tu srečko Loterije. Tvegaš samo 12 lir. To ni nič v primeri z možnostjo, da lahko postaneš milijonar, srečen in zadovoljen za življenje. REGALA MILIONI a chi a c q u i s t a un biglietto per L. 12'— £7 DARUJE MILIJONE tistemu, ki kupi srečko za Lir 12'— zadnjega trupa. Izredna bolezen je napadla kmalu črede vseh sosednih pašnikov in je postala vedno hujša, nastopili so tudi smrtni primeri. Živinorejci so zahtevali državne pomoči proti neznani bolezni. Prišli so živinozdravniki, napravili avtopsije, preiskovali poginule živali, iskali bakterij, poskušali umetno prenašati bolezen s cepljenjem — vse je bilo zastonj. Vzroka bolezni niso našli. Česar niso znašli niti veterinarji niti bak-teriologi, to so dognali potom skrbnega opazovanja živinorejci sami. Spoznali so, da oboli le ona živina, ki požre cvetišče neke rastline, ki jo imenujejo botaniki Dioon edule. Ona živina, ki je to krmo okusila, jo je povsod iskala in se z njo omamljala. Ako je bila omama večkratna in zelo močna, so se pojavili tudi smrtni primeri. Druga, nič manj nevarna rastlina je Astragalus amphyoxis. Tej strasti vdana, živina se rada skrije v kak skalni kotiček ali med gosto drevje. Glavo ima navadno iztegnjeno proti zemlji, oči so divje in izbuljene. Tu in tam jo prime krč v mišicah. Veke trepečejo, oči škilijo navzgor. Dihanje je težko: utrudljivim kratkim vdihom slede kratki izdihi, za njimi pa daljši odmori. Pred smrtjo se pojavi daljša doba letargije; agonija traja 3—6 dni. Rastlina Oxvtropus Lamberti ni tako nevarna. Opoj je poln halucinacij in razdražljivosti. Živina podivja in se pri tem lahko ponesreči. Po opoju siedi pobitost. V tem stadiju se živini ne smemo približati, ker je posebno agresivna. Dosedanje kemične analize niso mogle ugpotoviti vrste strupa. KuRcereiei pridno spravljajo angorsko volno Njihovo društvo ima lastno predilnico na Gosposvetski cesti Ljubljana, 27. avgusta. V zadnjih letih je reja kuncev znatno napredovala. Že med prejšnjo svetovno vojno se je pokazalo, da so kunci za prehrano ljudi in preskrbo s kožicami in volno zelo velikega gospodarskega pomena To pa iz povsem preprostega razloga: živalca nudi na malem prostoru in pri skromni krmi, z uporabo odpadkov pri gospodinjstvu, znatno količino okusnega mesa in pa dobro uporabno volno. Mladiči ene samice nam lahko dajo v enem letu približno 50 do 70 kg mesa in vsa j 1 kg volne, ki zadostuje približno za izdelavo treh metrov sukna. Kunčje meso je izvrstno ter ne zaostaja glede redilnosti za mesom drugih živali. Sicer pa — danes nam ni treba hvaliti mesa, saj ljudje niso nič več tako izbirčni. Kuncereja je dobičkanosna, ako znamo njene produkte pravilno ceniti in uporabljati. Tz narodnogospodarskih ozirov je poleg mesa zlasti važen produkt volne, saj domači pridelek še dolgo vrsto let ne bo mogel kriti lastnili potreb. Tokrat nekaj o negi angorcev oziroma striženju njihove dlake. Angorce krtačimo oziroma češemo vsakih 11 dni, kar zavisi od tega, kakšno volno imajo. Nekateri imajo tako fino volno, da jih moramo vsak teden negovati. Stri- žemo jih vsake tri mesece ali vsak 17. teden, ko jim je dlaka zrasla nad 6 oziroma nad 8 cm. Letni donos odrasle polnovredne živalce mora znašati najmanj 250 gr volne. Imamo pa tudi angorce, ki dajo nad 400 gr volne na leto. Ko volno strižemo, jo takoj sproti sortiramo. Polagamo jo v pramenih, kot smo jo ostrigli, v škatlje. Volno delimo v več vrst. Prvovrstno nad 8 cm dolgo, drugovrstno nad 6 cm, tretjo od 4 cm, četrto vrsto volne, ki jo lahko prav tako spravimo v denar, zgneteno volno v svaljkih pa lahko prav tako uporabimo. Ker volna mladičev do prvega striženja, tako imenovana »mlečna volna«,, zaradi svojih lastnosti ni posebno pripravna za predenje, jo zbiramo popolnoma ločeno. Uporabimo jo tudi lahko za napravo gnezd pri pomladanskih mladičih ali pa jo ponudimo v odkup. Mladiče strižemo prvikrat, ko so stari dva do tri mesece. Posoda, v katero polagamo volno, naj ne bo večja kot za I kg volne. Volne fte smemo tlačiti, ker se v takem stanju rada sprime ali spolsti. O predelavi angorske volne so poučeni le starejši kuncerejci. To delo zahteva precej strokovnega znanja in izkustev, zato je najbolje, da oddajo volno zadrugi, ki ima za to že posebno predilnico. Ta predilnica se sedaj nahaja na Celovški cesti na dvorišču Jerebove tiskarne. Uspele plavalne tekme v Novem mestu Novo mesto. 27. avgusta. Preteklo nedeljo so Novomeščani priredili v Krki veliko plavalno prireditev, na katero se je prijavilo in tudi tekmovalo 50 vnetih plava-čev. pa tudi občinstva se je ob bregovih nabralo toliko kot že zlepa ne. Vsa prireditev ic bila prav dobro organizirana in ie potekala brez najmanjših zamud, zaradi česar gre hvala sodniškemu zboru in discipliniranosti plavačev. V prvi točki nedeljskega sporeda so nastopili iuniorji do 14. leta. Rezultati: Iuniorji, 50 m prsno: 1. Avsec Iztok 40,8; 2. Kastelic Joško 44.4; 3. Okroglič zdravko 45.6. Nastopilo je devet nadebudnih plavačev. Juniorke na 50 m: 1. Brudar Mira 47.4; 2. Barborič Tanja 47.5; 3. Brudar Francka 47.8; Nastopilo je pet tekmovalk, ki so pokazale precejšnjo izenačenost. V naslednji točki so nastopili starejši iuniorji, med katerimi je prišlo do ogorčene borbe med Pakižem in Savliem. 1. Pakiž Peter 41.8; 2. Šaveli Marjan 42.3; 3. Barborič Boštjan 42.6. Tudi med starejšimi juniorkami je bila velika borba za prvo mesto. Nastopilo ie sedem deklet, med katerimi ie zmagala Ogorevčeva. 1. Ogorevec Doris 42.3; 2. Colarič Mira 42.4; 3. Tešar Vlasta 42.5. Tekmovanje seniorjev na prooi 50m prosto: Plavalo je pet tekmovalcev, rezultati pa so bili naslednji: 1. Per Cvetko 31.4; 2. Jakše France 32.5; Smajdek Tine 32.8. V tej disciplini so plavali tudi iuniorji in juniorke, ki so se tudi tokrat izkazali. Posebno se ie postavil mladi Pakiž, ki ie pokazal, da bo postal še dober tekmovalec. Rezultati juniorjev: 1. Pakiž Peter 36.4; 2. Šaveli Marjan 37.2: 3. Barborič Boštjan 37.6. Juniorke: 1. Tešar Vlasta 40.2: 2. Colarič Mira 40.5: 3. Ogorevec. Doris 41.1. Med vsemi tremi se ie vnela borba, vendar ie Tešarjevi zadostoval naskok, ki si ga ie priborila v prvih 25 m. Največie zanimanje pa je bilo vsekakor za nastop starih plavalnih veteranov, »pilharjev«. Pokazali pa so se, da še niso kar za »staro šaro« in so se prav pogumno vrgli v »valove«. Rezultati: 1. Pelko Franc 36.4; 2. dr. Milan Cervinka 37.6; 3. dr. Tone Furlan 39.7; 4. Adam Ivan 48.4 in 5. inž. Rataj 48.6. Ko so »pilharji« opravili svoje, so prišli na štart stari novomeški plavalni »kanoni«. Kakor je bilo pričakovati, je zmagal hitri in okretni Stepišnik Roman. Rezultati: 1. Stepišnik Roman 26.6; 2. Karel Adam 27.8; 3. Majin Rado 29.3. Na 50 m »metuljčka« ie zmagal v lepem stilu Gruden Marjan, ki je svoje sotekmovalce pustil precej zadaj. Pri številnih gledalcih ie bilo kaj veliko zanimanja za skoke z deske in stolpa. Pri skokih ie bilo opaziti, da ie v Novem mestu nekaj prav dobrih skakalcev, ki bi z vestnim in pravilnim treningom, postali lahko odlični tekmovalci. Rezultati p o e d i n i h skupin: Skoki z deske, iuniorji: .1. Avsec Iztok; 2. Colarič Milan; 3. Pakiž. Skoki z deske, juniorke: 1. Tešar Vlasta; 2. Per Anica; 3. Colarič Mira. Skoki seniorjev: 1. Stepišnik Roman; 2. Malin Rado in 3. Adam Karel. Skoki s stolpa (nastopilo ie 7 skakačev): 1. Stepišnik Roman; 2. Malis Lado in 3. Peric Ludvik. V nizu plavalnih točk ie bilo tudi vzdržnostim plavanje pod vodo. V tei točki sc ie izkazal Peric Ludvik, ki je najdlje zdržal pod vodo. Po uspelem tekmovanju so bile prvoplasi-ranim podarjena razna darila. Vsekakor ho nedeljsko tekmovanje dalo novih pobud v plavalnem športu naše lepe dolenjske metropole. T Gore*”«*™** V radovljiškem okrožju je 10 ženskih skupin zbralo 186 kg marmelade, 294 litrov sadnega soka ,41 kg keksov in suhega sadja za nemški Rdeči križ. Z vkuhavaniem in sušeč: on nadaljujejo, dokler ne bodo pobrani vsi sadeži. V Šenčurju pri Kranju so zborovali na posebno okrašenem cerkvenem trgu. Zbralo se je nad tisoč ljudi. V Bohinjski Srednji vasi je umrl 75 letni Fr. Arh. Bil je dolga leta oskrbnik planinskih postojank v Karavankah. Nekaj časa je bil tudi oskrbnik Triglavskega doma na Kredarici. Na vzhodni Ironli je padel višji strelec Ambrož Štingl iz Malč. — V Kranju se ie smrtno ponesrečil orožniški stražmojster Ferdinand Karner. — V Celovcu je umrl Janez Pistotnik, deželni upokojenec. Ljubljana Koledar Danes, petek, 28. avgusta: Avguštin. Sobota, 29. avgusta: Obgl. Jan. K. (lbventila Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Blei-weisova 6; mr. Hočevar, Celovška 62; mr .Gartus, Moste-Zaloška cesta. Ravnateljstvo drž. klasične gimnazije poziva vse dijake, ki niso bili ob koncu leta ocenjeni, naj se vsaj do 1. septembra priglasijo ravnateljstvu, če nameravajo delati v septembru razredni izpit. Razpored izpitov bo razglašen okrog 10. septembra v veži uršulinske meščanske šole. — Ravnatelj. Opozarjamo na javno produkcijo, ki jo priredi šola Glasbene Matice ob sklepu letošnjega počitniškega tečaja. Produkcija bo v ponedeljek, dne 31. t. m. ob 18 v mali filharmonični dvorani. Iz klavirskega oddelka bodo nastopili naslednji gojenci: Košuta Soča, Potočnik Zdenka, Pompe Nuša, Korenini Saša, Klakočer Marica, Holeček Irena, Avbelj Marica in Jožko, Sporn Majda, Strniša Breda in Metka, Rupnik Jana, Zdravic Darinka, Srebot Jeni, Bartol Majda, Mahnič Vanda in Bučar Tatjana. Iz violinskega oddelka nastopijo: Kušej Mirko, Stibilj Milan, Turk Ivo, Vatovec Rajko in Dolinar Vera. Iz oddelka za čelo Demšar Branko in Demšar France. Na produkcijo opozarjamo in vabimo vse prijatelje šola Glasbene Matice, predvsem pa starše gojencev. — Podrobni ♦ spored, ki je obenem tudi vstopnica se dobi v knjigarni Glasbene Matice. Novi seznami davčnih zavezancev bodo razgrnjeni do 10. septembra med uradnimi urami v vratarjevi sobi magistrata na Mestnem trgu št. 27 v sobi št. 2 za pražarne, slaščičarje, medičarje, svečarje, voskarje, tesarje, raetlar-je, izdelovalce bičevnikov, ščetarie, kolarje, sodarje, parketarje, izdelovalce rolet, stolarje in za strugarje lesa, do dne 11. septembra bodo pa razgrnjeni seznami mizarjev, a do dne 13. septembra pa davčni seznami krojačev. Dodatki živil za bolnike. Bolnikom, ki so na osnovi predloženih zdravniških spričeval upravičeni do posebnih dodatkov racioniranih živil, bo mestni preskrbovalni urad delil nakaznice za mesec september po naslednjem razporedu: v soboto in ponedeljek 29. in 31. t. m. bolnikom, ki imajo pravico do dodatka mesa; v torek 1. septembra drugim bolnikom z začetno črko priimka A do D, v sredo 2. septembra z začetnicami F. do J, v četrtek 3. septembra samo bolnikom z začetnico K, v petek 4. septembra bolnikom z začetnicami L do O, v soboto 5. septembra od P do R, v ponedeljek 7. septembra z začetnicami S in Š in v torek 8. septembra bolnikom z začetnicami T in Ž. Zavodom, ki so upravičeni dobivati posebne bolniške dodatke jih jim bo mestni preskrbovalni urad nakazoval v četrtek, 3, septembra od 16—19. Sladkor za dojenčke bo mestni preskrbovalni urad razdeljeval na podlagi že sprejetih zdravniških spričeval od 10 septembra dalje. Zaradi snaženjn prostorov mestnega preskrbovalnega urada v petek in soboto, 28. in 29. avgusta, ne poslujejo odseki tega urada v Mestnem domu za stranke, pač bo pa strankam tudi ta dva dneva odprta velika dvorana za reklamacije itd. Prav tako oba dneva posluje tudi oblačilni odsek mestnega preskrbovalnega urada na Ambroževem trgu. Kleparski in inštalaterski pomočniki in delavci so vabljeni, da se udeleže sestanka, ki bo v nedeljo, dne 30. avgusta 1942 ob pol 10 dopoldne v Pokrajinski delavski zvezi. 1. nadstr., soba št. 5 Ker se bo na sestanku dokončno sklepalo o ustanovitvi skupine kleparjev, naj noben omenjeni delavec ne izostane — Pripravljalni odbor skupine kleparskih pomočnikov. Ijjubljansko gledališče Drama: Sobota, 29. avgusta ob 17.30: »Vdova Rošlin-ka«. Izven. Znižane cene od 10 lir uavzdol. Nedelja, 30. avgusta ob 14: »Poročno darilo«. Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol.. — Ob 17 30 »Kralj na Betajnovi«. Izven. Znižane cene od 12 tir navzdol. Cvetko Golar: »Vdova Rošlinka«, domača kmečka igra živahne vsebine, ki ima za snov zgodbo o zajetni kmečki vdovi, željni možitve. Njeno prizadevanje, kako bi si osvojila za moža fanta, ki je skrivaj ženin njene hčere, je prikazano v nizu zabavnih prizorov. Igrali bodo: Roš-linko — P. Juvanova, Manico — Mira Danilova, Tončko — Sancinova. Janeza — Cesar, Balanta-ča — Košič, Jernejca — Bratina, Gašparja — Raztresen,. Tinčeta — Podgoršek. Režija: Fran Lipah. Predstava v soboto ob 17.36, po zelo znižanih cenah od 10 lir navzdol. V nedeljo bodo uprizorili v Drami dve predstavi. Ob 14 Giov. Forzanovo ljubeznivo tri-dejanko »Poročno darilo« s Simčičevo in Janom v glavnih vlogah ljubimcev. Ob 17.30 Cankarjevo dramo »Kralj na Betajnovi«. Za obe nedeljski predstavi so cene znižane, od 12 lir navzdol. V. HEISER 81 Zdravnik sre € križem svet , Toda njihovi postopki so šli po no-Vjh smernicah, saj so se takoj lotili neosalvarsana in javnih prikazov, ka-. ° se je bojevati proti črevesnim za-Jedalcem. Njihova zdravstvena p ropa-fanda, ki jo je ljudstvo povsod navdušeno sprejemalo, je bila tako uspeš-!)a, dfl so v kratkem času imeli večje ftevijo dobrih in snažnih stranišč, ka-dr v kateri koli drugi deželi. Ko si je 'nravstveno delo pošteno zakorenini-so je počasno umiranje ljudstva Tdavilo. Tako da se z uvedbo novo- dol' Prebivalcev Južnega morja veča iz le- hnego zaščitnega zdravstva število ta J' leto. . Naša naloga pa še ni bila pri kra-J"> ko so mladi zdravniki odhajali s doktorati na delo. Morali smo rArbPti. da niso popustili v svojih na-Zakaj ni bilo verjetno da ne bi mladi zdravniki, ki so jih naravnost Potegnili iz koč, pokritih z rastlinjem, .er YJ"o jene v strahu n rekov in čitdo-delniških zvarkov, zdaj spet padli na jteven ljudskega preprostega življenja- ( elo v teh šolali je zagorel obraz I,SB“S«. fidžijanskega zdravnika, če je 1® kdo imenovali »ndrnunikau«, domačinski urek, in nikogar nisi mogel pri- raviti do tega, da bi se o stvari s teboj pomenil. Ni ga zahodnjaka, ki bi mogel razumeti skrajnega junaštva, katero je pokazal Malaka.j, najboljši zdravnik te šole, ki je nekoč zasmehoval čarovniško moč enega največjih čudodelnikov, čeprav je dobro vedel, da je mnogo ljudi že umrlo po njego- vi hhudobni napovedi »Zakaj me ne umorite? Pravite, da me lahko spravite s poti z »ndraunikauom«. No, dajte. Jaz se vam smejem v brk! To so same bedarije! Če vaše zdravstvo in vaši ureki delujejo, potem mi pokažite, česa ste sposobni!« Malaka.j je s tem dokazal, da je res veroval to, kar je sam poučeval. In njegov zasmeh čarovništva mu ni .prizadejal nobene škode. Izdelali smo načrt, po katerem naj ibi potujoči zdravstveniki nadzorovali 'delo domačih zdravnikov v službi, a 1 ne tako, da b'i se stalno znašali nad 'pomanjkljivostmi, marveč da bi z | njimi prijateljsko sodelovali. Tudi jaz sem želel videti, kako uresničujejo svoje pridobljeno znanje. Seveda smo bili pripravljeni na to, da bo Samoa, domovina najbolj umnega polinezijskega rodu, pokazala naj- boljše uspehe. Z dr. Lannberiom sva tamkaj napravila prav zanimiva potovanja, ki so bila toliko prijetnejša, ker je bil moj tovariš močno priljub- 1 jen med ondotnim prebivalstvom. Njegova debelost se je namreč imenitno skladala s samoanskim čutom za lepoto, vrh tega pa je bil še prav zgovoren: vse to pa je na prebivalstvo napravilo odličen vtis. Malo [>0 izbruhu svetovne vojne je Nova Zelandija 'zagospodarila nad nemškim predelom otoka Samoa, a opazil sem, da Polinezijci, ki sicer slovijo kot najbolj prijazno pleme, spremembo gospodarja niso pozdravili s tistim veseljem, ki hi ga človek pričakoval. Poslej so fie vedno širile vstaje. Uipor proti Novi Zelandiji ali gibanje »Mau« je imelo za cilj preprečevati sodelovanje z oblastjo; tako na primer kratkomalo niso hoteli plačevati davkov. Nekoč je oblast hotela pritisniti nanje s četami, seveda pa ni bilo mogoče postreliti ljudstva samo zaradi tega, ker ni«o hoteli plačevati. Samoanom je samo to šlo po glavi, kako in kje bi vladi delali težave. Pred uporom so ljudje že splošno poznali dobro urejena stranišča, a ker je zdaj novozelandsko ministrstvo za zdravje tako rabo priporočalo so se dobri navadi postavili po robu ter iz zaničevanja onesnažili celo pragove pred uradniškimi hišami Nova Zelandijo po je trošila denarje in imela dosti Bkrbi; s silo je na- stopala samo, kadar je hotela uvelja- j razširjena, kakor pač povsod po Juž-viti svojo vladno voljo, a naposled jijnem morju. Med seboj so imeli tudi je pošlo potrpljenje ter je odpoklica-1 mnogo slepcev, ki so prišli ob vid zala službujoče zdravnike ter zaprla od-|radi hudega vnetja očj ali zaradi očes-daljene bolnišnice in bolniške pošto- ne mrene. A med 50.000 prebivalci je janke. Ko sva z dr. Lambertom prišla bilo samo 12 norcev, ki jih je bilo tre-na obisk, se je ljudstvo v svojih te-.ba spraviti na varno. To pa zaradi telesnih tegobah moglo zatekati edinolp'ga, ker ni bilo nikjer nobenih prime-k zeliščarjem: zato so nama prinesli rov sifilisa"sifilisa pa tod niso poznali, mnogo bolnikov, da bi jih zdravila. Iker je ravno razsajala framboezija. n . , . . Framlroezija je huda bolezen, ki pa Pogovarjal se z mnogim, P?-|ima to poJsebnost. da izključuje sifi- glavarji. Najmogočnejši med njim, je sifjfis se ka] rada javi Bil Fau Mri, Na, ribic in modrijan. k‘,priho(|„ belcev, je tehtal dober stot. Govorih so, dasp bi brez njegovega posredovanja ob po-| V Samoi me je presenetilo veliko četku gibanja Mau Fvropce v A pij i število cerkva. V njenih sedmih vaseh vse pobili. Poznal sem tudi Mataafo, naslednika stnrega kralja istega imena, ki se je učil za svečenika ter dobro govoril angleški, nemški in francoški. Njegove hčere so naju zabavale s posebnimi plesi, ki so jih izvajali stoje, sede, in kleče. V Foi(izgovarjati je treba »Foni«, tiskarne prvih misijonarjev namreč je v vsaki vsaj po ena. Ponavadi so vse zidane iz cementa in splošno mnogo lailj prostorne, kakor pa je v resnici za tiste kraje potrebno. Pri obiskovanju samoanskih rasic se ie bilo treba ozirati na določene predpise. Dr. Lambert, ki je že dosti potoval po teh krajih, mi je bil vodnik, da ne bi kako_ užalil najinih niso imeli nekaterih črk) sva bila na ■ v| judnih gostiteljev. Ti so hoteli biti važnem javnem shodu, kjer se je se-jZmeraj vnaprej obveščeni o najinem šlo 35 poglavarjev in govornikov. Spo- prihodu da so se lahko pripravili na četka se je zdelo, da naju bodo za- slovesen sprejem tujih gostov. Kmeč-pletli v svoje krajevne politične splet- j k, zastopniki so oblekli svoje najbolj-ke, a nazadnje sva jim pojasnila, da obleke iz »tepec, tolčenega lubj«, zdravstvenih zadevah vlada zmeraj iet vrnem na Karlino! Oprostite, če povem, da se mi gosjiod industrijec ne zdi, da bi bil srečen. Čujem vas kako vzdihujete in stokate. Ali je mogoče, da gospod industrijec obžaluje zaobljubljeno ponudbo in poroko s tem ... pravim... neresnim dekletom? Upam, da vam ta beseda ni neprijetna? »Neresen« utegne pomeniti vse mogoče. Seveda, gospod Schagerstroem ne more požreti besede, ki jo je enkrat dal, to dobro vein. Toda prošt in njegova pa sta prava misleča človeka. Ta dva naj bi dobro premislila, kaj vse sta sama prestala zavoljo te Karline.« »Prošt in njegova 1 gospa imata zelo rada svojo rejenko.« »Recite rajši, da sta oba čudovito pozabljiva, gospod industrijec. To je beseda, ki je na mestu. Le pomislite, da je imela gospa proštova neko odlično skrbnico, toda Karlina je ni mogla trpeti. Nekega dne, sredi najbolj vnetih priprav za božič, jo je zagodla tez oskrbnici. Uboga ženska je bila tako globoko užaljena, da je vstala in odšla in nato je morala uboga teta Regina, ki je bila vrh tega še bolna, sama prevzeti -vse priprave za praznike.« Schagerstroem je vso to zgodbo pred kratkim slišal v drugačni obliki, toda ni se mu zdelo vredno truda, da bi s kakršnim koli glasom izrazil svoje ugovore. »In mislite si, gospod industrijec, da je prošt, ki svoje konje ljubi čez vsako mero...« »Ja, žo vem, z njimi je šla na dirko,« se je vtaknil vmes Schagerstroem. »In ne smatrate tega za nekaj strahotnega, gospod industrijec?« »Rekli ste mi, da so se konji, ker so se premalo gibali, preveč zdebelili.« »Alj tudi veste, kako se je Karlina Loe\venskoeld vedla do svoje tašče?« »Takrat, ko je izpraznila posodico s sladkorjem?« je vprašal Schagerstroem. »Da, resnično, takrat, ko je izpraznila posodico s sladkorjem. Oseba, ki naj bi postala milostna gospa na Velikem Sjoeterpu, bi se pač morala znati vsaj pri mizi dostojno vesti.« »Popolnoma pravilno, moja milostna.« »Vi prav gotovo ne bi radi imeli žene, ki bi se branila sprejemati goste?« »Seveda ne...« »Toda to boste tvegali, gospod industrijec, če boste poročili Karlino Loetvenskoeld. Pomislite le, kako se je vedla na Holmu pri komorniku Dunkerju. Kapitan Hemmerberg bi moral bili pri nekem slavnostnem kosilu njen tovariš, toda izjavila je, da v to ue privoli in rajši odide proč. No ja, kakor ste morebiti že slišali, kapitan Hammerberg ne uživa ravno najlepšega glasu, toda na vse zadnje ima pa tudi nekaj dobrih lastnosti. Kakor govorim jaz sedaj z vami, gospod industrijec Schagerstroem, tako sem tudi s kapitanom Hainmerbergom zaupno govorrila in vem, kako je bil do dna srca nesrečen, ker ni nikogar našel, ki bi ga razumel in mu verjel. Naj bo kakor koli, toda Karlina ni noben pravi sodnik zanj. Ko pa že komornik Dunker z njim občuje, potem bi vsaj očitno ne smela pokazati svojega negodovanja.« »No, kar se tega tiče,« je odvrnil Schagerstroem, »jaz nimam namena vabiti kapitana Hammerberga.« »Ah, tako, no ja, ja, to je pač vaša stvar,« je rekel glas. »To je nekaj drugega. Opažam, da goji gospod industrijec večje simpatije do gospodične Karline, kakor pa sem mislila. To je zelo lepo in viteško od vas. Vi nedvomno branite slehernega, ki je količkaj zagrešil. Toda na dnu svojega srca pa le mislim, da ste na moji strani, gospod industrijec. Saj vendar veste, da je zakon med možem vašega položaja in med tako nepremišljeno osebo, kakor je Karlina Loewenskoeld, čisto nemogoč.« »Vi torej mislite, moja milostna,« je rekel Schagerstroem,« da bi lahko s pomočjo prošta in njegove žene... toda ne, to je nemogoče.« »Tisto, kar je nemogoče,« je dejal sladki, oljnati glasek s krepkim poudarkom, »to je poroka s tako nesramno osebo.« »Oprostite, toda vi vsega še ne veste. Vi vse preveč dobro mislite. Karl Artur Ekenstedt mi je pripovedoval kako ste se vi gospod industrijec, zavzeli za Karlino. Pa čeprav ste morali vzeti na znanje, da sioni obtožba proti njej na resnici, ste jo vendar vzeli v obrambo. Toda drugi ljudje niso takšni kakor vi, gospod industrijec. Gospa polkovnikova Ekenstedt je bila včeraj in danes na obisku v proštiji. Branila se je pogledati Karlino, da celo niti spati ni hotela pod isto streho z njo.« 7». Liudsko tiskarno v LJoblJanti Jože Kramarič - Izdajatelji inž Sodje - Urednik, Mirk® Javornik - Rokopieov ae vračamo - »Slo.ensk, dom« tzbaja ob delavnikih »h »J - M* sečna naročnina II Ur. ca Inozemstvo 15 Ur - Uredniitvo« Kopitarjeva oUco 6/1U - Uprava, Kopitarjeva ali ca 4. Ljubljana - letelo* itev. so-ei da *®-«5 - Podrminice Nove mesto