PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb postale I gruppo Cena 60 lir Leto XXIII. St. 300 (6884) TRST, sreda, 20. decembra 1967 PO ČUDNIH ZAPLETLJAJIH, KI ODRAŽAJO ZADREGO VLADE Danes bo Tremelloni govoril v poslanski zbornici o zadevi SIFAR Skoro soglasno izvoljeni trije ustavni sodniki - Liberalci in misini so pričeli v senatu obstrukcijo proti zakonu o reformi bolnišnic - Prekinjena stavka uslužbencev bolnišnic RIM, 19. — Jutri bo minister za obrambo Tremelloni odgovoril v poslanski zbornici na številna vprašanja, ki so jih zastavili poslanci o SIFAR. Zvečer ob 19. uri pa se bo sestal ministrski svet, glede katerega ni bil sporočen dnevni red. Glede odgovora ministra Tremel-,---------------- lonija je prišlo do dokaj čudnega zapletljaja. Najprej je namreč prišlo uradno sporočilo, da bo minister odgovoril na vprašanja in interpelacije o SIFAR, kasneje pa so se sestali načelniki skupin poslanske zbornice, kjer so demokristjani in predstavniki vlade zahtevali, da se omeji ministrov govor samo na vprašanja, da pa se celotna debata o SIFAR prenese na januar, in je bil celo že določen datum 11. januarja. Komunisti so namreč zahtevali, da razprava zajame celotno vprašanje SIFAR in da torej vključi tako interpelacije kot vprašanja. Gre za formalistične razlike, ki so služile za pretvezo, da se razprava prekine. Končno pa so se v poslanski zbornici sestali minister za stike s parlamentom Scaglia, predsednik socialistične skupine Ferri, predsednik demokristjanske skupine Zac-cagnini in podpredsednik demokristjanske skupine Zanibelli. Minister Scaglia je sporočil novinarjem, da bo minister odgovarjal na vprašanja in interpelacije in da se s tem spreminja predhodni sklep popoldanskega zasedanja načelnikov skupin. Minister Tremelloni pa je že prej izjavil, da je bil že danes priprav- ZAKLJUČENO ZASEDANJE SKUPŠČINE OZN Predlog za konvencijo proti zastaranju vojnih zločinov Švicarsko posojilo specializiranim organizacijam OZN NEW YORK, 19. — Glavna skupščina OZN je danes zaključila svoje zasedanje. Se prej je odobrila 2 90 glasovi proti enemu in 18 vzdržanimi predlog za ustanovitev komisije, ki naj bi skušala pripraviti definicijo o napadu in naj bi Predložila poročilo na zasedanju Prihodnjega leta. Dalje je odobrila z 90 glasovi Proti dvema in 22 vzdržanimi resolucijo socialnega, človečanskega bi kulturnega odbora, ki priporoča skupščini, naj pripravi konvencijo, ki prepoveduje zapadlost roka za kazensko zasledovanje vojnih zločincev, ter naj na prihodnjem zasedanju da prednost proučevanju tega dokumenta. Sinoči Je bila soglasno sprejeta resolucija, ki predlaga ustanovitev Posebne komisije 35 držav z nalogo, da prouči vse plati miroljubne uporabe morskega dna. Komisija bo predložila poročilo skupščini na zasedanju prihodnjega leta. V komisiji je tudi Italija. Pobuda za ustanovitev komisije Je prišla z Malte, katere predstavnik je predlagal, naj se morsko liho razglasi za skupno dobrino človeštva ter nal se dobiček iz njegovega izkoriščanja uporabi v bor-bi proti revščini v razvijajočih se državah Sinoči je politični odbor skupščine predlagal, naj se skupščina sestane po 15. marcu, da bi razpravljala o neširjenju jedrskega orožja, Pogajanja o izvozu mesa iz SFRJ ljen odgovarjati, da pa je kasneje izvedel, da je zbornica spremenila program dela. Pri tem spreminjanju programa in zapletenih stališčih seveda ne gre samo za formalne zadeve, tem. več je vlada očitno v veliki zadregi. Povrh bo v četrtek pred so- diščem zaslišan karabinjerski general Manes, ki je po nalogu poveljnika karabinjerjev izvedel preiskavo o zadevi De Lorenzo. Minister je na osnovi sporočila, ki ga je prejel po tej preiskavi Cin pri če- BEOGRAD, 19. — V Beogradu so mer zelo verjetno ni prejel celot- i ?e zaključila pogajanja za določi- nps?a materiala 1 dvakrat v narla tev epikontinentalnega centra, s nega materna), dvakrat v parla-j č,mer so razmejili mor je mea It mentu zanikal obstoj Črnih sezna-, hjo ln Jug„slavijo v predvidenem mov m resnejšega poskusa držav- j izkoriščanju podmorskih nahajališč nega udara. Sedaj pa je iz doseda-1 nafte. Sporazum bodo podpisali takse za motoma vozila od 22. decembra do 10. januarja. Predsednik vlade Moro je sklical za 12. januar sestanek s predstavniki prizadetih ministrstev in s sindikalnimi predstavniki glede pogod be med bolnišnicami in uslužbenci bolnišnic. V tej zvezi so uslužbenci odpovedali vse napovedane stavke. Bomba eksplodirala na občini v Brindisiju BRINDISI, 19. — Nekaj po 2. j uri po polnoči je v občinskem , poslopju eksplodirala močna bomba, ki je bila postavljena v bližini I občinske sejne dvorane, kamor ima | občinstvo dostop, kadar so seje, ; kot je bila tudi včeraj. Kasneje so minerji ugotovili, da gre za preprosto napravo, ki je bila narejena iz približno 2 kg tritola, ki so ga prižgali z daljšo zažigalno vrvico, ki gori približno dve minuti. Škoda je precejšnja, eksplozija je tudi v okolici razbila šipe, ni pa bi bilo človeških žrtev niti ranjenih. Eksplozijo spravljajo v zvezo s težavami občinskega odbora, saj je kriza trajala šest mesecev, včeraj pa so po daljših živahnih razpravah izvolili za župana demokristjana in odbor levega centra. v Italijo BENETKE, 19. — Niso se še sporazumeli na sestanku med italijanskimi in jugoslovanskimi predstavniki, ki so danes pričeli obravnavati težave pri izvozu jugoslovanske goveje živine in mesa v Italijo. Izvedelo se Je, da so. obravnavali predvsem vprašanja krajevne izmenjave, ki se nanaša na tržaško in goriško področje, in da bodo jutri razpravo zaključili in izdali končno poročilo. Italijansko delegacijo vodi generalni ravnatelj ministrstva za zunanjo trgovino dr. Sergio Parboni in jo sestavljajo predstavniki vseh prizadetih ministrstev vladnega komisariata za deželo Furlanijo - Julijsko krajino, tržaške trgovinske zbornice in predstavnikov zainteresiranih kategorij. Jugoslovansko de. legacijo vodita namestnika državnih tajnikov za zunanjo trgovino Boris Žnuderl in za kmetijsko Anton Debračin, predstavniki zbornic iz Hrvaške in Slovenije ter podjetij. MOSKVA, 19. — V Sovjetski zvezi so izstrelili danes «Kozmos 196«, ki je začel redno krožiti okoli Zemlje. Satelit obkroži Zeljo v 95 minutah in pol. njih pričanj pred sodiščem na procesu De Lorenzo - Espresso pri5lo nespodbitno do dokazov, da so spiski v resnici obstajali. Poslanska zbornica in senat sta dopoldne na skupnem zasedanju že pri prvem glasovanju izvolila tri nove ustavne sodnike. Sklenjen je bil že prej sporazum, tako da so bili sodniki izvoljeni skoro soglasno. Izvoljeni so bili demokristjan Ercole Rocchetti, liberalec Vin. cenzo Trimorchi in komunist Enzo Capolozza, ki so prejeli 696, 664 odnosno 632 glasov, zahtevana večina pa je znašala 632 glasov (dve tretjini vseh glasov poslanske zbornice in senata skupaj). V senatu so pričeli obravnavati popravke zakonskega predloga o reformi bolnišnic, pri čemer se za sedaj, sicer v nekoliko manjši meri kot za dežele, pričenja obstrukcija desnice. Vseh predloženih popravkov je nad tri sto; večino so jih predložili liberalci in misini, ki so tudi na današnji seji zahtevali stalno preverjanje zadostnega števila prisotnih. Na sestanku skupin KD in PSU senata so sklenili, da bo senat zasedal vsak dan neprekinjeno od 9. du 24 ure, pri čemer so obsodili poskus obstrukcije liberalcev in misinov in zagotovili, da bodo naredili vse, da se zaključi do konca leta razprava o bolnišnicah, da bo lahko nato senat kasneje pričel obravnavati volilni deželni zakon. Poročilo tudi pravi, da je Ma-lagodi uvedel svojevrsten način dela v parlamentu, ko pričenja obstrukcijo proti vsem zakonom, o katerih se razpravlja pred zakonom o deželi. Vodstvo KD je na današnji prvi seji po sobotnem zasedanju vsedržavnega sveta potrdilo za namesti nika tajnika Forlanija in Piccolija in poverilo SPES Arnaudu, urad za krajevne ustanove Bisagli, urad za program Glullottiju in organizacijski urad Lattanziju. Minister za finance je pozval avtomobilski klub, da pripravi vse potrebno za pobiranje prometne med obiskom predsednika zveznega izvršnega sveta Mike Špiljka v Italiji, ki bo 8. in 9. januarja. BREZUSPEŠNO ZASEDANJE SESTIH MINISTROV Francija je znova onemogočila začetek pogajanj z Veliko Britanijo Začetek pogajanj je odložen za nedoločen čas - ^ilson je izjavil, da London nikakor ne bo umaknil svoje zahteve za sprejem BRUSELJ, 19. — Zunanji ministri šestih držav evropske go spodarske skupnosti so se danes razšli, ne da bi se sporazumeli o začetku pogajanj z Veliko Britanijo. Na zahtevo Fan-fanija so glasovali. Pet ministrov je glasovalo za začetek pogajanj, de Murville pa je glasoval proti. Zato je začetek pogajanj odložen za nedoločen čas. Med jutranjo in popoldansko ------------------- razpravo so ministri ponovili vsak NAROČNIKI! BRALCI! Kdor se prvič naroči na Pri morski dnevnik, bo prejemal list zastonj ves december 1967. Poleg tega prejme v dar lepo slovensko knjigo. Tudi tisti, ki bo poravnal naročnino za vse leto 1968. dobi lepo slovensko knjigo. Med tiste, ki bodo poravnali celoletno naročnino do 10. februarja, bo razdeljenih deset prikupnih nagrad. Žreb bo določil srečne dobitnike! svoje stališče, de Murville pa je | ponovil, da Francija načelno na-! sprotuje sprejemu Velike Britanije, toda sedaj ni primeren trenutek. Dolgo časa se niso mogli sporazumeti niti o glasovanju. Fanfani je j zahteval, naj se vnese v zapisnik, 1 da je samo Italija zahtevala glasovanje. Tedaj so se mu pridru-: žili še drugi štirje ministri, ki so glasovali za začetek pogajanj, proti I pogajanjem pa je glasovala samo I Francija. | Kakor Je znano, določa člen 237 j rimske pogodbe soglasnost za za-I četek pogajanj. Odgovor britanski vladi bo sporočil predstavnik sveta ministrov. Ob zaključku zasedanja so objavili uradno sporočilo, ki ugotavlja, ■ll*iaillll«IIBIIIIIIIIIIIIIIIIIIII«llllllll|||||||||r*iviii|i|i,ii,ig|t||||||||||||||||||||g||||||||||||||||||||||||||||||i||||||||l|t|,|,|,,|,||||||||||,|||,||,,||,|||||1|||,|,i|,|,,||||l|t|l||||||||||| ZDA ZAOSTRUJMO VOJNO V VIETNAMU Včeraj dvakratni bombni napad na severnovietnamsko prestolnico Sestreljenih pet ameriških letal - Bliža se obdobje še ostrejših bojev HANOJ, 19. — Ameriška letala so danes dvakrat bombardirala Hanoj. Prvikrat ob 7.30 po krajevnem času, drugič pa ob 15.20 in 15.50. Hanojski radio je javil, da so davi sestreli li pet ameriških letal. To je že šesti dan zaporedoma, do ameriška letala bombardirajo področje Hanoja. Začasni voditelj stalnega pred-------- stavništva južnovietnamske o-svobodilne fronte v Hanoju Ngujen Fu Soai je izjavil, da so ameriški poskusi, da bi spravili vietnamsko zadevo pred varnostni svet, komedija. Poudaril je, da Združeni narodi nimajo pravice vmešavati se v južnovietnamske zadeve. Soai je govoril na sestanku, na katerem so proslavili sedmo obletnico ustanovitve osvobodilne fronte. Poudaril je, da bo mogoč mir, ko bodo Američani ustavili svojo napadalno vojno, umaknili svoje vojake iz Vietnama, istočasno z u-kinitvijo vojaških oporišč ter bodo dovolili južnovietnamskemu ljudstvu, da rešuje svoje zadeve na podlagi političnega programa osvobodilne fronte, in ko bodo brezpogojno in dokončno ustavili bombardiranje Severnega Vietnama. Ponovil je, da je osvobodilna fronta edina prava predstavnica južno-vietnamskega ljudstva. Na istem zborovanju je član centralnega komiteja se verno vietnamske komunistične stranke Hoang Kuok Viet izjavil, da se bliža razdobje še ostrejših bojev in da je ^ naj do tega datuma “razorožita j ...................................."".....................................................................................»m,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,.,,,,,,,,,,,.. Vena konferenca predloži skupšči-W oodrobno poročilo o pogajanjih. Politični odbor predlaga tudi konferenco nejedrskih dr*av, ki naj bi bila od 29. avgusta do 28. septembra v Ženevi. Odbor priporoča državam, ki ni-®° tega še storile, naj se pridružilo pogodbi, ki prepoveduje jedr-®ke poskuse v zraku, v vesolju in Dod vodo, ter poziva razorožitve-konferenco, naj nujno začne bripravltatt pogodbo o prepovedi OodzemeUskih poskusov. Spreieta bila tudi resolucita, ki poziva razorožitveno konferenco, naj zač- b* proučevati vprašanje ukinitve "Atih vojaških ooorHč v Aziji, Afri-*i in Latinski Ameriki. Danes Je skupščina soglasno odo-bfila konvencijo o pomoči vesolj-in vesoljskim ladjam. Pri tem Poudarja, da je treba v najkrajšem pripraviti tudi mednarodno P°godbo o civilni odgovornosti, ki "astane z vesoljsko dejavnostjo, in 0 odškodnini. Švicarska vlada je zahtevala od Poslanske zbornice, naj izglasuje ovo posojilo nad 12 milijard lir "Z milijonov frankov) specializlra-organizacijam OZN, ki imajo ‘bdež v Ženevi. Znesek bodo po-abili za povečanje palače Združene narodov (61 milijonov fran-• l'v>, sedeža mednnrodne zveze za ^lekomunikaclle (20 miliionnv) in j' Preureditev sedeža svetovne or-Ahizactje za meteorologijo Dni bili ^ milijonov frankov je določe-n za zgraditev sedeža mednarod-~ Poštne zveze .Predstavnik vlade Je na zadevno JPiašanje izjavil, da vlada nikakor " teži za tem, da bi Ženeva po-j la splošen sedež Združenih na-"dov namesto New Yorka. Parla-. *ot je odohrll posojilo, ki ga Je “htevala vlada. ^Stalni opazovalec Vatikana pri .druženih narodih je predložil da-Popoldne tajniku OZN U Tantu jedilo pane'»v" nn«lanloe, s kate-. ta predlaga uvedbo metnarod->. 'a dneva miru na dan 1. Ja- CEN. POTAMIANOS SE JE VRNIL V ATENE Patakos o spremembi ustave in omejitvi pristojnosti kralja Pogajanja med kraljem in polkovniki še vedno na mrtvi točki 13. decembra so aretirali 35-60 oseb - Pred sojenjem Teodorakisa? še ker je danes zjutraj ob 9.33 močan potresni sunek jakosti 6. stopnje poškodoval nekaj hiš,. Strokovna komisija je danes končala pregledovati hiše v Debru in okolici in ugotovila, da je od skupno 2500 pregledanih hiš močno poškodovanih 938, laže 513, nepoškodovanih je 34 hiš. medtem ko je potres po polnoma porušil 37 hiš. Aparati seizmološkega observatorija v Skopju so zadnje tri dni za- severnovietnamsko ljudstvo odločeno, da se ne bo umaknilo pred nobeno žrtvijo in pred nobeno preizkušnjo V Sajgonu se je začel danes pro- ces proti 26 osebam, med katerimi je 25 častnikov, ki jih obtožujejo, da so vmešani v »budistični upor* j beležili šest potresnih sunkov, od v Danangu in Hue leta 1966. Ob I katerih je bil najmočnejši današnji toženci, med katerimi je tudi da- 0,1 9-33, ki je imel središče 20 km nariški župan, so obtoženi »oboro- severozahodno od Debra na alban ženega upora* in tvegajo smrtno skem ozemlju jakosti 7. stopnje, kazen. Od katastrofalnega potresa 30. no- V Oaklandu v Kaliforniji so bi- vembra 50 zabeležili 992 sunkov, le danes nove demonstracije pred rekrutnim uradom, kjer se je zbralo več sto ljudi. Aretirana je bila pevka Joan Baez skupno z drugi mi 23 demonstranti. V Chicagu je bil 21-letni Dennis Riordan obsojen na tri leta zapora, ker je zažgal pozivnico za nabor. Sodnik mu je ponudil, naj bi služil vojaštvo v kaki enoti, ki ni na fronti, toda obtoženec je ponudbo odbil. ATENE, 19. — General Haralambos Potamianos se je zvečer vrnil iz Rima v Atene in je ob prihodu izjavil novinarjem, da se trudi, da bi prišli do rešitve in da so po njegovem osnove za kompromis ter da Je optimist. Povedal je, da se je včeraj sestal s kraljem Konstantinom, ki je pri odličnem zdravju. v endar se le redki opazovalci — strinjajo z optimizmom monarhističnega generala, ki posreduje med vlado in kraljem, in menijo, da so stališča še vedno dokaj o-stro ločena. Kot smo že navedli, hoče kralj predvsem, da se ne spreminja ustava in s tem njegove pravice, polkovniki pa hočejo spremeniti ustavo in na tak način narediti iz prestola samo gol pred stavniški organ. Vse kaže, da polkovnike v resnici mnogo bolj zanima odnos z ZDA, pri čemer vesti iz New Yor ka govore, da je odvisno priznanje sedanjega režima mnogo bolj od dejanskih dokazov, da so šli na obnovo demokracije, kot od obnovitve zakonitosti na vrhu s prisotnostjo kralja. Zato je verjetno tudi danes gen. PataKos na tiskovni konferenci ponovno govoril o ustavi in tudi napovedal referendum ter nato volitve. Patakos je dejal, da bodo te datume zelo kmalu sporočili, novo ustavo pa bodo predložili prihodnjo soboto. Glede položaja kralja je dejal, da so 13. decembra iška li kakšnega člana kraljeve družine in ko ga niso našli, so imenovali kraljevega namestnika Ponovil je j že včerajšnjo izjavo, da se bo lah 1 ko kralj vrnil na prestol, kadar bo za to ustvarjeno primerno ozračje. Glede priznanja drugih vlad pa je rekel, da Grčija vse priznava in da nobena vlada ni sporočila, da je več ne priznava. Vse vlade imajo v Atenah svoje veleposlani ke. Grška vlada je ista, ki je prisegla pred kraljem, in režim se ni spremenil. Vprašali so ga tudi, koliko oseb so sedaj aretirali, na kar neposredno ni odgovoril, dejal pa je, da gre za omejeno število. Kasneje pa je ob drugi priložnosti dejal, da so izvedli 35 aretacij, drugi viri pa pravijo, da gre za 60 aretiranih. Ponovno je napovedal amnestijo, iz drugih virov pa se je zvedelo, da so že pričeli izpuščati nekatere pripadnike monarhističnih organizacij in da so tudi izpustili v teh dneh zaprte tri vidnejše pripadnike zveze centra. Patakos je odločno zanikal, da bi prišlo 13. decembra do streljanja in da je bil kdo ubit. Po vesteh iz dobro obveščenih krogov bodo 17. januarja sodili 42-letnega znanega grškega glasbenika Teodorakisa z obtožbo, da je hotel zrušiti režim. Soditi bi ga morali že prejšnji mesec, ko so sodili 31 pripadnikov odporniškega gibanja. Po istih vesteh bodo skupaj s Teodorakisom sodili še pet obtožencev. Konferenca v Varšavi VARŠAVA, 19. — Danes popoldne se je začela konferenca zunanjih ministrov evropskih socialističnih držav o Srednjem vzhodu. Sestali so se ob 16. uri in prekinili zasedanje ob 18. uri. Ponovno se bodo sestali jutri. Zahodni opazovalci so mnenja, da je sedanja konferenca med dru. gim tudi v zvezi z bližnjim potovanjem Brežnjeva v Kairo v začetku prihodnjega leta, Film ^Gospodična doktor» REKA, 19. — Danes se je pričelo na Reki snemanje filma o znani nemški vohunki iz prve svetovne vojne »Gospodična doktor*. V filmu, ki ga pripravlja rimsko podjetje »Dino de Laurentiis* v koprodukciji z beograjskim »Avala-filmom* pod vodstvom režiserja Alberta Lattuade, bodo nastopili številni znani inozemski filmski i-gralci, med katerimi Suzy Kendall, Keneth Moore in med jugoslovanskimi igralci tudi Olivera Vučo, ki je z vlogo v filmu »Zbiralci perja* doživela velik uspeh. Snemanje na Reki bo trajalo do začetka januarja prihodnjega leta. Govori se o «velikem Izraelu» KAIRO, 19. — «A1 Ahram« je javil, da se je U Tantov osebni predstavnik Jarring sestal danes popol dne s predsednikom Naserjem. Včeraj se je pogovarjal z zunanjim ministrom Riadom. List piše, da je Jarring že poslal U Tantu prvo poročilo o svojih razgovorih v Amanu, Bejrutu in Tel Avivu. Voditelj organizacije za osvoboditev Palestine šukeiri pa je poslal Jarrlngu pismo in mu obrazložil stališče svoje organizacije. Sinoči je prišel iz Jeruzalema v Kairo voditelj skupine opazovalcev OZN general Buli. Danes je odšel v Ismailijo, da si ogleda položaje opazovalcev OZN ob prekopu. V Jeruzalemu Je general Abra ham Yoffe govoril na zborovanju gibanja za «veliki Izrael«. Izjavil je, da kralj Husein nima nobene pravice nad Transjordanijo in da se Izraelci nimajo kaj pogovarjati z njim. Trdil je, da je kralj Husein vladal 19 let nad zahodnim bregom reke Jordan »zaradi britanske zarote«. Yoffe je dejal, da se izraelske meje dajo sedaj lažje braniti, «ker sovražnik nima več ugodnih položajev, ki Jih Je imel na gričih«. Vdova drugega izraelskega pred sednika Rachel Ben Zvi, Je trdila, da ni moč govoriti o zasedenem ozemlju glede. Transjordanije, in je dodala, da Izrael ni storil nič drugega, nego da «je zopet prevzel svojo dediščino«. Številni govorniki so dejali, da ne bo mogoč mir z vrnitvijo zasedenega ozemlja. Vsi govorniki so se izrekli za čim hitrejše naseljevanje židovskih delavcev na zasedena ozemlja in so trdili, da je to moč storiti, ne da bi «izselili enega samega Arabca«. Nov potres v Debru BEOGRAD, 19. — Visok sneg, ki je nocoj zapadel v Debru in v okolici, ovira delo pri popravlja nju poškodovanih hiš. Prebivalci tega področja so še vedno v stra hu pred novimi potresi, posebno BEOGRAD, 19. — Odbor zvezne skupščine za družbeno varnost in narodno obrambo je sprejel danes zakonski načrt, po katerem bodo, če načrt sprejme tudi zvezni svet zvezne skupščine, tuji državljani tudi v prihodnjem letu ne glede na to, ali prihajajo v Jugoslavijo kot turisti ali ne, lahko potovali v Jugoslavijo brez jugoslovanskega vizuma in se v Jugoslaviji zadrža li tri mesece. V letošnjem letu niso bili tujcem pri potovanju v Jugoslavijo potrebni jugoslovanski vizumi, samo če so prihajali v Jugoslavijo kot turisti. 1. da ni nobena država članica postavila načelnih ugovorov proti razširitvi skupnosti in da svet ministrov izhaja s stališča, da nove države članice v celoti sprejemajo po. godbe in odločitve skupnosti. Toda ena država članica je izrekla mnenje, da bi ta razširitev temeljito spremenila značaj in način upravljanja skupnosti. 2 Vse države članice so mnenja, da je ustalitev gospodarskega in valutnega stanja v Veliki Britaniji bistvene važnosti za njen sprejem, številne države članice pa niso mnenja, da bo moralo biti britanske gospodarstvo v celoti ozdravljeno v trenutku sprejema Velike Britanije. 3. Vse države članice so priznale, da je Velika Britanija, zlasti po 18. novembru 1967, začela izvajati ukrepe za utrditev svojega gospodarskega, finančnega in valutne, ga stanja. Vse države članice so ugotovile, da bo za ozdravljenje britanskega gospodarstva potrebno nekaj časa. 4. Komisija je izrekla mnenje, da bi bilo primemo začeti pogajanja v najprimernejši obliki z državami, ki so vložile zahtevo za sprejem, da se poglobijo vprašanja, ki jih poudarja v svojem poročilu svetu ministrov od 29. septembra 1967, in iskati, ali je mogoče najti rešitve, ki naj zadostijo pogojem, ki morajo zagotoviti strnjenost in di-namizem razširjene skupnosti. 5. Pet držav članic se je strinjalo s stališčem komisije. Izrekle so se za takojšnji začetek pogajanj o sprejemu Velike Britanije Ena država članica pa je mnenja, da se mora zaključiti proces ozdravljenja britanskega gospodarstva, zato da se lahko razpravlja o zahtevi Velike Britanije. 6. •naiadl tega ni bil dosežen spo. razum v svetu ministrov o nadaljevanju postopka. Predsednik sveta ima nalogo, da obvesti prizadete države. V Londonu so že pričakovali negativen izid današnje seje. Zato ni. so razočarani. Večerni listi objavljajo samo kratka poročila na notranjih straneh, radio in televizija pa poročata o tem na petem ali šestem mestu po vrstnem redu. Verjetno bo predsednik britanske vlade VVilson govoril o rezultatih bruseljskega zasedanja v četrtek v spodnji zbornici pred začetkom božičnih počitnic. Danes pa je Wilson izjavil v spodnji zbornici, da britanska vlada mma nobenega name. na umakniti svoje zahteve za sprejem v skupnost. Foreign Office je objavil nocoj naslednje sporočilo: »Razlog za veliko zaskrbljenost je dejstvo, da francoska vlada ni mogla sprejeti soglasnega stališča svojih družab nikov, da bi se pogajanja za sprejem Velike Britanije v evropsko skupnost morala začeti takoj. Ta odločitev lahko samo zakasni neizbežno napredovanje k enotni Evropi, ki bo vsebovala tudi Veliko Britanijo in ki je v interesu vse Evrope Izključiti je treba, da se zahteva Velike Britanije za sprejem umakne. Britanska vlada ,e gotova, da se s podporo petih vlad in z ogromno večino javnega mnenja zahodne Evrope enotnost Evrope mora vsekakor doseči. Britanska vlada se bo posvetovala o posledicah sedanjega stanja z drugimi evropskimi državami, ki se strinjajo s stališčem Velike Britanije o prihodnosti Evrope.* Belgijska vlada je objavila izjavo, v kateri obžaluje, ker ni mogel svet ministrov doseči sporazuma, «to tem bolj, ker v sedanji fazi ne gre za odločitev o enostavnem sprejemu Velike Britanije, Irske, Danske in Norveške, temveč za odločitev o začetku pogajanj v najprimernejši obliki*. Velike Bumedien o izvoru zarote proti Alžiriji Izjavil je, da upor sovpada z imperialističnim pritiskom na raznih področjih Kosigin sprejel senatorja Romneya MOSKVA, 19. — Guverner države Michigan George Romney se je danes pogovarjal dve uri s predsednikom sovjetske vlade Kosigi-nom. Pozneje je izjavil, da je bil Kosigin zelo vljuden in zelo odkrit v svojih mnenjih. Romney je prišel v Moskvo vče raj, potem ko je obiskal nekatera druga mesta na vzhodu in zahodu, med katerimi Pariz, London in Var šavo. Romney je izjavil, da sta s Ko-siginom govorila o Vietnamu, razorožitvi, o Srednjem vzhodu ter o odnosih med SZ in ZDA. Pripomnil je, da je »bolj poslušal kakor govoril* in da je bil njegov namen bolje spoznati stališče Knsigi-na o vprašanjih skupnega interesa. KAIRO, 19. — Alžirski predsed- | obveščen o uporu ob 19. uri v nik Bumedien pravi v intervjuju j četrtek in je pripomnil, da je po- ' oblastil poveljnika prvega vojaške- kairskemu listu «A1 Ahram«, da so se spraševali, ali bo imperializem zadal udarec Alžiriji od zunaj ali znotraj. Dodal je, da so izključili prvo možnost in so imeli občutek, da bo imperializem napravil svoj poskus v državi sami. Zatem je Bumedien izjavil da vojaški upor v prejšnjem tednu «ni bil krajeven ali prehoden Incident, ki bi ga pripravila majhna skupina neodgovornih častnikov, kakor se lahko zgodi v drugih armadah« Ta upor je posledica sionističnega in imperialističnega napada od 5. junija proti arabskim državam in sovpada z imperialističnim pritiskom na raznih področjih, zlasti v Jemenu in v Grčiji. Kakor režim v Egiptu in Siriji, je tudi alžirski napredni režim tarča v načrtih imperialistov. «Prepričani smo bili o tem že od začetka sovražnosti 5. junija.« Ko govori o organiziranju poskusa udara, pravi Bumedien, da »tisti«, ki poznajo Zbirija, poznajo njegov pogum in njegovo junaštvo med osvobodilno vojno, toda vedo tudi, da ni sposoben osebno politično razsojati. Je človek, za Katerega morajo misliti drugi, in ki lahko nastopa, ne da bi predvideval posledice neke akcije«. «Vsi smo poznali to šibko točko v značaju Zbirija in smo jo skušali odpraviti z vsemi sredstvi. Iz sedanje krize smo Izšli močnejši in smo sedaj še bolj sposobni napredovati z velikimi koraki po poti revolucije.« Zatem pravi Bumedien, da je bil ga področja Saida Abida, naj skuša mimo urediti spor, toda poskus ni imel uspeha. Zatem pravi Bu medien da je bilo število civilnih žrtev v El Afrounu manjše od sto «A1 Ahram« piše, da bo Bumedien v kratkem v celoti preuredil svojo vlado, in dodaja, da je skupina polkovnika Zbirija verjetno na področju El Afrouna Stanje Washkanskega se je poslabšalo CAPETOWN, 19 - Stanje Wash. kanskega se je danes še bolj poslabšalo, a se je proti večeru nekoliko izboljšalo. Eden od zdravnikov, ki so sodelovali pri operaciji je izjavil, da so v zadnjih štiriindvajsetih urah opazili močno in nenadno zmanjšanje belih telesc v organizmu bolnika. Dodal je, da je verjetno, da se je začel proces upiranja tujemu telesu. Zato so danes sklenili, da bodo začeli «energične» transfuzije belih teles. Pozno popoldne so objavili zdravniški bilten, ki pravi, da je stanje bolnika še vedno zelo slabo, vendar so opazili rahlo izboljšanje. Zdravnik Bamard je v intervjuju po britanski televiziji izjavil, da se proces izganjanja tujega telesa lah. ko ustavi, Izjavil pa je, da je težko reči, ali so možnosti, da njegov pacient ozdravi. KALKUTA, 19. — V Kalkuti se nadaljujejo ostre demonstracije proti odstavitvi vlade enotne levičarske fronte v Zahodni Bengaliji. Začelo se je tudi široko gibanje državljanske neposlušnosti Danes je več sto žensk napadlo rezidenco guvernerja; zahtevale so niego-vo odstranitev Policija je bila prisiljena zahtevati ojačen ia Nad st,o žensk so aretirali Jutri bodo demonstrirali študentje. McEwcn predsednik avstralske vlade CANBERRA, 19 — Jonn McEwen, voditelj stranke «Country Party», je danes prisegel kot novi predsednik avstralske vlade Njegova stranka sodeluje v koalicijski vladi skupno z liberalno stranko, ki je najmočnejša Po prisegi je McEwan govoril po radiu in televiziji. Izjavil je, da namerava ostati na svojem mestu samo do tedaj, dokler ne bo liberalna stranka izbrala svojega novega voditelja V zvezi .z napovedanim prihodom predstavnikov drugih držav za pogreb Holta je McEwen izjavil, da bo prihod teh visokih osebnosti omogočil »diskusijo o velikih problemih skupnega interesa«. Te njegove besede so tolmačili kot možnost, da bi v Avstraliji bil v prihodnjih dneh pravi «vrh» o Vietnamu. Toda Bela hiša je izključila to možnost. Predsednik Johnson bo prišel v Canberra v četrtek zjutraj Od tu bo odšel v Melbourne, kjer bo pogreb v petek. Moral bi se vrniti v IVa-shington na božično viljo Predstavnik Bele hiše je izjavil, da niso utemeljene trditve, češ da bo v prihodnjih dneh v Canberri druga azijska konferenca na vrnu. Pripomnil je, da bodo morda nekateri dvostranski pogovori, toda ne bodo uradni ali poluradni. Tudi predstavnik državnega departmaja je izjavil, da je verjetno, da se bodo navzoči predsedniia vlad pogovarjali med seboj, toda ne v skupini. Postavlja se možnost, da bo Johnson obiskal tudi nekatera bojišča v Vietnamu. V Londonu so sporočili, da se bo udeležil Holtovega pogreba uidi predsednik britanske vlade W;l-son. Zato domnevajo, da se 00 zelo verjetno pogovarjal z Johnsonom o nekaterih glavnih mednarodnih vprašanjih. Vendar pa to ne bo nadomestilo Wilsonovega obiska v ZDA v začetku prihodnje ga leta. Splošna mobilizacija v Jemenu KAIRO, 19. — Sinoči so uradno javili, da je nova jemenska vlada odredila splošno mobilizacijo. Sporočilo pravi, da bo nova vlada, ki ji predseduje general Hasan Al Amri, vlada »mobilizacije in o-brambe*, da se ohrani revolucija. Sporočilo obtožuje šibkosti prejšnjega ministrskega predsednika Al Aynija. Ta pa je izjavil, da je odstopil, ker je bil mnenja, da je general Al Amri bolj primeren, in da namerava z njim sodelovati. 20. decembra 1?67 Vreme včeraj: najvišja temperatura 6, najnižja 1, ob 19. uri 5.2 stopinje, vlaga 75 odst., zračni tlak 1011.9 pada, veter 5 km jugovzhodnik, nebo pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 10.6 stopinje. Tržaški dneva Danes, SREDA, 20. decembra Svetozar Sonce vzide ob 7.42 in zatone ob 16.23. Dolžina dneva 8.41. Luna vzide ob 19.41 in zatone ob 10.40. jutri, ČETRTEK, 21. decembra Tomaž RAZPRAVA O PRORAČUNU IN OBRAČUNU V DEŽELNEM SVETU Sprejet del resolucij KPI in Škerka za priznanje pravic slovenske manjšine v Dr. Siškovič je kot poročevalec manjšine v svojem odgovoru svetovalcem obširno obravnaval slovenske zadeve - Sprejeta resolucija Pittonija in Colonija v korist manjšini Deželni svet je včeraj zasedal zjutraj in popoldne, ker se mu mudi, da bi spravil pod streho proračun in obračun še pred božičem. Dopoldne so odgovorili svetovalcem, ki so posegli v razpravo, poročevalec manjšine za proračun dr. Bosari, poročevalec večine Va-risco, poročevalec manjšine za o-bračun dr. Siškovič, poročevalec večine Metus. Popoldne pa sta odgovorila odbornik za finance Tri-pani in predsednik deželnega odbora Berzanti. Ta je zatem še nakazal stališče deželnega odbora do 66 resolucij, ki so jih predložili svetovalci raznih skupin. Poročevalec manjšine Bosari je dejal, da je bilo slišati v razpravi mnogo kritik na račun politike odbora. Zatem je odgovarjal na razne posege svetovalcev na podlagi treh točk t.j. kriterijev, ki so tesno povezani z deželnimi izdatki, dejavnosti deželnih organov v odnosu do krajevnih ustanov ter trditev v poročilu manjšine. Glede pasivnih ostankov je Bosari rekel, da kažejo, da dežela ni izpolnila svoje dolžnosti, t.j., da ni začela spreminjati upravno . gospodarske stvarnosti Furlanije-Julijske krajine. Odbor tudi ni pomagal krajevnim ustanovam, da bi laže premagovale razne težkoče. Glede dejavnosti same dežele, je dejal, da so tudi nekateri svetovalci večine zavzeli različno stališče od odbora. Poročevalec večine Varisco je o-bravnaval v svojem govoru načrtovanje, geološka in vodna vprašanja in industrializacijo. Rekel je, da proračun za leto 1968 ni v nasprotju z načrtovanjem. Poleg tega ima pa odbor jasno sliko o deželni stvarnosti. Kar se tiče vprašanja voda, je omenil povodnji iz let 1965 in 1966 ter rekel, da je dežela storila, kar je mogla, da bi ublažila hude posledice. Pri lem je omenil tudi komisijo, ki je predlagala razna dela za reguliranje rek. Glede industrializacije je dejal, da ni dežela podpirala koncentracij in monopolov, pač pa je morala upoštevati dejanski položaj, saj ni moč industrializirati deželo samo z malimi in srednjimi podjetji. Poročevalec manjšine za obračun Siškovič je najprej obširno obravnaval vprašanje odgovornosti za razne sklepe in globalno politiko odbora. Pri tem je tudi dejal, da so zapostavljali zakonodajni organ v korist izvršnega, to je svet v korist odbora. Rekel je. da so bile osnove izbire večine zgrešene. Obširno je razpravljal o vprašanju slovenske manjšine. Rekel je, da je komunistična skupina ponovno predložila svetu vprašanje manjšine, toda samo dva svetovalca večine sta bila toliko občutljiva, da sta nakazala svoje misli in ideje v tem pogledu. Socialist Pittoni je dejal, da je odbor nekaj storil za Slovence, da pa je vse šlo prepočasi, tako da se je zdelo, kot da gre za »milostno koncesijo« in kr-munisti se strinjajo s to njegovo oceno. Svetovalec Coloni pa je skušal izraziti koncepcijo, ki bi bila čimbližja pogledom najbolj odprtega dela demokrščanske levice v odnosu do tega vprašanja. On je poudaril, da je treba imeti potrpljenje, češ da Italija nima tradicij na tem torišču in niti ustava m dovolj jasna in odločna v tem pogledu. Dežela nima pristojnosti, marveč je samo njena dolžnost, da spoštuje enakopravnost. Coloni je tudi kritiziral utesnjeno stališče ustavnega sodišča, hkrati pa je dejal, da so pozitivna dejstva prispevki slovenskim organizacijam, urad za manjšine in zakonski predlog rimskemu parlamentu. Končno je Coloni izrekel proti asimilaciji m proti apartheidu. Vse to se lahko delno sprejme, je dejal Siškovič, toda dejstva so drugačna. Po desetletjih obstoja manjšin v državi, bi si lahko država tudi ustvarila določeno »tradicijo« in bi lahko drugače ravnala zlasti s slovensko manjšino, ki je najbolj zapostavljena, če ni dežela pristojna za razne zadeve Slovencev, je zato odgovorna večina skupaj z vlado. Večina in deželni odbor niso šli dalje od »milostnih koncesij«. Pozitivnih dejstev je Dilo malo, prispevki slovenskim ustanovam so skopi, urad za manjšine ne deluje, predlog zakona držav nega zakona pa bo zapadel, ko se razpusti parlament. Tudi komunisti so proti apartheidu, toda zahtevajo priznanje manjšinskih pravic, so za popolno formalno in dejansko enakopravnost ter proti asimilaciji tudi v stvarnosti in ne le z besedami. Ni moč danes razumeti poziva na postopnost in ravnovesje, ] vor predsednika deželnega odbora ker bi morali vprašanje že zdavnaj rešiti. Zaradi politike «milostmh koncesij« gojijo Slovenci upravičeno nezaupanje. Zato je treba napeti vse sile, da se vlada odreče svojemu negativnemu stališču. Treba je jasno nakazati pristojnosti dežele v tem vprašanju, izdati pozitivne norme ter tudi stvarno delovati v tem smislu v vsakdanji upravni dejavnosti. Vse, kar je bilo storjenega doslej, pa se ne more smatrati za pozitivno. Tudi na tem torišču ni izpolnil odbor svojih nalog m ni moč pri tem sprejeti nobenega opravičevanja, saj je vprašanje preveč važno in se tiče važnih načel, ki ne dopuščajo, da bi se sklicevali na postopnost in ravnovesje. Poročevalec večine za obračun Metus (KD) je v svojem dolgem odgovoru obravnaval predvsem u-pravna in gospodarska vprašanja ter skušal upravičiti pasivne ostanke. Na popoldanski seji je svetovalec za finance Tripani zagovarjal politiko večine in skušal utemeljiti vzroke zamud pri javnih delih in pri uporabi deželnih sredstev, sklicujoč se pri tem na tako imenovane «tehnične roke«. Sledil je dolg in izčrpni odgo- Berzantija, h kateremu se bomo zaradi pomanjkanja prostora še povrnili. Na koncu je predsednik Berzan-ti povedal, kakšno je stališče odbora od 66 resolucij. Večino teh resolucij je odbor sprejel kot priporočilo, nekaj jih je sprejel, druge pa zavrnil. Berzanti je dejal, da odbor sprejme resolucijo komunistov kot priporočilo z zahtevo, naj bi od predsedstva vlade dosegel, da se točno določijo pristojnosti dežele glede Slovencev. Ker pa je dr. Siškovič zahteval glasovanje o resoluciji, jo je večina potem zavrnila, saj so dah svoj glas zanjo samo svetovalci KPI in Skerk. Odbor je zatem sprejel kot priporočilo resolucijo KPI, po kateri naj se zvišajo prispevki raznim slovenskim ustanovam. Prav tako je sprejel kot priporočilo resolucijo, ki zahteva od odbora, naj posreduje pri ministrstvu, da se odpre slovenska srednja strokovna šola v Trstu. Glede resolucije KPI, ki zahteva, naj odbor prouči ukrepe, da bi predlagal ministrstvu, da se ustanovi slovenska osnovna in srednja šola v Beneški Sloveniji, je Berzanti odgovoril, da bodo stvar proučili Zavrnil škerka z zahtevo, naj bi odbor posredoval pri predsednikih republike in vlade, da bi se uresničil posebni statut Londonske spomenice. Sprejel pa je resolucijo, ki predlaga, naj bi zvišali prispevke slovenskim ustanovam. Končno je zavrnil resolucijo odv. škerka, ki je zahtevala, naj bi odbor posredoval pri vladi za rešitev raznih vprašanj slovenske manjšine. Ker je škerk zahteval o tej resoluciji glasovanje, so glasovali zanjo poleg njega samo komunisti Včeraj je socialist Pittoni skupaj z drugimi socialisti in demokristjani predložil resolucijo, v kateri najprej ugotavljajo z zadovoljstvom, da se postopno rešujejo vprašanja slovenske manjšine in poziva odbor, naj preko posebnega urada predsedstva sledi vprašanjem slovenske manjšine tudi za to, da bi posredoval pri vladi; naj se zvišajo prispevki slovenskim kulturnim, športnim in socialnim organizacijam ter naj se dajo na razpolago večja finančna sredstva za kmetijstvo v tržaški in goriški pokrajini. Končno izražajo željo, da bi prebrodili sedanje težkoče, ki ovirajo odprtje strokovne šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu. Predsednik Berzanti je izjavil, da V KONGRESNI DVORANI TRGOVINSKE ZBORNICE Občni zbor delegatov vzajemne bolniške blagajne za obrtnike Večina je odobrila proračun blagajne za I. 1968 - Zvišali bodo prispevke članov - Vprašanje državne podpore pa je resolucijo odv. | odbor sprejema resolucijo. »imiiiiiiiiimmMii»iiiiuiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiMniii»iH*iiiiiiiiiniiiininiiii»iiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimi»»* konca prihodnjega marca. Takoj nato pa bi se začela druga faza, v kateri bi razglabljali razna vprašanja. V ta namen je komisija prizadetih krajevnih uprav sklenila, da dodeli delovni tehnič-finansiranje (tržaška občina), inž. Uxa iz tehnič- j ni skupini potrebno ...............za nadaljevanje raziskav, tudi ob sodelovanju zunanjih strokovnja- nega urada devinsko-nabrežinske občine, geometer Petronio iz tehničnega urada miljske občine ter geometer Gerli iz tehničnega urada dolinske občine. Komisija je zasedala več kot sto-dvajsetkrat. Njeno delo je zelo zanimivo in pomembno, čeprav niso na sejah poglobili kvantitavnih vprašanj raznih pojavov, ki pogajajo načrt. Poročilo, ki je sestavljeno iz 13 poglavij, predstavlja nekakšno fotografsko sliko pokrajinskega ozemlja. V njem so zapopa- Ostale vesti iz tržaške kronike berite na zadnji strani V kongresni dvorani trgovinske zbornice je bil v nedeljo dopoldne občni zbor delegatov vzajemne bolniške blagajne za obrtnike iz tržaške pokrajine, katerega se je med drugimi udeležili tudi predsednik vsedržavne zveze obrtniških blagajn G. Borello. Na dnevnem redu je bila razprava o proračunu organizacije za leto 1968. Glavno poročilo o delovanju blagajne in o težavah, na katere zadeva pri svojem prizadevanju v korist včlanjenih obrtnikov, je imel predsednik organizacije O. Mazaroli, ki je v tej zvezi naglasil, da priznava država organizaciji premajhen finančni prispevek glede na njene potrebe. Prispevek je bil namreč od vsega začetka določen na podlagi statističnega pregleda o tem, koliko znaša povprečen dohodek na prebivalca v tržaški pokrajini. Ta kriterij velja za vse italijanske pokrajine, vendar je treba imeti v mislih, da preživlja tržaška pokrajina hudo gospodarsko stisko, tako da je povprečen dohodek na prebivalca manjši, kakor bi moral biti glede na resnične zmogljivosti in torej tudi na resnične potrebe tukajšnjega prebivalstva. Prispevek članov bo blagajna v prihodnjem letu nekoliko dvignila. Prispevki obrtnikov, ki so oproščeni dohodninskega davka pa ostanejo za leto 1968 praktično nespremenjeni v primerjavi z letošnjimi. Obrtniki v mestu bodo prispevali v blagajno po 1.500 lir več kakor obrtniki v okoliških občinah (lani je znašala razlika 1.000 lir), in sicer iz solidarnosti s kolegi, ki so oddaljeni od središča blagajniških storitev. Za predsednikom Mazarolijem, ki je zaključil svoja izvajanja z ugotovitvijo, da se letos zaključuje prvo desetletje pokrajinskih vzajemnih blagajn italijanskih obrtnikov, je spregovoril predsednik zveze «Fe. dermutue Artigiani« Borello, ki je naglasil svoje zadovoljstvo spričo življenjskosti tržaške pokrajinske organizacije ter izrazil prepričanje v popoln uspeh demokratične ureditve vzajemnih bolniških, storitev v okviru tega proizvajalnega področja. Govoreč o državni pomoči je govornik naglasil, da je država negotovost glede napovedane davč- Pr?d fia?om Postala na to,.da bo ne preosnove. Glede zahtev, ki jih k.rlla primanjkljaj v bilancah defi-imajo industrijci iz tržaške pokra- edarmh organizacij ter da je o -jine, je dr. Doria omenil potrebo | niškim ^Iagfdnarn namemla z za- po primerni razširitvi industrijske-'110110™ št', 659 fn mi ga pristanišča, po priznanju poseb- gospodarsko pomoč v višini 10 rm-nih davčnih olajšav industrijskim' hjard lir ter pristala na dvojni podjetjem (tako zlasti po odpravi državnega davka na potrošnjo elek trične energije), po rešitvi miljske ladjedelnice Felszegy in pomožnih podjetjem (tako zlasti pp odpravi postavitvi protosinhrotrona pri Doberdobu. prispevek za posameznega člana teh organizacij od 1. januarja 1968 dalje. Iz zveznih razpoložljivosti pa je govornik namenil tržaški pokrajinski organizaciji še poseben dodatni prispevek v priznanje za redno delovanje blagajne in v spodbudo za njena prizadevanja v prihodnje. Občni zbor je nato po kratki obrazložitvi najvažnejših postavk z veliko večino sprejel in odobril proračun bolniške blagajne za leto 1968. ENALOTTO dene: zgodovinska analiza, fizično okolje, demografska dinamika, stavbarstvo, gospodarstvo, lokacija proizvodnih dejavnosti, prometne zveze, promet, služnosti, naprave in ozemeljska porazdelitev. Tehtno delo zaključujeta zaključni pregled in nekatere premise medoobčinske-ga regulacijskega načrta. Tržaški župan Spaccini, ki je bil pobudnik te študije še ko je bil odbornik za urbanistiko v prejšnjem občinskem odboru, je dejal, da se je že v tem obdobju dela pokazalo, da so nekateri izsledki izredno važni, posebno glede homogenosti ocen ter možnosti izbire raznih študij o posameznih vprašanjih, ki so že vnikle na robu načrta (konkretno gre za študije, ki jih je sprožil Prirodoslovni muzej glede značilnosti Tržaškega Krasa). V času sestave prvotnega osnutka poročila so zabeležili več novih dejstev na področju urbanistike. Načrt se je porodil kot edina možna študija za teritorialno programiranje v okviru meja, ki so jih dopuščali obstoječi zakoni. Z novim urbanističnim zakonom, ki ga sedaj obravnava poslanska zbornica in z novimi posebnimi ukrepi, ki jih predvideva zadevni deželni zakon, pa postaja proučevanje medobčinskega načrta osnoven inštrument za nadaljnji razvoj ter za u- kov. Vsota, ki jo bodo predložili v ta namen, bo znašala 10 milijonov lir. Od teh jih bo tržaška občina dala 7 milijonov, pokrajinska uprava 2 milijona, okoliške občine 1 milijon lir. Skupščina županov in predsednika pokrajine bo še nadalje nadzorovala raziskave O načrtu, seveda ob soglasnosti izvoljenih organov. Zaključke študije, posebno glede izhodišča medobčinskega urbanističnega načrta, lahko strnemo tako: zaščita krajevnih vrednot, naravnega bogastva, higiensko socialnih področij in prostega časa ter namestitve kulturnih, duševnih in turističnih središč. Regulacijske načrte bo treba zasnovati upoštevajoč vse činitelje, ki pogajajo gospo, darske dejavnosti, in sicer posebej za industrijo, trgovino in pristaniško dejavnost. Politika razvoja infrastruktur mora upoštevati splošne medtem, zadeva prometne zveze rešiti dokončno vprašanja avtomobilskega prometa v mestu in predmestju. To velja za zasebna, kakor tudi za javna vozila. Podrobno bo treba proučiti vsa vprašanja, ki zadevajo osnovne družbene služnosti: voda, električna energija, plin, kanalizacija v bližnji okolici in v mestu, javna čistoča, klavnice, trgi, pokopališča, zdravstvena služba. Ponovno bo treba proučiti ozemeljske porazdelitve, ki jih pogajajo številni činitelji (zgodovinski, u-pravni, kulturni, verski itd.). Te študije bo treba opraviti s kartografskimi metodami. Sedaj se pre-iskuša porazdelitev tržaške občine v 60 funkcionalnih okolišev, in sicer s stališča regulacijskega načrta. Ravnateljstvo Enalotta sporoča, da bo 50. kolo loterije izžrebano jutri namesto preteklo soboto (16. decembra); jutri bo zaradi tega tudi natečaj Enalotto. NAROČNIKI! Današnji1 številki smo priložili položnice. Prosimo Vas, da poravnate zaostalo naročnino. S tem nam prihranite veliko dela in stroškov Hvala vam! Uprava PRIMORSKEGA DNEVNIKA V DRUŠTVU «IGO GRUDEN« Krasen umetniški večer Staneta Severja v Nabrežini Stane Sever je sinoči v Nabrežini na sedežu društva Igo Gruden pripravil večer nepozabnega u-metniškega užitka. V prostem razgovoru in v podajanju nekaterih svojih najznačilnejših interpretacij je dobesedno očaral občinstvo, ki je v njem spoznalo človeka in u-metnika, naj večjega slovenskega i-gralca Povod za tak večer je dalo na-brežinsko športno društvo «Sokoh Slovenskemu gledališču, ki si prizadeva vzpostaviti čim tesnejše stike z našo aktivno mladino. Stane Sever se je kljub veliki zaposlenosti rade volje odzval vabilu in se iz Ljubljane pripeljal v Nabrežino .Najprej je recitiral Prešernovo «Zdravico», s katero je poslušalcem posredoval magičnost slovenske besede združeno z umetniško silo pesnikove izpovedi; nato je podal Hamletov monolog «Biti ali ne biti»; temu je sledil «Ekspe-riment» istočasne interpretacije dialoga med župnikom in Jermanom iz tretjega dejanja Cankarjevih «Hlapcev»; sledil je še Jermanov govor iz četrtega dejanja «Hlapcev». Večer je ta veliki u-metnik zaključil z dvema monologoma iz Držičeve komedije «Dun-do Maroje» in Brechtovega «švej-ka». Med posameznimi nastopi je Sever odgovarjal na vprašanja prisotnih, pri čemer je prišel do izraza tudi njegov pedagoški poklic, ki ga vrši na ljubljanski akademiji za igralsko umetnost. Kakor je bilo razveseljivo dejstvo, da je v dvorani bilo prisotne mnogo mladine, ne moremo mimo tega, da ne bi zabeležili skoraj totalne odsotnosti tako imenovane «inteligence». Pri tem mislimo pred vsem na učitelje in profesorje, ki popolnoma pozabljajo na svojo dolžnost, če le nimajo posluha za kulturne potrebe človeškega dostojanstva. Predsednik društva Antek Terčon se je ob zaključku zahvalil Stanetu Severju, ki je obljubil, da se bo, če bo le mogel, vedno odzval takim vabilom. Slovensko gledališče v Trstu Kulturni dom Danes, 20. decembra ob 17. uri SVEČANA OTVORITEV RAZSTAVE «Tcmclji slovenskega gledališča» ki jo prireja Slovenski gledališki muzej iz Ljubljane. Ob otvoritvi bo govoril Bratko Kreft. dr. GOSTOVANJE SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA DRAME IZ LJUBLJANE Anton Tomaž Linhart «Ta veseli dan ali Matiček se ženi» (komedija v petih dejanjih) V ponedeljek, 25. dec. ob 17. uri abonma: I. ponovitev, nedeljski popoldanski, sindikalni, invalidski v torek, 26. dec. ob 16. uri abonma: okoliški, dijaški v sredo, 27. decembra oh 21.30 abonma: premierski, športni Na splošno željo občinstva bo predstava «Ta veseli dan ali Matiček se ženi« na dan Božiča ob 17. uri namesto ob 16. uri kot je bilo prvotno javljeno. Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih samo eno uro pred pričetkom predstav. Rezervacije na tel. 734265. ......................................................m.iiiiiiiiiiiiillli.mili."iiii"lii""""""""" KRVAV DOGODEK NA 10NJETSKI CESTI Kdo je zverinsko napadel moškega ga zveza! in mu prereza! spolovilo? Še mnogo nepojasnjenih okoliščin v pretresljivi izpovedi pohabljenca - Karabinjerji so uvedli preiskavo LJUBLJANSKA DRAMA V TRSTU Ta veseli dan ali Matiček se ženi Tri stoletja so botrovala ti komediji, tri revolucije so ji dajale vedno nove življenjske sokove: konec osemnajstega veka je privabil premetenega Matička k življenju, sredina devetnajstega mu je dala stopiti na «očitni oder», naša doba ga je spoznala za svojega in mu odprla vrata v vsa slovenska gledališča, ljudska in umetniška, in poskrbela jeza nove natise besedila, ki naj bi bili kar najbolj zvesti izvirniku, pa naj gre že za popularno ali znanstveno i?dajo;fran: coska revolucija je dala Linhartu- pobudo in pogum, da je po svoje zapel in po naše povedal to, kar je namenil Beaumarchais Francozom; nove sape, ki so pripravljale marčne dogodke 1848, so mu dale spregovoriti na glas; leta po naši revoluciji so šele uveljavila osamljene glasove prejšnjih obdobij, da nas Matička ni treba biti sram, da je naš, da je njegovo mesto vselej in na slehernem odru, s katerega se sliši slovenska beseda. ___ . «Dva moška sta me ponoči na- zahteve gospodarskega razvoja, padla,. mi zamašila usta, zvezala Item, ko bo morala tista, ki na posteljo in mi prerezala geni- j _____ __: t: ,, a .. i: :.. m,, »VI n t i An n i 'T m II o i rano, kdo sta bila neznan- | terega se je zakaj sta nesrečnika napadla, i občina, in ki talije.« Te so dramatične izjave 55-letnega Vincenza Toncija po rodu iz Istre z Lonjerske ceste 101/1, ki jih je včeraj nekaj minut po 10. uri napol nezavesten podal v sprejemni ambulanti bolnišnice. Nesrečnikove besede so bile takega tragičnega pomena, da so bile sko-,.. raj neverjetne. In vendar je bilo I nadstropju hišice, kjer se je u-res Moški je ležal na nosilih in kvarjal z raznovrstnimi deli, s čevljarstvom, mizarstvom in sličnim. Vrinja se misel, da se je morda kdo mu je potem zasilno zašil kr vavečo ca in In končno, ali sta res bila napadalca? Tonci je zadnje dneve bil sam doma. Njegova žena že nekaj tednov leži na bolniški postelji v bolnišnici. Sosedje pravijo, da je bil mož miren in prijazen in da je preživljal precej časa v zgornjem V Slovenskem klubu pogovor o naši knjigi Izredno zanimiv večer je bil včeraj v Slovenskem klubu — srečanje s predstavniki tistih slovenskih založb, ki so letos iz svojih zbirk nudile knjige, ki so bile priložene Jadranskemu koledarju: Prešerno ve družbe, Mohorjeve družbe iz Ce Ija ter Mladinske knjige. Ko je najprej Drago Pahor povedal nekaj misli ob novem Jadranskem koie-leti pripravila okvirni načrt, za ka-1 darju, so še Tone Fajfar, predsed is^^bhibb Verdi Pri blagajni gledališča Verdi so od danes naprej naprodaj vstopnice za zadnjo predstavo Puccinijeve opere «Tosca» na sporedu v petek ob 20.30 za abonmaje B (parter in balkoni) ter abonmaje C (galerija). Zasedba kakor ob prejšnjih predstavah. Slovensko gledališče Danes, 20. decembra ob 20. uri v Umagu, Luigi Pirandello, »Saj ni zares«. . petek, 22. decembra ob 19. uri v Pulju: Luigi Pirandello «Saj nii zares«. . soboto, 23. decembra ob 20. uri na Reki: Luigi Pirandello «Saj ni zares«. Razstave Sekcija za likovno umetnost EN- DAS pripravlja tudi letos tradicionalno kolektivno božično slikarskom kiparsko razstavo. Razstavljena bodo lahko dela vseh šol in struj in vsak umetnik bo lahko razstavil največ P° dve deli. Razstava bo v umetnostni galeriji krožka «Ghisleri» od 23. decembra do 5. januarja. Dela, ki bo-razstavljena, bo izbrala posebna komisija, ki bo tudi podelila edino razpisano nagrado in izbrala za Pohvalo največ tri dela. Dela morajo biti predložena do 22. t.m. v tajništvu v Ul. delle Zudecche 1-c v večernih urah od 19. do 21. Nazionale 15.30 «Quella sporca dolina« Technicolor. Lee Marvin, Ernest Bognine, George Kennedy, Robert Weber. Režija Robert Aldricn. Excelsior 16.00 »Piano, piano, non ta-gitare« Technicolor. Claudia Cardi-nale, Tony Curtis, Sharon Tate, Robert Webber. Režija Martin Ranso-hoff. Fenice 15.30 «11 13. uomo« Technicolor. Michael Piccoli, Gerard Blaine. Režija Harry Saltzman. Prepovedano mladini pod 14. letom. Eden 16.00 «Mal d’Africa» Technicolor. Realiziral Stanies Nievo. Pre* povedano mladini pod 14. letom. Grattacielo 16.00 »La lunga marcia* Crnobeli film. Jean Luis Trintignan Robert Hossein, Maurice Lonet. Ritz (Ulica San Francesco štev. 10) 16.00 «11 ciarlatano« Technicolor. Za bavni film. Jerry Lewis, Harold J. Stone, Charlie Callas, Buddy Le-ster. Režija Jerry Levvis. Alabarda 16.30 «La notte del deside-rio» Ingrid Thulin, Claudine Auger. Prepovedano mladini pod 18. letom. „ „ Filodrammatico 16.00 «Darling» Tecn-nicolor. Julie Christy. Nagrada O-scar. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 16.00 «11 sapore della Pel' le« Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Cristallo 16.30 «Agente 007, si vive solo due volte« Technicolor. James Bond (Sean Connery). Garibaldi 16.30 «Dracula, il principe delle tenebre« Technicolor. Cristo-pher Lee, Barbara Shelly. Prepovedano mladini pod 18. letom. < s’;J Capitol 16.00 «L’avventunero» Technicolor. Anthony Quinn, Rita Hay-wort, Richard Johnson, Aurora 16.30 «La calda preda« Jane Fonda, Peter McEnery, Michel Pic' coli. Režija Roger Vadim. Prepovedano mladini pod 18. letom. Astoria 16.00 «La frusta e il corpo« Technicolor. Christopher Lee, Da-lia Lavi. Prepovedano mladini P°“ 14. letom. Impero 16.30 «11 dellnquente delica-to» Technicolor. Jerry Lewis. Astra 16.30 »Danza di guerra per Rin' go« Technicolor \Vestern. Vittorlo Veneto 16.00 »Per il re e per la patria« Technicolor. Dick Bogarte, Tom Courtenai. Ideale 16.00 «Cifrato specialen Technicolor Lang Jeffries, Helga Line-Abbazia 16.00 »Assassinio al galopP3' toio« Crnobrli kriminalni film znamenite pisateljice Agathie Christie. ....................... m ............... narodni spomenik brez primernega zavarovanja Plameni popolnoma uničili trinadstropni del Rižarne Zelo verjetno je požar povzročil z neprevidnostjo kak brezdomec, ki je prenočeval v praznem poslopju V Rižarni Je včeraj spet gorelo. To je že drugi požar v razdobju nekaj mesecev. Prvi je uničil prazno stavbo blizu celic, v katerih ;e bilo med vojno zaprtih na stotine antifašistov, včeraj pa je ogenj za jel prazno trinadstropno zgradbo nasproti sedanjega spomenika žrtvam in jo popolnoma uničili. Gasilci so v Ul Rio Primario hiteli že ob 7.30 zjutraj, ko so se plameni visoko dvigali v nebo Potrebni sta bili dve brizgalni, tri avto-cisterne in premična lestev in šele okrog poldne so gasilci omejili siloviti požar. Okrog 17. ure je gasilcem, ki sta jih vodila inž. Casablanca in kapetan Sgorbissa, končno ustjelo pogasiti zadnje zublje. Ogenj se je razplamtel v prazni »tavbi, ki je nekoč služila za zbi- rališče beguncev in kmalu zajel vse prostore. Vzroki požara niso znani in tudi škoda ni bila še ugotovljena. Zdi se, da je požar nehote zanetil kak brezdomec, ki je prenočeval med zapuščenimi zidovi, kjer se je kopičila umazanija Ta je že drugi požar, ki je divjal v nekdanji Rižarni. Rižarna je bila proglašena za nacionalni spomenik, vendar se doslej ni še nihče pobrigal da bi kraj zaščitil m zaprl. Cas bi bil, da se spomenik uredi, ne pa da se dopušča da ga uporabljajo klateži za prenočitve. Skrajni čas je, da se kraj, kjer je žrtvovalo svoja življenja na tisoče antifašistov, uredi in zaščiti, kot se spodobi za nacionalni spomenik, edini nacistični uničevalni krematorij v Italiji. Poročilo o razvoju industrijskih dejavnosti Np. zadnji seji vodilnega sveta tukajšnjega Združenja industrijcev je predsednik dr. Doria podal poročilo o razvoju industrijskih dejavnosti na našem področju v preteklem 1966 in v prvih desetih mesecih letošnjega leta. Medtem ko je industrija širom po Italiji že prebolela nedavno negativno konjunkturo, se pri nas neugodno razvijanje gospodarskega trenda še vedno čuti To se odraža predvsem v obsegu zaposlenosti, ki se še vedno krči. Tako je industrijsko področje v letu 1966 zgubilo 1.167 delovnih mest, v prvih desetih mesecih letos pa se Je število delovnih mest zmanjšalo za nadaljnjih 2.313 enot. Najslabšo konjunkturo preživljajo v zadnjem času gradbeništvo ter ladjedelništvo in z njim povezane industrijske dejavnosti. Sklepi Medministrskega odbora za gospodarsko načrtovanje CIPE se izvajajo v škodo tržaškega gospodarstva, v kolikor se uresničujejo samo z negativne, ne pa tudi s pozitivne strani Tako se krči delo v ladjedelnici Sv. Marka, ne da bi se poprej uresničile nadomestne industrijske dejavnosti kot so tovarna Grandi Motori Trie-ste, zidani dok, naprava za čiščenje petrolejskih ladij, itd K temu je treba dodati tudi negativne po sledice sueške zaoore, razvrednote nja angleške valute, r' '•»nost v na predovanju upravne reforme in bledel. Ko je dežurni zdravnik pregledal nesrečnika, ga je dal nujno sprejeti na urološki oddelek. Tam so ga nemudoma odpeljali v operacijsko sobo, kjer je Tonci ostal dve uri. Bolničarji RK, ki so nesrečnika prepeljali v bolnišnico niso znali povedati nič točnega. Nekdo jih je telefonsko poklical, naj nemudoma pridejo na Lonjersko cesto, kjer so v majhni enonadstropni hišici našli grozno pohabljenega Toncija. Nesrečnik si je medtem sam, — ni pa izključeno, da mu je napravil kdo drug, — skušal s pomočjo gro. bih vezi zašiti urez ter si genitalije zavil v oljnat papir, da bi zaustavil krvavitev. Bolničarji so nesrečnika položili na nosila in ga v naglici odpeljali v bolnišnico. O pretresljivem dogodku so bili obveščeni karabinjerji s postaje pri Sv. Ivanu. Ti so prevzeli preiskavo, da bi razjasnili okoliščine tega nenavadnega in skrivnostnega dogodka. Do pozne ure ni bilo mogoče izvedeti kaj več o poteku pre. iskave, zato povzamemo v glavnem samo izjave samega Toncija. Ta je povedal, da sta dva moška ponoči vdrla v njegovo spalnico v zgornjem nadstropju majhne stavbe, ga napadla in onesposobila ter ga zverinsko ranila. Kaj se je pripetilo kasneje, ni znano in je potek dogodkov zavit v skrivnostno meglo. Ob tem dogodku se postavlja kopica vprašanj. Kdo je na tak način telesno poškodoval Toncija, Nikar si ne belite glave, kaj boste darovali. Tržaška knjigarna vam nudi bogato izbiro UMETNIŠKIH FOLKLORNIH PREDMETOV nesrečniku zmešalo, vendar je zelo malo verjetno, ker Tonci ni bil razburljive narave, še manj pa prete-paške, zato je treba izključiti tudi možen prepir s kakšnim moškim. Skrivnostnih okoliščin je pri tem pretresljivem dogodku cela vrsta, te pa bodo morali razjasniti preiskovalni organi, če bodo hoteli pri. ti na sled morebitnim krivcem krvavega dogodka. Sestanek v palači Diana Sporočili so nami, da so se sinoči v palači Diana v Trstu sestala zastopstva Slovenske skupnosti, Krščanske demokracije in Združene socialistične stranke z namenom, da bi preučili nekatera vprašanja, ki zadevajo slovensko narodnostno manjšino na Tržaškem. Zastopstvo Slovenske skupnosti je obširno orisalo stališče svoje organizacije, zastopstvi ostalih dveh političnih strank sta podali pa svoje. Zastopstvo Slovenske skupnosti je vztrajalo pri svojem stališču, prav tako sta ostali pri svojem stališču združena socialistična stranka in Krščanska demokracija. Sestanek o prometnem središču na cesti 202 Predsednik trgovinske zbornice dr. Caidassi je predvčerajšnjim po klical na sestanek predstavnike krajevnih gospodarskih organizacij, trgovcev, špediterjev, industrijcev itd. Namen sestanka je bil pretresati vprašanja napovedane posta vitve posebnega središča za cest ni promet ob cesti št. 202 (kamionski cesti) med Prosekom in Opčinami. Gre za središče, za katero je trgovinska zbornica že pred izrekla tudi tržaška ga predvideva tudi petletni načrt za gospodarsko-social ni razvoj dežele Furlanije Julijske krajine. V okviru središča name- UUI J IV, vv * VVVUVM- nik Prešernove družbe, Bojan Zavašnik. predsednik založniškega sveta Mohorjeve družbe ter končno Bogomil Gerlanc, urednik zbirke Moja knjiga pri Mladinski knjigi, ravajo'postaviti obsežno parkirišče o knjigi z gledišča svojih za tovornjake, naprave za carinsko službo, nekaj večjih skladišč za kosovno blago, nekaj hlajenih celic, mehanično delavnico, manjši hotel, poštni in bančni urad itd. Središče nameravajo nadalje povezati s proseško železniško postajo, celotno področje pa naj bi morda s časom proglasili za «prosto carinsko področje*, kar je po veljavnih zakonskih predpisih mogoče doseči brez posebnih težav. Prisotni strokovnjaki so se izrekli za predloženi okvirni načrt, dr. Caidassi pa je izjavil, da je trgovinska zbornica pripravljena finansirati njegovo podrobno izdelavo. založb. Takoj za tem se je iz ob činstva pojavilo toliko vprašanj, da se je sestanek zavlekel čez enajsto uro in bi še dlje trajal, če ga ne bi predsednik zaradi pozne ure zaključil. K sestanku se bomo še povrnili z obširnejšim poročilom. Prepovedano metanje petard božičnih tržaška Ob priliki bližajočih in novoletnih praznikov kvestura izdala obvestilo, da je po zakonu prepovedano metanje vsakršnih vrst petard in prižiganje umetnih ognjev v obljudenih krajih, na ulicah, trgih m v bližini stavb. Kršilci bodo kaznovani po zakonu. Razna obvestila / Tržaški filatelistični klub «L. Košir« bo imel danes, 20. t. m. ob 19. do 20. ure redni sestanek v prostorih kluba, Ul. del Montecchi 6 (Sv. Jakob). Med sestankom bodo člani lahko prevzeli vse novosti, ki so izšle v tem letu. * « * Prosvetno društvo Ivan Cankar obvešča, da bo jutri, v četrtek ob 15.30 telovadba za otroke. Ob odhodu na zlmovanje 26. t.m., SPDT organizira smučarski Izlet v Kranjsko goro. Udeleženci zimovanja so naprošent, da plačajo celotni znesek čimprej v Ul. Geppa 9-11. SPDT Javlja, da Je na razpolago še sedem mest za zlmovanje v Kranjski gori. PROSVETNO DRUŠTVO SLAVKO ŠKAMPERLE vabi člane in prijatelje društva na zanimivo predavanje, ki bo v četrtek, 21. t.m. ob 20.30 na sedežu društva Tema predavanja je LONDON IN NJEGOVE ZANIMIVOSTI ki ga bo posredoval Mario Magajna. Predavanje bodo spremljali barvni diapozitivi. Hotel «SL0N» Ljubljana prireja dne 31. decembra 1967 VELIKO SILVESTROVANJE v vseh prostorih restavracije, kavarne, v klubskih prostorih in v baru Za razpoloženje ob koncu leta 1967 bodo skrbeli štirje plesni ansambli, v čaru pa še posebej mednarodni artistični program Informacije po telefonu 20-641 — 20-645 Ljubljana. Priporočamo se za obisk! ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 19. decembra se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo Je 17 oseb. UMRLI SO: 88-letna Gisella Calli-garis vd. Rollinger, 75-letni Massimi-liano Kandolini, 76-letna Carla Fedel vd. Colle, 80-letna Antonia Grison vd. Centi, 84-letna Maria Ucmar vd. Tro-iano, 80-letna Carla Lipouz vd, Lo-setti, 73-letna Carla Llesch por. To-lentino, 76-letni Giovanni Surian, 58-letnd Pietro Norbedo, 82-letna Enslla Spazzapan vd. Todeschini, 51-letni Giulio Albano, 68-letni Giovanni Dl Fazlo, 39-letni Luigi Caponigro, 58-letnl Giovanni Gavlnel, 81-letni Rocco Donaro, 72-letrvi Antonio Bossl, 52-letna Gloconda Gottardo por. Mauro. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Alla Basillca. Ul. S. Glulla 1: Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Rava-sini, Trg Llberti 6; Testa d’oro, UL Mazzini 43. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Al Lloyd, Ul Oologio 6 Ul. Dlaz 2; AUa Salute. Ul Giulia 1: Picciola, Ul. Orlam 2; Vernarl, Trg Valmau- ra 11, ŠPORTNO ZDRUŽENJE BOB prireja od 2 1. dne 31. decembra do zore silvestrovanje v Kulturnem domu Rezervacije vsak dan razen v sobotah in nedeljah na sedežu društva (Stadion 1. maj P11 Sv. Ivanu) od 20.30 do 22. ure UMETNIŠKA BOŽIČNA O £ C r •p akad. slikarja L. Špacala «Istrska pomlad« «Zima na Krasu« «Luna na igrišču« vam nudi TRŽAŠKA KNJIGARNA Ul. sv. Frančiška 20 Tel. 61-792 Darovi in prispevki Dora Husu daruje 1000 lir za ško matico. Anica Kalan daruje 1000 Ur ** jaško matico. DlJ»' Dl' LETO 196® NAROČNINA ZA BO NASLEDNJA: Letna naročnina Lir 8.100 ' šestmesečna naročn » A.400' trimesečna » » 2.250' mesečna » » 800.' GRBČEVA, PADOVAN IN WILHELM V OBČINSKEM SVETU Se vrsto slovenskih vprašanj nerešenih Objavljamo izvlečke iz govorov komunističnih svetovalcev Jelke Grbec, Lucijana Padovana in Adolfa Wilhelma na seji tržaškega občinskega sveta v ponedeljek zvečer med razpravo o občinskih Proračunih za leto 1967 in 1968 ter o občinskem petletnem načrtu. Jelka Grbec , Jelka Grbec je v uvodu spomnila župana na njegove besede, ki jih je bil, ko je bil izvoljen, izrekel v zvezi z vprašanjem slovenskih pravic v svojem programskem govoru. V tem govoru — je omenila svetovalka — ste omenili tudi odnos do slovenske manjšine, ki naj bi zagotovil harmonično sožitje ®ed državljani slovenskega in italijanskega jezika, spričo katerega bi manjšini bil zagotovljen ustre-zcn_ človeški razvoj, ob popolnem spoštovanju vseh jezikovnih ter ostalih potreb, v prepričanju, da bo samo ob popolni uveljavitvi demokratičnih metod moč razvijati Ueobhodni proces vrednotenja ita-ujanske civilizacije, kar predstavlja temeljni pogoj polne in prepričane udeležbe državljanov slovenskega jezika v življenju italijanske republike. Hkrati — je nadaljevala Predstavnica KPI — ste tudi izjavili, da se občinski odbor smatra obvezan v polni meri izpolniti poetične sporazume, ki so jih v pokrajinskem merilu podpisale stranke leve sredine, namreč kolikor se b tičejo tržaške občinske uprave. Že takrat sem v svojem posegu v zvezi s tem govorom omenila, da ni v njem opaziti nikakršnega resnejšega in jasnejšega namena, da bi se spremenila politika do Slovencev, kljub levi sredini. To je kaj kmalu potrdilo tudi izredno dvoumno, površno in neotipljivo stališče odbora leve sredine v odnosu do slovenske manjšine. To stališče prihaja najbolj do izraza V proračunu za 1. 1967, ki o njem teče razprava. V njem se Slovenci ne omenjajo niti z besedico — kot Pravi načelnik naše skupine ing. Cuffaro — razen tam, kjer je govor o gledališki reviji ter izdatkih v zvezi s slovenskimi šolskimi Poslopji, nič več. Krivdo in odgovornost za to je svetovalka pripisala ne samo KD, iiarveč vsem tistim strankam, katerih člani so Slovenci, kakor sta PSU in Slovenska skupnost. Ugotovila je, da se v vseh teh mesecih od začetka nove občinske upra-V6 v tem pogledu ni nič premaknilo. da se nič ni doseglo, razen nekaj drobtinic, kakršni predstavljata n.pr. slovenski odbornik in pa vsota 10 milijonov za Slovensko gledališče. Velika vprašanja manjšine pa ostajajo še naprej nerešena. Svetovalka je omenila, da je glede tega sicer bilo precej besed in na po vedi, tako n.pr. od strani svetovalca Colonija, toda temu niso jedila nikakršna dejanja. Politika, ki se izvaja, je potemtakem še vedno politika postopnega. Počasnega, skorajda nevidnega raznarodovanja, ki se po rezultatih *h namenih v ničemer ne razlikuje od one fašistične razen v tem, da je bila ta bolj divjaška in odkrita, vtem ko je današnja spret-»o zakrinkana. Vse to je moč [•Sotoviti iz stališč tako KD kot tudi ministra Tolloya, ki jih PSU Pl nikoli demantiral. Kot je razvidno, ni bil storjen Piti korak naprej, da bi slovenski državljani bili izenačeni z italijanskimi in tako dosegli državljansko enakopravnost. Zakon o slovenskih šolah se izvaja le v okrnjeni obliki, čeprav }e poteklo že toliko let, odkar je bil objavljen. V občinskem svetu je bil sprejet sklep o ustanovitvi slovenske tehniške šole. O tem se sploh nikjer vec ne govori, kljub ?čitni veliki potrebi slovenske manjšine po takšni šoli. Kaj pa potrebe v zvezi z razni-Psi slovenskimi ustanovami? Kot da bi jih ne bilo! To dokazujeta J^ko proračun za 1. 1967 kot pet-letni načrt. V poslednjem je sicer Pes predvidenih 50 milijonov za blovensko gledališče, toda kaj Predstavlja to za časovno obdob-le petih let! Nikjer pa se ne omenja glasbena šola (Glasbena malica), nikjer dijaški dom, športno druženje «Bor» in še vrsta osta Ph ustanov, nujno potrebnih za ne-°viran razvoj manjšine. Kljub novemu zakonu, si v naši °bčini vsi državljani še vedno ne Piorejo napisati svojih imen oziro-JPa priimkov, kakor bi želeli. Me-Ppnografski urad namreč ne razpolaga, postavimo s črkami ž, č, s. tako da bo. kar zadeva imena. Sestavljena iz omenjenih črk, vse skupaj prepuščenj iznajdljivosti ^treznih nameščencev. Nikjer ni bilo nadalje še nič storjenega glede zmanjšanja stroškov za povrnitev poitalijančenih slovenskih 'hien v njihovo prvotno obliko. .Nadvse važno je tudi vprašanje | Slovenskega osebja ter uporabe slovenskega jezika v javnih uradih. 1 pUzen občinske izpostave v Križu ldch na tem področju ni bilo nič storjenega. Na tržaški občini je | d'l ustanovljen urad za prevode, Vendar s tem nikakor ne more | Piti rešeno vprašanje pravice poide uporabe slovenskega materine-He jezika v javnih uradih. Pač pa I ^ potrebno v vseh javnih uradih spposliti osebe, ki ustno in pisme; i j popolnoma obvladajo slovenski lezik. Da ne govorimo o Sloven-e*h, ki so člani raznih izvoljenih ?rganov (občina, pokrajina, deže-f), ki jim je prepovedano izra-feti se v svojem jeziku. Potem je Je še vprašanje dvojezičnih prometnih in ostalih napisov, ki ni j*lo še rešeno celo v krajih, kjer 1* pretežna večina prebivalstva s,)vonske narodnosti h.V nadaljnjem izvajanju je komunistična svetovalko očitala občin-JPi upravi, da v tem pogledu nase ■jP fašistom in desnici, PSU pa, s svojo podporo odboru, s svo-1'hi molkom in omahljivostjo pri- Dotaknila se je nato petletnega načrta in vsote 300 milijonov, predvidene za razvoj kmetijstva. Predlagala je, da bi se porabili predvsem za ureditev poljskih poti, za napeljavo kmetovalcem prepotrebne vode, kot tudi, da bi se rešilo vprašanje strokovnega in tehničnega izobraževanja v slovenskem materinem jeziku, ki ga govori večina kmetijskega prebivalstva. Kar zadeva otroške šolske vrtce — je dejala svetovalka — je slovenskim otrokom na razpolago samo en občinski otroški vrtec. Občinskemu odboru ni niti na misel prišlo, da bi odprl za potrebe slovenskih predšolskih otrok še kakega. Pa tudi v petletnem načrtu ni opaziti, da bi v naslednjih petih letih imeli namen to popraviti. Za vse to, kar vi niste doslej storili, se bomo mi dosledno in vztrajno potegovali vse dokler italijanski državljani slovenske narodnosti ne bodo dejansko popolnoma izenačeni z onimi italijanskega materinega jezika, dokler ne bodo ustvarjeni vsi potrebni pogoji za resnično enakopraven in v vsakem pogledu uspešen razvoj slovenske manjšine v Italiji. Lucijan Padovan Lucijan Padovan, prav tako predstavnik KPI, je v začetku svojega govora poudaril, da se v vsakem pogledu strinja z načrtovanjem, ki pa ne sme prihajati do izraza samo v svojih splošnih obrisih, marveč predvsem v skladu z določenimi neposrednimi potrebami najširših slojev prebivalstva. Mnogih zelo važnih vprašanj — je dejal — pa se ne dotika ne proračun in tudi ne petletni načrt, oziroma so ta omenjena le površno in mimogrede. Nekatera druga so bila vzeta v poštev in je v načrtu tudi bila predvidena njihova dokončna rešitev. Ker pa se take obljube dajajo že leta, nerešena vprašanja pa ostajajo, dovolite, da podvomim o tem, kakor tudi, da vam jih ponovno obrazložim. Gre za zelo važna vprašanja našega podeželja, naseljenega pretežno s slovenskim prebivalstvom, ki je upalo, da se bodo stvari z občinsko upravo leve sredine, katere član je tudi Slovenec, vendarle spremenile na boije. Glede na specifična vprašanja slovenske manjšine kot take so že ali pa še bodo spregovorili moji tovariši. Jaz pa bom dišču vasi nekaj kv. metrov zemljišča. Doslej se je temu vedno umikala. Vrhu tega bi bilo potrebno v najkrajšem času tudi v Bazovici odpreti urade občinske izpostave, da bi ljudem bilo treba za vsako malenkost v vsakem vremenu, dežju in mrazu v več kilometrov oddaljeno mesto. To so, dragi gospodje — je končal Padovan — stvarni problemi, za rešitev katerih niso potrebne milijarde, temveč samo dobra volja in pa nekaj sredstev. Ne bi hotel mimo še nekega važnega vprašanja. Mislim na poimenovanje nekaterih bazoviških ulic z imeni vidnih slovenskih mož. To bi ne bilo samo dejanje resnične kulture, marveč tudi pravičnosti, saj so prenekateri slovenski ljudje za novo, demokratično Italijo žrtvovali svoja življenja, Adolf Wilhelm Svetovalec Adolf Wilhelm je v svojem govoru najprej dejal, da občinska uprava zanemarja okolico in podeželje, na katerem živijo Slovenci že stoletja in so veliko žrtvovali v borbi proti fašizmu, kar pričajo spomeniki padlim po vseh vaseh. Omenil je primer strelišča na Opčinah in dejal, da se na ta način žali spomin Pin-ka Tomažiča in njegovih tovarišev. VVilhelm je poudaril, da nismo Slovenci «jezikovna» skupina, ampak narodna skupnost, ki zahteva spoštovanje svojih pravic. Te ; pravice smo si priborili s krvavo borbo in nam jih jamčijo u-stava ter mednarodne pogodbe. Wilhelm je pripomnil, da občinska uprava mora posvečati večjo skrb podeželju, da bi v o-kolici lahko uredila športna igrišča in druge naprave za oddih in razvedrilo meščanov ter razvoj turizma. Tako bi se valorizirale naravne lepote in značilnosti tržaškega Krasa. Dosedanja brezbrižnost pa je pripomogla le k razvrednotenju podeželja. Nato je govoril o nekaterih problemih Op- , čin, ki so bile med vojno bom- j bardirane, še zdaj pa so v vasi ruševilne in nekatere družine živijo še v barakah. Javna razsvetljava je zelo pomanjkljiva, razen po glavni cesti; pokopališče je premajhno, itd. Oblasti so malo ali nič napravile za Opčine, pač pa so skrbele le za gradnjo naselij v raznarodovalne namene. Odgovor na «skrivnostna izginotja» v Zah. Nemčiji Prihodnji teden, in sicer v ponedeljek, torek in sredo bo v Kulturnem domu gostovalo Slovensko narodno gledališče — Drama iz Ljubljane z Antona Tomaža Linharta komedijo «Ta veseli dan, ali Matiček se ženi». Na sliki prizor iz Linhartove komedije. niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiMii DE GAULLOVA «ZALETELOST» NI NEUTEMELJENA Ouebecu bodo morali dati kaj vet kot - avtonomijo To izhaja iz poročila posebne anketne komisije OTTAWA, 19. — Francoski predsednik de Gaulle je obiskal Kanado letos poleti, ko si je hotel ogledati tudi svetovno razstavo v Montrealu. Že v samem začetku razstave, celo pred uradno otvoritvijo, so se v določenih kanadskih krogih razširili glasovi, da bi znal biti de Gaullov obisk buren, češ da bodo Kanadčani francoskega porekla priredili francoskemu predsedniku manifestacije. Resnici na ljubo te demonstracije niso bile «nevarno burne*, zato pa je predsednik de Gaulle 26. julija v Quebecu iz-spregovoril o nekaterih konkretnih govoril tiste usodne besede, ki so vprašanjih naših okoliških sloven skih vasi. Torej o skupnosti tistih pretežno slovensko govorečih ljudi, ki v: -polnosti izpolnjujejo vse svoje državljanske dolžnosti, čeprav še daleč niso enakopravno deležni tudi vseh pravic. Potem je Padavan zapovrstjo o-menil in prikazal potrebe in vpra šanja Gropade, Padrič, Trebč m Bazovice, pri čemer mu je očitno uspelo dokazati, kako velika razlika obstaja med obljubami in dejanji občinske uprave, ki nekatera vprašanja že leta rešuje, a še danes niso rešena. Za Gropado je dejal, da je to ena najooij zapuščenih vasi. že od leta 19ap oostaja načrt za u-reditev kanalizacije. Za to je bilo nakazanih 13 milijonov lir. Minilo je že 12 let in vprašanje še ni rešeno. Isto velja za javno razsvetljavo, ki je pomanjkljiva in zastarela. Omenil je nadalje pot, ki vodi do obmejnega bloka. Ta je danes praktično neuporabna, potrebna bi bila temeljitega popravila. Isto velja za ono, ki pelje iz Grooade v Trebče. Take sto — je rekel Padovan — ni občinska uprava še nič dosegla v pogledu javne tehtnice, ki je ljudem te vasi skrajno potrebna. Že pred leti sem v tem smislu opozoril občinski odbor, toda tehtnice prebivalci vasi še danes nimajo. V petletnem načrtu je govora, med drugim, o tristo milijonih, ki bi se imeli uporabiti za ureditev poljskih poti, rešitev vprašanja vode itd. Nič pa ni moč natančneje vedeti, kako in kje se bodo ti milijoni porabili. Poudaril bi, da bi v zvezi z njimi ne smeli pozabiti na Gropado, kjer so do leta 1954 imeli vodni re- zervoar, danes pa ga nimajo več, čeprav je v vasi precej živine. V zvezi s Padričami je na prvem mestu omenil vprašanje javne razsvetljave. To vprašanje je bil že večkrat postavil tudi v preteklih letih, toda zaman. Dejstvo pa je, da se gradbena dejavnost na Padričah močno razvija in da postaja vprašanje vedno resnejše. Drugo resno vprašanje je vprašanje odlaganja odpadkov na nekaterih površinah blizu naselja, kar zelo kazi zunanji videz vasi. Odbor je s tem v zvezi že nekajkrat odgovarjal na postavljena vprašanja, zdi pa se, da nima nobenega namena, da bi vprašanje tudi stvarno rešil. Nadaljnje resno vprašanje predstavlja dejstvo, da nekateri tuji priseljenci, ki še žive v taborišču beguncev, čedalje bolj pogosto predstavljajo pravcato nevarnost. In v tem primeru n j gre samo za tatvino in razne oblike vandalizma, marveč za to, da se prepreči še kaj hujšega. Tudi za Trebče je Padovan o-menil potrebo boljše ter ustreznejše javne razsvetljave in pa vprašanje odpadkov, kar da povzroča 'veliko moralno in materialno škodo prebivalcem. Poleg tega je nakazal tudi potrebo po javnem telefonu. Saj je neodpustljivo - je dejal - da Trebče še danes nimajo javne govorilnice, ko pa je v tem času močno poraslo število porabnikov. Obenem je omenil potrebo, da se zgradi javna avtobusna čakalnica. Problem izboljšane Javne razsvetljave obstaja takisto v Ba- *peva k tej protislovenski in pro zovici. Sezidanih je bilo mnogo .demokratični politiki. Slovenski ! novih stanovanjskih poslopij, jav ««io na razsvetljava pa je še vedno ista. Občina — je rekel, bi morala tudi pokazati več razumevanja do vprašanja postavitve spomenika padlim in odstopiti v sre- čnosti je očitala, da usmerja L-°jo dejavnost predvsem v obliki ?°rbe proti komunistom in šele za ‘etn da so ji nri srcu slovenska vPrašunja in potrebe. dvignile toliko prahu v zahodnem svetu in s katerimi nekateri kanadski voditelji niso bili zadovoljni, češ da se vnhlešava v njihove notranje zadeve. Pri tem je treba povedati, da z de Gaullo-vim nastopom in z njegovim vzklikom «Živel svobodni Quebec» ni bil zadovoljen del kanadskih voditeljev, kajti del kanadskih bolje povedano quebeških voditeljev je z de Gaullom soglašal. Pustimo to razlikovanje ob strani, saj je vsa zadeva za sedaj že »povsem odirta*. Danes beležimo še en odmev na ta dogodek .Ko je bil leta 1960 de Gaulle na obisku v Kanadi, so poimenovali po njem neko ulico v Ottawi, ki je dobila tedaj ime Boulevard de Gaulle. Sedaj pa so na račun »neprimernega* de Gaul-lovega obnašanja ob letošnjem obisku isto ulico ponovno preimenovali. De Gaullu so odvzeli čast, da bi ta Boulevard nosil ime po njem in so ulico preimenovali v «Boulevard stoletnice* in sicer zato, ker slavi Kanadska zveza letos svojo stoletnico. Preimenovanje ulice je izrazito polemičnega značaja. In vendar razmere v Kanadi niso tako enostavne, kot bi se iz vsega tega zdelo. Tako izhaja tudi iz prvega dela dolgega več knjig obsegajočega poročila, ki ga je posebna anketna komisija izvedla o dvojezičnosti ter o dvojni kulturi v Kanadi. I.eta 1963 je Pearsonova vlada ustanovila posebno anketno komisijo, ki naj j ugotovi, kaj je s problemom dvojezičnosti ter s problemom dvojne kulture v Kanadi in prvi del tega poročila ne daje prav tistim krogom v Ottawi, ki so hoteli »kaznovati* de Gaulla zaradi njegove — »predrznosti*. S tem sicer nočemo reči, da je bila de Gaullova gesta povsem na mestu, vendar hkrati tudi ni res, da je Kanada, kakor nekateri menijo, — angleška. Oglejmo si pobližje nekaj zgovornih sentenc, ki jih daje prvi del anketnega poročila. Današnja Kanada, torej dejanska resnična Kanada, ni tista državna skupnost »britanskega značaja*, kakršno si mnogi zamišljajo. »Britanski značaj*, ki se pripisuje Kanadi, ni nič drugega kot «čustveni preostanek že davno preživele dobe in resna ovira dejanskega medsebojnega razumevanja med prebivalstvom britanskega porekla ter prebivalstvom vseh ostalih nacionalnih porekel, predvsem pa še s prebivalstvom francoskega porekla*, za katerega se trdi, da ga je v Kanadi vsaj 30 odst. Jedro vsega tega vprašanja je po podatkih, ki izhajajo iz poročila, v tem, da med nacionalno skupnostjo britanskega ter nacionalno skupnostjo francoskega porekla, to se pravi med glavnima nacionalnima skupnostima, ki tvorita jedro kanadskega prebivalstva, ni skoraj nič skupnega. Logično se ob tem, kot tudi v zvezi z odmevom na de Gaullov obisk, pa tudi na nedavno deklaracijo samih osrednjih quebe-ških oblasti postavlja vprašanje, kakšne so nerspektive za državno enotnost Kanade? »Kar zadeva novi Quebec», beremo v poročilu «ne gre za pro vinco Kanade, kakršne so ostale kanadske zvezne province*, kajti quebeška provinca »ima vodilno vlogo v razvoju francoskega jezika in francoske kulture v Kanadi*. Pri tem je treba poudariti, da živi v Kanadi 6 milijonov prebivalcev francoskega porekla odnosno Kanadčanov, ki govorijo francoski. Pet milijonov teh živi v pokrajini Quebec, ostali milijon pa je razpršen po vsej Kanadi, vendar pa predvsem v New Brun-svvieku in v Ontariu. Osrednje quebeške oblasti se že dolgo zavzemajo za to, da bi njihova provinca imela poseben status v državi. Toda to že ne bo več dovolj. Takq vsaji kaže iz poročila anketne' komisije'." Francosko govoreče prebivalstvo Kanade «teži za popolno kontrolo lastnega življenja in gleda bolj daleč kot so navadne kulturne svoboščine*, ki jim jih dovoljuje večinski narod, ki je na oblasti. Quebeško prebivalstvo francoskega porekla ali kot tej veliki nacionalni skupnosti pravijo tudi francosko govoreči Kanadčani zahtevajo mnogo večjo politično avtonomijo. Iz tega nujno izhaja vprašanje, kakšne so perspektive kanadske nacionalne enotnosti. Sestavljavci omenjenega poročila se o tem nočejo izreči. Bolje povedano, v prvem delu poročila to še ni konkretno naznačeno. Počakati bo treba na obdelavo in objavo o-stalega materiala, ki zadeva vrsto zelo značilnih področij in sicer področje dela, področje javnega šolstva, področje vlade in oblasti, področje umetnostnega izživljanja, področje združenj in organizacij itd. Ko bodo na voljo tudi materiali glede tega, se bodo dali izvajati morda še drugačni sklepi. In vendar se dajo že sedaj izvajati določeni zelo zgovorni skle- pi. Poskus stapljanja francoske «velike manjšine* v britansko večino, bolje povedano prevzemanje britanskih navad s strani francoskega življa v Kanadi, je propadel. Zato je treba najti drugo možnost sožitja, ki bo temeljila na eni strani povsem ločenem razvoju skupnosti angleškega ter skupnosti francoskega porekla. Hkrati pa naj se najde neka možnost povezave med tema dvema skupnostima. Toda ta povezava, to sožitje mora biti sožitje med enakopravnimi. Zato komisija že sedaj priporoča vladi, naj uvede dvojezičnost v vseh zveznih organih in tudi v nekaterih zveznin pokrajinah; naj ustanovi dvojezične okraje na .področjih, kjer -ne pride v poštev dvojezičnost že v pokrajinski vladi, in naj zajamči vsem Kanadčanom pravico do šolanja v jeziku, ki si ga bodo sami izbrali. Nadaljnja priporočila glede ureditve vseh teh problemov bodo prav gotovo objavljena v ostalih delih poročila, v ostalih osmih knjigah, za katere nekateri že sedaj pravijo, da bodo zelo zanimive in da bodo govorila v prid francosko govorečemu prebivalstvu in Queoecu nasploh. Nihče se ne bi začudil, če bi komisija PO PODATKIH ZA LETO 1965 Za raziskovalno delo nad 220 milijard lir Iz javnih sredstev 40, iz zasebnih pa 60 odst. RIM, 19. — Tudi Italija se začenja krepkeje ukvarjati z znanstveno raziskovalnim delom. To je tudi razumljivo, kajti kdor ne bo te dejavnosti pospešil, bo zaostal, četudi ima že razvito gospodarstvo, celo v primerih, ko ima razvito industrijo. Znanstveni in tehnološki razvoj dajeta namreč pečat sodobnemu svetu in kdor se ne drži norm, ki jih znanstveno-tehnični razvoj zahteva, bo nujno plačal račun, zaostal bo v primerjavi z ostalimi državami, ki naglo hitijo dalje. V zvezi s tem je treba še posebej poudariti, da zahodna Evropa že sedaj s težavo sledi znanstvenemu in tehnološkemu razvoju dveh najbolj aktivnih dežel na tem področju ZDA in SZ Kako stojimo glede tega., pri naš. v Italiji? Iz podatkov, ki se nanašajo na leto 1965 in v primerjavi z letom 1963 pridemo do naslednjih ugotovitev. leta 1965 je bilo v razi-skovalno-znanstveno dejavnost vlo Ženih nekaj nad 221 milijard lir, kar je za obiimh 29 odst. več kol leta 1963. Kar zadeva javne ustanove, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo, in sicer univerzitetni zavodi, CNR, CNEN in druge podobne javne ustanove, so pri gornji vsoti udeležene s 40,9 odst., 59,1 odst že omenjenih 221 milijard lir pa od- prišla do sklepa, da bi zvezni ! , , . . vladi priporočila, naj sedanjo fe „na kl s° na tern j_____:f_ 2________.• _____u.ux nor ronu dala zasebna Dodletia. deracijo spremeni celo v nekakšno carinsko zvezo med Quebecom in ostalo Kanado. Kakor vidimo, de Gaullova «za-letelost* pravzaprav niti ni bila zaletelost. Njegov vzklik »Živel svobodni Quebec* ima svojo o-snovo. Do tega spoznanja so prišli celo sami člani komisije, ki jo je imenovala kanadska zvezna, torej britansko usmerjena vlada že leta 1963, ko se še nikomur ni niti sanjalo, da bi mogel štiri leta pozneje priti de Gaulle v Kanadi na dan s takšnimi idejami. področju dala zasebna podjetja. Če ta dva podatka primerjamo z ustreznimi podatki iz leta 1963, ugotovimo, da se je delež javnih ustanov povečal za 10,7 odst., delež zasebnih ustanov pa kar za 48 odst. Leta 1963 so zasebna pod jetja v tej delitvi sredstev krila kar obilnih 62 odst stroškov za raziskovalno dejavnost, v letu 1965 pa ustrezno povišala svoj relativni prispevek. Znanstveno raziskovalno delo moremo deliti na tri dele, in sicer na čisto, na uporabno ter na Radio Trst A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutra- nja glasba - 11.40 in 17.40 Radio popevke - 16.00 Program za mla-za šole - 12.00 Saksofonist Lester dino - 16.30 Komorna glasba -Young - 12.10 Brali smo za vas - 17,20 Detektivka - 17.45 Knjižne 12.20 Za vsakogar nekaj - 13.30 novosti - 18.15 Glasba za mladino Glasba iz filmov - 17.00 Orkester . 19.35 Luna park - 20.20 Lanoux: - 17.20 Pravna posvetovalnica - «La lunga notte delTanno* - 21.30 17.30 »Electronic Men* - 18.00 Vo- Simf. koncert dopivčeve zborovske skladbe -18.15 Umetnost - 18.30 Slavni solisti - 19.10 Zdravniška posvetovalnica - 19.20 Razkuštrane pesmi - 20.00 Šport - 20.35 Simf. koncert - v odmoru; Za vašo knjižno polico - 22.00 Lahka glasba - 22.45 Sentimentalne melodije. SREDA, 20. DECEMBRA 1967 ročila - 8.30 Popevke - 9.07 Zvoč- 9.10 Slovenski pevci - 9.45 Glas ni trak - 10.05 Šola - 10.35 Ura glasbe - 12.05 Kontrapunkt - 13.20 Poje C. Villa - 14.40 in 15.10 Ital. bena pravljica - 10.15 Pri vas do ma - 11.00 Turistični napotki -11.15 Narodni napevi - 12.00 Na današnji dan 12.10 Iz opusa L. M. Škerjanca - 12.30 Kmetijski nasveti 12.40 Operetni napevi -13.30 Priporočajo vam... - 14.05 Igramo za razvedrilo - 15.45 W. Schnurre: «Pogreb», podlistek 16.00 Vsak oan za vas - 17.05 Mladina sebi in vam - 18.00 Aktualnosti - 18.15 Naši umetniki 7 m o m 17 70 M 70 10 70 Igrajo Schumanna - 18.40 Naš raz- lu?’ %.l4:30, “J0*: - 19t>° Lahkc noč> otroci! II. program Trst 12.05 Lahka glasba 12.25 Tre- ročila - 8.45 Orkester - 9.40 Glas beni album - 10.15 Jazz - 10.40 Glasba po željah - 11.43 Pesmi desetletja - 13.00 Vaš prijatelj Walter - 14.04 Juke box - 16.05 Mednarodna glasba - 16.38 Popoldanski spored - 18.35 O vesoljskih poletih - 20.30 Zbori in or- tja stran - 13.15 Tržaške popevke kestri - 210o' Poliudna znanost -13-30 Enodejanka - 14.15 Božič- 2Uo Dokumentarec III. program ne pesmi - 14.45 Vivante in Tamaro, tržaška zgodovinarja. Koper 6.30, 7.30, 12.30, 13.30, 14.30, 16.00, 19.15 Poročila - 7.10 Jutranja glasba - 8.00 Prenos RL -10.15 Orkester - 10.35 Romantič-ne skladbe - 11.00 Otroški kotiček preludij - 11.15 Plošče - 11.30 Današnji de ssohn ... skladbe - 17.20 Nemščina ček - 16.45 Operna glasba - 17.40 Narodne - 18.00 in 19.30 Prenos RL - 19.00 Kitare - 22.10 Trio in orkester - 22.35 Brahms in Čajkovski. Nacionalni program 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Po- 19.15 Plesni orkester - 20.00 Monteverdi: «Kronanje Popeje* -22.10 Za ljubitelje jazza - 23.05 Guenther Eich. Ital. televizija 10.30-12.30 Šola - 17.00 Gioca-gio - 17.30 Dnevnik - 17.45 Program za mladino - 18.45 TV razprave - 19.15 Planet Zemlja 19.45 Šport in ital. kronike - 20.30 Dnevnik - 21.00 Portret mesta: Caserta - 22.00 Športna sreda - 23.00 Dnevnik. II. kanal 15.30 Haydn in Men- 18,30 Nikoli ni prepozno - 19.00 17.10 Beethovnove Angleščina - 21.00 Dnevnik - 21.15 Film »Požar v Chicagu* - 22.55 TV razprave. Jug. televizija 17.00, 20.00 in 22.10 Poročila 17.05 Lutkovna igra - 17.25 Popo tovanje po Aziji - 17.55 Obzornik - 18.15 Združenje radovednežev 19.00 20 milijonov — reportaža 19.30 Filmi Milenka Štrbca 20.40 (Ne)znana Talija - 21.40 Kvintet 10.00 Operna glasba - 10.30 Skladbe za klavičembalo - 12.20 Violinist R. Kreutzer - 12.55 Brahms in Mozart - 14.30 Rimski polifonski zbor - 15.10 Bachov pevci - 12.00 in 13.00 Glasba po sKiadbe - 17.2U Nemščina - 17.45 željah - 13.40 Ritmi - 14.45 Pro- Prokofjev, koncert st. 2 - 18.30 dajalna plošč - 15.30 Mešani zbor Izredna lahka glasba - 18 45 Kul RTV Zagreb - 16.30 Otroški koti- tunu pregled 20.30 Casella, kla: virske skladbe - 21.45 Moderni jazz. Slovenija 7.00, 8.00, 10.00 13.00, 15.00, 19.15 Poročila - 6.30 in 7.25 Informativna oddaja - 8.08 Glasbena matineja - 8.55 Pravljice in zgodbe - Duška Gojkoviča razvojno raziskovalno delo. Za čisto raziskovalno delo so 1965 uporabili 19,8 odst. razpoložljivih javnih in zasebnih sredstev, za uporabno 43,8 odst., za razvojno razi-kovalno delo pa 36,5 odst., V zvezi z zasebnimi odnosno javnimi pobudami in ustrezno finančno udeležbo v omenjenih treh panogah raziskovalnega dela se da ugotoviti, da je bilo iz javnih sredstev porabljenih 90 milijard in pol lir, od česar je bilo porabljenih 43,2 odst za čisto, 47 odst. za uporabno in 9,3 za razvojno raziskovalno delo. Zasebni sektor pa je 1965 porabil 130,7 milijarde, t.j. 15 odst. več kot dve leti prej. Za čisto raziskovalno delo je od te vsote šlo komaj 3,6 odst., za uporabno 41,3, za razvojno pa ,5i>4,,.ofj?t. Kgkor vidijo, daje zasebni sektor razmeroma malo za čisto fažiskevatno deio/in šicer komaj 3,6 odst., medtem ko daje javni sektor kar obilnih 43 odst. Zato pa je toliko višji delež za seone iniciative, kar zadeva uporabno (41,3) in razvojno raziskovalno delo (55,1). Zasebni sektor namreč troši več kot javni sektor, vendar hoče od tega imeti takojšen dobiček in posveča zato večjo pozornost tistemu raziskovalnemu delu, ki da takojšen rezultat, to se pravi uporabnemu in razvojnemu raziskovalnemu delu. Javni sektor pa mora nositi breme čistega raziskovalnega dela, ki je sica> najpomembnejše, ki pa ne prinese takojšnjega rezultata, če g.; včasih sploh prinese. Zanimivo bi bilo ogledati si, kje se javne in zasebne ustanove, ki se ukvarjajo z znanstvenimi raziskovanji, ..ajbolj angažirajo, toda to je zelo nepregledno in poročilo o tem le malo pove. Zato se bomo ustavili raje pri nekem drugem podatku, ki je prav tako značilen, namreč pri tem, koliko ljudi se danes v Italiji ukvarja s to dejavnostjo. 30. junija 1965 je bilo v vseh raziskovalnih centrih zaposlenih 11.295 delovnih moči ki sc bile »v celoti zaposlene*, 18.702 delovnih moči pa je bilo le «delno zaposlenih*. To se pravi, da se je sredi 1965 ukvarjalo z raziskovalno dejavnostjo 29.997 delovnih moči. To število pa je treba še drugače razčleniti: vseh raziskovalcev je bilo 30. junija predlanskim 19.994,, od tega je bilo 11.789 pomožnih tehnikov Poročilo sicer ne navaja podrobnejših številk, vendar se ve, da največ »čistih raziskovalcev* dela v znanstvenih ustanovah jav-| nega značaja. Tc je tudi razumljivo, ker smo že prej rekli, da je delež čistega raziskovanja v glavnem na ramenih javnh usta-noov. Dve smrtni obsodbi v Seulu... Pred meseci smo mogli v nekaterih nemških časopisih slediti vestem o čudnih dogodkih, do katerih je prišlo v nekaterih zahod-nonemških mestih, ko so skrivnostno izginjali mladi korejski znanstveniki, ki so se po končanih študijah na domačih univerzah izpopolnjevali na zahodnonemških univerzah ali v znanih laboratorijih. Tedaj so se v demokratičnih krogih Zahodne Nemčije in tudi v nekaterih listih, kot na primer v hamburškem tedniku »Der Spiegel*, spraševali, kaj naj to pomeni in kaj namerava zahodnonem-ška policija ukreniti, da bi se prenehalo. Odgovor na vprašanje, kaj to pomeni, je prišel te dni iz prestolnice Južne Koreje Seula. Tu je sodišče pred nedavnim izreklo dve smrtni obsodbi, štiri obsodbe na dosmrtno ječo in nadaljnjih 25 obsodb na zaporne kazni od šestih mesecev do 15 let. Obtožnica je tem nesrečnikom o-čitala med drugim npr. zaroto, katere namen je bil, da bi Južno Korejo spremenili v »rdečo Korejo*. Pred sodiščem v Seulu se je znašlo 34 južnokorejskih rodoljubov, skoro izključno razumnikov, med katerimi je bilo več znanstvenikov z že mednarodnim slovesom. Na smrt sta bila obsojena 39-letni fizik Čung Kio Mung, ki se je ukvarjal z znanstvenimi raziskavami na vseučilišču v Frankfurtu, in vseučiliščih profesor čo Jung Soo. Med štirimi južnimi Korejci, ki so bili obsojeni na dosmrtno ječo, sta tudi posebno na azijski celini znani glasbenik Jun I San ter 34-letni vseučilišč™ profesor Kang Bik Goo. Prej smo rekli, da so se v Zahodni Nemčiji dogajale čudne reči, do sedaj nepojasnjene skrivnostne ugrabitve. Od 34 obtoženev, kolikor se jih je znašlo pred seul-skim sodiščem, jih je kar 14 bilo ugrabljenih v Zahodni Nemčiji in prepeljanih v Seul. Bilo je to letos junija. Med temi so v glavnem mladi južnokorejski znanstveniki, ki so že končali šolanje doma in so se v Zahodni Nemčiji izpopolnjevali v posameznih predvsem tehničnih strokah. Druge pa je tajna južnokorejska obveščevalna služba ob pomoči vohunov, »neke zahodne države* ugrabila v drugih evropskih deželah. Seveda so tudi ti južni Korejci bili na izpopolnjevalnem študiju v teh zahodnoevropskih deželah. Nekateri južnokorejski mladi znanstveniki ali kulturni ljudje pa so se v Južno Korejo vrnili — »prostovoljno* in sicer zato, ker so jim seulska oblasti zagrozile, da bodo aretirale in mučile člane njihovih družin, če se ne vrnejo. V nekaterih primerih pa so bile južnokorejske oblasti bolj «dostojne»: nekatere znane južnokorejske strokovnjake so zvabile iz tujine s pretvezo, da se v Seulu ali v kakem drugem južnokorejskem mestu pripravlja znanstveno zasedanje, na katerem bi bila prisotnost tega ali o-nega znanstvenika «zelo zaželena*. In tako so južnokorejske oblasti spravile s silo ali na lep način domov 34 južnokorejskih znanstvenikov in kulturnikov, da bi jih postavili pred sodišče. Vsem obtožencem, ki so dejansko le proti sedanjemu lutkovnemu režimu Južne Koreje, so med drugim očitali, da vohunijo za Demokratično republiko Korejo, torej z 1 Severno Korejo. Z mučenjem so iz nekaterih obtožencev izsilili »pri , znanje* nekaterih »zločinov*, pred vsem to, da so vohunili za Sever ! no Korejo. Rezultat teh priznanj so bile že omenjene obsodbe, tri obtožence pa je sodišče vsaj žara di zunanje forme oprostilo, vendar jih hkrati stavilo pod policijsko nadzorstvo. Kako »objektivno* je bilo seul-sko sodišče do teh južnokorejskih ljudi, nam priča primer skladatelja Jun I Sanga, ki so ga obsodili na dosmrtno ječo samo zato, ker je le enkrat obiskal Severno Korejo odnosno njeno prestolnico, kamor je odšel zaradi nekega sodelovanja na glasbenem področju, kar so pa na sodišču v Seulu tolmačili kot sestanek vohunskega značaja, seveda na račun Demokratične republike Koreje. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiMimiiiiiiiil OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne udeležite se sestanka, na katerega boste povabljeni. Enkratno čustveno doživetje. BIK (od 21.4. do 20.5.) Nenadoma se bodo stvari začele vrteti v nasprootno smer, pripravite se na to. Spopad med mnenji. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Irnfr nitna pobuda, vendar dvakrat premislite, preden jo sprejmete. Nenavadno vznemirljivo srečanje. RAK (od 22.6. do 22.7.) Ne belite si glave, kako se boste izvlekli iz finančnih težkoč, pomagal vam bo dober prijatelj. Delna utrujenost. LEV (od 23.7. do 22.8.) Uživali boste ob pogledu na nemoč vseh svojih poslovnih nasprotnikov. Ne prenašajte Kritik od oseb, ki niso za to kvalificirane. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Delna reorganizacija vašega poslovanja bi bila kar koristna. Nekdo vas bo danes zelo osrečil. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) V svojem programu ne spreminjajte ničesar, čeprav vam mnogi tako svetujejo. Manjše čustveno razočaranje. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Ne zanemarjajte svojih delovnih tovarišev. Obnašajte se bolj spoštljivo do neke starejše osebe. STRELEC (od 22,11. do 20.12.) Ni priporočljivo spletkarjenje za dosego nekega finančnega smotra. Neko pismo vam bo marsikaj pojasnilo. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Preveč zanemarjate svoje delo in s tem samega sebe Vpliv ljubljene osebe na vaše življenje je čedalje močnejši. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Odkrili boste nekatere odlične možnosti trgovinske izmenjave z inozemstvom. Ne bodOe pregostobe-sedni. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Razširili boste področje svojega dela. Izboljšani družinski odnosi. Goriško-beneški dnevnik SEJA OBČINSKEGA SVETA V GORICI Gospodarsko konferenco so prenesli na polovico meseca januarja 1968 Poročevalec prof. Forte je včeraj pristal na predlog župana Martine, ki izraža voljo vseh skupin občinskega sveta - Važnost obmejnega prometa za gospodarski razvoj - Na prihodnji seji razprava o protosinhrotronu Gospodarsko konferenco univerzitetnega profesorja dr. Francesca Forteja, ki bi se morala vršiti v Gorici v petek 22. decembra popoldne, so prenesli na polovico januarja. Na odgoditev konference je včeraj dopoldne pristal sam profesor, katerega je župan Martina po telefonu seznanil z zahtevo večine svetovalskih skupin na seji občinskega sveta v ponedeljek zvečer, da bi imele na voljo več časa za dober izid konference. župan Martina je vest o sklicanju konference sporočil svetovalcem na seji v ponedeljek ob 18.30. Svetovalci Zuliani (PSU), Battello (KPI), Majo (PLI) in Pagura (KD) so bili takoj mnenja, da se v slabem tednu m nemogoče pripraviti nanjo in so takoj predlagali njeno odložitev, župan je predlog sprejel pod pogojem, da ga sprejme tudi poročevalec. Med včerajšnjim razgovorom sta Martina in Forte sklenila, da je mogoče konferenco odložiti za tri tedne, ne da bi se s tem oškodovale koristi Gorice v okviru deželnega načrtovanja. Svetovalci so poleg tega opozorili še na važnost manifestacij v korist protosinhrotrona ter so predložili resolucije, v katerih zahtevajo diskusijo o tem vprašanju. Svetovalec Battello (KPI) je v svoji resoluciji opozoril na mobiliza cijo različnih kategorij okoli tega vprašanja, na stavko študentov, ki so zahtevali povečanje števila delovnih mest, občinski odbor pa po- Gorica VERDI. 17—22: «L’ultimo Killer«, J. Hemilton, italijanski kinema-skopski barvni film. CORSO. 17—22: «Lo spettacolo piu affascinante del mondo«, Don Ameche. Ameriški barvni film. MODERNISSIMO. 16.45—22: «1 sov-versivi«, S. Arborio in M. Toči-novski. Italijanski film; mladini pod 14. letom prepovedan. CENTRALE. 17.00: «11 boia aspet-terk», Claire Maurier in Paul Guers, francoski film, prepovedan mladini pod 16. letom; zadnja ob 21.30. VITTORIA. 17.15—21.30: «Signore e signori«, Vima Lisi in Gastone Moschin, film ital. režiserja Pie-tra Germija, prepovedan mladini pod 18. letom. Trži d AZZURRO. 17.30—22: «La pista de-gli elefanti«, L. Taylor, v kine-maskopu in barvah. EXCELSIOR. 16—22: «Trapezio», Gina Lollobrigida in Burt Lanca-ster, v kinemaskopu in barvah. PRINCIPE. 17.30—22: «L’agente spe-ciale L. K.», R. Danton in Beba Lončar. Kinemaskope v barvah. H trnke RIO. Zaprto. DEŽURNE LEKARNE V GORICI Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna S. GIUSTO, Korzo Italija 244 - tel. 35-38 V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči Je odprta v Tržiču lekarna «Rismondo» dr. Rismondo; Ul. Toti 50 — tel. 72701. V RONKAH Danes ves dan in ponoči Je odprta v Ronkah lekarna «All’Angelo» dr. Sergio Olivetti, Ul. Roma 23, tel. 72393. Skupina mesarjev na seji občinskega sveta v Gorici zdravlja vse te pobude, jih podpira ter tudi sam skuša na različne načine zainteresirati pristojne organe za izbiro Doberdoba, župan Martina je izrazil solidarnost z vsemi dosedanjimi pobudami ter obljubil, da bodo na prihodnji občinski seji govorili o Battellovi ter Devetagovi (PSU) in Majovi (PLI) resoluciji o protosinhrotronu. Sledila je diskusija o misinski in liberalni interpelaciji, ki sta zadevali vprašanja kategorije mesarjev in njihove stavke proti nedovoljeni prodaji mesa uvoženega iz Jugoslavije v okviru malega osebnega prometa. O tem so razpravljali že na poprejšnji seji, vendar samo okvirno ter se sporazumeli, da bosta interpelaciji ter pismo demo-kristjanskega svetovalca Fogarja o istem vprašanju predmet razprave na prihodnji seji. Zato je bilo tudi razumljivo, če so se seje udeležili številni mesarji. Svetovalci desnice so odločno podpirali zahteve kategorije ter izzvali pri občinstvu aplavz, ki ga je župan prekinil z zvoncem ter je obenem zagrozil, da bo dal dvorano izprazniti če se bo občinstvo vmešavalo v delo občinskega sveta, župan je ob zaključku diskusije dejal, da je odbor temeljito preučil vse posledice videmskega sporazuma ter ga vsestransko dobro o-cenil zavoljo pomembnega političnega in gospodarskega interesa obmejnega prometa za mesto, deželo in vso državo. Dosedanjo politiko odprte meje in stikov je potrebno razvijati in podpirati. Jugoslovanski nakupi oblek, električnih strojev, avtomobilskih nadomestnih delov, igrač in sedaj tud' zlata so vrnili mestu in vsemu obmejnemu področju trgovsko vitalnost, ki si je še do nekaj let od tega sploh nismo mogli predstavljati. Župan je zavrnil misinsko trditev o «be-gu valute« ter pripomnil, da razpolagajo jugoslovanski kupci s pomembnimi vsotami tujih valut, ki so si jih prislužili s turizmom ali delom v tujini ter jih trošijo za nakupe v Italiji. Ob zaključku je dejal, da je prodaja mesa stvar higienskih predpisov in dekorja ter bo odbor skušal na način, ki ne bo motil sedanje ravnovesje, preprečiti nehigiensko prodajo blaga v sedanji obliki levantinskega bazarja. Nadalje je odgovoril na misinsko in liberalno interpelacijo glede o Stankov bencina proste cone, predvidoma od 2.5 do 3 milijone litrov, ter je dejal, da bo v prihodnjem letu izkoriščen ves kontingent. Na koncu je župan privolil v diskusijo o interpelaciji Battella, čeprav je že potekla prva ura seje, namenjena zgolj obravnavi interpelacij. Odbornik Agati je omenil prizadevanja, da bi našli primemo rešitev za postavitev vinske pokušnje v okviru Andrejevega sejma, vendar so se v zadnjem hipu zatekli v ribarnico, kjer »so postavili običajne stojnice. Svetovalci so nato prešli na dnevni red ter najprej odobrili najem posojil za izgradnjo industrijske cone, z glasovi svetovalcev levega centra ter nasprotnimi glasovi MSI PLI in KPI so odobrili splošno trošarinsko tarifo za leto 1968 cer ohranili trošarinsko tarifo na blago proste cone, veljavno za leto 1967. Z navadno večino glasov so nato ponovno zaupali upravo trošarinske-ga urada ustanovi INGIC ter podaljšali upravo mestnega avtobusa podjetju Ribi. Kar zadeva mestni avtobus je svetovalec Battello dejal, da slabo deluje in da bi morali omogočiti tekstilnim delavkam iz Sovodenj prevoz na delo. Zupan je nekaj po 22. uri sejo zaključil z božičnimi voščili svetovalcem, njihovim družinam in vsem občanom. Pri delu v tovarni se je ponesrečila V goriški bolnišnici so nudili prvo pomoč 17-letni Paoli Schieratti iz Krmina, ki se je zbodla na kazalcu desne roke. Okrevala bo v 6 dneh. Dekle je povedalo, da je okrog 13.30 ure, ko je delala v tovarni kartona v Gorici pri stroju za izdelavo kartonastih škatel, ponevedoma podložila prst pod stroj za luknjanje škatel. KLUB S. GREGORČIČ D a n es, 20. decembra ob 20.30 bo večer posvečen bogati slovenski knjižni dejavnosti pod naslovom Večer slovenske knjige ob izidu Jadranskega koledarja Sodelovali bodo predstavniki Prešernove družbe in Mladinske knjige iz Ljubljane, Mohorjeve družbe iz Celja in Založništva tržaškega tiska iz Trsta. Prisotni bodo prejeli v dar lepo slovensko knjigo. Pridite! OB 23. OBLETNICI V ČEDADU Počastitev spomina ustreljenih partizanov Venci in cvetje pred spomenik na športnem igrišču Ob 23. obletnici njihove ustrelitve so preteklo nedeljo dopoldne počastili v Čedadu spomin osmih partizanov, ki so jih nacifašisti u-strelili na športnem igrišču. Na tistem mestu so pozneje postavili spomenik z imeni ustreljenih. Ob 10. uri dopoldne so se zbrali udeleženci pred županstvom v Čedadu ter od tu odšli v povorki na športno igrišče, kjer so položili vence in cvetje pred spomenik. V sprevodu so nosili tudi občinski prapor, ter prapore občin Premariacco, Oglej, ter partizanskih sekcij ANPI iz Čedada, Fojde in Manzana. Prisotna je bila tudi šolska mladina. Pred spomenikom je govoril senator Fermo Solari, član državnega predsedstva ANPI, ki je bil tudi podpoveljnik korpusa prostovoij cev. Med prisotnimi je bil župan iz Ogleja, ki je obenem tudi sorodnik ustreljenih. Svečanost je pripravila krajevna sekcija ANPI ob sodelovanju od-čmske uprave. Vseljevanje v novo palačo pred županstvom Nova palača, ki jo podjetje Ca-selgrandi gradi na vogalu med Ul. Mazzini in Ul. Roma, ima skoraj docela urejeno pročelje, v pritlične prostore pa so se že vselile tri trgovine, in sicer trafika, prodajalna otroških vozičkov in pohištva ter trgovina s papirjem in darili. Poslopje ima pasažo, ki povezuje o-be ulici. Predvidoma do spomladi se bodo vanj vselili številni uradi, trgovine in stanovalci. Romani bo poročal o pogovorih s Salizonijem Drevi se v Tržiču sestane občinski svet, na katerem bo župan Romani poročal o svojih stikih v Ri- mu s poslancem Salizonijem, o katerih doslej še niso objavili nobenega uradnega sporočila. Romani bo dokaj podrobno govoril o stikih na Viminalu, zlasti še o pogovorih s Salizonijem, ki se po izrecnem naročilu predsednika vlade Mora zanima za vprašanje Solvay ter je v stikih z italijanskimi in belgijskimi predstavniki te družbe, da bi vendarle ohranili pri življenju to tržiško Kemično tovarno. Po praznikih je med Romanijem in Sa-lizcnijem predviden ponoven sestanek. Svečanost ob upokojitvi uslužbencev RIBI Uslužbenci podjetja Ribi so prejšnji dan praznovali upokojitev treh svojih tovarišev, Fiora Grinoverja, Giusepoa Lutmana in Giuseppa Pangerca. S praznovanjem v nekem karakterističnem lokalu v naši pokrajini so se oddolžili lepi tradiciji, ki traja že dolgo let. Med tem večerom, ki ga je priredila notranja komisija, je prišlo do izraza bratstvo med vsemi uslužbenci. Med večerjo je predstavnik notranje komisije Onelio Cuffolo želel vsem prisotnim dosti sreče, slavljencem pa so izročili zlate medalje, darilo celotnega kolektiva. Deželna voščila predsedniku republike Predsednik deželnega odbora Ber-zanti in podpredsednik Cesare De-vetag bosta to noč odpotovala v Rim, da bosta voščila predsedniku republike Saragatu za božič in Novo leto. Svečanost bo ob 11.15 dopoldne na Kvirinalu in se je bodo udeležili predsedniki vseh dežel s posebnim statutom in vladni komisarji. Še se bo treba boriti za vstop v prvo ligo Brooklyn iz Trevisa premagal po razburljivih tekmah Bor s 6:3 - Slab dan Adrijana Tavčarja V nedeljo zjutraj so borovci odigrali zelo važno tekmo proti Brooklynu iz Trevisa. V primeru zmage bi bil vstop v A ligo že zagotovljen, ker pa so borovci tekmo izgubili, se bo treba še boriti. Čeprav smo pričakovali zmago domačinov, ne moremo reči, da so nas borovci popolnoma razočarali. Nasprotniki so bili vsekakor boljši kot smo mislili. V prvi tekmi sta se spoprijela Edi Bole in Paolo Bettiol. Pričakovali smo precej lahko zmago E-dija Boleta, trenutno našega najboljšega igralca. Ob mizi pa je potekalo drugače. Nasprotnik je dobro igral, zlasti v obrambi, kjer je lovil vse Boletove top-spine. Slednji se takoj ni znašel in set izgubil z 21:18. Ko smo že mislili, živega. Tekma ni bila posebno zanimiva. Tretja tekma: Adrijan Tavčar -Pietro Trifoglio. Tudi Tavčar je slabo igral in brez odpora izgubil prvi set. V drugem setu je zaigral bolj pazljivo, čeprav še premalo dinamično in napadalno. Set je o-svojil Tavčar z 21:19. Pričakovali smo, da bo v odločilnem setu dal Tavčar vse iz sebe, a žal se je da se bo Bole potrudil in tolkel ponovila slika prvega seta, ko je _ _______i... ___________* naš nredstavmk statično m neknn- z večjo pazljivostjo, smo se spet zmotili. Ponovil se je potek prvega seta in pri stanju 20:17 za Bettiola smo že izgubili vsako upanje za zmago. Kot prerojen pa je od tega trenutka Bole začel nizati točko za točko in nervozni nasprotnik se je pustil najprej dohiteti in v ostrem finišu tudi izgubil s 23:21. Ta nepričakovan zavrtljaj je spodbudil Boleta, nasprotnika pa potrl. V odločilnem setu je Bole končno igral kot zna in tekmo osvojil brez nadaljnjih spodrsljajev. Res razburljiva tekma. V naslednji tekmi je imel Edi Košuta za nasprotnika Giancarla Furlanetta. Še nesegret in nekon-centriran je Edi Košuta slabo igral in ni mogel priti nasprotniku do naš predstavnik statično in nekon-centrirano pustil pobudo nasprotniku. Stanje 2:1 za Brooklvn. Na srečo se Je v drugem dvoboju Edi Košuta le potrudil in s koncentrirano igro premagal Bettiola v treh setih. Malo bolj umirjenosti v igri pa nikakor ne bi škodilo Košuti. Stanje 2:2. Zelo važen dvoboj najboljših i-gralcev obeh ekip in sicer Edija Boleta in Pietra Trifoglia. Bole je začel fantastično in močnega nasprotnika kratko malo osmešil s silovitim contra-napadom in top-spinom. Dobro je šlo za Boleta tudi v drugem setu, saj je brez pre-stanka napadal in bil največkrat uspešen. Pri stanju 20:17 pa presenečenje. Bole je hotel zaključiti z lepim udarcem, bil pa je nepaz- iiiiiiiiimiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimuliiiiiiimfiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiumiiiiiHiimiiniiiiiii TU1NTAM NEAPELJ, 19. — Jutri bo italijanska juniorska reprezentanca nastopila v okviru izločilnega turnirja UEFA v povratni tekmi z Malto Tehnični komisar Galluzzi je že najavil italijansko postavo, ki bo naslednja: Cacciatori, Carlet, Vec-chie, Marinelli, Spinosi, Bagnaschi, Palezzese, Ghiandi, Quadri, Cheru-bini, Foglia. RIM, 19. — Jutrišnjo tekmo za Mitropa Cup med Romo in Spar-takom iz Trnave bodo direktno prenašali na prvem televizijskem kanalu z začetkom ob 14.25. Tekme ne bo sodil Jugoslovan Zečevič pač pa njegov rojak Lado Jakše. IZ TRŽAŠKE KRONIKE NA PRIZIVNEM POROTNEM SODISCII SODNIKI SO MU ZNIŽALI PRVOTNO KAZEN ZA ENO LETO 29-letni Coscianni je izkoriščal mladoletno dekle - Sedel bo 6 let Pred tržaškim prizivnim porotnim sodiščem (predsednik Zumin, generalni pravdmk Mayer, zapisnikar Mosca Riatel) se je moral včeraj ponovno zagovarjati 29-letni Paolo Coscianni iz Ul. Paisiello 1, ki je bil v maju letos obsojen na 7 let zapora in na 600.000 lir globe ter na 4 mesece in 15 dni pripora in 45.000 lir denarne kazni. Poleg tega so mu kazenski sodniki tedaj prepovedali dostop v javne službe za vse življenje, a posebej so sklenili, da bi moral po prestani kazni preživeti najmanj leto dni v kakem zavodu za prisilno delo. Sedemletna zaporna kazen je za naše razmere zelo visoka, saj se navadno izreka v škodo roparjev in podobnih zločincev. Coscianni pa ni zagrešil podobnih prekrškov. Bil je samo obtožen, da je zavedel neko mladoletno dekle v prostitucijo, da jo je izkoriščal (prilaščal si je vse njene dohodke, ki so znašali tudi 15.000 lir dnevno), da jo je telesno poškodoval, da je telesno poškodoval nekega drugega moškega ter da je upravljal dekletov avto, potem ko mu je prefektura odvzela šofersko izkaznico. Skupa; z njim se je morala na so- dišču prve stopnje zagovarjati tudi njegova mati, toda ta je bila oproščena, ker dejanja ni zagrešila. Vsa ta umazana zadeva je potekala od leta 1964 do lanskega leta. Ko so aretirali Cosciannija, se je govorilo tudi o zaprtju nekega prenočišča v središču mesta (moški je namreč najel za dekle sobo v prenočišču), vendar pa so ugotovili, da ni bil lastnik prav nič sokriv. Coscianni se je pritožil proti razsodbi prvostopnega sodišča, ker je med drugim menil, da ni bila dokazana njegova krivda glede prekrška zavajanja v prostitucijo. Še posebej pa je trdil, da bi morala odpasti kazen v zvezi s telesnimi poškodbami, ki jih je prizadejal dekletu, oziroma nekemu tekmecu, ali celo izkoriščevalcu, ker se prizadeta nista pritožila. Prizivni sodniki so sprejeli samo ta ugovor ter so Coscianniju znižali kazen na 6 let zapora in 600 tisoč lir globe ter 4 mesece in 15 dni pripora in 45.000 lir denarne kazni .Prav tako so znižali prepoved do dostopa do javnih služb na 6 let. V ostalem so potrdili prvotno razsodbo. Avtomobilist podrl pešca v Sesljanu Zaradi neprevidnega prečkanja ceste, je včeraj popoldne 62-letm upokojenec Giuseppe Biscovich iz Naselja San Mauro 78 v Sesljanu postal žrtev prometne nesreče. Biscovich se je podal čez široko cestišče pred bencinsko črpalko «Es-so» na Trgu v Sesljanu. Malo prej je izpred črpalke s svojim avtom fiat 1400 TS 24666 prevozil 43-letm Giovanni Crociati iz Domja štev 78, ki je bil namenjen v Nabrežino Crociati se je nekaj metrov zatem ustavil na robu ceste in se ozrl na levo, da bi se prepričal, če je prosta pot, zato se ni zavel, da je prav tedaj Biscovich stopal pred njegovim avtom. Ko je Crociati ugotovil, da je cesta prazna, je zavozil naprej proti desni in treščil v nesrečnega Bi-scovicha, še predno je utegnil za vreti. Zaradi sunka je upokojenec padel in si pri nesreči zlomil desno stegnenico. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico in sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v treh mesecih Včeraj zjutraj so z rešilnim avtom prepeljali v bolnišnico 75 letnega mizarja Piera Luzzatta iz Ul. Ponziana 13 in ga sprejeli na prvi medicinski oddelek v nezavesti zaradi zastrupitve s plinom B Uni-čarji, Ki so Luzzatta prepeljali v bolnišnico so povedali, da so nesrečnika prevzeli malo prej na njegovem domu kjer je sedel pri mizi s sklonjeno glavo, medtem ko je iz bližnje pečice uhajal plin. Ker Luzzatto ni mogel govoriti, ni znano če je postal žrtev nesreče, ali se je bil odločil za usodni korak. Luzzatto se bo moral zdraviti od 15 do 20 dni. NOTTINGHAM, 19. — Tehnični komisar angleških nogometnih reprezentanc Sir Alf Ramsey je v zadregi s sestavo reprezentance «Un-der 23», ki bo jutri igrala proti Italiji. Vseeno pa je Ramsey že se. stavil moštvo, ki bo verjetno naslednje: Springett, Wright, Hughes, Smith, Stephenson, Kendall, Sam-mels, Knowles, Kidd, Chivers, Hol-lins. Italijani pa bodo verjetno nastopili v postavi Vecchi, Pasetti, Bot-ti. Reja, Cresci, Tomasini, Gori, Vieri, Anastasi, Merlo, Ciarugi. MUENCHEN, 1. — Delegati med. narodne košarkarske zveze so danes izvedli v Mtinchnu žrebanje četrtfinala turnirja mo kih in ženskih peterk za pokal evropskih košarkarskih prvakov. Prve tekme bodo morali odigrati do 25. lanuar.ia 1968. leta, povratne pa do 1 februarja Izid žrebanja ie naslednji: MOŠKI SCK Sofija (Bolgarija) Simmen thal Milan (Italija) Zadar (Jugoslavija) - Juventud Badalona (Španija) Real Madrid (Španija) Spartak Brno (CSSR) Maccabi (Izrael) Racing Mali-nes (Relgiia). ŽENSKE Recoaro Vicenza (Italija) Treš-njevka Zagreb (Jugoslavija) Lodzki (Poljska) - Spartak Praga (CSSR) TRBIŽ, 19. — šest držav in sicer Kanada, Velika Britanija, Bolgarija, CSSR, Avstrija in Italija se je že vpisovalo za nastop na mednarodnih predolimpijskih smučarskih tekmah za 21. pokal Duca d’Aosta, ki bo 17. in 18 januarja na smučiščih v okolici Trbiža. ljiv in si je zapravil dragoceno prednost. Nepričakovan dar 1® Trifoglio takoj izkoristil in prevzel pobudo v odločilnem trenutku in uspešno zaključil set. srečo to ni potrlo našega pre“| stavnika, ki je v tretjem setu zopet igral najbolje in pazljivo zaključeval udarce. Stanje 3:2 za Bor. Pričakovan poraz Adrijana Tavčarja v tekmi z močnim Furlan6^' tom, ki je brezhibno vračal Tavčarjeve top-spine. Naš predstavni* ni zdržal predvsem živčno in J® večkrat tolkel po nepotrebnem. Kar smo lahko opazili v tem in tucu v ostalih srečanjih smo opazili p* vsem trem borovcem manjkajo dvoboji z močnimi igralci. Veliko več bi treba igrati proti močnim nasprotnikom, ker samo trening n« zadostuje za težka srečanja. Za to pa mislim, da je sam Bor kriv, ker do sedaj ni dal možnosti nastopa v državnih turnirjih, kjer se veliko igra tudi z najmočnejšim^ igralci. Samo treningi in nastopi • B ligi, kjer je večina nasprotnikov prešibkih ne zadostuje za vidnejše uspehe. , Najboljši igralec Brooklyna m imel posebnih težav z Edijem Košuto, čeprav se je slednji ves čas trudil. Stanje 4:3 za BrooklJ*-Sedaj odločilna tekma: Adrijan Tavčar . Paolo Bettiol. Srečanje se je začelo v znaku premoči nasprotnika iz Trevisa in le ob kon-cu seta je postal Tavčar nevarnejši. Eettiol pa je vseeno osvojil set ' 21:19. Zopet smo lahko opazili PJf manjkanje koncentracije, borbenosti in tudi pomanjkanje težjih nastopov, kar se lahko opaža v ptf malo določenem sistemu igre, popustljivosti ob vodstvu, itd. V drugem setu je Tavčar PoS7L sil še zadnjo karto. Igral je j1* čas. Po petnajstminutnem pirnpt®^ nju je sodnik ustavil igro pri stanju 13:11 za Bettiola. Od tega nutka sta morala vsak enkrat ser virati in vsak enkrat zaključeva točko v dvanajstih udarcih. St;aPJ. je bilo v dvorani zelo napeto, S»J se je vse odločalo v teh minutam Tavčar je slabo nadaljeval tudi n čas, saj je Bettiol še povišal Pr®n nost na 17:13. Kot pa se večkra dogaja je, Tavčar nanizal neK«J dragocenih točk, Bettiol zgrešil n^ kaj udarcev in set se je v najvecj napetosti zaključil s 23:21 v T8 ' Carjevo korist. Adrijan Tavčar L na splošno dober napadalec 'iti mP li smo, da bo odločilni"tretju* njegov. Žal se to ni zgodilo. »e krat je prehitro zaključeval točk' pa čeprav je imel še dovolj čas > da bi počakal boljšo priložnos • Morda se je tudi nekoliko zbal, s j se je dobro zavedel, da je vsa o. govornost na njegovih ramah. stanju 20:20 je uspelo nasprotni« osvojiti dve odločilni točki in vs upov le bilo konec. Naslednja tekma med Edijem B®: letom in Giancarlom Furlanettoi je bila le formalnost in utruje Bole se ni več potrudil, da osvojil točko, ki bi nič več ne P menila. .... Tekmo si je ogledalo lepo vilo ljudi, ki so z zanimanjem s B dili razburljivemu dvoboju. KUJ* nedeljskemu porazu ni še nič 0 ločenega za A ligo: Po vsej v® jetnosti bo treba premagati Bro° lyn na tujih tleh, lahko pa ne niti to potrebno v primeru, da Brookljm izgubil tudi povratno te mo CGS. Izidi Edi Bole Paolo Bettiol 2:1 (18:21, 23:21, 21:17) „.3 Edi Košuta-Giancarlo Furlanetto «■ (19:21, 16:21) „ Adrijan Tavčar Pietro Trifoglio (12:21, 21:19. 12:21) . Edi Ko(uta Paolo Bettiol 2:1 (21:17, 16:21, 21:17) Edi Bole Pietro Trifoglio 2:1 (21:15, 22:24, 21:17) Adrijan Tavčar Giancarlo F0* netto 0:2 (18:21. 15:21) Edi Košuta Pietro Trifoglio »• (17:21. 19:21) , Adriian Tavčar Paolo Bettiol (19:21, 23:21, 20:22) ,.j Edi Bole ft'ancn-1o Furlanetto • (21 10. 20:22, 14:21) Ta-* CHARLES EXBRAYAT 10. Drugič v Sevilli «Rad bi ga našel... Prepričan sem, da me tisti človek ni napadel.« Obrisal je kozarec in pogledal, če je čist, pri tem pa zamrmral: «Kdo ve?« «Ali mislite vi drugače?« «Oh, jaz sploh ne mislim, sefior, jaz prodajam vino in osvežilne pijače... Najbolje je, če se ukvarjaš s svojimi zadevami, le tako mirno živiš... sicer...« « Sicer?« «Sicer si nakoplješ neprijetnosti, sefior.« Zaupljive besede ali svarilo? Nato je dodal, ne da bi me še pogledal: «Nič ni lepšega kot pomlad v Sevilli — in bilo bi zares škoda, če bi praznike preživeli v bolnišnici...« Udarec je bil jasen. «Ali so vam rekli, da mi to povejte?« «Ne razumem, sefior.« Kazalo je, da me res ne razume ali pa je bil izvrsten igralec. «Zakaj mislite, da bi se lahko znašel v bolnišnici?« «Ali vas niso v hiši na drugi strani Palme napadli?« «To vendar ni razlog!« «Zame je, sefior.« Mirno me je pogledal. Ker sem hotel tudi sam zaigrati, sem ga povabil, naj popije z menoj porto. Ko je izpil kozarec na moje zdravje, si je z rokavom obrisal ustnice in vzdihnil: ((Življenje je presneto težka stvar, razume ga le tisti, ki tiči v svojem kotu.« «Kakor vi?« «Da, sefior.« Moral je oditi, toda dobričina mi je vzbudil radovednost. «Zakaj ste javili policiji, da sem bil pri vas?« Skomignil je, znova napolnil kozarca in rekel: «Moj poklic je tak, da mi lahko policija povzroči velike neprijetnosti... Zato je dobro, da sem z njo v dobrih odnosih. Zaradi tega sem, ko sem zvedel, kaj se je z vami zgodilo, odšel h komisarju Fernandezu... Iz istega kraja sva doma... iz Chi-pione...« «In kako ste zvedeli za mojo nesrečo?« «Juan Alguin mi je povedal.« Ker nisem vedel, koga misli, mi je pojasnil: «Brat Marije Sladkega Imena...« Izgubljal sem tla. Zadeva mi je bila vedno manj jasna. Ali je Juan, fant živahnih oči in brez prave zaposlitve, član tolpe mojih preganjalcev? Morda me je celo napadel? Toda Marija v to zadevo prav gotovo ni zapletena — a kje so razlogi, da res ni... Pa morda nisem že zaljubljen v dekle, ki sem jo komaj videl? Pozor Pepe, pozor! Spomni se, da ni Cliff Anderson nikoli nehal novincem ponavljati: «Z ženskami, gospodje, mi nimamo posla — ženske so večkrat najhujši sovražniki... v vaši službi seveda.« «Ali zares niste nikoli videli moža, ki je pil »• menoj?« «Ne, sefior, toda tega človeka se morate varovati.« «Zakaj?» Kavarnarju sem ponudil roko: «Take oči ima kot kak ubijalec...« «Jose Moralčs sem » «Jaz pa Paco Sanchez... Ali poznate Chipiono?« «Ne... Ali je lepa?« «Ne vem, toda tam sem doma...« V spomin na Carlosa Lampara sem odšel na kosilo v majhno restavracijo na Triani. Na prostoru pred tržnico ni bilo več trgovine Carlosovega očeta. Ko sem čakal na pražene «buquero-nes« (sardelice), ki sem Jih naročil, sem opazoval suhe, zagorele ljudi pri sosednih mizah. Požrešno so jedli siv grah in košček ribe. Le sem pa tja so si kaj rekli, toda tako glasno, da je imel tujec vtis, da se prepirajo in da se bodo vsak čas spoprijeli. Nasmehnil sem se ob misli, da bodo šli čez nekaj dni vsi ti bojeviti petelini pobožno v spokorniških oblekah za procesijo Esperanze. Po pravici povedano, v Triani se nisem počutil več tako doma — morda zato, ker sem bil po več kot dvajsetih letih še vedno pod vtisom prepovedi mojih staršev, da ne smem na drugo stran Guadalcjuivira. Za stare Andaluztjcc, kot sta bila moj oče in moja mati, so bili Cigani s Triane odpadniki rase, ki je bila nekoliko v sorodstvu s hudičem. Kot dober Seviljec, ki je v dobrih odnosih z ljudmi in bogom, sem se počasi vračal po ulici San Jacinto proti Pages del Corro, kjer so stala drevesa, ki so bila nekoč za nas in celo za pogumnega Carlosa Lampara mejni kamni, preko katerih se nismo nikoli upali. Pri trgu Cuba sem kot nekoč zavil na levo tei se preko mostu San Telmo vrnil v Sevillo c’a bi se v hotelu nekoliko uredil, saj se bom kmalu sešel z Marijo Dan je bil čudovit, nebo je imelo modrikasto barvo, človek bi najraje kar prepeval. V prijetnem zraku sem se počutil nenavadno dobro, bil sem zadovoljen, da živim. Nič več nisem verjel ne v smrt ne v zločin ne v karkoli, kar bi na zemlji ali pa v srcu bližnjih bilo umazano in grdo. V Washingtonu ali kjerkoli drugje bi se ob nalogi, kakršno sem imel, drugače obnašal. Pogosto namreč govore o našem šestem čutu, ki nam omogoča, da slutimo bližajočo se nevarnost. Tako govore. Res pa je, da so nas naučili, da ne smemo biti nikoli nepazljivi, da morajo tudi takrat, ko razmišljamo o drugih stvareh ali ko se prepustimo sanjarjenju, naši živci in naša podzavest delati in nas — če je treba — tudi piavočas-no opozoriti, da primemo za orožje. Ker imamo vedno potre- ben refleks, ljudje mislijo da smo vedno oprezni 'in je poP0! nama napačno: navada postane druga narava in mi ukrepih® ' ne da bi premišljali Nekateri mislijo, da hitro razsjjaino. resr.ici pa gre samo za avtomatizem Toda lahko mi verjamete, da je tudi andaluzijska kuma o bra za fiziologijo agenta FB I., kajti potrebno je Odo le. f je neka ženska na oglu ulice Correa zakričala — in že sem ® stinktivno skočil vstran in se naglo pokotali) po Meh. tako d je prednji del avtomobila, ki se je pognal proti meni, zadel moj suknjič, hip nato pa skočil na pločnik in si odbil blati® ob drevesu, za katerim sem bil jaz. Preden je nespretni mogel spraviti avto nazaj na cesto, sem skočil in odprl vrat _ Človek, ki me je hotel povoziti, me je pogledal s sovražni!" pogledom in se še kar naprej ukvarjal z avtomobilom Na pa se je od besa ali strahu začel tresti. To sem izkoristil, žgra bil sem ga za ovratnik suknjiča in ga potegnil k sebi Rad se mi uprl, toda ni bil dovolj močan V sebi sem občutil m° ' da bi tudi stokilogramskega fanta potegnil s sedeža. Spred^’ jalci in pohajkovalci so naju že obkrožili: pritekel je policis ■ Šofer me je porogljivo premeril ? očmi: «No, kaj je? Vsakomur se lahko pripeti nesreča, ali ne?>'( ^ Namesto odgovora sem ga z vso silo udaril v obraz. C1®1 sem, kako se je njegov nos stisnil pod mojo pestjo in kri J zalila tipov obraz. Ko je vse kazalo, da se bo sesedel, sem a z drugo roko zadržal Preden je policist lahko posredoval, s0Il ga še enkrat udaril v lice. Tako Dolgo časa boš nosil sledcv najinega srečanja! Nekdo je kot v areni za bikoborbe navdu*0^ no zakričal «0116!» Svoj plen sem izpustil šele. ko me je P° cist zgrabil za rame «Pa ga vendar ne boste ubili?« je sopihal. ., Napadalec je zdrsnil na tla kot izpodrezan možicelj P0 caj — mlad fant — je bil ves bled, tako je bil razburjen K je gledal ranjenca, ki so ga skušali spraviti k zavesti mi J rekel z jecljajočim glasom: «Tole vas bo pa precej stalo.« t Nattahevame sled* UKKDNI4I V(>: TRST - UL MONTEOCH1 6, II , TELEFON 93-808 In 94 638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 MaggiO l/l Telefon 33-82 - UPRAVA. TRST - UL. SV FRANČIŠKA St 20 - Teleton 37 338 95-823 - NAROČNINA mesečna HOO ,ir - vn8pr^' četrtletna 2 250 lir polletna 4 400 lir celoletna 7 71N) lir - SFRJ posamezna -'tevUka v rednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1 IKK) starih dinarjev), letno 100 din (10000 starih dinarjev) - Postni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska I rsi il 6374 - *L SFRJ Al) T D2S Ljubljana Stari trg 3/1 , teleh 22 207 tekoč’ ra«un pn Narodni nar-K > i eoiiiani - 5013-27' Olil jsi: (.ena <»-'»«nv: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski ISO rinančno-upravnl 250 osmrtnice 150 lir — viali ..glas 40 lir beseda - Oglasi r*.» k® goriške pokrajne se naročalo pri upravi - Iz vseh drugih .ovrailn Italije pr) «Socletš Pubblicitk Italiana« - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdata ir tiska Založništvo tržaškega ska, Trst .