SLOVENSKI GOSPODAR Izhaja vsako sredo. Cene: Letno Din 32.—, polletno Din 16.—, četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. Pošlno-čekovni rac. 10.303. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Z MESEČNO PRILOGO „NAŠ DOM" Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška c. 5. Telefon 2113 Cene inseratom: cela stran Din 2000.—, pol strani Din 1000.—. četrt strani Din 500.—, '/g strani Din 250.—, V» strani Din 125.—. Mali oglasi vsaka beseda Din 1.20. Blagoslovljene velikonočne praznike cenjenim naročnikom, in čitateljem zeli „Slovenski Gospodar"! Trafaioči vdihi petek. Žaloigra velikega tedna se razvija pred nami v bogoslužju katoliške Cerkve. Pred našimi očmi vstaja neskončna ljubezen Boga, ki je tako ljubil svet, da je svojega edinega Sina dal, da se ne bi nobeden, ki vanj veruje, pogubil, marveč da vsak ima večno življenje. Da bi ljudje in narodi živeli življenje, dostojno za nje in za njihovo iz časa v večnost segajočo nalogo, zato je Sin božji dal svoje življenje za nje. Tragika (žalobna usoda) ljudi in narodov je v tem, da je Zveličar iz nebes prišel med nje, med svoje, svoji pa ga niso hoteli sprejeti. Ob rojstvu so se mu v Betle-hemu zapirala vrata vseh hiš. Svojci ga niso hoteli sprejeti. Votlina, služeča živini kot hlev, mu je nudila zaščitno streho, ki so mu jo odrekli ljudje. Čim bolj je doraščai, tem bolj je postajal znamenje, ki so mu nasprotovali. Iz velike množice izraelskega, dotedaj izvoljenega ljudstva jih je bilo primeroma malo, ki so vanj verovali kot svojega Zveličarja. Množica je sledila zagrizenim Gospodovim nasprotnikom, ki so ga odklanjali, mu naspi-otovali, se mu upirali, ga preganjali, mu prizadevali duševno in telesno bok ne mirujoč, (lokler ni naposled Zveličar sveta med nepopisno velikim trpljenjem na križu končal svoje življenje in svoje zveličavno delo. Žaloigra velikega tedna ni bila končana s prvim velikim petkom, ki je naj-zveličavnejši dan v zgodovini sveta in Človeštva. Ponavljala se je vsa stoletja ter se še vedno ponavlja na duhovnem telesu Kristusovem, ki je njegova Cerkev, kateri je glava Zveličar sam. Na svetu dalje živeči in delujoči Kristus je Cerkev. Kar se je zgodilo s Kristusom, doživlja tudi njegova Cerkev: svoji ne sprejemajo ne njene, oblasti ne od njej oznanjevane resnice ne po njej deljene božje milosti. Znamenje je, kateremu se je nasprotovalo ter se mu že vedno nasprotuje. Ivajfež — hujskač ipper Kristusa, Pilat — krivični njegov sodnik, Judež — Kristusov izdajalec niso ostali osamljeni: zgodovina Cerkve pozna veliko, prav veliko njihovih vrstnikov, ki so Kristusovi Cerkvi prizadeli ter prizadevajo to, kar jr: to nesrečna troperesna deteljica: Kajfež — Pilat — Judež, zagrešila zoper Kristusa. Framasonstvo — ta v plašče vere človečnosti zaviti Kajfež — hujska po raznih državah zoper Kristusa in njegovo Cerkev, podpihajoč duhove v preganjanje ter pripravljajoč obsodbo in onemogočenje cerkvenega delovanja. Pilat — reprezentant (predstavnik) javne državne oblasti, izvrši to obsodbo, umivajoč si roke, češ, narod in državni interes to zahteva. Judež — izdajalski sin lastne matere, prodaja Cerkev za zasebno korist ali za uživanje ter jo izroča v roke njenih sovražnikov. Tako gre žaloigra velikega tedna naprej skozi zgodovino Cerkve. Menjajo se osebe na eni in drugi strani, a uloge ostanejo iste. Ljudstvo pa je, ki trpi škodo. Judovsko ljudstvo je bilo po krivdi svojih poglavarjev in voditeljev oropano svojega Zveličarja. Z višine svoje verske naloge v stari zavezi je bilo pahnjeno v nesrečo in pogubo ter v prezir celega sveta. Ljudstvo, ki se da zapeljati od framasonsko-liberalno-socialistično-komunističnih voditeljev v odklon Cerkve, v sovraštvo in preganjanje zoper njo, bo to težko plačalo j. izgubo dragocenih verskih, moralnih, prosvetnih in gospodarskih dobrin. Tako se tragika ljudstev nadaljuje od prvega velikega petka v zgodovini narodov. »Križaj ga«: tako so zapeljanci kričali po jeruzalemskih ulicah. »Uničite nesramno Cerkev«: je kričal v svet framasonsko-svobodomiselni Voltaire. Njegov klic je povzela druhal, ki je ob veliki francoski revoluciji drvela po pariških ulicah. »Ogenj v cerkve in v samostane, smrt duhovnikom«: je tulila preteklo leto nahujskana množica po raznih španskih mestih. »Ven z duhovniki iz države«: tako komandirajo sedaj lažnjivo-svobodomišelni politični mogotci v Mehiki. »Proč s Kristusom in Bogom«:.tako oznanja po svetu boljševiško brezboštvo iz Rusije. Tragika ni v teh naukih, geslih, navodilih in ukazih, ki se izdajajo, tragika je v tem, da ljudstva to sprejemajo ter se tako dado odtrgati od Zveličarja in njegove Cerkve: od vira resnice, svetlobe, sreče, miru in zadovoljnosti. Tisti pa, ki ne sledijo lažnjivim geslom, navodilom in ukazom: ki niso jim sledili v Jeruzalemu 1. veliki petek, ki tudi danes njim ne sledijo, vsi tisti so deležni velikonedeljskega jutra, ko se je Zveličar dvignil iz groba, ko je premagal preganjanje, trpljenje in smrt. Tisti so se prvo veliko noč radovali z apostoli, danes pa se radujejo z njihovimi nasledniki — duhovniki. Kristus — trpin, Kristus — zmagovalec! To je zveličavna in zmagoslavna resnica, ki je vse čase dala upanje vsem Kristusu in Cerkvi vernim. Kristus je premagal svet' ter temo laži in greha, ki je ležala nad njim. Vera v Kristusa jo še vedno tista zmaga, ki premaguje svet. Kristusova milost j^ edino Sredstvo, ki zveli-čuje svet. Kristusova Cerkev je edina ustanova, ki nosi skozi svet Kristusovo resnico in milost ter prinaša odrešenje ljudem in narodom tudi sredi bede in stiske sedanjih dni. — Našim naročnikom. Ministrski predsednik Irske de Valera. ki dozdaj še niso nič naročnine poslali z a »Slovenskega Gospodarja«, javimo, da s prihodnjim tednom list ustavimo, ker so nam njihovi naslovi pošlji, nove naslove pa napravimo samo za naročnike, ki so list plačali. Kdor hoče torej Ust dobivati še naprej, naj čimprej pošlje naročnino! »Slovenski Gospodar« stane: celoletno 32 Din, polletno 16 Din, četrtletno 9 Din. PoMzol m laptiislieni. Ruski general N. Golovin je bil leta 1919 in 1920 na Japonskem, kjer je pro- j učeval ondotne razmere. Kot sad tega proučevanja je pozneje izdal skupaj z admiralom Bubnovim knjigo »Tiho-okeanskega problema v 20. stoletju.« V tej knjigi navaja zanimive podatke iz Japonske, izmed katerih hočem nekatere tukaj navesti. Prebivalstvo Japonske se jako naglo množi. Zdaj ima 76 milijonov duš. Ker pa znaša prirastek vsako leto približno 700.000 duš, bi koncem tega stoletja Japonska imela že nad 110 milijonov prebivalcev. Ljudstvo je zelo gosto naseljeno, tako da se vkljub skrbnemu obdelovanju zemlje ne more več doma preživeti. Že leta 1919 je Japonska uvozila za 250 milijonov jenov jedilnih produktov, zdaj gotovo še mnogo več. Vsled tega mora Japonska gledati v tuje kraje, kamor naj bi se izseljevalo doma pregosto naseljeno ljudstvo. Začeli so se izseljevati v Ameriko in so zasedli že več krajev v Kaliforniji ob Tihem morju. Toda Amerika jih je odklonila. Kalifornija jo izdala lota 1913 in leta 1921 posebne postave proti naseljevanju Japoncev. Jednako je odklonila Avsifaiija njihovo naseljevanje. Vzhodno rusko Azijo bi Japoaci najbržc^tudi radi imeli, a za naseljevanja bi ne prišla v poštev, ker jim j» premrzla. 1i se namreč naseljujejo le južno od 45. pa-ralelnika. Dokaz zato je, da je severni japonski otok Jesso najslabše obljuden in se ljudstvo šele zadnjih 50 let tja izseljuje. In južni d.ei Sahalina je že od leta 1905 japonski, a stalno se je naselilo na otoku šele 17.000 Japoncev. Drugi prihajajo tja čez poletje, a jeseni zopet odhajajo. Japonce so torej povsod zavrnili, oziroma jim ne ugaja podnebje, le v Mandžurijo jim je bila odprta pot. Zato so lansko leto planili tja ter so jo osvojili, da bi se mogli kam izseljevati. Prevelika obljudenost doma — to je tudi glavni vzrok sedanje kitaj-sko-japonske vojne. Na Japonskem se je po evropskem vzorcu razvila industrija, katera pa ne more konkurirati z angleško in ameri-kansko. Še leta 1918 je 52% vsega uvoza na Kitajsko pripadalo Japonski, leta 1920 je padel ta uvoz že na 30%. Japonsko je izpodrinila Amerika. Odtod izvira napeto razmerje med» obema državama. Zato general Golovin v omenjeni knjigi razpravlja na dolgo in .široko o bodoči japonsko-amerikanski vojni na Tihem morju. Zanimivo je tudi Golovinovo pripovedovanje o načinu japonskega boja. Piše namreč, da se je po Tihem morju vozil s starim japonskim profesorjem Džin-Džutsu. Ta mu je pravil, kako navado imajo Japonci v boju. Pravil je: Vi Evropejci skušate, kadar se borite, nasproti sili svojega protivnika postaviti svojo lastno silo. Japonci pa skušajo izkoristiti proti protivniku tudi njegovo lastno silo. Dokazoval je to svojo misel na sledečem primeru: Dva borca želita drug drugega vreči na tla. Prvi se upira v začetku svojemu protivniku, da bi ga prisilil napeti vse svoje moči za borbo. Toda prvi se nepričakovano odstra- GLAVOEOL je večinoma nervozna bolezen, če hočemo, da se ne ponovi, moramo predvsem ojačat in pomiriti živce. V to svrho hvalijo čez 35 let staro dorrkače sredstvo — Fellerjev Elsafluid. Poskusna steklenica 0 Din, dvojna steklenica 9 Din povsod, Po pošti 9 poskusnih ali 6 dvojnih ali 2 velike speci.ialne steklenice G2 Din franko pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stubi-ca Donja, Elsatrg 341, Savska banovina. ni, z.urnim sunkom v hrbet nasprotnika ga neizogibno prisili, da pade. Na tak način ste vi k svoji sili priložili silo svojega nasprotnika in tako vi morete biti slabejši kot on, a ga vendar premagate.« Tako je goreči častilec svojega naroda, profesor Džin-Džutsu, razvijal svoje misli. L. 1889 je Japonska dobila ustavo, katero je upeljal general Ito. Ustava pa ni demokratična, kav je vso vrhovno oblast obdržal cesar (mikado). Ministri niso odgovorni narodu, marveč mika-du. Čudno je na Japonskem, da je poleg zbornice in mikada š-p' »častni svet« z imenom »Henro«. Člani tega sveta so zastopniki najodližnejših japonskih plemiških rodbin kot jSatcuma, Čošu, llicen, Tora itd. V bistvu vodi vso japonsko zunanjo politiko »Henro«. Vsako ministrstvo je pod njegovim vplivom. Če »Henro« uvidi, da se politika ministrstva ne zlaga z njegovo politiko, ukaže tajno ministru vojne in mornarica, odstopita. Minister mornarice in vojne moreta biti na Japonskem najmanj viceadmiral in generalni leitnant. Ta dva čina sta po predpravicah dostopna članom »častnega sveta Henro.« In ko se sestavlja novo ministrstvo, se vsem drugim tajno prepove prevzeti ministrstvo, vojne ali mornarice, razen tistim, katerim so naklonjeni člani častnega sveta. Na ta način je na Japonskem ali javno ali tajno zunanja politika vedno v rokah vojne stranke. To prinašamo v pojasnenje položaja na Japonskem iz zgoraj imenovane knjige generala Golovina. A. K. * V NAŠI DRŽAVI. Novi zakoni pred narodno skupščino. Narodna skupščina je začela dne 16. t. m. razpravo o poročilu finančnega odbora, ki je proučil zakonski predlog o izpremembi in dopolnitvi zakona o katastru zemljišč, zakona o neposrednih davkih, zakona o davku na samce in zakona o davčni oprostitvi oseb z 9 ali več otroci. Finančni minister je povda-ril v svojem govoru, da bo znašalo znižanje zemljiškega davka krog 140 milijonov dinarjev. Posebno je še naglasi! minister, da bo izvedena važna sprememba v zakonu o davčni oprostitvi onih, ki imajo 9 in še več otrok. Dosedaj so uživali davčno oprostitev vsi davčni obvezanci ne glede na svoje premoženjsko stanje. Tako se je dogajalo, da so bili mnogi zelo premožni ljudje, ki so lastniki cele vrste podjetij, oproščeni državnih in samoupravnih davkov. Na- men zakona pa je bil v prvi vrsti, da se pomaga revnejšim slojem in zato je sedaj zakon o davčnih oprostitvah izpre-menjen tako, da bodo v bodoče oproščeni davka samo oni, ki nimajo večjih dohodkov od dobičkanosnih podjetij. — Predloženi zakon predvideva nadalje odpis dolžnih davkov do konca leta 1928. V tem zakonu se pooblašča finančni minister, da odloči v vsakem posa-neznem primeru, ali se zaostali davki odpišejo ali ne. Vlada je sklenila, da bo predložila narodni skupščini zakon o zaščiti kmetov in zakon o višini obrestne mere. Senat je pričel dne iS. marca razpravo o državnem proračunu, ki bo trajala do 23. marca, nakar bo odšel senat na velikonočne počitnice. V BRUSIH DRŽAVAH. Konferenca obeloziavskih držav glede medsebojne federacije se bo vršila že po Veliki noči. Irska proti Angležem. Kakor smo že ponovno poročali, so na Irskem po zadnjih volitvah na vladnem krmilu republikanci. V parlamentu je novi predsednik vlade" de Valera žc predlagal, da se ukine prisega zvestobe angleškemu kralju. Novi finančni minister je izjavil, da bo ustavljeno plačilo treh milijonov funtov šterlingov letno, ki bi jih morali plačati Irci Angležem. Krog Šangaja premirje — v Mandžuriji zopet vre. Japonci in Kitajci čuvajo v bojnem oksegu Šangaj premirje. Pač pa so se začeli Kitajci puntati v Mandžuriji, kjer so proglasili Japonci »neodvisno« republiko. Japonska pošilja zopet čete v razpihano Mandžurijo. Rusi zbirajo svoje čete ob reki Amur, ker jih skrbi zopetno vojaško gibanje Japoncev ob Amurju. Boljševiške priprave za veliko noč. Te priprave so drugačne, nego so naše krščanske. Boljševiške priprave imajo namen, da praznovanje velike noči če ne popolnoma onemogočijo, f>a vsaj kolikor najvdt omejijo. To se doseže z zapiranjem cerkva in z odstranitvijo duhovnikov. V Kristusovi cerkvi v Leningradu so namestili tiskarno, delavnice in skladišča, v cerkvi sv. Križa v istem mestu pa dom delavcev, ki ima naslov »zastava dela«. Tudi po raznih drugih mestih, da, celo po vaseh so dali cerkve zapreti ali pa pretvoriti v prostore s posvetnimi nameni. V Kasanu je akademija znanosti v zgodovinski cerkvi Materfe božje otvorila brezbožni muzej, vlada je to potrdila. Če pa ima vlada kje kakšne pomisleke, pa-jo brezbožni-ki postavijo pred gotovo dejstvo; tako so n. pr. katoliško (poljsko) cerkev v Leningradu izropali in mežnarja, ki se je postavil v bran, z 32 vbodljaji z noži umorili. Da bi ne bilo dovolj duhovnikov, ki bi o praznikih opravili božjo službo, so jih veliko število boljševiške Schichtov RADION sam D R S/32 ^Jcfi Beleiše vse boli kakor cvetna belina, JT' ampak nikomur ne sme iz spomina: A- Raztopi Radion v mrzli vodi. B. Kuhaj v raztopini perilo 20—30 minut C. Izpiraj perilo najprej v gorki, potem v mrzli vodi. oblasti kratkomalo izgnale. Takšne so boljševiške priprave za veliko noč. Katoliški listi v Ameriki. V prejšnji številki smo objavili številke o porasti katoličanov v Zedinjenih državah, ki jih je 21,887.008. Tekom 10 let se je to število pomnožilo za 2,562.397. Ti katoličani vzdržujejo preko 300 katoliških časnikov in listov. V tem listu niso vra-čunjeni župnijski, šolski in visokošolski listi in glasila krajevnih krščanskih organizacij. Število naročnikov in čitateljev teh časnikov in listov se ceni na 7,308.456. To pomenja, da v Zedinjenih državah vsak tretji katoličan — pri tem so otroci in starci všteti — ima in čita kak katoliški časopis ali list. Z dru gimi besedami: vsak odrasli katoličan bodisi moškega bodisi ženskega spola ima in čita katoliški časnik. Kako pa je v Sloveniji? Če bi primerjali število naročnikov katoliških časnikov in listov s številom našega ljudstva, ne bi mogli reči: vsak tretji Slovenec — z otroci in starci vred — ali vsak odrasli Slovenec je naročnik in čitatelj katoliških časnikov in listov. Je še veliko nezavednosti, veliko meščanske in delavske lažnjive svobodomiselnosti med našim ljudstvom. Treba torej še veliko dela, ki čaka naše krščanske organizacije. Kapucini in grško-slovanski obred. Papež Pij XI. je dovolil, da je generalni definitor nizozemskih kapucinov pater Gondulf Fermont prestopil iz latinskega bogoslužnega obreda h grško-slo-vanskemu. Njegova naloga, ki mu jo je določilo vrhovno vodstvo kapucinskega reda, bo ta, da pripravi mlade člane reda za apostolat na Ruskem. V gene-ralatu kapucinov v Rimu je posebna kapela, kjer se vrši služba božja po gr-ško-slovanskem obredu, štiri mladi člani nizozemske kapucinske province obiskujejo ruski zavod v Rimu, da bodo pozneje s patrom Gondulfom delovali kot misijonarji na Ruskem. * Kip Umimm agiflra m iirczlieštvo. Boljševiki se strašno širokoustijo. Že lani so bobnali po svetu, da bodo imeli največjo jeklarno in največjo elektrarno na zemlji. Letos bobnajo, da bodo napravili v Leningradu največje pristanišče na-svetu. Širokoustijo se s svojo »pjatiletko«, toda v resnici ni dosegla svojega namena vkljub temu, da so postavili že drugo »pjatiletko«. Komunisti in vsi prijatelji sovjetov, ki v Boga ne verujejo, seveda kot sveto resnico vse verujejo, kar boljševiki tiskajo na potrpežljiv papir. V resnici pa je v Rusij i velika gospodarska kriza in po nekaterih krajih celo glad. Velik del kolhozov in delavcev se noče tako obračati kot žele mogočni gospodje tam v Moskvi. V eni stvari pa so boljševiki res pravi mojstri: namreč v širjenju brezbošt-va. Versko prepričanje znajo ljudem trgati iz src. Naj navedem tu par zgledov po knjigi: »Boljševizem« od \Y. Guri-ana, stran 280 in 281. V neki vasi na Ruskem je bil praznik. V cerkvi je bila slovesna služba božja. Ob osmih je letel čez vas aeroplan, ki je obstal v dolinici ob vasi. Ljudstvo v cerkvi je molilo. Naenkrat je zaslišalo močno ropotanjc motorja. Vsled tega je nehalo ljudstvo moliti svoj »Pomiluj, Gospod!« Vse je drlo iz cerkve. Prvi so bili otroci, potem druga mladina, tretji možje in četrti starejše ženske, nazadnje duhovnikova žena s pevci. Duhovnik je sam ostal v cerkvi. '»No, če zdaj prav umrjem, aeroplan sem pa le videla«, je rekla neka starka. Tako se je posrečilo, da je aeroplan službo božjo za-branil. Na brezbožnem predavanju v mestu Jaroslav se je vršil ta-le dogodek: So-drug Ivanov je pokazal zborovalcem star Kristusov kip. Predavatelj je rekel smehljaje: Seveda vi k temu kipu ne boste molili. Iločem le ta kip vprašati: »Kristus, ali si ti proti ali za zvezo brezbožnikov?« In pred očmi vseli navzočih se je zgodil »čudež«. Stari Kristusov kip se je začel naenkrat svetiti kot lep nov denar in okrog Kristusove krone na glavi je bil napis v vseh mavričnih barvah: »Zapiši se naglo v zvezo brezbožnikov!« in »Živio čudodelnik Emeljan!« Tako namreč kličejo jaro-slovskega predsednika zveze brezbožnikov. Ljudstvo, ki je to videlo, se je za prvi trenutek zavzelo in začudilo, potem pa se je jelo smejati. Čez nekaj časa so so na obrazu Kristusovem pokazale gube in iz oči so tekle solze. »Kristus joka.« Ko se je ljudstvo nehalo smejati, je predavatelj pojasnil »čudež . Ta Kristusov kip je bil za »čudež« pripravljen v laboratorija kemične tovarne. V kip so dali cevi in posodice s kemičnimi snovmi. Za solzo so pripravili neko tehnično maščobo, ki se je topila, da je bilo videti, kakor da bi Kristusu tekle solze iz oči. Tako je kemija prisilila celo Kristusa, da je agiiifal za zvezo brezbožnikov. S to predstavo je se v hotel boljševiški predavatelj ljudstvu povedati, da tudi duhovniki na podoben način delajo čudeže. Tako v skru-njenju verskih skrivnosti gotovo nihč ni tako daleč prišel kot brezbožni ¿>o< šcviki na Ruskem. * „Jiifro" ©isoien® radi „Slo¥. fiospotiarfr Pred kazenskim malim senatom de? sodišča v Ljubljani se je dno 15. marca vršila tiskovna pravda, ki jo je vodi; sodni svetnik g. Ivan Kralj. Predmet razpravi je bila obtožba zaradi klevete po tisku, ki sta jo dvignila po svojem zastopniku, odvetniku dr. Marku Na-tlačenu, urednik »Slovenskega Gospodarja« v Mariboru g. Januš Goleč, ter predsednik konzorcija tega lista g. VI. Pušenjak proti odgovornemu uredniku g. Davorinu Ravljenu zaradi »Jutrove-ga« članka, priobčenega dne 14. novembra lani po končanih skupščinskih volitvah pod naslovom »Rela vrana« med dnevnimi vestmi. Članek očita »Slov. iiospodarjtf« med drugim, da ni podal tvojim čitateljem niti v kratkih podatkih izida volitev, da so mu najnujnejši gospodarski problemi, ki posebno živo režejo v telo Slovenije in čakajo nujne rešitve, toliko mar, kolikor je črnega za nohtom, da ne bi tisoči njegovih či-tateljev med 'priprostimi kmeti sploh ne ovohali, da so se pri nas izvršile volitve, da hoče svoj svet zaplankati in da se je zakasnil za pol stoletja. Pri razpravi je dr. Marko Natlačen stvarno utemeljeval obtožbo, glasečo se, da je odgovorni urednik »Jutra« zakrivil prestopek klevete po členu 56 točka 1 in 3 zakona o iisku, ter predlagal, da se »Jutro« ob. di zaradi te klevete po členu 56, dalje v plačilo stroškov in odškodnine obema-obtožencema, vakor tudi v priobčitev sodbe na čelu lista. Zastopnik obtoženca dr. Vlad. Kna-flič je «klical v formalnem pogledu izpodbijati obtožbo, češ, da nimata za njo aktivne legitimacije, v nadaljnjem pa je razvijal svoje teorije, da je bila to le dopustna kritika pisave »Slovenskega Gospodarja« o poročanju glede izida volitev. Senat je ugotovil, da je »Slovenski Gospodar« v prvi številki, ki je izšla po volitvah, 11. novembra, priobčil zadaj kratek uraden rezultat volitev v Sloveniji. " Po polurnem posvetovanju je senat obsodil odgovornega urednika »Jutra« 4f smislu obtožbe na 500 Din denarne kazni, eventualno v slučaju neizterljivosti v lOdnevni zapor in nato še v nadaljnjih 120 D denarne kazni. »Jutro« je daljo obsojeno v plačilo pravdnih stroškov in da mora v 2 številki po pravomočnosti objaviti sodbo na čelu li^fra. Zastopnik »Jutra« je prijavil pri-ziv. Najnovejši hidroplan »Do X« pri poskusnem poletu. Letalo ima 12 motorjev in je pravo čudo moderne tehnike. Evropski kralj užigalic Ivar Kreuger, ki se je ustrelil v Parizu radi finančnega poloma. Znamenita lSflletnica. Pred 150 leti se je dne 18. in 19. marca 1782 mudil v Mariboru na potu iz Rima na Dunaj k cesarju Jožefu II. papež Pij VI. Papež je hotel osebno omiliti cesarjevo proti-cerkveno politiko* Sv. oče je stanoval v mariborskem gradu in je podelil na Grajskem trgu zbranim množicam apostolski blagoslov. Na Jožefovo je prisostvoval papež sv. maši v grajski kapeli. Skladatelj Jgnacij Hladnik umrl. Na Jožefovo je umrl v Novem mestu tamo-šnji kapiteljski organist in naš veliki skladatelj g. Ignacij Hladnik. V pesmih bo živel vedno med Slovenci! Oproščen, ker je bil po nedolžnem obsojen. Mariborski senat je oprostil dne 15. marca posestnika Ivana Lešnika iz Vrhovega dola pri Limbušu, ki je bil obsojen dne 13. marca 1931 radi uboja Simona Graceja v Pekrah na 5 let ro-bije. Uboj se je zgodil dne 15. maja leta 1930. Lešnika je pokopal pti obravnavi Ivan Mar oh, ki je pričal, da je videl, kako je lopnil Graceja po glavi z moti-ko in se je ta zgrudil mrtev. Tudi Josip Pcdeželsko pokopališča v vasi Cocherel, kjer so pokopali bivšega francoskega zunanjega ministra in apostola miru Brianda. Na Dunaju so drsali po ledu pri IG stopinj mraza. Blesteči priow napravi vm Nože, vilice in žlice natrite z malo Vima na mokri krpi.Tudi najhujši madeži od sadja ali rje takoj izginejo. Vim ne pušča nikdar brazgotin in je dober tako za vsa težja kakor tudi za lažja čiščenja v hiši in kuhinji. VIM čisti vse Rožman je izpovedal, da je bil očividec Lešnikovega zamahijaja z motiko. Nove poizvedbe so dokazale, da Maroh ni govoril resnice in Josip Rožman je bil med tem že tudi ubit. Po Rožmanovi žalostni smrti je več onih, ki so dobro poznali Rožmanovo nasilnost, izpovedalo, da jim je Rožman sam priznal, da je on ubil Graceja, a je zagrozil vsakemu s smrtjo, ako bi ga izdal. Nedolžni Lešnik je bil zgoraj imenovanega dne popolnoma oproščen. Obsodba znanega tatu koles. Emerik Čuš iz Studencev pri Mariboru je odsedel že 1 leto radi tatvine. V ječi se je še bolj podučil glede nepoštene obrti in komaj je bil na prostem, se je lotil tatvine koles na veliko. Dne 17. marca so prisodili Čušu na sodišču 2 leti ječe. Obešenega so našli mesarskega mojstra Roberta Preglana iz Farne vasi pri Prevaljah. V prostovoljno smrt so ga napodile obupne gospodarske razmere. Ta kazen naj bo drugim v svarilo! Dne 8. decembra m. 1. je bil v Stojncih pri Ptuju od fantov napaden Anton To-mažič in tako poškodovan, da je 7 ur zatem umrl. Napada so bili obdolženi 4 fantje v starosti 20 let. Dne 17. marca so bili obsojeni od mariborskega senata: Anton Petrovič na 4 leta in 6 mesecev robije, Štefan Vajda na 3 leta in G mesecev, Janez Čuš na 4 leta in Konrad Strelec na 4 leta ter 6 mesecev in na 3 leta izgube častnih pravic. Sodba je še posebej podprta s povdarkom, da se vršijo v ptujski okolici poboji, katere je treba za vsako ceno omejiti. Naj bo ta obsodba mladih fantov drugim vro-čekrvnežem v svarilen zgled! Radi sneženih žametov je zašel avtobus na progi D. Lendava—M. Sobota— Rogaševci v obcestni jarek. Pri padcu se je nekoliko poškodoval le šofer, do-čim se ni zgodilo potnikom ničesar hudega. Iz mladostne podivjanosti so pretepli fantje na večer pri Sv. Andražu v Les-kovcu brez vsakega povoda viničarja Antona Ferčeca od Sv. Urbana. Ferčec je bil na potu v Veliko Varnico po raznih opravkih. Težko poškodovanega so prepeljali v ptujsko bolnico. Požar je uničil Avguštinu Ogrizeku, posestniku v Sveči pri Stopercali, hišo in gospodarsko poslopje. Ogenj je uničil gospodarsko poslopje posestnika Skoruška v Lokovici pri Šo Stanju. Iz strahu pred prisilno delavnico. Iz Slov. Bistrice je spremljal orožnik izprijenega dečka v prisilno delavnico v Ljubljano. V bližini Zidanega mosta je skočil dečko iz vlaka in jo ubral proti Savinji. Orožnik je tudi zapustil vlak in za beguncem, ki se je pognal v ledeno mrzle valove Savinje, preplaval reko in je zaenkrat ušel žandarju. Smrtna železniška nesreča. 191etna kmečka deklina Neža Bradula iz Studenca pri Krškem se je pripeljala dne 15. marca zvečer v Trbovlje. Imela je s seboj precej vina v posodi v nahrbtniku* in je izstopila iz vlaka na zadnji strani, ob plotu železniškega tira. Ker je ograja tik ob tiru, je zagrabila neprevidno deklino lokomotiva, jej odrezala roko ter nogo in jo tudi sicer smrtno nevarno poškodovala, da je bila ta- koj mrtva. Šele po odhodu vlaka je zapazil vso razmesarjeno nesrečnico železniški uslužbenec. Zlobna roka na delu. V Češnjicah pri Moravčah na Kranjskem je podtaknila zlobna roka ogenj posestniku Janezu Veselu. Pogorel je hlev, pod in kašča. Smrtna železniška nesreča. Gorenjski brzovlak je povozil zvečer 18. marca kakih 500 m izven postaje Kranj visoko šolca 241etnega Jožefa Tajnik. Stroj je zagrabil mladeniča na desni strani ter ga vlekel seboj kakih 52 m in ga pustil vsega razmesarjenega med tirom. Napad obstreljenega divjega prašiča na odraslega moža. Lovci »o preganjali v podgrajski fari pri Novem mestu že obstreljenega divjega prašiča, ki je pri-bežal pred hišo brzojavnega uslužbenca Platana. Zver je napadla Platana, mu raztrgala stegno in komaj so jo kmetje pobili s krampi. Težko poškodovanega Platana so prepeljali v novomeško bolnico. Stara puška — smrtna nesreča. 24-letni posestniški sin Janez Hren iz Žužemberka je nabil s svojim tovarišem staro puško, da bi streljal race ob Krki. Nabito puško je spravil v cekev, da bi prišel neopažen v lovišče. Pri neprevidnem spravljanju orožja v skrivališče se je stari kres sprožil in izstrelek je zadel Janeza pod vrat, da je bil takoj mrtev. Smrt v prepadu. 651etni vpokojeni ru dar Jurij Stopar je padel v 20 m globok prepad ob poti, ki vodi iz Podpece v Črno. Našli so ga v prepadu ob deročem potoku mrtvega. Zanimiv oglas priobčuje Spodnještii^ jerska ljudska posojilnica, r. z. z n. z. Ako Ti vlagaš mesečno po 10 Din, boš rekel, da si si prihranil prvo leto 120 Din, po 10 letih pa 1200 Din. Spodnje-štajerska ljudska posojilnica, r. z. z n. z., pa pravi, da ne. Ona Ti izplača po 10 letih Din 1550.20. Piši ji takoj po položnice! »Domoljubni pevec«, zbirka ljudstvu priljubljenih pesmi, broširano 3 Din, vezano 5 Din. NaroČila sprejema Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Sanatorij v Mariboru, Gosposka ulica 49, telefon 23—58, lastnik in vodja kirurg dr. Cer-nič. — Najmodernejše urejen za operacije. ~ Zdravilni aparati: višinsko solnce, diatermija, itonizator, ražnica »Hala«, emterocleaner. — Zdarvljenje z radijem (pijača in kopelji). — Cene zmerne. - 332 Cene padajo, posebno sedaj pred prazniki si lahko nabavite lepe svilene, polsovUene in navadne naglavne rute ter robce po jako nizki ceni v Trgovskem domu Sterniecki. 413 Iz Celja se nam poroča, da se vrši velika odprodaja manufakturnega blaga in perila v veletrgovini Franc Dobovičnik, Celje, Gosposka ulica 15, po zelo znižanih cenah. Kdor potrebuje okrepčila, posebno kdor je zaposlen v zaprtih prostorih, ta se zanesljivo varuje z jačanjem mišic in kit. kakor tudi s pospešenjem krvnega toka s Fellerjevim El-saficidom, tem preizkušenim domačim sredstvom. Poskusna steklenica C Din, dvojna steklenica 9 Djn povsod. Po pošti 9 poskusnih ali 6 dvojnih a!i '2 velike specijalne steklenice 62 Dili Jjrez daljnih stroškov pri lekarnarju Eu-gen V, F«ller, Stubica Donja, Elsatrg 841. Savska banovina. „ . F.sšeno vprašanje: Ker se vedno vprašuje, kje bi se moglo, dobro blago za oblačilo, po nizki ceni kupiti, se Vam v to svrho toplo in iskreno pi»pcroča manufakturna in modna trgovina »Pri sv. Antonu« v Celju, Gosposka ulica 2. Ta trgovina je na bolj skritem mestu in morate zato paziti na sliko sv. Antona, katera je izvošena nad trgovino. Na vsak način Vam je v veliko korist, da si pred nakupom, ko pridete v Celje, pogledate veliko zalogo, in se, kar je važno, o cenah prepričati. Sami pa tudi veste, da se pri današnjem pcar.nnj-kanju denarja mora štediti. Pozdravlja Vas: Anton Brumec. 328 ske zbore, kakor se to godi danes pri radiju. Kirchner sam trdi, da je prejel spodbudo za poskuse z lijakom iz one starodavne knjige, ki je bila namenjena Aleksandru Velikemu. * miftpj. Po naključju je naletel pred kratkem profesor nemškega vseučilišča v Hamburgu, dr. Panconcelli Galzia, na knjigo iz 15. stoletja, ki nosi naslov »Od Aristotela Aleksandra Velikemu zaupane skrivnosti«. Knjiga dokazuje, da Ke je osvojitelj sveta Aleksander posluževal že pred 2400 leti ogromnega zvočnika. Omenjeno knjigo je odkril v vatikanski knjižnici nemški jezuit Atana-zij Kirchner leta 1650. Pater je pisal veliko svojčas o knjigi, a so se njegove razprave popolnoma pozabile tekom časa. Da je bilo človeštvo pred več tisočletji na gotovih poljih na isti stopnij kakor smo danes mi, da, deloma celo dalje, je dejstvo. V grobiščih egiptovskih faraonov so našli vozove, ki so sami tekli, in žtampiljke. Stari Kitajci so poznali papir, smodnik ter porcelan že nekaj tisoč let pred nami. Občudovanja vredna so bila znanja starodavnih računarjev ter zvezdogle-dov v dobi jorocvita staroegipčanske. kulture. Nikakor se ne smemo čuditi, da se je posluževal zvočnika že kralj Aleksander Veliki, s katerim je skliceval ter obveščal Svojo armado na razdaljo 18.5 km. Pater Atanazij Kirchner opisuje v svoji razpravi ta zvočnik natančneje, ker ga je on sam preizkušal v papeževih vrtovih v Rimu in je veljal kot strokovnjak na tem polju. Napravil je dva lijaka iz pločevine, ki sta imela ustnik in sta merila v premeru 70 cm, dolga sta bila 3 m in sta počivala na stojalih. Jezuit se je postavil na grič in njegov tovariš na drugega. Skozi ustnik na lijaku sta izgovarjala besede eden proti drugemu in sta se razumela na razdaljo 7 km. Pozneje je izdelal Kirchner stene iz zvalovane joločevine, katere je postavil med griče. Te stene so sprejemale glasove, jih oddajale in delovale kot današnje membrane (tresoče se kožice). S to iznajdbo je govoril ter poslušal pater na razdaljo 12 km. Torej že 1. 1673 so se učeni možje trudili z iznajdbo brezžičnega sporazumevanja. Pater Kirchner se je posluževal zvočnika za prenos pridig na prost-cm. Pred zvočnike je celo postavljal pojoče pev- Vincgradr.0 kolje, cepanc, žagano In okroglo, kakor tudi vsake debelosti rezan les cd smreke, bora in mecesna, prodaja a!i zamenja za izborna kvalitetna vina Gniišck, trgovina z vinom in lesom v Bierifeoro, Rzlapova 25. 249 §H|€ ilfflH Spomladi se vršijo požari kar po vrsti. Veter malo popiha, saj se je čez zimo nabral poln dimnik, zmetal ni nihče, pa je požar v hiši. Po našem dosedanjem pregledu- požarov je do polovice povzročenih vsled nerednega ometanja dimnikov! Zato vsem posestnikom svetujemo, da sedaj le pred spomladjo dobro osna-žijo dimnike, zadelajo vse špranje, da ne uide iskra v podstrešje! Glede pometanja dimnikov in štedilnikov ter peči hiš na deželi volja pravilo, da dimnikarji ne smejo siliti lastnike kmetskih hiš, da bi dimnikarji pometali, Dimnikarski mojstri imajo samo pravico in dolžnost, da vsako leto ob gotovem lat u skupno z zastopniki'občin pregledajo vse dimnike v občini in da podajo poročilo sreskemu načelst-vu. Za tako komisijo imajo pravico računati posebno nagrado, ki jo mora pa odobriti politična oblast. Kmetski gospodarji, ki ne potrebujejo dimnikarjev za pometanje dimnikov, naj pri občinskem uradu dajo na zapisnik, da bodo sami vsak mesec redno pometali ne le samo dimnike, ampak tudi štedilnike in peči. Ako lastnik hiše ali njegov pooblaščenec sam točno in redno ter temeljito pomete dimnike, ga po -zakonu nihče ne more siliti, da bi si moral najeti dimnikarja. Treba pa je, da občinski urad poroča sreskemu načelstvu, katere hiše v občini bodo dali gospodarji sami pometati, in da sami prevzamejo odgovornost. Drugače pa je za. Obrtnike, podjetja in industrije. Podjetja so dolžna po zsk^nu. da najameiq. dimnikarja. Radi številnih požarov, ki jih je vsak dan več, pa je neobhodno potrebno, da se dimniki redno pometajo vsak mesec, ker bi sicer oblast lahko predpisala, da dotični gospodarji, ki zanemarijo ometanje dimnikov, morajo najeti dimnikarja. Svetujemo torej lastnikom in oskrbnikom hiš na deželi, da vsak mesec vsaj enkrat temeljito ome-tejo dimnike svojih hiš. Koliko smo informirani, bo izšel kmalu nov pravilnik glede dimnikarjev in ometanja dimnikov na deželi. O njem bomo natančneje seznanili naše gospodarje in gospodinje ob priliki. € odbora ¥ Miril-sni Sreski kmetijski odbor, kateremu naceluje g. Alojzij Sehicker, župan in veleposestnik pri Sv. Marjeti ob Pernici, je imel dne 12. t. m. peto redno sejo, pri kateri je reševal važna gospodarska vprašanja mariborskega sreza. Iz poročil je razvidno, da jc sreski kmetijski odbor v letu 1932 razdelil že različnih podpor v znesku 110.000 Din. Med drugim plačuje kmetijski odbor trem ttčencem iz tukajšnjega okraja meije, trgovci, obrtniki, uradniki! Kako preskrbiie sebe na starost? Kako pripra\Tite hčeram doto? Kako oskrbite sinove, ki se bodo morali umakniti z domačije? Ako vSagaš mesečno: boš imel 1 Din 10 Din 100 Din 500 Din I pri obrestni meri "50/ 0 It) 67»% 57o 6'/a% 57. ! 6'jtlt 5% 6'/,7o po 2 letih po 5 letih po 10 letifi po 15 letih po 20 letih po 25 letih 2526 68-10 155-02 265-95 40758 E88-2S 25-59 70-02 163 73 289-14 45696 681-55 252 60 681--1.55020 2.659-50 ' 4.075-30 5.882-30 255-90 70020 1.637-30 2.891-40 4.56960 6.815-50 2.526'— 6.810'— 15.502'— 26.5951— 40.753'— 58.823'— 2.559'— 7.002"— 16.373*— 28.914'— 45.696-— 68.155 — 12.030'— 31.050"-77.510-— 132.995"— 203.765-— 294.115"— 12.795"— 35.010-— 81.865-— 144.570'— 228.480'— 340.775"— Po zgornji tabeli pa lahko izračuniš tudi vsak drugi znesek. N. pr. ako vlagaš mesečno po 2 Din, koliko dobiš po preteku 15 let pri obrestni meri 5%? Poišči zgoraj znesek, ki ga dobiš, ako vlagaš po 1 Din in pomnoži ta znesek s številom dinarjev, katere nameravaš mesečno, vlagati: tedaj 265.92 X 2 = 531.84. Nalagajte po tem vzorcu (tudi lahko po pošfnih položnicah) pri Spodnještajerski ljudski posojilnici, Maribor Gosposka lil. 23 regislr. zadr. z neom. zavezo Gosposka lil. 23 in boste zadovoljni! oskrbnino na Vinarski in sadjarski šoli v Mariboru, dvema učencema iz okraja na Kmetijski šoli pri Sv. Juriju ob južni žel., eni gojenki na Gospodinjski kmetijski šoli pri Sv. Juriju ob juž. žel. Nadalje je kmetijski odbor dal večje prispevke za trimesečne gospodinjske tečaje, ki so se vršili po raznih župnijah našega okraja. Kmetijski odbor je prispeval polovično vsoto za nakup 6 velikih trijerjev (žitni čistilni mlin), nakupil je večje število prevoznih ter nahrbtnih sadnih škropilnic, travniških bran, sejalnih strojev, gnojničnih črpalk. Nakupil je večje količine »Ar-borina« za pomladno škropljenje sadnega drevja in več materijala za pro-cvit kmetijstva. Nakazala so je tudi večja podpora za vinsko razstavo v Ptuju, nadalje podpora krajem, ki so bili prizadeti po lanski suši, za potujočo kmetijsko razstavo, za novo osnovano zadrugo za mlekarstvo v Mariboru, Sadjarski zadrugi v Mariboru, za nakup sortirnih strojev itd. Nadalje je dal Kmetijski odbor za licenciranje bikov, kot priznanje vzornim bikorejcem tukajšnjega okraja je razdelil 18.000 Din, za dogon in razne nagrade. Po nalogu banske uprave prevzame sreski kmetijski odbor v svojo oskrbo Ileinzevo posestvo pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu, katero je bilo sedaj v upravi okrajnega cestnega odbora. Tekom časa bo skušal kmetijski odbor iz tega planinskega posestva napraviti vzoren planinski pašnik za mlado živino. Pri seji se je nadalje poročalo, da so bili nekateri člani sreskega Kmetijske ga odbora razrešeni v župnijskih odborih in sreskem kmetijskem odboru, ter da se morajo vršiti za ta izpraznjena mesta dopolnilne volitve, ki se bodo izvršile v najkrajšem času. Pri sreskem kmetijskem odboru sodelujejo priznani kmetijski strokovnjaki, kakor so: sreski načelnik dr. Marko Ipavic, kmetijski referenti inž. Ferlic, M. Snpanc in Kuret. Za tekoče leto je čiščenje krvi in proti l a bi prebav uporabljajte naš nacijonalni produkt Za pomladno zdravil en j e „Planinka" - čaj Bahovec Pravi samo v zaprtih in plombiranih zavojčkih z napisom izdelovalca LEKARNA Mr. BAHOVEC, LJUBLJANA Odobreno po Min. ioo. pol. i nar. ztlr. san. od. pod br. 2007. izdelan obširen program odbora za delovanje v korist kmetijstva. Opozarjamo živinorejce, da prispeva sreski kmetijski odbor za pomladansko zaščitno cepljenje svinj proti rdečici Din 10.000, tako da se bodo lahko prašičje-rejci posluževali cepljenja svinj na račun sreskega kmetijskega odbora. »KOLEDAR KMETSKE ZVEZE« NI ZAPLENJEN! »Koledar Kmetske zveze« Je sicer izšel v založbi Kmetske zveze, ki pa ga je odstopila v last in prodajo Tiskarni sv. Cirila, ki ga je tiskala. Saio ta koledar ni zaplenjen, kakor je tu in tam orož-ništvo mislilo in mislijo tudi nekateri posestniki. Nasprotno je ras, da je »Koledar Kmetske zveze« razširjen v tisočih izvodih po vsej Sloveniji. Malenkost izvodov ga je še na razpolago. Kdor bi ga sedaj ne mogel plačati, naj ga narodi s pripombo, kdaj ga bo lahko plačal. Cena mu je 10 Din s poštnino vred in se naroča pri Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Kako si pripravimo kompost? Kompost je izvfsten gnoj. Prav povsod se ga lahko koi*ishio uporabi. V nobenem zelenjadnem vrtu bi ne smel manjkati kup komposta posebno še zato, ker nas njega priprava ne stane veliko truda, ne denarja. V vrtu samem ali kje v bližini si poiščemo primeren prostor. Na pol senčnat je najboljši. Da nas pa ta »kup« v lepo urejenem vrtu ne bode preveč v oči, nasadimo krog njega kakšno lepo-tično grmičje ali jagodno sadje, lahko tudi fižol. Sedaj pa na delo! Vse odpadke iz hiše in vrta nosimo na kup: sa^e, lesni pepel, smeti, travo, mah, listje, žagovino, cestno blato, kuhinjske odpadke, perutninski gnoj i. dr. Seveda ne smejo biti vmes črepinje, kamni in celi kosi lesa in, na kar je "še prav posebno paziti: nobenega črvivega sadja ali zelenjave, ker bi razni mrčes imel v kompostu le predobro priliko za razvoj. Ko je tak 27.0C0 vrsl bankovc3v. Angleški nabiralec starin, Catling, ima zbirko bankovcev, ka-kofšne ni nikjer več na svetu. Med bankovci je tudi precej takih, ki nimajo več para. Vseh bankovcev je nekaj nad 27.000 v zbirki. Najstarejši bankovec je iz Kitajske, ki je bil v veljavi približno pred 000 leti. Prvi angleški bankovci so iz leta 1713 in se glase na 100 funtov. V zbirki so tudi stari ameriški bankovci za 5 funtov, na njih.pa je naslikan angleški naseljenec. Na nekem bankovcu iz. dobe revolucije v Franciji pa jo (iskano prvič; »Zakon kaznuje ponareje-\aloe s smrtjo.« Januš Goleč: 13 Ljudska povest o Irojnem gorju slovenskih in hrvatskih pradedov. Jokali so tržani od veselja in jo izpraševali o dogodkih po bitki pri Št. Petru in o usodi onih Pilštajnčanov, ki so morali iz Celja v verigah v Gradec in gotovo še tudi dalje v cesarski Dunaj. Kdo bi naj zadostil s par stavki toliki radovednosti? Ema je namignila nestrpnežem na dom v očetovo krčmo, kjer jej bodo pomagali z razlago strašnih dogodkov njeni najboljši spremljevalci Tcharčani. Na pragu očetove hiše jo je sprejel grajski oskrbnik in jej pokinil v štibelc, ker mora zvedeti poprej ona, kaj se je odigralo v njeni odsotnosti pod domačim krovom. S toliko križev sneti Emi je bilo zaupano takoj po povratu, da so pokopali njenega očeta pred tremi tedni. Objela ter vzela ga je majk?. smrt iz žalosti po njej, o kateri ni bilo niti » ?^r.anjšega sporočila, da je še sploh živa. Vesti o njej so zatonile za celjskim mestnim obzidjem, ki navadno ne prizanaša kmečkim glavam. Imetje v gotovini je zapustil blagopokojni cerkvi, nepremičnine bi naj opravljala graščina in uporabljala dohodke za podporo trškim revežem. Prestop praga očetove hiše za Eino ni bil vhod v svetišče zaželjenega svidenja z edinim še dragim bitjem na svetu, ampak vstop pod križ smrti očeta, ki jo je tako ljubil, da jo umrl iz neutolažljivega hrepenenja po njej. Oskrbnik je ni skušal gostobesedno tolažiti, že prvi pogled na vrnulo mu je razodel, da ima pred seboj žensko, ki je prestala v mučeniškem junaštvu nekaj več nego je izguba očeta! Teliarčani so se pomudili nekaj dni na Pil-štajnu in zaupali tržanom še mnogo več o pre-bridki Emini usodi, nego bi to bila ona v dekliški skromnosti. Raj starostne sreče je otvoril Emin nenadni pojav enookemu Belakovcmu Andreju, ki je bil že do dobra prepričan, da mu je usojena ie šc beraška palica in na "večer mrzli listnjak kot prenočišče. Po zlomu kmečkega punta so kazali kup dovolj velik, recimo 2 do 3 m dolg, 2 m širok in 1 m visok, lahko je pa seve tudi večji ali manjši, kar je pač odvisno od razpoložljivih snovi, začnemo nasi-pavati drugega. Kup komposta je treba vsaj dvakrat na leto temeljito predelati, to se pravi: prelopatiti skoz in skoz in premetati. Med prelopatenjem dodamo med plasti nehflj apnenega praha, končno pa še celi kup komposta potresemo s tem prahom. Prelopatenje in primes apna pospešujeta razkroj posameznih snovi tako, da postane kompost poprej uporabljiv. Eno prelopatenje v letu moramo brezpogojno izvršiti v času hudega mraza, da premrzne kompost skoz in skoz. Po drugi predelavi namečemo kup tako, da nastane na vrhu vzdolž po sredini graben, kamor vlijemo od časa do časa gnojnico. Po prilično petkratnem pr.e-lopatenju, to je po dveh letih, je kompost uporabljiv. « Kup komposta moramo vedno ople-tl, da plevel ne izmožgava hranilnih snovi, in ga držati vlažnega. Mnogoka-teri nasadijo v to svrho na kompostu buče ter dosežejo-s tem oboje potrebno: zemlja ostane pod velikimi listi vlažna 5». plevel ne more uspevati. V Cene lit seimska poročila. Mariborski trg. Na mariborski trg v petek dne 18. marca so pripeljali špeharji 118 komadov zaklanih svinj. Svinjsko meso je bilo po 10—12 Din, slanina po 10—11. Kmetje so pripeljali 2 voza krompirja po 1.50—1.75, 19 vreč iebule po 5.50—6 (česen 1 i—15), zelje 3—5. Ječmen 1.50, oves 1.25—1.50, koruza 1.50, proso 1.50, ajda 1—1.25, ajdovo pšeno 3.50—4, fižol 1.75—2.50. Kokoš 25—35, piščanci 25—65, raca 20—30, puran 50—90. Seno 75—95, detelja 100—110. Orehi celi 4.50—5, luščeni 16—18. Pren .12—16, karfijola 6^-10, olirovt 3—5, raji č 12—14, jabolka 4—7. Mleko 2—3, -smetana 10—12, sur. maslo 24—32, jajca 0.60—0.75, med 14—20, suhe slive 8—12. DEKLETOM! Štajerska dekleta so bila vedno znana kot ukaželjna in zato tudi kot dobre gospodinje. Vzrok: dobre gospodinjske knjige in šole. Je pa še vedno mnogo deklet, ki nimajo nobene gospodinjske knjige in niti »Gospodinjskega koledarja«. Dekleta, ne zanašajte se samo na doto, vaša dota je vaše znanje, vaša Izobrazba, vaš sloves, da ste dobre in izobražene gospodinje! Zato sezite še po zadnjih izvodih letošnjega izbornega »Gospodinjskega koledarja«, katera ga še nima. Da vam omogočimo nakup, smo za te izvode znižali ceno na 6 Din, s poštnino na 7 Din. Pošljite v znamkah naprej na Tiskarno sv. Cirila v Mariboru. Mariborski svinjski sejem dne 18. IIL 1332. Pripeljanih je bild 135 svinj, oene so bile sledeče: Mladi prašiči 7—9 tednov stari 80 do 120 Din. 3—4 mesece stari 130 do 250 Din, 5—7 mesecev stari 300 do 380 Din, 8—10 mesecev stari 400 do 500 Din, 1 leto stari 700 do 900 D, 1 kg žive teže 5 do 6.50 Din, 1 kg mrtve teže 7 do 8 Din. Prodanih je bilo 62 svinj. Št. Janž na Dravskem polju. Prosvetno društvo je na zadnji odbcovi seji sklenilo, da s«" igra, ki je bila pripravljena za velikonočni ponedeljek, preloži na Belo nedeljo. Vabimo tudi sosedna društva, zlasti fantovske krožke, da se te predstave udeleže, ker bode nekaj svojevrstnega. S tem se prekliče napoved v 'adnji številki »Slovenskega Gospodarja«, iw "t. strani. Sv. Anton v Slov. goricah. Tukajšnji fantovski odsek Prosvetnega društva vprizori na velikonočni pondeljek, popol'dne po večerni-cah, v Društvenem domu petdejansko čarob- no burko »Repoštev«. Tokrat bodo tudi lahko prišli na svoj račun itisti, kateri bi se radi prav pošteno nasmejali. V igri nastopijo poleg drugih tudi trije popotni rokodelci. In prav prijetno bodo zagledati prizore, ko bodo morali vsi trije . . . kaj — to pa naj pride vsak sam pogledat. Zato kliče vsem domači-iioii,!, kakor tudi sosedom fantovski odsek: na svidenje! Ne bo vam žal! Vstopnina znižana) — Bog živil Velika Nedelja. Na velikonočni ponedeljek vprizori tukajšnje Prosvetno društvo nad vse zanimivo igro »Divji lovec« od Finžgarja. Ker je pričakovati obilnega obiska, je dobro, da si nabavite vstopnice že poprej v kaplaniji. Pridite! Sv. Boiienk v Slov. gor. Mnogo podučnega, lepega in zabavnega nam pripravlja naša mladina pod okriljem Kat. prosv. društva. Na velikonočni pondeljek popoldan ob 3. uri bo namreč vprizorilo tokrat na novem odru zanimivo tridejanko Rodoljub iz Amerike« ter končno še komičen prizor »Kmet in fotograf«. Obenem bo društvo s to prireditvijo obhajalo' 251etnico svojega obstoja. Pridite od blizu in daleč! Sv. Križ pri Ljutomeru. Bralno društvo pri Sv. Križu pri Ljutomeru ponovi na Velikonočni pondeljek igro »Revček Andrejček«. — Pridite! Kapela pri Slaiina-Hadencih. Na velikonočni pondeljek dne 28. t. m. ob 5. uri popoldne priredi kapelsko katpliško prosvetno društvo v restavracijski dvorani pri g. Maršehu v Radencih poučno ih času primerno gledališko nredstavo »Stari in mladi«. Vsi prijatelji poštene zabave so prijazno povabljeni, da se to prireditve udeležijo! Sv. Vid na Planini. Dekliška zveza priredi* na velikonočni pondeljek ob treh popoldne v društveni dvorani materinski dan v proslavo naših dobrih, krščanskih mamic. Pridite v obilnem številu! * Zainfi frennM znamcnl-lili vohniROf. Član francoskega najvišjega sodišča g. P. Bouchardou je napisal nekaj za- Pilštajnčani nanj kot na enega glavnih krivcev, ki je zvabil s svojim jezikom toliko mož ter fantov pod gosposki meč smrti. S preobilno «pijačo le bilo po šentpeterski bitki pri kraju, sam Bog, 'ie sta bila suhi kruh in streha na noč. Vest o Eminem povratku je sprejel Andrej s polnim overjenjem v preobrat svoje žalostne usode. Se ga je napil pri Pištelaku že koj drugo predpol-dne, ko je bil zvedel zjutraj, da je Ema zopet doma. Nobene pridige še ni bil poslušal tako verno, kakor povest Teharčanov o trinoški celjski sodbi nad ujetimi puntarji in o slučajni najdbi kmečke junakinje ob cesti v ranah in v nezavesti. Štorkla-nja s prosjaško palico, ponočnega prezebanja po parmah in dnevne žeje je bilo za Andreja konec. Kdo bi bil zameril napol slepemu starcu ukanje pri belem dnevu! Ema je vzela v lastne roke trško krčmo ter posest v okolici. Postala je znana doma in daleč naokrog kot iz groba vstala junakinja. Siromak Andrej je že poskrbel, da se je govorilo cb shodih pri vseh številnih pilštainskih podružnicah o njegovi darežljivi gospodarici — kapitanski Emi. Šmihelska nedelja leta 1573 je bila za pil-štajnski trg velikanski tabor slovenskih in hrvaških kmečkih vernikov obojega spola. Hrvati onstran Sotle se niso mogli načuditi, ker se ni znašal nikdo od gospode nad podlož-niki iz območja obsotelskih štajerskih graščin Glavnih in vodilnih hrvaških borcev za staro pravdo niso le pobili, pobesili tel* jih žive spekli in sežigali na grmadah, celo njih žene, deca in sorodniki so postali ne le sužnji pobesnele gospode, da — počasni mučeniki, katere so trpinčili čisto po nedolžnem. Zagorski seljaki so bili enoglasnega mnenja: turško robstvo ni in ne more biti gorje od grajskega! In vendar je Turčin mohamedan, ki je naščuvan po svoji veri na morijo in trpinčenje; graščak pa celo — kristjan! Štajerski romarji so pojasnjevali Hrvatom, da spadajo gradovi ob obmejni Sotli pod škofovsko oblast. Posestniki krški škofje kažejo razumevanje za kmečke težnje. Baš radi tega, ker ne trpijo cerkveni dostojanstveniki odiranja in Najstarejša podoba Matere božje. Iz Aten poročajo, da je neki grški menih v skoraj že razpadlem samostanu pri Trape-zuntu našel veliko količino kršč. ostankov, ki imajo veliko zgodovinsko in znanstveno vrednost. Ti ostanki so bili v tem samostanu zakopani že v I. stol. po Krisitusu. Med njimi se nahaja podoba Matere božje, ki zanio trdijo strokovnjaki, da je izvirno delo evangelista Luke. Razsodnosti manjka. Bivši predsednik Ze-dinjenih držav Severne Amerike Calvin Cooli-dge je v 'nekem časniku spisal članek, v ka- nimivih spominov na zadnje trenutke nekaterih znamenitih vohunov. O vohunki Mato Hari pripoveduje: Ko so Mato Hari dne 15. oktobra leta 1917 zjutraj zbudili in ji povedali, da prihaja njena zadnja ura, je od strahu kar okamenela in ni bila prav nič več podobna nekdaj najslavnejši plesalki sveta. V ječi Saint Lazare se je silno postarala in v zaporu se je izgubila z njenega obraza zadnja sled njene nekdanje lepote. Pri misli na smrt je globoko vzdihnila in skrila svojo glavo v roke — videti je bilo, da ji je silno t#žko in tesno. Nenadoma pa je bila vsa spremenjena: začela se je smehljati in na smeh se je držala do svojega konca. Vstala je in se začela oblačiti; okoli klobuka si je ovila dolg, bel pajčolan, na roke pa si je nataknila dolge rokavice. Stopnice stare jetnišnice je kar po 2 preskakovala. Na dvorišču jo je čakal voz z zastrtimi okni. Samo en korak in bila je v vozu. Ko je izstopila iz voza, ki so ga spremljali dragonci z golimi sabljami, se je kar zibala na morišče. Preko luž in mlak je" skakljala kot prava plesalka. Nato so jo privezali h kolu, ona pa se je z rahlim mahljajem roke zahvalila duhovniku in sestri strežnici in svojemu zagovorniku. Ta prizor je silno vplival na vojake-strelce. Zadela jo je le ena kroglja v srce, druge pa so Šle v zid. — Bila je mrtva na mestu . . . Neka druga vohunka, priprosta in siromašna delavka, je morala na morišče dne 10. januarja leta 1917. Ko so jo privezali, je rekla: »Prosim Francijo odpuščanja — vive la France!« Na svoj način pa se je obnašal Pavel Bolo, znan tudi pod imenom Bolo-paša. Ta je bil silno razdražljiv in duhovnik ga je moral večkrat opomniti, da prihaja njegova zadnja ura. Pritoževal se je zlasti, zakaj ni navzoč njegov odvetnik, potem pa se je preoblekel v svečano večerno obleko in si položil na srce svilen robec, ki naj bi ga nacejencga z njegovo srčno krvjo izročili po njegovi smrti neki osebi. Ko pa je stopil v voz, je zamižal, kakor da hoče do svojega zadnjega trenutka'igrati človeka, ki mu vse skupaj ni nič več mar. Njegovo izdajstvo pa je vzbudilo po vsej Franciji in zlasti med vojaštvom tako ogorčenje, da so vojaki sklenili, da ne bodo streljali v srce, ampak v glavo. Zato je tudi robec ostal brez krvi , . . Maribor. 701etnico svojega rojstva obhaja na velikonočni pondeljek v ožjem rodbinskem krogu gospa Marija Vacac, splošno znana kot Amerikanka gospa Bauman. Po vsem slovenskem Štajerju znana dobrotvorka in pomočnica je imela vedno odprte roke za trpeče, za one, ki živijo v pomanjkanju, za siromake in trpine. Na Ptujskem polju in v slovenjebistri-škem okraju je bila krstna in birmska botra neštetim, ki so danes že stare mamice in je po svojem povratku iz Amerike vezala birmo tudi njihovim otrokom. Za časa svojega 20-letnega bivanja v Čikagu je podpirala mnoge naše rojake, ki se je še vedno hvaležno spominjajo. Bela smrt ji je tam ugrabila sina edinča in moža in se je nato vrnila sama v domovino ter se naselila v Mariboru. Tu je podpirala dijake in je bila po prevratu prav posebno naklonjena beguncem. Ljubi Bog naj bi jo nam ohranil še mnogo let! DEKLE, NE LE FUŠELJC, če hočeš, da bo fant ostal pri vojakih pošten, kupi mu knjigo »Moj tovariš«, nabožna knjiga za fante vojake. Cena IG Din, z' zlato obrezo 20 D. Zastonj dobiš poleg knjigo »Domoljubni pevec«, Pošlji naročilo Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Št. Peter pri Mariboru. Tukaj se je zaključila nabiralna akcija za občinske siromake in take, ki so potrebni pomoči in podpore. Nabralo se je precejšnjo količino različnih življenjih potrebščin, pa tudi nekaj denarja. Gospod župnik je s prižnice izrekel zahvalo vsem, ki so kaj prispevali. Našli so se pa tudi takšni dobrotiiki, ki so nabiralca kar hitro odpravili, češ, da ni nikogar doma, čeravno so pri topli peči sedeli. Kdor nima "srca ter ljubezni do trpečega in potrebnega, ta pač nudi sam ne bo nikdar prave sreče in veselja užival. — Nedeljskega »Slovenca« se dobi tu kaj vsako nedeljo po rani in pozni «službi božji pred cerkvijo. Šentpeterčani. pridno segajte po edinem katoliškem dnevniku v Jugo-slaviji. — Zastopstvo, posmrtni nskega zavarovanja »Karitas« je prevzel za tukajšnjo župnijo g. Krepek Anton. Kdor želi sebe ali svojce zavarovati, se naj oglasi pri imenovanem. »Karitas« je eno najboljših in najzanesljivejših posmrtninskih zavarovanj. — Sklep gospodinjske nadaljevalne šole se je izvršil prav slovesno in domače prijetno. Gojenke so pokazale, da so se mnogo lepega in za gospodinjstvo potrebnega naučile. Da bi le vse tudi ohranile in tudi di> Poziv! Pozivi Kmetje, vrtnarji in gospodinje Pozor! Ako rabite za svoje vrtove, travnike in polja zdrava in visokokaljiva —— semena •-- blagovolite se obrniti z zaupanjem na staro-znano tvrdko 366 M. BERDAJS, MARIBOR, TRG SVOBODE. Veletrgovina Ludovik Kuharič v Ormožu nudi najceneje vso spomladansko manufak-turno blago, kakor tudi železnino, traverze, cement, stavbeni in rezani les, nadalje vse vrste umetnih gnojil in pomlad, semenja. 291 Primerjajte naše znižane cene in kvaliteto našega blaga t čevlji za deklice iz črnega ali rujavega boksa iz laka in v kombinacijah. podplati! Vse vrste ženskih In moških nogavic po najnižjih cenah t Iz črnega ali belega Crepe de China. Za šetnjo in večer. Imamo jih tudi vpumps obliki. Najnovejši model. Iz črnega ali rujavega usnja. Za pomladanski sprehod! Iz najboljšega laka, pumps ali na zaponko z visoko ali pol-visoko peto. Kdor hoče varčevati, ta kupuje PEKO čevlje! Kdor ljubi svoj dom, ta podpira domačo industrijo. PEKO čevlji pa so izdelek domače podjetnosti in domačih delavnih rok. PEKO čevlji so na glasu po • svoji kakovosti in svojih skrajnih cenah. Deški visoki čevlji iz črnega ali rujavega usnja z.dolgotrajnimi podplati. C^Vl jI so iz prvo« Iz laka s črnim semišem kombiniran! Najnovejše pete! Isiti čevelj imamo tudi v pumps obliki. Za pomladanske izlete kupite svoji motrokom ta preizkušeni haferl-čevelj. Čevelj iz izbranega gornjega usnja in prvovrstnih podpla-Din 195'- tov. Vaša noga ostane zdrava, ako nosite ta čevelj. Šivan čevelj v original Goodyear Welt izdelavi. Je trajnejši in odgovarja bolj higijenskim zahtevam nego vsaka druga obutev. Ne glejte samo na re klamo, temveč tudi na kakovost blaga 1 Za bellico lioe I vrstnega usnja s čvrstimi K novi obleki morate nositi ta čevelj iz.črnega ali rujavega boksa. Neobhodno potreben za elegantnega gospoda. Din 195-- Din 165- Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Ilrovatin v Mariboru, Urednik: Januš Goleč, novinar v Mariboru, s Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Gospodarja«, predstavnik: Januš Goleč v Mariboru.