PRAVICA
GLASILO KOUflfMISTlCirG PARTIJE SLOVENIJE
Poštnina {tlačana v gotovini
IZ DANAŠNJE ŠTEVILKE:
Brezobzirne klevete Vatikana proti Jugoslaviji. — Pariška konferenca zunanjih ministrov. — Kulturna konvencija Jugoslavija—Rumunlja.
Važnost ovldence v petletnem planu. — Birokratska Igra z okrožnicami.
Splošna načela za kategorizacijo v državnih gospodarskih podjetjih.
Ljndska demokracija CSB.
Spomenica EAM-a Varnostnemu svetu.
Leto VIII. - St. 150
T
Ljubljana, nedelja, 29. junija 1947
Izhaja vsak dan razen ob petkib
Mesečna naročnina Din 45.—
Cena Din 4.-
Brezobzirne klevete Vatikana proti Jugoslaviji
»Osservatore Romano« je zopet pričel polniti svoje stolpce z napadi na ljudsko demokracijo in ljudsko oblast v Jugoslaviji. Uradni organ Vatikana je objavil te dni — kakor poroča agencija United Press, na celi strani članek, v katerem prinaša celo vrsto izmišljotin o stanju naše države. V tem članku skuša »Osservatore Romano« prikazati položaj v Jugoslaviji tako, kakor da v naši domovini ni nobene verske svobode. V svojih klevetah gre »Osservatore Romano« n. pr. tako daleč, da si izmišlja »verska preganjanja in uboje nad 400.000 oseb« v Jugoslaviji. »Osservatore Romano« piše na podlagi takšnih svojih izmišljotin, da v naši državi »izvajajo sistematični načrt za popolno eliminacijo katolicizma« in da izvajajo tudi »likvidacijo srbske pravoslavne in protestantske veroizpovedi« in podobno. Da bi svoje volčje zavijanje proti demokraciji v Jugoslaviji pokril s plastjo vatikanskega »usmiljenja«, trdi »Osservatore Romano« na koncu, da so naše ljudske oblasti baje »ctl-rekle pomoč okrog 400.000 bolnikom in starim osebam, ki so bile do pričetka vojne v cerkvenih ustanovah in domovih«.
Dokazovati očividno brezsmiselnost in neutemeljenost teh podlih in neosnovanih klevet vatikanskega organa proti Jugoslaviji je več kot preveč. Vsakomur, ki tudi v najmanjši meri pozna položaj cerkve in svobode veroizpovedi v Jugoslaviji, je jasno, da predstavljajo »obtožbe« lista »Osservatore Romano« najordinar-nejšo laž. Sicer pa ni organ uradne vatikanske politike povedal nič novega. V želji, da čim bolj zavratno kleveta Jugoslavijo, se je postavil »Osservatore Romano« v isto vrsto z okorelimi fašističnimi izzivalci. S pozicij pokrovitelja pobeglih jugoslovanskih vojnih zločincev, ki so se kopali v krvi, ko so iztrebljali naše narode, in sejali versko mržnjo v naši državi, si vatikanska propaganda izmišlja nove klevete proti Jugoslaviji. Na ta način Vatikan pokorno izvaja na-redbe svojih naredbodajalcev finanserjev, ki tudi na drugih sektorjih podpirajo podobna izzivanja proti Jugoslaviji. Vatikanske klevete proti Jugoslaviji izvirajo iz onih istih virov, ki inspirirajo tudi grške monarhofašiste. To dokazuje, da skušajo nasprotniki svobode in neodvisnosti evropskih narodov s pomočjo svojih stebrov, t. j. Vatikana, grških mo-narhofašistov in drugih ovirati demokratični razvoj v Jugoslaviji in drugih dr-
žavah, katerih narodi so se otresli imperialističnega varuštva.
Zaradi tega bomo v zvezi s takšnim pisanjem lista »Osservatore Romano« poudarili samo eno dejstvo. »Osservatore Romano« je namreč uradni organ uradne vatikanske politike. Vsakomur je znano, da piše ta organ po ukazu in direktivah ter na račun najvišjih predstavnikov Vatikana. Iz teh razlogov je jugoslovanska javnost enodušno prepričana, da je kriminalni napad lista »Osservatore Romano« proti naši domovini inspiriran in naročen v najodgovornejših središčih Vatikana.
Kakor je znano, ima FLRJ redne diplomatske odnose z Vatikanom. Mi smo že do sedaj videli v celi vrsti klevet proti Jugoslaviji, ki jih širi propagandni aparat v službi Vatikana, da vatikanska diplomacija ni vodila računa o tem dejstvu. Vatikan je n. pr. brez prejšnjega sporazuma z našo vlado imenoval škofe v nekaterih krajih Jugoslavije. Od osvoboditve naše domovine do danes je vatikanska propaganda središče ene izmed najbrezobzimejših kampanj proti Jugoslaviji v inozemstvu. Najnovejši izpad lista »Osservatore Romano« je samo en dokaz več, da so tisti uradni krogi Vatikana, ki določajo stališče vatikanske propagande proti Jugoslaviji, v svoji želji blatiti ugled naše države, padli v maniro, ki jo moremo najti samo v znani hitlerjevski antidemokratični histeriji. Očividno je, da so takšni pojavi več kot neobičajni v pogojih obstojanja rednih diplomatskih odnosov ter jih naša javnost spremlja z največjim začudenjem. S svojimi brezobzirnimi izpadi proti Jugoslaviji, ki so te dni dosegli višek v nesramnih izmišljotinah lista »Osservatore Romano«, je Vatikan vso jugoslovansko javnost postavil pred vprašanje, ali more še Jugoslavija pod takšnimi okoliščinami imeti diplomatske odnose z Vatikanom. V vsakem primeru, kolikor se bodo nadaljevali še naprej ti odprti neprijatelj-ski izpadi vatikanske propagande in uradnih krogov Vatikana proti naši državi, je jugoslovanska javnost prepričana, da naša vlada ne bo tolerirala te in podobne provokacije Vatikana. Vemo, da bo jugoslovanska vlada storila vse, da onemogoči Vatikanu, da bi še nadalje zlorabil diplomatske odnose z Jugoslavijo in s tem svoje zveze s katoliško cerkvijo v naši državi, vezi, katerih se poslužuje Vatikan, da lahko rovari proti naši ljudski demokraciji. (»Borba«.)
Pariška konferenca zunanjih ministrov
O ameriškem gospodarskem načrtu vlada v Evropi precejšnja nejasnost
Pariz, 28. junija (Ta6s) Posebni dopisnik Tassa poroča o konferenci zunanjih ministrov ZSSR, Francije in Velike Britanije:
Danes, 27. junija, na dan otvoritve pariške konference zunanjih ministrov ZSSR, Francije in Velike Britanije, je pozornost javnega mnenja osredotočena na konkretne rezultate, ki jih je mogoče doseči. V francoskem tisku najdemo o tej stvari najrazličnejša ugibanja.
Znano je, da je bila pariška konferenca treh ministrov sklicana zaradi izjave, ki jo je 5. junija podal Marshall študentom harvardske univerze, Marshall je v tem govoru poudaril gospodarske težave, pred ka/terimi 6tojijo evropske dežele po zaključku vojne in dejal, da jim bodo ZDA v primeru, če bodo same pokazale iniciativo na področju gospodarske obnove, v tem pogledu nudile gospodarsko pomoč.
Toda Marshall ni povedal v kakšni meri želi ameriška vlada prispevati k gospodarski obnovi evropskih dežel, in kakšni bi bili pogoji, pod katerimi bi bile ZDA pripravljene kreditirati.
Popolnoma jasno je, da Marshallove izjave študentom harvardske univerze ni mogoče smatrati za uradno izjavo vlade ZDA. Ameriška vlada ni v tem pogledu dala uradne izjave niti pred niti po petem juniju.
Z druge strani se je izvedelo, da je minister za finance ZDA Snyder pred nekaj dnevi izjavil, da Marshallov govor ne sme vzbujati misli, da so ZDA pripravljene dati drugim deželam večjo pomoč, kot so jo dajale poprej. Končno je treba dostaviti, da je bilo tako v ameriškem kot v tisku drugih dežel objavljenih mnogo nasprotujočih sd mnenj o resničnem pomenu Marshallove izjave z dne 5. junija.
V teh med seboj nasprotujočih okoliščinah se je v Parizu pričela konferenca treh ministrov. Pričakovati je 6evcda treba, da bodo ministri posvetili svojo pozornost temu stanju Pariška konferenca se mora najprej zavedati resničnega smisla Marshallove izjave. Za to je zelo enostavno sredstva Konferenca ministrov se lahko informira pri vladi ZDA v kakšni meri morejo evropske deZele računati na gospodarsko pomoč ZDA, kakšni so pogoji za ameriški kredit, njegovo višino, njegov rok, itd.
Trdba je priznati, da ima pariška konferenca pravico vprašati vlado ZDA,
če se evropske dežele lahko zanesejo, da bo kongres odobril njene ukrepe, ki imajo namen pomagati evropskim deželam. Ta vprašanja ne smejo ovirati dela pariške konference. Potem ko bodo ta vprašanja predložena Washingtonu, pariška konferenca lahko prične s svojim delom in ugotovi v kakšni meri evropske dežele potrebujejo ameriško gospodarsko pomoč.
če pariška konferenca ne bo zastavila Washingtonu teh vprašanj, 6e bo znašla v težkem položaju, ker ne bo za gotovo vedela, kaj lahko pričakuje od ŽDA. Na tem je treba še prav posebno vztrajati, kajti francoska in angleška vlada sta javno izjavili, da o ameriških načrtih v pogledu Evrope ne vesta nič drugega kot to, kar je objavil tisk v zvezi z Marshallovo izjavo na harvardski univerzi.
Lahko sicer rečejo, da se za dežele, ki potrebujejo kredit, ne spodobi, da bi se informirale pri deželi upnici, toda jasno je, da so taka modrovanja neosno-vana. Gotovo se spodobi še manj, da bi evropske dežele začele delati načrte, koliko kredita bodo zahtevale od ZDA preden bodo vedele, če je posojilo sploh mogoče dobiti. Ti načrti lahko ostanejo brezplodni in vsakovrstni računi bi bili v tem primeru samo mrtev paptr.
Pariška konferenca bi ukrenila pravilno, če bi pričela svoje delo s tem, da bi zahtevala od vlade ZDA primerna pojasnila o Marshallovem govoru.
Claytonova misija v Parizu
Pariz 28. junija. (Tanjug.) V zvezi z začetkom konference zunanjih ministrov v Parizu poroča Associated Press, da bo prišel pomočnik ameriškega zunanjega ministra William Clayton v Pariz, kjer bo »na razpolago za poluradna posvetovanja«.
Associated Press se dotika Claytouove miisje v Londonu in dodaja, da je Clay-ton govoril z Attleejem, Bevinom in ostalimi ministri važnih resorov o tem, kako si ZDA zamišljajo, da bi morala Evropa odgovoriti na Marshallov predlog. Ob tej priliki je sporočil Članom britanske vlade, »kaj bi ameriška vlada želela, da evropske države store, preden bi se obrnile na pomoč k ZDA«.
Associated Press dodaja, da je nad konferenco v Parizu »senca ameriškega kongresa«, ki mora odobriti vsak finančni program vlade.
Sprejem najboljših vzgojiteljev in učencev na ministrstvu prosvete.
Praznik naših pedagoških delavcev in učeče se mladine
Maršal Tito se !e razgovarial z naibolišlmi učenci in vzgojitelji
Sprejem na prosvetnem ministrstvu
26. junija smo zaključili šolsko leto — drugo šolsko leto v svobodi, prvo šolsko leto v Titovi petletki, kakor je dejala tovarišica Lidija Šentjurc, minister za prosveto, na sprejemu, ki ga je istega dne pripravila najboljšim pedagoškim delavcem svojega ministrstva in najboljšim dijakom vseh šol — osnovnih, gimnazij, univerze, akademij in strokovnih šol.
Od vsepovsod so prišli; iz vseh slovenskih okrajev, iz Tolmina in Idrije, iz Sobote in Lendave, iz Kočevja in Ribnice, iz mest in najbolj oddaljenih vasi.
Stari in mladi, učitelji in tečajniki, profesorji, dijaki in učenci — nekateri že prav veliki, tako rekoč odrasli, drugi še prav majhni, pravi otroci.
Prišli so — »najboljši med dobrimi«, kakor je rekla tov. Lidija Sentjurc. Prišli so najboljši zastopniki tistih, ki so iz ruševin poslopij in znanja ustvarili novo šolo, šolo, ki je že dosegla in že tudi nekoliko presegla raven naše predvojne šole, tisti, ki vnašajo novo vsebino, novega duha v naš pouk, tisti, ki ne vzgajajo več ponižnih hlapcev, ampak ponosne gospodarje lastne, nove države. Prišli so tisti, ki ne stoje več pred zaprtimi vrati, kakor je stala predvojna mladina, ker so jim danes vrata odprta, vsa vrata v svet, ki ga gradimo in ki ga tudi že oni sami pomagajo graditi, — v novi svet sreče in sonca, v novi svet brez izkoriščanja človeka po človeku.
Nova ljudska država zna ceniti požrtvovalno delo tistih, ki dan za dnem, leto za letom, često v najtežjih okoliščinah, resnično dajejo po svojih najboljših močeh mladini najboljšega znanja. Samo ljudska država ne pozablja na prizadevanja tistih, ki po besedah tov. ministra Šentjurčeve vzgajajo ljudi, ki bodo skrbno čuvali pridobitve narodnoosvobodilne borbe, ki bodo ustvarjalno razvijali te pridobitve, ki bodo dalje #gradili Titovo Jugoslavijo. Samo v ljudski državi, kjer grade prve temelje sre,^j in bogati bodočnosti, se lahko zgodi, da sede poleg svojih najboljših učiteljev in profesorjev njihovi najboljši učenci, da jim minister za prosveto prav tako kot pedagoškim delavcem stisne roko v pohvalo in vzpodbudo.
Tem mladim, ki so pogumno, toda vendar s čudnim in srečnim nemirom ob tem morda svojem največjem dožitetju prihajali, da prejmejo knjigo Edvarda Kardelja »Pot nove Jugoslavije«, je tov.
Šentjurčeva namenila besede o tem, kaj vse je odvisno od človeka, kaj vse je zmogel naš človek v času nar.-osvobodilnc borbe, ko je tako rekoč neoborožen začel
upor proti takrat tolikokrat močnejšemu sovražniku; kaj vse zmore in bo še zmogel naš novi človek, ki bo razvil v sebi lastnosti, ki so zmagovale v borbi in zmagujejo v miru: hrabrost, zvestobo, ljubezen do rodne grude, ljubezen do tovarišev. Knjiga Edvarda Kardelja pa, ki so jo danes prejeli, jim bo »stalno napotilo za ustvarjanje, stalno napotilo pri tem, ko bodo iskali poti v težkih situacijah,« kakor je rekla tov. Lidija.
Med sprejemom so pokazali svoje znanje tudi najboljši učenci Akademije za igralsko umetnost in Akademije za glasbo, ki so nastopili z recitacijami, petjem ter skladbami za violino in klavir.
Po sprejemu je tovarišica minister povabila vse odrasle in mladino še v gledališče, kjer so si ogledali najbolj zanimivo letošnjo dramsko predstavo Simonova »Rusko vprašanje«.
V Drami je maršal Tito sprejel deputacijo mladine
Sprejem je bil za vse prisotne poln presenečenj in nepozabnih vtisov, najvišja nagrada vsem prisotnim pa je bila navzočnost maršala Tita zvečer v dramskem gledališču.
V enem izmed odmorov je tov. maršal sprejel deputacijo mladincev, v kateri je bil načelnik pionirskega odreda, mladinka Slovenskega Primorja in pa zastopnik LŠM, ki je pozdravil maršala Tita v imenu vseh prisotnih nagrajenih mladincev.
Maršal Tito je ob tej priliki izrazil svoje zadovoljstvo nad delom mladine. Pohvalil je mladinske delovne brigade na progi Samac—Sarajevo. Rekel je, da je delovni polet mladine zelo velik, da pa se dogajajo primeri, da mladinci v svojem zanosu precenjujejo 6voje fizične sposobnosti. Dejal je, da je treba proti temu nastopiti, ker potrebujejo naše ustanove in naša podjetja zdrave in fizično odporne ljudi. Zakaj
mladina ne sme pozabiti, da delo na progi ni samo gradnja proge, ni samo krepitev telesa, temveč mora biti pred vsem tudi graditev duha, graditev novega človeka.
Maršal Tito se je zanimal za naše domače mladinske delovne akcije. Povedali so mu, da bo naša mladina nadaljevala z regulacijo Pesnice, da bo gradila tudi v Slovenskem Primorju in mu našteli še druge manjše delovne akcije.
Prav posebno se je maršal Tito zanimal tudi za delo naših pionirjev.
Ob koncu razgovora je maršal Tito naročil pozdrave za vso slovensko i*Ja-dino in ji sporočil, naj bo tako kot doslej nosilka delovnega poleta, ker bodo napori za izvršitev naših nalog še potrebni. Po prvih izvršenih nalogah se ne bomo ustavili .temveč 6e takoj lotili novih, vse večjih nalog, vse to pa za boljšo bodočnost naših pokolenj.
MARŠAL TITO SPREJEL ANGLEŠKEGA GENERALA MAC LEANA
Predsednik vlade FLRJ maršal Jugoslavije Josip Broz Tito je sprejel na Bledu ob navzočnosti pomočnika ministra za zunanje zadeve dr. Aleša Beblerja angleškega divizijskega generala g. Maricama im se z njim dalj časa razgovarjal.
Delegacija Slovanskega komiteja Jugoslavije se je vrnila iz Poljske
Beograd 28. junija. (Tanjug.) Včeraj dopoldne se je vrnila v Beograd delegacija Slovanskega komiteja Jugoslavije, ki je sodelovala pri delu plenuma Vseslovanskega komiteja v Varšavi.
Z jugoslovansko delegacijo se je vrnil tudi sekretar Vseslovanskega komiteja Vladimir Močalov in delegacija Slovanskega komiteja Bolgarije.
Na železniški postaji v Beogradu so delegacijo sprejeli predstavniki zunanjega ministrstva FLRJ, slovanskih diplo*-matskih predstavništev v Beogradu, Slovanskega komiteja, beograjske univerze in drugi.
Brazilski poslanik položil venec na grob Neznanega vojaka
Beograd, 28, junija. (Tanjug) Izredni poslanik in pooblaščeni minister Združenih držav Brazilije g. Coute je danes dopoldne položil venec na grob Neznanega junaka na Avali.
Ko je poslanik g. Coiute pregledal častno četo, razvrščeno pred spomenikom, je položil venec in z enominutnim molkom izkazal čast padlim jugoslovanskim borcem.
Svečani položitvi venca so prisostvovali predstavniki ministrstva za narodno obrambo, ministrstva za zunanje zadeve FLRJ in komande mesta Beograda.
Kulturna konvencija med Rumenijo in FLRJ
poroštvo za vzajemno sodelovanje med balkanskimi narodi
posebno pomembni poroštvi za razvoj vzajemnega sodelovanja med narodi na Balkanu ter za okrepitev prijateljstva med narodi severno in južno od Do-
Bukarešta 28. junija. (Taujug.) Ob podpisu konvencije o kulturnem sodelovanju med Romunijo im FLRJ je bila v prostorih »Ateneuin Romane« velika slavnost. Razen jugoslovanske kulturne delegacije z Vladislavom Ribnikarjem na čelu so se udeležili slavnosti člani rumumske vlade 6 predsednikom vlade na čelu, veleposlanik FLRJ dr. Dane Medakovič z osebjem veleposlaništva in drugi zastopniki diplomatskega zbora ter številni zastopniki romunskega kulturnega in političnega življenja. Navzočih je bilo tudi nad tisoč delavcev in nameščencev, članov kulturnih ustanov in organizacij.
Slavnost je otvoril minister za informacije dr. Oktavij Livesianu, ki je poudaril pomen podpisa kulturne konvencije med Rumuniijo in novo Jugoslavijo, ki gresta po poti zmage demokratičnih sil, utrditve miru in mirnega razvoja. Dejal je: »Naša kulturna konvencija s FLRJ in konvencija z LR Bolgarijo sta prav
nave.
Nato je govoril predsednik komiteja za kulturo in znanost FLRJ Vladislav Ribnikar, ki je rekel med drugim:
»Rad bi poudaril dejstvo, da vežejo naši dve ljudstvi prvič v njuni zgodovini ista načela, ista politika in ista socialna smer. Čeprav so poti naših ljudstev včasih različne, je bistveno to, da sta duh in cilj ista. To je pot prave demokracije. Skupen duh, ki navdaja naše narode, bo omogočil obojestransko razumevanje, ki bo realna podlaga za naše prijateljske odnose.«
Slavnost se je končala s prisrčnimi manifestacijami za rumuneko-j ugoslovan-sko prijateljstvo in z dolgotrajnimi ova-oijami novi Jugoslaviji, maršalu Titu, dr. Petru Grozi in sovjetski armadh
Skupščina LR Bočne in Hercegovine spreje a petletne plan
Beograd 28. junija. Na včerajšnji seja Ljudske skupščine LR Bosne in Hercegovine je predsednik Gazim Ugljen sporočil, da je predsedstvo Ljudske skupščine sprejelo veliko število brzojavk ustanov in množičnih organizacij, v katerih pozdravljajo zakon o petletnem planu in izražajo pripravljenost, da bodo vložili še večje napore za uresničenje plana.
Skupščina je nato pričela proučevati petletni plan v potankosti. V6e točke so bile sprejete, nato pa je bil predlog zakona o petletnem planu sprejet v celoti z burnim in dolgotrajnim ploskanjem.
V nadaljevanju tretje seje drugega rednega zasedanja je Ljudska skupščina LR Bosne in Hercegovine sprejela več novih zakonov. Najprej je izglasovala
zakon o upravni in teritorialni razdelitvi LR Bosne in Hercegovine, zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o volitvah odbornikov za LO in zakon o potrditvi, izpremembi in dopolnitvi zakona o agrarni reformi in kolonizaciji v Bosni in Hercegovini od 5. januarja 1946 ter izpremembi in dopolnitvi zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o agrarni reformi in kolonizaciji v Bosni in Hercegovini od 26. aprila 1946. Skupščina je sprejela zakon o domovih in šolah za prevzgojo otrok in potrdila 13 uredb, ki jih je izdala vlada 6 področja narodnega gospodarstva od 22. aprila do 29. maja t. 1. Ob koncu je bil sprejet zakon o naseljevanju v mestih po predhodni dovolitvi bivanja.
Drugo redno zasedanje je zaključeno.
Pismo jugoslovanskega delegata Vilfana
general, sekretarju ZN o pomoči po končanem delu UNRRA-e
New York ‘28. junija. (Tanjug.) Stalni delegat FLRJ pri ZN dr. Joža Vilfan je poslal 25. junija pismo generalnemu sekretarju ZN Trygve Lieu, v katerem je med drugim rečeno:
»Cast mi je Vas v imenu svoje vlade obvestiti, da je jugoslovanska vlada, kakor je bilo že sporočeno na prvem neuradnem posvetovanju 28. februarja letos, resno razpravljala o možnosti svojega prispevka v lesu in sadju v vrednosti pol milijona dolarjev za pomoč državam po prenehanju dela Unre. Na tem se je delalo z Vami, ko je bilo še videti, do bo sklep Generalne skupščine, kakor tudi priporočilo posebnega tehničnega odbora Generalne skupščine izvršen popolnoma hitro in brez delanja razlik in da bo s tem zagotovljen naši državi večji porast proizvodnje in narodnega dohodka v splošnem.
Toda poteklo je več kot šest mesecev, odkar je Generalna skupščina sprejela resolucijo o pomoči posameznim državam po koncu dela Unre. Pet mesecev je poteklo, odkar je posebni tehnični odbor organiziran pri Generalni skupščini priznal, da je v tekočem letu Jugoslaviji potrebna pomoč v znesku 68,200.000 dolarjev. Na žalost pa za našo državo do danes praktično niso bili doseženi nikakršni vidni rezultati pomoči. Za Jugoslavijo skoraj ni iz-
gledov, da bi bile velike potrebe za obnovo in graditev v tem letu vsaj delno krite iz inozemstva. Celo v primeru, če bi takoj odobrili neko pomoč Jugoslaviji, skoraj nobena pošiljka ne bi mogla prispeti do konca jeseni. Razen tega stopa naša država v drugo polovico leta pod pogoji skrajnega pomanjkanja, ker ni bilo storjeno nic, da se težke posledice lanske suše olajšajo pravočasno s pričakovano akcijo pomoči.
Samo po sebi je razumljivo, da takšne nepričakovane okolnosti jemljejo Jugoslaviji, eni izmed držav, ki je največ trpela zaradi vojne, možnost, da bi tudi sama še letos prispevala del za potrebe mednarodne obnove, kakor se je to predvidevalo in želelo v začetku leta. Pod takšnimi okolnostmi bi takšen prispevek samo povečal nujne potrebe Jugoslavije, ki jih je ugotovil posebni tehnični odbor Generalne skupščine.
Ob izročitvi tega poročila Vam želim
MLADiNSKA PROGA ŠAMAC-SARAJEVO
Dar poslaništva FLRJ v Iranu graditeljem mladinske proge
Poslaništvo FLRJ v Iranu je poslalo po Centralnem svetu Ljudske mladine 100 delavskih kombinezonov za gradite: lje mladinske proge. V brzojavki, ki jo je poslalo ob tej priliki poslaništvo Centralnemu svetu Ljudske mladine je rečeno, da so delavski kombinezoni namenjeni za štiri delovne brigade na mladinski progi, ki so dobile 1 maja prehodne zastavice.
Francoski književnik Louis Aragon na mladinski progi
Zenicn 2(7. junija. Včeraj je prispel v Zenico francoski književnik in borec za svobodo francoskega naroda Louis Aragon s svojo soprogo Elso Triolet. Francoska književnika se bosta zadržala na mladinski progi nekaj dni.
V prihodnjem mesecu bodo
hkrati izraziti priznanje za delo, ki ste na mladinsko progo prispele ga storili za sprejem resolucije o po-	L * J •	•
moči po prenehanju Unre, čeprav na | nove brigade IZ inozemstva
žalost Vaši napori Jugoslaviji niso prinesli rezultatov, ki jih je naša država po pravici pričakovala na podlagi resolucije Generalne skupščine.«
SEJA VARNOSTNEGA SVETA
Sovjetska delegacija vztraja pri načelu enakega števila oboroženih sil, ki naj bi bile na razpolago Varnostnemu svetu
New York, 28. junija. (Tass) Varnostni 6vet je začel obravnavati nove člene poročila komiteja vojaških štabov, glede katerih komite ni dosegel soglasja. Diskusija ni privedla do odstranitve nesoglasij med sovjetskim predlogom o načelu enakih deležev oboroženih sil vseh stalnih članov Varnostnega sveta in nasprotnim predlogom o načelu >približno enakih deležev« vseh stalnih članov ,ki ga podpirajo ZDA, Anglija, Frgncija in Kita jska.
Sovjetski delegat Gromiko je odgovoril nasprotnikom sovjetskega predloga in poudaril dopolnilne argumente v korist sovjetskemu predlogu. Tzjavil je. da se ni mogoče strinjati s tako imenovanim načelom približno enakih deležev, ki bi lahko dalo kateremu koli vplivnemu članu privilegiran položaj glede oboroženih sil, ki naj bi bile na razpolago Varnostnemu svetu.
Gromiko se je nato dotaknil argumentov, ki so jih navedli nasprotniki sovjetskega predloga, za katerega trdijo da bi baje privedel do ustanovitve neučinkovitih oboroženih sil, ker bi se bilo treba ravnati po deležu najslabše
Beograd, 25. junija. Prvega julija prispejo v Jugoslavijo mladinske delovne brigade iz Bolgarije (250 mladincev)), iz Poljske (100 mladincev), Češkoslovaške (150 mladincev) in brigada študentov (130 mladincev) iz Danske in Norveške, V teku tega meseca bodo prispele na mla-brigade iz Bolgarije (250 mladincev), iz Italije, Švice, Francije, Avstrije in tri delovne skupine mladine iz Anglije.
Pri gradnji mladinske.proge se nahajajo sedaj mladinske delovne brigade iz Rumunije, Trsta, Madžarske, Švedske, Danske, Palestine, Avstralije, Grčije, Albanije, Velike Britanije in naših izseljencev iz Belgije in Kanade.
Uspehi sedemurnega dnevnega dela
Zenica 28. junija. Odkar je uveden Ameriški delegat Johnson je podprl	sedemurni delovni čas, so zaznamovali na
Cadoganov predlog, francoski pred-	mladinski progi še večji napredek. To se
stavnik Parodi pa je predlagal, da naj	najbolje vidi te povečane količine izko-
Varnostni svet zahteva od komiteja	parne zemlje v dobi od 1. do 25. maja.
vojaških štabov: 1. da poda splošno	V prvih 25 dneh preteklega meseca 60
število oboroženih sil, 2. da pove, v	delali 5,598.707 delovnih ur namesto 4 mi-
kolikšni meri naj bi v praksi odstopili	lijone 768.806 delovnih ur, kolikor je bilo
od načela posameznih enakih delov. | predvideno v šest urne m delovnem času.
predloga, v katerem se predvideva možnost izključitve iz načela enakosti posameznih držav, ki bi jim bilo težko dati oborožene sile.
Angleški delegat Cadogan je predlagal Varnostnemu svetu, naj od komiteja vojaških štabov zahteva, da pripravi splošno število potrebnih oboroženih sil, ki jih lahko Varnostni svet izkoristi za praktično kontrolo pri določanju, če je načelo enakosti uresničljivo.
Ko je Cadogan odobril ta predlog, je Gromiko izjavil, da bi bilo za komite vojaških štabov »skoraj nemogoče«, da bi določil število oboroženih sil pred dosego načelnega sporazuma.
Poljski delegat Lange je vprašal, če se Cadogan strinja s tem, da bo to določanje samo začasno in neobvezno. Cadogan se je s tem strinjal in tudi Parodi je izjavil, da je predlog spre-
Od 1. do 25. maja so izkopali 843.248 m3 zemlje, medtem ko bi za teto število dni pri šesturnem delavniku izkopali 722.664 kub. metrov zemlje.
Danes je fizkulturni dan
Zenica, 28. junija. V zvezi z velikimi uspehi fizkulture v državi je postalo fiz-kulturmo delo sestavni del življenja mladinskih delovnih brigad pri gradnji mladinske proge. Da bi se vidno manifestirali dosedanji rezultati, je glavni šlab sklenil, da bo »dan fiz,kulturnikov« mladinske proge 29. junija 1947 v središčih 11. sekcije. Program bo obsegal mimohod, množične vaje, športne vaje, športna tekmovanja, narodne plese in kola.
Uspehi brigad prve izmene na progi Nikšič—Titograd
Nikšič 2S. junija. Na mladinski progi Nikšič-Titograd so končale z delom prve izmene, ki jim je uspelo v dveh mesecih dokončati tretjino zemeljskih del. Na nasipu v Nikšičkem polju morajo vgraditi še 70.000 m® zemlje. Pri Bjelopavliču je izmena v glavnem dokončala z zemeljskimi deli, razen nekaj propustov in mostov. Računajo, da bodo v tem času zgradili betonski most in nasip, v katerega je treba vgraditi 6500 m3 zemlje, kar bodo dokančale brigade druge izmene. Na tem delu trase so izkopali do pričetka me-.seca junija 27.350 m* zemlje. Bilanca dela prve izmene znaša 14 km izdelane trase z useki, postajnim platojem in drugimi deli, razen propustov in večjih mostov te ojačenega betona in železa.
Pet brigad je doslej dobilo naziv udarnih, štiri brigade pa 60 dvakrat dobile prehodne zastavice štaba. Pri posvetovanju ob koncu maja so ugotovili, da ni bilo zadostne koordinacije pri delu med strokovnjaki in brigadami.
Podelitev prehodnih zastavic
Zenica 27. junija. Uprava gradilišča mladinske proge je sklenila podeliti desetdnevno prehodno zastavico za brigade gradbenih strojev na progi 32. kompre-sorski brigadi, ki dela na 32. razdelilnici. V sklepu uprave gradilišča je naglašeno, da je ta brigada pokazala od 16. do 20. junija poseben trud pri izvrševanju postavljenih nalog in da je redno in racionalno izkoriščala stroje.
S sklepom štaba 10. sekcije je bila na mladinski progi dodeljena desetdnevna prehodna zastavica 6. kosmetski brigadi. Brigadirji 6. kosme,teke brigade so v desetih dneh napravili 976 delovnih dni, izkopali 1654 m3 zemlje in vgradili v nasip 520 m3 zemlje in raznega drugega materiala.
Z istim sklepom so bile proglašene za udarne brigade 6. dalmatinska in 1. ro-manijska, pohvaljene pa so bile 10. betonska, 5. niška in 5. užička brigada.
Rezultati doslej sklenjenih pogodb za proste presežke žita
▼ nežitorodnih okrajih.
Od predvidene količine so posamezni nežitorodni okraji sklenili pogodbe za proste presežke žita v naslednjih odstotkih (v oklepaju število doslej sklenjenih pogodb):
1. TREBNJE	58 % (851)
2. KRANJ	39,5%	(469)
3. MARIBOR-ok. 29	%	(657)
4. KAMNIK	19	%	(150)
5. KONJICE	16	%	( 95
6. NOVO MESTO	5,7%	(	70)
7. SLOV. BISTRICA	4,3%	(	69)
8. PREVALJE	1.8%	(	8)
9. LJUBLJANA-ok.	1 %	(	9)
Mali kmet tov. Lah Anton iz
Zgornje Polskave je podpisal pogodbo za 500 kg žita, čeprav ni imel obveznega predpisa; postavljamo ga za zgledi Ljubljana, 28. junija 1947.
(Iz pisarne ministrstva za trgovino in preskrbo LRS.)
AMERIŠKI POLKOVNIK CARNES NASLEDNIK B0WMANA
vedba ignorira tisti del sovjetskega I Ijeni nobeni uradni ugovoTi.
Prvi goienci voiaške Sole v Zagrebu so končali šolanie
_	 o	____	Trst 28. junija. (AFP) 26. junija Je
države, nato pa je poudaril, da ta na- j jet, ker proti njemu niso bili postav- I bil imenovan Sla mesto polkovnika Bow-— ju- :--------:— j:-,: j-i ------------------ >:—: __i—; -----------1_;---------:	mana za šefa zavezniške uprave v Julij-
ski Krajini polkovnik James J. Carnes,
ki bo opravljal to funkcijo do prihoda novega guvernerja Svobodnega tržaškega ozemlja po ratifikaciji mirovne pogodbe. •
Novi lastnik za civilne zadeve pri ZVU ameriški polkovnik Carnes je takoj po prevzemu nove službene dolžnosti pokazal, da namerava biti vreden naslednik demobiliziranega polkovnika Boumana. Tržaškim mladincem, ki se pripravljajo na praški festival, namrel ni dovolil, da bi priredili veliko zborovanje na trgu Goldoni. Poslal jih je rajši v predmestje na trg Garibaldi. Ni pa še premislil, le bi dovolil prodajanje znalk za festival, ki pomenijo mladincem edini vir dohodkov za njihovo pot v Prago.
Sicer pa si bo gospod polkovnik Carnes
Prvi gojenci vojaškega učilišča v Zagrebu so končali s svojim šolanjem. Ob zaključku šolskega leta prvega razreda gojencev tega učilišča je bila danes slovesnost na učilišču, pri kateri so bili navzoči predsednik Prezidija Ljudske skupščine FLRJ dr. Ivan Ribar, pomočnik ministra narodne obrambe generallajt-nant Ivan Gošnjak, predsednik ILO-a Beograda Ninko Petrovič in drugi. Na slovesnosti je govoril generallajtn. Savo Orovič, komandant učilišča, v imenu vrhovnega komandanta JA maršala Tita pa je pozdravil gojence generallajtnant Gošnjak. Med drugim je rekel:
»Kot oficirji naše slavne armade ste prevzeli nase naloge in obveznosti, da boste svoje življenje posvetili delu pri izgradnji, utrditvi m krepitvi naše armade. Ta vzvišeni poklic, ki je v interesu vseh naših narodov, ni lahek, ta poklic zahteva od vas višek truda, vztrajnosti in požrtvovalnosti. Prepričani smo, da boste upravičili upe, ki jih polagamo na vas, ker vi niste običajni gojenci in običajni absolventi tega vojaškega učilišča. Položili ste že zrelostni izpit mnogo prej. Položili ste ga na bojnem polju v borbi proti fašizmu za osvoboditev naše države. Niste izbrani slučajno za to vojaško učilišče, ampak na podlagi vašega znanja, dela in borbe v narodnoosvobodilni vojni. Mnogi med vami so že bili poveljniki v vojni in zato mora dvoletno bivanje v tem učilišču ustvariti iz vas tudi sposobne častnike-vojaške voditelje, ki imajo poleg teoretične priprave tudi dragoceno vojaško izkustvo.
Vi morate biti nosilci tistega duha v naši armadi, v katerega je veroval naš vrhovni komandant maršal Tito, tistega duha. s katerim so naši prvi partizanski odredi, naša narodnoosvobodilna vojska in naša Jugoslovanska armada dosegali uspeh v borbi za osvoboditev naše domovine.
Nadalje morate biti nosilci bratstva in enotnosti, teh največjih pridobitev narodnoosvobodilne vojne. Vzgajati morate tako naše borce, da bo vsakomur izmed njih jasno, da se bo moral tudi on v primeru potrebe boriti za svobodo ostalih ljudskih republik, kakor tudi za svojo lastno svobodo. Vsakemu našemu borcu mora biti jasno, da brez svobode ene naše ljudske republike ni svobode tudi za ostale republike. »Gojite bratstvo in enotnost v naši armadi, kakor nas o tem uči maršal Tito.«
Generallajtnant Gošnjak je opozoril mlade oficirje, da je sicer fašistična vojska poražena, toda na svetu še ni zavladal zaželeni mir, ker so še reakcionarne sile na svetu, ki hočejo vreči človeštvo v nova opustošenja in bedo. Nato je navedel izzivalne napade na naše meje in smrt zastavnika Miloša Jankoviča. Vse to dela reakcija samo zato, ker ji ni v interesu demokracija in napredna Jugo-
slavija. Nato je nadaljeval:
»V takem položaju je naloga naše armade že določena. Naša armada mora biti čuvar nedotakljivosti naših meja, biti mora poroštvo za mirno izgradnjo in napredek naše države. Zaradi izvršitve te naloge, ki jo postavljajo pred našo armado naši narodi in naš vrhovni komandant maršal Tito, smo dolžni mi vsi, da do skrajnosti napnemo vse svoje sile, da bi izvršili to nalogo. Prepričani smo, da boste upravičili zaupanje in da boste te naloge popolnoma in častno izvršili.«
V imenu Prezidija Ljudske skupščine dal sam najboljše sprilevalo s svojim za-
FLRJ je pozdravil gojence predsednik Prezidija Ljudske skupščine dr. Ivan Ribar, ki je med drugim rekel:
»Tovariši oficirji, borci, dragi moji vojni tovariši!
Bil sem tukaj pred dvema letoma, ko ste polagali prisego, in danes imam zopet srečo, da sem med vami, gojenci prvega razreda vojaškega pešadijskega učilišča po končanih študijah.
Srečen in ponosen sem, ker je dokončal z uspehom šolanje prvi razred gojencev. Delfin z vami vaše veselje in vaš ponos.
Vi ste, tovariši,, prišli iz borbe, iz-vojevali ste v narodnoosvobodilni vojni velike pravice, ki jih nazivamo naše narodne pridobitve. Ako ne bi bilo vas in vseh ostalih borcev naše narodnoosvobodilne vojske, ne bi prišlo do zgodovinskih odlokov drugega zasedanja AV-NOJ-a v Jajcu, niti do FLRJ.
Prepričan sem, tovariši, da boste v svojih edinicah kot oficirji naše armade, kot voditelji nadaljevali izgrajevanje velikega dela, ki smo ga začeli v narodnoosvobodilni borbi. Danes, ko odhajate iz vašega vojaškega učilišča, verjamem, in tudi vsi naši narodi verujejo, da boste ostali budni, ker brez budnosti nihče ne more spremljati poteka političnih zuna-
držanjem v bodoče. Zaletele ni ravno najboljši.
Edinice ameriške vojske bodo v kratkem zapustile Gorico
Trst, 28. jun. Dopisnik Tanjug-a poroča:	Kakor poroča tržaška agencija
ATI, se v zadnjih dneh opaža, da se edinice ameriške vojske pripravljajo na odhod rz Gorice. Poročilo pravi, da se prebivalstvo sprašuje, zakaj odvažajo tudi pisarniško opremo in druge stvari, ki niso vojaškega izvora. Po mestu so sneli že skoraj vse telefonske žice in kable.
Prostori, ki jih zapušča ameriška vojska, so popolnoma opustošeni. ATI poudarja, da bodo potrebne ogromne vsote, da se ti prostori preurede v urade ali stanovanja. Do sedaj je v mestu izpraznjenih že več stavb.
Sporazum med FLRJ in češkoslovaško o zamenjavi otrok za letovanje
V sporazumu s češkoslovaškim miiii-stretvom za socialno skrbstvo je komite njih m notranjih dogodkov, še manj pa I socialnega skrbstva FLRJ dosegel spo-
braniti državo, interese in pravice svojega naroda.
Osebno in v imenu Prezidija vam čestitam k uspehu in vam želim mnogo, mnogo sreče, zdravja in uspeha pri vašem nadaljnjem delu in izvrševanju vaših velikih dolžnosti za dobro domovine, za mir, pravičen, trajen in demokratičen mir na svetu. Vem. da boste dali vse iz sebe, kar odlikuje Titove ljudske oficirje v Titovi demokratično-federativni Jugoslaviji.
Ta dan, ko sprejema prvi razred gojencev prvega pešadijskega vojaškega učilišča JA zaslužene diplome, ko odhajajo iz vojaškega Učilišča oficirji, odlikovani v borbah v narodnoosvobodilni vojni, bo ostal zgodovinski in bo dajal vsem bodočim razredom gojencev vzpodbudo pri službi svoji domovini, narodu, vrhovnemu komandantu maršalu Titu. Še enkrat vam čestitam k diplomi in vam želim obilo uspehov.«	(Tanjug.)
razum o zamenjavi otrok za letovanje Julija bo odšlo 200 slabotnih jugoslovanskih otrok padlih borcev na dvomesečno okrevanje v Krkonoše im Tat.ro. Julija in avgusta bo prebilo 400 češkoslovaških otrok letni odmor na Jadranu v Cri-kvenici.
Končana je repatriacija italijanskih vojnih ujetnikov iz Jugoslavije
Beograd 28. junija. Ministrstvo za notranje zadeve FLRJ je izdalo tole sporočilo:
»27. junija ob treh je odšel iz Splita v Ankono e parnikom »Kosmaj« transport italijanskih vojnih ujetnikov, vojakov, podoficirjev i,n oficirjev, skupno 849 oseb. Z dosedanjimi transporti je bila zaključena repatriacija italijanskih vojnih ujetnikov iz FLRJ.«
Ravnateljstvo tovarne cementa v Anhovem je hotelo odpeljati 20%» modelov za vodovodne cevi
Trst, 28. junija. Dopisnik Tanjug-a poroča: Ravnateljstvo tovarne cementa v Anhovem pri Kanalu v Soški dolini je pred dnevi hotelo odpeljati 20% modelov za vodovodne cevi. Ravnatelj družbe je skušal na vsak način prepričati delavce, da bi to dovolili, delavci pa so se temu uprli in niso pustili odpeljati dragocenega materiala.
Skupina tržaških fašistov je napadla slovenskega profesorja
Trst, 28. junija. Dopisnik Tanjug-a poroča: V četrtek zvečer je skupina italijanskih fašistov ponovno napadla ljudi, ki so govorili slovenski. V bližini ulice XX. septembra so fašisti izsledili slovenskega profesorja in ga na trgu Sv. Ivana napadli in pretepli. Skupina meščanov je rešila slovenskega profesorja iz rok'fašistov.
Najnovejši rezultati državnega armadnega prvenstva v lahki atletiki
V soboto, 28. junija, so bili doseženi naslednji rezultati: Balkanska štafeta: 1. garnizija Ljubljana 3:42,6; 2. garnizija Logatec 3:43,3; 3. garnizija Reka 3:51,0; 400 m: 1. Ožegovič Stjepan, Reka 53,6; 2. Rem dr. Alfred, Ljubljana 54,5; 3. Štok las Ernest, Kranj 55,6; skok v daljino z mesta: 1. Bajič Savo, Trst 2,75 m; 2. Živkovič Emil, Kranj 2,71 m; 3. Spasojevič Mladen, Pazin 2,65 m; 110 m zapreke: 1. Glavač Josip, Radovljica 18,1; 2. Šimunič Mato, Reka 20,4; 3. Dolar Stanko, Maribor 20,8; skok s palico; 1. Havel Tomislav, Radovljica 2,60 m, 2. Hri-zim Sahin, Radovljica 2,30 m, 3. Majok Boris, Ptuj 2,30 m; troskok: 1. Stanejčič Branco, Postojna ll,190m; 2, Grnac Rudolf, Radovljica 11,50; 3. Germanovič Mile, Postojna 11,46 m; tek 5000 m: 1. Pšenič-njak Drago, Reka 16:41,2; 2. Kalc Milan, Pazin 16:42,3; 3. Ačimov Slavko, Ljubljana 16:44,2; met diska: 1 Matijič Vid, Reka 32,39 m; 2. Miletič Ivan, Reka 32,18 m; 3. Madonič Milan, Logatec 32.15 m; 200 m (finale); 1. Erak Ante, Reka 24,6; 2. Jereb Franc, Logatec 24,7; 3. Štoki as Ernest, Kranj 24,8; štafeta 4X 100 m (finale); 1. garnizija Postojna 49,2; 2. garnizija Idrija 49,3; garnizija Kranj 50,4; tek 800 m: 1. Rem dr. Alfred 2:10,2; 2. Mujčin Hasan, Logatec 2:10,8; 3. Ožegovič Stjepan, Reka 2:12,0; desetoboj: 1 Zagorec Alojz, Idrija 4576 točk; Milano vič Mito, Postojna 4293 točk; 3, Šubel
Tržaški zapiski
Čolnič lire in brodolomci v nevarnih vodah tržaškega gospodarsko-linančnega stanja.
»Prepričan sem, da bo Varnostni svet, ki ceni mornarske sposobnosti Italijanov in jih smatra za izkušene krmarje, dovolil, da bo čolnič lire še dolgo plul po nevarnih vodah tržaškega gospodarsko finančnega stanja,« je v uvodniku »Giornale di Trieste« dne 11. junija zapisal finančni izvedenec lista gospod Bruno Cadalbert. Članek, pisan v visoko patetičnih besedah, ki ga preveva naravnost otroška naivnost, je vzbudil val polemike v tržaškem tisku.
Časopisi strank bivšega CLN-a, ki se samozvano nazivajo italijanske stranke, so se z vso zaletavostjo obregnili ob’ »Primorski dnevnik« in »II Lavoratore«, ki sta s stvarnimi argumenti dokazala] da je v interesu sanacije tržaškega gospodarstva nujno, — kakor hitro bo to le možno — v skladu z določbami tržaškega statuta — vzpostaviti na Svobodnem tržaškem ozemlju novo in samostojno valuto.
Da je tržaško gospodarstvo nujno odvisno od svojega naravnega zaledja, je že znana stvar. Branilci »italijan-stva« Trsta so skušali to resnico izpodbiti z vsemi možnimi sredstvi. Res pa je zgolj to, da je danes tržaško gospodarstvo v marsičem še odvisno od italijanskega gospodarskega stanja, ker je z njim povezano z valutnim sistemom.
Valovi, ki pretresajo italijanske finance in gospodarstvo, prav zaTadi tega nujno butajo ob tržaško gospodarstvo. Ne kaže nam delati analiz današnjega finančno - gospodarskega stanja v Italiji, toda navedli bomo vendarle naslednje dokaj zgovorne podatke:
Denarni obtok v Italiji, ki je 1.1939 znašal 24.4 milijarde, se je konec lanskega leta povečal na 500 milijard. Kupna moč lire se je za 38krat zmanjšala v primeri s predvojno. Po De Gasparijevem poročilu se je finančno leto
1946-47 konec aprila zaključilo s primanjkljajem 610 milijard lir. V letu
1947-48 je treba računati še vedno s primanjkljajem 313 milijard in plačilna bilanca bo po De Gasperijevi izjavi v drugem polletju pasivna za 350 milijonov dolarjev.
»La Voce libera« zato zaman tolaži Tržačane s posoiilom 4 milijard 815 milijonov lir, ki so jih od italijanske vlade sprejele Združene jadranske ladjedelnice. Zaman piše, da se ta denar izpre-minja v plače, ki jih nosijo delavci domov ob sobotah in uradniki na koncu meseca. S tem denarjem si moreš namreč nabaviti kaj malo »vsakdanjega kruha«.
Valovi inflacije premetavajo »čolnič lire« kljub »krmarskim sposobnostim« tistih Italijanov, ki ga skušajo pripeti za ameriško ladjo dolarja. Zato je čolnič lire danes bolj podoben orehovi lupini, ki jo krmarijo finančni magnati v nevarnih vodah, polnih vrtincev »Trumanove doktrine«.
Razburkani valovi finančno-gospodar-skega stanja v Italiji ne prizanašajo ogromni večini tržaških delavcev in nameščencev, katerih plače s polževo brzi-no drve za stalno naraščajočimi cenami. Zato Iržačani ne zaupajo dosti tistim ameriškim zdravnikom, ki se posvetujejo v predsobi »težkega bolnika«
italijanske lire — kakor jo je sam označil človek Združenih držav Amerike, gospod De Gasperi.
Komisija finančnih strokovnjakov štiirih velesil je za rešitev valutnega vprašanja v Trstu nasvetovala najprej ustanovitev lastne emisijske banke, nato zagotovitev potrebne rezerve v zlatu in devizah in po potrebi najem posojila pri državah tržaškega zaledja ali pri organizaciji Združenih narodov; razen tega pa uravnovešen je državnega proračuna in državne plačilne bilance. Do izvedbe teh ukrepov naj bi ostala začasno v prometu italijanska lira. To Tržačani dobro vedo in zato nočejo imeti italijanske lire niti en dan več v žepu, kot je to potrebno.
Branilci »ilalijanstva« Trsta, ki se nočejo sprijazniti s stvarnostjo Svobod-
»«. raiu,	rosiojna	ozoj toCk; J, Subel	nega tržaškeen ozemlia	.
40o"m-	4I01,‘?žki,	4S<	trubadurskimi slavospevi	italijanski	lte!
4°° m:	L	garnizon	Idn,a 3:52,0; 2. gar-	ne morejo pridobivati simpatij niti	ti
stih svojih pristašev, ki	za njihove lire
nizon Logatec 3:52,1; 3. Ljubljana 3:53,0; met kopja: 1. Lane Stanko, Pazin 47,07 m; 2. Matijič Vid, Reka 44,11 m; 3. Ga-ler Stipo, Postojna 42,35 m.
v pri za rja jo po mestu šovinistične izpa-de. Kajti vrednost le lire je z dneva v dan manjša.
EViDElKCA — VAZEN FAKTOR V IZPOLNJEVANJU
PETLETNEGA PLANA
Pomen evidence
Borba za vsakodnevno doseganje plana zahteva, da podjetja vodijo natančno in vsestransko evidenco in statistiko. Brez dobro organizirane evidence im statistike podjetja ne morejo uspešno izvajati plana, ker le evidenca lahko vsak čas pokaže stanje produkcije in odkriva vzroke neizvajanja plana ter služi za odpravljanje napak.
Za izpolnjevanje plana so vsa naša podjetja razdelila svoj proizvodni plan na mesece, dekade in dneve. Tako dobljene dnevne plane pa morajo nadzirati z evidenco, ki jim daje jasno sliko, v koliko je plan dosežen ali ni dosežen ali je prekoračen. Doseganje plana pa se najlaže kontrolira z grafičnim prikazovanjem. Grafikoni dajejo vpogled pri izvajanju plana, pokažejo, kje je treba odstraniti napake, ki zavirajo izpolnitev plana. Če bo vodja oddelka izdal ukrepe za odstranitev napak, pa bo spet iz grafikoma razvidno, če se ukrepi izvajajo in kakšen učinek imajo.
Da pa bi zlasti delavci vedeli, kako napreduje njihovo delo, morajo biti grafikoni izobešeni na mestih, kjer hodijo na delo. Ti grafikoni jim bodo vzpodbuda za boljše delo in zdravo medsebojno tekmovanje.
Mariborska tekstilna tovarna ima vzorno evidenco
Važnosti vodenja evidence se zaveda Mariborska tekstilna tovarna, ki ima vzorno evidenco, ki jo še stalno izpopolnjuje in izboljšava.
V tem podjetju zbira obratna pisarna vsakodnevno podatke proizvodnje svojih obratnih oddelkov; te podatke preračuna v celokupno proizvodnjo in v odstotek dosežene proizvodnje. Obrat, ki izdela n. pr. za 10% blaga več, kot je po planu predvideno, ima to označeno s +10%; obrat, ki ta dan proizvodnje ni dosegel, z —5%, in obrat, ki ni delal, z —100%. — Te podatke kontrolira planski oddelek, pododdelek statistika, ki jih pošlje direktorju podjetja	I	Najboljše	tkalke,	ki
in jilh vrne posameznim obratom, ki	(	prehodne	zastavice,
izpopolnijo svoje grafikone produkcije.	j
Statistike vsega meseca (seštete in razdeljene s številom opravljenih delov-
nih dni (dajejo odstotek dosežene ali presežene proizvodnje. Tako pokaže statistika zadnjih treh mesecev, da je Mariborska tekstilna tovarna presegla plan: v marcu za 11%, v aprilu za 7% in v maju za 17%.
Produkcijski grafikoni so obešeni ob vhodu v obrate predilnice, tkalnice, su-kančarne in oplemenjevalnice.
Produkcijski grafikon tkalnice ima z rdečo črto zaznamovano 100%-mo ali plansko proizvodnjo. Druga, črna črta predstavlja obvezo delovnega kolektiva tovarne, da bo plan presegel. Krivulja na tabeli daje jasno sliko celokupne proizvodnje tega obrata. Krivulja se dviga in približuje črni črti — delovni obvezi.
Poleg te tabele visi ob vhodu v tkalnico tabela storilnosti, ki v številkah prikaže storilnost delovnih skupin obrata »Klot« im tkalnice »Svila«. Med obema obratoma se razvija huda borba za pivo mesto. »Klot«, ki je največji obrat, le za 0.4% ne dosega »Svile«, ki je doslej najboljši obrat v Mariborski tekstilni tovarni in ki se prav tako kot »Klot« v neprestanem tekmovanju bori za prvo mesto.
Poleg teh dveh grafikonov je še grafikon izostankov. To je seznam vseh, ki so v tkalnici zaposleni. Vsi, ki določenega dne ne pridejo na delo, dobijo v rubriki tega dne oznako, ki je rdeča, če je izostanek opravičen, in modra, če je izostanek neopravičen. Posebna oznaka pokaže, če je delavec — delavka na dopustu. — Te tabele vseh obratov so pokazale, da je v marcu izostalo 10.8%, v aprilu 2.9% in v maju 9.7% delavstva; od tega je v maju neopravičeno izostalo 0.5%. — V delovni obvezi mar-j šalu Titu se delovni kolektiv Maribor-| ske tekstilne tovarne obvezuje, da bo I izostanke zmanjšal za 2%.
Kolektiv »Hlačevine« ima poleg gor-i njih grafikonov še grafikon medscboj-I nega tekmovanja tkalk, iz katerega je I razvidno, koliko vsaka delavka v delovni izmeni napravi, in ob koncu me-; seca, koliko je mesečni plan presegla.
imajo na strojih imajo to zastavice označene tudi na grafikonu. Te grafikone bo tovarna uvedla tudi v ostalih obratih svojega podjetja.
Kolektiv »Hlačevine« pa ima grafikone tudi na vseh strojih. Tudi tu je 100%-na produkcija označena z rdečo črto, krivulja, ki je čiim višje, nad to črto, pa je dokaz delovnega napora in marljivosti tkalke. Če krivulja rdeče črte ne doseže, ima obratovodja dokaz, da so ali norme nepravilne ali so drugi objektivni razlogi, ki ne dopuščajo doseganja plana. Obratovodja in normir-ci se takoj z delavko posvetujejo, kaj morajo ukreniti, da bo tkalka pian dosegla. — V tem obratu je krivulja najvišja pri tkalkah Berčič Zofiji in Kramberger Tereziji, ki sta najboljši tkalki, ki dnevno prekoračujeta plan in rdeče zastavice ne dasta s svojega stroja.
Grafikoni na strojih pa imajo še posebno veliko prednost. Potreba po strokovno usposobljenem kadru v tkalski industriji je danes zelo velika; ta potreba pa bo z razvojem tekstilne industrije še naraščala. Zato posveča tovarna največjo pažujo vzgoji novega kadra; poleg vsakodnevnega pouka v obratih novinkam na sestankih razlaga delovni red podjetja, jih navaja k uporabljanju slovenskih izrazov pri delu in jim razlaga delovni proces. — Iz grafikonov na strojih pa najboljše zasleduje napredovanje novink, ki delajo na strojih, in razbere, kateri novinki mora več razlagati in jo bolj uvajati v delo, predvsem pa, katera se pri delu bolj izkaže.
Po stenah obratnih pisarn visijo končno še grafikoni mesečne produkcije, kjer je s stolpci prikazan mesečni dvig ali padec produkcije posameznega obrata in celotnega podjetja.
Delavstvo Mariborske tekstilne tovarne vsakodnevno zasleduje črte in številke na grafikonih, se veseli uspehov svoje delovne skupine ali obrate, poveča svoje napore, če krivulja na grafikonih pada. Na tabeli izostankov noče biti označeno z modrim znakom, zato je neopravičenih izostankov vedno manj. Tekmovanje med obrati se vse bolj razvija in s tem veča odstotek preseganja proizvodnje. Vse to pa je velika zasluga dobre, pregledne in vsestranske evidence, ki jo Mariborska tekstilna tovarna vsakodnevno izpopolnjuje.
Deiovpe skupine naših izseljencev v Kanad , ki se vračaio v domovino
V drugi polovioi 1916 so izročili kanadski •Jugoslovani vladi FLRJ po svoji delegaciji memorandum s predlogi za povratek v domovino nekoliko tisoč izseljencev iz Kanado. Pisali so naši vladi, da jih zelo skrbi velika ekonomska nesigurnost, kateri so izpostavljeni izseljenci v Kanadi, in da je sedaj, ko 60 se v domovini razmere popolnoma spremenile v korist delovnega ljudstva, zavladalo med njimi veliko navdušenje za povratek v novo, Titovo Jugoslavijo. Pobuditelj tega memoranduma je bil Svet kanadskih Slovencev, ki so ga ustanovili med vojno in ima v svojih vrstah vse, kar je naprednega med našimi ljudmi v Kanadi. Svet je v avgustu 1946 sprejel na svoji seji predlog, da se tisti, ki se žele vrniti, formiralo v delovne skupine po svojih strokah, da bi tako povratek in delo v domovini potekala čimbolj organizirano. Že prej pa je Svet vprašanje povratka postavil takole; Kdor se želi vrniti, se mora globoko zavedati, da se vrača v deželo, ki jo je vojna silno porušila. V ta namen bi bilo najbolje organizirati delovne skupine po strokah; gradbena, kovinsko-rudarska, poljedelska, ribiška, gozdarska in kamnoseška, sestavljene iz kvalificiranih moči. Poleg teh bi se organizirale tudi manjše obrtniške in tehnične skupine. Po skupnem povratku bi skupine tudi dalje delale skupaj. Vsi ti sklepi, ki so jih napravili rojaki v Kanadi, so bili sprejeti v soglasju z našo vlado.
V te skupine 6e je vpisalo več sto kvalificiranih delavcev poleg svojih družinskih članov.
Ker 60 za naše gospodarstvo največjega pomena v tem trenutku stroji, orodje in druge industrijske naprave, so se delovne skupine odločile, da si jih nabavijo in pripeljejo s seboj. Vsak član delovnih skupin Je moral v ta namen vložiti neko vsoto, ki ni bila manjša od 500 dolarjev. Za vsoto denarja, s katero bo stroje in orodje kupila skupina, ki bo delala v državnem sektorju, bi jamčila naša država, v skupini na zadružni podlagi pa bi stroji in orodje ostali njena, t. j. zadružna lastnina. Ko so bile izdane smernice za tak organiziran povratek, ki je omogočal povratnikom, da se čimprej vključijo v naše plansko gospodarstvo, so začeli po vseh krajih ustanavljati lokalne odbore, ki so se povezovali med seboj.
Gradbena skupina, ki je za našo državo danes zelo važna, šteje 92 kvalificiranih: zidarjev, kamnosekov, tesarjev, mizarjev im nekaj pomožnih nekvalificiranih delavcev. S fondom 80.000 dolarjev, ki je določen za nakup strojev, nabavljajo med drugim mešalke za cement, dvigala, kompresorje, črpalke, pribor za umetno sušenje lesa, brušenje orodja, nožev in drugo. Ustanoviti hočejo moderno mizarsko delavnico za proizvajanje standardnih izdelkov, ki prištedi mnogo časa in materiala. Naši izseljenci hočejo, da bi njihova mizarska delavnica izdelala vsak dan 200 vrat in 400 oken.
Med zidarskimi stroji si hočejo nabaviti tudi stroj za izdelavo betonskih blokov, ki silno pospešujejo graditev. Ti bloki so v sredi vertikalno votli, kar nudi dobro izolacijo im preprečuje notranjo znojitev eten. Iz blokov sestavljeno štirisobno stanovanje lahko postavijo štirje zidarji v enem dnevu. Tudi stroj izdela v enem dnevu prav toliko blokov.
Gradbena skupina se je združila pod vodstvom upravno-tehničnega odbora 6 predsednikom in dvema tajnikoma (tehničnim in organizacijskim). Skupina je sicer izjavila, da bi rada vodila sama vsako prevzeto delo, toda če bi njen način ali plan ne ustrezal potrebam in razmeram naše republike, bo delala po navodilih merodajnih organov in staviJa sebe in 6troje njim na razpolago.
Ribolovska skupina šteje 48 članov, od teh je sedem specializiranih za ribolov na modernih ribiških ladjah, trije so inženirji, ostali pomožni ribiči. Dva med njimi sta obljubila dati skupini na razpolago svoji dve ladji. Poleg tega si skupina hoče nabaviti dva Dieselova motorja, mnogo specialnih ribiških mrež in drugih naprav za ribolov.
Za poljedelsko skupino je naša vlada
preskrbela v Vojvodini brezplačno zemljo v obsegu 32.000 oralov, od katere pa 12.000 oralov potrebuje melioracij. Brez družinskih članov šteje skupina 23 oseb, ki se hočejo vrniti s traktorji, kosiUcami, plugi in mnogimi drugimi poljedelskimi stroji.
Kamnoseška skupina si hoče nabaviti stroje za vrtanje, buldožerje, mline za drobljenje kamna, kompresorje itd.
Gozdna skupina šteje 56 članov. Mnogi med njimi so vložili v fond za nabavo strojev 1000—2000 dolarjev. Skupina je izjavila, da hoče po povratku delati v državnem sektorju, tam, kjer bodo naše oblasti določile.
Naši kanadski izseljenci, ki so ves ča6 vojne bili v prvih vrstah za pomoč narodom v domovini, ki so na poziv Sveta sklenili od dneva odhoda iz Kanade vztrajati v prvih vrstah 6tavkujočih straž in na čelu demonstracij, zahtevajoč kruh, zaposlitev in svobodo, dokazujejo s svojim organiziranim povratkom v domovino, da bodo tudi doma v prvih vrstah graditeljev naše države.	L.	A.
Občna zbor slovenskih knjižen n kov
Slovenski književniki so imeli 24. junija svoj prvi redni občni zbor, odkar je bilo društvo reorganizirano po smernicah, ki jih je izdelal kongres jugoslovanskih književnikov v Beogradu. Občnega zbora so se člani udeležili skoraj polnoštevilno, V svoji sredi so pozdravili glavnega sekretarja Zveze književnikov Jugoslavije pesnika Čedomira Minderoviča. Po poročilih odbornikov in diskusiji so člani izvolili nov odbor, v katerem je predsednik Miško Kranjec, podpredsednik France Bevk, tajnik I. Janez Logar, tajnik II. Milan Šega, blagajnik France Vodnik, gospodar Jože Pahor, odborniki pa
Ludvik Mrzel, Prežihov Voranc, Ferdo Godina, Bogomir Magajna, Ivan Potrč in Jože Udovič. V nadzorstvo so bili izvoljeni: Matej Bor, Lino Legiša in Cene Vipotnik; v častno razsodišče pa Igo Gruden, Lojz Kraigher in Stanko Cajn-kar.
Na predlog tov. Kumbatoviča je občni zbor soglasno sklenil, naj novo izvoljeni odbor pošlje pozdravne brzojavke maršalu Titu, predsedniku vlade LRS tov. Marinku in ministru prosvete tov. Lidiji Šentjurc z izjavo, da se književniki priključujejo izvajanju 5lctnega plana in bodo po svojih močeh sodelovali v njem.
OBISK SOVJETSKE SINDIKALNE DELEGACIJE V MARIBORU
Na gradilišču hidrocentrale Mariborski otok so zastopnike sovjetskih sindikatov pozdravili člani sindikalne podružnice hidrocentrale in zastopniki Gradisa.
B rohratsha igra
z okrožnicami
2e lansko leto je Kontrolna komisija pri pregledu krajevnih ljudskih odborov ugotovila, da pošiljajo nekateri oblastveni organi podrejenim organom dolgovezne, nerazumljive okrožnice, ki jih funkcionarji ne razumejo, večkrat pa pošiljajo različne direktive kar po več linijah hkrati. Da taka pomanjkljiva koordinacija dela nujno vodi v birokracijo, ni treba poudarjati. Kontrolna komisija je takrat opozorila na to napako vse oblastvene organe, vendar 60 kljub temu še vedno primeri, ko nekatere ustanove 6 takšnimi slabo razumljivimi Okrožnicami in direktivami zavirajo delo podrejenih organov. Takšen tipičen primer je okrožnica, ki jo je 22. maja poslal načrtni oddelek ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo LRS okrajnim gospodarskim odsekom.
Zvezno ministrstvo za trgovino in preskrbo je poslalo 14. maja ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo LRS okrožnico o klasifikaciji drv, isto okrožnico pa tudi zveznemu ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo. Do tu bi bila zadeva v redu, čeprav jo bila že ta okrožnica pisana v nerazumljivem 6logu. Sedaj pa se je pričela kača birokratskega poslovanja. Oddelek za gospodarjenje z gozdovi zveznega ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo je smatral za svojo dolžnost, da izda svojim podrejenim organom tudi enako okrožnico. V ta namen je opremil slabo razumljivo okrožnico zveznega ministrstva za trgovino in preskrbo s svojim uradnim naslovom, sledil je dobeseden tekst, nov je bil le pristavek; »...dostavlja se prepis rešenja zaradi saobraznog postupka...« Ta dokument birokratskega poslovanja, ki ga je podpisal vršilec dolžnosti načelnika oddelka za gospodarjenje z gozdovi dr. Pipan, je nato zvezno ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo poslalo republikanskim resornim ministrstvom.
Tako je ista okrožnica prispela po dveh linijah ha ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo LRS. Tu pa 60 očividno mislili, da morajo nadaljevati z birokratskimi tradicijami, ki jih je tako »vzorno« nakazal oddelek za gospodarjenje z gozdovi. Načrtni oddelek ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo LRS, ki je dobil to okrožnico v reševanje, je moral o vsebini obvestiti gospodarske odseke okrajnih ljudskih odborov, Upravo gozdnih gospodarstev, Zvezo lesnih zadrug in vsako od teh ustanov še posebej opozoriti na dolžnosti in naloge, ki jih bodo s tem imeli. Namesto da bi bil vsebino okrožnice obrazložil v kratkih stavkih, je sestavil novo »generalno« okrožnico. Najprej je dobesedno prepisal okrožnico Zveznega ministrstva za trgovino in preskrbo, nato okrožnico Oddelka za gospodarjenje z gozdovi, ki je bila popolnoma enaka prvi,
Socialni fond 0F za mladin. vzgojne ustanove
Uprava SF OF pri Izvršnem odboru OF je z večjim zneskom omogočila nabavo nove opreme pohištva in posteljnine mladinskim vzgojnim domovom na Primorskem in to za:
otroški in mladinski dom v St. Petru na Krasu,
otroški in mladinski dom v Tolminu,
srednješolske domove v Ajdovščini, Cerknem, Idriji, Ilirski Bistrici^ Kozini-Herpelju. Postojni, Tolminu (za učiteljišč-nike) in Tolminu (za gimnazijce),
ustanovitev prvih domov »Igre in dela« na Primorskem v Idriji in Št. Petru na Krasu.
Denarna podpora za le domove v znesku 600.000 din (šest sto tisoč) je bila nakazama ministrstvu za prosveto LRS.
Uprava SF OF pri IOOF kaze vso skrb tudi za naše vzgojne mladinske ustanove. V ta namen je že podprla z zneskom 599.278.40 din mladinske vzgojne domove v LRS. Z novo podporo od 600.000 din pa je pokazala vse razumevanje tudi za naše mladinske vzgojne ustanove na Primorskem, ki so doslej nezadostno opremljene.
V Ljubljani 25. junija 1947.
Uprava SF OF pri 100F.
NOVO LETNO GLEDALIŠČE V LJUBLJANI
Pogled na Pogačarjev trg v Ljubljani, ki je preurejen v letno gledališče. V teh dneh se ob večerih do zadnjega kotička napolni z ljudmi, Vi napeto poslušaio opere »Rusalka«, »Mati Jugovičev«, »Veronika Leseniška«, »Miklova Zala« in »Prodana nevesta«.
samo da je bil na njej pristavek: »...Dostavlja 6e prepis... itd.« in da je bil nad to okrožnico drug uraden naslov. Ti dve okrožnici zveznih ministrstev načrtni oddelek ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo niti ni prestavil v slovenščino, čeprav imajo vsi oblastveni organi nalog, da to store. Odgovorni ljudje tega oddelka se seveda niti niso vprašali, če bodo podrejeni organi vsebino te okrožnice 6ploh razumeli. Na drugo stran pa so, da je bila slika birokratskega poslovanja popolna, dali še svoj pristavek: »Vsem izvršnim OLO — gospodarskim odsekom; Upravi gozdnih gospodarstev, tu; Zvezi lesnih zadrug, Ljubljana; Oddelku IV., tu; ...v vednost in postopek...« To umetnino birokratskega poslovanja je podpisal v zastopstvu načelnika načrtnega oddelka inž. Štirne c Jože, šef odseka za načrtovanje gozdne proizvodnje.
Tako obsega okrožnica poldrugo stran, njena stvarna vsebina pa je šest vretic, vse ostalo pa so »glave« dopisov in dobesedna prepisa .okrožnic. Vsa vsebina okrožnice bi se dala povedati, in to bolj razumljivo, v nekoliko stavkih. 2e celotna okrožnica sama je birokratski postopek, ki mu je težko najti primere. Za birokratsko poslovanje tega oddelka pa je tudi značilno, da je pošiljal okrožnico celo ostalim oddelkom istega ministrstva, kar dokazuje naslov, »...Oddelku IV., tu...«, čeprav so ti oddelki oddaljeni le nekoliko vrat drug od drugega.
Ta dokument »vzornega birokratizira-nja« je načrtni oddelek ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo LRS poslal okrajnim ljudskim odborom. Nič čudnega, če okraji niso vedeli, kaj bi z okrožnico, ker je niso razumeli. Okraj Ljubljana okolica je n. pr. najprej skušal rešiti okrožnico v tajništvu. Tu je niso razumeli in so jo poslali gospodarskemu odseku. Člani tega odseka 60 razmišljali, kaj hoče okrožnica povedati, in ker so bili trenutno brez gozdarskega referenta, ki bd morda okrožnico le razumel, so jo za nekaj časa »odložili«. Podobno je bilo na okraju Kranj. Tu jo je najbrž dobil v roke uslužbenec, ki 6i prav tako ni znal raztolmačiti njene vsebine in jo je kratko in malo vložil v mapo, kjer je ležala skoraj mesec dni. Okrajni ljudski odbor Kamnik pa je to okrožnico poslal Kontrolni komisiji ter tako pomagal razkriti ta skrajno birokratski postopek.
Zdaj pomislimo le, koliko nepotrebnega dela so povzročili nepoboljšljivi birokrati e svojo okrožnico. Najprej so sami tratili čas in material s pisanjem dolgovezne okrožnice, ko bi lahko v kratkih stavkih vse in bolj razumljivo povedali. Okrajni ljudski odbori so prav tako morali razmišljati, kaj prav za prav hoče okrožnica. Kakor v primeru okraja Ljubljana okolica je verjetno romala tudi drugje ta okrožnica iz oddelka v oddelek in so povsod uslužbenci pri tem izgubili nekaj dragocenega časa. In končno — ko so jo po večjem ali manjšem trudu le razumeli — so videli, da je ta birokratski postopek le zato, da so okrajni ljudski odbori zvedeli, kar je dejansko namenjeno upravi gozdnih gospodarstev.
Vsega obsojanja vredno je že pošiljanje i6te direktive po dveh linijah hkrati ter postopek oddelka za gospodarjenje z gozdovi zveznega ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo, še bolj pa to, da na načrtnem oddelku ministrstva za gozdar-! stvo LRS tega birokratskega postopka niso I spregledali, temveč so ga celo v še bolj zbirokratizirani obliki poslali svojim podrejenim organom. Ta okrožnica je popolna slika ljudi načrtnega oddelka, ki skušajo z izgovori o prezaposlenosti najti opravičilo za svoje neodgovorno poslovanje. Za to birokratsko potezo načrtnega oddelka pa je tudi soodgovoren Oddelek za zakonodajo in organizacijo državne uprave pri Predsedstvu vlade LRS, kateremu je poslal načrtni oddelek to okrožnico v pregled. Nameščenec tega oddelka, ki je dobil to okrožnico v pregled, io je, namesto da bi jo bil energično zavrnil, le bežno preletel in ni videl vsega obsojanja vrednega birokratizma.
Okrožnica načrtnega oddelka ministrstva za gozdarstvo je tako spričevalo nepoboljšljivih birokratov, ki vidijo pred seboj le, kako sebi olajšati delo, a pri tem ne pomislijo, da je takšno postopanje tatvina časa in materiala in da se za tako malomarnostjo lahko skriva tudi spretno zakamuflirano 6aboteretvo.
Državna gospodarska podietia lokalnega pomena
Splošna načela za kategorizacijo o Straških, dobičku In o skladih vodstva
Za uspešno in pravilno poslovanje državnih gospodarskih podjetij je bilo treba določiti jasne smernice. V ta namen je zvezna vlada izdala »uredbo o splošnih načelih za kategorizacijo, o stroških, dobičku, razdelitvi dobička in o skladih vodstva državnih gospodarskih podjetij lokalnega pomena.« Uredba vsebuje vse okvirne določbe, medtem ko bodo podrobne posebne prepise izdale vlade ljudskih republik.
Predvsem je določeno, da so lahko načelno državna gospodarska podjetja lokalnega pomena tista, ki spadajo v naslednje kategorije: proizvajalna; obrtna in storitvena; trgovska; gostinska; gradbena; kmetijska; kreditna (mestne ali krajevne ljudske hranilnice;) komunalna in podjetja za upravo stanovanjskih poslopij. Vendar ljudski odbori lahko ustanovijo tudi druga državna gospodarska podjetja lokalnega pomena, ki jih ni mogoče uvrstiti v naštete kategorije.
Državna podjetja lokalnega pomena morajo poslovati po načelih gospodarskega računa, kar pride do izraza v tem, da so pravne osebe z operativno samostojnostjo in gospodarsko iniciativo. Gmotno so zainteresirana, da se uspešno izpolnjuje proizvodni načrt. Podjetja poslujejo na podlagi pogodb, sklenjenih v smislu gospodarskega načrta. Osnovna in obratna sredstva samostojno opravljajo in imajo svojo samostojno bilanco.
Predpisi te uredbe o strukturi stroškov, akumulaciji, cenah in tarifi, razdelitvi dobička ter o skladu vodstva ne veljajo za trgovska, gostinska, gradbena, kmetijska in kreditna podjetja lokalnega pomena. Za ta državna podjetja so veljavni predpisi uredb, ki veljajo za podjetja splošnega državnega in republiškega pomena. Veljavne pa so te določbe za proizvajalna, obrtniško-storitvena in
komunalna podjetja ttr za podjetja, ki opravljajo stanovanjska poslopja. Med proizvajalna podjetja spadajo razen industrijskih in rudarskih tudi državna obrtna podjetja lokalnega pomena, ki so s posebno odločbo pristojnega ljudskega odoora proglašena kot komunalna In ki služijo potrebam posameznih krajev. Podjetja za upravo stanovanjskih poslopij so tista, ki gradijo in upravljajo državna stanovanjska poslopja; izvzeta so pa tista poslopja, ki jih gradijo državna gospodarska podjetja ali ustanove za svoje uslužbence.
Struktura stroškov posameznih kategorij državnih gospodarskih podjetij, ki so zanje veljavni ti predpisi se odredi tako, da se izločijo produktivni stroški od neproduktivnih. Predpise o tej strukturi pa izdajo vlade ljudskih republik. Nadalje predpišejo postopek o izračunavanju povprečnih proizvodnih stroškov za državna proizvajalna, obrtna in komunalna podjetja lokalnega pomena. Tudi temeljna načela za določitev amortizacijskih odpisov in stopenj za državna obrtna in komunalna podjetja in za določitev amortizacijskih odpisov za poslopja, ki jih opravljajo državna podjetja, izdajo prav tako vlade ljudskih republik, in sicer, kakor jih predpišejo republiški finančni ministri po predlogu republiških načrtnih komisij ter v sporazumu s finančnim ministrom FLRJ.
Državna gospodarska podjetja lokalnega pomena imajo lahko načrtni in nad-načrtni dobiček. Po pravilu je načrtni dobiček proizvajalnih in obrtnih podjetij večji kakor dobiček komunalnih in podjetij za upravo stanovanjskih poslopij. Tudi postopek za določitev načrtnega dobička in splošno stopnjo predpišejo vlade ljudskih republik. Posebno pomembno je, da sme zvezni finančni minister na
predlog vlade ljudske republike zmanjšati stopnjo prometnega davka celo na polovico, in sicer na predmete, ki jih izdelujejo državna proizvajalna in obrtna podjetja lokalnega pomena, če so za te predmete določene enotne cene za vso državo ali za posamezno ljudsko republiko. V takšnem primeru določi republiška načrtna komisija za ustrezni predmet povprečne proizvodne stroške. Razlika med enotno ceno in ceno, ki jo bo določila republiška načrtna komisija gre v korist proračuna ljudskega odbora.
Za določene storitve in izdelke predpiše tarifo minister za komunalne zadeve. Ljudski odbori, ki opravljajo podjetja, katerih individualni stroški so nižji od stroškov, ki so osnova tarife, smejo samostojno znižati tarifo, in sicer za znesek ekstra dobička podjetja. Prav tako pa smejo ljudski odbori tudi zvišati tarifo pri podjetjih, ki imajo višje individualne stroške, vendar z dovoljenjem republiške vlade.
Vlade ljudskih republik odredijo načela za razdelitev dobička, določijo koliko dobička sme uporabljati podjetje prosto v skladu s 4. členom uredbe za razdelitev dobička rudarskih in industrijskih podjetij. Določijo tudi, koliko dobička mora podjetje plačati v proračun organa, ki opravlja podjetje, in kako se razdeli ostanek dobička. Vlade ljudskih republik izdajo za posamezne kategorije o državnih gospodarskih podjetij lokalnega pomena določbe o skladu vodstva. Iz skladov vodstva vseh državnih gospodarskih podjetij lokalnega pomena se ustanovi osrednji sklad pri ljudskem odboru. Iz tega sklada bodo izplačevali nagrade voditeljem podjetij.
Kakor rečeno so določbe te uredbe okvirne in vlade ljudskih republik bodo izdale še podrobnejše predpise.
Sporočilo o popustih med letnim dopustom
za člane ESJ
V zvezi z uporabo naredbe zvezne vlade 4 St. 1661, objavljene v »Službenem listu FLRJ« St. 48/47 o popustih pri vožnji, pensionu in zdraviliških taksah za člane ESJ med letnim dopustom je dal Centralni odbor ESJ sporočilo, v katerem je rečeno;
L Objave za izkoriščanje prednosti eo bile natiskane na enem* obrazcu za vso državo in dostavljene podružničnim upravam. Brez te objave ni mogoče izkoriščati prednosti.
2. Podružnice bodo objave izdajale svojim članom samo pri letnem dopustu in to samo enkrat v teku leta. V objavi je treba točno označiti kraj, kamor koristnik potuje, in mesto, preko katerega se vrši to potovanje.
3. V objavi je treba navesti ime in priimek člana sindikata, članov družine pa v odgovarjajočih rubrikah. Ugodnosti uživajo samo otroci pod 18 let starosti.
4. V primerih, ko je član sindikata oviran, da bi hkrati izkoristil letni odmor, bodo podružnice v objavi črtale besedo »skupaj«, tako da se jasno vidi, da člani družine potujejo ločeno.
Treba se je točno držati navodil, ki jih je dala generalna direkcija železnic: a) ista objava velja za ugodnosti pri vožnji na železnici, ladjah ter avtobusih v državni eksploataciji; b) relacija, na kateri potnik potuje, vključuje vsa omenjena prevozna sredstva, je navedena na objavi posebej za odhod in posebej za povratek; c) na podlagi objave ima potnik pravico, da za relacijo, ki je na objavi omenjena, kupi ugodnostno vozno karto enkrat pri odhodu in enkrat pri povratku; č) objava velja 30 dni od dneva izdaje. Ugodnostno vozno karto pri povratku je mogoče kupiti najpozneje zadnjega
dne veljavnosti objave; d) rok veljavnosti voznih listin i pri odhodu i pri povratku znaša pet dni, ki se pričenjajo z dnevom žigosanja vozne listine in objave za potovanje. V teh pet dni se računa tudi dan žigosanja; e) z voznimi listinami lahko potnik prekine potovanje i pri odhodu i pri povratku poljubno brez overovitve; f) prehod v višji razred ter vagon višje stopnje je dopuščen, tako da potnik plača razLiko med ugodno6t-nimi voznimi cenami; g) na zahtevo mora potnik dokazati svojo istovetnost z legitimacijo e fotografijo, ki jo je izdala ljudska oblast.
5. Koristniki Imajo pravico do popusta 25 % določene cene za stanovanje in hrano oziroma za cel pension v vseh državnih gostinskih podjetjih, v letoviščih, kopališčih in klimatskih mestih, vendar pa je pogoj, da člani sindikatov oziroma njihova ožja družina prebijejo najmanj pet dni v istem gostinskem podjetju.
6. Koristniki so oproščeni plačila takse za bivanje, ki se plačuje v korist proračuna krajevnih ljudskih odborov brez ozira za katere panoge in pod kakšnim naslovom se ta taksa plačuje. To velja za vse kraje, kjer 60 člani sindikatov na letnem dopustu.
7. Koristniki imajo 50 %ni popust od taks za bivanje v vseh kopališčih.
8. Podružnice bodo zaradi točnega pregleda o izdanih objavah vodile poseben 6eznam.
9. Koristniki morajo poleg objave imeti s seboj tudi osebne listine, izdane od ljudskih oblasti ter stalne potrošniške nakaznice ati potrdilo ljudskih oblasti, če v kraju stanovanja koristnika ni potrošniških kart.
KRATKE VESTI IZ VSE DR2AVE
OB ZAKLJUČKU »TEDNA PROMETA«
Naivainelša navodila vsem uporabnikom cest
Ukintev davka na dohodek od hranilnih vlog
Med gospodarskimi ukrepi, podvzeti-mi ob prehodu na petletni plan, je tudi ukinitev davka na dohodek od hranilnih vlog. Odlok o ukinitvi tega davka ima velik pomen za hranilce same kakor tudi za razvoj splošne ljudske štednje.
Da bi mogli bolje razumeti to gospodarsko mero in razloge, zaradi katerih je bila izdana, je treba vedeti, da ljudska štednja, oziroma vloge na hranilne knjižice stalno naraščajo. Stvariteljski patriotizem delovnega ljudstva se vedno bolj manifestira tudi z denarno štednjo, to je z ustvarjanjem denarne akumulacije za potrebe dviga narodnega gospodarstva. Vlagatelji z vsakim dnem bolj spoznavajo, da s štednjo in vlaganjem na hranilne knjižice koristijo sebi, istočasno pa pomagajo k ureditvi državnih financ in dvigu gospodarske moči svoje države.
Čeprav so državi neobhodno potrebni čim večji novi davčni dohodki, je bil ob priliki sprejetja nove uredbe o davkih popolnoma ukinjen davek, ki se je do tedaj plačeval od dohodka na hranilne vloge. Ljudske oblasti so se ozirale na ljudske težnje in potrebe. S tem predpisom je dana ljudstvu naše države še večja vzpodbuda za razumno štednjo ob najugodnejšem obrestovanju in jamstvih, kot jih doslej ni bilo. Država sama jamči vsakemu vlagatelju za njegovo imovino. Hranjenje denarja doma pa ni samo škodljivo za gospodarstvo in za vsakega posameznika, temveč tudi denar ni z ničimer zavarovan pred raznimi nevarnostmi.
Stanje hranilnih vlog se po kratkem mrtvilu v 1. 1945 stalno dviga tako v pogledu višine posameznih vlog, kakoT tudi s hitrim naraščanjem števila novih
vlagateljev. Tako se je stanje hranilnih vlog samč pri Narodni banki FLRJ, centrali v Ljubljani, dvignilo od septembra 1945 do maja 1947 od približno 240.000 din na približno 76,250.000 din, to je preko tristodvajsetkrat. Tudi povprečna višina vloge se je v istem času dvignila za preko devetkrat.
Statistka vlagateljev po poklicih kaže, da najbolj Sledijo državni uslužbenci, gospodinje, delavci, vojaki in dijaki, dočim kmetje, največ zaradi neobveščenosti, manj vlagajo denar v banko, temveč ga zadržujejo doma. Ta denar je za narodno gospodarstvo mrtev, nezavarovan pred tatvino, ognjem in drugimi nevarnostmi ter ne prinaša nika-kih obresti. S sedan jo organizacijo štednje je vsakemu omogočeno, da tudi v manjših krajih pri najbližji pošti lahko vlaga in dviga denar s hranilno knjižico Narodne banke.
Z vlaganjem denarja, kakor je razvidno iz zgornjega, ljudstvo ne koristi samo sebi, ampak tudi splošnosti, denarna štednja služi kot močna dopolnitev naporov naših delovnih množic za uspešno ustvaritev naše gospodarske petletke. Naše množične organizacije bi morale posvetiti vprašanju štednje največjo pozornost, jo med ljudstvom popularizirati in pri tem opozarjati na koristi, ki jo štednja prinaša posameznikom In celoti.	—šk—
Ureditev barskega pristanišča. 2e
dalj časa urejujejo to črnogorsko pristanišče in nedavno je bil končan nov zaščitni pomol, ki sega v morje 235 m. Pristanišče bo temeljito preurejeno, tako da bo njegova zmogljivost mnogo večja kakor doslej.
Stavbna dela v Skoplju. Letos bodo zgradili za nad 130 milijonov din stanovanjskih poslopij. 30 večjih hiš že gradijo. Razen tega je določeno 80 milijonov din za obnovo vasi in 11 makedonskih okrajev in za zgraditev povsem novih hiš v obnovljenih vaseh.
Graditev velike elektrarne pri Vranju. Ob reki Vlasini bodo zgradili veliko hi-drocentralo. V ta namen bo treba zgraditi 160 m dolg in 23 m visok jez. Izkopavanje temeljev za jez je na splošno že končano. Zvrtali so tudi 120 m dolg predor za dovod vode iz Vlasine. Ta elektrarna bo ena največjih v državi.
2etev v Istri v polnem razmahu. Do 22. junija to v Istri poželi že približno polovico pšenice. Žetev se je začela že sredi junija. Ponekod je bila končana že do 20. junija. Mlatiti bodo začeli v začetku julija.
Največjo opekarno na Balkanu gradijo v Blatuši, okraj Vrginmost. (Ob železnici med Vrginmostom in Topuskim). Ta opekarna bo dajala opeko Kordunu, Banji in deloma tudi Liki. Čeprav tovarna še ni dograjena, že obratuje. Do konca leta bo zgrajena druga krožna peč. V eni sami krožni peči bodo nažgali letno 6 do 7 milijonov kosov opeke.
Graditev železnice Kuršumlija—Priština. Zdaj že polagajo tračnice na tej pomembni progi, ki bo vezala Ljudsko republiko Makedonijo v najkrajši smeri z železniškim omrežjem ob Jadranskem morju. Hkrati bo ta proga imela zvezo z albansko mladinsko progo Drač—Elba-san. Graditev je zelo težavna, zlasti zaradi številnih predorov. Najdaljši je 1686 metrov dolg. Doslej je skopanega 88% celotne dolžine.
Pospeševanje rečnega ribištva. Sladkovodno ribištvo Donave, Save in Tise je bilo med vojno zelo prizadeto, ker ko okupatorji uničili skoraj ve« ribji zarod. Tudi v ribnikih, ki jih je mnogo v Vojvodini, eo okupatorji z eksplozivi uničili ribe. Razen tega je bilo med vojno uničenih tudi mnogo ribiških potrebščin. Za obnovo ribištva eo zdaj potrebni številni ukrepi in velika sredstva. Ribiške zadruge in posamezni ribiči so že precej dobro opremljeni e potrebščinami, treba je pa še predvsem pomnožiti ribe, zlasti v večjih rekah. Po petletnem planu je bilo določenih na področju LR Srbije v ta namen letos, da bodo spustili v Donavo, Savo in Tiso pol milijona mladic.
V tovarni motorjev v Rakovici so začeli izdelovati tudi lite avtomobilske dele. Da bi neredno pošiljanje polizdelkov iz tujine ne oviralo proizvodnje, so v tej tovarni napeli vse sile ter začeli izdelo-lovati pomembne polizdelke. V ta namen razširjajo tovarno. V novi livarni bodo izdelovali polizdelke, ki so potrebni za našo avtomobilsko industrijo. Dosedanji uspehi so zelo lepi.
Zgraditev gozdnih cest in železnic v I.R Srbiji. Letos bodo zgradili 60 km povsem novih gozdnih cest. Razen tega bodo obnovili 7 km gozdne železnice in zgradili 2 km nove proge. S temi deli bo omogočeno, da bodo gozdovi lahko j dali mnogo več lesa,
Letos se bo zdravilo v zdraviliščih 9962 invalidov. V letošnji počitniški sezoni eo rezervirani za invalide najboljši hoteli in vile v klimatskih zdraviliščih v Sloveniji. Tu bo prebilo počitnice 800 invalidov iz vseh ljudskih republik, in sicer v dveh skupinah po mesec dni. Največ Invalidov se bo zdravilo v zdraviliščih, kjer bodo imeli celotno oskrbo. Imeli bodo brezplačno vožnjo, stanovanje in dobro hrano in oproščeni bodo kopaliških taks. Država je odobrila za zdravljenje v zdraviliščih letos 19,521.500 din. Letos se bo zdravilo v zdraviliščih dvakrat več invalidov kakor lani, in sicer skupno 9962, V morskih kopališčih se bo krepilo 3000 invalidov, v srbekih zdraviliščih pa okrog 2400.
Prometne predpise, ki eo nastali i* potrebe in v namenu, da se ohrani ljudska imovima in preprečijo nepotrebne človeške žrtve, bi moral poznati vsak voznik, kolesar in pešec. Zato bomo podali najvažnejše predpise.
Temeljni zakon cestno-protnetnih predpisov je:
Vozi desno, prehitevaj levo. To velja tudi za hojo pešcev. Držite se vedno, zlasti pa v nepreglednih ovinkih, skrajne desne strani ce6te.
Prehitevati ne smete drugih voeil v naslednjih primerih:
1. na nepreglednih ovinkih, kjer vam pride lahko nenadoma nasproti drugo vozilo,
2. na križiščih, kjer pride istočasno z vami lahko kako vozilo z druge strani na križišče ali ker lahko zavije vozilo pred vami na levo,
3. pod vrhom klanca, kjer vas nasproti prihajajoči vozniki ne vidijo,
4. na mostovih, kjer obtežita most dve vozili na istem mestu,
5. če vam pride kako drugo vozilo nasproti. Vozilo, ki prihaja nasproti, Ima prednost, ker vozi po desni strani, medtem ko pride vozilo, ki prehiteva, na levo stran in zapira nasproti vozečemu pot,
6. če vozi pred vami z največjo dopustno brzino, ga ne sunete prehitevati, ker bi morala biti vaša brzina večja, kot je dopustna hitrost.
Prehitevati ne smeš drugih vozil tudi v ozkih in zelo prometnih ulicah, dalje povsod tam, kjer bi bilo prehitevanje nevarno ali bi s tem ovirali promet, ter kjer je znak za prepovedano prehitevanje.
Tramvaj je edino vozilo, ki se ga prehiteva po desni strani. Le v primeru, da so tračnice blizu desnega roba ceste, se ga lahko prehiteva po levi strani, če ne prihaja nasproti nobeno vozilo. Kadar tramvaj stoji, prehitevanje ni dovoljeno, razen na postajališčih, kjer je to določeno e specialnimi predpisa.
Pri prehitevanju dajaj toliko časa znak, dokler se ne umakne sprednje vozilo na skrajni desni rob ceste.
Ko zaviješ na levo, poglej naeaj In nakaži smer vožnje, če je le mogoče z roko, drugače s smerokazalcem. Ce vozilo ustaviš in izstopiš na levi strani, poglej nazaj, ker zadene prehitevajoče vozilo lahko v tvoja odprta vrata.
Vozilo smeš ustaviti le na desni strani ceste in na prostorih, ki 60 določeni za parkiranje.
Ustaviti ne smeš vozila:
na nepreglednih ovinkih, da ne trči drugo vozilo v tvoje,
na križiščih; dopustno je, da se ustaviš najmanj deset metrov pred ali za križiščem, če ni to prepovedano s specialnim znakom,
na mostovih, pod vrhom klanca, pred vbodi v velika dvorišča in garaže, na ceet-no-železniSkih in avtobusnih postajališčih,
v ozkih in zelo prometnih ulicah ter kjer je znak za prepovedano postajanje. Na vseh teh prostorih je postajanje nevarno.
Znak za prepovedano postajanje je: okrogli modri znak z rdečim robom in rdečo poševno črto.
Če zapustiš motorno vozilo, moraš ustaviti motor, zapreti bencin in pritegniti ročno zavoro. Ce si na klancu, je dobro, da podstaviš še kolesa in da vključiš prvo ali zvratno prestavo.
Ponoči mora biti vozilo spredaj razsvetljeno z malimi (postaj ališčnimi) lučmi, zadaj z evidenčno zaključno lučko, če ne stoji slučajno na dobro razsvetljenem prostoru.
Z malimi lučmi smeš voziti tudi po razsvetljenih cestah v mestu, po nerazsvetljenih pa z zasenčenimi. Izven mest in strnjenih vasi pa voai z žarometi, Te moraš zasenčiti, brž ko tl pride nasproti kako vozilo, vojaške formacije, sprevodi ali živina.
Spoznavno tablico mora ponoči razsvetljevati na zadnjem delu avtomobila bela lučka, Tablice morajo biti vedno čiste in čitljive. Nedopustno je voziti ponoči brez luči 1 Avtomobil ne sme vozili samo z eno lučjo, ker mora biti označena (z lučmi) njegova širina.
Ce je žaromet le na eni strani, mora biti na drugi strani vsaj mala luč.
Ce zagledaš na desni strani ceste tri-oglati znak s sliko lokomotive, zmanjšaj brzino. V daljavi od 150 do 250 metrov je nezavarovan železniški prelaz. Ko se mu približaš, ustavi in se prepričaj, če
je proga prosta.
Brž ko zagledaš trioglati znak s sliko ograje, prav tako zmanjšaj brzino. Bližaš so železniškim zapornicam. Ce eo zaporni«* odprte, vozi previdno naprej. V primeru pa, da je proga nepregledna, se ravnaj kot pred nezavarovanim železniškim prelazom.
V mestih in strnjenih vaseh je dopustna naj večja brzina: za motorno kolo največ 20 km, za osebne im tovorne avtomobile do 30 km na uro. Izven naselij pa za motorna kolesa in osebne avtomobile do 80 km, za vsa druga vozila pa 50 km na u ro.
Na križišče privozi s stranske ceste z največjo previdnostjo, ker imajo vozila na glavni cesti prednost križanja.
Na križiščih z enakovrednimi cestami pa ima prednost vozilo, ki prihaja e tvoje desne strani.
Na križišču ima prednost tisti, ki vozi naravnost, pred onim, ki zavije v drugo stran. Prednosti ne izsiljuj pod nobenim pogojem! Približaj se križišču previdno. Prometniku daj en signal s trobilom, če voziš naravnost, dva signala, če zaviješ na desno, tri na levo. Spremembo smeri nakažeš lahko tudi z roko ali e smerokazalcem.
Ce zaslišiš zategnjene (specialne) znake rešilnega ali gasilskega voza, se umakni na skrajno desno stran ceste, po potrebi tudi ustavi, ker imajo ta vozila prednost.
Kolesarji! Vozite skrajno desno im vedno ravno v vaši smeri. Vožnja sem im tja je nevarna, če vas prehiteva drugo vozilo. Ne vozite drug poleg drugega, s te mzapirate prehitevajočim vozilom poti
Nakažite spremembo smeri z roko, na križišču dajte toliko signalov z zvoncem, kolikor jih je predpisanih za vozila s trobljo.
Prevozite križišče šele, ko dobite znak prometnega miličnika. Zavedajte se, da imajo motorna vozila prednost pred ko-lesarjil
Pešcll Za vas so določeni hodniki (pločniki), hodite samo po njih. Pni prekoračenju cesto pazite na signale in znake 1 Prekoračite vozišče pravokotno, previdno in brez obotavljanja!
Na križiščih uporabljajte samo za pešce določene prehode. Za stoječim tramvajem prečkajte cesto zelo previdno, ker vas tramvaj krije pred prihajajočimi vozniki 1 Ne obešajte se na tramvaj, izstopajte in vstopajte samo na postajališčih!
Med 7. in 11. uro dopoldne je na ljubljanskem živilskem trgu kolesarjenje prepovedano. Kolesarje, ki za ta predpis ne vedo ali pa ga hočejo prezreti, opozarja na prometne predpise službujoči miličnik.
Ob zaključku »Tedna prometa« pa lahko ugotovimo, da je vidno izboljšanje v cest no-prometni disciplini, to zlasti velja za naše pešce, ki so se v teh dneh pokazali disciplinirani. Ne bodimo pa disciplinirani samo takrat, ko mislimo, da nas kdo nadzoruje, temveč z lastno zavestjo, da s tem sodelujemo pri ureditvi cestnega prometa in zmanjšanju prometnih nezgod. Z vzornim ravnanjem bomo podprli prizadevanje naše prometne milice, ki naj bo na naših ulicah le usmerjevalec prometa, ne pa da mora še vedno opozarjati ali celo kaznovali. Naj bo »Teden prometa« res izkušnja za naše nadaljnje ravnanje po cestno-prometnib predpisih.
Okraj Celje-okolica je Izdal pravilnik o tekmovanju KL0 o odkupu prostih presežkov žitaric in koruze
sledeče nagrade:
1. Brezplačen enodnevni
Okrajni izvršni odbor Celje-okolica je na svoji seji dne 25. junija sklenil izdelati pravilnik o tekmovanju v odkupu presežkov žitaric in koruze.
Do tega sklepa je izvršni odbor prišel, ker je napovedal KLO Petrovče tekmovanje vsem KLO-jem, kakor tudi Kmetijska obdelovalna zadruga Sv. Jurij ob Taboru in 5 posestnikov iz različnih krajev našega okraja, kateri so napovedali tekmovanje vsem ostalim kmetom v okraju.
Da bi bilo tekmovanje enotno, je OIO na podlagi prejetih poročil o napovedanih tekmovanjih, kakor tudi o predlaganih tekmovalnih točkah izdelal enoten pravilnik tekmovanja, ki obsega sledeče točke:	,
1. Kateri KLO bo dal večje količme žitnih presežkov, upoštevajoč površino žitnih posevkov, obvezno oddajo, število družinskih članov, kakor tudi hektarski donos.
2. Kateri KLO bo najpreje kontrahiral.
3. Kateri KLO bo politično najbole zajel svoje območje ter najtesneje z množičnimi organizacijami izvedel kampanjo.
4. Kateri KLO bo najpreje oddal obvezne in kontrahirane presežke, upoštevajoč predpise po uredbi.
5. Kateri KLO bo oddal kvalitetno najboljše žito.
Za izvedbo tekmovanja so določene
strokovno-
gospodarski izlet z ogledom Srednje kmetijske šole v Mariboru, gospodarske šole v Svečini in Lackove zadruge ter ogledom do sedaj največje gradnje hidro-centrale na Mariborskem otoku. Te nagrade bodo deležni:
I. a) 10 kmetov, ki bodo prvi zadostili vsem gornjim točkam; b) 2 obdelovalni zadrugi, in to prva s 7 člani, druga pa s 5 člani;
c) 3 KLO in to prvi s 5, drugi s 4 in tretji s 3 osebami, ki so v tekmovanju največ doprinesli.
II. 10 najboljšim kmetom, ki so najbolje zadostili gornjim pogojem, pa bodo dodeljeni brezplačni proizvodi v vrednosti, ki jo določa Izvršni odbor.
III. Javna pohvala za njihove uspehe potom časopisne objave.
Dne 29. t. m. bodo po vseh KLO okraja Celje-okolica zbori volivcev, na katerih se bodo kmetje seznanili s pomenom in namenom odkupa žitaric v ži-torodnih in nežitorodnih krajih, o koristih pravočasnega kontrahiranja itd.
Ob tej priliki bodo kmetje obveščeni o cenah žitaric določenih kontingentov, za katere so ■'■e KLO obvezali.
V ponedeljek; 30. t. m., bodo KLO takoj začeli s kontrahiranjem prostih presežkov.
*OU0OI&t
,M0* S
Oirrava
o Oomsifci
Jrtuj
tu0tjOrKir
Ljudska demokracija Češkoslovaške
se razvija in krepi
(Vtisi s potovanja)
Praga, prva polovica junija Toplega junijskega večera so iz vseh •nestnih delo v An predmestij Prage prihajale dolge kolone delavcev in inteligence, žena in mladine na Stairomcstske namesti (Stari trg). Na čelu dobro organiziranih
skupinami akademske mladine v Pragi, Prepričevali so ga, da je STO najboljša rešitev za Trst. Bil je ogorčen in razočaran, da »mo ga komaj pomirili. Boj z 'Usedlinami starega, preživelega, nesodobnega, reakcionarnega »rečaš na vsa-
Husov spomenik na Staromestskih namestili (Starem trgu) v Pragi,
koAon so plapolale partijske in republiške zastave, živahne, razgibane kolone, ki so v koraku pele in vzklikal«, *o kmalu napolnile prostrane Stanomcat-sk* namesti do zadnjega kotička. Skupine, ki so še prihajale, so obtičal« v dohodnih ulicah. Zastave in veliki portreta Stalina, Gottwalda, Beneša in drugih so se koncentrirali okrog temnega Hunovega spomenika, ki je bil ve« skrit v morju rdečih in republiških zastav. Husov spomenik je na levi, na desni — vis-6-vtie k njemu — pa je bil velik, ogromen portret ministra poljedelstva — komunista Djuriša, ki prav te dni vodi kampanjo za revizijo agrarne reforme; agrarna reforma bo zdaj določila petdeset hektarov kot zemljiški maksimum.
Kratek in nagel pogled na te množice delavcev v delovnih oblekah, mladine in žena, ki so se zbrale na zborovanje partijske organizacije v Pragi, je takoj pokazal, da so tu zbrane resnično plebejske množice Prage.
Na tribuni so bili voditelji partije in ministri komunisti v vladi: ministrski predsednik, finančni minister, notranji minister, minister poljedelstva in drugi.
Zborovanje je bilo sklicano za obletnico lanskoletnih volitev, ko j« Partija postala najmočnejša, prva strank«. Predsednik vlade in Centralnega komiteja Gotttwaild je na miren način pretehtano in počasi obudil množicam v spomin, kaj je takrat Partija obljubljal«, sprejela v program svojih nalog in kaj je od tega izvedeno. Realna, stvarna bilanca enoletnega delal Nato je podčrtal: napravili bi Se več, če nos ne bi ovirala reakcija v nekaterih strankah Ljudske fronte. Prešel je na naloge: na delo, na plan, na utrjevanje ugleda in moči republike, na slovansko bratstvo, Že prod njim je Slanski, sekretar partije, podčrtal: če hočemo izpolniti še druge in nove naloge, potem moramo pridobiti večino narodal* To je pot v socializem.
Množice so se umirile, obrazi so se ob pogledu na perspektivo zresnili, a ob koncu G o tt w aldo v eg a govora je bilo skandiranje »Gutitwald! Gotitvvaldl« še močnejše kot prej. Dve stvari sta mi zlasti vzbudili pozornost: predvsem velika ljubezen do voditelja partije Gott-walda. Življenje je tudi v tej visoko civilizirani deželi razbilo ono trdovratno in bedasto teorijo, da »kult osebnosti« mi združljiv s psihologijo zapadnega človeka. In drugič: čudovita skladnost med svojstvenim miljejem Staromestskih namesti in njegovimi starimi spomeniki ter med to plebejsko večino Prage, ki se je zbrala zato, da sebi utrdi zavest o svojih bodočih poteh in ciljih. Tudi iz tistih teorij, da more Komunistična partija osvojiti samo srca vzhodnih narodov ali pa samo zaostalejših narodov, se je življenje kruto ponorčevalo. Kom-pairtiija je najbolj borbena, najbolj napredna sila Ljudske fronte ČSR.
*
A tudi razvoj v Češkoslovaški ni idiličen in brez žrtev. Ko je Partija postavila geslo o pridobivanju večine naroda, so mnogi zagnali krik in vik, češ ali bo lotem na Češkem sploh še demokracija, 'ojavili 60 se tudi transparenti na zborovanjih Lidove stranke:
»51% glasov — 0% svobodeI«
»Ne 51% — temveč — ves krščanski narodi«
Ko smo bili v industrijskem središču
kem koraku. Sedeli smo na prijetni terasa v živahnem pogovoru z visokim državnim funkcionarjem, Bil je bajtarski •in, pred vojno je prepotoval kot sezonski delavec skoraj vso Evropo, danes je znan in upoštevan funkcionar v vrhovni državni upravi. Pripovedoval nam je
Da	Ne	Ne vem
18—29 let	76%	10%	14%
30-49 let	67%	15%	18%
50 let in več	56%	18%	26%
Se zanimivejši pa je pregled po razredni, oziroma socialni strukturi:
Da	Ne	Ne vem
Delavci	75%	10%	15%
Poljedelci	45%	19%	36%
Nameščenci	72%	14%	14%
S voh. poklici	60%	26%	14%
Najviiji odstotek pritrdilnih odgovorov pri delavskem razredu kot naj' progresivnejšem razredu je razumljiv, člastl je razumljiv, če imamo v Vidu, d« je nacionalizacija delo delavcev samih. Ob zlomu hitlerjevske Nemčije je de lavstvo kratkomalo zasčdlo tovarn« in vlada je z zakonom o nacionalizaciji zgolj sankcionirala novo dejansko stanje, e
Velika in resnično iskrena ie ljubezen češkoslovaškega ljudstva do Titove Jugoslavije! To smo občutili na vsakem koraku. Vstopil 6cm v trafiko, kjer prodajajo časopise. Nisem vedel, da prodajajo tobak in vžigalice v drugih trgovinicah kot časopise. Zahteval sem vžigalice, a prodajalec je takoj potegnil iz žepa svoje in mi jih ponudil, čim je videl, da sem Jugoslovan. — Ko smo s« voziffi z avtomobilom z Jugoslovansko zastavico po češkem podeželju, so nas skupine ljudi marsikje spontano pozdravljale z mahanjem rok. Na otoku Vltave sredi Prage je bila kulturna in zabavna prireditev Društva prijateljev Titove Jugoslavije. Otok je bil poln preprostega ljudstva, Češki mladinci so med drugim v zboru recitirali Zogovičevo Pesem o Titu v dobrem češkem prevodu. Mogoče najlepii pa je bil sprejem pri rudarjih in delavcih v industrijskem središču Kladnem. V krepkem, dolgem stisku rok in v ši-
Plavž v nacionaliziranih podjetjih v Kladnju.
K
26.000 kg težak zobčasti prenosnik za turbogeneratorje, izdelan v nacionaliziranih tovarnah Škode v Plznju.
miimo, premišljeno, kakor da hkrati sam premišlja o svoji domovini:
»V državnem aparatu in v Industriji smo (z nacionalizacijo) dosegli veliko spremembe. Trgovina pa je naia slaba točka ... Tu je še tudi močna črna borza. Trgovina je vsa v privatnih rokah.
Naloge so tu še ogromne ...«
Pripovedovali smo mu, kako je pri nas v trgovini in v kreditu.
»Da, vi »te pred nami. Nas to veeeli.
To so naši skupni uspehi, Vi ste tudi za ta razvoj in napredek dali ogromno žrtev — 1,700.000 ljudi!«
Zamislil »c je. Toliko iskrenosti in priznanja je bilo v teh kratkih, skopih besedah. Hkrati pa mu je misel vrtala, kako bi pospešil razvoj lastne dežele:
rokem, iskrenem nasmehu, v nekaj skopih gestah in pogledih si občutil vso ijubezen češkoslovaškega delavskega razreda do jugoslovanskega ljudstva. Mimogrede rečeno: v tujini na svoj način občutiš enotnost narodov Jugoslavije. Zanjo niso važne razlik« med narodi pri nas. Za njih si samo eno: predstavnik herojskega jugoslovanskega ljudstva, predstavnik Titove Jugoslavije, ki dane« iz ruševin osvobodilne vojne gradi novo družbo. Niso to zgolj neke tradicionalne vezi. To je tudi več. To so vezi delovnega ljudstva, vezi novega patriotizma.
V Ustih na Labi Je bila kulturna prireditev češke mladine in naših vajencev v ČSR. Predane so bile tudi prehodne zastavice najboljšim kolektivom naših vajencev v Kladnem, Plznu, Pragi in drugod. Na prireditvi so naši vajenci iz Bosne, Makedonije in od drugod pokazali, kaj so se že naučili tudi na kulturnem poprišču; na primer: njihov zbor j« že igral na najmodernejše imstrumen-e. Češka mladina pa je videla pri naših fantih onega duha neizmerne predanosti in požrtvovalnosti, ki se manifestira vsak dan na tisoč primerih.
Češkoslovaška mladina ne gradi novih železnic, rešila pa je s svojim prostovoljnim delom setev in žetev hmelja v predelih, odkoder so bili izseljeni Nemci, fa mladina gradi nove delavske domove, nove industrijske tire za rudnike in podjetja ter pomaga s svojim delom v češki industriji, ki ji silno primanjkuje delovne «ile (zaradi izselitve Nemcev iz Sudetov). V kladanjsikem rudniku emo na pokazateljih dnevne proizvodnje videli, kako se je krivulja proizvodnje pognala kvišku, kadar so prišle na delo mladinske brigade. Češkoslovaška mladina ima velike in častne naloge, doprinesti k izkoriščanju vse kapacitete češke industrije, ki ji ne manjka strojev in industrijekih naprav, temveč zelo trpi na pomanjkanju delovne sile (kapaciteta češke industrije še izdaleka ni vsa izkoriščena).
Pri češki mladini smo čutili odmev naših velikih mladinskih gradenj Brčko —Banoviči, Samac—Sarajco. Mnogi sedanji komandanti njihovih delovnih bri-
tad so bili lani na naši progi Brčko— anoviči. Z navdušenjem so nam pripo-
vedovali, kako so na progi delali in kak prisrčen, nepozaben sprejem so doživeli kamorkoli so prišli v Jugoslaviji. Malo neprijetno nam je že bilo, ker so govorili samo pozitivno o nas, pa smo jih vprašali:
»Kje pa je bilo največ birokratizma na vaši poti? V Ljubljani verjetno?«
»O v Ljubljani že!« so se smejali.
»In v Zagrebu?«
»Tudi.« Smejali so se še bolj,
»Kje pa najmanj?«
»Na progi Brčko—Banoviči!«
*
češkoslovaška postaja nekaka dežela mednarodnih kongresov, konferenc in zasedanj. Ko smo bili zgoraj, je bila hkrati konferenca mednarodne sindikalne organizacije in kongres slovanskih agronomov. V pripravah pa je bil mednarodni kongres stomatologov in — v juliju — bo kongres mednarodnih mladinskih organizacij. Nepozaben bo za delegate mednarodnega novinarskega kongresa spomin na zadnje nočno zasedanje v Pragi v začetku junija. Slo je za to ali naj bo sedež te organizacije v Pragi ali v Londonu. Doslej je bil v Londonu. Ameriška, angleška in nekatere druge delegacije so bile energično za London. Amerikanec je bruhal besede iz sebe, kakor bi grozil ter je tolkel s pestjo po mizi. Anglež je poudaril, da bodo nekatere organizacije zapustile ta kongres, če bo sedež — Praga. Drugi so zopet argumentirali za London: to ie tradicionalni novinarski sedež, to je pomembno geografsko središče itd., itd. A nič niso zalegli ne argumenti, ne prazne grožnje. V grobni in napeti tišini je odmevalo po dvorani: »Prag . . Prag ... Prag ...« Delegacije Norveške, švedske, Finske, Venezuele, Avstrije, ki audije, Madžarske, Poljske itd. so glasovale za Prago. Za London so glasovali delegati monarhofa-šistične Grčije, Avstralije, Francije, Amerike, Anglije... Imeli smo občutek, ka-kor da glasujejo ali za demokracijo in neodvisnost narodov ali pa imperializem, proti malim narodom. Večina delegacij, ki niso bile ne slovanske in ne marksistične, je v tej dilemi glasovala za Prago. Tudi to je priznanje in zaupanje, hkrati pa pričakovanje pomoči od mlade ljudske demokracije ČSR in od vseh slovanskih narodov. I. Bratko
I |___________________   -»V	poljedelstvu	gremo	zdaj	hitreje	na-
v Kladnem, 60 nam delavci pokazali prej. Minister za poljedelstvo Je izdelal mino, ki je pred nekaj dnevi eksplodi- ; vrsto zakonskih predlogov, med njimi rala v eni izmed najmodernejših valjarn, j tudi predlog o reviziji agrarne reforme. Proizvodni plan, ki ga podjetja vzorno Največ do 50 ha bodo obsegal« privatna izpolnjujejo, v tem podjetju zaradi te posestva. Ti zakonski predlogi so bili sabotaže ni bil izpolnjen, Srečal sem tr- i razširjeni med ljudstvo in predisku tirani iaiškega mladinca, ki je prišel v etik s na množičnih sestankih po vaseh.
* Po zadnjih volitvah lani spomladi so stranke Ljudske fronte dobile v skupščini takole število mandatov:
mandatov Komunistična partija Češke . . 93 Komunistična partija Slovaške . 21 Socialna demokracija .... 37 Narodni socialisti .	. ^ . . . 54
Katoliška stranka (lidovci) . . 45 Demokrateka stranka Slovaške .	43
Dive manjši stranki Slovaške ,	.	5
Komunisti so torej največja partija, nimajo pa absolutne večine v odnosu do vseh ostalih strank.
Ogromna večina kmečkega ljudstva je zagrabila za te zakonske osnutke z obema rokama in zahteva, da bodo čimprej sprejeti v skupščini.«
Institut za proučevanje javnega mnenja je pred kratkim organiziral anketo o tem, ali je bila nacionalizacija industrije na mestu. Odgovori so bili taki: Da: 65% Ne: 15% Ne vem: 20% 2ene so mnogo češče odgovorile »Ne vem« kot pa moški (27% proti 14%). Odobravanje nacionalizacije je mnogo češče pri mlajših ljudeh kot pa pri starejših. Tabela »po letih« daje tako zanimivo slikoi
lil		pil		&& ■ 'ž
v 18. stol, in 19. stol.
Shka prikazuje germanizacijo čeških dežel v zadnjih petih stoletjih. Po osvoboditvi češkoslovaške 1 1945-46 je ljudska oblast iz vseh teh področij izselila Nemce (okrog 2 in pol milijona), naselila Čehe in Slovake ter
tako popravila staro krivico.
Spomenica EAM-a Varnostnemu svetu
EAM PREDLAGA NEVTRALNOST GRČIJE V OKVIRU ZN in ukinttev ameriške interventne, ki ogroža mednarodni mir
New York 28. junija. (Tanjug.) Grška narodnoosvobodilna fronta EAM je poslala Varnostnemu svetu spomenico, v kateri je med drugim rešeno:
»V pričakovanju končnega sklepa Varnostnega sveta imajo vsi Združeni narodi, še bolj pa člani Varnostnega sveta pravno in moralno dolžnost, da se strogo vzdr-ie enostranskega delovanja ali izražanja mnenja, ker bi to ne bilo nič drugega kot zavzetje stališča v korist eni obeh strank.
Truman je v svoji poslanici jasno zavzel stališče v korist grške vlade in že vnaprej opredelil stališče ZDA v sporu, glede katerega Varnostni svet še ni ničesar sklenil. Ugledu OZN je bila zadana strupena rana, kar se je takoj pokazalo tudi pri delu anketne komisije.
Dovolite nam, da odkrito rečemo, da po Trumanovi poslanici ni noben ameriški zastopnik v komisiji več vzbujal zaupanja, da bo delo komisije objektivno in nepristransko. Grški narod se opravičeno sprašuje: Zakaj je ameriška vlada pohitela še pred izdajo sklepa Varnostnega sveta in ponudila svojo moralno in materialno pomoč ne grškemu narodu, ampak enostransko neliberalnemu režimu, ko je morala vendar večina v anketni komisiji na predlog same ameriške delegacije pripisati grški vladi odgovornost za protidemokratično preganjanje političnih nasprotnikov? S kakšno pravico hočejo ZDA oborožiti in opremiti vladno vojsko in s tem zastaviti ves
svoj vpliv v korist ene strani, da bi uničile drugo? Sami ameriški uradni krogi priznavajo, da je uporaba ameriške pomoči Grčiji za oborožitev in oskrbovanje vladnih čet prispevek k podžiganju in razširitvi državljanske vojne in kopičenje novih nesreč poleg tistih, ki jih je povzročila vojna. Nikakor pa ni to prispevek k obnovi dežele.
Demokratična armada se bori za svobodo in neodvisnost grškega naroda in ne potrebuje pomoči iz inozemstva, ker ji daje najboljšo pomoč grška vlada. V resnici sili kruta politika grške vlade vedno širše množice grškega naroda, da se pridružijo demokratični armadi. To dokazuje dejstvo, da se je oboroženi narodni odpor razširil na vso državo in da se z vsakim dnem vedno bolj širi in ima vedno več uspeha.
V nasprotju s temnimi in nevarnimi možnostmi politike, ki jo je do včeraj izvajala v Grčiji Vel. Britanija, danes pa ZDA, je popolnoma logična, kristalno čista in polna zdravega realizma, politika, ki jo je EAM vedno zagovarjal. Namesto mednarodnega antagonizma predlaga EAM-ova politika nevtralnost Grčije v okviru OZN. Ta nevtralnost bi hkrati s svojimi garancijami obsegala neodvisnost in nedotakljivost države. Namesto krvave politike, ki ji ni videti konca, predlaga EAM prenehanje sovražnosti, splošno amnestijo ter obnovo reda in normalnega stanja v državi na podlagi pomiritve in sporazuma!
Namesto nasilja in absolutizma predlaga EAM uvedbo demokratičnih svoboščin, čiščenje državnega aparata in izvedbo svobodnih in pravih volitev po vladi, v kateri bi bili vsi elementi, ki spoštujejo načelo narodne suverenosti.
EAM stalno upa, da bo OZN pokazala voljo pomagali grškemu narodu. Ce bo to storila, ne bo koristila samo hrabremu zavezniku, ki po krivici trpi, ampak bo tudi okrepila ugled svoje organizacije. Vsak navaden človek lahko vidi, da bi drugačno stališče OZN prej ali slej ustvarilo položaj, za katerega bi se vsi čutili odgovorne in se kesali.«
Odločen protest CK EAM-a proti grško-ameriškemu sporazumu
London 28. junija. (Tanjug.) Po poročilih iz Grčije je ob podpisu grško-ame-riškega sporazuma o izvajanju ameriške pomoči Grčiji dal Centralni komite EAM-a naslednjo izjavo:
»V imenu velikanske večine grškega naroda protestira EAM odločno proti sramotnemu grško-ameriškemu sporazumu. Ta sporazum je posledica moralnega propadanja vladajoče stranke in surovega pritiska ameriške ekspanzije. Ta sporazum na surov in poniževalen način odpravlja grško neodvisnost in s tem ne žali samo grškega naroda, ampak tudi Združene narode, ker je v nasprotju z Ustanovno listino.«
QapisC	^čjudski
Val delavskih stavk v Franciji
je resno omajal položaj Ramadierove vlade
Pariz 28. junija. (Tanjug.) Associated Press objavlja komentar svojega dopisnika v Parizu Roberta Wilsona o položaju francoske vlade v zvezi z novim valom delavskih stavk, ki je zajel vso Francijo.
Dopisnik pravi, da v deželi stavka okrog 280.000 rudarskih delavcev in 70.000 bančnih uslužbencev. Zaradi stavke bančnih nameščencev zadeva poslovni promet na velike težave, na drugi strani pa je stavka rudarjev resno ogrozila industrijsko proizvodnjo. S terni in drugimi stavkami — med katerimi je pomembna tudi splošna stavka kovinarskih delavcev — je položaj vlade resno omajan.
Spor med vlado in delavci se je pokazal tudi na političnem področju. Rama-dierova socialistična stranka je zelo v skrbeh za svojo bodočnost. Številni socialistični predstavniki smatrajo, da bi bilo za Ramadierovo vlado, v kateri imajo
socialisti večje število resorjev, bolje, da bi odstopila zaradi neprilijubljenosli svojega finančnega programa, ki vodi k vedno večji inflaciji. K rahljanju Ramadie-rove vlade prispeva tudi stališče radikalnih ministrov, ki so proti vsakemu vmešavanju države v gospodarsko življenje dežele.
Inflacija narašča
Narodna skupščina je sprejela zakonski predlog, s katerim se odlagajo vsi bančni posli, dokler traja stavka bančnih nameščencev. Na ta način so banke trenutno izključene iz gospodarskega prometa in dežela se mora zadovoljiti samo z denarjem, ki je v obtoku.
Po poročilu francoske Narodne banke od 9. junija se je denarni obtok v Franciji povečal še za 12 milijard 516 milijonov frankov in je dosegel novo rekordno višino 799 milijard 816 milijonov frankov.
XI. kongres Komparije
Strasbourg, 28. junija. (AFP) Po govoru sekretarja Komunistične partije Francije Jacquesa Duclosa so na včerajšnjem popoldanskem zasedanju nacionalnega kongresa KP Francije govorili predstavniki Komunističnih partij drugih držav.
Sekretar poljske delavske partije in podpredsednik Sejma Zambrewski je poudaril tradicionalno francosko - poljsko prijateljstvo.
Nato je govoril delegat Komunistične partije Jugoslavije Milovan Djilas.
Večji del seje je bil izpolnjen z govorom predstavnika KP Grčije. Porfiro-genisa, ki je orisal junaško borbo grškega ljudstva proti monarhofašistom in imperialistom, pri čemer je poudaril, da predstavlja grški problem svetovni problem. »Demokratične 6ile Grčije,« je rekel Portfiirogenis, »se ne borijo samo
Anglo-egiptska pogajanja propadla
Kairo, 28. junija. AFP poroča: Kot javljajo, so anglo-egiptska pogajanja, ki so se vodila v Londonu o vprašanju britanskega dolga Egiptu, propadla.
proti britanski in ameriški reakciji, ampak proti vsej mednarodni reakciji.
Demokracija v Grčiji bo zmagala. Vsi pravi demokrati sveta podpirajo grške partizane v borbi proti mednarodni reakciji, ki jo zbira Truman. To je glavna, to je največja naloga demokracije. Pričakujemo solidarnost komunistov vsega sveta v naši borbi, ki mora privesti do zmage demokracije in miru.«
Rakosi in Farkaš o svojem obisku v Pragi
Budimpešta 28. junija. (Tanjug.) Namestnik predsednika madžarsko vlade Madzas Rakosi, generalni sekretar KP Madžarske, in namestnik generalnega sekretarja Mihael Farkaš sita so vrnila iz Češkoslovaške. Ob svoji vrnitvi je Rakosi izjavil:
»Imela sva razgovor e voditelji KP Češkoslovaške in 6 predsednikom g. Be-nešom o problemih naših d veh držav. Prepričana sva, da je bila neposredna seznanitev z obojestranskima stališčema koristna in da ne bo ostala brez rezultata.«
Farkaš je izjavil: »Rad hi še posebej poudaril topli in prijateljski sprejem pri voditeljih KP češkoslovaške. Z velikim zadovoljstvom sem se v Pragi prepričal, da je uspešni boj madžarske demokracije proti reakciji ugodno spremenil češko javno mnenje o Madžarski.c
Predsednik indonezijske vlade odstopil
Djokjakarta, 28. junija. AFP poroča: Predsednik Indonezijske republike Soe-karno je sprejel ostavko predsednika vlade Sutana Sjahrir in prevzel vso oblast v svoje roke.
Ljudska demokratična armada Kitajske
pričela veliko ofenzivo na liniji Peking—Paoting
Peking, 28. jun. AFP poroča:
Enote ljudske demokratične armade Kitajske so zavzele važno železniško postajo Kunočulin, 30 km severno od Se-pingkaje, okrog katere se bijejo sedaj borbe. Kuomintangove sile držijo svoje položaje samo še v predmestjih Seping-kaje. Da bi vlada okrepila svoj položaj pri Sepingkaji, je spustila v Mukden padalce, ki bodo od tamkaj poslani proti Sepingkaji.
NEPISMEN
Djuro Mišič je bil prav tak, kakor vsi mladinci v l>rigadi Nosil je bledo-modro bluzo in hlače, ki so mu otepale okrog bosih nog; lasje, ki so mu jih pred dvema mesecema ostrigli, so mu zrasli preko ušes in silili preko tesno zaprtega ovratnika platnene srajce; na rokav si je nerodno prisil okrogli znak svoje brigade; na prsi si je pripel enega poleg drugega vrsto vseh mogočih znakov, ki jih je pridobil po vseh različnih akcijah: štafetah, mladinski progi, prireditvah in kdo ve kje. Včasih so ga podražili: »Glej ga, koliko jih imaš!! Če bomo še dolgo gradili mla-. dinske proge, bo imel Djuro toliko znakov in odlikovanj, da ga bomo v resnici lahko proglasili za maršala!« Ničesar ni odgovoril. Samo smejal se je in mislil: »Prav, prav. Bom vsaj vedel, kdaj sem bil mlad ...«
Vedno ga je rado zeblo. Ko je prišel na progo je bi! oblečen v debele jahalne hlače, do kolen si je potegni! nogavice iz ovčje volne, kapo si je vlekel globoko na čelo in vrat. Potem so ga oblekli kakor vse druge. Kadar je bilo sonce, je Djuro ostal zvest svojemu staremu običaju. Ko so se drugi znojili, je imel Djuro svojo bluzo še vedno visoko zapeto, da so mu ostali prigovarjali: »Zmrznjenec! Zgorel boš v svojem kožuhu. Daj, sleci se, sleci!« — »Pu-
sti, pusti!« jim je odgovarjal počasi, tako počasi kakor se je tudi premikal. Bil je točen in vesten kakor ura. Svoj posel je vedno v redu izvršil, pa čeprav je moral malo potegniti.
Džuro ni znal niti čitati niti pisati. Tudi je redkokdaj pomislil na to, kako bi se naučil. Njegov oče in mati nista znala pisati, tudi dve sestri in trije bratje niso nikoli hodili v šolo. »Pa če so oni živeli brez tega, bom tudi jaz nekako,« si je mislil včasih, ko je bil še doma v Liki. Nekoč mu je rekel sekretar okrajnega odbora: »Djuro, na analfabetski tečaj boš šel. •Škoda je takega fanta, da bi ne znal pisati.« Pa Djuro je. kakor bi se mu zdelo to malo važno, zmajal z glavo in ga odslovil. »Eh, brate, še imam čusa. Kaj boš s starim tepcem ...«
Imel je komaj enaindvajset let, ko je prišel na progo lam so ga vključili v analfabetski tečaj kakor druge, ki niso znali pisati. Dali so mu zvezek in svinčnik. Djuro je vse skupaj nekaj časa vrtel v roki, da je postalo umazano in oguljeno, noto pa zganil papir in ga vtaknil v žep. Kadar so imeli tečaj, je Djuro prisedel in vrtal s svinčnikom po papirju. Črke. ki so jih pisali na tablo, so se mu zdele čudne in ničemur podobne. Nerodno je vlekel po papirju in sledil p.ce-
V sami Kitajski je ljudska demokratična armada začela veliko ofenzivo na črti Peking—Pjsoting. Vlada je zaradi tega poslala v Peking evakuirane enote iz drugih sosednih mest.
Zaradi odločnega napredovanja ljudske armade v Mandžuriji in severni Kitajski, je vlada Kuomintanga — kot javlja Associated Press — zaprosila od ZDA novih dobav orožja, streliva in drugega vojaškega materiala, kakor tudi gospodarsko pomoč.
davalki.
Potekel je dober mesec.
Tistega večera, ko so prišli z dela in povečerjali, se je Djuro vsedel na posteljo. Prižgal si je luč, ko je ostal sam — vsi so šli ven, kjer so zakurili velik taboriščni ogenj. Bilo je hladno,' ker je ves dan pomaJem deževalo.
Izvlekel je izpod postelje lesen kovček in ga vzel na kolena. Iz žepa je potegnil svinčnik in zvezek. »Bom videl, če sem se že kaj naučil,« si je mislil, ko je šilil konico svinčnika.
Roko je prislonil čvrsto k papirju. Skoraj navpično je pritisnil konico na podlago, pa ni šlo. Vtaknil je zglodani konec svinčnika med zobe in se zagledal v luč. »Kako se že napiše... kako se že napiše,« je premišljeval, ko je bilo odzunaj slišati glasno petje.
Nenadoma se mu je posvetilo.
»Aha, že vem.« Roka mu je padla po papirju. Pritisnil je z vso močjo. Spet je moral prisiliti svinčnik.
Počasi, počasi je premikul prste. Nerodna črta, ki jo je potegnil in prislonil vodoravno nanjo še eno, je dobila obliko »T«.
Neopazno je za njegovim hrbtom vstopil v barako desetar Ive. Zagledal je D j ura sklonjenega, s kovčkom na kolenih in zamišljenega z glavo postrani. Djuro ga ni niti opazil.
Ive je stopil po prstih k svoji postelji, ki je ležala tik Djurove. Kar obut se je prevalil čeznjo in pogledal Djura preko rame. Djuro je pravkar
Obnašanje, ki zasluži vso obsodbo
Tovarišica Furlan Tončka iz Bleda nam je poslala sledeči dopis:
V nedeljo 15 junija sem bila v Iškem domu, ker je bil o Iškem kotu napovedan izlet partizanov.
Pripelje se z vozom 16 mladincev, med njimi 2 mladinki, starih od 15 do 1? let. Njihov vodja je bil starejši, klicali so ga za mojstra. Posedli so okrog mize in si naročili pijače. Dobri dve mri nato so bili mladinci že tako pijani, da so začeli prepevati razuzdane pesmi, vpili so in padali po tleh, a kar se mi je najbolj zamerilo, je bilo to, da so si upali v takem stanju celo prepevali pesem >Mi smo mladi skojevcu, in to v navzočnosti tega mojstra, ki pa ni niti z besedico posvaril mladine. Ko je nekoga izmed njih vprašala neka tovarišica, zakaj se tako grdo obnašajo in toliko pijejo, se ji je dečko odrezal: *Saj pijemo za svoj denar/« In taki izletniki si upajo vzeti s seboj celo nacionalno zastavoI Ko so se popoldne okrog 4. ure odpeljali, so nekateri kar viseli čez lestev voza in spali od pijanosti.
Zgražanja je vreden spremljevalec, ki ne more voditi 16 mladincev po pravi poti in to celo na takem izletu, ki naj bi bil spomin na ose prestano gorje o Iškem kotu in časten spomin padlim borcem!
Mladina, ogibaj se opojnih pijači Furlan Antonija.
JESENICE. — Delovna brigada »Matije Verdnika« je mesec dni pred postavljenim rokom dokončala pospravljanje ruševin porušene hiše na Prešernovi cesti. Posamezne čete te brigade so na delo dnevno postavljale 80 do 100 prostovoljcev. — 15. t. m. je delalo na ruševinah 150 borcev Proletarske brigade ter večje število Frontašev in Antifa-šistk. Po delu je MLO povabil vse prostovoljce k brezplačni predstavi ruskega dokumentarnega filma »Predstavnik oblasti«. — V torek 17. t. m. je na ruševinah delalo 200 Antifašiatk, med njimi tudi žena komandanta bataljona Pro-letenske brigade, 60% invalidka tov. Kosa Grabovac iz Bosanskega Samca.
TOLMIN. — Dne 22. t. m. se je vršilo zasedanje vseh krajevnih odborov OF tolminskega okraja. Delegati so sprejeli sledeče obveznosti:
1. Petletni plan mora zajeti vsakega človeka. Ljudi je treba najprej poučiti o petletnem planu, nato pa ga konkretno izvajati.
2. Odbori OF morajo pričeti s širšo aktivizaerjo, da se odstrani mrtvilo. V zvezi s tem je treba pravilno razporediti seje.
3. Dvomesečno tekmovanje mora zajeti vse ljudstvo. Treba je tolmačiti razliko med udarniškim delom in tekmovanjem.
4. Krajevni odbori OF so odgovorni za to, da organizirajo tekmovanje po vseh obratih in ustanovah v območju svojega dela. Postavke je treba izvesti in prekoračiti.
5. OF je odgovorna za 100%ni odkup krompirja ter za pravočasno izvedbo odkupa.
6. Krajevni odbori OF morajo s pomočjo ostalih množičnih organizacij zbrati statistične podatke za sestavo okrajnega petletnega plana.
7. Z lastno iniciativo morajo odbori OF organizirati zbiranje zelišč in zdravilnih rastlin.
8. Izvesti je treba kampanjo za nove izkaznice OF.
9. Mesečno članarino OF povišati na 5 din.	dr.	K.	C.
ANK A R A N-V A LD OLTR A. Na zadnjem množičnem sestanku smo razkrinkali Zajn Lovrenca, ki se je ukvarjal s špekulant-stvom. Namesto da bi oddajal svoje pridelke, kamor jih oddajajo vsi drugi naSi kmetje, jih je skrivaj odvažal preko meje. Obsojen je bil na 5000 lir globe. Kazen je ljudstvo na množičnem eestanku odobrilo z burnim ploskanjem in obenem sklenilo, da ne bo prizaneslo nobenemu takemu človeku, ki dela kot Zajn v škodo svojega naroda in proti svojemu ljudstvu.
K. C.
LITIJA. Dne 22. t. m. so se člani množičnih organizacij, predvsem članice AFZ in nameščenci litijskih uradov, udeležili prostovoljnega dela. Uredili so fizkulturni prostor v Litiji ter prostor ob Savi, ki je bil zaradi svoje nesnage doslej vsem v spotiko. Delali so od 4 zjutraj do opoldneva, popoldne pa je bil fizkulturni nastop. Skupno so naredili 632 prostovoljnih ur in v tem času uredili 2032 m3 zemljišča ter prepeljali 375 m3 materiala. Več prostovoljcev, ki so delali posebno marljivo, je bilo predlaganih za pohvalo. J.
GORENJA VAS V POLJANSKI DOLINI. Obnovitvena zadruga za Poljansko dolino ima že 111 članov. Od 46 hiš, 41 hlevov in 12 gospodarskih poslopij, ki jih je okupator 95% uničil, ter od 22 hiš, 10 hlevov in treh gospodarskih poslopij, ki so bila uničena 50 %no, je doslej popravljenih 80 %no 24 hiš, 18 hlevov in 8 gospodarskih poslopij. Ostale zgradbe so deloma v gradnji, deloma pa se pripravlja gradbeni material. Vsega obnovitvenega posojila je zadruga razdelila med člane 1,341.000 din, najmanj šestkrat toliko pa 60 člani porabili oziroma naredili iz lastnih sredstev ter s prostovoljnim delom. Vsako prvo nedeljo v mesecu se vrši redni članski sestanek zadruge, na katerem se obravnavajo vsa važna vprašanja zadruge in članov ter se razdeljuje material in posojila. I. S.
NOVO MESTO. Preteklo nedeljo Je preko 1200 prostovoljcev iz Novega mesta in najbližje okolice, in sicer žene, mladina, pionirji in vojska pregledalo po koloradskem hrošču okužene krompirjeve nasade pri Št. Jerneju, Šmarjeti in Sušici ter ostale, še neokužene, po vsem okraju. Po vseh večjih krajih so osnovani štabi komisij za zatiranje koloradskega hrošča, katerih naloga je, da stalno kontrolirajo pregled krompirjevih nasadov ter pošiljajo vsak dan poročila na KLO, ti pa na OLO, kar je posebno važno za primer, če bi ee hrošč zopet kje pojavil. V. M.
ANKARAN. 24. t. m. so naši pionirji obiskali bolnike tukajšnjega vojaškega zdravilišča in jim ponesli 50 jajc, 3 kg lipovega cvetja in vsakemu bolniku zavojček z maslenim kruhom, keksi in hruškami. Bolniki 60 z nasmejanimi obrazi sprejeli darila pionirjev. Prisotnost naših malih jim je vsaj trenutno olajšala njihove bolečine.	G. L.
LITIJA. Tudi MLO Litija je preteklo nedeljo organiziral uspelo akcijo za pregled krompirjevih nasadov. Pri tem je sodelovalo 107 oseb. Delali so od 8 zjutraj do 4 popoldne, nakar so prinesli poročila na MLO. Akcija je zajela vse okoliške vasi Litije. Našli niso nobenega hrošča, opazili pa 60, da delajo poljske miši žitu veliko škodo. Isti dan je bil organiziran pregled krompirjevih polj tudi po sosednih KLO.	J. A.
MLADINSKA PROGA. Na I. sekciji
mladinske proge, kjer dela I. mariborska brigada, ki je bila te dni proglašena za udarno, v zadnjem času z naglico zavr-šujejo zemeljska in betonska dela, da bodo do 15. julija lahko položili tračnice od Samca do Doboja. Člani I. mariborske udarne brigade so na betoniranju delali v izmenah dan in noč in še v nedeljo. Svojo nalogo so izvedli tri dni pred rokom. Izkopati bi morali iz useka 1800 m3 zemlje, iz temeljev 250 m3 ter vbetonirati v objekte 125 m3, toda to svojo nalogo je brigada prekoračila pri kopanju iz useka za 48%, pri kopanju temeljev za 82% in pri betoniranju objektov za 71 %. V brigadi je že tudi osem udarnikov, in sicer: Polič Lenko, Gergolet Andrej, Haler Štefka, Furlan Karlo, Staneh Viktor, Šav-perl Štefka, Ferlc Konrad in Krajnič Anton.	M.	B.
ZLATO POLJE. Prireditelji proslave druge obletnice zmage nad okupatorjem, ki so jo preživeli borci bivšega kamniškega bataljona 11. maja t. 1. priredili v Parku nad Trnjavo pri Krasni, eo del čistega doprinosa te proslave v znesku 20.000 din te dni podarili obnovitveni zadrugi Zlato polje za obnovo tamkajšnjih porušenih vasi.
Upr. odbor OZ Zlato polje.
Vremenska napoved za nedeljo 29. junija: Del dneva jasno, drugače spremenljivo in nagnjenje h krajevnim nevihtam. Nekoliko hladneje.
zvrtal piko nad drugo črto, ki jo je spravil na papir. »I...«
Grizel si je spodnjo ustnico in nadaljeval. Še enkrat navpično, nato na vrhu vodoravno: »T ...«
Roka mu je šla nevzdržno naprej. S konico svinčnika je naredil nepravilen krog: »O...«
»Tito...«
Roka	mu je	obstala.	Dvignil je
svinčnik k ustom. Glavo je premaknil na drugo stran, jo sklonil ter jo spet naslonil na drugo ramo. Kakor bi ne mogel verjeti. V obraz ga Ive ni mogel videti.
Polglasno je zlogovni: »ti — to...« Pomolčal	je za trenutek.	»Tito, jest
Tito!«, je	ponovil	glasneje,	zgladil pa-
pir z roko in zagnal kovček s kole«.
Obrnil se je in ostrmel. Za njim je ležal Ive. Djuru je v trenutku rdečica zalila obraz. Samo za hip sta se nepremično gledala.
Djuro je skočil k Ivetu in ga stresel za rame: »Tito,, znaš li — Tito! Napisno sam Tito!« Stresel ga je močneje. Ive se mu je nasmejal in se mu hotel izviti iz rok: »Ali ti nismo vedno govorili, da se nauči pisati? No, vidiš, da je* prav, da si se naučil. Sedi!«
Djuro ga je brez besede poslušal. Sedel je	in vzel	kovček	na koleno.
Tudi nov papir je strgal iz zvezka in ga postavil predse.
Ive ga je prijel za desnico, v kateri je Djuro držal svinčnik.
»Dobro drži. Glej!«
In začel je voditi roko po papirju. Bila je trda kakor les, neokretna, »ša-mac —« sta počasi napisala. »Ne tako jekleno, pusti roko, da bo mirno tekla po papirju.« Naredila sta vodoravno crtico. »Sarajevo«, sta nadaljevala. Ivo Jr> J njegovo roko in mu ukazal: »Prečitaj!: »ša - mac... Sa - ra -je vo...« je Djuro počasi zlogoval in mu potem pogledal v oči. Nasmejal se mu je in mu stisnil roko.
V barako so prikričali ostali, ki jih je pisk prignal spat.
Djuro je vzel list in ga vtaknil v hlačni zep. Smuknil je čez vrata in stekel v štab.
»Druže komandante!« je obstal na pragu.
»Kaj je?«
»Naučil sem se pisati!« Pomolil mu je list. Komandant se mu je nasmejal. Dobro je to. In čitati tudi?«
»Tudi čitati!«
»Prečitaj!« mu je pokazal na steno.
Djuro se je zazrl in čital: »ži _______
veo — mar — šal — Tito!«
Oba sta se nasmejala. »No, vidiš, to ti je dala proga!« ga je udaril komandant po rami.
»Da!« mu je veselo pritrdil Djuro. Prijel je komandanta čez pleča in ga od veselja pritegnil k sebi.
V barakah je ugašala luč, le iz oken štabne sobe je še dokaj časa svetilo med temo. še dolgo v noč sta se komandant in Djuro sama razgo-varjala.	Lojze	Krakar.
f IZKULTURA
tj <AA-VWV^A^V»^VVWWV\AAAyWWW\WWwVVVWVWVAAAA^V
Zvezni zlet nas je obogatil z novimi izkustvi
Zvezni zlet fizkulturnikov ljudskih 1 Težko je ustvariti dinamično fevaja-republik, vojske	in mornarice ter mla-	nje	množičnih	vaj	na	mestu,	pa	čeprav
dinskih delovnih	brigad je napravil na	so	posamezni	gibi	efektni	in	ritmični,
vse udeležence, ki so prisostvovali, in one, ki so spremljali njegov potek, globok in nepozaben vtis. Najsi bo v paradi ali pri nastopu, povsod si čutil iz gibanja množice, iz skladnih kretenj, ritma, iz barv oblači, pesmi in glasbe harmonično skladnost idejne vsebine s formo kot tako. Bistvena stran vseh nastopov, vsega Zleta, vseh izvajanj je bila v tem, da je vse to izražalo življenje jugoslovanskih narodov, njihovo borbenost in polet, njihovo zdravje in moč ter njih stremljenja in napore k lepši bodočnosti,	h kateri jim je pokazal pot ljubljeni	maršal Tito z uresni-
čenjem petletnega plana.
Zvezni zlet, zamisel voditeljev fiz-kulturnega gibanja in sklep I. kongresa je potrdil, da fizkultura ni samo telesna, temveč prav tako duhovna potreba za vse ljudstvo.
V plastičnem in estetskem prikazovanju življenja, dela in sploh ideologije nove, mlade Jugoslavije z živobarvnimi pri,rodnimi slikami globokega izražanja, je bil veličasten višek tega nastopa.
Njegov uspeh je uspeh doslednega izvajanja načel fizkulturnega gibanja, dokaz velike organizacijske sposobnosti Nekulturnih voditeljev in fizkultumikov — posameznikov. Obenem je bil Zvezni zlet izraz bratstva in edinstva našega ljudstva, predanosti ter ljubezni naše mladine do maršala Tita, ki je sijala na licih fizkultumikov med samim nastopom.
Republike, ki so sicer nastopile s preprostimi vajami, toda s simboli in slikami dela in življenja, so pokazale v nenehnem gibanju, valovanju in stalnem spreminjanju slik in oblik s pri-rodniimi gibi v vetru se zibajoče vojvodinsko žito, ladje na valujočem morju, delovni dan na mladinski progi itd.
Posebnost tega nastopa so bili tudi kostumi po vzorcu narodnih noš. Oblačila fizkultumikov I,R Crne gore, Makedonije. Kosmeta in Dalmacije so bila očarljivo lepa. Važno je bilo to, da motivi narodnih noš niso vzeli oblačilom Nekulturne karakteristike. Prav tako niso narodna kola in druge igre spremenile nastopa v folklorni festival, kajti bile so posameznim nastopom le zaključne točke, ki so prikazovale radost svobodnega ljudstva. In prav zato, ker je vejala globoka idejnost v skoraj vseli vajah\ je nastop dosegel duhovno višino, ki je ustrezala estetiki in plastiki, stalno se menjajočih barv, ki so bile v kompozicijah povezane z vsebino vaj in posameznih skupin.
Zvezni zlet je brez dvoma dokaz, da smo šli v Nekulturnem ustvarjanju z mogočnimi koraki naprej. Z uspehi Zveznega zleta se ne smemo zadovoljiti. Publika, ki je bila do sedaj navajena slabše organiziranih akademij in nastopov, bo od nas pričakovala vedno več. Republiški zleti, ki bodo drugo leto, ne smejo zaostajati za Zveznim zletom!
O n V ES
Odločba za čevljarska dela, izvršena po naročilu, za novo in polnovo obutev, za popravila in krpanje
Armadno prvenstvo v lahki atletiki
27. in 28. .iunl.ia je bilo v Ljubljani armadno .lahkoatletsko prvenstvo. Fizkultura v Jugoslovanski armadi jo zajela ogromno število borcev, podoficirjev in oficirjev, od katerih večina tekmuje in dosega izredne rezultate. Med izbranimi športniki je vodna borcev, ki eo se začeli baviti s športom in fizkulturo šele v Jugoslovanski nr-madi. Tako je bilo to drugo prvenstvo pregled dela ln uspehov v armiji, mani/ostalina fizične moči borcev, podoficirjev in oficirjev. Na prvenstvu je nastopalo okoli 400 atletov iz garnizonov:	Idrija, Ljubljana,
Kranj, Kadovljica, Maribor, Ptuj, Logatec, Trst, Postojna in Pazin. Tekmovanje je bilo razdeljeno na dva dnova in jo obsegalo vso točke olimpijskega sporeda in desetoboj. Rezultati prvega dne tekmovanja »o bili ti-Ic:
Tok 400 m zapreke: 1. Jereb Franc (Logatec) 1:01,9; 2. Jelačič Ivan (MariboiO 1:06,1; 3. Simunovič Mato (Reka) 1:07,4.
tek 1500 m: 1. Rem, dr. Alfred (Ljubljana)
4:25,3; 2. Ačimov Slavko (Lj)4:27,0; S. Pše-nlčnak Drago (R) 4:28,1;
met bombe: 1. Matljič Vid (R) 55.38 m; 2. Galir Stipo (Postojna) 54.78 m; 8. Ždrnič Ale (L) 53.29 m;
skok v višino: 1. Glavač Josip (Rad.) 175 cm; 2. Gormanovič Milo (P) 160 cm; 3. Jelačič Ivan (M) 150 cm;
met krogle: 1. Matljič Vid (R) 11.89 m; 2. Simunič Pero (T) 11.40 m; 3. Lujič Gjuro (Celje) 11.37 m;
tek 100 m (finale): 1. Erak Ante (Rad.) 11,8; 2. Nilič Nikola (I) 12,0; 3. Penjevič Branko (K|) 12,1.
met kladiva: 1. Krizim Sahim (Rad.) 33.45 m; 2. Zdrnič Ale (L) 23.92 m; 3. Pantovič Žarko (I) 23.88 m;
skok v daljino: 1. Glavač Josip (Rad.) 6.19 m; 2. Jereb Franc (L) 5.99 m; 3. Penjevič Branko (K) 5.92 m;
tek 10.000 m: 1. Zupan Mirko (I) 38:10,1; 2. Pivič Milorad (P) 38:17,0; 3. Lapuš Miha (K) 88:21,4.
Razpis prvenstva LR Slovenije v plavanju, waterpo!u in skokih za leto 1947
Flzkulturna zveza Slovenije razpisuje prvenstvo LR Slovenije v plavanju, skokih ln waterpoolu v dneh 12. in 13. julija na kopališču na Mariborskem otoku. Tekmovanje odnosno organizacijo bo izvedel FD Polet, Maribor.
Tekmovalci so razdeljeni v I. in II. razred. V I. razredu lahko nastopajo tisti, ki so se plasirali na zveznem prvenstvu in lanskoletni prvaki LR Slovenije.
Tekmovalo se bo na tehle progah:
I. razred — moški: 200 m prosto, 300 m prsno, hrbtno in prosto plavanje, 100 m hrbtno, 100 m prsno;
I. razred — ženske: 200 m prosto, 300 m mešano (prsno, hrbtno in prosto), 100 m hrbtno in 100 m prsno.
II. razred — moški: 50 m prosto, 200 m prosto, 100 m prsno, 100 m hrbtno, 4 krat 100 m prosto, 3 krat 100 m mešana štafeta.
II. razred — ženske: 50 m prosto, 100 m prosto, 100 m prsno, 50 m hrbtno, 4 krat 50 m prosto, 3 krat 50 m mešana štafeta.
Skoki v vodo za moške: obvezni povratni •kok s pregibom ln skok naprej na glavo;
poljubni: 2 skoka Iz skupin 3, 4 ali 5, vsak
skok iz druge skupine.
Skoki v vodo za ženske: 8 poljubni skoki se izvajajo lz 8 m skakalnice.
Vaterpoolo.
Oconjuje se prvih šest mest, in sicer: 1. mesto 13, 2. — 8. 8. — 5, 4. — 3, 5. — 2 in 6. — 1, štafete in waterpoolo se računajo dvojno.
Društva in aktivi naj pošljejo prijave na FZS, sekretariat, Ljubljana, Tabor, ali pa jih prodajo vodstvu tekme do 11. julija ob 20. Vsako FD lahko prijavi neomejeno število tekmovalcev, prijavnine ni. Vsi tekmovalci imajo prosto preskrbo od petka 11. julija zvečer do 13. julija zjutraj, isto velja za po dva voditelja za vsako društvo. Voznino plačajo društva sama, pri tem opozarjamo na izkoriščanje popusta!
Žrebanje bo v petek 11. julija ob 20.30 v prostorih FD Poleta v Mariboru.
V smislu sklepa GO FZS morajo nastopiti na republiškem prvenstvu vsi tekmovalci, ki nameravajo nastopiti na zveznem prvenstvu.
Danes bo igralo v Ljubljani ligino moštvo »Kvarner« z »Enotnostjo«
Danes ob 18.15 bodo lahko Ljubljančani prisostvovali prijuteljski tekmi med FD »Kvarnerjem« iz Reko in enajsterico FD »Enotnosti«, ki bo na igrišču ob Tyrševi cesti. S svojim gostom je igrala FD »Enotnost« že pred meseci na Reki in izgubila s tesnim rezultatom 1:0. »Kvarner« je dobro moštvo, ki se odlikuje po hitri in odločni igri ter jo v državnem prvenstvu že marsikateremu favoritu prekrižalo račune. Na tabeli Zvezne lige je »Kvarner« na devetem mostu. V njegovem moštvu igra tudi znani Matošič.
V predtekmi bosta Igrali juniorskl moštvi mariborskega »Železničarja« In »Enotnosti«, v okviru mladinskega nogometnega prvenstva. Oba nasprotnika sta kandidata za
slovenskega prvaka in se za finalne borbe temeljito pripravljata. Obe moštvi se odlikujeta po svoji borbenosti in poletu. Brez dvoma je treba posvetiti mladinskemu prvenstvu vso pažnjo saj bomo le tako doprinesli k dvigu slovenskega nogometa. Mladinsko prvenstvo daje možnost pravilnega ocenjovanja mladih igralcev, namreč njihove igro in športnega ponašanja. Lahko pa tudi ocenimo sposobnosti njihovih trenerjev in njihovo vzgojno delo. Predtekma bo začela ob 16. uri.
Kratke vesti
Borci zagrebškega garnizona JA gradijo s prostovoljnim delom v okviru tekmovanja za fizkulturni znak mali stadion z igrišči za odbojko in košarko, stezami za tek in prostori za skakanje v daljavo in višino. V 20 dneh bo dokončano niveliranje zemljišča, zbrali *o 50 vagonov starega železa na terenu. Pripeljali so 2700 kub m zemlje, nasuli pa so 750 kub. m podlage.
Na podlagi 7. Čl. aredbe o določanju in kontroli cen v zvezi z odločbo vlade LRS o določanju in uporabi enotnih cen za območje Ljudsko republike Slovenije z dne 17. marca 1947, S—149 določa Urad za cene pri predsedstvu vlade LRS za čevljarska dela. izvršena po naročilu, naslednje cene za vso območje LRS:
(Prvi dve ceni veljata za delo In material, ceni za — (pomlšljajem) pa samo za delo):
1.Moški škornji novi: ves škorenj podložen z usnjeno podlogo, usnjeni podplati: šivani 1400 din, zbiti 1350 din — šivani 885 din, zbiti 840 din.
2. Moški škornji poddelanl: nov kvater, nov urbas. nova usnjena podloga, nov podplat, nov notranjik, nova opetnica in nove pote: šivani 750 din, zbiti 710 din — šivani 310 din, zbiti 290 din.
3. Moški škornji polnovl: nov urbas z no-no podlogo, nov podplat, nov notranjik, nova opetnica in nove pete: šivani 610 din, zbiti 550 din — šivani 290 din. zbiti 275 din.
4. Moški škornji in gojzerjl, templancl: nov podplat: šivani 105 din. zbiti 90 din — šivani 54 din, zbiti 40 din.
5. Moški gojzerjl poddelanl: nov urbas z novo usnjeno podlogo, nov notranjik, nov vmesni podplat po vsej dolžini, nov podplat po vsej dolžini, novo pote (novi upet-niki in nov napetnik): šivani 590 din, zbiti 530 din — šivani 280 din, zbiti 240 dn.
6. Moški gojzerjl polnovl: nov urbas z novo usnjeno podlogo, nov vmesni polpodplat, nov polpodplat, novo pete (novi upetniki in nov napetnik): šivani 430 din, zbiti 380 din — šivani 240 din, zbiti 195 din.
7. Moški novi visoki čevlji: ve« čevelj podložen z usnjeno podlogo, usnjen podplat: šivani 650 <1 in. zbiti 590 din — šivani 240 din, zbiti 195 din.
8. Moški novi polčevljl: urbas podložen e tkanino, kvater z ovčino, usnjen podplat: šivani .570 din. zbiti 540 din — šivani 225 din, zbiti 185 din.
9. Moški poddelanl čevlji: nov urbas in nova podloga iz tkanine, nov podplat po vsej dolžini, nov vmesni podplat, novo pete (novi upetniki in nov napetnik): šivani 500 din, zbiti 445 din — šivani 240 din, zbiti 195 din.
10. Moški polnovl čevlji: nov urbas in nova podloga iz tkanine, nov polpodplat, nove peto (novi upetniki in nov napetnik): šivani: .340 din, zbiti 290 din — šivani 185 din, zbiti 145 din.
11. Moški templancl: novi polpodplati: šivani 95 din. zbiti 80 din — šivani 45 din, zbiti 35 din.
12. Moške pete nove: nov napetnik in novi upetniki: zbite 56 din — zbite 18 din.
13. Moške pete popravljene: nov napetnik in izravnanje izhojenega dela: zbite 25 din — zbite 11 din.
13. Moške pete popravljene: nov napetnik in po vsej dolžini, nov vmesni podplat, nov urbas z novo usnjeno podlogo, nove pete (novi upetniki in nov napentik): šivani 520 din, zbiti 460 din — šivani 280 din, zbiti 240 din.
15. 2enskl gojzerjl poddelanl: nov urbas z novo usnjeno podlogo, novi podplati in novi vmesni podplati po vsej dolžini, nove pete (novi upetniki in nov napetnik): šivani 510 din, zbiti 450 din — Šivani 260 din, zbiti 215 din.
16. Ženski gojzerjl polnovl: nov urbas z novo usnjeno podlogo, nov polpodplat, nove peto (novi upetniki in nov napetnik): šivani 330 din. zbiti 280 din — šivani 205 din, zbiti 160 din.
17. Ženski gojzerjl ali ženski škornji nove pete: novi upetniki in nov napetnik: zbiti 54 din — zbiti 17 din.
18. Ženski gojzerjl ali ženski škornji popravilo pete: dolno novi upetniki in nov napetnik: zbiti 25 din — zbiti 11 din.
19. Ženski polčevljl novi: urbas podložen s tkanino, kvater z ovčino usnjena ali lesena preoblečena peta, usnlen podplat: šivani 470 din, zbiti 460 din -1 šivani 195 din, zbiti 152 din.
20. Ženski polčevljl poddelanl: nov urbas, nova podloga iz tkanine, nov podplat po vsej dolžini, nov vmesni podplat, nove pote (novi upetniki in nov napetnik): Šivani 390 din, zbiti 340 din — šivani 195 din, zbiti 152 din.
21. Ženski polčevljl polnovl: nov urbas in nova podloga iz tkanine, nov polpodplat, nove pete (novi upetniki in nov napetnik): šivani 295 din, zbiti 240 din — šivani 175 din, zbiti 130 din.
22. Ženski teinplancl: nov polpodplat: Šivani 72 din, zbiti 50 din — šivani 42 din, zbiti 30 din.
23. Ženske nove pete usnjene: novi unet-nlki in nov napetnik: zbite 45 din — zbite 15 din.
24. Ženske nove lesene pete preoblečene:
7: novim napetnikom: zbite 48 din — zbite 22 din.
25. Ženske pete — popravilo: nov napetnik iri izravnanje izhojenega dela: a) široke: zbite 20 din — zbite 8 din; b) ozke: zbite 14 din —- zbite 7.50 din.
26. Otroški gojzerjl novi št. 30—33: ves čevelj podložen z usnjeno podlogo, vmesni podplat po vsej dolžini, usnjen podplat na-kovan: šivani 540 din, zbiti 480 din —■ šivani 215 din, zbiti 175 din.
27. Otroški polčevljl novi št. 30—35: urbas podložen s tkanino, kvater z ovčino, usnjen podplat: šivani .3,55 din. zbiti 330 din — šivani 160 din, zbiti 130 din.
28. Otroški polčevljl polnovl št. 30—35: nov urbas, nova podloga iz tkanine, nov polpodplat. novo pete (novi upetniki in nov napetnik): šivani 220 din, zbiti 180 din — šivani 130 din, zbiti 98 din.
29. Otn)škl templancl št. 30—35: nov polpodplat: šivani 60 din, zbiti 50 din — šivani 36 din, zbiti 29 din.
30. Otroške nove pete št. 30—35: novi upetniki in nov napetnik: zbite 34 din — zbite 13 din.
31. Otroške pete — popravilo, št. 30—35:
nov napetnik in izravnanje izhojenega dela: zbite 17 din — zbito 7 din.
32. Otroški visoki čevlji novi št. 24—29: ves
čevelj podložen b tkanino, usnjeni podplati: šivani 285 din. zbiti 270 din — šivani 130 din, zbiti 110 din.
33. Otroški polčevljl uovl št. 24—29: urbas podložen s tkanino, kvater z ovčino, usnjeni podplati: šivani 270 din. zbiti 250 din — šivani 120 din, zbiti 98 din.
34. Otroški templancl St. 24—29: nov polpodplat: šivani 40 din, zbiti 32 din — šivani 26 din, zbiti 20 din.
35. Otroške pete nove št. 24—29: novi upetniki in nov napetnik: zbite 22 din — zbite 11 din.
36. Otroške pete popravilo št. 24—29: nov
napetnik in izravnanje izhojenega dela: zbite 11 din — zbite 5.50 din.
37. Krpanje čevljev: a) krpa na podplatih ali petah po velikostih: zbite do 15 din — zbito do 6 din; b) krpa na gornjih delih po velikostih: do 8 din — do 5 din.
Kot osnova je računano za gornje usnje telečji boks. z izjemo golenica gojzerice, kjer je računan dullboks. Za podlogo je računana krom strojena ovčina, za podlogo iz tkanine keper. Notranjiki so iz okrajcev, vmesni podplati iz vratov, podplati in na-petniki krupon. upetniki vratovi in stranice. Za popravilo gojzerio je računan krupon debeline nad 5 mm. Za popravilo moških čevljev krupon debeline nad 4 mm, ženskih nad 3 mm, otroških št. 30—35 nad 3.5 mm, Št. 24—29 nad 3 mm. Za popravilo pete jo smatrati izravnanje izbojene pete z odpadki podniatnega usnja in nov napetnik iz krupona. Za novo peto pa je smatrati. Če uporabi pri popravilu čevljar dva cela upet-nika in več.
Za nove čevlje objavljene cene veljajo
samo za čevlje, ki so narejeni v pravem pomenu besede »po meri«: čevljar vzame moro noge in mora kopito temu primerno pripraviti.
v ceni za delo in material 60 vračunani stroški za lesene klince, sekance, žičnike, dreto, vosek, polituro, smolo, apreturo, su-kanec .klej in rinčice.
Za deške in dekliške čevlje št 36—39 veljajo iste cene kot za ionske Čevlje.
Za templance iz gume v debelini nad 3 mm, pribite z lesenimi klinci, veljajo cene kot za templance iz usnja.
Davek na promet proizvodov je v gornje cene žo vračunan, in sicer znaša:
1. za usluge 4% od proizvodne cene po tar. št. 13/B,
2. za novo obutev: a) škornji 45% od proizvodne cene po tar. št. 374fU.
b) moški Čevlji	18%	od prodajne	cene	na
drobno po tar. št.	874	B S,
c) ženski čevlji	17%	od prodajne	cone	na
drobno po tar št.	374	B/5,
d) deški in otroški čevlji 7% od prodajne cone na drobno po tar. št. 374 B/l in 14% od prodan je cene na drobno po tar. št. 374 B/2 (za toč 26 te odločbe).
Cone te odločbe veljajo za čevljarska ročna dela. izvršena neposredno za potrošnika.
Okrajni ljudski odbori lahko določijo glede na krajevne prilike za cele okraje nižjo cene od gornjih.
Imetniki čevljarskih obrtov morajo izve-siti uradni cenik v svojih obratovalnicah na dobro vidnem mestu.
Vsakd prekoračenje gornjih cen ali cen, določenih po okrajnih ljudskih odborih, je kaznivo po zakonu o pobijanju nedopustne špekulacije in gospodarske sabotaže.
Ta cenik razveljavlja cenik za čevljarska dela. izvršena po naročilu V. št. 116/1 z dne 9. oktobra 1945 ministrstva za trgovino in preskrbo NVS.
Cenik velja takoj.
Važno za bolnike — bodoče oskrbovance bolnišnice!
Do zdravljenja v bolnici je upravičen sleherni državljan, ne glede na starost ali premoženjsko stanje. V državnih bolnicah je od 1. 4. 1947 dalje	le	en	oskrbni	razred
(III.) Dnevna oskrba	je	din	80.—.
1. Samoplačniki,	to	so	plačila	zmožni
oskrbovanci, so dolžni poravnati oskrbno stroške že pri izstopu ali najpozneje 14 dni po izstopu iz bolnice, oziroma dostavi računa.
2. Gospodarsko šibka plast delovnega ljudstva ima po uredbi o zdravljenju nepre-možnih, pravico do	popolnega ali	dolno
brezplačnega zdravljenja. Za brezplačno oskrbo v bolnici morajo izpolniti tele pogoje: da plačajo manj kot 400 din letne dohodnine, ne glede na vrsto bolezni, ali manj kot 700 din pri zdravljenju akutno nalezljivih bolezni, trahoma, jetike, malarije in spolne bolezni ter drugi neozdravljivi bolniki, tudi umobolni, pri katerih traja de-lanezmožnost zaradi bolezni nad 6 mesecev. Pravico do delno brezplačnega t. j. 50% popusta pa uživajo: otroci do 7 let, bolne porodnice, vdove z dvema ali več in starši s 5 ali več nepreskrbljenimi otroki. Te pravice morejo izkoristiti upravičenci na podlagi uradnega potrdila o premoženjskem stanju, ki ga izda pristojni LO.
3. Oskrbovanci (bolniki), ki so upraviče ni do dajatev za primer bolezni na račun Državnega zavoda za soc. zavarovanje, kakor: zavarovanci — člani socialnega zavarovanja, člani Narodne milice, aktivni in upokojeni državni uslužbenci in rodbinski Člani naštetih, morajo pri sprejemu v bolnico predložiti v smislu «34. člena uredbo o izvajanju socialnega zavarovanja napotnico pristojnega uradnega zdravnika socialnega zavarovanja. Upravičence brez napotnice bo v bodoče bolnica odklanjala: izvzeti bodo samo najnujnejši slučaji, kakor težke poškodbe, krvavitve, zastrupijenja itd. Če gre za družinske člane so priloži napotnici še potrdilo o skupnem gospodinjstvu, ki ga izda LO.
Ustrezna potrdila — listine, s katerimi se bolnik socialnega zavarovanja izkaže za upravičenega do bolnične oskrbe na račun DZSZ in s katerimi svojo upravičenost uve-
ljavi, odnosno dokaže pristojnemu zdravniku socialnega zavarovanja so naslednje: za člane socialnega zavarovanja, miličnike ter aktivne državne uslužbence in družinske člane naštetih »potrdilo o zaposlitvi«, ki je obenem bolniški list, drž. upokojenci pa »prijavo o obolenju«. Na podlagi teh potrdil izda zdravnik socialnega zavarovanja, če je bolezen težje narave bolniku napotnici za bolnico. V nujnih primerih, ko se sprejme bolnik v bolniško oskrbo brez napotnice, mora isto naknadno oskrbeti po svojcih, če tega no stori pa vsaj predložiti prej našteta potrdila, s katerimi dokaže vsaj začasno upravičenost do zdravljenja v bolnici na račun DZSZ.
Torej vsi. ki so upravičeni do zdravljenja v bolnici na račun Državnega zavoda za socialno zavarovanje naj prihajajo v bolnico vedno s predpisanimi napotnicami — obrazec M-7! Oskrbovancem pa, ki tega ne bodo storili In so člani DZSZ, bo uprava bolnice dostavila račune In izterjala plačilo.
4. Do ambulantnega zdravljenja v bolnici, ki se vrši vsak dan (izvzemši sobole, nedelje in praznikov) dopoldne od 10. do 12. uro so upravičeni le siromašni državljani, kar morajo dokazati s potrdilom pristojnega ljudskega odbora. (*'lani Državnega zavoda za soc. zavarovanje, drž. uslužbenci, upokojenci ter miličniki pa le tedaj, če se izkažejo z napotnico pristojnega zdravnika socialnega zavarovanja.
5. Važno zn obiskovalce bolnikov v splošni bolnici v Mariboru! Zaradi pravočasnega opozorila prizndetih. objavlja uprava- od 1. septembra 1947. dalje bodo skrčeni dnevni obi«ki bolnikov na dvakrat tedensko t j. sredo ln nedeljo ter oh verskih in državnih praznikih. Dosedanii obiski ob torkih in petkih odpadejo. Za otroški oddelek bolnice so še naprej dovoljeni obiski samo ob nedeljah od pol 13. do 15. ure.
Obiskovalce še posebej opozarjamo, naj ne jemljejo s seboj na obiske otrok, ker ni zaželjeno, dn se otroci potikajo po hodnikih in bolniških sobah brez nadzorstva spremljevalcev.
Uprava splošne bolnice v Mariboru.
SPOROČILO ROMUNSKEGA VELEPOSLANIŠTVA
Kraljevsko romunsko veleposlaništvo v Beogradu sporoča prizadetim naslednje:
Na podlagi zakona št. 1056, objavljenega v romunskem uradnem listu dne 28. decembra 1945, je postala romunska Narodna banka s 1. januarjem 1947 Državna banka, njene delnice pa so prešle v last romunske države.
Imetniki delnio ali njenih duplikatov romunske Narodne banke, bivajoči v Jugoslaviji. so dolžni položiti svoje delnice do 31. j julija 1947 pri romunskem veleposlaništvu v Beogradu (ulica Kneza Miloša 60), da dobe odškodnino, ki jo določa zakon o podržavljanju.
Opozarjamo vse prizadete osebe, da izgubijo po zgoraj navedenem zakonu vsi delničarji romunske Narodne banke, ki ne bodo do 31. julija 1947 predložili svojih delnic ali njihovih duplikatov romunskemu veleposlaništvu. pravico do kakršne koli od škodnine. Delnicb, ki ne bodo predložene do 31. julija 1947, se smatrajo za neveljavne, ne ozirajo se na njihovega imetnika, a romunska Narodna banka bo izdala in izročila romunski državi duplikate teh delnic.
(Iz ministrstva za finance FLRJ.)
POZIV
bivšim zavarovancem Pokojninskega zavoda j za nameščence.
Po predpisih čl. 86 Uredbe o izvajanju socialnega zavarovanja delavcev, nameščen-
Zahtevek za obnovo pokojninskega zavarovanja je dostaviti z vsemi potrebnimi podatki, odnosno dokazi pristojni Filiali Drž. zavoda za socialno zavarovanje, najkasneje do 31. 12. 1947. leta. Znesek vrnjenih premij Re lahko vplača naenkrat, ali v obrokih, vendar najdalje v roku 5 let. Premije vrnjene v okupacijskih novčanicah se računajo po zavarovanju na dan 1. 4. 1941 leta. odnosno po mesečni osnovi 2000 din.
Ako vplačilo odgovarjajočega zneska ne bo izvršeno v celoti v 5 letih, se računa v pokojninsko zavarovanje samo tisti Čas, kateri odgovarja dejanskemu vplačilu.
Državni zavod za socialno zavarovanje Filiala Ljubljana in Maribor.
ONEVNK VEST1
Maturantke ljubljanskega učiteljišča 1 1917 praznujemo obletnico mature v soboto 12. julija ob 16 pri Keršiču v Šiški Prijave pošljite Dani Kosem Guzelj, Krakovski naši n °2 do » iuliia
Občni zbor mestne bolniško-podporne zadruge v Ljubljani se 3 julija ne bo vršil.
Ekspozitura DZSZ v Krškem, ki je začasno poslovala v Celju, se je preselila v svoje prostore v Krškem, na kar opozarjamo vse delodajalec in zavarovance. •— Podružnica Drž- za v. za soc. ^iv. v Ljubljani.
Obvezno predavanje za vse bolničarje RK ho v četrtek 3. julija ob 20 v poljanski gimnaziji. Pridite vsi točno. Pozivamo tov. bolničarje in bolničarke, da vrnojo gotovo v
cev in uslužboucev, lahko osebe, katerim je ! toku 8 dni vso bolničarsko opremo, in sicer
zaradi spremembe službo prestala zavezanost k pokojninskemu zavarovanju( ker so postali državni, odnosno javni uslužbenci) in ki so jim zaradi tega bile vrnjene premije vplačane za pokojninsko zavarovanje, obnovo svoje pokojninsko zavarovanje z vplačilom zneskov premij, katere so jim bile vrnjene. Ta predpis velja za osebe, katere so ali bodo v teku 1947. leta obvezno pokojninsko zavarovane pri Državnem zavodu za socialno zavarovanje, torej slednje no volja za osebe, katere pri Državnem zavodu za socialno zavarovanje uživajo samo zdravstveno zaščito.
Jžov&nsko. ftoAadfta gžcdaiC&ča
Drama:
Ponedeljek. 30., ob 20: Simonov: »Rusko vprašanje«. Red K. Zaključek sezone. Opera
Predstave na prostem:
Nedelja, 29.. oh 20.30: Smetana: »Prodana nevesta«. Redi Sreda, A. D, II, K.
Ponedeljek, 30., ob 20.30: Dvorak: »Rusalka«.
Redi Torek, C, E, F, N.	,	-	-	-......... -.«.	...»•»
Torek, 1. julija, ob 20.30: Smetana: »Prodana	.	oo	odhajal iz Zidanega mosta
—  ____..	T________________________________________ ni)	.'lllll	in	Tt	p	i	li	i o I .r T	 .L	»n	nn
vsilJc J1*'10 0(1 8—13 nn Gosposvetski c. 2-U.
Študentski pevski zbor ljubljanske univerze odhaja na počitniško delo v Liiak pri Gorici v dnevih med 5. in 10. julijem. Opozarjamo članstvo, naj «e točno drži nadaljnjih navodil, ki jih bomo bjavili. — Odbor.
Spremembe v potniškem prometu na železnici. Potniški vlak 922. ki odhaja iz Ljubljane ob 12.55 in vozi samo do Kranja, bo vozil počenši z 29. ?unijem vsako nedeljo do Jesonic. Prihod v Jesenice ob 14.55. V obratni smeri ho vozil vsako nedeljo vlak 917-11 z odhodom iz Jesenic ob 18.50 in prihodom v Ljubljano ob 20.50. — Z istim dnem izostane med Kranjem ln Ljubljano vsako nedeljo vlak 923, ki odhaja iz Krania oh 18.05 in pride v Ljubljano ob 19. — Nadalje bo vozil oil 29. junija dalje na progi Ljubljana —Zidani most vsako nedeljo vlak 621. ki bo odhajal iz Ljubljane ob 18.25 in prihajal v ! ,anL»J11(V5^ .°1} 20.17, v obratni smeri pa
Z ZVEZNEGA ZLETA FIZKULTURNIKOV
1
V zaključni sliki so iizkulturniki vojske in voji.e mo.u.ince izoblikovali znotraj velikega kroga peterokrako
zvezdo, a sredi nje živo piramido.
novesta«. Izven.
Zadnja abonentska predstava letošnje operne sezone bo v ponedeljek za rede Torek, C. E. F, N. Abonenti naj pravočasno dvignejo v upravi SNG vstopnice za sedeže na Pogačarjevem trgu. V ta namen posluje pisarna tudi danes do 12. V ponedeljek od 10.30 pa bodo vse nedvtgnjene vstopnico od-daen v operno blagajno v prodajo.
ŠENTJAKOBSKO Nedelja, 29., ob 16: B. NušiČ: »Gospa ministrica«. gostovanje v Železnikih v Kulturno prosvetnem domu.
V MARIBORU:
Ponedeljek, 30. junija: Zaprto.
Torek, 1. julija, ob 20: Puccini: »Tosca«.
Red B. m Sreda, 2.: Zaprto.
Četrtek. 3.: Zaprto.
Potek, 4., ob 20: Pučcinj: »Tosca«. Red C. Sobo-ta, 5., ob 20: Puccini: »Madame Butter-fly«. Gostovanje Valerije Heybalove. Izv. Nedelja, 6.: Zaprto.
Ponedeljek. 7.. ob 20: Puccini: »Tosca« Red A. Zndniič Zn klinček sezone
LJUDSKO GLEDALIŠČE V CELJU
Torek, 1. julija, ob 20: Klopčič: »Mati«, režija Fedor Gradišnik; Bruštein: »Katjuša« in tretje dejanje Nušičeve »Gospe ministrice«, režija Jože Tomažič — Po vrnitvi z mladinske proge Šamac—Sarajevo bo s to predstavo zaključena sezona v Celju.
SINDIKALNO GLEDALIŠČE KOČEVJE
Nedelja, ob 10. dopoldne: Sestakov: »Veliko potovanje«. Matinejska predstava. — Ob 17: Linhart: »Veseli dan ali Matiček se Ženi«. Ponovitev
Dvorana šeškovega doma Gostovanje Slo venskega ljudskega gledališča z Jesenio.
ob 20.10 in prihajal ‘v Ljubljano ob 22.00. Vsi navedeni vlaki bodo imeli postanek na vseh postajah in postajališčih.
Zdravniki, ki se zanimajo za asistentsko mesto v histološko--*mbriološkem /institutu, naj se obrnejo nn vodstvo instituta.
Inhorsko jamo pri Grosupljem (prejšnjo Zupanovo jamo) je prevzel v upravo KLO j st. Jurij. Redni obiski vsako nedeljo ob devetih dopoldne izredni obiski za skupine vsaj 21) oseb tudi ob drugem času po predhodni pismeni napovedi na KLO St. Jurij pri Grosupljem. Vstopnina din 20. za udeležence šolskih ekskurzij in za vojake din 10. Vodiči v Ponovi vasi (vprašati za Gačnika ali Trontlja na št. 33). — Jama » postaje Grosuplja oddaljena 1 uro hoda. Ker so obiski s karbidnimi svetilkami in traja obisk 1 uro . skupina pa ne more šteti več kot 80 ljudi, je ogled za prevelike skupine težaven, ukrenjeno pa je vse, da se v jamo čimprej napelje električna razsvetljava, dotlej pa pomnoži število karbidnih svetilk. Večje skupine naj se torej javijo primeren čas prej, da bodo mogle od KLO Št. Jurij dobiti o pravem času informacije o pogojih obiska.
»Prehrana«, trgovsko podjetje MLO, Ljub-ljana, obvešča vse mestne in kolonialne trgovine, trgovce in ustanove, da 1., 2. in 3. julija naše skladišče na Tyrševi 15 ne bo poslovalo zaradi inventure.
Zdravniško dežurno službo v Celju oprav-Ija od sobote 28 junija opoldne do ponedeljka 30. junija do 8 zjutraj dr. Podpečan Tvan, Mariborska 24, tel. 3-09,
Zdravniško dežurno Mužho v Mariboru opravlja od sobote 28. junija opoldne do ponedeljka 30. junija do 8 zjutraj dr Kerže Ladislav. Kopališka 4 Maribor Dežurni lekarni v nedeljo 29. junija: lekarna Kmet, Ciril Motodova 43, in lekarna Ustar, Šelenburgova 7.
PRESKRBA
Ministrstvo za	trgovino in	preskrbo
LRS sporoča:
DODATKI HRANE ZA JULIJ.
1. Enotna krušna moka: po pol kilocra-na vsem otrokom	(Doj in	OM	živ.	nakaz.
I. in II.) odrezki	Doj 524,	OM	624;
2. Ješprenj (na	živ. nak.	I. in	II.)
tožki delavci na	odrezek	TD	128	po 1000	g.
srednji	delav. na odrezek	SD	228	po	500	g,
lahki delavci na odr. LD 824 po 500 g,
Nav. živ. nak. na odr. NAV 423 po 500 g,
OM na odrezek OM 025 po 500 gr.
3. Sladkor všem potrošnikom, in sicer: TD na odrezek TD 119 po 500 gr;
SD	na odrezek	SD 217	po	400	gr;
LD	na odrezek	LD po	350	gr;
Nav. živ. nak. na odr. Nav. 418 po 150 gr;
Om. živ. nak. na odr. OM 610 po 350 gr;
Doj. živ. nak. na odr. Doj 510 po 500 gr.
Navodom in Preradom naroiSamo, da takoj javijo upravi Navoda Koloniale Ljubljana, koliko moke, sladkorja in ješprenja bodo potrebovali, da bodo dobave kot nujne izvršene.
Vsi okrajni ljudski odbori naj takoj izračunajo potrebe za navedene predmete prehrano in javijo svojemu Navodu, koliko tega blaga bo okraj potreboval.
Ivier zaloge dopuščajo, naj so navedeni dodatki delijo potrošnikom obenem z redno delitvijo hrano. V nasprotnem primeru naj okrajni ljudski odbori razpišejo čas delitve.
V poletnih mesecih je mnogo ljudi odsotnih, ker so n. pr. na progi ali pri drugih delili, na dopustu itd. zato določamo, da veljajo gori navedeni odrezki za nabavo sladkorja do 31. avgusta 1947.
(Iz pisarne MTP).
CENE ŽIVIL ZA MESEC JULIJ 1947:
Prodajne ceno živil, ki jih potrošniki prejmejo na živilske nakaznice, so za mesec julij naslednje:
Mlcvskl Izdelki: bela pšenična moka 11.50
(11.10)	din, enotna Dšenlčna moka 0.20 (5.95)
din, ržena moka 7 (G.44) din, koruzna moka 5.70 (5.80) din, ješprenj 11 (9.96) din, ovseni kosmiči 4.90 (4.40) din, zdrob pšenični 11.50
(11.10)	din. zdrob koruzni 7 (6.441 din, testenine iz bele moke 21 (19) din, testenine iz enotne moko 15 (13.58) din kilogram. — Sladkor: kristal 33 (31.85) din, kocke 80 (84.70) din. — Maščobe: mast čista 58 (54.500 din, olje jedino, razen olivno.. 37.50 (34.85) din. — Milo: pralno 40% m. k. 80 (27.30), toaletno 75 (68.25), za umivanje 45 (40.95) din. — Sol: jedilna 6 (5.65) din kilogram.
Cene izven oklepaja veljajo kot prodajne cene na drobno, cene v oklepajih so ceno na debelo. Cene poedinih vrst mesnih in ribjih konzerv objavijo podjetja ob priliki delitve.
Uprava drž. trg. pod]. Navod ln Koloniale.
ODLOČBA o odkupnih cenah za suhe gobe
Na podlagi 7. člena uredbo o določanju in kontroli cen predpisujo urad za cene pri predsedstvu vlade LRS naslednje najvišjo odkupne ceno za suhe gobe:
suhe gobo sortirane 70 din, suhe gobe I. 60 din, suhe gobe II. 50 din, suhe gobe III. 40 din za kilogram.
Odkupne cene veljajo za zdravo, suho in čisto blago, Iranko skladišče semenarne za Slovenijo v Ljubljani, Prekoračenje cen je kaznivo po zakonu o zatiranju nedovoljene trgovine, nedovoljene špekulacije in gospodarsko sabotaže.
Odločba velja takoj.
Odločba je v smislu t. 1. 5. čl. taksnega zakona takse prosta.
Odločbo prejmejo:
»Ljekobilje«, Sarajevo, Halibašičeva 10.
Urade in astanove opozarjamo, da vsa obvestila in objave za »Ljudsko pravico« sprejemamo najkasneje do
12.	ure — Uredništvo.
Okrajni ILO Postojna • odsek za gospodarstvo
potrebuje za svoje podjetje „NASO KNJIGO"
upravnika,
ki zna voditi knjigovodstvo
Prijave sprejme odsek za gospodarstvo pri OILO v Postojni
Več raznašalcev
ki bi raznašali list vsak dan od
13.	do 16. ure — potrebuje podružnica »Borbe« za Slovenijo* Interesenti naj se javijo dimprej v podružnici, Ljubljana, Cankarjeva ulica 6.
Opozorilo obiskovalcem turističnih krajev
Glavna turistična sezona v naših letoviščih in zdraviliščih je v polnem toku. Velik dol nuših turističnih krajev je že močno zaseden, nokateri obrati so celo polno zuse-deni, drugi pa imajo toliko obveznih prijav, da lahko razpolagajo s sobami le še za kratek čas. Pogosto se dogaja, da prihajajo gosti v naša zdravilišča in letovišča nenajavljeni ter so potem razočarani in se razburjajo, če no dobijo sobo ali postelje, odnosno, če dobijo slabšo sobo.
Zato je nujno potrebno, da si obiskovalci naših turističnih krajev pravočasno zagotovijo mesto v hotelskih obratih naših letovišč in zdravilišč, kjer nameravajo prebiti svoj dopust ali počitnice. Interosonti za obisk turističnega kraja se morajo v glavni turistični sezoni vsaj 14 dni do tri tedne pred nameravanim odhodom na letovanje ali zdravljenje pismeno obrniti neposredno na Upravo gostinskega (hotelskega) obrata, v katerem namoravajo bivati. V tej svoji pismeni rezervaciji morajo sporočiti naslednje: točen dan prihoda, število oseb, naziv ali opis objekta, v katerem želijo rezervirati sobo, vrsto sobe (z 1 posteljo, z 2 posteljama, divanom), posebne želje glede sobe (lega, nadstropje) in pripombo, ali je sma-
trati rezervacijo kot obvezno. Uprava gostinskega podjetja bo na tako pismeno obvestilo interesentu poštnoobratno odgovorila in sporočila, katera in kakšna soha jo rezervirana, za kateri dan in za kakšno ceno za sobo ali za penzion, če so želje interesenta no morejo upoštevati, bo gostinsko podjetje sporočilo, kdaj bi bila željena 6oba na razpolago. V tem primeru mora interesent odgovoriti, ali roflektira na rezervacijo pod spremenjenimi pogoji. V interesu obiskovalcev turističnih krajev je, da se držijo tega postopka za predhodno in pravočasno rezervacijo sob v naših letoviščih in zdraviliščih v letošnji glavni turistični sezoni. Člani sindikatov in njihovi svojci, ki imajo pravico do znatnih popustov v državnih gostinskih obratih, ne smejo računati s tem, da jim jo že s samo objavo za dopust ali počitnice zagotovljeno mesto v gostinskem obratu, ampak si morajo prav tako kakor vsi drugi gosti na navedeni način pravočasno rezervirati prostor. Uprava za turizem in gostinstvo bo od časa do časa obveščala javnost preko radia o stanju zasedbo v po-samoznih gostinskih obratih v naših najvažnejših turističnih krajih. Interesentom bodo podatki o zasedbi na razpolago tudi v vseh poslovalnicah Putnika.
lokci kupimo
kol provizorij ca. 6,000 kalorijsko hladilno napravo noifo ali pa v dobrem sianju. Ponudbe je dostaviti z navedbo cene na naslov
POSLOVNE UPRAVE GOSPODARSKIH PODJETIJ K.L.O.. ZAGORJE OB SAVI.
RADIO
Llubliana, Mariboi io Slov Prtmorle
8 Lahek jutranji spored — 8.30 Napoved časa. poročila, objave, radijski koledar, pregled dnevnega sporeda — 8.45 Vurliške orgle
— 9 Sindikalna ura — 9.20 Antonin Dvorak: Simfonija št. 5 v E molu »Iz novega sveta«
— 10 Tovarna Peko — najboljši delovni kolektiv usnjarsko predelovalne stroke — 10.45 Slovanski vojaški zbori in ansambli — 11 Oddaja za podeželje, vmes ob 11.25 Slovensko narodne pesmi pojo altlstka Dana Ročniko-va. na karmoniko spremlja Avgust Stanko —
12.30 Napoved časa, poročila — 12.45 Lahka glasba, mali oglasi objavo — 18 Pol ure za našo najmlajše poslušalce: Krylov: Basni —
13.30 Kar si kdo želi — 14.15 Napoved časa, poročila — 19 Šahovska ura: Vasja Piro: Šahovske novice — 19.15 Plesna glasba — 19.30 Napoved časa, poročila — 19.45 Lahka glasba, mali oglasi, objave — 20 Pojo Fantjo na vasi — 20.30 Pronos tedenskega zunanjepolitičnega pregleda iz Beograda — 20.45 Lahek orkestralni spored — 21 Cesar Franck: Sonata za Violino In klavir, izvajata Leon Pfeifer in pianistka Hilda Horak-Domazeto-vičeva — 21.30 Iz opernega sveta — 22 Prenos vesti zvezne postaje iz Beograda — 22.15 Današnja fizkulturna poročila — 22.25 Veseli zvoki.
gsfH kino sam
LJUBLJANA: UNION: Sovjetski film »V okovih sovraštva«, tednik. Predstave ob 17, 19, 21. — MATICA: Jugoslovanski film »Mladinska proga«, tednik. Predstave ob 15 17, 19, 21. — SLOGA: Francoski film »Kleti hotela Majestic«, tednik. Predstave ob 15, 17, 19, 21. — KODELJEVO: Sovjetski film »Četvero src«, tednik. Predstava ob 20. — TIVOLI: Sovjetski film »Čaka] mo« tednik. Predstavi ob 20.30 in 22 CELJE:	METROPOL:	Jugoslovanski film
»Slavica«, tednik. — DOM: Sovjetski film »Sodiščo narodov«, tednik. . . MARIBOR: ESPLANADE:	Sovjetski film
»Moja ljubezen«, tednik. — GRAJSKI: Francoski film »Kavarna v Pristanišču«, tednik. Predstavo oh 14.30, 16.30, 18.30, 20.30. — LETNI: Sovjetski film »Morski bataljon«. tednik.	,	.	_	,	,
KRANJ: MESTNI: Francoski film »Dogodek ob obali«, tednik.
PTUJ: Sovjetski film »Dubrovski«, tednik. KAMNIK: Sovjetski film »David Gurami-švili«, tednik.
MALI OGLASI
MOŠKEGA starejšega, brez doma, ki ima veselje z živinorejo ln poljedelstvom, vzamem dosmrtno na mojo gospodarstvo. Samo pošteno mišljene ponudbe na LP Celje pod »Poštenjak«-154.
PESTOX, tekoči Buhar namesto flita, kar-bolinej lesni za plotove, vodno steklo 39.4 Bč, žvepleno apnena brozga, tobačni izvleček, drevesni karbollnoj proti željni mušici, modra in zelena galico, Arzokol, svinčeni arzonat, bakreno apno za škropljenje sadnega drevja in trt — stalno na zalogi. Petronafta A. Hmelak, Ljubljana, Tyrseva cesta 35n.	3045
PROGLAŠAM za neveljavno petrolejsko izkaznico na imo Brano Miha, Zgornji Plavž G, Jesenice.	112
RAZVELJAVLJAM oblačilno nakaznico na ime Karmozel Fani, Prožlnska vas 39, Store.	155
PREKLIC. Bolčič Frano iz Prešnice 10 preklicujem za neresnično govorice zoper tov. Memon Jožefa iz Prešnice 42.	2988
DVE PALMI 2 m visoki prodam. Vuljav-čova 18	l000
KROJAŠKI POMOČNIK, starejši, išče zaposlitve. Najraje gre na deželo, da bi dobil stanovanje tudi za družino. Benda Mihael, Hrastnik 69 pri Zid mostu. 2967 KUPIMO gornji del vagončka (škatlo) s prostornino 0.75 kub. m, dalje 600 m tračnic po 7—8 kff težkih na dolžinski meter, 3 kretnice in 3 obračaiko % železnimi pragovi ter pripravami za sestavljale. Ponudbe pošljite na: Pamučna industrija. Dugarcsa.	______________
163
POZIV
vsem upnikom in dolžnikom!
Nacionalizirano podjetje
Predilnica in tkalnica d. d. Maribor, Tvorniška cesta
poziva vse upnike in dolžnike, da prijavijo v teku enega meseca od dneva objave, svoje terjatve, oziroma da porav-svoje obveznosti, nastale iz trgovinskih poslov pred 5. decembrom 1946.
Vsem zobozdravnikom, dentistom in javnim zdravstvenim ustanovami
Dentalni oddelek »Zdravproma« se preseli na Miklošičevo c. v poslopje bivše ZadruZne gospo darske banke, prvo nadstropje
Zaradi tega od 2. julija do 10. julija ne sprejemamo naročil, niti ne bomo odpošiljali blaga.
»Zdravprom«
Poziv
vsem upnikom in dolžnikom
Tekstilna industrija „L ATEKS" LaSko
(prej d. z o. z.)
poziva vse upnike in dolžnike, da v enem mesecu od dneva objave poziva prijavijo svoje ter jatve in poravnajo svoje obveznosti, nastale iz trgovinskih poslov pred 5. dec. 1946,
Naznanjamo vsem zadružnim članom, prijateljem in znancem, da nas je zapustil ustanovitelj in tajnik Naproze
PAVEL HERBST
šolski upravitelj v Mokronogu
Pogreb zadružnega člana bo v nedeljo, 29. t. m. ob 15. uri^ iz kapelice sv. Jožefa na pokopališče k Sv. Križu. Mokronog, 27. junija 1947.
Upravni in nadzorni odbor Naproze Mokronog
Okrajni LO Postojna
potrebuje za Dijaški dom v POSTOIN1
upravnika in ekonoma
Prijavo sprejme odsek za prosveto pri OILO Postojna. — Prijavi je treba priložiti nravstveno izpričevalo in listine o kvalifikaciji.
Prodorno
priklopnik
velikosti 45x2x2m,
zaprt, primeren za prevoz ljudi ali za prevozno delavnico.
Ogled in informacije pri upravi rudnika
Rudnih MeZica
Kupufemo
ribez, borovnice, maline in gozdne jagode
Tovarna kisa, likerjev in sadnih sokov
MARIBOR
Partizanska cesta 39
SPOROČILO!
Z 24. t. m. 80 se preselili iz dosedanjih prostorov v Trubarjevo ulico št 15 ravnateljstvo, sekretariat, odsek za lesno predelavo in odsek za gozdarstvo.
Uradni dnevi so:
Za ravnatelja: ponedeljek, petek in sobota;
za šefa odseka ze lesno predelavo: petek in sobota;
za šefa odseka za gozdarstvo: torek in sobota.
Dravsko gozdno gospodarstvo Maribor, Trubarjeva ul. 15
Vinogradniki pozor!
Opozarjamo vinogradnike, da izvršijo tretje škropljenje proti peronospori najkasneje do ponedeljka, 30. junija, ker se bo po tem roku bolezen v večji meri pojavila povsod tam, kjer škropljenje ne bo pravočasno in pravilno izvršeno.
Institut za vinarstvo v Maribor«
Poziv
vsem upnikom in dolžnikom
Nacionalizirano podjetje
JUGOFILC, d. z o. z. MENGEŠ
poziva vse upnike in dolžnike, da v enem mesecu od dneva objave prijavijo svoje
terj atve
in poravnajo svoje
obveznosti,
nastale iz trgovinskih poslov pred 5. decembrom 1946
Nova knjiga o radijski tehniki
V izdaji Radijske postaje Zagreb je izšel I. del Dr. Daudtovega Kurza radijske tehnike pod naslovom
»Fizikalne osnove radijske tehnike"
Delo je namenjeno radijskim tehnikom in služi kot učbenik. — tena 50 din Knjigarne in preprodajalci popust 20% Naročila sprejema: Radio Vjesnik, Zagreb, Trg reoublike 15/IV. — Sprejemamo tudi prednaročila za II. del. ki je v tisku. — Številka čekovnega računa 4-44302B
Izšla je 2. številka strokovnega mesečnika
Iz vsebine:
TURIZEM IN
GOSTINSTVO
Ustroj današnjega turizma — Informativna služba v turizmu — Turizem in sindikati — Napake pri delu gostinskega osebja v državnih gostinskih podjetjih — Avtobus in turizem — Ureditev in naloge podjetja „Gostinstvo“ — O skladu vodstva gostinskih podjetij — Načrtna gradnja na Bledu — Problemi in perspektive naše množične prehrane — Perspektive turizma po petletnem gospodarskem načrtu — Trošarina (taksa) na bivanje tujcev — Zdravilne vode (bistvo in smisel zdravljenja s pitjem)
V beležkah poroča o turistični razstavi na Zagrebškem velesejmu, turističnih avtobusno-prometnih zvezah, izletih Putnika in drugih aktualnih zadevah.
Številko krasi 8 slik. Naslovna stran prinaša v bakrotisku motiv iz Rog. Slat_
Strokovni mesečnik „Turizem in gostinstvo" izdaja Uprava za turizem in gostinstvo pri Ministrstvu za trgovino in preskrbo LRS.
Naroča se pri upravi lista: Ljubljana, Beethovnova 18. Račun pri Narodni banki FLRJ, centrali za Slovenijo št. 60-4045-32.
Naročnina za 1. 1947 (8 številk) Din 100'-, posamezna številka Din 15'-.
Glavni urednik: Ivan Bratko — Naslov uredništva Kopitarjeva 6. — Uprava: Kopitarjeva 2. — Telefon uredništva in uprave: 52-61 do 52-65 — Telefon na-ročninskega odd.i 30-30 Telefon oglasnega odd.i 36-85 Stev ček rač 60 4045-22.
V STALINGRAJSKIH. ______
OKOPIH “1
Roman {
VIKTOR NEKRRSOV
Tako preteče tri četrtine poti. Do okopov ima še kakih osem ali deset metrov. Pokosi ga mitraljez, napravi še nekaj korakov, potem pa pade z glavo naprej. Tako obleži tri korake od naših okopov. Nekaj časa se še vidi njegov plašč na snegu, potem pa pobeli sneg tudi njega. Sneži kar naprej.
Potem zbeže še trije. Malone vsi trije hkrati. Eden v kratkem prešitem jopiču. Najbrž je plašč slekel, da bi laže tekel. Krogla ga zadene skoraj na prsobranu. Drugega nekaj korakov od njega. Tretjemu se posreči skočiti v okop. Z nemške strani mitraljez še dolgo seka s kroglami po tistem kraju, kjer se je borec skril.
S petami izkopljem kotanje v lijaku. Zdaj lahko iztegnem noge. Še eno kotanjo za Harlamovlje noge. Njegove noge so že otrpnile in v kolenih se ne upogibajo več. Vendar pa jih -nekako potisnem v kotanjo. Zdaj leživa skupaj iztegnjena v vso dolžino. Jaz po strani, on na hrbtu. Zdi se, da spi s kučmo na obrazu, da bi se mu snežinke
ne nabirale na njem.
Delo me je nekoliko segrelo. Obrnem se na levo stran, da bi videl Harlamova. Tudi pod bedrom izkopljem kota-nj-ico, da bi udobneje ležal. Zdaj je dobro. Da bi le naši daljnostrelni topovi ne začeli obstreljavati nemških pred-
njih položajev. Kadil bi rad... Vsaj trikrat bi rad potegnil. Tobak sem pozabil pri Širjajevu v bunkerju. Samo vžigalice hrustajo v žepu.
Spanec me začne premagovati. Sneg se topi na meni. Siv prah se spreminja v blato. Kolena imam že premočena. Tudi v glavo me zebe. S Harlamova snamem kučmo in mu pokrijem obraz z žepnim robcem. Vzamem revolver in ga začnem čistiti. To delam zato, da bi ne zaspal. V revolverju so vsi štirje naboji. Rezervnega šaržerja ni...
Koliko je neki ura? Najbrž je poldne že minilo.^. Mračiti pa se začne šele ob šestih. Torej bo treba ležati še šest ur... Šest ur — cela večnost.
Potegnem kučmo čez ušesa in zatisnem oči. Vrag vzemi vse. Naj bo, kar bo. Zaspati pa ne morem. Venomer se mi zdi, da se Harlamov za mojim hrbtom premika. Spomnim se, da moram vzeti njegove dokumente. To ni tako lahko — ima jih v zadnjem hlačnem žepu. Spominjam se, da je jemal iz zadnjega žepa kandidatsko izkaznico, ko je plačeval članarino. Dolgo iščem njegov žep — Harlamov je postal težak kakor da je prirasel k zemlji. Vendar pa najdem žep in vzamem dokumente iz njega. Skrbno so zaviti v košček povoščenega platna in z zaponko speti skupaj — kandidatska izkaznica, dve pismi, neko povsem preperelo potrdilo z razmazanim črnilom in več fotografij. Fotografije so zavite posebej. Nikoli nisem mislil, da je Harlamov tako natančen. Pri meni v štabu je vedno vse izgubljal in pozabljal.
Pregledujem fotografije. Na eni je Harlamov z neko žensko. Ženska ima dolge kodraste lase in široko narazen stoječe oči. Najbrž je njegova žena. V naročju drži otroka,
ki ima prav tako črne in velike oči kakor oče. Na drugi fotografiji je tudi ona — le da je sama, z baretko na glavi. Na tretji je družba na bregu reke. Smejejo se. Neki fant drži v rokah kitaro. Harlamov, v kopalnih hlačkah leži na trebuhu. V daljavi se vidi polje in kopica sena... Na drugi strani je napisano: »Čerkizovo, junij 1939. Druga od desne — Mura.«
Zavijem vse nazaj v povoščeno platno, zapnem z za-pono in položim v žep.
V uho mi prileti kepica ilovice. Zadrhtim. Druga pade kraj mene, h kolenu. Nekdo meče kepice vame. Dvignem glavo. Iz sosednega lijaka gleda širok ličničast neobrit obraz.
»Bratec... Imaš vžigalice? Ali pa vžigalnik?«
»Imam.«
»Vrzi mi jih, lepo te prosim.«
»Ali mi boš pustil čik?«
»Bom.«
Vržem mu škatlico. Škatlica obleži kaka dva koraka pred njim. Eh, vražja reč!... V lijaku ležeči mož iztegne roko. Ne, ni je dosegel... Oba ne odvrneva pogleda od škatlice. Majhna je, črna in na snegu leži tako, kakor da se nama posmehuje. Potem se prikaže puška. Počasi, previdno se prikaže iz lijaka, premika se po snegu, dotakne se škatlice. Vse to opravilo traja celo večnost. Škatlica drsi, odmika se, nikakor se noče natakniti na muho. Lastnik puške je od napetosti odprl celo usta. Konec koncev pa jo le natakne. Glava in puška izgineta. Nad lijakom se prikaže oblaček dima.