Spedizione in abbonamento postalo Poštnina plačana v gotovini ILUSTRIRANI L*f ST ZA MESTO IN DEŽELO Cena I Ura DRUŽINSKI TEDNIK Dolg je hud volk. Slovenski rek S £ m : E i Leto XIV. V Ljubljani, 5. novembra 1942-XXI. štev. 41 (677) »DRUŽINSKI TEDNIK« Izhaja ob Cetttklb. OrednlJtTO la uprava v Ljubljani, Miklošičeva 14/111. Počtnl predal St. S45. Telefon St. 33-32. — Račun poštne hranilnice » Ljubljani St. 15.393. — Rokopisov ne vračamo, nefrankiranib dopisov ne sprejemamo. Za odgovor Je treba priložiti 2 liri v znamkah. NAROČNINA */« leta 10 lir, «/» leta Z0 lir, vae leto 40 Ur, V tujini M Ur na leta — Naročnino Je treba plačati vnaprej. CENE OGLASOV V tekstnem deln: enoetolpčna petltna vrsta ali njen prostor (višina S mm In Sjrlna 55 mm) 7 lir; v oglasnem delu 4.50 lire. V dvobarvnem tisku cede po dogovoru. — Notice : vrstica 7 Ur. Mali o g I a • ■ t: beaeda OiCO lire. Oglasni davek povsod Se posebej. Prt večkratnem naročilu popust. danes: NOVI KRIMINALNI ROMAN SKRIVNOST TETINE DEDIŠČINE (Gl. sir. 2 in 3) . i'/'«! del sottoniarino »Barbarigo«. II comandantc della base sottoniarina sottomarmo. — Vrnitev podmornice »Barbarigo«. Poveljnik podmorniš Zmagoviti boji Italijanskih čet v Egiptu Preprečen poskus angleškega izkrcanja v zaledju Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 30. oktobra svoje 887. vojno poročilo: Na egiptovski fronti je sovražnik napadel g velikimi oklepnimi silami brez všakega uspeha naše postojanke. Posamezne začetne prodore so vrle čete Osi takoi omejile in onemogočile ter so v trdi borbi uničile 39 oklepnih voz. Pri tem gre za uničenje 13 voz zasluga nekemu nemškemu bataljonu, ki se je posebno odlikoval. Letalstvo Osi je izvršilo več poletov nad nasprotnikova zbirališča ter je bombardiralo in obstreljevalo s strojnicami skupine voinih sredstev in zbiranja čet. V spopadih v zraku so nemški lovci sestrelili tri letala. Dvojni poskus za izkrcanje na področju Marsa Matruha smo zatrli z znatnimi izgubami za sovražnika s ta-kojšnio akciio obrambe in letalskih oddelkov. (Davili Stan Italijanskih Oboroženih •Sil ie objavil dne 31. oktobra svoje 888. vojno poročilo: Na egiptovski fronti ie bila bitka včeraj v zastoju; spopadi izvidnic in dvoboji topništva so obeleževali dan. Nekaj lahkih oklepnih voz. ki so skušali prodreti v našem zaledju, smo takoi odrezali in uničili. Oddelki lovskih letal Osi so močno nasprotovali delavnosti sovražnega letalstva in so v hoiu sestrelili 7 britanskih letal: eno letalo ie treščilo na zemljo, zadeto od strelov protiletalske obrambe. Železnica in cesta med El Alamei-nom in Hamanom sta bili z dobrim uspehom bombardirani od nekega našega odreda. V vzhodnem Sredozemlju so italijanska letala napadla dve motorni ia-drnici. izmed katerih se ie ena potopila. V . _.GI.uvnj Stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 1. novembra svojo 889. vojno poročilo: Siloviti boji so se spet razvneli na severnem področju egiptovskega bojišča. kier je sovražnik razvil nove napade v veliko podporo oklepnih oddelkov. Britanske akciie smo hitro zadržali in z energičnim protinapadom postopno zlomili. Uničili smo številna oklepna vozila in zajeli okoli 200 ujetnikov, katerih skupno število ie v sedanii bitki naraslo že na 2000. Oddelki italijanskih in nemških bombnikov strmoglavcev in napadalnih letal so prizadeli sovražniku pomembne izgube z neprestanimi napadi na zbirališča njegovih čet in prometnih sredstev ter s ponovnimi akcijami proti središčem sovražnega zaledja. V letalskih dvobojih so nemški lovci sestrelili 7 letal in prisilili nadaljnje letalo, čigar posadka ie biia ujeta. k. pristanku na naših postojankah: drugo letalo, ki ie bilo zadeto od protiletalskega topništva, ie treščilo na tla v plamenih. Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil dne 2. novembra svoje 890. vojno poročilo: Na severnem odseku egiptovskega bojišča ie nadaljnji ugoden razvoi protinapada Osnih čet dovedel do zajetja nadaljnje stotine Avstralcev in do uničenja nadaliniih 40 avtomobilskih vozil. Nove napade, ki so sledili močnemu topovskemu streljanju na naše postojanke na istem odseku, so naše čete takoi odbile. Izkrrevalni poskus za hrbtom naše razvrstitve, izveden zadnjo noč smo takoi onemogočili. Italijanska in nemška letala so ponovno^ z dobrim uspehom delovala nad sovražnim bojiščem: nemški lovci so sestrelili 4 nasprotna letala. mnomi drugih pa so poškodovali na tleh. Voščilo Vladarske dvojice Visokemu Komisarju Na vdano voščilno brzoiavko. ki io ie naslovil Eksc. Visoki Komisar ob 201etnici Revolucije vzvišenima suve-renoma. sta blagovolila odgovoriti s sledečo brzoiavko: »Njuni Veličanstvi Krali in Cesar ter Kraljica in Cesarica se toplo zahvaljujeta ter vračata Vam ter prebivalstvu najboljša voščila za novo leto.« Minister dvora Aepuarone. Princ Piemontski postal maršal Italije v okt. Agencija Stefani poro- ča jz Kima. da ie Princ Piemontski s kraljevim ukazom postal maršal Italije. Bute ©tvoril stalno razstavo Fašizma Poročilo Stranke Duceju. - Brzojavne čestitke poglavarjev prijateljskih držav Rim. 28. okt. V navzočnosti visokih oblasti, strankinih hierarhov. posebnega Hitlerjevega odposlanca za proslavo 20. obletnice Pohoda na Rim. nemškega delovnega voditelja dr. Leva in številnih drugih osebnosti ter množice ljudstva ie Duce otvoril v Rimu razstavo Fašizma. Po otvoritvi fašistovske razstave ie Duce opravil dolg obisk po razstavi ter ie Hitlerjevemu odposlancu sam razlagal zaporedna obdobja fašistovske revolucije, dokumentirane s številnimi predmeti in relikvijami, razstavljenimi no različnih dvoranah. Duce. ki je bil ves svež in nasmejan, ie bil videti posebno srečen, ko ie našteval faze trdih borb. ki jih ie vddil za zagotovitev bodočnosti italijanskega ljudstva. Na koncu obiska ie izrazil Duce Tainiku Stranke ter organizatorjem razstave svoje čestitke za popoln uspeh to manifestacije. Po otvoritvi razstave se ie Duce podal k otvoritvi provincialnega sedeža Zenskih fašijev. kjer so ga obdale mnogoštevilne žene iz ljudstva ter matere borcev, ki so mu priredile topel spreten). V odgovor na pozdrav Tajnika Zveze ženskih fašiiev ie Duce pohvalil delovanje fašistovskih zen v sedanii voini in zlasti delovanje rimskih žena. Poročilo Stranke Duceju Ob dvajsetletnici Pohoda na Rim je Duce sprejel v Beneški palači Tajnika Stranke Eksc. Vidussoniia. ki if- v, spremstvu članov nacionalnega l)i rek torija izročil Duceju izkaznico Stranke št. 1 zn leto XXI. Navzočni so bili poleg drugih odličnikov zastopniki sirot padlih za revoluciio. ob katerih se ie Duce pomudil z očetovsko liubezmvostjo. Nato ie Tajnik Stranke predložil Duceiu izčrpno poročilo o silah, uvrščenih v fašištovski Stranki in njenih organizacijah, posebno pa se o fašistih Pod orožjem. Nato ie Eksc. Vidussoni naslovil na Duceja naslednjo adreso: »Duce. čast imam izročili Vam poročilo o silah stranke ob 20-letnici Pohoda na Rim. V 20 letih neizprosne Predanosti stvari ima stranka v svojih rastnih vrstah naslednje svoje tova-r*se. iz fašistovskih voin: padlih 34.322, med temi f.240 hierarhov. ra-njenih ;)0.435. med temi 1.524 hierar-10oh oblikovanih 17.643, med temi 1.362 hierarhov. Častni album veže en sam Fasij žrtvovanja padle v junaških letih pred vojnami in tiste v vseh vojnah, može vseh starosti in vseh slojev, najboljše od nas zaradi zvestobe in prednosti Fašizmu in Domovini. Stranka, Duce, je ponosna na toliko bogastvo krvi in žrtev, ki so najgoto-ve!?A V1 nairesneiši znak. da Stranka v ... lehh ni zahtevala drugega kot privilegij za borbo in ni zahtevala druge pravice zase kot pohod v svoi-stvu prednje straže naroda, v čigar zdravem in plemenitem srcu ie postal Vaš crodo razlog za življenje in gotovost za bodočnost. Po Vaših ukazih Stranka budno in ljubosumno čuva II commercio lungo la strada che l'hanno re-golato i soldati italiani su terri-torio egiziano. — Trgovina ob cesti, ki so jo na egiptovskem ozemlju uredili italijanski vojaki ideale revolucije in dela ter se giblie na ravni stvarnosti v zavesti svoiih dolžnosti v osvobodilni voini. v kateri je zastavila vse svoje sile. vsa svoja sredstva. Z zgledom moralne neizprosnosti, ki je zakon življenja, in zavestno sprejetega žrtvovanja, ki blešči v luči idealov naše stvari in domovine, nudeč z odprtim srcem najvelikodušnej-šo in naistvarneišo solidarnost do tistih, ki naiboli čutijo neizbežne nevšečnosti trenutka, braneč se s priznanjem bratstva v orožiu in z duhom hrabrih borcev, polie stranka kakor živa neizčrpna in neizčrpliiva sila, kajti Vi Duce ste njena vera in njena duša. Nam. Duce. ie usoda podelila izredno visoko čast. da Vam izročamo ob slavni 20-letnici strasten in zvest glas Vaših Črnih sraic in fašistovske-ga narpda. katerega usodi, ste Vi odprli težko, toda ponosno in slavno pot zaslužene veličine. Duce. danes je v vseh nas odločno, svečano in neizprosno Vaša volia: vredno ie živeti zgodovinsko uro. da postane fašistovska Domovina velika. Živel Duce!« Duce je v svojem odgovoru hval'1 udejstvovanje Stranke na vseh področjih narodnega življenja in zlasti podpiranje in solidarnost z borci in uiih družinami. Nato* je Duce očrtal smernice za delo. ki nai ga opravijo v bodoče za zmago. Naposled ie Tajnik Stranke odredil pozdrav Duceiu. Fašistovska zbornica Duceju Duce je prejel od Fašistovske zbornice naslednjo brzoiavko: »Zbornica fašijev in korporacij obnavlja ob 201etnici Pohoda na Rim. Vam Duce fašizma, prisego zvestobe naših borbenih eskader pred 20 leti Vi ste privedli v Rim Italijo Vittoria Veneta. Vi boste povedli Fašistovske Italijo k zmagi. — Grandi, predsednik zbornice fašijev in korporacij.« Hitlerjev pozdrav Duceju Za dvajsetletnico Pohoda na Rim je poslal nemški državni voditelj Hitler Duceiu tole brzoiavno čestitko: »Ekscelenci šefu Kr italijanske vlade cav. Benitu Mussoliniju — Rim. Ob 20-letnici pohoda na Rim se moia misel obrača k vam in k vašim ustvaritvam, kakršnih ni bilo prej v zgodovini, v duhu naizvesteišega pri- jateljstva in zavezništva. Z menoj združeni celotni narodno-socialistični nemški narod se živahno udeležuje obletnice dneva triumfa fašistovske revolucije. Kar ste Vi. Duce. in Vaši bojevniki storili, ie dalo Vaši tedanji revoluciji vrednost preobrata v zgodovini človeštva. Daues se najina revolucionarna naroda skupaj borita v najtesnejšem bratstvu v orožju proti istim silam, ki so se nekoč brez uspeha zoperstavljale v notranjosti Fašizmu v Italiji in narodnemu socializmu v Nemčiji. Ži-dovstvo. plutokracija in boljševizem bodo zato izgubili to bitko prav tako. kakor so io izgubili tedaj. S tem trdnim zaupanjem vas pozdravljam, Duce. z največio prisrčnostjo in pošiljam Vam jn vašim Črnim srajcam svoie tovariške pozdrave in tovariške pozdrave nemškega naroda. Adolf Hitler.« Japonske čestitke Duce je sprejel naslednjo brzoiavko od japonske admiralitete: »Eksc. Benitu Mussoliniju, vrhovnemu poveljniku Oboroženih sil. Rim. Ko vam. Ekscelenca, pošiljamo izraze naših odkritosrčnih Čestitk ob slavni 201etnici Pohoda na Rim. imamo čast na ta radostni dan sporočiti Vam vest o zmagi japonske mornarice v pomorski bitki na južnem Pacifiku dne 20. oktobra in o uspehih naših operacij na iužnozapadnem Pacifiku dne 26. avgust.a v drugi bitki za Salomonske otoke. Uspehi so naslednji: Potopili smo eno bojno ladio. 5 nosilk letal. 3 križarke. 5 rušilcev. 6 podmornic, eno minolovko. 0 parnikov in eno ladio nedoločene vrste. Poškodovali smo dve bojni ladii. dve nosilki letal, 4 križarke, en rušilec, eno podmornico, eno minolovko in dva parnika. V borbah ali na tleh smo uničili več ko 400 sovražnih letal. Kontreadmiral Katuo Abe. mornariški in letalski delegat japonske mornarice v mešani vojaški tehnični komisiji. in poveljnik Tovo Mitunovu. mornariški in letalski ataše japou* skega veleposlaništva v Rimu.« Poplavni kova brzojavka Ob dvajsetletnici Fašistovske Revolucije ie poslal Poglavnik prijateljske Hrvatske Duceiu tole brzoiavno čestitko: »V trenutku, ko Italiia slavi 201et-nico zgodovinskega Pohoda na Rim. 11 rilor gione jjgj poumormce. ta li comandante e la guarni oporišča pozdravlja poveljnik; stoji ustaška Hrvatska ob strani Črnili srajc, zavedajoč se, da se ie s pohodom na Rim pričel pohod Evrope v novo zgodovinsko dobo in napredek človeštva. Sprejmite. Duce. moie naiboli iskrene čestitke tudi v imenu hrvalskega naroda, in želje, da bi bil Vaš genij dolgo ohranjen Italiji in da bi io vodil do novih zmag in nove slave.« Ducejeva zahvala Hitlerju, Duce se ie za poslane čestitke zahvalil kanclerju Hitlerju s posebno1 brzoiavko: »Zelo prisrčno se Vam zahvaljujem, Fiihrer. za Vašo poslanico, za poši-ljatev odposlanstva pod vodstvom drl Leva in. za živo sodelovanje narodno^ socialistične Nemčije pri proslavah' prve dvajsetletnice Fašistovskega Režima. V tej precej dolgi in važni zgodovinski dobi ie Fašistovski Režim skušal rešiti temeljne probleme italijanskega narodu, namreč njegovo pravico, do živlienja na mirni in graditeljski! osnovi, toda vedno in povsod ie zadeli ob popolno sovraštvo starih plutokrat-i skih držav, sovraštvo, ki se je porodilo v obleganju Društva narodov. Odtlej je bilo jasno vsakomur, da sa morata naši dve Revoluciji združiti w bratskem paktu vzajemnosti v miru; in voini in odgovoriti na izzivanje starega sveta. Tako sedaj že tri leta korakata skupaj naša naroda in naše oborožene sile, združene s silami Trojnega pakti. Nobenega dvoma ni. da ie svet. ki predstavlja preteklost, namenjen za4 tonu in da bodo naše žrtve kronane! z zmago. V tej dogmatični gotovosti vam, Fiihrer. pošiljam svoje naiboli tova-' riške pozdrave. ... Mussolini.« Izmenjavo čestitk predstavnikov oblasti v Ljubljanski pokrajini za 20 letnico Revolucije Poslanica Zveznega Tajnih ka Vrhovnemu Poveljniku Oboroženih sil Slovenije ih Dalmazije Ob priliki 201etnice pohoda na Rjqv ie Zvezni tajnik poslal Eksc. Ronfhu! vrhovnemu poveljniku Oboroženih Sil Slovenije in Dalmazije. naslednji tovariški pozdrav črnih sraic Ljubljani ske pokrajine. »Ob zori tretjega desetletja fašistovske dobe pošiljajo Črne srajce moj® zveze po meni svoi toplo občuteni tovariški in prisrčni pozdrav s čestitkami vam. Ekscelenca, in vsem tovarišem po orožju, ki se pod vašim poveljstvom in pod liktorskim znamenjem bojujejo za večio Italijo. Orlando Orlandini.« Pozdrav Poveljnika Armad-nega Zbora Črnim srajcam Ekscelenca general Rohotti. poveljnik XI. armadnega zbora, ie poslal Zveznemu tainiku naslednio pozdravno poslanico Črnini srajcam Ljubljanske pokrajine ob priliki 29ietnice fašistovske revolucije: »Na dan. ko Stranka in ves narod praznujeta in dvigata prapore in duše. združuj® dvajsetletnica fašistovske revolucije na-šev vojske onstran meie na straži, ku-loe prihodniost Italije, dviga XI. armadni zbor simbolično svoie zmagovito orožie s klicem revolucionarno vneme, ker se pridružuje z vsem srcem čustvov-nju vseh Italijanov. Živi, Ernlj! zi-..„ Ducel — General Mm' Robotti.« 'Poslanica poveljujočega generala Montagne in poveljnikov čet v Sloveniji Zveznemu Tajniku Razen tega so naslovili poslanice poveljujoči general Montaana. poveljnik skupine Črnih srajc: >Črne srajce v orožju ob zori dvajsete obletnice pozdravljajo s ponosom tovariše zveze v prvi črti in njihovega znamenitega Zveznega tajnika in zglednega navdu-Ševalca v Ducejevem imenu. Zmagali bomo! — Poveljujoči general Monta gna.< Zvezni tajnik je odgovoril takole: »Ginjen se zahvaljujem za Tvoje tovariške pozdrave. Tebi in Tvojim vrlim legionarjem velja naj prisrčne iši in tovariški pozdrav Črnih srajc Zveze v prvi črti. — Zvezni tajnik Or-landini.c * Poveljnik bataljonov skvadristov N izza: »Častniki in legionarji skvadristi bataljona Nizza. ponosni, da se bojujejo v imenu Duceja za veličino cesarske in fašistovske Italije, pozdravljajo na zgodovinski dan. ki je naznanil svetu začetek fašistovske omike, v vas vse junaške Črne srajce Ljubljanske pokrajine. — Prvi senior Giovanni Tebaldi.« * Poveljnik 17. skupine topništva obmejne straže: »Ob ‘201etnici pohoda na Rim so topničarji te skupine, trdo in zmagovito preizkušeni v bojih proti sovražnikom domvine. razširjevalcem komunizma .ponosni, ko zagotavljajo Vam predstavnikom Stranke, svojo popolno vdanost Domovini in njeni nezlomljivi veri v zmago. Živijo Kralj! Živijo Duce! Polkovnik Simonetti.« Tajnik je odgovoril takole: »Hvala za vaše ponosne izraze. Vam in Vašim vrlim topničarjem tovariški in prisrčni pozdrav Črnih srajc moje zveze ter voščilo za vedno nove zmage v imenu Kralja in Duceja. Zmagali bomo. Zvezni tajnik Orlandini.« Poveljnik IV. bat. planincev črnili srajc: »Častniki in legionarji IV. bat. Črnih srajc, praznujoč v orožju 20Iet-nico pohoda na Rim so ti hvaležni za tovariško, pozornost, ki jim jo posvečaš. Fašizem prve črte bo vedno vreden dobrohotnosti Ducejeve. Vsakršno žrtev zanj bomo z veseljem izpolnili. Ne bomo poznali počitka. Zora 21 leta nas nahaja še boli bojevite in boli odločne. da popolnoma stremo komunizem z ramo ob rami z našo slavno vojsko. Živijo Italija! Živijo Kralj! Živijo Duce! — Skvadristi. Senior Gardini in Madori.« Zvezni tajnik je odgovoril takole: »Vračam vaše tovariške besede in pošiljam tvojemu bataljonu naitopleiše voščilo za vedno nove zmage v imenu Duceja. — Zvezni tajnik Orlandini.« Zvezni Tajnik pri predstavi za Oborožene Sile V sredo 28. okt. je pokrajinski Dopo-lavoro priredil za tovariše v sivozele-nem predstavo razne umetnosti v gledališču Dopolavora Oboroženih Sil. Pri predstavi, ki so jo umetniško izvajali tovafiši Dopolavorcev denarnih zavodov, je prisostvoval Zvezni tajnik, ki je razdelil med mnogoštevilne udeležence darove Stranke. Predstavo so prenašali po radiju ljubljanske postaje. I)ar ljubljanskemu fasiju Ravnatelj nekega važnega ljubljanskega industrijskega podjetja je poslal Zveznemu tajniku ob priliki 201etnice revolucije znesek 1000 lir. Zvezni tajnik se je zahvalil za tovariški dar ter je dal navodila, naj se znesek nakaže Dopolavoru tukajšnjega iašija. Vis. Komisar, Eksc. Robotti in nemški konzul so se poklonili padlim fašistom Za 201etnico fašistovske Revolucije so Eksc. Visoki Komisar Emilio Gra-zioli. Ekscelenca Robotti s svojim spremstvom in nemški konzul odšli v Dom fašijev, kjer so položili vence in se poklonili pred spominskim kamnom padlih fašistov. Visoke dostojanstvenike so pozdravili Zvezni tajnik in drugi fašistov-ski dostojanstveniki. Po končanem pozdravu so dostojanstveniki krenili pred spominski kamen, v katerem so vklesana imena padlih fašistov in so lih stražili mladi fašisti in skvadristi. Visoki Komisar je v spremstvu Zveznega tajnika obšel čete. stoječe v vrstah, nato pa stopil pred spominski kamen fašistov in ga pozdravil z rimskim pozdravom. Po počastitvi padlih fašistov ie Eksc. Visoki Komisar, ki sta ga spremljala viceprefekt David in šef kabineta Bi-sia, odšel v urad Zveznega tajnika, kjer je po pozdravu Kralju in Cesarju ter Duceju z vznesenimi besedami izročil predstavniku Stranke v pokrajini svoj pozdrav in pozdrav vseh svojih sodelavcev, poudarjajoč, da ie cilj njih vseh poslušati Duceja in delati v blagor Italije. Zvezni tajnik dr. Orlandini se ie zahvalil za pozdravne besede in za iskreno sodelovanje. ki ga je ob sleherni priložnosti omogočil Vis. Komisar Stranki. V znak prisrčne hvaležnosti ie Zvezni tainik izročil Vis. Komisarju častno legitimacijo urednika fašistovskega tednika za Ljubljansko pokrajino »Prima linea«. Na koncu so vsi na-vzočni posvetili svojo misel Kralju in Cesarju ter Duceiu. Eksc. Visoki Komisar ie v spremstvu Zveznega Tajnika odšel na sedež Zveze in si ogledal vse tam nameščene urade, in se živo zanimal za njihovo delovanje. Na sedežu ženskega fašiia ga je pozdravila tovarišica gospa De Vecchiieva in obema vrhovnima predstavnikoma zagotovila vneto sodelovanje tovarišic v Ljubljanski pokraiini. Eksc, Vis. Komisar se ie zahvalil gospe De Vechijevj in določi! 25.000 lir za nakup materiala, potrebnega za človekoljubno delo in skrb fašistk za bojevnike. Popoldne ie Eksc. Visoki Komisar odšel v spremstvu s svojo gospo soprogo v vojaško bolnišnico, kjer sta obšla vse dvorane in se ie zlasti gospa soproga živo zanimala za razmere ranjencev in bolnikov in se z njimi ljubeznivo razgovariala. Hkrati je s pomočjo spremstev razdeljevala darila in nagrade, ki iih ie v Ducejevem imenu določil Eks. Vis. Komisar za ranjence in bolnike. Isto dopoldne ie prispel v Dom Fašijev nemški konzul s svojimi nai-ožjimi sodebivci. Počastil je spomin padlih fašistov in se poklonil pred spominskim kamnom ter položil lovorjev venec v imenu zavezniške in prijateljske Nemčije. Ogledal si ie tudi dom in se zanimal za razvoj Stranke v pokrajini, posebno za mladinsko vzgojo. Ob odhodu so nemški tovariši izrazili Zveznemu tajniku zadovoljstvo z uspehom in delom, ki ga ie Stranka doslej dosegla v pokraiini. Popoldne je Zvezni tainik vrnil obisk vsem dostojanstvenikom, ki so obiskali Dom Fašiiev. Eksc. Roboltiiu ie ob tei priložnosti izročil častno legitimacijo urednika fašistovskega tednika »Prima linea«. ehida. V sastavDalnM fe visoka poete pozdravil ravnatelj saatavljalnice. ki jih je potem vodil po vseh pisarniških prostorih. Po informacijah, ki tih ie Visoki Komisar prejel od ravnatelja zavoda in od predsednika Zavoda za kredit in zavarovanje sen. Campa-ne. je Eksc. G razidi izjavil, da se problemi, ki ovirajo promet v zavodu na škodo revnega ljudstva, skrbno proučujejo. Končno ae ie visoki gost zanimal, kakšnim socialnim slojem pripadajo ljudje, ki prihajajo v zastavljalnico. Ker so to po večini najpotrebnejši revni sloji, je Ekscelenca velikodušno odredil 50.000 lir za rešitev zastavljenih polic siromašnih družin z otroki, ki nimajo možnosti, da bi si priskrbeli zimsko obleko in zastavljene odeje. Visokemu Komisarju se je za izkazano dobrotljivost prisrčno zahvalil g. Rudolf v imenu vseh tistih, ki bodo deležni te velikodušne podpore, še posebej pa v imenu zavoda in uradništva. Eksc. Visoki Komisar ie nato odšel v spremstvu župana, podžupana in funkcionarjev Visokega komisariata v otroško bolnišnico, kjer ga ie na pragu pozdravil primarij dr. Bogdan Derč z vsemi zdravniki zavoda. Najprej si je ogledal razdeljevalnico hrane in se zanimal za njeno poslovanje. Nato je pregledal bolniške sobe. kuhinjo in'pralnico. Ko si je ogledal še hišno kapelo, je zagotovil primariju dr. Derču vso svojo pozornost in naklonjenost za rešitev vprašanja osrednje otroške bolnišnice, da bo tako zagotovil zaščito in pomoč materam in otrokom. Visoki Komisar je v soboto sprejel v Vladni palači novega rektorja Glasbene akademije prof. Julija Betetta, ki ie Ekscelenci izročil tople pozdrave tudi v imenu učiteljskega zbora. Visoki Komisar se ie zahvalil za pozdrav ter se s prof. Betettom razgo-varjal o nekaterih vprašanjih tičočill se Glasbene akademije. Ob priliki 20Ietniee Pohoda na Rim so preimenovali Gosposvetsko cesto v Cesto Ariele Eee. ki ie bila ubita od bombe, vržene v italijansko restavracijo. V počastitev spomina bivšega bana dravske banovine dr. Marka Natlačena so preimenovali ulico sv. Cirila in Metoda v Natlačenovo ulico. Nov čas zatemnitve je določil Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino. Od 3. novembra t. 1. dalje mora biti Ljubljana zatemnjena od 18.30 do 5.30. Prehranjevalni zavod za Ljubljansko pokrajino obvešča vse tiste družine. ki imajo od enega do dve leti stare otroke, da bodo od 1. novembra pa do nadaljnje odredbe prejemali za te otroke celo predpisano količino mleka, torej pol litra mleka na dan. Podrobna pojasnila dobe v mlekarni. Staršem otrok srednjih, strokovnih in ljudskih šol. Vpeljali smo stalne dopoldanske in popoldanske ure za dijake vseh srednjih, strokovnih in ljudskih šol. in eicer takole: 1. vsak, ki ga hodo starši vpisali, bo dnevno prišel za dve uri k nam. Mi. ga bomo pripravili za prihodnji šolski dan, mu razložili, česar ne bo razumel, mu pregledali in popravili naloge, na koncu pa ga izprašali, tako da bo vsak dnevno popolnoma pripravljen za prihodnji dan. 2. vodili bomo stalno skrb zanj na šoli. se na šoli informirali o njegoVem uspehu in vedenju. Vas pa stalno obveščali. 3. Vi ete na ta način Važno za vse aaroftiike! Visoki Komisar na obisku v ljubljanskih socialnih ustanovah Preteklo sredo dopoldne ie Visoki Komisar Eksc. Emilio Grazioli v spremstvu gg. podprefekta dr. Davida in šefa kabineta dr. Bisie obiskal ljubljansko mestno zastavljalnico. Pred Rdečo hišo na Poljanski cesti sta ga pričakovala župan general Leon Rupnik in podžupan dr. Salvatore Tran- PREMOG GOMBAČ GLEDALIŠKA 14 Vse cenjene naročnike, ki še niso poravnali naročnine, prosimo, da poravnajo naročnino za tekoče četrtletje. Poslužite se v ta namen priložene položnice. Vljudno Vas prosimo, poravnajte naročnino čim prej, da ne bo nerednosti v pošiljanju lista. UPRAVA »DRUŽINSKEGA TEDNIKA« popolnoma brez skrbi za otroka, kajti vsak dan bo pripravljen za šolo. Ne bo ga treba siliti k učenju, ga doma izpraševati, hoditi na šolo zanj. pazili, če je in kako je napravil domače naloge — za vse to bomo skrbeli mi. 4. Prav tako ete tudi brez skrbi za otroka. Vedeli boste, da se uči na toplem ob strogem nadzorstvu in •pomoči profesorjev, vedeli pa boste tudi. da bo drugi dan šel v šolo pripravljen in da ne more imeti neuspeha. 5. Če bo otrok imel šolo dopoldne, bo k nam prišel dopoldne. 6. Če otrok ne bi mogel hoditi redno v šolo, ga bomo mii vsak dan pripravljali po učnem načrtu, tako. da ne bo ničesar zamudil in bo potem z lahkoto opravil razredni izpit, če bi to bilo potrebno. Velja tudi za tiste, ki se vozijo. 7. Honorar ie zmeren, revmi popust. 8. Poučevali bodo samo izprašani strokovnjaki: brezposelni profesorji in profesorji begunci. Upamo, da se boste oklenili našega predloga in prišli vpisat svojega otroka, prosimo pa Vas, da z vpisom pohitite, saj moremo sprejeti le omejeno število otrok, ker imamo vezan prostor. Prijavite se. Korepetitorji. Mestni trg 17/1. Uradne ure od 8.—12. in od 14.—16. ure. Za okrepitev slabotnih se mi je posrečilo dobiti odlično jajčno marsalo in prvovrstni medicinalni vermonth Curadelli. kot zanesljiv pripomoček ob črevesnih težkočah — diareji, pro-livu i. pod Na razpolago tudi buteljke raznih vrst. V. Braz. vinska trgovina. Medvedova c. 7. Barvanje usnjenih izdelkov s speci. Jelno barvo na brizgalnik. Barve in aceton — Efaks — Napoleonov trg. Osebne vssii UMRLI SO: V Ljubljani: Marija Karova, gostilničarka; 841etna Antonija Kasteličeva, upokojenka tobačne tovarne; Mihael Anžie, posestnik, gostilničar in mesar v Dobrunjah; Anton Vidmar, šolski upravitelj v pok.; Marija Bob-nova; inž. Igo Pehani, redni vseučiliški profesor; Franci Trkalj, učenec 2. razreda ljudske šole. V Mariboru: 5l)letna Antonija Keeekova; 60!etnii KMn-lna Vukova; 721etna Marija Cirarjeva V Ptuju: 501etna Marija Protokopova, učitelj ca. V Kranju: Marija Jezerškova. V Braslovčah: 841etni Lovro Plaskan, posestnik. Naše sožalje! ŠPORTNI TEDNIK Naše domače tekmovanje je do spelo nekako do svojega prvega za; ključka. Glavni del ro bolj ali manj srečno odbili, preostal naj bi še finalni del. Zadeva, v zamisli in osnovi kaj enostavna, v resnici ni in ne bo tako lahka. Ker... našli so se spet športni matematiki, vsekakor boljši računarji ko aranžerji, in so »priredili« vsaj en rezultat. Govorijo spet v nekdanji stari govorici, da bo morala zelena miza spregovoriti. V mladinskem delu je Zabjak po razil Mladiko 2 1; k drugi tekmi, ki naj bi jo odigrala Vič in Dopolavoro TT, je prišla samo viška mladina; tako Se uspeh te teoretične tekmS knjiži s 3-0 v korist Viča. Končni pregled postavlja viško mladež kot najboljšo na prvo mesto. Seniorji so v svojih dveh skupinah dosegli in »dosegli« te rezultate: Dopolavoro TT-Vič 7 0, Mladika-Korotan 18-0, Mars-Zabjak 8-0. Precej prigovarjajo Mladikinemu rezultatu proti Korotanu, ker je natanko tolik, da se je Mladika z njim postavila pred Ljubljano. Malo čuden je pa res, ta rezultat. Po propozicijah naj bi se za določitev prvega do četrtega mesta sestala para Mladika-Mars in Ljubljana-Dopo-lavoro TT. če ne bo »zelena miza« drugače spregovorila, bo nemara v resnici prišlo do teh dveh srečanj. Peto kolo italijanskega prvenstva je ponekod med športnim občinstvom zbudilo mnogo zanimanja, drugod manj. Tekmo Roma-Torino je gledalo okoli 28.000 ljudi (med njimi s plačanimi vstopnicami 21.500), na milanski tekmi pa je bilo 24.000 gledalcev. Privlačni sta bili še tekmi Genova-Liguria in Livorno-Lazio. Najmanjši obisk je doživelo srečanje Triestina-Bari, komaj 4.000 ljudi. Rezultati petega kola so bili: Vi-. cenzarMilano 1-1, PiorentinmVenezia 2-1, Roma-Torino 0-4, Genova-Liguria 3 0, Juventus-Atalanta 5-1, Livorno-Lazio 4-2, Ambrosiana-Bologna 1-0, Triestina-Bari 1-1. Livorno igra še vedno samo na zmage. Iz petih tekem je izbil vseh deset dosegljivih točk in vodi s tremi pikami prednosti pred ostalimi. Zelo opa-sen je torinski uspeh proti Romi na njenem terenu, edini polni uspeh te nedelje na »tujem«. Brez zmage sta' ostala še Milan in Triestina, s štirimi neodločenimi rezultati soseda v razpredelnici. Neporaženo je samo še moštvo iz Livorna. Torino in Genova se počasi uveljavljata kot resna re-flektanta za prostorček ob samem vrhu ali na njem. V drugem razredu (skupini B) se tudi odvija ostra borba za mesta, tem bolj trda, ker gre za šest odločilnih mest: prvi dve dajeta izkaznico za povišanje, zadnja štiri za padec na-, vzdol. Spezia je proti Udinese zabele' žila krepek 5-0 in ostane še nadalje v čistem vodstvu. Napoli je komaj premagal na domačem travniku Fan-fullo z 2-1 in se neovirano drži drugega mesta. Modena, lanski prvorazredni, prihaja nekako do sape in si zbolj-šuje položaj. Tokrat je dosegla uspeh 5-1 proti Pescari in se pomaknila nekoliko više v razpredelnici. V najbližji skupini tretjega razreda je Pro Gorizia v Pierisu dosegla samo remis 0 0. Utrpela je s tem prvo točko. toda je še vedno v čistem vodstvu. Zabeležiti bi bilo še par mednarodnih srečanj, in sicer: Madžarska-švica 3-0 (1-0), v Budimpešti pred več ko 30.000 gledalci. Velika terenska in tehnična premoč Mad žarov bi jih bila upravičila do moč. us je izraženega uspeha. Gole so zabili po vrsti Bodola, Nemeth in Toth III! Scdil ie Nemec Fink. __ Nem8>-Htrate 51 (2TjT“*§e odigrala v Stutgartu in ji je priso stvovalo okoli 50.000 gledalcev. Sodil je Madžar Balarsky. Tekma je potekla v veliki nemški premoči. Nemški re-prezentativec Janes je s to tekmo odigral svojo sedemdeseto mednarodna tekmo in je otvoril score. Ostale zgo-ditke so dosegli Walter, Willimowsk! dva, Klinger. Za Hrvate je edini goi zabil Wo!fl. V Londonu je Wales zmagal nad Anglijo 2-1. o. C. £.1111II111111 n I! 111! 1111111111111111111111M 1 © u v i n i a 1 = SLIKE. FOTOGRAFIJE, GOBELINE, E I KLEIN | E LJUBLJANA, VVolfova 4 5 Ti um i im i m n im m m imun im mu ir! DETEKTIVSKA POVEST SKRIVNOST TETINE DEDIŠČINE 4. »Če ie Gregorv Bruden. mora imeti tik nad levim komolcem brazgotino od šrapnela.« ie rekel Jimmie Hasvvell nadzorniku Sprulesu. ko sta se drugo jutro sestala pred mrtvašnico. Peliali »o ga k truplu. Čeprav ie bil obraz zaradi strahotneea udarca neznansko izmaličen in izpremenien. ie prvi mah videl, da ima pred seboi zemeljske ostanke dobrodušnega, a nesrečnega prijatelja. Brazgotina na levi lakti ie razpršila poslednji dvom. Tragedija tega moža bi ganila vsakogar. Kakor je bil Jimmie že povedal. ie bil Bruden žrtev svetovne voi-ne. Namenili so ga bili za trgovski poklic. v katerem bi bil bržčas postal »podoben član človeške družbe. A zgrabila ga ie vojna vihra in ga vlekla s eeboj skozi življenje, polno naporov gorja in pretresliaiev. tako da se ni mogel več znajti v vsakdanjem življenju. Prizadeval si ie. da bi prišel na zeleno veio. a zaman: tako ie nazadnje skrivnostno končal v zlovešči hiši. potem ko ie bil napisal ono čudno pismo o pravnem problemu skritih zakladov. »Zdaj. ko vemo. kdo ie umorjenec, bi rad izpregovoril nekaj besed s Tur-tlom. Saj menda nimate nič proti temu? »Ali greste z menoi?« ie vpraša! Jimmie. ko sta bila spet na svežem zraku. »Seveda,-t ie odvrnil Sorules, >Po tem. kar ste mi povedali, se bom mora! lotiti dela oač čisto od začetka < Teodor Turtle ju ie spreiel slabe volje. Vsa storiia mu ie že od sile presedala. Niegovi uslužbenci so bili navdušeni, da imaio opravka z afero, kt jo časopisi tako živahno ohravna vaio. a niihov šef ui bil takšnih misli. Zadeva mu ie bila v škodo. Sin Jo-ziia Kellock ni imel namreč nikakršnega smisla za takšne senzacije in mu je sporočil, da se bo preselil k posredovalcu. ki bolje pazi na zaupane mu hiše. Kakor da bi bil realitetni zastopnik varen pred takšnimi rečmi! O tvrdki Turtle & Turtle ie sicer ves svet govoril, a ta znamenitost ii žal ni bila v priporočilo. »Vem. Mr. Turtle. da vam ie ta nesrečna afera prinesla že dovoli neprijetnosti.« ie začel Jimmie. ko ga ie bil Sprules seznanil z posredovalcem. »A pravkar smo ugotovili, da mrtvec ni Charlec Vinov — vsaj njegovo pravo ime to ni. Umorjenec ie bil stotnik Bruden. Poznal sem ga več let. Ali ste prepričani, da se ni stotnik Bruden nikoli zanimal pri vas za to hišo?« »Pač. zanimal se ie.< ie odvrnil agent po kratkem premoru in poškilil proti nadzorniku. »Govorii sem v dobri veri. ko sem rekel, da ni nihče že več mesecev prestopil praga te hiše. Morda ie tudi res tako. Včeraj me je pa očki moj uslužbenec spomnil, da je pred približno tremi tedni neki gospod želel imeti informacije o hiši in da ie prišel po ključ. Vrnil ga ie še isto popoldne in rekel, da ni bil v hiši. ker je poslopje očitno v slabem stanju in zato zanj neprimerno.« »Ali je povedal svoje ime?« »Seveda. Brez imena in naslova ne izročim ključev nikomur. Bil ie stotnik Bruden od Novega vojaškega kluba.« »Zakaj mi niste tega že včerai povedali?, ie vprašal Sprules. »Ni se mi zdelo važno Skušali smo vendar izvedeti, kakor ie Charles V i n e v mogel priti v hišo. Ko ie zdaj ta gospod omenil stotnika Brudna. sem se seveda spomnil zadeve, in vam jo povedal, čeprav se je dogodek odigral pred kakšnimi tremi tedni in nam zato ne more prida koristiti.« »Zdaj vsaj vemo. kdaj se ie začel zanimati za hišo,« ie rekel Jimmie. »Če ie bil ključ vse popoldne v nje^ govih rokah, je imel vsekako dovoli časa. da si je dal narediti enega ali dva vetriha.« »Sevedai samo ne razumem, čemu naj bi mu bil vetrih.« »Tega tudi mi ne razumemo.« ie odvrnil Jimmie. »posebno, ker ni s tem dosegel drugega, kakor da so ga v hiši ubili. A to dokazuje, da ie imel možnost priti v hišo.« »Notri ga ni mogel nihče ubiti, ie trmasto ugovarjal Turtle. »O tem si vam ni treba glave beliti,« ga ie zavrnil Sprules. »Važno je samo: ali je stotnik Bruden prišel pred tremi tedni zaradi hiše k vam?« »Da.« »Časopisi trdijo, da ie bila hiša last neke vaše dolgoletne in spoštovane stranke, neke gospodične Oktavije Cowleyeve,< je rekel Jimmie. »Ali je tako?« »Da.« »Rekli ste. da ie bila ekscentrična.« »Da.< »Pojasnite, prosim, natančneje, kaj razumete pod besedo ekscentrična. Ali je bila nenavadna v svoji obleki ali v svojem vedenju ali v čem?« »Mar ni ekscentrično, če stanuje samostojna dama s tremi služabniki sama v hiši. ki bi bila lahko hotel — v hiši. v kateri ie bila samo svečna razsvetljava in ki ie bila tudi sicer skrajno nemoderna.« »To je res malce nenavadno; ali ie pa tudi sicer zbujala pozornost? Ali ie razumno govorila in trezno preudarjala kupčijske zadeve? Ali je bila razsipna ali skopuška?« »Bila ie zelo razsodna, skorai prebrisana v kupcijskih zadevah, samo modernega življenja in modernih naprav ni mogla trpeti. V denarnih zadevah ie bila kar se da previdna « »Skopa?« »Ne, prej radodarna za svoje razmere.« »Koliko premoženja ie imela?« »Tega nisem mogel presoditi,« ie odvrnil Mr. Tutle. »Mislim, da ie pre: jemala letno rento. Zapustila ni dosti več kakor hišo in njeno opremo.« »In ta je bila kajpak precej enostavna in neokusna?« »Da. zelo starinska, a nekaj kosov je bilo zanimivih. Razpisali smo dražbo in vse prodali.« »Ali poznate sosede?« »Ti niso moje stranke, a vem. kdo so.« »To sem že jaz poizvedel,« se ie oglasil Sprules. »Eden izmed sosedov je lord Doughstone. Zdai ie na potovanju. hišo pa opravlja služinčad. Drugi sosed ie Mrs. Fellinghamova; tudi spodobni ljudje, kolikor vem.« »Res je,< ie odvrnil Turtle. »Že več let stanujejo tam.« »Kdo je spravil izkupiček prodane zapuščine Miss Covvleveve?« je vprašal Jimmie. »Vse ie zapustila neki nečakinji. Dediščina sicer ni bila velika, ker se ie pokazalo, da hiše ni moči prodati. Nečakinja živi v prav skromnih razmerah in ostalo ii ni dosti več kakor najemnina, ki jo dobi za hlev.« »Ali spada hlev k posestvu?« »Da. saj stoji tik za hišo. Ker ima velike, porabne prostore, sem ga oddal nekemu podjetju, ki ga je izpre-menilo v garažo in plača zanjo 120 funtov na leto. Denar odda meni. jaz ga pa izročim dedični.« »Ali bi mi povedali, prosim, njen naslov?« »Seveda: Miss Enid Cowleveva, Bushaw Mansions. Bloomsburv. Doslej ii nisem še ničesar sporočil o žalostnem dogodku, a bržčas ie vse brala v časopisih. Hiše za to gotovo ne bomo laže prodali.« »Bržčas res ne.« le pritrdil Jimmie. Sprules je zadal Turtlu še nekaj vprašani, ki niso izsledila nič novega, potem sta se pa moža poslovila. »No. gospod Haswell. dosti modrej- ša nisva,« je rekel detektiv, ko sta bila zunaj. »Nič ne kaže. da bi bil v hiši skrit zaklad. Če ie pa bil. je bil očitno shranjen v stari pisalni mizi ali skrit v prastari uri in so ga prodali z drugo šaro vred.« »Nekaj sva vsekako izvedela,« ie rekel Jimmie. »Pred tremi tedni je Bruden očitno vedel, da so v hiši dragotine skrite, in ie imel torei vzrok, da si je priskrbel ključ. Prav gotovo ie imel pajdaša in ta ga ie naibrže ubil zaradi deleža pri plenu. Ista oseba — ali pa morda katera druga — ie pa zgolj iz mržnje do policije pobila vašega redarja na tla. ko ga ie zagledala, Kajpak je utegnil biti tudi lovec na spominke, a o tem dvomim. Rad bi obiskal človeka, pri katerih ie stanoval Bruden. in ju povprašal, s kom vse je občeval. Rad bi govoril tudi z Miss Cowleyevo. Ali imate kaj proti temu?« »Nikakor ne. Vsekako želimo to zadevo čim prej razjasniti in vem. da se lahko zanesem na vašo molčečnost in preudarnost. Sporočite mi. če boste kar koli izsledili. Ne govorite, prosim, nikomur o štoriji o zakladu — kve-čemu zaupno Miss Covvlevevi. To se nje tiče in morda se bo spomnila tetinih navad. Nikakor ii pa ne zbujajte prevelikega upania. Oblasti sodijo, da se je zločin izvršil nekje drugje in da so truplo šele pozneje skrili v prazno hišo. Morda ie bilo res tako. Vsekako je ta domneva za zdai primerna za javnost, mi pa napnimo ušesa in odprimo oči.« „ Jimmie ie obljubil, da se bo držal teh navodil, a ie bil prepričan, da ie treba izslediti še marsikaj, česar javnost še ne ve. 5. Mr. in Mrs. Goulova sta bila vzorna primera tistega srečnega sloia ljudi, ki misli, da se ima za svoj obstoi zahvaliti samo in edino ukrepom moure in dobrohotne vlade. Oddajala sta sobe in plačevala pet in dvajset šilingov Listek ..Družinskega tednika*1 Nastanek in zdravljence želodčnih čirov K boleznim, ki jih mnogi ljudje prenašajo brezupno in ne da bi s prstom mignili za njih ozdravljenje, spadajo gotovo tudi želodčna obolenja. Koliko ljudi do smrti tare .kronični želodčni katar*, ali se pa nagibajo k .želodčnim krčem*, in vendar se ne zdravijo, češ ,da tako vse nič ne pomaga*! Za te, ki so se odpovedali slehernemu upanju v ozdravljenje, so napisane spodnje vrstice. Naj jih izpodbude, da bodo še enkrat stopili k zdravniku, ker bodo poslej zdravili po novem zdravstvenem postopku, ki težka želodčna oboljenja olajša, ali pa čisto ozdravi. To velja posebno za želodčne čire. Za natačen opis te bolezni bi morali napisati celo znanstveno knjigo. Tu naj naštejemo samo najvažnejše in najznačilnejše podatke o želodčnih čirih. ^ Želodčni čir ni prav nič podoben ciru, ki se nam naredi na polti, na primer gnojnemu čiru, ki se predre in nato zaceli. Želodčni čir je majhna, okrogla rana z ostrimi robovi, ki se zde, kakor da bi jih izsekali s svedrom. V nasprotju z malenkost-nostjo te organske izpremembe je velikost motenj splošnega počutja, hujšanja in mučnih bolečin v želodcu, ki jih ta na videz neznatna ranica pozroča. Včasih — vendar ne prepogosto — jame ta ranica krvaveti. Tedaj mora bolnik bljuvati kri, ki ni svetla in peneča se kakor pri pljučnih boleznih, temveč temna in strjena. _ Želodčni čir je obolenje mlajših ljudi. Posebno pogosto obole ljudje za to mučno boleznijo med dvajsetim in štiridesetim letom. Dostikrat se pa zavleče tudi globoko v starost. Ugotovili so, da oboli za želodčnimi čiri trikrat več moških kakor žensk. To bolezen je pred sto leti natanko in izčrpno popisal neki francoski klinik. Odtlej so si znanstveniki v laseh, i kako nastane želodčni čir in kako ga | je treba zdraviti. Prvi pogoj za pravilno zdravljenje! je spoznanje želodčnega čira. Danes, ko imamo rontgenske aparate, to ni več težko. Vendar še marsikako obo-' len|e površni zdravniki odpravijo kar, z .želodčno šibkostjo' ali .kroničnim želodčnim katarjem', čeprav je v resnici želodčni čir. Glede nastanka danes vemo, da čira človek ne dobi kakor pljučnico ali kakor če si zlomi nogo, torej ne z infekcijo ne s poškodbo. Vsidrana je že v splošnem človekovem nagnenju do tega obolenja. Ljudje s posebno živahnim in — pri preveliki obremenitvi — nepravilno reagirajočim živčnim sistemom, ljudje, ki jih profesor v. Bergmann označuje za ,ve-1 getaUvno stigmatizirane', so posebno i nagnjeni k tej bolezni. Izveden zdrav- i jiik jih spozna že po .ulkusovem obrazu* (ulkus-čir), namreč po izredni i bledici polti, ki nima vzroka v slabokrvnosti, temveč v bolestnem krčenju kožnega ožilia. Kakor kožno. ta: ko je tudi želodčno ožilje teh ljudi v stanju stalne visoke napetosti in se venomer krči. Prepojitev želodčne sluznice s krvjo je otežkočeno ali pogosto sploh onemogočeno. Tkivo pa, ki ga kri nikoli ne prepoji, odmre. Okrogla oblika je torej odmrla veja krvnega ožilja. Novo teorijo, da je bolezen želodčnih čirov splošno obolenje, so zgostili v tole formulo: »Ta bolnik ni bolan, ker ima želodčni čir. temveč ima želodčni cir, ker je bolan.« Neki drug klinik, ki je uganil zelo duhovit postopek, da preizkusi nepravilno reagiranje polti s pomakaniem roke v mrzlo vodo, pravi: »želodčni čir lahko tako rekoč dokažemo na bolnikovi desnici.« Vendar je še mnogo na tej bolezni skrivnostnega. Tako na primer, da se poraja in ugaša z letnimi časi. Vsakdo, kdor je že bolehal za to boleznijo, ve: spomladi in jeseni so najhujši meseci. Slabost, pomanjkanje teka, obložen jezik-, vse to so znanilci povračajoče se bolezni. Kmalu nastopijo hude bolečine, in sicer vselej z matematično natančnostjo toliko in toliko časa po obroku hrane, ki ga je bolnik pojedel. Pri vsakem bolniku je — glede na mesto čira — ta razdalja med obrokom hrane in napadom drugačna, toda pri istem bolniku je vselej ista. Takšen bolnik postane previden pri jedi; je sicer pogosto, toda po malem, ker se boji, da bi bile bolečine še hujše, če bi jedel več. Na splošno pa vseeno premalo poje. Hujša in je vsak dan slabše volje. Posebno zoprn je vpliv te bolezni na človekovo razpoloženje. Želodčni živci imajo pač poseben vpliv na našo slabo ali dobro voljo. Mar ni človek dobre volje, če se pošteno in dobro naje? Bolnik, ki boluje za želodčnim čirom, pa se ne more nikoli po mili volji najesti. Zato je razdražljiv, muhast in potrt. Tistim, ki vlačijo s seboj to bolezen dolga leta, se že na obrazu pozna-da niso nikoli od srca veseli. Na splošno je želodčni čir kronična bolezen. Včasih sicer ta bolezen pride tudi kakor strela z jasnega in se loti_ na lepem na videz zelo zdravega človeka, čeprav želodčni čir ni smrtnonevaren, če ga pravi čas pričnemo zdraviti, nastopi vendar bolezen pogosto v tako hudi obliki, da nas samo kirurgov nož še lahko reši smrti. Želodčni čir je torej splošno obolenje, ki je pa _v tesni vzezi s preobčutljivostjo živčnega sistema: razumljivo je kajpak, da samo z lokalnim zdravljenjem želodca ne moremo doseči popolnega ozdravijenja. temveč samo delno. Vendar naj omenimo nekatere doslej^ znane načine zdravljenja, ker dosežemo pogosto tudi samo z njimi prav lepe uspehe: varujmo si želodec, tako da iemo pogosto, toda v majhnih obrokih, ogibajmo se preslanih, prekislih. prezačinjen;h, preveč pečenih jedi, uporabljajmo le tiste pripomočke za pomirjen je bole-cm, ki i ih zapiše zdravnik. Posebno je treba paziti na vse mogoče praske, ki mih^ imena tako pogosto be-remo v kričavi reklami; po navadi teh praških samo dvojno oglji-kokisli natrij ali magnezija'. S;cer ti praški nevtralizirajo kislino za trenutek se bolečina poleže, tc’:!a samo za trenutek, eč bi se navadili in bi stalno jemali takšne praške, bi celo škodovali želodčni funkciji. Zato smemo jemati pripomočke proti bolečinam samo po zdravnikovem navodilu. Če si hočemo smotrno in uspešno zdraviti želodčni čir, si moramo zdraviti poleg želodca tudi splošno počutje. Recept ni težak: bolnika bi bilo treba vzeti iz vsakdanjega življenja. ga osvoboditi vsakdanjih skrbi, naporov in razburjenj v poklicu in družini in presaditi v kakšno kliniko ali v sanatorij. Moral bi ležati in se ravnati po posebni dieti. Recept je torej preprost, toda težko se je ravnati po njem,. Kie naj vzamemo klinike za toliko bolnikov? (Samo v Nemčiji ima vsak 80. prebivalec bolan želodec.) Kje so bolniki, ki bi lahko na vrat na nos pustili svojo družino 'n svoje življenje in se preselili v drugo, tako drago življenje? Zdravniški vedi se je posrečilo, najti izhod iz tega na videz nerešljivega položaja. Že nekaj let sem so preizkušali čisto nov zdravstveni postopek za zdravljenje želodčnih čirov: spočel in rodil se je na neki nemški vseučiliški kliniki, od ondod si je pa utrl pot v svet in bo kmalu postal splošen blagor v rokah praktičnega zdravnika. Ugotovili so, da trpe ljudje z želodčnimi čiri pogosto tudi za hormonskimi motnjami; dalje so dognali, da je hormon iz spolnih žlez tisti, ki ima čudovito lastnost, da po- pravi ravnotežje živčnega sistema in odstrani motnje v ožilju. Po vbrizganju hormona iz spolnih žlez izgine pomanjkanje prekrvavitve v polti, pa tudi v želodčni sluznici — ki je prav za prav vzrok obolenja — namesto njega pa opazimo krepko prepojitev vsega ožilja s krvjo. Ta prekrvavitev kajpak pospešuje zdravljenje in zatira bolezen. Profesor Schittenhelm poroča v .Nemškem zdravstvenem tedniku* v februarski številki leta 1942 o svojih izvrstnih uspehih pri zdravljenju želodčnih bolezni prav s hormonoma spolnih žlez propygnonom in testovironom. Že sto in sto bolnikov je preizkusilo novi postopek; po nekaj vbrizganjih izginejo bolečine, ki so trajale morda več tednov ali mesecev. Tek se povrne, bolnik se zredi, večna potrtost se umakne osvežujoči mirnosti, ki je posledica občutka večje telesne moči. In vse to v času, ki se čir, ki potrebuje nekaj tednov, preden izgine. še ni čisto zacelil! In zdaj še kapljico pelina v kupo veselja. Hormonsko zdravljenje ozdra- vi sicer želodčni čir, izboljša bolezensko nagnjenje človeka k tej bolezni, vendar ne more človeka čisto izpremeniti. čez pol leta ali čez leto dni, v tistih kritičnih tednih, v spomladanskih ali jesenskih mesecih, ko sicer bolezen najhuje pustoši, opazimo, da se utegnejo pokazati novi znaki nastajajočega čira. Kdor je na ze užil blagor hormonskega zdravljenja se ne bo pomišljal, temveč bo spet takoj segel po istem zdravilu. Ker bolezen zdaj še ni tf.ko zakoreninjena, zadcščaio kapljice ali dra-zeji. Ki iih zapiše zdravnik, da neprijetne znanilce bolečin spet za lepo dobo preženemo. Ta kratki oris bolezni in njenega zdravlienia kajpak ne more biti popoln Dolžni smo predvsem pripomniti, da so nekateri primeri želodčnih čirov tako nevarni, da jih more ozdraviti samo kirurgov nož. Ne smemo si torej gornjih vrstic tako razlagati, da bi odklonili operacijo, ki bi jo nriporočil izkušen in vesten znravnik na podlagi svojih ugotovitev (Lcbenserfolu, Hamburg, Nemčija) Btit. e% n&r Napisa! G. Bode Po enem letu. ki se ie začelo s filmom »Kalkutske noči« in se končalo s filmom »Jutrišnja ljubezen« ie bilo Denisu Ehleriu. režiserju takšnih in podobnih filmov, vsega, kar ie bilo s filmom v zvezi, dovoli. Morda se popolnemu odporu do filmania ne bi M^.htko vdal. če ne bi dan za dnem doživljal isteaa. Kako nai bi se počutil mlad mož. ki ie bil po cele dneve skuoai z muhastimi igralci, ki ie zvečer 1 iubinikai s kakšnim mladim dekletom in največ po treh minutah moral slišati večno vprašanje: »Go-spod Ehler, ali me ne morete spraviti 1 k filmu?« Dekleta in žene. niegove svakinje in sobarice, vse so hotele isto. Nobena izmed njih ni hotela bitj z Denisom zaradi rijeta samega. Vsaka bi bila rada pri filmu, in sicer najrajši že jutri, seveda bi rada igrala kakšno čudovito vlogo v Denisovi reži ii. Zdaj naj bi odšel na dopust... sam ali s kakšno tovarišico, ki bo gotovo i štiri tedne zaoovrst:o govorila da ie 1 bila njena zadnja vlo«a prekratka in brez vsebine To ie bilo preveč! Denis je bil potisnil klobuk na oči. I ko ie stopil v oglasni oddelek nekega časopisa in oddal oglas: »Mlad avtomobilist išče za potovanje ljubko spre-|mlievalko. ki ne hodi v kino in ne želi k filmu.« Zdaj je bil Denis trpko razočaran. Preiel te pismo nekega dekleta, ki je sovražilo film samo zato. ker so so ina koncu filma zmerom druge lepše ženske poročile s filmskimi junaki in i zato — teira pa pi napisala — ker ie bila ona. po priloženi sliki sodeč vse prej ko ljubka in mlada. Drugo pismo mu je poslala ženska, ki s filmanjem in hotela imeti opravka, ker je bila njena hči že deset let statistka v Hollywoodu. namesto da bi se poročila s tistim, ki ga ii je izbrala mati za moža. Tretje pismo je dobil od neke plemkinje, ki sicer ni hotela iti k filmu, rada bi pa postala gledališka igralka. Denisu se ie zdelo, da v vsej deželi zanj ni primerne ženske. Potem je prejel še eno pismo, napisano s simpatično, odločno pisavo: »Ne maram s filmu in ne hodim tako rada v kino. da se ne bi mogla temu za nekaj časa odpovedati. Ce hočete z menoj govoriti, pridite v četrtek ob šestih v hotel Savov. Čara Norrisova.« Odšel ie v hotel Savov, ne da bi dosti pričakoval. Za eno izmed mizic je sedela ženska, ki se ie celo Denisu, vajenemu lepotic, zdela čudovito lepa. Imela ie zelo rdeče ustnice in bled obraz, pod visokim razumnim čelom pa mrzle sinje oči. Ta ženska ie morala biti pametna in je natanko vedela. kaj hoče. Ker se je Denis zmerom nekoliko bal pametnih žensk, se ii je predstavil kot Denis Hulbaring. V njegovih filmih so princi zmerom nastopali pod drugimi imeni in zdai je hotel tudi Denis doživeti film. v katerem bi igral glavno vlogo, namesto da bi ga samo režiral. Cara Norrisova je gospoda Hulba-ringa pozorno ogledala. Na srečo je njen veliki klobuk zakril njeno presenečenje in bolesten gib v kotičku njenih ustnic. Cesarja poznajo vsi — cesar pa nikogar. »Prav rada bi se z vami peljala.« ie dejala, ko sta pila čaj. »vendar imam tudi jaz svoje pogoje.« Denis se je radovedno sklonil bliže. »Iščete zensko, ki ne mara k filmu.« je nadaljevala. »Takšna ženska sem jaz. Jaz pa iščem moža. ki ne mara ljubimkati. Ali ste eden izmed takšnih?« Presenečeno io ie pogledal. »Gospodična Norrisova — na daljšem potovanju v dvoje...« Cara ie zasanjano mazala presno maslo na kruh. »Škoda, da zame ne pridete v poštev. Sicer boste pa zanesljivo našli sto drugih.« Denis se je zdrznil ob misli na dosle dopise in vzdihnil. Cara je tjavdan nadaljevala: »Razumem, da gre moškemu, ki ga film ne zanima, kino na živce. Pomislite pa. kako dolgočasni se mi zde moški, s katerimi človek ne more pametno govoriti ali gojiti športa, samo zato. ker niti za eno uro ne morejo pozabiti, da sem ženska.« Denis je prikimal. Čedalje boli mu ie ugajala. Morda ie bilo čisto pametno enkrat svoj dopust posvetiti miru. naravi in počilku. namesto ljubezni. Lara ga je iztrgala iz njegovih misli. i.i? S' Da .ste prav za Prav DO Poklicu?«.ga je radovedno vprašala. »Trgovec medicinskih instrumentov.« Da l>i vsaj ne zahtevala od njega kakšnega kosa na ogled ali da ne di govorila z njim o njegovi stroki »In s cim se vi bavile?« . Cara se ie nasmehnila. »Z vašimi instrumenti V službi sem pri nekem zobozdravniku.« Denis ie bil prepričan, da Cara laže. Na svetu ni asistentke, ki bi si upala obleči tako apartno obleko. Saj je pa tudi on lagal, kai za to!... Zelej ie preživeti štiri lepe tedne, ne pa odkritosrčnosti po vsaki ceni. Cara Norrisova se je' odpeljala z Denisom Ehierjem proti Arizoni. Cari se ie popotni kostim še bolje podal kakor večerna obleka, čutila je. da Denisu od dne do dne bolj ugaja. Zvečer ie sedala na rdečem naslanjaču. igrala na lutnjo, zraven pa p.re-pevaia s svojim nežnim glasom stare narodne pesmi. Denis si je moral večkrat priznati, da bi bila čudovita naloga. to žensko spraviti k filmu. Gledalcem bi ugajala, sai ie v hotelu že vsem moškim od hotelskega vrataria do nekega visokega politika zmešala glavo. Greh M bil. da bi io še dali# odtegovali svetu. In potem ie prišel trenutek, ki m». ra priti, če ie mlad mož več tednov skupaj z mladim dekletom. Stala st« pred hotelom. Bledi, z oblaki zasenčeni mesec ie stal visoko na nebu. Denisu so se zdele v njegovem svitu črte Carinega obraza še mehkejša. Skušal je priviti Caro k sebi. Bil j* boječ, čeprav mu je bil dotlej ta obču-tek neznan. Cara je stopila korak nazai: »Prosim, mislite na najine pogoje.« Denis io je prijel za roko. »Prav na to mislim. Pripravljen M se bil svoiim pogojem odpovedati, če želite. Še več. Cara. ali res ne bi ho. teli enkrat igrati v filmu? Morda M vam lahko...« ('ara ie odločno odkimala. »Ne. dragi prijatelj, po nobeni ceni. Te sanje so že za menoj.« Denis io ie pogledal in ie ni razumel. Carina lica so žarela od razburjenja. »Bila sem igralka.« fe nadaljevala. »Ne poznate me. Nihče ne pozna mno-žice_ mladih deklet, ki smejo v nai-bolišem primeru igrati samo sobarica velikih igralk. Sita sem tega življenja. Vem. kaj se pravi, urei n ure sedeti v predsobju agentov, potem pa posedati v garderobah ateljeja in čakati na veliko srečo, ki nikdar ne pride. Človek si lahko namaže za nekaj d<> larjev šminke nao braz in nese svoj zadnii denar k frizerju, samo da ie lep. lep za filmanje nekie v ozadju. V ospredje, v velike prizore, pa ne prideš nikoli.« Denis je prestrašeno poslušal njen izbruh. »Kai pa zdai nameravate?« »Poročila se bom s kakšnim prijetnim mladim človekom, ob katerem bom pozabila, da ie film na svetu.« Na lepem ie Denis zaslišal svoja lastne besede: »Ali bi se poročili z menoj. Cara?< Cara ie prikimala. »Liuba. prosim, ne bodi huda.« je dejal Denis, ko sta se peljala k poroki. »Moram ti nekaj priznati: nisera ti povedal svojega pravega imena. Prosim, oprosti mi nedolžno prevaro.« V zadregi jo je prijel za roko. Zdelo se je pa. da ga Cara ni dosti poslušala. Samo nežno ie prikimala in njeni prsti so lahno drhteli. Denis ie čutil, da ga ljubi, kdor koli in kar koli io. »Po poroki morava prekiniti dopust,« je povzel nato. »Oditi moram v Hollywood. da • se pogodim z Du-solino Danovo glede filma o Borgjj-cih.« Cara se ie naslonila nani. , »Ali se ti ne zdi. Denis, da bi bolje igrala Lukrecijo Borgio kakor .ta obrabljena Danova.« Denis io ie začudeno pogledal. »Saj si vendar rekla, da ne boš nikoli več...« »Statistka ne maram nikoli več biti.« mu ie segla v besedo Cara. »Kot tvoja žena bom pa seveda igrala samo glavne vloge, ne? To sem se bila namreč že v Ho!Iywoodu namenila.« FR. P. ZAJEC IZPRAŠAN OPTIK IN UBAB LJUBLJANA, sedal Strltarleva ul. O pri frančiškanskem mostu VsilatrctM otait. ratinogiedi, ispionen, tattmiiri, JnroiMtri, rti. Venit ib ra ur, zlatnine in srt&ramt Samo UilHetn optika Ceniki brtmlatira • FILATELISTI POZOR! Najugodnejše kupite in vnovčite znamke vseh kontinentov do poslednjih okupacijskih znamk — v knjigarni Janez Dolžan, Ljubljana, Stritarjeva 6. tem ko ie vlada strogo prepovedala gospodarju, ki mora plačevati davke in popravila, da bi zahteval od niiiu le en sam pennv več najemnine. Mr. in Mrs. Goulova sta stanovala v dveh sobah v pritličju. Nad njima ie bilo šest sobic. Vsaka izmed njih ie bila opremljena s poceni posteljo, umivalnikom. linolejem in dvema ali tremi svetopisemskimi izreki v polomljenih okvirih: za takšno sobo ie z lahkoto dobila petnajst šilingov najemnine na teden. Častivredna zakonca sta imela tako brezplačno stanovanje in še več ko tri funte čistega na teden.* To pa Mr. Goulu nikakor ni zadostovalo. Svoj obilni prosti čas ie prebil v sosednjih krčmah, tam tožil nad težkimi časi iti napadal vlado, ki ie bila toliko storila zanj. Njegova žena. poštena zenska, ie storila vse. da bi omilila njegovo kritikarstvo. in ie svojim podnajemnikom stregla, kolikor ie le pač uiogla. Jimmie Haswell ie našel zakonca doma. Bila sta takoi pripravljena, kramljati o Charlesu Vinevu. Zaradi njegove smrti sta bila postala v svoii ulici že kar znamenita. Vedela sta. da jima ne bo težko oddati njegovo sobo. spovedal vam bom nekaj, kar ni sološno znano,« je začel Jimmie in oba sta takoj z odprtimi listi prisluhnila. »Kajpak bo vse to prišlo na dan pri mrliškem ogledu. Charles Vinev ni bilo pravo ime moža. ki ie stanoval pri vas in ki so ga našli mrtvega v Queens-Gatu. Bil ie stotnik Gre-gorv Bruden.« »Stotnik!« ie kriknila gospa Goulova. »Zmerom sem trdila, da ie gentle-ntan. Nekoč sem ga srečala na~Picca-Oillvju v družbi pravega gospoda in vendar se ni pozabil odkriti pred meno j. c »Ali veste kakšno pojasnilo za nie-Eovo smrt?« »Ne. sir.« »Ali se spominjate česa. kakšne 1 fuut = 20 šilingov po 12 oennv- malenkosti. ki bi utegnila razjasniti zločin?« »Ničesar, sir. prav ničesar. Stvar ie docela nerazumljiva.« »Ali ni zbudila vaše pozornosti kakšna izprememba niesovesa vedenja? Ali ni bil zadnii čas drugačen kakor prei?< »Ne ne bi rekla — vedel se je vse-lei kakor fin gospod.« »In vendar — ali se ni zdel razburjen zaradi nečesa, ali ni nikoli namignil. da se bodo njegove razmere izpremenile. da bo dobil denar ali kai podobnega?« »Rekel ie pač pred kratkim, da se mu bo kmalu bolie godilo in da mi bo takrat podaril briljantno ovratnico. Mislila sem. da se šali. Saj menda ne mislite, sir...« »Kajpak se ie šalil,« ii ie segel v besedo njen mož. »Ne bodi nespametna. Jane. in nikar ne trati časa s taksnim nesmislom. Mr. Vinev ie zmerom takšne reči kvasil.« »Kdaj ie rekel tisto o diamantni ovratnici?« je vprašal Jimmie. »Tega res ne vem. sir — ni še doliro tepa. morda dva ali tri tedne. Nekega dne sem ga vprašala, kdaj jo bom dobila in on mi ie smehljaje se odgovoril, da naj še malo potrpim.« njemu podobno.« ie zamrmral Goule. jN,ie"ov.ih Driiateliev iz okolice Pic-cadillvia kajpak niste poznali. Ali je tukai kdai sprejemal obiske?« »Nikoli.« se ie vmešal Goule. »Enkrat ali dvakrat je rekel, da gre v svoj klub. Mislili smo. da se saino šopiri.« »Kako ie živel?« Mož ie skomignil z rameni. Vsak ni imel tako neodvisnega položaja kakor on. »Mislim, da ie živel od svoie pokojnine. ki ie morala biti zelo skromna. A očitno se ie zmerom bavil z velikimi načrti. Skoraj vsak dan ie sel zjutraj peš do Vauxhall-Bridge-Loadu do Victorije. Tostran Victorije je bil eden izmed nas. onstran ie pa. mislim, veljal za gospoda,« »Ali je imel tod kaj prijateljev?« »Ne.« je odvrnil Goule. »Samo z mojim možem in Billom Bsllastom se ie dobro razumel.« je dodala gospa Goulova. »Kdo ie Bill Bellast?« »Halo. Ted! Ted Goule! Ali ne prideš?« je zarju] neki glas z vrha stopnic. Mrs. Goulova je odvrnila: »To ie Rili Bellast Ali »olito nn UUl. II 3 govoriti — neki Vinevev prijatelj. Bill stanuje v drugem nadstropju.« je pojasnila tiše. Na stopnicah so se zaslišali težki koraki. Kmalu nato je vstonil čokat mož z rdečo ruto okrog vratu iu surovim obrazom. »Kai je?« ie vprašal. »Tale gospod tukai trdi. da Vinev ni bi! Vinev temveč stotnik Bruden. ki je bil član nekega kluba na Pirca-dillyju.« Gospa Goulova ni mogla ohraniti zase te zanimive novice. »Kai hoče?« je vprašal Bill Bellast. »Ali ie od policije?« »Prav za prav ne.« je odvrnil Jimmie z mirnim glasom. »Veste. Bruden je bil moj prijatelj in kakor slišim, te bil tudi vaš priiatelj. Zdaj se vprašujem. ali ne bi mogla midva skupaj ugotoviti, ali ie imel sovražnike — ljudi, ki so imeli slabe namene z njim?« >V tem kraju ne,« je odvrnil Mr. bellast. »Policna ie že vohala tod okrog, časnikarji kajpak tudi. a niso mogli ničesar izvohati, če ie bil res gospod z Westenda. ie najboljše, da poizvedujete pri njegovih tamkajšnjih prijateljih.« »Ali ni nikoli govoril z vami o svojih načrtih. Mr. Bellast?« »O načrtih? Še vedel nisem, da iih sploh ima. Kdai pa kdai ie stopil s Tedom Goulom in z menoj na kozarček v ,Queens-Head‘. kar vam lahko tu vsakdo potrdi, več pa ne vem o njem.« Jimmie se ie bal. da res ne bo ničesar več izvedel. Toda Mrs. Goulova se ni dala odvrniti od tega pogovora. 'Zanimala se ie za Brudnovo preteklost; očitno si je hotela nabrati snovi. da bo mogla pripovedovati svojim sosedam. A Jimmie ni bil prišel zato. da bi potešil njeno radovednost. Zato se ie kmalu poslovil s pripombo, da bo gotovo vse prišlo ua dan pri mrliškem ogledu. Ted Goule in Bill Bellast sta prav tako odšla, da bi pogledala. ali jo njuna stalna krčma ža odprta. Tisti večer ie moral Jimmie priznati Nonni svoi neuspeh. »Za vsem tem nekai tiči,« ie rekel. »Bruden s<» ie posluževal svoiega pravega imena, da ie dobil kliuč. Moral je imeti zaupnika in ta ga je zato u moril.« »Kajpak ie šlo za zaklad,« ie rekla Nonna. »Morda obstoii iz samih draguljev. zato je obljubil Mrs. Goulovi diamantno ovratnico. Toda če kaj vem. je zaklad last nečakinje, ne?« »Knide Covvleveve? Seveda, če zaklad sploh obstoji.« »Prepričana sem o tem. Jimmie. Zanjo ga moraš na iti. Pomagati j j moraš, kakor si pomagal meni.« »A s teboj sem se poročil. Nonna. Menda se vendar ne morem poročiti z vsemi svojimi zalimi klientkami.« »Oh. Jimie. ali bi se rad? Ali ti nisem več všeč?« »Upoštevati moraš, kako pustoši zob časa in kako dolgo sva že poročena.« Problem Queens-Gata ie tako padel v vodo in razgovor se ie obrnil k bolj osebnim in intimnim zadevam. C. Misa Enid Cowleyeva ie bila vitko, veliko dekle okrog osem in dvajsetih let. Njene temnosinie oči so zrle radostno v svet, a okrog ust so ji je risala odločna črta in ves njen nastop ie pričal o samozavesti. Sedela ie v dnevni sobi svojega malega domka v Bloomsburviu. ki ga ie delila z neko prijateljico, in ie čakala na obisk odvetnika Jamesa Haswella. Bilo je pel minut pred peto. Naročila ga ie bila za to uro. Za Jiminiia ie bilo značilno, kako si je priskrbel ta razgovor. Pisal ii je bil iz svoie pisarne, da bi rad govoril z njo o važni zadevi, tičoči se zemljišča v Queens-Gatu. in io prosil. na| mu telefonira takoi po prejemu njegovega pisma in mu sporoči, kie bi sa lahko sestala. Čimprei. tem bolje. Slugi je zabičal, da mora pismo izročiti osebno Miss Cowlevevi. čeprav bi io moral iskati po vsem Londonu. Enid ie bila zelo gospodarska. Takoi. ko ie prejela pismo, je stopila k telefonu in se z niim dogovorila za sestanek ob petih popoldne. Jimmie ie prišel, ko ie bila ura pet Presenečena ga ie pocledala. Mislila ie. da bo nien obiskovalec starejši gospod. takšen, kakršnega si predstavljamo odvetnika na odru. Zalo ni pričakovala. da bo zagledala pred sebol tako veselega, mladega človeka. Ne-zaupno se ie vprašala, ali je res odvetnik. ali io hoče samo potegniti. V Bloomsburviu uajde zalo dekle na prebitek moških, ki so pripravljeni, posluziti se sleherne zvijače, samo da se seznanijo z njo. »Govoriti želite z menoj o kupčiiski zadevi,« ie rekla hladno. »Mislim, da bi bilo boljše, če bi vas poslala k svojemu zastopniku Mr. Turtlu.« Jimmie ie zaslutil njen sum in to ga ie še boli podžgalo. »Čudovit človek, ta Turtle. res prava želva*, bi rekel. Govoril sein žp z niim. a ta zadeva se ca ne tiče. vsaj za zdai ne. Upam. Miss Cowle-yeva. da Ih> pa vam v korist. Mi odvetniki to sicer zmerom trdimo, a upam. da bo to pot držalo. Le pretrdo ne smete na to zidati.« * Besedna igra: Turtle pomeni r angleščini želvo. (Dalje viHhodnjii) »*. *&§! meru, Ob uvedbi zimskega časa DAN S URAMI Kako so ljudje »rabili uro, ki je bila odveč 2. november leta 19-42 ie bil tisti nenavadni, neverjetni dan s 25 urami. Kolikokrat slišimo, kako tožiio ljudje: >0h, ko bi dan imel vsai 25 ur!< Zdai se iim ie želia izpolnila. To smo morali pač dobro izrabiti, takšne prijetne priložnosti gotovo ne bo več leto dni. Ob uvedbi poletnega easa smo ure kratko in malo pomaknili za 60 minut naprej, zato so pa te naše tihe spremljevalke lahko to uro počivale. 2. novembra ob 2. uri ponoči smo iih ustavili in šele. ko ie prava sončna ura kazala 3. uro. so nadaljevale svoj neskončni tek v večnost z novo močjo in novim pocumom. To noč smo torej imeli dvakrat uno 2. preživeli smo torej dvakrat 60 minut na uro. Marsikoga bo zanimalo, kako neki eo ljudje izrabili to odvečno uro? Najmanj koristi od nje ie imel pač urar: premakniti ie moral toliko stenskih, ročnih in žepnih ur za eno uro nazaj, da mu je odvečna ura mimogrede spolzela v večnost. Tisti, ki radi dolgo spijo in iim ie vsaka noč prekratka, so zdaj prišli na račun. Podarjena ura z lepimi sanjami ali pa tudi brez njih, ali ni to kakor darilo iz nebes? Menda je res večina izmed nas to uro — prespala. Gospodinja ie Taila zadovoljna, da je lahko vendar že sedla h kupu strganih nogavic, ki jih ie že tako doleo nameravala zakrpati, pa ii ie tako manjkalo ene urice za to. Zdai ii pa vsaj to pot ni bilo treba hiteti... Drugi je to uro preživel ob lepi Podjeten farmar Na posestvo nekega severnoameriškega farmarja je pred nekaj leti padel majhen meteor. Mož si je znal pomagati, železni nebesni dar je na nekaterih mestih odkopal kolikor se je dalo in napravil zanj reklamo. Cez čas so pričeli romati z vseh strani dalnji in bližnji prebivalci iz vse okolice in plačevali farmarju za ogled meteorja precejšno vstopnino. Vse bi se dobro izteklo, da ni lepega dne prišel k farmarju carinar. Urad nik je zahteval, da farmar za meteor, ki je kot neocarinjeno blago prišel na njegovo posestvo, plača predpisano ca rino. Ker si je pa farmar med tem že precej prislužil, si je najel odvetnika, ki je carinarju takoj povedal, kar mu je šlo. Vso stvar je zvito obrnil. Na tožbi, ki je iz tega prepira nastala, je sodnik razsodil v farmarjev prid. Takole je dejal: »Neocarinjen meteor bi moral farmar vrniti od koder je prišel. Ker pa to ni mogoče, naj ostane pri starem. Ni pa treba farmarju za »nenaročen« meteor pla čevati carine.« Ljubitelji knjig na divjem zapadu knjigi, tretji ob partiji šaha. ob kozarcu dobrega vina in v živahnem pomenku z družino. Eno ie pa gotovo: ta odvečna ura ni bila nikomur odveč. Presenetljiv spomin Japonec Isiara ima presenetljiv spo min. Na pamet si zapomni mnogo laže kakor drugi ljudje. Tako je na primer prebral nič manj ko 628 številk in jih po vrsti, kakor so bile napisane, na pamet povedal. Pri tem ni niti ene izpustil. Isiara si pa prav tako dobro zapomni tudi imena. Celo vrsto imen pove tudi čez tedne in tedne v pravem vrstnem redu, čeprav jih je samo en-fcrat na hitro prebral. Zdravniki so na splošno dognali, da spomin ni prav nič v zvezi s človeško pametjo. Dognali so, da ima presenetljiv spomin lahko tudi norec, ki ne more pravilno misliti. Preizkusili so nekega norca, ki si je zapomnil celo Vrsto številk in imen, čeprav sicer ni pri pameti. Kdaj so prvič nosili žalni trak? Pri nekem pogrebu leta 1507. v Augsburgu, je župan prišel na pogreb v navadni sivi obleki, samo na klobuku je nosil črn trak. Ljudje so se sicer Zgledovali, kmalu so pa spoznali prak tičnost črnega traku in ga tudi drugi začeli nositi. Pred tem letom so namreč ljudje tudi za pogrebom znancev ali čisto tujih ljudi morali nositi po polnoma črne obleke. čeprav se je žalni trak na klobuku tako hitro udomačil, pa trak na roka vu ni prišel v modo še celih dvesto let. Dolgo so si pa to praktičnost lahko omislili samo moški, šele pred nekaj desetletji so si jo lahko privoščile tudi ženske. Opomin Na nekem avstralskem križišču tujec lahko bere naslednji opomin: »Ne hodi dalje po tej cesti, ker pelje v pustinjo. Ce že hočeš priti v pekel, potem rajši pri priči napravi samomor.« Število zvezd na našem nebu Po najnovejših računih zvezdogledov šteje nebsška Rimska cesta nič manj ko 100 milijard zvezd, medtem ko ce nijo število zvezd polževo zavite zvezdne meglice »samo« na okroglo 75 mili Jonov zvezd. Ce vzamemo, da je v vsaki polževo zaviti zvezdni r*c£lici 1 r-*K’.-fdO'Zvead, potem je na r.:ou r*:oraj nič manj ko 75.000 bilijonov svezd. Lastnik neke knjižnice v mestu Te-hemi v Kaliforniji je poslal izposojevalcem knjig, večji del samim farmarjem in lovcem, naslednje predpise o uporabi knjig: »Ne slinite prstov, ko listate po knjigi in ne snažite si črne nohte z robovi listov.« »Ne uporabljajte odprtih knjig za ščit kadar kihate in ne za pepelnik, kadar kadite. Prav tako knjiga še zdaleč ni stiskalnica rastlin ali podstavek miz in stolov, ki se gugljejo.« »če niste neizmerno učeni, rajši ne novemu sinu pišite v knjigo svojih opazk. Prizanesite vsaj naslovni strani knjige!« »Ne mečite izposojenih knjig za porednimi otroki, mačkami in psi.« »Ne preizkušajte probojne meči svojega novega samokresa na knjigi, tem več na leseni deski.« rrgcl vanj denar, dobil pa nisi slad korčkov, kakor je to navadno pri avtomatih, temveč zdravilo, s katerim si lahko pozdravil svojo nevšečnost. Opičja govorica Neki belgijski zoolog, ki je dolgo ii vel v Belgijskem Kongu v Afriki, se je vrnil v svojo domovino in pripeljal s' > seboj neko posebno vrsto opic, ki izra-!' žajo svoja čustva, bol in jezo z gla-;; sovi, ki so zelo slični človeškim. Znan-;; stvenik se je njihovi govorici že priva • • dil in jo razume. Pravi, da imajo te” vrste opice precej obširen besedni za-5 klad. Kdor jih samo sliši, pa ne ve,;; da »govore« opice, misli, da se pogo varjajo ljudje v kakšnem nepoznanem tujem jeziku. Kdo, kaj, kako, kje, kaj?; Ali ste kaj podkovani v zgodovini.; ki sicer ni zapisana v vseh zgodovin-' skih knjigah, pa je vseeno del tistega: časa, ki je šel mimo nas in zatonil v; večnost. Ostala so imena, ki niso prazr; ni pojmi, saj so jih nekoč nosili' ljudje iz mesa in krvi. ljudje, ki so,: čeprav stoječ v ozadju, prispevali k; zgodovini drobec, ki je z drugimi vred; ustvarjal zgodovinsko dogajanje. Iz-' brali smo nekaj vprašani za naše: bralce: niso ne posebno težka, pa tudi; ne najlažja. Odgovorite nanje, ne da; bi pogledali odgovore, zapisane na koncu članka. 1. Bila je ena najslavnejših baletk svojega časa. S svojo sestro vred iT;v* kraljica elegantne družbe ima pravj toliko duha kakor lepote. Bila ie žena J nekega bogatega bankirja, poštena* žena. ki ii tudi zlobni jeziki njenega I časa niso mogli do živega. V njenem 1 salonu so se shajali njeni oboževalci.? njih voditelj ie bil znan francoskj.pi-5 šateli in' državnik. žena? Kdaj je živela? Kako je bilo J itiu: francoskemu državniku, ki ji jeJ bil tako vdani ODGOVORI •piim.iqnna) j •ci1D — ‘etSI-LLL\ — •BAaUsiuiBaaa! ®!!Inf 'f — 'nunJaa A — ‘ibsi—86ilj — -0ZIOJS ui[atn!A\ ‘8 — ',epn.i}.iaD f ni ip.iuqua!T — 7,r,s't — WLl ~ 'JU0t -ia§ — -izzoieisad ipuuiaj-i uuniiof 7,* — -pisiptfjsuoiaH BpoAlOA — ‘Bza.i» STOPNICE 1. a 2. a a 3. a a a 4. a a a i 5. i i i i k 6. k k k k k k 7. k 1 1 1 1 1 8. n n n n 0 r 1. predlog. 2. drog, ost. 3. klica. 4. poškodba. 5. ptič, 6. pesniško ime našeffa lirika. 7. zensko ime. 8. država v USA. MAGIČEN KVADRAT šel svojo bolezen, si kratko in malo -3X ;— 'tS8T—0181 'J8lssI3 A,IU,:.'I ‘I * " 1 1 * RISAL ROMIH IVAN ■ BESEDILO PQ NARODNI PRAVLJICI PRIREDIL TORy TUGOMIR. 17. Tako je Andrej rešil prvo nalogo. Grof pa mu še ni hotel dati Zlatolaske, temveč mu je naložil novo nalogo rekoč: »Zlatolaska je imela ogrlico iz biserov in dragih kamnov. Nekje na sprehodu pa sc je nitka raztrgala >n vsi biseri in drairj kamni so se ji raztresli v travo. Ker jih Zlatolaska ne more najti, jih poišči ti! Toda vse do poslednjega, zapomni si, vse do poslednjega, kajti sicer izgubiš glavo!« 18. Ko je tako premišljeval, kako in kje bi mogel najti izgubljene bisere in drage kamne, se je spomnil mravijic, ki jim je pogasil goreči domek. — »Mravljice, mravljice moje, pridite k meni!« In glej! Od vseh strani so jele laziti k njemu drobne mravlje, ki so ga vprašale: »Kaj želiš, naš rešitelj?« In kuharček Andrej jim je povedal, kakšno nalogo mu je naložil otoški grof, — »Nič lažjega kakor to!« so dejale mravljice in se jadrno lotile dela. V nekoliko trenutkih so našle vse bisere in drage k^mne, ki so zdrknili z raztrgane niti Zlatolaskine ogrlice. 19. Ko je rešil tudi to drugo nalogo, Se je otoški grof še vedno obotavljal. Dejal mu je: »No prav! Predan ti dim Zlatolasko, boš rešil še tole nalogo. Moja Ziaiolaska je imela prekrasen zlat prstan. Ta prstan, ki je nenavadno dragocen, pa je izgubila, ko se je kopala v morju. Zahtevam torej, da mi ta prstan poiščeš in najdeš. Delaj in išči kakor koli hočeš, prstan mi moraš m j ti, kajti sicer ne boš videl živ svojega gospoda!« Kuharček Andrej si je mislil: »Sedaj sem resnično izgubljen! Kako naj najdem droben prstan v neskončnem morju?!« 20. Ves žalosten in obupan je hodil Andrej ob morju in tuhtal, kako bi našel 'izgubljeni prstan. Nenadoma pa se je domislil zlate ribice, kateri je rešil življenje. — »Ribica, ribica moja, pr.‘di k meni!« jo je klical. In zlata ribica je prinlavala. »Kaj želiš, dragi mladenič?« Kuharček Andrej ji je povedal zgodbo o izgubljenem prstanu. — »Nekoliko težk0 bo šlo,« je rekla zlata ribica, »kajti prstan, ki ga Iščeš, ima največju riba pod plavutjo. Pa bom vseeno poskusila!« Andrej je čakal dolgo, dolgo... Potem pa se je zlata ribica vrnila z izgubljenim prstanom in ga položila Andrejo k nogam. Dal]« prihodnjih števila 17, 18, 19, 20, 22, 24, 26, 28, 31, 32, 33 in 34 tako razpostavi v prazne kvadrate, da dobiš vsoto 100 v vseh navpičnih in vodoravnih, vrstah, v obeh prekotnicah (diagonalah), v vsaki četrtini velikega kvadrata in končno v osrednjem kvadratu ( v vsakem teh srednjih kva-, dratov so torej štiri števila). * ČAROBEN LIK 3 Vodoravno in navpično: 1. del ust. 2. delavec. 3. kraj blizu Ljubljane. 4. črnomorsko pristanišče. 5. evropska prestolnica. ZAKAJ? Ali se da fizikalno kaj pripomniti [k Liudskemu mnenju, da se ob ne-l vihti ogibajmo hrastov in da je pod [bukvami varnejše? Odgovor: pji uoq ‘luiujpjras ‘iunjji§iuq ‘!l°“ o% ‘nstun pod JOTO 4diaj)S w«q funtu ifuv)603( tu ‘riunA5fnq pod af un;u os »P ‘ofnf.nod soj oAismtzi •ouopuzud OlI OUpttA«« OAO.ip o‘cuB9 >i«uq Ul POAOIOJ19 Joqop 1JOA* G>JVi} II! Of [UI-VZ A ttjpipo OUU^SOJdOU lipo A IJ;1* B>1 od ‘OpO^S OJIPV18 7. BS3A3JP J0>J«M -po\po igqtfis OS jd>i ‘«?«.iSo fioqhm v\$U9 0[JO>iS oi^odzuj U\ OAUdBitl 8 BisOAOJ(i Rešitev ugank iz preišn e šleviHce • • Križanka: vodoravno po vrsti: 1. Jerc«*'iJ da. 2. ud, pire, oj. 3. Lewis, rot. 4. * kurim. fi. Janko, Žara. 6. h, doplačaj. 7. * * perl, tg. 8. Edgar, ep, 1. 0. abota, *« “* 10. lov, Terek 11. produkcija. 12. Europe, Enačba: a =• krivica, b = vica, c == noSt, d = Arno, e = ofset, f — set.^i _ kolekcija, h = lekcija. 1 = luteran, J -- k = romb. 1 = ro, x = Krifitof Kolumb Premlkalnlca: strnad, liiček, •inlc* Pripovedovala sem ji o Siri. Zanimala se je zanjo in želela, da sem ji povedala vse, kar sem vedela o njej. Na koncu me je prosila, naj pridem v soboto proti večeru k njej in pripeljem s seboj tudi Siri. Nato sem navila gramofon in ji preigrala svoje najlepše plošče. K tej ali oni je priznavajoče prikimala in me prosila, naj jo zavrtim še enkrat. Takoj si spoznal, kako jo glasba veseli. »Tako ljubki ste postali zadnji čas,« mi je dejala nenadno, kosem 6e sklanjala nad ploščami. »Kako, prosim?« »Mislim, da je to od tega, ker ste se nehali lepotičiti.« »Norčujete se iz mene! Sicer sem se pa tudi prenehala pudrati. Ali niste mar ponosni name?« »Da, pravim vam isto kakor Sid-Beli: Saj morete, če le hočete!« »Oh, ne, moj beli nos me pač ne dela lepše! To pride od ljubezni in ljubezenskih tegob.« »Tako? Da bi od tega bili ljubki?« »Tako vsaj pravijo. Uf. kako sita eem že vseh teh sitnosti z ljubeznijo! Najhujše je pač, da ljudje tako sveto verujejo v ljubezen! In pri vsem tem je v resnici sploh ni. Dva človeka trdita, da drug drugega ljubita, leto pozneje se pa sploh ne poznata več!« »Ali tudi v materinsko ljubezen ne verjamete?« »Rajši bi rekla v materinski instinkt kakor v ljubezen. Bog nam je dal možnost, da se množimo. Mati žrtvuje rajši lastno življenje, kakor da bi morala žrtvovati otrokovo. To velja za mačke, za pse, Za krave, za konje in za ljudi. To vendar ni nič čudnega.« »Kaj pa vrednotite naj višje, če ne ljubezen?« »Inteligenco. Neko posebno, nepojasnljivo veselje imam s preudarnimi, razumskimi, hladno mislečimi ljudmi. Ljudje, ki se dajo Ugnati od razpoloženja, so mi zoprni. Tiste imam rada, ki so hladni in modri. Ne morem si pomagati. Ne maram uvidevnosti. Ljubša mi je pravičnost. Ko sem bila majhna, mi je mati obljubila petdeset orov, če bom prinesla domov boljše izpričevalo. Ko sem dobila prav tako slabo izpričevalo kakor v prvi polovici leta, sem si izbila tistih petdeset orov iz glave. Nato sem jih vseeno dobila, toda niso me veselili. »To ni pravično,« sem rekla mami, »ne maram jih « Mati je mislila, da sem tako skromna, in me je pregovorila, da sem jih vzela. »Veš, ne maram te razočarati,« je rekla. »Vem, da sem šibka, toda vidiš, rada te imam!« 2e tedaj se mi je zamerila tako imenovana ljubezen. Ne, namesto ljubezni imam rajši nekoliko logike, inteligence in pravičnosti! To so redke lastnosti!« Nekaj minut, preden se je poslovila, je stopila Solveig Strando-va h knjižnici in pobrkljala po njej. Vzela je s police sveto pismo, ga odprla in položila med dve strani list papirja. »Boste vsaj imeli nekaj štiva za drevi,« je rekla. »Preberite to in se nekoliko zamislite.« Obljubila sem ji, da jo bom ubogala. In ko sem ležala v postelji, sem odprla stran, kjer je bilo znamenje, in sem brala: »če bi govoril s človeškim in angelskim jezikom in bi bil brez ljubezni, bi bil samo doneč bron ali zveneč kragulj ček. »In če bi znal prerokovati in bi vedel vse skrivnosti in dojel vsa spoznanja in imel vso vero, da bi mogel gore prestavljati, in če ne bi imel ljubezni, bi ne bil nič. »In če bi vse svoje premoženje razdal siromakom in se dal sežgati pri živem telesu, pa ne bi imel ljubezni, mi ne bi nič pomagalo.« * DRUŽINSKI TEDNIK « / m f Siri je pravkar prišla pome, da bi odšli k Solveigi Strandovi. Tedaj je nekdo pozvonil. Bil je boy s cvetlicami. Za Boga, kako mi je srce bilo! Morje belih vrtnic. In zraven posetnica, še nikoli nisem videla Gunnarjeve pisave. Vendar sem vedela, da je to on poslal. »Ljuba mala Kisinka. Zelo grd sem bil do tebe. Odpusti. Gunnar.« Ali sem bila vesela? Vendar nisem mogla takoj poklicati Gunnar ja. Prvič nisem hotela pozvoniti pri njegovi gospodinji, drugič nisem marala govoriti z njim vpričo Siri in tretjič mu bo kar dobro delo, če bo čakal do ponedeljka. Zato sem si samo vtaknila v gumbnico belo vrtnico in šli sva. Solveig Strandova se je smejala, ko je zagledala moj obraz. »No, ali je zdaj spet vse dobro?« Bilo je nemogoče, da bi ji kaj prikrivala. Samo pokimala sem. »čestitam!« Kmalu sem opazila, da sta si Solveig Strandova in Siri druga drugi všeč. Bilo je že pozno zvečer, ko je Solveig tako mimogi'ede vprašala: »Slišala sem, da' ste hoteli postati moja kolegica, gospodična Holdtova?« Siri se je lahno nasmehnila. »Da, če bi šlo po mojih računih, bi bila morda zdaj že referendarka pri vas!« »Ali ste imeli veselje s študijem?« »Oh, nepopisno! Ko sem dobila službo, sem skušala na svojo roko dalje študirati. Vendar ni šlo. Skratka, glava tega ni zmogla. Morala sem misliti na preveč drugih stvari.« »Ali niste nikoli pomislili na to, da bi si najeli posojilo, da bi mogli študirati?« »Zdaj je prepozno, štiri in dvajset let imam. Zdaj bi morala že končati. In razen tega. kdo bi mi tudi posodil? In kdaj bi imela možnost, da bi vse to vrnila?« »Da, to je res. Tako lahko pač ni. Sama sem videla precej nezaposlenosti, zato vem, kako gre to.« Nekaj časa smo vse tri molčale. Nato sem prosila Solveigo Stran-dovo, naj nama kaj zaigra. Smehljajoč se je privolila, vstala in odšla h klavirju. »Kaj bi radi slišali?« »Ali naj si kar izbereva?« »Da, v določenih mejah, kajpak. Jazza in operetne glasbe pa res ne obvladujem.« Predlagala sem Beethovnovo sonato v E-molu, ki jo imam tako rada. Solveig Strandova me je nekoliko presenečeno pogledala. Nato je udarila začetne akorde in zaigrala... Na pamet! Najprej mi je imponiralo. Nato sem zaprla oči in se vsa predala užitku. Srednji del sem že kot otrok tako ljubila. Spominjam se, kako sem zašepetala materi, ko sva bili na nekem koncertu, kjer so igrali to sonato: »Mama, to me tako spominja na rožni grm!« Mati me je nerazumljivo pogledala, morala sem ji razložiti: »Ali ne slišiš, mama? Najprej so samo drobcene rožnate vrtnice, kakor divji rožni grm. Vse gostejše in temnejše so. Grm se razrašča, vse večji in večji je. Zdaj niso več drobne divje vrtnice, ne, zdaj so že vrtne rože. Težke, temne vrtnice — in kako opojno diše! In toliko jih je. da bi se človek najrajši vrgel vanje in utonil v njih...« Mati se je smehljala moji prenapetosti. Vendar se vselej, kadar poslušam to sonato, spomnim na rožni grm. Nato sva slišali še sonato v mesečini in za zaključek preludij in Bachovo fugo. Bog, kako čudovita je vendar glasba! Prav danes. Bilo je, kakor da bi me žejalo po njej. »Zakaj, za božjo voljo, niste postali pianistka?« sem vprašala, ko se je Solveig Strandova spet vrnila k nama. »In kaj še? Jaz sama sem omahovala med filozofijo in pravom, vi mi pa očitate, da bi morala biti še mati in pianistka povrhu!« »Ali predstojnica dečjega doma, ali profesorica za psihologijo, ali zdravnica, ali pisateljica. Vse bi mogli biti.« »Prav lepa hvala za zaupanje, toda kar zadovoljna sem s tem, kar sem. Za zdaj bom samo gostiteljica. Elvira, prinesite prosim še nekaj kave!« Solveig Strandova je spet jela govoriti s Siri. Povpraševala jo je po nienem delu in Siri je pripovedovala. Jasno in bistro. »Poslušajte,« je rekla Solveig Strandova, »rada bi vam nekaj predlagala. Danes je pa že nekam pozno, da bi govorili o tem. Ali bi utegnili priti v ponedeljek okrog opoldne v mojo pisarno? Kajpak velja vabilo tudi za vas,« je dejala V 24 UftJ&H barva, plisiia in kemično čisti obleke, klobuke itd ^krohi in avetlolilia sra|ce. ovratnike, za pestnife itd Pere. suJi. monga in lika domače perilo Parno čisti posteljno perje in puh tovarna 105. REICH LJUBLJANA meni, »saj ste — če naj se po juri-stično izrazim — implicirani v ta primer.« V ponedeljek zjutraj sem pokli-, cala Gunnar j a in se dogovorila z njim, da bo zvečer prišel k meni. In ko sem govorila z njim, me je obšel prijeten občutek miru. Zdaj je spet vse dobro. Zdaj naj gre vse svojo pot — Gunnar j a ne morem pogrešati. Lotila sem se dela in garala, kolikor sem mogla. Ko je prišla Siri okrog dveh pome. da bi šla z njo k Solveigi, sem bila pravkar nameravala iti intervjuvati neko debelo južnjaško pevko. Siri je šla k Solveigi Strandovi in jaz k svoji pevki. »Videla boš, gotovo se bo dala zavarovati,« mi je dejala Siri, ko sva se poslavljali, šele pozneje se mi je posvetilo, da je mislila Solveigo in ne pevko. In ko sem si čez deset minut skušala priboriti nekaj jasnosti iz poplave navdušenih vzklikov v nemščini, italijanščini in slabi francoščini, sedeč z južnjakinjo ofc> Šilcu vermuta v palmovem gaju, sem premišljevala, kakšen namen naj bi imel Širin obisk pri Solveigi Strandovi. Slutila sem, da se bo iz tega za Siri izcimilo samo nekaj dobrega. Minuto pred četrto uro je nekdo na široko odprl vrata v mojo sobico v uredništvu in jih spet zaloputnil za seboj, tako da sem kar čutila, kako so se tovariši v pisarni zdrznili. Siri je sedela na robu mo-, je pisalne mize in vsa zasopla ' držala v rokah klobuk. Siri nima navade, da bi delala j dolge uvode in govorila po ovinkih. 'Kar udarilo je iz nje: »Kisinka — študirala naj bi! Gospodična doktorica Strandova mi bo posodila kup knjig in denarja, pomagala mi bo! Niti ene-g a zavarovanja mi ne bo treba več dobiti! In ko bom diplomirala, bom postala referendarka pri njej — če bi pa medtem ona umrla, I bi mi zagotovila toliko denarja, da I bi lahko dokončala študije. Videla boš, Kisinka, kako mi bo šlo od rok! še slutiš ne, kako hitro bom končala! Tako sem vesela, da bi mogla umreti od veselja! Ti, nikoli več ne bom živčna in plašna, dovolj bom imela za življenje, študirala bom, učila se bom, hodila na predavanja — in ko bom končala študij, bom takoj dobila službo. Ne, ,saj ne tulim od veselja, do”olj sem že pri njej v pisarni. Tulila sem, da je vse plavalo. In poljubljala sem jo in se strahovito bedasto vedla in bila je tako ljubezniva. In zdaj moram še tebe poljubiti, zakaj brez tebe ne bi tega nikoli doživela. Oh, Kisinka, tako sem vesela, tako sem vesela!« Bog, kako je bila srečna! Da, razumela sem, da je vse to bilo i zanjo kakor lepa pravljica. In v svojem srcu sem blagoslavljala Solveigo Strandovo. Skupaj sva južinali in ko se je Siri nekoliko pomirila, mi je jela pripovedovati podrobnosti. Do božiča naj bi ostala pri zavarovalnici. Zdaj smo bili v novembru. In od novega leta dalje naj bi študirala. Sicer bo nekoliko stara študentka, toda kaj zato? Ne bo se ji treba vmešavati med dvajsetletnice in ne bo utegnila militi na študentovske zabave in flirt. Smehljaje se, je pristavila, da je temu že odrasla. Odslej bo samo še delala. »Veš, Kisinka, tako je, kakor da bi se moje možganske celice razširile in odprle in otresle vsega tistega, kar jih je doslej obremenjevalo, vsega tistega, kar je bilo odveč. Moj Bog, kako se že veselim, ,da bom kmalu začela!«. Popoldne sem poklicala Solveigo Strandovo in se ji zahvalila. »Ni se vam treba zahvaljevati, otrok moj. Odločila sem se za to. še preden sem poznala gospodično Holdtovo. Ali se vam ne zdi, da je to prav srečen izraz slovitih zatrtih materinskih instinktov? Verjemite, najprej sem isto nameravala z vami. Vendar se mi zdi, da je za gospodično Holdtovo to večja sreča, in da je bolj primerna za ta poskus. Vi ste ustvarjeni za nekaj drugega.« »Za kaj pa?« sem vprašala, toda ni hotela z besedo na dan. Sicer sem pa le predobro vedela, kaj je bila mislila. Nato je spet prišel večer, ko sem vsaj vsaki dve minuti pogledala na zapestno uro, prezgodaj nalila čaj, si vsaj dvajsetkrat uredila pričesko, prestavljala svetilke in cvetlične vaze in cigaretnice, in vsa vztrepetala, ko sem zaslišala škrtanje ključa v vratih. In nato je bil Gunnar tako neprisiljen, prav kakor da bi bil pred dvema dnevoma pri meni. Mimogrede je omenil, da je teden dni ležal zaradi hripe. »Gunnar! Kdo ti je pa kaj postregel?« sem ga vprašala. »Oh, kar dobro je šlo. Gospodinja mi je nosila hrano, sicer pa nisem bil priklenjen na posteljo. Zdaj pa zdaj sem vstal ln se sprehajal v domači halji po sobi.« »Ti, osel, zakaj nisi mene poklical?« »Tebe? Kaj za božjo voljo bi pa počela pri meni?« »Negovala bi te!« »Hvala, veš, toda to bi bilo poslednje, za kar bi se odločil!« »Zakaj? Ali nisem morda najbližja...« Utihnila sem. Saj je bila tragedija vendar prav v tem, da nisem vedela, ali sem res najbližja. »Sovražim takšno šarjenje okrog sebe,« je odbil Gunnar. Oh, kako so bolele te besede! Za Boga, kako rada bi ga negovala in malo razvajala. Sicer nisem ena tistih sanjavih deklet, ki se navdušujejo za bolniško nego, ker rade čednim, mladim dečkom podpirajo glavo in jim zdaj pa zdaj ponudijo kozarec vede — vem, da bolniška postrežba ni zmerom zabavna in estetična, če naj pa že kakšna ženska streže Gunnar ju, ko je bolan, potem naj bi jaz bila tista ženska. Vendar ni bilo vredno o tem govoriti.' »Prav lepa hvala za vrtnice, Gunnar,« sem obrnila pogovor, »čudovite so!« »Da, čedne so,« je rekel Gunnar. Tudi odgovor! Niti besedice o posetnici, ki jo je bil priložil. In jaz sem pričakovala, saj sama ne vem, kaj sem pričakovala. »Nekaj imam posebno rada pri tebi, Gunnar,« sem dejala pozneje. »To, da si tako močan. Tudi jaz sem močna. Vem, kadar bo med nama konec, ne bova ne ti ne jaz delala prizorov. Ne bova se pričkala, ne bova si vračala pisem, ne bova obupavala, če se bova hotela ločiti, bova tudi dovolj močna, da se bova ločila. Midva oba.« Gunnar je prišel k meni in me poljubil. Tako čudno, brez posebnega vzroka. »Da, mala. Ti si močna!« Nato je prišel december; sedela sem v uredništvu in garala ob božični številki, da se mi je že vse vrtelo v glavi. Božičevanje v družbi in božične zakuske, božična darila in božične obleke in podobne marnje. ki jih nihče ne bere — ne. bolje, bero Jih že, toda nihče se ne ravna po njih. ker si vsakdo omisli takšno božičevanje, kakršnega je vajen. Zakaj neki naj bi ljudem napisali res izbran recept, ko bodo pa na koncu koncev le spekli zarebrnice, ali skuhali polenovko! In zakaj neki bi priporočala nove. rahle kolače, ko se gospodinje vendar trmoglavo oklepajo orehove ali rozinove potice, pomazane z medom? Sicer pa hvala Bogu, da je tako. Drobno ljubezen imam za tradicijo. Nisem vedela, kje' naj .preživim božični večer in kaj naj počnem na božične dni. Gunnar bo najbrže odpotoval k svojemu očetu v Asker. Nič mi ni povedal, nič ga nisem vprašala. In tudi nisem imela namena. da bi ga. Prejšnja leta sva z Matti priredili božičevanje v moji luknji; navijali sva gramofon in vse do jutra čvekali bedarije. Zdaj nisem niti misliti več marala na tisto božičevanje. Gojila sem plaho upanje, da me bo Solveig Strandova hkrati s Siri povabila k sebi... Tako dobro se spominjam tistih dni v začetku decembra. Najbolj čudnih dni v svojem življenju. Bilo je nekega jutra — natanko šestega decembra — ko sem jela slutiti. Zbudila sem se še zjutraj v mraku in se presneto slabo počutila! Bilo je še zelo zgodaj, toda nisem mogla več spati. Vstala sem, toda že sama misel na zajtrk mi je zbujala slabost, žejna sem popila pol litra mrzlega mleka. Ko se je to stanje drugi dan ponovilo in postajalo vsak dan hujše, sem vedela, kaj se je bilo zgodilo... Dalje prihodnjič HUMOR Zamuda Prišla je prepozno na sestanek in ga vprašala: »Ali si me dolgo čakal?« »Točno osem cigaret in dve cigari,« je krotko odgovoril. Smeh ga bo minil Mož: »Kadar vidim tvojo novo oble ko, se moram smejati.« Zena: »Jo bom pa takrat oblekla, ko bo šivilja prinesla račun.« V cvetličarni Kupec: »Rad bi cvetlice za bolno prijateljico.« Prodajalka: »Izvolite vrtnice po štiri lire?« Kupec: »Ne, tako hudo bolna pa spet ni.« Postal je vraževeren »Janez, ali si se res poročil na petek? Ali nisi prav nič babjeveren?« »O, pač. Prav po poroki sem postal.« Materina grožnja »Jožek, nekoč bo oče ostal doma in bo videl, kako si poreden, kadar gre t doma.* Na posredovalnici za delo »Potrebuiem nekoga, ki bi mi sekal drva, kuril peči, gojil cvetlice, poleg tega pa pizll na otvoke in pomival posodo. Biti pa mora veUk in vitek, ne sme piti in ne sme imeti več ko 30 let.« Uradnik: »Oprostite, gospa, ženitnih ponudb pri nas ne sprejemamo.« Pri zvezdoslovcu »Gospodična, svetloba zvezde, ki vam jo bom zdaj pokazal, potrebuje štiri ure, da pride do zemlje.« »Oprostite, gospod profesor, toliko časa pa ne utegnem čakati.« Velika skrb Jožek vpraša babico: »Ali tvoji na očniki zelo povečajo?« »Da,« mu pritrdi starka. »Potem jih pa prosim, odloži, kadar mi boš rezala pogačo,« de zaskrbljeno mali. 2rtev poklica »Ali razumete govorico cvetlic, go spod profesor?« »Draga gospodična, ničesar ne vem o tem.« »Prav gotovo pa veste, kaj pomeni rumena barva.« »Žolčno bolezen,« se odreže profesor. Babilonski stolp Naravni zvoki in živalski glasovi so v vsakem jeziku drugačni: samo mačke v vseh jezikih enako mijavkajo Slovenski Italijanski Nemški Češki Ruski Francoski An&.eski Španski Romunski Turški Petelin Kikiriki Kikiriki Kikeriki Kikiriki Kukariku Koloriko KoiedudeSdu Kokoriko Kukuriku Kukuriku Kokoš Kokodak Kokedok Giuk-oluk Kokodak Ku-kudak Ko, ko, Kiek-kiek Kok-kok Kokodak Koko Pes Ho*, hov Bu-bu Vau-vau At! At! Hav-hav ua, ua. Bau-au Huak Ham! Ham! Bou-bou Mačka Miau Miau Miau Miau Miau Miau Mišu Miau Miau Miau Krava Mii Mu Mu Buu Moo Me Buu Maa Mu Ha Kora Mee Nee Mek. mek Mee Maa Mee Mee Me M* Hebč Ovca Bež Bee Bi; Bee Bee Be Bee Be Bč Bee Raca lata Kua, kua Kuak-kuak lialja Kuak Koau-koau Kuak-kuak Kua, kua Makmak Kua-kua Vlak S, U BuNbul Ibl-di Š, š. Pu-pu Tet-lšt Pui-pui Sui-šul IhMiiI Tabadum Boben Bom-br-bom Pum-pum Irom-;ram laramlamltm iralata Raiaplau Rat-a-tatat Bom-bom TrauKtam Dumdabum Trobenta Trara Ta-ta-ra-fa Trar?!a'a Tta-ls-‘a Tralaia Taraiaia faiata Taia.art [ Tata ala tuiutuiu Tiho Pst! Psi! Si! PSU Ssss’! 1 Jii! Haž! Ssss! | Sl! Sl! Kako kihajo Hači! Cl! I Apfci' hepči! j fcflii! i Atum! a:u! fičuitj! I Apelom! Jpši! Pozna jesen je orineela prav tako dolgo drži in je zelo redilen. Uživa se lahko kar takšen ali pa nastrgan na testeninah rižu ali juhi KI IOTM I • 'I'11'tlU . 116U «11 |UU I. ru/Aia lc pr.«v . p0 deželi ]e mleka dovoli in naše kakor v naravo tudi v modo_mii\strogo knieoke gospodinje bi &i lahko v oa-udržanost in preprostost. Obvežite to- si h, ko primanjkuje zabele, naredile ».rti ni.tpn /vV^Alro t mniljimimi TKiilTM- r ^ • i • vi i > rei stare obleke z modernimi tkani nami. pri tem pa ostanite preprosti iin udržani Zimsko temnomodro obleko, ki p!p se io že naveliča®, osvežite s rdeekastosivim kariranim blagom, iz katerega si ukrojite sprednji del bluze tako da boste ovratnik imele temnomoder in rokava. prav tako tudi hrbet bluze ter krilo. Prav tako lan ko kari ro n o obleko poživite z enobarvnimi Tl TJ* IlO UlJltnvtJ UUMVIIC I. i 1/uoii itviviui, m. prilegajočimi se žepi in istobarvnum bere več takšnih nakazil. — Srispev-pasom. Zapomnite si, da je letošnja ke naslovite na Uredništvo »Dritžiu-tnoda v znamenju mirnih sestav pa skeea tednika«. Kotiček za praktične — Ljubljana. Poštni predal najsi bo že v barvah ali v kroju. Imate torej velško možnosti, da uveljavite svojo osebnost, pri tem pa upoštevate praktičnost in preprostost Posebno pri športnih oblekah pa tudi pri športnih plaščih imate veliko izbiro Zakaj ne bi svoj stari oguljeni plaSč prenovili z majhnimi stroški. Letošnja moda vam v tefti pogledu daje vso prostost. Enobarvnemu Pja: šfu lahko nabijete spredaj in zadal novo sedelce, z istim blagom preoblečete gumbe in že ie plašč kakor nov Skrbno sem pregledal tega Vašega malega, draga gospa, boli skrbno ko težkega bolnika. Mirne duše Vam zatrjujem, kar se mi le zazdelo v prvem dete gumbe in že ie piasc KaiKor nvv. trenutku, ko ste se znova prikazala vTr ge pa skoraj vsak plašč najbold svoiemu doktonn: Matiazek ,e zdrav ,i-fJith il nniboliie če se lo- Niegovo telesce ie normalno od pete oguh prl žepih je ru j . ^ ni. a^ n,j primanjkovalo — za svojo do- pletete nove rokave. c,...,n tfl )>ro volij,o. po vsakem Vašem razbnr- sploh *ves sprednji del. SevMla velja to v glavnem samo za športno okroien obleke. Edina niodna„novost. ki ie omembe vredna le nmi pas, m aa •čutiti, da bo muhasta moda spet uve- ^zfnSe^dn^bodo moderne spet praktične kapuce 17i ,0.p’ee? blaaa ali terana. Jopice m pla^ z ietdliarvnimi kapucami, ki re^{ ,j “ojemu okusu, ker iuqda ne pred.pi-suje nobenih svoievretnih obhk Zimski čevlji so zello visoko ziprU. so (nizke, noeile bomo spet 2 tenk-e kii nas bodo obvarovale pred o®eit»liinaim in nam prihranile nogavice Glede nogavice se muhasta n»o-Aa za enkrat še ni odločila zaneslpvo bo pa za zimo močne športne na roko nJetene nogavice lahko nosila v a-ka genska k še tako dragemu krznenemu plašču. ____ MAOR APNI NATEČAJ Kotiček za praktične gospodinje Za vsak prispevek, objavljen v tej rubriki, plačamo 10 lir Palačinke lirei jajc V primeren lonček deni M litra vode sok polovice limone (če nimaš Bin one, lahko vzameš polovico kavne Imce neprehudeea kisal Mei>ec soli in malo jedrne sode. To dobro premešal in dodai toliko enotne nioke da dobiš lepo tekoče testo. .kakršno potrebuješ za palačinke, ki T>h vsako ooeebaj zilatorumeno speoi. . Priporočila bi, da bi gospodinie delale palačinke ob mesnih dnevih, ker lili polovico lahko zakuhaš na vuho. drugo polovico pa namazies z niann lado in daš ikot močnato jed na mizo. A. K.. Ljubljana. Riž z jabolki Za dve osebi potrebuješ % kg jabolk in 8 pesti riža. Jabolka zrezii na torbi je in jih daj kuhati. Ko so kulta na. prideni riz in pustu, da se tudi riž do mehkega skuha, a ne razkuha. Potem potresi vse sfeupai s eia trije modeli so risani izrečno r.a »Pružinski tednik« in niso bili Se objavljeni.) Na gornji sliki vidite tri modele popoldanskih oblek. Prvi model kaže kombinirano obleko iz temnomodrega in zlatorumenega blaga. Sprednji del obleke in rokavi so zlatorumeni. Obleka se do pasu zapenja z majhnimi gumbi. Druga obleka je dvodelna, izdelana je za iz svetlorjavega volnenega blaga. Krilo je ozko, bluza je pa moČHo nagubana pod vratom in na sprednjih robovih pod pasom. Pod vratom in o pasu so pripeti šopki iz nežno rožnatih cvetlic. Tretji model pa kaže preprosto svetlosivo obleko. Krilo je zvončasto ukrojeno, ob vsaki strani pasu se obleka zapenja z gumbi. Pentlja okrog vratu je rožnate barve. Majhni »tehnični« nasveti naj Vam skrajšajo pot do novega poguma in do Vaše stare dobre volje. Matjažiku dajaite hrano za enkrat .samo trikrat na dan. Vmes nai ne dobi prav ničesar, pač pa nai skače in razgraja po svoje, da bo za kosilo lačen in svež. Jejta na drugem kraju ko doslej in iz drugega, pisanega krožnika, in predvsem: opravita vse skupaj mimogrede, brez velikih priiprav, veselo, o bo sinko odklonil jed. J,o ravnodušno odnesite in ne bodite užaljeni, ker ne bo zaklical za Vami že prvič: niauia. jedel bom! Ko boste otroka — in še prej sebe — prevzgojili. Matjažek ne bo jedel le tedaj, ko ne bo prav zdrav, in mu bo kratek post samo koristil. Vi si ne boste rahljali živcev s samopre-magovaniem. ki bo ostalo brezuspešno. temveč boste — kar ste že bili — srečna mama. vsak dan vnovič vsa zbrana, uravnovešena in močna za svoiega otroka Kliub vsemu — in prav radi vsega Dr. Br. matere na otroka, kemija tako rekoč... Morda ie res. da utripa srce zadovoljnemu človeku krepkeje kot čemernemu, morda tako le pravijo. Nobenega dvoma pa ni — kakor vidimo, ob našem dvojnem tehtanju pri poizkusih dojenja n. pr. —. da delujejo mlečne žleze srečni materi izdatneje in bolje kot ženi. doječi nezaželenega otroka, ki ga ni treba bilo. Marsikateri mami se je posušilo mleko do zadnje kaplje prej ko preko noči po globoki žalosti, po močnem duševnem pretresu ali velikem nemiru, potem ko ie svojega malega že povsem redno dojila. Stara dejstva, ki tudi Vam niso več nova. Preživeli ste idh sami. Ko doživljate sedaj nekaj podobnega dvomite vnovič, prav kot neverni Tomaž. Ni lahko za hrano v teh časih, lo ie res. Nič manj res ni, da ie Vaš Matija; žek ne pogreša. Tudi takšni maihni ljudje ne žive saino od kruha. Vaš Matjažek jx>trebuie topline. Ne mara vedeti, da raste v trdih in težkih časih. Priznajte mu to njegovo veliko , ,.v. ... --»j,: i>redpravico, in Vam sami bo vse Iop- Primerno količino krompma zrez -n lažje Ke|. n<)je nervozne mame, na drobne kocke. Prav toliko kore'. yaiii ne ie ne zlepa ne zgrda, tako, nastrgaj na tenke kolobarčke in areai ^ ^ zaradi tega že oba bolna, kot nato še glavico zelia Vse to pnstavi pravi,e v mrzli in neslani v,odi in do mehikega a]; ne čutite, da mu z borbo slabo skuhaj. Posebej naredil svetlo prezca- I)0nla2a(e‘,i / mučno borbo ob vsakem nje, dodaj sesekljane čebule to poca- nieGrOVem kosilu, ob vsaki večerji do: kai, da zarumeni. Potem vrzii v pre- seg;l}e prav nasprotno od tega, kar bi žgfiiuje še seseklian zelen petereu«, hoteli. Otrok postaja vedno boli to-»trok sesesklianega česna hmt goten in Vi vedno boli nestrpni. Ni oret lačen paradižnik ali z™co PaJ*“' pametno, iskati krivdo in krivce za Jlratikove konserve. Vse skupai oporo 8ta,uje' drueod, ko vendar ni dvoma, premešaj, zalii z mrzlo vodo, da se j otrok ©ain ne bo mogel prelomiti ......... ..r-,: v l/r>7ji Vi krmrmumi. ., , .. ■...... - ... Zelenjava v lončenem piskru Buče, zeleni paradižniki, kislo zelje Lončen pisker (lonec), ki nam že tako doluo zveslo služi, bomo le'os uporabile za vlaganje zelenjave. Ce nimamo lončenega, lahko uporabimo lesen čebriček. sodček ali steklen kozarec. Boljši 60 višii kozarci kakor pa nizki in široki. Zelo velike važnosti za trpežnost vložene zelenjave so Jie-premrzel in suh prostor ter svežost zelenjave. Osolimo in okisamo jo vselej toliko da ie dovoli okusna in da n,i ne prekisla in nepreslana. Buče. Veliko bučo zrežemo na več kosov, olupimo in odstranimo vse peske. Potem io nastrgamo in pustimo nekaj časa stati. Ko se nacedi nekaj soka. ga vsega iztisnemo in zložimo bučno meso v lončen lonec. Napolniti ga smemo eamo do polovice, do vrha pa nalijemo z vodo razredčen kis. Potem potresemo povrh štiri žlice na strganega hrena, zrezano čebulo in precej kopra. Zelo izboljša okus vloženim bučam na rezance zrezana paprika. Lonec zavežemo in ga pustimo pet dni na hladnem in suhem prostoru. Po petih dnevih kis odlijemo, ga prevremo in denemo vani kuhati buče. Ko buče prevrejo, kis spet od-: lijemo in ga ohladimo. Bučno meso zložimo v lonec, prelijemo s kisom, neprodušno zavežemo s pergamentnim papirjem in shranimo na hladen in suh prostor. Zeleni paradižniki nam ostanejo kot • zadnji nedozoreli jesenski sadeži. Po-' brati jih moramo, preden pade prva' uh ...... sklenjenega kroea te medsebojne na-petosti. Če se Vi sami ne boste iztrgali mdri. ki vaju tlači, bosta drug drugega i>ritirala do obupa. Nesrečni malčki, loi bruhajo, ko jim uiama veze prtič okrog vratu, ali ko jo zagledajo s krožnikom, hujšajo in slabijo namesto da bi rasli. Z mamo vred postajajo živčni in neodporni napram neštetim boleznim, ki nas ogrožajo.^ Poznam Vas in vem, da boste zmoz-ni toplote, ki bo obvarovala otroka 1 IIUIV^IKU «loa "li vremo z vodo. dišavnimi zrini in dve-, nva tavorievima listoma. V ta vrel so,k ; zložimo paradižnike, ki jih prej pre-; bodemo z vilicami Pustimo jih vreti pet minut, potem jih še tople zložimo v čist lončen Lonec, prelijemo -s kisom in neprodušno zavežemo. Tako pri-pravlieni paradižniki so dober doda-: tek h krompirjevi solati ali Pa za pripravljanje okusnih omak. Kislo zelje prav tako lahko pripravimo v lončenem loncu. V večjem gospodinjstvu pa takšen lonec ne bo, dovoli velik, zaio ei pomagamo z le-.: sen mu čebričkiMn ali sodčkom. Lonec polijemo z vročo vodo, v kateri raztopimo nekai sode in preplaknemo s črsto mrzlo vodo. Seveda moramo biti pri delu previdni, da nam lonec ne l>oči. Pripravimo sd pet večjih zelnatih glav Očistimo jih. odrežemo storže in zrežemo na strgalniku za kumare ali pa narežemo z nožem kakor za zelnato solato. Zelje potem osolimo in pustimo nekai časa naoljeno. Za 10kg zelja potrebujemo 18 dkg soli. Osoljeno zelje zlagamo plast za plastjo v v lončen lonec in potresamo s kumino. Vsako plast tudi dobro potlačimo. da ie zelje dovoli gosto naloženo. Povrh pokriiemo s čisto krpo, zatlačimo robove, da ne pride do zelia prah. denemo čez krpo desko in obtežimo s kamnom Voda, ki se iz zelia izcedi, mora biti vsaj dva prsta nad zeljem. Cez približno tri do štiri tedne bo zelie kislo. Vsakokrat, kadar jemljemo zelie iz lonca, moramo krpo preplakniti v čisti vodi, umiti desko in kamen. Če voda ne pokriva zelja, prilijemo malce osoljeno mrzlo vodo. Iz neposnetega Kislega nueua te na- ni loimne. m im uu*a«u*n*a redila sir (skuto), kii ga ie prav dobro, zdravega in zadovoljnega, ludi Vaša odcedila, v platneni krpi ožela, dobro mama je srečno preživela tnarsTkaKO osolila in pomešala s kumino. Nato težavo. S toplim čustvovanjem in z je iz trtga sira izoblikovala majhne ljubeznijo Vas ie dobro oborožita za hlečke, ki vi h ie v peči posušila in iili življenjski boj. Dojela je, katera za-še v dimu prekadila. Takšen »ir se i>oved je prva in najvecja. Staro volneno jesensko obleko lahko poživite z vložkom iz temnejšega blaga, ki sega od stoječega ovratnika pa do pasu s široko zaponko. Tudi pas je iz temnega blaga. Krilo obleke je zvončasto ukrojeno, rokava pa kimonsko. Novo zdravljenje oslovskega kašlja j; Oslovski kašelj je zelo neprijetna; bolezen, ki zanjo še nimamo pravega; zdravila. Zdravniki se zelo trudijo,; da bi ublažili to težko nalezljivo bo-; lezen, za katero bolujejo otroci pa; tudi odrasli. Predpisujejo razna sred-; stva za ublažitev kašlja in krčevitih; napadov in jih pošiljajo na izpre-; membo zraka. Včasih £_ samo takšna! sredstva, še posebno pa izprememba: zraka, ublažijo bolezen ali jo pa celo: ozdravijo. Vendar pa znanstveniki in-: zd iki še zmerom iščejo, novih,' res dobrih zdravil. V zadnjem času so nemški zdravniki odkrili nov način vdihavanja za bolnike z oslovskim kašljem. Bolnike pripeljejo v prostore, v katerih se razvija neki aluminijasti plin. V nemških plinarnah so že pričeli zdraviti oslovski kašelj v tistih oddelkih, v katerih imajo tako imenovano aluminijsko zemljo, ki "norabljajo za čiščenje plina. Vdihavanje tega zraka, v katerega je pomešan tudi aluminijski plin, zdravilno vpliva na oslovski kašelj in na njegovo zdravljenje. Dr. Aljehin je spet zmagovalec Tretji turnir Velikega guvernementa so te dni zaključfii. Prvih pet kol so odigrali v Varšavi, naslednja tri v Lublinu in zadnja tri v Krakovu. Eden izmed udeležencev (Loose) je moral po prvih štirih kolih izstopiti, pa so ga zato črtali. Ker je bil torej vsako kolo en udeleženec prost, je šele konec pokazal jasno sliko. Zmagama v Solnogradu in Mona-kovu je pridružil dr. Aljehin spet novo na Poljskem. Svetovnemu prvaku se to tudi spodobi. Potek sam pa malo drugače pripoveduje. Vse je kazalo, da bo zmago z njim delil, če že ne sam zmagal — Bogoljubov. Toda Bogolju-bovu se je končno le posrečilo, da ni zmagal ih tako smo ob presenečenje. Aljehin sam je še kar dobro vozil. Da bi mu kdo utegnil ogražati prvo nagrado, najprej skoraj ni bilo misliti, da ga ni kar za uvod v drugem kolu neoporečno nasekal Bogoljubov — že drugič letos — in s tem nevernežem dokazal, da še nekaj zna. Toda že v naslednjem kolu je »Bogo« skuhal novo presenečenje, ko je izgubil z Rop-storffom — s šahistom do sedaj neznanega imena — ter tako zapravil precej svojega naskoka. Toda Aljehin se je še vedno dobro zavedal resnosti položa;a in začel pošteno podirati. Prvi zmagi s Zollner-jem je pridružil še nove nad Ropstorf-fom, Jungejem, dr. Weilom, Kuner-thom in Brinckmannom, a točko je delil s Kieningerjem, Kellerjem in Samischem in tako do zadnjega kola — ko je bil prost — nabral, kot so pokazali dogodki, že dovolj za prvenstvo. Dolgo se je dobro držal tudi Bogoljubov, ki je dobil še z Brinckmannom, Kieningerjem in Samischem in remiziral s Zollnerjem, Jungejem in Wei-lom. Do tu je bil z Aljehinom povsem enakovreden. V predzadnji partiji je močno zaigral proti Kunerthu na zmago, toda Caissa je to pot odločila drugače in mu podarila — ničlo. Ker je na koncu s Kellerjem dosegel le polovičko, se je moral zadovoljiti s tretjo nagrado, saj se je na drugo kakor jastreb, ki voha mrhovino, vrgel Junge. Kakor je šahovnica sama na sebi premočrtna, so pa dogodki na njej velikokrat tem bolj nepregledni in krivočrtni. Junge se je dobro odrezal in s tem popravil zadnji slabši uspeh. Vpisal si je pet zmag (Zollner, Kieninger, Rop-storff, di\ Weil, Keller) in tri remije < Bogoljubov, Sftmtsch In Kunerth), drugo ničlo pa proti Brinckmannu. Četrto in peto nagrado sta si podelila Samisch, ki je nekoliko omagal, in prvak Dunaja, Keller ki je lahko zadovolejn. Kieningeja in Brinckmanna. I smo pričakovali malo višje — vsaj po ;točkah, če že ne po mestu. O ostalih ;ni kaj posebnega pripominjati. Končni izid je: I. dr. Aljehin 7'/«, > II. Junge 6‘/j, III. Bogoljubov 6, IV.—V. KelKjr in Samisch po 51/: točke; brez nagrade so ostali: VI. Kieninger 5, VII. Brinckmann 4•/», VIII.—IX. Ku-nerth, Ropstorff in dr. Weil po 4 in XI. Zollner 2'Is točke. Dvoje zaznan j Za šahiste, ki vestno in natančno ^pregledujejo naše partije, prinašamo tvoje odkritij: I. K partiji dr. Aljehin—Keres iz 39. letošnje številke moremo pripomniti, da je bila za Keresa že 18. poteza precej usodna, črna dama je s polja a8 trenutno res močno pritisnila na veliki diagonali, pametneje bi pa storila, če bi šla samo do b8 branit trdnjavo. Tako bi si Keres prihranil marsikatero težavo. — Za teoretike navajamo iz iste partije, da je v 7. potezi za črnega zelo močno c5, saj na to ne gre 8. d5, ed5. 9. Sh4 zaradi Se4! z dobro igro. II. Ti) posežemo močno nazaj v 48. številko lanskega letnika. Tedaj smo priobčili za Aljehina usodno partijo a Nielsenom, ki jo je igral in izgubil neposredno po naporni simultanki in ki ga je veljala zmago. Po 35. potezi je bila tale pozicija: dr. Aljehin (beli): Kg2. Da3, Tc7, Lc2, Sc4; Pc3, d5, f4 in h3; Nielsen (črni): Kg8, De8, Tb8, Lf6, Sd7; Pe5, f7, g7 in h6. Aljehin je tu zagrešil usodno napako z 36. f5?, nakar je črni močno odgovoril z e4! 37. Se3, Le5. 38. Ta7, Dd8! 39. Sg4, Dh4! in v 70. potezi je sve tovni prvak kapituliral. Aljehinov po ložaj je bil res že nekoliko sumljiv, toda v 36. potezi je vendar prezrl na daljevanje, ki bi ga še rešilo poraza: 36. Sd6! bi nasprotnika toliko zaposlil, da bi se moral sprijazniti z remijem; če igra De7, se skakač spet umakne na c4 in napade damo, na Dd8 pa pritisne z 37. Da7! in zdaj Ta8 nič ne koristi zaradi 38. DXa8! 'in dobi s Tc8 damo nazaj, saj na Sb8?? sledi 39. Tc8 mat. V tem položaju bi oba igralca najbrže hitro sklenila premirje. Rešitev problema št. 201 1 Dg2! Ka5. 2. DXcO in 3. Db5 mat. I. ... KuS 2. Di'2 In 3. Dl>3 mat 1. ... c2. 2. Dg7 in 3. Dit7 ozir. 3. Pal mat. 1. ... Lb2 (aS). 2. DXo6+ In 8. »I>5 ozir. 3. Pa8(0) mat. 1. ... L(12. 2, Dgl in 3. I>a7 ozir. 3. Dal mat. tzda a K. Bratuša, novinar; odgovarja H, Kern, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mihalek — vsi v Ljubljani.