XVI. letnik.
V Gorici, 11. junija 1908.
24. številka.
Iihaj« vaakSetrtek *b 4. ari popoldn«. Rokopisi m n« vra-(ajo. Rsfrankovana pisma m na ipre-jvmsjo.
Cana listu mala la cilo leto 4 krone, »a pol lata I krom. Za stanj premolilo ta colo leto I krone, u pol leta K 1B0. £a Remtijo je cena iMu 6 K, aa druge jitltle Uren Avitrljo t K.
Rokopisa sprejema .Rarodna liskama" 7 Gorici, ulica Vet-
trjiiui It. S.
i
'fm
štovensko
&
Naročnino in naznanila a pr nj ena upravnistvo, Gorica Snnmniška ulica St. 16. Posamezne Številke se prodajajo v tobakarnah v Šolski ulici,Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kaliiču nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu Raumgartl v Korenjaki ulici in na Korenjakom bregu (Riva Como) St. 14. po 8 vin.
Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah in sicer: de se tiska enkrat 14 v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Vedkrat po pogodbi.
izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bajt v Gorici.
Tiska »Narodna Tiskarna" (odgov. L. Lukežič) v Gorici.
Laški izgredi v Gorici. - Slovenski kmet, kri!
Kakor znano, napovedana je bila za binkoštni ponedeljek veselica, zdrnžena z dirko kolesarskih društev »Gorica" v Gorici in tržaškega kolesarskega drnStva »Balkan" na »Velodromu". Teden prej je takajinji ultralahki list .Corriere Fri-ulano" hujskal italijansko meščanstvo go-riškega mesta na demonstracije proti tej veselici, ki pa ni imela nobenega političnega značaja. Vsak večer so zborovali laiki zagrizenci pod pokroviteljstvom nekih mestnih očetov, kako naj bi preprečili dirko in zabranili uhod v mesto, oziroma na .Velodrom" Slovencem. Na teh posvetovanjih je bilo mnogo takih trgovcev in obrtnikov, katerim S ovenci vsaki dan polnijo žepe in ki vsaki dan, stoječ na pragu svojih trgovin vabijo notri Slovence z znanim: »Pejtega notar." Zapomnimo si to I Ko so bili tako nahujskani in araniirani, so korajžno čakali pondeljka, češ: Nobenega šklava ne pustimo danes v mesto I Vse pomla-timol V torek pa spet odpremo vrata v mesto in slovenski kmet bo spet drl v naše trgovine. Tako so računali. A reveži so se za enkrat zmotili.
V	pond. zjutraj že okolu 8. ure so ■e začeli zbirati goriški golobradci, med njimi mnogo visokošolcev in drugih dijakov v Gosposki ulici in po Kornju ter stati v gručah pred raznimi italijanskimi prodajalnicami, kakor Steinerjevo, Orza-novo itd., katere je v velikem številu obkoljevala druga indita mularija. Vsi so bili oboroženi s palicami. Videli smo tam mestnega očeta Pinaučiča, ki je napravil na nas utis, kakor d t je prevzel nad VBem tem gibanjem neko nadzorstvo. Čakali so na Tržačane, o katerih se je govorilo, da se v velikem številu pripeljejo po državni železnici v Gorico. Kasneje je prišel med to imenitno družbo sam mestni župan dr. Marani, katerega je mularija glasno pozdrav/la ter začela upiti : »Evviva il podeBth I Evviva Gorizia italianal" Med kaporjoni omenjenih srboritežev so bili med drugimi znani kričači Marcuzzi, Hauptman županov sin Marani, Bozzini, Ortali, Resen, itd.
Koj ko je policija to opazila je poslala 8 orožnikov v Gosposko ulico, da bi vzdržali mir. Ko so vid« li Lshoni orožnike, so se začeli nad njimi spod-tikati in neki Merlo je zaklical, da naj se orožniki pobasajo v kason in naj se jih vrže v Sočo. To je dalo povod, da so orožniki aretirali omenjenega Merlota. Ko je orožništvo videlo, da vsled tega
laiki hrup narašča, so z nasajenimi bajoneti izpraznili ulico in Italijanaše potisnili v stranske ulice. To je Italijanaie budo spsklo. Žapan Marani, ki je bil kakor oče Bredi te tolpe, je protestiral proti temu ter rekel, da je ulica, ' posest »magistrata". A vse ni nič pomagalo. Z največjo jezo so morali pred orcžniikimi bodali zapustiti Gosposko ulico. —
Tržaški izletniki pa niso prišli z državno železnico, kakor so menili Italijani, ampak z južno in sicer nekateri ob 8. zjut., nekateri ob 11. in nekateri ob 2. uri pop.
Ker je bilo vreme predpoludne neugodno in je še popoldne deževalo je odbor kolesarskega društva sklenil odložiti dirko na prihodnjo nedeljo dne 14. junija, za kar ima odbor baje že dovoljenje pristojne politične ebiasti. Dne 14. t. m. se zbero Slov nci gotovo še v večjem številu na vetlci, nego so te minolo nedeljo.
Popoludne okoli 2ya se je zbralo ' pred restavracijo .zlatega jelena" mnogo S lovencev, kajti raznesel se je glas, da Lahi ne pustijo tržaških izletnikov, ki so prišli z vlakom ob 2. uri pop. na »Velodrom". Velika truma Slovencev se je vzdignila, ki je pa med potjo vedno naraščala ter korakala mirno skozi roeeto. Ko pridejo do gleda lišča, niso mogli naprej, kajti ulica je bila zasedena od Italijanov.
Ker se je bilo bati izgredov, je policija zaukazala Slovencem sneti narodne znake s prsi, ksr bo Slovenci storili. Potem so orožniki z zasajenimi bajoneti potisnili laško druhal v stranske ulice, in Slovenci bo se jeli mirno pomikati naprej. Vest, ki se je raznesla po mestu, da Lahi ne pustijo Slovencev v »Velodrom", se je izkazala kot neresnična. V .Velodromu" se je zbralo kakih par tisoč Slovencev.
Tem je predsednik kolesarskega društva »Gorica" naznanil, da je veselica aaradi slabega vremena odložena.
V	tem čaeu sta šla dva Slovet. ~a mimo gledališča. Italijani, zbrani v veliki trumi pred kavarno, planili bo na nju ter jima začeli trgati s prsi narodna znamenja.
Redarji, to opazivii, so koj priskočili ter vprašali napadalce, zakaj napadajo mirne ljudi. Magistralni uradnik Mario Genuizz', ki je bil med napadalci, jim je odgovoril z besedo merda. Proti
takemu nastopanju so redarji protestirali, a posledica temu je bi'a, da je Ge-nuizzi udaril z dežnikom po glavi enega izmed redarjev. Vsled tega so ga redarji •rt tirali ter ga hoteli odpeljati po Vrtni ulici na policijo, a Italijani zahtevali so od redarjev, naj Genuizzija izpuste. Ko pa redarji tega niso hoteli storiti, začeli so razgrajači metati nanje kamenje.
Redarji so hoteli aretirali še druge razgrajače in napadalce, a kamenje frčalo ju vedno gostBje proti njim. En kamen zadel je zelo G?nuizzija, kateremu prebil klobuk. Redarji, spoznavši nevarnost, v kateri so se nahajali, so nato Gennizzija izpustili, katerega so pa v torek aretirali in peljali v zapor.
V	tem času so se Slovenci vračali v ogromnem sprevodu iz Velodroma v mesto, kjer so se razpriili na razne strani. Mnogo jih je šlo k »Jelenu". Okolo »Jelena" se je pa med tem že zbralo več Lahov v raznih gručah, ki so začeli jezno gledati na Slovence. Bilo je to okolo 6. ure in pol zvečer. Ker se je politična oblast zbala, da bi prišlo lahko do kakih spopadov, poklicala je na lice mesta oddelek vojakov tak. pešpolka pod poveljništvom jednega častnika. Ta oddelek poBtavii se je v Ozki ulici pred »Jelenom". Ker pa ni bilo nobene nevarnosti, kajti Lahi so jo popihali, so se vojaki kmalu vrnili v vojašnico.
Zvečer pa so se Lshončki tolažili na razne načine s tem, da so napadali posamezne gruče Slovencev. Tako n. pr. so napadli Tržačane, pred gledališčem, ki so šli na južoi kolodvor ob 8. uri. Nek Tržačan Kastelic, ki je bil v družbi s Job. Regentom in Antoničem, je bil ranjen na glavi. Policija je tekla za italijanskimi napadalci, a jih ni mogla do-teči. Neko slovensko družbo, ki je ob omenjeni uri šla na južno postajo, so Labi pred omenjeno kavarno tudi izzivali, a krepki živio-klici so preglasili izzivače.
Lahoni so napadli nekega Josipa Lasiča iz Vrtojbe in ga ranili pod levo lice. Kdo ga je ranil, se do sedaj še ne ve.
Nadalje sta bila napadena tudi dva Mirenca in sicer Hsnrik Vuk iu Ferdinand Lipušček tudi v Nunski ulici.
Pred kavarno »Central" so Lahoni iz kavarne »Evropa napadli gg. P. Cotiča in mehanika Saunika. Aretovan je bil pri
ti priliki Bin trgovca s čevlji Egiato Cociancig.
Aretirana sta bila v torek tudi mesarski pomočnik Cijal in pa neki Pren-cis iz Pnlja, ki sta metala kamenje na policijo. Slednji se je v tem posebno odlikoval.
Kakor čujemo, so se vršile še druge prakse, pri katerih so se Lahoni odlikovali s svojo 2000 letno kulturo.
Policiji se je zahvaliti v veliki meri da je s svojim previdnim postopanjem preprečila marsikaj hujšega, a da ni prišlo do najhujšega, zahvaliti ae je v prvi vrsti hladnokrvnosti Slovencev, ki so ta dan res prav mojstrsko in možato nastopili, pnsteč v miru laške srboriteže, katerim bi prav lahko premleli kosti, da so se izbevskali ter se pokazali v pravi luči najhu.ših nestrpnežev in surovežev.
V	Gosposki ulici je rekel župan dr. Marani onim, ki so ga pozdravil', kakor v začetku poročila omenjeno z Erviva ii podesti: »Voi siete meco ed io sono con voil" No, mož je lahko ponosen na tako družbo. To so v polni meri dokazali ponedeljkovi dogodki, ki nam ne smejo Slovencem tako hitro izginiti is spomina Za vse posledice, ki jih bodo imeli ti dogodki za razne sloje goriškib meščanov, posebno pa trgovcev, naj se ti zahvalijo magistratovcem in pa onim mestnim očetom, ki so vso to gonjo prov-zrofiili. Goriški Lahi so pokazali, da nas ne marajo.
Podili so nas iz mesta, psovali, izzivali, pretepali in kamenovali so nas. Kamenjajmo, pretepajmo, izzivajmo in pBujmo jih tudi mi, a ne s kamenjem, ne s palicami in ne s petami, ampak s tem, kar bo najbolj občutljivo za njih žep.
Na ta način bomo le krepili svojo posest v mestu, in h temo nas izzivajo Lahi sami, ki nočejo z nami mirno živeti. Da, ds, ako bi hotelo naše kmečko in delavsko ljudstvo, ki hodi v Gorico kupovat, povračati Lahom v isti meri kakor nam oni posojujejo, potem bi se res v malo letih lahko izpolnile besede lista »II Gaz-zettino Popolare", ki je rekel, da bode magistrat, ako bodo Lahi proti Slovencem nadaljevali svojo gonjo, prisiljen nabiti na goriški grad veliko tablo z napisom: .Gorizia d’ affiltare!“. Gorica se da v najemi 11
Politični pregled.
Državni zbor. V petek je poBl. zbornica nadaljevali, razpravo o držav, proračun. Govorilo se je ta dan tndi mnogo, a govorili se je, kakor po navadi najmanj o proračuna. Največ bo ae pečali govorniki z zloglasnim W<thrmnodom. Zadnji je govoril knez Auersperg, ki je rekel, da je IVahrmond preneznatna oseba, da bi se zaradi njega opravil v nevarnost politični položaj, zato je izrazil željo, naj bi se ta afjra rešila na kak način. Prihodnja seja posl. zbornice je bila v sredo.
V	parlamentarnih krogib pretresnjejo načrt, naj bi se proračunska debata brez ozira na kontingentirane are končala dne 23. t. m.
Brambeni odsek. V brambenem odseka je bila sprejeta v četrtek resolucija posl. VVinarekega g katero se poziva vlada, naj odredi vse potrebno, da se uvede dveletna vojaška služba, da ss preosnuje vojaški kazenski zakon in da se izboljšajo prejemki moštva.
Volitve v bolgarsko sobranje. — Vladnih pristašev je med 204 poslanci izvoljenih nad 170. Izvoljenih je 172 de-mokjatov, 23 agrarcev, 4 Hadoslavistov, 2 narodnjakov, 1 Stambulovec in 1 Can-kovist. Propadlo je 8 strankinih voditeljev. Rtdikalni demokrati in socialisti nimajo nobenega poslanca.
Srbske volitve. — Pri volitvah je dobila vladna stranka 85, mladi radikalci 48, nacionalisti 19, naprednjaki 7 in socialisti enega poslanca.
Stoletnica deželue hrambe. — Na binkoštni ponedeljek je preteklo sto let, ko je ustanovil csBar Franc deželno brambo.
Pruske deželnozborske voltve.
Dozdaj je znan sledeč izid: 15 Poljakov, 97 pristašev centra, 129 konservativcev, 57 svobodomiselnih konservativcev, 59 narodnih liberalcev, 20 poslancev svobodomiselne ljudske stranke, 7 poslancev svobodomiselne zveze, 6 soc demokratov, 6 divjakov. Potrebnih je 21 ožjih volitev. Izid še ni znan iz 17 votivnih okrajev, ki volijo 29 poslancev.
lluiej Hafid sainovladar Maroka.
—	Malej Hsfid je pisal francoskemu zunanjemu ministru Pichonu, da pride kmalu v Fe«, ker so poraženi nasprotniki. Mulej Hsfidovi delegati so ponovili, da je Mulej H*f d pripravljen za prijateljska pogajanja s Francosko in da hoče držati z velevlas'm; sklenjene pogodbe.
Turčija proti grškim četam. — Turška vlada je naznanila grški vladi in velevlastim, da je prisiljena nastopiti proti grškim četam.
Darovi.
Za »Slovensko sirotišče4* smo prejeli od g. dr. F. Pavletiča kot pooblaščenca pok. administracijskega Bvetnika E nila Gnttmann-a 100 K, dalje so darovali: P.
n. Marija Ž>vic 1 K, Lacija Porenta 10 krou.
Novice.
»Osrednji odbor za Gregorčičev spomenik** je sklenil v svoji seji dne
1.	t. m., upoštevaje intencije ranjkega pesnika kakor tudi plemenitih darovalcev, izročiti 3000 K društvu „Šolski Uom“, ki se zaveže pesnika na čast imenovati avoje novo šolsko poslopje „S. Gregor-gorčičev Dom". Oitala svota se porabi po odštetja stroškov (bliža 4000 K) za nagrobni spomenik in za spominsko ploščo na rojstni hiši, odkritje bo septembra — za ,S. Gregorčičevo dijaško ustanovo**. Oibor bi rad zbral potrebno svoto še v tem letu, ker bodo v letošnjem jubilejnem letu ustanove proste pristojbin in prosi zato častilce velikega pesnika in mladinoljuba, da mu v to pripomorejo.
Župnijski izpit je napravil minole dni v Gorici preč. g. Alojzij Matelič, župnijski upravitelj v Hreginju. Častitamo I
Iz sodne službe. — Za avskul-tante so imenovani legalni praktikanti: Murin Bego, dr. Cezar Vidali, dr. Valentin PaBColi, Jurij Pečarevič v TrBtu, Edvard Slurnik, Anton Šapla, dr. Edgard Cociancig v Girici in Fran Volarič v Krku.
Na c. kr. učiteljiitfu v Kopru se vrši vpisovanje za vzprejemne izpite za prvi (I.) tečaj v ponedeljek, dne 29. junija t. I. od 10 — 12 predpoladne in v torek dre 30. junija t. 1. od 10—12h predpolndne in od 2 — 6h popoludne. Izpiti sami prično v sredo, dne 1. julija ob 8h zjutraj.
Kje so lumpi iu sleparji ? — Razne nečednosti, ki so se godile s trtami na Krasu v škodo ubogim kmetom od strani najhujših liberalnih kričačev, odpirajo maraikakemn zaslepljenca oči. Če podrgneš kakega pristnega liberalca) s temi trtami pod nos, pa te neumno in debelo gleda, kakor da bi ravnokar padel z lune, potem pa še bolj neumno blekne; »Jas ne vem nič o Um*4. Če bi bili se veda Gregorčič, ali Berbuč ali Klančič sleparili in goljufali kmete s trtami, bi vsako m ečnozobo liberalno fante za vaikim voglom in grmom bevskalo o »klerikalnih lumpih in sleparjih**. Sedaj pa ti tako kričavi liberalci molče, kakor bi držali vodo v ustih. Pravega liberalca spoznat po neumnosti ali hudobnosti teb dveh liberalnih ».čednostih*. Še celo tisti liberalni učitelji, ki bo kakor znano najbolj »navdušeni za blagor kmeta, baje nič ne vedo o trtah na Krasa. Kmetje, povprašajte te liberalne učitelje včasih, kako je s trtami na Krasu. Č<) „>i m ne bo o tem nič znano", povejte jim pa sami in jih primerno poučite. Povemo pa že sedaj njim in drugim liberalnim kričačem, ki so imeli na raznih shodih navado prodajati sleparski liberalizem, da jih takrat poprašamo o teh trtah, ki tako lepo osvetljujejo liberalno poštenje in ljubezen do kmeta. Da, poskrbeli bomo in poskrbeti se mora, da bo zadnji kmetič v naši deželi izvedel, kako liberalci delajo za kmeta! A poskrbeti se pa tadi mora, da ne bodo taki ljudje, ki so zapleteni v ta trtni škandal,, komandirali ram kmetom, koga naj volimo za poslanca, Se manj pa, da bi taki ljudje bila morda kmetski zastopniki. Proč z liberalno komando, proč z liberalnim sleparstvom 1
Nov delavski list. — V petek je izšel v »Narodni Tiskarni1* nov delavski list »Delavski Tovariš1'. Ust stane ito konca teta 2 K. Izhajal bo vsak teden. Lastnik ! lista je konsorcij, obstoječ iz samih delavcev. List bo strogo zastopal krščansko-socialno delavsko misel. Ustanovljen je z namenom, da vžge slovensko delavstvo na Goriškem za edino pravo misel, ki more rešiti delavsko vprašanje, za edino pravo misel, ki more rešiti delavsko vprašanie, za krščansko-so-cialno misel. Goriški slovenski delavec naj bi se pridružil tej misli in s tem stopil v krog ogromne večine slovenskega delavstva. Da bo vrli „ Delavski Tovariš11 čim preje dosegel svoj cilj, naj vsak prijatelj delavstva ta list podpira, naročuje in širi!
Srečni Kraševci I Te dni je bil v Podiebradu na Češkem shod, ki Be ga je udeležilo mnogo slovanskih poslaucsv, med drugimi tudi Mandič in Lojze Št rekel j. Na tem shoda je govoril tadi posl. prof. Drtina, zet znanega prof. Masaryka, ki si prizadeva na vse kriplje da bi v Avstriji iz ral kulturni boj, ki naj bi uničil katoliško cerkev. Govoril je proi. Drtina o najnovejših dogodkih na atstr. vseučiliščih. Da je ta verski odpadnik zobal katoličane in napadal kat. študente je samoobsebi umevno. Shod je soglasno sprejel reiolacijo, v kateri protestira proti »klerikalnemu napadovauja**
na avstr, vseučiliščih. Ker pravi poročilo da je bila resolnoija soglasno sprejeta, nimamo povoda dvomiti, da sta tudi Mandič in Štrekelj glasovala zanjo. Srečni Brkini in Kraševci 1 Ni zadosti, da je narava že po mačehovsko poskrbela za vas, letos vam je še toča napravila dosti škode. A kaj to briga vaše poslance? Bojevati se proti »klerikalizma1* in katoličanstvu je seveda veliko bolj potrebno kakor pa lajšati vsakdanje skrbi stradajočemu kraškema kmeta. — Hoditi na Češko, si pustiti kaditi ob šampanjcu in pivu, je seveda veliko prijetnejše, kakor pa iti med zapuščeno Kraševce, ki ne znajo kaditi ampak morajo prositi, če nočejo, da pomrjo lakote.
Nevarno je obolel deželni šolski nadzornik Perschinka. Njegova bolezen je baje tako hoda, da ne bo več mogel ostati na svojem mestu. Čajemo, da jo že na dopustu. •
Stavka slovenskih delavcev na Koroškem. V Bistrici v Rožu so radi nečuvenib krivic, ki jini jih je prizadel ravnatelj Nemec Faust, stopili v stavko on-dotni slovenski delavci. Tudi jeseniško in javoruiško delavstvo je hotelo stopiti v stavko. Ta stavka je bila silno važna. Delavstvo in drugi sloji po celem Slovenskem so se pripravljali, da podpirajo v boju svoje koroške brate iu trpine. Tudi na Goriškem smo ravno danes hoteli začeli v »Prim. Listu11 akcijo za nabiranje, ko je prišel brzojav, da je koroški slovenski delavec zmagal proti nemškemu kapitalu, da je stavka končana. Prvi boj slovenskih delavcev na Koroškem proti nemškemu kapitalu se je končal z zmago poštenega slovenskega delavstva.
Slovenski mladcnlM na Sp. Štajerskem so si na binkoštni pondeljek ustanovili svojo »Zvezo slovenskih mladeničev". Oibor te »Zveze1* obstoji iz samih kmečkih mladeničev. Predsednik je mladenič 2 e b o t, znan narodni bu-ritelj v Št. Iljn ob slovensko nemški meji. Na shodu, na katerem se je nZreza** nstanovila, je govorilo več mladeničev, dež. posl. dr. Korošec, posl. dr. Krek, dr. H o h n j e c, prof. Verstovšek, iurist Česnik. V imena koroških mladeničev je govoril inr. Schanbach, t imena goriške „Slov. kršč. soc. zveze** pa naš nrednik Kremžar. „Zveiaslovenskih mladeničev** ima svoj znak. Na belo-modro-rdečem polju se vidi lep zelen križ. Na tom pa se svetita začetnici S. M., kar pomeni Slovenska Mladina. Lep znak to 1 Slovenska mladina hoče delati in živeti za križ sveti in domovino drago I Goriški mladeniči, posnemajte vzglede vrlih štajerskih tovarišev in se organizirajte na tej podlagi I
— Umrl je na Dunaja nrednik ninformation1* Jožef Graf. Star je bil 61 let. Pred leti so mu odrezali obe nogi. Bil je imejitelj več tujih redov.
— Čuden slučaj. — Na Dajo pri Ajdovščini je znesla kokoš posestnika g. Bačarja že več jajc, ki imajo dvojno lupine, dvojen rumenjak in dvojen beljak : jajce v jajca. Med tem ko navadno jajce tehta 9 dekagramov, tehtajo ta jajca po 16 dekg. To je res jako čuden alačaj, ki se ga ne najde tako kmalu.
Listnica ureduištva. — Breginj: Dopis s podpisom »mati** gre v koš I Pisava je ponarejena, podpisa nič 1 Na take reči se list ne more ozirati, akoravno je morda rasaici, kar je v pismu.
—	Ajba, Povir, Krn : Danes nemogoče I
Mesine novice.
m Sv. birma v Gorici. — V stolnici je bilo na binkoštno nedeljo 458 birmancev, na binkoštni ponedeljek pa 74.
—	V cerkvi bv. Ignacija jih je bilo na binkoštno nedeljo popoludne 207. Prevz-višeni knezonadškof je delil sr. birmo v pondeljek popoludne v nadškofijski kapeli, kjer je birmovanje ie cel ta teden ob 7. ari zjutraj po nadškofjvi maši.
m Šolsko leto na ženakem izobraže-vališču se Bklene 24. jnnija. Dne 25. se prične matura. Slovenskih maturantk je
domačih 35, zunanjih 5.
m Nasilni dragonci. Pred kavarno „Stella polare" je par dragoncev napadlo v nedeljo 27-letnega N. Pobli-a iz Butrio, ki dela v opekarni za pokopališčem. Eden dragonec je s sabljo udaril po hrbtu Poblia in potem ga še zbodel v levo roko. V kavarni SO' pa dragonci pobili šipe.
m Ogenj v obiui doli. — V tuk. 8. gimn. razredu je v noči od petka na soboto zgorel pod.
m Opozarjamo na oglas g. Rafaela Vuga, trgovca v Gorici na Koma štr 6. Priporočamo.
Iz goriške okolice.
g V Orehovljah se je ustanovilo na binkoštni praznik »Kat. slov. izo-braž. društvo1*. Vpisalo se je takoj okoli 60 članov. — Govoril je kurat A bram iz Bilj o namenu in podlagi društva, dr. Capuder pa je imel poučen, zelo zanimiv govor o razvoju organizacijske misli od rimskih časov do današnjih dnij. Posebno lepo nam je predočil uzorno vrejeno krščansko zadružništvo v srednjem veku. Zamoril ga je liberalizem, oživlja gavnovo krščanski dah. Iz bližnjega Mirna je prihitelo na shod več priznanih navdnienib mož in Eantov in tndi župnik Rojec. Izmed njih sta navduševala Orehovce h vatraj-nema delu župnik in pa predsednik delavskega društva Špacapan. Nazadnje so nastopili Orehovski in nekateri mirenski telovadei, ki so pokazali številnim zborovalcem, kaj so se še naačili. Lepo jfh je bilo gledati I Zlasti nam je ugajala spretnost učitelja telovadcev, Pelikana iz Mirna. Hvala ma za trad in vnemo i Novem* društva pa želimo, da bi se procvitalo in obilno koristilo duševnemu in telesnemu razvoju udov in zlasti nadobudne mladine I
g Posnemanja vredno. Na občnem zbora ienpeterske posojilnica je bilo soglasno sklenjeno podariti 109 kron za ^Gregorčičev Dona** t G>rici in to v proslavo 60-letnica vladanja našega presvitlega cesarja.
Iz ajdovskega okraja.
a Toča je pobila binkoštno nedeljo popoldne po Vipavskem v Šmarji, Vel. ŽabljabflPlačah in tje čez ajdovsko polj* proti Gorenjem in Štnrski gori. Ljudje, ki so se peljali z vlakom iz Trsta pravijo, da je debela toča vse pobelila in naredila prav zimski mraz. Po Vipavskem je močna burja binkoštne praznike poškodovala trtno mladje in razredčila grozdni zarod.
Iz kanalskega okraja.
ki Predavanje v Avčah. — V nedeljo 14. t. m. ob 4'/a popoldne bo imelo „Ka‘. bIov. izobraževalno društvo1* v Avčah zopet predavanje.
ki lz Ueskelj. — V soboto zvečer ob 9. uri je nastal strašen požar v hiši vdove Terezi.e Medvešček it. 54. Začelo je goreti nad kuhnjo, ljudje pa so zapazili šele tedaj, ko je Jplamen švigal že skozi vrata. Hitro so bili vsi ljudje na nogah. Tadi iz bližnjih vasi so prišli na pomoč, ko so slišali plat zvona. Vsi so se bali, da pogori cel dolenji koneo vasi. K sreči je veter potihnil in ogenj začel pojemati. Okoli 2. in pol popolnoči ao že
vse pogasili. Največ srčnosti pa sta pokazala Valerijan Ivančič in Anton Manfreda, zakar jim izrekamo najsrčnejšo zahvalo. Škode je nad 3000 K.
Ljudje že vejo, kje tiči vzrok, da niso mogli hitro pogasiti, (namreč vode nimamo nič pri studencu). Zatorej pazite volivci pri občinskih volitvah, ki bodo v kratkem, da napnete vse moči ter vržete .mogočen hrast*1.
Zvest prijatelj Deskljanov.
Iz tolminskega okraja.
t Pozdrav rojakom na Sedmo-grnškem. — Svojim na Sedmograškom nahajajočim se rojakom pošiljajo prijatelji iz Koritnica ta-le pozdrav : Pozdrave mi pokljamo — iz Koriške te vasi — vsem naiim fantom v Siebentiirgen ; Bog naj vas vse živi 1
Domačini, t K. d. izobr. društvo na Volarjih je imelo binkoštni pondeljek svcj ustanovni občni zbor. Udeležilo se ga je okoli 80 domačih ljudi. Zborovanje je z lepim pozdravom otvoril mladenič Jakob Sturm. Nato je govoril odposlanec K. s. zveze iz Gorice Fran Rejec o pomenu izobrazbe za versko in narodno prepričanje in za stanovski socialni napredek. Razložil je tudi zgodovino verske načelne ločitve v sloienskem narodu. 6. 'Tomšič, kaplan v Tolminu, je bodril k pogumnemu delu za društvo. Vpisalo se je okoli 60 članov, ki kažejo mnogo zanimanja in razuma za naloge novega društva.
Iz cerkljanskega okraja.
c DruStveno življenje v Cerknem. Gledališka igra „Lnrška pastarica", ki so jo uprizorila cerkljanska dekleta, združena v dekliškem odseku, Be je nad vse pričakovanje izborno obnesla. Igrale so dvakrat in sicer v nedeljo dne 7. t. m. ■zvečer in drugi dan ob 3 popoldan. Vselej je bila prostorna dvorana v „Gospo-darskemu domn“ nabito polna. Igra je bila dobro naštudirana. Poleg pravilnega igranja in finega naglašanja, so vtis igre zelo povečali slikoviti kostumi.
Pri tej priliki smo opazili pri nekaterih mlajših igralkah, veliko daru za gledališke nastope.
Igro je spretno vodila načelnica dekliškega odseka gdč. Tončka Bevk-ova. Živela I Dekliški odsek naj tudi v bodoče pridno deluje in naj kmalu zopet priredi kako predstavo.
c lz Šebrelj. — Dne 1, junija t. 1. vršile so Be županske volitve v Šebreljab. Županom je voljen Anton Rejec, posestnik v Šebreljab, podžupanom pa Janez Lapanja, kmet v Šabreljah, Andrej Rjavec, kmet v Šebreljab, Franc Vončina, trgovec in posestnik v Šebreljab in Josip Kacin, stavbeni mojster v Jagerščeh. Vrlemu županu in starešinstvu čestitamo na izvolitvi ter smo prepričani da zastavijo vae svoje moči
*	blagor šebreljske občine.
c Suši. — Tudi pri nas vlada občutna suša. Te dni je sicer padlo nekaj dežja, toda premalo. Tudi če bi bilo sedaj dovolj dežja, je že BUša dosedaj napravila veliko škode. Manjkalo bo krme, pa tudi drugi pridelki bodo pičli.
c Telovadni odsek priredi začetkom prihodnjega meseca veselico z obširnim vsporedom, koje čisti dobiček se <bode porabil za nakup telovadnega orodja.
Iz kobariškega okraja.
kd Osuševanje kobaridakc ra-vani. — Deželni odbor je avgusta me-aeca 1907 naprosil c. kr. namestništvo, naj kolikor mogoče pospeši dovršitev ureditve hudournika Šijak in naj c. kr.
vlada poveri c. kr. gozdnotehničnemu oddelku v Beljaku izdelanje načrtov za ureditev Nadiža, ker razpolaga deželni odbor le z neznatnim številom tehničnih moči. Pred kratkim je prejel deželni odbor obvestilo, da je bilo c. kr. namestništvo pač predlagalo poljedelskemu mi* nisterstvu, naj se Šijak takoj prične uravnati • da pa ministerstvo ni moglo pritrditi temu predlogu, ker se morata srednji in Bpodnji tok Šijaka popolnoma odvoditi, vsled česar se ne bo šlo le za odkupovanje zemljišč, marveč tudi za razne zasebne interese, dočim ni izključeno, da se bodo lastniki posameznih zemljišč ob novi hudournikovi smeri protivili projektiranemu odvodu. Iz teh razlogov, ki jih je navajal c. kr. gozd-notehnični oddelek in katerim je poljedelsko ministerstvo pritrdilo, je le to naročilo c. kr. namestništvu, naj uredi vse te stvari predno se prične z ureditvenim delom. G. kr. poljedelsko ministerstvo je tudi poudarjalo, da je zahteva deželnega odbora, naj bi ža sedaj pojasnilo svoje Btališče glede besedila dotičnega zakonskega načrta, prezgodnja in je izjavilo, da se bode bavilo s tem še-le, ko se bode načrt potrdil na podlagi zakona o vodnih pravicah. Kar se tiče ureditve Nadiže, naročilo je c. kr. poljedelsko mi-nisterstvo gozdno-tehničnemu oddelku v Beljaku, naj za časa izvrševanja urav-navnih del ob Š'jaku poizveduje kar treba za ureditev Nadiže ob njenem izvirku.
Iz komenskega okraja.
km Toč* na Krasu. — Kar ni vzela suša, in niso požrle kobilice, to je sedaj pokončala grozna toča, ki je v nedeljo popoludne uničila poljske pridelke po velikem delu Krasa.
V	nedeljo ob 1. in pol uri popoludne so se od jugo zapada pripodili temni oblaki, kmalu je začela padati Buha toča, ki je trajala sedem minut, toča ni bila okrogla, ampak rogljata, posamični komadi so tehtali & do 6 dekagramov. V pondeljek zvečer se jo je moglo na raznih krajih naložiti še cele vozove. Toda je pobila vbo poljske pridelke kar jih je še oataio od suše in kobilic, in tudi edini pridelek, ki je še ostal, vinsko trto ; na mestih se ne bo pridelalo niti petdeseti del. Lahko se reče, da je vinski pridelek uničen za dve leti.
—	Drevje je vse golo, pod hrasti Be lahko nabere košare okleščenega listja. Toča je pobila tudi mnogo kokoši, piščancev in ptičev.
Posebno prizadete so vasi Krajna vas Pliskovica, Veliki dol, Kosovelje,Tomačevica, Gabrovica, Kobja glava, Hru-šovica, Skopo. Štanjel, Kobdil, Lukovec,
Toča je segala potem preko vipavske doline vse do čtvna.
Tako je ubogi kraški kmet v nekoliko minutah ob ves svoj pridelek, ki mu je še ostal. Opozarjamo naše poslance na to grozno nesrečo, ki nas je zadela in jih prosimo naj nujno store pri vladi potrebne korake, da ae olajša silna beda, ki nam preti.
km Iz Gabrovke. — Strašna toča je padala pri nas 7. t. m. od ene do 3h popoldne. Najprvo je bil hud naliv, potem pa toča, debelejša ko orehi. Potolkla je vse. Lahko si mislimo, kako žalostno je ogledoval kmet svoje pilje in vinograde, ko je videl, da je vse golo. Garje, kmetu 1 Prej silna suša in kobilice, sedaj pa toča I Hudega vremena reši nas, o Gospod I
km lz Pliskovice nam pišejo : Na binkoštno nedeljo pop. je wčel mirno padati £tako zaželjeni dež. Ob l1/? uri pa trešči prav blizu, nato se vsuje taka toča, da je skoro ne pomnimo po Krasu take — padala je kakih 20 minut, vmes debela kot orehi I Kar nam že ni —
uničila suša — gosenice — kobilice po naših travnikih in polju, oklestila je pa toča še edino naše upanje trte, katere so tako	lepo	kazale.	Toča	je pobila
skoro vso v Velikem Dolu, popolnoma vse pa v Pliskovici, Gabrovici, v Kranji-vasi, v Skopem, v Kobljevali in v Štanjeln.
km Volfjigrad. — Prvi binkoštni praznik	popoludne, nam je	kot orehi
debela toča, uničila 2 tretjini trgatve. Vsako trtno mladiko je za tretjino prikrajšalo ; ostalo pa razmesarila. Zaroda je po tleh cele koše. Kar je toča pustila, uničuje	sedaj	strašen	vihsr.	Kaj bo z
nami ? Čcvi, gosenice, suša, vihar, toča in kobilice nam uničujejo pridelke, od katerih	smo	kmetje	brezpogojno od-
visni. Pomoči, podpore nujno potrebujemo ; drugače nam ne kaže drugega, kakor da si vrežemo palico in jo potegnemo s Krasa. — Z nami so tepene tudi kobilice. Brez nog in drugih udov, z razbitimi trupli bo vlačijo okrog.
Iz sežanskega okraja.
s Iz Tomaja nam pišejo: Na Krasu ja napravila letos suša toliko škode, da je beda neizogibna. Sana, žita, krompirja, fižola in sadja ne bo nič. Trtni pridelek, ki je pa še popolnoma negotov in ga toča vsak hip lahko popolnoma vniči, pa ne pokrije vseh potreb. Sveta dolžnost oaš h gg. županov bi bila, da bi izvolili izmed sebe deputacijo, ki naj bi fotožila v imenu celega sežanskega okraja v'adi našo bedo ter zahtevala od nje, da se o tej bedi natanjko prepriča ter nam pomaga.
Iz fržiškega okraja.
tž Davin. — (Liberalci sovražniki napredka.) Devinski „kuzlau, znani hujskač in srboritež, je zopet zlegal kukavičje jajce v umazani „S3Čiu.
„Kozla zabada svoje neškodljive ro-žičke v novouitanovljeno posojilnico. —■ Najbrže bi tu rad kaj „fa9alu, ko ne more drugod, — pa tudi tukaj bo — grozdje prekislo I To človeče, ki ni vredno, da je solnca obsije, bleti nas devinske Občinarje, češ, da ne znamo ne pisati ne čitati. — Kdo pa je temu kriv? Ali ne ravno liberalci ki so nam toliko časa komandirali in nas pustili v taki temi?! Olkar pa smo vstanovili posojilnico, smo bo vsaj toliko naučili pisati, da smo pred sodnijo vsi lastnoročno podpisali prošnjo. — »Klerikalci" pa so res kunštne glave. Da človek le v dotiko pride z njimi, se vže kaj koristnega nauJi od njih. — Zato jih vsem najtopleje priporočamo I
nKuzlo“ pa, ki se je vsak ogiblje, svarimo, naj ne izziva po nepotrebnem mirnih in poštenih Občinarjev, ker drugače ga priporočimo železniškemu nad-zorništvu.
Prenapeta struna rada poči.
Iz korminskega okraja.
kr. Iz Medane. — Na binkoštno nedeljo zvečer je zadel gospo Jižefj Zacchiati v Medani, soprogo g. župana in veleposestnika Ant. Zucchiati mrtvoud. Drugi dan ob '/A popoldne se je že v farni cerkvi tužno oglasil zvon, ki je naznanjal prežalostno vest, da blage gospe županove ni več med živimi. Bridki udarec, ki je zadel našega g. župana, pretresel je celo občino. Pokojna gospa je bila preblagega Brca. Vsakemu, kdor je iskal pri njej pomoči v potrebi, je brž pomagala. Zato Brno jo neizrečeno ljubili in s pravico imenovali „mati rev-nih“. Zapušča dva dorastla in pet nedo-rastlih otrok. Pogreb je bil včeraj, v sredo ob 10. uri predpoludne. Kako je bila pokojnica ljubljena in spoštovana, priča ogromna nde'ežba ljudstva, ki je
prihitelo rszen domačinov, iz celih Bi in drugih oddaljenih krajev, da jo sprejme k zadnjemu počitku. Nobeno oko ni ostalo suho. Naši pevci so storili svojo dolžnost b tem, da so zapeli tri žalo-stinke ; v hiši žalosti, v cerkvi in na pokopališču. Tem potom izrekamo žalujoči družini in sorodnikom naienajiskre-nejše sožalje. — Občani.
Istega dne zvečer je izdihnila svojo mlado duio 20-letna dekle Jažef* Šfi-i ligoj. Bolezen v grlu jo je mučila in držala na postelji celih sedem mesecev, dokler je ni Bog poklical k sebi v večno veselje. Naše sožalje 1 Medanska dekleta.
kr V Drnovku je umrl v sredo posestnik g. Gašpar Sfiligoj v 71. letu sfoje starosti. N. p. vm.lPreostalim naše sožalje I
kr Koloni zapadnih Brd bo se izročili varstvu vrtojbenskega policaja Mer-molja, kateri jim je nekaj mermoljal v Fojani 31. maja. Ali so pravo zadeli ali pa ne bodo že vedeli. Stanovitnosti, nisp pokazali.
Drobtine.
d Zdravniško mnenje o Lurdu.
— Na Francoskem so framazoni poslali na vlado prošnjo, naj prepove občinstvu pohajati Lurd, češ, da Lurdu in okolici preti nevarnost, da se radi silnega romanja zanesejo tja nalezljive bolezni. Raznn tega se je našel tudi framasonski pisatelj Bormefont, ki je v posebnem pismu v vse zdravnike na Francoskem iste pozval, da se izjavijo: je-li Lord resnično koristen ali škodljiv za bolnike. Prejel je par sto framazonskih zdravni-
[ kov odgovorov, ki so bili naperjeni proti
•	Lurdu. Profisor in zdravnik v Lyjnudr.
[ Vincent nabral je pa 3000 zdravniških izjav, ki soglasno izjavljajo, da je Lurd za bolnike prava dobrota. Med temi zdravniki jih je 55, ki so profesorji raznih visokih šol.
d Železniški nesreči. — V Roc-capietru v Sev. Italiji sta trčila osebni in tovorni vlak. Uoite so 4, ranjenih pa je 50 osob. Pri Bregenzu se je odtrgala skala in potegnila v Asch tri vozove nekega vlaka. Ranjenih je 29 oseb, 2 pa pogrešajo.
d Prva ruska advokatinja. — V Moskvi je napravila s sijajnim uspehom odvetniško izkušnjo gospica dr. Janina Koturški.
d Grozna avtomobilska nesreča.
— V Meineju na Brnnšviškem se je prekucnil avtomobil, ki je vozil z naglico 80 kilometrov na uro. Nadporočnik Fritzche iz Lipskega in kapitanski poročnik Maks Assmann iz Kijela sta mrtva, mornariški nadporočnik Elmenhorst je pa nevarno ranjen.
d Strela ubila. V Bujah pri Košani na Notranjskem je v tofek 2. t. m. udarila strela v cerkev. Ubila je enega moškega, ki je zvonil proti toči, drugega pa poškodovala in omamila. V cerkvi je poškodovala tudi križev pot.
d Na smrt obsojeu. — Pri porotnem Bodišču v Ljubljani je bil v bo-boto obsojen na smrt Štef»n Samardžič, ki je novembra meseca lanskega leta blizu Vrhnike nmoril delavskega nadzornika Matijo C dolini ter ga oropal vzemši mu 3000 kron.
d Pred oltarjem zaboden. — V St. Louis v Ameriki je v eni izmed prvih cerkev maševal pater Lubeley. Ko Be je obrnil k oltarju, je pristopil k njemu neki elegantno oblečen gospod in ga zabodel z velikim nožem v hrbet. — Duhovnik se je smrtno ranjen zgrudil na tla. Napadalca, ki je v mestu ugledna bogata oseba, so izročili policiji. Napad je najbrž izvedel v blaznosti.
Loterijske številke.
6. junija
Trst................ 36 56 84 79	11
Line ....... 73 83 80	6 53
Zahvala.
Za nbile tolažilne dokaze srčnega sočutja ob bridki izgubi našega preljubega brata, svaka in strica, gospoda
Gašparja Sfiiigoj,
>r tudi za častno spremstvo dragega pokojnika, izrekamo tem po-najtoplejo zalivalo preč. duhovščini, gospodoma učiteljema iz Bi-
kakor toni
Ijane in Višnjevika, gg. veleposestnikom in posestnikom, vrlemu pevskemu zboru iz Biljane za mile nagrobnice, vsem sorodnikom in znancem in sploh vsemu domačemu in tujemu občinstvu, ki je na ta način izkazalo blagopokojniku zadnjo zemeljsko čast.
I’ Drnovku, Q junija iqoS.
Žalujoči ostali'.
ob-
deželi
Zaloga.
Podpisani priporoča p. činstvu v mestu in na svojo
trgovino z lesom, cementom, peskom, drvmi in ogljem
na Volčjidragi pri postaji c. kr. državne železnice.
Josip NARDIN, trgovec. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Peter Cotič,
čevljarski mojster, Gorica,
Gosposka ulica 1 Raštelj 32.
Zaloga vsakovrstnih čevljev za odrasle in otroke. Naročila z dežele se po pošti razpošiljajo. Cene zmerne.
Destilacija žganja
v zreii z izdelovanjem krepilnih pijač brez alkohola jt> z velikim uspehom takoj mogoča. Garancija za oblastveno dovoljenje in prodajo. Vse potrebno pripravi na licu mesta brezplačno iz-v eitaD strokovnjak. Tukajšnje informacije gledo hnre prodaje. Ponudniki naj sc obrnejo pod naslovom: Prva tovarniška tvrdka (Krste Fabrikulirma) 08882 na HI. Dnken nasle-  dniki, Dunaj I./l \Vallzeilc 9.	.
:
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
Odlikovana pekarija ^ ln sladčičarna
K. Draščik
v Gorici na Kornu
(v lastni hlil)
Izvršuje naročila vHakovratnega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, pince itd. Prodaja različna fina vina in likerjev na drobno ali v orig. buteljkah. Priporoča Ne §1. občinstvu. Cene Jako nizke.
Svoji k svojim!
Staroznana narodna tvrdka:
Anton Iv. Pečenko
GORICA, ulica Jos. Verdi 26
postreže pošteno in točno s pristnimi belimi in črnimi vini iz lastnih in drugih priznanih vinogradov; potem s pylzenj-skim pivom „prazdroj“ iz sloveče češke »Meščanske pivovarne", in izbornim proti-vinskim pivom iz pivovarne kneza Sclnvarzenberga v Protivinu na Češkem, in sicer v sodčekih in steklenicah ; z domačim pristnim tropinovcem I. vrste, lastnega pridelka v steklenicah.
Vino dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske države v sodih od 56 lit. naprej franko goriška postaja.
Cene zmerne.
fr
S
Lekarna
!
CristiMitii ? Gorici
Pme ln edine lel. kapljice
i mamko bv. Antona Pado-vanskega.
Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva. — Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno Sličico
(Varitvena mamk.) p0pije._ Okrepi ielodec, stor6, da ngine v kratkem lasu omotica in ii-votna linost (mrtvost). Te kap. ijice tndi stor6, da človek raje ji
N Cena steklenici 60 vin.
Vabilo
k
občnemu zboru
hranilnice in posojilnice za Kojsko-Šmartno,
ki se bo vršil
due 21. junija ob 4. pop. v obč. pisarni v Kojskem.
Dnevni red:
1. Potrditev računa za 1. 1907.
2. Izločitev farv Šmartno iz zadruge.
3. Volitev načelstva.
4. Prosti predlogi.
Načelstvo.
AAA A AA AA AA AA A AA
Anton Kuštrin,
trgovec v Gorici
Gosposka ulica št. 25
priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cejlon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfii, istrsko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko Jt. (1, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč ob '/, kila in od onega tunta. Testenine Iz tvornice Žnideršič & Valenčič. Žveplenke druJbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče-vega mlina iz Kranja in iz Jodi-mann-ovegi v Ajdovščini. Vse blago prve vrste.
K dvema deklicima 5 in 7 lot
išče se
Franc Leban vzgojiteljica
vrtnarica,
sobni slikar
v Tolminu list. 32
sc priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi za slikanje sob, cerkva, za napravo raznovrstnih napisov ter sploh za vsa v slikarstvo spadajoča dela.
AAA "j " AA AA A AA AAA
ali
katera ima zmožnosl podučevati slovensko v predmetih drugega razreda ljudske šole.
Želi se tudi znanje nemščine in nekoliko italijanščine.
Ponudbe s fotografijo do 15. junija 11)08 pod št. 20 pošla Žalec. Štajersko.
r
Telefon št. 72
Poštnohran. rač. št. 51.292
»CENTRALNA POSOJILNICA"
===== V (SORICI =--------------=
:>
registrovana zadruga z omejeno zavezo v lastni hiši m m Corso Giuseppe Verdi št. 32, I. nadstropje m m
Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan in jih obrestuje od 1. jap. 1908 dalje po 5%. Daje posojila na menice po (i'/s% in na vknjižbo po 5V2%. Halje daje posojila na o-letno mesečno odplačevanje ki znaša od vsacih 100 K 2 na mesec--------------- ——
Stanje hran. vlog dne 31. dec. 1907 K 1,816.352.73 Promet due 31. decembre 1907 . . .K 5,457.131.53
Restavracija „Central“
Naznanilo.
Podpisani naznanjam slavnemu občinstvu, častiti duhovščini v mestu in na deželi da sem odprl novo restavracijo „CENČRflL“ Corso G. Verdi it. 32, v hiši .Cen posojilnice" v kateri bode točil pristna bela in črna vina, kakor tudi dobro pivo iz slavnoznanih Dreher-jevili in plzenskih pivovaren. Obenem bode vedno preskrbljeno z dobrimi gorkimi in mrzlimi jedili. Ima krasen jedilni salon, kegljišče, katero je krasno razsvetljeno.
Za mnogobrojen obisk se priporoča
Josip Novic,
restavrater.
iti vso deželno pridelke kupuje in prodnju na drobno  in debelo ....................
Rafael Vuga,
trgovec z jestvinami, moko, žitom in cementom,
Gorica na Kornu št. 6.
egSsdgs
Ustanovljena tvrdka leta 1866
IV. DRUFOVKA-GORICA
centrala (gosposka ulica 3, ftlijalka Raštelj 3
Lastna strojarna na paro v Črničah. Zaloga vsakovrstnega usnja, kakor tudi
čevljarskih potrebščin.
Odlikovana tvornica nadplatov. Glavni zalagatelj liščila v korist družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
Jelefon št, 62.
m*—
———————mm