Šentjurska 334 Šentjur do 0 ŠENTJURSKE 1994 352(497.4 Šentjur) NI KNJ± n SENTJ Sen tji 0093029,12 63230 COBISS o V 1994 itev: 12 cena: tOO S97 fiaStnitta fiidčenut fini finiti Sentjun IZ VSEBINE: Zbori volilcev - za šest občin! Osnutek proračuna je sprejet Kako do zadružne lastnine? Intervju: dr. Jože Pučnik S poti po Indiji in Nepalu Šentjurska NOVICE* POSLOVNA STRAN J : RESEVNA Trgovsko podjetje, p.o. 63230 Šentjur pri Celju Mestni trg 3 Telefon: 063/741-320 Telefox: 063/741-372 RESEVNA ŠENTJUR VAM NUDI UGODEN NAKUP: dimljeni vrat brez kosti kg 769,00 dimljena šunka brez kosti kg 819,00 dimljene krače kg 453,00 KZ LAŠKO šunkarica kg 744,00 prekajena šunka brez kosti kg 819,00 prekajena šunka v mreži kg 819,00 prekajena rolšunka v mreži kg 819,00 prekajeni vrat brez kosti kg 769,00 laška salama kg 1260.00 laška špilena sisma kg 580,00 KZ KRŠKO Cviček Kostanjevica lit 149,90 VINAKOPER KOPER vino Rose lit 137,50 KZ ŠMARJE velikonočno vino modra fran. 7.dcl kom 180,40 moka Imeno TIP 500 25/1 kg 53,50 moka Imeno TIP 500 10/1 kgh 63,90 KLASJE CELJE moka za kvašeno teszo kg 65,00 EMONEC KOPER kava MINAS 1/1 kg 496,80 TOV. OLJA SLOV. BISTRICA olje Zvezda GEA lit 159,90 olje bučno GEA lit 626,20 olje solatno GEA lit 281,00 Novi delovni čas od 28. 3. 1994: Market PONIKVA tel.792-054, PLANINA tel.783-230, SP.GORICA tel. 745-213, Market DRAMLJE tel. 746-115 od 7.00 ure do 17.00 ure vsak dan (v Dramljah do 18.00 ure) od 7.00 ure do 12.00 ure sobota od 8.00 ure do 11.00 ure nedeljsko dežurstvo Blagovnica Šentjur tel. 743-833, Diskont Šentjur tel.741-247 od 7.00 ure do 19.00 ure vsak dan od 7.00 ure do 12.00 ure sobota od 8.00 ure do 11.00 ure nedeljsko dežurstvo (SP Blagovnica) Poslovalnica RESEVNA Šentjur tel.741-023 ali 743-145 od 7.30 ore do 18.00 ure vsak dan od 7.30 ure do 12.00 ure sobota VSE DOBRO IN POCENI -XESSVNA ŠENTJUR Splošno • ■ lAivaiiie CementnmarstvoV emo Šentjur M zraven \ tovarne I EMO Šentjur/ Ulil Alojz 65250 Šentjur (065) 741-255 (065) 741-976,™, Po konkurenčnih cenah nudimo: betonsko opeko 40x30x20 57.20SIT betonsko opeko 40x25x20 52.80SIT betonsko opeko 40x20x20 47.30SIT betonska opeka za silose in hlevske jame premera od 3.5 do 7in 52x20x20 57.20SIT betonski robniki : vrtni 100x25x5 275.- cestni 100x30x10 385.-betonski mejniki 45x 10x10 220.- betonski podstavki za klopi (2kom) 1705.- tlakovci v "S" izvedbi modul cement (vreča 50kg) apno (vreča 33kg) 970.- /m2 41.80(kos) 520.-430.- V ceno je vračunan prometni davek. Plačilo možno na tri čekell <301 ZLATARSTVO MILAN GAJŠEK 63230 Šentjur pri Celju, Ul. Dušana Kvedra 6/a, Tel.:063/741-072, 744-149 Izdelava - predelava zlatega nakita Prodaja ročnih ur Menjava baterij Izjemno ugodna menjava starega zlata za novi nakit -50% POPUSTI Pri nas kupljene izdelke graviramo brezplačnol ODKUP ZLATA PO UGODNIH CENAH! *- OUMlf g |AH» -♦ □SS l*'cwUti [_*vnjwfln*K»iAiA B€NEX KOMISIJSKA PRODAJA, PRODAJA NA DROBNO viiiorri\A - kumile in nrcilala vse vrste teliničneca Masa - zameniule novo za stare - neselule in prodala oriclnalne videokasete s slov. podnaslovi Na uslucc smo vam vsak delavnik od 9 - 18" in ob sobotah od 8 - 12"! Naletele nas v prvem natltrcnln tržnice v Sentlurlu. Šentjurske NOVICE BESEDE UREDNIKA Zenskim praznikom ob rob Vsaka pomlad prinese s seboj tudi dva ženska praznika. Postavljena sta v najlepši letni čas, čas, ko se zopet javlja nov dan, ko se odpira življenje, ko se poraja moč in je nebo vedno bolj sinje. Kot da bi narava sama hotela obdariti ženske s svojo radodarnostjo, s pisanimi cvetovi neštetih rož in z najnežnejšo melodijo pomladanske pesmi, ki sega v srca - s pesmijo ptic. Ali ni to najlepše darilo, ki ga prejemamo za svoj praznik? Draga žena, mati, dekle! Danes imate velike odgovornosti, tudi danes je vaša skrb, kot je bila tisočletja, kako m kaj storiti za svoje. Čeprav so se časi spremenili, se ni spremenil naravni zakon, da je mati bila, je in bo temelj družine. Naj bo svet še tako moderniziran, je materina ljubezen potrebna bolj kot topel pomladni dež. Ob vašem prazniku, drage žene in matere, vam hvala za vse, kar dajete za obstoj družine , kulture in domovine! In za konec naj ponovim pesnikove besede: Če vsi grmi bi zacveli. in vsi cveti zadehteli, bi premalo mogel dati tebi, moja zlata mati. Ivanka Uduč 'Neka ter j so 'za ' ljubezen, , drugi odhajajo 't— NAROČILNICA Naročam Šentjurske NOVICE Primek in ime (tiskane črke):_ Naslov, kraj, ulica, poštna številka:_ Podpis:_ Naslednja številka Šentjurskih novic izide v četrtek El. aprila 1994 VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VAM ŽELIJO SOCIALDEMOKRATI ŠENTJURJA Šentjurske novice izdaja d.o.o. Šentjurske novice, Šentjur, Mestni trg Naslov uredništva: Mestni trg 5, Šentjur. Poslovni čas je od 7. do 9. 5. Glavni in odgovorni urednik: Franc Kovač. Lektor: Rado Pal ir. ure, telefon med poslovnim časom 741-286. Izven poslovnega časa pa lisk: Diling, Velenje. Po mnenju Urada vlade za informiranje št. 741-243. 23/713-93 sodi časopis Šentjurske novice med proizvode informativnega Žiro račun: Šentjurske novice 50770-603-37277 značaja in sc plačuje zanje 5% prometni davek, ki je vračunan v ceno. Zmedeno do lokalne samouprave Ustanavljanje novih manjših občin oziroma uresničevanje projekta lokalne samouprave naj bi bil po sesutju socializma zgodovinski dogodek številka 2 našega časa. Tako vsaj pravijo teoretiki. Kaže, da se te zgodovinskosti v Šentjurju ne zavedamo kaj prida. Prva in najpomembnejša faza dogajanja, to je določanje referendumskih območij, je za nami. Množičnih zborov, takšnih z nedvomno legitimiteto, je bilo precej, manj pa je bilo takih, kjer bi pretehtano odločanje o novih izzivih prišlo do polnega izraza. Za kaj takega ni bilo na razpolago dovolj podatkov. Kot da je sklicevanju na razlajnano oguljeno frazo "ljudje naj odločijo!" dovolj. Žive duše, ki bi občanom preudarno in z argumenti podprto svetovala, ni bilo najti tudi z lučjo pri belem dnevu. Tako so se odločali pretežno čustveno, več ali manj po trenutnem navdihu najglasnejših. V množici občinskih inštitucij in strankarskih vodstev ni bilo nikogar, ki bi ga bilo toliko v hlačah, da bi zmogel stopiti pred občane in reči: to je za občino Šentjur optimalna ponudba, pogovarjajmo se o njej! Domet občinskega vodstva očitno ni segel dalje od razlaganja zakonskih določil. Tako smo sprejeli niz čudnih odločitev, marsikdaj rojenih iz pragmatičnih nagibov ali nezaupanja do svojih sposobnosti, in jih bomo nesli pred oltar Državnega zbora, ki bo odločal namesto nas. In odločil bo zlahka, miže ter z levo roko! Mi se bomo pa zmrdovali nad takšno demokracijo ter vso tisto motivacijsko energijo, ki naj bi nam dala našo identiteto ter peruti lokalni samoupravi, porabili za kalimerovsko tarnanje o kruti usodi "demografsko ogroženih" oziroma "socialno šibkih", kot se to po novem reče. Vsa čast Planinčanom in Dobjanom, ki so od vsega začetka odločeni, da bodo o svoji usodi odločali sami! Če ne bi bilo njih, bi v šentjurski občini ostalo menda vse po starem. Upajmo, da se Državni zbor ne bo čutil poklicanega, da odloči drugače tudi v njihovem imenu! Na Planini V Šentjurju - medlo! V Šentjurju ni bilo pravega zanimanja za lokalno samoupravo. Na treh zborih se je skupno zbralo le 61 občanov, ki so si legitimnost odločanja pridobili z enournim čakanjem. Očitno so se občani nove šentjurske občine vdali v usodo pasivnega opazovalca, ki naj bi jim ga namenila zakonodaja, saj skorajda nimajo o čem odločati in lahko le čakajo na odločitve obrobnih krajevnih skupnosti. Na zboru, ki je bil 8. marca v V Šentjurju skupščinski dvorani, pa so kljub zelo skromni udeležbi sprejeli razumen in odločen sklep, da odklanjajo priključevanje Kalobja, Blagovne ter drugih neodločnih KS. Tudi nova šentjurska občina ima namreč pravico do svoje identitete, kateri pa pridruževanje teh krajevnih skupnosti zagotovo ne koristi. V KS Šentjur - okolica so imeli tri zbore, 128 zborovalcev (6,10 %). odločitev za ožjo šentjursko občino pa je bila gladka. Na Planini - vroče! Na zboru krajanov, ki je bil v petek, 11. marca v šoli, se je zbralo okrog 60 občanov in legitimnost odločanja ni bila vprašljiva. Umirjeno informativno uvodno besedo je imel šentjurski župan Malovrh, potem pa je moral poslušati dokaj polemično diskusijo, v kateri se je nazobal obilice očitkov. Planinčani so Šentjurčanom očitali previliko zagledanost v svoje koristi, in očitno je bilo, da odločitev za svoje referendumsko območje ne bo težka. Gospa Vidali je dejala, da je zadnji čas, da gredo na svoje, saj so bili zadnjih 20 let le šentjurska molzna krava. Njen očitek je s številčno oceno podprl tudi g. Krofi, ki je trdil, da je Planina v zadnjem desetletju, kar on dela v krajevni skupnosti, čeprav ima ta 8 % prebivalcev, dobila iz občinskega proračuna le 1 do 2 % denarja. Tudi g. Jazbinšek je bil kategoričen, da bi bilo res prehudo, če bi se Planinčani še naprej pustili vleči za nos in bi Šentjurčani še naprej gradili svoje Šentjurske NOVICE AKTUALNO v ■ obvoznice na račun neurejenih planinskih regionalnih cest. Tudi predsednik komisije za lokalno samoupravo g. Kovač je bil odločen. Po njegovem mnenju je nova zakonodaja pisana na kožo malih občin in bi Planina naredila zgodovinsko napako, če izziva samostojnosti ne bi sprejela. Financiranje novih občin resda še ni do kraja zakonsko dorečeno, toda to ne sme vplivati na njihove odločitve. Samo financiranje se bo tako in tako iz leta v leto spreminjalo, svoje občine pa ne ustanavljajo morda zaradi trenutne finančne perspektive, ampak zaradi prepričanja, da zmorejo sami gospodariti bolje. Le g. Gračnar s Praprotnega je izrazil nekaj pomislekov o smiselnosti male občine, a je za svoje pomisleke dobil podporo le 5 krajanov, ki so se pri glasovanju vzdržali. Proti ni glasoval nihče. Na zboru v Planinski vasi je bila udeležba rekordna, saj je bilo prisotnih kar 27,7% vseh volilcev, ki so bili prav tako kot Šentvidčani soglasno za za samostojno planinsko referendumsko območje. Tudi Dramlje bodo občina Na zboru, ki je bil v nedeljo, 13. marca, se je zbralo preko 80 volilcev. Na začetku razprave je bilo slišati kar nekaj pomislekov, ali je odločitev vodstva krajevne skupnosti, da gredo tudi Drameljčani na svoje, pravilna. Zlasti gospod Gradišnik je menil, da je kar nekaj argumentov zoper takšno odločitev. Tudi odločitev Ponkolanov, ki menda niso za lastno občino, jih je nekoliko omajala. Odločne razprave g. Zdolška in Kačičnika, ki sta se zavzela za drameljsko samostojnost, pa tudi podatki, s katerimi je razpolagal g. Gorečan in iz katerih je izhajalo, da so Dramlje v preteklem letu iz občinskega proračuna dobile kar 33% manj denarja, kot bi jim ga pripadalo glede na število prebivalcev, so jih prepričali. Soglasno se sprejeli sklep, da bodo oblikovali svoje referendumsko območje za ustanovitev občine. V Slivnici - za las Razprava je bila polemična, predstavnik LDS g. Igor Podgoršek pa je 72 prisotnih, kar je bilo ravno še dovolj za sklepčnost, s svojimi pomisleki dodobra zmedel, tako, da je predsedujoči g. Cmok, komajda še uspel našteti dovolj privržencev za samostojno slivniško občino. Rezultat je bil tesen 37 : 35 za avtonomaše. Na Blagovni, Kaiobju, Prevorju in v Loki - ljubijo Šentjurčane. V Loki se je 43 zborovalcev (5%) soglasno odločilo, da bi bilo najbolje, da postanejo občani šentjurske mestne občine. Če pa to ne bo šlo, potem hočejo biti samostojni. 116 zborovalcev na Kaiobju, kar je 22% vseh volilcev in hkrati druga najvišja udeležba, so se prav tako soglasno prišteli med Šentjurčane. Na Prevorju je zborovalo 72 občanov (13,5%), ki so se odločili za Šentjur. Na Blagovni so občani na pobudo gospodov Mastnaka in Šumra zavrnili predlog vodstva krajevne skupnosti, da naj bi tudi Blagovna imela svoje referendumsko območje. Dobje Na zboru so potrdili že prej znano odločitev vodstva KS, da ne gredo niti k Planinčanom niti k Šentjurčanom, temveč bodo pljunili v svoje dlani ter napravili občino oziroma referendumsko območje, kot se šika. Prisotnih je bilo 108 občanov ( 12,7%) Ponikva - vendarle na svoje Čeprav je Državni zbor od vsega začetka za Ponkolane predvideval samostojo občino, je dolgo kazalo, da so le - ti povsem zadovoljni s Šentjurčani, katere so menda v zadnjih letih uspeli kar dobro molsti. Toda zbora v prosvetni dvorani ( 85 občanov - 6,4%) ter v Dolgi gori ( 26 - 7,1%) sta bila soglasna, da naj ima tudi Ponikva svoje referendumsko območje. F. K. proračuna je "pod streho" Osnutek občinskega Razprava je bila vroča od vsega začetka. Pod točko "aktualno v občini" je predsednik izvršnega sveta med drugim okrcal Kmetijsko zadrugo in DKP Mejo, ki se ne znata sporazumeti. Zaradi tega naj bi že trpel razvoj občine. Tako npr. Mesarstvo Jurij menda ne more dobiti potrebnih kreditov, ovirana pa sta tudi plinifikacija in telefonija. Po besedah g. Grdine naj bi bila največji krivec Zadruga, ki nerazumno trmari in izsiljuje druge partnerje pri razdelitvi dediščine po bivšem Kombinatu. Tudi po njeni krivdi bo republiški zemljiški sklad prevzel vsa zemljišča in seveda iztržil koristi,"delavci, ki so delali v KK od prvega dne nastanka, pa bodo ostali praznih rok, kar se akterji te nedomiselne igre ne zavedajo", je dobesedno zapisal predsednik IS. Odbornik iz DKP Meje g. Prebil je vztrajal, da Meja le ščiti svoje vitalne interese, g.Brglez, Mastnak in Jager, pa so dokazovali, da je pravi krivec za nesporazume prav DKP Meja, ki doslej ni brez pravne prisile vrnila niti enega kvadratnega metra nacionalizirane zemlje. Žolčna razprava se je končala s sklepom, ki ga je v imenu svoje SLS podal g. Jager: izvršni svet naj do naslednje skupščinske seje pripavi gradivo za argumentirano razpravo o tej kmetijski problematiki. Dokaj oster dialog o privatizaciji v zdravstvu se je razvil med g. Grdino in dr. Moserjem, saj naj bi, kot je bilo med besedovanjem mogoče razumeti, dr. Moser kot direktor zdravstvenega doma z nekooperativno AKTUALNO Šentjurske NOVICE držo oviral ta proces. V tem spopadu je sodeloval le g. Prebil, ki je gornjo domnevo potrdil. Obetavna je novica, da so v osnutku državnega proračuna zagotovljena sredstva za začetek gradnje doma upokojencev. Razpravo o osnutku občinskega proračuna je pričel g. Cmok iz Slivnice z ugotovitvijo, da so predlagatelji morda namerno pozabili na bodočo slivniško občino. Zahteval je, da se del proračuna razdeli po številu prebivalcev. Odločno ga je podprl tudi odbornik iz Planine g. Kovač in zahteval, da se o predlogu za t.i. glavarino tudi glasuje in ne le razpravlja. G.Brglez je predlagal, da se v proračunu najdejo sredstva tudi za popravilo šentjurske kaplanije, g. Frece pa je opozoril, da bi bilo potrebno predvideti nekaj denarja za spodbujanje drobnega gospodarstva. Glede slednjega je bil g. Grdina skrivnosten, a je le namignil, da bo za ta namen menda aktiviral tistih 400 000 DEM, ki jih je pred štirimi leti zaupal Štajerski banki. Ing. Zdravko Brglez ni bil zadovoljen z zmanjševanjem sredstev za kmetijske namene in je predlagal povečanje predvidene vsote za 20 odstotkov. Ni se mogel sprijazniti z dejstvom, da občina namenja za kmetijstvo komaj kaj več denarja kot za regresiranje prehrane občinskih uradnikov. G. Čretnik je med drugim opozoril, da je za odvoz smetiščnih kontajnerjev predvideno trikrat manj sredstev, kot jih potrebujejo. Predlagano je tudi bilo, da naj se v občinskem proračunu zagotovijo vsaj minimalni denarji za spodobno organiziranje javnih prireditev v čast slovenskih državnih praznikov, ki so bili v Šentjurju doslej navadno povsem prezrti. Gospod Jager je zahteval pojasnilo, koliko ljudi je še zaposlenih v občinski upravi. Znano je namreč, da se vse več občinskih pristojnosti prenaša na Ljubljano, delež sredstev, ki jih izvršni svet namenja za občinsko upravo, pa je iz leta v leto relativno višji. Gospod Kačičnik iz Dramelj je zahteval, da se v proračunu zapiše, da se jarmovški cesti namenjena sredstva porabijo za preplastitev ceste skozi Dramlje. Šentjurske novice bodo ostale brez občinske podpore. Podpredsednik izvršnega sveta g. Zdolšek je namreč povedal, da izvršni svet z njimi ni zadovoljen, ker po mnenju nekaterih občanov, ki se menda pritožujejo nad njimi, sejejo med ljudmi nezaupanje... Točka dnevnega reda z obetavnim naslovom "Prikaz postopkov in metod izvršnega sveta...", ki je prišla na dnevni red na zahtevo g. Zabukoška, se je popolnoma izjalovila. Kaj kmalu se je namreč pokazalo, da g. Zabukošek strelja s slepimi naboji, predsedujoči župan Malovrh pa razširjene razprave o delu in postopkih izvršnega sveta ni dovolil. Poročilo o delu Kmetijske svetovalne službe med odborniki ni vzbudilo večjega zanimanja. Zanimivo pa je, da sta o poročilu razpravljala zdravnik in učitelj, kmetje pa so bili tiho. Precej odločnosti so odborniki pokazali v razpravi o pravici bivših DPO (ZK, SZDL in ZSMS) do razpolaganja s poslovnimi prostori v prvem nadstropju na Mestnem trgu 5. Kljub temu, da je g. Štiglic v imenu ZLSD napovedal sodno zaščito domnevnih pravic pravnih naslednikov bivših komunistov, so odborniki domala soglasno podprli predlog Narodnih demokratov ter zahtevali od izvršnega sveta, da naj kot lastnik uveljavi upravljalsko pravico nad temi prostori. Če bo izvršni svet zahtevo skupščine uresničil, bo to menda prvi primer v Sloveniji, da se je uredilo vprašanje lastništva in nasledstva bivših DPO. Sodeč po tem, da so predstavniki izvršnega sveta poslušali na razne načine omehčati odbornike in omiliti predlagani sklep, se zna zgoditi, da tudi iz te moke ne bo kruha... F. K. Zadruga-, kako do svoje lastnineP V petek, 25. februarja, je imel upravni odbor Kmetijske zadruge sejo, na kateri je prišlo do ostrega besedovanja s predsednikom občinskega izvršnega sveta. Gospod Grdina je namreč članom upravnega odbora očital, da nerazumno izsiljujejo svoje partnerje, t. j. dediče Kmetijskega kombinata, ter tako zavlačujejo lastninsko razdružitev in ovirajo normalen razvoj Šentjurja. Na občini naj bi namreč bil že dosežen določen sporazum, po katerem bi uredili rešljive medsebojne odnose, toda v.d. direktorja KZ ing. Pušnik jih potem, ko so že bili dogovorjeni, brez prave utemeljitve ni hotel podpisati. Gospod Pušnik je obrazložil, da je kljub velikim psihološkim pritiskom in tudi vulgarnim napadom gospoda Grdine podpis dogovora zavrnil, ker je bil po njegovem mnenju za Zadrugo nesprejemljiv. Hotel pa je tudi, da se z dogovorom seznani upravni odbor in ga pred podpisom potrdi. Upravni odbor je odločno podprl stališča v. d. direktorja Pušnika in zahteval, da se zadružno premoženje, pred ustanovitvijo KK ga je po mnenu gospoda Voge bilo za okrog milijom DEM, v okviru zakonskih možnosti v celoti ohrani. Tudi ne nasprotujejo temu, da se zadeve rešujejo v Ljubljani, saj so prepričani, da jih v Šentjurju s takimi postopki, kot jih vsiljujejo bivši tozdi KK Šentjur in g. Grdina, ni mogoče pravično rešiti. Upravni odbor je tudi sprejel sklep, da bo od predsednika izvršnega sveta zahteval javno opravičilo za njegov nekorekten nastop pred skupščino. Nesprejemljivo je tudi izsiljevanje Mesarstva Jurij, ki pogojuje podpis razdružitvenih dogovorov s plačevanjem odkupljene živine ter s prekinitvijo poslovnih odnosov z Zadrugo. A Šentjurska INTERVJU NOVICE Dr. Jože Pučnik: vaše ceste so sramota za to državo! Iniciativni odbor za ustanovitev občinskega odbora Social demokratske stranke na Planini je v četrtek gosti! idejnega očeta Demosa in slovenske samostojnosti, poslanca in nekdanjega predsedniškega kandidata dr. Jožeta Pučnika, ki jc za Šentjurske novice daI kratek intervju. Dr. Pučnik, prosim vas za kratko oceno današnjega slovenskega političnega trenutka. Osamosvajanje, lastna država in parlamentarna demokracija so zadeve, j ki jih imamo in o njih ne bi več govoril. Mislim, da niso več ogrožene. Navzven smo razmeroma uspešni, j osebno sicer menin da na EGS še ne velja takoj računati, saj bi nas tržno uničili, z našimi notranjimi razmerami pa nisem preveč zadovoljen. Politične sile prejšnjega režima, organizirane v različnih oblikah, prevzemajo pobudo, tiste s>le, ki so leta 1990 napravile zgodovinski preobrat, pa izgubljajo. V Zdrženi listi je sicer mnogo korktnih ljudi, toda vodstvo je ortodoksno in mnogo je takih, ki so zazrti v pretekle čase. Tudi daleč najmočnejša slovenska stranka LDS, ki naj bi bila nosilec liberalizma, je notranje razklana na "Školjčeve skojevce" in "Kopačeve neokapitaliste". Kaj bo prineslo sedanje združevanje, je zaenkrat še povsem nemogoče reči. Desnica ima pa sploh precej težav, tako z volilci kot sama s seboj. In kako je s slovensko socialdemokracijo, je ta levo ali j desno? Mi prenašamo v Slovenijo zamisli evropske socialdemokracije. Smo za tržno gospodarstvo, toda tudi za odločne socialne korektive. Vsem, ki si sami ne zmorejo zagotoviti osnovnih j življenskih pogojev, mora te garantirati država. Po evropskih merilih socialdemokrati zastopamo vse I tiste sloje, ki si služijo svoj kruh z delom in smo levosredinska stranka, kar pa za slovenske razmere ne velja. Dokler bodo pri nas komunisti v i različnih preoblekah veljali za Kam so usahnili silni denarji, ki levičarje, tako dolgo mi na levici naj bi jih v obliki javnega dolga nimamo kaj iskati. še desetletja vračali slovenski Kučan ■ Janša9 državljani? Ali gre res za 7 miljard DEM? Spor ima svoj izvor pri g. Kučanu. Kučan je izjemno sposoben politik, toda odločil se je, da bo predsednik države, kar je po slovenski ustavi precej obrobna funkcija, s čimer on seveda ne mor biti zadovoljen. Največ izgublja ravno na področju obrambe in zunajih zadev ter poskuša te primanjkljaje kompenzirati. Verjetno pa si je z najnovešimi "paranoičnimi" obtožbami bolj škodoval kot koristil. Janševa pozicija tudi ni zavidljiva, saj je vladajoča koalicija po zadnjih združitvah tako močna, da se lahko naši stranki vsak trenutek odpove. Da bi pa Janša pripravljal državni udar, je ena velika neumna izmišljotina. Drnovšek? Je čuden fenomen naše politike. Po mojem mnenju je skrajen pragmatik, ki mu je za ideologije figo mar. Ocenjujem, da njegov položaj v LDS niti približno ni tako čvrst kot se kaže. Res pa je, da je zelo spreten. Zdaj po združitvi bodo njegovi { nasprotniki v stranki imeli obilo posla I s pridružene! in bo on verjetno med j njimi še dolgo uspešno arbitriral. To bi rad vedel tudi sam. Gre res za veliko vsoto in če finačno ministrstvo ne more odkriti, kje so te miljarde, potem moramo dobiti tujo neutralno inštitucijo, ki bo Slovencem povedala, kaj plačujejo. Večji del je I bil gotovo izgubljen zaradi napačnih poslovnih odločitev nekaterih naših bank in velikih družbenih podjetij. Kaže, da so se kar lepe številke prelile tudi na nekatere čudne račune, kar pa bo potrebno še preučiti. Naši državljani imajo pravico zvedeti, kje je ta denar. Slovenske politične perspektive? Dokler bodo politične sile iz leta 1990 na obrobju, bo nemogoče narediti kaj več. Dobiti moramo spet večino v parlamentu, potem bo šele možno več storiti za demokracijo, pravno državo, sodstvo... G. Pučnik, hvala za intervju! Tudi vam hvala. Šentjurskim socialdemokratom želim mnogo uspehov na lokalnih volitvah! F. Kovač Šentjurska NOVICE VROČA TEMA [ Kako do zadružne lastnineP 25. marca 1992 je bi sprejet zakon o zadrugah, ki v 65. členu določa, da je zadrugam potrebno vrniti vse premoženje, ki so ga le - te združile, vložile oziroma brezplačno prenesle v druga podjetja. Tako je tudi Kmetijska zadruga Šentjur kot zakonita naslednica Temeljne organizacije kooperantov dobila možnost, da uveljavi lastništvo nad svojim nekdanjim imetjem, ki se je utopilo v Kmetijskem kombinatu Šentjur. V zakonu je vse lepo in jasno, v resničnem življenju pa se vse skupaj bolj in bolj zapleta. Lipa, Meja in Mesarstvo Jurij (Špik je praktično ugasnil) kot pravni nasledniki bivših tozdov KK Šentjur ne kažejo dovolj pripravljenosti, da bi priznali zadrugi pravice, ki naj bi ji po zakonu šle, zadružniki pa ne vidijo razlogov, zakaj bi popuščali svojim nekdanjim sodelavcem. V spore se je vmešal tudi občinski izvršni svet, kar je temperaturo dvignilo do vrelišča. Ing. Zvonko Pušnik, v.d. direktorja Kmetijske zadruge: Leta 1959 so se vse zadruge v šentjurski občini, menda jih je bilo 6, združile v KZ Bodočnost. S seboj so prinesle za okrogli milijon DEM kapitala in osnovnih sredstev. Zanimivo je, da so takrat zvlačili vso kmetijsko mehanizacijo na Kmetijsko šolo in so jo potem, raje kot domačim kmetom, prodali na Hrvaško. Leto kasneje se je Bodočnosti pridružila Zadružna poslovna zveza Celje, ki je s seboj kot doto prinesla Anderburg. 27. junija 1962 se je KZ Bodočnost preimenovala v KZ Kmetijski kombinat, ta pa se je 1. 6. 1966 s sklepom izbrisal iz zadružnega registra ter se registriral kot družbeno gospodarsko podjetje. Vsi ti postopki so dokumentirani in je torej povsem jasno, da je v skladu z določili zakona o zadrugah vse premoženje, ki je leta 1966 prešlo v KK Šentjur, zadružna lastnina. Tega dejstva pa Meja, Lipa in Mesarstvo Jurij ne morejo sprejeti. Meja si lasti Anderburg in del sejmišča oziroma stavbna zemljišča, Lipa hoče obdržati trgovino na Ponikvi, bivšo mlekarno na Planini, del skladišča na sejmišču, in le z Jurijem, kot kaže, ne bomo imeli večjih sporov. Zadruga je že 26. februarja 1993 vložila dokumentiran zahtevek na občinsko komisijo, ki bi morala v 60 dneh izdati začasno odredbo o Zvonko Pušnik prepovedi razpolaganja s tem premoženjem. To se še do danes ni zgodilo. Komisija za vračilo zemljišč je naš zahtevek enostavno zavrnila, komisija za vrnitev stavb pa sploh ni naredila ničesar. Predsednik izvršnega sveta nas je, namesto, da bi zadevo zakonito uredil, poskušal na vse načine prisiliti, da bi pristali na delno urejanje t. i. nespornih zadev, medtem ko naj bi se problem spornega zadružnega premoženja reševal kasneje. Na tak način naj bi bili omogočeni nekateri investicijski in privatizacijski projekti drugih pravnih naslednikov KK Šentjur. UO Zadruge je takšno rešitev najodločneje zavrnil in zahteva, da se problem zadružnega premoženja uredi istočasno in celovito, skupaj z delitvijo skupnega premoženja. Ker v občini za probleme zadružnega premoženja nimajo nobenega posluha, predsednika izvršnega sveta celo bolj skrbi, kaj bodo privatizirali delavci v Meji, kot da bi pravično arbitriral v našem sporu, smo prosili za pravno pomoč kmetijsko ministrstvo. To pa je občinske veljake razjezilo, vendar še vedno ne dovolj, da bi se držali zakona. V zadrugi smo prepričani, da z nami poskušajo manipulirati, zato bomo seveda storili vse, da zaščitimo svoje interese. Jože Voga, predsednik komisije za vrnitev zadružnega premoženja: Ob razpadu Kmetijskega kombinata Šentjur smo se lepo sporazumeli in tudi zapisali v 14. členu sporazuma, da se bo zadružno premoženje ugotavljalo in vračevalo po zakonu. Ko pa je bil 25. marca 1992 sprejet zadružni zakon in je določil v 65. členu, da se zadrugam vrne vse premoženje, ki so ga le te združile, prenesle ali vložile v druga podjetja, na vidiku pa je tudi že bilo lastninjenje podjetij, se je vse močno spremenilo. Bivši tozdi KK Šentjur so se z aneksom k prvotnemu sporazumu hoteli vknjižiti kot lastniki zadružne lastnine, na kar pa mi v Zadrugi nismo in ne bomo pristali. Nesporno je, da so ob prvi združitvi leta 1959 področne zadruge prinesle v KZ Bodočnost za okrog 1 milijon DEM premoženja v osnovnih sredstvih ter da je kmetijska zadruga prešla v trgovsko in proizvodno podjetje KK Šentjur šele 1. junija 1966. To pomeni, da so zadružna domova v Slivnici in Dobju, del trgovine na Ponikvi, Mlekarna na Planini, Anderburg, sejmišče z enim skladiščem, stara mehanična delavnica ter klavnica s pripadajočimi stavbenimi zemljišči zadružna lastnina. Lipa, Meja in Jurij pa so nam pripravljeni prepustiti le del tega. Na razne načine nas poskušajo pretentati, tudi s pomočjo izvršnega sveta in občinske denacionalizacijske komisije, ki nikakor ne moreta dojeti, kaj je to zadružno premoženje. Prav zaradi nerazumevanja v občini smo zaprosili za pomoč ministrstvo za kmetijstvo, kar pa občinskim veljakom niti približno ni všeč. V Zadrugi nimamo kaj izgubiti in se bomo seveda borili za svoje pravice do konca. Stanko Zupanc, direktor DKP Meja: Ob razpadu Kombinata smo pravni dediči sklenili sporazum, s katerim Šelttjurrke NOVICE VROČA TEMA srno rekli, da se bo zadružno premoženje vračalo v skladu z zakonom in to na osnovi zaključnega računa z dne 31.12 1961, kajti takrat Je v resnici nastal Kmetijski kombinat Stanko Zupanc Šentjur. Res je, da je bil Kombinat formalno še do leta 1966 registriran kot kmetijska zadruga, toda le zaradi zakonodaje, ki drugačne registracije ni dopuščala. V resnici je Kombinat že leta 1962 močno razširil svojo dejavnost in dejansko ni imel z zadružno dejavnostjo praktično nobene zveze več. Anderburg in še nekatera zemljšča so prišla h Kombinatu in ne k zadrugi. Problem je tudi v tem, da bilance iz leta 1961 ni nikjer, čeprav osebno mislim, da j° v zadrugi imajo. V Zadrugi ne spoštujejo razdružitvenega sporazuma, ki so ga tudi sami podpisali, in Resevno prenavljajo Šentjurska trgovina Re-sevna je že desetletja pojem dobre trgovine, zdaj pa, ko se je kolektiv odločil, da bo v njeno obnavljanje vložil okrog 15 milijonov tolarjev, bo po besedah komercialnega direktorja g. Plankla, ta svoj sloves še utrdila. Z močno razširitvijo sedanje ponudbe, s samopostrežnim načinom prodaje ter z ugodnimi cenami naj bi postala centralna trgovska hiša na svojem področju. poskušajo z izsiljevanjem dobiti neprimerno več, kot so v skupno podjetje prinesli. Rado Tržan, direktor Jurija: Leta 1989 je tudi KZ soglašala, da je osnova za delitev vsega premoženja bilanca z dne 31.12. 1961. Kasneje so v arhivih izbrskali, da je formalna registracija zadruge ugasnila šele leta 1966 in zdaj zahtevajo tudi premoženje, ki ga je Kombinat ustvaril v teh letih. Klavnica je bila zgrajena leta 1963 in naj bi torej bila tudi zadružna, čeprav je jasno, da je bila zgrajena s krediti, ki jih je sama odplačala. Osebno sem emocionalno vezan na ta naš obrat in ne morem pristati, da bi si ga neupravičeno prilastili drugi. Nesporno je le, da sta komunalno neurejeno zemljišče, na katrem klavnica stoji ter menza na Anderburgu last zadruge. Zavračamo pa zahtevo za vračilo naših ostalih nepremičnin v last in posest. Morebitnemu uveljavljanju pravic zadruge preko Odškodninskega sklada Slovenije, če se bo pokazalo, da je pravi datum nastanka Kombinata leto 1966, ne nasprotujemo. Trenutno kaže, da Zadruga noče biti konstruktivni partner in da še vedno velja, da ni nič hudega, če ti pogine koza, če je prej že poginila tudi sosedu. Edi Kolar, direktor Lipe: Seveda je precej spornega. Sporen je datum nastanka Kombinata, pa tudi zahtevki Zadruge niso dokumentirani. Vse, kar bo Zadruga z dokumenti dokazala, da je njeno, smo pripravljeni vrniti. Za nesporazume je Edi Kolar precej kriva občinska komisija, ki dejansko ni dala nič od sebe in vse prepušča nam, namesto, da bi pravično in strokovno arbitrirala med nami. Šentjurske Z VSEH VETROV NOVICE ■ Hfl Dovolj novih kapacitet v telefoniji V četrtek, 10. marca, je imelo vodstvo celjske poslovne enote državnega PTT podjetja tiskovno konferenco. (Zanimivo je, da nas nanje vedno vabijo - za razliko od šentjurskih oblastnikov, ki Novice bolj ali manj ignorirajo). Od septembra lanskega leta je PTT Celje poslovna enota enotnega državnega podjetja, v kratkem pa se bo razdelila na pošto in telekomunikacije. Poštni del podjetja se ubada s precejšnjimi finančnimi težavami, saj so cene njihovih storitev v primerjavi z Evropo več kot desetkrat nižje. Kljub temu imajo 52 % dnevne dostave in počasi urejajo posamezne občine. V letu 1994 bodo največ investirali v posodobitev celjske pošte, ki prav letos slavi svojo stoletnico. Kljub temu, da precej pošt dela z izgubo, jih ne nameravajo ukinjati. Nasprotno, mreža pošt se bo še širila in takoj, ko bo zakonsko možno, bodo šli tudi v pogodbeno oddajanje poštnih storitev. Poštna banka je tudi že dobila dovoljenje za opravljanje plačinega prometa (doslej ga je opravljala le SDK). Velik napredek so dosegli pri telefoniji. 20,7 telefonskih naročnikov ne 100 prebivalcev je sicer še vedno pod povprečjem v Sloveniji, toda po številu novih kapacitet je PTT Celje ne prvem mestu v državi. Do konca leta naj bi telefon dobilo 6080 novih naročnikov,tako bi jih bilo na celjskem območju 58 266. Po številu telefonov bosta na vrhu ostali občini Celje in Velenje s 30 in 28 telefoni na sto prebivalcev, šentjurska občina pa bo v regiji s 16 telefoni na sto prebivalcev še vedno na repu, pa čeprav naj bi v letošnjem letu dobil preko 800 novih naročnikov. Tudi pri cenah je nekaj novosti. Cena telefonskega priključka je na celjskem območju enotna, 1500 DEM, k čemur pa je potrebno še prišteti 1500 do 2000 DEM, s katerimi mora bodoči telefonski naročnik 5 let kreditirati PTT. S 26 krajevnimi skupnostmi so že sklenili pogodbe in na tak način bodo zbrali okrog 5 milijonov DEM oziroma okrog 20 % za letos načrtovanih investicijskih sredstev. V šentjurski občini se trenutno dela telefonska mreža v Primožu, na Kamenem in v Brezju, nato pride na vrsto Jakob, sredi leta Kalobje, julija pa Dramlje. Do konca naslednjega leta bo dovolj telefonov v Gorici, Loki, na Dobju in Planini. Zamenjane bodo tudi vse telefonske centrale in že ob koncu tega leta bo v šentjurski občini na razpolago 4672 telefonskih priključkov. Telefonske zmogljivosti torej so, vprašljive so le še kapacitete naših denarnic! F. K. Ali plinifikacija kasniP Podpredsednik izvršnega sveta g. Zdolšek zatrjuje, da ne. Petrol je že pričel z izgradnjo visokotlačnega voda, koncesionar Slovenski plinovodi pa ima že gradbeno dovoljenje za nizkotlačne vode do gospodinjstev in bi moral pričeti z deli 31. tega meseca. Kot kaže, pa morda res malenkostno zamuja. G. Zdolšek je prepričan, da bodo na vsa gospodinjstva v kratkem prišli vsi promocijski materiali, obiskali pa nas bodo tudi koncesionaijevi ljudje, nam posredovali vse podatke, cene, nam svetovali ter tudi takoj sklenili pogodbe. Ponudili bodo samo priključek ali pa tudi kompletno hišno instalacijo. Do konca leta naj bi ves center Šentjurja od Alposa do Pešnice in Kmetijske šole že imel napeljan plin. G. Zdolšek pričakuje, da bo plin uporabljalo okrog 40 % gospodinjstev ter 80 % industrije. Tista gospodinjstva, ki imajo novejše oljne instalacije, bodo verjetno le te še obdržala, hkrati pa tudi pripravila plinske priključke za kasnejši čas. O tem, da bi sprejeli odlok, s katerim bi predpisali kurjenje s plinom, na občini še ne razmišljajo. Morda bodo poostrili le nadzor nad režimom kurjenja ter počasi izključevali iz obratovanja ekološko nesprejemljiva kurišča. Hkrati z izgradnjo plinovodov bo obnovljenih tudi precej vodovodnih napeljav, firma Ves elektronik pa bo položila tudi televizijske kable. Lovski dom - šentjursko družabno središčeP Kljub temu, da je šentjurski lovski dom izredno prijetno urejen in ima enkratno lego, čisto blizu središča Šentjurja in vendar povsem na samem ob gozdnem robu, celo desetletje ni uspel dobiti gospodarja, ki bi ga dvignil na raven, kot jo zasluži. Tokrat naj bi to uspelo podjetju Švagula d.o.o. iz Celja, ki je njegov novi upravnik. Srce, rdeč nagelj in črka Š v njihovem zaščitnem znaku simbolizirajo predanost podjetja slovenskemu narodnemu izročilu. Torej ne bodo le gostinci, ampak se bodo posvečali tudi galerijski, glasbeni in drugi kulturni dejavnosti. Skozi vse leto načrtujejo predstavitve izvajalcev slovenske kulture, ljudskega izročila, slikarske razstave, razstave izdelkov domače obrti in glasbenih prireditev. Gostinski del bo namenjen slovenski narodni kulinariki. Vsak dan vam bodo ponudili domači kruh, domačo potico, domačo ploščo "Švagula" in še kaj. Tudi najslovesnejše priložnosti, poroke in druge življenske praznike, boste lahko proslavili pri njih. Pravijo, da po zelo ugodnih cenah. Računajo, da bodo imeli priložnost pokazati svoje gostinske veščine tudi poslovnim partnerjem šentjurskih podjetij, ki si bodo zaželeli mirnega kotička in pogleda na Šentjur s ptičje perspektive. In če bodo uresničili svoje načrte o ureditvi sprehajalnih poti, balinišča in drugih lažjih rekreacijskih objektov, se nam obeta na Lovskem domu prijeten gostinski in družabni lokal, kamor bomo radi zahajali. Šentjurske Z VSEH VETROV NOVICE I ' Via historica V soboto, 26. marca bo prvi rekreativno - kulturno -zgodovinski pohod "Via historica", katerega idejni vodja Je dr. Franc Zabukošek, Dobrobit d.o. o. Zbirališče bo od 8. do 9. ure v Novi vasi pri gostišči Vaški hram", od koder bodo pohodniki v spremstvu vodičev krenili na 5 umi pohod mimo razvalin rifniškega gradu do arheološkega najdišča na vrhu Ritnika. Tu bo krajši postanek s strokovnim opisom tega arheološkega raja, prigrizkom in ponudbo izvirnih rifniških spominčkov. DaUe bo pot vodila mimo gostilne "Slomšek" in Frleževega mlina skozi sotesko Šibenik na partizansko Resevno, kjer bo ob 11 uri pri Križu priložnostni duhovni obred in govor za mir in sožitje. Po obisku planinskega doma na Resevni se bodo pohodniki ustavili pri rojstni hiši Franja Malgaja v Hrušovcu, kjer bo kulturni program. Predvidoma bo to ob 15. uri. Sledilo bo "veliko finale" s plesom, zabavo in pestro gostinsko ponudbo v gostišču Burjev hram." F.S. Mladi in kmetijstvo tekmovalni preizkus znanja mladih kmetijcev, ki ga organizira občinska kmetijska svetovalna služba, je bil v petek, 25. februarja, na Kmetijski šoli. V šolski avli se je trlo mladih, ki so prišli spodbujat svoje vrstnike, manjkalo pa ni tudi šolskih profesorjev ter gostov iz Šentjurja. Teme letošnjega kviza M! 80 bile: turizem na kmetiji, ribogojstvo,' etologija in gnojenje. Mladi kmetijci so odgovarjali skoraj preveč dobro in jel komisija končni vrstni red lahko določila šele po dodatnih vprašanjih. Res je tudi, da so bila vprašanja včasih kar prelahka ali pa v stilu tistega "katera reka teče pod savskim mostom?" Zmagala je ekipa Kmetijske šole, drugi so bili Drameljčani, njim so sledili Dobjani, Planinčani, Šentjurčani in Ponkolani. Zmagovalci bodo branili šentjurske barve na regijskem kvizu v Kozjem. K°t je navada, se je prireditev končala ob bogato obloženi mizi in s plesom. 120 let gasilstva v Šentjurju Nekako mirno, brez velikega pompa je šentjursko gasilsko društvo proslavilo 120 - letnico svojega obstoja. 120 let delovanja tega društva pomeni 120 let požrtvovalnega dela. Gasilska organizacija ima svoje korenine v spoznanju ljudi, da se človek posameznik ne more uspešno [upirati različnim nesrečam, zato je [potrebna organizacija. Šentjurčani so do tega spoznanja prišli ob katastrofalnem požaru leta 1873, ko je zgorel skoraj ves trg. Takratni napredni tržani, med njimi tudi ugledni zdravnik, skladatelj in župan dr. Gustav Ipavec, so leta 1874 ustanovili požarno obrambo. To so bili skromni začetki z vedri in kavlji kot osnovnimi sredstvi za gašenje požarov. Že čez 8 let so nabavili ročno brizgalno, ki so jo poganjali štirje možje, voz na vprego ter nekaj metrov cevi. Kasneje so nabavili še eno nekoliko večjo brizgalno, ki jo je poganjalo 8 mož. Zagnanost gasilcev je imela pri ljudeh ugled, in že pred prvo svetovno vojno so v gornjem trgu zgradili gasilski dom. Šentjurski gasilci so bili zgled bližnjim vasem in tako sta nastali gasilski društvi v Lokarjah in na Planini. leta 1927 so gasilci dobili prvo motorno brizgalno, leta 1932 pa prvi gasilski avtomobil. Leta 1939 so si v spodnjem trgu postavili nov dom. Po drugi svetovni vojni se je društvo silno okrepilo, mladina se je množično vključevala in aktivno delovala v gasilskih vrstah. Društvo se je ob pomoči družbe in posameznikov tehnično nenehno izpopolnjevalo; nabavljene so bile sodobne brizgalne, najvažnejša pa je bila nabava avtocisterne. V naslednjih letih je bil gasilski dom adaptiran - pridobil je na funkcionalnosti in prostoru. Društvo je v času svojega 12o - letnega delovanja nenehno skrbelo za strokovni dvig članstva, saj je prišlo do spoznanja, da dobro opremljeno društvo mora imeti najboljši strokovni kader. Uspehi gasilcev so kot mozaična slika, ki jo sestavljajo različni ljudje, vsak ob • svojem času. Ernest Rečnik Šentjurska knjižnica se je posodobila Občinska knjižnica zaznamuje v zadnjih letih izreden razvoj, kar je nedvomno zasluga ravnateljice g. Tatjane Cmok. V prostornem pritličju je knjižnica za odrasle, v mansardi pa za mladino. V zadnjem času se je knjižnica opremila 2 novim pohištvom, ki so ga izdelali v Alposu. Prednost teh polic je v tem, da so na kolesih, s čemer so knjige bralcem bolj dostopne, ob predavanjih, razstavah, literarnih večerih ali promocijah knjig pa se razmaknejo in se Pridobi prostor za obiskovalce. Denar za pohištvo so prispevali Alpos, občina, ministrstvo za kulturo ter še vrsta manjših domačih sponzorjev. Ernest Rečnik Šentjurske NOVICE POSLOVNA STRAN ■ ~~V" KOLMAN IVAN Pesnica 31 63230 Šentjur Tel.: 063/741-885 AVTOKLEPARSTVO, HITRE USLUGE, TESNENJE VETROBRANSKIH ŠIP POPRAVILO VRATNIH KLJUČAVNIC, MONTAŽA RADIOAPARATOV Storitve d.o.o. Ljubljanska 26, 63230 Šentjur pri Celju, Tel./Fax: 063/741-151, Mobitel 0609/611-795 Vam nudi: - elektro material - vodovodni material - material za centralno ogrevanje Del naše ponudbe: PPR vodnik 3x1,5 44,80 PGP vodnik 3x1,5 44,90 Fluo svetilka 36W 2.415,00 Oljna peč AR 4 58.800,00 Plinska peč AURA 20 108.240,00 Plinski gorilec FBR AS0 71.026,00 Oljni gorilec FBR GO 53.899,00 Raztezna posoda 241 3.809,00 Regulator tlaka 3/4" 2.822,00 Polnilna pipa 1/2" 440,00 Sobni termostat 1.780,00 Poe. koleno 1/2" 58,30 Krogelni ventili 1/2" 372,70 Kombiniran bojler 801 16.675,00 Enoročne pipe od 6.439,00 Razne cisterne - oljne in plinske Cene vključujejo prometni davek. Nudimo tudi montažo elektroinštalacij - vodovoda - oljno plinskih napeljav in ogrevanja. ZA OBISK SE PRIPOROČAMO! DROGERIJA U\omazLa/iL ezAfada Ul. Dušana Kvedra 6a 63230 Šentjur tel.: 063/741-264 Pomlad v Drogeriji Lam: - uvoženi parfumi - Schellerjeva negovalna kolekcija - moderne in kvalitetne barve za lase - ročno poslikane unikatne svilene rute JURMES d.d TRŽENJE IN PREDELAVA MESA UL. LEONA DOBROTINŠKA 15 63230 ŠENTJUR, SLOVENIJA Tel.: (063) 743-702 Fax.: (063) 741-482 Upravni odbor JURMES d.d. Šentjur, skladno z 61. členom Statuta družbe obvešča delničarje družbe, da bo dne 22. 4. 1994 ob 12.30 uri v prostorih Hotela Alpos Šentjur letna skupščina družbe z naslednjim dnevnim redom: 1. Izvolitev delovnih teles skupščine; 2. Obravnava in potrditev poslovnega poročila za leto 1993; 3. Obravnava in potrditev letnega obračuna družbe; 4. Obravnava predloga in sprejem delitve in uporabe dobička; 5. Povečanje ustanovnega kapitala družbe; 6. Sprejem sprememb in dopolnitev statura; 7. Obravnava in sprejem revizijskega poročila za leto 1993: 8. Obravnava in potrditev programa za leto 1994; 9. Imenovanje revizorja za leto 1994; 10. Imenovanje oz. izvolitev članov novih organov družbe; 11. Razno. Celotno gradivo je na vpogled v tajništvu družbe. v . Predsednik UO: Šentjur, dne 11. 3. 1994 TRŽAN djpL ^ Šentjurske NOVICE Z VSEH VETROV r Ipavčeva zborovska pesem Slovenec sem je še tako ugajala, da sem šel takoj med godce in jih vprašal, Vedno aktualna kje so dobili to pesem. Ko so mi povedali, kdo jo je v reviji Dom in svet iz leta 1909 je izšel Barletov članek d°žil> sem Jim dal petak in rekel, da mi jo takoj še o dr. Gustavu Ipavcu in njegovi pesmi Slovenec sem. enkrat. zai.8raJ°- so naslednja leta zopet prihajali, so 7 mi najprej zaigrali to pesem m petak seveda nobenkrat Zanimivo je, kako je dr. Gustav Ipavec zložil to pesem. nj sme| manjkati." K° je neke nedelje šel od maše, je prihitel za njim . . , „ . , , , učitelj Vučnik in mu rekel:"Gospod doktor, to bo nekaj ^djski zdravnik Suklje je nekoč pripovedoval Ipavcu, ^ vas!" in mu dal besedilo Gomilščkove pesmi Slovenec kak° ^ kot d,jak, potovali po Savinjski dolini. Dijaki so sem. Pesem je bila kaj kmalu uglasbena in Ipavec je ,meh dober kvartet a e malo denarja, živeli pa so dobro, zanjo našel tako dobre tone, da je bila vsem všeč in se saJ Je vse . Placa,a JPavčeva Slovenec sem. Kamor so je hitro razširila prišli, so najprej zapeli to pesem in takoj je bilo na mizi ‘ dovolj pijače, uekan in župnik na Vranskem Anton Balon je zbolel »n se je prišel zdravit k doktorju Ipavcu. V pogovoru Gustavova pesem je med ljudstvom vedno vžgala, saj je sta prišla tudi do te pesmi. "Ta vaša pesem me je stala PoudarJala slovenstvo, k. je bilo v takratni Avstriji zelo Prenekateri petak", je dejal dekan. " Kako to?" se je zapostavljeno. Aktualna pa je tudi danes, čeprav že imamo začudil doktor. "Precej izveste. Ko je bilo moje godovno astno rzavo' so prišli k meni godci in mi to pesem zaigrali. Meni je Ernest Rečnik Tone Partljič v Šentjurju ^ Alposovem hotelu v Šentjurju so 25. februarja gostili zanimivega gosta, znanega Slovenca, kulturnika in poslanca Liberalno - demokratske stranke Toneta Partljiča. Na večeru, ki ga je pomagala organizirati tudi šentjurska LDS, je gost povedal veliko duhovitih zgodbic iz svojega življenja in jih začinil na šaljiv, le njemu lasten način. Na resna vprašanja obiskovalcev pa je seveda zelo resno odgovarjal. Prijeten večer je popestrila gledališka skupina A.M. Slomšek s Ponikve z odlomkom iz Partljičevega dela. Škoda, da med obiskovalci ni bilo zaslediti kulturne in oblastne strukture Šentjurja. J. A. Obisk madžarskega veleposlanika v Alposu V sredo, 2. marca, je bil na obisku v Alposu veleposlanik Madžarske dr. Istvan Bologh. Z generalnim direktorjem Mirjanom Bevcem in z njegovim sodelavcem Viljemom Zabokovškom se je pogovarjal o poslovnih izkušnjah, s katerimi se Alpos srečuje na Madžarskem in o sodelovanju, k' ga lahko nudijo madžarske oblasti za uveljavitev firme na njihovem trgu. Veleposlanik je izrazil veliko zanimanje za Alposove proizvode, razstavljene v razstavnem salonu, ogledal pa si je tudi proizvodnjo cevi in cevarskih orodij. Obiskal je še Ponikvo, si ogledal umetniško izjemno bogato ponkoško cerkev, g. župnik Miha Herman pa mu je jedrnato predstavil življenje in delo škofa Slomška. Visoko delegacijo je sprejel tudi predsednik IS s sodelavci. Jože Artnak O mučenju živali Leta je UNESCO v Parizu sprejel Svetovno deklaracijo o pravicah živali. Ta dokument OZN predstavlja obveznost za ves svet, torej tudi za našo državo Slovenijo. Zakon o varstvu živali pred mučenjem pa se žal zlasti na podeželju ne upošteva. Na srečo v moji bližnji okolici živijo ljudje, ki vzorno skrbijo za svoje živali in jih imajo tudi radi. Grozljivo in odvratno pa postane, ko je potrebno odstraniti odvečne mladiče ali ostarele pse in mačke. Grozljivo je, kako koljejo prašiče brez predhodne omame s strelom v možgane. Pozimi, ko je čas kolin, se po naših vaseh razlegajo do srca in neba segajoči pretresljivi kriki prašičev, ki umirajo v strahu, neizmerni grozi in bolečinah. Ali smo pri vsem tem res povsem nemočni? Zanikanje pravice živali do humane smrti vodi človeka tudi do zločinov proti živi naravi. Normativna ureditev sicer zagotavlja razumevanje in spoštovanje živali, zaščito pred mučenjem ter takšno sožitje med človekom in živalmi, ki odlikuje vse civilizirane družbe, resničnost pa je vse prevečkrat drugačna. Moj namen je, da javno vprašam, kaj so na tem področju dobrega storili šentjurska občina, šole, vrtci in ne nazadnje tudi naša katoliška cerkev? Trezika Buser, Ponikva Priprave na Jurjevanje so stekle Šentjursko turistično društvo je že pričelo s pripravami na letošnje Jurjevanje. Prireditve naj bi se pričele v petek, 22. aprila, s tradicionalno Jurjevo povorko ter s kulturnim programom v Zgornjem trgu. Jurjev sejem bo letos pri tržnici, kjer bo v soboto tudi veselica. V nedeljo dopoldne bo pred farno cerkvijo koncert Godbe na pihala z nastopom domačih mažoretk in folklornih skupin. Termin za Jurjevo revijo domačih pevskih zborov še ni povsem trden, kaže pa, da bo 26. aprila, t. j. na predvečer slovenskega državnega praznika. Tudi prireditev "Družine pojo" še ni točno opredeljena. Turistično društvo vabi k sodelovanju na prireditvi in prosi, da svojo udeležbo pravočasno prijavite. Šentjurske NOVICE" IZ VSEH VETROV r 1 Delo lovske družine Šentjur Lovska družina Šentjur šteje 5o članov, ima lep lovski dom z gostinskim obratom ( in novim upravnikom Švagulo). Na Blagovni ima brunarico z urejenim streliščem na glinaste golobe in streliščem za streljanje z malokalibrsko puško. Lovci skrbe za izgradnjo visokih prež, krmišč in solnic za srnjad, polnoštevilno pa so se tudi udeležili nastavljanja vab za lisice, v katerih so bili preparati za preprečevanje stekline. Vsako leto organizirajo poučne izlete - lansko leto so bili na znanem češkem lovskem gradiču Konopište, letos pa nameravajo iti v Prekmurje in si ogledati vzgajališča jerebic in fazanov. V minulem letu so lovci uplenili 18o komadov srnjadi obeh spolov, 67 zajcev, 42 rac, 28 fazanov, 42 kraguljev, 48 lisic in 8 kun. V razmerju uplenjene divjadi je opaziti nazadovanje staleža male divjadi - najverjetneje zaradi škropljenja zemljišč... Lovci imajo močan pasji trop 39 psov: 7 goničev, 12 jamarjev, 7 šarivcev, 2 ptičarja in 2 krvosledca. Škode po divjadi je bilo malo, bila pa je vsa poravnana. Velik krvni davek zahtevajo ceste. Letno na cesti umre okrog 20 srn in mnogo zajcev. Ernest Rečnik Obvestila matične službe: Porok ni bilo Umrli so: Franc Ulaga (72) iz Šentvida, Ulaga Cecilija ( 89) iz Lok, Bevc Marija (50) iz Dobrine, Uršula Kolman (86) iz Lok, Justina Božičnik (87) iz Šentvida, Bogdan Knez (56) iz Šentjurja, Antonija Horvat (59) iz Zlateč, Terezija Planko ( 86) z Gorice pri Dobjem, Jožefa Kršlin (92) iz Loke in Pavla Recko (56) iz Hrastja. /Wj ŠMARJE PRI JELŠAH Mtfc Anekdote o roparju Guzaju V Kroniki trga Planine , ki jo je napisala Anika Wambrecbtsamer, je tudi nekaj anekdot o Guzaju, ki je pred enim stoletjem strašil na Kozjanskem. Kdo je bil Guzaj? Bil je kmečki sin s Košnice, ki je pobegnil od vojakov ter se kot dezerter skrival v gozdovih Jezerc, od koder je hodil na roparske pohode daleč naokoli. Rad je obiskoval velike kmetije, župnije in sploh bogate ljudi. Jemal je bogatim in dajal siromakom ter si tako pridobil veliko skritih prijateljev, ki so mu pomagali pri begu pred orožniki. Vse orožniške postaje v tem območju so ga nenehno zasledovale, vendar dolgo brez uspeha. Zaradi svoje predrznosti Guzaj še danes slovi med ljudstvom na Kozjanskem in se o njegovih podvigih pripovedujejo anekdote. Kako je Guzaj speljal orožnike in se dal prepoznati zdravniku Nekoč sta dva orožnika v dolini pod Jezercami v obcestni gostilni pila s tujcem, ki jima je pridno dajal za pijačo. Nazadnje sta pijana zaspala za mizo. Tujec jima je na mizi pustil sporočilo, da sta pila z Guzaj em. Celjski zdravnik, ki se je z vozom peljal na Planino k bolniku, je na Jezercah dohitel moža, ki ga je prosil, če sme prisesti na voz. Doktor mu je dovolil, ko pa sta se nekaj časa vozila, je zdravnik spoznal, da je njegov sopotnik Guzaj. Nekje proti Planini mu je tudi Guzaj ravnodušno povedal, kdo je, ter dodal, da se mu ga ni treba bati, ker je tudi zdravnik pomočnik siromakov, skočil z voza ter izginil v gozdu. Ernest Rečnik r-1* ; -4. " *■:' < 1> :.V r - 'V > . . V ' *1 ||i| jpegg ilto' ilri. * ** f ;> Vi H a .. ,tv s' * ..- 1 P " f, V""'1' iV ''ip- ’ r< TJ, - J * W r • ^UZE.J . fR.AMC $1& L I2TU8 39 ' t tm, iBBo 1 ..1,11 > - "" V A T* Guzajevo zadnje počivališče pri prevorski cerkvi Šentjurske NOVICE DOBRO JE VEDETI Kmetijska svetovalna služba dognojevanje ozimnega žita V marcu dognojujemo žito, da bo razvilo več listov in več bilk. Manjšo količino gnojil trosimo po bujnih, večjo po slabših posevkih. Ozimno pšenico dognojimo čimprej z 200 do 300 kg Kana na hektar. V aprilu, ob kolenčenju, dognojujemo ponovno z enakim gnojilom in v enaki količini. Ozimni ječmen je letos marsikje rumen. Na peščenih tleh je vzrok lahko v pomanjkanju dušika, na težkih tleh pa rumenilo lahko povzroča nova virusna bolezen. Vse rumene posevke ječmena pognojimo s 100 kg Kana na hektar. V začetku aprila je posevke potrebno spet dognojiti s 100 do 150 kg Kana. Varstvo vinske trte V času brstenja vinske trte škropimo zoper trsno kodravost ali akarinozo z 1 -2 % razstopino PEPELINA, če smo z boleznijo imeli težave v preteklem letu. Zoper trsno listno pršico uporabimo v okolju prijaznem varstvu kombinacijo 1% BELEGA OLJA olja in 0,15% BASUDINA. Folidol olje in aleoultracid uporabimo le , če je to nujno glede na lanski hujši napad. Mija Roženičnik Varstvo jablan in hrušk V fazi odpiraj a cvetnih brstov uporabimo zoper listne uši in ameriškega kaparja 2 - 3 % koncentracijo BELEGA OLJA ali FRUTAPONA. Okolju manj prijazno folidol olje uporabimo le v primeru hujših problemov z ameriškim kaparjem, saj z njim uničimo tudi nekatere v nasadih zaželene roparske pršice. Obvestilo vinogradnikom in vinarjem Vabimo vas, da z vzorcem svojega vina sodelujete pri pokušnji in ocenjevanju vin šentjurskega vinorodnega okoliša. Degustacija bo 1. aprila v prostorih Kmetijske zadruge na Ljubjanski 1. Vzorce bomo sprejemali en dan prej. Dodatne informacije lahko dobite pri Kmetijski svetovalni službi (tel. 741 523) ali na KZ Šentjur. Testiranje škropilnic bo v začetku aprila in se še lahko prijavite! KSS Šentjur Evropa (Slovenija) brez tobaka To je eden izmed 38. programov svetovne zdravstvene organizacije (SZO) v projektu Zdravje za vse do 2ooo, kjer se Slovenija učinkovito udejstvuje na področju tobačne politike. V januarju sve je pri nas mudila petčlanska tobačna misija SZO. Ze ob prihodu na Brnik so jim dvignili pritisk veliki panoji reklam za cigarete, ki so kljub lepim dosežkom Slovenije v boju proti kajenju zasenčili naša prizadevanja. Sestali so se s parlamentarno komisijo za tobačno zakonodajo in g. Rigelnik je presenetil z interpretacijo zdravstvenih razmer (od slabih razvad Slovencev do depresivnosti in samomorilskih teženj) in poudaril, da bo prohibiciji, ki J° je uvedel v parlamentu, sledila tudi prepoved kajenja. Po obisku raznih institucij, tobačne tovarne, Celja, Rogaške Slatine, so gostje s člani ministrstva za zdravstvo v delovnem vzdušju pripravili izjavo za javnost in pohvalili našo tobačno zakonodajo - razen seveda reklamiranja. Nekaj podatkov o kajenju Slovencev : -trenutno v Sloveniji kadi 42% moških in 27% žensk -kadi vsak tretji mladoletnik med 14.in 17.1etom -kadi vsak drugi Slovenec v najbolj produktivni starosti -kadi le še 20% slov. zdravnikov, odstotek kadilcev med ostalim zdr. kadrom pa je precej višji Po priporočilu SZO naj bi 1% davka na tobak dobilo zdravstvo! Slovenija je s programom CINDI vključena v mednarodno kampanjo OPUSTI kajenje - ZMAGAJ, s katero želi omogočiti in usposobiti odrasle kadilce (18 - 64 let), da bi opustili kajenje. Prijavnice za udeležence kampanje so na voljo v zdravstvenih domovih, do 6. aprila jih tam zbiramo, vi pa s podpisi dveh prič potrdite, da niste kadili od 7. aprila (svetovni dan zdravja) do 6. maja, in že poleg lastnega zmagoslavja lahko pričakujete še srečo pri žrebu z visokimi denarnimi nagradami. Poskušajmo pridobiti k sodelovanju čimveč kadilcev - morda bo kateremu uspelo opustiti kajenje za vedno! 31. maj pa je svetovni dan nekajenja, ki naj bi letos osvetlil vlogo medijev v boju proti tobaku. V zdravstvenovzgojnem smislu ga skušajmo obeležiti čim širše - od družine, vrtca, šole, delovnih mest, športnih, kulturnih in drugih javnih prostorov, kajti s preprečevanjem te razvade lahko dosežemo mnogo več kot pa z grožnjami o usodnih posledicah kajenja. Dr Draga Kovač Škoberne š«rtjur*e PISMA BRALCEV NOVICE t moja dolina - pred komasacijo (drugič) Kako prijazna je bila V prejšnji številki so Šentjurske novice objavile obširen članek o melioraciji in komasaciji v dolini Tratne. Tudi sam sem sodeloval pri melioraciji, pri komasaciji pa sem bil tudi delno oškodovan, zato bi rad povedal svoje mnenje. Bil sem eden od sedmih članov melioracijskega odbora. Člani odbora smo pogosto opozarjali izvajalce del, naj bo razdeljevanje gnojil in apna pravično. Tudi lastniki zemljišč so bili opozorjeni, naj sami nadzorujejo delo. Pogrešali pa smo strokoven in pošten nadzor, tako pri melioraciji kot pri komasaciji. Predvsem komasacija je zelo občutljiva, kmetje pa smo bili premalo obveščeni. Kot primer naj povem, da sem bil v odboru, pa nisem vedel, da bo parcelo, ki sem jo jaz zoral, pognojil in posejal z deteljo, kosil moj sosed. Da bi bilo čim manj nezadovoljstva, smo člani odbora več dni hodili po terenu in nadzorovali delo. Vse smo počeli brezplačno, čeprav se zdaj slišijo drugačne ocene. Skupaj z vodjem TOK g.Kovačičem smo se sestali s takratnim redsednikom IS g.Sergejem ešerkom. On nam je sicer pomagal rešiti neke zaplete glede finančnih dajatev, pravega posluha pa na občini za naše težave niso imeli. Zapletlo se je še bolj, ker je Kmetijski kombinat, ki je bil izvajalec melioracije, začel razpadati, prepiri pa so se vrstili tudi na občini. Zemljiška skupnost, ki bi morala imeti glavno vlogo, ni delovala, z nami se je ukvarjal novinec. Saj se je trudil, vendar ni bilo pravega učinka, nekega dne pa ga sploh ni bilo več v službo. Kmetje komasacijski komisiji očitamo, da ni delala pošteno. S tem, ko je menjavala že izmerjena in določena zemljišča, je povzročala nove spore. Dokaz za krivice, ki sta jih povzročili melioracija in komasacija, je nezadovoljstvo med kmeti. V Novi vasi se nas je pet sosedov dogovorilo, da dobi vsak poleg dobre tudi nekaj slabe zemlje ter smo tako ohranili dobre sosedske odnose, kar veliko velja. V slabe parcele smo morali vlagati ogromno truda in denarja, vsaka kmetija je izgubila 5 % zemlje, vse skupaj pa še sedaj ni končano. Tudi ne vemo, kdo bo čistil zaraščene jarke. Čudno se sliši, da nihče od odgovornih danes ne ve, koliko denarja je ta dolina pogoltnila. Namen je bil dober, vendar so se dela napačno lotili, zato ostaja želja vseh prizadetih, da bi se zadeve po osmih letih le razpletle - kolikor je še sploh mogoče! Vinko Žmahar, Nova vas Spoštovani g. Kovač! Ne morem mimo začudenja, kje in od kod in komu ste v prejšnji številki objavili tisto dolgo staro pesem o ženski in lišpanju. Ali nimate nič kaj bolj aktualne poezije? Pošiljam vam tole pesmico in pričakujem, da jo zagotovo objavite. V njej ne govorimo samo jaz, Helena, Mari in Joži, v njej govori marsikatero mlado srce. Zaenkrat bom končala, še prej pa vam povem, da res pričakujem objavo te pesmi. Novice so vsebinsko bogate. Hvala za trud in veliko novinarskih zanimivosti! Ivanka Uduč, Planina Ko bi ne bila Ko bi ne bila le številka enega od stotih odpadlih listov dreves, prepuščenih naključju, ko bi s "tehnološkim viškom" ne ubili ves moj trud in upanje, bi srečna vsakemu dvignila roko v pozdrav in v melodiji življenja bi zaplesala, ko bi spoznala nov dan na obzorju... Takrat bi na vse pozabila, takrat več nič ne bi mislila niti ne govorila. Društvo za pomoč duševno prizadetim Društvo za pomoč duševno j prizadetim osebam Šentjur I je tudi letos izdalo svoje letno društveno glasilo. V j lično vezani knjižici so na | 23 straneh opisali svoje aktivnosti in uspehe, v priložnostnih proznih in pesniških tekstih pa občuteno opisali nekatera spoznanja o življenju s tistimi, ki so drugačni. Morda prav ti zapisi povedo največ. Biti mati Biti mati je čudovito darilo in neke vrste poslanstvo narave. Pa četudi si mati "večnemu otroku". V bolečini in radosti vedno trepečem zanjo. Nešteto prečutih noči in prelitih solza ostaja nekje daleč, v preteklosti. Z vso ljubeznijo, ki jo premore mati, se skušam razdajati njej, zanjo, samo da bi bilo njej in drugim kar se da lepo. Spoznanje, da me potrebuje, mi vliva novih moči, volje in poguma za nove preizkušnje in spoznanja. Toda v vsej sreči velikokrat začutim, da je materinstvo velika, težka in odgovorna naloga. Pridejo trenutki, ko se sprašujem, če bom sploh zmogla in uspela vzgojiti otroka, ki mi bo vsa leta v ponos in veselje kot doslej, v starosti pa palica, na katero se bom lahko utrujena naslonila. Da, otrok moj, čeprav si drugačen, mi znaš s svojo otroško nedolžnostjo mnogokrat razveseliti srce in olepšati dan. Vse žrtve so bogato poplačane, ko tako lepo rečeš: Mama, moja si, rada te imam! Za te besede ni nobena žrtev prevelika. Jožica Lenič Šentjurska NOVICE Kaj bi brez tebe Kaj bi brez tebe, zlati otrok? Uvelo listje bi bila brez cveta, brez ploda, žena - brezroda. Tako pa steblo moje je bogato 'n ti si cvet na njem, Plod, sonce zlato. Si smeh in pesem, k' me ohranja, bogati, živi. Silva Železnik Praznovanje materinskega dneva Društvo za pomoč duševno prizadetim osebam Šentjur je 18. marca v hotelu Alpos pripravilo praznovanje materinskega dne, ki se ga je kot običajno udeležilo veliko število mater v spremstvu svojih otrok, od katerih se redkokdaj ločijo. Ob prijetni glasbi je materam čestital nepogrešljivi predsednik g. Jeršič, psihologinja iz Dobrne je predstavila delo psihologa pri sprejemu in vodenju otrok v zavodu, šolarji pod vodstvom g. Podgajski pa so poleg resnih tem o ljubezni povedali še kako pikro iz prejšnjih časov. Po okusni večerji so mlajši, pa tudi malo manj mladi zaplesali, in nasmejani obrazi so bili dokaz, da so takšna srečanja potrebna. D. K. »P SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA Naš skupni cilj je živeti v bolj pravični, bogati in varni Sloveniji! Pridružite se nam! predsednik SDSS PRISTOPNA IZJAVA Janez Janša Ime in priimek___________________________ Datum rojstva_____________________________ N aslov___________________________________ Kraj_____________________________________ Poštna številka___________________________ Občina____________________________________ Izobrazba_________________________________ Poklic____________________________________ Zaposlen(a) pri/v________________________ Vse mlade od 15 let naprej vabimo k Socialdemokratski mladini. Velja ista pristopna izjava. V____________, dne______. Podpis Izpolnjeno pristopno izjavo pošljite na naslov: Socialdemokratska stranka Slovenije, Komenskega 11, 61000 Ljubljana. Tel.:061/314-086, Poslovna morala po šentjursko To razmišljanje je nastalo kot posledica ugotovitve, da vC na našo prošnjo, da nam plačajo prejete izvode Šentjurskih novic, ni odzval praktično nihče od več kot 200 uglednih šentjurskih občanov, podjetnikov in obrtnikov, ki smo jih v zadnji številki našega časopisa spomnili na njihov dolg. Res je, da Novic niso naročili, toda res je tudi, da naše ponudbe niso zavrnili. Naravni zakon je, da je treba blago ali storitev, ki jo nekdo opravi ali dobavi, tudi plačati. Nenapisani človeški zakon tudi je, da poslovanje ni zgolj dobiček, temveč tudi pošten odnos do soljudi, do strank. Tudi če legitimni zakoni upoštevajo drugačne določbe, je gotovo treba najprej upoštevati moralo. V poštenem gospodarstvu so moralni zakoni tisti, ki strižejo peruti brezobzirni dirki za dobičkom ter zagotavljajo civilizacijski in kulturni nivo medsebojnih odnosov ter nenazadnje tudi nastanek uspešnega gospodarstva. Partnerji si v načelu verjamejo na besedo in ustni dogovor je enako čvrst kot kopica pismenih pogodb. Kaj se dogaja v Šentjurju? Gotovo nič takega, kar se ne bi dogajalo kjerkoli v Sloveniji. Očitno je tudi mnogo šentjurskih občanov, Posebno še poslovnežev, prepričanih, da so orientalske poslovne navade, ki so sedem desetletij nezadržno osvajale naš nacionalni prostor, višek kupčijske umetnosti. Šentjurske novice in tistih par tolarčkov gor ali dol! Znesek res ni omembe vreden, sam pojav pa vseeno kaže na erozijo poslovne morale. V opravičilo takemu ravnanju je potrebno dodati, da se tudi drugod po Sloveniji vse prepogosto ne spoštujejo niti naravni niti administrativni zakoni. Država, bi lahko rekli, dopušča nemoralo v gospodarstvu s tem, da dovoljuje neplačevanje računov, z načrtovano inflacijo krade denar varčevalcem, tolerira krajo družbenega premoženja itd. Moralne norme so menda vsesplošno skrivenčene, negativci so junaki, odtujitev lastnine ni več tatvina, marljivi postajajo sumljivi! Kaže, da bodo nekaj tega davka plačale tudi Šentjurske novice. Spoštovani sokrajani, zakaj tako? Šentjurske ŠENTJURČANI PO SVETU NOVICE S 5 poti po Indiji in Nepalu Običajni hindujec je vendarle monoteist, saj klub temu, da veruje v najrazličnejše bogove, bodisi v obliki človeka, živali, rastline, kamna ali vode, le-ti pomenijo le različne manifestacije enega samega " univerzalnega " duha. Hindujci verjamejo , da je naše življenje le en člen v verigi življenj, v katerih se duša vedno znova inkarnira (utelesi), torej je le začasno stanje. Zato je želja vsakega, da bi dosegel tako visoko stopnjo duhovnega življenja, da bi veriga zemeljskih življenj prenehala in bi se duša lahko združila z Univerzalnim. Če strnemo razmišljanje o hinduizmu, lahko rečemo, da sta dve glavni sl. 1 združujoči lastnosti hinduizma reinkarnacija ter odnos do družbe (kastni sistem).Indira Gandhi je sicer uradno odpravila kastni sistem, vendar še kako živi in enako kot stoletja nazaj ukaluplja ljudi v štiri kaste in kasto nedotakljivih (v posameznih kastah so številne podkaste). Približno 600 let pred Kristusom se ob hinduizmu pojavita še džainizem z ustanoviteljem Mahaviro - pri hoji pred sabo pometajo, da ne bi pohodili kakšnega živega bitja - in budizem s Delhiju), ki je še dograjeval Agro in pri tem razsipoval z dragocenim marmorjem. Ko mu je po 17. letih zakona umrla ljubljena žena pri porodu štirinajstega otroka, ji je zgradil najlepši spomenik ljubezni, najpopolnejši biser na svetu - palačo Taj Mahal. Zgrajen je iz najčistejšega belega marmorja, z reliefno izklesanimi ornamenti in z miljoni vdelanih dragih in poldragih kamnov. 2o ooo ljudi je eno izmed sedmih čudes sveta, kamor štejejo Taj Mahal, gradilo 22 let. Življenje Sah Jahana se je končalo zelo tragično , saj ga je sin Aurangzeb zaprl v del palače, od koder je preostalih 8 let življenja lahko le gledal preko reke Jamune na 2 km oddaljeni Taj Mahal(sl. 2). Na ogled Taj Mahala smo se odpravili že zjutraj in ko se nam je pri vstopu skozi velika vhodna vrata odprl razgled na prostrane parke, je bil še zavit v megleno tančico in nekako nedosegljiv. Z vsakim korakom je postajal ostrejših obrisov, še bolj bel in bližji. Pomešali smo se med ljudi, ki z vsega sveta hodijo občudovat to veličastno zgradbo in ni bilo mogoče prezreti zanesenih obrazov ob gledanju te, skoraj boleče lepote. Pred vstopom v notranjost smo se sezuli in med kot čipka izklesanima stranicama zagledali grobnici obeh zakoncev. Igra svetlobe, njen odboj od dragih kamnov, daje vsakemu trenutku dneva drugačno podobo. Menda je Taj Mahal najlepši ob sončnem zahodu, ko dobesedno žari v večerni zarji. (Nadaljevanje prihodnjič) D. Kovač - Škoberne Sidharto Gautamo - Budo, ki je zavrgel daritvene kulte in sistem kast in je učil novo pot do osvoboditve sl. 2 in odrešenja, kar predstavlja stanje vzvišenega miru - nirvano. Džainistov je v Indiji okrog 2%, budistov približno 10%, nekaj odstotkov je muslimanov, kristjanov pa je manj kot odstotek. Tretja točka Zlatega trikotnika je Agra, nekdanja prestolnica Indije pod mogulsko (muslimansko) vladavino, ki je 200 km oddaljena od New Delhija. Babur je bil prvi od šestih velikih mogulskih vladarjev, ki je sredi 16. stoletja Agro napravil za glavno mesto in raj. Najbolj je zablestela pod vladavino Baburjevega vnuka Akbarja, ki je znal mojstrsko razvijati kulturno, znanstveno in umetniško življenje. Začel je graditi čudovito palačo ob reki Jamuni (Fort of Agra) in na mestu, kjer mu je modrec prerokoval rojstvo sina, zgradil celo mesto v rdečem kamnu -Fatehpur Sikri (slika 1), ki pa je žal propadlo zaradi pomanjkanja vode. Za njim je v začetku 17. stoletja vladal Sah Jahan (omenili smo ga že v Šentjurske NOVICE ZGODOVINA NAŠIH KRAJEV tz: te planinske kronike Grad Planina, litografija 1863 Celjani se za planinsko posest niso dosti brigali, uporabljali sojo predvsem *e kot lovsko postojanko. Sele Friderik “• Je tu večkrat bival s svojo ljubeznijo Veroniko Deseniško ter ima za grad, tjg in župnijo več zaslug. V njegovem času je bil premeščen sedež župnije Sv. Marjete v Šentvid. V šentviški cerkvi naj bi se z Veroniko na skrivaj tudi poročil. Po smrti zadnjega Celjana Ulrika II. > ki je padel v Beogradu pod mečem ogrskega plemiča Hunjadija, je vdova Katarina v skladu z dedno pogodbo dne 15. novembra 1457 izročila grad 'n trg habsburškemu cesarju Frideriku HI. in zanj je v naslednjih stoletjih na Planinskem gradu gospodarilo več oskrbnikov. Glede nastanka trga Planine je v zgodovinskih zapisih bolj malo Podatkov. Iz ohranjenega urbarja iz leta 1496 je razvidno, da je bilo takrat v trgu 30 dvorišč in so na njih gospodarili predniki današnjih tržanov Gračnarji, Romihi, Špani in drugi. K vsakemu dvorišču so spadale 4 njive. ^ njih se je dajalo županu po 15 vinarjev, s katerimi je moral skrbeti Za razsvetljavo v grajski kapeli ter v cerkvah na Planini in v Šentvidu. Cesarjevega davka je bilo 6 mark vinarjev. V tem urbarju so do vseh Podrobnosti opisane planinske posesti, zaselki, njihovi župani, kmetije z vsemi dajatvami ter tlako. Navajam le nekaj primerov: Iz gozdov in strmin v Derstvenu se je dajalo 10 mlinskih škafov ovsa, 1 pišče in 14 vinarjev; za reJO svinj v gozdovih Bohorja in Košnice se je plačalo po 2 vinarja na svinjo, od vsake svinje pa je šla županu P° ena krača. Za polhove jame se je dajalo po 12 polhov. Dva strugarja, ki sta v gozdovih delala sklede in krožnike, sta gradu dolgovala po 10 skled in 20 krožnikov. Grad je imel tudi 17 vinogradov in se je pobirala vinska desetina. Tako je npr. Lube, Martinov sin, iz Planinske vasi moral dajati po 28 veder vina. tlako je bilo določeno: Vsak, ki ima celo kmetijo, je dolžan na leto dva dni sejati in obdelovati grajske nJ‘Ve, en dan pleti, en dan žeti, dva dni kositi, en dan nalagati krmo ter po potrebi grajskih voziti za njih s svojimi konji. Iz vasi, ki morajo voziti drva, je vsak dolžan v grad zapeljati 10 tovorov drv, če pa nima konja, mora dva dni na leto sekati drva. O Vidovem pobira grajski uradnik zase "pojedne vinarje, piščeta in oves". Nekateri podložniki so dajali tudi po 30 hlebcev sira, sodarji, ki so jemali les iz grajskih gozdov, so za potrebe gradu dajali vse škafe zastonj. Okopavcem, plevicam in žanjicam je grad na dan tlake moral dati jesti hleb kruha in dve kuhani jedi, repo, zelje ali kaj podobnega. Kosci so dobili hleb zmesnega kruha, merico vina in kos mesa. Vozniki niso imeli pravice do hrane. Tržani so morali obdelovati grajski zelnik, znositi zeljne glave v grad, jih tam shraniti ali stlačiti, za kar jim je šlo po kos mesa, nekaj zelja in dva hlebca kruha. Če se je pa zelje rezalo, so to morali napraviti tlačani, ki so zato bili oproščeni druge tlake. Viharni časi reformacije niso povsem obšli Planine. Tako se je zgodilo, da leta 1528, v času graščakinje Lambergerjeve, štirje Planinčani za veliko noč niso šli k spovedi in obhajilu. Eden izmed njih je bil tržan Huter, imena ostalih treh pa niso zabeležena. Gospa Lambergerjeva jih je dala za 14 dni zapreti v grajsko podzemno ječo, potem pa so se spokorili in sprejeli sveto obhajilo. Še posebej pa je zapisano, da so imeli vikar Zmagoslav Bolderžan, župan Jurij iz Lok ter mojstra Šneler in Pihler pravo vero, brez vse zmote. V planinski okraj so večkrat pridrli tudi Turki. Eden od njihovih roparskih pohodov, o katerem piše Ivan Žusemski, je bil 10. junija 1474. leta. Ko so zagoreli kresovi na Bohorju in Rudeniku, so tržani zbežali v grad, kmetje pa so se razpršili po gozdovih ali pa se skrili v Glinji jami pod Miklavžem. Grad je bil dvakrat oblegan, a je vedno vzdržal. V tem času je bila sezidana tudi grajska kašča, ki se je ohranila vse do danes (v njej je bife). Njena obokana klet je bila vzidana v skalo, nad njo pa je bila shramba za žito, ki je bila razdelena v toliko predalov in skrinj, kot je bilo podložnikov, nad vsako je bilo zapisano hišno znamenje ali ime podložnika, ki jo je moral pod nadzorom valpta napolniti. (se nadaljuje) Šentjurske ŠPORT NOVICE ■ Juventus - Maco Malonogometni klub Juventus praznuje letos deseto obletnico obstoja. Dolga leta so ga držali pri življenju njegovi člani na prijateljski osnovi, od leta 1990 je tudi uradno registriran, od lanskega leta dalje pa ima tudi svojega pokrovitelja - Okrepčevalnico Maco. Lastnik okrepčevalnice Marjan Budiša, ki je od letošnjega januarja tudi predsednik kluba, omogoča klubu redno delo ter udeležbo na različnih tekmovanjih. Juventus - Maco je v lanskem letu dosegel nekaj vidnih športnih uspehov. V pokalu občinskih prvakov Slovenije je uspel preskočiti prvi dve stopnički in se uvrstiti med 16 najboljših. Letos se tekmovanje nadaljuje in v klubu upajo, da jih bomo videli tudi med najboljšo osmerico. Bili so zmagovalci II. celjske zimske lige, vodijo pa tudi v šentjurski občinski ligi. V okviru praznovanja 10 - letnice kluba bodo 20. in 21. maja v Šentjurju organizirali velik turnir v malem nogometu. Obljubljajo, da bomo Šentjurčani lahko občudovali vragolije z žogo preko 50 ekip iz vse Slovenije. Poraz KK Kemoplast V predzadnjem kolu 3. SKL-vzhod so šentjurski košarkaši na gostovanju izgubili pomembno tekmo v boju za napredovanje v višjo ligo. Tokrat so jih premagali košarkaši Lenarta z rezultatom 86 : 83. Tekma je bila vseskozi napeta in razburljiva, čeprav so domači košarkaši vodili večji del tekme. 28 sekund pred koncem igre pa je prišlo na igrišču do vsesplošnega pretepa, zato sta sodnika tekmo prekinila. Šentjurski košarkaši so dvorano zapustili v spremstvu policije. O morebitnih kaznih in o izidu tekme bo odločala komisija. Vse možnosti za napredovanje pa še niso izgubljene, saj je neposredni tekmec KK Rogla izgubil v Kungoti. S. G. Šentjurčani so klonili V torek, 15.marca, je bila v lepem pomladnem vremenu in na čudoviti travici šentjurskega nogometnega igrišča pokalna nogometna tekma med drugoligašem Dravinjo iz Slovenskih Konjic ter NK Šentjur. Kakih 300 gledalcev je uživalo v dokaj borbeni in fer tekmi, v kateri pa se drugoligaš iz Konjic ni pustil presenetiti. Šentjurčani so več napadali, bili bolj borbeni, zmago pa so si z umirjeno in rutinirano igro izborili gostje. Bilo je 1:0, edini gol pa je padel po hitri akciji 10 minut pred koncem tekme. V zadnjih minutah je izenačenje takorekoč viselo v zraku, toda žoga ni hotela v mrežo. ŠVAGULA d.o.o. LOVSKI DOM ŠENTJUR Gostinske usluge, jedila po naročilu, slovesni pogrinjki, lovske specialitete, vsak dan domači kruh, potica in slovenske narodne jedil Ob petkih in sobotah glasba ter kulturne prireditvel ŠVAGULA - LOVSKI DOM ŠENTJUR - JE MAVI NASLOV ZA UGODNO POČUTJEI Šentjurske NOVICE POSLOVNA STRAN 1 r~ im 1 —-—— Splošna banka Celje - NOVO - NOVO - NOVO - NOVO - NOVO - NOVO - NOVO - NOVO - NOVO - Plači l o položnic, BANKOMAT o L O Gotovine na TR Na bankomatih Splošne banke Celje lahko imetniki tekočih računov Splošne banke Celje plačujete položnice in polagate gotovino. Po odtipkani osebni številki izberete DRUGE STORITVE, nato izbirate med POLOGOM GOTOVINE NA TEKOČI RAČUN in PREJEMOM PLAČILNIH NALOGOV. Bankomat vam izstavi ovojnico, v katero vstavite gotovino oz. plačilne naloge. Zalepljeno ovojnico vržete v režo, ki se odpre tik pod čitalcem kartic. Bankomat vam vrne kartico in izda potrdilo o opravljeni storitvi. ENOSTAVNO! Pred prvo uporabo se zglasite v eni od enot Splošne banke Celje, da vas seznanijo s splošnimi pogoji poslovanja in da to tudi pisno potrdite. NOVO - NOVO - NOVO - NOVO - NOVO - NOVO - NOVO - NOVO - NOVO - tradicija, kvaliteta in zvestoba utAKVONIJ TRGOVINA-SERVIS 63230 ŠENTJUR, C. Kozjanskega odreda 13 * & Fax 063/741-704 Trgovina z belo tehniko, akustiko, rezervnimi vodovodnim materialom. AKCIJA TV antena logaritemska z ojačanjem 20db Vleče tudi do 7 programov brez vrtenja 6.290,00 deli, široko potrošnjo ter elektro in - pralni stroj 39.900,00 - kabel PGP 3x2,5 64,70 - strojček za mletje orehov 1.990,00 SERVISNA VELIKONOČNA PONUDBA (material, delo + prevoz do 10 km) - menjava meha z obročem na pralnem stroju Gorenje 1.590,00 - menjava spodnjega grelca pečice 1100VV 1.990,00 - menjava kompresorja hladilnika 11.990,00 Pralni stroj Gorenje in skrinja LTH, kupljena v naši trgovini, imata dve leti garancije Plačilo na več čekov, kartico LB Activo in bančni kredit 11 mesecev Dostava do 30km brezplačna Šentjurske PREDSTAVLJAMO VAM 2 0 < H O hi r - Krajevna skupnost Dramlje KS Dramlje zavzema severni del šentjurske občine in šteje 1638 prebivalcev, ki živijo v 473 gospodinjstvih. Svetu KS predseduje Branko Gorečan, tajnica pa je Ema Gaber. Ime Dramlje izhaja iz starocerkvenoslovanske besede "dram", ki pomeni močvirje. Se danes je v Dramljah in okolici precej ribnikov, medtem ko so močvirja v glavnem že izsušena. Na nizkem gričevju, na sončnih, razglednih južnih pobočjih Uršule, Pletovarja, Straže na Gori, Jazbin in Slemen dobro uspeva vinska trta. V zadnjih letih je zraslo na teh prijaznih pobočjih veliko hramov, vikendov in vinskih kleti. Razgled s teh pobočij proti celjski kotlini na jugozahodu in hribovitem Kozjanskem na jugovzhodu je ob jasnem vremenu edinstven. Poleg večjih domačih vonogradnikov, je tu mnogo majhnih, vikendaških pridelovalcev žlahtne kapljice, ki so povrnili Dramljam s svojimi vrhunskimi pridelki nekdanji sloves dobrega vinorodnega okoliša. Odkar je pod Dramljami leta 1976 stekla avtocesta Slovenika, ki ima priključek na regionalno cesto Šentjur - Žiče, se je pričel kraj izredno hitro razvijati. Razvija se obrtništvo, ■mami—— r i n | . ‘fijjpT p ifmm. ^ w ■ ^■?- $ J'--" '* ' : ::."S1. ... J ... 1 — ‘ ~ ■ jujg ' »-g ~~—■— --------~ odpirajo se trgovine in gostinski lokali. Svoje naravne lepote ponujajo tudi preko turističnih kmetij. Prva - Pri Marjetki v Pletovarju - je gostom že odprla svoja vrata, kmalu pa se ji bosta pridružili še dve, v Straži na Gori in na Razborju. V Dramljah deluje več društev: gasilci, lovci, planinci, Prosvetno društvo in Društvo prijateljev mladine, ki spada med najbolj delavne. Samoprispevka v Dramljah nimajo, zato se marsikatera želja krajanov težje uresniči. Kljub temu so v lanskem letu asfaltirali več cest, kar *!Sfc Sllllll - ■MM*'1:1 'linfi ,. 1 I . . ,/ , * - -■■■■ ■ * ,!llji i r«Wj4 «*{" H r : , j , so krajani finansirali sami z manjšo odeležbo KS. Za letos načrtujejo nadaljevanje modernizacije ceste Trnovec - Jarmovec - Žepina, preplastitev ceste skozi center Dramelj, izgradnje cest na Razbor, Zgornje Dramlje, Hrastnik - Slemene ter Laze - Seničar. Zgradili bodo tudi pločnik od šole do cerkve, uredili fasado in okolico večnamenskega prostora in čistilno napravo. Dobili pa bodo tudi novo telefonsko centralo ter verjetno tudi bencinsko črpalko pri avtocesti. Tudi vodovod na Uršuli bo. Kot je dejal g. Gorečan, bodo vsi interesenti za priključitev na ta vodovod, ki imajo gradbeno dovoljenje, vplačali prispevek na občino Šentjur. Ta prispevek bo v celoti vrnjen na KS Dramlje in ga bo po izračunu dovolj za izgradnjo vodovoda. Interesenti brez gradbenega dovoljenja pa si morajo najprej urediti to dokumentacijo. KS Dramlje je pripravljena za ta vodovod najeti tudi 500 000 SIT kredita. V Dramljah se ponašajo tudi z bogato kulturno dediščino. Ker se zavedajo, kako pomebno je to področje, skrbijo za ohranjanje in oživljanje starih običajev. v Dramljah je zanimivo, prijetno in lepo. Lojzka Božnik štutjursk* VAŠA STRAN NOVICE E • Mihčeva zgodba Mihec, starejši, in Igor, slabi dve leti mlajši, sta bila živahna dečka - bratca seveda. Igor še ni hodil v šolo, _ je Mihec že trgal hlače na zanj prevelikem sedežu očetovega kolesa, da mu ni bilo treba peš v šolo. Pot do šole res ni bila kratka, dolga pa tudi ne tako, da bi jjioral dan na dan jezditi na tistem velikem dvokolesnem konju. Sam je tako želel in tako je moralo biti. Bil je dober učenec, njegova mamica pa še bolj. Pa boste rekih le kaj ima mamica pri tem? Seveda ima. Veliko. Mihceve domače naloge so bile vedno pregledane. Tudi risbice mu je mamica narisala, ker sam ni bil zadovoljen s sončnico, ki jo je narisal pod pesmico. Mamina sončnica Je bila pač najlepša. Tudi učiteljica ni znala narisati take. Bud je imel očeta, rad je imal bratca, najraje pa je imel svojo mamico. Bližalo se je novo leto. V razredu smo z veliko vnemo Pripravljali program za starše. Mihec je veselo pel Kekčevo Pesem, na vsaki vaji bolj veselo. Imeli smo zadnjo vajo. 51 skupaj smo bili zadovoljni in prepričani, da bo naš nastop brezhibno uspel. Posebno nas je navdušil Mihec, kl Je na generalki zapel s planinskim klobukom na glavi In gorjačo v rokah. Pravi Kekec! Zjutraj, na dan naše prireditve, sem hitela v šolo. Bilo Je hladno decembersko jutro. Snega še ni bilo in pot je bila suha. Bližam se šolskemu dvorišču. Skozi velika vrata planejo moji učenci, kričeč drug čez drugega: "Mihčevo mamo je povozil avto! Mihca ne bo na proslavo!" Noge mi ne dajo naprej. Utišam učence in skupaj pohitimo po stopnicah v učilnico. Proslavo smo preložili na mesec marec. Nekaj dni po nesreči je Mihec prišel v šolo. V obraz je bil bolj bled, tudi hodil in govoril je počasneje kot prej. Kadar sem šla mimo njegove mize, sem ga rahlo pobožala po laseh. Ne ven, morda se mi je le zdelo, ko me je pogledal z velikimi rjavimi očmi, so se v njih lesketale solze. V marcu smo imeli proslavo za mamice. Mihca ni bilo. Ob koncu leta je imel odlično spričevalo, ker v učenju ni niti malo popustil. Med počitnicami so se Mihec, Igor in njun ati preselili v novo hišo. Zdaj je Mihec že velik fant. Večkrat se srečava. Najin pogovor je prisrčen, saj naju veže nevidna vez. I. Pod gajski Ni je več Kaj potrebujete, ko ste zaljubljeni Odnesli so babico k zadnejmu počitku. Ostal je le prazen dom 'n hlad se ovija povsod, Vrt neobdelan Je grob lastnim cveticam. Osamela klop je še vedno tam... Nesli so babico daleč, P° poti med travniki, kamor jih je vabilo donenje zvonov slovesa. Odnesli so babico -'n z njo vso mladost in srečo njene vnukinje Ivice. /. Uduč - Mesečino na vodi. - Absolutno gotovost, da se ne boste nikoli več zaljubili. - Čas, čas, čas, čas! - Nekoga, ki vam bo čistil, kuhal, pral ter poskrbel, da boste obuli enaki nogavici in si pravilno oblekli jopico. - Dobro skrivališče za stara ljubezenska pisma, fotografije vaših bivših in plišaste igračke. - Selektiven spomin - dobrega za hrepeneče poglede, kratkega za bolečine. - Zbirko romantičnih filmov na videu. Za začetek zadostujejo Doktor Živago, Zgodilo se je neke noči, Bežno srečanje in Zelena karta. - Obstojno šminko - Vaše najljubše dišave, obilico kreme za telo, dišeče sveče in zapeljivo spodnje perilo. - Obleke s čim manj gumbi in zaponkami. Bodyji so iz mode! - Precejšnjo zalogo kondomov (da, še vedno jih potrebujete, čeprav ste zaljubljeni). - Nedeljske dopoldneve samo za ljubezen in peko palačink. - Da ste ljubljeni tudi vi. Priredila M. Obrez Nagrade za pravilno rešeno križanko št. 11, ki jih podeljuje Akvonij iz Šentjurja, je žreb namenil Vesni čujež iz Tratne, Heleni Uduč s Planine in Antonu Marčen s Prevorja. Nagrade prejmete v trgovini Akvonij. Knjigo " Pore za jurja", ki jo poklanjata avtorja J. Mastnak in G. Bezenšek za pravilno rešene anagrame prejmejo: Marija Špes iz Šentjurja, Jeršič Uroš iz Loke ter Urška Slomšek z Brezja. ŠMARJE PRI JELŠAH *ri,7 Ml* LAHKO BI BILO RES NOVICE 1 Drugi šentjurski kmečki upor Zgodil se je na seji upravnega odbora Kmetijske zadruge. Uporni kmetje so se tokrat pojavili že pred gradom in povedali "graščaku", da je njegovo paktiranje z DKP Mejo na račun njihovih žuljev prešlo vse sprejemljive okvire. Odslej bodo šli v boj za staro pravdo tudi preko njegovega samodeklariranega apolitičnega trupla. izvršni svet bo odstopi/P Izvršni svet bi na vsak način rad zadušil Šentjurske novice. Potem ko jim z informacijsko blokado ni prišel do živega, jim je sklenil odtegniti občinsko podporo. Na zadnjem zasedanju občinske skupščine, ko se je odločalo tudi o tem denarju, pa je g. podpredsednik Zdolšek napovedal dokončen obračun z njimi: od odbornikov je zahteval, da se naj končno odločijo za Izvršni svet ali pa za Novice. Kot vse kaže, bomo kmalu ob občinsko vlado! Istra - Benz ali Petrol? Gradbišče za novo bencinsko črpalko na začetku obvoznice je še brez predpisanih označb o gradbenem objektu in izvajalcih. Nič posebnega! Če se že ne da izvedeti nič konkretnega o denarcih, ki naj bi jih vrli Istrani pustili v Šentjurju, bi bilo povsem preuranjemo zapisati, kaj pravzaprav kanijo zgraditi. Ko bo - bomo že pravi čas zvedeli, kaj je! Maloštevilni, a odločni Na enem izmed zborov volilcev v mestu Šentjurju, na katerem so odločali o referendumskem območju, se je zbrala "nepregledna" množica 11 občanov in še od teh jih je bilo 6 takšnih, ki so bili tam po svoji službeni ali funkcionarski dolžnosti. Preostala peterica navadnih zborovalcev je uspela izboriti tudi za Šentjurčane možnost, karšno imajo krajani vseh krajevnih skupnosti - da sami odločajo o svoji novi občini. Veterinarska inšpekcija je proti Na zboru občanov v Dramljah se je med tistimi, ki so imeli pomisleke zoper ustanavljanje male drameljske občine, znašla tudi šentjurska veterinarska inšpektorica, menda predvsem zaradi strokovnih pomislekov. Če ima podobne pomisleke tudi Združena lista, katere sekretarka je, ni povedala. V Šentjuiju imamo aforista -demokratičnega karierista: Partija ga na noge spravi, on pa se v Demos koj odpravi. Demos pridno on razdira in Demokrate organizira. Pred volitvami z Demokrati s penzionisti d’narje pri Bohorču trati. Na volitvah pogori, kar ga pa nič ne skrbi. Zdaj bi rad bil naš župan, zato tišči v SZDL - pristan. In nazadnje še poduk: bolj kot politk’a, je to f..! P. P. Svoboda Svoboden si takrat, ko rečeš da. Svoboden si takrat, ko upaš reči ne. Svoboden si takrat, ko se ozreš in greš. B.P. Napredovanje Direktor velikega hotela se ustavi pred čistilcem čevljev žalostnega obraza in ga želi opogumiti: "Ne bodi tako otožen! Glej, tudi jaz sem zažel kot čistilec, zdaj sem pa direktor". Čistilcu se je obraz raztegnil še v nesrečnejše gube: "Pri meni je pa ravno nasprotno, jaz sem pa začel kot direktor". Delovni pogoj Služkinji ponujajo na zavodu za zaposlovanje delo pri družini intelektualcev. Ne, to pa že ne! Sem že bila nekoč pri enih, pa sem po vsakem družinskem prepiru morala pol besed iskati v leksikonu." Šoferski izpit "Oče, zakaj ne bi tudi jaz šla na šoferski izpit? Saj sem vendar dovolj stara!" " Ti že, toda naš avto ne." Aforizmi Večina pesnikov pride na svet šele po svoji smrti. (Lichtenberg) Pesnik je vedno bil tisti, ki zdravi bolezni, od katere sam umira.(Mijkovič) Če bi imela narava toliko zakonov, kot jih ima država, ji še sam bog ne bi mogel vladati. (Borne) Nasvet je nekaj, kar razsodnim ni potrebno, bedaki pa ga ne poslušajo. (Pollard)