•o
Its ■o
-O
:t-»
im
■ «n in
-t-» Ir-
SPODBUDNA ZGODBA
Na hrbet položili evropske prvake
Moč ideje veje tudi iz hiše družinskega podjetja
90,6 95,1 95,9 100,3
Št. 92/Leto 67/Celje, 20. november 2012/Cena 1,30 EUR
Vsi zaposleni na istem bregu
Ekipa Novega tednika in Radia Celje se je odpravila na sobotne mirne proteste v prestolnico. Povzemamo mnenja udeležencev, ki jim ni vseeno, ter poudarke
Zakaj Tovšakovi ne sodijo v odsotnosti?
ZGODBE, KI JIH PISE ŽIVLJENJE
ključnih govornikov. Tudi fotografije so dovolj zgovorne.
j ra


J
■I M"
_ j rt I
J
PREBOLD - Bi koncesija rešila dom starejših?
CELJE - Kdo bo plačal zdrav zajtrk?
Brki so lahko več kot
le imidž
STIRINOŽCI
Dlakasti in pernati na ogled in tekmovanju
REKREACIJA
Celjski alpinisti o osvajanju Andov
Modri, rdeči, rumeni, vsi z
Sobotni mirni protesti v Ljubljani proti krčenju socialne države so združili zaposlene v zasebnem in javnem sektorju
Že gneča na počivališču v Lukovici, ko naj bi na hitro opravili na stranišču in po možnosti prišli še do kave, je dala slutiti, da bo samo s štajerskega konca v Ljubljano prišlo več deset avtobusov protestnikov. Na Kongresnem trgu, ki je bil cilj sobotnih »romarjev«, je okrog 10. ure pod velikim odrom stala le majhna skupina in iz zvočnikov so se razlegale pesmi borbe in dela starejšega in novejšega datuma. Toda prostor se je hitro polnil in uro kasneje je bila ploščad prekrita z množico. K njeni pisani podobi so prispevali protestniki v rdečih, modrih in rumenih brezrokavnikih, odvisno od sindikalne pripadnosti, oboroženi s trobljami, piščalkami ali z ragljami. Nad njimi so plapolale sindikalne zastave in se dvigali transparenti.
»Nočemo odplačevati taj- čujte na račun tajkunov, ne kunskih prevzemov! Var- otrok! Vrnite nam odvzete
pravice! Bomo generacija socialno izbrisanih? Diplomo lahko kupiš, pameti ne moreš! Vzemite mi vse, pa bo gospodarstvo cvetelo! Zahvali se učitelju, da lahko bereš ta transparent!« To je bilo le nekaj zanimivih gesel na transparentih, ki so nastajali tudi sproti, v paviljonu bližnjega parka, če jih protestniki niso prinesli s seboj. Tudi kakšno zastavo iz tistih prejšnjih časov z rdečo zvezdo je bilo mogoče kje
opaziti, večinoma pa so bili gesla in simboli aktualni.
Za socialno državo!
Celoten shod z naslovom Za solidarno Slovenijo, ki se ga je udeležilo okrog 30 tisoč protestnikov, je bil namenjen opozorilu vladi, da krčenje socialnih pravic ni rešitev, temveč vodi še v večjo revščino. Vlada bi si morala prizadevati za ustvarjanje pogojev za nova delovna
mesta, za njihovo varovanje in za več solidarnosti v družbi, ne pa da sprejema odločitve, ki Slovenijo od tega odmikajo in povečujejo revščino, negotovost in strah. Da so razmere dovolj resne, kaže tudi to, da so se pri tem protestnem shodu povezale tri sindikalne centrale - ZSSS, Konfederacija sindikatov javnega sektorja in Neodvisnost, konfederacija novih sindikatov Slovenije. Podprli sta jih zveza društev
upokojencev in študentska organizacija, na prizorišču pa so se jim pridružili še številni predstavniki civilnih združenj in organizacij. Široka ljudska pobuda torej, ne glede na to, kje je kdo zaposlen ali morda celo brezposeln. Vse je združevala bojazen pred jutrišnjim dnem, pred varčevalnimi ukrepi, ki se še napovedujejo in zaradi katerih naj bi že tako revni postali še bolj obubožani. Zato niso presenetile bese-
Pripomočkov za ustvarjanje hrupa ni manjkalo. Pogreb slovenske javne uprave. Med udeleženci protesta je bilo tudi veliko ljudi s Celjskega. Na sliki Leon Horvatič.
- Št. 92-20. november 2012 -
istim ciljem
Minister Andrej Vizjak je sindikate pozval k nadaljevanju konstruktivnega dialoga. Demonstracije same po sebi ne bodo rešile nič, so pa lahko opozorilo sindikatov, ki ga bodo v vladi vzeli zelo resno, je opozoril Vizjak in dodal, da vsi, ki bodo demonstrirali proti varčevanju, sicer nimajo alternativnih scenarijev, ki bi bili uresničljivi.
de Branimirja Štruklja, ki
je menil, da je nastala nova koalicija med sindikati v zasebnem in javnem sektorju, med ljudmi, ki verjamejo, da družbo lahko organiziramo bolje in bolj pravično.
Proti pohlepu, za delitev dobička z delavci
Številni govorniki, ki so se vrstili na odru, so opozarjali
na vse težje razmere v državi, hkrati pa poudarjali, da delavske pravice, plače, pokojnine in štipendije niso povzročile krize, temveč je kriv pohlepen kapital, kot je dejal Dušan Semolič. Oglasili so se tudi predstavniki visokega šolstva, kulturniki in mladi ter se spraševali o svoji prihodnosti. Kako je, če so vsi ljudje zaposleni, kot je bilo to v nekih drugih časih,
pa je spomnila predsednica zveze upokojencev Mateja Kožuh - Novak, ki je menila, da je to mogoče tudi danes, če znajo delodajalci deliti dobiček z delavci. Sicer pa nobena delavska in socialna pravica ni bila podarjena, zato se je treba upirati vsem, ki uničujejo socialno državo, in se s tem boriti za boljše življenje, je bilo mogoče slišati z odra.
Protestniki so govornike spodbujali s ploskanjem in z vsemi pripomočki, ki so jih imeli na voljo. Posebej oster je bil Branimir Štrukelj, ki je nastopil zadnji in Janeza Janšo pozval, da si poišče delo, s katerim ne bo škodil drugim, če vlada nima drugih rešitev, kot so sekanje socialne države, uničevanje javnih storitev, zniževanje plač in odpuščanje, ob tem pa grozi državljanom, kaj hudega se jim bo še zgodilo.
Dve uri po začetku shoda je bilo dogajanje končano. Mirno, brez izgredov. Reke protestnikov so se zlile nazaj proti mestom, kjer so jih čakali avtobusi. Poslovili so se od s soncem obsijane Ljubljane. Vprašanje, za kako dolgo ...
TATJANA CVIRN Foto: TimE
Če nas niso slišali, nas niso hoteli
S Celjskega se je v organizaciji Zveze svobodnih sindikatov Slovenije protestov na Kongresnem trgu udeležilo pet avtobusov, vsaj toliko jih je iz regije na pot krenilo še v organizaciji drugih sindikalnih central, zlasti Konfederacije sindikatov javnega sektorja.
Kot ocenjuje sekretar območne organizacije Savinjska Vojko Korošec, je bila udeležba slabša kot na podobnih demonstracijah v preteklosti, vendar so bila sporočila politiki v Ljubljani zelo jasna. »Če nas niso slišali, nas niso hoteli,« pravi in dodaja, da je potem žal naša politika prepričana, da je sama sebi dovolj in da ji ni treba poslušati ljudi. Na delavskih protestih so bili enakomerno zastopani ljudje iz cele regije, Korošec pa izpostavlja, da je bilo kar precej tudi nekdanjih članov sindikata, ki so se po stečajih podjetij znašli med brezposelnimi. Tako na primer tudi skupina bivših delavcev Ingrad Gramata. Sicer razloge za nižjo udeležbo - v preteklosti se je na podobne proteste s Celjskega odpeljalo po deset do 13 avtobusov - vidi zlasti v strahu zaposlenih za svoja delovna mesta ter apatičnosti, ki se vse bolj polašča ljudi. »Veliko tistih, ki so sicer podpirali sobotne proteste, je najbrž razmišljalo v smeri, če se jih sam ne bom udeležil, bo na Kongresnem trgu še vedno dovolj ljudi.«	IS
Izdelovalnica plakatov
Nekaj misli iz govorov
Mitja Urbanc, predsednik Študentske organizacije Slovenije: »Mladi smo vam zaupali svojo prihodnost. Prihodnost družbe je v nas. Ne dovolite, da gredo naša srca in naše glave drugam!«
Za spremembe po meri naših ljudi
Dušan Semolič, predsednik ZSSS: »Zahtevamo revizijo vseh tajkunskih prevzemov, kraja državnega premoženja naj nikoli ne zastara. Ne smemo dovoliti, da se konkurenčnost gospodarstva gradi na nizkih delavskih plačah in nizkih socialnih pravicah ter na ustrahovanju delavcev. Reformirati bi morali tiste, ki so krizo povzročili, to so finančne ustanove, trg kapitala, ne pa pritiskati samo na socialno državo. Kjer so potrebne spremembe, to je na področju pokojninskega sistema in trga dela, pa naj se to stori po meri tukajšnjih ljudi, ne po pričakovanjih iz Bruslja.«
Nova pravila bogatih, da bi bilo čim manj za ljudi
Drago Lombar, predsednik Konfederacije novih sindikatov Slovenije - Neodvisnost: »Brez nas, državljanov, delavcev, upokojencev in študentov, dijakov, otrok, družin, starih, mladih, zajedavcev proračuna, in sindikatov, ki tako najmanj razumemo, bi šlo državi odlično. Če pa že smo, moramo razumeti, da država nima, torej mora vzeti nam, da bo lahko dala še več - bogatim, tranzicijskim tajkunom in bančnemu sektorju, ki je vreča brez dna. Čisto nova pravila nam vsiljujejo vladajoči: čim več vzeti, čim bolj zmanjšati, čim več zamenjati, vse razprodati, čim manj dati, čim bolj potrpeti, čim dlje delati za vedno manj, delati vedno več za nekaj drobiža.«
Vse najboljše nam rušijo
Lara Jankovič, igralka in samostojna kulturnica: »Položaj kulture je trenutno v zastrašujočem stanju, čeprav si upam trditi, da je kvaliteta slovenskega kulturnega ustvarjanja na zavidljivo visoki ravni. Kdo pa smo, če ne bomo negovali svoje kulture, maternega jezika, identitete? Vse najboljše, kar smo ustvarili in se še naprej trudimo ustvarjati, nam rušijo. Še v gozdovih so si partizani dvigali zavest in samozavest s kulturo in si krepili upanje. Verjamem, da se niso borili za to, da bo danes slovenska beseda izumrla. Zlorabljena, izkoriščena in nespoštljivo ponižana.«
Proti ropanju v imenu finančnega kapitala
Igor Koršič, izredni profesor in predstavnik Koordinacijskega odbora kulture Slovenije: »Učinkovit javni sektor je del sodobne ekonomije, je predpogoj za vsak uspešen realni sektor. Ne bojimo se države, ker smo država mi! Ne strašite nas z Brusljem, ker smo Bruselj mi! Paraziti ste vi, avtokratska partitokracija, ki krade, namesto da bi razvijala državo, zlorablja demokracijo, namesto da bi jo utrjevala, nas ščuva med sabo, namesto da bi nas povezovala, nas straši, nam grozi in nas ropa v imenu globalnega finančnega kapitala, namesto da bi varovala naše interese. Ne v mojem imenu!«
Z odpuščanjem v javnem sektorju ne bo več dela v podjetjih
Branimir Štrukelj, predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije: »Spoštovane delavke in delavci v zasebnem sektorju, brezposelni, vemo, kako hudo se je prebijati s par sto evri, vemo, kako bedno in brezupno je, če človek nima dela. Res je tudi, da kljub odrekanju in zniževanju plač nismo bili na tako hudi preizkušnji. Vendar ne nasedajte oblastniškim trikom, da bosta delavec v Primorju ali delavka v Muri dobila nazaj delo, ki so ga uničili neodgovorni lastniki, če bodo na cesto vrgli učitelja ali medicinsko sestro ali policista.«
Aleksander Ogrizek, predsednik Sindikata poklicnih gasilcev Slovenije: »Gasilci se počutimo kot evropska prostitutka, ki jo država izrablja že 20 let.«
TOREK SREDA ČETRTEK PETEK
Ker jim ni vseeno
Med udeleženci zborovanja smo poiskali nekaj predstavnikov s Celjskega.
Ivan Lupše, zaposlen v Celjskih mesninah: »Dovolj je ponižanja. To, kar dela država, se mora končati. Delavci delajo za minimalne plače, lastniki kapitala pa so vse bogatejši. Zelo mi je žal, da sem se boril za Slovenijo. V ljudeh mora dozoreti, da se morajo boriti za svoje pavice. Poznam tudi primere, ko si niso upali priti na shod, saj niso sprejeti za stalno in so se bali, da bi jih šefi videli.«
Sandi Šarman, učitelj v OŠ Hudinja Celje: »Glavni problem je v tem, da vlada jemlje revnim in daje bogatim, to je bilo po mojem tudi sporočilo shoda. Ljudje so spoznali, da se ne varčuje na pravem mestu. Da so ravno šolstvo, znanost in kultura tista področja, kjer naj bi se najbolj varčevalo, se mi ne zdi smiselno, večina držav je to že spoznala, pri nas še vedno ne. Shod je predvsem opozorilo vladi, vprašanje pa je, kako ga bo slišala ali pa bo šla naprej s svojimi idejami. Obeti niso dobri, saj kaže, da se bo vsaj v šolstvu na vseh koncih še naprej varčevalo.«
Nevenka Jazbin-šek, zaposlena v Vrtcu Tončke Čečeve Celje: »Tu smo zato, ker nam ukinjajo socialno državo. Tudi v naših vrtcih se varčevalni ukrepi poznajo. Denarja je vse manj, plače v nekaterih razredih so minimalne, delo pa odgovorno, z otroki. S sodelavkami menimo, da moramo s protestom pokazati, da nismo hlapci, da se borimo za svoje pravice in da nam ni vseeno.«
Rudi Petelinek, sindikalni zaupnik v Cinkarni Celje: »Vsi vemo, da vlada ne upošteva socialnega dialoga, predlogov sindikatov in ostalih. Enkrat se moramo dvigniti in povedati svoje. Če nas ne bodo danes uslišali, so pa še druge oblike sindikalnega boja, ki bodo končno kaj spremenile. Na ulico bi lahko šli tudi v sredo, kot na primer v Evropi, ker pa so razmere slabe, smo bili v službi in se odločili za protest v soboto, na prost dan.«
Branko Završan, igralec SLG Celje: »Razmere niso samo kritične, temveč celo patološke. Stvari so očitne, saj ne gre za to, kar želi prikazati glavna struja, temveč je zadaj krčenje javnega sektorja in njegovo potiskanje v zasebno sfero, v smislu postanite vsi samostojni podjetniki, ker je to davčno najbolj zanimivo. Shodi, kot je ta, so za moj okus malo nevarni, ker se lahko začnejo stvari mešati. Že dve napačni gesli lahko pomenita, da je bil namen zgrešen, zato moramo biti modri in pazljivi. Je pa treba na glas povedati, da zlahka vsega ne moremo sprejeti, zato vem, zakaj sem tu.«
DEiaDaDDD
mM
4
GOSPODARSTVO
NOVI TEDNIK
Gorenje po treh letih
z minusom
V interesu Srbije ni zapiranje tovarn v Sloveniji
V Gorenju so objavili rezultate poslovanja v prvih devetih mesecih. Po letu 2009 so prvič zabeležili izgubo, ki presega 6 milijonov evrov, hkrati pa napovedujejo, da naj bi do konca leta izboljšali rezultate. Sicer so v devetih mesecih prodali za več kot 929 milijonov evrov izdelkov.
Poslovanje sta negativno zaznamovala predvsem julij in avgust, ko so se razmere na trgih, ki so pomembni za Skupino Gorenje, dodatno poslabšale. Na poslovanje so vplivali še višji stroški, predvsem transportnih storitev, in stroški, povezani s selitvijo proizvodnje. V Gorenju so s pospeševanjem prodaje in z izboljšanjem geografske in izdelčne prodajne strukture ter uvajanjem novih izdelkov uspeli raven naročil v septembru obrniti navzgor.
Že od oktobra, sploh pa v novembru, imajo precej več naročil, predvsem iz držav, v katerih Gorenje dosega višjo dobičkonosnost (Ukrajina, Slovenija, Rusija, Češka,
Hrvaška in Srbija). Pozitivne učinke na poslovanje že imajo tudi nekateri ukrepi, kot so uvajanje novih izdelkov na trge, optimiranje vseh vrst stroškov, dezinvestiranje in preselitev proizvodnje s Finske na Češko. V Gorenju zato ocenjujejo, da bodo leto končali z dobičkom.
Srbi kot doma
Sicer so v velenjski družbi v četrtek gostili predsednika srbske vlade Ivico Dačica, ki je po pogovorih s slovenskim političnim vrhom ocenil, da med državama ni spornih vprašanj, seveda pa pričakuje podporo Slovenije pri vstopu Srbije v EU. Dačic je napovedal večje sodelovanje na gospodarskem področju, že zdaj pa je veliko slovenskih investitorjev, ki so našli svoje ekonomske interese v investicijah v Srbiji. Po njegovi oceni je Gorenje zagotovo največji investitor v Srbiji. Srbski premier je poudaril, da ni njihov cilj, da bi se tovarne v Sloveniji zapirale oziroma selile v Srbijo, njihova želja
Med obiskom v Sloveniji so v velenjskem Gorenju gostili predsednika srbske vlade z njegovo ekipo.
so dodatni posli in dodatno zaposlovanje. Napovedal je, da bo Srbija s svojimi spodbudami in z ekonomsko politiko poskrbela, da bodo pogoji poslovanja stabilni ter da bodo družbam ti pogoji omogočili dober dobiček in uspešno delo.
»Srbija je poleg Slovenije za Gorenje najpomembnejši
proizvodni partner, razvoj poslov v Srbiji pa ne pomeni zapiranja delovnih mest v Sloveniji. Nasprotno, vsako delovno mesto v Srbiji na nek način gradi trdnost delovnega mesta v Sloveniji, saj lahko Gorenje na tak način raste in osvaja nova tržišča,« je poudaril predsednik uprave Franjo Bobinac. Gorenje
ima v Srbiji tri večje proizvodne obrate, in sicer v Valjevu, Pazovi in Zaječarju, s 1.300 zaposlenimi. Bobinac je za prihodnje leto napovedal še 500 dodatnih zaposlitev, ob tem pa omenil, da v srbskih tovarnah ne bodo samo proizvajali, temveč postopno krepili razvojne ekipe.
US
Pivovarna še v plusu
Vedno boljša mera!
Depozit z naraščajočo obrestno mero.
Izberite najboljše za svoje prihranke. Sklenite vezavo za obdobje enega leta, kljub temu pa lahko vsake tri mesece brez vsakih stroškov prekinete vezavo.
1.	VARČEVALNO OBDOBJE 3. VARČEVALNO OBDOBJE do 91 dni 2,60 % letno od 182 do 271 dni 3,20 % letno
2.	VARČEVALNO OBDOBJE 4. VARČEVALNO OBDOBJE od 92 do 181 dni 2,90 % letno od 272 do 365 dni 3,70 % letno
i I banka celje
www.banka-celje.si
Nadzorniki Pivovarne Laško so se seznanili s poslovnimi rezultati skupine v prvih devetih mesecih.
Pijačni del Skupine Laško je v tem času ustvaril več kot 173 milijona evrov prihodkov in več kot 28 milijonov evrov dobička iz poslovanja. Pivovarna Laško je imela več kot 70 milijonov evrov čistih prihodkov iz prodaje in 8,6 milijona evrov dobička iz poslovanja. Skupina Laško je v tem obdobju prodala približno 3 milijone hektolitrov pijač.
Seveda je treba vedeti, da govorimo o obdobju glavne
sezone, v katerem ustvarijo pretežni del poslovnih rezultatov. Doseženi poslovni rezultati v tem obdobju sicer nakazujejo doseženo raven na letni ravni, vseeno pa so tudi poslovanje pivovarne zaznamovale slabe gospodarske razmere. »Recesija in njen vpliv na vsakodnevno življenje se v tem obdobju nista umirila, ampak še vedno vplivata na življenjsko raven prebivalstva ter se tako odražata pri porabnikih vsakodnevnih dobrin, v katere sodijo tudi vse vrste pijač. Vpliv recesije na poslovanje
Skupine Laško je večji od pričakovanj, zato ob koncu letošnjega leta pričakujemo poslovne rezultate na ravni lanskih, kar ob znatnem padcu standarda in potrošnje ocenjujemo kot zadovoljivo,« pravijo v Laškem.
Nadzorniki so se seznanili tudi s ključnimi kazalniki kapitalske ustreznosti in stanjem plačilne sposobnosti pivovarne. Poleg tega jih je vodstvo seznanilo z reprogramiranjem kreditov in s postopki za odprodaje naložb družbe Skupine Laško.
US
ZA MANJ BIROKRACIJE
Voda ne čaka na soglasja
V petkovi številki Novega tednika
NOVI TEDNIK
GOSPODARSTVO
5
Obrtniki na drugačni poti
Osnovna programska izhodišča novega vodstva OZS so zagotavljanje enotnosti vodstva zbornice in zborničnega sistema, vzpostavitev dialoga s političnimi strankami na formalni ravni, zagotavljanje transparentnosti odločanja in poslovanja ter prilagoditev sistema za prehod na prostovoljno članstvo.
Na izredni skupščini so slovenski obrtniki izvolili novo vodstvo Obrtno-podje-tniške zbornice Slovenije, ki ima mandat do pomladi leta 2014, ko bodo redne volitve.
Predsednik zbornice je postal Alojz Kovšca, urar iz Ljubljane, ki je prejel 15 glasov več kot njegov protikandidat Ludvik Kavčič. »Pred nami je težka in odgovorna naloga, ki jo sprejemam kot izziv. Obljubljam, da bomo delovali bolj transparentno in učinkoviteje kot doslej, predvsem pa v korist svojih članov,« je ob izvo-
litvi povedal Kovšca, ki interese obrtnikov zastopa tudi kot državni svetnik. V ožjem vodstvu, praktično drugi človek zbornice, je tudi predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Mozirje Janez Kaker, ki je kot edini kandidat prevzel podpredsedniško mesto. S tem je prevzel tudi mesto predsednika upravnega odbora v zbornični organizaciji.
Kot je ob izvolitvi omenil Kaker, ima v Mozirju mizarsko podjetje in dobro pozna težave, s katerimi se soočajo obrtniki. Zagotovil je, da
bodo postavili nove temelje obrtnozborničnega sistema in delovali na način, ki bo v zadovoljstvo vseh članov. Seveda bo eden največjih izzivov, kako bodo delovanje zbornice sistemsko prilagodili za prehod na prostovoljno članstvo.
Po izvolitvi Kakerja na mesto podpredsednika je v mozirski območni obrtni zbornici nastal zanimiv položaj. Kaker sicer ostaja predsednik, vendar je bil na nedeljskih volitvah za župana Občine Šmartno ob Paki že v prvem krogu prepričljivo
izvoljen dosedanji sekretar zbornice Janko Kopušar. Kot
je povedal, naj bi prihodnji teden padla dokončna odločitev in dogovor, če bo občino vodil kot poklicni župan. Po vsej verjetnosti bo Kopušar v zbornici ostal še nekaj časa oziroma tako dolgo, da bodo na njegovo delovno mesto vpeljali novega človeka. V tem času bodo znane tudi vse razsežnosti oziroma posledice obrtnega zakona, ki med drugim predvideva prostovoljno članstvo.
US
Mizarska delavnica Mozirjana Janeza Kakerja nadaljuje družinsko tradicijo. Mojstra sta bila že njegov ded (leta 1920) in oče, sam pa je v zborničnem sistemu aktiven že od prevzema delavnice v devetdesetih letih prejšnjega stoletja.
Iftf1
ZGODB^
Predstavljamo spodbudne podjetniške zgodbe ljudi, ki so s svojim znanjem, spretnostmi, z izkušnjami, dobrimi izdelki ali s storitvami preživeli sebe in družino.
Mnogi so postali tudi pomembni delodajalci. Krizi so pokazali zobe in so spodbudna zgodba!
Predlagajte spodbudno zgodbo s Celjskega!
tednik@nt-rc.si
Ob torkih v Novem tedniku
Moč ideje in sodelovanja
Franc Podgoršek iz podjetja Vecronia je oblikovalec, glasbenik, scenograf in v prvi vrsti vizionar - Navdušen nad lesom in vrtno scenografijo
»Kriza je predvsem stvar duha. Če je manj denarja, je pa več časa. Na višku konjukture niti pomislil ne bi na Jetball, ki smo ga sicer tudi patentirali. Ne bi si mogel vzeti pol leta časa zanj. Če ni denarja za potovanje, greš pač v hribe. Žena na primer ogromno dela vloži v vzdrževanje urejene okolice hiše. Ampak to vzame kot fitnes v naravi. Dokler so ti stvari v zabavo in veselje, je pravzaprav vseeno, kaj delaš, pa ti bo dobro uspelo.«
»Kaj bi ti govoril, enostavno ga moraš spoznati. Zanimiv človek je in prepričan sem, da ti bo všeč,« je svoje pripovedovanje o njem zaokrožil skupni prijatelj. Bili smo ravno v času po končanem obrtnem sejmu in moj sogovornik - sicer priznan mizar - je bil še vedno ves navdušen, kako dobro predstavitev in kakšen vtis so naredili v tistih dneh. Ker je različne mojstre pač nekdo znal povezati, jim predstaviti dobro idejo ter poskrbeti za dovolj dobro organizacijo, da so od skupne predstavitve za sprejemljiv vložek vsi dobili neprimerno boljšo promocijo, kot bi si jo sami sploh lahko zamislili. Dovolj dober razlog, da smo Franca Podgorška in njegovo podjetje Vecronia obiskali tudi mi.
Njegove hiše tik pod av- ca. Podjetje se namreč med
tocestnim nadvozom v Tr-novljah ni mogoče zgrešiti. Videti je namreč kot futuri-stična sestavljanka iz kock. A še večji vtis naredi okolica. Urejena je namreč tako skrbno in tako domiselno, da je sama sebi najboljša referen-
drugim ukvarja tudi z vrtnimi scenografijami, v glavnem spletenimi okrog osrednjega vodnega motiva. Voda je Podgoršku očitno poseben izziv in navdih. Pred časom se je domislil vodnega igralnega avtomata Jetball, njegova
najbolj znana stvaritev Vodna simfonija ob laškem Pivu in cvetju je tako ali tako glasbena poezija, napisana na vodni medij. Že po nekaj besedah pa ugotoviš, da je tisto, kar ga resnično navdušuje, pravzaprav les.
Bi klobasico z lesenega žara?
Hiša je bila v osnovi čisto enostavna primestna hiška povojne gradnje. Brez večjih gradbenih posegov so jo praktično obložili z lesenimi kockami. Na ta način so jo izolirali in v vsaki od kock dobili nov prostor, vključno z zimskim vrtom. Funkcionalno, domiselno in nadvse
izvirno. S podobno idejo lesenih hiš se je Podgoršek že leta 2002 pojavil na Celjskem sejmu. »50 podjetij smo vključili. Vsak je opravil svoj del posla in skupni učinek je bil neverjeten,« se spominja. »Najbolj sem ponosen, da smo vključili tudi številne akademike, inštitute in druge raziskovalno eksperimentalne novosti.« Resnici na ljubo je bila lesena zgradba, ki so jo postavili na dvorišču med halami, tako nenavadna, da si obiskovalci skoraj niso upali vstopiti. Poleg tega je bil les takrat kot gradbeni material praktično povsem odrinjen na rob. »Res so si prvo leto vse skupaj
malo nejeverno ogledovali, dve leti kasneje pa smo imeli vsa strokovna predavanja na temo lesa, pasivne in nizkoe-nergijske gradnje zasedena.« Kako zelo ima Podgoršek rad les, se zares izkaže šele, ko nas povabi v svoj delovni in glasbeni studio. Montažna lesena gradnja daje prijeten občutek domačnosti, preprost prostor pa na vsakem koraku postreže z domiselnimi funkcionalnimi in oblikovalskimi rešitvami. Da resnično verjame v les, dokazuje tudi s svojim lesenim žarom. Na sejmih svojim poslovnim partnerjem že štiri leta streže klobasice z njega. Še vedno uporablja istega.
avtorsko instrumentalno glasbo, ki še zdaleč ni bila trendovska in popularna.« Na višku so svojo glasbo prepletali predvsem z mul-timedijskimi predstavitvami. V Vecronii so takrat zanje ustvarjali scenske postavitve. In ker dober glas seže v deveto vas, so svoje ideje in znanje lahko kmalu prodali še za številne televizijske prireditve na terenu, pa naj je šlo za mis Slovenije, zlatega petelina in celo vrsto drugih. »Potem so se trendi v televizijski produkciji začeli spreminjati, tudi denarja za velikopotezne terenske projekte je bilo vedno manj. Tako smo se
»Vztrajno ignoriram dnevno politiko. Tudi pri poslu me zanimata samo kakovost in možnost sodelovanja. Nobene druge barve in interesi me ne zanimajo. Na sejmih in ob drugih priložnostih srečujem cel kup ljudi, ki imajo vizijo in predvsem najdejo zadovoljstvo v svojem delu. Sami pozitiv-ci. Ko sem iskal gradbeno glino, je bil človek ves umazan od zemlje, vmes pa so se mu svetile oči od navdušenja, kakšne nore hiše da dela. Sama z ženo sta v svojem poslu. Ne pustita se motiti. Zasedena sta pa pol leta vnaprej.«
Franc Podgoršek pred domačo hišo. Ekološko inovativne rešitve, ki vključujejo predvsem les, vodo in rastline, z ženo uporabljata tudi v domačem okolju.
- Št. 92-20. november 2012 -
Ideje ne moreš dati na razprodajo
Hitro mi je bilo jasno, da ga težko stlačiš v kalup, pa naj bo to poklic, posel, ideja ali urnik. Po šolsko se je začelo z oblikovanjem, najprej grafičnim, kasneje se je nadaljevalo z očetovimi vplivom tudi v lesu. Ob vsem tem je rdečo nit vlekla glasba. S prijatelji je Franc namreč pred dvema desetletjema ustanovil glasbeno skupino Veronika. Ni naključje, da je vzporedno rastoče podjetje dobilo pre-metano ime Vecronia. »Za tisti čas smo bili glasbeni fenomen, ki je pustil pečat v slovenskem prostoru, še posebej ker smo ustvarjali
preusmerili v vrtno scenografijo.«
Nekaj časa so kader zaposlovali, zdaj sodelujejo s celo ekipo različnih mojstrov in drugih podizvajalcev, kar jim omogoča potrebno prožnost. Ideja namreč ni nekaj, kar bi lahko proizvajal serijsko in razprodajal na tržnici. »Tu so dobri sodelavci bistvenega pomena. In res sem hvaležen za vse te fante, ki ne samo da obvladajo svoj posel, ampak znajo tudi razmišljati, dodati svoj košček v mozaik. In v povezovanju takih ljudi v različne projekte je zame poseben izziv in svojevrsten užitek.«
SAŠKA T. OCVIRK Foto: GrupA
6
iz NAŠIH KRAJEV
NOVI TEDNIK
Jejmo zdravo, jejmo slovensko
Na šolskih mizah tradicionalni slovenski zajtrk
Tradicionalni slovenski zajtrk je teknil tudi Ajdi iz 2. A-razreda II. OŠ Celje.
CELJE - Vlada je tretji petek v novembru razglasila za dan slovenske hrane in s to simbolično gesto dala doma pridelani hrani pomemben pečat. Da je z ozaveščanjem javnosti o pomenu domače pridelave in predelave hrane ter njenega uživanja najbolje začeti pri najmlajših, so na kmetijskem ministrstvu vedeli že lani. Ob dnevu slovenske hrane je bil minuli petek tako v slovenskih vrtcih in šolah že drugič na mizah tradicionalni slovenski zajtrk.
Cilj dneva je izpostaviti pomen hrane, pridelane v naši bližini, ter zdrav način prehranjevanja. Tudi na Celjskem so v številnih vrtcih in šolah otroci pojedli tradicionalni slovenski zajtrk. Otroci in mladostniki v šolah, ki so se pridružile projektu, so zajtrkovali črn kruh, maslo, med, jabolko in mleko, vse domačega porekla. Predvsem podeželski vrtci in šole so hrano kupili od lokalnih kmetov in čebelarjev, v mestnih šolah pa so praviloma ostali pri svojih stalnih dobaviteljih. Sabina Vizjak, ki
skrbi za prehrano učencev v II. osnovni šoli Celje, je tako povedala, da so mleko in maslo kupili v Mlekarni Celeia, jabolka ter orehe in lešnike, s katerimi so obogatili zajtrk, pa pri dobaviteljih, ki jih tudi sicer oskrbujeta s sadjem in zelenjavo v okviru t. i. sheme šolskega sadja. Za to shemo, ki je sicer evropski projekt in učencem praviloma dvakrat tedensko zagotavlja k redni šolski prehrani še sadje ali zelenjavo kot dodatek, namreč velja, da morata biti sadje in zelenjava iz lokalnega okolja. Sicer pa petkov zajtrk v II. OŠ ni bistveno odstopal od običajnih, saj sta mleko in maslo pri njih pogosto na mizah. »Zato, ker sta zdrava,« pravi Sabina Vizjak, »in tudi zato, ker ju ima večina otrok zelo rada.« Se je pa od lanskega tradicionalnega slovenskega zajtrka razlikoval po tem, da ga bodo morali v okviru šolske prehrane letos plačati starši, lani pa so šolarjem slovensko hrano postregli zastonj, saj jo je plačalo kmetijsko ministrstvo oziroma partnerji v projektu.
IVANA STAMEJČIČ Foto: GrupA
Za brošure ali za kruh?
V četrtek, dan pred napovedanim tradicionalnim slovenskim zajtrkom v slovenskih vrtcih in šolah, je po spletu zaokrožilo pismo učiteljice Bojane Potočnik iz OŠ Franja Malgaja v Šentjurju.
Na mizi jo je namreč pričakalo gradivo, ki naj bi ga 16. novembra, na dan slovenske hrane, razdelila otrokom v razredu. Brošuri Dan slovenske hrane in Čebelica - moja prijateljica ter priložnostni magnetek so naznanjali projekt Tradicionalni slovenski zajtrk, ki ga je pripravilo ministrstvo za kmetijstvo in okolje skupaj s partnerji (ministrstvoma za izobraževanje in za zdravje, Čebelarsko zvezo Slovenije, Kmetijsko-goz-darsko zbornico Slovenije, Gospodarsko zbornico Slovenije, Zbornico kmetijskih in živilskih podjetij ter Inštitutom RS za varovanje zdravja in Zavodom RS za šolstvo). To gradivo je bilo pripravljeno za vse slovenske osnovnošolce in otroke, ki so vključeni v vrtec. Učiteljico Bojano Potočnik pa je k razmišljanju - ki ga bomo objavili v petkovi rubriki Pisma bralcev - napeljalo dejstvo, da so v šolah včasih v okviru tega projekta otrokom tudi razdelili brezplačen zajtrk. Tega so namreč financirale inštitucije, ki ta projekt podpirajo, in ni dodatno obremenjeval družinskega proračuna.
Potočnikova v pismu izraža ogorčenje zaradi trošenja denarja za publikacije, saj je prepričana, da je vsak slovenski učitelj in vzgojitelj sposoben svojim učencem predstaviti pomen zdrave prehrane. Obenem se sprašuje kako je ob trošenju denarja za publikacije mogoče v sedanjih finančnih razmerah v javnem šolstvu ter v družbi pričakovati, da bo financiranje zajtrka na lastna pleča prevzela šola ali pa ga bo zaračunala staršem s položnico za prehrano.	IS
NLB Krediti za odpravo posledic poplav
Zaradi nedavne vodne ujme smo v NLB pripravili posebno ponudbo osebnih in stanovanjskih kreditov za odpravo posledic poplav. Posebna ponudba po ugodnejših pogojih od redne ponudbe velja od 13. novembra 2012 do 31. marca 2013.
Vsem, ki ste v nedavnih poplavah utrpeli škodo, sta po ugodnejših pogojih od redne ponudbe na voljo:
•	NLB Osebni kredit (najvišji znesek kredita je 5.000 evrov, doba odplačevanja do pet let) in
•	NLB Stanovanjski kredit (najvišji znesek kredita je 30.000 evrov, doba odplačevanja do deset let).
Za dodatne informacije smo vam na voljo v vseh NLB Poslovalnicah in na telefonski številki 01 477 20 00.
nlbO
Na Ponikvi tudi uradno prerezali trak
ŠENTJUR - Naj so bila mnenja še tako deljena, v nedeljo so na obnovljenem trgu pred cerkvijo sv. Martina z vsemi slovesnostmi prerezali trak. Prva faza obnove vaškega jedra je zaključena. Več kot pol milijona evrov vreden projekt je Ponikvo spremenil in obogatil. A kot pravijo domačini, se bodo vsaj na spremenjen prometni režim morali še navaditi.
Trg pred cerkvijo samo še uradni občinski odlok loči od tega, da postane tretji trg v Sloveniji poimenovan po blaženem Antonu M. Slomšku. Ta
se zdaj terasasto, s stopnicami in klančinami dviguje proti cerkvi, njej nasproti stoji betonski paviljon s spominskimi ploščami Slomšku in kartografu Blažu Kocenu. Vaščani pa so veseli predvsem urejene poti do pokopališča, ki se je umaknila z glavne prometne ceste.
Šentjurski župan Marko Di-aci je poudaril, da je bila večina od 550 tisoč evrov evropskih nepovratnih sredstev, ki jih ni bilo mogoče porabiti drugače. Poleg tega razmere kažejo, da so zgodovinsko priložnost ujeli praktično za rep. Domači župnik Alojz Kačičnik
je pomagal tudi pri organizaciji večine drugih prireditev ob 150. obletnici smrti tega pon-kovškega rojaka. V tem letu so jih v občini Šentjur združili pod okrilje Slomškovega leta. Sodelovanje med cerkvijo in občino pa je bilo pri obnovi vaškega jedra sploh zgledno. Arhitekt Marko Mušič je izrabil priložnost in prisotnim razložil, da je inspiracijo za tako inovativne oblikovne rešitve dobil iz veličine baročne tradicije, ki jo na Ponikvi že imajo.
StO
Foto: GrupA
Pred objektom, ki je še pred otvoritvijo buril duhove med domačini. Št. 92 - 20. november 2012 -
NOVI TEDNIK
IZ NAŠIH KRAJIH
7
V
čakajoč na obljubljeno koncesijo
Dom starejših občanov Prebold posluje slabo - Koncesija naj bi bila rešitev
PREBOLD - V Preboldu so poleti 2010 odprli nov dom starejših občanov. Ker še vedno ni prejel koncesije za oskrbovanje starejših ljudi, tudi nima zasedenih vseh razpoložljivih zmogljivosti, kar je po mnenju investitorja tudi razlog, da posluje slabo.
Kljub temu, da je država investitorju, podjetju SG Kovač iz Izlak, v času gradnje obljubljala podelitev koncesije, se to z odprtjem doma ni zgodilo. Prejel je namreč le dovoljenje za delo, medtem ko se je zapletlo pri podelitvi koncesije, ki bi omogočila, da bi se lahko v njem nastanili tudi tisti oskrbovanci, ki si zaradi socialnega položaja ne morejo plačati celotnega zneska oskrbe in jim zato pri tem del oskrbnine plačuje država.
Pismo poslali na občino
S slabim poslovanjem Doma starejših občanov Prebold so se na zadnji seji seznanili tudi preboldski svetniki. Sindikat zdravstva in socialnega varstva je na občino poslal pismo, v katerem je navedel finančne težave doma. Zaposleni še namreč niso dobili ne lanskega ne letošnjega regresa, za nekaj dni so zaostajale tudi plače, ki so
jih pred časom le prejeli. Sindikalist Zvonko Vukadinovič
je pojasnil, da bi v nasprotnem primeru organizirali stavko, s katero ne bi opozorili le ne neizplačano plačo, temveč tudi na to, da dom še vedno nima že pred časom obljubljene koncesije.
Bodo enota
trbovljskega
doma?
Dom starejših občanov Prebold razpolaga s 155 posteljami, od tega je trenutno zasedenih le 110. »Če bi bil dom v javni mreži, bi bil popolnoma zaseden,« je prepričan direktor Ivan Kovač. Koncesija bi bila ena od rešitev tudi po mnenju župana Občine Prebold Vinka Debelaka, ki poleg tega vidi rešitev tudi v tem, da bi dom upravljal eden od državnih domov. Kot je pojasnil direktor, se že dogovarjajo, da naj bi dom postal dislocirana enota trboveljskega: »Če je to rešitev, je super. Ne zdi pa se nam pravično, da se že dve leti in pol trudimo in dokazujemo, da znamo streči stvarem, a še vedno ne dobimo koncesije. Vztrajali bomo tako dolgo, da jo bomo le prejeli.« Sicer pa so se v domu lotili reorganizacije dela, in sicer varčujejo pri energiji in dobaviteljih.
Se bo Domu starejših občanov Prebold uspelo izkopati iz rdečih številk?
Dom starejših občanov Prebold je prvič kandidiral za pridobitev koncesije leta 2007, še preden je bil sploh zgrajen. Ker je ministrstvo zagotovilo, da bo prejel koncesijo za dom, še preden bo ta zgrajen, je investitor začel graditi. Zdaj je dom odprt že dve leti in pol, a koncesije še vedno ni. Ministrstvo namreč meni, da je v Spodnji Savinjski dolini že zdaj dovolj dobra »pokritost« z domovi za starejše, kar pomeni, da je več prostih postelj, kot je povpraševanja. Po drugi strani naj bi v sosednji občini Žalec nameravali zgraditi nov dom za starejše občane, v katerem naj bi bile med drugim nadomestne kapacitete za polzelski dom.
»Ker nismo v javni mreži, kapacitete doma niso zasedene, kar je tudi razlog za naše slabo poslovanje,« je prepričan Ivan Kovač, direktor Doma starejših občanov Prebold.
Upada kakovosti ni
Kljub slabemu poslovanju oskrbovanci tega po besedah njihovih svojcev ne občutijo. Vili Žagar, sin oskrbovan-ke, je sicer slišal govorice, da dom posluje z izgubo, vendar tega na srečo po njegovem mnenju ni zaznati: »Kakovost oskrbe zaenkrat zaradi tega ni nič slabša. Je popolnoma enaka kot na začetku, zato sem z oskrbo zadovoljen. Opaziti je mogoče le, da ima osebje veliko dela, zato občasno kakšne storitve zamujajo, vendar ni prehudo. Še posebej je to opazno v času praznikov.«
V domu zatrjujejo, da imajo zaposlenih ravno toliko, kolikor jih predpisuje zakonodaja. Socialna delavka še dodaja, da se zavedajo, da oskrba ne sme trpeti, zato se kar se da trudijo, da je vse po zakonih.
ŠPELA OŽIR Foto: TimE (arhiv NT)
Trajnostni | Odgovornost do družbenega
in naravnega okolja
razvoj Savinjske regije
Zavezo in krepitev družbene odgovornosti - to pomeni podpis na Deklaraciji trajnostnega razvoja Savinjske regije, je izpostavil Janez Jazbec, direktor Razvojne agencije Savinjske regije. 31 občin in 40 podjetij Savinjske regije se je s tem vključilo v odgovorno razvojno delovanje. Na pobudo RASR so na Radiu Celje svoje primere dobrih praks v luči trajno-stnega razvoja že predstavljale občine in zdaj bodo to storili še gospodarstveniki. Dobro je, po mnenju Jazbeca, da spregovorijo dejstva, saj je Deklaracija trajnostnega razvoja Savinjske regije res le papir, a podpisniki s svojimi dejavnostmi oživijo napisano vsebino.
Sončna elektrarna že pred štirimi leti
V družbi Celjski sejem, d. d., se dobro zavedajo pomena trajnostnega razvoja. Gradnja sončne elektrarne v letu 2008 je zagotovo ena izmed njih. Z njo so bili po besedah Brede Obrez Preskar, izvršne direktorice podjetja, zagotovo prvi v Celju s takšnim projektom, ko so se začenjale investicije v takšne elektrarne. Na osnovi pozitivnih izkušenj so leta 2009
postavili sončne elektrarne na strehah vseh objektov sejma. S tako skupno inštalirano močjo 570 kW je proizvedena energija še večja, kot so načrtovali, in so s tem praktično samozadostni. Za lažjo primerjavo - toliko energije zadosti potrebam 203 povprečnih gospodinjstev in 926 ton izpusta ogljikovega dioksida bi nastalo ob tem, če ne bi bila energija proizvedena s pomočjo sonca. Celjski sejem z Eko skladom že vrsto let sodeluje pri izboru energetsko učinkovitih objektov. S sejemskimi prireditvami, kot sta na primer Energetika, Mednarodni sejem obrti in podjetnosti, med zainteresirano javnost prinašajo vsebine s področja učinkovite rabe energije, obnovljivih virov energije, prisotno je tematsko brezplačno svetovanje obiskovalcem sejmov skupaj z energetsko mrežo EnSvet, izobraževalni dogodki. Breda Obrez Preskar je poudarila še razvoj kadrov, saj veliko vlagajo vanje.
Vsebina brez GSO, lonček v predelavo
V Mlekarni Celeia so se pred dvema letoma odločili za menjavo celotne embalaže, ki je zdaj okolju bolj prijazna,
saj so na primer prvi v Sloveniji izbrali lončke K3. Marjan Jakob, direktor Mlekarne Ce-leia, d. o. o., je pojasnil, da to pomeni recikliranje celotnega lončka. Kartonček se odlepi, lonček, ki ostane, je sicer plastika, namenjena reciklaži, a je vseeno bistveno lažji od predhodnih lončkov in reciklira se tudi pokrovček. Hkrati so delali tudi na vsebini, saj so izločili vsa umetna barvila, umetna sladila in alergene snovi. V Mlekarni Celeia se zavedajo, da je slovenski potrošnik vedno bolj osveščen, se zdravo prehranjuje in ena od možnosti obveščanja in podajanja informacij je tudi kartonček embalaže. Svojo družbeno odgovornost kažejo tudi v odnosu do okolja, saj so že pred leti postavili svojo predčistilno napravo in tako bistveno manj obremenjujejo odpadne vode, ki gredo iz mlekarne.
Letos so naredili še dva pomembna koraka. Prvi se nanaša že na lansko pobudo, ko so vse proizvajalce mleka uspeli prepričati, da sodelujejo pri pridobitvi certifikata brez gensko spremenjenih organizmov. To pomeni, da so živali krmljene tako rastlinsko kot z žiti, ki ne vsebujejo GSO in v ta postopek certificiranja so morali vključiti vseh 1220 proizvajalcev mle-
Z leve: Marjan Jakob, direktor Mlekarne Celeia, Breda Obrez Preskar, izvršna direktorica Celjskega sejma, Andreja Černevšek, vodja trženja v Termah Topolšica in Janez Jazbec, direktor Razvojne agencije Savinjske regije
karne, 17 zadrug in 5 dobaviteljev žit, ki proizvajajo krmila za živali. Kot prvi v Sloveniji so ponudili potrošniku nekaj več, izdelke brez GSO, za kar so po vseh izjemno podrobnih in dragih postopkih v obdobju certificiranja januarja letos dobili dovoljenje za uporabo te oznake, na kar so izjemno ponosni. Poleg tega so letos dobili še certifikat Družini prijazno podjetje. V praksi to pomeni dodatno skrb za zaposlene, saj se zavedajo, da zadovoljno in pozitivno naravnan človek naredi bistveno več. Letos so prvič omogočili mamicam prvošolčkov prost dan prvega septembra.
Povezani z okolico
Andreja Černevšek, vodja trženja v Termah Topolšica, njihovo delovanje vidi kot zeleno. Sledijo sloganu in projektu Slovenske turistične organizacije Slovenia Green in eno teh priporočil turističnim subjektom je zlitje in sodelovanje z okoljem. Terme Topolšica so leta 2009 začele posodabljati infrastrukturo in razvoj, zato so šle gradnjo apartmajskega naselja Ocepkov gaj in novega wellness centra Zala. Oba sta zgrajena okolju prijazno, varčno in nizkoenergijsko. V termah poskušajo v ponudbo vključevati čim več lokal-
nih dobaviteljev, kmetov in s tem dodatno bogatijo prehrano gostov. Vključevanje poleg prehrambenega dela po besedah Andreje Černe-všek pomeni še sodelovanje prebivalcev kraja pri animaciji gostov Term Topolšica. Letos so s pomočjo Turističnega društva Topolšica vsak teden po okolici popeljali svoje goste in jim predstavili naravne, turistične in kulinarične posebnosti lokalne- T3 ga okolja. Zavedajo se, da je ^ v turizmu pomembno, da se o tudi tisti, ki živijo v okolici turističnih objektov, počutijo kot del celote, ki jo turist m želi spoznati.	or
Sprehod skozi letne čase
Koncert solistov Tanje Sonc in Mateja Haasa ob spremljavi Orkestra Hiše kulture Celje
Violinistka Tanja Sonc je ob spremljavi Orkestra Hiše kulture Celje zaigrala Vivaldije Letne čase.
Celjski rotarijci so v petek izpeljali že šesti dobrodelni koncert Barbare Celjske, ki so ga posvetili kulturniku in rotarijcu Branku Goropev-šku. V veliki dvorani Celjskega doma je občinstvo prisluhnilo glasbeni upodobitvi letnih časov, s katerimi sta obogatila zakladnico klasične glasbe baročni skladatelj Antonio Vivaldi in argentinski skladatelj 20. stoletja Astor Piazzolla.
Da je bil petkov koncert res nekaj posebnega, nista poskrbela le izjemna skladatelja, katerih dela zaradi tehnične zahtevnosti in slogovne raznolikosti le redkokdaj lahko slišimo skupaj, temveč tudi izjemna glasbena zasedba. Ob spremljavi Orkestra Hiše kulture Celje, ki pod vodstvom dirigenta Simona Dvoršaka povezuje profesionalne glasbenike in študente akademij, sta namreč nastopila mlada violinista Tanja Sonc in Matej Haas. Kot je po koncertu povedal Dvoršak, je bil velik izziv združiti po eni strani tako različna in po drugi strani tako podobna skladatelja: »Zanimivo je, da smo se izziva zavedali šele po končanem koncertu. Vaje smo namreč imeli ločeno, zato nismo imeli niti priložnosti zaigrati vsega v takšnem vrstnem redu, kot so ga poslušalci lahko slišali na koncertu. Veseli smo, da sta se našemu povabilu odzvala odlična mlada solista, kakršnim na tradicionalnem kon-
V ateljeju slikarja in grafika Janka Orača na Tin-skem je v začetku junija že sedmič zapored potekala večdnevna slikarska kolonija Zibika-Tinsko. Tudi letos je umetnik v svojo družbo povabil ustvarjalce iz različnih koncev Slovenije in tujine, nastala dela pa so v petek postavili na ogled v šmarskem kulturnem domu.
Sedem umetnikov se je pri ustvarjanju pridružilo umetniškemu vodji kolonije Janku Oraču. Ta je poudaril, da je bila letošnja kolonija ena bolj plodnih, in tako je na razstavi, ki bo odprta do 15. januarja, na ogled 28 slik. Prav tako so umetniki in njihova nastala dela predstavljeni v katalogu, ki spremlja kolonijo in razstavo, kritiko pa je podal kustos galerije Božidarja Jakca iz Kostanjevice na Krki Goran Milovanovič.
Navdih predvsem narava
»Naše vtise najbolje opišejo slike,« je bil kratek eden od
certu Barbare Celjske dajemo tudi prednost.«
Preplet baroka in sodobnosti
Solista Tanja Sonc in Matej Haas sta obiskovalce popeljala skozi osem letnih časov. Sončeva je blestela v Vivaldijevih Letnih časih, ki so občinstvo ponesli v čas baroka: »Skladatelja je predlagal dirigent, seveda sem se strinjala, ker zelo rada igram baročno glasbo.« Haas je izvajal Piazzolliove sodobne Štiri letne čase. Skozi ves koncert sta se tako prepletali baročna harmonija in argentinska strast, ki so jo obiskovalci lahko zaznali v Piazzollovih skladbah ter s tem podoživlja-li utrip večmilijonskega argentinskega mesta Buenos Airesa: od hrupa prometa, klepeta v kavarnah, pestrega nočnega življenja in dežja. »Skupaj zaigrati dve tako veliki deli je
udeležencev kolonije Veljko Toman iz Rakitne. Svetle, živahne barve, ki prevladujejo na večini slik, dokazujejo, da je bilo vzdušje prešerno. Kot na preteklih kolonijah je tudi tokrat umetnike najbolj navdu-
podvig, sploh za neprofesionalen orkester, kot je orkester hiše kulture, zato smo lahko še toliko bolj veseli, da je za nami izvrsten koncert,« je bil ob koncu zadovoljen Gregor Deleja, vodja programov v Hiši kulture Celje.
Dobrodelna nota letos v znamenju poplav
Koncert Rotary kluba Barbara Celjska in Hiše kulture Celje je imel tudi tudi letos dobrodelno noto. Izkupiček
šila narava s kozjanskimi griči, na katere se razlega pogled z balkona Oračevega ateljeja. Tako so se prav ti najpogosteje znašli na platnih. »Letos je za dodatno pestrost poskrbelo tudi vreme. Imeli smo tako
petkovega koncerta v višini malo več kot 4 tisoč evrov, bodo namenili družinama iz Zgornje Savinjske doline, ki so jima zadnje poplave povzročile precejšnjo gmotno škodo. Manjši del sredstev bodo namenili tudi v štipendijski sklad Barbare Celjske. Poleg prodanih kart so tako kot lani po koncertu sredstva zbirali še s prodajno razstavo grafik dijakov umetniške smeri Gimnazije Celje - Center.
ŠPELA OŽIR
Foto: GrupA
sonce kot črne nevihtne oblake in dež in narava se seveda ob vsakem vremenu odražata drugače, kar je za ustvarjanje odlično,« je povedal Orač. Seveda je na razstavi mogoče videti tudi druge motive, kot na primer podrto domačijo ali kolaž predmetov, najdenih v Zibiki in na Tinskem, nekaj je tudi abstraktnih slik, dopolnjujeta pa jo tudi dve grafiki.
Domačini dihajo s kolonijo
Umetniki, ki so bili zbrani na Tinskem, so redni udeleženci različnih likovnih kolonij in prav vsi so poudarili, da je kolonija Zibika-Tinsko nekaj posebnega, predvsem zaradi druženja z domačini. Orač kolonijo organizira v sodelovanju s Kulturnim društvom Zibika, finančno kolonijo, s katero obeležijo tudi občinski praznik, podpira šmarska občina. Številni domačini so med kolonijo obiskali atelje in poklepetali z umetniki, gospodinje so jih razvajale s sveže pečenim domačim kruhom in z ostalimi priboljški, pevci pa s prepevanjem pesmi. Ob tem so zanje vsak večer pripravili prijetno druženje v različnih »gorcah«. Seveda tudi petkovo odprtje razstave ni minilo brez Zibičanov in Tinčanov. Popestrila sta ga Oktet Zibika in vokalna skupina Libertas.
ANJA DEUČMAN
Na letošnji slikarski koloniji Zibika-Tinsko so sodelovali Nevenka Arbanas iz Zagreba, Rudi Benetik iz Podjuna, Mira Ličen Krmpotic iz Pirana, Jožica Medle iz Šentjerneja, Stojan Špegel iz Šoštanja, Veljko Toman iz Rakitne, Vinko Železnikar iz Mengša in seveda gostitelj Janko Orač.
Radečanka Tanja Sonc kljub šele dvajsetim letom sodi med najboljše violiniste mlade generacije, saj je gostja številnih solističnih recitalov po vsej Evropi, prav tako je dobitnica številnih najvišjih nacionalnih in mednarodnih priznanj ter prejemnica Škerjančeve in študentske Prešernove nagrade. Tudi dvaindvajsetletni Matej Haas je večkratni nagrajenec državnih in mednarodnih violinskih tekmovanj, prav tako kot Sončeva pa je prejel tudi Škerjančevo nagrado. Slovenska javnost ga najbolj pozna kot umetniškega vodjo godalne zasedbe Mladi ljubljanski solisti.
Kolonija več kot le ustvarjanje
Dela slikarske kolonije Zibika-Tinsko na ogled na razstavi
Oče kolonije Zibika-Tinsko Janko Orač je tokrat na slike, kot pravi, prelil svoje navdušenje nad kolonijo.
Iz hudih časov
nezakonskih
mater
Vedno me posebej zanimajo knjige avtorjev iz naših krajev. Franc Branko Janžek iz Rogaške Slatine se rad vrača v stare čase, ko so ljudje na podeželju živeli čisto drugače. Živeli tako, da bi komaj verjeli, če ne bi vedeli za dejstva. Njihov vsakdan je bil podoben vsakdanu, kot ga danes poznamo le še v tretjem svetu. To je bil čas brezpravnih hlapcev in dekel ter nezakonskih mater ter nezakonskih otrok, ki so bili tudi na Slovenskem skrajno zaničevani. Nezakonski otroci so bili proti volji mater krščeni celo s posebnimi in za tiste čase nevsakdanjimi imeni, da so bili dodatno zaznamovani. Tako kot Našjošt, Jošt po nekoč nevsakdanjem krstnem imenu iz Janžkove knjige, napisane po delno resnični zgodbi.
Pri neki kmečki družini je umrl oče, zato je ostalo preveč lačnih ust. Od hiše je zato morala s trebuhom za kruhom hči, ki je bila še otrok. Najprej je delala pri premožnejšem kmetu kot pastirica. Ko je pozneje od lepega dekleta gospodar zahteval telo, je - za razliko od številnih drugih v podobnem položaju - zahtevala plačilo in še isti dan odšla. Novo delo je našla v velikem mestu ob morju, kjer je bila služkinja pri bogatejši meščanski družini. Tam so prirejali stalne domače zabave in ko je manjkalo plesalk, so z gosposkimi plesalci zaplesale še služkinje. Spoznala je plesalca, rodila se je ljubezen, moški ji je razkazoval vilo z bogato opremo. Ko je služkinja zanosila, se je izkazalo, da je le goljufivi upravljalec vile, ki je kmalu zbežal v novi svet.
Gospodarica, pri kateri je služila, je nosečnost kmalu opazila ter odločila, da lahko ostane pri njeni družini le še teden dni po porodu. Kam naj odide potem, mlada nezakonska mati z otrokom? To so bili drugačni časi, brez centrov za socialno delo ter varnih hiš. V mestu je obstajal za nezakonske matere kot možnost izhoda zaboj pri redovnicah, ki so poskrbele, da so tam odloženi otroci dobili nov dom, ponavadi pri parih, ki otrok niso mogli imeti. »Tu je obstala. Nič ni več jokala, že dolgo ne, vse mu je povedala, nič se ni več ozrla nazaj, nič ni več čutila, nič ni več vedela. Vse je bilo za njo in vse je bilo še pred njo,« opisuje hudo bolečino matere, ki je morala v skrajni sili otroka, Jošta po imenu, odložiti v zaboj pri nunah.
V nekem trgu je obstajal premožen trgovski par, ki ni mogel imeti otrok. Po poroki sta najprej iskala bližino drug drugega, ko ni bilo otrok, sta se zelo oddaljila ter vsak po svoje trpela. Nato sta po ženini volji prinesla domov iz mestnega samostana dojenčka Jošta, ki sta mu za vedno ostala le krušna starša. Jošt je bil najprej ljubljen, pozneje ko so se krušnima staršema vendar le rodili njuni otroci, manj. Za vse je ostal Našjošt, ki je izvedel za svoj pravi priimek šele prvi šolski dan.
Ko je odrasel, je postal doma odveč ter si je v oddaljenem kraju ustvaril lasten dom in trgovino ter postal kot trgovec - kot je bilo v starih časih - pomemben krajevni veljak. Nekoč se je v veliko mesto ob morju odpravil iskat svojo pravo mater, vendar je ni našel. Pozneje, ko Jošta nekoč ni bilo doma, ga je iskala starejša ženska, za katero je zaslutil, da bi lahko bila njegova prava mati. Nikoli več je ni bilo, prave matere ni nikoli našel. Razmeroma mlad je zbolel ter ostajal v bolniški postelji osamljen ter še svoji družini odveč. »Podnevi spim in ponoči bedim. Smrt najbrž ponoči hodi naokrog in pregleduje ljudi. Priplazi se k postelji, pogleda te v oči in reče: greš z menoj. Če ji takrat ti ne odgovoriš, spiš, te vzame, da niti ne veš kdaj,« je Našjošt razmišljal tik pred smrtjo med obujanjem spominov.
BRANE JERANKO
Franc Branko Janžek je bil doma v Svetem Florijanu pri Rogaški Slatini, ki ga je pred skoraj dvema desetletjema opisal v zborniku Sveti Florijan ob Boču. Nato je začel pisati črtice, snov zanje je našel v svojih doživetjih ter v pripovedih starejših ljudi. Okolica Svetega Florijana je nato služila kot navdih za njegove knjige Goronci, Bolj ko odhajam, bolj se vračam ter Pripovedi. Lani je izšla njegova knjiga Našjošt.
NOVI TEDNIK
KULTURA / REKREACIJA
9
Končujejo se Novačanova srečanja
V kulturnem domu trnove ljske Zarje je bila v petek predzadnja tekmovalna predstava dvajsetih Novačanovih gledaliških srečanj. Člani KUD Ivana Kaučiča iz Ljutomera, gostje že od vsega začetka srečanj, so nasmejali občinstvo s komedijo Spustite me pod odejo angleškega komedio-grafa Raya Cooneya in režiserja Srečka Centriha.
Komisija občinstva v sestavi Boga Krpana, predsednika Zveze kulturnih društev Celje, Lade Ščurek, igralke Ljubiteljskega gledališča Teharje, in Cvetke Jovan - Jekl, režiserke in igralke trnoveljske Zarje, je za naziv igralca večera izbrala igralko Petro Šilec v vlogi Silvie, ki ji je celjski slikar Božidar Ščurek podaril svojo sliko.
Novačanova gledališka srečanja se bodo končala ta konec tedna z dvema predstavama. Kot zadnja gostujoča tekmovalna predstava bo v petek na programu Partljičevo delo Čaj za dva v izvedbi Gledališča Toneta Čufarja Jesenice in režiji Iztoka Valiča. Partljič v igri opiše usodo dveh varovank v domu upokojencev, ki jima ni preostalo drugega kot čakanje na smrt, ki pa je vse prej kot
dolgočasno.
Zaključek Novačanovih gledaliških srečanj bo v soboto, ko bo nastopila domača gledališka skupina KUD Zarja Trnovlje, razglasili pa bodo prav tako najboljšo gostujočo predstavo po oceni občinstva. Domačini so za zadnjo letošnjo gledališko predstavo na
srečanju izbrali delo Goli pianist ali mala nočna muzika avtorja Matjaža Zupančiča in režiserja Mateja Žvižeja. Gre za absurdno komedijo, ki obravnava malomeščansko družbo oziroma zadrege na novo priseljenega pianista. Dogajanje v predstavi je precej nelogično, kar je tudi značilno za dramo absurda. Hkrati se odvija več vzporednih zgodb in ni tipičnega dramaturškega loka. Prav menjave vlog dajejo s komičnimi vložki predstavi poseben čar, saj gledalca opozarjajo na to, da velikokrat ljudje živimo življenje nekoga drugega.
ŠO
Foto: arhiv KUD Zarja Trnovlje
Prizor iz komedije Goli pianist ali mala nočna muzika v izvedbi KUD Zarja Trnovlje, ki se bo predstavilo na zaključku srečanj.
Tomaž Milač je na Olimpijskih igrah v Londonu razstavljal svojo sliko Pink flamingo. Tokrat se v Galeriji Plevnik-Kronkowska predstavlja z veliko sliko Poslednji flamenec.
Poslednji flamenec
V	celjski Galeriji Plev-nik-Kronkowska je od petka na ogled razstava Tomaža Milača. Celjski umetnik se tokrat predstavlja z dvema slikama, ki sta nastajali v zadnjem letu in med drugim odsevata občutja ter razmišljanja, ki so se Milaču porodila, ko je poleti sodeloval na slikarski razstavi, spremljevalni dejavnosti Olimpijskih iger v Londonu. Razstava bo na ogled do sobote.
V	Galeriji osrednje mesto zavzema večja slika, ki
nase opozarja z nadrealističnim pridihom, saj se na njej prepletajo tako prvine mističnosti in domišljije. Poleg avtoportreta, avtor je sebe naslikal na stolu, futuristične ženske figure, sestavljene iz manjših kock, je s kurentom želel dodati pridih tradicionalnih vrednot, ki jih danes ni več oziroma se vse bolj izgubljajo svoj pomen. Na sliki pomembno mesto zavzema tudi človeška dlan, s katero je avtor prav tako želel opozoriti na moč roke nekoč, ko je bila pomemb-
no orodje, dandanes pa zaradi tehnologije izgublja svoj prvotni namen. Milač se predstavlja tudi z manjšo sliko, narejeno iz barvastih ovitkov bonbonov, na katerih se odseva smrtna glava. Ovitki simbolizirajo banalnost, smrtna glava ustvarja občutek resnosti. Slikar je želel namreč opozoriti na to, kako nam oblasti v današnji družbi določene stvari prikazujejo povsem drugače, kot so v resnici.
ŠO
Foto: GrupA
V podlistku Borilne veščine bomo do konca koledarskega leta izmenično predstavljali posamezne borilne športe na podlagi različnih pisnih virov ter klube borilnih športov s širšega celjskega območja. Prvi, kratkoročen cilj tega podlistka je, da se vsaj odstrne pogled v preteklost, ključno terminologijo posameznih borilnih veščin, predstavi nekatere vodilne trenerje in sodnike ter klube z našega območja tudi širši, splošni javnosti. Na ta način želimo v torkovi rubriki Rekracija približati borilne športe, ki se marsikomu na prvi pogled morda zdijo kot pretepanje, ruvanje, »sesuvanje« ... V nekaterih državah po svetu so borilne veščine sestavni del programov v šolah. Pri nas še ne. Morda tudi zaradi nezadostnega poznavanja njihovega pomena za vsakdanje življenje. Če bomo pri ozaveščanju naredili vsaj korak naprej, potem bo poslanstvo tega podlistka izpolnilo svoj namen tudi dolgoročno.
Osnova samodisciplina in skupinski duh
Kick boxing klub Celje med najstarejšimi klubi v Sloveniji
Člani Kick boxing kluba Celje imajo treninge vsak torek in četrtek med 19.30 in 21. uro v telovadnici OŠ Frana Kranjca na Polulah.
Kot smo poročali v predhodnem podlistku, je kickbox relativno mlada borilna veščina. Prvi klubi na Slovenskem so začeli nastajati v 80. letih prejšnjega stoletja, med njimi je tudi Kick boxing klub Celje.
Kick boxing klub Celje sodi med najstarejše tovrstne klube ne samo na Celjskem, temveč tudi v Sloveniji. Skupina ljubiteljev kickboxa ga je namreč ustanovila že leta 1990. Celjski klub je v Savinjski regiji tudi edini klub, ki je član Kickboxing zveze Slovenije v kategoriji kickbox.
Najpomembnejša samodisciplina
Kickbox se čedalje bolj uveljavlja med mladimi, saj na treningih veliko pozornosti posvečajo samodisciplini, nadzoru osebnosti in krepitvi koncentracije. Prav zaradi naštetih lastnosti se povečuje tudi število članov
celjskega kluba. »Pred leti je za kickbox klube veljajo, da so to klubi pretepa. Danes ni več tako, saj so ljudje spoznali, da je tovrstna vadba
veliko več kot zgolj pretep. Gre namreč za umirjeno in nadzorovano gibanje,« pojasnjuje član celjskega kluba Matej Kirn. V klubu
na žalost ugotavljajo, da je dandanes malo discipliniranih ljudi, ki bi dlje časa vztrajali pri vadbi kickboxa. Novi člani namreč mislijo,
da lahko to veščino razvijejo v nekaj mesecih, a je v resnici potrebno trdo delati več let. Prav tako člani celjskega kluba opažajo, da še vedno veliko staršev svojih otrok ne vpiše na tovrstne treninge, ker so prepričani, da gre predvsem za pretep. Vsi tisti, ki se le odločijo za vadbo, razvijejo samodisciplino do te mere, da v šoli ali med vrstniki niso več fizično nasilni. Po Kirnovih besedah negativno energijo tako sproščajo v klubu in ne na ulici.
Posegajo po dobrih uvrstitvah
Novi klubi rastejo kot gobe po dežju in želijo konkurirati klubom z daljšo tradicijo. »Problem tovrstnih klubov je kvaliteta, ker nimajo ustrezno usposobljenih trenerjev,« pojasnjuje Kirn. V celjskem klubu je trener Mile Blagojevič, ki je pri-
dobil licenco v Kick boxing zvezi Slovenije. Člani celjskega kluba imajo treninge dvakrat na teden po uro in pol. Prvi del je namenjen ogrevanju, v drugem delu se učijo različnih tehnik napadanja in obrambe. Ob koncu treninga se vsi tisti z izkušnjami borijo s sotek-movalcem. V zadnjem delu je tako obvezna zaščita, ki je pri kickboxu še kako pomembna. Zaradi tega ugotavljajo, da je ta borilna veščina manj tvegan šport kot druge. Letos so kar trije člani, Matej Kirn, Žan Mar-guč in Samo Dolničar, na državnih turnirjih osvojili eno od prvih treh mest v različnih kategorijah kickboxa, in sicer v light, semi in tudi full contactu. Za najbolj izkušene pa Kickboxing zveza Slovenije ponuja tudi low kick, kick light in K1 pravila.
ŠO
Foto: arhiv KKC
Cordillera Bianca je gorska veriga na severu Peruja, ki s Cordillero Negro tvori območje Callejon de Huaylas. Pokrajina z dolinami, rekami in jezeri, nad katerimi se pnejo beli vrhovi Andov, je praktično v celoti vključena v nacionalni park Huascaran, ki mu pravijo tudi raj belih vrhov. Park zajema kar 16 šesttisočakov, 17 vrhov, ki so višji od 5.500 metrov, 663 ledenikov, 269 jezer in 42 rek. Sicer Cordillera Blanca (bela veriga) velja za eno najlepših in najbolj atraktivnih gorstev na svetu.
Z leve: člana AO Celje Matica Jakob Jovan in Sašo Ocvirk, ki sta splezala prvenstveno smer v gori Ishinca (Jakob Jovan pa je temu podvigu dodal še alpinističen smuk) ter člani odprave Peru 2012 iz AO Grmada: Roman Toplak, Tomo Videnšek, Brane Škornik in Rado Pilih.
Bela veriga Andov
Celjski alpinisti poleti obiskali perujske Ande - Tomo Videnšek si je za kraj, kamor se preprosto mora vedno znova in znova vračati, izbral prav Ande
trebna dovoljenja ter sestaviti tudi ekipo nosačev in vse ostalo, da je potem v pogorju čim manj težav. Za člane odprave se vsaj pol leta pred odhodom začnejo tudi intenzivne fizične priprave. Pred odhodom v Ande je bilo to kar pripravno, saj so jih pozimi večino lahko opravili kar v domačih in sosednjih avstrijskih Alpah.
Sicer pa sta poletno celjsko odpravo v perujske Ande sestavljala po dva alpinista in dva pohodni-ka, tako da so temu prilagodili tudi same vzpone. Aklimatizacijo
v novem okolju so opravili z lažjimi vzponi na nekaj pettisočakov, nato sta sledila še šesttisočaka Toclaraju po smeri West face direct (6.034 m) in Artensonraju po smeri Southeast face (6.025 m). Pettisočaka Nevado Urus (5.420 m) in Inshinca (5.530 m) sta bila skupna celotni odpravi, na šesttisočaka, ki sta zahtevala plezalni pristop in na katerih sta bili izbrani smeri ocenjeni z oceno D+, pa sta se povzpela alpinista Tomo Videnšek in Brane Škornik.
IVANA STAMEJČIČ Foto: arhiv AO Grmada
V sproščenem vzdušju Pečovniške koče pripravlja ob perujskem čaju AO Grmada ta petek ob 19. uri predstavitev andske odprave Peru 2012.
V Celju delujeta dva alpinistična odseka - Alpinistični odsek Grmada in drugi pri Planinskem društvu Celje Matica. Alpinisti se seveda med seboj dobro poznajo in tudi sodelujejo, a svoje delo načrtujejo v okviru odsekov. Tako je zanimivo naključje letos poleti pripeljalo do tega, da so se srečali celo v perujskih Andih.
Načelnik Alpinističnega odseka Grmada Tomo Videnšek pravi, da letošnja odprava celjskih alpinistov v Ande ni bila prva, a zagotovo tudi zadnja ne. Leta 2009 so izbrali vršace v Ekvadorju na severu, lani južneje v Boliviji, Argentini in Čilu, letos so prišli na vrsto sredinski perujski Andi. Sam to gorsko verigo obišče praktično vsako leto, saj za bele andske vršace pravi, da so preprosto kraj, kamor se mora znova in znova vračati. Pod njegovim vodstvom so se med 25. junijem
in 17. julijem na belo verigo Andov odpravili Brane Škornik, Roman Toplak, Rado Pilih ter kot pridruženi član še Jože Cajzek. Čas ob koncu junija in v prvi polovici julija so izbrali zato, ker je to malo pod ekvatorjem obdobje suhe zimske dobe, ko so vremenske razmere najbolj stabilne. In odločitev se je pokazala za pravilno, saj jim je bilo vreme ves čas naklonjeno in so cilje odprave v celoti izpolnili.
Brez priprav ni odprave
Alpinistična odprava seveda ni zgodba, ki bi si jo človek zamislil od danes na jutri. Po Videnškovi oceni terja vsaj slabo leto priprav, ko je treba zagotoviti denar za pot in poiskati pokrovitelje, če se le da, prav tako je treba poskrbeti za celotno logistiko potovanja, prevoza opreme in že od doma zbrati po-
V AO Grmada izvajajo različne dejavnosti - tako imajo alpinistično šolo, skrbijo za plezanje v gorah poleti in pozimi, športno plezanje ter turno smučanje. Med zahtevnejšimi opravili, ki terjajo veliko resnosti in zagnanosti, so seveda tudi odprave v tuja gorstva.
Ko ga enkrat vidiš, ga nikoli ne pozabiš.
Zima pred vrati
Nakup rabljene smučarske opreme se še zlasti splača za otroke in mladostnike, ki jo pogosto prerastejo
ze v eni sami zimi.
Uvod v zimsko sezono je za marsikoga tudi obisk sejma rabljene smučarske opreme. Prvi sejem v Spodnji Savinjski dolini je bil letos že na Vranskem, in sicer drugi konec tedna v novembru. Ta konec tedna bo smučarski sejem v Žalcu. Smučarski klub Gozdnik ga organizira v telovadnici UPI Ljudske univerze Žalec v petek od 16. do 19. ure, v soboto od 9. do 19. ure in v nedeljo od 9. do 16. ure.
V Celju že tradicionalno pripravlja sejem nove in rabljene smučarske opreme Smučarsko društvo Snežak. Kot pravi predsednik društva Boštjan Jeraša, skupaj predstavljajo novo in rabljeno opremo, zato da lahko kupci primerjajo in se lažje odločijo, kaj bodo izbrali. V društvu
nakup rabljene opreme, ki je seveda veliko cenejša, svetujejo zlasti za otroke in mladostnike. Ti namreč najhitreje prerastejo opremo in pogosto jo morajo zamenjati že po eni sezoni. V komisijsko prodajo na sejmu, ki je trajal od petka do nedelje zvečer, so v Snežaku sprejemali alpske in tekaške smuči, snežne deske, drsalke, smučarske čevlje, čevlje za deskanje ter smučarska oblačila. Tisti, ki so se odločili za prodajo opreme, so lahko tudi letos med sejmom na spletni strani društva spremljali, kako se njihova oddana oprema prodaja. V teh dneh v društvu pripravljajo natančen obračun, koliko opreme se je na sejmu prodalo. Prodajalci, katerih oprema na sejmu ni našla novih lastnikov, so jo
lahko prevzeli že v nedeljo zvečer, zamudnikom pa jo bodo vrnili nocoj, v torek, po 18. uri v društvenih prostorih v Trubarjevi ulici 1a. Kot je povedal predsednik društva Jeraša, se je to, da so časi krizni, denarja pa vse manj, poznalo tudi pri obisku na letošnjem sejmu.
V Velenju bodo kupci in prodajalci rabljene smučarske opreme svojo ponudbo in povpraševanje lahko predstavili v petek, 30. novembra od 12. do 20. ure v prostorih Rdeče dvorane. V soboto in nedeljo, 1. in 2. decembra, bo sejemsko smučarsko obarvan tudi ži-vžav med 9. in 20. uro.
IS, US, ŠO, foto: SHERPA
Pogasili ogenj evropskega prvaka
Izjemna obramba in fantastični izkoristek napadov za senzacijo
Celje Pivovarna Laško 31, Kiel 28! Rezultat pove marsikaj, skorajda vse. Skratka, David je premagal Goljata. Vzdušje je spominjalo na stare, dobre čase. Morebiti še najbolj na otvoritveno tekmo nove dvorane Zlatorog, ko vstopnine ni bilo, ko se je začelo zadržano, le s tihim upanjem na podvig, nato pa sprevrglo v trans tako na igrišču kot na tribunah.
Vsesplošna kriza ima vpliv povsod, ustrezno je bilo spustiti ljubitelje športa v halo. Mnogi pripadniki gasilskih društev so bili navdušeni in so obljubljali, da bodo še prišli. Kolikšna je kriza in kakšen vpliv ima na ljubezen do rokometa, bo jasno že na dvobojih s Cimosom in Veszpremom.
Nepozabno
Začelo se je z zamudo, Skok je moral v garderobo in zamenjati svoj vratarski (črn) dres. Ni ga zmedlo, do odmora je nanizal 10 obramb. Ob izključitvah soigralcev je tekal na klop in Celje je zabijalo z igralcem manj (Skube, Mač-kovšek, Zelenovic) in nižalo zaostanek, ki je petkrat znašal tri gole. Litovska sodnika sta žvižgala brez sramu, Florijani pa podžgali dvorano - Toskic je izenačil pred odmorom. Zadel je tudi za malo verjetnih 31:27. »Malo ljudi v dvorani je pričakovalo senzacijo. Kdor je kasneje izvedel za rezultat,
»Toske, pa to so >košarkarji<, ti pa takole z njimi ...« ga je hvalil njegov znanec.
je morebiti pomislil, da gre za prvoaprilsko šalo ali pomoto. Gostje so nas podcenili. Ko so želeli zaigrati na vso moč, pa jim ni šlo,« je povedal Alem Toskic. Gašper Marguč je dobil vseh sedem dvobojev iz oči v oči z Omeyerjem in Palicko: »Evropski prvak je kvalitetnejši od nas, toda odločilo je srce. V drugem polčasu smo začeli verjeti, da nam lahko uspe. V končnici smo za razliko od mnogih
tekem zadržali zbranost.« Vse skupaj se je začelo na krilih obramb vratarja Matevža Skoka: »Presenetil smo sami sebe. Kiel ni bil takšen kot ponavadi. Morda smo izkoristili njegov slab dan. Z Lesijem sva obranila vse, kar je bilo treba, soigralci pa so zabijali iz nenormalnih situacij. Vse skupaj je nepozabno. V sredo Kiel ne bo igral tako kot v soboto, tega se zavedamo.«
in motivacijo, oni izkušnje in starost.« Nato je najglasnejši vzdih izzval Žiga Mlakar, ki mu osamljenemu ni uspel poskus loba. Zanj močnejših, hitrejših, udarnejših ni, spusti se v »obračun« z vsakomur: »Kiel je trenutno najboljši v Evropi in je bil velik favorit. Toda dokazali smo, da lahko premagamo tudi najmočnejše moštvo.« Trenerju Vladanu Maticu se je izpolnila želja. Ne zaradi zmage. Njegovo
moštvo je grizlo in ruvalo brez oddiha. O obrambi je dejal: »Bila je dobra, presenetili smo jih z menjavami postavitev, iz 5-1 na 4-2, pa na kratko s 6-0. Rezerv je še veliko, celo 30 odstotkov, predvsem pri protinapadih tekmecev. Drži, Ranevski me je presenetil. Skuša izkoristiti vsako minuto, izjemno vztrajen je.«
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
Menjave obramb
Ko je v 55. minuti Nikola Ranevski kot puščica švignil proti sredini in prestregel podajo ter nato v akrobatskem skoku premagal vratarja za 28:25, je bila dvorana v ekstazi: »Noro. Velika čast je igrati proti tako ugledni ekipi. Da jo pa uspeš še premagati ... Obramba je bila fenomenal-na, v napadu pa smo igrali preudarno, natančno, obenem na zobe. Imamo mladost
Sebastian Skube je bil večkrat prehiter za Kielovo obrambo.
»Celo ganjen sem ...«
Med sobotnim spekta-klom v dvorani Zlatorog so bili vsi navdušeni, tudi celjska rokometna legenda Vlado Bojovič, čeprav velja za kritičnega, strogega, a pravičnega opazovalca.
Stal je in ploskal, tudi vpil in stiskal pesti. Na pogovor je pristal le nekaj sekund po koncu tekme.
Že dolgo, dolgo vas nismo videli tako razpoloženega. Očitno so vas fantje navdušili, kajne?
Vsa čast jim, iskreno jim čestitam, pa ne samo zaradi zmage. Borili so se od prve do zadnje sekunde. Dobili so priznanje za trdo delo in popotnico za bodočnost. Celo ganjen sem.
Na trenutke je izgledalo, kot da Kiel takšne obrambe sploh še ni videl!
Res je, naši igralci so dihali kot eden. Bili so pravočasno pri nasprotnikih, ki so visoki, težki in malce počasnejši. Videlo smo, kako se da premagati veliki Kiel.
Strategija kluba vam je všeč, v ospredju so mladi.
Vlado Bojovič ni štedil dlani.
Ni bilo niti ene slabe točke v celjskem moštvu. In če je tako, potem lahko uspeš tudi proti favoritu. Zdaj so nagrajeni, toda morajo vztrajati na začrtani poti, pri treningih, odnosu do igre. Rezultati bodo prišli sami od sebe.
CINKARNA
Javnost mora biti obenem potrpežljiva.
Na stavnicah je bil Kiel tako izrazit favorit, da na njegovo zmago sploh ni bilo možno vplačati. Torej gre za popolno senzacijo?
Zgodila se je ena večjih v zadnjem obdobju, med vsemi športi.
Vi še predobro veste, kaj takšna zmaga pomeni mladi ekipi. Bo prinesla dvig kakovosti igre v državnem prvenstvu in nadaljevanju lige prvakov?
Ne smemo biti preveč zahtevni. Ekipa je mlada, zato lahko pričakujemo tako velike vzpone kot tudi velike padce. Eden takšnih se je pripetil v Romuniji. Zdaj je nujno potrpljenje, predvsem med nihanji. Pot je prava, navijači bodo to prepoznali in nagradili.
Skube, Lekai ter Zelenovic in Mlakar so z domiselnostjo igrali »celjski« rokomet. Se strinjate?
Točno. Igrali so veliko, kot pravimo, brez žoge, in z glavo, kar je bilo bistveno. Storili so izredno malo tehničnih napak. Slednje so vselej voda na Kielov mlin. Tako pa je ostal skorajda brez protinapadov. Glede prenosa igre je še posebej poznan.
Brez učinka vratarjev se tudi ne bi izšlo, mar ne?
Oba sta branila fenome-nalno, Kielova pa precej slabše. Skok je v pravem trenutku obranil sedem-metrovko, potem ko je bil kazenski strel krivično dosojen. Rezultat se tedaj sicer ni dokončno prelomil, toda občinstvu je dal dodaten impulz. Oboji, tako igralci kot gledalci, so začeli verjeti, da lahko pride do velikega presenečenja. Čestitam jim od srca.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
Kot vihar skozi Savojske Alpe
Podobno kot celjski rokometaši so dan kasneje navdušili velenjski. V 5. krogu skupine C lige prvakov so v gosteh premagali francoski Chambery z 31:20.
V prvem delu so se dobesedno poigravali z gostitelji, po pravi učni lekciji rokometa so vodili že z 11 zadetki, da bi na odmor odšli s prednostjo 16:9. V nadaljevanju so domačini še bolj pritisnili, toda Gorenje je vrnilo z enako mero. Strnilo je svoje vrste v obrambi, po številnih protinapadih znova visoko povedlo in trener Branko Tamše je opravil še več menjav. Tako so si njegovi varovanci najvišjo prednost priigrali v 55. minuti, ko je Marko Dujmovič zadel za 31:18. Fahrudin Melic je dosegel 8 golov, po 6 sta jih prispevala Jure Dolenec, ki je »preživel« vse udarce in nalete domačih, in Klemen Cehte. Izkazal se je tudi vratar Ivan Gajic s 15 obrambami. Chambery bo v Rdeči dvorani igral v soboto.
DŠ, foto: SHERPA
Klemen Cehte (z žogo) in Jure Dolenec (levo) sta neusmiljeno tresla francosko mrežo.
Gostoljubni, da je kaj!
Pušnik: »Blamaža pred svojimi gledalci« - Jutri povratna pokalna tekma v Slovenskih Konjicah
Svoj tretji prvenstveni gol v celjskem dresu je dal Nikola Ivanovic in se izenačil z Gregorjem Bajdetom. Še vedno vodi Roman Bezjak s štirimi zadetki, čeprav je igral le uvodnih šest krogov, potem pa prestopil v bolgarski Ludogorec.
Po zmagah celjskih nogometašev v Mariboru in Kidričevem smo pred dvema domačima tekmama zapisali, da poraza ne bi bila nič nenavadnega. In prav to se je zgodilo. Najprej je z Arene Petrol tri točke odnesel Koper, potem pa še Triglav. Če je bil poraz proti Primorcem nezaslužen, pa je sobotni dvoboj z Gorenjci razkril domala vse slabosti celjskega moštva.
Igra je bila neprepoznavna in danes mineva že 80. dan od zadnje domače prvenstvene zmage.
Vodstvo!
Čeprav je bilo Celje najbolj oslabljeno doslej (poškodovanima Močiču in Močivni-ku sta se pridružila Gobec in Plesec, zaradi rumenih kartonov pa nista smela igrati Verbič in Medved), je povedlo že v 8. minuti. Kot je izvedel Vidmajer, žoga je preletela obrambo in vratarja, Nikola Ivanovic pa jo je zbrano pričakal in jo z glavo usmeril v prazno mrežo. V zelo napadalno zastavljeni postavitvi je pripravil priložnost Bajdetu, ki pa se ni znašel, Vidmajerja so blokirali in po prvi četrtini so pobudo prevzeli gostje. »Zelo smo padli po doseženem golu, agresivnosti ni bilo več, preveč prostora je nastalo med napadom in obrambo. Gostje so ga znali osvajati in prihajali do priložnosti. Našega tekmeca v sredo dobro poznam iz dru-goligaških dvobojev. Če bo deževalo, bo igrišče v Slovenskih Konjicah sila težav-
no. Že tako je grbasto, najbrž bo še blatno. Zelo se bomo morali potruditi. Imamo sicer prednost dveh golov, a se zavedamo, da bodo gostitelji agresivni in ambiciozni,« je dejal Tadej Vidmajer, ki z dvojno registracijo igra tudi za Šmartno.
Dokaz kvalitete
V 39. minuti je Zolič s svoje polovice zaposlil Enisa Dur-
koviča. Ta je s strelom izpred roba kazenskega prostora »lo-bal« Kotnika, ki je v želji po posredovanju zapustil vrata ... Med odmorom so Pušnikova navodila zalegla, a ne za dolgo. V 61. minuti je bila osme-šena celotna celjska obramba, Durkoviču pa je pred vrata podal 17-letni Klemenčič - 1:2. Višek slabega celjskega dneva je bil v 78. minuti; Kolsi je na sredini izgubljal dvoboj in brcnil žogo proti obrambi, v bistvu pa mimo nje in Bubanja se je neoviran znašel pred Kotnikom, a zgrešil vrata. Njegov trener Siniša Brkič je bil vseeno presrečen: »Uspela nam je odlična predstava. Če je bilo v Kranju Celje mnogo boljše od nas in smo srečno iztržili točko, smo tokrat zasluženo zmagali. Naša končna prednost bi lahko bila še višja. Uspeli smo stisniti Pu-šnikove fante, kar priča, da smo dobri.«
Mrk po vodstvu
Trener Marijan Pušnik je
želel tekmece streti s pogumno postavitvijo 4-3-3: »Po hitrem vodstvu se je nekaj spremenilo v glavah naših fantov. Za nami je slaba tekma, brez žara, agresivnosti in borbenosti. Prvič v tem prvenstvu moram priznati, da sem popolnoma nezadovoljen prav z vsemi linijami. Slaba je bila obrambna vrsta, pa zvezna, napadalna pa kot da ni obstajala, saj smo le dvakrat streljali na nasprotni gol. Poraz je zaslužen. Zdaj sem resnično zaskrbljen, kako bo v bodoče.« Na manjkajoče varovance se ni izgovarjal. »Nedvomno pa jih pogrešamo, večina njih je iz prve postave. Toda tisti, ki so dobili priložnost, si ne bi smeli privoščiti takšne bla-maže pred svojimi gledalci.« Senzacija iz Ljudskega vrta in popoln preobrat v Kidri-
čevem nista bila nadgrajena. »Res je, toda proti Kopru smo igrali zelo dobro. Danes pa ... Zadeli smo, potem pa je sledil mrk. Šokiran sem!« Še večji udarec bi bil izpad iz pokala NZS. Celjani so prvo tekmo četrtfinala proti Dravinji dobili z 2:0. »Upam, da prvenstvena tekma ne bo pustila globokih posledic na mladih nogometaših. Pokalno tekmovanje je za nas zelo pomembno. V Slovenskih Konjicah moramo čim prej zadeti in rešiti dvome glede polfinalista,« je očitno Pušnik pred težjo nalogo, kot se je sprva nadejal. Benjamin Ver-bič bo sicer spet igral, medtem ko kapetana Sebastjana Gobca po operaciji čeljusti čaka več kot mesec dni prehranjevanja »na slamico«. Po nekaznovanem udarcu s komolcem pa so pristojni vseeno pogledali posnetek akcije koprskega nogometaša, sankcij pa (zaenkrat) niso izrekli. Kakršne koli že bodo, na Celje ne bodo vplivale; vse se je zgodilo pred očmi sodnikov: glavnega Juga in četrtega Kajtazoviča.
DEAN ŠUSTER Foto: GrupA
LESTVICA 1.SNL
MARIBOR	17	13	2 2	38:11	41
OLIMPUA	19	11	2 6	38:20	35
LUKA KOPER 19		9	5 5	25:19	32
DOMŽALE	18	10	1 7	19:16	31
CELJE	19	6	7 6	17:18	25
TRIGLAV	18	6	3 9	18:22	21
ALUMINIJ	18	6	210	19:30	20
RUDAR	17	5	4 8	15:28	19
GORICA	19	5	410	24:39	19
MURA 05	18	4	212	25:35	14
Celje (4-3-3): Kotnik
-	Korošec, Krajcer, Žit-ko, Centrih - Vrhovec, Tomažič Šeruga, Kolsi
-	Vidmajer, Ivanovic, Bajde. Igrali so še Bilali, Horvat, Cebara.
CINKARNA
Obrač pokali
Po 5. krogu 1. slovenske lige za košarkarje sta na vrhu lestvice laški Zlatorog in Maribor Messer. »Pivo-varjem« je pripadel regijski obračun z Rogaško, Helios je porazil šoštanjsko Elektro, Maribor šentjurski Tajfun, Mercator pa polzelske Hopse. Celjski Luxuris je v 3. ligi prišel še do četrte zmage.
V	laških Treh lilijah je 300 gledalcev pospremilo zanimiv lokalni derbi s Slatinčani, ki ga je Zlatorog dobil z 89:84. Po prvi četrtini so gostje vodili z 22:19, potem pa so gostitelji v drugi četrtini po zaostanku s 30:33 naredili delni rezultat 15:2 in tekmo obrnili v svojo korist.
»Vujo« pokazal kvalitete
V	trenutkih, ko je Zlatorog začel strelski pohod, je v igro vstopil kapetan Daniel Vuja-sinovič, ki je v prejšnji tekmi s Hopsi nerazumljivo obsedel na klopi, v prejšnji sezoni pa bil med Jadransko ligo prvi organizator igre. Zdaj je znova pokazal svoje kvalitete, ko je z odličnim pregledom nad igro in s hitrimi podajami (5 asistenc) razigraval ekipo. Laščani so ob polčasu vodili s 45:40. V tretji četrtini so proti odlični zasedbi Rogaške povedli z 59:48, vendar pa je bila razlika pred zadnjimi desetimi minutami le štiri točke (67:63). Slatinčani so zatem vseskozi nevarno pretili, a rezultata jim ni uspelo preobrniti, četudi Laščani niso delovali prepričljivo, saj bi lahko v določenih trenutkih odigrali bolj odgovorno. Pri domačih je bil z 20 točkami najučinkovitejši Saša Mučič, pri gostih pa s 16 Milivoje Mijovič.
Individualne odločitve gostov
Goste so tudi tokrat spremljali zvesti navijači, ki so preglasili domače občinstvo. Trener Rogaške Dragan Vi-šnjevac je imel po tekmi v slačilnici sestanek, saj je bil razočaran nad nekaterimi posamezniki: »Uvodnih 16, 17 minut smo igrali dobro, nato pa so začeli igralci sprejemati
Glavni pokrovitelj
Nogometnega kluba Celje
Olimpijski duh prenesle v Prago
Vsakodnevne medsebojne borbe med Nino Miloševič in Tino Trstenjak najbolj prispevajo k napredku in vrhunskim dosežkom.
Za slovenskimi, bolje rečeno celjskimi judoist-kami je uspešno evropsko prvenstvo do 23 let v Pragi.
V domovino se vračajo s tremi kolajnami. Vodilni možje Evropske judo zveze so ugotovili, da je kategorija do 63 kilogramov »slovenska«. Po zmagoslavju na olimpijskih igrah v Londonu se je od nje poslovila Urška Žolnir, njeni naslednici v klubu pa sta tekmici v reprezentanci in tudi na velikem tekmovanju. Ni veliko manjkalo, pa bi se spopadli v finalu. Toda
Tina Trstenjak je izgubila z Avstrijko Unterwurza-cher, ki pa jo je nato v boju za zlato ugnala Nina Miloševič. Tina si je v repasažu priborila tretje mesto.
Zadnji dan EP je za veselje v celjskem taboru poskrbela še Ana Velenšek v kategoriji do 78 kilogramov (po porazu z Ukrajinko Makuho si je kolajno priborila po zmagi nad njeno rojakinjo Turčinovo) in trener Igor Trbovc je »šefu« na Lopato sporočil še eno veselo novico. Marjan Fabjan je bolehal, tudi Urška Žolnir, in morala sta skr-
beti za zdravje pred naporno turnejo po Aziji. »Štiri izmed sedmih zmagovalk v Pragi so se na prvenstvo pripravljale z nami na Ro-gli, torej poleg Miloševiče-ve še predstavnice Bosne in Hercegovine, Madžarske in Kosova. Recept za uspehe torej imamo. Z izkupičkom sem zelo zadovoljen, priprav pod dosedanjimi pogoji pa na Rogli ne nameravam več prirejati,« je znova razočaran nad JZS potarnal »Fabi«.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
un vodilnih tudi v
u
individualne odločitve. Domačin je to izkoristil. V drugem polčasu smo lovili priključek, imeli nekaj prilik, a žoga ni hotela skozi obroč. Zlatorog je zmagal zasluženo. Naša ekipa je kljub vsemu pokazala, da zna igrati dobro košarko.«. Domači trener Miloš Šporar je po četrti zmagi dejal: »Tekma je bila zelo težka. Navdušen sem z ekipo Rogaške, ki je zelo neugodna. Njihova igra je postavljena iz dveh gibljivih >četvork< in to nam je delalo težave. Fantom nimam kaj očitati, saj so se borili, a še vedno se pojavlja ogromno napak. Najpomembnejša je zmaga. So pa bili fantje veliko bolj sproščeni kot na gostovanju na Polzeli. Iz tekme v tekmo se bomo dvigovali.« Saša Mučič je pripomnil: »Zdaj so najbolj pomembne le zmage, a verjamem, da bo tudi igra kmalu prišla. Moramo se sprostiti in začeti igrati tako, kot znamo. Moje počutje? V Laškem mi je v redu. Nisem imel težav s prilagoditvijo z ekipo.«
Laščane jutri čaka prva tekma 4. kroga pokalnega tekmovanja. V Tri lilije prihaja Maribor, ki je pred dobrima dvema tednoma osmešil varovance trenerja Šporarja na njihovem parketu. Zlatorog ima zdaj priložnost, da se že na prvi tekmi oddolži za visok poraz. »Seveda se bomo oddolžili,« so bile jasne misli Jake Brodnika. Rogaško čaka gostovanje pri Elektri. Povratni tekmi sta na sporedu prihodnji teden.
Visok poraz Polzelanov
Hopsi so po dobri predstavi proti Zlatorogu doživeli visok poraz na gostovanju v Škofji Loki. Domači LTH Casting Mercator je slavil s 97:74, ko je odločitev o zmagovalcu padla že v tretji četrtini. Gostitelji so ob polčasu vodili za dve točki, tretjo četrtino pa dobili kar s
Samo Udrih je ta konec tedna odigral dve tekmi, v soboto v Treh lilijah, v nedeljo pa še v Postojnski jami pred žrebom skupin za Eurobasket 2013.
34:17 in pred zadnjimi desetimi minutami vodili s 76:57. Na koncu je razlika znašala celo 33 točk. Miha Vašl je za Hopse dosegel 19 točk. Polzelani se bodo danes na pokalni tekmi pomerili z Litijo.
Popoln preobrat ni uspel
Šentjurski Tajfun je bil ob koncu tretje četrtine pred domačimi gledalci proti Mariboru v povsem izgubljenem položaju, saj je zaostajal s 40:60. Dobrih pet minut pred koncem je zaostajal še za ogromnih 17 točk, potem pa je naveza Ivan Držič - Mladen Primorac z delnim rezultatom
15:0 naredila izjemen niz in pričarala peklensko končnico. Dve minuti pred koncem je Maribor vodil le z 68:66, a kljub temu, da je bil v podrejenem položaju, uspel zadržati razliko vse do zadnje sekunde. Za Tajfun, ki bo danes v pokalu gostil ekipo ŠKD Dra-žen Petrovič Maribor, je Ivan Držic dosegel 20 točk.
Prekinjen Elektrin niz
Domžalski Helios je prekinil niz treh zaporednih zmag Šoštanjčanov, ki so v gosteh izgubili s 76:73, potem ko se je o zmagovalcu odločilo v zaključku tekme. Na polovici tretje četrtine je Elektra vodila
z 52:43. Sledil je delni rezultat 13:0 v korist Heliosa, ki do konca ni več izpustil vodstva iz svojih rok. Mensud Jule-vič in Andrej Podvršnik sta za poražence vknjižila po 15 točk.
Suveren začetek Luxurisa
Celjski Luxuris, novinec v 3. ligi, je v 4. krogu vpisal še četrto zmago. Na Vranskem je domače Vrane premagal s 70:58. Domen Ambrož je dosegel 22 točk. Celjani si po štirih krogih skupaj z ekipo Krka B delijo prvo mesto in bodo v soboto gostili Krško.
MITJA KNEZ Foto: GrupA
V Celju tudi Celjan
Natanko 290 dni pred največjim športnim spektaklom v Sloveniji, evropskim prvenstvom za košarkarje, je žreb v Postojnski jami določil sestave predtekmovalnih skupin.
Slovenska izbrana vrsta bo prvih pet tekem odigrala v Celju, najprej proti Češki v sredo, 4. septembra. Dan kasneje bo dvorano Zlatorog napolnil dvoboj s Španijo. Po dnevu odmora se bodo izbranci selektorja Božidarja Maljkoviča pomerili še z Gruzijci, Hrvati in Poljaki. Slednje vodi Aleš Pipan, Celjan, ki je bil tudi selektor slovenske reprezentance. V prejšnji sezoni je uspešno vodil Zadar (in ga popeljal v Jadransko ligo), sredi tekoče pa je prevzel skopski mZt in z njim slavil proti Olimpiji v Ljubljani in doma proti Ce-deviti.
V drugi del Eurobasketa se bodo uvrstile po tri selekcije iz vsake od štirih skupin. Žreba se je udeležil tudi celjski župan Bojan Šrot in izrazil upanje, da bo naša reprezentanca ponovila pot rokometne, ki je pred osmimi leti uspešno začela predtekmovanje v Celju, potem pa v Ljubljani postala podprvakinja Evrope.
DEAN ŠUSTER Foto: KZS
NOGOMET
1.	SL, 19. krog: Celje - Triglav 1:2 (1:1); Ivanovič (8); Burkovič (39, 61), Mura
-	Rudar 4:0 (2:0), Olimpija
-	Domžale 1:2 (1:0), Gorica
-	Maribor 1:6 (1:1), Aluminij
-	Koper 1:1 (1:0).
2.	SL, 13. krog: Šmartno 1928 - Krško 2:0 (1:0); Či-rič (10), Malis (90), Šenčur
-	Šampion 0:1 (0:0); Jovano-vič (73). Vrstni red: Zavrč 35, Dob 33, Krka 31, Šmartno 22, Šenčur, Šampion 19, Radomlje, Bela krajina 15, Krško 14, Dravinja 8.
3.	SL - vzhod, 13. krog: Zreče - Martjanci 0:2 (0:0), Šmarje - Kovinar Štore 2:1 (1:1); Asllanaj (29), Neskič (66); Senica (13). Vrstni red: Šmarje 27, Čarda 26, Veržej, Dravograd 24, Odranci 21, Beltinci, Zreče 20, Tromejnik 18, Ljutomer 17, Bistrica 16, Grad 13, Malečnik, Rakičan 11, Kovinar 9.
MALI NOGOMET
1.	SL, 9. krog: Slovenske Gorice - Nazarje 1:3 (1:1); Banovšek (7, 34, 40), Vuko
-	Dobovec 2:2 (1:2); Repinc (4), Vrabel (10). Vrstni red: Litija 22, Dobovec 21, Pun-tar 15, Bronx, Oplast 13, Nazarje, Vuko 7, Slovenske gorice 3.
2.	SL, 9. krog: Veplas Velenje - Velike Lašče 8:2 (4:2); Šket (5, 15), Softič (6), Korošec (18), Jager (21, 38), Linič (24), Mujkič (39). Vrstni red: Velenje 22, Brezje 17, Kebelj, Stripy 14, Ajdovščina, Fra-gmat 11, Tomaž 10, Sevnica 8, Velike Lašče 8, Krt 6, Benedikt 4.
ROKOMET
Liga prvakov, 5. krog skupine B: Celje Pivovarna Laško
-	Kiel 31:28 (12:12); Marguč
7,	Toskič, Skube 5, Mlakar 4, Ranevski, Zelenovič 3, Lekai
2,	Mačkovšek, Poteko 1; Si-gurdsson 7, Sprenger 4. Vrstni red: Veszprem 10 točk, Kiel 6, Atletico, Sävehof, Celje 4, Constanta 2, 5. krog skupine C: Chambery - Gorenje 20:31 (9:16); Marroux 5, Paty 3; Melič 8, Cehte, Dolenec 6, Gaber, Gams 4, Bezjak 2, Dujmovič 1. Vrstni red: Kielce 10 točk, Metalurg
8,	Gorenje 6, Silkeborg 4, St. Petersburg 2, Chambery 0.
1. SL (ž), 9. krog: Celje Celjske mesnine - Ptuj 27:27 (15:12), Veplas Velenje - Zelene doline Žalec 18:20 (7:9). Vrstni red: Zagorje 18, Krim Mercator, Krka, Žalec 12, Velenje 9, Piran, Ptuj 7, Naklo, Ajdovščina, Logatec 4, Celje
3,	Sežana 0.
KOŠARKA
1. SL, 5. krog: Zlatorog
-	Rogaška 89:84; Mučič 20, Bugum, Udrih 13, Čigoja 11, M. Lapornik 9, L. Lapornik 7, Brodnik 6, Vujasinovič, Dimec 5; Mijovič 16, Barač, Jotič 14, Horvat 12, Koštomaj 10, Miljkovič 9, Smajlovič 6, Petrovič 3, Helios - Elektra 76:73; Morina 21, Hrovat 15; Podvršnik, Julevič 15, Collins 12, Zagorc 11, Bukovič 7, Atanackovič 6, Brčina 3, Lekič, Rizman 2, Tajfun
-	Maribor 71:73; Držič 20,
Venezia 12, Pelc 11, Primo-rac 9, M. Sebič, Ferme 7, S. Sebič 5: Jovanovič 15, Šar-kinovič 13, Mercator - Hopsi 97:74; Abramovič 23, Tomič 20; Vašl 19, Vranjkovič 18, Osolnik 10, Korošec 9, Ja-sonn 6, Perger 4, Koritnik, Martin 3, Govedič 2. Vrstni red: Maribor, Zlatorog 9, Elektra, Helios, Rogaška, Mercator 8, Tajfun 7, Slovan, Grosuplje, Hopsi 6.
2.	SL, 7. krog: Terme Olimia
-	Šenčur 71:68; Memčič 20, Pešič 15, Maček, Spešič 13, Globovnik 5, Plavčak 3, Ter-žan 2; Eržen 16, Blaževič 14. Vrstni red: Portorož, Terme Olimia 12, Radenska Creativ, Šenčur, Lastovka, Postojna 11, Elektro Gorenjska, Koper 10, Hrastnik 9, Kolpa Črnomelj, Parklji 8, Litija 7, Maribor Branik 6.
3.	SL - vzhod, 4. krog: Vrani
-	Luxuris Celje 58:70; Lukan 25, Rošer 10, Pirih 8, Bizjak
5,	Jezernik 4, Ž. Ocvirk 3, Ko-vačič 2, L. Ocvirk 1; Ambrož 22, Kahvedžič 16, Kočevar 13, Hajdaraj 11, Bregar 5, Germek 3. Vrstni red: Krka B, Luxuris 8, Posavje 7, Bistrica, Primafoto, Janče, Vrani 6, Konjice, Nazarje, Calcit 5, Medvode 4, Komenda 3.
ODBOJKA
1. DL, 7. krog: Šoštanj To-polšica - Krka 3:2. Vrstni red: Maribor, Salonit 18, Panvita 16, GO Volley 11, Triglav 8, Šoštanj Topolšica 7, Krka 5, Kropa 1. 1. DL (ž), 7. krog: Aliansa
-	Formis 3:0. Vrstni red: Aliansa 19, Koper 16, Vital 13, Nova Gorica 11, Zgornja Gorenjska 10, Puconci 7, Formis
6,	Grosuplje 2. (MiK)
■
ŠPORTNI KOLEDAR
Torek, 20. 11.
KOŠARKA
Pokal KZS, četrti krog, prvi tekmi, Šentjur: Tajfun - ŠKD Dražen Petrovič Maribor, Polzela: Hopsi - Litija (19).
1. SL (ž), 7. krog, Celje: Athlete - Ježica (19).
Sreda, 21. 11.
NOGOMET
Pokal NZS, povratna tekma četrtfinala, Slovenske Konjice: Dravinja - Celje (13).
1. SL, zaostala tekma 15. kroga, Kranj: Triglav - Rudar (14).
ROKOMET
Liga prvakov, 6. krog skupine B: Kiel - Celje Pivovarna Laško (19).
1. SL, 12. krog, Velenje: Gorenje - Grosuplje (19).
KOŠARKA
Pokal KZS, četrti krog, prvi tekmi, Laško: Zlatorog - Maribor Messer (19), Šoštanj: Elektra - Rogaška (20).
iwiiiiiif.nawStednili,co—
www.radiocelje.coni
14
ZGODBE, Ki JIH PIŠE ŽIVLJENJE
NOVI TEDNIK
Takole se je voda zlivala po stopnicah v lokal. (Foto: Matic Filipič)
Doslej so imeli Filipičevi izkušnje z okrog 40-centimetrsko vodo v lokalu, tokrat je gladina segla poldrugi meter visoko. A takrat se ni dalo več fotografirati. (Foto: Matic Filipič)
»Špetir« s prijatelji
Čeprav z vodo znajo živeti, jih je tokrat spet presenetila - Lokal znova odprt v desetih dneh, v soboto že praznovali 7-letnico
Družina Filipič iz Nazorje-ve ulice v Celju zna živeti z vodo. Družinska hiša je bila zgrajena leta 1948 in vse od takrat so se občasnih naraslih voda Ložnice in Savinje že toliko navadili, da vedo, kdaj se je treba lotili spravljanja stvari na varno, znajo oceniti, ali bo Ložnica ostala na bližnjem travniku ali bo vdirala v objekte. In kot pravi Barbara Filipič, je tudi v njihovem delno kletnem lokalu Špetir pub čisto na koncu ulice kljub poplavi še varno, če zložijo opremo na mize, omare in višje ležeče površine. A tudi takšno samozaščitno ravnanje v ponedeljek, 5. novembra, ni pomagalo.
Vsem še vedno najbolj ostaja v spominu poplava novembra 1990, ko so bile poplavljene prav vse hiše v tej ulici, seveda tudi v drugih predelih Celja. Barbara Filipič je leta 2005 čisto na koncu ulice odprla lokal Špetir pub, ki je nekakšen naslednik prilju-
bljenega Migo 5 malo višje v ulici. V sedmih letih je bil že trikrat poplavljen, po poplavi leta 2007 so leta 2010 že mislili, da so se rešili. »A če je v soboto zvečer še vse tako kazalo, smo v nedeljo zjutraj ob vstopu v lokal zabredli v vodo. Nekaj centimetrov visoka je bila, dovolj, da je bilo treba prostore temeljito očistiti, razkužiti in presušiti, nakupiti pa tudi nekaj nove opreme. Da je treba imeti prostore in opremo zavarovane, da je treba narasle vode pričakati čim bolj pripravljen, je zato za Filipičeve povsem samoumevno.
Poldrugi meter blatne vode
Filipičevi so prvo ponedeljkovo dopoldne v novembru skrbno spremljali, kaj se dogaja s Savinjo. Okrog poldneva so se tudi na priporočilo celjskih gasilcev in civilne zaščite lotili praznjenja lokala. »Po dosedanjih izkušnjah voda zalije lokal do višine 40 cen-
Barbara Filipič kaže, do kod je segala voda v lokalu.
timetrov, zato smo prav vso opremo, aparate in zaloge v lokalu dvignili na višino enega metra,« pripoveduje Barbara. Da se je takšno ravnanje izka-
zalo za pravilno, je bilo jasno okrog 15. ure, ko se je razlila Ložnica in je bil »vodostaj« v lokalu nižji od pol metra. In ko so že upali, da hujšega ne bo več, saj so vsi poročali tudi o umirjanju Savinje višje ob vodotoku, je zvečer okrog 19.30 prihrumel večji val Savinje z levškega konca in čez bližnjo drevesnico dobesedno kot slap pljusknil po Nazorjevi. Po štirih, petih stopnicah, ki vodijo v lokal, je drla blatna voda in Špetir pub je bil zalit skoraj do obokanega stropa, poldrugi meter v višino. Vse tisto, kar so prej tako skrbno pospravili, je bilo seveda pod vodo.
Otroka reševali skozi okno
Barbara Filipič pravi, da je bila edina sreča v minuli poplavi to, da so vsaj stanovanjski prostori v tej ulici ostali na suhem. Praktično vsem v ulici je zalilo kletne prostore, kolikor so se sosedje pogovarjali,
pa je le pri dveh družinah voda pritekla tudi v kuhinjo oziroma dnevno sobo.
Ob delu v lokalu je imela Barbara tisti ponedeljek še eno, morda še večjo skrb. Hči se je namreč že dopoldne slabo počutila, potem je termometer kazal vse višjo temperaturo, a k zdravniku je ni mogla odpeljati, saj je bilo območje zalito in vsa Ljubljanska cesta tudi zaprta za promet. S starejšim bratcem sta bila tako doma vse do večera, po takratnem novem udaru podivjane vode in ko je okrog 21. ure zmanjkalo še elektrike in so ugasnile tudi vse luči, pa sta ju starša kar skozi okno reševala iz domačega stanovanja in ju odpeljala malo višje po ulici k teti.
Sprva lahko le gledali
Prvega novembrskega torka se bo Barbara spominjala po tem, da so praktično ves dan lahko le gledali in čakali, kdaj bo voda odtekla. »V našo ulico je prišlo pomagat vsaj sto prostovoljnih in poklicnih gasilcev,« je med pogovorom iskala prave besede, kako bi se jim zahvalila za pomoč. A gasilci so najprej morali pre-črpavati vodo z bližnjega travnika v Savinjo, šele potem so se lahko lotili hiš. Prostovoljni gasilci z Babnega so tako šele okrog 16. ure lahko namestili potopne črpalke tudi pri Fili-pičevih. In šele ko je bila izčrpana vsa voda, se je pokazalo pravo razdejanje.
»V lokalu ni bilo praktično ničesar za vzeti v roke, voda je zalila skrinjo in hladilnike, ostalo nam je le nekaj tehnike,« našteva Barbara in dodaja, da škode še niso v celoti ocenili. Za to preprosto ni bilo časa, saj so prav vse napore vložili v to, da bi čim prej usposobili lokal in ga lahko znova odprli. »Lokal daje kruh moji in bratovi družini. Vsak dan, ko so bila vrata zaprta, se nam je poznal.«
Tudi pomoč, ki je ne pričakuješ
Ko po slabih dveh tednih Barbara govori o tokratni po-
vodnji, z naraslo vodo opravi zelo hitro. Nenazadnje so sledi vode še vedno vidne in človek si lahko predstavlja, kako je bilo. Zato pa ji ne zmanjka besed, ko opisuje, kako so se tudi tokrat izkazali ljudje in koliko je bilo takšnih, ki so jim priskočili na pomoč.
Ob gasilcih si je takoj prve dni nekaj stalnih gostov vzelo dopust, da so lahko pomagali pri čiščenju in odnašanju stvari iz lokala. Pomagali so prijatelji, starši otrok, ki skupaj s Filipičevim sinom trenirajo hokej, so se takoj organizirali in začeli zbirati pomoč. »Iz gostilne Medved, na primer, so nam dva dni dovažali hrano. Prav tako so nas s kruhom oskrbovali iz Pekarne Kuder, kjer so nam posodili tudi košare za odnašanje stvari,« našteva Barbara in dodaja, da so jim v Dijaškem domu Celje odprli svojo pralnico in oprali ter razkužili vse kozarce ter drugo posodo iz lokala.
Vendarle
praznovanje
obletnice
Čeprav je prve dni kazalo, da jim ne bo uspelo, je Barbara ves čas vztrajala, da za 17. november napovedanega praznovanja 7-letnice lokala ne bodo odpovedali. In imela je prav, saj so v soboto pred lokalom postavili žar, obiskovalcem brezplačno delili če-vapčiče in se ob glasbi skupaj z njimi veselili, da jim je tudi tokrat uspelo.
In najbrž bo podobno veselo tudi v dneh okrog 20. decembra, ko bo v Špetir pubu prav poseben koncert. Nastopila bosta glasbenika iz skupine Terrafolk, ves izkupiček - čeprav se Filipičevi še dogovarjajo, ali bodo do njega prišli s prostovoljnimi prispevki ali morda za tisti večer nekoliko dražjo pijačo - pa bodo seveda namenili za obnovo lokala. In upali, da bo voda v Ložnici in Savinji mirnejša vsaj dotlej, da se bodo na tem območju uredili več kot nujni protipoplavni ukrepi.
IVANA STAMEJČIČ Foto: GrupA
Barbara in njen brat Matic Filipič, ki je tudi pojasnil, od kod dokaj nenavadno ime lokala. Z nasmehom, ki je segal od ušesa do ušesa, je najprej razlagal, da so Filipičevi pač družina, ki se rada prepira. Ko je ugotovil, da nas ni prepričaj, pa je le povedal, da se leta 2005 ob odpiranju lokala nikakor niso mogli dogovoriti za ime. Pa je postal Špetir pub, čeprav prepiranje ni nekaj, po čemer bi jih gostje pomnili.
VSAK ČETRTEK Ob 12.1 5
m
NOVI TEDNIK
REPORTAŽA
15
Brki so lahko več kot le imidž
Z brki proti raku prostate - Dlake pod nosom najrazličnejših oblik
Gibanje Movember s svetovno akcijo Movember vsak november opozarja na problematiko raka prostate in drugih moških zdravstvenih težav. Pridružitev akciji je preprosta. Moški si morajo le ves mesec pustiti rasti brke, s čimer simbolno opozorijo na pomen zdravja. Člani gibanja medtem ves mesec širšo javnost obveščajo o raku prostate in pomenu preventive ter na dobrodelnih dogodkih zbirajo prostovoljne prispevke.
Najprej seveda razlaga imena gibanja, da ne boste mislili, da nam jo je zagodel tiskarski škrat. Movember je izpeljava iz angleške besede za brke (moustache) in novembra, ko si moški, vključeni v akcijo, ne brijejo brk. Gibanje Movember se je sicer razširilo iz Avstralije, lani pa so njegovi člani po vsem svetu s prostovoljnimi prispevki zbrali kar sto milijonov evrov in jih namenili raziskavam raka prostate.
Zdravje ne sme biti samoumevno
V petek smo v redakciji Novega tednika opazili po-raščenost pod nosom našega fotografa Andraža Purga. Njegova koža je ponavadi gladka, zato so se usula
Enega od dobrodelnih projektov so člani gibanja Movember organizirali v Slovenskih Konjicah. Na licitaciji vin so, kot so nam sporočili, za boj proti raku zbrali okoli 1.300 evrov.
Rak prostate je najpogostejše rakavo obolenje pri moških. Po podatkih Splošne bolnišnice Celje v Evropi to vrsto raka letno odkrijejo pri več kot dveh in pol milijonih moških in tako predstavlja enajst odstotkov vseh na novo odkritih rakavih obolenj. V Sloveniji raka na prostati letno diagnosticirajo pri več kot tisoč moških.
kože takoj po britju in da se njegovo dekle že malce pritožuje nad pikanjem, bo decembra verjetno posegel po britvici. »Morda pa se do takrat navadim in mi bodo brki postali všeč. Kdo ve,« pove v smehu.
Moških, ki z brki opozarjajo na pomen zavedanja nevarnosti raka prostate, je poleg Andraža še veliko. Sicer pa se lahko gibanju pridružijo tudi ženske, ki naj moške spodbujajo k preventivi in zbirajo dona-cije. Nekatere med njimi si za podporo akciji brke kar narišejo ali prilepijo.
ANJA DEUČMAN Foto: svetovni splet
vprašanja. Hitro nam je razložil, da brki niso posledica pomanjkanja časa za britje, temveč da se je z nekaj prijatelji odločil, da bo podprl Movember. Dodal je še, da se ne brije že od zadnjega tedna v oktobru, a da so brki dobro vidni šele zdaj, ker ga narava pač ni obdarovala s pretirano dlakavostjo. »Akcija se mi zdi odlična,
hudomušna in neboleča ideja, ker je nujno, da se zavedamo pomena zdravja. Pogosto se nam, dokler ne zbolimo, zdi zdravje samoumevno,« pravi Andraž, ki se nevarnosti raka še toliko bolj zaveda, odkar mu je ta zahrbtna bolezen vzela bližnjega sorodnika. Pa bodo brki ostali? Glede na to, da obožuje občutek gladke
ANKETA
Navezani na svoje brke
Projekt Movember nas je spodbudil, da smo poiskali nekaj brkatih in bradatih znanih moških obrazov s Celjskega. Zaupali so nam svoj odnos do brkov, koliko nege zahtevajo in kako nanje gledajo njihove partnerke in družinski člani. Seveda smo jih povprašali tudi, ali poznajo akcijo Movember.
Lahko so podkvasti, mroževi, ščetkasti ..
Nekoč pogost poklic brivca v zadnjem času čedalje bolj izginja. Njegovo vlogo so namreč prevzeli frizerji, ki poleg striženja las moškim oblikujejo tudi brade in brke.
Brki so lahko najrazličnejših oblik, a slovenskim moškim za ekstravagantne oblike v večini primanjkuje poguma. Eden izmed frizerjev na Celjskem sicer ugotavlja, da je strank z brki čedalje manj. Se največ jih je starih okrog 50 let. V salon si pridejo brke le skrajšati, njihove oblike pa so, kljub temu, da jih poznamo več vrst, najpogosteje klasične.
Oblike brk lahko poimenujemo po znanih osebnostih, ki so takšne brke nosile v preteklosti, kakor tudi po sami obliki brk. Brki Dali, poimenovani po umetniku Salva-dorju Daliju, so dolgi brki, ki so v določeni točki ukrivljeni strmo navzgor. Angleški brki so ozki in na obe strani ena-
komerno razdeljeni, področja neposredno okrog ustnic so običajno obrita. Brki v obliki podkve se začnejo na zgornji ustnici in segajo do čeljusti, zato spominjajo na glavo podkve. Za tiste, ki imajo velike in goste brke, ki rastejo tako iz zgornje ustnice kot lica ter so obrnjeni navzgor, lahko rečemo, da imajo imperialen stil brk. Pripisali bi ga lahko Janezu Stanovniku. Brki, ki se začno na zgornji ustnici in so tako dolgi, da se razširijo in segajo navzdol na vsako stran ust, vse do čeljusti in še čez, se imenujejo po knjižnemu liku Fuju Manc-huju. Od brk v obliki podkev se razlikujejo po tem, da so območja okoli ust obrita. Brki so lahko tudi v obliki krmila. Zanje je značilno, da so lahko tako veliki ali majhni. Nad ustnico so košati in široki, proti koncu pa so čedalje bolj ozki in spiralasto zaviti. Treba jih je nositi dovolj dolgo, da lahko konce zavijemo, kar pa
se običajno doseže s pomočjo voska ali drugih preparatov. Takšne brke je imel na primer Filip Flisar. Svinčnik brki so tanki in ozki ter se tesno prilagajajo zgornji ustnici. Izgledajo tako, kot bi jih narisali s svinčnikom, včasih jih imenujemo tudi obrvi ustnic. Brke podobne zobni ščetki sta nosila Hitler in Chaplin. Mroževi brki pa so veliki, gosti in segajo čez usta. To je le nekaj naštetih primerov oblik brk, poznamo namreč še brke podobne slikarskemu čopiču in piramidam.
ŠPELA OŽIR
Najbolj impresivne brke in brade vsako drugo leto izbirajo na svetovnem tekmovanju. Na lanskem je sodelovalo 163 udeležencev iz 15 držav, ki so jih glede na obliko brkov razdelili v različne kategorije. Slovencev na tekmovanju ni bilo.
Jože Čakš, župan Občine Šmarje pri Jelšah
»Brke sem si pustil za 20. rojstni dan. Takrat sem končeval študij in bilo je v modi, da smo si fantje puščali brke. Mislim, da si jih nisem v teh skoraj 40 letih prav nikoli obril. Brki so postali moj imidž, del mene, in tudi če bi si jih danes želel obriti, mi žena verjetno ne bi dovolila. Neke posebne nege ne zahtevajo, saj niso kakšne francjožefo-vske oblike. Za gibanje Mo-vember sem sicer že slišal, ne poznam pa ga prav podrobno. Akcija je zagotovo zanimiva, lahko pa rečemo, da jo mi, brkati moški, podpiramo kar vse leto.«
Srečko Meh, poslanec
»Brke si puščam od leta 1965, pravega razloga, zakaj, se v resnici ne spomnim. Vmes sem se nekoliko po nesreči obril samo enkrat, ko je bil sin še mlajši in je kot mnogi otroci ugotovil, da sem brez brk tak kot mamica. Potem jih nisem več bril. O tem, da bi se obril, ne razmišljam več. Nekako se držim tiste šale, ko so natakarico vprašali, če je poljubljati moškega brez brk res enako, kot bi jedla neslano juho. Natakarica je pojasnila, da še nikoli ni jedla neslane juhe. Akcijo Movember poznam in prav se mi zdi, da se na probleme v družbi, če ne gre drugače, opozarja tudi na tak način.«
Teo Hrvoje Oršanič, direktor Kozjanskega parka
»Brke in brado imam, že odkar so mi začele poganjati dlake. Obril sem si jih le, preden sem šel v vojsko, in mogoče še tu in tam, da dobi koža malce zraka, potem pa tako hitro zrasejo nazaj. Enkrat sem poskusil samo z brki, ampak mi ne pristajajo, mora biti tudi bradica. Sem pa imel nekaj časa tudi tako imenovan kozji fiks. Ženi je brada všeč, če vprašate njo, bi želela, da imam še daljšo. Nege pa moji brki in brada ne zahtevajo posebne, uredim si ju sam s strižnikom. V teh dneh so brki bolj kratki, če bi vedel za akcijo, pa bi jih zagotovo pustil rasti. Ideja se mi zdi odlična, saj je opozarjanje na nevarne bolezni in preventivo nujno. Tudi sam sem sicer zaradi raka prostate izgubil bližnjega sorodnika.«
US, AD Foto: arhiv NT
ZA ZDRAVJE
Rubriko Za zdravje ureja Anja Deučman. Predloge oziroma ideje ji lahko posredujete na e-naslov: anja.deucman@nt-rc.si.
Dobra kri za dobro
zdravje
Proti slabokrvnosti s hrano, bogato z železom
S slabokrvnostjo se najpogosteje spopadajo ženske, saj je slabokrvna skoraj vsaka četrta predstavnica nežnejšega spola. Prav tako so pogosto slabokrvni nosečnice, hitro rastoči otroci, kronični bolniki in aktivni športniki. Kaže se predvsem v obliki telesne izčrpanosti in prinaša številne težave, zato jo je nujno treba zdraviti.
Slabokrvnost ali anemija je zmanjšanje sposobnosti prenosa kisika do celic, tkiv in organov. Kisik po telesu prenaša hemoglobin, ki je v rdečih krvnih telesih oziroma eritrocitih. Za vezavo kisika v hemoglobin pa je potrebno železo. Kadar ga primanjkuje, je vezava preslaba in celice niso zadostno preskrbljene s kisikom, kar povzroča številne težave.
Številne nevšečnosti
Slabokrvnost se, kot razlaga farmacevtka Celjskih lekarn Tanja Zorin, kaže v obliki utrujenosti, omotice
Železo je prisotno v vseh telesnih celicah, največ, približno dve tretjini, pa ga je v hemoglobinu. Poleg vezave kisika v hemoglobin ima še številne funkcije. Med drugim sodeluje pri razstrupljanju in presnovi zdravil, deluje kot antioksi-dant, sodeluje pri nastajanju genskega materiala, imunskemu sistemu pomaga uničevati bakterije, sodeluje pa tudi pri proizvodnji energije.
Obeležujemo
Slabokrvni ljudje so veliko bolj nagnjeni k pojavu različnih bolezni kot tisti z zdravo krvjo, saj slabokrvnosti oslabi človekov imunski sistem.
in bledice. Predvsem otroci po njenih besedah postanejo razdražljivi in nemirni, pri starejših osebah pa se lahko začnejo pojavljati mišični krči, ustne razpoke in težave z jezikom, ki postane gladek. Kadar opazimo te simptome, je nujno treba obiskati osebnega zdravnika, ki pregleda kri in predpiše zdravljenje z nadomestki železa v obliki tablet ali sirupa.
Slabokrvnost sicer nastaja zelo počasi in človek težave občuti šele takrat, ko se zaloge železa v telesu popolnoma izčrpajo. Slabokrvnost lahko človeka prizadene tudi v primeru, ko v telo s hrano vnaša dovolj snovi, potrebnih za gradnjo hemoglobina. »Ni namreč nujno, da se v vsakem organizmu porabi prav vse železo, ki ga v telo vnesemo s hrano,« pravi Zorinova. Določene skupine ljudi so torej kljub zdravemu prehranjevanju lahko slabokrvne.
Pomembna kombinacija hrane
Največ železa po besedah farmacevtke v telo vnašamo s sojo, z rdečim mesom, s sardinami, tudi z jedilno čokolado. Kot razlaga, tudi zelenjava vsebuje veliko železa, a je njegova absorbcija v kri manjša kot pri ostali hrani. Povečamo jo, če v telo hkrati vnesemo čim več vitamina C, ki pospeši absorbcijo železa. Kot poudarja Zorinova, je tudi
Danes se končuje evropski teden osveščenosti o cistični fibrozi.
Cistična fibroza je izjemno redka bolezen, zato je zelo slabo znana. Gre za dedno bolezen, pri kateri gosta sluz maši pljuča, kar je lahko življenjsko ogrožajoče. Pri bolnikih je treba večkrat na dan izvajati respiratorno fiziote-rapijo, predvsem dostop do kakovostnega zdravljenja pa pripomore k daljšemu in boljšemu življenju. V Društvu za cistično fibrozo Slovenije državo ob evropskem tednu osveščenosti pozivajo, da vsem bolnikom omogoči enako dostopnost do zdravljenja, da zagotovi nujno potrebne medicinskotehnične pripomočke za fizioterapijo na domu ter da vzpostavi nacionalni register bolnikov z redkimi boleznimi, ki bi služil za pomoč pri medicinskih raziskavah.
Ste vedeli?
Jezik je glede na svojo velikost najmočnejša mišica v telesu.
Jezik je izredno gibljiva mišica, ki služi kot čutilo za okus, saj so na njem okušalne brbončice. Naloga jezika ni le okušanje, temveč si človek z njim pomaga pri žvečenju hrane, prav tako je nepogrešljiv pri govoru. Vsak človek ima sicer svojevrsten odtis jezika, prav tako kot je enkraten tudi prstni odtis.
pri zdravljenju slabokrvnosti izjemno pomemben način prehranjevanja. Tako je tablete ali sirup z nadomestki železa, da resnično učinkujejo, treba zaužiti pol ure pred jedjo, najbolje s kozarcem sadnega soka, ki vsebuje vitamin C. Hkrati je treba paziti, da zatem vsaj dve uri ne uživamo mlečnih proizvodov, čaja ali kave, ki preprečujejo absorbcijo železa.
Pri ljudeh, ki so na meji slabokrvnosti, Zorinova priporoča samozdravljenje v obliki prehranskih dopolnil. Izpostavlja predvsem sok rdeče pese, ki je najbolj učinkovit z dodatkom matičnega mlečka, pogosti pa so tudi vitaminsko-mi-neralni dodatki, ki jih je mogoče kupiti v lekarnah. A tudi pri teh dodatkih je treba biti pozoren, kdaj jih zaužiti in kateri hrani se zatem izogibati.
Pomemben gradnik hemoglobina sta tudi folna kislina in vitamin B 12, ki ju telo prav tako potrebuje za normalno delovanje. Ob pomanjkanju ju je prav tako treba nadomestiti.
Že naše babice so dobro vedele, da je rdeča pesa odlično zdravilo proti slabokrvnosti. (Foto: SHERPA)
Nagrada za program
To sem jaz
Nagrado prizma sta na podelitvi v Portorožu v imenu Zavoda za zdravstveno varstvo Celje prevzeli predstojnica oddelka za socialno medicino in promocijo zdravja Nuša Konec Juričič (levo) ter vodja programa To sem jaz Ksenija Lekic. (Foto: Borut Cvetko)
- Št. 92-20. november 2012 -
Zavod za zdravstveno varstvo Celje je za preventivni program To sem jaz prejel nacionalno nagrado za komunikacijsko odličnost prizma, ki jo podeljuje Slovensko društvo za odnose z javnostmi.
Projekt je v kategoriji celovitih družbenih akcij v javnem neprofitnem sektorju izpostavilo kot primer dobre prakse vodenja osveščevalnih kampanj. Projekt To sem jaz, ki ga celjski zavod za zdravstveno varstvo izvaja že enajsto leto, je preventivni program krepitve duševnega zdravja med mladostniki, v zadnjih letih pa je zaživel v prav vseh slovenskih regijah.
V lanskem šolskem letu je bilo v projekt vključenih malo več kot 200 osnovnih in srednjih šol ter dijaških domov. Program temelji na konceptu deset korakov do boljše samopodobe, poskrbi pa tako za izobraževanje pedagoških delavcev kot za izvedbo delavnic za otroke in mladostnike. V preteklem šolskem letu se je zvrstilo skoraj 1.500 delavnic o samo-podobi, vanje je bilo vključenih več kot 13 tisoč otrok in mladostnikov. Izdana sta
bila tudi priročnika - za mladostnike o samopodobi ter za učitelje za preventivno delo v razredu.
V okviru programa je vzpostavljena tudi spletna svetovalnica, v kateri na vprašanja mladostnikov odgovarja 56 strokovnjakov prostovoljcev. »Spletna baza z več kot 27 tisoč vprašanji in odgovori ima posebno vrednost, saj poglablja razumevanje problemov, razmišljanj in potreb slovenske mladine v zadnjem desetletju,« izpostavlja vodja programa Ksenija Lekic in dodaja, da je nagrada prizma plod sistematičnega mre-ženja in vztrajnega dela, s čimer je zavod obogatil šolsko preventivo in prispeval k dvigu organizirane skrbi za duševno zdravje mladine v slovenskih šolah. Upa, da bo v prihodnjih letih k programu pristopilo še več izobraževalnih ustanov

HUJŠA NJE
8 - 12 kg mesečno
Dr. PIRNAT
32/252 32 55,01/519 35 54
www.pirnat.si
Dr. Pimet d.D.0., Razlagava 29. Maribor_
Zakaj Tovšakovi ne sodijo v odsotnosti?
Predsednik sodišča odločitve sodnice ne komentira - Ima sodnica zaradi zdravstvenega stanja obtožene zvezane roke?
Sredi julija je celjska okrožna sodnica Ingrid Lešnik na predobravnavnem naroku v primeru očitanih obtožb Hildi Tovšak in so-obtoženi Branki Gabrijel zaradi kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja nastopila suvereno. Zatem ko krivde nista priznali, je razpisala sodne obravnave za vsako sredo v oktobru, tudi datume v novembru je že določila. Pa se je sojenje začelo? Ne.
Razlog je slabo zdravstveno stanje Tovšakove, kar je znano že od oktobra, ko je bila preklicana prva sodna obravnava. Njej in Gabrijelovi očitajo, da sta za poslovanje družb v skupini Vegrad porabili več kot 400 tisoč evrov, denar pa sta vzeli iz blagajne vzajemne pomoči. Polovico denarja naj bi sicer vrnili, ostalega zneska
ne. Sojenje naj bi pokazalo, ali sta za to imeli upravičen razlog, saj njuna odvetnika trdita, da sta denar poskušali vrniti, a je bilo poslovno stanje v Vegradu zelo slabo.
Letos ne bo nič!
Pretekli teden smo na Okrožno sodišče v Celju naslovili vprašanja, zakaj sojenja še ni, kdaj bodo razpisane nove obravnave in če je Tovšakova kot opravičilo za odsotnost na sojenju predložila zdravstveno potrdilo, kako dolgo le-to velja, torej kako dolgo ne bo mogla biti na obravnavi navzoča.
Naj spomnimo, da sta tako Tovšakova kot Gabrijelova sodnici julija jasno rekli, da bosta navzoči na vsaki razpisani obravnavi. Seznanjeni sta tudi s tem, da jima lahko sodijo v odsotnosti. Toda kaj se dogaja s primerom? »Na podlagi poročila
V petek smo klicali tudi Hildo Tovšak, da bi ji dali možnost komentarja in odgovora na vprašanje, ali bo njeno zdravstveno stanje januarja že boljše, da se bo lahko udeležila sojenja. Na naše klice se še ni odzvala.
Bo Hilda Tovšak januarja v boljšem zdravstvenem stanju?
sodnice vam sporočamo, da so bili naroki razpisani za oktober in november preklicani iz razloga zdravstvene nesposobnosti obtožene Hilde Tovšak. Zdravstveno opravičilo je bilo dano za dobo treh mesecev, potrdil pa ga je zavod za zdravstveno zavarovanje. Novi naroki še niso razpisani. Sojenje v nenavzočnosti je po zakonu možno,« so nam sporočili iz urada predsednika Okrožnega sodišča v Celju Mirana Jazbinška. Ker je bilo zdravstveno opravičilo »dano za dobo treh mesecev«, to pomeni, da sojenja do konca tega leta sploh ne bo.
Lahko bi ji sodili v odsotnosti
Vsi pravni in policijski strokovnjaki ves čas javno opozarjajo na to, da se morajo postopki, kadar gre za pregon in obravnavo gospodarskega kriminala, reševati hitro in da dolgotrajni postopki pomenijo tudi več stroškov. Zato smo sodišče prosili za dodatno pojasnitev predvsem zadnjega stavka
Kdaj je sojenje brez obtoženca sploh možno?
V Ustavi Republike Slovenije je jasno zapisano, da mora vsakomur, ki je obdolžen kaznivega dejanja, ob popolni enakopravnosti biti zagotovljena pravica, da se mu sodi v njegovi navzočnosti.
»Glede na omenjeno ustavno določbo so v Za-
konu o kazenskem postopku navedeni točno določeni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da se sme v kazenskem postopku glavna obravnava opraviti tudi v nenavzočnosti obdolženca. V 3. odstavku 307. člena Zakona o kazenskem postopku je tako določeno, da sme senat v prime-
ru, če obdolženec ne pride na glavno obravnavo, kljub temu, da je bil ustrezno povabljen, odločiti, da se glavna obravnava opravi tudi v njegovi nenavzočnost. To je možno, kadar njegova navzočnost ni nujna, če je navzoč njegov zagovornik in če je bil pred tem že zaslišan,« so
nam sporočili iz celjskega okrožnega sodišča.
Imajo pa na sodišču ravno zaradi zdravstvenega opravičila Tovšakove dokaj zvezane roke. Bi v primeru, da bi Tovšakova opravičilo predložila sodišču po prvi sodni obravnavi, sodnica sojenje vendarle lahko »zvozila« brez obtožene
v dvorani? Vprašanje, ki se nam ob številnih zgodbah o odsotnosti iz zdravstvenih razlogov zastavlja, je, v kolikšni meri so tovrstna večmesečna opravičila tudi strokovno, zdravstveno utemeljena in upravičena. Tudi to je tema, ki se je bomo v Novem tedniku zagotovo lotili.
V blagajni vzajemne pomoči je bil tudi denar, namenjen za družini dveh delavcev, ki sta umrla v nesreči na gradbišču in v prometu, o čemer smo že poročali. V tem delu je šlo za 30 tisoč evrov. Odvetnik Boris Kandutti, ki zastopa Tovšakovo, je ob predobravnavnem naroku dejal, da sta družini denar prejeli, ko so bili izpolnjeni pogoji za to. In da poraba ostalega denarja iz blagajne vzajemne pomoči ni bila sporna. Na sojenju - ko se bo začelo - naj bi zaslišali vse člane takratnega izvršilnega odbora sindikata Vegrada, pregledali tudi vse pravilnike o poslovanju blagajne vzajemne pomoči od leta 2000. Vabilo na pričanje naj bi dobilo več kot 20 oseb.
glede sojenja v nenavzočno-sti. Kdaj lahko to izvedejo in zakaj tega ne storijo tudi v primeru Tovšakove, saj je bila s to možnostjo na predobravnavnem naroku tudi omenjena? »Presoja pogojev za sojenje v nenavzočnosti je v pristojnosti senata oziroma sodnika. Zato ne morem in ne smem komentirati odločitve sodnice v konkretni zadevi, da se ne izvede sojenje v nenavzočnosti obdolženke,« nam je odgovoril predsednik celjskega okrožnega sodišča Miran Jazbinšek. Odgovora, zakaj natančno se v tem primeru sojenje v nenavzočnosti ne začne, torej nismo dobili.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
Zdravnik spet
■ ■ v v
na sodišče
Z višjega sodišča nazaj na okrožno
INFO 113
V različnih okoliščinah izgubili življenje
Padel v vodnjak, zapeljal s ceste, našli pogrešanega
Minuli četrtek je bil na celjskem okrožnem sodišču preobravnavni narok zaradi povzročitve smrti iz malomarnosti, kaznivo dejanje pa očitajo nevrologu Marku Grasseliju. Obtožbe letijo nanj, ker je leta 2004 med njegovim dežurstvom umrl 36-letni bolnik, Grasseli pa naj ne bi pravočasno odredil vseh preiskav zanj. Moški je umrl, ko so odkrili, da ima v možganih koloidno cisto.
Sprva je bil v tem postopku obtožen tudi radi-
olog Samo Slokan, ki so mu očitali, da je pri CT-slikanju glave cisto spregledal. Na okrožnem sodišču so celo oba obsodili na šest mesecev zapora pogojno, vendar je višje sodišče Slokana oprostilo, ker naj bi v sojenju sodišče zmotno ugotovilo dejansko stanje. Za Grasselija pa so višji sodniki odločili, da mora primer v ponovno sojenje.
Grasseli je bil v času bolnikovega poslabšanja stanja dežurni zdravnik tudi v ambulanti, ne le na oddelku, zato so mu že ob sodbi de-
jali, da je šlo za najmanjšo stopnjo malomarnosti, predvsem zato, ker je bil takrat kot dežurni zdravnik preobremenjen.
Obtoženega v četrtek na sodišče ni bilo, ugovarjal je tudi na obtožnico, kar pomeni, da krivde ne prizna, zato je sodnik Marko Bri-šnik določil, da se bo sojenje zanj začelo 21. januarja. V kazenskem postopku naj bi med drugim še enkrat zaslišali vse medicinske sestre, ki so takrat delale na oddelku.
SŠol
V	eni izmed stanovanjskih hiš na Čopovi cesti v Velenju se je v nedeljo okoli 12.45 zgodila nenavadna nesreča. 75-letni moški naj bi v kletnih prostorih preklapljal črpalko za vodo in pri tem padel v vodnjak.
V	njem naj ne bi bilo večje količine vode, vendar si je moški med padcem huje poškodoval glavo. Iz vodnjaka so ga rešili velenjski prostovoljni gasilci, ekipa nujne reševalne pomoč mu je nudila takojšnjo pomoč in ga tudi oživljala, vendar so bile poškodbe za moškega pre-
hude, zato je umrl na kraju nesreče. Okoliščine nesreče še preiskujejo, včeraj je bila odrejena tudi sanitarna obdukcija, ni pa bilo na truplo nobenih znakov nasilja.
V nedeljo zvečer, nekaj minut po 20.30, se je v Sko-marju na območju Slovenskih Konjic zgodila tragična prometna nesreča. 38-letni domačin, voznik osebnega vozila, je zaradi neprilagojene hitrosti vožnje zapeljal s ceste. Vozilo je padlo 10 metrov pod nivo vozišča, kjer je najprej silovito trčilo v travnato površino in po približno
desetih metrih drsenja še v drevo. 38-letni voznik je umrl na kraju nesreče. Po podatkih policije moški ni bil pripet z varnostnim pasom.
Moški, ki so ga preteklo sredo mrtvega našli na Pohorju, je Celjan Hranislav Veličkovič. Pogrešali so ga od 28. septembra. Takrat se je odpravil iz svoje počitniške hišice v Hudem kotu na območju Kop na sprehod, nato pa se je za njim izgubila vsaka sled. Kot so sporočili s celjske policije, na truplu ni bilo znakov nasilja.
SŠol
18
BRALCI POROČEVALCI
NOVI TEDNIK
Baronova varuška je dočakala sto let
Anton Škorja (desno) je prejel srebrni grb občine za delo v AMD Laško.
Pol stoletja AMD Laško
V Domu starejših v Preboldu so praznovali 100-letnico Hedvike Dovžan. Ob jubileju so ji pripravili prisrčno praznovanje. Tega so polepšali še sin in hčerki jubilantke ter ostali sorodniki z njenimi vnuki in s pravnukom.
Hedvika Dovžan je sicer še vedno živahna stoletnica, vendar žal že kakšno leto tudi dementna in tako marsikoga ni prepoznala. Bila pa je nadvse prisrčna in vesela, ko je prejela velik šopek s 100 vrtnicami in dve torti, na katerih je upihnila svečke.
Hedvikina življenjska zgodba je vezana zlasti na
Gorenjsko. Rodila se je v Po-dljubelju. Mama ji je umrla, ko je bila stara pet let. Potem je dobila mačeho, polbrate in polsestre. Imela je tudi brata in sestro, ki pa sta oba kmalu umrla. Njena rana mladost ni bila preveč lepa, saj je bil to čas prve svetovne vojne z veliko lakote. Ko je dopolnila 14 let, jo je obiskala sreča, kot je sama večkrat rekla. Baron Born jo je namreč povabil, da je pazila njegovega otroka. Pozneje je šla za hišno pomočnico k baronovemu bratu, ki je imel svoje posestvo v Jelendolu nad Trži-čem. Tam je skrbela tudi za
tri njegove otroke. Pri njih je bila do leta 1940, ko se je poročila z Ignacem Dovža-nom in si z njim ustvarila svoje družinsko gnezdo, v katerem se je rodil najprej sin Henrik, nato pa še hčerki Nevenka in Danica. Hedvika potem ni več hodila v službo, ampak je gospodinjila in vzgajala otroke, ki so tudi vsi doštudirali. Mož Ignac je bil zaposlen, igral pa je harmoniko in bil muzikant na marsikateri »ohceti«. Hedvika je po moževi smrti dve leti še živela sama, nato se je preselila k hčerki Nevenki, zadnje leto pa je v domu.
DN
AMD Laško je v torek, 23. oktobra, proslavilo 50-letni-co svojega dela s slovesno prireditvijo v dvorani Hiše generacij v Laškem.
AMD Laško ima zares pestro zgodovino in to predvsem z dogodki v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ki so vezani na delovanje in obstoj društva. V istem obdobju je društvo dosegalo tudi največje rezultate na področju avto-moto športa ter s tem ime Laškega poneslo v širši športni prostor bivše skupne države.
Uspešno zgodovino AMD Laško so pisali vsi prizadevni člani pod vodstvom vsakokratnih predsednikov. Vse to je v svojem slavnostnem govoru natančno opisal sedanji predsednik Martin Razboršek, ki se je tudi zahvalil za svoje prispevke vsem prisotnim. Vse navzoče sta pozdravila tudi župan Občine Laško Franc Zdolšek in generalni sekretar AMZS Slavko Rus.
Najzaslužnejšim članom AMD Laško so podelili priznanja. Društvena priznanja je prejelo 15 članov, poseb-
Kuqtar ü.o.u. 0, <HH_/Ö,& ri
t /v
vedeževanje, astrologija, feng shut
astrtilogiinjA I DACA
Miiral
ciganske karte
astrolog DANIEL
-nlralögij.i forig shui
'vcDKovalka
angflfske KlMt' ■ciganske Jsä'rSe^
vede-zevalka KARINA
vedeževalka EMA
?jfa1 cdgamke karte
vedeževalka ANA
vcdežcvalka ULA
dgamke karte «nlinjk<kl|uil
Pokličite nas cenejel
ne zahvale za sodelovanje pa je prejelo šest društev in ustanov. Prav posebno priznanje, to je srebrni grb občine Laško za leto 2012, pa je prejel Anton Škorja, vsekakor najzaslužnejši, da je AMD Laško dočakalo ta visok jubilej.
Pripravili so tudi zares prijeten kulturni program v izvedbi pevcev Mešanega pevskega zbora Vrh nad Laškim. Na prireditvenem prostoru so pripravili tudi razstavo pokalov in medalj, ki so jih v letih 1973-1983 osvojili tekmovalci AMD Laško. Po uvodnem delu slovesnosti je sledilo prijateljsko srečanje vseh udeležencev prireditve.
ANDREJ MAŽGON Foto: FOTO FLEŠ
Hedvika in njeni najdražji z delavkama doma
Sožitje že 40 let
Medobčinsko društvo za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju Sožitje Žalec praznuje 40 let. V soboto, 27. oktobra, je bilo zato v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu nadvse veselo. Pred domom so zvenele nežne melodije lajne, v preddverju kulturnega doma so se zbirali gostje, v dvorani je naraščala napetost.
Sožitje vključuje 195 članov prireditvi razdelili obiskoval-
iz občin Braslovče, Tabor, Vransko, Prebold, Polzela in Žalec. Društvo deluje izključno prostovoljno, a je kljub temu v desetletjih uspešno razvilo zelo dobre posebne socialne programe (hipote-rapija, ekskurzije z ogledom dobrih praks, vseživljensko učenje, športno-rehabilitacij-ski programi ...), v katere se z velikim veseljem vključujejo osebe z motnjami v razvoju ter njihovi starši in svojci. Dejavnosti bodo uresničevali še naprej z velikim veseljem, saj so na prireditvi skupaj z do-natorji zbrali 3.800 evrov. Za še več nasmejanih in srečnih obrazov.
Ob jubileju so izdali zbornik Naših 40 let, v katerem so zapisane besede nekaterih, ki so z njimi delili svoje spomine, izkušnje, poglede in osebna doživetja. Te so po
cem. Na prireditvi so bili tudi
gostje podpredsednica Zveze Sožitje Ljubljana Lidija Pra-tnemer, župan Občine Žalec Janko Kos, župan Občine Bra-slovče Branimir Strojanšek ter predstavniki društev Sožitje, združeni v celjsko-koroški regiji. Vsi nastopajoči ansambli
in napovedovalka so se v znak podpore odpovedali svojemu honorarju. Plesalci folklorne skupine Grifon iz Šempetra so s plesom popestrili glasbene točke. Največ sončnih žarkov so prižgali tisti, ki jim je bila prireditve namenjena. Predstavile so se skupine Varstve-no-delovnega centra (VDC) Maksi Žalec, VDC MUC Pre-serje ter učenci posebnega programa iz II. OŠ Žalec.
AP
Foto: DN
NOVI TEDNIK
BRALCI POROČEVALCI
19
Pesnica in
zapisovalka življenja
Članice Rdečega križa Trnave v občini Braslovče so s šopkom cvetja obiskale Milko Povše, pesnico in zapisovalko življenja, na njenem domu v Orli vasi. Vedno skromna in tiha gospa je dopolnila 90 let.
Marsikdo jo pozna po njenih zapisih iz življenja domačinov, še posebej njene družine, in po njenih pesmih. Rojena je bila v Šentrupertu, po poroki pa je živela z družino v Orli vasi. V družini je bilo devet otrok, poleg Milke še štiri sestre in štirje bratje.
V času okupacije so skoraj vso družino odpeljali v zbirni center v Celje, od tam pa v Auschwitz. 30. julija 1942 so jo odpeljali, 30. julija 1945 pa je domov prišla sama. Edina preživela od njenih. Na kmetiji v Šentrupertu jo je čakal brat. Pisati je začela v poznejših letih. Prej ni bilo časa. A kar je zapisala, je že dolgo zorelo v njej. Vse pesmi, zgodbe, spomine in razmišljanja je zapisala sama in jih zvezala v številne snopiče. Še vedno kakšno napiše. Njeni zapisi imajo tudi domoznansko vre-
dnost, saj je zapisala običaje, navade in dogodke preteklega življenja.
Članice Rdečega križa so jo s svojim obiskom presenetile, a ne za dolgo. Ko so sedle z njo h klepetu, je postala vedra in duhovita, kot že dolgo ne. Tako so povedale. Milka sicer živi v svoji hiški, a ne povsem sama. V soseščini živijo njeni otroci z družinami, ki skrbijo zanjo in jo poslušajo, kadar jim ima kaj za povedati. Samo da bo zdravje, pravi. Tega so ji obiskovalke najbolj zaželele.
TT
Predsednica KO RK Trnava Marija Žnidar izroča šopek Milki Povše.
Proslavili besedo z Alenko Rebula
Pred dnevom reformacije je Knjižnica Laško v sodelovanju z Občino Laško in JSKD OI Laško že četrtič pripravila osrednjo prireditev, posvečeno branju in bralnim aktivnostim, ki potekajo v vseh enotah knjižnice, in napolnila dvorano tamkajšnjega kulturnega centra.
Osrednja govornica, tržaška Slovenka, globinska psihologinja in pesnica Alenka
Rebula, je zbranim v predavanju z naslovom V zagovor branju in knjigi spregovorila o trajni vrednosti knjige in poglobljenega branja, predvsem v smislu razvoja človekovega razmišljanja, domišljije in njegovega notranjega doživljanja ter odkrivanja novega. To je izpostavila v primerjavi z negativnimi vplivi sodobnih komunikacijskih tehnologij, pri katerih
moramo paziti, da jih uporabljamo za svojo korist in jim ne dovolimo, da bi one zavladale nam.
Za posebno občutje večera je bila tudi tokrat zaslužna glasba, za kar so poskrbele violinistki Lucija Kovačič in Špela Jevnišek ter pianistka Veronika Hauptman z odlično odigranimi in izrazno bogatimi skladbami.
KL
Razveselite svoje najdražje ob r^^^K^J*	\ i rojstnem dnevu, obletnici.
l 1
N poroki ali kar tako. Presenetite jih s čestitko na Radiu Celje!
Ob plačilu treh radijskih čestitk vam četrto podarimo.
Predvajamo jih vsako nedeljo po 13. uri.
Akcija ne velja ob uveljavitvi kuponov za brezplačne čestitke.
Nagradnaigra
za 10 le* e
Planete	,^„iencev,
kiprejm^ ,(>dcl<roaW-
Planeta ^ y	k<	„„
.julija Kramar
.UnaKuduzovc
.LucienneLoncina
. \n&Out
■ ■ ■
123.
^ PETEK _________
2U.
2 SOBOTA
ROJSTNI DAN PLANETA TUŠ
Vabljeni i veliko zabavo.
¥ zvezde doma
20
OTROŠKI ČASOPIS
NOVI TEDNIK
Pozor! Čarovnice na delu!
Tako se je imenoval projekt, ki je bil letos prvič v OŠ Petrovče, namenjen pa je bil nadarjenim učenkam od 5. do 9. razreda. Izpeljale so ga naše mentorice: knjižničarka Tatjana Krajnc Barič, učiteljici Katja Za-goričnik in Zala Valenčak ter socialna pedagoginja Maja Bubik.
Naša prva naloga je bilo rezljanje buč. Končni izdelki so pokazali, koliko truda smo vložile v delo. Pri delu smo se noro zabavale in ko so pozno ponoči na šolskem stopnišču v bučah zagorele še svečke, je bilo vzdušje res čarobno.
Vsaka čarovnica je pokazala tudi svoje znanje v kuhinji, kajti same smo si morale pripraviti čarovniško večerjo - pico. Nismo pa kuhale le večerje, ampak tudi prave čarovniške zvarke.
Po slastni večerji je napočil čas, da čarovnice tudi zaplešejo. Plesale, vrtele in smejale smo se na ritme Co-prniškega muca (Svetlana Makarovič). Zabavno koreografijo za čarovniški ples sta
sestavili naša mlada nadarjena čarovnica Zala Županič in njena mentorica.
Svojo nadarjenost za igranje na različne inštrumente smo razkrile na posebnem čarovniškem gala koncertu. Igrale smo na vsakdanje inštrumente (violina, flavta, klavir, kitara ...), a tudi na tiste malo bolj nenavadne, ki jih ne slišimo prav vsak dan (slikarski čopiči, ka-stanjete, ropotuljica iz bio riža ...). Nasmejale smo se do solz.
Čeprav smo bile že zelo utrujene, še ni bil čas za spanje. Napisale smo tudi pravo čarovniško zgodbo. Ta je nastala tako, da je vsaka čarovnica napisala stavek, ne da bi prej prebrala, kaj so napisale njene predhodnice. Sledilo je še čarovniško branje ob lučki.
Zjutraj smo se komaj skobacale iz svojih spalnih vreč, ki so bile prijetno tople, a je bil že čas za čarov-niški zajtrk. Po njem smo se spremenile v pisateljice in dramske igralke. Odlomek iz knjige Čarovnica Uršula
smo v manjših skupinah nadaljevale v svojo čarovniško zgodbo, ki smo jo morale tudi odigrati.
Po literarno dramskem delu smo si zaželele nekaj sladkega, zato smo se zaprle v našo čarovniško kuhinjo.
Mislim, da smo dokazale, kako na nek svoj način res znamo čarati. Nobena ovira nas ne ustavi. Če je treba, stopimo
skupaj in pokažemo svoje talente, ki pa so zelo raznoliki. LAURA POTOČNIK, 9. b OŠ Petrovče
Konec zbiralne akcije oblačil, čevljev, igrač ...
V Osnovni šoli Vransko-Ta-bor je bil zaključek zbiralne akcije. Učenci, ki obiskujejo krožek Prostovoljno delo, so ponovno organizirali zbiralno akcijo. Od 1. oktobra 2012 so na zbirnih mestih v šoli Vransko, v Podružnični šoli Tabor in v vrtcih na Vranskem ter v Taboru zbirali oblačila, obutev, posteljnino, igrače, športno opremo, posodo, spominke ... Akcija je bila uspešna, saj se je nabralo ogromno vsega, kar so ljudje želeli podariti.
Naši prostovoljčki so vsak dan pridno pomagali pri sortiranju in shranjevanju zbranih reči in tako je bilo
tudi na dan zaključka zbiralne akcije. Jedilnica šole na Vranskem je ob količini zbranih reči kar naenkrat postala premajhna. Da bi ljudem, ki so prišli, olajšali delo, so učenci pripravili kotičke z napisi za lažje iskanje. Imeli smo kotiček ženskih, moških in otroških oblačil, igrač, čevljev, posode, spominkov in posteljnine.
Na vabilo ob zaključku zbiralne akcije se je odzvalo veliko ljudi od blizu in daleč. Učenci so pomagali ljudem pri izbiranju, iskanju stvari ter pri nošenju vreč.
Veseli smo bili pozitivnih odzivov ljudi in njihovih na-
smehov, kar nas je opremilo še z dodatno energijo.
Ob koncu zbiralne akcije se zahvaljujemo vsem ljudem, ki so darovali rabljene stvari, vsem zaposlenim OŠ Vransko-Tabor, ki so nam pomagali izpeljati zbiralno akcijo. Posebej hvala aktivni ekipi prostovoljčkov, ki vsaki zbiralni akciji nameni veliko svojega prostega časa.
Naša naslednja zbiralna akcija bo ponovno spomladi (predvidoma v marcu ali aprilu) in vas že sedaj vabimo k sodelovanju. Ob stvareh, ki jih ne potrebujete več, se spomnite na nas in na ljudi, ki potrebujejo našo pomoč. S tem jim boste vsaj nekoliko olajšali življenjsko situacijo in jim polepšali kakšen dan. TINA GOLOB, SANJA MARN
Dan varnosti
V OŠ Lava smo uspešno izpeljali dan varnosti. Tako kot vsako jesen smo izvedli evakuacijsko vajo, da osvojimo evakuacij-ski načrt reševanja v primeru naravnih ali drugih nesreč, da se učenci naučijo varovati svoje zdravje ter svoje življenje.
Dan varnosti smo tokrat šno predstavitvijo služb, ki v nadgradili še z izjemno uspe- naši državi skrbijo za reše-
vanje in varnost ob primerih različnih nesreč. Tako smo povabili predstavnike Slovenske vojske, ki so se predstavili z dvema oklepnikoma ter vso pripadajočo opremo. Policija je predstavila vozilo in pripomočke, od orožja do opreme. Gasilci poklicne
enote Celje so predstavili odlično opremljeno gasilsko vozilo, njegovo uporabo za primere poplav, prometnih intervencij in ostalih oblik reševanja. Predstavniki civilne zaščite so predstavili reševanje s čolnom ob primeru
poplav, reševanje ob različnih naravnih katastrofah, kinologi pa so predstavili dva dresirana psa, ki iščeta žrtve v primeru potresov, reševanja izpod plazov.
Dan varnosti je otrokom iz vrtca - enote Iskrica - ki smo
jih tudi povabili na ogled, ter učencem od prvega do devetega razreda ponudil veliko priložnosti za neposreden stik s predstavniki vseh služb, ki skrbijo za varnost.
MK
VEČER SLAKOVffl IN AV&EMOVIH VIŽ
Fantje s Praprotna M.J.A.V. Savinjskih 7 in Braco Koren
Prodaja vstopnic: TIC Laško in oglasni oddelek Novega tednika in Radia Celje
oMiwotednik raifccelje
KULTURNI CENTER LAŠKO
četrtek, 29. november, ob 19. uri
NOVI TEDNIK
ŠTIRINOžCI
21
Dlakasti in pernati
Tekmovanje rejcev malih pasemskih živali - Laško društvo petič osvojilo superpokal
V skupni uvrstitvi 17 ekip v tekmovanju kuncev so zmagali Avstrijci, med slovenskimi klubi pa so prvi Laščani, sledi jim celjski klub Cavias rex. Laščani so imeli tudi osem kolekcij prvakov pasem pri kuncih, posamično prav toliko, pri perutnini pa devet. Kot uspešna rejca kuncev sta se izkazala laška člana Leon Reberšak in Klavdija Ojsteršek. Leon se lahko pohvali tudi z naslovom za prvaka pasme pri perutnini. Lucija Podvršnik iz celjskega kluba Cavias rex pa je osvojila priznanji za dva prvaka pasme pri morskih prašičkih.
V hali E Celjskega sejma je bila konec tedna na ogled tekmovalna razstava malih pasemskih živali. Rejci, povezani v 16 društev iz Slovenije in Avstrije, so razstavili kunce, morske prašičke in pritlikavo perutnino ter se potegovali za naslove najboljših.
Slovenski superpokal, ki je naše najpomembnejše tovrstno tekmovanje, so letos zaupali laškemu društvu gojiteljev malih pasemskih živali, saj je društvo štirikratni dobitnik superpokala. Tudi letos je bil njegov izkupiček nagrad zavidanja vreden in to kljub močni konkurenci.
Na razstavi je bilo mogoče videti največ kuncev, skoraj sto, malo manj je bilo morskih prašičkov in perutnine, kjer so tekmovali le posamični rejci in ne ekipe. Sicer pa so za radovedneže pripravili še kotiček, kjer so predstavili kmečko dvorišče
s kozo, z goskami, račkami in s purani.
Veliko dela
Da je bila tekmovalna razstava vzorno pripravljena, je poskrbel član laškega društva Sašo Reberšak, ki je s sinom Leonom uspešen gojitelj malih pasemskih živali. Kot vodja je imel veliko dela že pred razstavo, ki jo je postavljalo šest članov, in tudi med njo ter po njej. Društvo je namreč majhno in morajo vsi poprijeti za različno delo. Mu je pa v zadovoljstvo osvojeni društveni naslov, saj pri točkovanju odločajo odtenki. In kako sodniki ocenjujejo kunce? Najprej jih stehtajo, pogledajo ušesne številke, preverijo kožuh, čistočo, dolžino ušes, obliko glave ... »Vse to se točkuje po pravilniku, pri čemer odločajo malenkosti,« pravi Reberšak. Sodniki vedno prihajajo tudi iz tujine.
Društvo za prašičke
Društvo, ki mu je zmaga ušla za las, je celjski Cavias rex klub, ki ga vodi Peter Podvr-šnik. »Cavias pomeni morski prašiček, saj gojimo predvsem te živali, ki med rejci niso tako uveljavljene kot kunci.« Prav zaradi tega so njihovi člani iz različnih krajev Slovenije. Za rejo se je Podvršnik navdušil že v srednji šoli in tudi žena ni ostala imuna, od otrok pa je »okužil« samo hčer Lucijo, ki je uspešna rejka morskih prašičkov najrazličnejših pasem. In kakšen je recept za uspeh? »Ta je rezultat dolgoletnega dela, prave izbire parov in nekaj sreče. Vpliva tudi hrana, ki mora biti pestra, z vitamini,« poudarja Podvr-šnik. Svoje delo morajo rejci preverjati tudi v tujini, kjer vidijo, kje so, ter se seznanijo z novostmi.
TATJANA CVIRN Foto: GrupA
Celjski Cavias rex klub se je s kunci uvrstil na drugo mesto, več priznanj za prvaka pasme pa je prejel za morske prašičke.
Setveni koledar
korenina do 10. ure, od 11. ure cvataj ob 24. uri
list do 11. ure, od 12. ure plod * list
Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega priročnika Marije Thun za leto 2012, ki ga v Sloveniji izdaja v ne-skrajšani obliki založba Ajda, Vrzdenec, tel.: 0l/754 07 43.
22
BORZA DELA / INFORMACIJE
NOVI TEDNIK
Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni:
■	na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda;
■	na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje:
http://www.ess.gov.si;
■	pri delodajalcih.
Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče.
UE CELJE
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
GOZDAR SEKAČ - M/Ž; SEČNJA, VLAKA, CEPLJENJE IN ŽAGANJE DRVI, NEDOLOČEN ČAS, 22.11.2012; SUPER BO - GOZDARSKE STORITVE, TADEJ SELČAN S.P., ČREŠKOVA 24, 3203 NOVA CERKEV AVTOMEHANIK
MEHANIK - DELO V CELJU - M/Ž; DELO V AVTOMEHANIČNI DELAVNICI. DELO OBSEGA MEHANIČNA DELA - AVTOMOBILI, MENJAVA PNEVMATIK, HKRATI PA VODENJE DELAVNICI., NEDOLOČEN ČAS, 2.12.2012; LAH PODJETJE ZA UVOZ - IZVOZ, TRGOVINO, PROIZVODNJO IN STORITVE D.O.O., KOMENDA, KLANEC 13, KLANEC 13, 1218 KOMENDA SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA VODJA PROJEKTOV - M/Ž; - VODENJE PROJEKTOV VGRADNJE TOPL. ČRPALK OD NAROČILA DO MONTAŽE, PREVZEMANJE IN IZVAJANJE ORGANIZACIJSKIH NALOG V PROCESU VGRADNJE OGRAVALNILNIK SISTEMOV (TOPL. ČRPALKE), OPRAVLJANJE OGLEDOV NA TERENU, DIMENZIONIRANJE SISTEMOV, IZDEVANJE PONUDB IN KALKULACIJ, SODELOVANJE TER NADZOR PRI IZDELAVI TEHNIČNE DOKUMENTACIJE SKLADNO Z ZAHTEVAMI NAROČNIKA, SKRB ZA REŠEVANJE ZAUSTAVITEV IN REKLAMACIJ, KI NASTANEJO NA PROJEKTU, NEDOLOČEN ČAS, 29.11.2012; ATLAS TRADING TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., CELJSKA CESTA 45, 3212VOJNIK
TRGOVEC - M/Ž; PRODAJA V TRGOVINI S TEKSTILOM, NEDOLOČEN ČAS, 23.11.2012; STEPHANIE-MODNE PLETENINE JOŽICA HRASTNIK S.P., SAVINOVA ULICA 7, 3000 CELJE SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
ELEKTROTEHNIK - M/Ž; IŠČEMO SODELAVCA NA PODROČJU IZDELAVE, ZAGONA IN SERVISIRANJA ELEKTRO NAPRAV. NUDIMO REDNO ZAPOSLITEV ZA NE/DOLOČEN ČAS. DELO OBSEGA: IZDELAVO, VEZAVO IN MONTAŽO ELEKTRO OMAR Z VGRAJENO ELEKTRO IN ELEKTRONSKO OPREMO, TESTIRANJE NAPRAV V DELAVNICI, OBČASNA MONTAŽA NAPRAV PRI KUPCIH IN PODPORA NA TERENU. OD KANDIDATOV PRIČAKUJEMO BRANJE IN RAZUMEVANJE TEHNIČNIH RISB IN NAČRTOV, NAJMANJ 3 LETA DELOVNIH IZKUŠENJ NA PODROČJU IZDELAVE ELEKTRO OPREME, SPOSOBNOST DELA V TIMU, SAMOSTOJNOST IN SAMOINICIATIVNOST, NEDOLOČEN ČAS, 8.12.2012; INEL INDUSTRIJSKA ELEKTRONIKA D.O.O., KULTURNIŠKA ULICA 41, 3000 CELJE
MEHATRONIK - M/Ž; IŠČEMO SODELAVCA NA PODROČJU IZDELAVE, ZAGONA, TESTIRANJA IN VZDRŽEVANJA NAJZAHTEVNEJŠIH ELEKTRONSKIH NAPRAV. NUDIMO REDNO ZAPOSLITEV ZA NE/DOLOČEN ČAS. DELO OBSEGA: STROKOVNO POMOČ PRI IZDELAVI NAPRAV, KONFIGURIRANJE, TESTIRANJE IN ZAGON NAPRAV V DELAVNICI, MONTAŽO IN ZAGON NAPRAV PRI KUPCU TER PODPORO IN SERVISIRANJE NAPRAV PRI KUPCU. PRIČAKUJEMO ING. ALI DIPL. ING. MEHATRONIKE ALI ELEKTRONIKE, DOBRO POZNAVANJE PC OKOLJA, SPOSOBNOST DELA V TIMU, KOMUNIKATIVNOST, SAMOSTOJNOST IN SAMOINICIATIVNOST, NEDOLOČEN ČAS, 8.12.2012; INEL INDUSTRIJSKA ELEKTRONIKA D.O.O., KULTURNIŠKA ULICA 41, 3000 CELJE MESAR
MESAR KLAVEC IN IZKOŠČEVALEC - M/Ž; ZAKOL ŽIVINE, IZKOŠČEVANJE MESA, RAZREZ MESA, PAKIRANJE MESA, DELO V DEPOJU., DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 23.11.2012; CELJSKE MESNINE D.D. CELJE, CESTA V TRNOVLJE 17, 3000 CELJE ELEKTRIKAR ENERGETIK ELEKTRIČAR ZA DELO V TUJINI - M/Ž; VEZAVA PROIZVODNIH LINIJ - DELO V TUJINI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE OZ. DOKONČANJE PROJEKTA, 22.11.2012; PRO MONTING, MONTAŽE, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., TRNOVELJSKA CESTA 41, 3000 CELJE ELEKTROTEHNIK
SERVISER - M/Ž; OPRAVLJANJE SERVISNIH POSEGOV NA KLIMATSKIH NAPRAVAH IN TOPL. ČRPALKAH, IZVAJANJE LETNIH SERVISNIH PREGLEDOV, SPUŠČANJE VGRAJENIH
TOPL.ČRPALK V POGON PO PREDHODNEM PREVERJANJU PRAVILNOSTI MONTIRANE OPREME, SPOZNAVANJE TEHNIČNIH KARAKTERISTIK STROJNE OPREME, REGULACIJSKIH SISTEMOV IN PODROBNOSTI DELOVANJA HLADILNEGA IN HIDRAVLIČNEGA SISTEMA STROJNE OPREME, KI JE PREDMET DELA, IZVAJANJE PREGLEDOV, SERVISOV IN VZDRŽEVALNIH DEL NA ELEKTRIČNIH, HIDRAVLIČNIH IN HLADILNIŠKIH INŠTALACIJA, PRIDOBIVANJE ZNANJA - FORMALNO IN NEFORMALNO IZOBRAŽEVANJE, NEDOLOČEN ČAS, 29.11.2012; ATLAS TRADING TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., CELJSKA CESTA 45, 3212 VOJNIK
VIŠJA STROKOVNO IZOBRAZBA
RAZVOJNI INŽENIR PROGRAMSKE OPREME / PROGRAMER - M/Ž; IŠČEMO SODELAVCA NA PODROČJU PROGRAMIRANJA Z AMBICIJAMI SPOZNAVANJA IN UPORABE NOVIH TEHNOLOGIJ. NUDIMO REDNO ZAPOSLITEV ZA NE/DOLOČEN ČAS. DELO OBSEGA: SAMOSTOJNO RAZVIJANJE PROGRAMSKE OPREME; INTEGRACIJO PROGRAMSKE OPREME V NAPRAVE ZA OZNAČEVANJE IN ETIKETIRA-NJE; ZAGON IN VZDRŽEVANJE APLIKACIJ. OD KANDIDATOV PRIČAKUJEMO UNIV. DIPL. ING. ALI DIPL. ING. RAČUNALNIŠTVA IN INFORMATIKE, ZNANJE PROGRAMIRANJA V .NET (C#), POZNAVANJE KOMUNIKACIJSKIH TEHNOLOGIJ (SERIJSKA, TCP / IP), POZNAVANJE RELACIJSKIH BAZ PODATKOV, DOBRO KONCEPTUALNO ZNANJE PROGRAMIRANJA IN PRAKTIČNE IZKUŠNJE, SPOSOBNOST DELA V TIMU, SAMOSTOJNOST, KREATIVNOST IN SAMOINICIATIVNOST, NEDOLOČEN ČAS, 8.12.2012; INEL INDUSTRIJSKA ELEKTRONIKA D.O.O., KULTURNIŠKA ULICA 41, 3000 CELJE
DIPLOMIRANI KEMIJSKI INŽENIR (VS)
TEHNOLOG - M/Ž; ORGANIZIRANJE DELA IN VODENJE SODELAVCEV V ODDELKU POVRŠINSKE ZAŠČITE, PRIPRAVA IN IZVAJANJE PLANOV ODDELKA, KREIRANJE IN IZPOLNJEVANJE MERNIH PROTOKOLOV TER IZVAJANJE MERITEV V PROCESIH POVRŠINSKE ZAŠČITE, NAROČANJE POTROŠNIH MATERIALOV, NADZOR NAD KVALITETO PRI PREVZEMU IZDELKOV V PROIZVODNI PROCES TER NAD KVALITETO OPRAVLJENIH STORITEV, VODENJE EVIDENC IN OBDELAVA PODATKOV V INFORMACIJSKEM SISTEMU DRUŽBE; DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 26.11.2012; CONTAINER PROIZVODNO PODJETJE, D.O.O., BEŽIGRAJSKA CESTA 6, 3000 CELJE
UE LAŠKO
NI RAZPISANIH PROSTIH DELOVNIH MEST
UE MOZIRJE
VIŠJA STROKOVNO IZOBRAZBA
TEHNIČNI ZASTOPNIK ZA PRODAJO - M/Ž; OPTIMIZACIJA PROIZVODNJE NAŠIH POSLOVNIH PARTNERJEV, OPERATIVNA PODPORA V PROIZVODNJAH NAŠIH POSLOVNIH PARTNERJEV, REŠEVANJE REKLAMACIJI DELNO TUDI PRODAJA NAŠEGA PRODAJNEGA PROGRAMA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 8.12.2012; EKO PLASTIK TRGOVSKO ZASTOPANJE IN PRODAJA D.O.O., ŠMIHELSKA CESTA 2, 3330 MOZIRJE UČITELJ BALETA (VSŠ) UČITELJ BALETA - M/Ž; POUČEVANJE BALETA IN S POUČEVANJEM POVEZANE NALOGE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 23.11.2012; GLASBENA ŠOLA NAZARJE, ZADREČKA CESTA 37, 3331 NAZARJE
UE SLOVENSKE KONJICE
AVTOKLEPAR
AVTOKLEPAR, AVTOLIČAR - M/Ž; DELA IN NALOGE AVTOKLEPARJA OZ. AVTOLIČARJA, NEDOLOČEN ČAS, 27.11.2012; JEZOVŠEK IN JEZOVŠEK AVTO-SERVISNE STORITVE D.N.O., MLAČE 13, 3215 LOČE ELEKTRIKAR
MONTER STROJEV IN NAPRAV - M/Ž; MON-TAZA STROJEV IN NAPRAV NA TERENU, PRETEZNO V TUJINI, NEDOLOČEN ČAS, 25.11.2012; NÜRMONT INSTALLATIONS, INŠTALACIJE IN MONTAŽA, D.O.O., DELAVSKA CESTA 10, 3210 SLOVENSKE KONJICE
KUHAR
KUHAR - DELO V SLOVENSKIH KONJICAH - M/ Ž; PRIPRAVA IN IZVEDBA ZAJTRKOV, KOSIL IN VEČERIJ ZA GOSTE NA ROGLI., DOLOČEN ČAS DO 15.4.2013, 29.11.2012; PAKSIMA D.O.O.; PAKSIMA D.O.O., PE LJUBLJANA, ULICA JOŽETA JAME 12, 1210 LJUBLJANA - ŠENTVID
NATAKAR
NATAKAR - DELO V SLOVENSKIH KONJICAH -M/Ž; DELO V STREŽBI HRANE IN PIJAČE, DELO V ŠANKU., DOLOČEN ČAS DO 15.4.2013, 29.11.2012; PAKSIMA D.O.O.; PAKSIMA D.O.O., PE LJUBLJANA, ULICA JOŽETA JAME 12, 1210 LJUBLJANA - ŠENTVID
UE ŠENTJUR PRI CELJU
ŽIVILSKI DELAVEC V MESARSTVU
ŽIVILSKI DELAVEC - M/Ž; SORTIRANJE MESA, PAKIRANJ, OZNAČEVANJE, RAZSEKOVANJE ... , DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 22.11.2012; FARME IHAN - MPR, MESNA PROIZVODNJA IN RAZSEKOVALNICA D.O.O., CESTA LEONA DOBROTINŠKA 15, 3230 ŠENTJUR SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA VOZNIK TOVORNEGA VOZILA - M/Ž; VOŽNJA TOVORNIH VOZIL V MEDNARODNEM PROMETU (NEMČIJA, AVSTRIJA, ŠVICA, BELGIJA, HOLANDIJA), VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, NEDOLOČEN ČAS, 28.11.2012; AV-TOPREVOZNIŠTVO MIRKO TOVORNIK S.P., PODGRAD 15 D, 3230 ŠENTJUR DOKTOR DENTALNE MEDICINE DR. DENT. MED. - M/Ž; ZOBOZDRAVNIK V MLADINSKI ZOBOZDRAVSTVENI AMBULANTI, NEDOLOČEN ČAS, 22.11.2012; FERDENT, ZOBOZDRAVSTVENE STORITVE, D.O.O., CESTA LEONA DOBROTINŠKA 6 A, 3230 ŠENTJUR
UE ŠMARJE PRI JELŠAH
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
MONTER KOVINSKIH KONSTRUKCIJ - M/Ž; MONTAŽA KOVINSKIH KONSTRUKCIJ IN TRANSPORTNIH POTI V TUJINI (BELGIJA, NEMČIJI, AVSTRIJI, ...), NAJMANJ 3 LETA IZKUŠENJ NA PODOBNIH PROJEKTIH. ZAHTEVA SE ZNANJE NEMŠKEGA ALI ANGLEŠKEGA JEZIKA. DOLOČEN ČAS, 24 MESECEV OZ. ZA NEDOLOČEN ČAS, 1.12.2012; MKV MONTAŽA PROIZVODNJA, STORITVE, TRGOVINA D.O.O., ROGAŠKA CESTA 23, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH
ZDRAVSTVENI TEHNIK
SREDNJA MEDICINSKA SESTRA V AMBULANTI NUJNE MEDICINSKE POMOČI - M/Ž; DELO SREDNJE MEDICINSKE SESTRE V AMBULANTI NUJNE MEDICINSKE POMOČI, OPRAVLJANJE DELA TUDI NA TERENU, DOLOČEN ČAS,
2 MESECA, 21.11.2012; ZDRAVSTVENI DOM ŠMARJE PRI JELŠAH, CELJSKA CESTA 16, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH SREDNJA MEDICINSKA SESTRA-ZDRA-VSTVENIK IN VOZNIK REŠEVALEC - M/Ž; DELO SREDNJE MEDICINSKE SESTRE
-	ZDRAVSTVENIH IN VOZNIK NA NENUJNIH REŠEVALNIH PREVOZIH, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 21.11.2012; ZDRAVSTVENI DOM ŠMARJE PRI JELŠAH, CELJSKA CESTA 16, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH ZOBOTEHNIK
ZOBOTEHNIK - M/Ž; DELA IN NALOGE ZO-BOTEHNIKA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 21.11.2012; DENTAL ŠRIMPF IN DRUGI, ZOBNA ORDINACIJA IN DRUGE STORITVE, D.N.O., SONČNA ULICA 7, 3250 ROGAŠKA SLATINA
STROJNI TEHNIK
MEHATRONIK - TEHNOLOG VZDRŽEVANJA
-	M/Ž; SAMOSTOJNO KONSTRUIRANJE STROJEV, NAPRAV, STROJNIH DELOV TER OSTALIH KONSTRUKCIJ, IZDELAVA 3D MODELOV KONSTRUKCIJ IN DVODIMENZIONALNE TEHNIČNE DOKUMENTACIJE, NAČRTOVANJE, ORGANIZIRANJE IN NADZIRANJE DELA NA PODROČJU STROJNEGA VZDRŽEVAJA PROIZVODNJE IN SODELOVANJE PRI IZVAJANJU DEL, PROGRAMIRANJE CNC STROJEV, SPREMLJANJE STANJA STROJEV, NAPRAV IN INŠTALACIJ TER KRMILNIH SISTEMOV IN ODPRAVLJANJE NAPAK LE TEH, ORGANIZIRANJE PREVENITIVNEGA VZDRŽEVANJA, VODENJE RAZNIH EVIDENC, SKRB ZA PRIPRAVO REZERVNIH DELOV ZA POTREBE NEMOTENEGA DELOVANJA STROJEV IN NAPRAV TER OSTALA DELA PO NAVODILIH NADREJENEGA., DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 27.11.2012; STEKLARNA ROGAŠKA D.D., ULICA TALCEV 1, 3250 ROGAŠKA SLATINA GEODETSKI TEHNIK GEOMETER/GEODET - M/Ž; GEODETSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 20.11.2012; KIT-AK, GRADNJE, D.O.O., KIDRIČEVA ULICA 28, 3250 ROGAŠKA SLATINA INŽENIR STROJNIŠTVA ZA VARILSTVO
INŽENIR VARILSTVA ZA NADZOR NAD VARILSKIMI DELI. - M/Ž; NADZOR NAD VARILSKIMI DELI NA JEKLENIH KONSTRUKCIJAH IN CEVOVODIH., DOLOČEN ČAS, 24 MESECEV
OZ. NEDOLOČEN ČAS, 30.11.2012; MKV MONTAŽA PROIZVODNJA, STORITVE, TRGOVINA D.O.O., ROGAŠKA CESTA 23, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH
DOKTOR MEDICINE SPECIALIST SPLOŠNE MEDICINE
ZDRAVNIK SPECIALIST SPLOŠNE ALI DRUŽINSKE MEDICINE - M/Ž - M/Ž; DELO ZDRAVNIKA SPECIALISTA V AMBILANTI V ZDRAVSTVENEM DOMU ŠMARJE PRI JELŠAH, NEDOLOČEN ČAS, 7.12.2012; ZDRAVSTVENI DOM ŠMARJE PRI JELŠAH, CELJSKA CESTA 16, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH
UE VELENJE
STROJNI TEHNIK
NASTAVLJALEC/ MENJEVALEC - M/Ž; MONTAŽA IN DEMONTAŽA ORODIJ ZA PREDELAVO PLASTIKE, NASTAVITVE STROJEV, ODPRAVLJA ZASTOJE MED PROIZVODNIM PROCESOM, IZVAJA NADZOR NAD PRAVILNIM DELOVANJEM ORODIJ IN STROJNE OPREME, HRANI, ČISTI IN VZDRŽUJE ORODJA IN STROJNO OPREMO, ZAGOTOVI IZVEDBO NALOG PO DELOVNIH NALOGAH O MENJAVAH. PRIPRAVA DELOVNEGA MESTA ZA ZAGON PROIZVODNJE. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 22.11.2012; PLASTIKA SKA-ZA, PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE, D.O.O., SELO 20 A, 3320 VELENJE
UEŽALEC
AVTOMEHANIK
VOZNIK TOV. VOZILA - M/Ž; VOŽNJA TOV. VOZILA PO ITALIJI, ŠPANIJI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 24.11.2012; BOMBEK MAKSI-MILJAN, AVTOPREVOZNIŠTVO S.P., ŠLAN-DROV TRG 19, 3310 ŽALEC SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA MONTER MONTAŽNE GRADNJE - M/Ž; MONTER MONTAŽNIH HIŠ, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 21.11.2012; HABITAT MONT D.O.O., TESARSTVO, MONTAŽA IN KLASIČNA GRADNJA, MONTAŽA, TRGOVINA IN PODJETNIŠKO SVETOVANJE., PETROVČE 115, 3301 PETROVČE
PRODAJALEC ŽIVILSKIH-PRE-HRAMB. ARTIKLOV
PRODAJALEC - M/Ž; PRODAJA BLAGA IZ ASORTIMANA, DELO NA BLAGAJNI, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 24.11.2012; SPD SAVINJSKE PEKOVSKE DOBROTE D.O.O., PODLOG V SAVINJSKI DOLINI 59, 3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI VISOKOŠOLSKA STROKOVNA IZOBRAZBA
UČITELJ KITARE - M/Ž; POUČEVANJE KITARE, KOMORNE IGRE, MOŽNOST VODENJA KITARSKEGA ORKESTRA, OPRAVLJANJE VSEH NALOG SKLADNO Z AKTOM O SISTEMIZACIJI DELOVNIH MEST GLASBENE ŠOLE. NADOMEŠČANJE DELAVKE NA PORODNIŠKEM DOPUSTU OD MARCA 2013., DOLOČEN ČAS, 15.12.2012; GLASBENA ŠOLA "RISTO SAVIN" ŽALEC, AŠKERČEVA ULICA 9, 3310 ŽALEC
KINO
^amm^m
Spored 20. in 21. 11.
Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Asterix in Obelix v Britaniji - komedija torek in sreda: 21.25 Asterix in Obelix v Britaniji - komedija, 3D torek in sreda: 18.05 Hotel Transilvanija - družinska animirana komedija, sinh.
torek in sreda: 15.05, 17.05 Hotel Transilvanija - družinska animirana komedija, 3D
torek in sreda: 16.05 Paranormalno 4 - grozljivka
torek in sreda: 19.30, 21.30
niciro|iol
SREDA in ČETRTEK 20.00 Vse tiste lepe stvari
- drama
VODNIK
I PRIREDITVE j
TOREK, 20. 11.
9.30 in 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje Živeti v Celju
predstavitev obrtnika čevljarja Antona Mužiča
10.00 Knjižnica Šentjur Knjižna čajanka
16.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru Inkubus
16.30 Osnovna šola Zreče
Zobek Mlečko pri zobozdravniku, ura pravljic
17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku
Moja, tvoja, naša knjižnica ...
kreativna jezikovna delavnica ob dnevu splošnih knjižnic; z besedami se bo igrala Maruša Ščurek
17.00 Kmečki turizem Dobro tin nad Vojnikom
Zgodovinska kronika Dobrotina, predstavitev knjige Lojzeta Seliča
17.00 Knjižnica Velenje
Ura pravljic v nemškem jeziku
pripoveduje Frenk Špiler
17.00 Dom krajanov Skorno - Florjan
Posebna prireditev ob svetovnem dnevu otroka
18.00 Muzej novejše zgodovine Celje_
Predstavitev zbornika in odprtje razstave
ob 100-letnici poslopja Gimnazije Celje - Center
18.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Resnica o homeopatiji
predavata mag. Rastislav Knez in mag. farm. Dragica Černigoj Kropf
18.00 Velenjski grad_
Klepet pod arkadami
19.00 Knjigarna Antika Celje
Cinkarniško-antični večer
gosta dr. Marcello Potocco in Gašper Torkar
Poročni video - ljubezenski torek: 17.00, 21.25 sreda. 17.00, 19.00, 21.25 Prava nota - glasbeni film, komedija
torek in sreda: 19.05 Šanghaj - drama
torek in sreda: 17.00, 20.25
Skyfall - akcijski triler torek in sreda: 15.10, 17.10, 18.00, 20.00, 21.00 Somrak saga: Jutranja zarja 2. del - akcijski, drama
torek in sreda: 15.40, 16.30, 18.05, 19.00, 20.35, 21.25
DRUŠTVA VABIJO
TOREK, 20. 11.
19.00 do 21.00 Družinski inštitut Bližina
Skupinska terapija za posameznike z izkušnjo spolne zlorabe
voditeljica Sara Jerebic
SREDA, 21. 11.
7.00 Celjski mladinski center
Brezplačen zdrav zajtrk v MCC kavarni
ČETRTEK, 22. 11.
19.00 Teozofska knjižnica Alme M. Karlin Celje Četrtkova skupinska meditacija
19.00 Mestna galerija Šoštanj
Magda Šalamon
galerijski večer pesnice ter predstavitev projekcije o poti k spominskemu obeležju Tomaža Humarja; pogovor bo vodila Milojka B. Komprej
19.00 Galerija Mozirje
Misli, ki jokajo, predstavitev knjige Andreja Pegana
19.19 Knjižnica Velenje Rodoslovci
delovno srečanje
19.30 Teozofska knjižnica Alme M. Karlin Celje Alica Bailey: Nedokončana avtobiografija
knjigo bo predstavila prevajalka Valerija Kuštor
19.30 Glasbena šola Velenje Slovenski klavirski trio
Maja Fleischman, violina, Sanja Repše, violončelo, Miha Štokelj, klavir
SREDA, 21. 11.
13.30 Center starejših Zimzelen Topolšica
Knjižna čajanka, čajanko izvaja Bernarda Lukanc
16.00 Glasbena šola Celje
Javni nastop učencev osnovne stopnje od 1. do 3.razreda
16.00 Mladinski center Velenje Kreativne delavnice s Paulo, filmski večer z Nejcem
17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku
Pravljica pri Mišku Knjižku
pravljične dogodivščine z Dragico
17.00 Knjižnica Velenje
Ura pravljic, pripoveduje Metka Pivk Srdič
17.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Halo, Rdeča kapica?
gledališče Unikat, igrana predstava za Cici abonma in izven
18.00 Župnijski dom Slovenske Konjice
Samopodoba in samospoštovanje
predava Milenko Kovačevič
18.00 Knjižnica Velenje
Branje je žur, reading is cool
brali in pogovarjali se bomo o knjigi Holes (Zeleno jezero) avtorja Louisa Sacharja
18.00 Dom kulture Svoboda Griže Še so tiste poti
predstavitev knjige avtorja Branka Zupanca; pogovor bo vodila Lea Felicijan; gostja Olga Markovič
19.00 Dom sv. Jožefa Celje
Vladimir Frantar: Enkrat še zapoj .
kulturni večer ob 50-letnici slovenske popevke; nastopata Elda Viler in Lado Leskovar
19.00 Zgodovinski arhiv Celje Changes/Spremembe: Izrael nekoč in danes
odprtje razstave in spremljevalne razstave Spremembe: Celje nekoč in danes
19.19 Knjižnica Velenje
Za 100 evrov na mesec
pogovor z dr. Vasjo Badaličem
19.30 Kulturni center Laško Ansambla Pajdaši in Nemir ter Klobaskov Pepi
abonma Mavrica polk in valčkov in za izven
ČETRTEK, 22. 11.
9.00 Ljudska univerza Šentjur
Baltiške države z avtodomom
potopisno predavanje Jelke Godec
MALI OGLASI / INFORMACIJE
16.00 Dom starejših Šentjur
Ohranjanje gibalnih aktivnosti pri osebah z demenco: Zavedanje telesa
predava Kristina Cater
17.00 SLG Celje_
R. Bean: Kruh
abonma Po posebnem razporedu in izven
17.00 Knjižnica Laško
Srečanje z Manico Slapšak
pogovor o njenih knjigah ob dnevu slovenskih splošnih knjižnic
17.00 Knjižnica Šoštanj Ura pravljic
pripoveduje Marjetka Blatnik
18.00 Osrednja knjižnica Celje predstavitev 31. številke revije Vsesledje
18.00 Muzej novejše zgodovine Slavnostni zaključek projekta Jumum
razstava Obrazi operete z gosti iz Slovenije in tujine
19.00 Celjski dom
Informativno predavanje o pomočeh in izcelitvah po duhovni poti s pomočjo učenja Bruna Groeninga
19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Zaključna prireditev najlepši kraj, hiša, kmetija
nastopajo ansambel Ekart, citrarka Neli Kos Zidar, mažorete in Franci Podbrežnik
19.00 Glasbena šola Velenje Predstavitveni koncert
predstavili se bodo dijaki umetniške gimnazije Velenje
19.19 Knjižnica Velenje
Literarni večer Urška po Urški
literarni večer z najboljšimi mladimi literati festivala
20.00 Celjski dom
Modni navdihi jesen-zima
HOTORNA ISTANOVANJE
Ko pošle so ti moči, zaprl trudne si oči, a čeprav spokojno spiš, z nami še naprej živiš.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka in strica
RAJKA STOPINŠKA
iz Jurkloštra (1943 - 2012)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, za vse izrečene besede tolažbe, tople stiske rok ter podarjene sveče in cvetje. Posebna zahvala Alenki Kandolf ter Zdenki in Janiju Zemljaku za nesebično pomoč. Zahvaljujemo se pogrebni službi, gospodu župniku s Planine, govorniku Daniju Doberšku za poslovilne besede in pevcem iz Jurkloštra za zapete žalostinke. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala.
Žena Anica in ostalo sorodstvo
VOZILA
PRODAM
MATIZ, letnik 1998, temno zelene barve, prva lastnica, ugodno prodam. Telefon 041 516-115, Anja.	4374
KUPIM
ODDAM
STANOVANJE z balkonom, teraso in vrtom nudi upokojenka za nizko ceno v lepem in zdravem okolju. Več v ustnem dogovoru. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro POŠTENOST.	p
PRODAM
Z GOTOVINO kupim osebna vozila od letnika 1990 do 2012; cela, poškodovana, slabše ohranjena. Odvoz, prepis in gotovina takoj. Telefon 031 783-047, Boris.	4351
PRODAM
»t
PRODAM
ŠTEDILNIK na trdo gorivo, levi, prodam. Telefon 5771-276.	4399
AKUSni
PRODAM
WELŠKEGA ponija, razred A, poni je sta 5 let in navajen jahanja, prodam. Telefon 041 568-661.	4275
PRAŠIČE, 90 do 100 kg ter 200 do 250 kg, prodamo. Zgornje Roje 22, Šempeter, telefon 031 617-892.	4301
JARKICE, na začetku nesnosti, rjave, grahaste, bele, lahke ter enoletne kokoši (po naročilu tudi očiščene) prodamo na farmi Roje pri Šempetru. Sprejemamo naročila za enodnevne in 6-tedenske piščance. Telefon (03) 700-1446.	4300
HIŠO v Štorah, na parceli 1.100 m2, na lepi, sončni legi, prodam. Telefon 5771-276.	4399
HARMONIKO Rutar, B, Es, As, odlično ohranjeno, ugodno prodam. Telefon 070 433-792, 031 858-278.
4309
ODKUP
zlata-srebra
GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180
Mitja Udovč, s.p., Celje
PRAŠIČE, stare 2 meseca, prodamo. Telefon
5488-158.	4333
TELICO simentalko, brejo 6 mesecev, prodam ali menjam za bikca nad 300 kg. Telefon
(03) 5739-332.	4376
BIKCA simentalca, starega 3 tedne, prodam.
Telefon 031 447-195.	4377
PRAŠIČA, težkega 230 kg, hranjenega s kuhano hrano, prodam. Telefon 5795-668.
4378
PRAŠIČA za zakol, težkega približno 140 kg, krmljenega s kuhano hrano, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 515-761. 4373 PRAŠIČE, težke 100 do 140 kg, krmljene z domačo hrano, prodam. Dostava na dom brezplačna. Telefon 5794-285.
4385
TELIČKO simentalko, težko 200 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 454-344.
4392
TELICO simentalko, težko 300 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5791-213.
4406

NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje
Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in ene čestitke na Radiu Celje, življenje pa si lahko pocenijo z našo kartico ugodnih nakupov.
Novi tednik izhaja dvakrat na teden ob torkih in petkih. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin na Celjskem.
IZ VAŠEGA KRAJA
OB PETKIH-ZGODBE
S CELJSKEGA
NAROCILNICA I NAROCILNICA
|NAR°Č|LN|CA
IME IN PRIIMEK: ULICA: ^^^^
KRAJ:
DATUM ROJSTVA:
Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev

PODPIS:	-
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika.
Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja 1,30 EUR, petkova 1,50 EUR. Naročniki plačajo za obe izdaji na mesec 9,50 EUR, kar pomeni, da prihranijo, saj v poprečju izide devet številk na mesec.
Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece.
PRILOGA TV-OKNO prinaša vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
KUPIM
MEN
t
DEBELE krave in telice za zakol in suhe za dopitanje, plačilo takoj, kupim. Telefon 070 405-700.	Š 142
DEBELE in suhe krave in telice, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286. Š 83 VSE vrste krav in telic za zakol kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 544-270. p
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let.
Tel.: 031/836-378 03/5726319
Leopold Orešnik, s.p., p.p. 40, Prebold
PRODAM
BIO repo, od 15 do 20 centov, prodam. Telefon 051 220-902. 4364
OSTALO
PRODAM
BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, (na zalogi briketi in peleti), ugodno prodam.
Telefon 051 359-555; www.drva.info.
p
BUKOVO hlodovino za drva, cena s prevozom je 60 EUR/m2, prodam. Telefon 031 346-299.	4141
PŠENICO, žitarico, neškropljeno in hrastove »fosne«, debelina 25, 32 in 50 mm, ugodno prodam. Telefon 031 555-335.
4314 4315
SLIKI Avgusta Lavrenčiča in Elde Piščanec ter lovski karabin Swarovski, z daljnogledom, prodam. Telefon 041 378-202.
4386
RUMENO korenje in bikca, čb pasme, prodam. Telefon 031 812-564. p GUMI voz, dobro ohranjen, prodam. Telefon 041 265-492.	4397
MEŠALEC za meso prodam. Telefon 041 870-510.	4405
LE nekaj si želim, da dekle zvesto spoznam, ki ji bom vse življenje ljubezen izkazoval. Telefon 041 959-192.	43 3 7
MORDA živi kje osamljen vdovec, star od 68 do 86 let, ki išče družbo in medsebojno pomoč in ki bi želel jesen življenja preživeti v domu osamljene in prijetne upokojenke. Telefon 041 807-310, po 20. uri. 4363 ZELO osamljen, star 70 let, samostojen, neodvisen, želim spoznati prijateljico sopotnico. Če imaš rada podeželje in naravo, se pisno oglasi na Novi tednik pod šifro POLJUB NA SILVESTROVO.	4395
STARO železo, radiatorje, peči in ostalo brezplačno odpeljemo. Miladin Golijan, s. p., Kidričeva 3, Velenje, telefon 040 465-214.
n
ADAPTACIJE kopalnic, stanovanj, hiš, sanacije po poplavah, zidarska dela, keramika, vodovod, beljenje sten, fasad; 10 % popust v letu 2012. Telefon 031 879-739; www. komplet-plus.si.	n
POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n IŠČEMO osebo za pomoč na domu starejši osebi, 5 ur dnevno, v Petrovčah. Pokličite po 16. uri, telefon 051 336-099.
4407
TSR EE
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, tax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,30 EUR petkovega pa 1,50 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij nevračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Oblikovanje: Minja Bajagič
Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja
Fotografija: Sherpa, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič
E-mail: radio@nt-rc.si.
E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Anja Deučman, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster
Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Mlakar Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Marjan Brečko
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
4390

ZM3.EÜTOOSüD
g^miAvw tv-e-y t v
Obra z bobni, s steklenicami in z »ribežnom«
»Lesene« kasete in glasbila, ki to niso
Še imate doma kasetofon? Vprašanje ni čisto nesmiselno, saj so jih v zadnjih letih tako rekoč izpodrinili predvajalniki zgoščenk. Kdo pa se še želi mučiti s kaseto, ki se ji je po dolgotrajnih predvajanjih trak začel navijati po svoje ... Toda novomeška rokerska skupina Dan D je pač nekaj posebnega. Zato je pred novo turnejo Tiho izdala istoimensko kaseto, ki tudi ni običajna, takšna, kot jih imamo v spominu. Sicer pa tudi njena glasba ni običajna.
Zasedba, ki je na slovenski glasbeni sceni že od
sredine devetdesetih let, je svoje oboževalce vedno spravljala na noge z udarnimi rokovskimi skladbami ter jih umirjala s prelepimi baladami. Nabor glasbil, ki sodijo v tak koncept, je znan: električna in bas kitara, bobni, klaviature.
Tokrat so glasbo in nastope zastavili drugače. Nekatere stare uspešnice so povsem prenovili z novimi aranžmaji, tako da jih komaj prepoznaš, dodali so nekaj novih skladb, vse pa »zapakirali« v svežo izdajo »odštekane«, ne samo »iz-štekane« glasbe. Namesto običajnih glasbil so namreč
uporabili tamburice, vse vrste zvončkov in rekvizite, ki niso namenjeni ustvarjanju glasbe: prazne steklenice, žlice in kuhalnice ter »ribe-žen«, na katerem so nekoč prali perilo. Jesensko turnejo so zastavili kot klubsko, kar pomeni manjše, bolj intimne prostore, kjer takšna glasba pride do izraza in je tudi stik s poslušalci povsem drugačen. V petek so tako nastopili tudi v Celju, in sicer v Mestnem kinu Metropol, in navdušili polno dvorano obiskovalcev. Odzivi na novost so povsod zelo pozitivni, glasba je namreč pristna, neposredna,
sveža, zdi se, kot da člani zasedbe improvizirajo in se predvsem krasno zabavajo, a je vsak ton skrbno premišljen in odigran.
Nič čudnega torej, da so navdušeni poslušalci že po nekaj prvih nastopih po Sloveniji pokupili vseh sto izvodov »lesene« kasete. Zapakirali so jo namreč v ročno izdelano jelševo poleno! Dragocenost za nekaj oboževalcev, medtem ko se bodo morali drugi zadovoljiti z »neleseno« kaseto ali s kakšno starejšo zgoščenko.
TC
Foto: SHERPA
FOTO TEDNA
Foto:GrupA
Skupaj smo močnejši
——- Št. 92-20. november 2012
MM
Z odpiračem lahko igraš na prazno steklenico cvička, je dokazal Boštjan.
Tokac je tudi tokrat pel, zraven pa igral na mandolino, bisernico, orglice, žlico, kuhalnico ...
IMAMO DOJENČKA
20. september je bil najsrečnejši dan družine Golež iz Šentvida pri Grobelnem, saj so dobili še enega člana, pravzaprav članico, ki so se je najbolj razveselili mamica Magdalena, ati Andrej in še posebej skoraj dve leti stara sestrica Glorija. Na svet je namreč prijokala Eva, velika 52 cm in težka 3700 g. Že slika dokazuje, kako brezmejna je sestrska ljubezen, saj se Glorija in Eva kar ne moreta ločiti druga od druge.