Naročnina mesečno 25 Din. za inozem« ■tro 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je t Kopitarjevi ul. 6/111
SEOVENEC
lelefoni uredništva io n prave: 40-01, 404», 40-03, 4044, 40-04 — Izhaja vsak daa sjutraj razen ponedeljka la dneva po praznika
Celcevnl ratnn Ljubljana številk* 10.t>50 in 10.349 sa inserate.
Upravni Kopitarjeva ulic« številka 6.
Znamenje zmage
Zveličar je sam večkrat napovedal svoje rrpljenje in smrt. Dejal je tudi, da kdor ne vzame vsak dan svojega križa nase ter hodi za njim po poti trpljenja, ni njegov učenec. Kako so se zgrozili njegovi učenci, ko jim je povedal, da bo umrl najbolj sramotne smrti kot hudodelec na križu! In kako težko jim je bilo verjeti besede, ki jih je izrekel malo pred svojim trpljenjem v svojem govoru veliki množici na dan svojega slovesnega vhoda v Jeruzalem: »ln jaz bom, ko bom povzdignjen z zemlje, vse pritegnil k sebi.« Saj si niso mogli misliti, da bi njihov Učen i k ne zmagal kot kralj judovskega naroda že. za svojega življenja, ampak da si obeta zmago svojega kraljestva šele po svoji smrti. In vendar jim je bil malo poprej rekel, da pšemično zrno ne more obroditi sadu, če prej ne pade v zemljo in ne umrje... In še ob zadnji večerji, ko jim je tolmačil skrivnost krščanstva do zadnjega jedra, jim je ostalo nerazumljivo, da bi mogel po svoji smrti vstati in s to svojo smrtjo -premagati svet ter ga preporoditi po svojem nauku v novo življenje.
In vendar se je zgodil ta čudež, čigar resničnost izpričujejo vsa stoletja po Kristusovi smrti na križu. Posvetni oblastniki ustanavljajo svoje vladavine s krvjo, ki jo prelivajo drugi, zmaga mogočnikov na tej zemlji počiva na porazu in smrti nasprotnikov, Kristus in njegov izveličevalni nauk pa sta zavladala človeštvu za ceno njegove lastne krvi: ta dragocena žrtev samega sebe je osvojila svet njegovi večni resnici. Zmaga Kristusovega kraljestva ni zahtevala niti kapljice krvi njegovih nasprotnikov, ampak njegovo, ki jo je daroval, da se odreši človeštvo okov vsega, kar je človeka nevredno. S tako zmago zgolj le po požrtvovalni ljubezni se ne more ponašati nihče, kdor je kdaj zavladal svetu! Šele po Gospodovi strašni smrti in slavnem vstajenju so njegovi razumeli, kako bo njihov Mojster pritegnil k sebi vse plemenite, globoke in srčno dobre duše pa tudi take, ki se glasu božjemu upirajo, potem ko bo povišan na križu. Križ je postal znamenje zmagoslavja krščanske misli, najzmagovitejše znamenje v človeški zgodovini.
Kristus je umrl smrti, ki mora vsakega globoko pretresti in je mnoge tudi hudo zmedla. Kakšen ugled more imeti, kdor umre smrti, ki je namenjena le najhujšim zločincem? Kdo se bo spominjal takega človeka ali se zmenil za njegove marnje, ki so doživele v javnosti tak polom? Komu ne bo ostal za vedno vtisnjen v spomin kot splošno zasmehovan sanjač, ki je ves čas dajal opravka čuvarjem javnega miru in reda in čigar maloštevilni učenci in prijatelji so se razkropili na vse strani in se skrili, sami smrtno prestrašeni in do kraja zbegani? Ali jih ni bilo že veliko takih nemirnežev v Judeji, ki so vsi žalostno končali? In njegov nauk o samo-odpovedi, o potrebi prerojenja, o pravici in ljubezni, ali je to za ta svet, za slavo in čast naroda, za realno življenje?
In vendar ni trajalo dolgo, pa je ta nauk že prodrl do središča vsega omikanega sveta, do Rima, odkoder se je v nekaj stoletjih razširil med vse narode, ki so postali iz barbarov nosilci nove kulture. Vek za vekom je Kristus večji in se njegov nauk bolj in bolj izkazuje kot neizčrpen v svoji globini in obnovitveni sili ter je na dnu vsega velikega, plodonos-nega in pozitivno preobražajočega v vseh duhovnih gibanjih človeštva, in vsak nauk, ki skuša Kristusovega izpodriniti, se žalostno razblini in kmalu zapade pozabljenju. Ni je sile na svetu, ki bi mogla le malo obledeti Kristusovo podobo, zmanjšati njegov vpliv, premakniti eno samo izmed osnov, na katerih počiva njegova blagovest. Ne najkrutejše nasilje, ne najtenkoumnejša filozofija, ne najbolj visoko-leteči socialni načrti ne morejo omajati ene same resnice njegove prepovedi. In če se kaj izkaže sposobno življenja, potem živi le od sokov, ki mu pritekajo iz njegove morale, ki je večna in vsaka verska ali družboslovna zmota je le popačeno krščanstvo. O nikomur človeštvo toliko ne razpravlja in se prepira kakor o Kristusu, njegov nauk je po besedah Goetheja glavni problem kulturne zgodovine, vse borbe za boljšo bodočnost in napredek človeštva se sučejo okoli nravstva, ki ga je on prinesel svetu in ki ga ne more nadomestiti nobeno drugo. Vsi poizkusi, da bi se človekovo notranje življenje in narodno ter družabno soživljenje postavilo na drugo pod-lago, kakor je njegova, pa so se končali v rušenju, propadanju in umiranju vsega, kar je dobro, plemenito in edino človeka dostojno, in prav v naših dneh na svoje oči vidimo in živo čutimo, kako more naša omika le ugasniti v polnem barbarstvu, če bi bilo mogoče izbrisati iz zgodovine Kristusa in njegove besede.
Kristusovega nauka v vseh vekih mnogi niso samo zametali, ampak naravnost sovražili in ga še. Toda on sam je to napovedal in dajal, da ga bodo sovražili do konca. Pa prav to sovraštvo spričuje njegovo višino, ki je svet, pogreznjen v svoje sebične strasti, ne more doseči. To sovraštvo se razteza na vse, kar je Kristusovo, na vse njegovo občestvo na zemlji, na Cerkev. Zdaj jo preganjajo z mečem, pobijajo najzvestej<5e nosilce njegovega nauka in poslanstva in ga hočejo zadušiti v krvi njegovih spoznavalcev, zdaj skušajo njegovo občestvo vkleniti v postave, ki naj omejijo njegovo svobodo, ga zasužnijo posvetnim namenom in ga demoralizirajo.
Toda nič ne pomaga! Preganjanja rode mu-čenike za svobodo vere, vesti, prepričanja, ;n iz njihove krvi vzklijejo semena še bolj dejavnega in poglobljenega krščanstva, boj s protiverskimi in proticerkvenimi postavami pa rodi značaje, ki sterejo verige in i>otegnejo za seboj tiste, ki so omahnili in se dali uspavati. Tn kadar zlo meni, da je že zmagal«), da je božjo misel zatrlo in Kristusa pahnila s prestola, pa se človeštvo začne k njemu skesano vračati, ker mu je na videz zmagu joča zmota le še bolj pokazala, da se ne da hrepenenje po božjem zatreti, da brez njega ni pravega
Reynaud sestavil novo vlado
V vladi so zastopane vse stranke in je tako Francija
dobila vlado narodne edinosti
Novi predsednik francoske vlade Paul Reynand
Pariz, 21. marca. t. Havas: Nova francoska vlada se je popoldne ob 16.30 predstavila predsedniku republike Lebrunu. Po vesteh iz dobro poučenega vira je nova vlada sestavljena takole;
Nova vlada
Paul Reynaud, predsednik vlade in zunanji minister (levičarski republikanec);
Daladier, vojni minister (radikalni socialist);
Chautemps, podpredsednik vlade (radikalni socialist;
Campinchi, minister za vojno mornarico (radikalni socialist);
Laurent Eynac, letalski minister (demokratska levica);
Dautry, min. za oboroževanje (strokovnjak);
Serol, minister za pravosodje (socialist);
Lamoureux, iinance (radikalni socialist);
Henry Roy, notranji minister (demokratska levica);
Rollin, minister za socialno politiko (demokratska aliansa);
Mandel, kolonije (neodvisni republikanec);
Sarraut, prosveta (radikalni socialist);
Queui!le, poljedelstvo (radikalni socialist);
Monnet, minister za blokado (socialist);
de Monzie, javna dela (socialna republikanska zveza);
Pomaret, minister za delo (socialna republikanska zveza);
Julien, minister za pošte (radikalni socialist);
Frossard, minister za propagando (socialna republikanska zveza);
Rio, minister za trgovinsko mornarico (demokratska levica);
Heraud, minister za javno zdravje (neodvisni republikanec);
Riviere, minister za pokojnine (socialist).
Državni podfajnlkl
Champetier de Ribes, zunanje zadeve (demokratska ljudska stranka);
Ducos, vojno ministrstvo (radikalni socialist);
La Cour Grandmaison, ministrstvo za vojno mornarico (republikanska zveza);
Manier (strokovnjak) in Maury de Lagrange (republikanska zveza), letalsko ministrstvo;
Blancho, ministrstvo za trgovinsko mornarico (socialist);
Laniel, finance (republikanska zveza);
Fevrier, propaganda (socialist);
Albertini, delovno ministrstvo (socialist);
Jacquinot, notranje ministrstvo (republikanska fcveza);
Schumann, državno podtajništvo za Alzacijo in Loreno (demokratska ljudska stranka);
Thellier, poljedelstvo (republikanska zveza);
Hachette, narodno gospodarstvo (republikanska zveza).
Ožja vojna vlada
Reynaud kot predsednik vlade in zunanji minister;
Daladier kot vojni minister;
Campinchi kot minister za vojno mornarico;
Laurent Eynac kot minister za letalstvo;
Dautry kot minister za oboroževanje.
Vlada narodne unije v Franciji
Obširne razprave v francoskem senatu in parlamentu, ki so sledile moskovskemu miru, v katerem je Finska položila orožje, ker ni pravočasno dobila pomoči od zaveznikov, — eo dale slutiti, da bodo spremembe v vladi neizogibne Nekateri francoski politiki so smatrali, da je Daladier preobložen, ker je imel poleg predsedstva še vojno in zunanje ministrstvo. Ogromno in vsestransko delo da ga ovira, da bi mogel svoje velike sposobnosti osredotočiti na enem področju. Drugi pa naglašajo, da je treba v tako resnih časih, ko ja država v vojnem stanju, zbrati vse pozitivne sile domovine in jih pritegniti k političnemu soodločevanju.
Sedanja nova vlada, se zdi, da je rešila oba problema. Deladier je obdržal važno vojno ministrstvo, kar je znamenje, da uživa slejkoprej popolno zaupanje odločujočih činiteljev. Odložil pa ie predsedstvo, ki ga bo vodil Reynaud, eden izmed mlajših francoskih vodilnih politikov, ki je dober poznavalec finančnih vprašanj, pariški poslanec in že večkratni finančni minister. Kot zunanji minister pa nastopa prvič. V vladi so zastopane vse stranke od socialistov do katoličanov. Znak francoskega patriotizma je, da je Reynaud mogel sestaviti vlado najširše narodne unije v 24 urah, ko so se drugače francoske vladne krize vlekle po cele tedne.
Kaj so sklenili na Brennerju:
Italija ne pošlje svojih čet na francosko mejo
London, 21. marca. t. Reuter. Iz čiste zanesljivega vira se sedaj objavljajo podatki o tem, kaj sta se Hitler in Mussolini dogovorila na Brennerju. Bren-nerski dogovor bi naj obsegal naslednje:
1.	v sedanjih okoliščinah Italija ne bo posredovala za mir;
2.	na Balkanu bosta Italija in Nemčija popolnoma sodelovali v tem smislu, da se iz tega dela Evrope izloči ves pliv zaveznikov,
3.	Italija in Nemčija želita, da bi se Turčija ločila od Anglije in Francije;
4.	Nemčija je predložila svoj načrt za zbližanje med Italijo in Sovjetsko Rusijo.
Pač pa nemški kancler Hitler ni dosegel pri Mussoliniju. da bi Italija poslala svoje čete na Iran-cosko mejo. Hitler je žele?, da bi se os Rim—Berlin okrepila na ta način, da bi Italija v začetku prihodnjega meseca poslala svoje armade na mejo med Francijo in Itahjo. To bi potem prisililo Francijo, da bi poslala svoje alpinske oddelke na italijansko mejo.
Mussoliniju in Članu pa se ni posrečilo, da bi
življenja, da more biti človeška družba srečna in resnično omikana ter gotova duhovnega napredka le ob nogah Kristusovih. In zopet vstajajo tiste lepe, či^te in požrtvovalne duše, ki jih je imenoval pesnik Verlaine »najdelikat-neiši cvet naše omike« — fleurs delicats — ki vzbrstijo v vseh dobah krščanskega človeštva kot umetniki, misleci, socialni in karitativni delavci in svetniki, ki dajo našemu stremljenju po idealnem mišljenju in življenju novega pogona in pomagajo bolj in bolj odreševati svet.
Vir, iz katerega vedno nanovo iztekajo te nepremagljive sile, ie križ, na katerem je Kristus dal svoje življenje za prerod sveta v borbi s silami teme. Zato tudi danes, ko so te sile razgibane v demonskem razmahu skoraj že do viška, kristjani s prepričanjem še slavnejše zmage Kristusa pobožno pojo: O sveti križ, življenja luči
dosegla pri Hitlerju, da naj spremeni svoje mirovne predloge o bodočem razvoju Češkoslovaške in Poljske.
Na Brennerju je bilo sklenjeno torej samo to, da vzporedita obe vladi — nemška in italijanska — svoje delovanje na Balkanu; seveda bo pa to mogoče samo tedaj, če se doseže koristno zbližanje med Italijo in Sovjetsko Rusijo.
V Berlinu napovedujejo važne dogodke v jugovzhodni Evropi
Bern, 21. marca. t. Reuter: Švicarski listi objavljajo obširna poročila svojih berlinskih dopisnikov o tem, kaj se bo zgodilo po sestanku na Brennerju. V Berlinu vsi poudarjajo, da bo sestanek na Brennerju kmalu sledil drugi važni diplomatski dogodek, ki ja v zvezi s potovanjem sovjetskega veleposlanika Škvarceva v Moskvo in ki se bo nanašal na Balkan.
»Basler Nachrichten« poroča iz Berlina, da so tamkaj ugotovili, da je stališče Italije in Nemčije v vseh vprašanjih popolnoma enako in da imata obe vladi iste nazore o razvoju položaja v jugovzhodni Evropi.
Mussolinijev proglas prebivalcem Južnega Tirola
Rim, 21. marca. t. Reuter. Mussolini je danes objavil proglas tistim prebivalcem Južne Tirolske, ki 60 se izrekli za italijansko državljanstvo in niso hoteli odpotovati v Nemčijo
Mussolini poudarja v svojem proglasu, da Bren-ner nikdar več ne bo sporna točka med Nemčijo in Italijo Meja na Brennerju bo tista, ki bo poslej vezala oba naroda in obe veliki državi, tako kakor jima to nalaga skupna civilizacija in skupna revolucija.
Zato ooozarja predsednik vlade sedaj prebivalce Južne Tirolske, da naj se čutijo poslej ea prave Italijane; nikdo ne bo prisiljen, da bi zapustil svojo zemljo in nikdo iih ne bo gonil v druge dele države ali pa v dele italijanskega imperija onstran morja.
Prva Reynaudova izjava
Pariz, 21. marca. t. Reuter: Ko so člani vlade odhajali od zaprisege, je novi predsednik vlade Paul Reynaud sprejel časnikarje in jim izjavil:
»Moja vlada šteje prav toliko članov, kakor jih je imela prva Clemenceaujeva vojna vlada. Toda pri tem moram opozoriti na dve glavni razliki:
_ 1. Sestavili smo v okviru vlade ožjo vojno vlado, ki ji pripadajo predsednik vlade, podpredsednik vlade, ministri za narodno obrambo in kolonialni in finančni minister. Vojni kabinet sc bo sestajal trikrat na teden.
2. V vladi bo deloval tudi gospodarski kabinet, ki se bo sestajal enkrat na teden. Temu gospodarskemu kabinetu pa pripadajo: predsednik vlade, finančni minister in vsi ministri gospodarskih resorov.«
Pariz,_ 21. marca. t. Reuter: Vsi poudarjajo, da je nova vlada najmočnejša vlada, kar jih je bilo mogoče sestaviti. V vladi ni zastopana samo skrajna desnica, ki ji pripada še nekaj rojalistov. Nova vlada ima sedaj ogromno večino v parlamentu; take večine še ni imela dosedaj nobena francoska vlada.
Nemški tisk ostro napada Reynauda
Berlin, 21 marca. b. Berlinski tisk ostavki Daladierove vlade ni pripisoval kakšnega izrednega pomena, zato pa najostrejše nastopa proti sedanji vladi in izredno ostro napada g. Reynauda.
»Volkischer Beobachter« piše: Eden izmed najhujših vojnih hujskačev v bivši vladi jc dobil mandat za sestavo nove vlade, hujskač, ki bo gotovo brez pomislekov sledil poveljem in pobudam Velike Britanije. List opozarja, da je bil Reynaud predsednik mednarodne ligo za pobijanje proti-semitizma in prsvi: Noben čudež ni bil, da je bil Reynaud na javnih manifestacijah v Franoiji in na številnih plakatih vedno skupaj z Židi in svobodnimi zidarji, ki so širili sovraštvo proti nemški državi in dajali pobudo za vojno proti Nemčiji. Reynaud tega ni delal zastonj, ker sedi s svojimi plutokratskimi zajedalei v »Comitč de Forgesc, ki je centrala ustanove francoske vojne industrije, katera sodeluje z Anglijo in ki Reynauda dobro plačuje kot svojega reklamnega govornika. Že pri imenovanju za finančnega ministra se je izkazal njegov značaj, ko je obdavčil tudi najmanjše prejemke ter daljnosežno zavaroval velekapital, katerega sodružabnik je sam.
V Londonu so novo vlado zelo ugodno sprejeli
London, 21. marca. t. Reuter Reuterjev diplomatski urednik je med angleškimi vladnimi krogi izvedel, da so sprejeli vsi novo francosko vlado z velikim veseljem in zanimanjem. Po sestavi nove vlade bo odločnost francoske vojne politike še narastla.
Predvsem bo Daladier imel več časa, da se bo lahko popolnoma posvetil potrebam vojnega ministrstva. Med francoskimi vojaškimi krogi je Daladier zelo popularen.
Reynaud prinaša v svoj položaj ves svoj dosedanji sloves, da je odličen strokovnjak, velik delavec; vse tisto, kar je ustvaril v najtežjih okoliščinah v finančnem ministrstvu, je začudilo ves svet. Najbolj značilno je, da posebno v Nemčiji Raynauda silno napadajo, kar je znak, da tam tudi .že računajo z njegovimi sposobnostmi.
Vsi ostali člani vlade eo zastopniki vseh skupin francoskega parlamentarnega življenja in je toTej nova vlada zasnovana na širših temeljih kot pa je bila dosedanja Daladierova vlada. Ta vlada uživa v Angliji vse zaupanje in bo gotovo mnogo storila zato, da se sedanja vojna zmagovito zaključi.
Ameriško mnenje o novi vladi
Newyork, 21 marca. t. Havas. »Newyork Times« zelo ugodno komentira okoliščino, da je Paul Reynaud dobil mandat za sestavo nove vlade. List pravi, da prihod moža, kakršen je Paul Reynaud na oblast, ne bo doživel dobrega sprejema v Nemčiji. Paul Reynand ima tudi druge načine za odločno vojno in morda ne bo žrtvoval množic francoskih čet za napade na Siegfridovo črto. Paul Reynaud je že pogosto svetoval francoskemu narodu naj producira čim več. naj še bolj varčuie in naj č'm manj zapravlja. Tisti ki bodo držali gospodarsko fronto, so tako važni, kakor da stoje v prvih vojnih črtah.
Tudi Anglija naj dobi novo vlado
London, 21. marca. b. Računajo s tem, da bo Chamberlain pozval voditelja opozicijske stranke majoia Atleea in Sinclaira, da stopita v vlado. Politični krogi so mnenja, da bo major Atlee Lhamberlainovo povabilo odklonil.
London, 21. marca, t Reuter: Del angleških listov ponovno zahteva rekonstrukcijo vlade in imenovanje vojrega kabineta, da bi Anglija lažje izvajala vojne cilje. Posebno zastopa to stališče »Daily Mailt.
Romunska vlada ne bo preosnovana
Bukarešta, 21. marca. t. Reuter: Uradni krogi odločno zanikajo vesti o tem, da bi bila romunska vlada kmalu preosnovana. Vse vesti, ki se o tem širijo v tujini, so brze podlage.
Zemunska vremenska napoved; Toplejše vr>me_
Delno oblačno.
)t
Nujna likvidacija SUZOR-ja
Posebno zavarovanje hrvatskih delavcev gotova stvar -7- Banska oblast je potrebno lo ukrenila — SUZOR se po svojem komisarju brani likvidacije
Včeraj smo poročali, da je zagrebška uradna anketa sklenila resolucije, kjer je izrečena zahteva,
naj se SUZOR čira prej razdeli ter socialno zavarovanje na Hrvatskem drugače izvede ter organizira. Ho belgrajskem »Vremenu« pa danes prinašamo potek tiste konference:
»Na konterenco ja bil povabljen tudi komisar SUZORja g. Juraj Gašparec, (ki ga je na to mesto kot svojega zaupnega človeka imenoval minister za socialno politiko g. dr. Budisavljevič). Udeležil se je konference tudi zastopnik banske oblasti g. Ko-vačevič. Obravnavali so vpraianje razdelitve SUZORja ter ustanovitev posebne organizacije delavskega zavarovanja za banovino Hrvatsko.
G. Gašparac je bil teh misli, da brez vprašanja članov in zainteresiranih činilcev ne bi bilo umestno kar razbijati tisto, kar se je dolgo časa ustvarjalo, da so to zlasti glavnične rezerve za zavarovanje rent in pričakovane penzije članov. Prav tako se je zoper cepitev oglasil komisar SUZORja iz Du- |
brovnika g. Kollč, ki je znan kot skulen delavec v ustanovah delavskega zavarovanja. Tudi on mislil da bi ne bilo v korist zavarovanih članov, če se izvede cepitev SUZORja, ker bi utegnilo to imeti ravno narobe uspeh od tistega, kar se zdaj želi.
Toda drugi zastopniki na tej konferenci so bili drugačnih misli, prav tako pa tudi zastopnik banake oblasti g. Kovačevič, ki |e odklonil vsako razpravo o tem, ker je banska oblast že Izdala sklep, na) se ustanovi posebna ustanova za zavarovanje delavcev na ozemlju banovine Hrvatske.
Končno je bila sprejeta resolucija (ki smo |o včeraj prinesli), toda pri sklepanju o njej komisar SUZORja ni bil več navzočen, ker je odšel od seje. V resoluciji se zahteva nujna rešitev tega vpraianja v smislu načrta za likvidacijo SUZORja, ki ga je izdelala banska oblast. Resolucijo so poslali podpredsedniku vlade g. dr. Mačku, g. Avgustu Košutiču, g. dr. Krnjeviču ter banski oblasti s prošnjo, naj se to najaujneje reši.«
Vojni minister sporoča:
Prošnje za podpore družinam vojaških obveznikov
Vlagajo se pri županstvih, rešujejo jih pa okrajni odbori
Beograd, 21. marca. A A. Minister za vojsko in mornarico armadni general Milan Nedič je objavil sledeči razpis:
Gotovo vsak dan dobivam številne pošnje in pritožbe vojaških obveznikov glede podeljevanja podpor po uredbi podpore družinam oseb, ki so bili poklicani na vojaško dolžnost. V večini primerov prosijo v teh prošnjah in pritožbah za mojo intervencijo, bodisi za podelitev podpore, bodisi za posredovanje pri pristojnih odborih ali sodiščih za ugodno rešitev prošenj ali pritožb. Iz vsebine vseh teh prošnja sem uvidel, da 60 zainteresirani pogostokrat napačno poučeni glede podeljevanja podpore, ker mislijo, da so vojaške oblasti za to pristojne. Zaradi tega se tudi dogaja, da se name osebno ali pa na podrejeno mi ministrstvo obračajo 6 svojimi prošnjami in pritožbami.
Ker oa uredba o podpori družinam oseb, ki so poklicane na vojaško dolžnost, jasno določa, kdo je pristojen za odrejanje podpor kakor tudi za celoten postopek s tem v zvezi, je zato odveč obračati se name osebno ali pa na organe podrejenega mi ministrstva za intervencije, ker prosilec 6 tem samo izgublja čas za razne dopise.
v	■
Vsem zainteresiranim obveznikom mora biti, kar se tiče podeljevanja podpor, jasno, da se morajo za podelitev podpore obračati samo na svoje občine, mestna županstva in da sklepe o podelitvi podpore ali pa o odklonitvi izdajajo pristojni odbori za podpore, ki so pri vsakem okrajnem sodišču. Proti sklepu tega odbora za podelitev podpore, se pritožbe vlagajo pristojnemu okrožnemu sodišču, na čigar ozemlju je okrajno sodišče. Odločitev, ki jo je okrožno sodišče na pritožbo dalo, je končna in proti njej ni pravnega leka.
O tem se obveščajo vse zainteresirane osebe s tem, da v prihodnje v vsem postopajo po prednjem pojasnilu ter po odredbah uredbe 0 podpori družinam oseb, ki so poklicane na vojaško dolžnost. Naj se ne obračajo več s prošnjami in pritožbami v tem vprašanju name osebno, niti ne na organe podrejenega mi ministrstva, ker bi izgubljali samo čas. Vojaške oblasti so dolžne izdajati obveznikom samo potrdila o času, ki ga je obveznik prebil na vojaški vaji; da se to potrdilo potem doda prošnjam za podpore, to bodo v bodoče vojaške oblasti tudi po dolžnosti izvršile.
Reševanje trupel iz Kolpe se nadaljuje
Karlovac, 21. marca. b. Danes eo nadaljevali s čiščenjem proge. Ponovno se je nabralo zelo mnogo ljudi, ki so z največjo napetostjo pričakovali, kaj bo sporočil potapljač Ivan Rakič, ki se je danes prvič potopil ob 13.30. Po 20 minutah se je Rakič pojavil ter izjavil, da je na dnu reke cel vagon in del potniškega vagona, ki je pod lokomotivo. V notranjost vagona ni mogel prodreti, ker je na njem polno železniškega materijala od razbitih vagonov in lokomotive.	|
Ko se je drugič spustil v vodo, je ostal na dnu reke celih 30 minut. Iz vode je izvlekel truplo neznanega moškega, ki je imel na glavi ta ntfnogsrtHe lažje poškodbe. Potapljač je izjavil, da je to truplo našel na dnu reke poleg vagona v sedeči pozi in z dvignjenima rokama. Truplo je ležalo 5 do 6.2 metrov globoko Pozneje so ugotovili, da je to 401etni Joca Krmpotič, gozdarski delavec iz Veljuna. V njegovem žepu so našli 5 din. Potoval je iz Sušaka ter je ho-
tel v Črnomlju najti delo. Pri njem so našli tudi legitimacijo Andreja Krpotiča, ki leži v karlovški bolnišnici.
Njegovo truplo so prepeljali skupaj s trupli neznane ženske, Matevža Gorenca in Marka Draže-noviča v mrtvašnico ozeljskega pokopališča. Potapljač Rakič se je tretjič spustil na dno ter je ostal tam zopet pol ure. Ko se je zopet pojavil, je prinesel samo eno obleko in čevlje. V notranjosti vogona ni mogel prodreti, ker je bila voda motna ia 6e je že mračilo.
Dans je prišla k občinskemu tajniku Slavkotu Sriči Ana Benič, ki mu je sporočila, da je po železniški katastrofi pogrešila 6vojega moža. On je namreč potoval z istfan vlakom v Ljubljano. Ona sama 6e je rešila, o svojem možu pa nima nobenega sledu več.
Vse popoldne in pozno do večera so dvigali raz-■ bite vagone in njihove dele.
Za spremembo davčnega zakona

Belgrad, 21. marca. m. Kakor smo že poročali, je bila 18. in 19. tega meseca v finančnem ministrstvu konferenca zastopnikov finančnega ministrstva, posameznih industrijskih in trgovinskih zbornic in centrale industrijskih korporacij.
Na konferenci se je pretresala resolucija, ki je bila sprejeta v Ljubljani na konferenci vseh jugoslovanskih trgovinskih in industrijskih zbornic z ozirom na novo davčno novelo. Na konferenci v finančnem ministrstvu je predsednik te konference, pomočnik finančnega ministra dr. Filipan-čič, izrazil mnenje, da je možno, da se spremene
nekatera določila zadnje davčne novele. Odločno pa je odklonil zahtevo zastopnikov trgovinskih in industrijskih zbornic, da bi se še nadalje odmera pridobnine za leto 1940 za vse obveznike pridobnine vršila na dosedanji način.
Zato je bila včeraj v Belgradu konferenca predstavnikov trgovinskih in industrijskih zbornic, na kateri je bilo sklenjeno, da bodo te zbornice izdale novo spomenico za spremembo posameznih določil najnovejše davčne novele ter jo bodo izročile vsem članom kraljevske vlade.
PoEtitoi supkki
Bičaničeva ideologija ni katoliška
Pred nekaj časa je znani strokovnjak hrvatske Gospodarske sloge dr. Bičanič predaval" o ideologiji seljačke države ter pri tej priliki dejal, da se ta ideologija ne sklada s jiapeževo enrikliko o socialnem redu, ker sodelovanje stanov, kakor pridiga papež, onemogoča, da bi seljački stan imel prednost pred drugimi. Zoper to predavanje so nastopili razni hrvatski katoliški listi. Med drugimi je zlasti ostro nastopil »Katoliški Tjednikt, ki izhaja, v Sarajevu. Ta piše: »Takole javno na-glašanje samih po sebi še celo docela nerealnih načelnih ovir med katoliško Cerkvijo ter ideologijo seljačke države je sila nerodno in neumestno. Ko bi tudi bilo kaj nesoglasij, bi jih bilo treba ublažiti, ne pa jih še ostriti, treba bi bilo z raznimi formulami iskati tistega, kar je bistveno, to pa je vsekakor organsko pojmovanje socialne skupnosti in harmonija družabnih skupin. Sicer pa, če take netaktičnb geste komu škodujejo, pač škodujejo v prvi vrsti stvari, ki jo dr. Bičanič priporoča. Nobeno priporočilo nikdar ni bilo, če je prihajala v načelno nasprotje z velikimi tradicionalnimi avtoritetami, in nikoli ni bilo znamenje resnosti, kadar je kdo hotel biti bolj pameten ko ves drugi svet. Našega hrvatskega seljačkega gibanja nobena stvar ne bo tako kompromitirala, kakor pa tisto »uživljanje« v nekako mesijanstvo. Še mnogo večji, kakor pa smo mi, se v taki vlogi tiiso mogli obdržati in uveljaviti.«
G. Aca Stanojevič je svež
Belgrajski listi obširno poročajo o zdravju Ace Stanojeviča. Za svežost bolnikovega duha je značilno, kar poroča belgrajsko »Vreme«, ki piše: »Snoči (19. t. m.) ie bil pri g. Stanojeviču tudi njegov sorodnik g. Stevan Svetozarov. Ob tej priliki se je g. Stanojevič zanimal, ali je pri njegovi hiši doma v Knjaževcu ostalo vse v redu, ali so vrata zaprta in okna pritrjena. Ko mu jo g. Svetozarov hotel sezuti čevlje, se je g. Stanojevič razjezil in ga okregal, češ zakaj ne pazi, ker bo tako zamazal svojo obleko, da pa je dandanes sukno za obleko zelo drago. Ta mala podrobnost dovolj kaže, kako je g. Stanojevič svež kljub svoji telesni utrujenosti in kako odporen v svoji bolezni.«
PAB in DHB na Hrvatskem
Belgrajski »Trgovinski glasnike je te dni pisal: »Med nekaterimi političnimi krogi se je razširila govorica, da se bosta Privilegirana agrarna banka in Državna hipotekama banka s svojim dosedanjim delom umaknili z ozemlja banovine Hrvatske. Po teh govoricah bi na ozemlju banovine Hrvatske prenehale delovati tudi njihove glavne podružnice. S tem v zvezi politične in gospodarske kroge zanima, ali je mogoče, da bi se vsi posli in delokrog teh važnih in velikih državnih ustanov prenesel na posamezne zasebne denarne ustanove v banovini Hrvatski. Na to pisanje »Trgovinskega glasnika« odgovarja zagrebški »Hrvatski Dnevnik«, ki tako le pravi: »Iz tega pisanja se vidi, da »Trgovinski glasnike nič ne razume ali pa noče Tazumeti. Niti PAB niti DHB se ne moreta kar kratko »umakniti« z ozemlja Hrvatske, ker leži v njima tudi hrvatski denar, in siccjr zelo mnogo. Ti dve denarni ustanovi se ne smeta »umakniti« s Hrvatskega z našim denarjem, marveč je treba izvesti reorganizacijo agrarnega in hipotekarnega kredita v skladu z državnopravnim položajem Hrvatske.«
»Jugoslovanski Judje so lahko
mirni!«
Kakor poroča novosadski »Dan«, je prišel v Petrovgrad obiskat tamkajšnjo judovsko versko občino vrhovni rabin dr. Izak Alkalaj iz Belgrada. Med drugimi je sprejel tudi časnikarje, katerim je med drugim rekel, da »je Jugoslavija tista država južne Evrope, ki z Judi najbolj pravično ravna. V Jugoslaviji ravnajo z Judi kakor z lastnimi otroki. V postavah ni nobenih določil, ki bi delala z Judi kako razliko. Judje so državljani, ki se država na nje lahko vedno zanese, ker so vedno v vsakem oziru izvrševali svoje dolžnosti do države. Tudi za prihodnje so Judje lahko mirni, ker se položaj ne bo spremenil, za kar se imamo zahvaliti široko-grudnosti jugoslovanskega ljudstva, jugoslovanskih oblasti in vladarske rodovine Karadjordjevičev.
Spor med HSS v Slavon. Brodu
Belgrajsko »Vreme« poroča iz Slavonskega rsroda, da so se tamkaj začeli razširjati razni fran-kovski in komunistični letaki, nakar so nekateri pristaši HSS razširili druge letake, kateri vabijo na shod vse Hrvate in ki med drugim pravijo: »Zakleti sovražniki narodne svobode, socialne pravice ter kmečke demokracije so znova dvignili svoje glave ter skušajo z divjo propagando v mestu in okraju napraviti zmedo in razbiti vrste hrvatskega kmečkega gibanja. V tem prizadevanju se ne plaše niti najgrših laži ter celo skušajo dokazovati, kako je vodstvo HSS na čelu z dr. Mačkom izdalo ideale hrvatskega naroda, ko je sklenilo sporazum. Vsebina teh nasprotnikov politike sporazuma je podlost... Ker sedanji odbor HSS na čelu z g. dr. Filipom Markotičem ne kaže niti malo volje, da bi razbil to protinarodno delovanje, zato smo mi, ki smo nezadovoljni z delovanjem sedanjega odbora, sklenili sklicati sestanek, kjer bomo protestirali zoper sedanji odbor 1ISS ter hrvatski javnosti dali spoznati sovražnike ljudske svobode. Živel dr. Maček! Živel sporazum!« — Kakor pišejo listi, je predsednik HSS v Slavonskem Brodu vložil tožbo zoper nekatere pristaše HSS, ki delujejo zoper njega in njegov odbor.
V Rumi sta HSS in SDS sprti
Kakor poročajo belgrajski listi, je te dni odpotovala v Belgrad deputacija HSS, ki jo je vodil predsednik HSS v Rumi dr. Andrija Karčič ter odvetnik dr. Marko Leinešič. V deputacijo je bil sprejet tudi en član SDS, zaradi česar je potem ta deputacija v Belgradu nastopala kot deputacija SDK. V Belgradu se je ta deputacija dogovorila, naj bi se občinski odbor v Rumi spremenil takole: 14 odbornikov naj dobi HSS. 4 SDS, 18 pa JRZ. To sta voditelja deputacije takoj sporočila doma predsedniku JRZ v Rumi, ki je dejal, da bo to sporočil predsedniku okrajne organizacije gosp. Magaraševiču. Medtem pa je za ta načrt izvedel tudi predsednik SDS, ki dotlej o tem ni imel niti pojma. Ta je takoj sklical sejo, kjer je ugotovil, da je vodstvo HSS to ukrenilo na svojo roko in brez njegove vednosti, kar je označil za nelojalnost. Nato je SDS soglasno sklenila, da noben član SDS ne sme sprejeti nobenega mesta v občinskem odboru, preden ne dobi za to dovoljenja od strani svojega vodstva. SDS je sklenila, da je kiju«, ki ga je predlagala HSS v Belgradu, nepravilen, ceš da je med 4000 volilci v Rumi zgolj 250 Hrvatov.
Življenje
Pariz, sredi marca.
Že sem vam nekolikokrat pisal iz Pariza o vojski. Pariz se pripravlja in čaka. Ni več neprestanih zabav, ni več brezskrbja in znanih duhovitih pariških improvizacij, ki so vedno znova znale navdušiti občinstvo in ki so tako priljubile tujcem francosko piettolnico.
Louvre je prazen. Gledališč je le malo odprtih, Sorbona, višje šole in tudi vrhovni uradi so razpršeni v provinci. Umetniško življenje, pa tudi intelektualno življenje, kakor tudi poulično življenje je skoraj čisto prenehalo. Nekateri posebno znameniti spomeniki so zadelani z vrečami peska prav do vrha, tako da je Pariz celo na zunaj spremenil svoje lice. Na ulicah je mnogo manj vozil in tudi množica se je zmanjšala. Pariz v teh zimskih mesecih je takšen, kakor je sicer navadno avgusta meseca. Mnoge trgovine, katerih lastniki so pri vojakih, so zaprle svoje izložbe. Na vsakih nekaj korakov vidite napise in puščice, ki vam kažejo, kje je prvo zaklonišče. Takoj, ko nastopi noč, se Pariz pogrezne v gost mrak, po katerem tavajo sence in drve avtomobili s polugaslimi luči.
Pariz je postal bolj resen in bolj zbran. Mogel bi vam skoraj reči, da jc opazovati nekakšno nasprotje: ljudje so postali nekam slovesni, a istočasno tudi nekam bolj familjarno intimni. — Krasota čudovitih stavb in spomenikov ima na sebi nekaj skrivnostnega in ganljivega. Morda zato, ker te spominja na lepše in srečnejše čase, ki si jih preživljal v tem okolju. Morda so nam ti spomeniki tudi zaradi tega toliko dražji sedaj, ker čutimo, da jih ogroža nevarnost.
Ce opazuješ množico, prihaja do Izraza čudovita enotnost tega naroda Šele sednj prideš do prepričanja, da ni tisti pravi francoski narod, ki ga sicer vidiš razveseljevati se po raznih pariških lokalih v mirnih, dobrih časih. Pravi Francoz je resen, razmišljajoč, skoraj janzenističen, kljub vljudnosti zaprt in premišljen. Sicer si vsak čas takšne francoske tipe mogel opazovati na deželi, sedaj pa je tudi glavno mesto prevzelo fiziogno-niijo vsega naroda. Srečavam znance, ki jih poznam že mnogo let. Ne skrivajo otožnosti zaradi
v Parizu
ločitve svojih dragih, ne prikrivajo tudi skrbi v materialnem oziru. Vendar pa je na vseh brez izjeme neomajna odločnost zdržati in s svojim delom ter žrtvijo sodelovati in doprinesti svoj delež za blaginjo domovine. Neka žena mi je rekla s čudovito mirnostjo: »Verujem v Francijo in v njeno zmago tako kakor verujem v Boga.«
Ljudje so kar nekam prijatelji postali med seboj. Veže jih osnovno človeško bratstvo in narodna solidarnost. Sedaj vidim, da znajo tudi Francozi biti čudovito disciplinirani, sedaj ko je res treba, da se vsak drži natančno predpisov. Narod dobro obvladuje težave, ki so neizbežne, s stoično hladnokrvnostjo in vsestransko dobrot-ljivostjo. Ljudje si pomagajo med seboj v majhnih in velikih težavah in trdno zaupajo armadi ter narodnemu vodstvu.	x. y.
Knez-namestnik Pavle A. Stanojeviču
Belgrad, 21. marca. m. Zdravstveno stanje voditelja glavnega radikalnega odbora Aca Stanojeviča, ki se zopet žara vi v Petkovičevera sanatoriju v Nišu, ee mu ie po poročilu lz Niša izboljšalo. Tekom dneva se je za njegovo zdravstveno stanje zanimal Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle Po naročilu kneza namestnika Pavla je obiskal obolelega Aco Stanojeviča tudi podbafl moravske banovine Milutin Nagulič ter s j je zanimal za stanje bolnika. Izrekel je željo kneza namestnika Pavla po čimprejšnji ozdravitvi. Oboleli Aca Stanojevič je naprosil podbana Naguliča, da izrazi knezu namestniku Pavlu njegovo globoko zahvalo za to pozornost.
Dvanajstine pripravljene
Belgrad, 21 marca. m. Zaradi izdelave proračunskih dvanajstin, je imel finančni minister dr. Šutej več sestankov s posameznimi ministri ter je z" njimi proučeval vprašanje dvanajstin. Skoraj gotovo bodo dvanajstine za vse resore končane že prihodne dni, tako da bodo lahko razpravljali že pri vladni seji, ki bo prihodnji teden in ki jih bo tudi sprejela.
Kaznovani razširjevalcl razburljivih govoric
Belgrad, 21. marca. AA. V zvezi c razglasom uprave mesta Belgrada z dne 11. marca t. 1. 11-1813 o širjenju neresničnih in razburljivih vesti o političnih razmerah v naši državi, so kaznovane na 20 do 30 dni tele osebe: odvetnik Momčilo Jankovič, svetnik zunanjega ministrstva v pok.; Dragan Bo-žovič, desinfektor; Milan Buzančič, časnikar; Aleksander Babovič, dimnikar; Boško Protič in hišna gospodinja Katica Dolovački.
Prijeti ponarejevalci 500-dinarskih bankovcev
Zagreb, 21 marca. b. Zagrebška policija je prišla na sled ponarejevalcem 500dinarskih bankovcev. Vse kaže, da je bila to močno organizirana tolpa. Nekateri njeni pomagači so aretirani, vendar pa policija v interesu preiskave zaenkrat noče objaviti njihovih imen.
Upokojeni ministri
Belgrad, 21. marca. AA. S kraljevim ukazom so upokojeni: dr. Milan StojadinoviČ, predsednik vlade na razpoloženju; Svetozar Stankovič, Bogoljub Kujundjič, Dobrivoje Stošovič, Vojislav Djor-djevič, dr. Vjekoslav Miletič, Nikola Kabalin, Panta Jovanovič in Milan Acimovič, minister n. r.
Kongres dermatologov v Bolognl
Bologna, 21. marca. AA. Štefani: Prihodnji četrtek se bo v Bologni začel mednarodni kongres za dermatologijo in sifilografijo, katerega se bodo udeležili mnogi italijanski in tuji učenjaki. Zastopana bo tudi Jugoslavija.
Stenografi hrvatskega sabora
Zagreb, 21. marca. b. Dr. Dragan Rajakovič, svetnik odseka pri banski upravi v Zagrebu, je pričel organizirati stenografskl kader za hrvatski sabor. Hrvatski sabor bo imel 12 dobrih stenografov, kakor jih je imel tudi prej, tako da bosta dva vedno delala po 10 minut.
Osebne novice
Belgrad, 21. marca. m. Za okrajnega načelnika V. skupine v Logatcu je postavljen Andrej Bizjak, načelnik VI. skupine v istem okraju. — Z odlokom notranjega ministra je postavljen Franjo Veble, upravni pisarniški uradnik iz uprave policije v Zagrebu na okrajno glavarstvo v Novo mesto.
Belgraiske novice
Belgrad, 21. marca. AA. Nj. kr. Vis. knez namestnik je izvolil sprejeti v avdienco včeraj ob 16.30 Milana Novakoviča, predsednika upravnega odbora in dr. Časla Nikitoviča, glavnega ravnatelja Privilegirane družbe za silose
Belgrad, 21. marca. m. Zaradi nastopajočih velikonočnih praznikov tekom dneva v Belgradu ni bilo važnejših političnih dogodkov.
Belgrad,, 21. marca. AA Prometno ministrstvo je dovolilo polovično voznino udeležencem občnega zbora slovenskih zadrug v Ljubljani, dne 15. aprila v Ljubljani; delegatom krajevnih in pokrajinskih odborov aerokluba »Naša krila« iz vse države, ki se udeleže letne državne skupščine 31. marca v Belgradu; delegatom motoklubov, ki se udeleže občnega zbora zveze motoklubov kralj. Jugoslavije, dne 31. marca v Zagrebu.
Komunistični poslanci pred vojnim sodiščem
Pariz, 21. marca. AA Havas: Snoči se je nadaljevala razprava pred vojaškim sodiščem proti bivšim francoskim poslancem komunistične stranke. Sodišče je odklonilo zahtevo odvetnikov obtoženih. da se zaslišijo še nekatere priče. Državni tožilec, polkovnik Lauriot, je izjavil, da se razprava proti poslancu Deji proglasi za tajno. Odvetniki sc nato izjavili, da doslej ni bilo takega primera, da bi bila razprava tajna. Senat se je umaknil nato na posvetovanie ter sklenil, da bo razprava tajna. Razprava se bo nadaljevala danes ob devetih.
Novi svetniki in blaženi katoliške Cerkve
Letos v poletju bo sv. oče Pij XII. v času od 2. maja do 2. junija dvignil na oltar dva svetnika in štiri blažene. Na Vnebohod 2. maja bo kano-nizacija blažene Marije Pelletier in blažene Gem-me Galgani. Ti dve svetnici sta bili za blaženi razglašeni v maju 1933. leta. Marija Pelletier je bila redovnica iz kongregacije Notre Dame, ki jo je ustanovil sv. Janez Eudes. Ona sama je ustanovila kongregacijo Dobrega Pastirja za padla dekleta. Ko je unirla 1868. leta v starosti 72 let, je zapustila 300 samostanov in nad 9000 redovnic nove kongregacije.
Gemma Galgani ie Italijanska svetnica, rojena blizu Lucce in je umrla stara 25 let 1903. leta po zelo dolgi in hudi bolezni. Njeno življenje je bilo malo poznano. Toda takoj po smrti je zaslovela po mnogih čudežih in so se takoj pričela romanja na njen grob.
Na binkoštni praznik 12. maja bo razglašena za blaženo častitljiva Fillplna Duchesne. Ta svetnica je bila misijonarka in je 34 let delovala v Severni Ameriki ter umrla 1852. leta.
Na praznik svete Trojice 19. maja bo k blaženim prišteta Španka Joahima Vedruna de Mas.
Rojena je bila leta 1783 in se je poročila. V zako-imela 9 otrok. Ko pa je postala vdova, je 1826. leta ustanovila kongregacijo karmeličank od Božje ljubezni, ki se je posvetila vzgoji mladino in strežbi bolnikov. Umrla je 1854 v Barceloni za kolero.
26. maja bo k blaženim prišteta Marija Rosa. Bila je plemenitega rodu, doma iz Brescie v gornji Italiji. Postala ie redovnica in ustanovila kon-gregaciio za strežbo bolnikov. Umrla ie leta 1855. Končno bo v nedeljo 2. junija k blaženim priSteta še Francozinja Emilija Rodat. redovnica in ustanoviteljica kongregacije Svete Družine. Rojena je bila 1787. leta in se le pozneie kot redovnica izključno posvetila pomoči ubogih in bolnikov.
Vsi ti svetniki, ki bodo dosegli čast oltarja, so v preteklem stoletju vsak na svoi način in vsak v drugačnih razmerah delali za pokristjanjenje moderne družbe. Kongregacije. ki so jih ustanovili. nadaljujejo njihovo delo. Cerkev upa. da bodo novi svetniki mogočni priprošniiki pri Bomj za moderno družbo, ki je ravno v današnjih dneh zašla v tolikšno stisko.
Letalstvo v tej vojni nima odločilne vloge
London, 21. marca. t. Ilavas: Strokovnjaki v angleškem letalskem ministrstvu menijo, da letalstvo v tej vojni ne izpolnjuje tistih upov in nad, ki so jih nanj stavili vojaški strokovnjaki pred izbruhom sovražnosti. Vsekakor ne drži, da bi letala bila tista, ki bodo odločila usodo sedanje vojne.
Kljub raznim trditvam nemškega letalskega ministrstva drži, da nemška letala angleški mornarici niso povzročila velike škode. Dosedaj so uspehi nemških letalskih napadov naslednji:
Ko so nemška letala dne 16. oktobra 1939 napadla Firth of Forth, so poškodovala rušilec >Mohawk«. Ob istem poletu je bila lahno poškodovana neka angleška križarka; bomba je priletela na njen krov, pa ni eksplodirala. Dne 19. oktobra 1939 so nemška letala spet napadla Firth of Forth in tedaj poškodovala staro angleško križarko »Iron Duke«, ki pa je bila razorožena že v letu 1930 in je bila zdaj samo še pomožna vojna ladja za razne prevoze. Dne
16. marca 1940 pa so nemška letala napadla Scapa Flow in pri tem lahko poškodovala neko vojno ladjo, ki pa ni vojna ladja prve vrste. Bomba je to vojno ladjo samo nekoliko ogrebla.
Zunaj na visokem morju pa so biii vsi napadi letal na edinice vojne mornarice popolnoma brezuspešni. Nemška letala so s svojimi bombnimi napadi poškodovala samo nekaj trgovskih parnikov, toda zračne bombe niso potopile niti enega trgovskega parnika. Prav tako niso nemška letala zadela niti ene vojne ladje v tako zvani »spremljavi« trgovskih parnikov.
Vse uspehe, ki jih skuša dokazati nemško propagandno ministrstvo, so nemška letala dosegla samo proti tistim parnikom, ki so pluli sami izven spremljav; prav tako so nemški bombniki potopili nekaj ribiških ladij. Vse te ladje so bile pa brez obrambe. Toda ti uspehi nemškega letalstva postajajo zmeraj manjši, odkar so parnike in ribiške ladje oborožili s protiletalskimi topovi in strojnicami.
Nemčija se trudi za zvezo med Italijo in Sovjet Rusijo
London, 21. marca. b. Razni londonski listi, med njimi tudi »Times« in »Daily Telegraph« pišejo, da se vedno bolj kažejo znaki, da nemška diplomacija ustvarja neke vrste blok treh velesil Nemčije, Italije in Sovjetske Rusije. Nemčiji je mnogo na tem ležeče, da nevtralizira severno in vzhodno Evropo, tako da bi za borbo ostal le za-pad. Ako bo dosežen sporazum med Italijo in Sovjetsko Rusijo glede njunega interesnega področja na Balkanu, potem se bo ustvarila stara napoleonska ideja evropskega sistema ob izključitvi Anglije. Trdijo, da bo dal sam kancler Hitler o tem izjavo v nemškem državnem zboru.
Molotov, Ribbentrop in Ciano naj bi se sešli na Dunaju
Sofija, 21. marca. b. Današnje »Utro« objavlja članek svojega berlinskega dopisnika, za katerega trdi, da je iz dobro poučenih diplomatskih virov in da je šel tudi skozi nemško cenzuro. List trdi, da je v kratkem pričakovati sklenitve gospodarske in politične zveze treh avtoritativnih držav in da je potovanje sovjetskega veleposlanika v Berlinu Švarceva v Moskvo v neposredni zvezi s
Rana v boku
Ko je Michelangelo klesal Sveto družino, {o je sestavljal iz geometrično natančno ustre-zajočih človeških udov, s čemer je zapel slavo anatomski znanosti. Spojil je s takim gledanjem poganski Olimp s krščanskim, kajti to renesančno gledanje je bilo tedaj tako močno, da mM je bilo skoraj žal, da je iz neke nujnosti ostal poganski Olimp v ozadju. Tako j« tedaj poganstvo vplivalo na krščansko gledanje. V nemali meri pa je bil uspeh Duhovnih vaj svetega Ignacija Lojolskega, ustanovitelja jezuitskega reda pred 400 leti, da so zopet začele siliti kristjane gledati na Mučenega Kristusa z nezastrtim očesom ter poskušale z vsemi peterimi čuti dojeti njegove muke in bolečine. In tako so novi umetniki vse drugače oblikovali Kristusovo trpljenje: rane so bile ognoje-ne, začele so zopet boleti in krvaveti, telo je bilo strto v krčih in se je vilo v žeji in rana na boku je zopet zazevala ln začela točiti kri in vodo. Križani Jezus je prenehal biti dekorativni predmet in zopet se je poglobil prepad med krščanstvom in poganstvom, med zmotno telesnostjo in neizmernim božanstvom. In tako je ta čas zaničeval poganstvo in vzdignil je Kristusovo trpljenje neizmerno više nad vse, kar je svet do tedaj smatral za vzvišeno. In začel je spoznavati smisel in pomen vseh teh petero ran in Njegove rane na strani, ki je vsemu svetu odprla Kristusovo srce.
Duhovne vaje sv. Ignacija so pokazale, kako vztrajno, neprestano in pazljivo moramo gledati na te rane kakor na stvar, ki je bila najbolj važna pri našem Odrešenju, ki je pokazala slavo božjo, za nas istovetno z božjo ljubeznijo do človeka. Na rane, ki so za nas zatočišče v zemskem življenju, tem življenju, katerega trdnost in sigurnost se mora zdeti vsakemu smešna, kdor pred naravnim spoznanjem ne daje prednosti prostovoljni slepoti.
Že pred videnjem sv. Petra Canizija so gojili češčenje k Presvetemu Srcu, h kateremu nas vodi rana v boku. Toda prav Duhovne vaje sv. Ignacija so poglobile to češčenje, kajti vse telesne sile naj bi se udeležile pozornosti in skušenosti te rane na Jezusovi strani, ki je to Srce odprla za zatočišče grešnikom in ubogim.
Vhod v to Srce je napravila rana s kopjem v desno stran, dovolj velika, da je lahko napravila grozno razmesarjenje, toda dovolj majhna, da bi skozenj mogla iti človeška nadutost. Ta, kdor hoče iti skozenj, se mora prilagoditi razmeram in veličini te rane, ki zija med rebri iz kože, ki se krči v krčih in iz katere teče kri, pomešana z vodo. In če je volja pripravljena, da bi to rano dojela z vsemi čuti, njeno vlažnost, bolestno napetost in vonj krvi, ki se lije iz telesa, se mora zavedati podobnosti, ki se tu uresničuje. Človek mora postati črvič in kakor črviču se odpira ta rana v Presvetem Srcu, kajti sicer bi ne mogel tja to bi ne mogel vanjo.
TAko je ponižanje božje, ki je istovetno z ljubeznijo to božjo slavo, v kateri počiva vsa naša vera to naše upanjel
Jaroslav Durych.
tem vprašanjem. Berlinskim diplomatskim krogom je tudi znano, da se bodo trije ministri Italije, Sovjetske Rusije in Nemčije v najkrajšem času sestali v Nemčiji, verjetno na Dunaju, da podpišejo predmetno pogodbo. Pri tem bo objavljena tudi ^kupna izjava, ki bo približno obsegala naslednje:
Tri avtoritativne velesile, Nemčija, Italija in Sovjetska Rusija se zavzemajo za mir na vsem svetu, zlasti pa za mir na jugovzhodu Evrope. Ako bi demokratični državi Anglija in Francija skušali izzvati razširitev vojnega področja, kakor so to poskušali v Skandinaviji, potem se bodo tri avtoritativne države borile z vsemi svojimi sredstvi proti temu kot zaokrožena celota.
Vljudno vabimo cenj. inserente. da pohite z naročili za velikonočno številko ..SLOVENCA", ki izide že v soboto zjutraj
Vojna na xahodu
V zraku
Molotov pride v Berlin
Stockholm, 21. marca. t. Reuter. Dopisnik lista »Berlingske Tidende« poroča, da bo Molotov prav kmalu prišel v Berlin.
Amsterdam, 21. marca. t. Reuter. Po vesteh iz Berlina je potovanje sovjetskega veleposlanika v Berlinu Škvarčeva v Moskvo v zvezi z važnimi pol. dogodki. Smatrajo, da bo Skvarčev pripravil sestanek med vodečimi osebnostmi nemške in sovjetske vlade. Možno je, da bosta Ribbentrop in Goring; odpotovala v Moskvo. Obstoja tudi možnost, da pride Molotov v Berlin.
Po vesteh »Telegrapha« pričakujejo berlinski diplomatični krogi v kratkem objavo nemško-so-vjetsko-italijanske deklaracije, ki naj bi vsebovala načrt za novo Evropo pod pokroviteljstvom teh treh velesil.
Berlin, 21. marca. AA. DNB. Sovjetski veleposlanik v Berlinu Aleksander Skvarčev je zapustil Berlin 19. marca. Za časa njegove odsotnosti bo vodil poslaništvo svetnik Mihajlo Tihomirov.
Amsterdam, 21. marca. A A. Havas: Nizozemska časopisna agencija demantira trditev uradne nemške agencije, da so angleška letala o priliki bombardiranja Sylta preletela nizozemsko ozemlje. Nizozemska agencija je objavila tole sporočilo: V zvezi z vestmi, ki jih je objavila agencija DNB, izvemo, s pooblaščene strani, da po dobljenih informacijah oa poveljništva nizozemsko protiletalske obrambe nobeno letalo ni v toku včerajšnjega dneva letelo nad nizozemskim ozemljem.
London, 21. marca. AA. Reuter: Admiraliteta jo izdala sledeče sporočilo: Snoči so sovražna letala izvršila v bližini škotske obale napad na neki naš konvoj. Vojne ladje, ki so se nahajale v spremstvu trgovskih ladij, so obsule z ognjem nemška letala. Patrole obalskega in letalskega poveljništva so stopile v akcijo ter razpršile 10 nemških bombnikov vrste Heinkel. Sovražnik je trdil, da je bilo več. ladij potopljenih in težko poškodovanih. Dejstvo pa je, da ni bila prizadeta nobena stvarna škoda. Edino dve nevtralni ladji sta neznatno poškodovani. Tudi človeških žrtev ni bilo.
London, 21. marca. t. Havas: Neki pilot na nekem letališču v Angliji, ki se je udeležil bombardiranja Sylta, je izjavil posebnemu Havasove-mu dopisniku, da so angleška letala napravila nad Syltom najprej dva ali tri kroge ter nato vrgla bombe. Letala so metala bombe več minut. Nemško oporišče je popolnoma uničeno. Nemško vojno letalstvo se dolgo časa ne bo moglo več posluževati tega oporišča. Nemški protiletalski topovi niso bili
nič kaj učinkoviti. Nemški lovci pa sploh niso vzleteli. Angleška letala so metala bombe z višine 200 do 300 m. Napada so se udeležili avstralski, kanadski, novozelandski in južnoafriški piloti. Noben pilot ni imel nad 22 let. Isti piloti so nedavno leteli nad Berlinom, kjer so metali letake.
Berlin. 21. marca A A. DNB: Kakor je bilo že kratko sporočeno, so nemške letalske sile izvršile dne 20. marca zvečer v bližini Scapa Flovvi napad na neki angleški konvoj, ki je bil zavarovan z vojnimi ladjami in letalskimi silami. Nemška letala so napadla v Rokavskem zalivu istočasno neko sngleško oboroženo trgovinsko ladjo. 0 priliki napada na konvoj je bilo potopljenih 9 angleških vojnih in trgovinskih ladij s skupno tonažo 42.000 ton. Dve trgovinski ladji s skupno 11.000 tonami sta težko poškodovani. V toku borb je bilo sestreljeno eno nemško letalo. Razen enega so se vsa nemška letala vrnila v svoja oporišča.
London. 21. marca. t. Reuter: Ob vsej angleški obali neprestano krožijo letala. Danes so se nemški bombniki bližali južni angleški abali, angleški lovci in borbena letala pa so se takoj dvignila in se jim bližala, nakar se je na obzorju razvila krajša bitka.
Ves dan patrolirajo angleška letala vzdolž vse angleške obale.
Na morfu
London, 21. marca AA. Reuter: V sredo dopoldne sta se potopila dva danska parnika »Bo-taU in »Viking«. 30 mornarjev je utonilo.
Angleški odgovor na italijanski protest:
Anglija želi ohraniti dobre odnošaje z Italijo
London, 21. marca. A A. Havas: Angleška vlada pravi v svojem odgovoru na protestno noto italijanske vlade z dne 3. marca glede izvajanja mednarodnega prava, da je treba upoštevati, da se angleška vlada v današnjih okoliščinah bori proti sovražniku, ki je večkrat prekršil najosnovnejša načela človečnosti. Zato bo italijanska vlada razumela, da bi bilo Angliji, če bi se sovražniku dovolil tak način vojskovanja in če bi se Anglija istočasno strogo držala predpisov mednarodnega prava, nemogoče voditi vojno.
Anglija nima namena posluževati se barbarskih metod svojih sovražnikov, metod, zaradi katerih so tudi italijanske in druge nevtralne ladje
Po moskovskem diktatu:
Sovjeti zahtevajo še več od Finske
sedaj
Helsinki, 21. marca. AA. Reuter: Sovjetske čete hitro zasedajo ozemlje na Karelijski ožini, ki jim ga je odstopila Finska. Sovjetske čete, ki se nahajajo sedaj v Viipuriju, zasedajo položaje ob novi sovjetsko-finski meji. Finsko prebivalstvo se je v celoti izselilo iz teh krajev.
London, 21. marca. AA. Reuter: Po sporočilu moskovskega radia je bila izvršena danes v Moskvi izmenjava ratifikacijskih instrumentov sovjetsko-finske mirovne pogodbe.
Moskva, 21. marca. A A. Tass: Predsednik sveta ljudskih komisarjev in komisar za zunanje zadeve Molotov ter delegata finske republike Paasikivi in' Vojoma so izmenjali danes v Kremlju instrumente mirovne pogodbe ter dodatnega protokola, sklenjenih med Sovjetsko Rusijo in Finsko dne 12. marca v Moskvi.
Stockholm, 21. marca. AA. Reuter: Dopisnik lista »Stockholms Tidningen« trdi, da je Sovjetska Rusija razširila svoje prejšnje zahteve nasproti Finski. Na prvem sestanku sovjetskih in finskih delegatov v Moskvi o ratifikaciji mirovne pogodbe so Sovjeti izjavili, da bodo morali predložiti Finski nove predloge o finsko-sovjetski meji. Finci so v načelu pristali na sovjetske zahteve. Berlinski dopisnik tega lista poroča, da bo Molotov v velikonočnih počitnicah obiskal Berlin.
Pariz, 21. marca. t. Havas: Francoski politični krogi razglabljajo v zelo različnih smereh sovjetsko stališče proti temu, da bi se skandinavske države povezale med seboj v obrambno zvezo. V zvezo bi naj vstopile Finska, Švedska in Norveška.
Zakaj bi bili Sovjeti proti skandinavski zvezi
Politični krogi menijo, da sovjetsko nasprotovanje sklenitvi take pogodbe ni moglo presenetiti nikogar na zapadu. Največje presenečenje je to sovjetsko nasprotovanje baje povzročilo v Nemčiji. V Berlinu so namreč načrt o zavezniški obrambni pogodbi skandinavskih držav sprejemali z velikim veseljem in so poudarjali, da sklepajo severne države to pogodbo samo zato, da bi preprečile prehod zavezniških čet skozi Skandinavijo proti Nemčiji ali Sovjetski Rusiji. Nemški vladni krogi pa niso te pogodbe pozdravljali samo iz teh razlogov, ampak so podpirali to pogodbo tudi zaradi tega, ker bi se s tako pogodbo skandinavske države lahko uprle tudi proti Sovjetski Rusiji in to tedaj, kadar bi to želela — Nemčija. Nemčija bi naj bila že zelo nezadovoljna z naraščanjem sovjetskega vpliva v Baltiku, po moskovskem diktatu pa se je še utrdil položaj Sovjetov na severu in v Skandinaviji. Tako bi naj tudi v tem oziru, ko se vodijo pogajanja med skandinavskimi državami, bila Sovjetska Rusija tista, ki pridobiva na položaju in to na škodo — Nemčije. Sovjetska izjava prott sklenitvi severne zavezniške pogodbe bi naj bila torej hud udarec za Nemčijo.
Toda te vesfi jc ireba sprejemati z veliko rezervo, ker se vidi, da so zelo tendenčne in iz trte
zvite, za cilj pa jim je, kako dvigniti ugled Sovjetov, ki bodo nazadnje vendarle mogoče še prijatelji in zavezniki tistih, ki širijo take vesti.
Norveška zanika
Pariz, 21. marca. t. Havas: Norveško poslaništvo v Parizu je odločno zanikalo vesfi, da bi bila Sovjetska Rusija zahtevala od Norveške svobodne zone v nekaterih norveških pristaniščih.
Amsterdam, 21. marca. t. Nizozemski listi objavljajo iz Moskve poročila, da je Molotov pri predaji ratifikacijskih listin zastopnikom iinske vlade izjavil, da je Sovjetska Rusija proti temu, da bi se severne skandinavske države povezale med seboj v obrambno zvezo.
Finska ni skandinavska država
Molotov je sedaj zahteval še dodatne izpre-membe moskovskega mirovnega diktata. Te izpre-membe bodo že itak težko pogodbo še poslabšale.
V Moskvi poudarjajo, da Finska ni skandinavska država, ampak da je četrta baltska država. Zato Sovjetska Rusija ne more dovoliti, da bi se Finska vezala na skandinavske države niti v diplomatskem oziru, še manj pa na vojaškem polju.
pretrpele škodo. Zato je angleška vlada prisiljena izvajali načela, ki jih ji dovoljuje pravica vojskujoče se države Angleška vlada je napravila vse, da se ugodi željam italijanske vlade in vlad drugih nevtralnih držav glede izvrševanja kontrole.
V zahodnem delu Sredozemskega morja je bil dosežen sporazum po daljših pogajanjih z italijansko vlado in predstavniki zainteresiranih trgovinskih krogov, kar omogoča svobodno plovbo nevtralnih ladij v raznih izjemnih primerih.
Angleška vlada pripisuje še naprej veliko važnost angleško-italijanskemn sporazumu iz leta 1938, ki po njenem mnenju predstavlja element stabilnosti sredozemske kotline ter bi bilo zaradi tega v političnem oziru obžalovati, če se ta sporazum ne bi izvajal zaradi ukrepov, ki jih je angleška vlada prisiljena izvajali pri izvrševanju pravic vojskujoče se stranke. Angleška vlada se je od začetka vojne trudila izogniti se vsakemu sporu z zainteresiranimi italijanskimi oblastmi. Italijanska vlada naj bo prepričana, da je angleška vlada podvzela vse ukrepe v interesu Italije in drugih zainteresiranih držav.
Rim, 21. marca. A A. Štefani. Listi priobčujejo italijanski odgovor na italijansko protestno noto zaradi zaplembe nemškega premoga namenjenega Italiji. V teh člankih poudarjajo listi, da skuša ta dokument upravičiti nastop admiralitete, ki je bil posledica nemške vojne z minami. Toda to modrovanje, pravijo listi, ne more držati, ker Italija ni v vojno zapletena država in ker zato država, ki se ne udeležuje vojne, ne sme biti predmet vojnih represalij.
Pogajanja za konkordat med Nemčiio in Vatikanom
London, 21. marca. AA. Reuter: Rimska radio-postaja jc objavila sporočilo, da so se med Vatikanom in Nemčijo začela pogajanja za sklenitev novega konkordata. Pogajanja se vodijo med berlinskim nuncijem Orsenigom in nemškim kancelar-stvom.
VATIKAN ZANIKA
Nemška meja, 21. marca. t. Reuter: DNB poroča iz Rima, da v Vatikanu odločno zanikajo vesfi o tem, da bi bil papeški nuncij v Berlinu začel z nemško vlado pogajanja za »modus vivendi« o tem, kakšen naj bo položaj katoliške Cerkve v tistem delu Poljske, ki ga je zasedla Nemčija.
Mauretania" in „Queen Mary odpluli iz Newyorka
London, 21. marca. t. Havas: V spodnji zbornici je danes poslanec Oswald Leviš predlagal, da naj bi Anglija prodala oba svoja veleparnika, ki sta sedaj v ameriških vodah in sicer »Queen Mary« in »Queen Elisabeth«. Poslanec meni, da med vojno Anglija ne bo mogla uporabljati teh dveh parnikov. Oba parnika naj prodado za zdrave tuje devize, s katerimi bi lahko nato kupovali orožje in druge vojne potrebščine.
Newyork, 21. marca. t. Reuter: Angleška ladja -'—"-[ je odplula iz norveške luke v sredo lokalnem času. Mornariški krogi srna-
Mauretanija ob 20. jio '
trajo, da bodo ladjo uporabili za prevoz čet. »Mauretanijo« in »Queen Mary« bodo v Halifaxu opremili in oborožili za pot v Avstralijo.
Newyork, 21. marca. t. Reuter: Angleški vele-parnik »Queen Mary« je odplul iz newyorškega pristanišča 12 ur za »Mauretanio«.
Naš novi poslanik v Švici nastopil
Bern, 21. marca. AA. Novi jugoslovanski poslanik v Švici Mončilo Jurišič je danes izročil svoje poverilnice predsedniku švicarske konfederacije in šefu zveznega političnega departmana. Jurišič se je odpeljal v zvezno palačo v spremstvu šefa protokola švicarskega zunanjega ministrstva in svetnika jugoslovanskega poslaništva Vojislava Dragu-tinoviča. Razen predsednika švicarske konfederacije je izročitvi poverilnic prisostvoval tudi švicarski finančni minister.
Posveti generalnih štabov v Alepu
Carigrad, 21. marca. AA. DNB: Pomočnik šefa turškega generalnega štaba general Asim Oingiz je krenil v družbi več višjih častnikov turškega generalnega štaba v Alep. Tain se bo sestal na konferenci s poveljniki francoskih in britanskih čet na Jutrovem.
»Džunhuriiet« je izvedel, da se bodo pri tej priložnosti nadaljevali razgovori med turškim generalnim štabom in generaloma Weygandom in Wawlom, ki so se začeli v Ankari.
London, 21. marca. AA.	Reuter: Znani operni
—..a- o:u»__i t-..u-- ..	a.«»-4-1
jjvivt iMiiaiu lauuvi, uumn	11- /1,01, ijv, j\. puoiai
britanski državljan.
GjOAp&dcMtM
Trgovska in obrtniška bolniška blagajna v Maribora
Trgovska in obrtniška bolniška blagajna v Mariboru, ki je edina tovrstna socijalna in humanitarna ustanova te vrste v vsej državi, je imela v sredo zvečer v gremijalni dvorani svoj redni letni občni zbor, ki ga je vodil njen dolgoletni predsednik V. Weixl, in na katerem je bilanco, blagajniško poročilo, poslovno poročilo za 1. 1939 in statistiko članstva podal marljivi tajnik g. Franjo Žnidaršič.
Iz obširnih poročil o delovanju te mariborske socijalne ustanove navajamo naslednje zanimive podatke: Trgovska in obrtniška blagajna posluje v Mariboru že 14 let in sicer tako, da so vsi njeni člani z njenim delovanjem povsem zadovoljni. Je to edina institucija, ki nudi trgovcem, obrtnikom in industrijcem zavarovanje za slučaj bolezni. Dosedaj je ta ustanova trgovcem, obrtnikom in industrijcem za račune zdravnikov, zdravil, bolnišnic, sanatorijev in zdravilišč izplačala v teku svojega 13 letnega poslovanja skupno že 1,782.900 dinarjev, kar priča, da je uprava bolniške blagajne v polni meri vršila svojo dolžnost in poslovala natanko po določilih pravil in tako dvignila blagajno na tako višino, da je moda izvrševati vse svoje obveznosti in zavarovanim članom v primeru potrebe priskočiti na pomoč in jim omogočiti potrebno in zadostno zdravljenje.
Bolniška blagajna ima tri vrste članov, ki se delijo po višini prispevkov. Člani I. kategorije plačujejo 65 din, II. kategorije 45 din in člani
III. kategoflje 25 dinarjev mesečno. S tako porazdelitvijo članov med kategorije je tudi revnejšim trgovcem in obrtnikom omogočeno, da pri-sopijo k tej instituciji, ki razteza svoje poslovanje na teritorij bivše mariborske oblasti. V prvi skupini ima blagajna sedaj 163, v drugi 116 in v tretji skupini 65 zavarovancev, skupaj torej 346 članov.
Po bilanci z dnem 31. decembra 1939 znašajo aktiva blagajne 257.388 dinarjev in ki obsegajo bolniški sklad, rezervni sklad in inventar. Bolniški sklad izkazuje na prispevkih 187.144.50 dinarjev. Izdatki so bili naslednji: zdravnikom 71.908 din, za zdravila 31.605 din, za bolnišnico 17.278 dinarjev in upravni stroški 33.467 din, skupno 154.258 dinarjev.
Pri volitvah je bil na občnem zboru izvoljen novi odbor, v katerem je predsednik Vilko Weixl, podpredsednik Hiinko Sax, odborniki pa: Vicel, Linzner, Vidmar, Sučevič, Markovič, Ilich in Murko. Namestniki so: France, Rems, Strašnik, Lepo-ša, KUhar. V nadzornem odboru so odborniki An-derle, Jarc in Verdnik. namestnika pa Macun in Širec. Predsednik razsodišča je dr. Ivan Jurečko, njegov namestnik pa I. Kravos.
Mariborsko mesto in njegovi trgovci in obrtniki slovijo torej tudi potem, da imajo sooijalno ustanovo, ki svobodnim poklicem nudi prostovoljno bolniško zavarovanje, kar je edinstveno v naši državi.
Bilanca Drž. hipotekarne banke
Državna hipotekama banka objavlja svojo bilanco za 20. februar letos, katere glavne postavke navajamo v naslednjem (vse v imlij. din, v oklepajih bidančne postavke za 31. januar 1940):
Aktiva: Gotovina in blagajniški zapiski Narodne banke 465.64 (498.44), posojila: hipotekama 1.778.4 (1.790.0), na dohodke in doklade 1.848.2 (1.847.7), vodnim zadrugam 25.5 (25.54), lombardna 37.5 (41.0), meničnohipotekarna 70.7 (73.0), menična 58.1 (54.7), eskont drž. bonov 114.24 (112.6), tek. račun fin. ministrstva 710.6 (676.9), razni tek. računi 2.561.9 (2.311.64)), efekti rez. sklada 338.84 (321.25), efekti sklada za zavarovanja bančnih zgrad 1.9 (1.9), vrednostni papirji 1.225.7 (1.154.84), nepremičnine 252.56 (253.7), razna aktiva 26.9 (22.8), bilančna vsota 9.516.7 (9.186.1), izvenbilanč-ne postavke 6.928.2 (6.518.2).
Pasiva: samostojni skladi 582.14 (585.76), razni skladi 1.615.14 (1.653.3), kapitali javnih ustanov 519.3 (512.5), hranilne vloge 1.204.4 (1.215.77), tek. račun fin. ministrstva 98.3 (88.6), razni tek. računi 3.823.7 (3.492.05), zastavni listi in obveznice v obtoku 616.6 (616.6), predujmi in depoji bank 264.1 (269.9), rezervni sklad 383.9 (379.75), sklad za amortizacije bančnih zgradb 70.1 (70.1), sklad za zavarovanje hančnih zgradb 2.45 (2.42), pokojninski sklad bančnega osebja 15.65 (15.26), razna pasiva 320.8 (283.95) milij. din.
Bilanca kaže torej predvsem povečanje vlog na tekoči račun, kar je v zvezi s polaganjem denarnih zavodov itd. na račun novih posojil države. Zaradi tega so se tudi povečali razni tekoči računi in pa tudi zadolžitev države v direktni in indirektni obliki (t. j. v obliki portfelja drž. papirjev). Likvidnost se je zmanjšala.
Posestne spremembe v Ljubljani in okolici
Zemljiška knjiga okrajnega sodišča je do 18. t. m. zaznamovala že 80 kupnih pogodb za celotno vrednost 4,609.943 din. Zadnji čas je tudi zemlji-škoprometna komisija prejela mnogo kupnih pogodb v odobritev. Ta komisija se sestane 30. t. m. na sejo. Med večjimi posestnimi spremembami navajamo:
Ložak Ivanka, posestnica, Zlatka št. 38 pri Št. Vidu nad Ljubljano, je prodala Mihi Žitni-k u, delavcu na Peruzzijevi cesti št. 67, in ženi Heleni nepremičnino vi. št. 296 k. o. Dravlje (hišica z vrtom) za 41.000 din.
Kimovec Anton, posestnik in detektiv v pok., Ljubljana, Rožna dolina VI/39, je prodal Antoniji Michlerjevi, soprogi bančnega uradnika, Žit-nikova ulica 12, nepremičnino vi. št. 1037 k. o. Vič (hiša, vrt) za 60.000 din.
Jenko Antonija, posestnica, Dravlje, Čebelarska ulica 22, je prodala Janku Horvatu, tapet-niku in ličarju, Ljubljana, Poljanska cesta 69, nepremičnino vi. št. 864 k. o. Dravlje (v surovem stanju dozidana hiša) za 80.000 din.
Hribar Rajko, posestnik in delovodja občine D. M. v Polju, Vevče št. 34, je prodal Združenim papirnicam Vevče, Goričane in Medvode pare. St. 305/9 k. o. Kašelj v izmeri 2308 kv. m za 36.928 dinarjev.
Gjura Fani, posestnica v Ljubljani, Svetosav-
ska ulica št. 20, ter nedl. Gjura Janko, Jože in Marjeta so prodali dr. Borisu Kuncu, zdravniku v Ljubljani. Komenskega ulica št. 14, pare. št. 489/26 k. o. Petersko predmestje (na njej je še nedozidana hiša) za 180.000 din.
Čerin Anton, posestnik v štepanji vasi 36, je prodal 2 a b j e k u Alojziju, posestniku v Zgor. Hrušici št. 19, pare. št. 192 k. o. Štepanja vas, gozd v izmeri 4248 kv. m za 35.000 din.
Eger Gustav, industrijalec in posestnik, Ljubljana, Metelkova ulica št. 53, je prodal Albini II i t y, Ljubljana, Kongresni trg št. 13, pare. štev. 129/6 k. o. Gradiško predmestje, v izmeri 356 kv. metrov za 53.400 din.
Žitnik Stana, posestnica, Ljubljana, Hradec-kega vas št. 39, je prodala Dragu Pucu, tapet-niku v Ljubljani, Povšetova ulica St. 72, pare. štev. 168/5 k. o. Udmat v izmeri 500 kv. m za 32.800 din.
Crnugelj Martin, posestnik, Podboršt št. 9, občina Ježica, je prodal Bizjaku Ivanu, upokojenemu uradniku, Ljubljana, Bohoričeva ulica št. 5, pare. št. 1493 k. o. Dravlje v izmeri 2157 kv. m za 28.000 din.
Černe Anton, posestnik, Zgornja Šiška, je prodal Danijeli K i r e n i č, zaselmfet, LjuMjanil*¥M, Jemejeva cesta St. 3, pare. št. 199/2 k. o. Zgornja Šiška v izmeri 573 kv. m za 34.000 din.
Cene stavbnim parcelam ob glavnih prometnih žilah se še vedno dvigajo in dobivajo vedno večjo vrednost.
Posestne spremembe v Maribora
Od Vinarske in sadjarske šole t 'Mariboru »o kupili parcele na Pristavi ob Vrbanski ulici: Višji uradnik Nar. banke inž. Franjo Tavčar 922 kv. metrov veliko parcelo za 73.760 din; uradnik Simon Roš in uradnica Albina Fabič 823 kv. metrov za 53.495 din; inž. Josip Mursa iz Celja 943 k v. metrov za 75.440 din; Marjana Mursa, soproga inženirja iz Celja 910 kv metrov za 72.800 din; inž. arh. Saša Dev iz Maribora 826 kv. metrov za 82.600 din; Viktor Gruntar, prof. v Mariboru 706 kv. metrov za 45.890 din; Mija Gogala, stud. com. iz St. Vida nad Ljubljano 741 kv metrov za 48.165 din; edravnik dr. Josip Furlan 934 kv. metrov za 74.720 din; zasebnica Marija Urbanek 761 kv. metrov za 49.365 din; žena
žel. uradnika Tončka Volavšek 607 kv. metrov za 60.700 din; trgovec Maks Kotnik 884 kv. metrov za 57 460 din. Na javni dražbi je bila prodana polovica hiše Slovenska ulica 36 Frančiški Lupša za 200.000 din; kupila je profesorjeva žena Marija Žgeč iz Celja; Tiškarna sv. Cirila v Mariboru je kupila hišo Splavreka ulica 6 od hišne posestnice Marije Wes-siak za 195.000 din, ključavničar drž žel. Ivan Kra-ner je kupil od Franca Ranfla iz Nove vasi parcelo v Magdalen, predmestju 532 kv. m. za 31.500 din; Lovro Geržina, posestnik v Mariboru je kupil od Mi-mice Verdikon v Zagrebu hišo v Ferkovi ulici 11/Za 80.000 din; Marija Čebulec je kupila od hiš. posestnika in gostilničarja Franja Gola hišo v Mejni ulici 43 za 60.000 din; visokošolec Štefan Strmšek in za-seb. uradnik Rupert Strmšek sta kupila od Marije Vigec vdovljene Čuš hišo Koroška cesta 95 za 80.000 din; posestnica in žena restavraterja Amalija Ho-bacher iz Celja je kupila od posetnika Alojza Zuzzl parcelo Grajska vrata za 48.000 din.
— Osebam, kt se ne morejo zadostno kretati, pa trpe vsled tega na zaprtju in motnjah pri prebavi, združenimi s pomanjkanjem teka, nudi večtedensko zdravljenje z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo zelo dobre uspehe. Uživa se dnevne 1 čaša »Franz-Joseiove« grenke vode zjutraj na tešče ali zvečer, preden greste k počitku. _Ogl reg. S br. 30474/35.
Statistika naše zunanje trgovine. Zadnja statistika naše zunanje trgovine je bila objavljena za mesec december 1939 in s tem za celo leto 1939. Sedaj poročajo iz Belgrada, da ni pričakovati več podatkov o naši zunanji trgovini za mesec januar in februar 1940, ki bi morali biti objavljeni te dni. S tem je naša država stopila v vrsto onih držav, ki za časa vojne ne objavljajo iz deloma razumljivih razlogov podatkov o naši zunanji trgovini. Med vojujočimi se državami je prenehala z objavo podatkov Francija, pienehala pa je tudi Nemčija. Anglija še nadalje objavlja svojo statistiko zunanje trgovine. Tudi Italija med nevtralnimi državami ne objavlja več statistik o svoji zunanji trgovini od septembra dalje. Od decembra dalje pa ne objavlja več podatkov tudi Švica, kateri smo se pridružili sedaj tudi mi.
Prepoved osnovanja velikih blagovnih hiš. Na predlog ministra trgovine in industrije je ministrski svet sprejel uredbo, po kateri je prepovedano ustanavljati velike blagovne hiše (velemagazine) do 31. decembra 1940. S tem je podaljšan rok o prepovedi, ki je veljal do 31. decembra 1939.
Dubrovačka plovidba je objavila svoj računski zaključek za 1939, iz katerega je razvidno, da je čisti dobiček narastel od 10.6 milij. din leta 1938 na 18.6 milij. din za 1939. Plovni park družbe je isti kot leta 1938. Med drugim ima družba 10 ladij za prekomorsko plovbo. Dividenda družbe za 1939 znaša 40 din na delnico (imenska vrednost 125 din), dočim je znašala za 1938 22.50 din čistih (25 din brutto).
1 milijon din za nakup plemenske živine. Minister za trgovino in industrijo dr. Andres je izjavil: Zavod za pospeševanje zunanje trgovine zbira sredstva v zvezi z izvozom živine in ta sredstva uporablja za pospeševanje naše živinoreje. Precej veliki so že zneski, ki jih je zavod v ta namen votiral kmetijskemu ministrstvu, da bi jih mogli uporabiti tam, kjer je treba podpreti našo živinorejsko proizvodnjo. Ker bo konec tega meseca v Budimpešti živinska razstava, na katero se pripeljejo ponavadi najlepši vzorci plemenske živine, sem odredil znesek milijon din za naBavo plemenske živine in ta znesek bo kmetijsko ministrstvo razdelilo po običajnih pogojih na posamezna živinorejska središča. Ker je pri nas pitanje mesnatih svinj precej pojenjalo, se bo zaradi obnovitve razploditve ta znesek uporabil v ta namen. Od določenega zneska bo uporabljenih 300.000 din za hrvaško banovino, ostanek pa za ostale dele •naše države. Poleg te vsote sem določil še 100.000 dinarjev kot pomoč ribiškim zadrugam v Crikve-nici, Splitu in Šibeniku, da bi bile te zadruge sposobne marinirati ribe na norveški način. To je bilo nujno potrebno zaradi količine našega lova zaradi minimalne domače potrošnje, ker domače tržišče ni organizirano in zaradi slabšega izvoza v •Italijo, kamor so doslej edino izvažali.
Lepo uspel kmečko-zadružni tečaj na Sladkem vrhu. Na cvetno nedeljo popoldne so napolnili eno izmed učilnic drž. ljudske šole na Sladkem vrhu obmejni ljudje iz Sladkega vrha in bližnje okolice do zadnjega kotička. Človek kar ne bi mogel verjeti, da se bo v tako razkropljenem kraju, kot je Sladki vrh in njega okolica, zbrala h kakemu pre-
D. P.:
17 dni v Nemčiji
Leuna, 4. marca 1940.
UM.. m ■ ^l&.vSfci!
i, it
".....'T ••*
sv i
Betonske peči
Ime Leuna je danes znano daleč izven nemških meja. Mnogi so videli že to veliko podjetje, ki pripada I. G. Farbenindustrie, še večje pa je število onih, ki so kaj slišali o njem in njegovem pomenu za nemško gospodarstvo. Nekaj kilometrov južneje od 1000-letnega Merseburga, prestolnice nemških cesarjev okoli leta 1000, leži ob reki
Saale in ob premogovnikih velikansko podjetje, katerega 16 visokih dimnikov se vidi daleč naokoli in ki dajejo značaj naselbini. Kdor pride v podjetje,^ ne vidi takoj proizvodov podjetja, saj se kemični procesi v tvornici dogajajo v velikanskih kotlih, ceveh itd. Le številni vagoni-cisterne nosijo pogonska sredstva po vsej Nemčiji. Leuna namreč je eno prvih podjetij, kjer so začeli izdelovati pogonska sredstva, da nadomestijo uvoz tujih pogonskih sredstev za Nemčijo in jo osamo-svoje tudi na tem važnem polju.
Podjetje je bilo zgrajeno med svetovno vojno leta 1916 za izdelovanje dušika iz zraka (tudi pn nas smo dobili našo tvornico dušika v Rušah med svetovno vojno). Dušik.je bil namreč zelo važna stvar, ne toliko kot gnojilo, ampak kot surovina za municijo namesto čilskega solitra, katerega med svetovno vojno ni bilo mogoče uvažati.
Zrak, rjavi premog in voda so najvažnejše surovine podjetja. Tega je dovolj v Nemčiji ravno v sredini v nekdanji Saški, kjer so ogromni premogovniki za rjavi premog, ki je drugače težko konkuriral s črnim premogom in ni prenesel dragih prevoznih stroškov. Zato je šla premogovna industrija za tem, da izpremeni premog čim prej v druge snovi, katere je mogoče zaradi njih večje vrednosti razvažati vsepovsod s stroški, ki odgovarjajo vrednosti proizvoda.
Iz zgodovine
Že leta 1869 je znani francoski kemik Berthe-lot skušal izvajati iz premoga druge snovi s tem, da mu je dodajal jodov vodik. Vrstili so se nato drugi poizkusi, med katerimi je bil v Nemčiji najuspešnejši prof. Fr. Bergius. Ze pred svetovno vojno je poskušal delati Iz premoga olje. Delal je to tako, da je drgnil črni, premog v obliki prahu z neko vrsto težkega, debelega olja in je potem to maso prevračal v močni posodi v prisotnosti vodika in pri pritisku 100 atmosfer, seveda ob primerni temperaturi. Pokazalo se je, da je premog oddajal olje. Drugi nemški kemik prof. Franc Fischer je šel po drugi poti. Izdelal je iz premoga in vodika vodikov plin in je ta plin vodil skozi naprave, v katerih so bili pri razmeroma nizkih temperaturah do "200 stop. posebni katalizatorji (čistilci), ki so vsebovali kobalt. Pri tem se ni posluževal večjega pritiska.
Kot sinteza obeh načinov pridobivanja je izšel sedanji način pridobivanja gonilnih olj, ki se
ga poslužuje v Nemčiji Leuna. Glavne stvari so pri tem: visok pritisk nad 200 atmosfer, visoka temperatura 400—500 stop. in uporaba posebnih ikatalizatorjev in kontaktov, ob katerih se vrši kemični ločilni in spajalni proces. Nastale so ogromne naprave. Iz nekdanjih peči 1 m visokih so nastale do 18 m visoke peči in težke do 100 ton, s stenami, katerih širina je 14 cm in so izdelane iz posebnih vrst jekla. Okrog pa so obdane te peči z betonsko oblogo, ki je zgoraj odprta. Noč in dan delajo ti obrati in narejeni so tudi tako, da zdrže aparati, v katerih se vrši proces, čim delj časa.
davanju tako številna množica obmejnega prebivalstva. Glavna zasluga za ta uspeh gre gotovo požrtvovalnemu in nesebičnemu vodji kmečke nadaljevalne šole in s pomočjo okrajnega kmetijskega odbora za Maribor levi breg, organiziral ta uspeli kmečki zadružni tečaj. Tečaj je otvoril in vodil g. Borko Franc, ki ie pozdravil udeležence ter predavatelja iz Maribora, kmetijskega referenta g. L. Filipiča in profesorja vinarske šole g. E. Šiftarja. Po pozdravnih besedah je prevzel besedo g. Šiftar, ki je v jedrnatih in zelo konkretnih oblikah podal dobro premišljeni referat o kmečkem zadružništvu s posebnim ozirom na izboljšanje prodaje kmečkih proizvodov. Kot drugi je spre-govord kmetijski referent g. Filipič, ki je govoril o umni prašičereji 3 posebnim ozirom na plemensko živino. Po zaključku je prišel na tečaj tudi domači župnik g. S. Vršič ter zbranim podal v zelo
lobokih besedah smernice za čedno in pravilno Krščansko življenje. Vsem trem gg. predavateljem se je v imenu navzočih zahvalil vodja kmečke nadaljevalne šole, spodbujajoč navzoče, naj preko-ristne napotke, ki so jih pravkar slišali, tudi praktično izkoristijo. Vodja kmečke nadaljevalne šole je podal navzočim nekak izvleček o razvoju kmečke nadaljevalne šole na Sladkem vrhu ter ugotovil, da je v tekočem šolskem letu delovala ta šola že šestič, in to v šestih zaporednih letih in da je v tekočem šolskem letu dosegla višek uspeha, saj je bilo letos vpisanih 32 gojencev, ki so v najtežjih okoliščinah, zvečer v najhujši zimi neumorno prihajali k pouku.
Borze
Dne 21. marca.
Denar Ameriški dolar 55,— Nemška marka 14.70—14.90
Devizni promet na zagrebški borzi je znašal 6,082.135 din, na belgrajski 6.4 milij. din. V efektih je bilo prometa na belgrajski borzi 630.000 din.
Ljubljana — Uradni tečaji: London 1 funt	164.15— 167.35
Pariz 100 frankov .,.»», 92.80— 95.10 Newyork 100 dolarjev , » , . 4425.00—4485.00 Ženeva 100 frankov , i , . , 995.00—1005.00 Amsterdam 100 gold. , , , k 2348.50—2386.50 Bruselj 100 belg . , , . , , 754.00— 766.00
Ljubljana — Svobodno tržišče: London 1 funt . « , > . . , 202.79-«- 205.99 Pariz 100 frankov	114.70— 117.00
Newyork 100 dolarjev . a . s 5480.00—5520.00 ženeva 100 frankov , , , , , 1228.18—1238.18 Amsterdam 100 gold. , s , . . 2900.55—2938.55 Bruselj 100 belg	931.21— 934.21
Ljubljana — Zasebni kliring: Berlin 1 marka .»j,... 14.70— 14.90
Zagreb — Zasebni kliring: Solun 100 drahem ...... 31.17— 31.87
Belgrad — Zasebni kliring: Solun 100 drahem ...... 31.4»— 32.10
Zaradi velikonočnih praznikov ostane ljubljanska borza do 25. t. m. zaprta, prihodnji borzni sestanek bo v torek, 26. marca 1940. Tudi zagrebška borza ostane do 26. marca 1940 zaprte.
Curih. Belgrad 10, Pariz 9.37, London 16.54, Newyork 446, Bruselj 76, Milan 22.525, Amsterdam 236.75, Berlin 178.70, Stockholm 106.25, Oslo 104.30, Kopenhagen 86.125, Sofija 5.50 ponudba, Budimpešta 79.50 ponudba, Atene 3.30 ponudba, Carigrad 3.55» paaudba,-Bukarešta &40 ponudba, Helsingfors 700 nominalno, Buenos Aires 105. — Borza bo do 26. marca zaprta.
Vrednostni paplrfl Volna Skoda; *
v Ljubljani 432 —434 v Zagrebu 433 denar v Belgradu 433.50—434.50
Ljubljana. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 98—101, agrarji 52 denar, vojna škoda prompt. 432—434, begluške obveznice 77.25—77.75, dalmat. agrarji 69—71.75, 8% Blerovo posojilo 98 denar, 7% Blerovo posojilo 90.50 denar, 7% posojilo Drž. hip. banke 100 denar, 7% stab. posojilo 95 den.
Delnice: Narodna banka 7.650—7.850, Trboveljska 234—238.
Zagreb. Državni papirji: 7% invest. posojilo 98 denar, agrarji 51 denar, vojna škoda promptna 433 denar, begluške obveznice 77 denar, dalm.
agrarji 71.50 denar, 4% severni agrarji 50 denar, 6% šumske obveznice 68 denar, 8% Blerovo posojilo 99 denar, 7% Blerovo posojilo 92 denar, 7%
nncrtiiln rirJ Vilr, 1,.«!,. inn a________t-. , •
Pogled na Letino
(Dalje.?
posojilo Drž. hip. banke 100 denar. — Delnice: Narodna banka 7600 denar, Priv. agrarna banka 190 denar, Trboveljska 232-235, Gutmann 50 den., Sladk. tov. Osijek 175 denar, Isis 30 denar, Jadr. plovba 300 denar.
Belgrad. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 100 denar, agrarji 53.25—53.50, vojna škoda promptna 433.50-434.50 (434), begluške obveznice 77.25—77.50, dalm. agrarji 71.50—71.75 (71.65), 4% severni agrarji 51—52, 6% šumske obveznice 70.75 do 71.50, 8% Blerovo posojilo 101—102, 7% Blerovo posojilo 93 denar (93), 7% posojilo Drž. hip. banke 102 denar. — Delnice: Narodna banka 7775 do 7820 (7800 brez kuPona). Priv. agrarna banka 194—196.
Sitni trg
Novi Sad. Pšenica: bač., okolica Novi Sad, 206 ^S*,20?; S°rn'a bač" 207-209, srem. 202-205, slav. 204-206, gornje ban. 206-208, bač. ladja Tisa, 21°—1212. Oves: bač, srem., slav. 170-172. Koru-za: bač bač. pariteta Indjija, Vršac 163-165. Mo-
262.50, st. 222.50-232.50, št. 8 145-150; srem. slav.
307.50- 317.50, št. 2 287.50-297.50, št. 5. 267.50—277.50, št. 6 247.50—257 50 št 7 21^0-227.50, št. 8 145-150. Otrobi: ® srem 140-142.50 ban. 137.50-140. - Tendenca čvrsta. Promet srednji.
Živinski selml
Živinski sejem v Zagorju ob Savi, dne 14. marca t. 1. Cene naslednje: voli od 5.50 do 8 din, klavne krave 3.50 do 4.50 din, klavne telice 4 do 5.50 din za kg žive teže. Krave za pleme 2500 do 5000 7™' i lce za PIeme 1500 do 4000 din, ovce od i™ j. 150 din in svinie " P^me od 1000 do 1200 din za glavo. Mladi prašički po 300 din za par.
Živinski sejem na Zdenski rebri, občina Videm-Uobrepolje, dne 11. marca t. 1. Cene: voli I. vrste 7.50 din, voli II. vrste 6.50 do 7.25 din, junci 6 do 6.50 din, telice 5.50 do 6 din, jalove krave 5 do 6 din, krave klobasarice 2.50 do 3.25 din in teleta .„do. 6-5°„ din za kg žive teže. Mladi prašički 140 do 180 dm za glavo.


Via dolorosa v Jeruzalemu
Vsaka katoliška cerkev, pa bodi, da je še tako majhna in skromna, ima U postaj s križevega pota Kristusovega trpljenja, ki je s sli-kcmi, reliefi ali skulpturami na cerkvenih stenah označeno in posneto po pristnem Križe-vem potu v Jeruzalemu.
Izmed mnogih posvečenih krajev v Jeruzalemu so najznačilnejše postaje trpljenja Kristusovega, sveti Križev pot: Via Dolorosa. Sleherni petek popoldne, posebno pa še na veliki petek, stopajo frančiškani po tem potu Kristusovega trpljenja po ozkih in vijugastih jeruzalemskih ulicah v spremstvu mnogih vernikov, in nihče, ne Mohamedanci ne Judje, se ne spotikajo spričo te procesije. Seveda se te procesije udeleži tudi več turistov vseh narodov in vere iz gole radovednosti. Zgodi se, da se na posameznih postajah pridruži pobožnim romarjem tudi pisan venec pešcev, jezdecev, oslov, kamel in drugih.
Križev pot, ki se v Jeruzalemu imenujft Via Dolorosa, se začenja na Marijini cesti, ki vodi proti Štefanovim vratom. Arabci imenujejo to cesto Tarik Sitti Marjam ali cesta Gospodarice Marije. V kapelici bičanja je najprej kot uvod k procesiji kraiko opravilo. Tu ie tudi lok Ecce-Homo, ki -se boči nad cesto. Na tem kraju mislijo, da je bilo sodišče Pon-cija Pilata, kjer je stal Kristus, ko je Pilat zaklical Judom: »Glejte, človek!«, nakar so Judje zakričali: »Njegova kri naj pride nad nas in na.še otroke!« En del tega loka Ecce llomo gre skozi zid cerkve Ecce Homo, ki je tik zraven. V loku je marmorni kip Ecce Homo z napisom: »Ecce rex vester!« (»Glejte, vaš kralj!«) Cerkev Ecce llomo s samostanom in sirotišnico je dal postaviti pater Ratisbonne, spreobrnjenj Jud. Odlikuje se z gosposko preprostostjo. Sionske sestre, ki tu delujejo, vsak dan dan molijo na tem mestu: »Oče, odpusti jiim, Saj ne vedo, daj delajo!«
Prav blizu je cerkev sv. Ane s samostanom dn s svetopisemskim ribnikom Betesda. V pred-dvorju s prekrasnim parkom in pradavnimi ostanki stebrišča se na marmornem podstavku dviga solia kardinala Lavigerieja, ustanovitelja reda belih očetov, čigar člani delujejo tu. Beli očetje imajo belo redovniško haljo, a na glavi, prav na tilniku rdeč fes. V tem oblačilu so jako podobni Maročanom, kd so večkrat v Jeruzalemu. Cerkev Križarjev, ki je last francoske države, so šele nedavno obnovili na zemljišču razvalin, ki ga je kupil francoski cesar Napoleon 111. od turškega sultana, in sezidali namesto nje cerkev sv. Ane. To ime je cerkev dobila po nekem davnem izročilu, ki pravi, da je bilo tu bivališče Joahima in Ane, staršev presvete Device. Pod cerkvijo je kripta, kjer sta po oltarjih nakazana kraja smrti Marijinih staršev in pa Matere božje.
V	notranjosti obzidja cerkve sv. Ane je prastari ribnik Betesda ali Betsaida, ki mu pripada tudi tozadevni biblični muzej. Domnevajo, da je ribnik tisti, ob katerem je Jezus ozdravil bolnika, ki je bil že osem in trideset let bolan. Na starem zidovju so table, kjer je v vseh mogočih jezikih opisano to ozdravljenje.
14 postaj k riževega pota
Zdaj se začne z Marijine ceste razvijati procesija po Vii Dolorosi proti 14 postajam.
Prva postaja je v majhni kapeli na notranjem dvorišču Pilatove vojašnice, ki stoji ob Marijini cesti in je bila prej turška. Tu je bila bržkone palača Poncija Pilata. Vstop v to vojašnico je sicer prepovedan, le udeležence® procesije je ob petkih dovoljen. Na tem mestu je Pilat izročil Kristusa Judom za križanje.
Po kratki molitvi se procesija odpravi iz vojašnice ven k drugi postaji, kjer _ je Jezus vzel križ na svoje rame. Ta postaja je ob zazidanih vratih zunaj omenjene vojašnice. V bližini je zraven drugih vrat zapisano: »Kraj, kjer je dal Pilat Gospoda prijeti in bičati.«
Nekaj porušenih stebrov na cestnem tlaku pokaže tretjo postajo. Malo korakov naprej je v neki kapelici prav tako spomin na to postajo, kjer je Jezus prvikrat padel pod križem.
V	neki drugi ulici je, označeno s križem, ki je vdolben v hišo, tisti kraj, kjer je Sin Božji s križem na rami srečal svojo mater. Tu je četrta postaja, k jer je v bližini lepa, armen-sko-katoliška cerkev.
Procesija gre dalje v Tarik el alof, t Ulico bolečin, kjer so tri naslednje postaje.
r—— . -
C I S T E K
Pilat in njegova hči
Legenda.
Tiste dni je bil Poncij Pilat, rimski oblastnik ▼ Judeji, v veliki duševni stiski, iz katere si v svoji nemožati omahljivosti ni znal pomagati. Zavedal se je, da je zasliševanje nedolžnega, izdanega iz zavisti,, le podlost, zavita v formalno uradova-nje. Poncij Pilat je trpel iz občutja sramote in zavisti, da je soudeležen pri izdaji nedolžnega, za katerega rešitev si ne upa nastopiti proti judovskim mogotcem, proti nahujskani druhali. In je trpel tudi iz občutja, da ga Stoječi pred njim, tehta in spoznava nevrednega.
Nemir iz očitkov vesti ga je bičal ob sporočilu njegove žene: »Nič ne imej opraviti s tem pravičnim, kajti veliko sem trpela danes v sanjah zaradi njega.« Torej tudi žena njegova, Rimljanka, sc zavzema za Nazarencal On, Poncij Pilat, mož oblasti in moči, pa je brez moči vpričo groženj judovske množice.
Pilat se izmika: »Nič krivičnega ne najdem na njeml«
Zapeljana množica besni. Voditelji groze s tožbo pri samem cesarju. Pilat omahne — se uda v trepetu za pojemajoči žarek milosti iz cesarjevih oči in izreče najkrivičnejšo svojih obsodb.
Pilat si umije roke: »Nedolžen sem pri krvi tega pravičnega, Vi glejtel« Pa vendar se mu zdi, da so njegove bele roke omadeževane od krvi nedolžnega. Vzdrhti. Podzavestno občuti mrzloto jekla na svojih negovanih rokah, občuti težo spon, ki si jih je nadel, ko je klonil pred judovskimi mogotci.
V nemir, ki je preganjal Pilata po palači, dospe sel iz Damaska: »Pozdravljen poglavar! Tvoja hči, milostna Popeja, te pozdravlja in ti javlja, da je na potu v Jeruzalem.« Pilat se čuti: »Moja hči, dražestna Popeja? Kako bi mogla ona, ubožica
Ob vogalni hiši. ki se imenuje »hiša ubogega človeka« in ki je spomin na priliko o ubogem Lazarju in bogatinu, je videti vdolbino in rjav kamen v zidu. Ti znaki zaznamujejo mesto, kjer je bil Simon iz Cirene prisiljen pomagati Kristusu križ nesti. Ta peta postaja ima tudi kapelico, kjer je v bližini »hiša bogatina«.
Steber, ki stoji čez cesto, predstavlja kraj šeste postaje: »Veronika poda Jezusu potni rt«. Zraven ie tako zvana »hiša svete Veroni-e«, kjer je kapela s kipi v naravni velikosti, ki predstavljajo dotični prizor.
Na sedmi postaji je Jezus v drugič padel pod križem. Ta kraj je označen s kapelico. Ob vratih, ki so bila tu v času Jezusovem, in skozi katera je šel proti Kalvariji, so smrtno obsodbo še enkrat javno razglasili. Kos stebra, kjer je bila baje pritrjena sodba, je zdaj v kapeli shranjen.
»Jezus tolaži jeruzalemske ž,ne.« Kraj tega dogodka je na osmi postaji označen s križem na kamnu v zidu grške Ca.\alambosove cerkve. Blizu je grški samostan svete Device.
Pri vsaki postaji zmoli procesija kratko molitev in gre dalje po vegasti, navkreber vodeči ulici. Tu je pred koptskim samostanom Egipčanov deveta postaja, kjer je Jezus tretjič padel pod križem. Steber je znak te postaje.
hroma na tako dolgo in težavno pot?« »Milostna Popeja, iskreno želi obiskati svojega očeta in objeti svojo mater.« Razveseljen po nepričakovani novici je Pilat pričakoval svojo hčer z neko vznemirjenostjo .,.
Pilatova lepa hči Popeja je bila žena Klavdija Riksa, cesarskega namestnika v Damasku. Mlada Popeja, cvetka Damaska, je venela že dve leti. Njeni prožni udi so omrtveli, njeno lepo telo je ohromelo. Silno je trpela Popeja zaradi svoje nesreče in z njo vred njen mož. Zaman je klical iz daljnih dežel najbolj sloveče zdravnike, najbolj iskane čarovnike. Toda vse njihovo znanje, ves njihov trud ki izkušenost je ostalo brez uspeha.
Ponižna zvesta sužnja, ki je 6tregla plemeniti Popeji, je zaupala svoji gospodarici: »Prišel je popotnik iz Jeruzalema, ki pripoveduje, da živi v Judeji čudodelnik, Jezus Nazarenec imenovan. On dela čudeže: hromi vstajajo, 6lepi izpregledujejo, mutasti govore. Celo rartv* obuja k življenju.«
Ob poživljajoči novici se je Popeja odločila: »K temu čudodelniku hočem iti. Z zlatom in dragulji ga hočem nagraditi. Če me ozdravi, mu hočem pokloniti tudi dragoceno ogrlico, ki je vredna pet judovskih mest Pokliči tujega popotnika, da mi pove, kje najdem onega čudodelnika.«
Tujec se pokloni ženi cesarskega namestnika.
»Pripoveduj mi o onem čudodelniku, povej mi, kje ga najdem. Kraljevsko ga hočem obdariti, camo ozdravi naj me.«
Popotnik odgovori: »On ne ozdravlja za plačilo. Ne sprejema darov. Ničesar ne potrebuje, sam živi življenje ubožcev, s katerimi hodi in prezira vsako razkošnost življenja.«
Vznemirjena Popeja vzklikne obupno: »Kaj naj storim, da dobim zdravje iz njegove roke?«
»On zahteva od njih, ki iščejo njegove pomoči, le eno: vero vanj.«
V nerazumevanju upira Popeja svoje lepe, vprašujoče oči v tujca: »Vero vanj? Kaj naj mu verujem?«
Iz tujca dahne vdano: »Da je Sin božjil«
»Sin božji? Ne morem verovati...«
Dnevi m noči so minevali Popeji v globokem razmišljanju, v iskanju vere v Sinu božjega.
Se je poklicala popotnega, da ji je pripovedoval
Odtod prideš k vodnjaku, ki se imenuje »zakladnica svete Helene«.
Pet naslednjih postaj je v cerkvi božjega groba, kamor gre zdaj procesija.
V	kapeli razdelitve oblačil na Golgoti, kjer so vojaki Kristusu vzeli obleko, je deseta postaja.
Enajsta postaja je kapela pribijanja na križ. Kamni v tleh Golgote povedo, kje so Jezusa nu križ pribili.
V	kapelici povišanja sv. Križa, ki je tudi na Golgoti v ccrkvi sv. Groba, je dvanajsta postaja (Jezus umrje na križu).
Prav tako je na Golgoti na posebnem oltarju spomin nu trinajsto postajo, na snemanje s križa.
Sveti grob sam, ki je v ccrkvi božjega groba, tvori stirinajsto in poslednjo postajo, s čimer je križev pot končan.
»Carčme de guerre« — vojne postne pridige
Kdor pozna Pariz, ta tudi ve, da imajo
f>ostne pridige v vseh cerkvah vsako leto ve-iko privlačnost. Pa niso samo verniki, ki se v postnem času gnetejo k prižnicam, ampak napolnijo cerkev tudi takozvani navidezni katoličani in celo brezverci. Zlasti je katedrala No-tre Dame pri postnih pridigah zmeraj nabito polna.
»Carčme de guerre« imenujejo Francozi letošnje postne pridige in množica najboljših pariških pridigarjev je usmerila svoje pridige in razinišljevanja na vojni čas. Tako je msgr. Chevrot v cerkvi Notre IJame pridigoval o ljubezni do domovine, dalje o zmotah pretirane narodnosti. Poudaril je državljanske čednosti in potrebno slogo v luči evangelija in papeških enciklik.
Po raznih pariških cerkvah so bile posebne pridige za ženske, ki so njih naloge v teh burnih časih prav tako težke in važne kakor moške. Tako je kanonik Cordonier pridigoval o karitativnem delovanju francoskih žena. Skoraj vse letošnje postne pridige so izšle v posebnih brošurah.
Sonet velikega petka
Kralj zemlje in neba trpeč, ponižan pod križem trudno stopa na Golgdlo. Druhal kriči, besni, divja s togoto: »Da brž bi bil la hudodelec križan!*
V posmeh so množici njegove rane, v posmeh na glavi krona mu trnjtva, v posmeh je človek - Bog, ki omedleva od ran, ki so od greha mu zadane.
Na križ Dobroto večno so razpeli, srce prebodli z jekla ji ostrino. Iz rane se je reinja kri razlila.
Umrl je On, da bomo mi živeli, prinesel upanje v solza dolino in križ, simbol luči, ki bo svetila.
Fabjančil Avgust.
1o čudodelniku. V duši bolne Popeje je vstajala bolj in bolj jasna slika skrivnostnega moža, ki 6e sam imenuje božjega Sinu in dela čudeže, ki presegajo V6e meje človeškega razuma in moči. Iz želje, da bi dobila prejšnje zdravje, je rastla nestrpnost, da bi že skoro videla čudovitega moža. Bila je celo pripravljena verovati v njegovo božanstvo.
»Ako nadkriljuje ljudi po duhu in moči in s pogledom ozdravlja bolnike, je gotovo med božanstvi. Le bogovi so vsemogočni. Ali naši bogovi mi nočejo pomagati. — Morda ne morejo? — vstaja dvom in v ponosni Rimljanki budi, utrjuje vero v Naza-renca, Sina božjega.
Začuden, vznemirjen je bil Klavdij Riks, ko mu je njegova ljubljena žena razodela svojo namero potovati v Jeruzalem. Vedel je, da je tako potovanje za bolnico, kot je bila Popeja, združesio z velikimi težkočami, da celo nevarno za njo. Skušal ji je dopovedati, da je izpolnitev njene želje neizvedljiva, a je bil brez moči vzpričo njene odločne besede in tihe, iskrene prošnje njenih oči Kdaj je še kaj odrekel svoji ljubljeni trpeči ženi? —
Ukazal je pripraviti voz. Položil je ljubljeno na mehke svilene blazine in jo z velikim spremstvom najzvestejšth poslal v Judejo.
Plemenita Popeja si iz goreče želje, da bi bila čimprej pri njem, nepoznanem, ni privoščila oddiha na težavnem potovanju Po cesti, ki sc vije ob vznožju Libanona, 6e je bližala Jeruzalemu.
Pred judovskimi prazmki je dospela pred Jeruzalem. Ko je ukazala kreniti proti severnim vratom mesta, je uzrla veliko množico, ki se je v zahodni smeri pomikala k bližnjemu griču. Ne da bi vedela, kaj sprevod pomeni, je nadaljevala svojo pot. Ob mestnih vratih je srečala rimskega častnika na konju, ki je hitel za množico. Ukazala je ustaviti in je vprašala častnika kam se pomika množica. Vprašani se globoko prikloni pred presvitlo hčerjo Pilata: »Na onem griču bodo pribili na križ na smrt obsojenega Jezusa Nazarenca, ki pravi, da je Sin božji!«
»To se ne sme zgoditi! To se ne sme zgoditi« zakliče prestrašena Rimljanka. »Usmrtitev se mora preklicati. Jaz hočem to!«
Zmeden, zaradi nerazumljive zahteve Pilatove hčere, pojasni rimski stotnik, da je obsodbo izrekel Pilat in bi le on 6am mogel preklicati svoj ukaz,
*
Vsakodnevna nega zob mora postati za vsakega človeka ravno tako samo ob sebi umevna potreba kakor redno umivanje rok.
Chlorodont
z o*b n a P jtst^
Ljubezni Bog trpi
Dva tisoč skoraj let od takrat je minilo, ko se nebo globoko k zemlji je sklonilo, ljubezen do Zemljanov je do dna izlilo na Golgoto, da revo ljudstev bi pokrilo.
Zablisnila bila je takrat luč v Judeji, iz skromne hišice v neznatni Galileji. Sijala ljudstvu božjemu je v vsej milobi, da v soncu bi odreklo greha se gnilobi.
Pljuvali Vanj so izvoljenci Njegovi; na križ, na križ! kričali v besnosti so novi. Nad zemljo križ, zasmehovan je Bog ljubezni, odprto, glej, srce in v tla se svet pogrezni.
Pa narodi so vedno dalje križ tesali, sovraštvo, grehe za ljubezen mu dajali, raztegnili sramoten križ čez vso Evropo, še dalje; mi pa gledamo vse to le topo.
Sovražnik žeblje Vanj vsak dan zabija besno in s peklom vsak dan znova sklepa zvezo tesno. Medtem ko v svet, da ni Boga, oznanja, se Vanj, >ki sploh ga ni*, z besnostjo zaganja.
Hitimo križu z vso ljubeznijo naproti, pomagajmo nositi Bogu ga na poli, pogumno, po dolini solz do večnih dalj — na ustih s pesmijo: Živi naj Kristus Kralj!
Weiss Anica.
f Gospa Minka Maležič
Ptuj, 20. marca.
Včeraj ponoči ob 23 je prenehalo biti po dolgem trpljenju zlato srce ge. Minke Maležič, soproge banskega in mestnega svetnika, notarja gospoda Petra Maležiča. Čeprav smo vedeli, da že deset dni leži hudo bolna, nas je vse, ki smo poznali preblago gospo prežalostna novica globoko pretresla. Skoraj verjeti misno mogli, da ni več med nami vzorne slovenske krščanske katoliške matere in žene, ki je bila stara komaj 36 let. Zapustila nas je predobra žena in zlata mamica treh nežnih otročičev, od katerih najmlajšemu je komaj pred 14 dnevi dala življenje in je danes, ko smo jo spremili na zadnji poti, prejel sv. krst. Z gospo Maleži-čevo smo izgubili pravi vzor matere in žene. Pre-blaga pokojnica je bila tiha, nežna gospa, ki je imela odprto srce za vsakogar. S svojim soprogom se je živo zanimala za naše društveno življenje. Vso skrb pa je posvečala svoji katoliški družini, otrokom, ki jih je neizmerno ljubila, kot jih le more slovenska mati ljubiti. Saj je kot bivša učitelj ica vedela, kaj premore ljubezen do nežnih otrok. O. soprogu je bila nadvse zvesta družica. Danes ob 11 je spremila velika množica ljudi preblago pokojnico na zadnji poti iz hiše žalosti Zrinjsko-Frankopanske. ceste na kolodvor, od koder je bilo truplo prepeljano v Ljubljano, kjer jo bodo položili v družinsko grobnico. Sprevoda so se udeležili med drugimi prošt g. Ivan Oraif, župan dr. Remec, ravnatelj Alič, mnogo duhovščine, močna četa fantovskega odseka in dekliškega krožka v krojih s praporom na čelu, številni člani prosvetnih društev s praporom številni zastopniki društev in drugih. Molitve je opravi! ob asistenci minoritski gvardijan p. Mirko Godina, ki je spregovoril lepe besede v slovo. Enako se je poslovil v imenu fantovskega odseka, dekliškega krožka, prosvetnega društva in drugih naših organizacij član ptujskega fantovskega odseka v kroju. Moški zbor železničarjev pa je zapel prelepo pesem »Pomladi vse se veseli«. Hudo prizadetemu soprogu in vsej družini in sorodnikom naše sožalje. Draga gospa naj počiva v miru!
^t^^Kamammmmanmmmmmmmammmm
med tem časom bi bil obsojeni že križan
»Moj nesrečni oče!« obupno krikne Popeja in solznih oči zre proti Golgoti, kjer se godi nekaj groznega.
»Peljite me hitro tja! On ne sme umreti!« za-pove služabnikom, ki so hitro dobili nosilnico — kajti z vozom niso mogli na Golgoto — in nesli vznemirjeno Popejo po kamenitem griču navzgor.
Dospeli so na vrh. Prestrašena Popeja je zagledala tri križe. Na vsakem je visel človek, Prepozno! Usoda se je izvršilal
Trije zločinci. In vendar je Popeja vedela, da je iskani srednji med njimi.
Na povelje Pilatove hčere so rimski vojaki raz-gnali druhal, ki je pijana razsajala okoli križev.
Pod srednjim je slonela, oprta na mladeniča, nezavestna žena. Z njo sta bili drugi dve, ki sta 6 svojimi oblačili prestrezali kri, ki je kapljala iz ran mučen ik a.
V nemi grozi je strmela Popeja z žalostnim pogledom v trpeče, izmučeno obličje križanega. Trpela je ob zaznavi sledov bičanja, kronanja in križanja.
Uboga Popeja se je trudila srečati njegov pogled, ki je vkljub nepopisni bolečini bil izraz božanske dobrote in miline, ko se je od razbojnika na desni uprl na trpečo mater pod križem.
»Nazarenec, s Teboj čutim, trpim! Sin božji, verujem... Reši mel« so šepetala usta.
Z matere je obrnil Kristus svoj pogled na Rim-ljanko. Njune oči so se srečale. Zrl jo je z nepopisno milim, žalostnim izrazom. Iz čudovite moči tega pogleda, ki je pretresel V6e njeno bitje kot iskra in napolnil njeno dušo z neznano nepopisno srečo, je
planila iz razkošne nosilnice in objela krii,., *
Poln strahu je Pilat pričakoval svojo hčer, ker mu ni bil znan namen njenega obiska. Popejin voz je obstal -pod marmornatimi stofjnicami Pilatove palače.
Ko pa je Pilat pogledal žalostni obraz ljubljene Popeje in v pričakovanju hotel iztegniti rofce, so bile svinčeno težke, odrevenele. Ko ukovan je obstal, ko je videl, kako je Popeja brez tuje pomoči sama izstopila iz voza in stopala z lahko nogo, kakor gazela, nn stopnicah nav7dnr .
Vrgla se je očetu na prsi in zaklicala: »Ubogi moj oče, danes ste umorili Boga!«
Včeraj, na veliki četrtek je prevzvišeni g. knezoškof dr. Gregorij Rožman v ljubljanski stolnici sv. Nikolaja med drugimi obredi opravil tudi simboličen obred umivanja nog dvanajsterim starčkom, čijih imena in starost smo že včeraj objavili. Na sliki vidimo teh dvanajst »apostolov«, v sredi g. škofa dr. Rožmana, na skrajni levici stolnega kanonika g. dr. Gregorja Žerjava, na desni pa
stolnega kanonika g. dr. Alojzija Zupana.
te novice
Koledar
Veleki petek, 22. marca: Lea, Katarina Gen.
Velika sobota, 28. marca: Jožef Oriol. Ščip ob 20.33. flersekel napoveduje sneg in dež.
Hovl grobovi
+ V Ljubljani je mirno v Gospodu zaspala gospa Marija Frece roj. Pengov, vdova po paizniku prisilne delavnice. Doživela je 65 let. Pogreb bo v soboto ob 2 popoldne izpred mrtvašnice v šlaj-marjevi ulici 2 na pokopališče k Sv. Križu. Naj v miru počival
Osebne novice
= Iz učiteljske službe. Upokojeni so učitelji(ce): Reginald Migič, škofja Loka; Ivan Lovše, Maribor; Milena Sušnik, Cermošnjice; Elvira Dolinar, Velika Dolina; Božena Serajnik, Konjice; Maks Dominkuš, Cven; Helena Likar, Ljubljana; Elvira From, Sp. Sv. Kungota. — Za učitelje(ce) so postavljeni: Vida Pfajfar, Bušeča vas; Vida Blagajne, Likšurci; Stanislava Osterc, Ambrus; Rudolf Stra-hovec, Briga; Miroslav Skalin, Podkraj. Premeščeni so: Marija Štrukelj iz Zgornjega Tuhinja v Šenčur, Rozalija Ancelj iz Kanel v Št. Peter, Dra-gotina Prsker iz Hajdine v Ptuj, Bogomir Jelene iz Svibnja v Dobrno, Elizabeta Gorič iz Cvena na Gomilsko, Frančiška Kržan iz Šmartna v Mengeš, Ivica Erman iz Moravč na Zidani most, Vincenc Znidar od Sv. Miklavža v Oljševk, Jože Kenk iz vardarske banovine v Radence.
= Prevedena sta v aktivni službi inženir-po-ročnik topniško-tehnične stroke Leonid Envald za inženir-poročnikn inženirsko-tehnične stroke, v rezervi konjeniški podporočnik Ivan Beran v sanitetno stroko (lekarniško panogo).
= Napredovale so iz IX. v VIII. pol. skup. zaščitne sestre Šefica Gaberšek, Danica čuček in Anka Rukavina.
= Izpit »o napravili za aktivnega pehotnega podporočnika naredniki Anton Plantan, Franjo Mcdič in Ivan Frlan; za aktivnega topniškega podporočnika naredniki Rudolf Sič, Julij Lazar, Franjo Kukavica in Ciril Koprlvec; za aktivnega konjeniškega podporočnika naredniki Ivan Ruka-viua, Ivo Majdek in Franc Črepinšek; za inženirskega podjKiročnika Rudolf Križanič, za vojaškega pisarja IV. razreda pehotni narednik vodnik III. razreda Ivan Bizjak, konjeniški narednik vodnik III. razreda Mihael Richter in pehotni narednik vodnik III. razreda Josip Leinert; za aktivnega nižjega vojaško-tehničnega uradnika IV. razreda inženirsko-tehnične stroke inženirski narednik vodnik II. razreda Franc Jezeršck, inženirska narednika vodnika III. razreda Vilibald šušteršič in Ivan Markelj ter narednik Josip Flis; za aktivnega nižjega vojaškega kapelnika IV. razreda nižji godbenik I. razreda Josip Dravec, za rezervnega sanitetnega podporočnika kaplari-di-jnki dr. Karel AVilfan, dr. Jurij Sušeč, dr. Vilko Klein, dr. Branko Pasini. dr. Mirko Stanič, dr. Vla-dislav Stcincr in dr. Kristijan Derganc; za rezervnega veterinarskega podporočnika kaplari-dijaki Viktor Tumer, Viljem Šmalc. dr. Božidar Tunkl, Peter Schinidt, Bogdan Jakšič, dr. Alojzij Koren, Jurij Supančič in Ivan Puhač; za aktivnega vojaškega pisarja IV. razreda mornariški naredniki vodniki II. razreda Miroslav Čok, Jakob Lorger in Ivan Rukavina ter mornariška narednika vodnika III. razreda Viljem Rechberger in Milan Barle; za aktivnega strokovnega podporočnika mornariški narednik Liberat Žagar, za aktivnega višjega vojaško-tehničnega uradnika IV. razreda tehnične stroke mornarice nižji vojaško-tehnični uradnik I. razreda mornarice Ivan šušteršič, za aktivnega strojnega podporočnika mornariški narednik Alojzij Kosi.
Dobra prebava pol zdravjal Lahko normalno izpraz-njenje pri zaprtju lenivosti črev vam bodo omogočile Artin dražeje dr. Wanderja
2 kom. Din 1.50, 12 kom. Din 8.—, 60 kom. Din 27.—
Reg. 8. br. 22115/38.
—	Duhovniki - člani UA (Unio Apostolica) z dežele imajo v sredo, 27. marca v Domu duhovnih vaj v Ljubljani mesečno rekolekcijo. Začetek ob pol 10 dop. Na sporedu je tudi predavanje g. kanclerja Jagodica o nadškofu Jegliču. Iskreno so povabljeni tudi vsi drugi duhovniki izven Ljubljane. — Škofijsko vodstvo.
—	Državna hipotekama banka kraljevin« Jugoslavije, Glavna podružnica v Ljubljani, na veliko soboto, dne 23. t. m. ne bo poslovala.
—	Nesreča v vlaku. Ko se je na praznik sv. Jožefa vozil iz Ljubljane na svoj dom v Zagorje g. Karel Gros, ekonom ljubljanskega semenišča, je stal med jjostajama Savo in Zagorjem v vagonu na hodniku, pripravljen, za izstop. Nekje v strmi rebri nad progo pa se je medtem sprožil kamen, ki je priletel v šipo drvečega vagona prav tja, kjer je stal g. ekonom. Drobci ubite šipe so ga močno ranili po obrazu, a v nevarnosti je celo njegovo oko. V Zagorju se ie takoj podal k zdravniku, ki ga je za silo obvezal, nato pa poslal na zdravljenje v ljubljansko bolnišnico. G. Grosu želimo skorajšnjega popolnega okrevanja!
—	Avtobus Vehove vozi o velikonočnih praznikih iz Horjula ob 6.45 in 18, iz Ljubljane pa ob 8 in 19.
ilbM«FIR
ŠAMPANJEC
GORNJA RADGONA
—	Miniaturna izdaja izbranih pesmi Antona Aškerea je pravkar izšla! Uredil dr. Pirjevec. Cena din 20. Akademska založba, Ljubljana.
—	Kupujte srečke Državne razredne loterije v glavni domači kolekturi »Vrelec sreče«, Alojzij Planiniek, Ljubljana, Beethovnova 14.
—	Za »Sklad prof. dr. I*. Grošlja« so razen že imenovanih darovali: Prof. Alfonz Paulin din 300 (zadnjič pomoloma objavljeno kot prot. Albin Paulin); dr. Dinko Puc din 100; veleindustrijalec Fran Bonač din 1000, prof. dr. P. Karlin din 50, Aleš Pavlin, Podbrezje, din 100; dr. ing. M. & A. Pogačnik, Podnart, din 150; dr. Aleš Peršin, odvetnik, din 25; neimenovani din 500; dr. Fran ta Mis din 100; Male Hafner, notar, din 300; dr. Josip Volavšek din 50; dr. Anion Mojzer, odvetnik, din 50; dr. Josio Tičar, din 100. — Prirodosl^no društvo v Ljubljani se vsem darovalcem najtopleje
zahvaljuje ln prosi novih prispevkov za »Grošljev skl&dii
— Žrebanje obrtne loterije v Kamniku. Na praznik »v, Jožefa ob 4 popoldne je bilo v dvorani gasilskega doma žrebanje velike efektne loterije v korist jjoetavitve novega Obrtnega doma v Kamniku. Dvorana je bila popolnoma zasedena, ko so uradno preštete in zapečatene številke pretresli v velik bočen, številke dobitkov pa v manjšega. Pod uradnim nadzorstvom in ob sodelovanju zastopnikov iz vrst zbranega občinstva se je nato začelo vlečenje številk in dobitkov, ki jih je bilo 300, med njimi 35 glavnih. Ko 6ta drobni roki deklic triindvajsetič segli v velik in mali boben, je po dvorani završalo: številka 8698 je zadela glavni dobitek moderni 4 sedežni avtomobil znamke Opul-Kadet. Od prisotnih nihče ni imel ta številke Vse številke od 8 do 9000
KRUPP
KVALITETNI TOVORNI AVTO
GL.ZASTOPSTVO
O.ŽUŽEK
LJUBLJANA
* TAVČAR J EVA 11
Vsak model dobite takoj.
so bile v razprodaji okrog Kranja in Begunj. Tako bo zdaj kamniški avto romal na Gorenjsko, če je bila seveda srečka prodana. Motomo kolo je zadela štev. 27775, modemo spalnico štev. 6782, radijski aparat štev. 15789, šivalni stroj štev. 21952, telico pa štev. 4075. Med glavnimi dobitki je bilo še 20 koles, sadna škropilnica, blago za obleke, seženj drv itd. Žrebanje je trajalo 4 ure in občinstvo je vztrajalo do konca. Podroben seznam zadetih dobitkov bo objavljen v »Slovencu«. Srečke je obrtno društvo v precejšnji množini razpečalo po vsej banovini, saj jih je bilo 30.000 na razpolago. Seveda vse niso bile prodane, zato bo mareikateri dobitek zapadel.
—	Strog pasji kontumac je bil razglašen v kamniškem okraju. V Tuhinjski dolini se je pojavil stekel pes, ki je divjal po cestah in ogrizel šest drugih psov. Oblastva so takoj ukrenila V6e potrebno in po kamniških ulicah je že dva dni pojav konjača pregnal vse pse z ulice.
—	Ne kupujte vojaškega blaga! Kazenski sodnik-poedinec na okrožnem sodišču dr. Leon Pompe je zadnji čas izrekel že več sodb proti ljudem, ki so nakupovali ukradeno vojaško blago, ali so bili udeleženi pri tatvinah vojaškega blaga. Ljudje posebno radi kupujejo tople in fine vojaške pelerine, bluze, hlače in čevlje. Nakup vojaškega blaga spada pod poseben kazenski paragraf 122 kazenskega zakonika, ki precizira prestopke zoper obstoj države in njene ustavne ureditve. Ljudje seveda, hrepeneč priti na cenen način do solidnega in toplega blaga, ne pomišljajo dosti in kupujejo za prav malenkostne vsote razno vojaško blago. Včeraj je sodnik-poedinec izrekel kar dve sodbi v zadevi nakupa vojaškega blaga.
Prvi so prišli pred sodnika oženjeni posestnik Simon iz okolice. Gorij, dalje mesarski pomočnik — redov Tone iz celjske okolice in samski delavec —- redov Velimir iz Celja. Vsi so 5. decembra lani ukradli iz podstrešja vojaške konjušnice, na Rudnem polju 15 vreč ovsa v vrednosti 1575 dinarjev. Posestnik Simon sam pa je lani že januarja kupil od neznanega vojaka 3 vojaške rjuhe, vojaške srajco in vojaški sviter v vrednosti 500 din. Za vse je plačal vojaku 20 din. Vsi so krivdo priznali in so bili obsojeni: Simon na 1 mesec zapora in na 600 din denarne kazni, Tone in Velimir pa vsak na 1 mesec zapora. — Posestnikov sin Janez iz Javorja, okraj Litija, je lani oktobra kupil od neznanega vojaka dve vojaški pelerini, hlače, pozneje decembra pa še tri vojaške odeje, konjske vajeti in vojaško čutaro. Zaradi nakupa eraričnih stvari je bil Janez obsojen na 1 mesec zapora in v plačilo 1200 din denarne kazni ali pa še v nadaljnjih 20 dni zapora. Pretekli teden je bila neka Ženska obsojena na 1200 din denarne kazni, ker je kupila dve vojaški odeji za malenkostni znesek 50 din. Te zgodbe zapišemo v svarilo vsem ljudem, naj nikar ne kupujejo vojaškega blaga, ker bodo izrečene še hujše kazni.
—	Pri laprtju. motnji » prebavi, vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-JoseU grenčice.
Film o pontifikatu papeža Pija XII.
V veliki avli papeške gregorjjanske univerze v Rimu so nedavno v prisotnosti kardinalov Caccia Dorainonia in dr. Avgusta lllon-da, kakor tudi vpričo mnogih visokih osebnosti, med katerimi je bil tudi Mvron Taylor, predvajali film o najvažnejših vatikanskih dogodkih v prvem letu papeževonja Pija XII.
Od posameznih prizorov v filmu omenjamo: kronanje namestnika Kristusovega, dalje obisk italijanskega kraljevskega para v Va*i-kanu in slovesni sprejem osebnega poslanika predsednika Združenih ameriških držav pri sv. očetu. Film je sestavila družba »Središče katoliške kinematografije«.
Delo za treznost se nadaljuje
Treznostni teden je končan. Bil je letos prvič za vso Slovenijo, zato tudi skromen. Vendar smemo ž njim za prvič biti zadovoljni. Prvi namen tega tedna je bil ta, da je bila slovenska javnost opozorjena na veliko važnost in potrebo treznost-nega dela. Pri tem pa seveda ne sme ostati! Delo je treba nadaljevatil ln sicer takoj, vsestransko in vztrajnol Z malimi in pretlganimi poskusi ni opravljeno nič. To so kapljice na razbeljeno železo, ki se hitro posuše Zlo je tako razširjeno, zastarano in vkoreninjeno, da je treba napeti vse sile, če hočemo proti njemu kaj opraviti.
Ta, prvi, treznostni teden je važen zaradi tega, ker se ž njim začenja nova doba protialkoholnega dela v Sloveniji Kar je bilo že rečeno v »Slovencu«, bodi še enkrat: Predavanja o treznosti morajo iti nedeljo za nedeljo od iare do fare in dan za dnem od tole do iolel Kakor ogenj po vasi od hiše do hiše naj gre propaganda za treznost po deželi!
Prosimo, priglasite se takoi, kje želite imeti predavanje o alkoholizmu) Z belo nedeljo se morajo pričeti. Pišite na naslov: »Društvo treznosti, Ljubljana, Marija-nišče«. Zadostuje dopisnica.
Upamo, da bo tudi banska uprava storila in ukrenila vse, za kar jo je Društvo v svoji obiirni spomenici prosilo, kolikor je le v njeni moči, oziro-roma v njenem delokrogu. In ta delokrog je obširen. Pet oddelkov banske uprave je pri tem zelo prizadetih. To so: prosvetni, socialni, kmetijski,
ZUNDAPP afutEK
KVALITETNI ;,	LJUBLJANA
MOTO CIKLI TAVČARJEVA 11 VSAK MODEL DOBITE TAKOJ.
obrtni in upravni. Kajti če vlada sama odpira pijančevanju vrata na stežaj s takimi ukrepi, kakor je prosta žganjekuha, vedno nove gostilne in podobno, je ves trud privatnih podjetnikov na tem področju — Sisifovo delo.
Neizmerne važnosti je treznost za družinsko življenje. Z vsem pravom se danes poudarja silna važnost družine. Ker če se družina razbije, je razbita vsa človeška družba. Kdo pa — poleg ne-moralnosti — družino bolj razbija kakor alkoholizem? Zato smo z veseljem vzeli na znanje, da je treznostno zborovanje preteklo nedeljo v imenu društva »Družine« pozdravil njegov predsednik, gospod banski svetnik Narte Velikonja, kar je v poročilu po zmoti izostalo in bodi s tem popravljeno.
Veliki petek je danes. In s križa slišimo klic trpečega in umirajočega Zveličarja: Žejen seml Mi ne smemo in nočemo preslišati tega vzdihujočega klical Saj vemo, da je Kristus trpel različne muke za različne grehe človeštva, da je zanje zadostil. Mi pa hočemo te njegove bolečine celiti in blažiti s tem, da delamo proti dotičnim grehom in izgredom Človeštva, posebej še našega naroda.
Zato ponovimo danes pred Križem naš odločen sklep, da hočemo delati za streznjenje Slovenije z vsemi silami in sredstvi, vsestransko in vztrajno, dokler cilj ne bo dosežen!
pCf dh&avl
*	Zoper javno nemoralo v Šibcniku. Hrvatski in srbski listi poročajo, kako so v Šibeniku začeli preganjati javno nemoralo. Policijska oblast je velela, da so poslej v tako imenovanih nočnih lokalih prepovedane ženske za postrežbo gostov in da tudi ne smejo nikjer v takih lokalih več nastojiati ženske »pevačice« niti godbenice. Ko so se lastniki lokalov pritoževali, so vsa šibeniška kulturna in druga društva sklenila resolucijo, ki veli, da je treba ženske iz nočnih lokalov docela odpraviti, da se zatre leglo nemorale. Na sestanku v Hrvatskem seljačkem domu pod predsedstvom bivšega hrvatskega poslanca HSS Dane Škarjice je bila tudi sprejeta resolucija, naj se zatre nemorala, ki se je vedno bolj začela širiti po Šibeniku. Zlasti zahteva ta resolucija HSS, naj se v prihodnje prepove vsakršno delo v nočnih lokalih vsem sumljivim ženskam. — Prav gotovo je, da bi se tudi v Ljubljani dalo to izvesti. Potreba po takem odločnem ukrepu je očividna. Prebivalci jo bodo z veseljem pozdravili. Kdor se bo tega lotil, bo storil dobro delo.
*	Nova gimnazija v Varaždinu. Uršulinke v Varaždinu so že dolgo časa prosile, da bi smele odpreti žensko realno gimnazijo, kakršno imajo uršulinke v Ljubljani. Sedaj so tudi varaždinske uršulinke dobile pravico, da otvorijo popolno žensko realno gimnazijo. Gimnazija bo začasno nameščena v sedanjem samostanu, v katerem je že ženska meščanska šola, prihodnje leto bodo pa uršulinke zgradile posebno poslopje za gimnazijo in tudi poslopje za konvikt. Varaždin bo odslej imel tri gimnazije; državno in uršulinsko realno in frančiškansko klasično gimnazijo.
*	Smrt hrvatskega domoljuba. V Dubrovniku je umrl velik hrvatski domoljub don Jere Kova-čevič, ravnatelj Hrvatske dubrovniške tiskarne v Dubrovniku. Rajni je v dubrovnlikem javnem življenju užival velik ugled in spoštovanje. Bil je v vseli hrvatskih društvih aktiven član, Urejeval je
Nov zločin odkrit na ljubljanskem polju
Jezica, 21. marca.
Danes dopoldne je na tukajšnjo orožniško postajo prišel Erjavec Franc iz Savelj povedat, da so na polju pri vodovodu našli v kupu gnoja zakopanega ustreljenega mrtveca.
Vodja orožni.ške postaje g. Jenko se je takoj napotil pogledat na polje, kjer je v bližini malega kozolca posestnika Miilerja iz ši-ške našel v resnici v kupu gnoja zakopanega srednje velikega moškega, ki je bil očividno ubit. Naj-deni mrtvec je kakih 30 let star moški, močnejše jMistave, 180 cm velik, rdeče-rjavih las. leva roka je pod laktjo odrezana ter povita v zdravniški omot. Ko so mrtveca začeli preiskovati, so našli pri njem le malo srebrno damsko uro z nikclnnsto verižico. Listin niso našli pri njem nobenih, zato doslej ni še ugotovljena mrtvečeva identiteta.
Mrtveca je našel hlapec posestnika Kre-garja, vulgo Čerena iz Snvelj. Po naročilu gospodarni se je hlapec napotil na njivo k vodovodu. kjer so imeli v veliki zasipnici čez zimo spravljeno repo in peso. Zaradi hudega mraza so pred božičem na zasipnico nnmetali večje množice hlevskega gnojn, da bi zasuta živinska krmn bolje prczimila. Ta gnoj jc zdaj lila-nec hotel z mntikn odstraniti i za.sinnice. Ko je že polovico svojega dela opravil, je zadel
pod gnojem na trdo stvar — in že so se prikazale človeške noge. Brž je hlapec o najdbi obvestil orožnike.
Človek, ki so ga našli, ima obraz že močno razjeden, očitno so se ga lotiie pod gnojem miši. Takoj so tudi ugotovili, da ima glavo prestreljeno z revolverjem. Mrtvec je prilično dobro oblečen. Nn nogah je nosil nizke črne boks čevlje, skoraj še nove, hlače pumparice je imel moderno zelenkaste, nogavice rjave. Srajco je imel rjavo s progami, potem modro volneno jopico, spodnji suknjič je bil bolj modre barve, zimski sukn jič pa je bil črn, dobro podložen. Okrog vratu ie imel volneno plavo-belo križasto ovijalko. Na desni roki je imel volneno rokavico brez prstov. Vsa obleka na mrtvecu je bila zelo dobro ohranjena.
Popoldne ob treh je prišla na kraj najdbe sodna komisi ja iz Ljubljane, ki ie odredila prevoz trupla v mrtvašnico k Sv. Jfurju. "
Ijeno je, da gre za zločin. V gnoj je bil mrtvec
Ugotov-
- . - -	... - je "
očitno znkopan, še preden je v letošnji zimi zapadel veliki sneg. To sklepajo iz tega, ker je bil zdaj gnoj, ko ie sneg z njegn skopnel, lepo stlačen ter ni bilo nikakega sledu, dn bi bil gnoj v zadnjem snegu kdo razkopaval.
Grozno odkritje novega zločina je povzročilo v okolici precej razburjenja; seveda na splošno pripisujejo tudi ta ziočin Hacetu.
Ljubljana, 22. marca
Gledališče
Drama je zaprta do vštetega 23. marca. — Vel. nedelja, 24. marca: »Praznik cvetočih češenj«. Izven. Zniž. cene od 20 din navzdol. — Vel. ponedeljek, 25. marca: »Žene na Niskavuoriju«. Izredno zniž. cene od 16 din navzdol. — Torek, 26. marca: Zaprto.
Opera je zaprta do vštetega 23. marca. — Vel. nedelja, 24. marca: »Adriana Lecouvreur«. Izven.
—	Vel. ponedeljek, 25. marca ob 15: »Pri belem konjičku«. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol; ob 20: »Frasquita«. Izven. Gostovanje Zlata Gjungjenčeve. — Torek, 26. marca: Zaprto.
Radio Ljubljana
Petek, 22. marca: 12 Plošče — 12.30 Poročila — 13 Napovedi — 13.02 Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14 Poiočila — 19 Napovedi, poročila 19.20 Nac. ura: Obred in koral trpljenja Kristusovega v Jelši na otoku Jlvaru (Anton Dobronič, Zagreb) — 19.40^G. Faure: Balada, za klavir in orkester (plošče)
—	20 Postne pesmi poje stolni zbor (prenos iz stolnice) — 20.30 Ljubljanski godalni kvartet
—	21.15 Plošče: J. S. Bach, Chopin — 22 Napovedi, poročila.
Naie dijaštvo
Akademičarke! — Savičarke! Tudi me se bomo udeležile kakor vsako leto velikonočne procesije v soboto popoldne. Zbrale se bomo za stolnico točno ob štirih. Tudi ostale akademičarke prav iskreno vabljene.
Cerkveni vestnik
Duhovna obnova za vse članice ZKU bo v
uršulinskem samostanu 25. marca ob pol osmih zvečer. Zaključek bo 26. marca ob pol osmih zjutraj s sv. mašo. Udeležba obvezna.
Poizvedovanja
Izgubila je neka oseba križ in svetinjo, spomin iz Rima, in prosi najditelja, oddati pri vratarju pri Sv, Križu.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10, in mr. Bohinec ded., Rimska cesta 31.
tudi list »Narodna svjest«. Njegovo nenadno smrt obžaluje ves Dubrovnik.
*	Letalska zveza med Zagrebom in Splitom.
Po poročilih, ki jih je prejel splitski aeroklub, bodo tudi letos uvedli letalsko zvezo med Zagrebom in Splitom. Lanska proga Zagreb-Split-Uubrovnik bo izpremenjena in letala ne bodo več letela iz Zagreba čez Split v Dubrovnik, marveč iz Zagreba čez Split v Sarajevo in obratno. Tudi letos bodo uredili aerodrom na Sinjskem polju. Lansko leto je« bilo število potnikov na letalski progi Split-Zagreb prav zadovoljivo in pričakujejo, da bo letos prav tako ali še boljše.
*	Volkovi v okraju Vinkovci. Ko so vozili drva iz gozda v bližnji okolici Vinkovcev, so kmetje zapazili volka in dve volkulji. Ljudje tega niso hoteli verjeti. Pretekli torek se je pa izkazalo, da so volkovi res tukaj. Tega dne je prišel iz gožda volk in napadel čredo svinj, ki so se pasle. Raztrgal je eno svinjo, nato se je pa podal proti stanovanju kmeta Marina Karabaliča. Tam ga je sprejel kmetov sin z vilami in ga nagnal nazaj proti gozdu. Kljub temu pa je volk napadel svinjo z mladiči in raztrgal tri mladiče. Še dvakrat se je volk pojavil istega dne.
*	Boj proti hazardnim igram. Zadnji čas so se v vrbaski banovini ne samo po mestih, ampak tudi po vaseh silno razpasle hazardne igre. Zato je banska uprava v Banjaluki razposlala okrajnim načelstvom, orožniškim in policijskim oblastem okrožnico, v kateri odreja, naj kar mogoče odločno pobijajo te nevarne hazardne igre in sploh kockanje. Banska uprava je določila zelo stroge kazni za lastnike lokalov, ki bi trpeli, da se pri njih igrajo hazardne igre. Tudi igralci sami bodo strogo kaznovani. To dredbo banske uprave so vsi vzeli z zadovoljit vom na znanje, ker se je pogosto dogajalo, da so ljudje zaradi hazardnih iger prišli v ječo, izgubili službo, mnogi pa so izgubili velike vsote denarja ali celo vse svoje premoženje.
*	Živinozdravniška diagnostična postaja v Osjeku. Doslej je imela hrvatska banovina samo dve taki postaji: v Zagrebu in Križevcih. Ti dve postaji pa nista zadostovali za živinorejo. Zato je bila z odlokom hrvatskega bana ustanovljena nova živinozdravniška diagnostična postaja v Osjeku z delokrogom za bližnjo okolico Slavonije, Srema in Bosne. Postajo bo banska oblast vzdrževala iz lastnih sredstev.
*	Najstarejša belgrajska žena je 103 letna vdova Marija IIrdi, ki kljub svoji visoki starosti vodi svojemu sorodniku, pri katerem biva, gospodinjstvo. Vsa domača dela opravlja starka čisto sama in noče nobene pomočnice. Žena je bila rojena na Češkem. Njen že davno umrli mož je leta 1885 vstopil kot godbenik v srbsko armado in ona mu je sledila v Belgrad, ki ga od takrat ni več zapustila. Duševno je še prav tako čila kakor telesno. Vsak dan bere časopise in se zanima za svetovne dogodke. Z 20 leti je začela kaditi in še danes pokadi po več cigaret na dan. Pravi, da ni nikdar čutila, da bi ji tobak škodoval. Oče Hrdi-jeve je umri, ko je bil star 128 let.
*	Samomor žene višjega uradnika. Te dni se je vrgla v bližini novosadskega železniškega mosta pod vlak žena oddelnega šefa banske uprave Branka Mafiroviča. Truplo so naslednji dan našli čisto razkosano. Maširevičeva je bila stara 39 let in je bila že dalj časa hudo živčno bolna.
*	Tri smrtne žrtve granafe. V Lapatnici pri Kraljevu se je zgodila huda nesreča, ki je zahtevala tri smrtne žrtve, dva pa sta dobila hude poškodbe. Belgrajski podjetnik Dušan Mojič je pred kratkim prevzel partijo starih granat, iz katerih bo moral odstraniti razstrelivo. To nevarno delo so opravili v Lapatnici. Priprave so pa bile tako primitivne, da se je zgodilo že več nesreč, Te dni je eksplodirala granata in raztrgala delavca na drobne kose. štiri druge delavce pa je tnko hudo poškodovala, da sta dva izmed njih kmalu po prevozu v bolnišnico umrla.
*	Zaradi starega plašča izgubil življenje. V vasi črečani pri čakoven je izgubil življenje 50-letni Anton Kirič zaradi starega strganega plašča in konjskega koea. Voznika Anton Golub in Marko Novak sta na svojih saneh peljala drva iz gozda. V neki gostilni sta se ustavila in pila. Ko sta hotela nadaljevati pot, sta videla, da jima manjka star plašč in koc, s katerima sta bila pre-grnjena konja. Zasledovala sta tata in ga res došla. Bil je to Anton Kirič, ki je trdil, da je oboje našel na cesti. Nastal je pretep, čigar posledica je bila, da je Kirič obležal z razbito lobanjo in kmalu nato umri. Goiub in Novak sta bila aretirana
iS LJUBLJANA
Neumesten naval na bolnišnico
Prav vsem fe znano, kako ogromno število bolnikov sprejema ljubljanska bolnišnica in kakšna stiska vlada v njej za prostor. Vodstvo se trudi, da olajša bolnikom bivanje v zavodu, kolikor le more, vendar mu to vedno ne uspe, ker drugi, ki bi lahko bili obzirni, za to nimajo razumevanja. To so namreč številni obiskovalci, ki drve vsak dan v velikem številu obiskovat svojce v ljubljanski bolnišnici. Pri tem ne mislimo na obiskovalce, ki prihajajo z dežele, saj teh ni tako veliko in tudi ne prihajajo vsak dan. Statistika o obiskovalcih, ki izkoriščajo popoldanski odmor od 12 do 3 za obiske v bolnišnici, je namreč presenetljiva. Tri četrtine vseh obiskovalcev je namreč doma iz Ljubljane in iz bližnje ljubljanske okolice. Ljubljančani imajo sedaj v pomladanskem vremenu obisk v bolnišnico za najprikladnejši izprehod. Navadno krene kar vsa družina z vsemi otroki. Priznamo, da je vsak bolnik vesel obiska in da se tudi obiska razveseli. Če je pa te dobrote že preveč, pa bolniku samemu preseda. Pa recimo, da bolnik samo to še prenese. Kako pa pridejo drugi bolniki do tega, da morajo trpeti zaradi tega, ker se okrog ene postelje zbira morda po 10 ali 15 znancev in prijateljev, tako da se sami niti zganiti ne morejo. Neredki so prizori, da obiskovalci kar zasedejo sosedne postelje, češ, saj ljubeznivi sosed, ki leži v postelji, ne bo protestiral. Nihče pa se ne vpraša, kako mučno mora to bili za druge bolnike, ki nimajo obiskov in ki morda gledajo, kako se vse suče samo okrog enega.
Je pa še druga neprijetna stran prepogostega obiskovanja. Prav v sedanjem pomladanskem času znesejo ljubljanski obiskovalci v bolnišnico toliko blata in prahu, da ima osebje neprimerno več dela s čiščenjem, kakor sicer, kadar je lepo vreme. Pa ne samo to, da ima osebje mnogo več dela, tudi stroški čiščenja so mnogo večji, kar je prav gotovo za bolnišnico, ki se vedno bori s pomanjkanjem sredstev, hud udarec. Najbolj neprijetno pa je to, da osebje kljub vsej požrtvovalnosti ne more vzdrževati prostorov v taki čistoti, kakor bi rado. Krivi so temu številni obiskovalci, ki ostajajo tudi še potem v bolnišnici, ko je že zdavnaj minil za to dovoljeni čas in ko se je začelo čiščenje. Zaradi tega prav obiskovalci tudi odgovarjajo, da bolniki nimajo tako očiščenih prostorov, kakor bi jih lahko imeli. To pa je prav gotovo s strani obiskovalcev največja brezobzirnost. Napisali smo te vrstice zaradi tega, da si jih vzamejo k srcu vsi tisti, ki so hoteli prav za velikonočne praznike navaliti v ljubljansko bolnišnico na obisk. Za praznike pa bo obisk itak dovolj velik, saj bodo mnogi z dežele porabili proste dneve za to, da bodo pohiteli k svojim dragim v bolnišnico.
Velikonočna proceslfa v stolnici
V soboto popoldne ob 14.30 blagoslov jestvin, ob 16. slovesne velikonočne jutranjice, okrog 16.30 Vstajenje s procesijo v naslednjem redu: rdeče bandero, stolna Vincencijeva konferenca, zasebni nameščenci, moški, Prosveta »Ljubljana« s praporom, Poselska zveza s praporom, stolne kongregacije, belo bandero, gospodične in gospe s svečami. — Vojaška godba, prva četa vojske. — Akademiki, mestni načelnik z občinskim svetom, zastopstva stanovskih zbornic in drugih javnih korporacij, ravnatelji in nastavniki srednjih, meščanskih ter strokovnih šol in šolski upravitelji, dravska direkcija pošte in telegrafa, podružnica poštne hranilnice, direkcija državnih železnic, dravska finančna direkcija, državno tožilstvo, okr. sodišče, višje državno tožilstvo, apelacijsko sodišče, akademični senat in profesorji univerze. — Duhovščina z Najsvetejšim. — Ban s komandantom divizije, konzularni zbor, pomočnik bana z načelniki oddelkov in šefi samostojnih odsekov kr. banske uprave, ostalo uradništvo kr. banske uprave in ostalih državnih oblaste v obče uprave, ostalo drž. samoupravno uradništvo, oficirski zbor, druga četa vojske. Po prihodu v cerkev se bosta zapeli zahvalna pesem in »Raduj se Kraljica nebeška, Aleluja«. Procesija se bo vršila le ob lepem vremenu. Stanovalci Pred škofijo in na Mestnem trgu se vljudno naprošajo, da ob času procesije prižgo na oknih sveče.
Potresna procesija. Na veliko nedeljo popoldne gre točno ob 2.45 potresna procesija z Najsvetejšim iz stolnice v cerkev sv. Jožefa, kjer so pete litanije Matere božje. Po končanih molitvah v cerkvi sv. Jožefa se procesija ne vrne nazaj v stolnico, marveč se verniki razidejo.
Drevi bo v stolnici ob pol 8. škofova postna pridiga. Po pridigi bodo bogoslovci peli slovenski pasijon, pevci na koru pa žalostinke.
Cerkvena glasba
Cerkev »v. Jožefa. Velikonočna nedelja. Ob 8 slovesna sv. maša. Izvaja se: Miea in hon. B. M. V. s spremljevanjetn vojaškega orkestra el. I. Menerer. Graduale in sekvenca zl. Jo6. Gruber. Po afestoriji: Alleluja! Resurrexit Cristus zl. M. Bro-sig. Po maši: Velikonoč praznujemo zl. St. Premrl. — Veliknočni ponedeljek. Ob 8. sv, maša z blagoslovom, pri kateri se pojo razne velikonočne pesmi domačih skladateljev s spremljevanjem orkestra.
Cerkev M- B. ▼ Križankah. Velika sobota. Ob pol 8 zvečer slovesno vstajanje, Po trikratnem aleluja. Zveličar naš je vstal iz groba zl. G. Rihar, Po procesiji: Te Deum zl. Jos. Gruber. Regina coeli zl. A. Foenster. Tantum ergo zl. I. Deschermeier. Vse točke s spremljevanjem orkestra. — Velikonočna nedelja: Ob pol 11 slovesna 6v. maša; izvaja se: Missa solemmis v F zl. M. Brosig z orkestrom. Graduale in sekvenca zl. P. Griesbacher. Olert. Terra tremuit zl. A. Foenster. Po maši: Jezus premaganec groba zl. St. Premrl, Veliknočni ponedeljek. Ob pol il sv. maša z blagoslovom, pri kateri 6e poje razne velikonočne pesmi s spremljevanjem orkestra.
*
1 Ženski odsek Sempetrske prosvete vabi vse
članice, da se udeleže velikonočne procesije pri sv. Petru s svečami.
1 Prosvetno društvo Trnovo obvešča vse članstvo društva in odsekov, da se udeleži društvo farne procesije na veliko soboto z društveno zastavo. Zbirališče za vse članstvo v civilu je ob pol petih pop, na levem hodniku Karunove ul. ob vrtu g. Stresena.
1 Dekliški krožek Trnovo vljudno vabi vse članice, da se udeležijo skupno procesije v soboto popoldne. Zbirališče pri cerkvi v Karunovi ulici ob pol 5. — Odbor.
1 Trnovski Fantovski odsek je na praznik sv. Jožefa uprizoril v prosvetnem domu igro »Luč z gora«. Dvorana je bila čisto napolnjena, tako da je več obiskovalcev moralo oditi domov, ker niso dobili vstopnic. Prizori, ki predstavljajo življenje v šolski sojpi, so gledalce naravnost priklenili na oder. la fantovska
Igra, ki je vseskozi katoliško usmerjena, je napravila na vse globok vtis in jih zadovoljila. Ker si marsikdo te igre ni mogel ogledati, se bo na velikonočni ponedeljek ob osmih ponovila.
1 Obilo sardelte na trgu. Včerajšnji ribji trg je bil srednje založen z raznovrstnimi ribami. Večji dovoz rib je pričakovati za danes, v petek. Lov na Jadrann je zaradi mesečine slab. Nenavadno mnogo malih sardel je bilo včeraj naprodaj. Na trgu jih je bilo do 200 kg. Tako poceni male sardele že kmalu niso bile v Ljubljani. Prodajali so jih po 8 din kg, ko so drugače po 12 do 14 din kg. Ribice so bile kmalu vse prodane in so se gospodinje zanje kar teple. Žabji kraki so bili po 0.75—1 din komad.
1 Kralja Petra spomenik in Robbov vodnjak. Magistratni delavci so te dni odstranili lesene deske, s katerimi sta bila čez zimo zakrita kralja Petra spomenik in Robbov vodnjak.
1 Razstava slik Matije Jame v Jakopičevem paviljonu se zaključi z velikonočnim ponedeljkom. Dotlej je odprta vsaki dan od 9—6.
1 Trgovine na veliko soboto. Glasom naredbe 61. 30 morajo biti trgovine na debelo na veliko soboto dne 23. t. m. zaprte ves popoldan, ostale trgovine zapirajo svoje obratovalnice ob 17, dočim velja ea trgovine z delikatesanri zapiralni čas ob 19. Združenje trgovcev,
1 Združenje brivcev, frizerjev ln kozmetikov
obvešča cenj. občinstvo kakor tudi svoje članstvo, da bodo obratovalnice v Ljubljani na velikonočno soboto odprte le do 19 zvečer. Na velikonočno nedeljo bodo cel dan zaprte, na velikonočni ponedeljek pa odprte od pol 8 do 12. — Uprava združenja.
I Tvrdka Modni magazln, Prešernova 5, Vam nudi veliko izbiro damskega perila, svilenih nogavic, moških srajc in kravat po ugodnih cenah.
1 Damske pomladne plašče, kostume in obleke nudi najceneje tvrdka Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29. Velika izbira štofov ter se izdeluje tudi po meri.
1 Želite naravno zdravo vino? Potrndlte se v Gradišče 10, Sotelšek.
1 Neozdravljiva bolezen telefonskih avtomatov v Ljubljani. Res ne vemo več, kdaj so prišli v promet novi dinarski kovanci, vsekakor mora biti že zelo dolgo od tega, saj stari dinarji vedno bolj izginjajo iz prometa. Te spremembe navadni zemljani, ki imamo malo cvenka v žepu, sicer ne občutimo hudo, saj se nam tudi pri starih težjih dinarjih niso trgali žepi od prevelike teže drobiža. Razliko teže pa hudo občutijo telefonski avtomati, ki za novi dinar ne dajo zveze, ampak ga enostavno spustijo brez učinka skozi špranjo nazaj v roke razočaranemu obiskovalcu kabine. Če slučajno nima starega dinarja pri sebi, sploh ne more telefonirati. In vendar morajo služiti te-
Nemško bojno letalo Henkel He 111.
lefonske govorilnice javnosti, njihov posebni pomen pa je v tem, da v nujnih primerih omogočijo hitra telefonska obvestila, na primer pri nesrečah. Kakor čujemo, bodo čez mesec dni stari dinarji že popolnoma izginili iz prometa. Tedaj tudi ne bo več mogoče telefonirati v ljubljanskih telefonskih celicah. Skrajni čas bi že bil, da se avtomati preurede tako, da bodo odgovarjali tudi na nove dinarje. Slične preureditve so doživeli že tudi avtomati za slaščice na železniških postajah. Tam imajo eno špranjo za nove dinarje, drugo pa za stare dinarje. Ce je to zmogla privatna ini-cijativa, ki prodaja sladkorčke po dinarju ali po dva dinarja, bi zmogla to tudi ljubljanska telefonska centrala, ki pobira dinarje od pogovorov, ki jih gotovo ni malo.
1 Za zaščito otrok ca slučaj vojne so darovali: Barbič Marin, Ljubljana, din 50; Ciuha Josip, Ljubljana, din 30; Mr. Ph. Viktor Savost, Maribor, din 20; Franjo Pivec, Maribor, din 50; Brata Mo-skovič, Ljubljana, din 50; Potočnik in drug, lastnik J. Marinko, Ljubljana, din 50; Anton Verbič, Ljubljana, din 50; Franc Ks. Petek, Ljubno v Sav. dolini, din 20; Ulčar Matevž, Bled, Din 100; Anton Šušteršič, Ljubljana, din 50; Kari Jančič, Maribor, din 50; Drogerija Gregorič, Ljubljana, din 50; K. Čermelj, Ljubljana, din 50; Avg. Agnola, Ljubljana, din 100. — Vsem cenj. darovalcem se Unija za zaščito otrok najiskreneje zahvaljuje.
1 Zaradi 11 ukradenih angorskih zajcev 7 mesecev. Samski delavec Janez O. iz Zaboršta je na Štefanovo lani ukradel posestniku in mizarju Jerneju Kumpu v Ljubljani 3 angorske zajce, pozneje 17. januarja pa še 8 zajcev angorske pasme v skupni vrednosti 720 din in še nekaj mizarskega orodja. Mali senat je Jan. O., ki je podvržen tatvini, obsodil na 7 mesecev strogega zapora. Janez je kazen sprejel. Malo je godrnjal, da bo mogel prav za praznike čepeti v hladnih zaporih.
Vodovodne težave v Mariboru
Vode še vedno primanjkuje vodovodnega vprašanja
Maribor, 21. marca.
Letošnja huda zima je prinesla v Mariboru med drugimi težavami še občutno pomanjkanje vode v vodovodu. Že nekajkrat smp se v našem listu s tem problemom pečali ter smo objavili tudi pozive mestnega poglavarstva za štenjo z vodo. Kljub pozivom in strogim odredbam pa vlada v mestu še naprej pomanjkanje vode. V višje ležečih predelih mesta in v stanovanjih, ki se nahajajo v III. in IV. nadstropju še vedno nimajo dovolj vode. Poziv, da morajo v seh hišah zapreti ob 9 zvečer vodovodne napeljave, je le deloma zalegel. Odzvalo se mu je približno 20—25% hišnih lastnikov. Pa že s tem se prištedi dnevno okrog 350.000 litrov vode, kar se že pozna v vodovodnem omrežju v obliki večjega pritiska. Če bi pa Mariborčani resneje upoštevali pozive mestnega poglavarstva, bi se dalo vsako noč prihraniti do 1 milijon litrov vode, kar bi bilo dovolj, da bi bil čez dan' v omrežju normalen pritisk ter bi imelo celo mesto potem vode dovolj.
Letošnje pomanjkanje vode je pokazalo nujno potrebo, da bo morala mestna občina vzeti vprašanje vodovoda resno v roke tet ga tako temeljito rešiti, kakor je rešila vprašanje ostalih mestnih podjetij. O tem se na mestni občini že resno razmOtriva ter se pripravljajo velikopotezni načrti. Predvsem je nujno, da se že letos jKiveča kapaciteta vodarne na Teznem tako, da bo vsaj za prihodnjih 4 do 5 let dajal vodovod dovolj vode. V ta namen se bo letos preiskal teren okrog novega vodnjaka na Bet-navi, da se najde glavna vodna žila, katere dosedaj vodnjak ni zajel. Tok te žile bi se potem napeljal v sedanji vodnjak. Teren okrog
— Načrti za končno ureditev
betnavskega vodnjaka je takšen, da se mora tu nekje nahajati pod zemljo izdaten tok vode, treba pa ga je seveda s sondiranjem tal odkriti. S tem bi se pridobilo na času, da bi se začelo z uresničevanjem širšega vodovodnega programa.
Potrebno bo namreč mariborski vodovod prestaviti s Tezna na druge terene." Prvič bo to potrebno zaradi naraščanja mesta v smeri sedanje vodarne, drugič pa zaradi tega, da se zajamejo izdatnejši podzemeljski vrelci, ki bodo dovoljevali črpanje 280—300 sekundnih litrov, dočim dajejo sedanje vodovodne naprave samo 69 litrov na sekundo. Računati je treba pri gradnji novih črpalnih naprav s porastom in razvojem mesta za prihodnjih 30 do 40 let. V tem razdobju se bo povečalo število meščanov, zlasti ko se bo priključila še okolica, za najmanj 30.000 ljudi. Nove črpalne naprave pa ni mogoče tako hitro zgraditi. Potrebne so obsežne preiskave terena, kar bo trajalo 2 do 3 leta. Pohorski vrelci, katerih zajetje je nekdo priporočal v »Mariborer Zei-tung«, ne pridejo v poštev. Izmerili so jih tam že takrat, ko so začeli mariborski vodovod graditi, pa se je ugotovilo, da daje vseh 18 izvirkov, ki se nahajajo na severnem pobočju Pohorja med Razvanjem in Limbušem, jedva 6 litrov vode na sekundo. V poštev bi prišli na Pohor ju samo močni potoki, kakor Framski jx>-tok ali Lobnlca v Rušah, toda potem bi bilo treba graditi še velike čistilne naprave. Takšni projekti bi bili težko izvedljivi zaradi velikih investicij. Cenejša bo zgradba nove vodarne v ravnini nekje na Dravskem polju, za kar pa bodo tudi še potrebne investicije v višini 10 do 15 milijonov din.
m Letošnji mariborski »apostoli«. Včeraj je bil v mariborski stolnici obred umivanja nog. Udeležili so se ga sledeči starčki: Jakob Mahajnc 95 let,
Gorjup Jurij 87 let, Likavec Karel 84 let, Feigl Štefan 79 let Drevenšek Janez 79 let, Debelak Jože 80 let, Krajnc Jože 70 let, Ferk Karel 73 let, Omik Andrej 67 let, Gselman Jože 64 let, Plavčak Franc 64 let in Goloveršnik Jože 62 let. Skupna starost vseh apostolov je bila letos 904 leta.
m Blagoslovitev velikonočnega jagnjeta na področju stolne in mestne župnije bo na veliko soboto ob 14.30 na Koroški cesti 79; v župnijski cerkvi ob 14, 14.30, 15, 15.30 in ob 16. V stolnem župnišču po Vstajenju; na velikonočno nedeljo ob 6 in 7 v župnijski cerkvi.
m Trgovine pred prazniki. Na veliko soboto ostanejo mariborske trgovine odprte brez opoldanskega odmora do 5, delikatesne trgovine pa do 7. Občinstvo se opozarja, da se pravočasno preskrbi z vsemi potrebščinami, ker se bodo vsi trgovci strogo držali zapiralne ure.
m Sejmi v Mariboru spet dovoljeni. Z razpisom kr. ban. uprave so spet dovoljeni sejmi v Mariboru. Prvi živinski sejem bo v torek, dne 26. marca, prvi svinjski sejem pa 29. marca.
m Prihodnja dramska novost v mariborskem gledališču bo zabavna komedija »Trideset sekund ljubezni«, ki jo je spisal znani italijanski avtor Benedetti. Delo se pripravlja v režiji J. Koviča.
m Delavskim možem in fantom. Danes na veliki petek imajo ob četrt na 9 delavski možje in fantje kratko velikonočno obnovo v kapelici pri oo. jezuitih.
m Skupinsko potovanje na velesejem v Milana pripravlja »Putnik« v Mariboru od 14. do 18. apr. Potovanje bo z brzovlakom ter je vključen tudi obisk Benetk, Padove in Trsta. Zadnji rok za prijave je 30. marec.
m Za »Počitniški dom kraljice Marije na Pohorju« je darovala vdova po sodnem svetniku, ga.
Antonija Dev v Mariboru, 100 dfn v počastitev spomina pok. prof. Gabrijela Majcna.
m Smrtna kosa. V Žolgerjevi ulici 20 je umrla 31 letna žena trgovskega pomočnika Alojzija V i n -d er in v isti ulici št. 9 pa je ugrabila smrt 59letno zasebnico Ivano Gregoričič. — Naj počivata v mirul
m Podzveza katoliških nameSSenk vabi vse katoliške nameščenke na redni sestanek, ki bo v torek, 26. marca, ob 19 v Domu, Slomškov trg 12.
m Stroga kazen. Sodišče je obsodilo Mariborčanko Eleonoro Ambrosch, ki je imela na Koroški cesti znano vrtnarijo, na 20 let robije.
m Zdravniška dežurna služba med velikonočnimi prazniki. Zdravniško dežurno službo za člane OUZD imajo med prazniki sledeči zdravniki: v soboto od 12 dalje in v nedeljo ves dan do 24: dr. Turin, Linhartova 12. Na veliki ponedeljek: dr. Wankmiiller, Frančiškanska 8-III.
m Ni umrl, pač pa je smrtnonevarno poškodovan. »Jutro« je poročalo, da je umrl prof. dr. A. Rie-ger. Vest ni točna. Res je le, da je bil imenovani nevarno poškodovan in ga sedaj zdravijo v bolnišnici.
m Novi Hacetovi pajdaši na varnem. Mariborska policija zelo odločno preganja pajdaše in prijatelje razbojnika Haceta, ki jih je imel v Mariboru. V Taborski ulici 6 so prijeli nevarnega vlomilca Stanislava Kalška, ki Je prevzemal od Haceta razno ukradeno blago ter ga v Mariboru razpečeval. Kalšek je imel dolgo časa dobre zveze s Hacetom ter ga je najbrž tudi večkrat spremljal na njegovih pohodih. Prav tako je bil aretiran brezposelni delavec Ignac llešič iz Voseka, ki je bil večkrat v Mariboru in v okolici v Hacetovi družbi ter Je pomagal Kalšku pri razpečevanju plena. Oba sta bila izročena sodišču.
m Zlato moško zapestno nro je našel v Gosposki ulici pred kavarno »Central« sedlar Franc Povoden iz Selnice. Uro je izročil policiji.
m Dolžnika fe obli. V Novi Krčevlnl pri Vur-bergu se je pripetil žalosten dogodek, ki je vso okolico razburil. Cestar Rojko Jakob je prišel terjat svojega soseda posestnika Jožefa Gomilska zaradi nekih lat, katere mu ni vrnil. Pri tem sta se oba skregala ter je nastal spopad, pri katerem je Rojko zgrabil najprej za sekiro, potem pa ie za motiko ter Gomilška tako obdelal, da je ta čez kratek čas umrl. Zadevo sedaj preiskujejo oblasti.
m Za častne člane je imenovala občina Sv. Marjete ob Pesnici za zasluge, ki jih imata za zgradbo nove ceste Sv. Peter—Ložane in Ruperče predsednika sreskega cestnega odbora Franja Žebota ter posestnika v Grušovi Antona Lipovška. Častne di-plome je obema izročila posebna deputacija občinskega odbora.
Gledalce
Petek in sobota: Zaprto, — Nedelja, 24, marca, ob 15: »Navihanka«. Znižane cene. Zadnjič. — Ob 20 uri: »Gejša«. — Ponedeljek, 25. marca, ob 15: »Vdova Rošlinka«; ob 20: »Cigan baron«.
Celjske novice
c Okrajni odbor Rdečega križa Javlja, da ge bo tečaj za samarijanke in Bamarijane vršil ob ponedeljkih in četrtkih od 7. do pol 9. zvečer v predavalnici Zdravstvenega doma. Prvo predavanje bo v torek, 26. marca.
c Opereto »Gejša« uprizori narodno gledališče iz Maribora v Celju dne 5. aprila.
c OUZD sporoča svojim članom, da se bo v ambulatoriju OUZD na veliko soboto ordiniralo samo do 12. Dežurno zdravniško službo za člane OUZD bo imel na velikonočno nedeljo, 24. marca, g. dr. Premšak, Cankarjeva 6, na velikonočni ponedeljek, 25. marca, pa g. dr. Drago Mušič, Cankarjeva 7.
c Mestno kopališče bo Jutri, na veliko soboto, odprto od 9. do 18., v nedeljo in v ponedeljek bo pa zaprto.
c Celjska mestna občina razpisuje dobavo kruha za odsek za obvezno telesno vzgojo za dobo od 1. aprila do 30. junija. Dnevna dobava, razen ob sobotah in nedeljah, po 30 do 40 hlebčkov. Ponudbe je vložiti do 26. marčtt.
c Klom v Orešnikovo gostilno na Polzeli. Pred dnevi se je splazil, neki moški okrog 1. ponoči v gostilniško sobo Orešnik Franca na Polzeli in skušal vlomiti v biljard. Storilca pa so presenetili domači, vendar se mu je posrečilo pobegniti skozi okno.
c Prvovrstni savinjski krompir, med in orehe dobite zopet pri KMETIJSKI DRUŽBI V CELJU.
c 15 letni fant zažgal sosedu hišo iz maščevanja. V Velikih Ravnih pri Novi Cerkvi je nastal v hiši posestnika šip Štefana ogenj, ki je zajel vso hišo, da Je pogorela do tal. Ogenj je uničil tudi vso obleko, živila, gospodarsko orodje, pohištvo, krmo in nekaj tesanega lesa. Zgoreli sta tudi dve kozi v hlevu pod hišo. Šipovih ob času požara ni bilo doma. Zena je v celjski bolnišnici, stari oče je odšel k sv. maši v Novo Cerkev, posestnik Šip se je mudil v gozdu, kjer je sekal drva. Šip je zelo prizadet, zavarovan pa je bil le za 2000 din. Orožniki so takoj osumili požara sina najbližjega šipovega soseda Kotnika Franca, med katerima je že dalje časa sovraštvo. Pri aretaciji je Kotnik zanikal vsako krivdo, pozneje pa je priznal, da je zažgal hišo z žveplenko, katero je vtaknil v slamnato streho poslopja. Kotnik je to storil iz sovraštva do svojega soseda. Fant je star šele 15 let, a je pokvarjen.
Hmeljarska zadruga dobila pred sodiščem zadoščenje
Celje, 20. amrca 1940. i™Hme,J'arska zadruga, v kateri je včlanjenih 1400 hmeljarjev, to ie ogromna večina hmeljarjev, je dobila danes pred okrožnim sodiščem zadoščenje za klevete, ki jih je priobčil celjski list »Nova doba« meseca oktobra preteklega leta pod naslovom »Čudno postopanje Hmeljarske zadruge«, v katerem je ta list navedel neresnične trditve in prav strankarsko napadel popolnoma nepolitično gospodarsko ustanovo, pri kateri sodelujejo v upravnem odboru tudi ljudje iz kroga, kamor spada ta list; v drugem članku pa z izmišljenim in lažnjivim dogodkom naravnost meri na to da uniči dobro ime in kredit Hemljarske zadruge, ki je prav v zadnjih letih, ko ii načeluje senator g. Alojzij Mihelčič. dosegla lepe uspehe, saj se ji jo posrečilo dobiti zveze z močnimi inozemskimi, zlasti ameriškimi tvrdkami in jih prdobiti, da so se odločile nakupovati hmelj potom Zadruge. S tem je imela Zadruga namen izločiti prevladujoči vpliv židovskih prekupčevalcev iz hmeljske trgovine, povzdigniti cene hmelju ter doseči, da bi šel čisti dobiček mesto v žepe prekupčevalcev v že-»P® hmeljarjev. Po svojih organih je začela nakupovati hmeljevko v večjih količinah po vseh. tudi najoddaljeneiših krajih Slovenije. Hmeljevke je prodajala hmeljarjem no nabavni ceni in režijskih stroških, večkrat jih celo dajala pod nabavno ceno samo, da se ne bi cene hmelievkam zvišale.
Način pisanja »Nove dobe« je javnosti znan fn ga obsoja. Danes je izreklo nad njenim pisanjem sodbo tudi celjsko sodišče, Hmeliarska zadruga pa je dobila zadoščenje. Pred sodiščem se je zagovarjal urednik »Nove dobe« g. Pečnik Rado.
Sodišče ie obsodilo urednika po čl. 52. zakona o tisku na 360 din denarne kazni, pogojno na eno leto, po čl. 62. na plačilo odškodnine din 400. »Nova doba« mora objaviti na prvi strani lista objavo sodbe.
Hmeljarsko zadrugo le zastopal g. dr. Kalan Zdravko, obto^pnra nn «nm predsednik konzorcija lista g. dr. Kalan Ernest
Troje koncertov
1. Koncert APZ t Mariboru.
Scvbolni koncert Akademskega pevskega zbora v Mariboru je potrdil našo domnevo, da je bila indispozicija zbora na ljubljanskem koncertu le trenotna in da so jo v največji meri zakrivile nemogoče akustične lastnosti prenapolnjene union-ske dvorane. V tem oziru se mariborska unionska dvorana ugodno razlikuje od ljubljanske; tudi ona je bila zasedena do zadnjega kotička, a kljub temu stene in strop izvrstno reflektirajo zvok in tako vzdržujejo v prostoru tisto zvočno vibracijo, ki edina lahko posreduje glasbeni umetniški užitek in je obenem prepotrebna za same izvajalce na odru.
Ni čuda, da je mogel ob takih okoliščinah Akademski pevski zbor v polni meri dokazati svojo visoko kvaliteto in je tako znova opravičil sloves našega najboljšega zbora. Temeljito obvladanje tehničnih težkoč, ritmična in intonančna preciznost, so mu omogočili, da se je popolnoma predal sugestivni sili dirigenta Franceta Marolta, čigar glasbeno oblikovanje je bilo topot še prav posebno razgibano in umetniško prepričevalno. (Za popolno zvt>čno dovršenost in ravnotežje med skupinami v zboru bi želeli glasovno svežost in izrazitost prvih tenorjev še vsem ostalim skupinam, in poleg tega večjo prodornost II. tenorja in II. basa.)
Koncert APZ je pomenil za Maribor velik kulturni dogodek. Da je znalo občinstvo pravilno zajeti glasbeno vrednost koncerta, je dokazalo z navdušenim priznanjem prav ob najlepših pesmih sporeda (ki je bil isti kot v Ljubljani), enako pa je z nepopisnim navdušenjem ob koncu koncerta pokazalo, da zna hvaležno ceniti vse veliko in važno delo Akad. pevskega zbora in dirigenta Franceta Marolta.
2. Klavirski koncert Marjana Lipovška.
Prvi samostojni koncert našega darovitega pianista Marjana Lipovška pomeni za našo glasbeno življenje važen dogodek, saj so koncerti naših mladih umetnikov postajali zadnja leta vse redkejši. Želeti bi bilo, da bi Lipovškov zgled dal pobudo še drugim, da bi se tako pokazala večja razgibanost in delavnost tudi v javnih koncertnih nastopih slovenskih reproduktivnih umetnikov, ki se pač predvsem bavijo z glasbeno vzgojo naraščaja. Žal mi kratko odmerjeni prostor ne dopušča, da bi podrobneje označil važnost in glasbeno vrednost Lipovškovega koncerta; opozorim naj le na pobudo, ki jo lahko dado taki koncerti našim skladateljem. S skladbami štirih slovenskih komponistov (Premrl, Šivic, Osterc„ Škerjanc), ki jih je Lipov-šek vzel v svoj koncertni spored, je napravil hvale in posnemanja vreden korak.
Poleg že omenjenih slovenskih komponistov (Premrl: Variacije za klavir. Šivic: Štiri 12 tonske študije, Osterc: Štiri miniature, Škerjanc: Trije nokturni) je obsegal spored 3 sonate Scarlattija, Heydnovo Sonato v Es-duru, Beethovenovo Sonato v C-duru (op. 53), tri preludije Debussyja, in na zaključku Chopina (2 etudi: v E-duru in c-molu, Scherzo v L-molu op. 20.). Lipovšek je v vseh skladbah pokazal ogromno, do preciznosti izdelano klavirsko tehniko. Kultiviranost tona pa predvsem v Debussyju (n. pr. v preludiju »Deklica s plavimi lasmi«), V interpretaciji se zdi, kot da se hotč ogiblje prevelike čustvene izraznosti, kar ga sem in tja zapelje v nasprotni ekstrem, A kljub temu je v vsem njegovem podajanju skrita velika moč glasbenega doživljanja in oblikovanja, ki nam je vzbudila vero v nadaljnji bogat umetniški razvoj Lipovška.
3. Koncert kvarteta Poltronicrl.
Koncert italijanskega kvarteta Poltronieri (A. Poltronieri O. Carpi, G. Alessandri, A. Valisi) je bil za Ljubljano vsekakor višek letošnje koncertne sezone. Skoro bi trdil, da ta kvartet med vsemi, ki smo jih že tu slišali, predstavlja vrhunec komorne umelnosti. Močan dojem njih igre, ki je poglobljena že prav v poslednje glasbene finese, podkrepljuje še čudoviti zvok njihovih mojstrskih instrumentov. Obenem pa so to umetniki, tako občutljivi za glasbeni izraz celote, da duhovna vsebina umetnine oblikuje vso njih igro od najmanjših detajlov do dovršene slike cele skladbe. Tako smo ob klasičnem Mozartovem »lovskem« kvartetu (v B-duru), romantičnem Pick-Mangiagallijevem kvartetu v g-inolu in impresionističnem Ravelo-vem kvartetu prepričevalno, kot le redko, doživeli poje® g Iu obcnc^a stila: vsaki k ra t dru£ notranji
izraz, vsakikrat tudi drugačna njih igra, a vedno segajoča v poslednjo možno dovršenost reprodukcije. Bilo je to res veliko doživetje; s štirimi dodatki (Dvorak: Lento, Hadyn: Serenada, Neznani autor: Aria fiaminga, Mendelssohn: Canzonetta) so skušali umetniki ustreči nenehajočemu navdušenju občinstva.	dr. VaVo
Pisma slovenskim fantom: »V življenje«
Pred nekaj leti so izhajala v orlovski Mladosti pisma V življenje, v katerih je neimenovani duhovni prijatelj razlagal v zaupnem dopisovanju potrebo in veliko vrednost čistega življenja za slovenskega fanta, ki hoče biti nekoč pošten in odločen mož. Ti pisma so že takrat budila pozornost tako po 6vojetn lepem jeziku in prikupnem slogu, pO iskreriošti pisanja in globini misli; knjižno izdajo pa 60 doživela šele sedaj po več letih, ko je njihov dober sad že zdavnaj preizkušen. Zveza fantovskih odsekov, ki je pred kratkim izdala Ahčinovo razpravo o Komunizmu, se je spomnila tudi na še hujšega sodobnega sovražnika v telesu in duši na nečistost, ki grozi pokvariti slovenski mladi rod. Zato je odkrila nanovo ta pisma V življenje in jih v lepi knjižici (na 135 6traneh) ponudila za veliko noč slovenskim fantom. Tako je zveza s svojima programskima knjižicama napovedala boj obema sovražnikoma, ki jima danes zapada velik del slovenske mladine in pred katerima bi rada obvarovala slovenskega katoliškega fanta: nečistosti in komunizma.
Pisma, ki jih duhovni voditelj piše dozorevajo-čemu slovenskemu fantu, spremljajo njegovo rast iz slutenj, ko se v njem poraja 6polni nagon, skozi vihar nevarnosti in mimo čeri k soncu in v čisto zrelost, ko je poklican, da postane mož ob ženi in nova celica za bodoče življenje, nova družina. V petnajstih pismih je pokazan ta razvoj od prvega prebujanja in prve zaznave ljubezenskega čuvstva v zorenje, pri čemer duhovni voditelj skrbno, obzirno in uvidevno opozarja na moč volje in 6rca, na nevarnosti vseh stranpoti in občutje sreče fanta, ki je v viharju rešil evojo nedolžnost. Vzbuja njegovo fantovsko čast in viteštvo, ki naj brani dekle in ne peha v prepad. Pokaže mu slabe nasledke strasti in slabe volje, posledice prepovedanega sadu in usodo potepta-nega cveta dekleta, ki je žrtev moške hotnosti, pokaže pa tudi na nesrečo človeka ki 6e vdaja strasti in ga unesrečujejo — njega in potomstvo — bolezni in nadloge. Toda pravi slovenski fant bo ob zavesti svoje volje, svojega človeškega ideala pa tudi ob nadnaravnih sredstvih znal čuvati 6voje dostojanstvo in bo nekoč stopil v zakon kot zrel mož, ki je premagal vihar in stoji trdo v slovenski družbi kot zdravo drevo, ki bo rodilo zdrav sad.
Škof dr. Rozman je knjižico še posebno priporočil slovenskemu fantu e posvetilom, kjer pravi: »Dragi fant! Prav tebi so namenjena ta pisma. Pisal jih je tvoj dobri prijatelj v iskreni ljubezni in 6 srčno krvjo. Beri jih enako skrbno in 6prejmi jih prav tako iskreno. V življenje ti kažejo pot... Ti pojdi s prijateljem, ki Ti piše tale pisma. Vsem sodobnim zmotam in mikom navkljub si pribori največjo zmago, da z njo postavii trdne temelje zadovoljni in 6rečni družini.«
Tako naš škof. Tudi mi nimamo drugega dodati, kakor da je ta knjiga živo potrebna slovenskemu dozoreva jočemu fantu, po kateri naj sega sam in naj mu jo kupijo za veliko noč, za praznik vstajenja in preporojenjal
Tvoj vodnik v življenje. — Kateheta na ljubljanskih šolah Josip Premrov in Janko Žagar-Sanaval
sta priredila za slovensko mladino, ki zapušča ljudsko šolo, majhno knjižico najlepžih naukov, ki sta jo imenovala »Tvoj vodnik v življenje«. V njej sta mladini, ki odhaja v življenje, dala za napotek še nekaj misli v poljudni obliki, ponazorjeni s prilikami in dogodbicami, v katerih opominjata mladino na smisel Bogu vdanega življenja, na deset zapovedi, nedeljsko sv. mašo, na 6v. spoved in obhajilo, na ljubezen do staršev, strah pred razbrzdanostjo ter vsakdanjo molitev. Tudi tej knjižici (str. 20) je napisal predgovor škof dr. Rozman, kjer pravi: »Držite se teh navodil, kakor krepke roke zvestega prijatelja! Če boste hodili življenjsko pot, ki je na teh straneh opisana, ne boste doživeli razočaranje, ampak vkljub raznim borbam, odpovedim in bridkostim mirno in varno prispeli v pristan sreče, katera meja in konca ne pozna.« Knjižica velja din 2 in se naroča v Lsonišču (Ljubljana).
Škofovski jubilej
„očela evropskih reveitv"
Dne 7. marca je sivolasi škof nizozemske škofije Herzogenbusch. msgr. Arnold F r a n s D i e p e n . obhajal svoj srebrni škofovski jubilej. V letu 1915, ko je bil ves svet v ognju, je nastopil kot škof in je v razdobju med dvema vojskama odlično in koristno deloval.
O sijajnemu razvoju katoliškega življenja v škofiji Herzogenbusch v dolgi dobi škofijskega delovanja jubilanta pričajo sledeče številke. Leta 1915 je vsebovala škofija 250 katoliških ljudskih šol, zdaj jih je pa 706. Število višjih šol se je v istem času povečalo od 3 na 8. Obe edini katoliški univerzi na Nizozemskem in sicer univerza cesarja Karola v Nijmegenu in katoliška visoka šola v Tilburgu, sta si izbrali za svoj sedež škofijo msgr. Diepena. V letih od 1915—1940 so v škofiji Herzogenbusch ustanovili kar 168 samostanov, 49 župnij in 13 rektoratov. Msgr. Diepen je v poslednjem četrt stoletju posvetil 153 cerkva in kapel in podelil mašniško posvečenje 1447 duhovnikom in škofovsko posvečenje 4 škofom in 2 opatoma.
Msgr. Diepen je postal znan čez meje svoje škofovske oblasti. Po naročilu Svete stolice je med svetovno vojno obiskal katoliška misijonišča na Danskem, Norveškem, Švedskem in Finskem, kjer je bil povsod prisrčno sprejet. 1
Nepozabne zasluge si je sivolasi škof pridobil za ubožne otroke v Srednji Evropi po svetovni vojni. Škof Diepen je na mednarodni podlagi organiziral svoja dela usmiljenja. Nikoli ni prišlo v Herzogenbusch toliko izrazov hvaležnosti kakor v prvih letih po vojski. Kardinala Piffl in Ber-tram, knezoškof iz Vratislave, številni ogrski, avstrijski in nemški škofje in poslaniki teh držav so prišli osebno k »očetu evropskih reve ž e v«, kakor ga je imenoval neki kardinal, da so se mu v imenu' vseh svojih vernikov in reve-žev prisrčno zahvalili za pomoč. Ko je bil škof nekoč na Dunaju, ga je 3000 otrok obsulo s cvetjem.
Papež je zahvalil msgr. Diepenu zaradi njegovih velikih apostolskih in krščanskih zaslug in ga je imenoval za škofijskega asistenta pri papeževem prestolu. Malteški viteški red mu je podelil veliki križ ljubezni do bližnjega, bivši avstrijski kancler zlato hvaležnostno kolajno, vlade raznih držav in vladarji pa so ga počastili z drugimi visokimi odlikovanji.
SPI
Skromni in preprosti brabantski škof je postal zaradi svoje dobrodelnosti evropska osebnost. Škot Diepen bo kmalu obhajal 80 letnico rojstva. Vse je na človeku minljivo, samo ljubezen nikdar ne umrje. Ljubezen bo ohranila spomin na tega velikega dobrotnika siromašnega človeštva na zemlji, kakor mu bo Bog ohranil nesmrtnost v nebesih.
Dragocena najdba v šolski knjižnici
Iz Vratislave poročajo: V knjižnici gimnazije v Neissu so našli dve dragoccni izdaji Sv. pisma. Ena izvira iz leta 1357, druga iz 1. 1482. Obe sta umetniško spisani na pergamentu, vezani v rdeč žamet in okovani s srebrom. Vredni sta poldrug milijon dinarjev.
Angleško letalo, ki ga dvigajo iz morja.
KULTURNI OBZORNIK
France Štele: Slovenske Marije
Mohorjeva družba je izdala kot 114. zvezek Mohorjeve knjižnice zanimivo in svojevrstno publikacijo, ki bo gotovo zanimala ne samo vse častilce Marijine, ne samo varuhov naših cerkva in njenih cerkvenih podob, temveč tudi vse, ki se zanimajo za umetnost, za slovensko umetnost in posebej za Marijin lik na slovenskih tleh. Univ. prof. dr. Fr. Šteli je namreč za to publikacijo v obliki drugih zvezkov Mohorjeve knjižnice zbral 64 starejših slovenskih upodobljeni Marije in dogodkov, zvezanih z njo, ter jih z lepim uvodom in posebno oznako opremil in reprodukcije razvrstil v lep Marijin ciklus, edinstven pri nas. Knjižica je v svoji zbirki najlepših slovenskih Marij lep donesek k marijanski literaturi ter predstavlja majniško publikacijo za vsakega Če-stilca Marije, ki bo tako imel v svoji knjižnici celo vrsto najlepših Marij, delo slovenskih umetnikov ali pa umetnikov, ki so delovali in ustvarjali pri nas. Že kot taka zbirka zasluži največjo popularnost, ki jo bo gotovo tudi dosegla, saj je slovenski narod znan kot zvest častilec Marijin.
Izobražence in umetnostne ter kulturne zgodovinarje pa bo še posebej zanimal uvod prof. Steleta (str. 37), v katerem je kulturno zgodovinsko in umetnostno podal problematiko slovenskega oblikovanja Marije in njenega češčenja ter njenih likov na slovenskih tleh. V svojem uvodu loči prof. Štele najprej tri tipe Marijinega predmeta v likovni umetnosti: 1. upodabljanje Marijinega življenja (zgodovinska skupina), 2. ustvarjanje podob v svrtio pobožnega češčenja (ikonska skupina) ter 3. simbolična alegorična skupina, ki se poglablja v razne skrivnosti o Mariji, o izvoru milosti itd. Po teh kategorijah tudi razvrsti posamezne motive, ki jih je našel na slovenskih tleh od najstarejših fresk do Šubicev, do naše pred-moderne dobe. V prvi skupini podrobneje označi edini in najlepši ciklus fresk pri Sv. Primožu nad Kamnikom ter posamezne v Crngrobu. Nato razbere in poda razvoj posameznih motivov: 1. oznanjenje, 2. rojstvo Jezusovo, 3. poklonitev sv. Treh kraljev Mariji in Jezusu, 4. Marija pod Križem, 5. prihod sv. Duha, 6. Marijina smrt, 7. Marijino vnebovzetje in 8. Marijino kronanje. Pod te motive uredi obširno gradivo ter ga tudi razvojno opredeli (n. pr. motiv Jezusovega rojstva se je upodabljal najprej ob ležeči Mariji, pozneje ob
klečeči, prav tako Marijino vnebovzetje: v postelji in pozneje ob odprtem grobu). Ob drugi skupini je dr. Steld označil najprej svetovne tipe Marijinih portretov in vznik njene tradicije ter poznejše tipe upodabljanj raznih slovenskih Marij, ki imajo večinoma svoje zglede v tujih podobah (tako je brezijanska Marijs kopija innsbruškel). Po teh »portretih Marij« označi slovenske Piete, dalje Marijo kot pomočnico kristjanov, razne kužne slike, Marije Priprošnjice (Ptujska gora), Brezmadežne, Kraljico in Kraljic*? rožnega venca ter Lur-ško Marijo. V tem oddelku označi za najlepšo slovensko Marijo Jelovškovo Marijo na sliki sv. Družine pri Sv. Petru, katere detajl stoji tudi na čelu zbirke. V tretji skupini pa Je označil mari-jansko simboliko kot Marija morska zvezda itd., ki je skoraj nepregledna in se odlikuje po nekaterih slovenskih cerkvah (Laško, Ruše).
Tako je razdelil in označil motive slovenskih Marij ler na koncu dodal tudi razvoj načina češčenja Marijinega, ki je bil v raznih časih različen, kajti ideal nabožne Marijine podobe 6e spreminja in ima vsak čas svoj tip. V začetku srednjega veka je bila tip sedeča ali stoječa Marija, pozneje žalostna Marija, potem za turških časov Marija zaščitnica, po turških porazih in ob premagi protestantizina je bila v navadi Marija, ki je kači glavo strla, v baroku je vladala zopet Marija kot portret, v zadnjem stoletju je bila najbolj upodobljena Brezmadežna Marija in še posebej lurška itd. Še posebej pa je Stelfe dodal nahajališča in oznake slik, katerih reprodukcije so v pričujoči zbirki.
Tako nam je prof. Stelfe v tej knjižici podal zgodovino Marijinega češčenja v umetnostnem svetu, njega razvoj, spremembo in tudi uspeh pri nas, ki se vidi iz 64 priloženih podob, ki so najlepše izmed številnega gradiva. Na slovenskem gradivu je tako pokazal svetovni razvoj martjonske motivike in ga vključil v celotno zgodovino slovenske umetnosti. Tako bo po tej knjižici ma-rijanskih podob segel tako preprost častilec Marije, ki bo užival v podobah slavnih znanih ali pa tudi neznanih umetnikov, umetnostni poznavalec pa bo se posebej vesel Steletovega uvoda in njegove znanstvene opredelitve teh marijanskih motivov v slovenski kulturni in umetnostni zgodovini.	td
Smuški skoki v Kropi
Krasno je uspela medklubska in odsekovna smuška tekma v skokih ob priliki blagoslovitve in otvoritve nove skakalnice v kropi preteklo nedeljo.
Takoj po popoldanski službi božji je č. gospod župnik Kanduč blagoslovil novozgrajeno skakalnico. Ob tej priliki je imel krasen nagovor,' v katerem je primerjal človeško življenje s slalomom, kjer so tudi na gosto postavljena vratca, in če tekmovalec le ena taka vratca zgreši je diskvalificiran. Še pred blagoslovitvijo pa je kot predsednik FO Kropa pozdravil zbrane goste v temperamentnem govoru brat Finžgar Rudi. V imenu Zveze fantovskih odsekov pa je spregovoril in po končani blagoslovitvi otvoril skakalnico brat Krek. Qosjx>d Vovk pa je zastopal Gorenjsko zim&košportno-pod-zvezo in čestital rinžgarju Ruditu k zadnjim uspehom v Planici. Takoj po končani slavnosti pa je napravil prvi poskusni skok na novo otvorjeni skakalnici mali Gašperšič, sin ravnatelja Žebljar-ske zadruge v Kropi. Udeležba tekmovalcev — lahko rečemo — je bila rekordna. Na prvo mesto so se v medklubskem tekmovanju povzpeli sledeči:
1.	Nedok Jože, Sm. klub Ljubljana, 140.1;
2.	Bukovnik Leo, Bratstvo, 138.2;
3.	Polda Janez, Mojstrana, 137.2;
4.	Razinger Lojze, Bratstvo, 136.3;
5.	Finžgar Rudi, FO Kropa, 134.4;
6.	Kordež Matevž, FO Kropa, 129.6;
7.	Pogačnik Tone, Bratstvo, 129.2;
8.	Košir Jože, Jesenice, 127.4;
9.	Kavčič Filip, FO Kropa, 122.5;
10.	Lihteneger Ferdo, Mojstrana, 121.6;
11.	Dovžan Srečko, Mojstrana, 120.1;
12.	Dolinar Albin, Ilirija, 119.2.
Pri medklubskih tekmah v skokih je tekmovalo vsega 44 tekmovalcev, juniorjev in seniorjev skupno.
Ločeno med seniorji in juniorji pa so bili sledeči rezultati:
Seniorji:
1.	Nedok Jože, Sm. klub Ljubljana, 140.1;
2.	Finžgar Rudi, FO Kropa, 134.4;
3.	Kordež Matevž, FO Kropa, 129.6;
4.	Pogačnik Tone, Bratstvo, 129.2;
5.	Rožič Jože, Gorenjec, 127.4;
6.	Kavčič Filip, FO Kropa, 122.5.
Juniorji:
1.	Bukovnik Leo, Bratstvo, 138.2;
2.	Polda Janez, Mojstrana, 137.2;
3.	Razinger Lojze, Bratstvo, 136.3;
4.	Dovžan Srečko, Mojstrana, 120.1;
5.	Dolinar Alojz, Ilirija, 119.2;
6.	Dernič Boris, Mojstrana, 118.3.
Pri odsekovnih tekmah pa so bili naslednji rezultati:
1.	Finžgar Rudi, FO Kropa;
2.	Kordež Matevž, FO Kropa;
3.	Košir Jože, FO Jesenice;
4.	Kavčič Filip, FO Kropa;
5.	Lihteneger Ferdo, FO Mojstrana;
6.	Dovžan Srečko, FO Mojstrana.
Skoke sta sodila priznana zvezna sodnika gospod Gnidovec Ante in gospod šramel Bogo. Vsa prireditev je nad vse lepo uspela. Gospodje sodniki so izjavili, da je nova skakalnica, ki je napravljena po načrtih inž. Bloudka, zelo posrečena, ker kljub tako veliki udeležbi tekmovalcev, padcev skoraj ni bilo. FO Kropa je izredno agilen, njegovi člani, posebno naš favorit Finžgar Rudi, pa naravnost vzor požrtvovalnosti in pravega športnega duha.
V	nedeljo je naš Rudi imel vse mogoče funkcije, bil je organizator tekem, govornik in h koncu pa še tekmovalec.
Concordia je velikonočni gost
V	nedeljo nam	je žreb določil za nasprotnika belo-zeleno moštvo	iz Zagreba; v goste namreč prihaja Concordija	kot najresnejši pretendent za tretje mesto.
Našim ne gre topot delo najbolj izpod rok. Tekmo za tekmo po nepotrebnem izgubljajo. Cas je že, da urede svoje vrste in nam v nedeljo pripravijo velikonočno presenečenje v obliki izdatne zmage nad Concordijo.
Fantom se v nedeljo ponovno ponuja prilika, da popravijo svoj položaj v tabeli, nam pa nudijo vsaj skromno zadovoljstvo v obliki zmage. Tekma se prične ob 15.30 s predtekmo.
Slovenski tekači so odpotovali v Carigrad
Menda smo se zopet nekoliko blamirali pred slovensko in jugoslovansko športno javnostjo in še pred drugimi forumi, ko smo tako zatrjevali, da svojih atletov glasom zadnjega občnega zbora slovenske atletske zveze ne bomo poslali vse dotlej v državno reprezentanco, dokler ne prejmemo podpore za trenerja od ministrstva za telesno vzgojo naroda. Ali je bil to samo manever, ki naj bi dosegel svoj namen, ali kaj, je postranskega pomena, radovedni smo samo, kdo je vse to uprizoril in kdo je poskrbel za to, da je stvar prišla v javnost
Vse te grožnje slovenske lahkoatletske zveze so 'prinesli skoraj vsi jugoslovanski listi s precej debelimi črkami. Naš list je zabeležil zadevo samo s i par vrsticami, ker se nam je po izkušnjah, ki jih imamo že od prej, dozdevalo, da se bodo tudi topot tresle gore, rodila se pa niti miška ne bo.
V	Carigrad so odpotovali slovenski atleti Kotnik, Bručan, Kvas, Glonar in Košir. Kot vodja pa je odpotoval z njimi predsednik slovenske atletske zveze g. geometer Cerne. Kakor smo izvedeli, denar ni dospel, atleti in z njimi celo najvišji funkcionar slovenske atletske zveze so pa kljub sklepu odpotovali v Carigrad.
V	interesu slovenske lahke atletike je, da se nujno napravi red in da se vendar enkrat likvidira tako postopanje, ker se pred vso javnostjo samo smešimo.
Mladinski nogometni turnir SK Mladike
Na velikonočno nedeljo ob pol 10 dopoldne se prične in popoldne ob 3 se nadaljuje. Pokala že čakata zmagovalcev tolažilne in glavne finalne tekme. Kdo si ju bo priboril? Težko je uganiti, kajti moštva Hermesa, Marsa, Most in Mladike so precej izenačena. Vsi omenjeni klubi bodo postavili najboljše igralce, tudi take, ki so že dalj časa zastopali klubove barve v njihovih prvih moštvih. To bo gotovo ena najlepših prireditev te vrste v letošnji pomladanski nogometni sezoni. Prijatelji nogometa, ne zamudite prilike in pridite v nedeljo vsi na igrišče, da si ogledate borbe mladih ljubljanskih igralcev.
Tekme v veleslalomu na Golteh nad Mozirjem
Celje, 20. marca.
Zimskošporfni odsek Savinjske podružnice SPD v Celju priredi na velikonočni ponedeljek, dne 25. marca tekmo v veleslalomu na Golteh. Tekmovanje se bo pričelo ob 9 dopoldne. Proga je dolga 3 km z višinsko razliko približno 600 m. Prijave sprejema SPD v Celju do sobote na Kralja Petra c. Žrebanje za tekmovalni red bo 24. marca zvečer v Mozirski koči, objava rezultatov pa ob 3 popoldne po tekmi v Mozirski koči na Golteh. Tekmuje se za Meštrov pokal. V stalno posest si ga pribori tekmovalec, ki zmaga dvakrat zaporedoma ali štirikrat v presledkih v smuku ali slalomu na novo-izsekani smuški progi Petelinjek-Zaloka na Golteh.
Medklubska skakalna tekma na Pokljuki
Smučarski klub Ljubljana priredi na velikonočni ponedeljek, dne 25. t. m. skakalno tekmo na 40 metrski skakalnici. Start ob 13. Pravico do nastopa imajo vsi verificirani tekmovalci JZSZ. Razglasitev rezultatov v Šport-hotelu. Zmagovalci prejmejo diplome.
Snežne razmere
Podkoren■ 30 cm snega.
Pokljuka, 1300 m: —2, sneži, 15 cm prSiča na 60 podi. Uom na Kamni, 1,120 mi —1, delno oblačno, 100 cul
snega, osrenjen.
Vesti Športnih zvez, klubov in d—štev
S K Grafika. Drevi oh 19 važen člnnskl sestanek radi gostovanju. Vsi sigurno! — Načelnik.
F. O. St. Jakob ima redno telovadbo četrtek ln soboto v telovadnici Realne gimnazije (Vegova ulica) od 8 do 10. Vsi in točno! - Načelnik.
Teiko-atleti S K Planine imajo svoje redne treninge ob »redah in »obotnh od 6 do 8 v telovadnici Vzajemne zavarovalnice. Novi člani dobrodošli. — Načelnik.
SK Heka. V nedeljo, 24. marca Igra kombinirano moštvo a .Jadranom. Ob 10 naj se javijo igralci na igrišču Reke Postava moStva je rnzvidna Istotam. It osp od nr naj preskrbi opremo! Ker je načelnik no«, sekcije začasno odsoten, vodi sekcijo odbor sam. — Tajnik.
. , SK MoKte. Zaradi scdelovanja na lokalnem turnirju Mladike bo drevi kratek sestanek vseh igralcev jnnlorske skupine. Kogar na snstnnnk no h« ali se sicer ne opraviči, ne pride v poštev.
Od Svinhulvuda do Sumnerja Wetlesa
Ali se svetovna zgodovina zares določa po ■tališču zvezd Urana, Marsa in Saturna na nebu?
»Le počakajte, da bo mesec marec,« so si prišepetavali praznoverni ljudje. »Marec ie usodni mesec. V marcu je Nemčija spet uvedla splošno vojaško dolžnost; v marcu so zasedli Porenje; v marcu je bila Avstrija priključena Nemčiji; v marcu so nemške čete vkorakale v Prago in se je priključilo ozemlje Memela... Marec bo tudi zdaj odločilen...«
Ne vemo, ali imajo ti ljudje prav. Sploh ničesar ne vemo. Vemo le to, da je nekaj v ozračju. Na svetovnem pozorišču sledijo drugo drugemu dejanja in prizori s tako naglico, da nam kar sapo jemlje: Rusko-finska pogajanja. Švedsko posredovanje. Nemški diplomatski pritisk. Potovanja državnikov in bivših državnikov. Sestanek Mussolinija s Hitlerjem na Bren-nerju.Senzacionalna poročila, demantiji, uradni komunikeji, poluradne razlage, domnevanja, na-migavanja, namigavanja ...
Ničesar ne vemo. »človek s ceste« ne ve ničesar in ne razume ničesar. Toda navadni Zemljani naj se le potolažijo: tudi »dobro poučeni ljudje«, časnikarji in politiki komaj kaj več vedo kot on. Le malo jih je, ki vedo; a ti molčijo.
1
Kateri so tisti možje, čigar imena so na ku vseh? Odkod so, kaj počno, kaj mislijo? Izmed teh mož se dviga ženska, gospa Kot-lontajeva, ruska poslanka v Stockholmu,
ki je imela med finsko-ruskimi pogajanja via Stockholm veliko' besedo, prav tako kakor že nekoč pred štirimi meseci, ko je bila afera z ameriškim parnikom »City of Flintom«. Gospa Kolontajeva, hči visokega carističnega častnika, je ena največjih »zvezdnic« ruske diplomacije, je spretna, bistra, .brilitna, osebno očarljiva, preizkušena in modra. Spada k »stari gardi« sovjetske diplomacije še iz dobe Trockega in čičerina. Preko vseh sprememb moskovske politike si je znala neomajno ohraniti zaupanje Kremlja, v nasprotju s svojim možem, bivšim revolucionarnim mornarjem iz 1. 1917, ki je kasneje kot častnik rdeče armade svojo politično stranpotico poplačal s smrtjo.
Ko so se nedavno začela v Stockholmu rusko-finska pogajanja, se je gospa Kolontaje-
stockholmu, fin, obziren estet, ki je navzlic svojemu malce nerodnemu zunanjemu videzu bil kmalu zatem po gospe Kolontajevi telefonsko priporočen v Moskvi. Nato je odšel v Moskvo, prav tako kot pred nekaj meseci, tik pred začetkom finsko-ruskega spora.
Toda Paasikivi ni bil sam v Stockholmu — in prav to je povzročilo senzacijo. Z njim je potoval tudi Svinhufvud, prednik sedanjega predsednika Kaalia na čelu finske republike. Svinhufvud je bil nekoč znan pristaš za zbližanie z Nemčijo. In ko mu ie poteklo uradno poslovanje in je spet kandidiral, so Finci namesto njega izvolili Kallia, ki ie zastopal zbližan je Hnske s tremi skandinavskimi demokracijami...
Svinhufvud, eden od junakov finske neodvisnostne borbe pred 20 leti, je zdaj starček. Videti je kakor staroversko oblečen kmet s ščipalnikom na nosu; plešast je, ima dolfee, sive, navzdol viseče brke, a je prežet z živahnim temperamentom, ki, mu ga vsak petdeset1-' letnik lanko zavida.
Pred leti so mu zamerili, ker je odpotoval v Berlin, postal častni meščan Berlina in je izrazil svoio naklonjenost za nemške može na krmilu. Zdaj, ko ni nobena uradna osebnost več, marveč je zastavil svoj osebni vpliv, svoje znanje in svoj temperament za svojo domovino, so mu tiste napake spregledali. In mogoče bo mogel zdaj za svojo trdo preizkušeno domovino kaj doseči, celo tam, kjer bi socialno-demokrat-ski Tanner, sedanji zunanji minister, ne uspel — in vprav tam!
Berlin in Rim — tja je namenjen — od sneženih poljan do oljčnih gajev in palmovih drevoredov. V Berlinu se je sešel s starim znancem, ali so se njuna pota vsaj križala ondi, in sicer je dobil edinega Šveda, ki je postal delaven v vprašanju finskega posredovanja na skrivnosten način. Dobil je Svena Hedina, velikega raziskovalca, moža, ki se v Tibetu in Turkestanu prav tako dobro spozna kakor na cestah po Stockholmu in Goteborgu.
Sven Hedin, velik in resen raziskovalec, čigar znanstvene zasluge so neoporečne, je bil že od nekdaj velik prijatelj Nemčije. Mogoče je kje kaka skupnost med tem dejstvom in veliko naklado njegovih knjig v nemškem jeziku, ki jih zlasti mladina v Berlinu in. Hamburgu in KSlnu in Monakovem hlastno požira...
Iz Sven Hedinovih čustev za Nemčijo se je porodila iskrena naklonjenost do zastopnikov narodno-socialističnega režima, naklonjenost, ki temelji na isti naklonjenosti z nasprotne strani. Le eno je pri tem precej čudno in vredno spomina, namreč to, da je — Sven Hedin — Zid.
Ne da bi imelo kaj vpliva potovanje raznih osebnosti svetovne zgodovine med Helsinkijem, Moskvo, Berlinom in Stockholmom na Sumnerja Wellesa, ki dokončuje svoje evropsko romanje! Sumner Welles je bil v Rimu in Berlinu, v Parizu in Londonu, povsod strogo nevtralno, nihče se ni čutil potisnjenega v ozad-
je. — In vendar so odtenki...
Prvič — Sumner Welles ni bil samo v teh štirih prestolnicah, marveč je bil tudi, vsaj simbolično, v neki peti prestolnici, in sicer v Varšavi: v Parizu je imel priliko govoriti s poljskim ministrskim predsednikom generalom Sikorskem in z zunanjim ministrom Zaleskijem.
Drugič — je Rooseveltov novičar izročil v Parizu finančnemu ministru Reynaudu spomenico o ameriški trgovinski in gospodarski politiki, česar v Berlinu ni storil. Toda temeljno soglasje med Reynaudom in ameriškim tovarišem Morgen Thauom o temeljnih načelih svobodne in napredne gospodarske politike ne izvira šele od danes in včeraj, marveč je znano že iz 1. 1936, iz sporazuma o valutah Pariza, Londona in Washingtona.
In tr e t j i č — je mogel Sumner Welles govoriti v Parizu in Londonu tudi z voditelji parlamentarne opozicije, s socialisti, v Angliji z liberalci, to pa je jako važno. Ker s tem je
fiodčrtan odstavek: tu sta demokraciji, sta par-amentarno vladani državi, kjer so opozicije, ki smejo svobodno povedati in so k temu celo pozvane, kaj mislijo o politiki vlade. Tudi njihovo naziranje se je zdelo zaupniku Roosevelta, ki je prežet z demokratsko-parlamentarnimi za-mislicami, zelo važno. To, da si je dal predstaviti Leona Bluma, Attleeja in Sinclair a, ima zatorej pomen političnega manifesta, češ: tu je način vladanja, ki je soroden vladanju moje domovine, in semkaj spada moja naklonjenost...
Toda o tem ni šla niti besedica čez tanke ustnice Sumnerja Wellesa! Časnikarjem, ki so tiščali vanj glede njegovega poslanstva, je dejal, da mu je predsednik Lebrtin s terase svoje palače pokazal Eiffelov stolp in slavolok; da je
Francosko letalo, ki se je razbilo na nemškem ozemlju.
njegov spremljevalec in sotrudnik Moffat prebil en večer v »Night Clubu« na Montmartru in da je on sam zelo navdušen, kako izvrstno kuho ima hotel Ritz, kjer se je v Parizu nastanil. Sicer pa si Pariza ni nič ogledal, celo s svojimi zasebnimi prijatelji ni nič govorili saj potuje zdaj zgolj uradno...
_ £ares, Sumner Welles je diplomat, ki ve, kaj sine povedati in kaj mora zainolčati. Simpatije, ki si jih je pridobil molčeči in molčljivi, pazno poslušajoči mož in ki veljajo tudi njegovemu šefu, se niso s tem nič zmanjšale.
V slavnem londonskem kabinetu kipov iz voska, ki ga je ustanovila Madame Tussaud, in čigar poslednja pridobitev je general Gamelin, bodo dobili novo soho, soho dolgega, mršavega moža, čigar tanke ustnice so trdno stisnjene.
Za boljšo organizacijo higienske službe
Sklepi konference ravnateljev higienskih zavodov
Belgrad, 20. marca. m. Včeraj in danes je bila v socialnem ministrstvu konferenca vseh ravnateljev higienskih zavodov. Na konferenco, na kateri so razpravljali o vseh vprašanjih v zvezi z zboljšanjem zdravstvene in higienske službe na deželi, je prišel tudi resorni minister dr. Budisavljevič.
V zvezi s prvim vprašanjem, ki je bilo na dnevnem redu in ki se nanaša na vprašanje načrtnega zidanja higienskih ustanov, je konferenca sklenila, da je treba izdelati načrte za deset let naprej. Z novimi poslopji naj se zamenjajo vse barake, ki so že odslužile. Nadalje naj se pospešuje zidanje zdravstvenih postaj v sedežih združenih zdravstvenih občin in se tako razširi higienska služba na deželi. Vsi higienski zavodi morajo v petnajstih dneh predložiti resornemu ministru načrt za vse objekte, ki bi jih bilo treba postaviti.
Glede koordinacije dela za vse vrste zdravstvene službe je konferenca sprejela te-le sklepe: Ob koordinaciji raznih vrst zdravstvene službe je treba upoštevati sklepe, sprejete na konferenci v
Novem Sadu leta 1937, predvsem glede koordinacije in sodelovanja okrajnih zdravnikov in združenih zdravstvenih občin in njihovih strokovnih nadzorovanj s strani higienskih zavodov. Banska uprava kot nadzorni organ naj vse stori ?a pospeševanje zdravstvene službe samostoinih zdravstvenih občin in tako čimbolj razbremeni državne higienske ustanove, ki še sedaj v veliki večini morajo opravljati njihove posle. Nadalje ie treba ukreniti vse, da se poveča število strokovnjakov v higienski službi. Tako je tudi treba posvetiti vso pozornost vzgoji strokovne mladine za vse panoge higijenske službe, dalje je treba premestiti strokovno osebje iz ustanov, ki »o osebje lahko odstopijo drugim zavodom. Okrajnim in banovinskim zdravnikom je treba zagotoviti zadostne kredite za čim hitrejše in čim uspešnejše izvrševanje higijenske službe na deželi. V krajih, kjer so ambulante, dispanzerji in bolnišnice, naj zdravniki teh ustanov sodelujejo ter naj se po možnosti za te ustanove postavijo isti zdravniki.
tlekal besed k zborovanju
Slomškove družbe
V torek se bo zopet zbrala Slomškova četa k zborovanju v Ljubljani. Prihiteli bodo veterani, ki že 40. leto korakajo pod zastavo Slomškovo, prihiteli oni, ki so še v krepki moški dobi in so odločujoči v spornih vprašanjih, prihiteli bodo pa tudi mlajši in najmlajši, ki bodo prej ali slej vzeli v svoje roke zastavo Slomškovo. Prav je tako, da se zbirajo učitelji in učiteljice in si delajo načrte za delo med narodom. Videli smo jih o božiču* v izredno lepem številu, videli potem vsak mesec na zborovanjih podružnic, videli jih bomo tudi poslej vsak mesec na podružničnih zborovanjih in ob velikih počitnicah bodo dajali, obračun za 40- letno delo. In kaj pravi ljudstvo k temu? Na videz se drži, kot bi nas ne videlo, v resnici pa naše delo odobrava in si ga želi, kar vedo vsi oni, ki imajo opravka s šolstvom. Ni ga stanu, ki bi mu ljudstvo pripisovalo večjo pomembnost, kot je ravno učiteljski, ki bi zaslužil, da na zborovanjih ne bi bil osamljen. Vzgoja naroda ni samo delo ljudskih učiteljev, temveč vseh stanov in poklicev, pa tudi vseh odraslih posameznikov. Res, da se udeležijo naših zborovanj po navadi posamezni zastopniki sorodnih nam društev, toda to se nam vidi vse premalo, če pomislimo, da obravnavamo na svojih zborovanjih predvsem vzgojna in kulturna vprašanja, ki bi ne smela biti mar le učiteljstvu, temveč vsej katoliški duhovni in svetni inteligenci. Važno je vprašanje katoliške akcije. Dr. Odar pravi, da je to zahteva sedanjega časa, važno pa ie tudi drugo predavanje pisateljice Kriste Hafnerjeve, ki bo referirala o mladinski literaturi. To je polje za vse kategorije uči-teljstva in ne samo ljudsko-šolsko. Mladinsko slovstvo se je pri nas že tako razširilo in razbohotilo, da ni dovolj, da bi o njem razpravljalo le uči-teljstvo, temveč učiteljstvo in pisatelji, ki jih s tem vabimo na naše zborovanje. Da se ne razpišem, naj opozorimo samo na to, da je že leta 1907 zapisal dr. Oton Willmann v članku >K obrambi mladine pred sprideno umetnostjo in literaturo«: »Potakni iskro malo na skednju v kup sena, takoj
Holandski parnik »Nora« je zadel ob angleški obali na mino in se potopil. Nato so ga valovi
zanesli du mostu, ki gn je porušiL
po vsem prostoru požar se razdivja. Tako beseda slaba Otrokovo srce nedolžnosti oropa, naseli vanj gqrje.< In kako so se razmere spremenile od tedaj! Tedaj je bil redek učenec, ki bi bil naročnik na mladinsko revijo, sedaj bo kmalu redek, ki bi je ne imel.
Mladinska literatura pa bi morala biti vzgojna umetnostna vrednota. Ce ni taka, je lahko lepa lupina brez jedra, rekel bi, da prej škodljiva kot koristna.
Včasih so bili katoliški pisatelji vodilni v mladinski literaturi — ali so še? Več na zborovanju! Pozdravljeni 1
Poizeia
Dne 26. marca, na velikonočni ponedeljek, nas vabi gora Oljka s svojo prijazno romarsko cerkvico. Dočim je povsod okoli še sneg, je na gori Oljki že davno pomlad. Lepo povabimo vse prijatelje in znance gore Oljke, da pridejo ta dan gor, kjer bodo slišali spodbudne in tolažljive besede za to priliko naprošenega misijonarja.
Lepa kulturna prMitsv Zagorja
Zagorje, 21. marca.
Tujskoprometno društvo v Zagorju obstoja že osem let in je pokazalo doslej lepe uspehe svojega delovanja, predvsem glede olepšave kraja. Na zadnjem občnem zboru pa se je članstvo odločilo, da organizira v okviru društva poseben krožek za proučevanje zgodovine Zagorja in okolice. Iniciativo za to je dal g. Ivan Hribovšek, ki odsek tudi vodi. Krožek bo zbiral in 6krbel, da se ohranijo razni zgodovinski predmeti, ki so danes raztreseni vsepovsod. Društvo bo ustanovilo poljudno znanstveno knjižico, ki bo na razpolago vsem interesentom, predvsem pa dijaštvu tukajšnje meščanske šole. Javnost bo stalno informirana potom člankov o zgodovinskih posebnostih našega kraja iz bližnje in daljne preteklosti.
Veliko razumevanje za društvo je pokazal gosp. Gregor Konšck, lastnik znanega penziona na Trojanah in gostilne »Grčar« v centru Zagorja, kjer je dal brezplačno na razpolago lep lokal. Tu bo društvo od' slej nemoteno delovalo. Za povzdigo tujskega prometa bo tu ustanovljena informativna pisarna, kjer bodo domačini in tujci lahko dobili pojasnila glede izletov v lepo Zasavje in potovanj, ki jih stalno prireja Zveza ta tujski promet v Ljubljani. Pisarna bo na najprimernejšem kraju poleg avtobusne postaje, odkoder je izhodišče na sv. Goro in sv. Planino pri Zagorju, prav tako pa tudi na Trojane in v Medijske toplice. Koliko je romantike in drugih zanimivosti v naši okolici, pa jih tujec prezre, ker ga nihče ne opozori nanje. TaJte in še mnogo drugih nedo-statkov bo društvo odslej skušalo odstraniti. Zasavje zaradi svoje lepote zasluži, da bi bilo po letoviščar-jih in turistih bolj obiskano.
Zgodovinski krožek bo posvetil vse svoje sile raziskavanju pestre krajevne zgodovine, o kateri je javnost tako malo informirana. Prebivalstvo prosimo, da pokaže razumevanje za delovanje te kulturne in strogo nepolitične ustanove 6 tem, da ne odkloni plačila malenkostne letne članarine, (din 10) ki se bo prav gotovo lepo obrestovala.
Novi konzistorij v Vatikana
Kakor poroča »Maasbode« iz Rima, bo 4. apr, napol javni konzistorij. Besedilo iz tajnega konzi-storija 7. marca ne l>o objavljeno.
Tajnega konzistorija se je udeležilo 21 članov svetega kolegija, med njimi kardinal dr. Hlond in kardinal Gerlier (lyonski nadškof).
Nato je bil javni konzistorij, ki mu je prisostvoval ves diplomatski zbor pri Sveti stolioi in tudi osebni Rooseveltov poslanik, Myron Taylor. Dva advokata konzistorijalne kongregacije sta poročala o poteku proglasitve za svetnici v procesu blažene Marija di 6ant'Evfraz,ija Pelletier in blažene Genune Galgani. Papeški pevski zlior jo zapel nekaj pesmi in na koncu je sveti oče podelil papeški blagoslov.
Obe blaženi bosta prišteti med srvetnice 2. maja na praznik vnebohoda. Dne 12. maja bo prišteta med blažene častitljiva božja služabnica Filipina Duchesne; 19. maja pa španska redovna ustanoviteljica Joakima de Vedruna de Mae in slednjič italijanska ustanoviteljica reda Marija Crocifissa di Rosa.
Nemški pionirji delajo vojno železnico na zahodnem bojišču.
Švicarski knjižni trg
Bolivija ima novega predsednika
General Penjaranda je bil z veliko večino ;lasov izvoljen za državnega predsednika Bo-ivije. Penjaranda je, kot njegov predhodnik likovnik Busch, zaslužen častnik iz vojske _ laco. _ Zlasti se je izkazal, da je on uvedel premirje in je vodil mirovna pogajanja s sedanjim predsednikom Paragvaja, generalom Estigarribio.
fi
S
Švicarska deželna knjižnica je nedavno izdala zanimiv seznam o delovanju švicarskega založništva. Knjižna proizvodnja se je v letih 1936 do 1938 jako povzpela. Za to imajo seveda zaslugo politične švicarske razmere. Leta 1936 je v Švici izšlo 308 romanov, leta 1938 pa 341 romanov. Zgodovinska in biografska dela so se v tem času povečala za 26 knjig. Jako je narasla literatura v vojni. Leta 1936 je izšlo samo 11 knjig te vrste, 1. 1938 že 33, a letos se bo to število brez dvoma še pomnožilo. Političnih, juridičnih. bogoslovskih in vzgojeslovskih spisov je bilo 1938 precej več kot 1. 1936. Nasprotno pa se je število mladinskih, filozofskih in umetnostnih knjig zmanjšalo. Zanimivo s psihološkega vidika je to, da je 1. 1936 izšlo še 88 potopisnih in zemljepisnih knjig, a 1. 1938 samo 58. Dozdeva se, da se je zanimanje za potopise zmanjšalo tedaj, ko se je politično stališče poslabšalo. Dandanes se je 9vet za marsika-kega Švicarja in Evropejca precej zmanjšal.
Glede na jezik je 1. 1938 izšlo v Švioi 1581 nemških knjig, za 162 več kot 1. 1936. Francoska literatura je s 457 knjigami izdala le 6 knjig več kot 1. 1936. Italijanska proizvodnja je od 55 knjig nazadovala na 40 knjig.
Sv. Miklavž pri Ormožu
Zaključek gospodinjsko nadaljevalne šole. V
nedeljo, 10. t. m. je zaključila svoje uspešno delo tukajšnja gospodinjsko nadaljevalna šola. Šolo je vodila skozi tri mesece gdč. učiteljica Ela Jurše-tova, ki je lahko na svoje uspešno delo ponosna in smo ji vsi za nieno skrb in trud dolžni izreči najlepšo zahvalo. Poleg gdč. voditeljice gre posebna zahvala tudi g. župniku A. Polaku, ki je dal na razpolago sobe in priskrbel štedilnik, tako, da je ! šola lahko nemoteno delovala. Na šoli so preda-: vali še gg. župnik A. Polak in šol. upravitelj A. Slekavec, kot izredni predavatelj pa tudi g Sustič kmetijski referent iz Ptuja. Da je bil uspeh tečaja tako lep, pa je treba poudariti tudi marljivost gojenk, ki so z velikim veseljem prihajale v šolo in z zanimanjem sledila predavanjem in z vnemo opravljale praktična dela. Ob zaključku tečaja je bila v okusno okrašeni šolski sobi prirejena razstava ženskih ročnih del in raznih kuharskih dobrot. Prirejeno razstavo si je ogledalo okoli 300 ljudi, katerih enoglasna sodba je bila, da kaj tako lepega v našem kraju še ni bilo; res, razstava bi bila lahko v ponos tudi marsikakemu manjšemu mestu. Popoldne so bili povabljeni od gojenk tečaja na zakusko starši goienk in učiteljstvo ter predavatelji na tečaju. Gojenke so dovršeno servirale razne dobrote in s pesmijo vzdrževale dobro voljo povabljencev. Gdč. voditeljica tečaja se je v lepem govoru zahvalila za trud gojenkam in za skrb staršev. V imenu gojenk in staršev se je zahvalila gojenka Jerica Bohanec. Na koncu sta spregovorila še g. župnik in šol. upravitelj, ki sta se zahvalila za ves trud gdč. voditeljici in vzpodbujala gojenke k nadaljni izpopolnitvi znanja z željo, da bi se podobni tečaji vršili vsako leto in vzgojili dobre knietske gospodinje.
\
Nagradna križanka I Mali Oglasi
Tvrdke, ki žele delati reklamo zase| * Wm ** * . ^O*^^*
Tvrdke, ki žele delati reklamo zase po križankah, naj iiroče svoja naročila en teden popreje v upravi ,.Slovenca'',
Rešitev križanke je treba poslati na upravo »Slovenca« pod značko »Križanka« do četrtka prihodnjega tedna. — Rešitev križanke bomo objavili prihodnjo soboto.
Med one,ki bodo pravilno rešili križanko, bomo z žrebanjem razdelili 4 nagrade in sicer za vsakega list »Slovenec« za jn mesec zastonj.
1'	2	3	4		5	6	7	8	1
	10			■	11	1			
	12			13		M	14		
	15				■	16			
	m		m	17	18	m			m
		a	m				20	■	
	a	21		m	22			23	il
	m	24	i						m\
Besede pomenijo: 1. Tovarne in trgovine vseh glasbil in glasbenih potrebščin. 10. Števnik. 11. Zemeljski vdori. 12. Gorovje v sev. Afriki, tudi vrsta tkanine. 14. Kratica po vseh gimnazijah razširjenega dijaškega društva. 15. Slabo dejanje. 10. Pesnik (tujka). 17. Veznik 19. Tovarna pletenin, čipk, zastorov pri Ljubljani. 21. Pijača starih Slovanov. 22. Prostor v hiši. 24. Slovensko mesto, kjer je tvrdka pod 1. vodoravno.
Navpično: 2. Prva ženska. 3. Polotok, del zasedenega ozemlja. 4. Veznik, ki n|u sledi navadno »temveč«. 5. Češki krivoverec. 6. Pevska nota. 7. Moško ime. 8. Reakcija glasu, oflziv, razleganje. 9. Geometrijska ploskev. 13. Drag kamen. 16. I.esni okrajek, oblike vzpetine. 18. Obeduje. 19. Strast, poželenje. 20. Finsko mesto. 21. Enota električnega upora. 23. Ploskovna enota.
Rešitev sobotne križanke z dne 16. marca
Vodoravno: 1. STERMECKI (trgovski dom).
9. Telo. 10. Verz. ti. Senik. 12. Alpak. 13. Pot. 15. Jak. 16. Razumen. 19. Komet, 20. Rod.
Navpično: 1. Step. 2. Tenor. 3. Elita. 4. Rok. 5. Eva. 6. CELJE (trgovski dom Sterinecki). 7. Krpan. 8. Izak. 14. Humor. 17. Zor. 18. Med.
Med reševalci sobotne nagradne križanke so bili izžrebani naslednji:
Šonje Štefka, Črmošnjice,
Zabovnik Milica, učit., Sv. Vid pri Grobelnem, Molk Ivan, dijak, Dol. Logatec, 108, Račič Franc, vazd. narednik, Mostar-Aerodrom ki bodo dobivali mesec dni »Slovenca« brezplačno.
Kako pridete najceneje do velikonočne šunke?
Čisto enostavnol Doma na podstrešju, dvorišču, vrtu, drvarnici, kleti in drugod leži polno starega železja, pločevine, cunj, steklovine in papirja,
kar najugodneje prodate pri znani tvrdki JUSTIN GUSTINČIČ, Maribor. Kneza Koclja 14,
Tezno, vogal Ptujske in Tržaške ceste. Naj letos ne ostane nobena hiša v Mariboru brez velikonočne šunkel
•lih oKlMlh val)« v«aka besede I dlo; tenltovanjakl
I oglas li k takoj pri naročilo. • Pri oglasih
Hlul t din. Debelo tiskane naslovne besede ee računalo ...........................ali
dvojno. Najmanjil sneeek ta mali oglu II din. - Me •gtael ee plačujejo takoj pri naročilo. • Pri oglasi, reklamne«:« mačaja ee račun« enokoloneka, I mm vleoka pet Itn« »rutic« po I din. • Za plamene odgovore glede malih »glasov treba prllotltl snamko.
Šiviljska pomočnica
Išče stalno službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3566.
I
Kam pa kam?
i
19 letni mladenič
Išče službo sluge. - Ima veliko veselje do trgovskih stvari. — Naslov v upravi »Slov.« pod 3728.
Dekle
bt so rado Izučilo kuhanja v boljši večji kuhinji. Ponudbo v upravo »SI.« v Mariboru pod »Vestno dekle 392«.
Trgovska pomočnica
pridna, poštena, želi pre-menitl mesto s 1. aprilom. Verzlrana v manu-fakturi, specerljl, želez-nlnl, galanteriji. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Dobra moč« 3697.
Ilužbodobe
Žagarja
gaterlsta, sprejmem takoj. Kane Alojzij, tovarna parketov, Mengeš.
Kupimo
za pesek
kupim ali vzamem v najem. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Mlin« 4065.
Preproge
za spalnico in jedilnico kupim takoj. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Preproge«.
Drva
Jelovo cepanlce In bukove klade za lupljenje -kupimo vsako množino. Ponudbo na Interreklam d. d., Zagreb, Masaryko-va 28 pod »P-6206«.
Na Kurešček
peljo avtobus na velikonočno nedeljo ln ponedeljek ob 8 zjutraj Izpred Mestnega doma. Telefon št. 36-98.
Žensko kolo
In šivalni stroj, prodam. Zore, Marenčlčeva ul. 5.
Jedrca in fižol
nudi najceneje Sever & Koinp,, LJubljana.
Prvovrstna kolesa
po najnižjih cenah, dobite pri »Tehnik« Banjal, Ljubljana, Miklošičeva 20
x Premog
koks, drva nudi I. Pogačnik
Ljubljana, Bohoričev^ S
telefon 20-50 PostreZba brezhibna
Srajce za gospode
si nabavite za Veliko noč še vedno po Izredno nizkih cenah — »KreKO«, Tavčarjeva 3, Tyrševa 31
Cepljeno trsje
prvorazredno, dinar kom., divjaki, korenjaki, sadno drevje, nudt 21her Franjo, Zamušanl, Sv. Marjeta, Moškanjcl. - Zahtevajte seznam.
Suha, lepa
bukova drva
žagana, v vsaki množini
I m3 din I25.~
R. VELEPIO Ljubljana, Jernejeva 86. Telefon 27-08.

Umrla je naša dobra sestra, svakinja in sestrična, gospodična
Mici Jarmošek
Pogreb bo v soboto, dne 23. marca 1940 ob 4 popoldne iz mrtvašnice na okoliškem pokopališču v Celju.
Sv. maša zadušnica bo v sredo, dne 27. marca ob 7 zjutraj v farni cerkvi.
Celje, dne 21. marca 1940.
Fani Kovča,' sestra; dr. Franc Kovča, svak; rodbine: Vajda, Hočevar, Koprivšek in Potočnik.
Otroški kotiček
ZAČARANI GOZD
Mer oofiEN , roo okoot"
ALS KNIKKER«.
(55) Pogledal je navzdol in zagledal Poniglavčka z velikim pismom. Oči bi mu kmalu izstopile od začudenja. Poglej no, kakšen majhen moaičekl
85.
(56) Dvignil Je Poniglavčka š pismom vred in ga odnesel v sobo. Postavil ga je na mizo. Ančki-na mati je bila seveda zelo začudena, da tako pozno zvečer dobi še gosta in še tako majhnega povrhu.
Enodružinsko hišico
okolici Ljubljane, prodam. Naslov v upr. »SI.« pod št. 3771.
Dve hiši na eni parceli
z lepim donosom takoj prodam. Prevzem hipoteke. Pavlič, Zvezna ulica 8, Ljubljana. (p)
Hiša, pritlična
trisobna, v Ljubljani — Cerkvena ulica 9, naprodaj. Cena 160.000.— din. Informacije daje Prašnl-kar, Tavčarjeva ulica 4.
Prodam parcelo
pri Sv. Krištofu. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3907.	(P)
POMLAD
-ite se ob pogledu na lepo negovan vrti
V to svrho Vam nudi vse potrebno orodje: drevesne in trtne škarje, cepilne neže, brizgalne za drevje in cvetje, zalivalke, kosilnice za iušo, žico, mreže, za pesek, žične mreže za ograje, razpršilce, motike, lopate, železne grablje, gumijeve cevi, samokolnice itd.
Zeleznina
Fr. STUPICA, Ljubljana
G0SP0SVETSKA 1
Prllofnoatne prodaja, upravljanja ln nadzorovanja hli pravzema
.IMOBILIJA'
BEOGRAD
Knez ttthallova 17
Telefon 26-167 in 28-260
+
Umrla nam je naša ljubljena mama, stara mama, sestra, teta in tašča, gospa
Marija Frece roj. Pengov
vdova po pazniku prisilne delavnice
21. marca, po dolgi mučni bolezni, v 65. letu starosti, previdena s tolažili sv. vere.
Na zadnji poti jo spremimo v soboto, dne 23. marca 1940 ob 2 popoldne izpred mrliške veže, Slajmarjeva cesta 2, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, Zagreb, dne 21. marca 1940.
Zalnj oči ostali.
Jakob K. Heori	43
Berninski kralj
Roman s švicarskega pogorja.
S toplo prošnjo v očeh mu je zopet ponudil desnico.
V Drioschu se je nekaj upiralo, ko je stal sin njegovega nasprotnika tako v moški moči pred njim ter prosil in obljubljal.
»Mislite na Menjo,« je prosila Cilgija.	•
Tedaj je Driosch stisnih ponujeno desnico.
»Dobro,« je dejal, »ako je moja hči tako dolgo čakala na vas, jo vzemitel Upam le, da bo vaš oče tako uvideven ko jaz. Drugače —«
To je zvenelo težko in zaskrbljeno.
Toda župnik je segel v pogovor: »Zaročni pari To pomenja veselje za ves Engadin, Že dolgo nismo tega doživelil«
In dvignil je čašo.
Bil je srečen dan v Cilgijini hiši. Vendar pa ni mogel popolnoma prikriti skrbi.
»Od Maloje do Zerneza lahko greš, pa ne najdeš ne ene nove opeke na strehi,« je tožil župnik. »Za hiše izseljencev se nihče ne briga in se podirajo, vsaka vas ima svoje razvaline, ki naznanjajo propad po vsej dolini. Jokal bi, kako je vse brez cenel«
Njemu je odgovoril od ljubezni in domoljubja prekipevajoči gospod Konradin: »Na zdravje našega prijatelja Lucija Plante, ki nam je na zboru v Churu priboril zidanje alpskih cesti Naj živi čas, ko se bomo z vozom in pošto vozili čez visoke gore, vidim jih prihajati z zelenih prelazov — vozijo nam goste v šentmoriško slatinol«
S preudarnostjo življenjsko izkušenega moža je ohladil Driosch njegovo navdušenje: »Za pol stolet|a smo prepozni, svetovni promet ne bo šel nikoli več čez biindnerske prelaze. Pazite, da ne bodo imeli prav zasmehljivci, ki trdijo, da bo zdravilišče v St. Moritzu postavljeno, gostov pa ne bo od nikoder!«
Ko je videla zvečer jahati te tri može proti Bernini, je mislila Cilgija na enega, ki je tudi kakor gospod Konradin v plamtečem navdušenju obljubljal pred njo in Bogom, da bo prižgal Engadinu ugašajočo svetilko.
Mislila je na Marka Paltrama in se zgrozila pri tem imenu.
Vendar ji je bilo, kakor bi po velikih viharjih utegnilo zopet posijati sonce.	_
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jsžs Kramarii
Gledala je svojega lepega dečka. Spomnila se je, da bo napočil kmalu čas, ko se bo Lovrenček moral učiti branja in pisanja.
In mislila je na šolske načrte svojega očeta. Nekaj dni pozneje se je napotila k županu in rekla: »Puschlavci so bili vedno ponosni, da so izobraženi. Da bi pa taki tudi ostali, moramo dobiti učitelja, kakšnega sposobnega Pestalozzijevega učenca. Kolikor zadeva mene, bom storila svojo dolžnost.« — »Kaj hočete storiti?« je vprašal župan. »Brezplačno bom opravila občini šolsko sobo v svoji hiši. Nočem da bi stala tako mrtva, kakor je sedaj.«
Načrt je Puschlavcem ugajal. »Njen mož, pogrešani Gruber,« so pravili ljudje, »se je vedno kislo držal, ako je pri svojem velikem podjetju moral odriniti nekaj tudi za javna bremena, ona je pa kakor njen oče, prezgodaj umrli župan, smisel ima za javno blaginjo!«
Proti jeseni je prijezdil župnik Tass še enkrat na obisk.
»Še se godijo znamenja in čudeži,« je pripovedoval vedro. »Ari-stokrat, mislim deželni sodnik, se je z ljudskim tribunom pol in pol spravil. Toda pokalo je v St. Moritzu, kakor bi se hotela podreti vsa vas. Gospod Konradin je že sedel z Menjo na konju, da bi odjezdil v svet. Mar naj lepi par odhaja po svetu zaradi dveh trmoglavcev? so mrmrali ljudje. Rajši tudi vidimo nekaj mladega med nami in ne samo starih, prepirljivih gospodovi Mene je zaneslo tudi tja in glej, deželni sodnik je premagal svojo trmo, odšel je k Drioschu in zdaj je veliko premirje, oba sta izpila z menoj steklenko veltlinca. Toda kopališče, kopališče, tega ne bo — vsa vas nasprotuje!«
»Bo že,« pravi Cilgija odločno, »samo vojni načrt je še skrivnosti«
Počasi se je zjesenilo.
Bil je mrk oktobrski dan, sntžilo je gosto in močno, bilo je vreme kakor takrat, ko je izginil Sigismund, in veter je zavijal okoli hišnih oglov.
»Mati,« je začel moledovati mali Lovrenc, ko sta gledala ven v beli ples, »pripoveduj mi povest, pripoveduj mi o berninskem kraljul Ali je res, da hoče priti na goro, kamor ne more nihče priti?«
»Nespametni otrok,« je dejala burno in obrnila glavo proti oknu, da bi je ne mogel videti. Ime jo je bolestno zbodlo.	.
Tedaj je opazila na cesti žensko postavo. Zavita je bila v veliko temno ruto in bila videti skoraj ko nuna, ko se je prebijala skozi snežni metež. Ženska je stopala po tržiču navzgor in je izginila kmalu v gostem vrtincu snežink.
Ako bi Cilgijo ne prevzemale tako zelo lastne misli, bi bila morala spoznati postavo, ki ie izginila na cesti mimo ko senca.
Vihar je naraščal, divji, strašen pozen večer je sledil dnevu.
Izdajatelj; inl Jože Sodja
Bedela je še. Tedaj se je vzdignilo po tržiču klicanje: »Nesrečal« Vpili so veltlinski tovorniki, ki so se bili pretolkli skozi sneg na Bernini in so šele proti polnoči, sami do smrti izčrpani, prispeli v Puschlav.
Cilgija je bila med prvimi pri glasnih v obleko zavitih možeh,
fri konjih, od katerih so viseli ledeni cingeljci, in svetilka starega omaža je sijala v snežno noč. Na konju je na pol sedela, na pol ležala v črnu ruto ogrnjena ženska — postava, ki jo je bila Cilgija videla izginiti ko senco v snežnem metežu, in dva moža sta jo držala.
»Uro hoda nad tržičem smo jo našli,« so pripovedovali tovorniki, »konj se je spotaknil ob njo. Tedaj smo jo vzdignili, živela je še in dihala, kaj več se pa nismo mogli brigati zanjo, zakaj imeli smo dovolj opraviti sami s seboj in s konji.«
»Zanesite jo v hišo,« je dejala Cilgija usmiljeno.
Ko so pa v sobi odstrli ruto, v katero je bila ponesrečenka ogrnjena, je Cilgija od strahu skoraj omahnila na tla in z obraza ji je izginila vsa barva.
»Moj Bog, to je Pijal Žena Marka Paltrama!«
Možje pa, ki so prišli v sobo, da bi poskusili žensko zopet oživiti, so kmalu izjavili: »Tu je vsak trud zaman, mrtva jel Ali jo naj zanesemo na občinski skedenj ali pa jo hočete obdržati tu v hiši?«
Globoko presunjena je odgovorial Cilgija: »Pustite jo tul« Neka trška ženski je zatisnila mrliču osteklenele oči in stražila pri njem.
Drugi dan se je bil vihar unesel in vreme se je toliko izboljšalo, da so se upali poslati sla s poročilom o nesreči v Pontresino.
Med dnevom so nato izvedeli tudi nekaj usode potujoče Pije, zakaj voznik, ki jo je bil pripeljal na svojem parizerju iz Milana, se je še mudil v Tiranu. Kakor mu je pripovedovala', je bila v resnici našla svojega brata v Hamburgu. Čez nekaj časa je pa zahrepenela po možu in otroku in gorah. Orlando jo je nato spravil na jadrnico, z ene Idje je bila prehajala na drugo, povsod je naletela na dobre ljudi, ki so prebrali v več jezikih napisano spremno pismo njenega brata in poskrbeli dalje za njo, dokler se ni izkrcala v Genovi.
»Sprva je bila čisto mirna,« je pripovedoval voznik. »Ko je pa z ravnine zagledala gore, jo je prevzela neka blaznost, da se je njeno priganjanje dalo komaj še krotiti.«
Zaradi prekladanja blaga sta pa morala dostikrat postajati, in tako sta prišla v osmih dneh iz Milana v Tirano.
Nazadnje je govorila samo š« o svojem otroku v Pontresinl, čudno blodila, kakor bi ne bila pri čisto zdravi pameti, in se je odpravila kljub vsem odsvetom na debelo zasneženo pot.
Zjutraj je opazovala Cilgija še enkrat bledega mrliča.
Urednik: Viktor CenSil