67. štev. Pavlalnl Iranko v državi SHS. V Llublianl, v ietrtek 24. marca 1921. Posamezna Stav. 1 K. Leto v. izhaja razen nedelj En praznikov vsak dan ob 10. url dopoldne. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St. 6/1., Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1"50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2’—. Pri večjem naročilu popust Glasilo jusoslov. sodlalno • demokratične stranke. Telefonska it. 312. Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo leto K 240, za pol leta K 120, za četrt leto K 60, za mesec K 20. Za Nemčijo celo leto K 312, za ostalo tujino in Amerika K 360. Reklamacije za lisi bo poitnine proste. OpravniStvo je v Ljubljani Frančiškanska ulica št. flfl., Učiteljska tiskarna. Kaj to pomeni? Včerajšnji »Slovenec** prinaša karto, na kateri ie začrtana koroško* štajerska meja med našo državo in Avstrijo. Karta ima podnapis: Iz vojaških krosov. „Novi Čas** pa piše: »Govori se neka] tudi o Koroški. Eatenta bi bila dolžna, da nam slovenski del brez vsega pripozna, ne pa da bi sl ml moraH to, kar nam gre po vsej pravici, morebiti zdaj s krvjo od zaveznikov odkupiti! To naj si v Parizu zbijejo iz glave: jugoslovansko delavno ljudstvo noče o kaki vojski nič vedeti in sploh o nobeni pustolovščini! Vsaka taka stvar bi temelje naše države omajala. Po S letih krvi, muk in stradanja hočemo miru!** Na vse to, kar pišeta in rišeta »Slovenec** in »Novi Čas**, je opozarjal naš list slovensko javnost že tedne in tedne! Kar ni hotel prej nihče verjeti, prihaja!' ' Kronski svet. IJDU Zagreb, 23. marca. Beograjski dopisnik »Riječi* dementira vse vesti, ki so v zvezi z včerajšnjim kronskim svetom, in ki se tičejo sodelovanja naše države pri nekakih mednarodnih obveznostih. V tem kronskem svetu, ki je trajaj od 10. do 13., je poročal ministrski predsednik Nikola Pašič o zunanjem položaju in zlasti o dogodkih v Nemčiji, ki so povzročili okupacijo nemškega ozemlja po zaveznikih. Razpravljalo se je tudi vprašanje o preosnovi vlade v zvezi s splošnim parlamentarnim položajem. Na koncu je poročal minister za notranje stvari Draško-vič o razmerah v južni Srbiji in o uspehih svojega potovanja. Vlada ie Popolnoma složna v vseh vprašanjih notranje in zunanje politike. LDU Zagreb, 23. marca. Beograjski dopisnik »Riječl« javlja, da je namen poseta francoskega poslanika Simona in admirala Fatoua od donavske komisije za izdelavo donavskih statutov pri ministrskem predsedniku Nikoli Pašiču bil ta, da se admiral, podobno kakor v Varšavi in v Pragi, informira o stališču naše vlade glede pomoči Avstriji in o vprašanjih, ki so v zvezi z ozirom na konferenco v Portorose. Iz Beograda odpotuje admiral radi iste zadeve v Bukarešto. * Francozje hočejo po vsi sili zasesti Nemčijo. Oni zasledujejo dva cilja: Onemogočiti hočejo Nemčiji revanšo in preprečiti realno zvezo Nemčije z boljševiško Rusijo. Eventualno hočejo Rusijo tudi dejansko napasti In Nemčija naj jim služi kot etapno ozemlje. Francoskim ušesom je bil že od nekdaj najmilejši klic: a Berlin! Uresničil je ta sladki francoski sen samo Napoleon po svojih zmagah pri Jeni in Auerstattu. Takrat je ležala Nemčija pod koleni ponosnega zmagovalca razdrapana in razkosana in ponižana na tleh. Toda nemškemu porazu pri Jeni je sledil dobrega polstoletja pozneje zmagoviti nemški Sedan! Tudi sedaj ne bo nič drugače. Leta 1812. je bila Nemčija za Napoleonovo veliko armado etapno ozemlje. Rusija je stala osamljena, Napoleon je prodiral dalje in dalje, padla je Moskva in zgorela, toda Rusije Napoleon ni premagal. Segnal je v svojo armado čete iz vseh evrop-kih dežel, iz daljne Španije in tople Italije in tudi ip slovenskega ilirskega kraljestva so marširale čete preko v a Pomagalo mu ni SieKOvo slavno armado je po- r„KnJ gospodje Francozi, Be-rezina, nc pq Horiin j Danes je položaj skoro popolnoma isti. Napoleon je Zbiral armado s silo, antanta pa z zlatom. Toda te armade se ne boje ne Nemci, ne Rusi. Rusija ima danes mogoče največjega državnika na svetu in to je či-čerin. Angleški ministrski predsednik Lloyd George, ki velja tudi za velik tun. je vzpričo zamotanega svetovnega položaja nedavno zbolel, Ciče-rln je pa prav čvrst in zdrav. m ■ Kooperacija med Nemci in Rusi je očigledna. To se vidi iz sledečih poročil: NEMČIJA ODKLANJA PLAČILO ODŠKODNINE. LDU Pariz, 23. marca. Odgovor nemške vlade na zahtevo reparacij-ske komisije, naj Nemčija plača 20 milijard mark v zlatu pred 1. majem, je pravkar dospel. Nemška vlada zahtevo odklanja. Pri tem zavrača cenitev že izvršenih plačil po komisiji in ugotavlja, da vztraja pri svoji cenitvi. Zahteva, da se sestavi komisija strokovnjakov, ki bo odločevala o stališčih obeh strank, izjavlja pa že sedaj, da nikakor ne more plačati. LDU Pariz, 23. marca. Danes dopoldne se je sestala reparacijska komisija, da prouči nemški odgovor, ki pomenja očitno kršitev versailleske mirovne pogodbe. Ta kršitev se nemudoma naznani zavezniškim vladam, ki bodo ukrenile vse, kar je potrebno. LDU Hamburg. 23. marca. Danes opoldne so zasedli komunistični delavci ladjedelnic Blom in Voss raV-nateljsok poslopje in izobesili rdečo zastavo. Odstavili so delavske svete in izvolili izvrševalni odsek, ki bo vodil ladjedelnice. V drugih ladjedelnicah je' bilo danes dopoldne mirno. Okrog poldneva pa so zapustil! delavci vseh ladjedelnic svoje delavnice.. da se zbero k skupnemu posvetovanju. TUDI GRKI MORAJO MOBILIZIRATI NA POVELJE ANTANTE! LDU Atene, 23. marca. (Radio Grič). Vse grško časopisje komentira obširno vpoklicanje rezervistov ter povdarja potrebo, da naj bodo vsi Urki pripravljeni na odredbe, ki jih je treba ukreniti, da se rešijo Grki v Mali Aziji in evropski Turčiji. V tem vprašanju ni za Grke nobenega kompromisa. LDU Atene, 23. marca. (Radio Grič). Grški vojvoda Papulas je naslovil na vse grške čete dnevno povelje. v katerem spominja vojake na staro grško slavo in jih poziva, naj ne dopuste, da bi kak del grške posesti ostal v rokah sovražnika. S prepričanjem, da se bodo vojaki obnašali v boju dostojno možem, jih poziva k novi zmngt. * Grke hoče poslati antanta nad Turke v Mali Aziji, ki so zvezani z boljševiško Rusijo. Kako bodo ti ubožci tekli! Ministrski svet. LDU Beograd. 23. marca. Dopoldne se je sestal ministrski svet, ki je razpravljal o pismu demokratskega kluba glede sporazuma z muslimani. LDU Beograd, 23. marca. Pred sejo ministrskega sveta sta posetila ministrskega predsednika Nikolo Pa-šiča poslanca slovenske samostojne kmetijske stranke Pucelj in dr. Voš-njak. Trdna vlada. LDU Beograd, 23. marca. Vesti nekaterih listov o demisiji Ljube Da-vidoviča kot predsednika demokratskega kluba ne odgovarjajo istini. LDU Beograd, 23. marca. Govori se da bo Narodni klub prišel v kon-stituanto 5. aprila, ko se prične razprava v plenumu. V ustavnem odseku klub ne bo več sodeloval. LDU Beograd, 23. marca. Govori se. da delata dr .Korošec in Narodni klub na to, da se vprašanje prisege reši na ta način, da bi se omogočilo Radiču priti v Beograd in ojačiti opozicijski blok, pri čemer bi bil ogrožen Pašičev kabinet. Iz ustavnega odbora. LDU Beograd, 22. marca. 37. redni sestanek ustavnega odseka je ob 15.45 otvoril predsednik dr. Momčl-lo Ninčič. Ker ni bilo prisotnih dovolj članov, se je seja odgodila do šestnajstih. Ob šestnajstih se je seja ponovno otvorilo in predsednik je izjemoma dal besedo posl. Ojonoviču, ki ni bil napisan na listi govornikov. Posl. Gjonovič (republikanec) je izvajal: »Federalizem, in centralizem imajo svoje zagovornike. Pridružujem se vsem kritikom, ki so kritiko-vali režim zadnjih dveh let. V upravi naše države so se menjavali pristaši vseh teh oblik države. Posluževali so se gotovega orožja in gotovega načina upravljanja. Ljudstvo pa je bilo nezadovoljno z vsem tem, kar se je ukrenilo ti dve leti. Nekaj je kriva polit, borba v Srbiji, nekaj pa prej šni režim Avstroogrske. Odtod izha-haja ostrina v odnošajih med drugimi. Vsak gre samo za tem. da bi pobil svoje nasprotnike. Tega pa ni kriv sistem, in tudi z izpremembo sistema se temu ne da odpomoči. Krivi so stari voditelji in dokler bodo oni Imeli prvo besedo, toliko časa bo tako, kakor je sedaj. Vprašanje federalizma in centralizma Gjonovič ne smat-tra za eminentno državno vprašanje. »Imamo centralistično urejene države. ki so bolj demokratične, kakor federalistično urejene in narobe. Pri nas je večje važnosti vprašanje smo-trenosti, kakor vprašanje načela. Naša država bo demokratično urejena, ako se razširi volilni sistem, ako se liste razširijo od okrajev na pokrajine, in se da narodu možnost, da bo imel zakonodajo v svojih rokah. Narodu se povrne centralna oblast, ako se napravi tako, da bo parlament kontroliral izvrševanje oblasti. Federalizem ima zmisel v državi, ki jo sestavljajo različne narodnosti, ki so potom federalizma žele zavarovati, kakor je to primer v Švici, nadalje ima federalizem smisel tam. kjer obstojajo velike razlike v gospodarski Ih sociialni strukturi kake države, ffakor je to primer v Ameriki. Pri nas pa federalizem nima zmisla. Tra-dicijonalno stališče ni upravičeno. Ne smemo pozabiti, da sta si tradicionalizem in konservatizem zelo blizu in kjer je veliko tradicionalizma, tam j'e malo demokratizma. Določevati historične meje In historične pokrajine se pravi ovTVati demokratizem. Spe-c:elni interesi posameznih krajev se po mojih mislih morejo upoštevati pri samoupravnih oblastih. Tudi ni pravilno, če hočemo določiti, koliko prebivalcev sme imeli pokrajina. Treba se je ozirati na to, da se ne more razdeliti 700000 prebivalcev po gospodarskih in kulturnih odnošajih. Tud< ni pravilno, da kralj imenuje predsednike pokrajin. Dr Mata Drinkovič daje nekatera poiasnila o Radičevi izjavi in trdi, da je Radič res rekel tisto, kar je on povedal v ustavnem odseku. Pravi, da je ves belgrajski tisk to poročal in napadel Radiča. Odgovarja dr. Pe-čancu, da je užaljen vsled izraza, ki, ga je bil ta rabil, ko je rekel, da Je* nrišlo hrvatstvo v Bosno na Avstrijskih bajonetih. Izjavil je, da je bil oni del naroda, ki se je z vsemi sredstvi in z vsemi silami boril proti avstro-ogrskemu režimu ravno hrvatski narod. Dr. Sima Markovič (komunist) pravi, da se mora iz njegovih dosedanjih razlaganj razbrati, da niso1 komunisti niti za centralizem, niti za federalizem, ker se nahajajo v ustavnem odseku buržujske konstituante. Govori s stališča interesov najširših slojev delavskega prebivalstva, In se protivi centralizmu, ker je prepričan, da je ogromen del naroda zoper tak centralizem, kakor ga razume vladni načrt. Pravi, da so muslimani napravili političen saltemortaJe, ker^o pristali na policijski centralizem. Naglaša, da radikalna stranka kon«., tfadlktorno postopa in pravi, da je Miladinovič še bolj agitiral za VellKo Srbijo, kakor Frankovci za Veliko Hrvatsko in omenja tudi Stojana Protiča. Vsled vseh teh razlogov le prepričan, če bi se na prosto dalo narodu. ali sprejme tako ustavo ali ne, bi on to gotovo odklonil z ogromno večino. Pravi, da je treba gledati razdelitev naše države s stališča Interesov narodnega edinstva. Težišče tega. vprašanja leži v atribucijah, katere je treba dati satnoupavnim delom. Radikalec Ljuba Jovanovič pravi, da se ne strinja z izjavami Narodnega kluba. Stare rane še niso zaceljene, pa že nas čakajo nove. Pravi, da naša država ni policijska. Zal mu je, da Radič tako postopa z narodno skupščino in vladarjem, kakor z ne-čem, s čemer se je treba posebno pogajati. Pravi, da smo spočetka ustvarili državo, ki -jo bo sedaj razkopal federalizem. To bi se reklo, vzpostaviti Črnogoro, ki se je sama ukinila, če je treba za prihod Radičev v Beograd talcev, tedaj jih damo, samo da pride. (Hrup v skupščini.) Pravi, da vidi v dr. Drinkoviču splošen pow kret, ki hoče, naj bi postala Hrvatska ognjišče pokreta proti Srbiji. Dr. Drinkovič pravi, da njegovo izjave niso nobene grožnje, ampak} samo ugotovitev dejstev in daje nekatera osebna pojasnila. Predsednik: opomni govornika, da je preteklo pet minut, kolikor je določeno za osebna pojasnila. Nato pa pravi dr. Drinkovič: »Jaz sem povedal, kar sem Imel povedati. Zvečer grem domov, vi pa delajte v ustavnem odseku kar hočete.« S temi besedami je odšel Iz dvorane Nato Je dr. Šimrak dal osebna pojasnila v istem smislu. Dr. Vošnjak (SKS) je govoril o decentralizaciji uprave. Dr. Žerjav naglaša, da je edino pravilen vladni načrt. Sodjalni demokrat Etbin Kristan pa je govoril proti vladnemu načrtu ustave. H koncu jfe še poslanec Avra-movič branil vladni načrt. Prešlo se je na glasovanje o členu 62 in o prehodnih naredbah, ki so z njim v zvezi. Ta Člen je bil sprejet z večino glasov. Seja je bila končana ob dvajsetih. Prihodnja seja bo jutri cb devetih dopoldne. Komunisti za avtonomijo! — Hrvatje zapustil! Belgrad! Dve vesti sta, ki morata vzbujati našo največjo pozornost: V Imenu komunističnega kluba se je izrekel včeraj vodja kluba dr. Sima Markovič v ustavnem odboru za pokra£u-sko avtonomijo, poslanci hrvaškega Narodnega kluba so pa zapustili Belgrad in ne pridejo več v ustavni odbor, temveč šele v plenarne seje, če bodo sploh še prišli! Gibanje za avtonomijo pokrajin silno narašča. Demokratsko-radilad-ni centralisti se sicer z vsemi silami trudijo, da dobe večino za svoje vladne načrte in kupujejo muslimane z denarjem, slovenske samostojne kmete pa z ministrskimi in poslanl-škimi mesti, da dosežejo svoj cilj, ampak z njihovimi načrti gre vedno težje! Nevarnost, da se razbije centralistični blok. vsaj na prvi pogled danes še ni preblizu, ampak zaupanje v neomejeno moč in silo centralističnega bloka je vsled nepričakovanega nastopa komunistov silno omajano. Kadar pa je omajana ver v vsemoč vlade, vlada ne stoji več trdno in mogoče bodo začeli tudi muslimani še premišljevati o svoji kupčiji in dvomiti o njeni ugodnosti. Vprašanje ostane odprto, zakaj so se postavili tudi komunisti na stran avtonomistov. Ali so jih dovedli do vere v avtonomijo stvarni razlogi, ki govore v prilog pokrajinskim avtonomijam? Te razloge so morali poznati vendar že zdavnaj, a vkljub temu so bili centralisti. Odkod torej ta preobrat čez noč? Ali so dobili kak migljaj od drugod? Izključeno to nil Ruska vlada dobro pozna razmere na Balkanu In v Rusiji žive danes veliki državniki. Energičen nastop hrvaškega Narodnega kluba, ki je zapustil Belgrad, stoji mogoče tudi v neposredni zvezi z avtonomistično deklaracijo komunistov. Položaj se je pričel čistiti. Tudi v Sloveniji bo dobilo.gibanje za avtonomijo vsled odločitve komunistov novo moč in novo silo. Vsakdanje strašilo s »separatizmom« In »rušenjem države in narodnega edinstva« ne vleče več, ker masa vedno bglj spoznava, da se skriva za temi gesli nekaj druzega kakor želja po močni in edinstveni državi: masa uvideva, da so te besede samo prazne fraze v ustih onih. ki jih najbolj rabijo, da prikrijejo svojo pravo voljo, namreč zagotoviti si nadvlado svojih strank in različnih »porodic« v, državi. Očitka separatizma In radl-čevstva itd. se danes nihče več ne boji. To gibanje je vsekakor treba mo« triti in zasledovati z veliko pozornostjo! Angleški ministrski predsednik zagovarja ruske boJjševike. LDU London. 23. marca. (Spodnja zbornica.) Državni kancelar Chamberlaine je izjavil v spodnji zbornici, da se ie vojaški In mornariški proračun znižal na minimum. Še bolj znižati ga bo mogoče tedaj, ko položaj na svetu ne bo več tako negotov. Kar se tiče grajenja novih ladij. Anglija ne namerava tekmovati z Zedinjenimi državami. Na vprašanje, zakaj je angleška vlada sklenila trgovinsko konvencijo z Rusijo, kar je pri drugih narodih izzvalo vznemirjenje, je odgovoril Lloyd Oeorge, da gre za čisto trgovinski dogovor, ki priznava sovjetsko vlado samo za faktično vlado Rusije. Ta dogovor še ni nobena mirovna pogodba. Ministrski predsednik je rekel nato, da bo ta pogodba varovala vse angleške interese v; Rusiji. Rusija se je že pričela zavedati. da je komunistični sistem neizvedljiv. Gotovo je, če bi Ljenin nekaj svojih govorov iz zadnje dobe imel pred angleškimi strokovnimi organizacijami, bi ne bil mogel govoriti do konca. Pričel se je zavedati da potrebuje trgovine, ker vidi. da preti Rusiji lakota in razpad železnic. Ruski boljševlkl so zelo zmerni ljudje. Dokaz temu je, da ne uveljavljajo svojih doktrin. Loyd George je pozval angleško delavstvo, naj jih v tem pogledu posnema. * Angleški parlament je slišal včeraj z merodajnega mesta velepomembno besedo Lloyda Georgea, da predstavljajo boljševiki faktično vlado v Rusiji, s katero je angleška vlada sklenila kot prva velesila svojo trgovinsko pogodbo. Priznanje zmožnosti ruskih boijše-vikov iz ust vodilnega angleškega državnika bo pa našlo gotovo po svetu glasen odmev. * Glavne točke dne 16. marca podpisane trgovinske pogodbe med sovjetsko Rusijo In Anglijo so v bistvu sledeče: 1. Obe stranki se zavežeta, da ne bosta Vršili propagande izven med svojih držav proti ustavam podpisanih. Boljševiki posebno ne smejo vršiti propagande proti angleškim interesom v Indiji in Afganistanu in Angleži ne v obmejnih državah sovjetske Rusije, ki so bdle pred vojno sestavni del ruskega carstva. 2. Angleški In ruski državljani ce smelo vrniti v svojo domovino. 3. Ukine se blokada in vse zapreke za Izvrševanje svobodne trgovine med Angli- jo jn Rusijo in med Rušilo in drugimi državami. 4. Angleške in ruske ladje fai njihove posadke uživajo imuniteto in vse druge olajšave, ki pripadajo ladjam v Izvrševanju trgovine in svobodnem gibanju. 5. Vse mine v raznih morjih se morajo odstraniti 6. Svobodno gibanje le zagotovljeno vsem osebam obeh držav, ki so Imenovane za izvrševanje trgovinskih poslov, lz-vzemši one, katerih postopanje bi nasprotovalo pogodbi, imenovane osebe se morejo svobodno posluževati pošte, telegrala in številk po mednarodni brzojavni konvenciji. 7. Obe stranki obnove poštni In brzojavni promet enako regencijam pred vojno lz leta 1914. 8. Angleška vlada si ne bo prisvajala zlato in druge predmete za plasčilo uvoza v Rusijo. 9. Ruska sovjetska vlada ne bo zahtevala fondov in lastnine bivše carske ruske vlade, ki se nahajajo na teritoriju Velike Britanije. Angleška vlada se enako zaveže glede svoje lastnine v Rusiji. Ta obveznost Je začasna do sklepa splošnega miru. 10. Uvoženega blaga ne smejo rekvi-rJrati lokalne oblasti 11. Vprašanje, ki se nanaša na pravo patenta In marke posameznih državljanov obeh strank, se uredi s splošna mirovno pogodbo. 12. Trgovska pogodba stopa takoj v veljavo in traja dotlej, dokler ni zamenjana s splošno mirovno pogodbo. Delavsko zavarovanje v Jugoslaviji. (Konec.) lil. Podpora v bolezni. V slučaju Bolezni se daje najmanj vsaj: 1. Zdravniška pomoč in zdravila za 26 tednov, oziroma za toliko časa, dokler traje podpora. 2. Prehranjevalnina za 26 tednov V znesku dveh tretjin zavarovane tnezde. 3. Porodnicam podpora v znesku treh četrtin zavarovane mezde za 4 ledne pred in 6 tednov po porodu. 4. Podpora za oskrbo deteta v znesku 14-kratne zavarovane mezde. 5. Podpora za dojilje, odnosno hrana za dete za 20 tednov po pre-stanku podpore za porodnice v znesku polovice zavarovane mezde. 6. člani družine, ki ne zaslužijo, dobe letno: a) v bolezni zdravniško zdravljenje in zdravila za 26 tednov; b) v slučaju poroda: denarno podporo za 4 tedne prej in 4 tedne po porodu v znesku 1.50 dinarja dnevno. 7. V slučaju smrti pogrebnina v 30-kratnem znesku zavarovane dnevne mezde Fakultativno se daje največ: a) prehranjevalnina s stoodstotnim procentom zavarovane dnevne Inezde za leto dni; b) pogrebnina v 45-kratnem znesku zavarovane dnevne mezde; c) podpora za porodnice za 12 tednov po porodu; d) podpora v slučaju smrti družinskih članov odgovarjajoče starosti; e) brezplačno mleko dojiljam In tuberkuloznim. IV. Podpore v nezgodah. Poleg zdravniške pomoči in prehranjeval- nine. kakor v slučaju bolezni doplačilo znaša: v slučaju pohabljenosti stoodstotni znesek zavarovanega letnega zaslužka; v slučaju popolnega onesposobljenja 300-kratno zavarovano mezdo: za deloma nesposobne preko 10 odstotne nesposobnosti za VIII. Organizacija zavarovanja. I razpusti s 15. aprilom, splošne volitve pa delo odgovarjajoč del podpore; za pohabljene obnemogle, ki potrebujejo tudi tuje nege, doda se Se ena tretjina zavarovanega zaslužka. Za slučaj smrti dobi žena do zo- 1 petne omožitve ali do svoje smrti eno tretjino zavarovanega zaslužka; otroci do 16. leta dobe eno četrtino; osiroteli otroci brez očeta in matere debe eno četrtino zavarovane mezde. Pravico do odškodnine največ v znesku ene tretjine zavarovanega zaslužka imajo tudi stariši, ded tn stara mati, vnuki in vnukinje, bratje In sestre, v kolikor ni izčrpana že vsa odškodnina. V. Prispevki za slučaj bolezni. Višina prispevkov za bolniško zavarovanje ne more biti manjša kakor pet od sto In ne večja od 8 in ene tretjine od sto zavarovane mezde, 1. j. tedensko 30 do 50 procentov dnevne zavarovane mezde. Polovico prispevkov plačuje delodajalec, polovico pa delojemalec. VL Prispevki za slučaj nezgode. Kar se tiče pokritja stroškov za nezgodno zavarovanje, je uveden sistem kapitalnega pokritja vseh rent, in sicer potom premij, ki se boaa mogle vsako leto, po potrebi, regulirati tako da se tako pokrivanje stroškov približa sistemu pokritja stroškov potom deljenega vplačevanja za eno leto. Premije so odmerjene na podlagi tabele v večji ali manjši nevarnosti podjetja ter o zavarovanem zaslužku zavarovančevem, plačevati jih pa mora delodajalec sam. Plačevati se morajo skupno s prispevki za bolniško zavarovanje. VII. Državna pomoč. Načrt predvideva prenos upravnih stroškov Osrednjega urada za delavsko zavarovanje na državo, tako tudi vseh stroškov ogleda nezgodnih slučajev ter za sodno postopanje o zadevah delavskega zavarovanja. Ostali manipulacijski stroški centrale In vsi stroški krajevnih organov se pokrivajo iz zavarovalnih prispevkov. Predvideva se princip centralističnega bolniškega in nezgodnega zavarovanja. Edini nosilec teh dveh vrst zavarovanja je Osrednji urad. Njegovi krajevni organi so okrožni zavarovalni uradi ter blagajne za zavarovanje delavcev prometnih podjetij. Osrednji urad upravlja letna skupščina, uprava in nadzorstveni odbori, ki jih volijo krajevni organi na podlagi paritete delodajalcev in delavcev. V okrožnih uradih tvori upravne organe ena tretjina delodajalcev in dve tretjini delavcev. Osrednji urad ima pravico do stroge kontrole nad svojimi krajevnimi organi. IX. Reševanje sporov. Vse spore med zavarovanci in med zavarovalnicami rešujejo sodišča za delavsko zavarovanje s i>orotnim značajem, sodišča, ki so paritetno sestavljena Iz delodajalcev in delavcev ter enega sodnika. Spore med delodajalci 5n okrožnimi uradi, rešujejo okrožni uradi, oziroma Osrednji urad. V zadnji instanci rešuje spore ministrstvo za socijalno politiko. Politične vesti. + Huda obsodba slovenskih »samostoi-nežov«. »Slovenec« prinaša razgovor svojega belgrajskega dopisnika s posl. Avra-movičem, načelnikom zemljoradničkega kluba in voditeljem srbskih kmečkih zadrug, v katerem je napisana uničujoča obsodba slovenskih samostojnih kmetov hi nekaterih njihovih voditeljev. Med drugim pravi: * .. . končno smo se prepričali iz njihovega vedenja, da oni nimajo poštenega namena, se prilagoditi našemu programu, na katerega so pristali Bosanci, Dalmatinci in Hrvatje. Prepričali pa smo se, da oni sploh niso načelna stranka, temveč le stranka za obrambo veleposestev v Sloveniji ki za pridobivanje velikih dobičkov v zvezi s svojimi finančnimi pokrovitelji. — Drugo nelojalnost in nenačelnost smo ugotovili, ko so nam ponudili predstav itelji SKS naj kupi srbski Zadružni Savez od njih 18 vagonov galice. V ta namen so poslali Sa-vezu pismeno ponudbo za 18 vagonov galice po 22 kron, Iranko Ljubljana. Ker Jim Je pa Zadružni Savez odgovoril, da je cena previsoka, so potem znižali ceno na 20 K. S tem so dali pismen dokaz, da so hoteli od siromašnega in po vojni težko prizadetega srbskesa kmeta Imeti dobiček naenkrat n» mani kot 360.000 kron. N« tnene' pa, kot starega zadrugarja so napravili celo vtis in izizvati v meni prepričanje, da so to pravi sovražniki kmetijskih institucij in čisto navadni »Profitmacherjl«. proti katerim se najodločneje bori ravno zadrugar-stvo. Taki ljudje spadajo v bankokratsko stranko, nikakor pa ne v kmetijsko stranka Tako postopanje predstaviteljev SKS v Belgradu Hh Je naravno moralo voditi v nadaiine nove grehe in zločine napram kmetskim interesom. — Razgovor Je podpisan s polnim Imenom ta Je po vsi svoji vsebini gotovo skrbno preudarjen. + Dr. Vošnjak poslanik v Kodanju. Vodja samostojega kmečkega kluba dr. Bogumil Vošnjak bo Imenovan za poslanika v Kodanju. Za dr. Vošnjaka Je že zahtevan agreman. + Apanaža princu Danilu. Belgrajska »Poiit&a« poroča, da Je črnogorski prestolonaslednik Danilo sprejel apanažo 360 ti-eoc frankov in se Je za ta decar odpovedal tronu ter pristal na zedinjenje Črne gore z ostalimi Jugoslovanskimi zemljami. — Zategadelj vlada v družini črnogorskih pie-tendentov vsesplošno zgražanje, baje so izvolil že kar drugega »prestolonaslednika«. Ampak ni vredno, da bd tudi temu zamašili usta z zlatimi dobrotami, kakor ni bilo vredno, da so to storili s prvim. .+ Italijanski parlament. V momcetitor-skih kuloarjih. govorijo," da se parlament bodo 27. maja. Poslanci različnih stranic potrjujejo te vesti. + Pogajanja med Avstrijo! n Madžarsko radi Zapadne Ogrske so se prekinila, ker se Avstrija noče odreči pravicam, ki so ji bile priznane na mirovni konferenci. — No, in Francoska Je te pravice tudi že v koš vrgla, radi tiste armade, ld Jo Je Madžarska obljubila proti P mn, io Je vrgla. + Svoj strankin zbor — sklican za Ve-< likonoč v Brno — je čsl. Narodna Demokracija vslod tehničnih ovir odložila. + V Labour Partyjl. Levo krilo La-bour Partyje je sklicalos ejo vseh skupin, ki so naklonjene III. internacionali. Ta konfo-renca se bo vršila prihodnjo soboto v Southportu. Sklepali bodo o bodoči politiki v levem krilu v Indepedant Labour Par-tyjl. Dnevna kronika Včerajšnja »Jugoslavija« svetuje mariborski »Vodksstimme«, naj s svojo glavo prebije železno steno. — Mogoče jo NSS s svojo »Jugoslavijo«? V »Slovenskem Narodu« on »Sam« piše o Kosčevi igri »Mrakovi«. — Samohvaia Je znak slabosti! Pritožbe slovenskih vojakov. Uredništvo jt prejelo ponovno nekaj pisem slovenskih vojakov, Id služijo v Bosni in ki se pritožujejo ponovno nad siabim ravnanjem ž njimi. Pretepanje z Jermeni Je še baje vedno v navadi In neki dopis pravi celo, da se jim pri dotičal četi prepoved uie slovensko govoriti. Kakor mi danes ne moremo konstatirati, da-li niso poročila pretirana, tako gotovo pa je kljub temu oblast dolžna, da merodajno mesto opozori na te pritožbe. Pritožbeni materija! pa izročimo našim poslancem. Dva otroka povožena. Včeraj dopoldne okrog pol 11. ure je bila na Žabjeku povožena 3 letna Melita Hotovšek in Je bila takoj mrtva. — Ob četrt na 12. aro dopoldne Pa je neki kmetski voznfk povozil pred Urbančevo trgovino na Marijinem trgu 9 letno Angelo Zupančičevo, hčerko postreščka, stanujočo na Dunajski cesti 9. Zupančičeva Je bfla takoj mrtva. Voz Je pridirjal tako naglo po Miklošičevi cesti, da se mu Zupančičeva ni mogla več Izogniti. — Ta dva slučaja lasno kažeta brezbrižnost ki brezvestnost raznih voznikov. Opozarjamo policijsko nadzorovalno oblast, da strogo odredi, da je vsako hitro vozarenie po ljubljanskih uJicah pod kaznijo prepovedano, katero odredbo mora tudi strogo Izvajati. To mora veljati pa tudi za avtomobile in kolesarje. Opozorilo onim, 1U hočejo ▼ Ameriko. Glasom obvestila ministrstva za notranje stvari deželni vladi Je naš generalni konzulat v New Yorku poslal ministrstvu za zunanje zadeve nastopno poročilo o vračanju naših Izseljencev v domovino: Lani Je 17.255 oseb zaprosilo naS konzulat za dovoljenje za povratek v domovino. Med temj Je največ onih, ki so zaradi tukajšnilb (ameriških) gospodarskih razmer prisiljeni vrniti se v domovino, ker Je vsled preobilice Industrijskih proizvodov to slabega izvoza napram prejšnjim letom mnogo tvor-nfc ali popolnoma ustavilo delo ali pa zmanjšalo število delavcev. Po statističnih podatkih je samo v državi New York danes 300.000 brezposelnih delavcev. Znižanje števila delavcev v raznih tvornicah in drugih podjetjih se Je začelo začetkom septembra. Vsak dan Je odstotek nezaposlenih večji, tako da znata dane« 30% Poleg zmanjšanega števila delavcev so se twM mezde znižale za 15%. Pomanjkanje dela in vsled tega nevarnost, da naši Izseljenci potrošijo prihranke in slabi izgiedi za deio so ponajveč vplivali na naše Hudi, da so se vrnili v domovino. Osebna vest. Dosedanji magistrami tajnik g. dr. Janko Vrančič v Ljubljani prevzame podravnateljsko mesto pri »Občnem pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani.« Za ravnatelja mestnega dekliškega liceja je občinski svet imenoval g. prof. A. Juga, začasnega vodja dekliškega liceja. Mednarodni »rednježolskl kongres. Od 28. marca do 3. aprila t L bo zboroval v Parizu mednarodni srednješolski kongres, na katerega pošlle ministrstvo prosvete v Beogradu tri delegate. Slovenske srednje- — i H šolstvo bo zastopal predsednik Profesor-skega društva, sekcija Ljubljana, gimnazijski ravnatelj dr. V. Korun. — Novi poštni tarliL Minister za pošto In brzojav Je podpisal novo poštno tarifo za mednarodni promet. Po tej tarifi, ki stopi v veljavo s 1. aprilom, se bo plačevalo za pisma v teži 20 gramov i dinar, za vsakih nadaljnjih 20 gramov pa pol dinarja. Za dopisnice bo znašala poštnina pol dlnaria, za dopisnico z odgovorom pa en dinar. Od tiskovin se bo plačevalo na vsakih 20 gramov po 20 par. Poštnina za poslovne papirje bo znašala za vsakih 50 gramov po 20 par, ravno toliko tudi za blagovne vzorce. Za priporočene pošiljat« ve se doplača 1 dinar. Povišanje poštnine za pisma za 10»*, Ministrstvo za pošto in brzojav bo poviSa« lo poštnino za 100 odstotkov. Navadna pisma se bo moralo trankiratl z poidinarsM* mi, pisma v inozemstvo pa z dinarskimi znamkami. Kulturen dar. O. generalni konzul Cen škoslovaške v Ljubljani dr. O. Beneš ia daroval Slovenski Matici za Izdajo dr. Lahove »Češke antologije« znesek 10.000 K* — Naj bo v zgled slovenskim petičnjkonv Smrad iz kanalov, ki se razširja po ljubljanskih ulicah, je neznosen. Opozarja* mo na to magistrat, ki naj po možnosti to prepreči. — Koliko let že zahteva ljubljaa« sfco prebivalstvo izvedbo kanalizacije t Ljubljani, toda dan« smo še ravnotam, ka leta 1914. To bo poleg reMtve stanovat*« skega vprašanja glavna naloga nove občin* ske uprave. Prvi koukurz. Deželno kot trgovsko sodišče Je proglasilo nad Javno trgovsko družbo »Svetla« konkurz. Svetla je imel* centralo v Ljubijani ki podružnico v Kra« n ju. Lastniki podjetja so: Janko Pogača^ Eifenberger et Co. — Vsak začetek Je težek. To velja tudi sedaj za konkurze. Išče se kapelnik za godbo na pihala« Reflek tanil za to mesto nad poiiliaio toza« devne vlogi na tajništvo »Svobode« Selea* burgova ulica 6. IL nadstr. Kopi se harmonij. Tozadevne ponudb« naj se pošiljajo na tajništvo »Svobode« Seienburgova uL 6 II. nadstropje. Stavke v Zagreba. V Zagrebu Je na* stala delna stavka pekovskih pomočnikov. Fnaim Je tudi izfcrdhndla v ponedeljek sa* mo delna stavka krojačkih pomočnikov vsled tega, ker krojaški mojstri nočejo ugo< < goj: če se po gotovem času nisva na čistem glede sledstva in ocene nove duše, je po sebi umevno, da sl vrneva prvotni duši.« Kako bi se Prvi mogel protivitl tako pametnim željam? — Tako se je izza tistega meglenega, mokrot-i nega ln krmežljavega januarskega dne začel mesec bratstva med r vlm In Drugim. > ll« Oba sta tekmovala v načinu, kako bi se postavila v boljšo luč, kako bi prevarila drug druzega, zakrivala sl ter si izmišljala sedaj to sedaj ono. Prvi je željno hrepenel po zatne^ njavl, ker ga je pesnikova duša preveč mučila ter mu nedopuščala zno-i snega in dostojnega življenja. Drugega pa je izpodbujala radovednostf pravcata ženska želja novosti. Obadva sta bila radi tega v čudnem položaju: da sta drug drugega Organizacijski vestnik. Iz stranke. Opozarjamo na diskusijski večer, ki se bo vršil v petek 25. t. m. ob 20. url v mati dvorani »Mestnega doma«. Sodruge iz Ljubljane poživljamo, da se ga udeleže Cim številneje. Globoko pri Brežicah. Na Veliki ponedeljek, dne 28. t. m. sklicuje krajevna organizacija KDZ Globoko po pravilih točka 2 članski sestanek pri sodrugu Ivanu Novaku, Plršenbreg št. 29. Ker se bližajo ob-£ inske volitve in bodo važne točke na dnevnem redu, opozarjamo vse zavedne sodruge, da se tega sestanka udeležijo, sestanek se prične ob 1. uri popoldne. — Odbor. Iz strok, organizacije. Podružnica Strokovnega društva železničarjev za Slovenijo v Celju sklicuje dne 3. aprila ob 8. zjutraj v Celju v gostilni pri Zelenem travniku konferenco, ki 6e naj je sodrngi točno udeleže. Zahvala. Odbor kovinarjev Celjske podružnice izreka sodr. Rudolfu Čebularju, ki je svojo funkcijo kot tajnik dve leti pridno, pošteno in zvesto izpolnjeval, bil je ta sodrug eden izmed tistih, ]d je za svojo organizacijo ves svoj prosti čas žrtvoval, najiskrenejšo zahvalo. Enako Izrekamo zahvalo sodr. Murku Viktorju, ki je bil glavni zaupnik cmkarniškega delavstva, v odboru pa podpredsednik. Marsikaj se ie naučil odbor iz njegovih izvajanj kakor tudi predlogov za procvit naše strokovne organizacije kovinarjev. S težkim srcem bomo pogrešali odsotnost teh dveh sodrugov, želimo in pa priporočamo zunanjim sodrugom naše stroke, da sprejmejo ta dva sodruga takoj v svojo sredo, ker se bodo naučili marsikaj dobrega od njiju. Predsednik p odru ž. odbora. Kulturni vestnik. Herman Wendef: Von Marburg bls M on as Ur. Potovanje po Jugoslaviji. Izdata In zatožila Socletaets G. m. b. H. v Frankfurtu ob Meni. Cena 15 mark. Znani pisatelj Herman Wendel, eden izmed najboljših poznavalcev danes v jugoslovanski državi združenih pokrajin jugovzhodne Evrope, je v poznem poletju 1920. prepotoval Jugoslavijo od Maribora, lepega obdravskega mesta, do v zadnjem desetletju zelo pogosto imenovanega Monastirja. V spominih, katere je v obliki prijetne knjige Predal javnosti, je pisatelj ugotovH In zapisal utUe svojega potovanja. To ni suhoparno popisovanje, nego združujoče, sveže tn živo zrcalo lastnih doživetij kar Je slišal in videl. Pisatelj Je Izredno dober poznavalec dežele in ljudi, zgodovine, šeg hi navad, jezika itd. in ta njegov spis tudi vsakemu Jugoslovanu lahko služi. Knjiga Je opremljena s številnimi ilustracijami, lastnih pisateljevih fotografičnlh povzettl. Opozarjamo, da ie to že peta knjiga pisatelja H. VVendelja o Jugoslaviji in Jugoslovanih poleg številnih člankov, ki jih objavlja v raznih dnevnikih in revijah. Ta potopis VVendelna vsem zelo priporočamo. »Naš list«. Ministrstvo za prosveto prične! zdajatj mesečnik »Naš list«, ki je namenjen ljudskošolski in srednješolski mladini. Urejal ga bo pesnik Stevan Beševič, nekdanji Zmajev pomočnik pri »Nevenu«. Izhajal bo po enkrat na mesec s slikami in glasbenimi prilogami na 16 straneh večje osmerke. Cena mu je 12 dinarjev na leto, za tekoče koledarsko leto 9 dinarjev. Naročnina se pošilja upravništvu »Našega lista« v Belgradu, Pop. Lukina ul. 14 Vidov Dan. 3. štev. »Lista za kulturno orientacijo napr. omladine* bna sledečo vsebino: Radoje E. Kneževlč (Beograd): Naša generacija: Anton Urbanc (Ljubljana): Naš slovanski ideal; Mom. D. Džor-dževič (Beograd): Prvi posao; D. O.tLjub-ljana): Nekaj o delu in kritiki. Pregled je deljen v rubrike: Jugoslovensko dijaštvo; Dijaško - socialni vestnik; Srednješolski vestnik; Razno. List Izhaja dvakrat mesečno. Jules Verne: Mojster Caharga — Drama v zraku. — Slov. mladini priredil E. V. Založila Narodna založba. V Ljubljani 1921. — Po dolgetn času nam je prinesla letošnja velika noč zopet nekaj Jules Verna. Dve mistični povesti tega francoskega misleca — prva iz življenja francoskega urarja, iz onih dob, ko Je bila ura še redkost, druga pa Iz početkov balona, iz dob prvih poletov — bosta našo mladino gotovo razveselili. Dobro je, da se h »Kapitanu Hatterasu«, k »petim tednom v zrakoplovu« in še onim malim prevodom, k! rh imamo md Slovenci Iz Jules Verna, pridružita še ta dva. Jules Verne je mladini potreben, kajti bistri JI duha in njegovo poučno pripovedovanje tudi ni brez vsake koristi za doraščajočo generacijo. — »Mojstra Cahartjo« to »Dramo v zraku« toplo priporočamo. Gospodarstvo. — Izvoz mesa v Italijo ustavljen. Italijanska vlada je ustavila do nadaljnega uvoz mesa Iz Jugoslavije preko Postajne v Italija To je zelo zadelo prekupce in mesarje Iz Slovenije, ki so imeH velikanske množine mesa že pripravljene na železnici za izvoz v Italijo. Sedaj so nekaj blaga spravili v hladilnice, ostalega pa po možnosti tzvozill v Avstrijo. Upamo pa, da bo ta ukrep Ital. vlade tudi ugodno vplival na ljubljanski mesni trg, ta da bo te dni pred prazniki dovolj mesa po maksimalni ceni na trgu. — Prepovedan izvoz v Italijo. Izvoz sledečih predmetov v Italijo Je prepove: dan: klavne živine, mesnih Izdelkov, su-heha in svežega mesa, masti, krme to koruze. v Uvoz blaga z avtomobili prepovedan. Generalna direkcija carin v Belgradu je naročila carinarnici v Borovnici, da ne sme v nobenem slučaju več dovoljevati neposredni prevoz blaga z avtomobili, nego se mora blago uvažati iz inozemstva samo železniškim potom. — Premog za državo. Z ozirom na znatno povečanjep rometa, ki bo nastal z uvedbo novih vlakov od 1. junija dalje na i podlag! sklepov mednarodne konference v Bernu predvideva ministrstvo za promet, da bo rabilo za potrebe vseh železniških ravnateljstev ta za brodarski sindikat v nadalje 5400 ton premoga dnevno namesto 4150 ton, kolikor se ga Je dosedaj porabilo. Da bi se zagotovila potrebna množina premoga, Je ministrstvo za promet že do-ločHo premogovnike, ki bodo morali posameznim železniškim ravnateljstvom dobavljati premog. Celokupna rezerva za ravnateljstva bna znašati 150.000 ton. Tretjina te količine so bo nabavila v obliki navadnega premoga, dve tretjini pa v briketih. — Škoda v naših gozdih. Ministrstvo za šume in rude je ugotovilo na podlagi najrazličnejših podatkov škodo, ki je nastala v naših gozdih vsled vojne. Škoda, ki se ceni na 250 milijonov frankov, bo predložena reparacij skl komisiji. — Nov rudnik premoga v Dalmaciji. V okolici vasi Lučani je otvorjen nov rudnik premoga. Izkoriščanje kaže najlepše perspektive za bodočnost tega rudnika. — Drž. kovačnica Cehosl. v Kremnicu dobiva v kremniških nul okopih do 40 kg zlata letna A ko bi se rudniki zmodemizi-ra«, bi se množina zlata znatno zvišala. Sedaj kupuje državna kovačnica 1 kg či- stega zJata za 33.470 Kč in kg čistega srebra za 14.49 Kč. — Paroplovba med Jugoslavijo In Amerika Znani ladijski lastnik Banac iz Londona je osnoval pred nekoliko dnevi prekomorsko par obredno družbo »Trans-atlantic«. Pri tej družbi so udeleženi največji denarni zavodi v Beogradu in Zagrebu. Družba »Transatlantic« razpolaga že s tremi parniki po 9000 ton ter prične tekom treh mesecev z redno plovbo med Newyorkom in našimi pristanišči na Jadranskem morju. — Kriza strojne industrije v Češkoslovaški. Domača češka strojna industrija, ki je v minulem letu prejela naročila, za celo leto 1921. je prišla vsled pomanjkanja premoga in znižanja cen železa v krizo. Avstrijski kosumenti naročajo sedaj večinoma v Nemčiji, ker more nemška industrija vsled nizkih cen železa in premoga ugoditi naročilom po mnogo bolj ugodnimi pogoji nego Češkoslovaška. Mnoga strojna podjetja v Češkoslovaški obratujejo že več mesecev samo po štiri dni v tednu. — Padec francoskega franka vsled okupacija »Baseler National Zeitung« ugotavlja, da Je vsled zadnjih korakov proti Nemčiji na borzi bolj padel francoski frank nego marka. List trdi, da bo Izguba Francoske na valutah večja nego diferenca med francosko zahtevo to nemško ponudbo. List dostavlja, da bo to zaveznike mogoče iztreznilo, da bodo stavili sprejemljive pogoje. _ Vseamerišk] kongres zadružnikov. Po končani vojni je proletarijat Amerike začel prav hud gospodarski boj proti kapitalističnim izkoriščevalcem. Cene niso hotele pasti, brezposelnost pa se ie pojavljala v čimdalje večji meri. Konsumenti so začeli bojkot na vsej črti. Ta bojkot tudi ni bi brez uspeha, kajti cene so začele dejansko padati. Toda delavstvo še ni mirovalo ki je začelo resno misliti na to, kako bi se izmed njega ta kmeta izločili škodljivi kapitalisti, prekupčevalci, špekulanti, navijalci cen in oderuhi. Že lansko leto so se ponekod v Ameriki osnovale s tem namenom farmarsko-dela vske gospodarske organizacije, letos pa Je bH koncem februarja v Clevelandu vseameriški kongres zadružnikov, ki je sklenil, da ustanovi borzo za izmenjavo produktov med farmarji (kmetiji n mestnimi konsumenti, da se na ta način izmed obeh izključijo privatni kapitalistični prekupčevalci, ki so predvsem krivi visokim cenam. Ta borza, id se osnuje, bo oskrbela imenik vseh farmarjev, ki imajo na prodaj svoje produkte in konsumnih zadrug, ki žele kupiti produkte. Dokler se borza ne razrije tako daleč, da krije svojo obratne stroške, toliko časa krijejo te stroške delavske strokovne organizacije. — To je prvi poizkus, da delavske strokovne organizacije aktivno sodelujejo pri ustanovitvi velike delavske in farmarske gospodarske organizacije. Vse centralne delavske strokovne organizacije ameriške bodo pri tej akciji za ustanovitev borze za izmenjavo produktov. Kongres je dahe sprejel resolucijo, v kateri priporoča vsem delavskim strokovnim organizacijam, da na svoja zborovanja povabijo zastopnike far-marskih organizacij, da se tako ustvari tesnejša- vez med producenti, t. j. med delavci ta farmarji, ki so enako izkoriščani od privatnih kapitalističnih interesov. — Zadružništvo v Ameriki sijajno napreduje. — Amerika ta Rusija. Po uradnih Izvidih je Amerika v enajst mesecih lanskega leta poslala za 31,840.304 dolarjev blaga ruski Aziji in za 6 milijonov dolarjev blaga sovjetski Evropi. — Gospod Viviani pa hodi še potem v Ameriko vabit v imenu Francozov na spomladanski sprehod, oziroma poletni, ker že vidimo, da Je proti-boljševiška reakcija ta čas prespala. Prosimo; d.mes štejemo že 24 marec! poželela; da sta skušala v to svrho uganiti ukus, ki ga ima drugi in da sta na drugi strani — radi privlačnosti seveda — morala prikrivati nekatere manj očitne in vidne poteze in zategadelj naravno tudi svoje posebno poglobljene ukuse. —-Onemu, ki ne razume teh zagonetnih malenkosti, povem z dvema besedama. da sta bila radi prevare navezana na medsebojno odkritosrčnost in da ie odkritosrčnost enega zadostovala, prepričati drugega, da Je ves njegov trud varhnja piškav, (sicer pa je in ostane vsaka psiholo-gična prevara povsem naravna stvar: šlo je vendar za novo ustvarjene probleme novih pripetljajev). Da se še bolje izrazim: Prvi — se je trudil, da se pokaže Praktlk°!i.Pj^aktičl?| lu® in Drug! ~ stran • p-, »Je, menl bol j na pesniško S.' da^or'^' PrfPr^n ?r,“- uživati edinole »esnikf n . e J.u dal Prvemu razSfda sTJnlS samo praktične duše prilagoditi realnemu, ne samo dozdevnemu svetu. Z drugim besedami: Prvi je storil vse potrebno, da je prepričal Drugega, da znajo tudi pesniki računati in v gotovih primerih celo zaslužiti in Drugi ga je potegnil s tem, da so tudi praktične osebe dostopne fantazijam in da so preplavljene z domišljijo. »Pa če je vse to res, zakaj hočete potem menjati?« vpraša Drugi. »Pač. da zamenjam, preizkusim, spoznavam ter pripovedujem o svojih izkušnjah!« V resnici pri vsem tem nisem nikdar zvedel, o čem sta govorila Prvi in drugi oni mesec, ko sta bivala skupaj in mi tudi ni na tem, da uganem. Pripovedovala si bosta pač o svojem po ukusu prisluškovalca preobraženem in temu prilagode-nem življenju, odkrivaje si tajnosti, ki ju niso mogle kompromitirati, pomanjšujoč nekatere bolj težke do-godljaje, tako da so se naposled razblinili v prav nedolžne dogodbice, ter se morda posluževala tudi kake istlnite dogodbice, ki sta jo pa povečala in napravila iz nje pravcati odlomek zgodb Plutarha ali Casanove. Ves ta čas sta na željo Drugega živela skupaj, v isti sobi, ne zapu-stivši se ne pri obedu, ne pri izpre-hodu in tudi ne v ljubezenskih zadevah. Opustila sta vse obiske; znanja so bila pozabljena, opravila odstranjena. Vsa praktična stran za-; deve je bila dogovorjena In priprav-b’ena in ko je osnul veliki dan zamenjave, je manjkalo samo še definitivne volje obeh prijateljev. (V tem mesecu sta v resnici postala popolna prijatelja: tfkala 'sta se ter zahtevala cigar, namesto da bi jih čisto navadno vzela, ponudivši si jih. volje ni primanjkovalo ne Prvemu ne Drugemu in v noči. ki je bila zadnja pred 31. dnevom njihovega skupnega življenja, se je izvršil prenos duš brez vsake težave. Dozdevno se je operacija izvršila v snu, to je v času, ko duša glasom neke stare, še ne povsem dokazane teorije, skrivaj zapušča telo ter se na lastni konto poda po avanturah, da po prebujenju lahko priobčuje. V ranem jutru je duša Prvega — na prejšnje povelje — prestopila v telo Drugega in duša tega je morala šiloma preiti v telo Prvega. Trpela nista ne eden ne drugi. Oba sta se zbudila v posesti zaželjene duše, nove duše in ko sta se videla ter čutila, da je delo končano, sta se objela ginjena, tiha in solzna. Izza tega dne začenja za Prvega tretje življenje in za Drugega drugo življenje na tem svetu. (Konec prih.) Dopisi. Trbovlje. Razmere, ki vladajo v rajnih obratih pod terorjem obratovodlj, so za delavstvo neprenosljive. Najbolj ličen Je izmed vseh obratovodja strojnega obrata, inž. Daks. Gotovo misli, da lahka ravna danes v Jugoslaviji z delavstvom *co z živino ali kakor Je z njimi postopal za časa vojne v arzenalu v Pulju. Naj navedem par slučajev, da spozna oaša javnost človekoljubnost te osebe do navadnih delavcev. Če Ima n. pr. delavec številno družino, ga šikanira pri delu, da premalo dela in preveč zasluži, zaTadi draginskih doklad sklepa z delavci pogodbe, koliko časa smejo ostati v službi, potem pa naj gredo s svojo družino na cesto. Za vsako malenkost kaznuje delavce z denarno kaznijo ta jih odpušča Iz službe. — Odkar obstoja rudnik, so delavci smeli z mirom nabirati drva za svojo porabo, sedaj pa Hm je naenkrat ustavil dobavo drv, gotovo meneč, da naj delavci jedo surove jedi, oz. naj sl Jih skuhajo na sotocu. —' Delavce opozarjamo, naj se oklenejo trdno svole strokovne organizacije, ki jih ščiU pred raznimi tujerodnimi pijavkami ta pred napadom na delavske žepe od strani raznih brezsrčnih obratovodlj. G. inž. Daksu pa pravimo, da je njegovo postopanje nepošteno, krivično in nesocialno. Te krivice ta nesocialni postopki se morajo odpraviti 1 Iz Hrastnika. Naš kric je diskreditiran. Tako pravijo nekateri, ki nas ne poznajo. Sedaj je mojo filistrsko kri nekoliko razgrelo toplo pomladansko solnce, pa sem šel malo v hribe, da ob naporu pljuča bolj poženo mojo mrzlo kri po Mah, Upehal sem se na strmi poti k sv. Marku ter stopil v tamkajšnjo gostilno. Soba je bBa natlačeno polna ljudi, katerim se je brala radovednost na obrazu. Razni ljudje so bili. Stisnil sem se v kot to pil četrt vina. Kmalu vstane neki gospod in razlaga, da se bo ustanovilo novo društvo, ki se bo Imenovalo »Poštenost«. V to društvo sprejemajo vse ljudi brez razl&e vere ali stranke. No, bližajo se občinske volitve, zato so priredili ta shod liberalci, razlagali so svoja načela ta načrte društva, ki bo Imelo svoj sedež v Hrastniku, delovalo pa tudi po obširni okolici. Vpisalo se je okolo 30 ljudi ta še tl z jako dvomljivo poštenostjo. Zakaj neki član je šepnil svojemu tovarišu na uho: ustanovili smo društvo poštenjakov, a meni je nekdo izmaknil iz žepa cigaretno dozo. Ali se Je dottčni žepar vpisal v »Poštenost«, pa ne vem. Želel bi le poštenosti mnogo uspeha. — Opazovalec. Shod soclialnodemokratične stranke v Zabukovci pri Grižah, se je vršil v nedeljo dne 20. maica 1921. Na dnevnem redu le bilo 1.) politični položaj, 2.) občinske volitve, 3.) razno. Poročal je sodrug Leskovšek iz Celja. Isti je v kratkih besedah obrazložil delovanje soc. dem. stranke in pojasnil politični položaj v Jugoslaviji, poudarjal potrebo ta pomen občinskih volitev, ki »o vendar enkrat razpisana Po končanem govoru se le oglasil k besedi neki bivši »feldvebel«, sedaj ultrakomunist Jazbec. Isti je povedal svoj progTam za občinske volitve takole: Za naše ljudstvo nimajo občinske volitve nobenega pomena, ker še ni zrelo, ker se ne zaveda. Res čud ni nazori od takih novopečenih-komunistov od katerih smo pred nekaj časom slišali, da hočejo »Sovjetsko republiko« v Jugoslaviji, sedaj pa se za občinsko upravo v taki občini kakor so Griže niso zmožni. Njegovemu Izvajanju je sekundtral neki duševni revček Hriberšek et consortes; ostala množica njihovih otrobov ta zaničevanj delavstva ni hotela poslušati ter jih Je Izžvižgala. Po tem »incidentu« med zborovalci je preds. Trater zaključil dobro ob-iskani shod. Po svetu. — Mednarodna konferenca proti tuberkulozi se bo vršila 26.-28. julija v Lon-donu. Konferenco je sklicalo Narodno angleško društvo proti tuberkulozi in je že dosti držav in tozadevnih dništve nazna-čBo svoje odposlance. — Male antante vendar neka) žlvt Iz Budimpešte poročajo, da so se Dogajanja med zastopniki Ogrske, Romunske to Poljske končale že a koncem februarja. Predsedoval je zastopnik zaveznikov, dogovorili so se pa: 1. da *e Ogrska obveže dati 300.000 mož na razpolago, da »brani« Poljsko ali Romunijo, če jo napadejo bolj-ševiki; 2. antanta bo zalagala Ogrsko armado z živežem in orožjem, v slučaju pa, da bo prišla ta armada v poštev In se bo tudi odzvala svoji nalogi, bo napravila antanta potrebne korake, da se reši vprašanje cfskarpatske Rusije ta zapadne Ogrske po želji madžarskih nacionalistov. — »Po želji madžarskih nacionalistov« — strašna obljuba in grožnja obenem. — Vzroki vojne. V nomškem zunanjem uradu so pregledali vse akta ki se tičejo vzrokov svetovne vojne. Prva knjiga teh aktov obsega dobo med 1. 1873. in-!. 1901. Celotno delo izide še letos v petnajstih zvezkih. — Končni rezultat pa bo: Vojno je zakrivila buržoazjja vseli strank in narodov. Preko tega dejstva ne bodo pomagale nobene še tako debele ta učene šar-teke, — Radi vzhodne Galicije je ves polj« ski narod razdražen na ministra Sapieho. Zveza narodov je namreč proglasila svojo inkoinpetenco v tem vprašanju, ker dežela ne leži v državi, ki bi bila včlanjena v Zvezi narodov, temveč leži zunaj Poliske, ki vrši nad njo samo okupacijsko oblast. Narod očita Sapiehi, da mu je zakrival pr<-vo stanje stvari. Sapieha poda demisijo. — Ameriške novice. Amerika Je prv* po vojni začela doživljati težko gospodarsko krizo. Kapitalisti so takoj začeli pritiskati na delavstvo, ga metali iz podjetri, zapirali tovarne tn znižavaU mezde. Toda strokov, delavske organizacije so se temu početju kopitalistov z vso silo ln solidarno* no uprle. Stavke so sledile druga drugi M izortja so bila na dnevnem redu. Tudi delavska solidarnost je bila močnejša — tako, da Je ameriško strokovno organizirano delavstvo v svojem solidarnem boju dose* glo danes še več kakor da je preprečilo uspeh kapitalističnega atentata in je v zelo mnogih krajih doseglo čelo višjo mezde,