Edini slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši , nedelj in praznikov. NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. The only Slovenic daily in the United States. Issued every day except Sundays and Holidays. 4 TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR. Entered aa Secead-Glaai Matter, September, 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y., under the Act of Consrta of March 3f 1879. TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR. NO. 185. — ŠTEV. 185. NEW YORK, FRIDAY, AUGUST 7, 1908. — PETEK. 7. VEL. SRPANA, 1908. VOLUME XVL — LETNIK XVL Frank Zottijev bankerot. Glavni uzroki, da je prevarant Zotti propadel in prevaril na tisoče Hrvatov. Iz delavskih krogov, Štrajk v Alabami. POLOŽAJ MED ŠTRAJKTJJOČIMI j j PREMOGARJI POSTAJA VEDNO BOLJ RESEN. GROZNA NAJDBA. V Chicago Riverju so našli dele razkosanega trupla nekega mladeniča. Njegovi grobokopi v njegovej osebi in njegove zavožene špekulacije. -O—O- VSA ONA PODJETJA. O KTERIH TRDI ZOTTI. DA SO NJEGOVA, NEČEJO O NJEM VEDETI. NADA UNO V A RAN JE HRVATOV PO "NARODNEM LISTU". Zottijeve cirkularje nihče neče podpisovati, ker v drugič se nihče ne pusti varati. l)un za dnevom prihajajo vprašanja i/ hrvatskih krogov sirom Ameriki1. naj pojasnimo, kedo je bil pni, ki jt' pričel prevarantu in zaprav-ljivou hrvatskega denarja. Ilalijaiiu Fraiu < >«-o Zotti ju. kopati njegov grob, v kterega je dne 13. julija na tak»» žalosten in sramoten način padel. Medtem, ko je vsetu Hrvatom znano. da so z nepoštenost jo nikamor ne pride in da votli nepoštena pot gotovo v ječo. uvideli so sedaj nami. da je bil Zotti največji prevarant, kar jih je kedaj iim-lo opraviti z ameriškimi Hrvati. vendar pa vsem še ni znano, kake vrste "poslovanje'' je bilo ono. ki je vodilo Zotti-ja do neizogibnega bankerot a in na- Štrajk, premosrarjev v okrajih premo- pri njem par sto dolarjev dolga, pri- ^ pogtaja ;odnQ bo]j resen in ne_ eel svoj list m o Zottiju trdil ter ;.aren ^ ^ tega ^ je v£eraj ^ dokazal, da je že pred dvemi leti TT. , , .. > ______„ J „ Hijjdon posvetoval z governerjem znašal defravdantov defieit $306,000, ° . P . . . - * J - . „ T. . Comerjem, kten mu je naročil naj za kojo svoto je Zotti prevanl amen- take ^^ ^ ^ sliSne ske HrViitG •• 1 vojnemu stanju. Premogarji ne sme- Šesti vzrok: Dr. Matija Pavelič, kterega je dal Francesco Zotti za- preti radi $180, nakar je dr. Pavelič yoriti govorov v bližini onih premo- Chicago, 111., 6. avgusta. V Mud Lake, oziroma južnem rokavu Chi-' cago Riverja, nedaleč od klavnic, so i našli včeraj dele razkosanega trupla Vpljiv na železnice v Zjedinjenih dr- nekega mlodeniga. Spočetka so mi- žavah; več dela manj zaslužka. slili, da so našli dele^kacega dekleta. _o__Nepoznani morilci so truplo brez- , dvomno razkosali, da bi tako pri- j DELO V MISSOURI. i krili identiteto nesrečnega mladeni- i _o_ j ča. Obe nogi sta bili pri ledjih od- j __ . , ., _ . I rezani. Prvotno se je mislilo, da je Birmingham. Ala., 6. avgusta. ! 7 truplo morda prišlo iz kakega medi- cinskega zavoda, oziroma da so trup-reko potem, ko je P" Canadian Pacific R. R. VSI DELAVCI CANADIAN PACIFIC ŽELEZNICE SO PRIČELI K ŠTRAJKATI. . Z ponudbami glede ureditve plače po novem načinu se oni ne strinjajo. — V DELAVNICAH. Dogodki v Turčiji. Iz Avstro-Ogrske. Prolivanje krvi v Tabrizu. Usoda Herceg-Bosne. O o V TABRIZU, PERZIJA, SO ULIC- AVSTRO OGRSKA VLADA BI NI BOJI ŽE VEČ NEGO ME- RADA VEDELA, KAKO STA- * jo sedaj več zborovati v bližini pre-mogovih rovov in tudi ne smejo go- pisal otvorena pisma, v kterih je javnosti naznanil o deficitu $300,000 in raznih drugih svotali, za koje je Zotti prevaril ameriške Hrvate. Sedmi vzrok: Zopet Francesco Zoiti sam, kajti mislil je, da je^ pri ]».» Hrvatih njemu "na kamate'* izločeni denar njegova last. vsled če->ar je tudi večino tega denarja pro-lučkal pri pijančevanju v Cafe Martin m dragem hotelu Waldorf Astoria v New Yorku. Za vse to so bili ameriški Hrvatje po imenovanem prevarantu prevareni. Osmi vzrok: Zopet Francesco Zotti f-am, kajti najel je stanovanja v velikih "kučah", koje vse so mu nosile le izgubo, kar pomenja, da je za vse tjaT ta način izgubljene svote varal ameriške hrvatske delavce. Deveti vzrok: Naval garjev, ki so še na delu, tako, da slednji ne morejo slišati ni jed nega ; irovora. Governer naznanja nadalje tudi. da bode prvi polk milice, kakor tudi del druzega polka, ktera sta se-' daj v taboru pri Chicamauga, odšla j v Birmingham. V Brightonu. deset milj daleč od : Birmingham*. so včeraj zvečer linča-li zamorea William Millerja, kterega >o šerifovi ljudje pripeljali v Brighton. Zamorec je bil obdolžen, da je sodeloval pri razdejanju hiše Finley Fullerja, ktero hišo so v ponedeljek zvečer z dinamitom razdejali. Ko so prišli deputy j i v ječo, so pronaŠli, da je prazna in potem so zvedeljn da so zamorca odvedli linčarji. Njegovo truplo so potem kmalo našli v goz-'du. kjer je še viselo na drevesu. V lo vrgli dijaki v niso več rabili, vendar pa to ne more biti resnično, kajti sedaj je dokazano, da so bile noge od trupla odsekane s sekiro. Tekom včerajšnjega popoludneva so našli tudi glavo in ostale dele telesa v reki. Ko so potem truplo natančneje preiskali, so pronašli, da je "bilo srce po vsej dolgosti prorezano. Se je li to storilo pred smrtjo ali po smrti, ni bilo mogoče dognati. Noge, o kterih se je spočetka domnevalo, da so ženske, so bile zavite v časopisu in ^omadu srajce. V bližini so I našli tudi zavoj, v kterem je bila kapa. kakoršnjo nosijo dečki, in par naramnic. — Brightonu vlada nepopisna razbur- pittsbnrško podružnico v lanskej je- jenost jn bat£ se je, da ne pride do seni, ker so se tamošnjim Hrvatom nomiTOV. odprle oči ill ker so uvideli, da jih Včeraj zvečer so v Wylamu v za- a rest ant Zotti vara. | pad nem delu countvja, nepoznani .......... —___ Deseti vzrok: Ker so se pod pre- ]judje zopet pognali neko hišo z di- t-ilnega varanja hrvatskega naroda v vai antoiii Zottijem udrla tla dne 15. namitom v zrak. Pri tem k sreči ni Ameriki. Radi tega naj Hrvatom julija t. 1., kajti tedaj so njegove ^u n;hče ranjen. Glasom današnjih pojasnimo sledeče vzroke propasti prevare Rubikon in tako so oblasti pt>roČil, je prišlo v raznih taboriščih njihovega krvopije. kterega sedaj 'zaprle vse njegove posle in vse ku- j |trajkarjev zopet do streljanja, ven- prezira ves hrvatski narod, a z njim če*\ tako v New Yorku, Pittsburgu, jar pa jj^ nihče ustreljen. Včeraj tudi oni del Italijanov, koji so mu pa.. in v Chieagu, 111. zjutraj so pri Ensleyu razstrelili hi- šli ravno tako na lim, kakor Hrva- Temu je potem sledila aretacija j šo John Hughico. Sest dozdevnih na- prevaranta Zottija, kojega je sodi- padalcev so kasneje prijeli. Hughico šče stavilo pod velikansko jamčevi- je tekom zadnjih dni dobil več gro- no. nakar so ga fotografirali za ga- ziJnih pisem La Mano Nere. letijo tatov, defravdantov, prevaran- Tudi v minolej noči je vladala v tov, morilcev, roparjev in drugih zlo- 0^raju štrajka velika živahnost. nakar je moral sam klaverno gtrajkujoči premogarji so pri rovu i, da je bankeroten, da zna- Lewisburg vrgli v tamošnjo ograjo šajo njegove dolgovi ogromne svote itd. Sedaj zopet v 4'Narodnem Listu" , 1 laže, da bode vse poplačal v 24 me- ^ naravno streljali zopet nazaj. V laži, koje je objavlja dan za dne- ^ ^ ^^ po kterem ftetju ^ ^^ n_ bfl ^^ ranjen vom v .vojem -Narodnem Listu . ^ ^ kterem ^^^ kajti kjJ ^ 0rleans? ^ 7. av&usta. Od Dragi vzrok: ^pet iranceseo vzame $650,000 do $700,000, za poredelika nadalje se bode v tukaj- Zotti sam. kajti pričel je ahkomislje- ■ ^^ delavee v _ - ^ predilnici no in na harlekinski način spekuh- J f 1 bnJeJ ™ ° . *!f ... . , Ameriki). zopet pričelo z popolnim delom. Isto- rati in igrati va banque. Ustanovil _ . ... f i r _ tje. — Prvi vzrok baukerota žalostnega junaka Zottija je bil Francesco sam, kajti on je mislil, da je ves njemu za odposlanje v staro domovino izročeni denar njegov. Ta denar je na vse mogoče načine zapravljal in trosil, mesto, da bi ga odpošiljal v staro domovino in je na ta način izvršil grdo prevaro nad vsemi onimi Hrvati, kteri so uiu zaupali jhj krivdi eincev. priznati. dinamit, nakar so pričeli s puškami streljati na stražarje skabov, ki so stražili za razdejano ograjo. Šerifi je žalostni lažnjivi dnevnik "Narodni List", oziroma "Prazni Jazbec", kojega je dajal na leto„za $2.00 in pri tem vsako leto plačeval za to reklamno cunjo velikansko izgubo; poleg tega je izdajal tudi listič "Rail and Sail" in nek italijanski listič. Pri vseh teh podjetjih je zgubil neprestano na tisoče in tisoče dolarjev, koji niso nikdar bili njegovi, temveč last varanih Hrvatov, ki so mu denar izročili v druge svrhe. Tretji vzrok: Zopet Francesco Zotti sani. oziroma oui defravdant in prevarant, ki je v svojej neumnosti ustanovil neko parobrodno družbo, najel star parnik. mu dal ime Brooklyn i ji pri tem zafučkal $200,000, koji denar pa naravno ni bil njegov, temveč last Hrvatov, ktere je za imenovano svoto prevaril. Četrti vzrok: Zopet Francesco Zotti sam. Nekoč je namreč zblaznil in kupil za par tisoč frankov par delnic francoskega parobroduega društva, se odpeljal v Paris, misleč, da se mu bode vse klanjalo. Temu pa ni bilo tako in to ga je veljalo 80,000 frankov, kojo svoto je pro-fučkal, dasiravno ni bila njegova, temveč last ameriških hrvatskih delavcev, ktere je za imenovano svoto prevaril. Peti vzrok: Stjepko Brozovie, ki je Zottija nepopisno molzel, napravil Posledica vseh teh vzrokov bode de- --------- ---- — dobno se pa naznanja, da bodo pa sledila dne 11. avgusta, ko se bo iavcem znižali plačo za 20%. zagovarjal pri kazenskem sodišču ra-' Louis, Mo., 7. avgusta. Mis- di varanja Hrvatov, in temu bode sourj pacific železnica je pričela zo- GROZNA ŽALOIGRA. Čeh je umoril svojo ženo in vnukinjo. . Skušal je tudi svojega sina umoriti/ sledilo še vse kaj druzega. * * • Kljub temu je pa prevarant Zotti po zatrdilu "Narečnega Lista" še vedno velik italijanski "Hrvat", ki je čist kakor "šmir", vesten v ne-i/.plačevanju denarja in točen pri zadrževanju krvavih žuljev hrvatskih delavcev. Je }i S^tjepkot Prevarant Zotti je sedaj pri volji vse svoje prevare in dolgove urediti. Toda kje naj dobi oni denar, kojega je zapravil f One "kuče", ktere je slikal v-lažnjivem "Narodnem Listu", iiiso bile nikdar njegove. Land Co., j > ktero se je bahal, da je njen glavni delničar, trdi, da Zotti ni bil nič pet v delom delavcev. nekterih svojih delavnicah z in tako je dobilo delo 1000 Prijet morilec. Watreburv, Conn., 6. avgusta. Tukaj so prijeli George Bouno, kterega iščejo oblasti države New York, ker je lani v White Plains .izvršil nek umor in potem neznano kam ušel. Vse iskanje je bilo dosed a j zaman. Strela udarila v plinarno. V Springfieldu, Mass., je udarila strela v rezervoar plina tamošnje Vernon, Conn., 5. avgusta. Farmer Ivan Zet, rodom Ceh, ki ima ■svojo farmo pri Bolton Road, je včeraj svojo ženo in svojo vnukinjo u-moril z nožem in kladivom, nakar je skušal umoriti tudi svojega lastnega sina. Zet je stanoval s svojim zetom in sinom skupaj na farmi. Ko se je včeraj opoludne njegov sin vrnil z vozom iz Rockville, našel je svojega očeta na dvorišču, kjer je žgal drva. Ko ga je vprašal, kje je mati in o-trok (mislil je na otroka svoje sestre,) mu je oče odvrnil, da so sli v crnzd po jagode. Ko je potem odšel sin v hišo, da se umije, je v svoje začudenje opazil svojega očeta, koga je hotel napasti z velikim kladivom. M?d obema je nastal boj in sinu se je posrečilo očetu odvzeti kladivo. Pri tem se je sin tako energično branil, da je očetu zlomil dve rebri. Ko je očeta sevladal, je kmalo našel v hiši trupla svojih drazih. Deklica je imela vrat prorezan in mati razbito clavo, tako, da so gledali iz nje njeni možgani. Sin je 'takoj obvestil o-blasti v Rockville, nakar so Zeta zaprli. -o- Ubegla s šoferjem svoje matere. Miss Madeline Ziegler v Pittsburgh Pa., je ušla s šoferjem svoje matere, koja j- slednjega odslovila iz službe, ker se je njena hči vanj zaljubila. Ušla sta v avtomobilu matere v "West Virginijo, kjer sta našla nekega uljudnega duhovna, ki ju je za lepo nagrado poročil. Mati je sedaj svojej hčeri prepovedala vrnite se v hišo in jej preti, da ja_4>ode razdedila. SEC DNI NA DNEVNEM REDU. ~ Pri teh bojih je bilo vse polno ljudi ubitih in še več ranjenih. -o--BRZOJAVNE ZVEZE PRETR- Winnipeg, Manitoba, 6. avgusta. ; GANE. Včeraj opoludne se je pričel največ- i _Q_ ji štrajk, kar se jih je kedaj vršilo v Canadi, kajti vsi delavci v delav- Talmz> Perzija, 7. avgusta. V Ta- nicah Canadian Pacifie železnice od brizu traiaj° sedaJ uližni hoil že 35 Atlantika pa vse do Pacifika, so pri- 'llni skoraj neprestano. Dosedaj je čeli štrajkati, tako, da sedaj počiva nad 8000 ljudi, ki so uslužbeni pri LISCE NAJ ZAVZAME NAPRAM HERCEG-BOSNI. Obe pokrajini sta last Turčije in ^er ima Turčija ustavo, je avstrijska uprava nepotrebna. AVSTRIJSKA VLADA NIMA PRAVICE V HERCEG-BOSNI. imenovanej železnici. Spor med delavci in železnico je trajal že dalj časa, dokler se ni ustanovila posebna komisija, koje namen je bil, da se do- : seže med obema strankama sporazum. ce in ta je izdal včeraj zjutraj poziv svojim tovarišem glede štuajka. Pozivu so se naravno vsi delavci takoj odzvali in ?icer na vsej glavni in na vseh stranskih progah. PetrogradJ" 7. avgusta. Avstro odrska vlada je sedaj, ko je dobila Turčija ustavo, v velikih skrbeh radi Herceg - Bosne, kteri deželi nista njeni, temveč turški in sta le glasom be-rolinske jingodbe pod avstrijsko u- naznanila šahu. da njemu ni nasprot- Pravo- Ra«Vl te-a > seda> Av*tri^ eh onih vlastih. ki .berolinsko piiijod'bo. kako stališče na , napram imenovanima deželama, kte-Šah ie po- t-i pod avstrijsko upravo hitro naza- bilo s pomočjo bomb in streljanja ubitih nad osemsto ljudi. Večina boljših hiš in na stotine prodajalnic je oplenjenih in samo vsled plenitve nastala škoda znaša $1.000,000. Tudi ameriški misijonarji so večkrat v nevarnosti radi neprestanega ........"""T 1 strelja nia. Večina prebivalstva je Ta komisija je končno izdala izrek, ...... , , . . . . A , • naznanila sahu. da njemu ni nasprot- ki pa delavcem ni ugajal in tako je „ povpra'ala pri ' , na. in sail +*>navlja svojo izjavo, da ' i'" ' sedaj pnslo d., strajka. bode storil vse potrebno, da se novi j « podpirale imenovano Montreal, Canada, 6. avgusta. Tu-j ^ ^^ mogo-e zopet p^odV. kako stališče naj zavzame kaj se nahaja predsednik unije u- službencev Canadian Pacific železni- „ _ . Teheran, avgusta. slal baterijo brzostrelcev iz Teherana ' dajeta in kjer prebivalstvo nima niti v Tabriz in v tukajšnjem mestu usta- toliko pravic, kakor jih je imelo za novlja nove čete. I fasa- ko *ta biU obe dežeIi še Ilod lur" Petrograd, 7. avgusta. Iz Tabriza ško upravo, se poroča, da so tamošnji revolucijo- Obe deželi sta od leta 187S nada-Toronto, Oht.. 6. avgusta. V tu- j ^^ pokon£.ali vse brzojavne zveze j Ije pod avstrijsko upravo. Ker je pa kajšnjih delavnicah Canadian Paci- [ med Xeheranom in Tabrizom in Ta-; sedaj Turčija dobila ustavo in ker fic železiyce pričelo je danes štraj- brizom ter Rusij0. j ljudstvo, tako pravoslavno, kakor tu- kati nad dvesto delavcev. To velj-i petrograd, 7. avgusta. Iz Tabriza di mohamedansko zahteva svoje pra-tudi o delavnicah iste železnice v St. se javlja lisJu "Novoje Vremja", da vice, postaja položaj v Herceg - Bos-John, N. B. go dOSpeii Mladoturki, oziroma nji- i ni vedno bolj nevaren za Avstrijo. hovi agitatorji v tabor Sata Kana, ki Prebivalstvo Bosne, kakor tudi je vodja konštitucijonalistov. Oni Hercegovine sedaj zahteva, da se mu agitujejo za zvezo vseh mohamedan- da zastopstvo v novem turškem par-cev pod novo turško ustavo. Toronto, Ont., 7. avgusta. Po kon-servativnej cenitvi, štrajka danes pri Canadian Pacific železnici v njenih delavnicah najmanj 6000 rokodelcev. Štrajkarjem se nameravajo sedaj pridružiti tudi strojevodje in kurilei. kakor tudi sprevodniki, kajti oni nečejo voziti z vlaki, ki niso po unijskih mehanikih preiskanih. Ako pride do štrajka, potem bode ves promet tekom štirih dni ustavljen. Družba je na zapadu pričela najemati japonske skabe. St. Paul. Minn., 7. avgusta, gtrajk delavcev, pri Canadian Pacific železnici, je pričel že vpljivati na one železnice v Zjedinjenih državah, ki so v zvezi z imenovano canadsko železnico. Strajka v znamenje soeustva ni pričakovati. SKUŠNJE STARIH ČASTNIKOV. Stari častniki naše vojske morajo jezditi po 50 milj daleč. -o- lamentu v Carigradu, doeim zahtevajo Srbi in Hrvatje, da se da Bosni in Hercegovini samouprava, koja naj bode neodvisna od Avstro Ogrske. Glasom berolinske pogodbe in dogovora z Rusijo, ima Avstrija v Herceg - Bosni sicer okupacijsko pravi-i co, nikakor pa nima pravice tamkaj ; ustanoviti posebne vrste vlado. Avstrija sedaj sama priznava, da San Francisco, Cal., 6. avgusta. Se- i je ra(ji položaja v Turčiji v velikih dem častnikov naše vojske, ki služi- zadregah, kajti sedaj vidi, da jej na jo v posadkah Presidio in Benicia in Balkanu primanjkuje varnih tal. ki so vsi stari med 50 do 60 let in -o- ki služijo že po 25 let, je moralo včeraj ves dan korakati, kajti po naročilu predsednika Roosevelta mo- _ „ 3 „ 1 verner Folk države , TT Ga^li^ht Co., v kterem je bilo 240.000 druzega. nego njen- agent. European- ^ American Banka trdi, da Zotti sploh kubičnih čevljev plina. Rezervoar se ni v kakej zvezi z njo in da so ga razletel in nastal je požar, ki je raz- že davno bacili na polje kot pod- dejal vsa bližnja poslopja. Pri tem predsednika, ker nima nikake delni- ^ bil nek delavec nevarno ranjen. ce več. Hišo. ki jo je imel v Brook- lvnu, je baje že davno prepisal na Kraljeva nagrada. ženo. Pri vsem tem pa postajajo njegovi dolgovi dan za dnevom večji in vse to dokazuje, da vse pisanje "Narodnega Lista" sedaj več ne pomaga. da je Zotti popolnoma fnč in da ga hrvatski narod obsoja kot va-ralico in priprostega barlekina. Pomožni državni tajnik Bacon, j3 včeraj odpotoval v San Juan de Puer-toRico, da tamkaj prepiše nektera zemljišča na vlado Zjedinjenih držav, ker ni mogoče dognati pravih lastni- kov dotičnih zemljišč. Pred vsem potuje na Cubo. oziroma v mesto Santiago. kjer se ukrca na predsednikovo yachto Mayflower in potuje dalje na Puerto Rieo. Nek poštni kočjaž v Chieagu, 111., imenom William Becker, je našel na cesti denarno nakaznico. glaseČo se na svoto $50.000. Nakaznico je, ker je bil poštenjak vrnil lastniku in je dobil za to kraljevo nagrado v znesku — celih dveh dolarjev. ROJAKI. HABOOAJTE SB M "CFLA8 NABODA," WAJTB&JI 1» ;*\J CENT" DNEVNIK! Denarje v staro domovino p«iQjamo: 10.35......... 20.46 ......... 40.90 ......... 102.25 ......... 204.00 ......... 60 kroa 100 kron 200 kron 500 kron 1000 kron ....... k#w»/ Pofcarina jo viteta pri teh noUk Doma te nikatana vsote popobmu i plačajo tea vinarja odbitka. Ka*e denarne poHljatve izplačaj« c. kr. tulil nI hranilni nrad v 11. le 11. trnek. Dna. je na podati Jo nafertftft-- jr <*.n ;"*>j| v gotovini t pripuio- l - ± iB mktit Cite aH p« Hov York Bank Draft. nAIKIAKmOO. 109 Of Iti tek rt-, Kov HM St. Olair Ava, V. OBs. PARMER JE HOTEL LETATI. Fanatični guverner. St. Louis. Mo., 5., avgusta. Gu-Missouri je že rajo častniki na ta način dokazati, dal- časa grozi]j da hoč& ^^ v j so li še zmožni za vojaško službo, j St. Louis oddelek milične vojske, če —o— j pot, kojo morajo Častniki prehoditi mestne oblasti ne bodo pazile, da se Letel je raz streho svojega hleva in j je dolga 50 milj. Častniki so v 6 urah j ne bodo prodajale ob nedeljah opoj- padel v vodo j - pol prehodili 19 milj, ne da bi se ne f^-Včeraj je »polnil svojo v voao. k grožnjo. Poslal je general- Clarku kedo pri tem utrudil. i - . . . K po\elje, da pripravi za prihodnjo ne- Chicago, HL, 6. avgusta. Častniki delj0 in soboto ves prvi polk pehote v Fort Sheridan so napravili sku- in baterijo "A" narodne o'arde. Vo- Greenwicli, Conn., 6. avg. Farmer Arish Wheeler si je izdelal par ve-: . . i šnjo v jahanju, ktera se je v ponede- jaštvo se zbere v soboto zjutraj v Utah peroti, o ktenh je ap.l, da bo ^ Castnik. ^ prejczdi|; bližini me.,ta St. Lo.isu, in če poli- letel po zraku kakor ptič. Da te peroti preskusi, je potem, -ko si jih je pritrdil na hrbet, odšel na strehrf svojega hleva, toda od tu je padel naravnost v reko Mianus, kjer bi prav gotovo utonil, ako bi mu njegov sosed še o pravem času ne prišel na pomoč. Wheelerju je v glavi zavrelo, ker je v novejšem času vedno čital poročila o raznih zrakopla-vih in poleg tega je bilo zadnje dni tudi neznosno vroče. Ko je padel v vodo, se je njegovo navdušenje za zrakoplovstvo ohladilo. -o- Skesani tatovi. Pittsburg, Pa., 6. avg. Neka tukajšnja tvrdka je dobila včeraj po ekspresu zavitek diamantov, ktere so jej ukradli železniški roparji, ki so dne 30. aprila napadli in oropali ekspresni vlak, ki je vozil med New Yorkom in St. Louisom, Mo. Diamante so si tedaj prilastili. razdaljo 90 milj, ne da bi se komu kaj posebnega pripetilo, ali da bi se kedo tako utrudil, da bi zbolel. Sedaj so se vsi vrnili zdravi in čili v Fort Sheridan. cija ne bo zadostovala v mestu, nastopi narodna garda. Guverner Fclk je velik privrženec vodopivcev ali temperenčnikov ter skuša z vso fana-tiko uresničiti njih ideje. Strela udarila v štiri cerkva. Providence, R. I., 6. avgusta. Včeraj zjutraj je tukaj divjala nevihta in med tem je strela udarila v štiri tukajšnje cerkve. V TJsquepaugbu je zgorela tamošnja cerkev baptistov; v Arcticu je udarila strela v tamošnjo katoliško cerkev, kjer je napravila za, tisoč dolarjevjškode. Mornarji proti zamorcem. Norfolk, W. Va., 5. avgusta. V Zavarovanje za starost in invalideto. niestu Berkeley so se pričeli prepi- , . .. . . _ . rati mornarji od postaje St. Helena Avstrijska poslanska zbornica je, c f_OT>1: • . • . - , 8 tremi crricl- Neki zamorec je pri- sprejela nujnost predloga Eldersche-1 i.- • , , , n - « . cel streljati in mornarji so lato po- vega dede retorme in spopolmtve : ____, „ ... , , T - T.C- . . .srnah zamorce v neko farmarsko hi- delavskega zavarovanja. Minister za ~ , , , , . . . ....... . . , so. Kmalu se je zbralo okoli maihne notranje stvari je izjavil, da je vlada t--. , . ,, , » . hišice okoli 300 mornariev. Mornar- pripravljena, v kolikor to dopuščajo - , . v. , . , i . ... J1 so imeli s seboj orožje m zamor- sredstva države ustvariti zavarova-1 J nje, ki bode zares vredno tega imena. Minister je zagotavljal, da se je vlada z'vso energijo poprijela tega velikega vprašanja. Označil je celo natančno dobo, kadar predloži vlada tozadevni načrt, namreč v jesenskem zasedanju, in sicer 3. nov. Glede glavnih potez načrta je omenil minister, da bode isti zapopadel reformo zavarovanja za slučaje bolezni in nezgode in ustanovitev zavarovanja za starost in invalideto. Ta načrt se bode oziral tudi na one kroge, ki so gospodarsko slični delavskemu stanu. Ako vlada zares izpolni svojo obljubo in predloži zbornici tak načrt, ki bode vsprejemljiv, potem bo storjeno socijalno delo velikanskega pomena, morda največje socijalno delo, ki se ga je kedaj lotila avstrijska zakonodaja. . cem so grozili, da zažgo hišo. Vendar je zvedela policija in mornarična n-prava o tem dogodku, ki je takoj poslala na lice mesta močno četo, ki je zamorce oprostila njih nevarnega položaja in jih prepeljala v mesto. Mornarji trdijo, da so jih zamorci napadli in jih oropali. Zamorci pa trdijo, da so jim mornarji pokadli na njih poljih obilo koruze, kar se ponavlja dan za dnevom. Napad« z bombo. V Chioagu, HI., se je v gostilni KI Jacoba Telserja na Larabee Str. pripetila razstrelba dinamitne bombe. Razstnelba, ki se je pripetila po noči je imenovano gostilno deloma razdejala. Telser se je pogajal glede prodaje saloona z nekim Italijanom, toda potem se je premislil in posledica tega je bila italijanska bomba. "GLAS NARODA" star0Stna p°k°inina- (Slovenk: Daily.) Owned and published by the 9LOVENIC PUBLISHING COMPANY (a corporation.) FRANK 8AKSER, President. VICTOR VAUAVEC, Secretary. LOUIS BENED1K, Treasurer. Place of Business of the corporation and addresses of above officers: 109 Greenwich Street. Borough of Manhattan, New York CHty, N- Y._ Za leto velja list za Ameriko in Canado.........13.00 „ poJ leta.........1.50 ,, leto ia mesto New York . . . 4.00 ff pol leta s* mesto New York . 2.00 i, Evropo u vse leto.....4.50 n h * n pol leta.....2.50 m „ „ četrt leta .... 1.75 v Evropo pošiljamo skupno tri številke. "GLAS NARODA" izhaja vsak dan iz-vaemii nedelj in praznikov. "GLAS NARODA" ("Voice of the People") leaned every dav, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. ^Advertisement on'agreement. Dopisi brez podpisa in oeobnosti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tndi prejšnje bivalldCe naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in pošiijatvam naredite naslov: "GLAS NAKODA" 109 Greenwich Street, New York City. _Telefon: 1279 Rector. Ali imamo slovenska podporna društva za izrabljanje? Letošnje leto so pričele nepoklicane o sob«' prav kruto izrabljati slovenska podporna društva. Društva, ktere podpirajo svoje t-Iane* v 1k»1cz-ni, v nesreči, poliabljenju in jh> njili Km rt i zaostale >irote in \ib>\e. — taka društva so postala žrtav moža, kteri j.- v stari domovini znan v Samomoru. Vara/dinu, na Kranjskem, S[hm1uj, in Štajerskem in Primorskem k< 11 mož. ki je vse kaj druzesra, nošt«-njak. Ta možak si je lani ob i>! < i in- zboru J. S. K. -T. izumil lep na< rt in izdelal »površno, zelo površno zastavo ter jo poklonil J. S. K. J., a namen, ki ga je hotel do-st-či s tem l »anajt-viin darom, je bil zelo umazan. Tedaj se je dogovarjalo na /. i». i rova n ju, da hi si društva omislila manjše, lične pumbe in obrednem so si društva naročila vzorce in cene gumbov. Toda ta možak ni dal nič za to: ampak dal je v ne-kej tovarni napraviti raznovrstne gumbe in jih je ne^el osobno na Ely, Minn., ter si tam pustil izplačati svoto $3150!!! Ali ni to nesramnost?! Ni imel naročila ne od tajnika, niti od predsednika, a obesil je za tako premoženje blaga podporni Jednoti. On je zaslužil lep ko-misjon. a pri tem se ni zmenil za društvo, ne za slučaje nesreč. In tak možak je v odboru J. S. K. Jed-note! Znano mi j«-, da je dosedaj prodanih za -HKMi z!, a ko v, tal... da S2500 leži mrtvih naloženih v blagu, ki ne nosi nikakih obresti. l'o 4 odstotke bi to neslo ,flt>0 obresti na leto, toda kaj to mari možu, ki poškili proti nebu in izkoristi podporna društva. Taki ljudje s karakterjem a la Samobor in drugod še silijo v javnost. Ta možak je tudi društvu sv. Barbare v Forest City, Pa., obesil znakov za $1000, dasi to društvo ni bogato. Nam je na tem, da naše rojake seznanimo s takimi tički, ker utegnejo nastopiti časi, da bodo naša podporna društva imela eelo zalogo gumbov, zastav, uniformov, kap in enakih stvari, blagajne v podporo bolnih in sirot pa prazne! Mi smo naša podporna društva ustanovili z namenom, da so v pomoč siromakom, to je bolnikom, pohabljenim, vdovam in sirotam, ne pa špekulantom, da bi iz naših podpornih blagajn kovali premoženje. Sramota je to! V desetletnem delovanju J. S. K. Jednote*se ni prikazala taka nesramna pijavka, kakor sedaj, in srce me je zabolelo, ko sem zvedel o tem nesramnem postopanju. Rojaki, ako Vam je za to, da imamo našo J. S. K. Jednoto v podporo nesrečnih, izbaeimo ta izrastek, iz-režimo ga iz našega telesa, da se naša organizacija, za ktero smo deset let delali, pošteno delali, ne okuži! Proč s koristolovci pri podpornih društvah in Jednotahl! F. S. Newyorska "Times", ki je brez-dvomno najbolj kapitalističen časopis, kar jih izhaja v našem mestu, se nepopisno jezi, ker je angleška gorenja zbornica sprejela zakon, ki dol-■•sinje zakon, ki bode določal dr-'.avno pokojnino za vse ostarele ljudi. .»/ roma državljane, in namen ka-pit al igličnega časopisa je že v na-pivj preprečiti tak zakonski predlog. Kadi lega piše vse kapitalistično časopisje proti takemu zakonu, radi i«'_'a se vtikuje v angleške notranje zadeve in radi teira kritikuje vsako, delavcem koristno napravo inozemstva. John Gouldmanov konec. Ai ^lesko spisal Max Foges. Proti prehlajenjn vrata. Grgranje limoninega soka (smeš mn priliti tudi nekoliko vode) je ja-ko nspešno sredstvo proti prehlajenjn vrata in ga uporabljajo zdravniki eelo proti difteriji. Ako teče kri z nosa, je dobro srkniti v nosnico limonin sok. limonada je znana posvežujoča in žejo utehajoča pijača, ki dobro služi tudi pri raznih boleznih. Slabokrvni, bledični ljudje pa naj nikari ne pijejo prekislih limonad. John Gouldman sedi v krasni sobi ^voje palače na Fifth Avenue v New \ orku in vrti meti prsti vizitnic-o, na kt.-ri se je bralo: "Dr. H. Lincoln Burton". Soba, ki je bila odmenjena trgovskim opravilom milijardarja Gould-mana. je bila nad vse elegantno o-pravljena. Na stenah so visele dragocene slike, za ktere so Goulmanovi agent je v Evropi plačali bajne svo-te; vsak posamezni del njegovega pohištva je imel zgodovinsko ali u-inetniško vrednost; pisarna Mr. Gouldmana se je lahko merila glede dragocenih slik z marsikterim muzejem. Gospodar vseh teh dragocenosti j, vladar večine ameriških železnic, znani in slavni trustijan John Gouldman. je bil mož pri šestdesetih letih; to je bila njegova starost, dasi je njegova zunanjost kazala še pre-eej čilosti in gibčnosti. Ni jeden siv las se ni vpletal med njegove ruja-ve lase, ki so mu lepo počesani okro-ževali čelo. John Gouldman je bil podoba možke lepote in zdravja in znano je bilo, da je bil na svoje zdravje, moč in lepoto zelo ponosen; z neutrudljivo vztrajnostjo je nasprotoval vsem trgovskim težkočam, ki nadlegujejo newyorskega kapitalista. Iz jeklenih očij Gouldmana je odsevala slast po življenju in uživanju in poleg te slasti še nekaka mrzlota in trdosrčnost, ki je na opazovalca naredila neslasten, skoro ustrašljiv vtis. John Gouldman je veljal celo v krogih nesent i mentalnih kapitalistov kot trd mož. Brez usmiljenja je uničil cela podjetja; siromaštvo delavcev, kterega je on povzročil, ni motilo počitka nočij, veselja njegovega uživanja. In če je tupasem podaril večjo svoto denarja, da se zida bolnica ali vseučilišče, tega ni storil, ker mu je srce tako velevalo. Polotile so se ga pač milijardarjeve muhe, ali je pa temnim močem žrtvoval kapljico iz morja svojega bogatstva, ker morda v notranjosti ni bil povsem zadovoljen. Pregovor slovi, da tiči na vsakem bogastvu nekaj temnega, nepoznanega. Tudi o milijonih Gouldmana se je marsikaj govorilo. Od neznatnega uradnika v neki tovarni se je z neko genijalno iznajdbo povspel do sedanje moči in neizmernega bogatstva. 0 tej genijalni iznajdbi so krožile vsakovrstne vesti, ali bolje, so bile krožile, ker Gouldmanu je bilo že zdavnaj vse oproščeno in pozabljeno. Zlato pokrije v človeških očeh tudi najgrozovitejše pregrehe. John Gouldman ni bil oženjen; vedno je v šali govoril, da si bode tovariŠico življenja poiskal šele tedaj, ko bode zadovoljil vsem svojim strastem. Ta mož, podoba kljubovalne živ-ljenske moči in jeklene trdote, John Gouldman, milijardar, torej sedi po kosilu z zelo dobro voljo v svoji pisalni sobi, kadi težko, temno cigaro in vrti med prsti nekoliko začuden vizitnieo Dr. H. Lincoln Burtona. Kaj išče mož, o kterem se že nekaj tednov govori po celem New Yorku, pri njem? Čudodelni zdravnik, ki se je naenkrat prikazal v New Yorku in zadobil skoro ime ča-rodejca. Ves New York se je dre-njal v njegovo zdravniško sobo, in pred hotelom, kjer si je zbral zdravnik svoj stan, so vozili avtomobili naj premožnejših dam in gospodov skoro v štirih vrstah. John Gouldman je že mnogo slišal o dr. Burtonu, o njegovi metodi glede sugestije in hipnoze; vendar vse to je vzbujalo pri njem le pomilovalen nasmeh. Z boleznijo in smrtjo se ni hotel pečati; zdravnika je prav toliko volil kot mrliškega j kopača, tako je vedno smeje govoril. | Niti en dan ni bil v svojem življenju j bolan; nekaka gnjev in zaničevanje mu je bilo prirojeno do vseh bolni- j kov in slabotnežev. Zaničevalno se . je smejal onim, ki so v boju za denar i tizično omagali ali pa se udali klicem , vesti. Ni se udal modi in obiskal | čudodelnega zdravnika, in sedaj pri-; liaja osobno k njemu on, ki še ni nikdar stopil v bolnikovo sobo, h kteremu so dovažali bolnike v avto- t mobilih in nosilnicaii. John Gouldman pomigne služabni- i ku, ki stoji pri vratih. Slednji zgine in treuotek pozneje vstopi dr. IJurton. John Gouldman vstane, da pozdravi došleca. kterega motri z ostrim pogledom mrzlih očij. Pred njim sloji vitek, skoro sul; človek, nedoločljive starosti, ker obraz, kteremu -o temna brada, ozke ustnice in e-nergični nos podeljevale nekaj ka- j rakteristike. se je zdel kot ustrojen z vetrom, dežjem in solncem, sodil bi mu lahko trideset ali pa petdeset let. Čudovite so bile njegove črne, globoko v jamicah ležeče oči, s čudnim. mirnim in zapovedujočim pogledom. Z nezadovoljstvom pogleda milijardar zdravnikove poteze, čegar zunanjost je kazala gentlemana v vsakem ozira. Nekaj v teh potezah mu je vzbujalo temne, bolestne spomine, loda Gouldman se ni mogel spomniti. kdaj je moža videl že prej. — Pred no je mogel zdravnika pozdraviti. mu že slednji reče z lepo done-čim glasom: "Mr. Gouldman, mi dovolite nekaj trenotkov svojega dragocenega časa?"" Na milijardarjev migljaj se vsede ■ Ir. Burton na komoden stol nasproti : G ouldma novemu sedežu. Zdravnik pa nadaljuje: "Mr. Gouldman, dovolite, da vam povem zgodbo iz davnih dnij. Preteklo je menda že štirideset let od tedaj, ky sta v neki tovarni v Brook-ivnu delala dva mlada človeka, kte-ra imenujem Johna in Will — —11 Pri prvih besedah je Gouldman nehote planil nakvišku, vendar je mirno zopet vsedel ter opazoval z naguba nčenim čelom in mrzlimi očmi zdravnika: Njemu nasproti sedi grozen sovražnik. Toda kdo je, odkod prihajat Se enkrat se zgane John Gouldman, ko je zdravnik imenoval oba imena, kot bi si hotel prepoditi starodavne grozne spomine. Zdravnik pa nadaljuje: "John in Will sta bila dobra prijatelja. Posebno je Will skoro vse svoje prihranke žrtvoval za Johna, kterega je neznana sila vlekla k uživanju. Johnova hvala je bila sramotna. Will je nekaj pronašel, kar je bilo neizmerne važnosti za železniška \ podjetja. Brez sumnje zaupa dragoceno stvar svojemu prijatelju Johnu. John pa kopira načrte in Willove rizbe, si vzame patent na iznajdbo, ktero je ukradel, iznajdbo, ki je o-mogočevala s četrtino dosedanjega materijala kuriti parne stroje, ki mu je takoj prinesla milijon* kterega je pomnožil s svojo skopostjo na stotine milijonov. Tako je postal John, John Gouldman trustijanski magnat in milijardar---" Zdravnik obmolči za trenotek in zasadi svoj pogled tišje in tišje v oči milijardarjeve, ki mu sedi nasproti negibno, skoro kot hipnotiziran. Okoli tenkih zdravnikovih ustnic se pojavi grozen nasmeh, ko začne s prezirljivim glasom nadaljevati 'svoje pripovedovanje: "Will pa ni hotel, da se ga osle-pari za njegovo idejo. Začel je s Bodnjo razpravo. Toda manjkalo mu je čarodejnega sredstva, kteremu se klanja tudi pravica, manjkalo mu je denarja. Tožba je trajala deset let in konečno se posreči Gouldmanovim odvetnikom, ki so bili najboljši v Zjedinjenih državah in ki bi za denar zagovarjali tudi satana proti ne-besom, da so zatožili Willa radi izsiljevanja. Will je bil obsojen. Da odide sramoti zapora, se je zastrupil ; kot dediča svojega siromaštva je zapustil mlado ženo in šest let starega otroka. Nekega dne pride k Willovi vdovi mož in ji naznani, da hoče John, milijonar, skrbeti za njenega otroka kot za svojega in njo podpirati z letno svoto denarja. Vdo-vin sinček je bil tedaj sicer še otrok, vendar se še danes spominja besed, s kterimi je njegova mati zapodila obiskovalca skozi vrata. Ko je Willov sin odrastel in so se oči njegove matere, ki je umrla v bedi in siromaštvu, za vedno zaprle, se je preselil v tuje dežele in se posve-svetil zdravništvu. Prišel je v Indijo in ob vznožju snežno-kritega Himalaja, ob bregovih svetega Gangesa, se je priučil modrosti Yogijev, ki uče dušo premagati vse telesne slabosti, da postane duša zmagovalka čez telesa in duše drugih; vrnil se je kot učen zdravnik v svojo domačijo; njega so obiskovali bogatini na Fifth Avenue, slavili so ga kot čudodelnega človeka-zdravnika, ki se je imenoval dr. H. Lincoln Burton. In sedaj stojim pred teboj, John Gouldman, in vsi tvoji, milijoni te ne morejo čuvati pred maščevava-njem Yogijev---" Suhi mož z žarečim pogledom, ki je navidez prihajal iz groznega sveta maščevanja, se dvigne ter z razprostrtimi rokami koraka proti Gouldmanu, ki strmi v njega kot blazen. "John Gouldman. presleparil si mojega očeta, Williama Houstona Burtona, za slavo in življensko srečo, ti si ga pognal v smrt, umoril si mojo mater, grozovito in neusmiljeno si mučil svoje delavske sužnje in jih pustil poginjati kot muhe, rado-val si se v vseh življenskih strasteh, v svoji lepoti, zdravju. Mož si v polni moči svojega življenja, še bi-jejo čvrsto tvoje žile, tvoje srce ti napaja trup z zdravo krvjo, močan si kot mladenič, pred teboj leži bogastvo. lepota in radostno uživanje življenja. Jaz pa ti zapovedujem, da vstaneš od mize življenja, da jo zapustiš, da zgineš v povodnji nešteti li groznih del svoje črne duše. John Gouldman, predno zaide nocoj solnce, si sain sebe obsodil. Da doživim ta trenotek, sem živel življenje fakirjev, sem stradal in žejal, spal v snegu ter se pustil žgati od solnea; mučil sem svojo dušo in kro-t il svoje želje, kot kroti čarovnik leve in tigre. John Gouldman, umreš, dasi iije po tvojih žilah zdrav živ-ljenski sok, umrješ, ker ti jaz zapovedujem. grešna žrtev za mojega očeta, za mojo mater! Umri, umri, umri — — —" In ne da bi odvrnil svojega pogleda od John Gouldmana, ki je kot obseden od pošastij slonel v svojem stolu, zadet od smrtne groze, koraka zdravnik z razprostrtimi rokami proti vratom in ven iz sobe. Istega večera se je ustrelil v krasni pisarni svoje palače na Fifth Ave. milijardar John Gouldman, ker je zblaznel. Istodobno pa je zginil iz NewYor-ka čudodelni zdravnik dr. H- Lincoln Burton. Baje živi v Indiji kot 1'akir, svetnik spoštovan in občudovan. To in ono. kjer povzročajo mehurje, ki se sčasoma večajo; tako nastanejo n. pr. v jetrih in možganih turi, življenju nevarni. Bodite torej previdni v občevanju s psi! Ako vam je pes obli-zal roko, umijte si jo takoj. Proti bledici in slabokrvnosti Na Švedskem čislajo koprivo kakor dobro sredstvo proti bledici in slabokrvnosti; celo zdravniki jo jako priporočajo. Napravljajo jo kakor juho s surovim maslom in soljo. Bela obleka in solnčni žarki Dosedaj je bela obleka splošno veljala za najboljše sredstvo proti pekočim žarkom. Sedaj pa so brezposelni ljudje prišli do prepričanja, da smo v veliki zmoti, ker bela obleka baje ni nikako obrambno sredstvo proti solnčnim žarkom. Solnčni žarki prav lahko probijejo belo tkanino ter vplivajo na kožo, ne da bi izgubili kaj svoje moči. Pač pa je na črni koži mož solnenih žarkov zlomljena, zato so zamorci v beli obleki neobčutljivi proti najhujši vročini. Ako bodo tedaj hotele naše belo oblečene dame odbijati solnčne žarke, nositi bodo morale črne triko ali se dati — črno namazati od pete do glave. 15,600 neobljudenih otokov. * Neki bogati Anglež je preiskal Indijski oeeau in pronašel, da se v njem nahaja 15,600 neobljudenih otokov. Izmed 16,200 otokov jih je našel obljudenih le 600, ostalih 15,600 pa je še popolnoma praznih. Otoki so majhni, nekteri imajo le po jeden ! kvadratni kilometer v obsegu; drugi ; so zopet ozki, a do dve milje dolgi. Na otokih so lepe ravnine in kristalni potoki, kakor da samo čakajo ljudi, da jih obdelajo in zemljo izkoristijo. Otoki nimajo gospodarja ne ; posestnika, zato jih imenovani raziskovalec naravnost ponuja. Dosedaj pa se ni našel nihče, da bi se . ločil od vsega sveta ter se tam na-; selil. " Koliko je odvetnikov in notarjev v Avstriji. Po najnovejši statist i ki je bilo v začetku leta 1908 v Avstriji 4683 odvetnikov in 1026 notarjev. Najstarejši odvetnik izvršuje prakso že od leta ^841. Najstarejši notar posluje od leia 1S51. t Najstareje drevo na svetu se nahaja na otoku Ivosu ob obali Male Azije, To je neka zelo stara plat a na. za ktero se govori, da je pod njenim hladom predaval svojim učencem začetnik stare medicine, Hipokrat. Starost te platane cenijo najmanje na 2500 let. Steblo tega drevesa ima v obsegu 10 metx*ov. Osemdesetletnica kardinala Oreglia. Najstareji kardinal sv. kolegija, kardinal-dekan in kardinal-komornik Oreglia di Santo Stefano, je slavil 0. julija osemdesetletnico svojega rojstva. Rodom je Pijemontež, rojen 9. julija 1828 v Mondovi. Pod papežem Pijem IX. je bil nuncij v Ha-gu na Nizozemskem, v Bruselju v Belgiji in v Lisboni na Portugalskem. Leta 1873 je postal kardinal in je sedaj edini kardinal, imenovan od Pija IX. Leta 1903 je po smrti i Leona XIII. kakor kardinal-komornik vodil konklave in njegovemu ; vplivu je mnogo pripisati, da je bil papežem izvoljen beneški patrijarh I Josip Sarto. Oreglia je bil odločen nasprotnik papeža Leona XIII, Slovensko katoliško podp. društvo svete Barbare za. Zjedlnjene države Severne Amerike. Sedež: Forest City, Pa. Jnkorporlrano dne 31. januarja IQ02 v driavl Pennsytvnti4|U. ■ ' O—O » ■ ■■ ODBORNIKI: Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. 0. Bo* 374, Foreet City, Podpredsednik: MAKTIN OBERŽAN, Box 51, Wert Mineral,' L tajnik: IVAN TELBAN, P. O. Box 607, Forest City, Pa. IL tajnik: ANTON OŠTIR, 1143 E. 60th St., Cleveland, Okie. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, P. O. Box 637, Forest City, Pa. NADZORNIKI: MARTIN GERČMAN, predsednik nadzornega odbora, Forest City, KAROL ZALAR, L nadzornik, P. O. Box 547, Forest City, Pa, FRAN KNAFELJC, IL nadzornik, ©09 Braddoek Avenue, dock, Pa. FRAN ŠUNK, m. nadzornik, 50 Mill St., Luzerne, Pa. POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, Kana, JOSIP PETERKE L, L porotnik, P. O. Box 95, Willock, Pa. IVAN TORNlC, IL porotnik, P. O. Box 622, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo L tajniku: IVAN TELBAN, P. O. B«z Forest City, Pa. Društveno glasilo je 4'GLAS NARODA". f Vse parobrodne družbe so znižale cene za prekmorsko vožnjo. Kdor rojakov želi potovati v staro domovino, naj se v tej zadevi obrne na FRANK SAKSER CO. 109 Greenwich Street, NEW YORK£CITY. 6104 St. Clair Ave., N. E., CLEVELAND, O. V STAEO DOMOVINO SO SE PODALI: Karol Kaplan, Fran Slavša, Ivau Zupančič, Ivan Fortuna z družino, Ivan in Terezija Ziherl, Josip Hren, Josip Erjavec, Ivan Kukar. Anton Križak, Fran Kaušek.. Simon Fraj-tak, Josip Udove, Alojzij Grame, Fr. Butara in Ivan Skobe, vsi iz Cleve-landa, Ohio, v Ljubljano; Peter in Ivan Pangeršie iz Bloeton, Ala., v Kamnik; Josip Babic iz Sparta, Minn., v Bruhanjo vas; Ivan Jakšič iz Ely. Minn., v Tomišelj; Frančiška Jerič z otroci iz Ely, Minn., v Po-bropoljej Agnes Rački iz Allegheny, Pa., v Banjoloko; Fran Wojeik iz New Yorka v Krakov; Andrej Lo-bie in Ivan Barak iz Greenwood, Miss., v Reko. Vsi ti potniki so kupili parobrodne listke pri tvrdki Frank Sakser Co., 109 Greenwich St., New York, N. Y. Zdrav poklic. Francoski list "Figaro" prihaja na podlagi majhne statistike do trditve, da je pisateljski poklic jako zdrav posel in da je pisanje romanov, pesnikovanje itd. dobro sredstvo za podaljšanje življenja. Pariško pisateljsko društvo šteje namreč med svojimi Člani vrsto jako starih gospodov, o kterih pisateljski slavi seveda tudi današnja generacija Fran-eije ne ve več dosti. Tu je najprvo Francois Fertinault, ki šteje 95 let. Feliks Nadae je rojen leta 1820, Jules Breynat in Ernest Faroudier 1. 1821, Armand Lafroint in Frederik Passy 1. 1822. Slede še štirje drugi člani, ki so rojeni 1. 1842. Iz teb visokih starostnih številk sklepa pariški list na odločno ohranjajočo n-činkovafcje pisateljskega delovanja. (Za slovenske pisatelje to pač ne more veljati, ker le preveč stradajo....) Ne poljubujte psov! _ Žal, da se prijatelji psov radi iz-pozabljajo in poljubnjejo svoje če-tveronožne ljubčke, posebno pri damah opazujemo kaj takega bogve kolikokrat. Tndi si puste lizati od psov roke in obraz. Ti ljudje ne slutijo, nevarnosti se prosto- voljno izpostavljajo. Na ta način namreč človek lahko dobi pasjo tra-kuljo. Jajčka tega nevarnega para-sita, nahajajoča se v pasji slini, pridejo Človeku v usta in želodec, od tam pa v najrazličnejše dele telesa, Prvi shod rnskih časnikarjev. Minolega meseca julija se je vršil v Petrogradu v veliki dvorani mestne dume prvi shod ruskih časnikarjev. Na prvi seji se je razpravljalo o vprašanju proslave osemdesetletnice slavnega ruskega pisatelja grofa L. N. Tolstega. Kongres je sklenil prirediti 80-letnico Tolstega z velikim praznikom za vso Rusijo. Proti temu pa je nastopila pravoslavna cerkev, kakor smo že javili. Kabel Varna—Odesa. V glavno bolgarsko mesto Sofijo so dospeli delegatje ruske poštne u-prave, med temi neki polkovnik generalnega Štaba, da se z bolgarsko vlado pogajajo o kabelski zvezi med Varno in Odeso. Doslej je šel brzojavni promet Bolgarije z Rusijo preko Rumunske. DAROVI. Za nesrečne pogorelce na Bledn so darovali: Jos. Skrabe, Brooklyn, N. Y., 50c. Dosedaj skupaj nabrano po "Glas Naroda" $85.40. Prisrčna zahvala vsem darovalcem ter njih naslednikom I Urednifitvo "Glasa Naroda". ROJAKI, HABOOAJTB SB HA "GLAS NARODA", NAJVEČJI m hajobhbjSi ranmnEi Poskusi za slučaj požar j a v cerkvi sv. Štefana na Dnnajn. Nedavno so ognjegasei napravili na stolpu cerkve sv. Štefana navi-! dežni požar, da se prepričajo, kako je treba urediti vse potrebno za slučaj resnice. Ognjegasei so prišli s štirmi parnimi brizgalnieami ,izmed kterih so tri avtomobilne. Najvaž-neje je bilo izvedeti, ali nese pritisk na vrh stolpa. Kakor znano, je strešni stol cerkve popolnoma lesen. Poskusi so se dobro obnesli, ker so vodni curki leteli 10 metrov nad vršičkom stolpa. Ako bi se strešni stol užgal ter bi plamen poskočil na stolp, bi se ta kmalo zrušil, ker je iz apnenca, ki bi se v vročini spremenil v razbeljeno apno. V tem slučaju bi bila glavna naloga ognje-gascev izračunati, na ktero stran se zruši stolp, da tam brž izpraznijo hiše. _. SMEŠNICE. Ženske ne razumejo ničesar. A: ''Ženske so vse neumne, ne razumejo ničesar. Eno samo sem našel, ki je imela nekoliko razuma." B: "Zakaj nisi vzel tistef" A: "Zato, ker me fii hotela." M menjalen. Nekdo je prišel k menjalcu ter ga prosil, naj mn zmenja stotak. Menjalec je pogledal stotak ter pri tem zapazil, da je stotak ponarejen. "Dragi moj", pravi, "ta stotak je ponarejen!'' "Tega mi ni treba praviti, ker to vem sam", odvrnil je oni5 "saj ravno radi tega bi ga rad zmenjal z dobrim. Če bi bil dober, bi ga sam obdržaL" ZAHVALA. Pri mojem poslednjem potovanju v Minnesoti in Ulinoisu se moram presrčno zahvaliti za izkazano mi gostoljubnost in prijateljsko naklonjenost, in sicer: Mr. Joe Sharabonu v Dulath, Minn.; Mr. in Mrs. Geo. L. Brozich, Mr. in Mrs. Skala, Mr. Job it Goužetu, Mr. Frank Verantu ter mnogim drugim dragim rojakom na Ely, Minn.; dalje Math, in John Primožiču na Evelethu, Minn.; Mr. • in Mrs. Trampnsh na Virginiji, Minn.; Mr. in Mrs. Frank Medosh v South Chieagi, I1L; Mr. J. Kom-paretu ravno tam; Mr. in Mrs. Mo-hor Mladiču v Chieagi, 111.; kakor t tuli Mr. Korneliju Gorupu, potni- { škemu zastopniku znane trgovske tvrdke Triner v Chieagi, III. Dalje Mr. John Germu v Braddocku, Pa., in Mr. Alojzij Virantu v Lorainu, Ohio; Mr. Anton Mucu v South Chieagi, 111.; Mr. in Mrs. Frank Pet-kovšku v Waukeganu, 111., ter mnogoterim znancem in prijateljem; vsem kličem: živeli in na zopetno veselo svidanje! New York, 6. avgusta 1908. Frank Sakser. RESNICI NA LJUBO. Luka Dernovšek je priobčil nesramno laž, da sva midva z ženo razpo-ročena. Dosedaj jaz tega ne vem, morda jo je pa on razporoČil. (7-8—8) Anton Peternel. V pomoč poprelcem na Bledu. Kakor smo sporočili v "Glasa Naroda", je vas Bled, biser kranjske dežele, skoro do tal pogorela. Štirideset hiš in številno gospodarskih poslopij je čisto uničenih. Mnogim je zgorela vsa njih lastnina. Skupna škoda znaša 500,000 kron ali 100,000 dolarjev. Tem potom se obračamo do usmiljenih src slovenskih rojakov v Ameriki, da po svoji moči darujejo večje ali manjše svote v pomoč siromašnim rojakom v Bledn. Vsak dar bode gotovo sprejet s hvaležnim srcem. Darovi naj se pošiljajo na: Frank Sakser Oo., 109 Greenwich St., New York. Vsak najmanjši dar bodeme priobčili v našem listu in odposlali pristojni oblasti na Bled, da se primerno razdeli med siromake, U se pogoreli. Poživljamo torej vse slovenske ameriške rojake, da val p« svoji moči prispevajo sa tako grome prizadeti Bled — User kranjske dežele. Uredništvo "Glasa Nareda". Jugoslovanska Katol. Jednota. lnkorporir&oa dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: FRAN MEDOS, 9483 Ewing Ave^ So. Chicago, I1L Podpredsednik: JAKOB ZABUKOVEC. (Radi bolezni na dopustu w Evropi.) Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽlC, P. O. Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: MAKS KERŽIŽNIK, L. Box 383, Rock Springs, Wyo. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn. ali vse nič ne pomaga, kajti znižati so morali oeno govedini in teletini na 88 vinarjev ali 44 krajcarjev. ŠTAJERSKE NOVICE. Rimski nagrobni kamen , se je pri izkopavanju p rod ca našel na posestvu Ivana Graiiarja, veleposestnika na Hajdinu pri Ptuju. V vsakem ozira dobro ohranjeni spomenik je 1 m 70 cm visok in 55 cm širok ter znaša njega debelost 18 cm. Z lepo izklesanimi črkami sestavljeni napis se bje' ki ga je na enak način spodila glasi: A. postvmivs sp. F. seneca.j iz službe. Vloženih pa je tudi mno-dotn. parma veter, missi leg. XI. an, tožb zaradi ogromnih dolgov. XXCV h. s. e. postvmia. jv cunda. et Grofovski par je prišel v tak polo-primigenivs posiervnt liberti. da ne more več Plačevati niti Smisel tega napisa bi bil: Tu je po- *tr°škov za zdrževanje dvora, kopan Aul(uo) Postumij Spurij, šin "" "' Seneka, doma iz Parme, veteran UL K->e 3e JANEZ ŠPILART Doma je legije, umrl v starosti 85 let in sta iz ^t- petra na Notranjskem. V A- vojvodinja; bila je blaga in dobra napram svojim — konjem, toda brezsrčna napram uslužbencem, ki jim je pri vsaki priliki prikrajševala plačo in e^lo — hrano. Vsled intrig na dvoru je prišel tudi grof Zeppelin v nemilost ter ga je hotela grofica odsloviti brez vsake odškodnine. Zeppelin pa je vložil tožbo. Pri obravnavi pridejo na dan vsakovrstne intrige in "š i kane. Razen grofa Zeppelina toži namreč grofico vse njeno oeo- NADZORNIKI: IVAN GERM, predsednik nadzornega odbora, P. O. Box 57, Brad-dock. Pa. ALOJZIJ VIRANT, II. nadzornik, Cor. 10th Avenue & Globe Street, , South Lorain, Ohio. IVAN PRIMOŽIČ, m. nadzornik, P. 0. Box 641, Eveleth, Minn. POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, predsednik, porotnega odbsra, 115*7th Street, Calamet, Mich. IVAN KERŽIŽNIK, n. porotnik, P. O. Box 138, Burdine, Pa. IVAN N. GOSAR, III. porotnik, 5312 Butler St., Pittsburg, Pa. postavila ta spomenik njegova bivša sužnja Postumia Jucunda in Primi-irenij. Izkopani kamen izvira bržkone izza časa rimskega cesarja Trajana. Poskušan vlom. 19. julija ponoči je skušal vlomiti v stanovanje gostil nice Hubert us na Ljubljanski cesti v Celju nek prilično 401eten mož. Slučajno ga je zalotil domači sin g. Karl Celestin in med obema se je vnel divji boj, tekom katerega je vlomilec dvakrat vstrelil na Celesti-na. Vlomilec je vdaril z dletom ne- meriki je bil v Arrow, Pa., nastanjen. Za njegov naslov bi rad zvedel njegov prijatelj: Martin Špi-lar, P. O. Box 224, Jenningston, W. Va. Vrhovni zdravnik: Dr. MARTIN J. IVEC, 711 North Chicago Street, Joliet, UL Oklic, s kterim se kliče dedič, čigar bivališče je neznano. C. kr. sodišče v Črnomlju naznanja, da je umrl dre 18. marca 1905 JURE LAŠIČ ! kaikrat svojega nasprotnika po ro- j posestnik iz Gor. Suhora št. 5 brez I ki. vsled česar ga je ta spustil in je izjave poslednje volje, vsled česar se neznanec z-inil v noč. , _ zakonu poklicane kot Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov in druge listine na glavnega tajnikr : GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem. Denarne poŠiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN G0UŽE, P. 0. Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnih društev naj pošljejo duplkat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednet^ Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: MICHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe. PRIMORSKE NOVICE. Umor v Trstu. 22. julija so bili v po zakonu poklicane kot dedinje zap. sestra Mare' Lašič in zap. nečakinja Katarina in Mare Lašič. Ker je sodišču bivališče zap. neča-kinematografu "Iris" v* ulici "Ca- kinj Katarine in Marije Lašič ne-vanna" pri predstavi 291etni Anton znano, poživljate se taisti, da se v Duič krčmar gostilne "All' Antic- enem letu od spodaj imenovanega co Castello di Almissa", njegova že- dne pri tem sodišču javite in zgla-na njegov kum Franc Bernetič in site za dediča, ker bi se sicer zapu-še dve drugi ženski. Ženske so sede- gčina obravnala le z zglašivšemi se le na klopi pred moškimi. Ker sta dediči in z njima postavljenim skrb->e z ženskami začela nekaj meniti nikom Štefanom Špehar iz Draga-• Iva Italijana. j*> zunajnosti regnico- 11uŠa Št. 4. -in -e Duič in Bernetič pre- DruŠtveno glasilo je "GLAS NAROD^" Drobnosti. KRANJSKE NOVICE. Nepoboljšljiva tatica. Marija Gline iz Šenčurja pri Kranju doma je la. jela reka t i ž njima. Duič, ki je bil na -vojn mlado ženo -krajno ljubosumen. je bil kar besen. Prepir je šel iako daleč, da so \>e spodili ven. Ko je j>:i ihiir stal zunaj na f-esti so je <"'li'U izmed onih dveh Iialijanov naenkn t z vso >ilo /.airnal vanj, ga zabodel z intdalom v srčno stran ter zbežal s tovarišem. Duič je storil par korakov, potem se pa zgrudil in izdihnil. Kakor je dognal zdravnik, zabodel '_;3 je napadalec naravnost v srce. Aretirani so bili trije >umljiv-i i. in sicer Andrej Gianone, Stear in Josip D' Angeli. 1000 K ogoljufala pri jajcih. 23-iz Dekanov iz 1-tre. kateri ni mogel do tedaj dobili dela. a želodec mu pa vsekako ni dal miru. je krenil v gostilno in si privoščil pol litra boljšega vina in kranjsko klobaso. Xa to ga je žeja-lo i*o pivu in to mu je dalo slast še ]N> di u_ri klobasi. Naposled pa si je njemu in:, tju nevarna oseba. Komaj j VM, t(l " obelils svalčicami. Ko je la Je prestala zaradi tatvine Smaeeč- bilo čas plačati, je začel nekam čudno t*'/.ko je.-«,, /.»- je pričela zopet m) zreti, a kmalu se je spomnil, da je •via -: i. N .ijljubše .-o ji bile kure. ka- ; .. ]abir • bankovec za 10 K. Gostil-tere j« prodajala ali jih pa sama po- ni;.Jir pa takih šali noče poznati in jedla. Svojemu očetu v Adergasu je je takoj poklical stražnika, ki je ne- h-tno Marijo Kocijančič / zak « :iji hiše vzela več mesa in p,,klicanega gosta odpeljal v zapor, so v Trstu zaprli, ker je pri proda-jajc, s v i > j i n ^tri pa 2 ruti. K.o je leta pozneje so ga oddali pa okrajnemu janju jajec ogoljufala svojo gospoda- sodišču, kjer se bode zagovarjal za- r-ieo za skoraj 1000 K. radi prestopka goljufije. Na smrt bolan je vodja tržaške i- Rop. Snoči okoli polu 9. ure sta na talijanske liberalne stranke dr. Ve-državni cesti v obližju "Slepega Ja- nezian. V eni zadnjih sej obe. sveta neza" dva neznanca napadla 431etno mu je bilo podeljeno častno občan-ino Manenškovo iz Velike Lačne stvo. * Glasovali so za to tudi zastop-pri Kamniku in ji oropala 70 K de- "iki slovenske okolice. Ako umrje na rja, obstoječega iz treh bankovcev dr. Venezian je imenovana stranka po 20 K, tolarja za 5 K. drugo pa v ilr.>bižu. Bankovci so bili starejšega tipa in je imel eden vogal odtrgan. Roparja sta defektno oblečena, prvi Nesreča pri razkladanju je velik, drugi pa za glavo nižji ter \a Črnomelj, 24. julija 1908. C. kr. okrajno sodišče oddeL L (6-8—8) NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Rojakom v Oregon City, Oreg., ir okolici naznanjamo, da je za tajnosti ji okraj naš pooblaščeni zastopni* Mr. M. JUSTIN, 502 Main St., ali P. O. Box 104. Oregon City, ■.-sled česar ga rojakom prav topli priporočamo. FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York, N. 1 M Naznanilo« Rojakom Sloveneem in Hrvatom kteri potujejo Sea Duluth, Minn., priporočamo našega zastopnika g. Josip Scharabon-a, 409 WEST MICHIGAN ST., DULUTH, XDTH^ kteri ima iroj SALOON prav bbzo Kolodvora. Vsak rojak > pri njemu najbolje poatreien. PoiOja denarja ▼ staro domoriai najcanej« is najkitzaj« po mili po-čred oranja; saatopa nas t mk po-■Uh. Torej pazite, da aa ne v—det« na Km laskavim hwrflim ni&rredne-iev, kterih t Dnlnthn tndi na manjka. Spoštovanjem FRANK BA K8K11 00. Pozor! Slovenci Pozor! ^SALrON^ zmodernlm kogljldčem. Sveže pivo v sodičkih in buteljkah ifi druge raznovrstne pijače ter unijshe smodke. Potniki dobe pri meni čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna in izborna. Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporoča Martin Potokar i 564 So. Center Ave. Chicago, Mi FOIAfc! V zalogi "Glaa Naroda" ja izila jodučna knjižica, ki obsega 64 stra-olj, s naslovom: Kako sa postane ameriški državljan? Ker je knjiliea jako potrebna in koristna, naj jo ta-coj naroči vsak rojak. Stane samo j centov, ktere pošljite t poitnifa namkah. Fraak Sakser Oo, too Oreenvieh 8t., New York, H Y Na koga se zanesti v slučaju bolezni in komu se poveriti v zdravljenje, ako hoče bolnik hitro in sigurno nazaj zadobiti izgubljeno zdravje ? — Vedno le na takega zdravnika, katerega delovanje pozna in katerega mu priporočajo prijatelji in znanci, katere je že ozdravil. THE COLUNS N. Y. MEDICAL INSTITUTE prvi, najstarejši In obče znani zdravniški zavod za Slovence V Ameriki vabi vse one, kateri so bolni ter so mo. goče že zastonj trosili denar pri drugih zdravnikih, naj se obrnejo z zaupanjem na irkunešega zdraznika tega zavoda Dr. R. MIELKE-ja, kateri ima mnogoletno izkušnjo in kateri z najboljšin uspehom zdravi vse moške, ženske in otročje bolezni pa naj bodo iste akutne, ali zastarele (kronične), zunanje ali notranje. Jetiko, sifilis, kakor tudi vse tajne spolne bolezni, zdravi hitro in z popolnim uspehom. Zdravljenje spolhik boleznij ostane tajno. Čitajte, kaj pišejo v zadnjem času od njega ozdravljeni bolniki. Ozdravljen rane na licu od zobobola. Cenjeni gospod doktor! Jaz se Vam iskreno zahvalim za' Vašo naklonjenost, katero ste mi skazovali za časa moje bolezni. Uverjen in preprid an sem, da setn le po Vaših zdravilih zadobil po-polno zdravje, nad katerim sem bil skoro obupal. Sedaj pa se čutim zdravega, ko kedaj pred boleznijo. Zato Vas priporočam vsem rojakom po Širni Ameriki. S spoštovanjem ostajein Vam hvaležni. Franc Steklassa 3III St. Clair Ave. N. E. Cleveland, O. JSSP —~ Frank Polh 310 Midlant Ave. Rockdalle 111 Velecenjem eospod doktor! Vam naznanim, da sem prejel zdravila in se Vam zahvaljujem, ker ste mi dobra poslali. Sedaj sem popolnoma zrirav. pa so mi še zdravila ostala, zato se Vam iskreno zahvaljujem t»;r pripo ročam rojakom. ako potrebujejo zdravil, naj se na Vas obrnejo, ker pri Vas se zares dobra dobijo, katera gotovo poaiauojo. Vas še enkrat zahvaljujem in pozdravim ter Vam ostanem hvaležni priatelj Jakob Likar Boi West Newton. Pa C Pozor Roiaki! NoToirnajdeno garantirano mazilo x» pleSaste in golobradce, od katerega t * " tednih lepi lasje, brki in brada popol* ■ noma zrastejo, cena $2.50! Potne noge, knrje očesa, bradovice in ozeblino Van i v 3 dneh popolnoma ozdravim za 76c. 1 da je to resnica se jamCi $500. Pri na j roCm blagovolite denarje po PostMone? ! Order poftiljati. Jakob Wahcic, P. O- Bo* 69 CUEVeUAND, OHIO. I 1905. bila v sluibi pri Andretu ua Viču, vzela je 18 kur, 10 K gotovine ii; nekaj drugih drobnarij. Sama priznava, da je meseca aprila t. I. neznanitr lastnikom vzela 11 kur. Ob-ojena je bila na 13 mesecev težke joee. po prestani kazni se bo pa oddala v prisilno delavnico. Trije a la Eulenburg. Korigenda lOkini Martin lliitter in 13 let stari Ivan ReLsinger sta pobeg-uila 10. julija iz tukajšnje prisilne delavnice in jo mahnila proti Koroški. Pri Sv. Ani pod Ljubeljem ju pokliče iz Jur-eeve gostilne čevljar Franc Dobre, ki je bil precej vinjen in jima ukaže prinesti jedi in. pijače. Ko sta se do dobrega pokrepčala, zapustijo vsi trije skupno gostilno. Krenili so v bližnji gozd ter vganjali med sabo j nečistost. Hiitter in Rei&inger sta to priliko porabila, da sta Dobretu iz žepa imaknila 81 kron 60 vin. in pobegnila. Dobretu se je posrečilo s pomočjo drugih begune« ujeti in jima denar odvzeti. Krivdo vsi trije odkrito priznavajo. Hiitter je bil obsojen n* 13 mesecev, Dobre na 4 mesece težke ječe, Reisinger pa vsled svoje mladosti ru& 2 meseca posebnega zapora. Poskušena tatvina ▼ Wuiiahofen. Jožef Jeršek, železniški sprevodnik v pokoju, je videl dne 4. junija t. 1. okoli barake kopališča Won s ho f en v tivolskem gozdu plaziti se že večkrat z&raidi tatvine kaznovanega Franceta Plevela, sob nosi ikarskega pompč-nika v Ljubljani. Ker se mu je Ple-velovo vedenje sumljivo zdelo, obrnil je svojo pozornost na barako, kjer ®o imeli obiskalci kopališča shranjeno obleko in denar. Kar začuje Jeršek ropot; ko prihiti k baraki, vidi, kako je Plevel skušal pri strešnem okju skočiti v barako, da bi kradel. Obdolženec pravi, da je imel le namen se kopati. Plevel je pa tudi druge tatvine izvršil. Med drugimi je tukajšnjima slikarskima mojstroma Staretu in Štruklju izmaknil vež barv in slikarskega orodja. Na Grajžerje-vem dvorišču je Jakobu Lutrešku iz telovnika vsel uro z verižico, v Postojni je pa v delavnici svojega mojstra Ivana Zwolfa sodelavcu izmaknil 20 K vreden površnik, na to pa izginil. Obsojen je bil na 7 mesecev težke ječe. Zapitka tU plačal. Ko je prišel 21. julija na Poljansko cesto v Ljubljani 281etni dninar Ivan Krma«, rodom z njim vred mrtva. HRVATSKE NOVICE, pri | Ako h«češ dobro postrežbo vozov. postaji Ratkovica pri Požegi sta < sta govorila v gorenjskem narečju, j bila ubita delavca' Ivan Rendulic in < Varnostna oblast va po lopovih inten- j fvan Antunovič, ko sta razkladala zivno poizvedujejo, a še nimajo nobe- tež^p hrastove hlode, nega sledu o njuni identiteti. Čipkarsko Šolo ustanovi v Primo- Strela je ubila v Hinjah pri 2u- j ;tenu v Dalmaciji nadvojvodinja žemberku 221etno posestnico Kata- Marija Jožefa. rino Turk, ko je vedrila pod neko hruško na polju. Zapustila je dva majhna otroka. Iz Selc. Dne 21. julija popoldne ob 5. je nastal ogenj v hiši Lorenca Gaisperšiea, ki se je tako hitro razširil , da ni bilo mogoče ničesar rešiti. Ostalo je vse v ognju, obleka, pohištvo in drugo blago. Zgorela sta tudi dva otroka po 3 in 1 Leto stara, tretji otrok se je rešil. Pogoreli sta dve hiši. Iz Senožeč. Huda suša, ki je pri na? skozi "dva meseca vladala, je končana. Dobili smo obilo blagodejnega dežja, in upati je, da si bodo vsaj jesenski pridelki opomogli, ako ne bo druge nezgode. Glavnega pridelka sena bilo je komaj eno tretjino, po bližnjih vaseh pa še manj, kakor v dobri letini. Kmetje se vprašujejo, kaj bo, in gledajo z bojaznijo v bodočnost. Vsled pomanjkanja sena bi vse rado živino prodalo, ki je 30% ceneja. I Ceno meso imajo na Dolenjskem po krški ravnini in soseščini. Letošnja košnja je bila namreč vsled dolgotrajne suše silno pičla in kmet bo le z največjo težavo priredil svojo živino čez zimo, če se otava bolje ne obnese. Živina je vsled teh neugodnih razmer takorekoč na pol zastonj in že za to ni nikakih kupcev. Po štajerskem vzorcu so pričeli naši kmetje živino doma klati in prodajati meso svojim sosedom^ seveda s privolitvijo politične oblasti. Meso se seka po 36 krajcarjev ali 72 vinarjev kilogram in speča se čudovito hitro, ker imajo skoro pri vsaki hisi mlatiče ali druge delavce. Mesarjem sicer ta novotarija ni všeč. Madžarska gimnazija v Osjefcn. Ogrska državna železnica zgradi v Osjeku poslopje za madžarsko nižjo gimnazijo. Hranil nični ravnatelj zaprt. Državno pravdništvo je dalo zapreti ravnatelja srbske hranilnice v Trpi-nji pri Vuikovaiju, Stevo Veselimo-viča. Isti j« poneveril velike vsote ter hudo oškodoval ljudstvo iz okolice. Električna razsvetljava v Zagrebu. Dne 18. julija je bil zagrebški Markov trg prvič električno razsvetljen. RAZNOTEROSTI. Tajnosti z dvora grofice Lonyay. Prihodnji mesec bo javna obravnava z mesom m grocenjo, tako se obrni na Martin Geršiča, 301-303 E. Northern Ave.. Poeblo, Colo Tndi naznanjam, da imam ▼ zalogi vsakovrstno suho meso, namreč: klobase, rebra, jezike, šunke itd. Govorim v vseh slovanskih ^^lUV ^»t ■ . I iP tjjt* ae ft obilni obisk, Za imUm tajili oglasov ni vox— ;-_e up* avništvo n« uredništvo. JOHN VENZEI-, 1017 E. *2ad Street, N.'E., Cleveland, Oble izdelovalec kranjskih in nemikihl harmonik. ^Delo napravim na zahteranie naročnikov. Cene so'primerno nizko, a delo trpežno in dobro. Tri vrstni od $22 do $15. Plošče so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi ploSCe iz aluminja, nikelja proti grofu in grofici Lonyay. ki ju ali medenine. Cena trivzstnim je od toži njuni bivši dvornik grof Zeppe- do S80- " lin. Pri tej obravnavi pridejo na svetlo razne pikantnosti, obenem pa se tudi pokaže, da je grofica Lonyay (bivša avstrijska prestolonasledni-ea) preeej podobna svoji sestri, Lu-jizi Koburški. Njuna posestva-po tako zadolžena, da pridejo kmalu na dražbo. Ko se je grof Lonyay poročil z vdovo Štefanijo, je imel lepo premoženje. Kupila sta si na Ogrskem veliko posestvo za 4 milijone kron. Tu je grofica uredila dvor po zgledu cesarskega dvora na Dunaju. Za dvorjanika je sprejela grofa Zeppelina, mladega in jako lepega mladega gospoda. Sklenili so pogodbo, da dobi 4000 K letne plače, elegantno stanovanje s 4 sobama in popolno preskrbo. Nadalje je grofica sprejela cel roj višjih in nižjih uslužbencev in dvornih dam. Grofica je živela bolj potratno kakor kot nad- Na razpolago imamo še mnogo takih pisem, katerih pa radi pomanjkanje prostora ne moremo priobčiti Komur bolezen ni natanko znana, naj piše po obšino knjigo, "ZDRAVJE", katero dobi ZASTONJ ako pismu priloži nekoliko znamk za poštnino. — Vsa pisma pili šite v materinem jeziku ternajslavjajte na sledeči naslov : TIEECIE COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE WEST 34th STREET, NEW Y0RK, N € Y 11 1 140, -o: i Slovencem in Hrvatom priporočam svoj SALOON v obilen pGset. Točim vedno sveže pivo, dobra, vin** in whiskey ter imam v zalogi zelo fine smodke. Rojakom pošiljam denarje V Staro domnvinn hitro in poceni. Pobiram naročnino xa ""'Glas Naroda". V zvezi sem z gg. Frank Sakser Co. v New Yorku. Z veles poŠto van jem Ivan Govže, Ely, Minn. '.'i i1" Zdravju najp'imero.eiSč. jaea jc LE1SV PIVO R^ ii itga <•- f c-:■ kt?ro ie varjeno iz najboljšega i-n a češkega fcrrcla naj nikdo ne zamudi poskusi'.: i .-j o.ic -■*. n«-> konst, kako svoje družine, svojih prijatelj-* a Leisv pivo je najboij i, gostilnah. Vse podrobnosti zvev> . ' "'ivnlkar-ju 6102 i. -.«*» - 4 kteri Vam dragevolje vse p o jas c THE ISAAC LEISV BREWING COMPAQ CUEVBl.AND, O. AVSTRO-AMERIKANSKA ČRT (preje bratje Cosullch.) =as Najprlpravnejsa in najcenejša pa robi od na črta la Slovence in Hrm m^ Novi parnik nm dva vijaka "Martha Washington". REGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM IN REKa Cms vožnih listkov iz NEW YQAKA za IIL razred m its y k spodaj navedeni novi parobrodi na dva vijaka imajo brezžični braojav: AUOB, JjAUBA, MABTHA WASHINGTON, | [ ABGKNTOTA. \ meaeoih majn in Juniju m bodeta zgoraj navedenemu brodoyjn pridružila ie dva druga nova potniika parnika. TESTA.......................................... LJUBLJANE.................................... BEEB........................................... ZAGBEBA.......................................... KABXiOVCA........................................ IL RAffBWD do m TRSTA ali RBKB.____....... ...............S5L60 do Parobrod "AEGENTINA" odpluje 12. avgusta 1908. .$28^ •20.20 e^a", MMtwm inaaieoMiil diimik. Phdpg BfOS. & Con GdT, Agent^ t W^siSfflgtOB Stre^, . ■ M 3* JI [ • v 0,11 in 1 Karel May; za "Glaa Naroda" priredil L. P. DRUGA KNJIGA. F>0 DIVJEM KURDISTANU, katere se dobe v zalogi (Nadalje Tanjo.) 4'Ali je to ječa?" vprašam Selim-ago. Potlači si turban nekoliko na stran in pogleda okoli. "Hm! Zdi se mi. Emir, ali vidiš koga v bližini, kterega bi lahko vprašala? Tebe sem moral tako trdo držati, da se mi oči blešee, kar je jako hudo; hiše skačejo pred menoj kot podivjane karavane." "Vendar ljudi Se nisem opazil v bližini. Ječe pa moTajo biti v tem kraju." "Torej, poskusiva!" reče Selim-aga. Z roko p<>>e/.e v žep in išče nekaj, česar pa ne more najti. "Kaj iščeš, aga?" ga vprašam. "Ključe." "Ali jih imaš pri sebi?" "Vodno! Poi-eži vendar v moj žep, in prepričal se boš, da so na pravem mestu." Poležem v njegov široki žep in res dobim ključe. No, aga je bil že precej na.-rkan. ker ni mogel dobiti ključev, ki so bili kot njegova sablja v nožniei. Kmalo >va pred vratmi zaporov. "Tu so ključi." rečeni. "Ali naj odprem?" •ll>a, vendar mislim, da ne boš dobil ključavnice, ker imaš slabo kri," reče a^a, ki >e že sam ni spominjal, da ima slabo kri. Ključ je bil pravi in kmalu zaškripljejo vrata. "Dobro je," reče aga. "To škripanje vrat poznam. Pojdiva!" "Ali naj vrata zopet zaprem?" vprašam ago. "Gotovo! V ječi mora biti Človek previden." "Pokliči ključarja!" "Narednika? Zakaj?" "Da nam bo svetil!" "Nikakor no! Lopova hočemo presenečiti!" "Torej govori bolj tiho, aga." Selim - aga hoče naprej, vendar spodtakne, da bi padel vznak, če bi ga jaz ne obdržal. "Emir, kaj je to? Ali sva morda v tuji hiši?" "No. K jo je -oba. kjer prebiva narednik? Morda v pritličju t" "Ne, v prvem nadstropju." "In kje so stopnjice, spredaj ali zadaj T" "Hm! Vrag znaj. kje si! Menim, tla spre In j. Od vrat moramo korakati Šest, sedem korakov." "Na levo ali desno?" "Vrag znaj. kam! Na levo ali desno! Ah. emir tvoje zdravilo me je zapeljalo! Pribijal m me v tako hišo, kjer jc streha navzdol in pritličje na strehi." "Torej pojdi z menoj. Za teboj >o vrata; tu so sere na desno in tu na levo. Na kteri strani so stopnjice "Na levi." Previdno korakava naprej in kmalu začutim pred seboj stopnjice. "Tu so stopnjiee. a^a!" "Že vidim. Nikar se no »podtakni, emir! Še nikdarnisi bil v tej hiši, torej te moram previdno voditi." Dobrodušni aga so ga jo tako naleze!, da je meni predbacival, da MOL1TV1LN1KL DUŠNA PAŠA (spisal žkof Fr. Baraga,) platno, rudeča obreza 75c., broširana 60c. JEZUS IN MARIJA, vezano ▼ dono-kost $1.50, fino vezano ▼ nanje ?2.00, vezano v x latno 75c. KLJUČ NEBEŠKIH VRAT, vezano v slonokost $1.50. MALI DUHOVNI ZAKLAD, Jagrin, zlata obreza 90c. NEBEŠKE ISKRICE, vezano » »latno 50c. OTROŠKA POBOŽNOST, 25e. RAJSKI GLASOVI, 40c. SKRBI ZA DUŠO, zlata obreza 80c., fino vezano $1.75. SRCE JEZUSOVO, vez. 60c. SV. ROŽNI VENEC, vez. $1.00. SV. URA, zlata obreza, fino vezano tako veliki skoro i qq VRTEC NEBEŠKI, platno 70c., slo-nokost imit. $1.50. UČNE KNJIGE. ABECEDNIK NEMŠKI, vezan 20c. AHNOV NEMŠKO - ANGLEŠKI TOLMAČ, 50c. ANGLEŠČINA BREZ UČITELJA, 40c. ČETRTO BERILO, 40c. Dimnik: BESEDNJAK SLOVENSKEGA IN NEMŠKEGA JEZI KA, 90e. 109 GREENWICH STREET, NEW YORK, IN. Y. KNEZ ČRNI JURIJ, 20t. KOSI ZLATE JAGODE, 50a. KRALJICA DRAGA, 20e. KRIŠTOF KOLUMB, 20c. KRVNA OSVETA, 15«. LAŽNJIVI KLJUKEC, 20c. MAKSIMILIJAN L, cetar mehikan- ski, 20c. MALA PESMARICA, 30c. MALI VITEZ, 3 zvezki skupaj $2.25. MALI VSEZNALEC, 20c. MARIJA, r:i POLKOV A, 20a. MARJETICA, 50c. MATERINA ŽRTEV, 50c. MATI BOŽJA Z BL DA, 10r. M1KLOVA ZALA, 30j. MIR BOŽJI, $1.00. MIRKO POŠT ENJ AKO VIČ, 20e. MLADI SAMOTAR, 15c. MLINARJEV JANEZ, 40c. MRTVI GOSTA C, 20c. MUČENTKI, A. Aškerc, elegantao vez. $2.00. NA INDIJSKIH OTOCIH, 25c. NAJDENČEK, 20c. NA PRERIJI, 20c. NARODNE PESMI, Zirovnik', 3 zvezki, vez., vsak po 60c. NARODNE PRIPOVEDKE, 3 zvezki vsaki po 20e. NASELJENCI, 20e. NASELNIKOVA HČI, 20e. NAŠ DOM. Zbirka povesti. Vsak 20c. ' NEDOLŽNOST PR^ ' "^sa IN POVFT Tukaj živečina bratom Slovcnccmin Hrva to m, kakor potujočim rojakom, priporočam svojo moderno gostilno, pod imenon ! ""Narodni Hotel,"na 709 Broad St., edex | največjih hotelov v mestu. Na čepu imam ved no sveže pi vo, najbolj i Se vrste whiskey, kakor naravnega dom* napravljenega vina in dobre sinod ke. • Na razpolago imam čez 25 urejenih sob za prenočitev. — Vzamem tndi rojake nj i stanovanje. — Evropejska kuhinja g Za obilen poeet se priporočam udanl Božo Gojaovlč, Johnstovn, Pa Gonppie Generale liaasatiantique (Francoska parobrodna družba.) SIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LIURUANtr. . Poštni parniki so:] EVANGELIJ, vezan 50c. GRUNDRISS DER SLOVENI-1NEZG0DA NA PALAVANU, 20c. SCHKN SPRACHE, vezan $1.25. HRVATSKO - ANGLEŠKI RAZGOVORI, veliki 40c, mali 30c. KATEKIZEM mali 15c., veliki 40e. NAVODILO ZA SPISOV ANJE RAZNIH PISEM, nevez. 75c. PODUK SLOVENCEM ki se hočejo naseliti v Ameriki, 30c. PRVA NEMŠKA VADNICA, 35e. • ROČNI SLOVENSKO - NEMŠKI SLOVAR 40c. SLOVAR SLOVENSKO - NEMŠKI Janežie-Bartel, fino vezan $3.00. SLOVAR NEMŠKO - SLOVENSKI Janežič Bartel nova izdaja, fino vezan $3.00. SLOVARČEK PRIUČITI SE NEMŠČINE BREZ UČITELJA 40c. sem jask pijan, in da me mora on voditi, dočim, 5e*n ga jaz moral precej ; SLOVENSKA KUHARICA, Plei krepko držati, da j-e mi ni zvrnil po tleh. Po stopnjicah sem ga moral skoro nesti. ' * Tako. sedaj sva zgoraj," rečem, ko premeriva stopnjice. "Kje je narednikova soba t" "Govori bolj tiho, emir. Vrata so tam na desni!" Aga me potegne'naprej, toda naravnost in ne na desno; torej ga po-vlečem s seboj na desno, in kmalu začutim pred seboj vrata. "Dva zapalia sta na vratih brez ključavnice, aga." "Vrata nimajo ključavnice." t "Toda zapahi so potegnjeni čez vrata." , 5 "Torej sva konečno res v tuji hiši in ne v zaporu!" "flolči! Skušal bom odpreti." weiss, $1.80. SPRETNA KUHARICA, brosiro .tno 80c. SPISOVNIK LJUBAVNIH IN ZENITOV ANJSKTH PISEM afta. ^OŠOILNI LISTI 20«. _ ZBIRKA LJUBA VNIH IN SNTJBIL- NIH PISEM 30c. ZGODBE SV. PISMA ZA NIŽJE RAZREDE LJUDSKIH ŠOL 30c. ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE. ---- AiADIN S ČAROBNO SVETILNI-00 10«. w ANDREJ HOFER 20c. * "Da lf« daj, da sprevidim, kje sem pravzaprav!" Težke zapaha pote snem nazaj. Vrata so se na zunaj odpirala. Oba vstopiva v sobo. * ■ — '""7 - -- '-* ". ar - ^ "Ali ima narednik svoji sobi luč?" vprašam Selim - ago "Da. Luč z užigalioami je na levi strani v zidini duplini.' _ ^ Air o prislonim na zid in pričnem iskati luč. Kmalu dobim luknjo z j AVSTRIJSKI JUNAKI, vez. 90c., , „. t, . , • „, _ nevez. 70c. lučjo, ktero taKoj prižgem. T5« Soba je bila majhna in ozka. Na tleh opazim borno lezisce, ki je slu- BELGRAJbKJ. Bi^J^K ±oc. žilo naibr? za postelj, mizo in stol. Na tleh leži razbit lonec, par strganih BENEŠKA VEDEŽEVALKA 20c. čevljev, coklje, prazen vrč za vodo in bič. j LOŽIČNI DAROVI, 15c. "Vražji narednik, kje neki klati?" vpraša razdraženi aga. "Najbrž je pri Amavtih, ki morajo stražiti." Aga vzame v roke luč in hoče iz sobe, toda z vso silo trešči ob vrata. "Nikar me ne suvaj, emir! Daj, drži luč; hočem te peljati po stop- njicah. da se ne zvrneš. Rad te imam in sem tvoj prijatelj, tvoj najboljši prijatelj; raditega ti svetujem, da nikdar več ne piješ perzijskih zdravil, ki povzročijo, da skaoeš, kjer nečeš." Uporabiti sem moral vso svojo moč, da ni zletel po stopnjicah. Tudi v sobi za stražnike ni bilo žive duše. Soba je bila skrajno siromaško opravljena in bolj podobna hlevu kut Človeškemu stanovališču; lahko sem mislil, kakšne neki morajo biti šele ječe. "Torej tudi Am avto v ni na svojem mestu, emir? Ti lopovi so pobegnili mesto, da bi stražili. Toda naučil jih bom kozjih molitvic. Vsem dam na&teti sto udarcev po golih podplatih, ali jih pa nkažem celo obesiti." "In kaj naj sedaj uČiniva. aga?" "Kaj meniš, emir?" "Jaz na tvoj«*m mestu bi čakal, da pridejo Arnavti, ktere bi sprejel, kakor zaslužijo." "Seveda jih bom čakal, toda kje?" "Tukaj ali pa zjroraj." "Tukaj. Jaz ne jrrem več po stopnjicah navzgor, ker si pretežak, efendk Vidiš, kako se opotekaš? Vsedi se!" "Toda rekel si, da bova ječe nadzorovala." "Ha. res!" reče Selim-aga z vtrujenim glasom. "Toda psi niso vredni, da jih pogledamo. V zaporih so sami lopovi, potepuhi, roparji, tatje, Kurd i in tudi neki Arabec, ki je najhujši izmed vseh." "In kje tiči ta adut?" "Takoj tukaj zraven, ker moram nanj najbolj paziti. Toda vsedi se vendar.'' Vsedem s^ poleg a$re, dasi so bila ilovnata tla kaj nesnažna. "Ali si truden!" me vpraša aga. "Nekoliko." "Zato tako na široko zdehaš. Zaspi, dokler ne pridejo Arnavti. Zbudil te bom jaz. Alah il Alah, kako si postal slab in nezanesljiv. Toda, dasi je trdno ležišče^ta ilovica, se bom ulegel in odpočil." Apa se stegne, raztegne roke in noge in si podpre z desno roko glavo. Splošna tihota nastane in čez trenutek je gospodar zaporov že spal spanje pravičnega. Dalj« prihodnji?. BUCEK V STRAHU, 35e. BURSKA VOJSKA 30«. CERKVTOA NA SKA TJ, l6e. CESAR FRAN JOSIP, 20c. CESARICA ELIZABETA, 15«. CIGANOVA OSVETA, 20c. CVETINA BOROGRAJSKA, 20c. CVETKE, 20e. ČAS JE ZLATO, 20c. DAMA S KAMELJAMI, $1.00. DARINKA, MALA ČRN OGORKA, 20c. DETELJICA, življenje treh kranjskih bratov, francoskih vojakov, 20c. DOMA IN NA TUJEM, 20«. DVE ČUDOPOLNI PRAVLJICI, 20c. ENO LETO MED INDIJANCI, ERAZEM PRED JAMSKI, 15c. ERI, 20c. ETVSTAHIJA, 15c. PABI0LA, 60c. GENERAL LAUD ON, 25c. GEORiGE STEPHENSON, oče železnic, 40c. GODČEVSKI KATEKIZEM, 20e. GOLOBČEK IN KANARČEK, 15c. GOZDOVNIK, 2 zvezka skupaj 70c. GROF RADECEI, 20c. HIRLANDA, 20«. TV AN RESNICOLJUB, 20e. TZANAMI, mala Japonka, 20e. IZDAJALCA DOMOVINE, 20e. IZGUBLJENA SREČA, 20e. IZIDOR, pobožni kmet, 20c. IZLET V CARIGRAD, 40c. JAROMIL, 20e. JURČIČEVI SPISI, 11 avedkov, umetno vezano, vssk rveaek <109. KAKO JE TZGMNTL GOZD, 5 i NIKOLAJ ZRINJSKI, 20c. OB TIHIH, VEČERIH, 70c. OB ZORI, 70c. ODKRIT J t AMERIKE, 40c. PAVLIH A, 20e. POSLEDNJI MOHIKANEC, 20c. PRAVLJICE (Majar,) 20c. PRED NEVIHTO, 20c.V PREGOVORI. PRILIKE, REKI, 30 PRI SEVERNIH SLOVANIH, 30e. PRINC EVGEN, 20c. PRIPOVEDKE, 3 zvezki, po 20c. PRST BOŽJI, 15c. REPOŠTEV, 20c. RINALDO RINALDINI, 30c. ROBINSON, broširan, 60c. RODBINSKA SREČA, 40c. RODBINA POLANEŠKIH, 3 zvezki | $2.50. „ : i ROPARSKO ŽIVLJENJE, 20c. f RUSKO-JAPONSKA VOJSKA, zvezkov za 75c. SANJSKE KNJIGE, velika, 38«. SENTLIA, lie. SITA, mala Hindoatanka, 20c. SKOZI ŠIRNO INDIJO, 30c. SLOVENSKI SALJIVEC, 3 zvezka, po 20e. SPIS JE, 15c. SPOMINSKI LISTI IZ AVSTRIJSKE ZGODOVINE, 25c. S PRESTOLA NA MORIŠČE, 20c. SREČOLOVEC, 20c. • STANLEY V AFRIKI, 20«. STEZOSLEDEC, 20c. STOLETNA PRATIKA, 60c. STO PRIPOVEDK, 20c. STRELEC, 20c. STRIC TOMOVA KOČA, 60c. SVETA NOČ, 15c. \ ŠALJIVI JAKA, 2 zvezka, vsak po 20c. ŠALJIVI SLOVENEC, 75c. ŠTIRI POVESTI, 20e. TEGETHOF, slavni admiral, 20e. TIUN LING, 20c. TIMOTEJ IN FILOMENA, 20c. TISOČ IN ENA NOČ, 51 zvezkov, $6.50. TRI POVESSTI GROFA TOLSTOJA, 40c. V DELU JE REŠITEV, 20e. VENČEK PRIPOVESTI, 20e. V GORSKEM ZAKOTJU, 20c. VOHUN, 80c. VRTOMIROV PRSTAN, 20e. V ZARJI MLADOSTI, 20e. WINNETOU, rdeči gentleman, tri zvezki $1.00. s SLATA VAS, 2Sc ZLATOROG, $1» ZMAJ IZ BOSNE, 60e. Z OGNJEM IN MEČEM, $2.50. ŽALOST IN VESELJE, 45c. Nižje podpisana Dricoro-ftamp&iajcdiiiS i in Hrvatom svoj........ SALOON 107=109 Greenwich Street, o o o o NEW YORK oooo v katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke........... Imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potujoči Slovenci in Hrvatje dobe............. stanovanje in hrano proti nizki ceni. Postrežba solidna_________... Za obilen p.iset se priporoča FRIDA von KROfiFj 1T/-IU9 Greenwich N..v ^ k. 4La Provence*' na dva vijaka..... —' I -«La Savoie" „ „ „ ..... ^ "La Lorraine" „ „ „ ..... ■Nk ?iLa Touraine" , „ „ ..... (J -*La Bretagne"....... ... 14,300 ton, 30,000 konjskih mo^ ...12,000 „ 25,000 ....12,000 „ 25,000 ...10,000 „ 12,(»00 „ tt ---- 8,000 „ 9,(J00 „ ... 8,000 „ 9,000 „ ^La Gasgognc* Glavna Agencija: 19 STATE^STREET, NEW YORK. corner Pearl Street, Chesebrough Building. IParniki tdplujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. urtf lopoladne iz pristauisča št. 4'i iVorih niver, ob Norton St., N. Jc L^. ivg. IU08*LA SAVOIE 3. sept. 1908. HK .Iv*. 190H *LA PROVENCE 10. sept. 1908. 27. avg. ' >08-*LA LORRAINE 17. sept. 1908. La Brieiagne ♦T.A LORRAINE *LA TOURAINE POSEBNA PLOVITVA. Novi parnik na dva vijaka CHICAGO odpluje dne 5. sept. 1908. Samo kabine II. razreda! ^ Cena dragega razreda do Havre: $55.00 in višje. Ifarnfka 2 irezdo zaznamovani imajo 90 In i^« Kozminski, generalni agent -za zapa& 1\ Deaborn St., Chicago, ■vC"- % ' M55. M Cast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagi. 111., kakor tudi rojakom po Zjed. državah d.i sem otvoril novo urejeni salcon nri "Triglavu", 572 Blue Island Ave., Chicago, III. j kjer toč:m pristno uležano Atlas pivo, izvrstni whiskey. Najbulja vina in dišeče smodke so pri mei^i na razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool table). Potujoči Slovenci dobrodošli. Vse bodem dobro postregel. Za obilen obisk se priporoča Mohor Mladič, 572 Blue Island Ave., Chicago, 111. MARKO KOFALT, 249!So. Front St., STEELTON, PA. Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnib pogodb, pooblastil ali polnomoči (Voli-macht) in drugih v notarski posel spadajočih stvari, ktere točno in po ceni izvršujem. Dalje proda jem parobrodue listke za v star; za vse b< ljše parnike in parobrodne oroge ter pošiljam denarje v staro domovino po najnižji ceni. Alt*. Marko Kofalt je naš zastopnik za vse posle »n ga ro-aKora toplo priporočamo FRANK SAKSER CO I FRANK SAKSER C0 PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE., N. E., cANTON BOBEK, vodja. CLEVELAND, O. I^ll ^III.I^W^iw y II ....... BO JAKI, NAROČAJTE BE 3JA "GLAS NARODA," NAJVEČJI IF HAJOENBJSI DKBYOTK1 mi^b >1 nht" M ^xw^Vn II ^IWI^^.i m ZEMLJE VIDL ZEMLJEVID AVSTRO - OGRSKE veliki 25c., mali 10c. ZEMLJEVID EVROPE, 25c. ZEMLJEVID KRANJSKE DEŽELE, mali lOe. ZEMLJEVID ZJEDINJENIH DRŽAV, 25c. RAZGLEDNICE. Kranjska narodna noia, nbljanake in drugih mest na Kranj akem. n«wyorške in raaziili mast Amerike, a cvetlicami in hmoristijn« po 3c., dueat 30c. •vete podobe, komad Bm. da-eet 90«. kako POSTANEMO ŠTABI, 46e. Af» Maria, lOe. fTAR bog STOBI JE VHE PEAT, ARram neeka Vmw Tmk m 40«. *kMmi mmtM 40c. OPOMBA. He* »M— Je vHUH II Imi— miaart MU ? getevUI Doitnl aH pcitalk meh k. Mtiilna Je pri vMfc P .....Iflfl^^^' T ' Pošilja v zvezi z glavno pisarno DENARJE V STARO DOMOVINO najhitreje in najceneje. f)enarne poŠiljatve dospejo na dom v 12—ij dnevih. — Kupuje in prodaja uvstrijske denarje po dnevnem kurzu. - Edini zaupnik v Zjed. državah Mestne hranilnice Ljubljanske. Prevzema hranilne knjige v izplačilo in daje predplačila. PRODAJA PAROBRODNE LISTKE za vse parobrodne družbe po izvirnih cenah. Potnike iz Clevelanda, 0., sprejme v New Yorku domač uslužbenec jih dovede v glavno pisarno, preskrbi vse za prtljago in odvede na parnik, kar potnika nič ne ▼elja in je to velike ♦rednosti. • ______• Dobft se t podružnici "Olas Naroda" po 1 cent številka. Cr*> ^ iS