Celje - skladišče D-Per 545/1974 AVG GLASILO KOLEKTIVA STEKLARNE »BORIS KIDRIČ« leto 2 ROGAŠKA SLATINA avgust 1974 NAROČIL ČEZ ZMOGLJIVOSTI 2e v maju, ko smo pisali o uspehih v prvih treh mesecih, smo ugotovili, da so bili le-ti v obratih Rog. Slatina in Slovenska Bistrica skromnejši kot običajno. Ce dosežkom iz prvih treh mesecev prištejemo še uspehe naslednjih treh, kar tvori polletni račun, moramo spet, čeprav neradi, ponoviti, da z doseženim res ne moremo biti posebno zadovoljni. Rast dohodka v obeh TOZD je bila nižka. Tako je v Rogaški neto znesek višji le za 5.4 odstotka, kar znaša 2,362.000 dinarjev. Takšen dohodek je dosežen ob 7.1 odstotka nižji proizvodnji; na to je delno vplival asortiment (porazdelitev steklenih izdelkov). Efektivnih opravljenih ur je bilo za 1.1 odstotka več, kar pomeni 10.747. Uspeh obrata v Rogaški Slatini se kaže v tem, da mu je uspelo zadržati sicer visoko naraščanje poslovnih stroškov. Zaradi primerjave navedimo, da so bili ti v letu 1973 nasproti letu 1972 kar za 49.8 odstotka višji. Letošnji porast v primerjavi z lanskim letom pa je 9,6 odstotka ali 1,516.000 dinarjev. To je vsekakor uspeh, ker so cene reprodukcijskega materiala, goriva in električne energije občutno višje. Minij se je podražil od 8.40 na 17.60 dinarja za kilogram, kar pomeni v odstotkih kar celih 210. Soda se je podražila od 0.78 na 1.86 dinarja ali za 232 odstotkov, kurilno olje" pa od 0.76 na 1.46 ali za 193 odstotkov itn. V Slovenski Bistrici je položaj nekoliko drugačen. Tam je bila hitrejša rast dohodka, in sicer za 13 odstotkov, kar pomeni 1,679.000 dinarjev. Se pravi, da so bili tam bolj uspešni kot v Rogaški Slatini. Na finančno stanje zelo neugodno delujeta izredno visoka rast poslovnih stroškov in še večja rast zakonskih obveznosti. V letih 1972 in 1973 so se te obveznosti povečale kar za 14 odstotkov, to pa je pomenilo 533.586 din za poslovne stroške. Za zakonske obveznosti je veljal 49-od-stotni porast, kar je znašalo 233.349 dinarjev. Letos so stroški občutno višji, saj znašajo 1,169.000^ ali 39 odstotkov več. Družbenih' obveznosti je letos za 809.000 dinarjev ali 301 odstotek več. Omenjena povečanj a znašajo skupaj 2,499.576 dinarjev. Če to primerjamo z realizacijo v prvem polletju, ki je znašala 14,383.637 dinarjev, je na dlani, da je to velika obremenitev. Majhno povečanje dohodka v Rogaški Slatini je vplivalo na ostanek čistega dohodka, ki bi bil sicer po lastnih predpisih za 11.5 odstotka večji. Večje družbene obveznosti smo imeli za 865.860 dianrjev, in sicer: prispevek za izobraževanje 502.129 dinarjev, prispevek za raziskovalno delo 111.036 dianrjev in valorizacija pokojnin 252.695 din. Tako smo sicer po lastnih predpisih ustvarili 5,531.914 dinarjev čistega dohodka v letu 1974, vendar Glasilo »Steklar« ureja uredniški odbor, glavni in odgovorni urednik Jovo Tišma • Uredništvo: Steklarna »Boris Kidrič«, Rogaška Slatina ® Naslov: Glasilo kolektiva steklarne »Boris Kidrič«, Rogaška Slatina • Telefon 063-81-020 ® Telex 33560 YU • Naklada 1500 izvodov © Tiska: ČGP »Delo«, Ljubljana moramo po izračunu dohodka poravnati obveznosti, tako da nam ostane 4,650.370 din. Za enako obdobje lani pa nam je ostalo štiri milijone 779.459 dinarjev. Letos nam torej ostane za 315 540 dinarjev manj, to pa pomeni 6.5 odstotka. Amortizacija je povečana za 45.649 dinarjev, vendar je to neznatna vsota, ki ne more bistveno vplivati na ostanek čistega dohodka. V Slovenski Bistrici je povečanje poslovnih stroškov in družbenih obveznosti zelo bremenilo ostanek čistega dohodka. Ta je za 34 odstotkov manjši kot lani. Znižanje znaša 1,291.370 dinarjev. Tako v Slovenski Bistrici za prvo polletje ostane 2,520.957 dinarjev čistega dohodka. Kar zadeva osebne dohodke v Rogaški Slatini, so le-ti v bruto zneskih porasli za 10.6 odstotka, vendar ne rastejo tako hitro kot lani. Povprečni osebni dohodki $o bili 2303 dinarje. Ob Izplačilu teh osebnih dohodkov smo prekoračili samoupravni sporazum o delitvi dohodka in osebnih dohodkov za 13.86 odstotka, kar pomeni 2,362.362 dinarjev. Torej mesečno prekoračujemo sporazum za 393.700 dinarjev. V primeru, če bi (tako predvideva sporazum) morali plačati kazen, bi leta bila 1,819.491 din. V Slovenski Bistrici so kljub omenjenim težavam osebni dohodki v porastu, saj so za 11 odstotkov večji in znašajo povprečno 2247. V proizvodnji nismo imeli občutnih zastojev. Oskrba z reprodukcijskim materialom, električno energijo in kurilnim oljem je bila zadovoljiva. Prodaja je potekala normalno kljub temu, da konjunktura (ugodne okoliščine) niti na domačem niti na tujem tržišču ni bila kdove kako ugodna. Za brušeno kristalno steklo je povpraševanje večje od naših zmogljivosti. Kljub temu, da nam bru-silnica v Kozjem izdatno pomaga, smo z dobavo v precejšnjem zaostanku. Naš izvoz je bil v šestih mesecih za spoznanje nižji kot za enako obdobje lani, vendar smo v juliju izvozili za več kot 300.000 ameriških dolarjev, kar je rekord, saj je naš izvoz v sedmih mesecih na isti ravni kot lam. Izvozili bi lahko več, seveda pod pogojem, če bi imeli večje zmogljivosti za svinčeni brušeni kristal. Prav to je razlog, da z dobavnimi roki zamujamo. V Slovenski Bistrici je bil izvoz za 1.5 odstotka večji. Kar zadeva izvoz, velja za obe temeljni organizaciji združenega dela: naročil iz tujine imamo toliko, da bi moral biti izvoz do konca leta večji, kot je bil lani. Vejo Djinovski POGOJ - BOLJŠE DELO Julijske podražitve so sprožile vprašanja med vsemi člani kolektiva, kako in kaj bo po podražitvi. Vprašanja so razumljiva in povsem na mestu, kajti slehernega med nami je draginja tako ali drugače prizadela. Dobro so nam znana stališča sindikatov in drugih družbenopolitičnih organizacij v republiškem merilu. Nas je predvsem zanimalo, ali lahko uresničimo vsa tista pri-i poročila, o katerih smo že precej brali ali pa jih poslušali po radiu, televiziji in podobno. Zaradi tega smo se odločili, da članom kolekti- va prenesemo del misli predstavnikov temeljne organizacije združenega dela v Rog. Slatini. Predstavniku sindikalne organizacije tovarišu Jožetu Kovačiču smo zastavili naslednja vprašanja: Ali smo sledili priporočilom sindikata za premostitev težav, ki jih je povzročila julijska podražitev, in kako? Prejeli smo naslednji odgovor: »Po razpravi v izvršnem odboru konference sindikata steklarne, ki je bila 14. 8., smo ugotovili, da realnih možnosti, z viškom denarja, ki bi ga imeli na voljo, ni. Da bi ob takšnem stanju, kakršno je danes, premaknili zares kritično spodnjo mejo, bi morali nekomu jemati. Takšna rešitev pa v nobenem primeru ne bi bila prava. Zaradi tega smo se zmenili, da je pri nas popravek OD možen samo z vestnej-šim delom slehernega zaposlenega na delovnem mestu. Le tako bomo prihranili potrebna sredstva v te namene. Zato se moramo zavzeti v vseh oddelkih, in sicer vsi zaposleni. Prizadevati si moramo, da bomo smotrno izkoriščali reprodukcijski material in zaupana nam osnovna sredstva na delovnem mestu. Samo na ta način lahko pridemo do želenega cilja.« Naprej je tovariš Kovačič povedal, da bomo v prihodnje povsem konkretno nadzorovali ravnanje posameznih odgovornih na vseh delovnih mestih. Kaj so organi upravljanja ukrenili v zveri s tem? To vprašanje je bilo namenjeno predsedniku delavskega sveta tovarišu Mirku Firerju: »Samoupravni organi oziroma delavski svet doslej še ni razpravljal o tem. Na pobudo konference sindikata pa bomo prihodnjo sejo delavskega sveta posvetili tem vprašanjem. Kaj več dodati kot to, da bi morali bolje delati, Je v sedanjem trenutku kaj težko reči. Jemati komu bi bila zelo tvegana zadeva. Vsekakor bomo podprli prizadevanja sindikata, da naložimo vodilnim, naj ukrenejo vse potrebno v zvezi s prometnim davkom, ki je nemogoč, saj znaša 41 odst., in glede neugodnih razmer za izvoz. Zdi se mi prav, da bi morala o naših Novozaposlenl težavah kaj več vedeti tudi širša javnost. Naj se o nas piše tudi takrat, ko nam gre slabo, in ne samo takrat, ko gre dobro. Klicu sindikata naj bi se odzvali vsi člani kolektiva, in sicer povsem resno.« Naše naslednje vprašanje je bilo namenjeno obratovodji TOZD ing. Jožetu Pelku: Ali obstajajo realne možnosti za povečanje osebnih dohodkov za 3 odstotke, kakor je bilo predloženo? »Napotilo sindikatov SRS je vsekakor primemo in ga sprejemamo za svojo nalogo. Po vsej verjetnosti je predlagani odstotek povišanja ob vsesplošni zadnji draginji še premajhen. Kakšne so torej realne možnosti pri nas? Preden odgovorim na to vprašanje, ne morem mimo nekoliko sicer skopih podatkov o poslovanju v prvih šestih mesecih, iz katerih je razvidno: celotni dohodek smo povečan za 5,4 odstotka, če pa upoštevamo, da smo v letu 1974 zaposlili 22 ljudi več, kar znaša 2 odstotka je razvidno, da je stvarni porast dohodka samo za 3.4 odstotka višji. Ob upoštevanju dejstva, da smo letos povečali cene naših izdelkov povprečno za 10 do 12 odstotkov, pomeni, da smo slabše delali. Vsem nam je znana investicijska politika in za uresničitev le-te mora podjetje zagotoviti potrebna sredstva. Konkreten odgovor na zastavljeno vprašanje bi bil takle: Povečanje osebnih dohodkov je možno le z boljšim delom, ki bo povečalo naš dohodek. Kot celotna jugoslovanska industrija ima tako tudi steklarstvo težave pri prodaji na tuja tržišča. To pa predvsem zaradi tega, ker je inflacijska stopnja pri nas tako velika, da izvoz postaja nerentabilen. Zatorej potrebujemo resnično hitro akcijo vseh zunanjih dejavnikov, da postavimo izvoz v tiste okvire, ki so za družbo edinole upravičljivi. Dvanajst milijonov starih dinarjev ne bi smelo biti problem glede na mesečno realizacijo okoli 770 milijonov. V tem primeru bi jo morah povišati vsaj na zanesljivih 800 mili onov. Dejanske možnosti torej obstajajo, vendar jih moramo čimbolj izkoristiti. Za to pa je potreben zelo izostren posluh nas vseh zaposlenih. Prepričan sem, da to zmoremo.« NUJNA ZRESNITEV Podrobnejša analiza doseženih uspehov v prvem polletju kaže, da bo TOZD Slovenska Bistrica moral v prihodnje sprememb dosedanje od- nose do proizvodnje in porabe. To najbolj nazorno potrjujejo spodnji podatki, ki so sestavni del polletnega obračuna 1974. elementi v dobi poročanja indeks doseženo indeks doseženo planirano plan 1. 1973 1973 celotni dohodek 14.383.637 14.000.000 103 12.704 iIH 113 porabljena sredstva 6.019.709 5.400.000 111 4.329.133 139 pogodbene obveznosti 207.720 142.500 145 166.867 124 zakonske obveznosti 1.212.572 610.000 199 403.157 301 del. dohodka v kon. zal. 31.393 12.260 74 dohodek za razdel. 6.912.243 7.847.500 88 7.763.302 89 osebni dohodki 4.391.286 4.620.000 95 3.950.974 111 sredstva za sklade 2.520.957 3.227.500 78 3.812.328 66 Predvsem lahko ugotovimo porast Delno opravičilo za to Je morda finančne realizacije za 13 odstotkov manjša vrednost dolarja. Za nadalj- v primerjavi z enakim obdobjem njo razčlembo nam bodo rabili po- lani. Ta odstotek pa je varljiv, saj datki, ki jih navajamo po mesecih, ni pokazovalec večje produktivno- in sicer primerjamo enako obdobje sti, temveč smo ga pridobili s 15- letošnjega leta preteklim letom. odstotnim zvišanjem cen. Z drugimi besedami bi lahko rekli, da smo V tej tabeli lavajamo proizvod- naredili za cela 2 odstotka manj kot nost po kosih m finančno po mese- leto dni poprej. cih, primerjajoč leti 1973 in 1974: kosov vrednost indeks mesec 1973 1974 1973 1974 kosov din januar 148.013 124.359 2.045.632 2.325.266 84 114 februar 166.385 139.717 2.328.751 2.341.992 8-* 101 marec 169.640 147.103 2.408.639 2.624.997 87 109 april 144.284 156.681 2.248.658 2.662.536 109 118 maj 148.860 132.471 1.943.901 2.439.729 89 125 junij 143.351 111.922 2.267.419 2.397.401 78 106 920.533 812.253 13.243.000 14.791.921 88 112 Razvidno je torej, da smo izdelali 12 odstotkov kosov manj kot lani. Pri tem so bili materialni stroški za 145 milijonov starih dinarjev ali za 45 odstotkov večji. Nadalje je treba upoštevati, da je bila amortizacija za 34 odstotkov in pogodbene obveznosti za 24 odstotkov večje. Zakonske obveznosti so se povečale za 201 odstotek, kar je znižalo sredstva za sklade za 81 milijonov starih dinarjev ali 34 odstotkov. Tako je torej razvidno, da smo po vseh bistvenih pokazateljih dosegli slabše uspehe kot 1973. leta. Pozitiven v polletni bilanci je samo za 2 odstotka manjši odpadek (napake dela, stekla in lom). Delavski svet TOZD je 1. 8. na 9. rednem zasedanju razpravljal o finančnem stanju obrata, o poteku rekonstrukcije in pripravah kadra. V mesecu oktobru predvidevamo redno obratovanje novega obrata. V zvezi s tem nas čakajo številne zahtevne naloge. Predvsem pa tele: — večja produktivnost s prihodom novega kadra, ki ga priučujemo pri steklarskih brigadah, — prizadevati si za zmanjšanje sedanjega odpadka za 2—3 odstotke, — na vsak način moramo zmanjšati materialne stroške, ki so s hitro rastjo presegli mejo normalnih, — čimbolj izkoristiti delovni čas, — utrditi medsebojne odnose, — zaostriti odgovornost vseh zaposlenih, — mojstri in pomočniki pri talilnih pečeh si morajo kar se da prizadevati za vzgojo mlajšega kadra, — službe, ki so v kakršnikoli zvezi z investicijami, morajo pohiteti z vsemi deli, ki so vezana na nove proizvodne zmogljivosti, — mesečno realizacijo povečati na 260 do 280 milijonov starih dinarjev. Pokazovalcj so vse prej kot ugodni, naloge so številne in zahtevne. Oboje skupaj pomem kup skrbi za člane kolektiva. Ne bo lahko, neizvedljivo pa m. S prizadevnostjo vseh jih je mogoče premagati. V nasprotnem primeru nas čakajo kaj klavrni časi. Opozorila iz računovodstva niso iz trte izvita. To je, preprosto povedano, čista resnica pred katero ne moremo in ne smemo zapirati oči. V nasprotnem primeru se utegne zgoditi, da bodo osebni dohodki v zadnjih treh mesecih hudo ogroženi. To ne bi bilo v prid nobenemu članu kolektiva. S prizadevnostjo vseh skupaj je treba storiti vse, da do tega resnično nikoli ne bo prišlo, Jože Jankovič ♦ » NOV AKCIJSKI PROGRAM Proti koncu julija so se na razširjenem sestanku zbrali komunisti steklarne v Slovenski Bistrici, da pregledajo preteklo šestmesečno, dejavnost organizacije kot celote in tudi posameznikov. V uvodni besedi, ki jo je podal sekretar organizacije Karli Srenk, je bilo poudarjeno, da je organizacija v preteklem obdobju delovala zelo uspešno. Doseženi so bili tudi dobri delovni uspehi. To je značilno za letošnje leto, ki je od slehernega zahtevalo veliko dejavnosti in sodelovanja v številnih pomembnih dogajanjih v kolektivu in navzven. Kljub ugodni očem prehojene poti niso pozabili omeniti, da bi bili posamezne akcije lahko opravili dosti bolje z večjo prizadevnostjo in tesnejšo povezavo vseh članov. Na podlagi doseženih uspehov in ugotovljenih slabosti je osnovna organizacija zveze komunistov sprejela nov akcijski program, ki zajema obdobje od julija letos do februarja 1975. Sekretariat osnovne organizacije je naredil osnutek programa, ki so ga potem člani še dopolnili in dokončno sprejeli. Sedaj ostaja še dosleden boj za uresničevanje zastavljenega programa v praksi. Novi akcijski program bistriških komunistov temelji na potrjenih dolgoročnih nalogah in pridobljenih izkušnjah. Poseben poudarek so namenili tistim nalogam, ki jih pred vse slovenske komuniste postavljajo sprejeta stališča na VII. kongresu ZKS, X. kongresu ZKJ in postavke nove ustave. Ni naključje, da so bistriški komunisti velik del svojih nalog namenili nujno potrebni rekonstrukciji svojega obrata. V času rekonstrukcije bodo budno spremljali vsa dogajanja. Sproti hočejo biti seznanjeni tako s potekom dela kakor tudi s težavami, ki se utegnejo pokazati pri rekonstrukciji. Poleg tega ne bodo zanemarjali drugih področij svoje dejavnosti. Posebno skrb bodo posvetili kadrovskim vprašanjem ob zaposlovanju novih delavcev in kadrom v vodstvu TOZD. Ta skrb bo gotovo zelo potrebna, saj se bodo v povečani proizvodnji rojevali tudi novi problemi.' Komunisti so sklenili, da bodo napeli vse sile za izobraževanje svojih članov kolektiva. Izobraževanje bo zajemalo družbenopolitično, samoupravljalsko in praktično področje. Spremljanje delovnih in finančnih uspehov, so menili na sestanku, mora postati nenehna skrb vsakega zaposlenega, še posebno pa članov zveze komunistov. Za uspešno izvajanje zastavljenega programa so se zmenili, da bodo vsakemu posameznemu članu in skupinam zadali naloge. Vsak član osnovne organizacije mora biti vključen vsaj v eno dejavnost v samoupravnih organih ali drugih dejavnostih delovnega kolektiva, Viktor Horvat Udeleženci pohoda »po poteh kozjanskega odreda« ♦ ŠTEFAN ŠPOLJAR Kot skromen, tih in miren fant je Štefan opravljal svoje delo v steklarni pri peči za taljenje stekla celih 23 let. Bil je odnašalec stekla. Njegova bolezen je bila takšne narave, da ni bil zmožen opravljati zahtevnejših del. Stefan je imel vseskozi trdo življenje. Še kot mlad fant je zbolel in bolehal, toda kljub temu je bil na svojem delovnem mestu vedno vesten in marljiv. Imel je svoj način življenja, kot si ga ustvari sleherni človek. Vsak dan je prihajal na delo in odhajal z dela s svojim konjičkom mopedom. Tako je bilo tudi 29. julija. Nič hudega sluteč je blizu tovarne doživel prometno nesrečo. Luč sveta je zagledal 1. 1. 1935, ugasnila pa je 30. 7. 1974. ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi našega dragega sina, brata, strica in svaka ŠTEFANA ŠPOUARJA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti ter mu poklonili vence in cvetje. Enako se zahvaljujemo upravi podjetja, govorniku tovarišu Jožetu Kovačiču za lepe poslovilne besede ob njegovem grobu in godbi na pihala. Vsem in vsakemu posebej še enkrat srčna zahvala. Žalujoča družina ŠPOLJAR » „OKROGLA MIZA“ Čas, v katerem živimo, ne dopušča mirovanja. Vedno o tem premišljujemo, presojamo in nekako po tihem odločamo. Odobravamo ali zavračamo dogajanja v naši neposredni bližini. To delamo kljub temu, da na zunaj kažemo drugačen obraz. Vedemo se tako, kot da ne bi bili zainteresirani Ali ste morda kdaj premišljevali o tem, da ne boste več samo molčali? Najbrž že večkrat. In vendar vas je (ne vseh) nekaj potegnilo nazaj. Bržčas ste tudi premišljevali o razlogih, ki vas ovirajo. Verjetno ne bom zgrešil, če namesto preneka-terega odgovorim, da je strah pred zamero najbolj pogost razlog. Ta se je vrinil v nas tako, da ne bi vedeli odgovoriti, kako in zakaj. Tako se je ustalila neka miselnost, ki bi za naše samoupravne pojme morala biti že pregnana. Predvsem zato, ker živimo v obdobju, ko je samoupravljanje ne le pravica, temveč dolžnost slehernega med nami. Upravljanje z molkom? Upam, da ga boste z menoj vred ocenili za nezadostno. Potrebujemo tvorno sodelovanje v iskanju najboljših rešitev. Najboljše rešitve pa bomo našli šele takrat, ko bomo v odprtem pogovoru spregovorili o vseh težavah, ki nas tarejo. V uredništvu Steklarja smo po daljšem premisleku ugotovili, da so številne zadeve, o katerih bi vsekakor kazalo spregovoriti trezno, odkrito in utemeljeno. Brez obremenitev, ki nas kar pogosto spremljajo. želimo spregovoriti o žgočih, imenujemo jih tako — problemih. Tako smo si omislili organizacijo »okrogle mize«. Lahko bi iskali kakšno drugo ime, ki bi bilo, naj se tako izrazimo, izvimejše Okoli tega nismo zapravljali preveč časa. Bolj nas je zanimalo to. o čemer bi radi spregovorili. Odločili smo se, da bomo vsak mesec (seveda, če bo zanimanje med člani kolektiva) osvetlili en problem (sporno zadevo) iz več zornih kotov. Vse to z namenom, da bi po svo- je pomagali pri urejevanju kakšne zadeve. Svoja stališča bomo posredovali drugim članom kolektiva na straneh Steklarja. Bodi dovolj za uvodno misel, ki nas je vodila k organizaciji »okrogle mize«. Za prvi pogovor smo izbrali temo, ki je v središču pozornosti ne samo pri nas, temveč tudi drugod. Naslovili smo jo tako: NAGRAJEVANJE PO DELU IN MINULO DELO. Na koncu zapišimo še to, da se pogovora lahko udeleži vsak član kolektiva, ne glede na starost, spol ali delovno mesto. Uvodne misli za naš pogovor bo pripravil eden od članov uredniškega odbora. Naše prvo srečanje bo v sredo, 11. 9. ob 16. uri v prostorih zgornje jedilnice. Prepričam smo, da je tema dovolj zanimiva. Ali boste izkoristili priložnost, da poveš'e svoje mnenje, je odvisno predvsem od vas. Upamo, da ne boste zamudili te priložnosti. J. Tišma KADROVSKE IN OSEBNE NOVICE ZA MESEC JUNIJ IN JULIJ -1974 PRIŠLI: 1. Franc Gaberšek — PKV kurjač plan. gener. 2. Vida Antolinc, KV steklob. 3. Frida Nikolič, KV steklob. 4. Veronika Tadina, KV steklob. 5. Antonija Medved, KV steklob. 6. Jože Ducman, KV steklob. 7. Martin Jagodič, KV steklob. 8. Janja Kolačko, KV steklob. 9. Ljubica Boršič, KV steklob. 10. Ljudmila Pelko, KV steklob. 11. Jožefa Peer, KV steklobr. 12. Marjeta Kuraj, KV steklob. 13. Anton Sovine, NK odnašaiec 14. Ignac Galun, NK vlagalec zmesi 15. Ivan Lupše, PKV steklob. — obrat Kozje 16. Stanislav Resnik, PKV steklob. — obrat Kozje 17. Viktor Moškon, PKV steklob. — obrat Kozje 18. Milan Brilej, PKV steklob. — obrat Kozje 19. Alojz Klavžar, PKV steklob. — obrat Kozje 20. Štefan Bezamovski, PKV ste-klobrusač — obrat Kozje 21. Cecilija Čebular, PKV pregled, stekla — obrat Kozje ODŠLI: 1. Ivan Mikolič, KV krogljičar 2. Viktor Stiplošek, NK del. v kis. polir. 3. Marjan Del-Fabro, NK odnašaiec 4. Franc Rajhar, PKV steklob. v gr. brus. 5. Franjo Lugarič, PKV steklob. v gr. brus. 6. Josip Čoh, NK odnašaiec 7. Martin Rajher, PKV vlagalec zmesi 8. Janez Lesjak, NK odnašaiec 9. Darinka Johan. KV steklob. 10. Marija Toplišek, KV steklob. — obrat Kozje UMRLI: 1. Karl Kregar, KV krogljičar 2. Štefan Špoljar, NK odnašaiec Stanje na dan 31. 5. 1974 1097 povečanje + 21 zmanjšanje — 12 Stanje na dan 31. 7. 1106 VESELI DOGODKI V DRUŽINI (ROJSTVA): 1. Brigita Čoh, hči Mirka 2. Stanka Bercko, hči Stanka 3. Tanja Šmit, hči Jožeta 4. Vlado Koražija, sin Anice 5. Miran Plavčak, sin Janeza 6. Marjan Plačak, sin Janeza 7. Marjeta Čoh, hči Marije 8. Aleksander Čuješ, sin Dolota 9. Irena Vreš, hči Matilde 10. Vlasta Humski, hči Draga 11. Jože Podhraški, sin Josipa 12. Nives Vrtovšek. hči Gvida Novorojenčkom želimo obilo zdravja! SKLENILI ZAKONSKO ZVEZO: 1. Branka Lepan, poroč. Dečko 2. Jožica Skubi, poroč. Perkovič 3. Silva Kučiš, poroč. Medved Novoporočencem iskreno čestitamo! F. K. ARGUSOV SPREHOD številnim radovednežem sem se lep čas upiral, saj se nisem hotel znova predstaviti. Zdaj pa sem se vdal, kajti od mojega prvega pred-stavljemja je minila »cela večnost«. Celih deset mesecev je že od takrat. Dovolj časa za pridobitev širokega kroga »prijateljev« in prijateljev, kajne? Včasih si takole mislim: ali bi kdo drug če bi mu narava darovala to lastnost, kot jo je meni, imel manj ali več oči, ki dremajo? še naprej mi rojijo misli, da ne bi bilo nič narobe, če bi me včasih butnili, saj se kaj radi vsestransko butamo. Butnite me, kar krepko, toda v spodnjem desnem kotu, kot je sicer navada za olikane ljudi, ne pozabite napisati, kdo ste. Sedaj pa moje generalije, hočem reči, osebni podatki... Argus je bil po grški pripovedi orjak z očmi po vsem telesu, od katerih je bila polovica vselej budna. Ouvaj Zeusove ljubice IO, ki jo je Hera spremenila v kravo. Ko ga je Hermes po Zeusovi zapovedi ubil, je Hera njegove oči potisnila pavu na rep. Od tod budne oči, ki vse vidijo — Argusove oči. škoda je, da smo sicer odmerjki prostor za moje klepetanje skrajšali: kdo ve, če tudi to ni dobro, kajti v teh pasjih dneh utegne biti kakšna kalorična neprebavljiva. »Komu zvoni« je bojda nasloV književnega dela znanega ameriške-ga pisatelja Hemingwaya. Saj se res ne moremo primerjati z njim, kakšnemu talentu pa bi se morda res posrečilo postati slaven z domačim romanom. Za začetek naj predlagam le naslov tega bodočega romana: »Komu piska« bi se mu reklo. Ob dvanajstih namreč. Pisk sirene je imel včasih določen namen. Rekli so mi, da je oznanil začetek ali konec delovnega časa. Zelo poredkoma se zgodi, da bi ob tej uri videli gnečo pri izhodu. Jaz toliko, pisec naj raziskuje naprej. Mogoče se mu bo le posrečilo ujeti kakšnega ob tej uri. Za avtomatiko smo res dovzetni. Avtomati pa so nerodna zadevščina. Tako so nesramni, da ne prenesejo naših »nežnosti«. Predlagam organom samoupravljanja in vsem tistim, ki imajo opravka s tem, naj nam jih preskrbijo čimveč, da bomo imeli kaj — pokvariti. »Pa po lojtroi gor pa po lojtrci dol« najrajši zapojemo, ko smo okajeni, saj je tako melodična, da se težko zatakne še tako slabim pevcem, kot sem jaz. Neko drugo pesem zapojemo v treznem stanju, vsem pa ni enako namenjena in note so različno napisane. Nanje se spoznajo samo posamezniki. Bolj tisti z močnim glasom. »Orkester« težko zaigra složno. Saj veste, za katero pesem gre. Prevedba je ne-kolikanj težja, bom pa poskusil, če sem prav zadel, zahtevam nagrado. Tej novi pesmici bomo odslej naprej rekli: »Paaa s ceniki gor pa s ceniki dol paa s ceniki bolj gor« — kakor za koga. Oj, liboiniki«, tako rad vas gledam, da mi slabo pride. Zadremal bi na vse oči, ko vidim, da tako V naši družbi se včasih dogajajo stvari, ki povzročajo vročo kri, zbujajo nezadovoljstvo in ne nazadnje zavirajo naš napredek. Od delavca na delovnem mestu se upravičeno zahteva vestnost, od kmeta prav tako v redu delo. V nasprotnem primeru bi bil ogrožen njun obstoj. Očitno pa je, da se vsem ne godi tako. Nehote se mi vsiljuje vprašanje, komu za svoje delo odgovarjajo posamezniki v občinski hiši. K razmišljanju o tem me je spravil že marsikateri problem. K pisanju teh vrstic pa me je spodbudil primer v zvezi z avtobusnim postajališčem pri obratu v Kozjem. že dobre tri mesece delavca tega obrata bijejo bitko z birokracijo, še bolje rečeno s posamezniki. Zaradi enega ali dveh mora več kot 20 naših delavcev po nepotrebnem pešačiti. Avtobusno podjetje »Izletnik« iz Celja je bilo pripravljeno zadevo takoj urediti. Potreben je bil le »žegen« načelnika za promet. Samo dve stvari sta bili potrebni, in sicer štampiljka in soglasje. Da bi bila prošnja rešena čimprej, jo je osebno odnesel predsednik obrata. Vrnil se je z obljubo, da bo zadeva rešena v enem tednu. V resnici se je zadeva zavlekla za več kot mesec dni. Ker človek težko živi od obljub, smo se naši zadnji oviri oglasili po telefonu. Odgovor je bil približno tak: »Ja, ja, vaša prošnja je pri nas. Veste, bili smo obremenjeni s potresom!!!« Skoraj neverjetno, da potres lahko prepreči tako malenkost, saj drugih ovir ni bilo. Naročili so nam, naj pokličemo postajo milice v Kozjem in naj oni pošljejo soglasje načelniku, da bo že on uredil vse potrebno. To navodilo smo dobili po enem mesecu. Ali je bilo to težko povedati takoj? »težko« bolni opravljate težaška dela, zunaj tovarne namreč Pohitite, čas beži. Utegne se vam zgoditi, da vas doleti kakšna ujma pa v času staleža ne boste zmogli opraviti načrtovanega. To bi bua strašanska škoda za ... vas osebno mislim. Ne skrbite za tiste, ki v tovarni »zabu-šavajo«. Mojega mesečnega (s)poročila je konec. V zalogi mi je ostalo še veliko tega, toda vam prisrčna hvala za pozornost in bodite mi srčkani, kot sem jaz vaš ARGUS V tem primeru se zdi, da bi nekoga morali še posebej prositi, da bi opravil svojo vsakdanjo nalogo. Morda nekomu ni povsem jasno, kaj zaposlenim v obratu Kozje pomeni avtobusno postajališče. Ne gre za pešačenje od Kozjega do obrata v dolžini poldrugega kilometra. Za nekatere pomeni kar celih sedem kilometrov. Priznati moramo, da je kar primerna razdalja, posebno še po tako slabi oesti. Težko je razumeti, da nekaterim ni mar rešitev pomembnih «zadev. Posebno tam, kjer niso potrebna nobena finančna sredstva. Samo malo dobre volje in delovne zavesti. V našem primeru ni bilo ne enega ne drugega. Kako dolgo bodo posamezniki ravnali tako neodgovorno? Jože Božiček Pripis uredništva: Za takšne in podobne primere bi bil potreben malce drugačen potres. Ne potres, ki bi ogrožal življenje ljudi. V mislih imamo potres, ki bi pošteno zdramil ljudi, ki so tako neprizadevni pri reše vanju življenjsko pomembnih zadev občanov. OBVESTILO Konferenca sindikata obvešča: 1. Vsakemu zaposlenemu, ki nima končane osemletke, je omogočeno, da jo konča v okviru DU Šmarje. Kadrovski sektor bo dal vsakemu prijavljencu v podpis nekakšno obvezo, da bo šolo končai. 2. Vsi zaposleni, ki še niso dobili premoga, naj za to poskrbijo. Sindikat je izposloval ostanek dobave prek KURIVA poslovalnica Trgovsko podjetje Šmarje pri Jelšah. ZAKAJ TAKO? 6 ŠPORT — REKREACIJA — ŠAH — ŠPORT — REKREACIJA — ŠAH — ŠPO NOGOMET OLIMPIJA GOST STEKLARJA Nogometna igra v Rogaški Slatini se je začela razvijati takoj po osvoboditvi. Izvzemši kratkotrajne krize, ki so se pojavile, sta najprej »Edinstvo« in potem Steklar »zastrupljala« številne mladeniče z igro z okroglim usnjem. Kot zanimivost, na žal ljubiteljem nogometa v Rogaški Slatini, lahko zapišemo, da v tem času niso imeli sreče, kar zadeva gostovanja prvoligaških moštev. Nekajkrat je sicer gostovalo moštvo Maribora, ki pa je, ko je bilo še član prve zvezne lige, nastopilo kot »B« moštvo, še letos so gostovali, toda tokrat kot drugoligaško moštvo, in sicer ne z vsemi najboljšimi igralci. Prvič v zgodovini nogometne igre v Rogaški Slatini bo torej nastopilo prvoligaško moštvo. Edini slovenski prvoligaš bo gostoval v Rogaški Slatini v sredo, 4. septembra. Ko pišemo ta prispevek, še ne vemo za uro začetka tekme. Pričakovati je, da bo ta napovedan za 16. uro. Z 10. mestom v prvi zvezni ligi je moštvo Olimpije d9seglo lepo uvrstitev. Gostovanje edinega prvoligaša iz naše republike je enkraten dogodek za ljubitelje nogometa. Zaradi tega v Steklarju pričakujejo naj večji obisk doslej. V PRIPRAVLJALNI DOBI — SKROMNO Igralci Steklarja se pripravljajo na prvenstene boje, ki se bodo začeli v nedeljo, 1. septembra. Na gostovanjih so odigrali tri prijateljske tekme. Doživeli so dva poraza (Za-gorac iz Krapine 1: 2, Sloga iz Konj iščine 2:3) in v Kötoribi igrali z Graničarjem 4 : 4. V vseh tekmah se je spet pokazala stara slabost — neučinkovit napad. Z odhodom Posavca so tudi obrambne vrste zrahljane, zato dobivajo poceni zadetke. Predsednik kluba Ivan Boroš nam je povedal, da bodo te napake odpravili, ko bodo našli ustrezna mesta vsem svojim igralcem. V prestopnem roku za nogometaše razen Posavca noben drug igralec ni zapustil Steklarjevih vrst, prišel pa je Stjepam Dobranič, dober igralec. K Steklarju sta pristopila še dva igralca, njune vrednosti bomo lahko presojali kasneje. Treniranje Steklarjevih igralcev je upravni odbor kluba zaupal Poldi Koresu, ki je že bil na krmilu Steklarja. Za najmlajši naraščaj pri Steklarju bo skrbel Ivan Boroš. Trenerja mladincev zdaj še nimajo. PRVI NASTOP IN ZMAGA Otvoritev brusilnice v Kozjem ne pomeni le gospodarske krepitve Kozjanskega. Krajani zatrjujejo, da je s prihodom brusilcev čutiti raz- gibanost tudi v športnem življenju, član našega kolektiva Jože Božiček, nekdanji vratar Steklarja, se je kmalu po prihodu v Kozje zelo resno lotil dela. Po njegovi zaslugi, kajti bil je nosilec zamisli, so ustanovili nogometni klub Kozje, Božička pa so izvolili za predsednika kluba, že v začetku so dosegli lep uspeh, saj imajo na voljo 25 igralcev za lansko vrsto in 24 pionirjev. Koliko so Kozjani zainteresirani za razvoj nogometa, kaže med drugim tudi podatek, da so sedanjo opremo kupili kar sami. Petčlanski upravni odbor je zelo prizadeven. Resnost njihovih namenov potrjuje prijava za tekmovanje v drugi skupini celjske nogometne podzveze. Pričakujejo, da jim bo temeljna telesnokultuma skupnost pomagala premostiti začetniške težave. Novo ustanovljeni klub je gostoval v Rogaški Slatini, kjer je nastopil proti »B« moštvu Steklarja. Na pobudo koordinacijskega sekretariata ZMS Rogaška Slatina bo na območju krajevne skupnosti Rog. Slatina ustanovljena mladinska delovna brigada, da bi pomagala pri odpravljanju posledic potresa v krajih: Male in Velike Rodne, Topole in Brestovec. Na našem ožjem območju so bili ti kraji najbolj prizadeti. Predvideno je, da bodo porušili 16 poškodovanih hiš, Izkopali temelje in s pomočjo strokovnjakov sezidali nove. Brigadirji bodo iz delovnih organizacij in študentje. Predvideno je, da bo brigada štela 40 brigadirjev, delali pa naj bi 14 dni. Naši brigadirji bodo: Milorad Presenetljivo, toda povsem zasluženo so zmagali z rezultatom 4:1 (2:0). PLAVANJE Tekmovanje plavalcev, ki sodi V okvir delavskih športnih iger občine Šmarjej je bilo na kopališču v Rogaški Slatini 7. avgusta. Na tekmovanju sta nastopili dve moštvi iiz steklarne. V konkurenci petih moštev je naše drugo moštvo doseglo najboljši čas in osvojilo prvo mesto, pred zdraviliščem, našim prvim moštvom, splošnim gradbenim podjetjem in občinsko skupščino. Prvaki so nastopili v naslednji postavi: Rudi Jugovar, Bruno Sverko, inž. Jože Pelko in Leon Drimel ter dosegli čas 4:15,3. Tudi plavalci so se po zgledu drugih športnikov dobro odrezali. To pomeni, da smo v vseh dosedanjih srečanjih osvojili prvo mesto. I Kračun, Jože Gradecki, Viktor Buk-vič, Bruno Sverko in Prane Ožvatič. Komandant brigade bo Milorad Kračun. Brigada bo sodelovala v zvezni akciji za odpravljanje posledic potresa na Kozjanskem. Delo, ki ga bodo opravili naši mladi, sodi v predkongresno dejavnost mladih, saj bosta kongresa v bližnji prihodnosti. Naš delegat za republiški kongres zveze socialistične mladine Slovenije, ki bo od 1. do 5. oktobra v Murski Soboti, bo tovariš Drago Stefanec; to je lepo priznanje temu mladinskemu delavcu m spodbuda za še večjo prizadevnost v naših vrstah. Marjan Sarlah MBB - ROGAŠKA NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 8 SESTA- VIL N. M. PTICA ROPA- RICA MATEM. KRI- VULJA bBČNO IME V SLOVN KONJ- SKI TEK Ženski pevski glas STEKLAR AME- RICIJ IRAN- SKI DENAR Polotok Turčiji. Oman- ovo vino CANKA- RJEVA povest POKVE- KA Tov. kole v Sarajevi Jezero v j Kanadi ŽLAH- TNI PLIN LETOVIŠČE v ITALIJI _etov.no Floridi Katran ZAPOR- NIK fed Mesto v 7AR KLICA IMETJE NEVES- TE PASJA BOLE- ZEN ŽUŽEL- KA Teža, emb. Mongol poplav. Reka v Italiji Šastri SRB. MOŠKO IME SLOV. FILM. Igralka Pritok Lome ZBRA- NA- družba AKTER RAV- NINA OKOLJE Za pravilno rešitev nagradne križanke bomo razdelili 150 dinarjev nagrad, in sicer: 1. nagrada: 70 dinarjev 2. nagrada: 50 dnarjev 3. nagrada: 30 dinarjev Rešitve pošljite do 15. septembra na naslov: Uredništvo »Steklarja« Steklarna »Boris Kidrič«, Rogaška Slatina, ali vrzite v nabiralnik pred vratarnico. Ne pozabite: »Nagradna križanka št. 8«. Prijetno zabavo in srečo pri žrebanju! — Ne dajaj nasvetov, če nisi vprašan. — Še vedno je bolje biti poročen kot mrtev. — Poglavitno je, da te razglasijo za modrijana; potem lahko delaš neumnosti drugo za drugo. — Jezik je del telesa, ki človeka najlaže uniči. — Ko igralec pride do denarja, ne pošilja pisem, temveč brzojavke. — Pesimist je človek, ki se počuti slabo, ko se počuti dobro, In Žreb je določil, da za nagradno križanko št. 7 prejmejo nagrade: 1. nagrado 70 dinarjev: Alojz Kuhale i 2. nagrado 50 dinarjev: Martina Kuhale 3. nagrado 30 dinarjev: Martina Kuhale Čestitamo! Rešitev nagradne križanke št. 7: petak, april, opornik, sliva, prstanec, ibar, ruk, parveni, ava, enačba, ventilator, am, eternit, tnala, kac, dee, aasen. sicer samo zaradi tega, ker se boji, da se bo počutil slabše, ko se bo počutil boljše. — Kdo je nekoristen človek? Tisti, ki ne zna ne ukazovati ne ubogati. — Kadar trpimo, smo osamljeni. To je zares težko, če smo mi tisti, ki trpi. Toda to omogoča srečo drugim. — Če sreča ni zmerna, se sama od sebe podira. — Kleveta kvari tistega, ki jo izgovarja, tistega, ki jo posluša, včasih pa tudi tistega, ki ga klevetajo. ZA DOBRO VOLJO Trdno verujem, da je dobra volja res najboljša. Dobra šala pa je lep prispevek k temu. Od naslednje številke, ko bomo začeli objavljati vaše šale, če jih boste pridno pošiljali, bomo prizadevnost šaljivcev tudi nagradili. Med prispelimi šalami bomo izžrebali tri najboljše, jih objavili v »Steklarju« in nagradili s 25 dinarji. Zagotavljamo, da vas ne bomo predali sodišču, če boste »avtorji« šal, ki so starejše od vas. Brada je lahko do tal, saj nekaterim prav lepo pristaja. Torej s kar največjo naglico začnite pošiljati vaše brade, oprostite, šale z brado. Zaželene pa so še bolj takšne, ki jim brada še ni zra-stla. Kot nalašč za vas smo pripravili nekaj takšnih, ki imajo samo »bradico«. XXX »Gospod doktor, moj mož ima samo še avto v glavi.« »Kar pomirite se, gospa, saj ima tako najcenejšo garažo.« SPOSOJENE MISLI