BSLOYENIA
BUENOS AIRES
13. junija 1968
Po volitvah na Primorskem
(Od našega dopisnika iz Gorice)
Za nami so parlamentarne in deželne volitve, ki so karakterizirale zadnje mesece politično življenje v Italiji in še posebej primorskih Slovencev v deželi Furlaniji—Julijski Benečiji. S tem so se tudi karakterizirali položaji ne samo (posameznih velikih vsedržavnih italijanskih strank, temveč budi v političnem udejstvovanju slovenske manjšine.
Politično volitve niso prinesle v splošnem velikanskih premikov. Katere so najvažnejše značilnosti zadnjega glasovanja? Občuten padec združenih
socialistov, poraz desnici?? napredovanje krščanske demokracije ter republikancev (male a odločilne sile v sklopu leve sredine) — to so najvažnejši o-brisi parlamentarnih volitev. Pri tem moram0 še zabeležiti precejšnje napredovanje komunistov, ki v Italiji pomenijo drugo najmočnejšo stranko za demokristjani. Kljub neugodnemu mednarodnemu razvoju v komunističnem svetu in objektivnemu socialnemu prizadevanju zadnjih italijanskih vlad, si KPI še vedno zna ohraniti in še povečati svoj volilni zbor. Zato bo na naloga vseh demokratičnih sil, da resno pretresejo sedanji nastali položaj, da se zaustavi nevarno napredovanje skrajne levice.
Kar se Slovencev posebej tiče, niso parlamentarne volitve prinesle velikih novosti. Goriški in tržaški demokratični ¡Slovenci so na teh volitvah nastopali ločeno. Goriška SDZ je podprla Krščansko demokracijo, tržaška Slovenska skupnost pa je nastopila s svojo listo. SDZ in Krščanska demokracija v Gorici sta namreč dosegli in podpisali pred volitvami poseben dogovor, po katerem bodo organi vladine stranke in njeno parlamentarno zastopstvo reševali temeljne zadeve, ki zanimajo slovensko manjšino. Tu pridejo v poštev predvsem raba slovenskega jezika v javnih odnosih, dokončna ureditev slovenskega šolstva, podpora slovenskim ustanovam, skrb za ohranitev slovenskih predelov itd'. Na podlagi tega sporazuma so goriški Slovenci lahk0 podprli kandidata Krščanske demokracije, ki je bil tudi dejansko izvoljen v parlament. Omenimo naj še, da je bil na listi tržaške italijanske komunistične partije izvoljen za poslanca slovenski kandidat, ki pa bo moral v parlamentu predvsem zastopati interese centralnega vodstva KPI. Popolnoma pa so pogoreli slovenski kandidatje na italijanskih socialističnih listah.
Volitve v deželni svet so za nas zamejske Slovence tudi dobro potekle. Tako 'na Goriškem kot na Tržaškem smo imeli listo S/lovenske skupnosti, ki je odnesla skupno 10.845 ¡glasov, ¡od katerih na Goriškem 3.029. Za deželnega svetovalca je bil izvoljen dr. Drago Štoka iz Trsta. Po sporazumu med Slovensko skupnostjo iz Trsta in SDZ iz Gorice ga bo približno v drugi polovici mandatne dobe nadomestil dr. Avgust »Sfiligoj, ki je bil nosilec goriške liste in je prejel tu največ preferenčnih glasov. Vsa slovenska javnost je z velikim veseljem sprejela izid zadnjih volitev, saj so demokratični in narodno zavedni Slovenci s tem spet potrdili svojo odločno voljo po samostojnem slovenskem predstavništvu.
Ponovno pa so doživeli hud poraz slovenski kandidatje na listah Italijanske socialistične stranke, saj ni bil od teh nihče izvoljen niti v Gorici niti v Trstu. S tem je jasno dokazano, da slovenski socialisti nis0 več zmožni na italijanskih listah izvoliti svojih predstavnikov. Ti so vodstvom omenjenih strank dobri le za vabo slovenskih glasov ...	A. B.
Varnostni svet ZN je na prošnjo Vel. Britanije soglasno proglasil splošni gospodarski bojkot Smitho,vb vlade belcev v Rodeziji. V to državo je dovoljeno uvažati samo ¡še zdravila In šolske potrebščine.
Egiptovski častniki in vojaki so na obletnico poraza nad Izraelci prisegli, da so pripravljeni žrtvovati svoja življenja za ponovno pridobitev vseh področij, ki so jih lani odvzeli Izraelci Egiptu.
LIBRE
ROBERT KENNEDY - ŽRTEV POLITIČNEGA
UMORA
Mladi severnoameriški senator Robert Kennedy je 5. junija postal žrtev političnega umora. Mladi Jordanec Sii-han Bishara iSirthan je ¡sprožil nanj 8 revolverskih strelov. Nekaj minut prej je Robert Kennedy imel na zbrane demokrate govor ob veliki predvolilni zmagi nad svojim predsedniškim tekmecem senatorjem MaeCarthyjem v državi Kaliforniji.
Dve krogli sta zadeli Kennedyja v glavo, ostale ¡pa so ranile (nekatere osebe iz njegovega spremstva. Kennedyja So takoj prepeljali v bolnišnico Usmiljeni Samaritan, kjer pa mu zdravniki niso mogli rešiti življenja. Ostali ranjenci so izven življenjske nevarnosti.
Morilca ¡Sirhana so Oblasti prijele ter čaka sodnega postopka.
Umor je silovito odjeknil po ZDA in po vsem svetu, to in onstran železne zavese. Severnoameriški predsednik Johnson je ukazal narodlno žalovanje ter pogreb Kennedyja z vsemi častmi. Iz Las Angelesa so Kennedyja prepeljali v New York, kjer so v katedrali sv. Patricija izpostavili krsto z njegovimi ostanki. 'Bostonski kardinal Cusbiing je imel za pokojnega mašo zadušnico, nakar so krsto prepeljali v Washington ter Roberta Kennedyja pokopali na pokopališču Arlington poleg groba njegovega brata bivšega severnoameriškega predsednika.
'Tretji brat Ted Kennedy je sedaj stopil na mesto ubitega Roberta, kakor je ta prej stopil na mesto ubitega Johna. Ni pa Tid še izjavil, če ho kandidiral bodisi za predsedniško ali podpredsedniško mestD kot demokrat ina letošnjih jesenskih predsedniških volitvah.
V trenutku umora Roberta Kennedyja se je ustavila volilna kampanja v ZDA. Vsi kandidati, tako demokrati kakor republikanci, so 'odločno obsodili zlo -čin. Vse svetovno časopisje je prav tako obsodilo zločin ter je ¡bila edin0 moskovska Pravda, ¡ki je takoj vedela povedati, da so Roberta Kennedyja umorili „desničarji“. Ta hitra trditev je značilna za Moskvo, ki hoče z nj0 takoj prikriti ka-
kršno 'koli svojo 'krivdo v tem zadnjem političnem umoru v ZDA.
• Sv. oče Pavel VI. je ¡bral za ubitim Kennedyjem več maš zadušni« ter je dal tudi več žalnih izjav in resnih opozoril vsemu svetu spričo nasilja, ki preveva ZDA in skor0 ves svet.
Morilec Sirhan je ubil Kennedyja, ker je ta zagovarjal severnoameriško pomoč Izraelu, so objavili v ZDA nekaj ur ¡po preiskavi, ki jo je izvedla FBI na njegovem stanovanju. Tam da so našli njegov dnevnik, v katerem je zapisal, da mora biti Robert Kennedy ubit pred' 5. junijem, prvo obletnico lanskoletne šestdnevne vojne med Izraelom in Arabci.
Zanimiva je tudi trditev ameriškega vrhovnega sodinika Clarka, da je tudi ta umor Roberta Kennedyja delo posameznika, ne 'organizacije, kakor sta 'bila druga dva velika politična umora v ZDA v zadnjih letih, umor črnskega vodje Kinga in ibiv. predsednika Johna Kennedyja.
Kljub tem in takim trditvam se je med Severnoamerikance in vse ostalo prebivalstvo sveta širilo prepričanje, da ti umori niso delo fanatičnih posameznikov, temveč organizirane mafije, bodisi desničarske, ki streme za uvedb0 te ali one diktature v Washingtonu. Resni opazovalci so mnenja, da je na delu bodisi ¡organizacija ameriškega velekapitala, ki likvidira ljudi svoje vrste — Kennedyji da so multimilijoinarji —, kateri se tej organizaciji nočejo idejno pokoravati (Kennedy je govoril npr. o „socializaciji“ ameriških podjetij, v smislu krščanskih načel, izvedenih v življenje npr. v Zah. Nemčiji) ali pa komunistična zarota, vodena iz najvišjih vrhov v Kremlju, ki likvidira „levičarske“ ameriške vodje, kakor s-o Kennedyji in Luther King za ZDA, da med „levo“ usmerjenim ameriškim prebivalstvom ustvarja „mučence“ in tako postopoma usmerja severnoameriško javno mnenje v sovraštvo do vsega, kar bi moglo končno ovirati danes še slabotno severnoameriško komunistično partijo.
Se o beograjskih demonstracijah
Kakor smo že poročali v prejšnji številki našega tednika, so beograjski akademiki uprizorili pretekli teden velike demonstracije proti obstoječemu univerzitetnemu in družbenemu redu v komunistični Jugoslaviji.
Nekateri podatki o razvoju demonstracij in številu udeleženega dijaštva nam pokažejo zanimivo sliko razmer, ki danes vladajo na beograjski univerzi in v univerzitetnih krogih v državi na sploh.
¡Prvih demonsltraclij se je udeleževalo nad 30.000 'študentov, se pravi večina beograjske akademske mladine. Ta je izkoristila neznaten incident med študenti in policijo ob priliki pionirskih proslav v zvezi z graditvijo takoimeno-vanega Novega 'Beograda onstran Save. študentovske množice so dale du-ška svojemu nezadovoljstvu z obstoječimi razmerami ter so izdelale resolucijo, v 'kateri so ¡zahtevale:
1. Odpravo vseh družbenih privilegijev, „ki še vedno obstojajo v Jugoslaviji“ (inovi razred!); 2. Zmanjšanje brezposelnosti z odpustom neusposobljenega delavstva, prepovedjo dvojnega zaslužkarstva in zaposlitvijo vseh univerzitetnih izobražencev; 3. Demokratizacijo komunistične partije in obveščevalnih sredstev; 4. Svobodo združevanja in manifestacij; Reorganizacijo univerze in enakopravno soudeležbo akademske mladine v vseh organizmih, v katerih se rešujejo važni državni problemi; 6. Demokratizacijo volitev učnega osebja; 7. Odstavitev ¡šefa beograjske policije Nikole Bugarčiča.
Komunistična policija je beograjsko miverzo zaprla za sedem dni in jo obkolila. Porezala je tudi vse telefonske iveze z univerzo, študenti so na univerzitetnem pročelja izobesili veliko Titovo sliko in napise: „Proč z rdečo ouržuazijo!“ in „Tisk laže!“
Beograjsko in ostalo jugoslovansko komunistično časopisje, vključno ljubljansko Delo, je poročalo o izgredih po navodilih partije, ki je skušala prikri-
vati razširjenost izgredov in njihovo protikomunistično usmerjenost.
Komunistična partija se v prvem .renutku ni znašla ter je šele po dveh dneh nemirov, v katerih je ibil0 nad 60 študentov težko ranjenih, ukazala komunističnim študentovskim organizacijam in univerzitetnim, akcijskim odborom, ¡da morajo za vsako ceno prevzeti vodstvo demonstracij in jih preusmeriti v partijske vode, se pravi na za režim varen tir. To se je partiji posrečilo. Univerzitetni akcijski odibori in partijska organizacija so izdelale spomenico Titu, v kateri pravijo med drugim: „Tovariš Tito! Naša akcija na univerzi temelji ina tvojih revolucionarnih smernicah. V vsem podpiramo tvoj zgodovinski 'boj in ti zagotavljamo, da smo del naprednih sil, ki jih vodita Liga komunistov in ti.“
Nato je preteklo nedeljo posegel v zadevo še Tito sam. Prekinil je razkošne počitnice ina Brionih na Jadranu in se pojavil na ¡beograjskem radiu in televiziji. Vsa država ga je morala poslušati, ko je v govoru, z neizmernim cinizmom in licemerstvom, napadel komunistično partijo (tki jo sam vodi) in vlado (ki brez njega tudi ničesar ne stori), da sta onidve krivi sedanjih študentovskih izgredov, ker da nočeta izvrševati njegovih ukazov za izboljšanje socialnih razmer v državi in iz vedbo sprememb na univerzah. In nazadnje je še z večjim licemerstvom pribijal: „¡Če ine bom mogel hitro rešiti teb problemov, ne bom več ostal na vodstvu.“
Komunistična ¡študentovska organizacija in akcijski odbori so takoj po Titovem govoru uprizorili ¡po univerzitetnih poslopjih, protitovske manifestacije, v katerih so komunistični študentje vpili: „Mi smo Titovi, Tito je naš!“ Toda teh manifestacij se je udeležilo le 10.000 študentov, komaj tretjina mladine, ki je pretekli teden sprožila prve velike ¡poulične izgrede proti obstoječemu komunističnemu redu v Jugoslaviji.
Mensaje del presidente de la Nación en adhesión al duelo por la muerte de Robert Kennedy
'El presidente de la Nación, teniente general Juan Carlos Onganía dirigió el jueves, el 6 de junio al país por radiofonía y televisión, para referirse a la muerte de Robert Kennedy el siguiente mensaje en adhesión al duelo:
“El pueblo argentino asiste consternado al luctuoso suceso que apagó la vida del senador Robert F. Kennedy.
“El pueblo argentino deplora la violencia que enluta al no'ble pueblo norteamericano, hoy con una nueva víctima como lo fue ayer el doctor Martin Lu-ther King.
“¡El pueblo- argentin0 adhiere al reclamo angustiado ¡de Stu Santidad Pablo VI para ‘que esta sangre generosa sea la última en ser derramada y sirva para obtener del cielo una mayor comprensión y una más consciente fraternidad entre los pueblos.
“Ante esta trágica circunstancia, en un mundo convulsionado, demos gracias a Dios por la paz que reina en nuestra patria.
“El puéblo argentino, excitada su responsabilidad, acepta en esta hora decisiva, en" que parece imponerse la violencia, el desafío de perseverar un clima de paz y libertad asegurado por la efectiva vigencia de la autoridad.
“El pueblo argentino, convencido de que su gobierno ha asumido la responsabilidad de conducirlo con autoridad y firmeza, sabe que la paz y el orden constituyen, hoy, un supremo bien que la Nación está decidida a conservar a toda costa.”
Poslanica predsednika republike grala. Onganije ob smrti Roberta Kennedyja
Predsednik republike general Juan Carlos Ongania je v četrtek 6. junija, ob smrti -senatorja -Roberta Kennedyja naslovil na argentinsko ljudstvo po radiu in televiziji naslednjo poslanico:
„Argentinsko ljudstvo je navdal z grozo žalostni dogodek, ki je ugasnil življenje senatorju Robertu F. Kennedyju.
Argentinsko ljudstvo obžaluje nasilje, ki povzroča žialost plemenitemu ameriškemu ljudstvu z novo žrtvijo, kakor jo je nedavno -s smrtjo dr. Martina Luthra Kinga.
Argentinsko ljudstvo se pridružuje pretresljivi prošnji Njegove svetosti papeža Pavla VI., da “bi bila ta plemenita 'kri zadnja, ki je ibila prelita, ter naj bi služila za to, da Ibi iz nebes prišlo med narode večje medsebojno razumevanje in bolj zavestno bratstvo.”
Pred to tragično okolnostjo, v tem nemirnem svetu, se zahvaljujemo Bogu za mir, ki vlada v naši domovini.
Argentinska ljudstvo, -zavedajoč se živo ¡svoje odgovornosti, sprejema v tej odločilni uri, ko je kazno, da zmaguje nasilje, poziv na tekmo za ohranitev vzdušja miru in svobode, ki ga zagotavlja učinkovita veljavnost avtoritete.
Argentinsko ljudstvo, zavedajoč, ¡se, da je njegova vlada prevzela odgovornost, da ga bo vodila z avtoriteto in odločnostjo, dobro ve, da mir in red predstavljata najvišjo 'dobrino, katero je država pripravljena ohraniti za vsako ceno.“
IZ TiONA V TEDEN
Politična kriza v Italiji se je začela z ostavko vlade Alda Mora dne 5. junija. Pred tem sta novoizvoljeni zakonodajni -Zbornici izvolili svoji predsedstvi. V senatu j e-¡bil izvoljen, za predsednika biv. ¡zunanji minister Amintore Fanfani, v poslanski zbornici pa socialist Sanfr-o Pertinti. Izvolitev obeh na predsedniška mesta je bila dogovorjena med krščanskimi demokrati in socialisti. Po ostavki Morove vlade je predsednik Saragat začel s konzultacijami predsednikov političnih strank. V ponedeljek, 10. junija, je naprosil glavnega tajnika kršč. demokratske -stranke Ma-riana Rumorja, naj preuči možnosti za sestavo nove italijanske vlade ter mu Čimiprej sporoči svoje ugotovitve. Če bo možno ■ sestaviti novo vlado, ni izključeno, da bo Saragat naprosil Rumorja, da jo sestavi. Pri sedanjem stanju je pa več kot gotovo, da kršč. demokratska stranka ne bo mogla sestaviti nove vlade, ker socialisti, vsaj pred oktobrskim kongresom, ne marajo z njimi obnoviti koalicije, sami krščanski demokrati pa
manjšinske vlade, ki Ibi -bila odvisna od dobre -volje socialistov, ne marajo sestaviti. Z drugimi političnimi skupinami pa dela zmožne vlade ni mogoče sestaviti. Zato ni izključeno, da bodo v Italiji imeli kmalu nove volitve.
V	Londonu je 8. junija policija pridela James-a Earl-a Ray-a, dozdevnega morilca voditelja ameriških črncev dr. Martina Lutra Kinga. Prijeli so ga na londonskem letališču kmalu po njegovem prihodu iz Lizbone. Pri sebi je imel dva kanadska potna lista, izstavljena na Ime Raymond George ¡Sneyid', s starostjo 35 let ter z bivališčem v Torontu v Kanadi, ter samokres z naboji. Po umoru dr. Kinga so ga ameriška, kanadska ter nagleška policija iskale 65 dni. Ameriška vlada je zaprosila angleško vlado za njegovo izročitev.
V	Angliji je 5. junija umrl v 57 letu starosti Randolph Churchill, sin pok. -britanskega -državnika Winstona Churchilla. 'Med vojno je -bil Randolph Chur-chil v Titovem štabu.
Iz življenja in dogajanja v Argentini
Tragična smrt ameriškega senatorja Roberta Kennedyja je vzbudila v Argentini splošno obžalovanje ter o-bsodibo tega terorističnega dejanja. Sožalje ob tragični smrti ameriškega javnega delavci so izrekli posamezni člani vlade
Uporniškim študentom delavstvo v Beogradu ni priskočilo na ¡pomoč, ker je takoj dobilo od partije najstrožje opozorilu, da bo vsakdo, ki bi pokazal kakršno koli naklonjenost izgrednikom, nosil težke posledice. Istočasno s0 delavski sindikati objavili, da „jugoslovansko * delavstvo podpira vlado in nima nobene zveze s študentovskimi uporniki.“
Opazovalci dogo-dkov v Beogradu so tudi ugotovili, da univerzitetni študentje v Jugoslaviji niso povezani v tesno enoto. Beograjski izgredniki so ostali osamljeni; ne v Zagrebu in ne v Ljubljani, še manj na drugih univerzah ni bilo javnega odmeva.
na čelu s predsednikom republike. Njegovo žalno poslanico narodu in ameriškemu ljudstvu objavljamo zgoraj. Atentat so obsodile tudi ‘številne kulturne, gospodarske ter socialne ustanove, kakor tudi osebnosti iz ibivši-h političnih strank. V številnih cerkvah, tako v 'Buenos Airesu, kakor v notranjosti republike, so bile za rajnega -Roberta Kennedyja- zadušnice.
Predsednik republike gral Juan Carlos Ongania je imel v torek, 4. junija, na večerji 'vojaške letalske brigadirje, s katerimi je imel nato razgovor o perečih sodobnih -političnih, gospodarskih in socialnih vprašanjih, s katerimi se trenutno bavi -vlad'a argentinske revolucije. Pred letalskimi brigadirji je imel predsednik republike take razgovore- 'že z generali in admirali.
Vlada je.odobrila ¡proračun argentinskih drž. železnic v višini 17‘5.482 milijonov 900.00 pesov. Za pokritje izdatkov državnih železnic bo državna blagajna prispevala 82.683.900.000 pesov.
Z E MA IM NJEN SVET
Anica Kralj
Prvi korak
Skrb zoper otroške laži spada tudi med vzgojne probleme, ki jih starši dnevno rešujejo pri svojih otrokih. Nekateri starši si pojava laži ne jemljejo preveč k srcu, češ: „Saj je še otrok, to mu bo prešlo!“ Druge starše otroške laži celo -zabavajo: se jim smejejo, kakor bi bila ta lastnost pozitivna. Večina staršev pa lažnivost svojega otroka težko prenaša, in skuša na najrazličnejše načine mu to lastnost čim-preje odpraviti.
Kako? Prav to je vprašanje. Kakšno pot izbrati, da bo uspešna?
.Predvsem odkriti zakaj se otrok laže in kdaj. Nekaj misli 0 tem vprašanju, bodo morda komu pomagale v tej skrbi.
Otrokovo laž je treba (razlikovati po otrokovi starosti.
Mala Rožica je na obisku pri bogatih prijateljih. Igra se iz drugimi otroki okrog krasnega bazena. Sedijo na robu in bingljajo z nožicami prav do vode, ki je zaradi lepih ¡ploščic videti svetlomodra. 'Rožica 'reče svoji novi prijateljici: „Tudi mi imamo bazen. Naš je veelik takooo...“ in stegne ročice. Bratec, ki je debelo laž ulovil v ušesa, jo je pozneje očku zatožil. Očka, ki skrbno čuva vzgojo svoje dece, je ubogo Rožico kregal in ji grozil s strogo kaznijo, če se bo lagala. Rožica, ki ima komaj štiri leta, gleda preplašeno. V njeni mladi glavici ne loči še resničnosti od fantazije, v svojih lažeh nevede iizraža svoje vroče želje — ne zaveda se, da je to kaj narobe.
Tako se godi pogostokrat v obrokih pred šestim letom. V tem slučaju bi kazalo otroku mirno govoriti, ne ga kregati, posebno pa ne strahovati. Mu pokazati resnico, poudariti koliko lepe ga ima doma, predvsem, kako ga imajo vsi radi. Nikakojr pa ne kaže pri tako majhnem otroku dati prevelik poudarek na prestopek, katerega se otrok v tej razvojni stopnji v polni .neri ne zaveda.
Osemletni -otrok že laže zavestno. Ta laž že ni več iz njegove fantazije, ampak jo je posnel iz svoje okolice — iz svoje „življenjske izkušnje“. Največkrat posnema starše ali druge starejše ljudi, ko se naravnost ali po ovinkih, iz različnih razlogov, lažejo. Za laži -odraslih ima otrok posebno „na-špičeno uho“.
Kazen za take laži se mu -bo zdela nerazumljiva, celo krivična.
Nekateri otroci, posebno klepetavi bahači, -se v tej .dobi radi lažejo „za hee“, da se jim. odrasli smejejo, prijateljčki občudujejo. To so otroci največkrat med sedmim in osmim letom.
Včasih ta lažnivost kmalu poneha, če ip-a’ traja, je treba nekaj storiti. Resno ga moramo v pogovoru opozarjati na 'resničnost, ga zaposliti z učenjem in delom, da ne bo živel nekje izven sebe, v oblakih.
i do resnice
„Ampak ta otrok me spravi iz sebe, saj mi kar naprej laže!“ se pritožuje mlada mati vsa razburjena. „Ne morem več, saj bi ga morala kar naprej tepsti! A če bi le kaj pomagalo!“
V tem primeru si otrok predvsem seli, da .bi’ se mama zanj zanimala. Ker nima nikoli časa zanj, je odkril, da jo z ažj0 izzove, da se ¡zanj „briga“. *
Laži Ibi kmalu prenehale, če bi mama svojo razburjenost premagala, mirno in ljubeznivo vzela otroka k sebi in mu razložila, kako neumno in nejuna-š-ko je za fanta, -da se laže in kako je resnica lepa .stvar še posebno takrat, ko zahteva moške korajže, „če .boš vedno resnico govoril, te bodo vsi spoštovali in ti -zaupali in z očkom, ki te imava rada, 'bova ponosna nate.“
Tak ali podoben korak do otroka, -zahteva preudarne priprave. Predvsem zahteva, da se sami popravimo in svoje nervozne izbruhe kontroliramo.
Posebno k-aže staršem preiskati svoje ravnanje, kadar opazijo, da otrok laže iz strahu pred kaznijo. T0 se -zgodi pogostokrat otroku okoli šestega ali sedmega leta, pa tudi še pozneje.
Preplašenega otroka more pomiriti le ljubezen in zaupanje v starše, strah pred njimi ga ibo zaprl.
Omeniti moramo tudi laž, ki j0 otrok zagreši, da ne -bi bili starši žalostni. Sem spadajo (šolski neuspehi (skrivanje spričeval, potvorjeni podpisi itd.). V teh primerih tudi kaže dobro premisliti kako ravnati, Mirnoresna in ljubezniva 'beseda bo tuidi tukaj najbolj na mestu. Otroka je treba bodriti, mu dati korajžo in .povedati, da resnica večkrat zahteva od nas junaških dejanj. A prav to nas pozneje 'bogato nagradi z ' jasnostjo in duševnim mirom, ki je največje bogastvo za človeka.
Navedla sem le nekaj primerov, ki se med otroci najbolj p-ogostoma pojavljajo in, ki s pravilno vzgojo kmalu izginejo.
'Hujši, trdovratni, -bolestni primeri pa zahtevajo pomoči za to pripravljenega Zdravnika, ičimpreje!
Ob koncu: „Izprašajmo -si vest!“ Laž otrok je vedno- posledica našega odnosa do njih. Otrok, ki je šel mimo dobe svojih otroških fantastičnih laži pred šolskimi leti, ne laže več, če se doma dobro po,čuti, če ve, da ga imajo Starši radi in mu zaupajo.
Če se vendar včasih prikaže na otroku ta greh, ne napadajmo ga kot lažnivca! Večkrat ima mati ve,č uspeha kakor oče, pc-sebno v pogovoru s sinom. Naj nu reče „Vem, da ti je težko povedati .•esnico, a-mpak ti moraš to storiti, ker le to ti ibo .pomagalo, .da boš postal trden in moški. Jaz vem, da ti to moreš!“
Za nas vse pa nauk: Gojiti resnico, ,iO spoštovati -pri sebi in drugih. Jo korajžno izpoveidhti, kjer je treba in kadar je treba. T-o Ibo za naše otroke najboljša šola.
Slovenski dan v Nemčiji
Po vzoru slovenskih izseljencev v Argentini, ZDA, Kanadi in p0 drugih državah, so letos imeli svoj slovenski dan tudi Slovenci, ki žive v Zvezni nemški republiki. Njihovo letošnje srečanje je bilo na binkoštno nedeljo dne
2.	junija v mestu Wernau, 25 km. jugovzhodno od Stuttgarta. Udeležba na njem je prekosila vsa pričakovanja. Okoli 1200 slovenskih ljudi se je zbralo ta dan v tem mestu. Z vseh delov Zaihodne Nemčije sp prišli. Večina od njih z lastnimi avtomibili, drugi z omnibusi in vlaki. Tolikšno števil0 Slo-venev je dalo mestu ta dan toplo slovensko vzdušje.
Vreme prireditvi ni bilo najbolj naklonjeno. Nebo je bilo zastrto s težkimi oblaki, toda ta -okolnost ni odvračala ljudi od udeležbe na binkoštnem srečanju slovenskih i-zseljemev v Nemčiji. Ob prihodu v ta kraj jim je z zvonika župne cerkve sv. Erazma vihrala v pozdrav velika slovenska zastava, druga' pa s poslopja mestne dvorane, v kateri je bil popoldanski kulturni in družabni del prireditve.
Pred začetkom s-v. maše so dekleta in žene v slovenskih narodnih nošah jemale iz pisanih cekarjev slovenske zastavice ter |ih pripenjale udeležencem na ¡prsi. Med tem je vabil k sv. daritvi veliki zvon. V lepi cerkvi ji je prisostvovalo 800 slovenskih vernikov.
Maševali so trije slovenski dušni pastirji. Ob njihovem pristopu k 'oltar-
ju je po cerkvi mogočno zadonela vstopna -pesem. Po evangeliju je imel glavni celebrant pridigo o ljubezni do vsega slovenskega, zlasti jezika, pa tudi o strpnosti in spoštovanju do tujega. Med sv. mašo je zapel dve pesmi tudi oktet slovenskih visokošolcev iz Gradca, ostale pesmi so pa peli vsi verniki.
Pravi romarski ¡pridih je zadobila 7sa pobožno-st zlasti pri petih litanijah. Nato je -bila dopoldne še blagoslovitev slovenske izseljenske zastave, na kateri so vtkane besede Ivana Cankarja: Bogu otroci, narodu sinovi, nikomur ¡hlapci. Vsem vernikom ibo ostal v neizbrisnem spominu prizor, 'ko so se ob njej .zbrale slovenske narodne noše, vsa cerkev je pa med tem pela zahvalno pesem.
Popoldanski del ibinkoštnega srečanja slovenskih izseljencev bi se bil moral začeti ob treh popoldhe. Zaradi neprestanega prihajanja novih slovenskih skupin, se je pa začetek zavlekel.
Pred vstopom v veliko dvorano je bila v veži pripravljena razstava slovenskega izseljenskega tiska. Razstavljene so bile knjige in listi ter, časopisi, ki izhajajo v Evropi, obeh, Amerikah ter Avstraliji. Rkzstava je zgovorno pričala kako. živ6 bije slovensko srce v svetu in kako silna je ustvarjalna moč slovenskega svobodnega' duha, ki mu jo daje slovenska požrtvovalnost, ne-
Ženska nikakor ni igrača, ni sužnja, marveč mo-ža xiavno|piravna pomočnica. Spoštuje se ženska slabost, njena nežnost, njena srčna mehkost, predvsem pa njen visoki smlotter v ‘človeški družbi. To spoštovanje ima svoj naravni izvor v spoštovanju, ki ga nosi vsak, tkdor zasluži človeško ime, v svojih prsih do tiste, ki ga je v* bolečinah rodila, in v nebrojnih skrbeh vzgojevala. V licu svoje matere bere pomen in (dostojanstvo ženske osebnosti. V njenem očesu, ko se zamišljeno skrbno upira vate, v gubah njenega čela, utripljajih njenega srca je zapisano, da je smoter žensiki žrtva. Sveča je, ki se prižge, da gori za druge tiho, brez šuma, in zgori popolno, do konca, Z žrtvami je kupljena lepota deviškega venca; s trpljenjem in skrbmi pa je tudi povit materinstva venec, — prečešita trnjeva krona, ki razliva mučeniskio čast nadi materami, ki jo v tihih molitvah nosijo za svoje otroke.
Dr. Janez Evangelist Krek
zenski vseučiliščniki s Koroške s svo-
sabičnost, ljubezen ter vera v svobodno slovensko bodočnost. Na mizi so bili brezplačno na razpolago izvodi nekaterih publikacij.
■Oder v .dvorani je bil lepo urejen. Na temnih v križe zbitih -deskah so se se blestele v ozadju bele črke besed: Mati, domovina, Bog. Osrednji 'kulisi so rdeče rože dajale topel pridih.
Zbrane slovenske rojake je nagovorila slovenska žena v narodni noši ter jim v imenu prirediteljev izrekla najtoplejše pozdrave ter željo, da bi se vsi najprijetneje počutili, nato -pa je govoril župnik Ciril Tunk' iz Esslinge-n-a, ki je tudi vodil popoldanski del prireditve. Za glasbeno povezavo je skrbel veseli trio.
Vsem udeležencem je oketet slovenskih -koroških akademikov iz Gradca pripravil s svojim nastopom pravi u-metiniški užitek. Fantje so peli tako lepo, da so jih rojaki navdušeno nagrajevali z dolgotrajnim ploskanjem po vsaki zapeti ¡pesmi. Na sporedu so imeli resne, vesele in nagajive pesmi. Vse je presenečalo tudi odlično podajanje iesmi. Koncertni del ¡popoldanske prireditve je med vsemi v dvorani ustvaril pristno, toplo slovensko vzdušje. Še ?eč. Vsi so čutili, .kakor da so jim slo-
,im obiskom prinesli tudi pozdrave slovenske zemlje “tam, čez izaro”. To je tudi poudarjal govornik, ko je omenjal kralja Matjaža, ki spi pod-Peco, ki naj ga ti zastopniki že vendar z-bude.
Med pesmimi, ki so jih zapeli gostje s Koroške, je najbolj ugajala mehka Mojcej, ki je sprožila val navdušenja.
V zabavnem delu prireditve je bila tombola. Glavni dobitek' — prenosni televizijski aparat — je dobil delavec s Prekmurja, pogrezljivi šivalni stroj, fant s štajerskega, transistor pa gospodinja iz Tirata.
Po 'končani tomboli je zaigral veseli trio in mladi -pari so -se zavrteli, da je bilo veselje. -Prava domačnost, dobra postrežba, prijetni razgovori znancev in prijateljev, družabnost, vse je 'družilo slovenske ljudi -do enajste -ure ponoči. Tedaj so se začeli razhajati z občutjem, da so v resnici prebili prelep slovenski dan na tujih tleh, ter z zavestjo, da jim je -letošnje binkoštno srečanje pokazalo 'krščanstvo in slovenstvo kot dve veliki svetinji in vrednoti cer jim tudi nudilo bo pristno 'domačo slovensko zabavo, kakršne že dolgo, dolgo niso imeli.
Praznik Slovenske gimnazije v Celovcu
Vsakoletna akademija Slovenske gimnazije v Celovcu ob zaključku šol- j skega leta je vedno praznik te pre- i važne slovenske narodnovzgojne šolske j ustanove. Vedno 'bolj priča, kako se' uveljavlja in utrjuje slovenska narodna j zavest, ki prihaja do izraza med slovensko mladino z lepo podanimi gledališkimi, glasbenimi ter koncertnimi nastopi. Kazno je, da je letošnja akademija 23. maja prekosila vse dosedanje.
Bila je v Domu glasbe ter so se je udeležile odlične slovenske in nemške civilne in cerkvene osebnosti. Začel jo je zibor gimnazijcev-tamburašev s krepko -koračnico. Pozdravne be-seide je izrekel ravnatelj gimnazije dr. Pavel Zahlatnik. Zbor 50 pevcev je zapel naj- ! prej 'renesančni motet Verh-um caro Orlanda di Lassanaro, narodno ‘Sem pa šov v dr. Ciganovi 'harmonizaciji ter Vodopivčevo umetno Žeibljarsko.
V 'naslednjih točkah so sedmošolci podali sliko koroškega slovenskega ljudskega pesnika in 'dramatika Andreja Šusterja - Dralboanjaka ob 200-letnici njegovega rojstva (roj. 6. maja 1768, umrl 22. decembra 1825). Dijaki so najprej zapeli dve njegovi pesmi, nato pa postavili na oder prizor iz igre Draibosnjak Jaka špicarja, ;ki živi sedaj v Ljubljani, a je prišel kljub 84. letom na akademijo. Pred odrom je ves ginjen pozdravil občinstvo ter zla-
sti mladino. Tej se je -zahvaljeval, da mu je -omogočila, ida lahko 'še po tolikih letih osebno doživlja svoje stvaritve. V zahvalo zat0 je prinesel koroškim Slovencem v dar dve Drabosnja-kovi deli, in sicer Marijin pasijon, tiskan v originalnem tisku leta 1811, ter rokopisni prepis Pasijona.
„Izbrani zibor“ je zatem zapel Gallusov madrigal Odi et amo, motet Lobe den Herren Huga Distlerja, srbsko -pesem Brezimeni Petra Bergmana in Kre-sovanko Blaža Arniča.
Združeni zbor je imel na sporedu naslednje pesmi: Dolga zima je minila (dr. Cigan), (baročno Drei schone Dinge fein Daniela Frideiricija, Mica Butica nedavno umrle Brede ščekove, koroško narodno Pojdite noter (spesnil .Urban Jarnik, harmoniziral Luka Kramolc) in Pomladansko kolo Petra Liparja, ravn. glasbene šole v Kranju.
Višek letošnje akademije je bila spevoigra „Vigred je tu“ pesnice Mi-rijam Tozonove, za katero je leta 1952 napisal glasih0 pred dvema letoma umrli skladatelj Stanko 'Premrl. Delo je izvajal 130 članski mladinski zbor v režiji Tozona ter solista baleta Slov. narodnega gledališča v Ljubljani Jaka Hafnerja. iSpevoigra je lepo uspela, zlasti finale, ki so ga peli vsi nastopajoči člani mladinskega zbora, je bil učinkovit.
se o delavskih stavkah v Sloveniti
V Sv-oboldlni Sloveniji smo poročali o stavki osebja kliničnih bolnišnic v Ljubljani. Prav tako o stavki in protestnem -sprevodu .delavstva v tovarni avtomobilov TOMOS v Kopru. Pov.sod so zahtevali izboljšanje gmotnega položaja, ali pa vsaj redno prejemanje plač.
O delavskih stavkah ter protestnih sprevodih je Janez Kajzer v Tedenski tribuni -zapisal tole:
„Prvi povojni jugoslovanski Ištrajk ali prekinitev .dela, kot je 'bil nemudoma fcbščen, ta pojav v socialističnih deželah, je bil -političen škandal, o katerem se je 'bolj -šepetalo kot pisalo, 'čas je napravil svoje in danes je stavka varnostni ventil, 'ki naj odgovorne prisili k hitrejšemu razmišljanju in ukrepanju.
'Seveda, če je res, Ikot stoji zapisano na marmornih ploščah v vseh naših podjetjih in tovarnah, da so delavci tisti, ki vse upravljajo, potem se zdi, da delavci protestirajo proti samim sebi. Toda verjetno bo res Idrugo, ¡da je marsikje samoupravljanje sam0 na papirju ali pa celo s strani vodstva izigrano.
Jaiz pa se sprašujem: zakaj naši časopisi tako nfplo pišejo o grenkih .straneh 'življenja v tovarnah, vedno pa govorijo o nekih obetajočih perspektivah. V tovarnah vse prepogosto zatrjujejo, da jie. pri 'nas vse v najlepšem redu, če pa so že težave, je bolje o njih molčati, ker da je to poslovna tajnost. Dokler delavci ne vzamejo v roke transparentov in ne odidejo na ulico.“
Zbornik Svobodne Slovenije za leto 19G8
vzbuja splosno pozornost med Slovenci. Od vseh strani nam t0 potrjujejo. Toliko zanimivih -stvari je v njem. Vsaka razprava zase je nad vse pomembna in aktualna. -Splošna sodba vseh pa je, da je dr. Podstenarjeva obširna študija „Boj slovenske manjšine v krški (škofiji na Koroškem za verski pouk otrok v slovenščini“ doslej najtehtnejša in najpopolnej-ša razprava, -kar jih je sploh bilo napisanih o problemih .slovenske narodne manjšine na Koroškem.
T0 potrjuje tudi Naš Tednik v Celovcu z dne 39. maja, 'ki svdjim naročnikom in bravcem sporoča, da -bo v listu v celoti -ponatisnil v letošnjem Zborniku objavljeni del te razpra-ve. V uvodu ifttaš tednik o tej razpravi ugotavlja naslednje:
<”loa naslovom Kuj slovenske manjšine v kriški škofiji za verski po otrok v slovenščini” je začela izhajati v Zborniku [Svobodne Slovenije leta 19 obširna, doslej najtehtnejša razprava o sodobni manjšinski problematiki Koroškem. Medtem, ko je bil (objavljen drugi del v Zborniku za leto 1967, izšlo v letošnjem Zborniku tretje nadaljevanje z naslovi: “Rešitev problema voditelji manjšine” ter “Koroški Slovenci in civilna oblast”. Jz Zbornika, ki ga pripravili uredniki Miloš Stare, Jožko Kragelj, Pavel Fajdiga in Slavin Batagelj ter je bil tiskan v Buenos Airesu (v Argentini, bomo objavili tre del razprave v celoti. Delo je bilo. posvečeno io-b 1100-letnici prihodla svetih ap stolov Cirila in Metoda k slovenskim narodom velikemu [prijatelju Slovncev (Slovanov papežu Janezu Dobremu, branilcu miru, na osnovi pesnice, ¡pravi, ljubezni in svobode v zahvalo, za okrožnico Pacem in terris.
Razpnavo je napisal dr. Anton Podstenar. Delo se opira dosledno na vi' ki razpravi dajejo še posejbno tehtnost.“	I
Zbornik je še vedn0 na razpolago. V Argentini stane 1.800 pesov, v ZDA dolarjev, v ostalih drždvah petim dolarjem odgovarjajoča vrednost.
Dr. Topalovič o dr. Jelencu
Ob smrti dr. Celestina Jelenca je Svobodna Slovenija poslala predsedniku Socialistične stranke Jugoslavije g. dr. Živku Toipaloviču na Dunaj z letalsko pošto številko, v kateri je ibil0 objavljeno poročilo o dr. Jelenčevi smrti.
G. 'dr. Topalovič je -poslal Miloišu Stareta pismo naslednje vsebine:
-Spoštovani gospod!
Prejel sem številko -Svobodne Slovenije z dne 18. aprila 1968. Z velikim presenečenjem sem v njej preibral članek o smrti svojega tovariša in prijatelja dr. Celestina Jelenca.
Zelo sem Vam hvaležen za simpatične besede, s katerimi ste -opisali delo in življenje dragega pokojnika.
To Vaše ■ stališče do človeka, ki v političnem pogledu z vami ni 'bil vedno na isti poti, je zelo simpatično in razodeva veliko .kulturno višino naših Slovencev.
Pokojni Jelence je užival simpatije vseh srbskih in hrvatskih somišljenikov. Vsi ti -bodo zelo žalostni, ko bodo zvedeli, da ga ne bodo več videli v naši domovini. Mi smo bili z njim v polnem soglasju v vseh javnih vprašanjih in glede načina naše politične in socialne dejavnosti. Nadaljevali bomo politiko, ki jo je vodil pok. Jelenec tako -glede odnosov do Jugoslavije, kakor glede njenih problemov, zlasti pa gle-de razvijanja bratskih vezi med našimi narodi.
Prosim Vas, da to mojo zahvalo sporočite vsem svojim sodelavcem, ki so s svojo udeležbo poveličali pogreb pokojnega Jelenca in mu bili v pomoč 7 -zadnjih trenutkih življenja.
Blagovolite sprejeti izraze mojega odličnega spoštovanja
Dr. Živko Topalovič, 1. r.
predsednik Soc. stranke Jugoslavije
Nov pritisk komunistov na kmete
Iz raznih poročil iz Slovenije je videti, da toliko opevana in hvaljena komunistična ¡pridobitev, ki ji v Rusiji pravijo -kolhoz, v -Sloveniji pa poljedelska zadruga (čeprav nima s pravim zadružništvom nič skupnega), propada na vsej črti. Mnogo teh zadrug je bilo že razpuščenih, tiste .pa, 'ki so še pri življenju-, pa so močno zadolžene in njihova poslopja razpadajo, ker jih nihče ne popravlja, vozovi so skoraj uničeni, orodje pokvarjeno. Naj.bolj zanimivo pa je to, ida. sedaj n. pr. v Medvodah silijo kmete oz. bivše kmete, da naj vzamejo svojo bivšo lastno zemljo v najem. Seveda ob slabih .pogojih. Prej so- komunisti nanje izvajali silni pritisk, da se morajo vpisati v zadrugo, sedaj pa izvajajo ^drug pritisk, -ko zadružne zemlje ne morejo obdelovati, da naj ljudje vzamejo to zemljo v najem. Kako propadajo poljedelske zadruge, kaže primer prav iz Medvod. Prej je ta zadruga rer dila po 300 krav. To ¡število pa se je zadnja leta vedno manjšalo tako, da imajo letos samo še- 60 krav. Hleve bi 'bilo treba nujno popraviti, pa ni za to nobenega denarja. Polja ostajajo neobdelana, ker so skoraj vsi dela zmožni ljudje odšli v tovarne oz. v tujino.
Tako pa ni samo v Medvodah. Podobni pojavi so na Garenjskem, Dolenjskem in Štajerskem. Prisilno komunistično kolhozno gospodarstvo doživlja na celi črti povsod velik polom.

«DWHC4B I«
VINKO LEVSTIK IN MERCEDES Z RDEČO TABLICO...
Pred sabo imamo „Nedeljsiki list“ z dne 19. maja t. 1. V njem je na vidnem mestu objavljen članek (pod naslovom: „Vinko Levstik, nismo pozabili tvojih grehov, in ne morenio ti jih odpustiti.“ V podnaslovu je napisano, da je članek „namenjen tistim, ki potujejo v Rim“.
V članku je pisec sestavka Lojze Jakopič nanizal vrsto napadov na Vinka Levstika, sedanjega lastnika več hotelov v Rimu. Najprej vse, kar so o njem pisali komunisti že med svojo revolucijo.' Nato pravi, da se je Levstik maja 1945 vrnil iz Avstrije domov ter da je bil „tako predrzen, da se je preoblekel v uniformo partizanskega oficirja in prišel v Sodražico na postajo ljudske milice“. Prijavil se je pod izmišljenim imenom, toda, ko je opazil, da ga neki miličniki sumlljivo opazujejo, da „jo je pobrisal“.
Zatem pripoveduje, da je Levstik pred 10 leti začel pošiljati pisma v domači kraj. Najprej sorodnikom, nato pa tudi svojim „bivšim nasprotnikom“, da ima v Rimu tri hotele, da dobro živi in lahko pomaga, če bi ga kdo v Rimu obiskal.
Objavljeno je tudi Levstikovo pismo sorodniku, v katerem se čudi njegovi izjavi za tisk, da s» Italijani zažgali 'šolo pri Sv. Gregorju, na kateri je bila vzidana spominska plošča dr. Jan. Ev. Kreka, ko pa vsi veido, da so to šolo, 'kakor tudi prosvetni dom zažgale partizanske brigade XIV. divizije na povelje pok. B. Kraigherja. Vinko Levstik v pismu izjavlja, da je 'še vedno pripravljen organizirati pomoč zunaj, da se pozida nova šola pri Sv. Gregorju, na njej pa da se mora znova vzidati spominska plošča dr. Jan. Ev. Kreka, ki jo tako hrani njegov sorodnik. .Sporoča mu 4tudi druge predloge za napredek domačega kraja.
Po objavi iše nekaterih podatkov iz Levstikove preteklosti in njegovega delovanja v Rimu, opiše Levstikov obisk leta 1966 v domačem kraju takole:
„Siredi oktobra 1966. leta v soboto zvečer je bila v gostilni Grebenc na Sv. Gregorju zbrana družba lovcev in do-niačinovj ki š0 se pogovarjali o gradnji vodovoda. Odprla so se vrata in v gostilno je najprej stopila neka ženska, za njo pa lep mož. oblečen kot kakšen tuj turist. S stisnjenimi ustnicami si je takoj poiskal kot, iz katerega je obvladal sobo, desnico pa je imel v žepu. Matičev stric, ki je gosta prepoznal, je takoj ugotovil, da ima ta v žepu proti družbi naperjeno pištolo.
„Kaj me ne poznate,“ je nagovoril družbo. „Tudi vi, Matičev stric, me ne poznate? Saj sva celo v žlahti, ne?“ Matičev je v strahu mlolčial, ostali v družbi pa dejansko niso poznali tujca. Vedeli so le, da je dekle Levstikova iz Hudega konca. Tujec je bil Vinko Levstik, ki je prišel kot turist v Jugoslavijo. Ko je opazil, da mu družba ni nevarna, se je približal mizi, toda roke ni' dal iz žepa, in povedal:
„Jaz sem Vinko Levstik. Tod sem doma, med vojno pa sem bil domobranec. Sam minister me je pripeljal sem.
zunaj čaka v mercedesu. ¡Nasploh veste, se stvari na dobro obračajo. K meni ‘prihajajo visoki funkcionarji iz Ljubljane in celo iz ambasade v Rimu. Vrnil sem se, da pogledam, kako je v domači 'vasi in da vam. pomagam, da 3e malce gospodarsko razvijete. Nate, fantje, pijmo in si nalijmo!“ Z drugo roko je segel v žep in vrgel na mizo šop bankovcev ((bilo jih je 18), nazaj yzel s nekaj tisoč lir, dinarje pa pustil na mizi in zahteval pijačo. Ko so se domačini branili tolikega denarja, jih je pomiril z besedami: ,‘Boste pa jutri po maši nadaljevali.“
Ko je krčmar prinesel na mizo vino, so nalili kozarce in si nazdravili. Levstikov obisk v gostilni je trajal le 10 minut, vedno je imel oči na vratih in na domačinih, pa roke ni izpustil iz žepa. In preden je odšel, je naročil krčmarju, naj nese liter vina v tisto hišo ženi, kajti „tistega fanta nam res ni bil0 treba takrat ubiti“. Ko je zapustil krčmo in je v sobi zavladala grobna tišina, je nekdo glasno zaklel: „Kunba, ta si pa upa.“ Ob tej besedi so vsi naenkrat planili ven, toda Vinka Levstika je že nekdo odpeljal z mercedesom izpred krčme. 'Domačini so videli le iše to, da je imel mercedes rdeč0 .službeno tablico...“
Poročilo nič ne pove, da 'bi se bila gostilniška dtužba • branila popiti od Levstika naročene in plačane pijače.
Skupščina občine Krško je imenovala posebno komisijo, ki naj preuči možnosti, kako naj bi rudnik Senovo, v katerem je po približni strokovni ocenitvi premoga samo še za kakih 6 let, preusmeril proizvodnj0 na kako drugo dejavnost. To je nujno, ker od rudnika živi okoli tisoč delavcev in nameščencev. Na predlog komisije je občinska skupščina poslala republiškemu izvršnemu svetu predlog naj bi nerentabilne rudnike, med katere spada tudi rudnik v (Senovem, oprostili plačevanja obresti od poslovnega siklada. Ta sredstva naj bi se stekala v poseben podjetniški sklad za ustvarjanje novih, delavskih mest oziroma za preusmeritev proizvodnje. Od oprostitve plačevanja obresti od poslovnega sklada bi imela korist tudi republika, ker bi ta denar ostal doma in ne bi odhajal v federacijo.
Dr. Kajetan Gantar, docent ljubljanske univerze, je na padovski univerzi od 13. do 16. maja za prijatelje antične kulture -predaival to temi Horac pri Slovencih.
Umrli so. V Ljubljani: Helena Vovk roj. Dolenc, Katarina Brine roj. Ba-no rič, Ferdo Tomažič, Štefan Humar, avtomehaniki, Mara Baraga roj. Tir-šek, Janez Ilovar, Cecilija Matičič roj. Grošelj, Janez Mavec, PTT upok., Marija Macarol roj. Hribar, vdova po šolskem upravitelju, Tone Lokar, bančni uslužb., Jožica Bekš roj. Gruntar in Albin Pavlič, vlakovodja v Prečni, Franc Pelnaver v Radečah, Rozika Horvat v Smledniku, Lado Dovžak, meha-nib-strojnik v Novi Gorici, Anton Rojc v Kamniku, Marija Drnovšek roj. Klemenc v Zagorju ob Savi, Nande Ambrož, mesar v Kamniku, Jerca Štiftar roj. Cerar v Brezovici, Janez Gole v
Dekan Ciril Milavec — zlatomašnik
Redki so duhovniki, ki dosežejo zla-tomašniški jubilej. Med slovenskimi v Argentini je bil prvi zlatomašnik pok. svetnik Karel Škulj, letos pa imamo dva: aktivnega dekana Cirila Milavca in upokojenega župnika Martina Radoša.
Ne bi (bilo prav, če ¡bi ina ta pomembni dogodek tiho prešli, zato se ga Svobodna Slovenija spominja in se pridružuje številnim čestitkam vseh prijateljev in znancev z željo, da bi oba zla-tomašnika Bog ohranil do skrajnih, mej njumeiga življenja.
Dekan Milavec je svoj zlatomašni-ški jubilej hotel praznovati v vsej tihoti v nedeljo, dne 9. junija, v svoji sedanji fari sv. Marte ob Avdi. Vengari med Moronom in Hurlinghamom. V svoji skromnosti' je kratkomalo odklonil vsa-kršiiio javno praznovanje tega izrednega dogodka. Toda slovenski rojaki ga tokrat niso ulbogali. V velikem številu so prihiteli k deseti maši, 'ki jo je daroval jubilant, ter so s petjem slovenskih pesmi, zlasti pesmi „Zlatomašnik. hod’ pozdravljen“, ki mu je zadonela v pozdrav ob jubilantovem pristopu k oltarju, dali sv. daritvi zlatomašniški značaj. 'Za harmonijem je slovenske pevce spremljal organist Štefan Drenšek.
Po evangeliju je spregovoril generalni vikar -moronske škofije m-sgr. Juan Presas, škof Raspanti je (bil prav tedaj nujno zadržan na drugem mestu, ter je govoril zlatomašniku dekanu Milavcu. Navajal je, da je /njegovo dolgo življenje spremljalo veliko srečnih, še več pa težkih žalostnih dogodkov. Med temi je gotovo najhujši iziguba domovine zaradi komunistične revolucije. Izrekel mu je
Zasipu, Edi Perc, pek. mojster v p. v Črnomlju, Gvido Podmenik, upok. v Hrastniku, Cilka Matičič, prodajalka v Št. Vidu, Filip Breznikar, strelni mojster v p. v Benovem, Brun0 Južna, strojnik v Celju, Marija Mavrič roj. Bečan v Svetju Medvodah, Hani Regu-la v Preboldu, Vilko Kus, inšpekt. za strok, šole v p. v Kranju, Franc Mel-nik v Kanalu, Franc Rumpert, usnjar in .pos v Krškem, Blaž Snoj v Sp Kašlju, Lojze Meljk, biv. mizarski mojster v Gor. Logatcu, Jernej 'Pretnar v Begunjah, Zora Korenjak roj Kremžar v Domžalah, Marjama Petrič roj. Košir v Kamniku, Elizabeta Vivod roj. Na-vršnik v Strmcu' pri Vojniku.
v imenu moronske škofije in njenega škofa ter v lastnem imenu (najglobljo zahvalo za delo, ki ga v novi domovini v tej škofiji opravlja na cerkvenem pod!-ročju ter za napredek nove domovine Argentine. Zlasti se mu je iskreno zahvalil za zgraditev farne 'šole. Po jubilantu zlatomašniku pa se je zahvalil tudi vsej slovenski Skupnosti, ki živi v moronski škofiji' in po drugih škofijah v Argentini za vse, kar so storili in kar delaj0 še naprej z vso predanostja za poglobitev verskega življenja ter za napredek Argentine.
Po sveti maši, med katero so dobili vsi lepe spominske podobice, so se argentinski in slovenski verniki zbrali pred župniščem, kjer so zlatomašniku čestitali k njegovemu duhovniškemu jubileju. 'Slovenci s0 mu zapeli tudi več pesmi.
Dekan Milavec je bil rojen v Jako-vici pri Planini na Notranjskem. Gimnazijo je študiral v Zavodu sv. Stanislava kot eden prvih gojencev tega zavoda; za duhovnika se je pripravljal v letih prve svetovne vojne in pel novo mašo dne 9. junija 1918. Pokojni škof dr. Jeglič je vestnega in nadarjenega duhovnika pošiljal kot kaplana na težavne in imenitne fare: V Škofjo Loko, v Tržič, k sv. Petru v Ljubljani in na Ig. Tu so se mu priljubili krepki in včasih malo uporni Ižanci. Zatem je postal župnik v Želimljah. Povsod!, kjer je kot duhovnik deloval, se je ljudem priljubil prav zaradi svojega neizprosnega redo-ljubja. Njegov možat nastop je dvigal njegov ugled pri prebivalstvu. Zato so ya ljudje povsod imeli ne samo za dobrega in vestnega duhovnika, ampak tudi za svetovalca v svetnih stvareh.
'Sredi druge svetovne vojne ga je pogojni škof dr. Gregorij Rožman poklical v letu 1943 za župnika in dekana na Vrhniko in mu s tem dal priznanje, kakršnega je dekan Milavec s -svojim delom zaslužil.
Kakor že poprej v želimljah je tudi na Vrhniki dokazal, da je mož ina svojem mestu. Neustrašeno je sledil navodilom svojega škofa in oznanjal resnico, da s 'komunizmom ni mogoče sodelovanje na nobenem področju. — Komunisti so ga sovražili in mu grenili življenje, čeprav on ni nikdar osebno nikomur škodoval.
Begunska leta je preživljal v raznih taboriščih v Italiji: v Monigu, Seniga-lliji, Barletti. Povsod je takoj poprijel s krepko roko in organiziral vzorno versko življenje. Leta 1947 je odšel v Španijo in deloval tam d0 leta 1950 kot moderni misijonar v župnijah Katalonije, kjer je bil pred leti enak vihar komunistične revolucije močno razredčil duhovniške vrste.
V letu 1950 se je preselil v Argentino, kjer se je spet takoj posvetil duš-
10. obletnica naše gimnazije
V soboto, 29. t. m. -bo Slovenski sred- reta sta bila dodana še -drugi in tretji
nješolski tečaj ravn. Marka Bajuka s posebno proslavo, ki se )bd pričela ob 19.30 slavil desetletnico svojega obstoja. Obletnice v naši skupnosti -so bolj ali manj važne, odvisno od poslanstva ustanove, in pomena, ki ga i-ma njeno -delovanje za obstoj in rast emigracije. Če s tega vidika gledamo na desetletnico srednješolskega tečaja, lahko trdimo, da spada med najvažnejša -praznovanja. Narodna in svetovnonazorska izobrazba, ki jo mladi dijaki dobivajo na tem tečaju je nenadomestljiva in je trenutno, poleg vzgoje, ki jo vsak mlad človek, mora dobiti že v družini, edini porok slovenskega izseljenskega izo-braženstva.
-Srednješolski tečaj je začel 'delovati pred desetimi leti v skromni obliki literarnega krožka,ki ga je v okviru tedanjih srednješolskih organizacij (ZSS in DIO) organiziralo Slov. kat. akad. starešinstvo. Vodil ga je od vsega začetka g. Marko Kremžar. Obiskovalci so se vadili v slovenščini, slovnici, pisanju in govorjenju. S časom je prvotna skupina dvajsetih deklet in fanto-v naraščala. Zorela je tudi misel na organiziran tečaj z več predmeti in profesorji.
15. aprila 1961 je tečaj pričel redno delovati v oibliki 'šole. Vsako drugo soboto se je skupina mladih začela seznanjati -s slovensko zgodovino, zemljepisom, literaturo in veroukom. Naslednja
letnik. Tečaj je stopil pod okrilje odseka ;a išolstv0. društva Zedinjena -Slovenija. Decembra 1963 je dokončala tečaj prva jfcupina dijakov.- V naslednjih letih je bil dodan četrti, in k-pnčno letos 'še peti letnik, tako se pouk .razvija vzporedno s šolanjem na tukajšnjih gimnazijah. Ustanovil .se je tudi svet -staršev, 'ki skrbi za red, organizira izlete, prireja kulturne večere, čajanke in podobno. Iz popolnjen je -program 'študijev, povečalo se je število profesorjev, med katerimi se že uveljavljajo nekatere mlade moči In bodočnost tečaja ? Tu je treba navesti kratek citat iz članka o naši bodočnosti (MV. Leto VII. št. 9.): „Ideal srednješolskega tečaja je bodoča Slovenska srednješolska šola. Ni toliko važno, kdaj bo napočil ta dan, a na to je treba misliti, in mladina, ki ibo dobila tukajšnje učiteljske naslove, b0 morala misel uresničiti.“ Upamo in Verujemo, da se bo to kmalu zgodilo. Gre namreč za popolnejše spoznanje slovenskih vrednot, za globoko versko izobrazbo in ideološko formacijo. Vse to mora biti na isti višini kot ostala 'šolska tvarina, če nočemo zaostati ali izgubiti ravnotežja osebnosti. Tako naj razume, in tega naj se zaveda skupnost, ter podpre sedanji tečaj, in bodoče zamisli z vsemi močmi, ker korist je le .njena in, posre-dno, slovenskega naroda.
SLOV8MCI V
BUENOS AIRES
Priznanje slovenskim planincem
'Nedelj-sika priloga v bakroti-sku velikega ibuenosaireškega idhevnika La P.ren-sa prinaša na celi strani pet slik slovenskega planinca Jureta Skvarče ter poročilo o lanski odpravi ClUba Andino de Bariloehe in -Slovenskega planinskega društva pod vodstvom ing. Jurija Skvarče na področje Kontinentalnega ledu. Razen njega in njegovega brata Petra so bili iše v odpravi Janez Zakrajšek ter Mario Serrano, Pavlo Justo in Osvaldo Troiani. Čestitamo!
Osebne novice
Prijateljski obisk. V sotooto, 8. t. ni. je prišel iz Clevelanda, ZDA, na obisk v Argentino ig. Julij Slapišak. Med svojim bivanjem v Argentini bo živel v 'škofovem zavodu v Adrogueju. Dobremu go-st-u iz ZDA, ki se ga rojaki še toplo spominjato, ko je rajnega -škofa dr. Rožmana spremljal pri prvem obisku v Argentini, želimo, da toi se med nami najbolje počutil.
SAN MARTIN
Slehernik na odru Slovenskega dloma v San Martinu. V soboto, 7. junija, je Diramatski odsek Slovenskega doma v Ca-rapachayu pono-vil -znani misterij „Slehernik“ v -San Martinu. Predstava je bila posvečena spominu junakov in sploh v.seh žrtev komunistične revolucije v Sloveniji. Obisk predstave je bil
DRUŠTVENI OGLASNIK
Zedinjena Slovenija je prejela zahva-iO za pozdrave, -poslane z zadnjega obč. zbora, od predsednika Argentine grala Onganie, kardinala Caggiana in dr. Mihe Kreka.
O poklonitvi pri spomeniku Osvoboditelja grala San Martina dne 2. jun. v zvezi s spominom na naše padle so poročali v televiziji kanala 7 in 13, prav tako vsi vodilni dnevniki v Bs. Airesu.
PRHIODNJI GALLUSOV KONCERT
Za svoj dvajsetletni jubilej bo pevski zbor Gallus poleg že dosedanjih koncertov med Slovenci imel koncert tudi za argentinsko javnost. Koncert bo:
V torek, 18. junija, ob 20.30: v baziliki sv. Dominika na križišču ul. Defensa in Avda. Belgrano. Na sporedu so štirje Gallusovi moteti ter cerkvene pes-. mi Hladnika, Sattnerja, Foersterja, tin I Schwaba, Turnea, Železnika in Cveka.
A B O 8 N T I N I
lep. Pred predstavo se je kulturni referent san-martinsikega doma g. Smersu zahvalil igralcem iz Carapac-haya za obisk, razložil glavne misli verske igre „(Slehernik“ ter se v toplih besedah spomnil .slovenskih protikomunističnih junakov, ki s0 darovali svoje življenje za verske in domovinske ideale. Nato so igralci in igralke lepo podali svoje vloge in bili ob koncu deležni zasluženega priznanja navzočega občinstva. Igro je naštudiral in spretno režiral g. Marijan Trtnik, !ki -zasluži skupaj z igralci in ostalimi sodelavci vse priznanje.
Slovenski Ijevski zbor v San Martinu
je imel v sredo, 5. junija, v prostorih Slovenskega- doma v San Martinu redni oibčni zbor, na katerem je bil izvoljen za predsednika Jože Skale, za tajnico gdč. Anica Ferfolja, za blagajnika Marijan Boltežar. Pevovodja zbora je Vinko Klemenčič, organistka ipa gd|č. Marjeta Smersu.
Tečaj ,za vodlitelje(ice) telesne vzgoje
se bo začel v nedeljo, 23. junija, točno >b 11 dopoldne v (Slovenski hiši. Trajal bo 10 nedelj zaporedoma in bo vseboval naslednja področja: -gimnastiko, športne igre, lahko atletiko, folkloro in razvedrilne igre. Pri tem delu bomo upoštevali naslednje starostne stopnje: od' 6—8 let, od 8—10 let, deklice od 10 let naprej in dečke od 10 let naprej. Voditelji posameznih -skupin morajo 23. junija prinesti seznam 'šolskih otrok po spolu in starostnih stopnjah.
Vsak tečajnik mora imeti p-opolno te-Ipvadno obleko, prav tako tudi otroci iz posameznih šolskih okolišev. 23. junija pridejo na vr-st0 otroci iz Ramos Mejie. Ker se bo tečaj začel in končal točno (4 ure po 46 minut), je potrebno, id'a so tečajniki -in otroci na mestu -v telovadnih oblekah 15 -minut preje! Redni tečajniki bod0 ¡prejeli na koncu tečaja diplomo.
Pri tečaju hodo sodelovali: ga. Betka Maček-Vi-trih; gdč. Terezka Prijatelj, gdč. Marjana Hribar, .g, Franci Sušnik in prof. Tine Vivod.
MOZS, SDO in SFZ
or»»«»*)«' ,n
Vsak teden
ZVEČER
Josip Murn
Ze iz daljave mrak prihaja
in prva zvezda že gori zagrinjajo vasi so, polja, zatiska dnevu sen oičit
Senožeti in dobrave, bujne trate, postelj zdaj ste ve, postelj dolga* in široka, v baldahinu zvezdi® vam gore.
ne mu pastirstvu med tukajšnjim prebivalstvom. Bil je duhovni pomočnik na župnijah Baradero, Chascomus in Mo-.’6n; nekaj časa pa se je posvetil mladini kot spiritual v kolegiju (bratov La Salle v kraju González Catán, od koder ga je leta 1958 poklical -prvi moronski škof -msgr. Mihael Raspanti za župnika nove fare sv. Mihaela v Castelarju in ga kmalu nato stalno namestil na župnijo -sv. Marte v Moronu, kjer je lansko leto začel graditi tako potrebno farno šolo. Tudi v tej župniji posveča vse svoje -sile zaupanim mu vernikom, ki jih želi vzgojiti v disciplinirano duhovno enoto, kakršno je imel nekoč v (domovini v svojih župnijah.
Kljub svojim 75 letom je -dekan Milavec mladostno čil, delaven in požrtvovalen. -Daši je v .svojem življenju okusil več grenkih kot prijetnih dni, preživel grozote dveh vojn in komunistične revolucije, ima vedno pogled uprt naprej in ga ne potare noben vihar. Bog naj ga ohranja še dolgo -dobo v zdravju in moči.
To mu s čestitkami k zlatomašni-ške-mu jubileju iskreno želi tudi .Svobodna Slovenija.
OBTKBTILA
četrtek, 13. irnilia 1968:
V	Slomškovem domu .po večerni maši ob 18 uri očetovski dan.
Sobota, 15. junija 1968:
V	Slo-mškovem domu gledališka predstava Moč uniforme ob 20.
V	Slovenski hiši IV. kulturni večer SKA: Dr. Mirko Gogala O dialogu.
SDO in SFZ Carapacay: čajanka ob 8 zvečer.
Nedelja, 16. junija 1968:
Procesija sv. Regnjega Telesa ob 10
v Don Bosco.
V	Slomškovem domu ob 18 predstava Moč uniforme.
V	Slomškovem domu po procesiji na razpolago domače KOLINE.
Sreda, 19. junija 1968:
V	Hladnikovem -domu v Slovenski vasi predavanje č. g. Franca Sodja CM: Odnos staršev do otrok.
Četrtek, 20. junija 1968:
V	Slomškovem domu predvajanje celovečernega filma Kristina in cesar.
V	-Slovenskem domu v San Martinu sestanek Lige Žena — Mati ob pol 7 zvečer. Govori .gospa Anica Kralj.
Sobota, 22. junija 1968:
V	Slovenski hranilnici ob 20 predavanje g. R. Jurčeca: Zlata podlaga.
Sestanek SKADa ob 19.30 v Slovenski hiši. Govori dr. Tine Debeljak o Balantiču ob 25-letnici njegove smrti.
Nedelja, 23. junija 1968:
V	Slovenskem domu r San Martinu ob 16 koline. Igra Planika.
V	Slomškovem domu družinska nedelja. Predaval -bo p. dr. Alojzij Kukoviča S. J. .o temi: Film in krščanska morala.
V	Slovenski hiši Baragova proslava otrok slovenskih šol. Ob 16. skupna sv. maša, nato proslava.
V	Slovenskem domu v San Martinu domače koline. Začetek ob 16. Igra Planika.
V	Našem domu v San Justu lovska veselica z zabavnim orkestrom.
Sobota, 29. junija 1968:
Desetletnica Slovenskega srednješolskega tečaja ob 19.30 v Slov. hiši
Dr. FRANC KNAVS
ODVETNIK
Lavalle 1290, p. 12, of. 2, Capital
T. E. 35-2271
Uradne ure od 17—20 Na telefonu tudi dopoldne (10—12)
Lujan, Franci a 952 T. E. 735 ali 516
V petek in soiboto od 9—13. ure-
POIZVEDBA
G. Gregorin Ferdinand, zadnji naslov Carlos Pellegrini 1427, Buenos Aires, se od 1., 1956 ne oglasi. Išče ga njegova mati. Ako kdo ve /kaj o njem, naj sporoči -v 'Dušnopastirsko pisarno, Ramón Falcón 4158.
■ ■■«(■■■■f ■■■■■■■■■■■■■■o— ■■■■■■■«——
Dr. Tone žužek
ADVOKAT
Lavalle 2327/33, p. 5o. Of. 10
Ena kvadra od podzemske postajg Pasteur
Uraduj« oib torkih in četrtkih od 18. do 20. ure
JAVNI NOTAR
Francisco Raúl Cascante
Escribano Público Pta. baja, ofíc. 2
Cangallo 1642	Buenos Aires
T. E- 35-8827
T
loioioaoiotcicš
CD BCD 1 CD ■ CD M CD ■ CD ■ CD I CD ■ CD ■ O ■ CD ■ CD I CD ■ CD ■ CD I OB CD ■ O
0
o
■
o
■
o
o
■
o
s
■
n
CDBCDBCDBCOBCDBCDBCDBCDBCDBCDBOBOBOBCDBCDBOBOBO,
V Slovenskem domu v San Martinu
v nedeljo, 23. junijia
DOMAČE KOLINE Sodeluje orkester “Planika”
Klobase za dom bodo na razpolago že v soboto popoldne.
Že v soboto zvečer bodo rojakom na razpolago pečene krvavice.
OB VSAKEM VREMENU !
ZAČETEK OB 16
Vse žene in matere in vse vzgojiteljice, ki se ukvarjajo z mladino, prisrčno valbimo na predavanje
dr. Milana Komarja: Upor mladine
ki bo v četrtek, dne 27. t. m. ob 16. uri v Slovenski hiši.
Pripravlja odbor Slovenskih mater in žena
EUROTUR
Av. CORDOBA 351 - T E 32-6077 Bs. Ai
TU
HI
ZEM
je vaša potovalna agencija.
Oddelek za Slovence vodi Armando Blažina
OBIŠČITE EVROPO — poslovna ali kot turisti. SREČAJTE se s svojimi sorodniki in prijatelji. ČAS NI OMEJEN.
V tem letu BREZ vizumov.
VOŽNJA Z LADJO tja in nazaj
VOŽNJA Z LETALOM tja in nazaj
427.50 USA dolarjev
CELOVEC 940.50 USA dolarjev TRST 904.10 USA dolarjev
\se nm odplačevanje
25% na račun in 12 ali 24 obrokov z 12% obrestmi
LADJE: G- Cesare — Augusttla — Annn C — Eugenio C
Augustus -- Enrico C
Avenidla Córdoba 351 Buenos Aire«
Tel.: 32-6070/6077/6078/6079
Slomškov dom
20. junija, na dlržavni praznik ob 18 filmska predstava
KRISTINA IN CESAR
Vsem, ki so videli film Sisi, bo gotovo ugajal ta izredno lep film z mnogimi naravnimi lepotami. Film je za odrasle in mladino.
V nedieljo 23. junija
DRUŽINSKA NEDELJA
Ob 9 sv. mašia, nat0 predavanje p. dr. Alojzija Kukoviča SJ o temi: Film in krščanska morala.
Po razgovoru domače kosilo po zmernih cenah.
Vsi lepo vabljeni!
PORAVNAJTE NAROČNINO!
Naš dom v San Justu
vabijo na
LOVSKO VESELICO Nedelja, 23. junija 1968
Slovenski lovci
Zabavni orkester .
Slovenska hranilnica z. z o. z.
Ramos Mejía, Bartolomé Mitre 97	T. E. 658-6574
vabi na zanimivo predavanje g. Ruda Jurčeca o temi
ZLATA PODLAGA in razvoj svetovne politike
in sicer v soboto, 22. junija 1968, ob 20
Pravna posvetovalnica, ki jo vodi dr. Vital Ašič, posluje vsako 1. in 3. soboto v mesecu od 17—19.
ESIOffiRlA UBRE
Redacción y AdminiatraciÓB : Ramón Falcón 4166, Bueno*
T. E. 69-9603
O o Z« !|! <	FRANQUEO PAGADO Coaocaióa N* 5775
	TARIFA REDUCIDA Concaeión N* 3S24
Registre Nacional de 1* Propiedad Intelectual No. 955.451	
Naročnina Svobodne Slovenije aa le*» 1968: za Argentino $ 2.500-— Pri pošiljanju po pošti doplačilo 100 pesov. Za ZDA in Kanado: 13 USA dolarjev *a pošiljanje z letalsko pošto, in 9 USA dolarjev za pošiljanje z navadno pošto.
Talleres Grificoe Vilko SR-L., Estodea Unidoe 425, B*. Aire*. T. E. 33-7213
Sobota, 29. junija ob 19,30 v Slovenski hiši
10-letnica Slovenskega srednješolskega tečaja
RAVN. MARKA BAJUKA
Sv. maša:	daruje g. dir. msgr.
A. Orehar Misli ob obletnici:
ga. Anica Kraljeva g. prof. A. Geržinič gdč. Terezika Marn g. Jože Dobovšek Lepo vabimo profesorje, dijake, bivše dijake, starše, znance in prijatelje.
Nedelja, 30. junija
Začetek ob 17	!>
KOLINE
Igra „Planika“ orkester
DRUŠTVO SLOVENSKA VAS — LANUS
SDO in SFZ CARAPACHAY
valbita na
SKUPNO ČAJANKO
VSO MLADINO
15. junija 0b 20. uri
Odbori
Vsem prijateljem in znancem sporočamo, da nas je dne 17. maja 1968 v 84. letu starosti za vedno zapustil in odlšel po. zasluženo pla,čilo naš dobri oče, ded, brat in tast, gospod
Jože Kozina
bivši posestnik in gostilničar na Bregu pri Ribnici. Pokopan je bil 19. maja 1968 v Hrvači pri Ribnici.
Priporočamo ga v blag spomin in molitev.
Za n j iim žalujejo: sestra Frančiška;
hčeri Marija por. Klun in Francka; sinovi Janez, duhovnik Kbrel in Matija; zet, snahi in ostalo sorodstvo.
Ribnica na Dolenjskem — Ljubljana — Bruxelles — Montreal
„Ne bom, stopil od tebe m, nje; bom te zapustil “ (5. Moj., 31)
Vsem prijateljem in znancem sporočamo, da nas je 8. junija 1968 zapustila in odšla k Vsemogočnemu naša draga žena, mama, stara mama, teta in sestra, gospa
Alojzija Vitrih, roj. Baraga
K zadnjemu počitku na pokopališče v Ezpeleto smo jo spremili 9. junija.
Zahvaljujemo se vsem, ki so nam stali ob strani v urah žalosti. Rosebn0 se zahvaljujemo gospodu župniku Francetu Glavaču. On je bil njem duhovni vodja. Ob zadnji uri ji je podelil sv. maziljenje, on mrtvaškem odru opravil molitve, daroval pogrebno sv. mašo in spregovoril poslovilne besede. Hvala za njegovo spremstvo na pokopališče. Zahvaljujemo se g. katehetu Jožetu Guštinu za opravljene molitve na domu in njegove tolažilne besede. Hvala g. Ivanu Korošcu za njegovo slovo ob grobu. Hvaležni smo rojakom, ki so jo od blizu in daleč hodili kropit. Iskrena hvala slovenski skupnosti v Be-razateguiju, ki se je kot ena družina prišla poslovit o>d! naše mame.
Priporočamo jo v molitev.
Žalujoči :
V	Argentini: mož France
otroci: France, Vladimira por. Brula in Vladimir z družinami.
V	domovini: sestri Frančiška in Terezija ter osta-
lo sorodstvo.
Buenos Aires, Lož, Bloke
PRED PETDESETIMI LETI:	10
POT DO PRVE SLOVENSKE VLADE
Dr. Tine Debeljak
Beneš je mnenja, da je kongres dosegel velik vtis, Meštro-vič pa nasprotno, da je vse ostalo, kakor je bilo in mu je bilo žal, da se ga je pod angleškim pritirkom udeležil.. Debate mea Trumbicem in Italijani so bile zelo hude in ob koncu, ko je šlo za Trst in okolico, Trumbič, da ne bi žalil Slovence, ni hotel dati Trsta Italiji. Tedaj mu je zabrusil Italijan Bisso-latti: „Gospod Trumbič, še kesali se boste, da ste se dali zavesti svojim slovenskim in hrvatskim patriotom, ker, ko se bo zlomila Avstrija, bodo razmere drugačne kot zdaj. Danes, ko smo polni neuspeha, se bodo moji krajani zadovoljili, če se jim reče: ‘Dobili bomo Trst!’ Toda jutri, ko bo razsulo tu, bomo zahtevali ne le Polo, in drugi dan Šibenik, temveč Kotor in Mostar.“ (108)
Glavni uspeh Kongresa je bil: smrtna obsodba Avstro-Ogrske. Odslej so začele antantine vlade spreminjati svoj odnos do Avstrije. Ta mesec pomeni prevrat v njihovi politiki.
Ko je tudi ta mesec prišla afera 0 zopetnem poskusu premirja med Francijo in Avstijo, in je Czernin v govoru, v katerem je napadal Masaryka, Čehe in Jugoslovane sploh, očital tudi Clemenceauju, da j,e on začel pogajanja, (je ta zadnji vzrojil in z dokumenti dokazal, da je lagal. Priobčil je tudi faksimile cesarja Karla, ki je pristal na francoske zahteve glede Alzacije. .. s čemer ga je obdolžil nelojalnosti, nasproti Nemčiji, ki o tem ni nič vedela. Tako je Czernin osramotil cesarja pred zavezniki in javnostjo, ter j,e moral odstopiti 14. aprila 1918. Clemenceau pa je v svojem govoru izvajal posledice proti Habs-buržanopn. Za Francijo je bila odslej zadeva 's Habsburžani opravljena in seveda tudi z Avstrijo.
Tudi v «Angliji se je aprila spremenilo mnenje — proti Avstriji. Pa tudi v USA: 29. aprila je državni tajnik Lansing izjavil: „Vlada USA je z zanimanjem* zasledovala kongres podjarmljenih narodov Avstrije v Rimu; narodne aspiracije Čehov in Jugoslovanov po svobodi imajo resnično simpatijo pri vladi.“ Ko je nato to izjavo izabljal Czernin kot dokaz, da se USA s tem niso postavile na stališče odcepljenja teh narodnosti, je
Lansing dal 28. junija dopolnilo: „Da ne bo nesporazuma c tej izjavi, državni tajnik dodaja, da vlada USA stoji na stališču popolnega osvobojenca vseh, vej' slovanskega plemena, izpod nlem-šbe in avsMjske nadvlade."
Tako je v polovici leta 1918 dozorelo vsesplošno spoznanje, da Avstro-Ogrske ni več mogoče rešiti, da so se zaprla vrata separatnim pogajanjem za mir, in da Avstrija nima namena ne!, moči, da se loči od Nemčije, ter bo delila zato njeno usodo, 'ki jo je določil „tiger“ oib nastopu 15. nov. 1917: „popolno uničenje pruskega militarizma“. In avstrijski je bil njegov vazal, ali — ujetnik...
7. LETO 1918: OSVOBODILNO GIBANJE V SLOVENIJI
Kako smo s,e Slovenci aadrajalu doma v tem letu vojne med takimi pogajanji za separatni mir z Avstrijo, med porazi italijanske vojske in zmagami nemške, ob začetnih ofenzivah Francozov ob Marni, pa med tem, ko je Antanta priznala češkoslovaškemu Narodnemu svetu značaj provizorne vlade, in jo je končno — po Italijanih, Francozih in Angležih — priznal tudi Wilson dne 2. septembra 1918 in s tem priznal razbitje Avstrije?
Osrednji problem v Sloveniji pomladi in poleti tega leta je bila Majniška deklaracija.
Krekova smrt 8. oktobra 1917 je bila prva manifestacija Slovencev, ob udeležbi Čehov, Poljakov, Ukrajincev in Jugoslovanov, za načela Majniške deklaracije. Ko je deklaracija dobila 15. septembra 1917 pristanek škofa in podpise vseh strank, je postalo pravo narodno gibanje, ki ga je vodil dr. Korošec kot predsednik Jugoslovanskega kluba v dunajskem parlamentu. Tam je bil v tesni zvezi s češkim osvobodilnim gibanjem doma in v inozemstvu.
Bo boljševišiki revoluciji (novembra), ki je pod geslom miru in samoodločbe narodov začela mirovna pogajanja in so jih edino Nemci in Avstrijci sprejeli, je češka parlamentarna delegacija skupno z Jugoslovanskim odborom poslala v Brest Litevski vodstvu pogajanj skupno zahtevo, d.a .se „tudi zastopniki avstroogrskih nenemških manjšin pripuste ‘na mirovno konferenco in naj se pogajanja vrše v znamenju samoodločbe narodov“ (Beneš). Czernin je nato pri otvoritvi mirovne
konference odgovoril: „Vprašanje državne pripadnosti narodnih skupin, ki nimajo državne samostojnosti, ne more biti po mnenju Štirih zaveznikov predmet meddržavnega urejanja. To vprašanje more v danem primeru vsaka država reševati s svojimi narodnostmi po ustavni poti.“ Na to izjavo zunanjega ministra so Čehi odločno protestirali z znano Deklaracijo Treh kraljev (6. januarja 1918), ki je bila prvo’ revolucionarno dejanja Čehov v domovini, kajti poudarjala je zahtevo po državi Čehov in Sl ovale o v v zgodovinskih mejah, samoodločbo narodov, udeležbo pri mirovnih pogajanjih ter je zavračala vsak mir, ki bi pustil narode nesvobodne. Ne omenja več ne dinastije ne monarhije. Dr. Korošec je telegrafsko sporočil svojo solidarnost s to češko deklaracijo', ki ni smela iziti v tisku zaradi cenzure. Ko pa jo je ministrski predsednik Seidel 22. januarja javno napadel, jo je dr. Korošec javno branil ter še od svoje strani okrepil te zahteve.
Dr. Mikuž (istr. 26) navaja pismo dr. Korošca z dne 31. januarja 1917, ki ga je pisal v imenu Jugoslovanskega kluba na mirovno konferenco v Brest Litovsk in kjer pravi: „Ko je izbruhnila ruska revolucija, se je zdelo, da vstaja zarja svobode za proletarce med narodi, se je ojunačil tudi naš narod in začel odkrit boj za svojo neodvisnost.“ Nato govori o Majniški deklaraciji, ag sklicuje na sklep Vrhovnega sovjeta o somoodločbi narodov ter zahteva samoodločbo tudi za jugoslovanske narode; za jugoslovansko’ državo' pa vse tisto ozemlje, ki ga strnjeno zasedajo Slovenci, Hrvati in Srbi ter svobodno Jadransko morje. Pričakovanje nekaj odrešujočega od Brest-Litovskih pogajanj nas danes ne sme presenečati, kajti — kakor priznača sovjetski zgodovinar B. V. Tarle — je bil eden glavnih “uspehov’ tega miru — izredni propagandni efekt... pri delavskih množicah v državah Antante in pa tudi Avstrije in Nemčije (Historia de Europa, 442). O takem propagandističnem “čaru” priča tudi knjiga, izišla v Buenos Airesu v tistem času pod naslovom “La democracia de febrero de 1918” (Loz), ki govori: „zarja nove dobe vstaja na horizontu velike Rusije.,. . rdeča zastava vihra nad Kaiserji, Clemenceauji, da zruši in pobrati za vselej veliko demokracijo... Trocki j odhaja v Brest, kjer bo obsodil nemške šoviniste... Tam v Brestu branijo... pravico, resnico v imenu vsega človeštva z jasnovidnostjo apostolov. .. (str. 62) Vsak narod ima pravico ustanoviti svojo državo!...“ (66)