STUiMJSKA KNJi.tN.CA V CEUU •Zasavski tednik* le glasilo SZDL občinskih odborov SZDL Trbovlje, Hrastnik ln Zagorje - Urejuje uredniški odbor - Odgovorni urednik Stane Šuštar - Naslov: Uredništvo in uprava -Zasavskega tednika-, Trbovlje. Trg revolucije 29 - Telefon 80-191 - Račun pri Komunalni banki Trbovlje 600-714-1-146 - List Izhaja vsako sredo - Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din, mesečna 40 din -Cena Izvoda v kolportaž! 10 din • Tiska: Tiskarna Časopisnega založniškega pod-letja -DELO- v Ljubljani - Rokopisi morajo biti v uredništvu najkasneje vsak ponedeljek zjutraj - Nenaročenih rokopisov ln fotografi) ne vračamo. TEDNIK Štev. 10 TRBOVLJE, 2. MARCA 1960 (’enn Ul rln j£L0 USPEŠEN DELOVNI DOGOVOR DELEGATOV SZDL V HRASTN1ŠK3 OBČINI BOGATI NAPOTKI DOGODEK TEDNA PRIČETEK DEL NA TRASI AVTOMOBILSKE CESTE . naselja vzdolž trase avtomobil- ske \ »Bratstva 'n enotnosti« v Srbiji in Mak > e ", so sprejela v t _. dneh prve mladince4 dadinke v 38 delovnih brigadah, ki so vcoiaj, 1. marca, slovesno začeli letošnjo mladinsko delovno akcijo. V Ljubljani pa se je začelo v nedeljo XV. državno prvenstvo v šahu. Prvenstvo poteka v prekrasni dvorani bivše Ljudske skupščine ter se ga udeležuje 18 najboljših jugoslovanskih šahistov. Med njimi tudi državni prvak Gligorič. Prejšnji teden je poteklo šestnajst let, ko je bilo (19. in 20. februarja) v Črnomlju prvo zasedanje Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta, to se pravi prvo zasedanje slovenske Liudske skupščine. 2e v prejšnji številki našega tednika smo poročali o zelo uspešnem delovnem dogovoru delegatov SZDL občine Hrastnik. Konferenca ni bila bogata samo po poročilih, temveč je Mio čutiti živahnost tudi v razpravi, kjer je sodelovala tudi članica Zveznega izvršnega ■veta in sekretar Zveznega sekretariata za socialno politiko ln komunalne zadeve tov. Lidije Sentjurčeva. V uvodu svoje razprave je tov. Sentjurčeva dejala, da so v programu Socialistične zveze v Hrastniku dobro prikazane osnovne naloge te organizacije t stališča Vn. kongresa ZKJ, da pa bo V. kongres SZDL Jugoslavije še dopolnil osnovne Postavke kongresa ZKJ in dal smernice za nadaljnje razvijanje in izgradnjo socializma pri nas. Ko Je govorila o pomoči Jugoslavije nerazvitim azijsko-afriškim državam, je poudarila vlogo, ki jo ima naša država Pri številnih narodih Azije in Afrike, ki večinoma predstavljajo zvezo izvenbiokovskih držav in ki vidijo koristi sodelovanja v tesnejši povezavi med narodi ter s tem predstavljajo močan faktor v mednarodnem družbenem dogajanju in razvoju. Tu Imamo opravka z nadrednimi silami, ki imajo iste Probleme, kot smo jih imeli ČU EN LA? POJDE V DELHI Kitajski premier Ču En Laj Je sprejel Nehrujevo povabilo, da je pripravljen priti v aprilu na razgovore o mejah med obema državama. HRUŠČEV ZAKLJUČIL OBISK V INDONEZIJI Ob koncu obiska v Indoneziji so izdali skupno poročilo. Predsednik Sukam« in premier Hruščev sta podpisala gospodarsko in kulturno pogodbo med obema državama. KATASTROFA V ZW1CKAUU V NEMČUl Ob veliki rudniški katastrofi v Zvvickauu v Nemčiji, kjer je bilo zasutih 174 rudarjev, so jih rešili le 51. Sedemindvajseti februar so proglasili za dan dr iavne žalosti. BONN DOBI OPORIŠČE V FRANCIJI Francoska vlada je sklenila z Zahodno Nemčijo sporazum o ustanovitvi zahodnnncmških vojaških oporišč oziroma skladišč »a francoskem ozemlju- Razgovori tečejo tudi o tem, da bi Franclja odstopila letališče za Potrebe zahodnonemške vojske. ZBOR DELEGATOV JUŽNE KOROŠKE Obe slovenski organizaciji na Koroškem »ta imeli sestanke, katerih so »e udeležili odposlanci iz vseli krajev Južne Ko roške. Kritizirali so protfslo-venskc> politiko obeh vladnih •trank ter zahtevali, da vlado Avstrije izpolni določila držav-ho pogodbe. GOSPODARSKA TF2AVE FRANCIJF Velikanski izdatki za vojno v ^lžiri|i povzročajo velike gospodarske težave Franciji. Mno-®° si prizadevajo, da zajezilo Stvarnost Inflacije, ki je še vedn<, glavna nevarnost za fran-®0sko gospodarstvo. poprej mi: naš prvi problem je bil — postati ekonomsko neodvisna država. Danes postajamo srednje razvita država, enakopravni faktor v zunanji in svetovni trgovini, zdaj pa tudi v pomoči nerazvitim državam- — Če govorimo, je dejala tov. Sentjurčeva, da je politična vzgoja izredno važna, ne smemo samo registrirati svetovnih dogajanj, temveč jih tudi analizirati in ugotavljati prihodnoist. Vsakdo noj razume, da je naša država aktiven činitelj dejanske pomoči takim-državam, ki garantirajo ohranitev miru v svetu. Ko je govorila o problemih v našem razvoju, je dejala, da mora postati pojmovanje komune kot skupnosti proizvajalcev in upravljavcev sestavni del vzgoje. Ves naš razvoj opozarja, da moramo ta sistem še dograditi, da morajo občani razviti v sebi zavest gospodarja in upravljavca osnovnih sredstev., ki nastajajo in se razvijajo v komuni. Z delitvijo dohodka smo začeli uresničevati marksistično načelo, da človek dobi toliko od skupnosti, kolikor k skupnosti doprinese. Tu go skupna sredstva odvisna od sredstev, ki jih prispeva vsak posameznik. V prihodnjih dveh, treh letih bo končan sistem delitve dohodka. Potem se bomo v komuni lahko vprašali, koliko lahko razdelimo na plače, koliko sredstev ostaja nam in na kakšen način bomo združevali Ta sredstva, da bo gospodarstvo bolj uspešno. Takrat bomo imeli več investicij, kot na primer za Zasavsko cesto, kjer bodo tudi komune zdrževale sredstva za našo skupno izgradnjo. Ce gremo v tej smeri, da bo proizvajalec dejansko odločal, kam bodo šla sredstva, mora biti nedvomno dober gospodar, da vidi, kaj je v korist skupnosti. Razvijanje procesa v tej smeri je ena naših najvažnejših nalog — je poudarila tov. Lidija Sentjure- V nadaljevanju svoje razprave je tov. Sentjurčeva opozorila, da je petnajst let od osvoboditve zelo kratka doba za naše komune. Osvobodili smo se v letih uvoza hrane, sedaj pa moramo razviti še komune in razdelitev dohodka. Notranjih rezerv v hrastniški komuni ni. Rezerve pa so v rekonstrukciji, mehanizaciji in avtomatizaciji tovarn. Ta skrb bo glavna naloga SZDL in treba bo še obilo dela, da tudi znanstveno proučimo, na kak način bomo tu napredovali. Pri tem naj delajo in pomagajo praktiki, ki s svojimi izkušnjami lahko mnogo doprinesejo- V tem procesu je treba vlogo okraja videti kot skupnost samostojnih komun, ki bo organizirala strokovne službe in pomoč ln ne kot oblastveni organ. Taka povezava med komunami in okrajem bo lažja in koristnejša. V takih pogojih razvoja komunalnega sistema mora zbor proizvajalcev opravljati funkcijo povezovanja proizvajalcev in upravljavcev v komuni in tudi vzgajati člane novih delavskih svetov, da vidijo v tem celoto in ne samo sebe in komuno. — V tem razvoju — je dejala tov. Lidija Sentjure, dobivajo stanovanjske skupnosti svojo organizacijsko mesto od nudenja raznih uslug pa do urejevanja vseh socialno zdravstvenih in preventivnih vprašanj. Postati morajo področje, kjer se bodo socialistični odnosi najbolj razvijali. Na ta način gre proces skupnosti hitreje naprej- Krajevni odbori bodo imeli dejansko v teh pogojih dela stanovanjskih skupnosti funkcijo izvršnih organov, vaških skupnosti in izvajali program teh skupnosti. V tej smeri je treba razumeti tudi sugestijo zadnjega plenuma SZDL. V komuni morajo postati skrb Socialistične zveze tudi samoupravni mehanizmi socialnega zavarovanja. Ce imamo pred očmi velikanska sredstva tega zavarovanja, potem je jasno. da teh organov ne moremo podcenjevati. Z dobrim gospodarjenjem s temi sredstvi bi lahko izboljšali rehabilitacijo, organizirali več preventive in podobno. Tudi s sredstvi iz osebnih dohodkov si moramo biti na jasnem, kako z njimi gospodarimo. Tu bomo prišli do ključnih oblik, to je do komunalnih zavodov- Glede tega je treba iti na restrikcije pri delovnih ljudeh. Treba ie samo,, da jih gospodarsko pripravimo, da s sredstvi, ki jih odvajajo, tudi razpolagajo. To področje zahteva člmhi-trejšo rešitev In prehod na sti-mulativnejšo osnovo, seveda pa je pri tem zainteresirati predvsem proizvajalce. SZDL mora pomagati, da se izoblikujejo aktivni upravljavci, ki morajo soodločati ln razumeti posamezna vprašanja. V zaključni besedi je tov. Sentjurčeva pozdravila »pomladitev« občinskega odboraSZDL. »Od teh mladih,« je dejala Lidija Sentjure, »moramo pričakovati, da se v tem procesu hitro vživijo in prenašajo naloge naprej-« xvn. SEJA OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA TRBOVLJE la V soboto, 27. februarja, je bi-XVII. seja občinskega ljudskega odbora v Trbovljah, na kateri so odborniki obeh zborov razpravljali o važnih nalogah na področju svoje občine. Razpravljali so o odloku na prometni davek, katero vprašanje so že obravnavali in napravili sklepe že na seji 30. januarja. Spremenjen odlok določa, da so glede obračunavanja in plačevanja občinskega prometnega davka od alkoholnih pijač . z-vezana vsa gostinska podjetja in obrati, menze, delavske restavracije, klubi, počitniški domovi in planinske postojanke brez kakršnih koli izjemnih oprostitev. Ce bi se upoštevale olajšave. kakor je bilo sprejeto na prejšnji seji, Bi občina na ta način izgubila 3 milijone dinarjev proračunskih 6Tedstev. Razlika je le v tem, da se na naravna vina plača prometni davek 7 odstotkov, na pivo le 10 odstotkov, na vise ostale alkoholne pijače pa 20 odstotkov-Stiriodstotni predlagani davek na maloprodajo v trgovini se zniža na 3 odstotke. Po odloku o občinskem prometnem davku od prometa na drobno znaša torej dovek po novem 3 odstotke in ne 2 odstotka kot doslej-Odborniki so nadalje razpravljali o graditvi preskrbovalnega centra »Prvi maj«, za katerega je bilo treba zagotoviti še potrebna investicijska sredstva, ker je preskrbovalni center tik pred dograditvijo. Za njegovo dograditev je prispeval Rudnik Trbovlje-Hrastnik, za dokončanje del pa najame ObLO Trbovlje kredit Iz občinskega družbenega Investicijskega sklada v višini 976.114 din. Cementarni Trbovlje se je dovolilo investicijsko posojilo iz občinskega investicijskega sklada v znesku 6 milijonov dinarjev za rekonstrukcijo tovarne. Za potrebe trgovskega podjetja »Vitaiminka« bo ObLO Trbovlje najel investicijsko posojilo za nakup tovornega avtomobila TAM DEUTZ, ker ga podjetje nujno potrebuje. Na seji so potrdili tudi pravilnik o plačah flnačno samostojnega zavoda Delavska univerza ter sprejeli še več drugih važnih sklepov. 8. marec Osmi marec, dan žena, dan naprednih delovnih žena. Kaj naj jim rečemo ob tem dnevu? S ponosom lahko čestitamo vsem našim delovnim ženam k doseženim uspehom in hkrati želimo, da v narodnoosvobodilni borbi priborjeno enakopravnost uveljavljamo in poglabljamo. Prikličimo si v spomin leta, pravzaprav ni potrebno poseči niti tako daleč nazaj, ko žena ni imela prav nobenih, niti najosnovnejših pravic. Tedaj žena ni imela volilne pravice niti ni mogla biti voljena. Za enako delo kot ga je opravljal moški je prejemala za 20 do 30*1» nižjo plačo. Skratka, žena je bila tedaj vse prej kot svoboden, enakovreden soustvarjalec življenjskih dobrin. V NOB je pokazala, kje je njeno mesto, pokazala je svojo moč, voljo, vztrajnost in sposobnost, da dela, soodloča in vodi. Dandanes lahko vidimo ženo na vseh delovnih mestih, na vodilnih položajih, v organih upravljanja, v političnih in gospodarskih organih itd. Opazimo jo, čeprav še ne pogosto. Toda, prvi korak je narejen. Pot do popolne enakopravnosti je res še precej naporna. Toda — svoje mesto v družbi si bo utrdila z delom, vztrajnostjo in prizadevnostjo. S PRVE SEJE PREDSEDSTVA ODBORA SZDL V ZAGORJU Praznovanje 8. marca Pred kratkim se je 6ešlo novoizvoljeno predsedstvo občinskega odbora. Socialistične zveze v Zagorju. Razpravljalo je o ustanovitvi in delu komisi) pri občinskem odboru Socialistične zveze in pripravah za 8. marec — Dan žensk- Za sekretarja občinskega odbora SZDL so izvolili Magdo Lekšetovo, za blagajnika Pa Hermino Murovič. Program dela občinskega odbora SZDL, ki je bil prebran na občinski konferenci Socialistične zveze, je predvidel ustanovitev šestih stalnih komisij pri občinskem odboru SZDL In dveh stalnih odborov. Na seji predsedstva so imenovali oziroma izvolili predsednike ln člane naslednjih komisij: komisije za družbeno upravljanje, komisije za idejno-izobraževalno delo, komisije za agitacijo in propagando, žensko komisijo, komisijo za pionirsko delo in dva V H t MB za čas' od 3. — 13. marca Pričakujejo se padavine t,krtic J.. 8- in 12. innrra vmes le* Pu vreme, Ohladitve pa sc predvidevaj« 3. t. m. in zlasti okrt.c marca. k V- .Č . J TRBOVELJSKI -STOP« ki jim razni west>ernl in še drugi podobni spektakli predstavljajo edini filmski užitek. Klubi prihajajo v začetno fazo. Razveseljivo pa je delo kluba v vasi Vrhovo, kjer se vaščani ob četrtkih zvečer zberejo v domu, poslušajo predavanja. poslušajo radio, šahirajo ln podobno. V kratkem bodo ustanovili klub tudi pri Svobodi v Zg. Hrastniku. Poročilu sveta za kulturo je sledilo poročilo sveta za družbeni plan ln finance- Njegovo delo ni slonelo samo na izvrševanju občinskega proračuna in družbenega plana. Svet je vskiajeval posamezne odloke, kot odlok o uvedbi občinskega prometnega davka na alkoholne pijače, maloprodaje In občinskih takis med bivšo radeško in hrastnlško občino. V okviru tega sveta sta delovali tudi komisija za nacionalizacijo in cenitev škode. Slednja je tmeia 27 cenitev, na katere ni bilo pritožb. Oba zbora sta soglasno sprejela odloke o tržnem -redu, sejemskem redu, posebnih obveznostih nosilcev stanovanjske pravice, ki uporabljajo več prostorov, kot je potrebno, ter prenosu proračunskega presežka Iz leta 1859 na cestni sklad, so poudarili potrebo po čim hitrejši gradnji hrastniške ceste, kajti sedanja »okrajna« cesta ni samo v izredno slabem stanju, temveč tudi plazovi, ki se vdirajo s hribov v dolino, povzročajo škodo cesti in tudi drugim objektom. Verjetno bodo ustanovili posebno komisijo, ki bo začela proučevati plazove v Hrastniku, ki postajajo nevarni. Na seji je bil sprejet tudi sklep, da občina ‘plača anuitete za posojilo, ki ga je najel OLO za gradnjo Zasavske ceste, v znesku 32 milijonov dinarjev. Na skupni seji obeh zborov ObLO Hrastnik so odborniki potrdili Imenovanje Ivana Ur-bajsa za upravnika Zavoda za ko-munalno gospodarstvo, in Ferdinanda Sipka &a direktorja Združenih obrtnih delavnic, spremembe v sestavu Upravnega odbora Zdravstvenega doma in Lekarne v Hrastniku ter Imenovanje komisije za pregled letnega računa Uprave za dohodke tn tov. Grčarja za referenta splošne uprave ObLO Hrastnik- nll- Na svoje zasedanje pa Jt povabil predstavnike samoupravnih organov zagorskih gospodarskih organizacij, računovodje In direktorje, svet za družbeni plan in finance ter nekatere goste. Predsednik občinskega ljudskega odbora odbora Rado Taufer je razgrnil pred konferenco nekatere najbistvenejše naloge letošnjega gospodarjenja v okraju, smernice posvetovanja predstavnikov občin in občinskih komitejev ZK na okraj-hem komiteju v Ljubljani in prešel na najpoglavitnejše smernice letošnjega družbenega načrta ter posebej omenil nekatere konkretne naloge zagorskega gospodarstva, kot: problem realnega planiranja podjetij, nadaljnje naloge pri iskanju možnosti povečanja produktivnosti dela, politiko investiranja. politiko zaposlovanja in možnosti združevanja sredstev. skladov skupne uporabe zagorskih podjetij. Pri tem je izhajal s stališča, da je oziroma bo letošnji družbeni načrt zagorske občine kot druge leta tudi tokrat prilagojen osnovnim smernicam zveznega, republiškega* in okrajnega gospodarskega načrta, in da postavlja kot eno od osnovnih nalog, ob obstoječih kapacitetah doseči raven celotne proizvodnje, predvidene po perspektivnem načrtu obdobja 1957—1961 že letos. Konkretizacija tega načrta Pa je v tem. da predvideva letošnji družbeni načrt zagorske občine bruto dohodek v znesku 6 milijard 858 milijonov in 570 tisoč din, kar je za 10,9 odstotkov več kot lani. in povečanje narodnega dohodka na 2 milijardi 483 milijonov 962.000 din. Razumljivo je, da bo terjala realizacija tega načrta maksimalne napore od vsega zagorskega gospodarstva oziroma od neposrednih proizvajalcev, organov delavskega In družbenega upravljanja in vseh zavestnih političnih sil. Realizacija tega načrta je torej odvisna od vsestranske prizadevnosti vseh občanov. Ni dvoma, da imajo ob tem povečanju bruto dohodka nemajhne dolžnosti in naloge vsi tisti, ki kakor koli dopri-našajo k gospodarskem razvoju in gospodarski rasti zagorske občine. Nekatera podjetja In samoupravni organi so postavili letošnje proizvodne načrte v nekoliko zmanjšanem obsegu, ali pa so ostali na doseženi ravni proizvodnje oziroma planov iz lanskega leta. Razumljivo je, da so sicer računali na vse težave in probleme. katerim se bodo morali letos uoirati, da so računali ns nekatere omejene možnosti, ki jih imajo pri doseganju proizvodnje, upoštevajoč zlasti zastarele strojne naprave in druge ovire. Vendarle pa ponekod niso vzeli oziroma upoštevali vsa razpoložljiva sredstva, ki naj pripomorejo k povečani proizvodnji in s tem k nekoliko večji realizaciji lanskoletnih min PO SVETU iMiiHiiininHHBiiinlifflfflBHimiflimimnfflniiiraimimHHiiiiiiimiHinfflHmiiiiiiiimiiiiiimiiiiilinnimimiiRmmHimiuiimt Ne gre sicer za nemško atomsko bombo, toda po pravici povedano je kljub temu, da ni atomska, povzročila večje ogorčenje v zahodni Evropi in v vsem svetu kot pred nedavnim francoska atomska bomba v Sahari. Za kaj pravzaprav gre? »New York Times« Je pred dnevi objavil senzacionalno novico, ki jo je dobil v krogih ameriške ambasade v Bonnu: »Nemci se pogajajo s Francovo Španijo da bi jim le-ta odstopila oporišča v Španiji, na katerih bi urili svoje letalce«. Dva dni za tem Je laburistični poslanec v Spodnjem domu odkrito zastavil britanskemu zunanjemu ministru Selwynu Lloydu naslednje vprašanje: »Ali veste, da grade v Bilbau (špansko mesto na severu Španije, blizu francoske meje) tovarno za raketne izstrelke ln da tovarna ni španska. Vsi v Bilbau to vedo, prav tako kot to, da so tri podobne tovarne že gotove...« Zunanji minister je nekaj trenutkov ostal brez besed, potem pa je dejal: »Stvar bomo raziskali in potem bom odgovoril poslanski zbornici...« Britanski list »Dally Mi-ror« pa Je zapisal, »da ima nemško razgovorov z madridsko vlado, marveč, da so nemški pooblaščenci samo »sondirali teren in poskušali, če bi bil Madrid voljan odstopiti zahod-nonemškl vojski teren za urjenje letalcev in prostor za vojaška skladišča in bolnice«. »Skladišča za Pire-neji bodo v prihodnji vojni na vsak način bolj varna kot n. pr. ob Renu«, so še povedali, zatrjujoč, da »res ne gre za oporišča za raketno ln morebiti celo za atomsko orožje Bnndes-wehra«, kot se sedaj imenuje za- oboroževanju, s čimer so hotele zahodne države jamčiti Evropi in svetu, da Nemčija ne bo več zmožna nobene agresije), eden od zgovornih in otipljivih dokazov za to pa so nemško-španski razgovori o oporiščih, ki jih je bonnska vlada začela za hrbtom in brez vednosti svojih atlantskih zaveznikov. Res je, kot se sklicujejo nekateri zagrizeni »superatlantlsti«, da je tudi Sovjetska zveza oborožila Vzhodno Nemčijo, ki se uradno Imenuje Nemška bomba hodnonemška vojska. »In konec koncev, ali nimajo tudi ZDA svojih oporišč v Španiji«, pravijo na pol sramežljivo, na pol arogantno v Bonnu, želeč s tem poudariti, da »Federalna republika Nemčija ni nič slabša od ZDA«. Afera z nemškimi oporišči v Spa- vojaško letalstvo že svoja oporišča v n|jj ima vej vidikov, toda s katerega Turčiji, kjer da uri letalce...« Skratka, vesti, ki so prišle Iz različnih, izključno zahodnih virov odkrivajo, da je Zahodna Nemčija storila (ali pa vsaj to, da namerava storiti, oziroma da bi rada storila) velik in odločilni korak naprej k svoji oborožitvi. Pred Evropo, vzhodno in zahodno, kajti v minuli vojni sta obe trpeli zaradi nemške agresije in okupacije, se Je izoblikoval privid, ki že dolgo lebdi v zraku, a doslej iz najrazličnejših vzrokov še ni do- knll vidika gledana, opozarja, da je treba biti z Nemčijo previden in da jo je treba obrzdati, dokler je še čas, da jo je treba spraviti v okvire, ki sl jih je sama določila s tem, da je sprožila svetovno klanje in prekrila vso Evropo s pogorišči, vislicami in taboriščnimi krematoriji. Nemčija je razdeljena: Zahodna Nemčija ali Federalna republika Nemčija se šteje za edinega predstavnika vseh Nemcev in vedno glasneje zahteva nemško združitev po bil povsem Jasnih oblik: privid obo- svojem receptu. Je članica Atlant-rožene Nemčije, oborožene z vsemi vrstami orožja, ki samo čaka priložnosti, da krene na pohod... Kaj pravijo v Bonnu? V zahodnonemški prestolnici so sprva sploh demantirali vesti, ki so se kot blisk raznesle po svetu, pozneje, ko so uvideli, la njihov demanti ni prepričljiv, pa so hoteli te vesti samo omiliti. Nedolžno so povedali, da ni bilo nobenih uradnih skega pakta, ki ji je določil okvire, do katerih se lahko oboroži. Ti okviri so že zdavnaj prekoračeni, nedavna afera pa kaže, da jih namerava bonnska vlada v bodoče odkrito preskočiti in ubrati svojo pot, ne glede na to, kaj bodo rekli njeni atlantski zavezniki. Skratka, Nemčija kot članica Atlantskega pakta odkrito prezira določila, pod katerimi jc bila sprejeta v pakt (med drugim tudi v Demokratična republika Nemčija. Toda res je tudi, da Demokratična republika Nemčija ne bo niti kihnila brez predhodnega odobrenja Sovjetske zveze, medtem ko Bonn že danes ustvarja lastna oporišča za hrbtom in proti volji svojih zaveznikov. V tem je bistvena razlika med oboroževanjem obeh delov Nemčije: Danes je vsakomur Jasno, da Hruščev ne želi vojne, ne glede na to, ali se je moč strinjati z vsemi njegovimi pogledi na mednarodne probleme ali ne. Prav tako jc vsem jasno, da si Eisenhower ne želi vojne in da je ne bo sprožil, čeprav v mnogočem ni mogoče odobravati njegovih zunanjepolitičnih potez. Prav tako pa je vsem jasno, da bi bonnska vlada utegnila sprožiti usodni Incident, ki bi lahko prerastel v splošno vojno, bodisi zato, ker meni, da je samo na ta način moč združiti Nemčijo, bodisi za to, ker sc je Zahodna Nemčija obnovila in postala ena najmočnejših držav v Evropi na domala prav enak način, kot sc jc obnovila po prvi svetovni vojni poražena Nemčija in je bila že 21 let po porazu sposobna strahovati ves svet. Kot je Zahod po prvi svetovni vojni pomagal na noge Kruppu in drugim magnatom nemške industrije, ki so bili gonilna sila pruskega militarizma od 1870 dalje, tako se Kruppa tudi po drugi svetovni vojni ni nihče dotaknil, čeravno je prebil nekaj let v zaporu kot vojni zločinec. Natanko tako, kot je ostala po prvi svetovni vojni domala nedotaknjena pruska militaristična kasta, jc ostala po drugi svetovni vojni skoraj nedotaknjena tista plast nacističnega aparata, ki se je pod kakršnim koli formalnim izgovorom lahko izognila denacifikaciji. Nemčija išče oporišča v Španiji! Išče jih Nemčija, ki smo jo pravkar opisali, tista Nemčija, ki je v zadnjem času vzbudila toliko prahu zaradi oživitve protižidovskih izpadov, In išče jih prav v tisti deželi, ki so Ji nemški piloti »na vajah« uničili zakonito vlado in vzpostavili fašistično diktaturo generala Franca, ki vlada še danes kot edini preživeli fašistični diktator v Evropi. V nemško-španski aferi namreč ne smemo pozabiti na nekaj. Leta 1936, to je slabe tri leta potem, ko je prišel rta oblast Hitler, je le-ta že poslal v Španijo, kjer je Izbruhnil fašistični upor proti vladi republike Španije, svoje vojaške letalce, ki so se tri leta na živih tarčah vadili za požar, ki so ga podtaknili 1039. leta. Primerjava med temi »učenci«, ki so se »urili« v Španiji pred 24 leti In med današnjimi namerami bonnske vlade, da sl v Španiji izposluje »šolski prostor za svoje letalce«, Je dokaj očitna. Ugovori češ, demokratične Federalne republike ni moč primerjati z nacistično Nemčijo, so prazni in neprepričljivi, kajti tudi povojna Welmarska republika Je bila demokratična in vendar je zadostovalo nekaj histeričnih parol o »nemški veličini«, »življenjskem prostoru* in »germanskem poslanstvu«, pa je že ta »nemška demokracija* z globokim poklonom odstopila mesto nacistični diktaturi. Kdo jamči, da se zgodba ne utegne ponoviti; toliko prej, ker so tiste sile, ki so bile v Nemčiji odločilne tedaj, ohranile svoje mesto in svojo vlogo tudi v bonnski demokraciji. proizvodnih načrtov. Konferenca je prayiLn0 ugotovila, da bi vsakršno zmanjševanje proizvodnih načrtov utegnilo prizadeti doseženi družbeni standard občanov in da je zato treba iskati vse razpoložljive možnosti, zlasti odkrivati notranje rezerve, ki so že v podjetjih, izkoristiti prav vse možnosti ln torej tež etl za tem. da bi izpolnili z družbenim planom začrtane naloge. Z vso ostrino se postavlja torej iskanje možnosti povečanja produktivnosti dela in politike zaposlovanja. V razpravi je bilo videti, a a še niso vsepovsod izkoristili vse možnosti povečanja produktivnosti dela. in da ponekod še vedno niso povsem uredili organizacije dela, poiskal! razpoložljive rezerve In tako skušali z istim številom zaposlenih dvigniti proizvodnjo- Drastičen primer, da je še moč dvigniti produktivnost dela, Izkoristiti notranje rezerve v podjetjih in z Istim številom zaposlenih dosegati zelo dobre proizvodne rezultate, je rudnik-Tu so lani opustili precej neproduktivnih delovnih mest. izboljšali organizacijo dela in sploh poskrbeli za dvig nagrajevanja po učinku. Rudnik je praktično z manjšim š eviiom zaposlenih kot v letu 1957 dosegel boljše proizvod e rezultate. Pa tudi v neka erih drugih podjetjih so do* :gli lani v tem pogledu zelo d are rezultate. Pred organe delavskega samoupravljanja se torei postavlja zelo odgovorna naloga nadaljevati z iška;,jem načinov ln možnosti za boljše gospodarjenje. in pri tem opravilu je vsakršno popuščanje škodljivo. Konferenca je opozorila še na d-rug. prav tako važen problem. Malodane vsa zagorska podjetja začenjajo z obsežnejšimi rekonstrukcijami. Nekatera imajo že odobrene investicijske kredite, druga so naročila projekte rekonstrukcij. Zato je razumljivo vzniknilo vprašanje, kako združiti sredstva skladov skupne uporabe gospodarskih organizacij, oziroma je prišlo do vprašanja: ali združiti sredstva teh skladov za nakup novih strojev, ureditev strojnih naprav, izboljšanje načina proizvodnje in podobno, ali dati ta sredstva za negospodarske investicije. se pravi za gradnjo objektov družbenega standarda Ko je občinski ljudski odbor postavil to vprašanje na dnevni red je imel kajpada pred seboj obe potrebi- Na eni strani se torej postavlja nujnost izboljšanja kapacitet podjetij ln • tem možnosti povečevanja proizvodnje, na drugi strani pa Precej pereče potrebe po nekaterih zelo važnih In za vsakda-nie potrebe občanov zelo nujnih objektov družbenega standarda. Razumljivo je, da bi v tem pogledu vsaka ozkost ali enostranska usmerjenost več ali manj škodila. Toda eno ja povsem jasno: nobeno podjetja nima na razpolago toliko lastnih sredstev, da bl bilo v stanju izvesti te ali one izboljšave, kot občina ni kos s svojimi sredstvi uresničiti vse potrebe, ki se imenujejo družbeni standard. Odločitev je torej na dlani: s politiko združevanja teh sredstev bi bilo moč vsako leto investirati tja, kjer je to najbolj nujno potrebno ln kjer bi vložena sredstva najprej dajala potrebne rezultate- Cernu koristi to, da ima to ali ono podjetje vloženo toliko ln toliko sredstev. pripravljenih za investicijsko dejavnost ali Izboljšavo, č» Pa n pr. niti nima potrjenih načrtov. Edino umestno je torej sredstva obračati, da dajo potrebne rezultate. Vsekakor pa se bo treba odločiti tako, da bo vsaj nekaj teh sredstev šlo tudi za gradnjo najbolj potrebnih objektov družbenega standarda. Zbor proizvajalcev ima torej zelo važno nalogo, namreč predočlti kolektivom, da gre aa določeno politiko, preračunano za daljše razdobje, in od katere je odvisna kontinuirana rast gospodarstva v občini. Le tedaj, če bodo člani občinskega zbora proizvajalcev podrobno pojasnili to politiko, bodo člani delovnih kolektivov brez vsakršnih pomislekov sprejemali o tem odločitve. Četudi razprava ni povsem osvetlila nekaterih drugih problemov, le bilo vnovič poudarjeno: kdor koli še meni, da bo moč te tn druge gospodarsko probleme reševati s pomočjo nekašmlh višjih forumov, je v silni 2moti. To pomeni, da imajo organi upravljanja velika in odgovorne dolžnosti. Le sposobni gospodarji bodo lahko rešili vsa ta zapletena vprašanja. Tudi zagorska občina je samo del celotnega jugoslovanskega mehanizma, in akcija gre za tem, da izmolnimo perspektivni načrt v štirih, namesto v petih letih. Temu osnovnemu smotru pa se mora podrediti tudi zagorsko gospodarstvo in odkriti vse možnosti, da k temu doprinese svoj delež. Na kratko po domovini ODHOD PRVIH BRIGAD Na zvezno mladinsko delovno akcijo, graditev avto ceste »Bratstva in enotnosti«, je odpotovalo prvih pet mladinskih delovnih brigad iz Slovenije, ki jih sestavlja predvsem kmečka mladina. Na gradbišču bodo brigade ostale ves marec in april. 1 2 SKADARSKO JEZERO SE JE RAZLILO Cmi dnevi so bili prejšnji teden na področju vasi Gostilje, Kurilo in Bistrica, deloma tudi Bi-jelo polje in Ponare. Skadarsko jezero se je razlilo preko bregov ter je poplavilo več kot 20.000 ha plodne zemlje In približno deset vasi. Pod vodo je bilo nad 400 hiš, škodo pa cenijo preko 500 milijonov dinarjev. Storjeni so bili tudi vsi koraki za umaknitev prebivalstva, kateremu r -ui-dili pomoč. 3 4 MODERNIZACIJA CESTE CELJE-LOGARSKA DOLINA Ze 1. marca 1.1. so pričeli z deli na izboljšanj ceste iz Celja v Logarsko dolino, in sicer na o< seku Sentrupert-Nazarje. Letos bodo asfaltira 17 kilometrov ceste. NOVA KINO-DVORANA V BEOGRADU V novi moderni kino-dvorani ODEON si bodo lahko kino obiskovalci ogledali prve filmske predstave že pred 1. majem. Ta dvorana bo ena izmed najmodernejših kino-dvoran v Jugoslaviji. 5 IUilli:iUI!IKIIUillMtl1llll!!IHIIII3i;ilUUiU mm................... ---J 6 DEJAVNOST PREŠERNOVE DRUŽBE V nedeljo, 21. trn., je bil v Klubu ljudskih po slancev v Ljubljani Ul. občni zbor Prešernovi družbe. Zbor je ”odil predsednik družbe Bori Ziherl, kil je tudi izčrpno poročal o delu te usta nove v minulem letu. Ugotovili so, da so bili knjige Prešernove družbe za letošnje leto na te renu toplo sprejete. Nov odbor Prešernove družb šteje 55 članov, izmed katerih so izvolili tajni štvo s predsednikom Borisom Ziherlom, pod pred sednikom Miškom Kranjcem, tajnikom Vinkon Trirjkausom in blagajnikom Tonetorrt Fajferjem HUDA PROMETNA NESREČA VA JFSTI LJUBLJANA-ZAGREB Blizu Šmarja na avto cesti Ljubljana—Zagn. se je prejšnji teden pripetila huda prometna nesreča, ki je terjala dve smrtni žrtvi in štiri hudo ranjene osebe. Avto znamke »Skoda«, v katerem je sedelo šest oseb, se je zaletel v neko tovorno prikolico ln se razbil. POSVETOVANJE O POSPEŠEVANJU . INDUSTRIJSKE PROIZVODNJE V Beogradu je bilo prejšnji teden posvetovanje o pospeševanju industrijske proizvodnje. O pospeševanju industrije je podal referat sekretar ZIS za industrijo Hasan Brkič, o proizvodni kooperaciji pa je govoril sekretar CS ZSJ Bora Ro-mdč. Posvetovanja se je udeležil tudi podpredsednik ZIS Edvard Kardelj. Nov način nagrajevanja bo sprožil spremembe v poslovanju industrijskih podjetij. Problematika litijske občine PREDSEDNIKU LITIJSKE OBČINE JE POSLALO UREDNIŠTVO NAŠEGA TEDNIKA NEKAJ VPRAŠANJ, NA KATERE JE TOVARIŠ PUNGERČAR PRAV RAD ODGOVORIL ODGOVORE OBJAVLJAMO DANES LE DELNO, MEDTEM KO JIH BOMO ZAKLJUČUJ V PRIHODNJI ŠTEVILKI OSNOVNE ZNAČILNOSTI: občina Litija je po površini ena izmed največjih v okraju. Površina: 30.990 ha ali 30° kvadratnih kilometrov. Kmetijske površine 114 kvadrat, kilometrov, gozdne površine 181 kvadrat, kilometrov. Nekmetijske površine 13 kvadrat, kilometrov. PREBIVALSTVO: 16.535 oseb (7.573 moških — 8.462 žensk). Zaposlenih v gospodarstvu 4.232 oseb; od tega je zaposlenih izven občine (Ljubljana, Zagorje, Trbovlje) cca 700 delavcev in uslužbencev. To pomeni, da je v občini višek delovne sile, ki se zaposluje izven občine v večjih industrijskih centrih. Od gospodarskih dejavnosti se preživlja 7.698 prebivalcev, od kmetijske dejavnosti pa 8.837 ljudi. V občini Litija so industrijski centri: Litija, Šmartno pri Litiji in Kresnice. Na področju teh krajev je 5 industrijskih podjetij ter 4 trgovska podjetja s 27 poslovalnicami. V občini je še 1 gradbeno podjetje, 10 družbenih obrtnih obratov, 3 zadružna gostinska podjetja, 3 gos'išča na pravila, 93 privatnih obrtnikov, 12 eostinskih obratov (privatnih). Kmetijstvo je poleg industrije najmočnejša gospodarska veja v občini. V občini je 8 kmetijskih zadrug, 1 gozdni obrat in Kmetijska gozdarska poslovna zveza, ki ima svoje delovno področje v občinah Hrastnik, Trbovlje, Zagorje in Litija. V občini je Se 1.830 kmetijskih pravitnlh gospodarstev, ki imajo v posesti 11,640 ha površine. PROBLEMATIKA INDUSTRIJE Zaradi zastarelosti strojnega parka so v rekonstrukciji tovarne: Predilnica Litija, tovarna usnja Šmartno, Lesna industrija Litija in Kresniška industrija apna. Razen tega izdeluje Predilnica Litija program za razširitev obratov in za uvedbo novega oddelka za izdelavo Tufting preprog. Ravno teko raziskovalna dela v Rudniku svinca in barita Sitarjevec. uvedle pa se bodo nove naprave (flotacija) za boljše in večje izkoriščanje osnovne rude svinca in barita. Osnovne težave, ki nanje naletimo v industriji, so: — problem delovne sile v rudniku barita in svinca Sitarjevec zaradi težavnih delovnih pogojev. Problem delovne sile je posebno pereč v Kresniški industriji apna, tako zaradi težavnih delovnih pogojev in pomanjkanja stanovanj. - Vprašanje nagrajevanja po učinku -nekatere gospodarske organizacije še niso Izdelale sistema nagrajevanja, ki bi bil sti- mulativen po učinku, temveč se v nekate-nih področjih še vedno plačuje po urnem delu in kvalifikaciji. — Preskrbovanje s surovinami (Tovarna usnja Šmartno) vpliva na proizvodni program in realizacijo (uvoz surovin iz inozemstva). Ker se dogodi, da dospejo surovine z zakasnitvijo, prihaja tudi do sprememb proizvodnega plana med letom. — Tržišče. Predilnica Litija je imela v preteklem letu velike zaloge proizvodov na skladiščih do konca leta, kar je vplivalo na finančni in tudi proizvodni efekt. Podobne primere smo imeli tudi v tovarni usnja (neprodane zaloge). — Strokovni kadri. V vsej industriji občine je zaposlen samo 1 Inženir. Primanjkuje tudi srednjega strokovnega kadra (telnlkov), predvsem v usnjarski industriji (Tovarna usnja Šmartno). V letu 1960 bo na novo zaposlenih le 2 odstotka nove delovne sile (pod okrajnim povprečjem: 3 odstotke). Predilnica bo po rekonstrukciji zaposlje-vala manj delavcev pri enaki oziroma večji proizvodnji, ravno tako bo po rekonstrukciji povečala pri manjšem številu delovne sile proizvodnjo Kresniška industrija apna. Tovarna usnja v Šmartnem bo nadalje razširjala svoje obrate in sprejela novo delovno silo, enako lesna industrija. V obeh podjetjih se bo fizični obseg proizvodnje znatno povečal. Več novih delovnih mest pa bo odprtih v obrti. STANOVANJSKA PROBLEMATIKA O novi stanovanjski politiki je bilo pred reformo več sestankov in zborov SZDL in zborov volivcev, na katerih smo razlagali novo politiko finansiranja stanovanjske izgradnje in novih stanovanjskih najemnin. O novi stanovanjski politiki je bilo pred reformo več sestankov in zborov SZDL in zborov volivcev, na katerih smo razlagali novo politiko finansiranja stanovanjske izgradnje in novih stanovanjskih najemnin. Popis stanovanj so izvršile komisije, pritožb skoraj ni bilo. V popisu je sodeloval zelo širok krog državljanov. Občina je petletni plan stanovanjske izgradnje (1956— 1960) Izvršila v 4 letih do 1959, in sicer je bilo zgrajeno 100 stanovanj, 22 samskih sob in 33 individualnih hišic. Plan stanovanjske izgradnje od 1960 do 1964 pa predvideva izgradnjo 200 stanovanj in 24 samskih sob. (Dalje prihodnjič) GODBA NA PIHALA SVOBODE II V HRASTNIKU NA ENI IZMED LETOŠNJIH ZIMSKIH PRIREDITEV DOBRO IZVEDENA OBRATNA KONFERENCA PRI RUDNIKU ZAGORJE Razgovor o nagrajevanju Pred kratkim so bile po posameznih obratih rudnika Zagorje obratne konference. Tokrat so bile konference dobro obiskane, menda najtooll v Kisovcu. pa tudi kvalitetno izvedene. Glavni predmet razprav jebiilo seznanjanje kolektivov o pripravah za uvedbo nagrajevanja po ekonomskih enotah. Tarifna komisija pri delavskem svetu rudnika Zagorje ie namreč razložila rudarjem nekatere načela tega nagrajevanja in povedala. kakšne so poglavitne prednosti tega nagrajevanja-Podoba je, da so rudarji z velikim zanimanjem poslušali posameznosti o pripravah na ta nagrajevanja, ki ga kemijo na rudniku uvesti, v kolikor ne bo nepredvidenih težav, že v drugi polovici leta. Po prvih predlogih komisije naj bi se na rudniku ustanovilo devet ekonomskih enot, ta predlog pa ni še dokončen- Uvedba takega načina nagrajevanja bo seveda zahtevala še vrsto drugih uvodnih priprav, predvsem pa je najvažnejše to. da ne bo člana kolektiva. ki ne bi bil do podrobnosti seznanjen z nekaterimi prednostmi, ki jih prinaša nagrajevanje po ekonomskih enotah. Sem sodita dve osnovni dolžnosti, namreč: skrb za varčevanje s potrošnlm materialom in iskanje vseh notranjih re- zerv, ki ee utegnejo še tu ali skrivati. Z takim načinom nagrajevanja Pa se bo vsekakor sprostila osebna pobuda. Ni dvorna, da bo vsakdo bol) zainteresiran na varčevanju, resničnem aktivnem izpolnjevanju svojih dolžnosti, in podobno. Uvajanje tega načina nagrajevanja bo zahtevalo tudi !'• popolnitev upravljanja. Verjetno bodo imele vse ekonomske enote svoje obratne delavske svete, ki bodo imeli precej pr itojnosti. Od dobrega in vsestranskega dela delavskih svetov bo torej odvisno celotno gospodarjenje določene enote. Na obratnih konferencah so še govorili o nekaterih perečih problemih podjetja in drugih vprašanjih. Rudarji so se seznanili s potekom planskih oziroma proizvodnih nalog, začetkom Investicijskih del pri rudniku ter izrekli nekaj pripomb na račun ocenjevanja stanovanj. Kaže. da se ocenjevalne komisije niso vsepovsod ravnale po enotnih merilih. Občinski ljudski odbor je zato imenoval posebno komisijo, ki bo nekatere primere posebej obravnavala, oziroma vnovič ocenila stanovanja. Na konferencah *o govorili tudi o bližnjih občnih zborih pododborov, bi dobo brščas v prvi polovici marca- Vsi pododbori so sklenili vložiti vso skrb v kvalitetno izvedbo teh zborov in postaviti na dnevni red vse zadeve, ki zadevajo gospodarjenje v podjetju in življenje čla<-nov kolektiva. NAŠ ENERG0PR0JEKT V BURMI Beograjsko podjetje »Energo-projeikt« je prevzelo v Burmi nova projektantska dela. Gre za namakanje doline Prome. kjer bodo zgradili več jezov in prekopov za namakanje 50.000 hektarov zemlje- VSE VEČ PRIGLASITEV ZA SPOMLADANSKI ZAGREBŠKI VELESEJEM Uprava Zagrebškega velesejma prejema vse več priglasitev domačih in inozemskih raz-stavljalcev za udeležbo na letošnjem spomladanskem velesejmu. Strokovno izobraževanje V HRASTNIŠKI STEKLARNI Izobraževanje delovnih ljudi ne bo več kampanjska naloga nekoga v podjetju, temveč bo to nenehna skrb kadrovskih oddelkov, ki se danes formirajo po naših gospodarskih organizacijah. Potrebo po izobraževanju so Uvideli tudi naši višji forumi, ki skušajo to urediti z raznimi posegi, uvideli smo pa dostikrat tudi ml sami, da je izobrazba delavca zaostala glede na organiziran, moderen način proizvodnje in na naš družbeni razvoj, saj se nemalo naših ljudi udejstvuje v organih družbenega In delavskega Upravljanja. Mlajšim delavcem je treba dati strokovno znanje, dopolniti Pa znanje ostalih. Ns smemo sl predstavljati izobraževanja tako, da eo tega Potrebni samo delavci, id *0 na novo prišli v podjetje. Seveda so tl nadaljnjega Izobraževanja najbolj potrebni. Ce pa pogledamo v tovarne, vidimo, da se vsakodnevno pojavljajo novo-*tl, ki so jim tudi strokovnjaki tetko kos. Takih pojavov je bilo tudi pri nas. ki jih je Prl-nesla rekonstrukcija ln mehanizacija tovarne. Zaradi potreb po izobraževanju vidimo, da se odpirajo razne strokovne šole, kjer Imajo Pravico vpisa vsi delavci, organizirajo se izobraževalni centri Prt podjetjih — vse z namenom delovnemu človeku omogočiti. 'H sl pridobi potrebno znanje H opravljanje svojega posla ««kor tudi za vršltev raznih funkdj v podjetju ln Izven njega. Tudi pri nas smo v tem P°-*l«du že nekaj storili. Pred nedavnim Je bil od strokovnega ^druienja sklican sestanek Predstavnikov steklarske In ke-r*mične lndistrlje. ki so se ga JJdelailU tudi predstavnik kraetnlške steklarne. Na tem ***tanku so v glavnem obravnavali vprašanje formiranja J^frovsklh oddelkov ln Izobra-**valnlh centrov- Diskusija Je *°*a*ala, ds Je formiranje teh organov Izobraževanja nulna. Prt nas smo v mesecu februarju organizirali kadrovski oddelek, ki se bo ukvarjal z Izobraževanjem zaposlenih v podjetju. Naloga tega oddelka le, da v tesnem sodelovanju z direktorjem podjetja In organi delavskega samoupravljanja rešuje kadrovske probleme, kot: skrbi za dotok novih potrebnih kadrov, organizira seminarje za obstoječe kadre ki ao po- trebni Izpopolnitve. Izdeluje programe za seminarje, vodi računa o vajencih v gospodarstvu in učencih v industrijski šoli. spremlja napredovanje delavcev Itd. Glede na strokovno znanje pregledovalk se bo zanje kot prvi organiziral petdnevni seminar. Ker je le-teh preko sto, se bodo podelile na tri ricupine. Po končanem tečaju bodo opravljale Izpit. Program za ta seminar obsega: atotemizacljo pregleda, napake v steklu ln Izvor teh. matematiko, tehnologijo stekla in goriva. — Po končanem seminarju za pregledovalce se bo verjetno organiziral seminar za topilndčarje stekla, kar 1e potrebno tudi zaradi tega, ker se bodo v kratkem montirali Instrumenti, ki jih bodo topllnlčarji uporabljali pri svojem delu. C.V. LIČNA REKLAMNA OMARICA DELAVSKEGA DOMA NA TRGU REVOLUCIJE, NA CESTI PRED POŠTO IN VELEBLGOVNICO DEJAVNOST »METALUE« V TRBOVLJAH SE ŠIRI Nujna je razširitev delovnih prostorov Delavski svet podjetja -Metallja« v Trbovljah je na zadnji seji obravnaval zelo aktualna ln tehtna vprašanja iz gospodarjenja v podjetju, id osnutka zaključnega računa- za 1959 do predloga proizvodnega plana za 1. 1960, najetje investicijskega posojila za razširitev delavnlškega ln skladiščnega prostora Itd. Osnovno, kar lahko ugotovimo, Je, da je bilo zasedanje DS dobro pri-jravljeno ln je vsak član delavskega sveta nekaj dni poprej dobil na vpogled celotno gradivo, ki se je obravnavalo na zasedanju. Na razpravi smo tudi lahko ugotovili, da so ga člani dobro preštudirali. Iz tega sledi druga ugotovitev, namreč, da se tudi v manjših delovnih kolektivih posveča večja pozornost vsebinski pripravi sej delavskih svetov, kar seveda vpliva tudi na tehtnost storjenih zaključkov in sklepov. Delovni kolektiv »rboveljske »Me-talije- Je v letu 1959 dosegel zelo uspešne ln ugodne rezultate v primerjavi s pokazatelji pripravljalnega postopka, Izdelanega ob sprejemanju tarifnega pravilnika. Celotni dohodek Je bil dosežen s 127,3 od-totka, kar pomeni da se je celokupna realizacija plana v primerjavi z le- tom 1958 procentualno povečala za 51,48 odstotka. Dohodek je bil dosežen s 118,4 odstotka, čisti dohodek pa s 125,3 odstotka. Na zasedanju so za leto 1959 ugotovili, da je moralo podjetje zaradi naraščajočih potreb po obrtnih uslugah povečati število zaposlenih ter odpreti dva nova delavniška obrata, ln sicer ključavničarski obrat v Gabrskem ter elektroobrat v bivši delavnici Guček v Zg. Trbovljah. Nadalje so na zasedanju delavskega sveta ugotovili, da je bil povečani plan proizvodnje znatno večji od prvotnega načrta ob Izdelavi tarifnega pravilnika. Dohodek na zaposlenega Je v 1. 1959 za 19,190 din večji ko« predlansko leto. Večja proizvodnja ter večje zahteve ln potrebe narekujejo vodstvu podjetja razširitev delavniških prostorov, o čemer je sklepal DS ter sklenil najeti 5 milijonov dinarjev investicijskega kredita, samo podjetje pa bi investiralo poldrug milijon lastnih sredstev. S tako investicijo bi podjetje pridobilo 176 kvadratnih metrov skladiščnih prostorov, med katerimi bi tudi uredili kleparski oddelek oziroma oddelek za aluminijaste ln pločevlnske Izdelke. To nalogo bodo združili z nekaj prosto- voljne dejavnosti, ker so vsi delavci zainteresirani na pridobitvi čimveč-jega delovnega prostora, kar bo tudi določen korak naprej v izboljšanju tehnične zaščite dela. S to graditvijo bodo namreč dobili zadostno kvadraturo tudi oddelki podjetja, ki so bili doslej utesnjeni. Ob obranavl plana za 1. 1960 so na zasedanju delavskega sveta ugotovili, da plan ni postavljen v isti višini kot v 1. 1959 glede na okoliščino, da v občini še niso načete gradnje, 'ki bi zagotovile proizvodnjo dokaj razvitim kapacitetam podjetja. Tako je celoten dohodek predviden z 89,2 odstotka v primeri z realizacijo v letu 1959 ter Je plan 13,3 odstotka višji kot plan za lansko leto oziroma za 34,8 odstotka večji od realizacije v letu 1958. Podjetje je v težnji, da ne bi znižalo svojih proizvodnih uspehov, razširilo lansko leto svojo dejavnost tudi na sosedne občine oz. kraje: Radeče, Lilijo, Zagorje itd. Tudi sedaj so v podjetju sklenili dokaj uspešne pogodbe, ki pa glede na že navedene domače, manjše gradnje ne zadostijo višini programa, izvršenega v letu 1959. Kljub temu bo kolektiv napel vse sile In še nadalje razširjal svojo dejavnost, da ne bi zaostal za lanskoletnimi rezultati. V razpravi so se razgovarjali o skrbi za izpolnitev želja in potreb trboveljskega prebivalstva z uslugami, ki jih lahko nudi podjetje. Predvsem je bilo rečeno, da naj bi Imel delovni kolektiv več posluha na pripombe državljanov glede dela podjetja s tem, da bi v podjetju skušali odpravljati na tej podlagi posamezne pomanjkljivosti, kar bo prispevalo k boljšim rezultatom, tako proizvodnim kot finančnim. Člani DS so tudi ugotavljali, da ima podjetje od drugih podjetij določen velik odstotek čistega dohodka na sklade. Po vseh dosedanjih ugotovitvah sedanja delitev CD na OD in sklade vsekakor ustvarja zadost-io višino sredstev za OD ter spored-no nudi podjetju možnost ustvaritve prepotrebnih skladov, kl jih vsako dobro gospodarjeno podjetje mora Imeti, če hoče razvijati svojo dejavnost v pravilnem sorazmerju. Posebno pozornost bo moral delavski svet skupno s političnimi organizacijami v podjetju posvetiti nadaljnji izpopolnitvi nagrajevanja po učinku, ki ga Je v polni meri tre' a še izpopolniti in glede na vrsto oddelkov tudi izoblikovati ekonomske enote, ki bodo prispevale k boljšemu gospodarjenju. Delavski svet je ob tej priliki naroči) komisiji HTZ, da posveti večjo pozornost upoštevanju zadevnih predpisov, disciplinski komisiji pa je naročil, da ustrezno ukrepa zoper vsakršno kršitev predpisov HTZ, da bi se izognili posledicam, ki lahko nastanejo ob neupoštevanju ali opustitvi varnostnih predpisov. Pogovori mimogrede Lani je trboveljska mladina opravila za več kot 35.000 prostovoljnih delovni hur, presegla obveze za zvezno in republiške delovne akcije, zgradila dvoje športnih igrišč, pogozdovala, urejala okolico tovarniških objektov in Trga revolucije. Na vprašanja o načrtih za letošnje delovne akcije trboveljske mladine odgovarja komandant občinskega štaba za MDB tovariš Janoš Lakk. Kakšni so tl načrti? — Predvidevamo, da bomo samo v Trbovljah v letošnjem letu naredili okrog 40.000 prostovoljnih delovnih ur, pri tem posadili 10.000 sadik gozdnega drevja v okolici vodnih rezervoarjev in bližnjih hribov, zgradili 2 otroških igrišč na Vodah in v Zg. Trbovljah, sodelovali pri gradnji vodovoda v dolžini dveh kilometrov, kanalizaciji za osemletko, urejanju kolonij v občini in podobno. Kako je z gradnjo otroških igrišč? — 2e zdaj pripravljamo, da z lastnimi močmi zgradimo dvoje otroških igrišč, ki so v naši občini našim najmlajšim močno potrebna. Cevi za razne otroške naprave, kot n. pr. tobogane, smo dobili v Elektrarni, naši kovinarji v IKS in STT pa zdaj s prostovoljnim delom delajo te naprave. Z zemeljskimi deli pričnemo v drugi polovici marca. In kdaj se pričnejo ostale akcije v občini? — Računamo, da bomo lahko pričeli z akcijami v marcu in nadaljevali z njimi skozi vse leto. Mladina bo delala na teh akcijah v obliki brigad. Kako je z letošnjimi obvezami? — Lahko rečem, da je naša obveza za letošnje leto zelo majhna, saj bomo dali na zvezno delovno akcijo le komandanta brigade, namestnika komandanta naselja ter nekaj najboljših mladincev za maturantsko MDB. Seveda pa je zato večja obveza za republiško akcijo. Koliko brigadirjev? — Formirali bomo lastno revirsko oziroma trboveljsko mladinsko delovno brigado ,ki bo ,štela skupaj s štabom 120 brigadirjev, pretežno srednješolcev, vajencev in delavske mladine. — Njeno delovišče? — Se ni točno določeno. Imamo več možnosti: Horjul pri Ljubljani, Koper, Mačkovci-Petrovci, Dravska cesta od Maribora proti Ravnam. Odločitev pričakujemo v kratkem. Brigada bo odšla na delovišče meseca avgusta. Formiranje brigade? — Začeli smo z agitacijo, propagandnimi lepaki, filmi o življenju in delu brigadirjev, potujočo razstavo, zbiramo pa tudi že prve priglasitve. Brigada se bo formirala verjetno v mesecu maju. -pb- NAJM0DE3NEJŠA OLJARNA V DRŽAVI V Makarski le začela obratovati najmodernejša oljarna v naši za letošnje leto. Da aktiv ni dosegel večjih uspehov, je krivda v tem, da še do danes ni dobil svoje zemlje, katera je za uspešno delo vsekakor potrebna. Mladinci upajo, da tokrat ne bo ostalo samo pri obljubah in da bodo zemljo končno le dobili. Sklenili so, da se bodo vključili v tekmovanje pionirjev in mladih zadružnikov. Nu^na bo tudi tesnejša povezava med aktivom mladih zadružnikov in pionirsko šolsko zadrugo. To, da na ustanovni občni zbor ni bil od KZ in aktiva mladih zadružnikov nihče povabljen, vsekakor ni pravilno. Na občnem zboru je bil tudi upravnik kmetijske zadruge Dole, ki je obljubil vso pomoč. - Na koncu so izvolili novo vodstvo. IZ ZAGORJA Občni zbor SD »Proletarca«. — V petek je bil v dvorani kina »Triglav« občni zbor SD Proletarca, ki se ga je udeležilo nad sto trideset članov in simpatizerjev društva. O delu društva v preteklem obdobju je poročal predsednik Jože Hauptman. Osnovna značilnost njegovega poročila je bila konsolidacija razmer v društvu in resnična zavzetost članstva, zlasti aktivnih društvenih delavcev za resnejše, kvalitetnejše ln množično športno in telesnovzgojno dejavnost v zagorski občini oziroma na področju, kjer društvo deluje. Upravni odbor je moral premagati vrsto najrazličnejših težav, da je spet razgibal društveno življenje In poživil društveno dejavnost In pravzaprav nakazal možnosti za uveljavljanje športne dejavnosti v Zagorju. Ni treba posebej naglašati, da gre za to delo upravnemu odboru vse priznanje in da mu' je treba v bodoče bolj pomagati. Četudi občni zbor ni posegel v vsa področja društvene dejavnosti, Je vsaj nakazal nekatere najbistvenejše naloge društva v prihodnjem obdobju. Nov upravni odbor bo torej moral nadaljevati dosedanjo politiko Iskanja vseh možnosti ln načinov za mno-žičnejše in resnično prave, vsebinsko delo v športu oziroma njegovih sekcijah. Dobri rezultati letošnjega gospodarjenja. * V prvih dveh mesecih letos so zagorske gospodarske organizacije dosegle dobre proizvodne rezultate. Četudi so plani podjetij znatno povečani, so Jih skoro vsa podjetja, razen nekaj izjem, v teh prvih dveh mesecih dosegla. Razumljivo pa je, da imajo letos nekatera podjetja nekoliko težav, ki jih bodo morala v prihodnje pospešeno odstranjevati. Nekatera podjetja iščejo tudi možnosti za povečanjč asorti-mana svojih izdelkov, tovarna »Sava« pa sl celo išče tržišče za svoje izdelke v sosedn**'-republikah. Kaže, da je pri tem že dosegla prve minimalne rezultate, ki vzpodbujajo k nadaljnjim naporom v tej smeri. Seminarji za organe del. samoupravljanja ln vodstvene organe podjetij. - Prihodnji teden začenja delavska univerza v Zagorju z nekaj seminarji, in sicer za člane delavskega sveta podjetja Elektroporcelana in keramike na Izlakah, v Zagorju pa za vodilne tovariše podjetij ln mojstre v proizvodnji. Nekateri tečaji bodo trajali cel mesec in bodo kvalitetno pripravljeni. Z IZLAK IZLASKI debatni klub dela Želja obiskovalcem kluba Svobode na Izlakah se je izpolnila: težko pričakovano predavanje o resni in zabavni glasbi je bilo pretečeno sredo. Vsi smo hvaležni odboru društva ter občinskemu svetu Svobod, ki nam je preskrbel odličnega predavatelja, profesorja glasbe iz Zagorja. Razgovor je tekel v preprostih besedah, tako da ga je lahko vsakdo razumel. Prepričan sem, da je vsakdo s tega večera odnesel toliko, da bo znal pri poslušanju glasbe, morda po radiu, le-to opredeliti, v katero glasbeno področje spada. Vedel bo, da je večina popevk zvrst plehkih glasbenih stvaritev. Njih življenje je kratkotrajno. Se bolj pa bo znal vsakdo ceniti domačo narodno in posvetno glasbo. Med predavanjem nam je predavatelj s pomočjo magnetofona postregel z odlomki glasbene stvari, o kateri Je vodil razgovor. Tako hitro je čas minil. Vsem je bilo žal, da je bilo treba iti domov. Tem laže pa nam je bilo vsem ter smo z navdušenjem sprejeli obljubo voditelja debatnega večera, da bo v mesecu marcu nadaljeval s to temo. To je prav, kajti nemogoče je, vse naenkrat povedati, razumeti pa tudi. V ZAPLANINI JE GORELO V noči med 13. in 14. februarjem ob pol 1 ure ponoči je izbruhnil pri Nacetu in Franc--1 Stmišniku v Zaplanini pri Sentgotardu velik požar in uničil dva hleva in druga gospodarska poslopja. Pri Nacetovih so praznovali majhen druži-skl praznik, Francetovi pa so že spali. V hiši je nenadoma ugasnila luč. Ker se je iz hleva svetilo kljub temu, da so zvečer luči pogasili, jih je stvar začudila. Ko so pritekli do skednja, je bil plemen še majhen, skušali so ga zadušiti abrez uspeha. Ker je bil v bližini kup slams, pripravljene za prekrivanje, se Je požar v trenutku razplamtel. Vpitje in klicanje je prebudilo tudi Francetove. Požar je opazil tudi cestni čuvaj na Trojanah. Poklical je trojanske gasilce, ki so e v največji naglici odpeljali na kraj nesreče. Borba med človekom in ognjem je bila ' «a’-ka .Domačinom in gasilcem je uspelo rešiti stanovanjski poslopji, ki sta v neposredni bližini: in kozolca, iz hlevov pa ie živino. Ogenj je dc tal uničil dva hleva ter povzročil po strokovn, ocenitvi več kot štirimilijonsko škodo. Poslor.M sta bili sicer zavarovani pri DOZ, vend. mnogo manjšo ceno, kot sta bili dejansko vred" Kmetovalca se bosta od nesreče težko opomogla. Vzrok nesreče pa je bil kratek stik. r r. S PARTIZANSKEGA VRHA Prosvetno društvo Partizanski vrh se Je razvilo iz nekdanjega Društva kmečkih fantov in deklet. Pred letom je društvo praznovalo 25-let-nico svojega obstoja in takrat tudi odprlo svoje novo dvorano. Ta Je v zgradbi osnovne šole na Partizanskem vrhu, ker pa do takrat še ni bila skončana, so člani društva to delo opravili s prispevki v denarju in. s prostovoljnimi delovnimi urami. — V društvu delujeta dve sekciji, dram- ska ln lutkovna. V lutkovni sekciji delujejo večinoma otroci in učitelj Marijan Bec, ki mu je treba izreči priznanje za njegov trud. Društvo je nadalje priredilo že več tekem koscev in ža-njic, kar je razvidno tudi iz slike iz leta 1938 v Gabrskem nad Trbovljami . Gledališko delo na odru poteka še kar dobro, le mlajši člani sekcije bodo morali malo bolj poprijeti. z. a. KULTURNIKI V TURJU USPEŠNO DELAJO Poročali smo ie o vzgled-ni aktivnosti prosvetnega društva v Turju. Da društvo res u6tpešno in dosledno izvršuje plan. Iti so ga sprejeli na občnem zboru, nam potrjujejo redni bralni večeri in predavanja, pa _ tudi uspela uprizoritev >Crna šena«. ki so jo aali prejšnjo nedeljo. Istočasno so v Tutjii praznovali tudi Prešernov praznik. Igra pa bi bila lahko mndgo uspešnejša, fie bi društvo imelo svoje prostore in kulise. Tako se pa še vedno stiskamo v majhnem šolskem prostoru. Ne vemf kdaj so bo uresničil žo večleten sen vseh krajevnih društev — imeti lasten dom, svoje prostore! C. D. IZ HRASTNIKA STROKOVNI TEČAJI. - Kakor smo ž© poročali, namerava Steklarna Hrastnik razen drugih tečajev organizirati tudi petdnevni seminar za pregledo-valke steklarskih izdelkov. Seminar je že v tek n. Pregledovalke bodo dobile v tem seminarju zelo Široke napotke za svoje delo, predvsem, da pri svojih pregledih zavzamejo enoten kriterij, ki je bil do sedaj zelo pomankljiv. Z DOLA PRI HRASTNIKU Občni zbori se vršijo: drug ea drugim so imeli leto* •kuipšiine društva Svoboda, Partizan, Planinsko društvo, Zveza borcev in Rdeči križ. Večina društev je že imela prve seje ipo občnih zborih ter koondrniimla oziroma formulirala upravne odelo sklop, da bo dom v Gorah. Planinsko društvo Dol i« spred TVD Partizan pa je sklenil, da bo letos prh-edil javni nastop v* sodelovanju s šolo. Da bi društvo sklep izvilo! SZDL na Dolu je sklicala posvetovalni sestanek vseli društvenih zastopnikov. Sklenili so, da bodo pod vodstvom Svobode-Dol v najkrajšem času odprli klubske prostore, dostopne za vso javnost. Nakupili bodo takoj TV sprejemnik. — Zamisel toplo pozdravljamo in želimo, da bi jo izvedli. K O. IZ ARTIČ Pr«vr lem Je pn^&uio soboto ln nedeljo uspela riredkev Voočeve operete »Planinska roža«. Pri- tičftn i zadružnikov. Ker smo si v lanskem tekmovanju priborili 4. mesto v republiki, bi je leto« radi ostali mod prvimi. hvaležna, ki te je žrtvovala sa naše društvo. čeprav stanuje v Brežinah, kakor Zadnji čas smo v tudi dirigent Boskovič. Artičah zopet obnovili rola- UUI1IV1 W os uauvisnr mmmv, sigi organizacijo tako utrdili, da se kaj podobnega pred dvema letoma, ne bo Teč zgodilo. Y*i se vključili v društvo Partizan, da bo njegovo ditneko organizacijo, ki je že dve leti ni bilo. Mladinci so si zadali osnovno nalogo, da bodo svojo „s_J«ž J_ -- «--* A-*-------]£0t bodo delo bolj JHHHi HHHHH Z novo mladinsko organizacijo je tudi organizacija .SZDL pridobila na Številu članstvu, ker se tudi mladinci izipod 18 let starosti vključujejo v Socialistično »ve^o. Tzired.no skrb za iptice so pokazali v letošnji cimi artišiki pionirji, predvsem pa učenci žn učenike 4. razreda. Naredili so 25 krmilnic in med zimskimi iMtMtnteMni MvanUteU «Wurstvo za r' krmljen je. alilnic, izdelal 28 vali počitnicami organiaitiU dež ur Sam četrti razred je nadalje iwwn vn**«miv. tako da jih bo še z oetaurai razredi skupaj za cel avto, ki jih bodo razvozili po goedovih, da bodo imeli naši mali prijatelji res prijetna »stanovanja«. Ta akcija pionirjev sodi v naš tekmovalni program v v«KT tekmovanju pionirjev in mladih PRIZOR IZ OPPERETE ^PLANINSKA ROZA« IZ RRE2IC Brežiška občina »pada med slabo Industrializirane komune, čeprav je v Posavju največja. Ker ni Industrije, se pododbor okrajne obrtn zbornice v Brežicah trudi, da bi se vsaj obrt bolj poživila ln mali nerentabilni obrati združili v večje. Dosedanji uspehi v tem prizadevanju so pa malenkostni, pri čemer pa niso glavna ovira finančna sredstva, pač pa pomanjkanje primernih delavnic. Nekaj so dosegli v Dobovi, kjer Je uspelo ustanoviti kovinsko galanterijsko obrtno podjetje, ki zaposluje 18 delavcev, kar Je za komaj trimesečno poslovanje veliko. Drug uspeh je, da so ustanovili socialistično obr1 <• podjetje »Kovina« na Bizeljskem. Za to podjetje je značilno, da so ga ustanovili sami obrtnik,, ki »o dotlej le životarili oziroma bili že na tei, da oddajo svojo obrt oziroma jo opustijo. Za sedaj je res, d« Je komaj osem zaposlenih ljudi pri komaj dvomesečnem obstoju podjetja, ven dar so perspektive ugodne. V podjetju delajp skoraj sami visokokvalificirani ljudje. Za svojo delavnico so sl adaptirali neko klet, ki bc za nekaj časa zadostovala. Dokajšen problem v občini so tudi čevljarji. Drug za drugim oddajajo svoja obrtna dovoljenja. Večina od njih navaja, da so čevljarji preveč obdavčeni, ugotovljeno Je pa, da to le m«-lokje drži. Skoro vsak, kt Je svojo obrt oddal, potem šušmari ln s tem prikrajša skupnost pri dajatvah. . . Se težje vprašanje kot čevljarji pa predstavljajo krojači in šivilje. V celi občini je komaj 5 do S legaliziranih šivili. nadalje ena šlvlljs. delavnica v Brežicah, šušmari Jih pa na der»-tlne. Nekaj več je krojačev z obrtnim dovoli« njem, ni pa zato nič manj šušmarjev. Sicer se pa d«ia »pod roko« prav v vseh obrtnih strokah, kjer se ugotavlja neprijetna resnica, da mnogo šušmarijo prav tisti obrtniki, ki so zaposleni raznih socialističnih obratih, ki po delu v njih šušmerljo petem dom«. Po večini pa naši obrtniki ne žive Izključno od svoje obrti, ker ima skoraj vsak od njih *' zemlje, če že ne kar grunta ter'redi vsaj kra-,o in prašiče. Tudi naraščaj Je eden izmed problemov, M se pojavlja v obrtništvu. Za nekatere obrtne veje, kakor na primer dimnikarsko, pečarskt zidarsko, čevljarsko ln podobne, nekoč stat. dardne stroke, skoraj ni podmladka. Vse sili v avtotehničarsko in tej podobne stroke. Tuk3j bi morale vskočiti šole. V njih naj bi mladini pojasnjevali, da je prav vsak poklic časten in upoštevanju vreden ter potreben, ne pa samo avtotehnlčarskl ln temu podobni. Sicer želja po določenem poklicu še nikakor ne pomeni. da je kandidat zanj tudi sposoben. Tu se pokazuje nujna potreba po poklicnih posve tovalmcah, ki naj s temi in drugimi izbirajo re-flektante za določen poklic. V lanskem letu se je v Brežicah priglasilo 65 kandidatov z, dovršeno osemletko za lzučitev v obrtlh, vključilo se jih Je pa komaj nekaj nad polovico, medtem ko so drugi ostali doma ali šli drugam, ker ni bilo na razpolago stroke po njihovem okusu, to je avtomehanlčarske in podobne. Tudi vajensko šolstvo povzroča skrbi. Vajensko šolo obiskuje komaj okrog 80 vajencev, ostali pa hodijo potem v tečaje. Problem je v lem. da vajenska šola nima dovolj učilnic, ima namreč komaj dva razreda na razpolago v vajenski šoli za trgovsko stroko. Internata tudi nima. Ima pa na voljo nekaj postelj v dijaškem domu. Vajenci, nekaj nad 40 po številu, ki s® uče v Breganskem selu, pa hodijo v vajensko šolo na Hrvaško v Samobor. Ni sredstev za nadzidavo trgovske šole, s čimer bi se pridobi# štiri velike učilnice, in tudi ne sredstev, da Nt se opremil en razred s potrebnim orodjem praktični pouk. Upamo, da ni daleč čas, ko bodo tudi t* vprašanja rešena. I. V« KINO ODLOK O KOMUNALNI UREDITVI IN ZUNANJEM LICU OBČINE TRBOVLJE NOGOMETAŠI BRATSTVA SE PRIPRAVLJAJO NA SPOMLADANSKI START 13. MARCA ZAČETEK Po zimskem počitku Je spet o&U JJio igrišče NK Bratstva. Z rediii-tea treningji so igralci začeli že Januarja. Težave so v tem, ker so jgrald, po večini stekjlarji, zapo-0«ni na vseh treh delovnih izme-h*h in tako sploh ne morejo vsi •kupaj obiskovati vaj. Pred prvenstvom so predvidene 4 prija- teljske tekme, kar seveda ni mnogo, in lahko rečemo, da Bratstvo ne .bo šlo najbolje pripravljeno na prvenstveno tekmovanje. Občni zbor so nogometaši izvedli 6. februarja, ki Je bil zelo dobro obiskan. Po podanih poročilih se je razprava v glavnem vrtela okrog gradnje lastnih druš- Športni dogodk NOGOMET RUDAR : MARIROR 3:5 (2:3) Gostje so na pomožnem igrišču ftsstesiiijl z moštvom, ki bo to sezono tvorilo jedino ligaške enajsterice, zato so skozi četo tekmo igrali z nespremenjeno postavo: VAB1C, PLAVCAK, DEGEN, RAJ-NlNGER, KREJAC. KEK. BREZNIK I„ VIDIC. BREZNIK II., Ceh, POLNER. V moštvu Je kair I mladih, ki pa so se odlično vtgrali in skupno s starejšimi rutiniranimi nogometaši pokazali tomsjzmieimo dovršeno Igro. 2ail pa Je nasprotno moštvo, domači Rudar, pokazalo prav nasprotno. Igrali so: AHLIN, (HAUPTMAN). Lenič. stoSicki, Breznikar, BOR EL. MAK, SUSNIK, IRT, ŽI3ERT. (JERSE), opresnik. O igri Obeh nasprotnikov pa Samo tole: gostje so se hitro na-vadili na teren ter so s tehnično boljšo igro zasluženo zmagali, hkrati po pokazali ,da so dobro pripravljeni na sta« v SC ligi. Pr: Rudarju pa se Je ponovila »tara hiba — počasno igra, slalbe podaje, omahovanje itd., talko da • tako igro tik pred konkurenčnimi nastopi res ne moremo biti zadovoljeni. Tudi mladinci so z Mariborom fagubili z 1 : 0. RUDARJEVA ZMAGA Rudar (Trb.) : Svoboda (Kisovec) * : 1 (5 : 0) V tej prijateljski nogometni tekmi na igr.šču Svobode v Kisovcu Je din začetek pravzaprav za Obe strani precej klavrn, toda v peti minuti so gostje že močneje Pritisnili, v sedmi minuti so se Prvič zatresla kisovška vrata. Nato »o soet sledili napadi gostov — do 8» l.r.iiinuic, ko je padel drui|; gol. Minuto po tem godu Se eden, teto je stisnila domača obramba, toda žal igralci niso uspeli z nobenim prodorom do nasprotnikovih vrat. Rudarjevo! so potresli nvrejo še v 42. in v 47. minuti, »o smo zapisali rezultat prvega Polčasa — 5.0. Tako klavrne igre Svobodlašev menda še niso videli. V drugem polčasu so takoj v začetku pritisnil! domači in držali nekaj časa premoč, toda ta je kmalu spet popustita,. v u, minuti smo zapisali 5 1, devet minut po tam golu že 8 : 1. Domači so Bače!: popuščati, zato so spet prf-ttonili gcstje in še dvakrat uspeli —v 23. in 42. minuti. Tako je ostal končni rezultat 8 r i v korist Rudarja, ki je igral lepo povezano, domači pa brez Ubranosti. — Sodil je sodnik, Judež popolnem« pravično. R. KEGLJAČI so v soboto metali v Ljubljani. Tokrat sc dosegli svoj najboljši rezultat kar tekmujejo v republiški ligi. Podrli so 6509 kegljev, najboljša pa sta b.la SPEC (877) in BLATNIK (859). Ostali reuzdtati: NARAGLAV (828). DRNOVŠE K(783), JEREB (813), VIRT 7(71), KOVČE (782). RAJT-MAJER (786). To je bilo za Ru-darjevoe zadnje kolo. O končni razvrstitvi in podrobnostih bomo še poročali!. SMUČANJE Letpo so nično vreme so to nedeljo JztaaristHLi trboveljski smučarji ter se med sabo pomeri-li na Partizanskem vrhu, kjer je za Javorjem ostaio še ravno toliko snega, da so lahko pripravili 25-0 m dolgo slalom progo, z višinsko razliko 70 m in 23 vrati. Zmagal je LA-NISNIK pred GLAVAČEM. BERGER je imel v prvem teku najboljši čas v drugem pa je dvakrat padel in se uvrstili šele na 5. mesto. Med mladinci je zmagal MAK. KOŠARKARJI so s tremi ekipami gostovali v Mariboru ,kjer so doživeli poraz kair na vseh tre n frontah. Gliani so s slabo iig.ro izgubili s 73 : 39 .medtem ko so pionirji bili v prvem polčasu boljši, v drugem delu pa so odpovedali ter talko izgubili z G6 : 54. Mladunke s dKcunioami Mjjritaouia tucope film »Interpol«; 4. do 7. jnarca: ahier. barvni vistavision film »Qbračun pri O. K* Kora-lu«; 8. tn 9. marca: aitoW. barvni film »Kapetan Vajt«. Kino »Svoboda-Zasavje« Trbovlje: 5. do 7. marca: amer. barv. cmemasoope film »Belo pero«; 11. do 14. marca: amer. barv. film »Jenki na dvoru kralja Arturja«. Predstave: sobota in nedelja ob 17. in 19-15, v ponedeljek ob 17. uri, za mladino v nedeljo ob 15. uri. ZAHVALE Ob smrti dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica MIHA DOBERSKA se zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti in mu poklonili cvetje. Posebno se zahvaljujemo sosedom v hiši in na Keršičev! cesti za tolažilne besede in pomoč- Zahvaljujemo se tudi zdravnikom dr. Drnovškovi in dr Južničevi, ki sta skrbeli za pokojnika med njegovo boleznijo. Žalujoča žena Rozalija in sorodjiiki. ZAHVALA Ob težki izgubi našega dragega očeta in starega očeta Antona Kranjca, Trbovlje, Nasipi 41, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, nam pomagali v težki uri, in vsem darovalcem vencev. Žalujoča žena in otroci z družinami. Svet Svobod ln prosvetnih društev občine Trbovlje razpisuje občinsko KULTURNOZABAVNO REVIJO ki bo dne 19. marca 1960 v gledališki dvorani Delavskega doma v Trbovljah. Obvestilo Odlok o komunalni ureditvi in zunanjem licn občine Trbovlje določa med ostalim tudi, da se na ožjem ob-močju mesta ne smejo postavljati provizoriji svinjakov, kokošnjakov ali druge neprimerne naprave oziroipn. da se morajo že obstoječe take naprave, ki kvarijo zunanje lice naselja, odstraniti. Ta odlok je v veljavi že od leta 1956, vendar postopajo posamezni lastniki zgradb ter drugi stanovalci še vedno v nasprotju z njegovimi določbami, zato opozarjamo vse prizadete prebivalce, da najkasneje DO 31. MARCA 1960 odstranijo vse v odloku navedene proviz.orije, neprimerne ograje in druge naprave, ker jih bo sicer po tem roku odstranila Komunala Trbovlje. Zoper kršilce tega odloka pa bo uveden postopek po 11. členu odloka. Da bi se prebivalci občine Trbovlje ponovno sezna-nili z določbami odloka, objavljamo vsebino le-tega. ki se glasi: ODLOK o komunalni ureditvi in zunanjem licu občine Trbovlje 1. člen se urejuje komunalna ureditev in S tem odlokom DELAVSKI DOM TRBOVLJE V četrtek, 3. marca 1960 bo gostovalo v gledališki dvorani Delavskega doma slovensko ljudsko gledališče iz Celja z dramo »Dvanajst porotnikov«. Predstava ob 16. uri bo za mladino, ob 20. uri pa za večerni abonma. Abonente, ki so plačali samo prvi obrok abonmaja, naprošamo, da poravnajo še drugi obrok, pri kino blagajni Delavskega doma. Proste vstopnice so v predprodaji pri kino blagajni Delavskega doma. Vabimo vas, da si ogledate dramo »Dvanajst porotnikov«. Uprava Delavskega doma Trbovlje. SREDA; 2. MARCA 8.05 Pojo mladinski zbori Iz Domžal, Kamnika in Kranj«; 8.30 S palete zabavnih zvokov; 9'INI Zveneče kaskadi.'; Hl.oo Za prijatelje popevk; 11.30 Oddaja z« ciciban^; 12.25 Pisani zvoki z Dravskega polja; 12.46 Pet popevk za pet pevcev; 10.30 Narodne v priredbi Karla Pahorja za soli. zbor in orkester p. v. R. Simonitija; H.35 Venček domačih; 16.00 Konce« po željah; 17.to Sestanek ob Petih; 18.46 Domače aktualnost«; lo.oo Ali j'!h poznate?. ČETRTEK, 3. MARCA 8.06 Dunajski valčki; 8.59 Radijska Sola za višjo stopnjo — cu-doino zdravilo (ponovitev); 10.10 Radi bi vas zabavni!; 1B.OO Petnajst minut z Vaškim kvintetom; 12.25 Vedri: napevi z instrumentalnim kvartetom »Skrlanček«; 32-40 Pesmi jugoslovanskih narodov; 13.30 Od tu ib tam; 14.20 Šport in športniki; 16.40 S knjižnega trga; 18.30 Popevike na tekočem traku, 17.10 »Konje, jezdi Hasan agar; 13.45 Radijska univerza — Janko Pristov: Kaj lahko pričakujemo od vremenske napoved!: 20.00 Četrtkov večeir (Domačih pesmi ln napevov. PETEK, 4. MARCA 8.05 Poje Ljubljanski komorni zbor p. v. Milka Skobeirneta; 9.20 Ritmi Latinske Amerike; 10.10 Od temga da rock and notla; 11.d) Veliki 7kbavn; in plesni o,tke3tri; 11.30 Družina in dom: 12.00 Trio Dorka Skobemc-ta; 13.30 Igra Mariborski godalni ansambel p. v. Jakova Clpcija: 16.00 Petkov koncert ob štiirlih; 17.20 Lepe melodije; 13.00 Človek ln zdravje — dir. Sve-tožair Kalčiič; NsiVezjjlve bolezni ln cepljenja: 18.10 Veseli planšarji so v gosteh; 20.01) Zabavni zvoki lz Salzburga; 20.16 Tedenski zunanjo pcJ: l eni pregled. SOBOTA, 5. MARCA 8.05 Popevke za zabavo; 9.25 Partizanske pesmi; lil.OO Iz albuma ritmov m melodij; 11.50 Poje Jelka Cveteiar ;10.30 »Mirjana platno beieše . . . « — zbora Stevona Stojanoviča Mokra n j oa; 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike; 10.00 Slovenska pesem od romantike dio donos; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.16 Ruleta za zazfovo; 20.00 Pokaži kaj znaš!; 21.30 Melodija z« prijeten konec tedna. NEDELJA, 8. MARCA 7.36 F '.p Bernard- Dva venčka nairodr. ii; 8.00 Mladinska radijska igra — Milan Baškovič: Čudovito potovanje’ 9.00 Matineja za zabavo: lo.oo se pomnite tovariši.. . : 10.30 Nekaj narodnih in domačih; 10.45 Pisana paleta; 10.30 Zvone Kržišnik o delovnem mestu (reportaža); 18.30 Za našo vas; 18.45 Pol ure z zabavnim orkestrom R.aphaeie; 15.30 Nekaj zborov in samospevov Rlsta Savina; 16.00 Humoreska tega tedna — Donšld Martin; Človek s problemom; 16.3o Šestdeset minut športa in glasbe; 18.40 Polke in valčki za poskočne pete; 20.06 zlbcnte melodijo tedna! PONEDELJEK, 7. MARCA 3.40 Umetne in nanodne pesmi poje Zenski vokalni kvartet; 9.20 Za vsakogar nekaj — Iz arhiva zabavne glasbe; 11.00 Slovenski samospevi; 11.30 Oddaja za otroke; 1(1.00 »etinajsi. minut s Kmečki) godbo, 12.25 Pet popevk za pet pevcev; 18.30 Poje Slovenski oktet; 14.20 Zanimivosti lz znanosti in tehnike; 16.00 V svetu opernih melodij; 17.10 Srečno vožnjo! (So-lerjem na pot); 20.00 Prenos govora dr. Jožeta Potrča na slavnostni akademiji v počastitev 50-letnlce Dneva tena. PRED SODIŠČEM Sodnik: — Povejte, obtoženec, zakaj ste ukradli tole zla-to nalivno pero? — Hotel sem z njim napraviti črto pod moje dosedanje življenje! ' ureditev stvari, ki dajejo zunanjemu licu mesta Trbov. lje značaj higiensko in estetsko urejenega industrij* skega središča, sedeža občine Trbovlje. Dolžnost vseh občanov in vseh. ki se mude v Trbov-ljah, je, da se ravnajo po določbah tejta odloka in t tem doprinesejo k estetski, higienski in kulturni ureditvi mesta Trbovlje. 2. člen Naseljeni del v območju občine Trbovlje (mesta Trbovlje) mora biti v higienskem pogledu čist. mora imeti estetsko kulturno lice ter morajo zato vsa poslopja in druge naprave, ki so družbena lastnina ali last zasebnikov, biti v skladu f vsemi higienskimi in gradbenimi predpisi. Zaradi tega se morajo vsi gospodaril in upravniki zgradb in zemljišč ravnati po naslednjih določilih: 1. Kanalizacijske naprave in odtoki fekalnih voda morajo biti speljani tako. da se fekalije in drngi odpadki ne izlivajo na cestišča ali po zemljiščih ter s tem smradijo okolico in »o nevarne, da se prebivalstvo okuži. 2. Dovozne poti do zgradb in dvorišč se morajo vzdrževati v primernem stanju. 3. Na ožjem območju mesta, v naseljenem središču, kjer so.zazidani večji predeli z eno ali večstanovanjskimi hišami, se ne smejo postavljati provizoriji svinjakov. kokošnjakov ali druge neprimerne naprave oziroma se morajo take, že obstoječe naprave, ki kvarijo znnanje lice naselja, odstraniti. 4. Vrvne ograje se morajo vzdrževati v primernem stanju oziroma se morajo ograje, ki občutno kvarijo zunanje lice naselja, in bodeče žice ob javnih poteh odstraniti. Ob nobeni javni poti ali drugem javnem kraju ni dovoljeno, da bi segala bodeča žica pri ograji ali nad njo v prostor na tako pot ali kraj in se morajo vse take ograje takoj popraviti tako. da bo bodeča žica segala v zagrajen prostor. 5. Zgradbe, k| so zanemarjene ali zgradbe ob prometnih poteh in v središču mesta, ki razpadajo ali ki ogrožajo javni promet in mimoidoče, se morajo popraviti oziroma urediti tako, da ne bodo kvarile zunanjega licn mesta. 6. Obstoječe gnojne jame In vsa smetišča se morajo prestaviti lz izpostavljenih mest na primerno prikrita mesta, ter morajo biti prekrita in napravljena v skladu z gradbenimi predpisi. 7. Vse smeti se zbirajo na za to določenih mestih, ki jih določijo hišni sveti, vendar tako. da niso izpostavljeni za razkopavanje, raztresanje ali onesnaženje javnih prostorov, ter da ne kvarijo kulturno-estetske-ga in higienskega lica naselij. Vsako zlonamerno razsipavanje ali odmetavanje smeti ali odpadkov je prepovedano. Vse smeti in odpadki se odvažajo z zbirnih mest na prostor, ki ga določi komunalni svet občinskega ljudskega odbora. V naseljih, od koder se smeti in odpadki ne odvažajo, lahko le Svet za komunalne zadeve občinskega ljudskega odbora Trbovlje določi kraj, kjer se bodo odlagale smeti in odnadki. 8. Lastniki in stanovalci zgradb v okolišu ob glavni cesti od Strojne tovarne do Trga Franca Fakina in v večjih naseljih levo in desno od glavne ceste ne smelo rediti in gojiti nobene perutnine in drugih malih živali. Lastniki zgradb izven tega območja smejo gojiti perutnino ali druge mali živali le na lastnem ograje^ nem prostoru, drugi stanovalci pa le. če jim lastniki izrecno dovolijo. Stanovalci v poslopjih splošnega ljudskega premo-ženja. ki jih upravljajo stanovanjske nprave. ne smejo gojiti in rediti perutnine, in drugih malih živali glede na zgoraj navedene omejitve ma vsem območju mesta Trbovlje. 9. Prepovedano je vsako odlaganje smeti in drugih odpadkov v potok Trboveljščico ali njeno zasipavanje. 3. ČLEN Ker so na novo urejeni parki in nasadi in njih naprave splošnega kulturnega pomena in bistveno, vplivajo na zunanje lice mesta, jih je treba gojiti in vzdrževati ter se zato prepoveduje: 1. vsako poškodovanje dreves in nasadov, puljenje in trganje cvetlic: . 2. vsako prenašanje in namerno poškodovanje klopi v parkih/in pisanje po njih; 3. vsaka hoja po zelenicah in odmetavanje smeti in odpadkov po njih ali v parka oziroma nasadu; 4. vsako prevažanje ali kolesarjenje po poteh, ki niso določene za tak prevoz. 4. ČLEN Zaradi vzdrževanja vodnih naprav, odprtih vodoto* kov in napajališč v higienskem stanju kot tudi zaradi racionalne izrabe vode in vodne napeljave se določal 1. hišni vodovodni priključki in razvodi po hišah, ki puščajo vodo, se morajo takoj popraviti, v bodoče pa se vzdrževati v takem stanju, da vode ne bodo pa* ščali; 2. prepovedano je vsako onesnaženje vodnih zajetij in odprtih vodotokov, iz katerih se črpa voda za prebivalstvo in živino; 3. ni dovoljeno zalivati vrtov, iz vodovodne mreže« kadar primanjkuje vode za prebivalstvo; 4. prepovedano je onesnaženje napajalnikov ia pranje v njih; 5. takoj je treba odstraniti napajalnike za živino, če nehigijensko vplivajo na okolico, če ni urejen njihov odtok, ali če to zahtevajo koristi prometa. 5. ČLEN Da se ne moti javni promet, se odreja: 1. nedopustno je zlagati les, drva in drug material na mestih, kjer bi to oviralo cestni promet in škodilo preglednost; .... 2. v zimskem času morajo lastniki hiš, hišni sveti oziroma upravitelji hiš skrbeti za to, da se sneg sproti očisti s pločnikov in prehodov ob hišah ter da se takoj odstranijo snežni plazovi, v kolikor ovajajo cestni promet. Preko noči zapadel sneg mora biti osnažen s pločnikov in prehodov ob hišicah najkasneje do 7. are zjutraj. Vsi stanovalci so dolžni, da skrbe in izvršuje jo gornje določilo; 3. v primeru večjih količin na novo zhpadlega snega lahko oddelek za splošne zadeve in proračun pri občinskem ljudskem odboru Trbovlje odredi, da se mo^ bilizira prebivalstvo za čiščenje, javnih poti in zaradi morebitnih nevarnosti ob preobilici snega; 4. sankanje, smučanje in drsanje po javnih cestah, poteh in trgih na območju mesta ni dovoljeno. 6. ČLEN Prepovedano je vsako odmetavanje in onesnaženja javnih cest, poti in trgov. Vozniki morajo paziti na to, da se pri prevozu raznega materiala, predvsem smeti, zemlje, blata, peska, apna in podobno ne razsipa tak material po javnih cestah, poteh in trgih« Prav tako mora vsak voznik, ki pripelje iz stranske poti na glavno cesto, a ima onesnažena kolesa, skrbeti, da se ne onesnaži cesta in mora v ta namen ob določenih »riložnostih, če so vremenski in drugi pogoji taki, da je to mogoče, svoje vozilo očistiti. 7. ČLEN Prepovedana je vsaka vožnja pločniku in vsako zlaganje lesa. teriala. Kolikor je to zlaganje neogibno potrebno, •• mora skrbeti, da se takoj spravi v namenjene prostore. Prepovedano je vsako parkiranje avtomobilov in voz na pločnikih. Kolikor se vrše dela na strehah, ki segajo na pločnik. ali je možna kakšna druga poškodba, ali če obstaja možnost poškodbe zaradi del na strehi, oziroma če je streha v takem stanju, ie potrebno, da se pešci u a to opozore. nevarnost pa takoj prepreči. 8. ČLEN Zaradi lepšega estetskega lica mesta Je prepovedano vsako pisanje po hišah in ograjah, plakatiranje pa ja dovoljeno samo na reklamnih deskah. Navodila za izvajanje tega odloka izda po potrebi Svet za komunalne zadeve v soglasju s svetom za splošno upravo in proračun občinskega ljudskega odbora Trbovlje. 9. ČLEN Javna ulična in cestna razsvetljava v mestu Trbovlje mora svetiti od mraka do polnoči in od 5. are zjutraj do zore. ... Ulična razsvetljava na glavni cesti v predelu od Trga revolucije do stadiona §D »Svobode« mora svetiti celo iioČ. Prepovedano Je vsako poškodovanje ali poizkus poškodovanja in uničenja javne razsvetljave. 10. ČLEN Kot mesto Trbovlje se v določbah smatra ožji predel območja občine Trbovlje, to je ves predel, ki izključuje te-le k. o.: Dobovec. Knezdol, Kotredei. Ojstro, Potoška vas. Sv. Lenart in Sv. Marko. 11. ČLEN * Zaradi prekrška se kaznuje z denarno kaznijo do 3.000 din, kdor ne izpolnjuje dolžnosti ali se prekrši zoper lije, ki so predpisane v 2.. 3.. 4., 5„ 6., 7. in t. členu tega odloka. in kolesarjenje po drv in drugega ma« tenu »ega ouiun«. Za povzročeno materialno škodo odgovarja storilec ie glede na upravno kazensko odgovornost po načelih ivilnega prava. 12. ČLEN Organi ljudske milice lahko brez zaslišanja in brez posebne odločbe o kaznovanju predpišejo in izterjajo na licu mesta vsakega kršilca, ki ga zalotijo pri lažjih prekrških predpisov 9. točke 2. člena, 3. člena 4. točke, 4. člena, 4. točke 5. člena, 6. in 7. ter 8 člena tega odloka do 300.- din. O plačani kazni se izda po-trdilo. Zoper izterjanje take kazni ni pritožbe. 13. ČLEN Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o komunalni ureditvi in zunanjem licu mesta Trbovlje (Uradni list LRS št. 23-334) in vsi drngi predpisi LO MO Trbovlje in ObLO Trbovlje, v kolikor so v nasprotja a tem odlokom. . _ . .. Iz pisarne ObLO Trbovlje Aa tej reviji imajo pravico nastopati instrumentalne in vokalne skupine (zabavni orkestri, manjše zasedbe godb na Pihala in podobno), solisti, tako pevci kot godbeniki, recitatorji, humoristi, baletne in plesne skupine Itd. Ansambli in skupine, kakor tudi solisti naj se priglasijo Svetu Svobod in prosvetnih društev občine Trbovlje do vključno 5. marca 1960. Nastopajoči bedo nagrajeni s praktičnimi darili. oniinttiiiiiiM OD SIREDE DO SIREDE ROJSTVA TRBOVLJE; Kata JUVAN, Trbovlje, hčerko; Matija MEDVED, Zagorje, sina; Fran&ška GROB-UAR, TrobvUe, atoa; Alberta URBANC, Trbovlje, hčerko; Alen- ODBOR ZA OTVORITEV DELAVSKEGA DOMA V ZAGORJU razpisuje mesto hišnika, oziroma oskrbnika Pogoji: sposobnost upravljanja s klimatskimi napravami in raznih manjilh hišnih popravil. Zaposlila se bo lahko tudi žena. Enosobno stanovanje s pritiklinami v domu. Pismene ponudbe vlagati na Občinski odbor SZDL Zagorje (odbor za otvoritev delavskega doma). ka PAVELSEK, Trbovlje, sina; Kristin« GRIČAR, Hrastnik sina; suva KOVAČIČ, Trbovlje, sina. BREŽICE: Atojzlda POVHE, Osredek 3, stnia; Kristana PEČNIK, Miald Tin 6 hčerko; Vl.cta BESE-VIC, Ktkka vas 56, hčerko; Mairlja PILI, celine 36, sina; Marija KU-LJI Velik« vas 4, sin«; Frančiška BOGOVIČ, Zg. PljavSko 8, sina; Brigita JAVORNIK,, Videm—Kr-Stoo. sina; Ana IVANSEK, Trebei U4, sama; Ljudmila POZEK, Videm— Krško sina in hčerko; Jožeta SALMIČ. Brezovska gora 12, hčerko; Erika KOLAR, Senovo 184, hčerko; Mira STOS, Rozga 22, hčerko; Marija SIROTKA. Globočice 11, hčerko; Rozalija 9ELER, Gabrje 31. hčerko; SHavka OŠTIR, Kraška vas 11. sina: Ljudmila HMUAR, Videm—Kriko. sina. Zagorja; JANEZ KERSNAR, sp. mlnar lz Trbovelj in CECILIJA LU2AB, detovka lz Trbovelj; AVGUST ROZMAN, rudar iz Trbovelj in KATARINA STRBAN. pletilj« iz Zagorja; MIHAEL 21-BERT. strojnik lz Trbovelj ln MARIJA HERODEZ, delavk«! (z Prebold«; JOSIP VRTAČNIK, ključavničar iz Trbovelj m MARIJA—MAGDALENA RADEJ uslužbenka Iz Trbovelj, BREŽICE: Porok m bfto. SMRTI POROKE TRBOVLJE; MIROSLAV JUG. modelni mizar iz Trbovelj in ANA SRTELEC, boJniSka strežni, ea lz Trbovelj; METOD GROBLJAH, kovač iz Trbovelj in ANGELA KLANClSAR, gos, pom. iz 101. — Skoro pol leta po teh dogodkih se je zbralo v Ljubljani vojno sodi-Sče. Soditi je moralo rokovnjače, tiste ki so Jih ujeli v Črnem grabnu, in tiste, ki so jih pozneje na ta ali oni način prijeli. Bili so to naSi znanci: Bojce in Toča. ki sta že popolnoma okrevala, Samoglav, meietar Tonček in Se neki rokovnjač, ki so ga zalotili pri menjanju ukradenih bankovcev. 10Z. — O samem sodnem procesu so se ohraniH zapiski, ki jih je iz francofiči-ne naS Vodnik takole prevedel: -Ti na povele Excelenz gospoda Maršala vojvoda, poglavarja slovenskih dežel, vkup poklicani vojskinl sodniki, se zbrali v svoji njim odkazani hiši, bi sodbo sklenili čez obdolžene,. .« Nato zapisnik navaja rokovnjaški grehe, k] so nam že tako poznani. so de 103. — Obsojenih je bilo 3Z hudodelcev, ki so bili navzoči pri roparskem napadu. Zanje so zvedeli, ker so jim ujetniki povedali njihova Imena, Tudi Groga je bil imenovan, a kaj več o njem niso vedeli. Pred sodiščem jih je stalo le pet .ostali so bili sojeni -v odsotnosti". Vsi prisotni obtoženci so bili obsojeni na smrt. Nobena pritožba ni mogla več odvrniti te obsodbe. Se najbolj ravnodušno je sprejet sodbo Peter, ki je z očmi ujel Tončka in se mu nasmehnil: 104. — Popoldne se je zbralo na pokopališču mnogo ljudstva. Ob treh je prišel tja močan vojaški oddelek z obsojenci. Postavili so jih k zidu, nato je bral vojni komisar še enkrat vso obsodbo. Nekoliko trenutkov pozneje so zagrmel) streli iz francoskih pušk in pravici je bil plačan krvavi dolg. In kak prostor je to, kjer se je to zgodilo! Kako lepo se vidi tja na Kamniške planine in na goro. TRVOBLJE: Frančišk« POVH, roj Kajtna iz Trbovelj Btara «• let; Terezija ZUPANČIČ, rod. Salamon lz Trbovelj, star* 75 le*; Iven KOBAU ta Trbovelj, »tar 61 let; Alojz BOCKO lz Trbovelj, star M tet; »Anton KRAJNC iz Trbovelj, »tor 76 let; Anton KLEMENC iz Trbovelj, star 92 let; Kelre* FABIJNA «CB (WbO(V«lH|, star 77 let; Marija SKRABER. roj. Lebeničnik Iz Trbovelj, stara 84 let; Mairlja SMOD1S lz Dobovca— Trbovlje, stana 80 let. BREŽICE: Rozalija KRALJ 1* Sentlenante 86, stana 6« let; Pre-derik STOGER lz Sentlenarta U*. star 76 tet; Miroslav POŽEK in Melit ta POZEK — dvojčka ta Videm— Krškega (Melita staral etan, Miroslav pa 5 dna). ŠAH V TRBOVLJAH Po dolgem času se je končal prvenstveni turnir Rudarja za dosego IV. kategorije. Tega prvenstva se Je udeležilo 20 šalhd-stov Rudarja, od teh kar 16 pionirjev m mladincev. Popolnoma zasluženo Je zmagal mladinec Drago Pajk, ki Je izgubil samo z Gosakom in Polakom, dve partiji J« remiziral, ostale pa dobil. Poi točke za zmagovalcem Je zaostal Ivo Zupančič, tretji pa je bil nadarjeni pionir Ivan Jazbec. Četrto kategorijo so osvojile tudi mladinke Rudarja: Ljuba Sritoar, Marija Rugel ln Berto Breznikar, Od ostalih Je razočaral Miha Vo-d*ek. Ca mar pa bi se vsekakor uvrstili na boljše mesto, 6e to* odigral vse partije. Končni vrstni red: 1. Drago Pajk 18 točk; 2. Ivo Zupanči 18,5 točk: 3 Ivan Jazbec 16 točk; 4. Ludovik Opresnik ml. 14,3 točke; 5.-6, Ljuba Snbar in Alojz Čarna* 13,5 točke; 7.-8 Miha Vodišek ln Marija Rugel 13 točk; ». Franc Gosak 12.5 točke; 10. Berta Breznikar 10.5 točke; 11. Franc Tomše 10 točk; 12. pionir Milot Vengust 8 točk li>d. — Vsi navedeni razen Vengusta so dosegli četrto kategorijo, za večje uape-he pa bodio morali vsekakor izpopolniti svoje znrnje o otvoritvi ln sploh o šahovski teoriji. (uš PRIZOR IZ ANGLEŠKEGA FILMA -PROSTOR V VISOKI DRU2BI- Mnogi psihiatri in znanstveniki že več let podrobno prekujejo sen in sanje: sto in st prostovoljcev se je podvrglo na diničnih posteljah proučevanju sna z zelo zapletenimi napravami. Elektrode encefalo-grafa rtu njihovem temenu ir drugih naprav na sencih in prsih so beležile valove mož-gan. utripanje srca. ritem dihanja in gibanje oči ter vek Brž ko je naprava zabeležila, da je človek začel sanjati- je NAJDALJŠI NAFTOVOD NA SVETU Ze letos bodo začeli graditi najdaljši naftovod na svetu, ki bo dolg okoli 4500 kilometrov. Začetek tega naftovoda bo v bogatih naftnih področjih na jugu SZ, zaključek pa pfl mestu Schwedet v Vzhodni Nemčiji. Nafta bo tekla po ceveh s hitrostjo 5 km/h. Ker s« prejšnji teden nisem utegnil oglasiti, se Je ta teden nabralo za mojo malho nekaj več. Bil sem v Zagorju. Študiral sem, kam bi se dal. Pa sem |o končno s svojim dekletom mahnil v hotel Kum. Vendar je imela moja spremljevalka smolo, saj sl je na grčavem podu polomila pete. A ni treba drugega, kot da nekdo vzame oblič, pa malo zgladi tla — in vse bo spet dobro. Sicer je pa letos v načrtu preureditev tega gostišča. Upajmo, da bodo potem vsi zadovoljni. Ker sva imela prost dan, sva sklenila, da se z avtobusom odpeljeva na Izlake, ki so nama jih priporočali. Pa naju je na luknjavi cesti proti Izlakam kar pošteno pretreslo. Srečna sva bila, ko sva lahko izstopila ln šla v tamkajšnje gostišče. Sedla sva in vprašal sem, če bi kdo lahko dobil malinovec. -Ga nimamo!« mi je odgovoril natakar. »-Kaj pa bi bilo z oranžado?« »Je nimamo!« se je ogiasil odgovor. »Ali razen vode ne točite nobenih drugih brezalkoholnih pijač?« »Nimamo ničesar!« so mi povedali. Kaj mi je kazalo drugo, ko da pričnem uničevati alkoholne pijače. Bil sem lačen ter sem naročil pečenko. Ta je bila velika in — slana. Moral sem jo začeti zalivati. Ko sem zahteval račun, sem opazil, da znajo tukaj dobro zaračunati. Ker nisem imel drobiža, sem pomolil v račun cel bankovec, ki ga je natakar molče spravil v žep, ne da bi mi vrnil razliko. Sam pri sebi sem si dejal: — Meni se 20 dinarjev sicer ne bo poznalo, ti si boš pa precej nabral, če boš vsakega tako oskubil. Na Izlakah so se mi tokrat pošteno zamerili. Zdaj čakam, kako bo takrat, ko bodo v Zagorju odprli novi Delavski dom - seveda, če me ne bodo medtem že odnesli na novo pokopališče, ki o njem pravijo, da ga bodo napravili pod Hrasteljem. Odrinil sem jo v Trbovlje. Tokrat sem se po opravkih ustavil v Globušaku. Pa sem tu naletel na evropsko senzacijo, kajti v Trbovljah imajo kure. ki znajo brati!! V Globušaku me je namreč presenetil takle napis: KURE, POZOR - ZASTRUPLJENO! Ce se plške drže tega svarila, nisem utegnil ugotoviti. Mahnil sem jo v Zg. Trbovlje. Tamkaj so me gospodinje prosile, naj voznika, ki vozi mleko iz Knezdola v dolino, primem za ušesa. Povedale so mi tudi, zakaj. Bilo je pred tremi tedni, ko Je bil Še precejšen mraz. Pa se Je voznik spotoma najprej oglasil pri Kurniku, kjer »bog roko ven moli«, potem pa je peljal dalje proti Spancu. Ker je videl, koliko žensk čaka pred mlekarno na mleko, se jim je lepo umaknil ter Jo zavil na »lepše« v gostilno! — Saj so ženske vajene čakati, jaz pa si bom raje »dušo privezal« v tem mrazu — je mož najbrž modroval sam pri sebi. — Ko sem se oglasil še na Tereziji, so ral povedali, da tamkaj skoro ni koli nimajo belega vina. Čudno, da ga ne naroče, ako si ga ljudje žele. Tudi v Hrastniku sem bil. Tamkaj sem pri mesarjih v 'gornjem koncu doline povzel besedo. Rekel sem jim namreč, da je tista stranka, ki kupi 0,25 ali pa 0,30 kg mesa ravno toliko vredna kot tista, ki ga vzame 1 kg ali več. Seveda