Rozgovon z našimi naroCntM Občinska trošarina od vina. P. A. V kolikor ste čitali, da občine nimajo pravice zahtevati plačila trošarine od vina, ki ga prodajajo producenti, ter da morajo vrniti doslej pobrano trošarino, ste skoro gotovo čitali o zadevni odločbi upravnega sodišia v Zagrebu. Take odločbe veljajo vedno le za dotični primer in se drugi ne morejo otresti plačila kratkomalo s sklicevanjem na navedeno odločbo. Morali bi nastopiti sami instančno pot, to je od pritožbe zoper plačilni nalog občine do tožbe na upravno sodižče in eventualno na državni svet, kar je združeno s precejšnjimi stroški. Mi se Vam te poti ne upamo svetovati, ker stvar ni povsem jasna in je radi tega končni uspeh dvomljiv. Morda riskira stroške kak bogatejši producent. V tem primeru bomo o uspehu poročali. Nakup krave »b garanciji, da je breja. Odškodnina? šk. A. Kupili ste kravo za 1400 din, ker Vam je prodajalec garantiral, da je pol časa breja. Dognali ste, da krava v resnici ni bila breja in da se ne ubreji niti po večkratnem pripustu. Prodajalec Vam obljublja 75 din odškodnine in en dan staro tele, Vi pa bi radl več, ker krava ni niti 1000 din vredna. — Po občem državljanskem zakonu imate v predmetnem primeru pravico zahtevati od prodajalca primerno ziiižanje plačila, odnosno kupnine. Koliko je kupljena krava manj vredna, ker ni bila breja in se sploh ne ubreji, Vam ne moremo zanesljivo povedati. Vprašajte kakega sodnega cenilca iz VaSega okraja. Opozarjamo Vas, da morate v primeru, ako ate vso kupnino že izplačali in nameravate zahtevaU povračilo primernega zneska. tožbo vložiti v šestih tednii od dne, ko ste z gotovostjo spoznali, da krava ni breja in se ne ubreji. Ako pa doslej i« niste izplačali več nego je krava v resnici vredna, lahko čakaU, da Vas prodajalec sam toži na plačilo ostanka dogovor- jene kupnine; v tei pravdi boste ugovarjaJi na* vedeno hibo krave in s tem avezano manjvred* nost. Ta ugovor v pravdi ni vezan na šesttedei^ ski rok. Zadošča, da ste hibo v šesttedenakent roku prodajalcu izvensodno javilt Kako se pridobi pravica vinotofa in kaj obse^ ga. S. A. Pooblastila za točenje vina lastnega' pridelka izdaja obrtna oblast — v Vašem primeru okrajni načelnik — in sicer se sme izdati ssmno vinogradnikom, ki izpolnjujejo pogoje ? 179 obrtnega zakona ter so vredni zaupanja' in sanesljivi. Izdajajo se samo vinogradnikonij kl se preživljajo pretežno iz donosa iz vinograda in jim je vinogradniStvo glavni poklic in ne gojijo šmamice. Takega pooblastila pa ne more dobiti oni vinogradnik, ki premore ve<5 kot 3 hS vinograda. Vino lastnega pridelka se sme točlti samo v občini, v kateri se je vino prictelalo. Y mestih, trgih, zdraviliščih in letoviščih točenje ni dovoljcno. Pooblastila za vinotoče pod vejo se izdajajo po zaslišanja gostilničarske združbe. ProSnji za pooblastilo je priložiti potrdilo občine, da prosilec izpoJnjuje gori navedene pogoje. Vinotoč se sme dovoliti za največ tri mesece v letu. če se toCenje vrši v lastnikovih prostorih, mora lastnik skrbeti za čistost in zdravstveno ureditev prostorov in opreme ter za potrebni red, mir in varnost. če pa sc točenje vrži na prostem, je skrbeti, da kraj ne povzroča javnega z^rražanja, ne ovira javnega prometa, nl v Mižinl šole, bolnišnice ali cerkve in je zdravstveno primeren. V vinotočih pod vejo je lastnikom prepovedano dovoljevati igre, godbo ali ples. Ose« bam pod 18. leti starosti ali notoričnim pijancem se ne sme postreči s pijado. V vinotoču se sme postreči samo z vinom lastnega pridelka. Vinotodi lastnega pridelka smejo obratovati le 60 osmih zvečer. — $ 179 obrtnega zakona določtt, da se poob!astila ne izdajo osebam: 1. ki n!s.a( <fc>vršile 25. leta starosti; 2. ki bolujejo za nalezljivo boleznijo; 3. ki so pod zaščitnim nadzorom; 4. ki so obsojene zaradi zločinstva ali pre¦topka iz koz-iatoljubja ali zoper javno moralo »li po zakonu o zaščiti javne varnosti in reda v državi ali v povratku zaradi zločinstva ali prestopka zoper življenje in telo, dokler v vseh teh primerih ne dosežejo povračila pravic ali rehabilitacijo; 5. ki so vdane potepanju, vlačuganju ali pijančevanju in so v pijanosti nagnjene k izgredom. — Jedil se v vinotočih ne sme prodajati in tudi ne drugih pijač. Vinotod s stoječimi gosti. Isti. Take vrste vinotoča ni več. Ako ne posedujete pooblastila za točenje vina lastnega pridelka in ako prodajate vino lastnega pridelka neposredno konsumentom. kateri prihajajo ponj v Vašo klet, tedaj ti kupci vina ne smejo pri Vas izpiti, tudi stoje ne, marveč ga morajo odnesti. Pogoji za otvoritev krčme. Razhka. od vinotoča. A. S. Krčma je obrat manjšega obsega, v katerem se točijo alkoholne pijače, a se smejo oddajati tudi brezalkoholne pijače in mrzla jedila. (V vinotoču se ne sme postreči z ničemur drugim nego le z vinom lastnega pridelka.) — Za otvoritev krčme je potrebno oblastno dovotlo. Najprej se je treba prijaviti združenju gostilničarjev, plačati inkorporacijo, nakar pošlje airuženje zadevno Vašo vlogo z dokumenti (rojstnim in domovinskim listom ter nravstvenim apričevalom) Zbornici za TOI. Zbornica Vam izstavi potrdilo po § 95 obrtnega zakona. S tem potrdilom napravite prošnjo na okrajno načelstvo. Okrajno nacelstvo obrat dovoljuje po prostem preudarku, ako občina izjavi, da je podana Krajevna potreba za novo krčmo. K pešadiji potrjeni bi šel rad h graničarjem. P. M. Vaš sin je bil pri naboru potrjen in dolo&en k peSadiji. Vprašate, kaj naj ukrene, da bi ga dodellli h graničarjem. — Vaš sin mora najprej odslužiti svoj kadrovski rok in šele potem bi mogel zaprositi za sprejem h graničarjem komandanta graničnih čet v Skoplju. Prt graničarJlh se pa kadrovskega roka ne more odslužiti. Naknadno plačevanje vojnice. N. M. Leta 1928 srte bili spoznani za stalno nesposobnega vršiti vojaško službo. Vojnice doslej niste plačevali, ker nimate nikakega posestva. Sedaj pa se nameravate priženiti na neko posestvo in se bojite, da boste morali pla&evati vojnico, in sicer tudi za nazaj. -— Ako boste res postali lastnik ali solastnik kakega poaestva, boste morali — in »icer šele od takrat naprej, ko boste v zemljiški knjigii vpisani kot lastnik — placevati vojnico v izmeri 20% vseh neposrednih davkov. Za nazaj Vam pa vojnice ne bo treba plačati. Sprejem v gozdarsko šolo. K. A. Na Vaša vprašanja Vam Se ne moremo zanesljivo odgovoriti, ker banska uprava še ni izdala odlodbe, ali bo letoe gozdarska šola otvorjena ali ne. Cim bo zadevna Jttločba izšla, bomo to objavili. Pouk pričenja navadno šele v pozni jeseni, mesečna vzdrževalnina znaša 500 din, na prošnjo jo banska uprava zniža do 250 din. železniške šole. K. P. S. Za Vašega sina, ki je napravil višji tečajni izpit na gimnaziji, prihaja vpoštev le državna prometna železniška šola v Beogradu. Le-ta sprejme letos 70 gojencev, ki morjo biti naši državljani, absolventi vsaj sedmih razredov realne ali klasične gimnazije ali trgovake akademije z višjim tečajnim izpitom, telesno in duševno zdravi, ne mlajši od 18 in ne starejši od 22 let (ako pa so že odslužili kadrovski rok, ne starejši od 23 let), dobrega vladanja ter morajo opraviti sprejeirmi izpit iz srbskohrvat»kega jezika, aritmetike in geometrije ter splošnega zemljepisja ter špecialnega zemljepisja naše kraljevine. Prednost pri sprejemu imajo oni z odlitno oceno in ki ao že odslužili kadrovski rok. Prošnjo (lastnoročno pisano) je treba vložiti do 31. julija na upravo državne prometne želez. šole v Beogradu, Vojvode Mišiča 2, taksirano z 10 din ter priložiti sledeče dokumente samo v izvirniku (prepisov ne sprejemajo): 1. svedočbo o predhodni šolski kvalifikaciji, 2. krstni list, 3. svedočbo o državljanstvu, 4. overovljeno izjavo roditelja ali varuha sledeče vsebine: »Dovoljujem avojemu sinu, da vstopi v državno promttno žel. šolo v Beogradu, katero je dolžan v redu obiskovati tn dovršiti, ponašajoč se v njej tako, kakor predpisujejo šolska pravila. Po dovršeni šoli je obvezen ostati v službi državnih železnic najmanj šest let. Za slučaj, da moj sin šolo ali službo svojevoljno zapusti ali bo iz šole ali službe odpuščen, ali mu služba prestane po sili zakona a po lastni krivdi, se obvezujem nadome•ttti državni blagajni sledeče: ako odide iz šole VBe stroške šolanja, ali ako odide iz službe za nedosluženi čas sorazmerni del stroakov njegovega šolanja; enako bom nadomestil vso škodo, katero bi za dasa šolanja eventualno povzročil«; i5. pismeno obvezo kandidata, smiselno enake vsebine kakor pod točko 4., natnreč: >Obvezujem se, da bom v redu posečal in dovršil šolo, se ponašal v njej tako, kakor nalagajo šolska pravila« itd; 6. nravstveno spričevalo (a le od tistih. kandidatov, ki ne prlhajajo neposredno iz srednje šole). — Navesti je v prošnji tudi poleg naslova prosilca, njegovo najbližjo železniško postajo, ime staršev, njib. poklic in število rodbinskih članov. — Sprejeti kandidat dobiva 100 din mesečno v gotovini, v internatu pa ima brezplačno hrano in stanovanje. Lani so bili sprejeti le trrje Slovenci. Preden odpošljete prošnjo, jo pokažite šefu postaje, zlasti radi kontrole pravilnosti ;7jave roditelja in kandidata. Razpia je objavljen v železn. službenem listu z dne 1. julija t. 1. Predavanja začno 15. septembra. Ostali odgovori slede. Nasprotnica prepozno vložila tožbo radl razžal.jenja časti. Z. R. I. Tožili ste nasprotnico radi razžaljenja časti. Na dan, ko je bila razprava ra^pisana, je sodnik zbolel, njegov namestnik je razpravo preložil na nedoločen čas, nasprotnica pa je zoper Vas vložila tožbo radi razzaljenja časti, katero ste baje zagrešili pred več kot tremi meseci. Na Vaš ugovor, da je rok za vložitev tožbe že potekel, je odvetnik nasprotnice izjavil, da je nasprotnica tožbo pri njem vložila še pred potekom treh mesecev in da je dotlej pač ni prinesel na aodišče. — Kazensko postopanje radi prestopka zoper čast se sme začeti samo, ako je zaaebni tožilec vložil tožbo v treh meseoih od dne, ko je zvedel za storjeno kaznivo dejanje in za storilca. NevpoStevno je, kdaj je razžaljenec naročil tožbo pri odvetniku; merodajen je le dan, ko je tožba dospela k pristojnemu sodišču. Radi tega bo moralo sodišče tožbo, odnosno zahtevek na Vaše kaznovanje zavrniti, ako ste toženi res le radi dejanja, katero ste baje zagrešili pred več nego tremi meseci. Ako bi Vas sodišie proti pričakovanju spoznalo krivim in Vas obsodilo, vložite priziv; prijaviti ga morate najpozneje v treh dneh pri istem okrajnem sodišču po objavi sodbe. Odvetnika Vam ni treba, ker lahko sami poveste, odnosno sodišče na to opozorite, da je trimesečni rok za tožbo zamujen. — Nekoliko drugačna bi bila stvar, ako bi pri iati priliki, pri kateri je nasprotnica Vas žalila in radi česar jo tožite, bili tudi Vi žalili nasprotnioo. Nasprotnica lahko uveljavlja, da ste ji Vi s svojim nedostojnim nastopanjem ali kaznivim dejanjem dali neposredno povod, da Vas je razžalila. V takem primeru bi smelo sodišče nasprotnico oprostiti vsake kazni, plačati pa bi morala nasprotnica vseeno stroške kazenskega postopanja; Vaa v tem primeru aodišče ne bi moglo kaznovati. — Ako pa bi nasprotnica uveljavljala in dokazala, da ste ji Vi — potem, ko je ona Vas razžalila — razžalitev vrnili (torej tudi Vi njo žalili), bi smelo sodišče kaznovati vaju oba ali pa enega izmed vaju ali pa oprostiti vsake kazni. Vendar pa je predpogoj za Vaše kaznovanje zadevna protitožba od strani nasprotnice; taka protitožba po mnenju večine sodnikov ni treba, da bi bila vložena v trimesecnerr roku.