145. številka.

Trst, v sredo dne 1. julija 1903.

i*>
Tečaj XXVIII
„EDINOST"
fchaia enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, ob 4. ari pop. — Naročnina znaša: za vse leto 34 K, za pol leta 12 K. za četrt leta 6 K in za en mesec 2 K — Naročnino je plačevati naprej. Na naročbe brez priložene naročnine se upravništvo ne ozira.
Po tobakamah ▼ Trstu se prodajajo posamične terilke po 6 stot. 3nvč.); izven Trsta pa po 8 st.
Telefon številka 870.
i
glasilo političnega društva „€9inost" za primorsko.
V edinosti je moč I
Oglasi
se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtniee in javne zahvale, domači oglasi itd., se računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrauko-vani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi *e ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema uprav-ništvo v ulici Molin plccolo št. 3. H. nadstr. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst.
Urednlitvo ln tiskarna ; ulica Carintia štev. 12
dogodki na hrvatskem.
m.
Markantna pak sta dva pojava v Hrvatski, ki sta veakako =ad današnjemu gibanju.
I >anes menda ne misli već ni eden hrvatskih pametnih politikov na ustvarjanje kakih idealnih programov. Narod je že do grla sit teh fraz in medsebojne borbe raznih političnih o p o z i c i j o n a I n 1* h frakcij, ki so se do nedavno trgale in prepi/ale med seboj o tem, katere program da je bolji, katere program da reši Hrvatsko !
Danes je bo'j nego kedaj prodrla na površje nagodba, katero treba najprej izvesti v vsem nje obsegu in se le potem, ko bodo Hrvatje uživali vse one pravice, ki jih jim /agotovlja nagodba, še le potem in le potem, bo mogel hrvatski narod misliti o tem in delati na to, da se nagodba izčisti in da ee i z iste odpravijo tiste nezakonitosti, na katerih trpi hrvatski narod. V prvi vrsti bo trebalo misliti na f i nancijelno neodvisnost!
Tu je važen korak v narodni evoluciji hrvatskega naroda Ta ideja je bila menda, mko tudi ne prvi, gotovo pa eden naiglav-nejih povodov, da so ne voditelji raznih opo-zicijonaln h frakcj zložili !
Drugi važni pojav in — rekel bi — plod današnjemu gibanju v Hrvatski je klina n j e po slogi med Hrvati in Srbi. Ta klic odmeva od obeh strani. Moč in brutalnost bana Khuena sta slonela n a neslogi in celo mržnji med obema plemenoma. Ban je umel pod piha vati to mržnjo ter jo izrabljati v svoje in madjarfke svrhe, držeči se tiete znane : duo-bus litigantihus itd.
Pred par meseci ie co se ta kore koč klali med seboj istokrvni bratje v Hrvatski, a dane« hite eden drugemu v naročaj, pozabljajoč na stara sovražtva in prepire, ki bi bili gotovo doveli obe plemeni v pristanišče — propasti. Prvo vapodbudo tej slogi je dala učeča se mladina, a ta izgled mladine so začeli posnemati tudi stari izkušeni voditelji in danes si v Hrvatski stiskajo roke poprej zavedeni bratje. Inče tudi ta sloga danes še ti prešinila vteh slojev naroda, vendar se smemo nadejati, da seme ni vrženo v neplodna tla.
Ko je predsednik povodom otvorjenja sabora omenil dogodek v Belemgradu, je klicala opozicija: »Živela svobodna Srb»ja !c »Zi vio srbski narod !c — a srbski poslanci, stebri banovega nasilja, so molčali nemožki. Ta molk srbskih poslancev pa je gotovo deloval na njihove volilce in srbski narod, ki bo ST o t o v o znal iz vaj ati posledice iz tega. Glasilo Srbov na Hrvatskem »Novi Srbobran« je priobčil v prošlih tednih j z peresa svojega mladega urednika, gospoda Bunjanina, lep članek o slogi med Hrvati in Srbi, a ban je dal Ranjaniua vleči v ječo radi tega članka! To postopanje banovo govori jasno. Ban ve dobro, da je nesloga med obema plemenoma bila temelj njegovi tiraniji, pak bi hotel v kali udušiti vsaki najmanji in najnedolžoeji po-kus za slcgo. No, grdo se je varal. <iospod Banjanin spada v ono realistično strujo mladega sveta, ki je od ne&daj propovedoval slogo med Hrvati in Srbi! A s tem, da ga je ban vrgel v ječo, s um ravno je pripomogel za narodno slogo in je dosegel nasprotno od tega, po čemer je težil.
Akcija torej, ki se vodi danes v Hrvatski za narodna prava, nahaja se v najlepšem tiru in prepričani so vsi, da mora rod.ti dobrega aadu. Ta akcija ni ujedinila samo razne opozicijoaalne frakcije, ampak je zbližala tudi zavedne brate Hrvate in Srbe, je pre-
budila v narodu narodno zvestobo in čut-stvovanje in hrepenenje po narodni svobodi, je doprinesla k temu, da so med vnanjim svetom izginili razni predsodki o hrvatskem narcdu in o njegovi absolutni odvisnosti od Madjarov — in jaz sem trdno uverjen, da ta akcija — ako ee bo le razvijala v istej smeri — dovede hrvatski narod v pristanišče narodnega rešen j a !
Dr. B.
Dogodki v Srbiji.
Prevdčeraj je imela srbska skiipščina sejo. Pred prehodom na dnevni red povprašal je jeden radikalnih poslancev zborničnega predsednika, da-li je res, da se je sestavilo novo ministerstvo in zakaj se isto ni predstavilo zbornici, kakor zahteva navada.
Predsednik je izjavil, da ne more odgovoriti na to vprašanje.
Navzoči minister za notranje stvari, P r o t i č pa je pojasnjeval, da je ostalo dosedanje ministerstvo in ker je skupščina istemu že izrazila svoje zaupanje, se ni čutila potreba, da bi se bilo ministerstvo še enkrat predstavilo skupščini.
Posl. Djcžid je na to predlagal, naj skupščina pretrga svoje delovanje tako dolgo, dokler se ministerstvo ne predstavi skupščini. Zmerni radikalci, ki imajo večino v zb^rnic;, so ta predlog podpirali, skrajni radikalci pa so zahtevali, naj se skupščina razpusti.
Nastala je na to jako živahna razprava, na kar je predsednik zaključil sejo.
Po seji so imeli ministri posvetovanje, kaj jim je nadalje ukreniti in da-li se imajo predstaviti skupščini. Slednjič so sklenili, da se skupšč.na razpusti ter da se razpišejo nove volitve.
Včeraj je na to imela skupščina svojo zadnjo sejo, v kateri je ministerski predsednik AvakumovM prečital kraljevi ukaz, s katerim se razpnšča skupščina.
Na to je imel govor, v katerem je pov-darjal, da je vlada želela, da bi še ta skupščina rešila finančna vprašanja, a da je morala svojo namero spremeniti in je sklenila predložiti reiitev finančnih vprašanj novi skupščini. Slednjič je zatrjeval, da bo vlada skrbela za to, da bodo prihodnje volitve pravi izraz narodne volje.
V znamenju sv. Cirila in Metodija.
Spomenica presvetlemu škofu dru. Naglu od posl ncev vseh župn:j dekanata pa^inskega. piranskega in krimsko - ćepičsbega povodom njegovega obiska v Pazinu.
Vaša presvetlost!
Ko sta apostola Slovanov sv. Ciril in Metodij, navdahnena Duhom Svetim, nastopila kakor oznanjevalca med slovanskimi močnimi plemeni, podala sta jim v amanet tudi bogoslužne knjige, ustanovivši tako bo-gosluženje v slovanskem jeziku.
Ni dvoma, da ju je vodila o tem vzletna Prorokova vspodbuja: »Hvalite Gospoda vsi jazici, pohvalite iego vsi ljudije« —\odila jih o tem Previdnost Božja, Ona ista, fci je Apostolom vesoljne cerkve dala uar jezika, ko so začeli oznanjevati besedo Božjo in poveličevati slavo Boga in Jezusa Krista, odre-šenika našega !
In glej čuda ! — Cesar niso mogle čete oboroženih tevtonskih Križarjev in ž njimi združenega Zapada, to je storila beseda siromašnih redovnikov in je od severnega do Jadranskega pak do EgejBkega morja zaoril zrakom zložni glas slovanskih plemen : Slava v višnjih Bogu« in »Vjeruju u jedi nago Boga«.
A kako Rim ? Ko sta grešna jeza in zlobna sebičnost latinskih in tevtonskih škofov dotirala naša Apostola kakor heretika in raz-kolniia v večno mesto, je Previdnost božja hotela, da so njiju obrekovalci padli razkrinkani, a v hramu sv. Petra je odmeval slav-ski spev Bogu stvarniku, oznanjujoči tako vsemu svetu, da je ta glas Bogu ugoden pa kjer-koli bil le jeden Slovan ter da ni latinski jezik edini, ki dospeva do — Njega.
»Visok nad vsjemi jaziki Gospod i nad nebesi slava jego«.
Petrovi nasledniki, uvidjajoči in smatrajoči jezik Bredetvom za poveličevanje »Gospoda« in širjenje Njegove cerkve, so dali oblast sv. Cirilu in Metodiju, da tudi dalje širita besedo božjo slovanskim ljudstvom, uporabljajo o tem Blovansko bogoslu-ženje.
In bodi zabeleženo, da uporaba slovanskega bogosluženja ni bila nikdar do današnjih dni omejena na pojedine cerkvene občine. Tako je tudi v Istri s prihodom hrvatskega prebivalstva prišlo v uporabo tudi slovensko bogosluženje. O tem nam pričajo mnogoštevilni spomeniki po cerkvah naših, a priča tudi okolnost, da je še danes v večem delu naših cerkev v rabi takozvani »Sćavet«, ki nam je prenesel v latinske Črke del bogosluženja, obstoječega poprej jedino v glagolskih črkah.
Se v početku XVII. veka v vsej škofiji Loperbki so bile le tri župnije, v katerih je obstajalo latinsko bogosluženje d o č i m je bilo v vseh ostalih slovensko. To nam potrja koperski škof Nardini, rodom Padovanec, v svoji »Corografia eeclesiastica di Capodistriac.
A če je bilo tako v onem delu Istre, katerega je vladala beneška republika, tem bolj se mora smatrati to kakor obBtojece za ostali del Istre, ki ni spadal pod ta vpliv.
Ako je potem v nekaterih naših cerkvah radi pomanjkanja slovenskih, zlobno roko uničenih bogoslužnih knjig, radi pomanjkanja potrebnega pouka v glagolskih pismenih svečenikom, ali radi nemarnosti teh poslednjih, da bi se sami poučili — deloma ali povsem izginilo slovensko bogosluženje : ali se more trditi radi tega, da je narod ali da so dotične cerkve izgubile od vsikdar pristoječa jim prava ? !
Taki trditvi bi se protivila krščanski vzgojena vest. Će kdo ni v stanu, da bi vršil svojo pravico, o tem še ni smeti smatrati, da se je odrekel pravice.
A v takem položaju se nahajajo skoro vse cerkve širom Istre, kajti pri VBeh — z malimi izjemami — je tekom časov zmanjkalo slovanskih bogoslužnih knjig, ne da bi se bili činitelji, poklicani v to, potrudili, da bi poskrbeli nove.
Na tej okolnosti se hoče v naši deželi okoristiti oni živelj, ki dela na narodno uničenje našega ljudstva, in hoče radi tega, da mu povsodi iztrga njegov jezik in mu usili svojega.
Cerkvena oblast z najnovejim prizadevanjem svojim, da bi čim več skrčila in omejila slovensko bogoslužeije, postavila seje v službo naših narodnin nasprotnikov.
O tem prizadevanju si mi ne moremo misliti, da je navdahneno od Boga in Bogu, ampak od neprijateljev Njegovih in cerkve Njegove.
Ali hoče cerkvena oblast, da bomo tudi njo prištevali med neprijatelje našega naroda?! Ako želi kako, potem naj nadaljuje na začetem potu ; ali potem bo ona odgovorna pred Bogom za vse pohujšanje, ki navstanevdušah naših!
V trdni nadi, da ima biti cerkev naša mati vseh narodov, se zatekamo sedaj k Vaši PreBvetlosti s preponižno prošnjo :
1.	da se zavzamete pri kongregaciji za obrede za odpravo odredbe od 5. avgusta 1. 1898;
2.	da bode našemu narodu in po tem tudi vsem našim cerkvam pripoznano in vzdrževano slovensko bogosluženje.
Pazin, 30. junija 1903.
(Podpis 50 odposlancev.)
PolitiCni pregled.
T Trstu, 1. julija 1903. Kriza v Avstriji. Da, danes moremo govoriti o avstrijski ministerski krizi. Do sedaj smo imeli že dolgo parlamentarno in splošno notranjo politisko krizo, danes pa moremo govoriti tudi o ministerski krizi. Današnjemu »Piccolu« javljajo z Dunaja, da je minolo soboto podalo svojo ostavko vse ministerstvo Koerberjevo. Ps. denimo tudi, da ta vest v tej obliki nekoliko hiti pred dogodki in da ne odgovarja resnici; ali sporočila z Dunaja ne dopuščajo nobenega dvoma več, da stojimo na predvečeru vsaj parcijalne ministerske krize. Temu najbolji dokaz je, da je moral cesar spremeaiti svoje dispozicije. Določeno je bilo namreč, da pojde cesar iz Branau-a — kjer to meato slavi svoj jubilej — naravnost v 151 na poletno bivanje. A faktično 83 je včeraj povrnil na Dunaj. Vzrok temu je ravno silno poojstrenje političnega položaja v Avstriji, ki se israža ravno v sklepu dveh ministrov, da se umakneta iz kabineta. To sta minister za deželno brambo Welsersheimb in češki minister rojak dr. Rezek. Prvega silijo v odstop dogodki na Ogrskem, oziroma pžikt, ki ga je bil sklenil grof Khuen s Kosutovo stranko, drugega pa trma Nemcev ozirom na vseučiliščno vprašanje na Moravskem, vsled katere trme je postal Rezekov poležaj nasproti Ćehom Bila težaven, skoro nevzdržljiv.
Položaj skupnega ministerstva Koerber-jevega pa je postal skrajno prekoren vsled nastopanja grofa Khuena in njegovih napo-vedeb, da hoče že v tem poletju doseči parlamentarno rešitev nagodbe v parlamentu ogrskem. »Neue I^reie Pre3sec konstatuje, da je grof Khuen šel v svoji odjenljivosti nasproti madjarski opoziciji veliko dalje, nego je bilo določeno v kronskem svetu na Dunaju in da je ni avstrijske vlade, ki bi mogla mirno vsprejeti takov dogodek.
Glasom rečenega dunajskega vira je možno, da se rešitev nastavše krize v Avstriji zavleče do avgusta ali septembra, a ni izključeno tudi to, da pride že sedaj do rekonstrukcije Koerberjevega ministerstva v parlamentaričnem zmislu, to je, da nekaj parlamentarcev vBtopi v ministerstvo.
Vsakako pa moramo zabeležiti s posebnim povdarkom veeobČe pripoznavanje, da je grof Khuen se svojim p«-stopanjem silno kompliciral položaj v Avstriji in otežkočil položaj Koerberjev.
To moramo zabeležiti nekakim škodože-Ijem, ker je bil dr. Koerber tisti mož, ki je načinom, naravnost žaljivim za Jugoslovane, v velekritičnem momentu pomagal rešiti banu Khuenu politično pozicijo.... O, vse se vrača na tem božjem svetu.
Mnenje naše, ki smo je izrekli te dni, da je namreč za dr.a Koerberja prišal začetek konca, se menda bliži svojemu uresničevanju.
Hrvatski uradni jezik v Dalmaciji. Zaderski »Narodni liste javlja, da seje dalmatinskemu namestniku posrečilo, da je na Dunaju nekaj dosegel za Dalmacijo glede narodnih in gospodarskih vprašanj. Skoro da ima iziti naredba, ki proglasi hrvatski jezik uradnim jezikom za Bodno stroko, doč m se bo v drugih strujah ta naredba postopno izvajala. Od zahtevanih 15 mil jonov kron za
inveet cije mu je nakazanin za sedaj samo 5
milijonov.
Kakor z ene strani moramo z zadoščenjem pozdravljati ta korak na poti proti vrtenju avstrijskih pisanih in naravnih zakonov, tako nas z druge strani mora peči v dušo, da je treba še le tolikih napo-iov in trdih borb za to, kar bi se moralo dajati narodom brez vsacega posebnega zah-tevanja. V resnici se zrcali vse postopanje avstrijskih vlad proti državljanom slovanskih narodnosti ravno v tem dejstvu, da moramo smatrati kakor pridobitev, ako ee v deželi, ka-koršnja je Dalmacija, začenja deliti mrva narodnega prava življu, ki sestavlja nič manje nego 98•/„ prebivalstva.
Na tem dalmatinskem izgledu se nam kaže prav očitno vsa nasprotnoet avstrijskega zistema nasproti 81ovanom.
Prvi viharji proti ministerstvu Khuen-Hedervary. Kdo je prelomil dano besado, Khuen ali madjaraka opozicija ? To vpraeanje s« nam je usiljevalo, ko smo čitali poročilo o včerajšnji seji ogrske poslanske zbornice. Opoz cija je namreč vpila proti Khuenu, da je on prelomil pogodbo, postopanje opozicije, ki je tirala najhujšo obstruk-cijo, ko je Kbueu razvijal svoj program, pa bi kazaio, da je opozicija bila ona, ki je po-eoltn ;a dano obljubo. Khuen je namreč v svojem programnem govoru naznanil, da se vojna predloga provi zorično odvzame z dnevnega reda. Opozicija je to »provizo-rično« smatrala za izdajstvo, ker da je Khuen obljubil opoziciji, da se vojna predloga definitivno odtegne.
Od svoje strani pa se opozicija ne čuti obvezane za dogovore med Khuenum in Košutom in hoče proti Khuenovemu ministerstvu tirati najbrezobzirnejšo obstrukcijo.
Li *ti trdijo, da odkar je v Ogrski ustava, ni bil še nobeden ministerski pred- i eedmk o svojem prvem nastopu v zbornici vsprejet tako sovražno od opozicije, kakor včeraj grof Khuen-Hedervarv. Nemogoče je opisati silnega viharja, katerega je uprizorila opozicija, ko je ban stopil v ogrsko zbornico. Istotako sovražno je opozicija vspre-jela ministra za Hrvatsko, Tomaš <5a.
Khuen je bil ves bled in je kakih 10 minut čakal, da bi se vihar polegel. Vse nagovarjanje zborničnega predsednika, naj poslanci mirno poslušajo izjave ministerskega predsednika, ni prav nič izdalo. Tudi Fran Koaut je skušal miriti svoje pristaše, a njegova prizadevanja (ali morda le dozdevna prizadevanja) bila bo brezuspešna.
Mlajši Členi Košutove stranke ne odo-brujfjo Kfcuen-Košutovega dogovora in v s trajajo pri svojih zahtevah glede narodnostnih koncesij v vojski.
Slednjič se je Khuenu vendar-le posrečilo zapričeti s Čitanjem svojega programnega govora. Ko je pa omenil, da se razprava o vojni predlogi provizorično suspendira, nastal je na skrajni levici še groznejši vihar, nego ob začetku seje.
Opozicija je vpila proti ministerskemu predsedniku grofu Khuenu : Odtegnite vojno predlogo! "Dokler jo ne odtegnete ne dovolimo ne proračunskega provizorija, ne niti enega novinca! Mi se ne pustim<- slepariti od vas ! Tukaj nismo v Zagrebu ! Tukaj ne bodete nas megli zahrbtno napadati in izdajati.
Poal. Bara bas je vpil: Ministerski pred-ednik ras je opeharil ! Povrne naj se odkoder je prišel.
Posl. P o I o a v i (proti Khuenu): Kri-voprisežnik : Bili smo osleparjeni ! Vihar je trajal kakih 15 minut in ker ni bilo mogoče vspostaviti miru, moral je piedsednik pretrgati sejo.;
Ko se je seja zopet zapričela je Khuen nadaljeval svoj programni govor in dejal, da ae razprava glede vojne predloge pretrga do tedaj, da se zbornici predloži novi zakonski načrt giede revizije vojske, katera revizija obaeza tudi povijanje kontingenta novincev. Vlada bo vsled tega zahtevala letos le na-; vadoi kontingent novincev.
L gron: Dokler ne dosežemo madjar-skega armadnega jezika ne bomo mirovali. ' Nada je je izvajal grof Khuen, da bo vlada začela pogajanja glede trgovinskih pegodeb, ne da bi čakala na sklenjenje avstrijsko-ograke nagodbe. Govornik je izjavil, da bo branil nerazdružljivoet obeh državnih polovic in da stori vse mogoče, da ee vezi, ki spa- ! jajo Avstrijo in Ogrsko še bolj utrdijo.
Na to je govoril poel. Košut, ti je menil, da ministerski predsednik ni bil preveč srečen o svojem prvem nastopu in da je
po njegovih besedah soditi, da ne pozna dobro ogrskih razmer. Govornik je izjavil, da neodvisna stranka še nadalje ostaja v opoziciji.
Predsednik je na to predlagal, naj se seja pretrga za 10 minut, da se bo ministerski predsednik mogel mejtem predstaviti v magnatski zbornici. Temu se je uprla opozicija, ki je zahtevala, naj se takoj zaprične razprava o cpozicijonalnem predlogu, izraža-jočem vladi nezaupanje. Valed te zahteve nastala je dolga viharna debata, ki je sejo zavlekla do 2. ure popoludne. Seja gosposke zbornice se je vsled tega morala prenesti na popoludne.
Po seji imela je sinoči madjaraka neodvisna stranka klubovo sejo, v kateri sta govorila predsednik Fran Košut in podpredsednik Just Komjathv. Oba sta podala svojo ostavko, ker sta bila v nasprotju z večino Btranke, ki zahteva, naj se proti Khuenu tira najbrezobzirnejša obstrukcija. Košut je tudi izjavil, da položi svoj mandat in da se definitivno odtegne političnemu življenju, na kar je v družbi podpredsednika Komjathvja zapustil klubovo dvorano.
ker ti poslednji — vsaj dotični »stariši« trde to — nočejo govoriti slovenski!!
Kje ste še čuli, da Italijan ali Nemec govorita svojimi otroci — v slovenskem jeziku ? !
Posnemaj ji o torej drugorodce, ki imajo gotovo važnih vzrokov za gojenje svojega jezika v družini. Stariši naj bodo res stariši in naj si ne jdajo zapovedovati od lastnih otročičev !
Oni pa, ki postopajo drugače, oni niso naši — pa naj tudi vpijejo o kaki gotovi priliki kak »Živio« !
Kedor Bi Slovenec, glej, da bodo tudi tvoji otroci Slovenci, ali pa naj bodo eni in drugi — izdajalci svojega naroda!
Spregovoriti nam je tudi do odrasle nase mladine. Tudi ta, daBi vzgojena v narodnem duhu, pozablja često na to, da je slovenski jezik nje prvi in edini jezik, in jej je v dolžnost, da rabi ta jezik vselej, ko občuje z ljudmi, ki umejo in govore isti jezik!
Na to stran naj zadošča ta mali opomin ! ! Sicer prinesemo kaj bolj krepkega !
Ako poleg vsega tega upoštevamo, da	Pogreb pok. rodoljuba Kristijana
se je v namen obstrukcije priglasilo že 23	Ukmarja na Prošeku se je vršil sinoči ob
opozicijonalnih govornikov, ki bodo govorili	6. uri in je bil v dokaz, kako spoštovan je
proti Khuenovemu programu, potem lahko	bil pokojnik. Pogreba se je udeležilo veliko
rečemo, da je Khuenovo ministerstvo mrtvorojeno dete.
vaščanov s Prošeka, a tudi s Kontovelja. Društvo »Hajdrih« je pelo žalostinke. Žalo-
Rusija in Zjedinjene države. Radi	vanje po vrlem možu je bilo splošno. Ali
svojega izkorišSevalnega in izmozgovalnega	mladina bo še najlepše častila spomin pokoj-
postopanja bilo je pred časom v Kišinevu na	nikov, ako ga bo — posnemala. Izlasti vi
Ruskem več Židov pobitih po tamošnjem	mladeniči, glejte, da se vsi razvijete v take
kristijanskem prebivalstvu. Židovsko oderu-	poštenjake in značaje, kakoršen je bil pok.
stvo pozna skoraj vsakdo, ali isto je moralo	Kristijan.
v Kišenevu presegati že vse meje, ako je Javno vprašanje. Prejeli smo : Dne
mirni ruski narod dovelo d<> takih činov.	10. min. meseca sem bila na tukajšnjem ces.
Židje v Zjedinjenih državah severne Ame-	kr. namestništvu in si^er pri okrajnem gla-
rike pa zahtevajo sedaj od tamošnje vlade,	varju g. Storža, ki je referent v stvareh do-
naj bi pri ruski vladi protestirala radi do-	movinske pravice.
godkov v Kišinevu in videti je, kakor da bi amerikanska vlada hotela uBtreči tej židovski želji.
Ruska vlada pa je svojemu poslaniku v
Naprosila sem tega gospoda, da bi urgi-ral na magistratu rešitev moje prošnje za dosego domovinske pravice.
Odgovoril mi je, naj opustim vsako ur-
\Vashingtonu, grofu Cassiniju, naložila, naj	giranje, ker da magistrat že v par dneh
da razumeti vladi Zjedinjenih držav, da ruska	resi vse prošnje, vložene potom rekurza. —
vlada pretrga diplomatične odnošaje z Zjedi-	Sedaj je že tri tedne od onega dne, a o kaki njenimi državami, ako predsednik istih, Roo- rešitvi še vedno ni duha ne sluha. Dovolju-sevelt, ne odneha od svoje namere, da bi jem si torej vprašanje na tem mestu do ome-
protestiral radi dogodkov v Kišinevu, kar bi značilo umešavanje v notranje stvari Rusije. Ruski poslanik v \Vashingtonu je tudi zapre-til vladi Zjedinjenih držav, da na eventuelni
njenega c. kr. gospoda : kaj je prav za prav z rečenimi rešitvami?!
(Sledi podpis.)
Na znanje. Pišejo nam: V ulici »delle
protest radi dogodkov v Kišinevu odgovori Lodole« na novi »Reni« je neka hiša, ki Rusija s protestom radi linčanja zamor- jma 8VOjo zadnjo stran na »slepo« ulico med cev v južnem delu Zjedinjenih držav.	ono ,£)ei Rivo« in gori imenovano. Ta hiša
--j je precej visoka in ima v omenjeno »slepo«
,	, .	ulico, od prvega nadstropja doli, tak »tre-
1 i	Vudll.	buh«, da se mora človek čuditi, kako da se
Promoviran je bil 26. t. m. na du- dopušča tako nevarnost tam, kjer je vse najski univerzi doktorjem prava odvetniški polno stanovanj ozir. Človeških bitij. Mi no-kandidat g. dr. Karol Šturm iz Metlike. četno trditi, da se omenjena hiša podere, me-Nečuveno ! Gosp. F. A. je uložil na nimo Pa vendar, da zahteva previdnost, da tuk. magistratu dne 26. januvarja 1902. si magistratni organi ogledajo označeno hišo prošnjo za pridobitev domovinske pravice v >s trebuhom«.
Trstu. Ta prošnja je bila rešena dne 24.
Pekovska zadruga je imela danes pred-
februvarja 1903. — torej po enem letu in	poludne zborovanje v dvorani Mallv. Na
29 dn«h ! Stranki pe je bila ta rešitav vro-	dnevnem redu je bila razprava o zahtevi, da
čena včeraj, dne 30. junija — torej štiri me-	bi vsak delavec imel en dan na teden po-
sece in 4 dni po rešitvi !	čitka. G. predsednik in g. magistratni ko*
To pa je res nečuveno, da si upa trža-	misar Bta Bđveda govorila le laško. Mnogim
ški magistrat tako očito igrati se z držav-	zborovalcem pa ni šlo to v glavo, da bi se
nimi zakoni, jasnimi v tem pogledu ? Škan-	na shodih slovenskih delavcev ne govorilo
dal pa je tHdi, da tuk. slavna vlada ne	nič po slovenski in zahtevali so, naj se ima
nastopa proti sličnemu kršenju zakona !	! od predsedništvene mize doli govoriti tudi
Omenjena prošnja je bila seveda odbita,	po slovenski. V hipu je magistra.ni komisar
ker je spisana na slovenskem jeziku ! Sedaj	začel kričati, naj se seja pretrže; a ko je
bo treba še kako leto predno bo magi-	i neki delavec res začel slovenski govoriti, so
strat hotel izdati prosilcu vsprejemni de-	gospodje od predsedništvene mize — pred-
kret! Ako ni tako postopanje škandalozno,	sednik, magistratni komisar in društveni
ne vemo sploh, kaj naj bi bil škandal !
Prokleta neumnost! — Pišejo nam : Človek *e res ne ve, kako bi imenoval ono naše ljudstvo, ki vkljub neštevilnim našim opominom in vkljub opominom naših zavednih somišljenikov, ne more, oziroma noče še umeti, da bi svoje otroke učili najprej svojega slovenskega jezika in še le potem druge, tuje jezike !
Kedaj se spametuje to naše nevedno in nezavedno ljudstvo ?! Kedaj bo posnemalo drugorodce. (pa bili tudi Kitajci) ki uče svoje otrok« najprej svojega materinega jezika in še-le, ko otroci znajo t» jezik, jih puščajo, da se naučijo tudi drugih !
Kaj je res, da nam bodo zapovedovali že 2—4-letni otroci, kako imamo govoriti žnjimi !
Ni-li eramota za star še, da morajo, v slabi italijanščini nagovarjati svoje otroke,
tajnik — jednostavno zbežali iz dvorane v sosednjo sobo.
Vsled tega je navstalo veliko razburjenje med zborovalci in čuti je bilo razne vsklike.
No, mi smo uverjeni, da zavedni slovenski delavci ne odnehajo in da bodo odslej odločno zahtevali pravico v društvu za svoj jezik! In kako opravičena je ta zahteva, nam govori dejstvo, da je med veemi pekovskimi delavci v Trstu, da ali ne — 5 Italijanov!
Velika Ciril-Metodijeva veselica v Trstu. Združena odbora moške in ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metodija v Trstu javljata, da bo v nedeljo dne 5. julija t. 1. ob 4. uri inpol popoludne na družbinem šolskem vrtu pri sv. Jakobu v Trstu velika vrtna veselica na korist družbe sv. Cirila in Meto-
dija b sodelovanjem pevskih društev iz Trata in okolice.
Razpored : 1. Parma : »Mladi vojaki«, godba. 2. Forster: »Pobratimija«, pevsko društvo »Slevan«-Padrič. 3. : »Zastava«, pevsko društvo »Zvonc-Opcine. 4. Vilhar : »Hrvatska davorija«, godba. 5. Bartl: »Oj-planine«, pevsko društvo >Zarja«-Rojan. 6. VolariČ: »Slovenski svet ti si krasan, pevski zbor >Citalnica«-sv. Jakob. 7. Majcen : »Prva ljubezen«, valček, godba. 8. Vo^rič: »Kdo vstaja na dan«, pevsko društvL »Adrija«-Barkovlje. 9. Krek: »Dom<, pevski zbor »Bratovščine sv. Cirila iD Metodija «-bv. Jakob. 10. Parma: »Slovanska cvetka«, godba. 11. Foerater: »Nase gore«, »Slovansko pevsko »Nazaj v
drustvo«-Trst. p 1 a n i n b k i Bko društvo »Kolo«-Trst. 13. gani«, godba. 14. Laharnar:
12. Sattner: raj«, pev-Vogel: »Ci-»Roža«, pev-
sko društvo »Zvezda«-sv. Ivan. 15.*%: »Živela Hrvatska«, pevsko društvo >Hajdrih«-Prosek. 16. Friskovič: »Cj-juh«, godba. 17. Gerbič: »Slov. brod«, združeni pevski društvi »Slava« in »Vele9ila«-sv. M. Magd. Skedenj. 18. Zaje: »Domovini i ljubavi«, godba. 19. Vilhar : »Slovenac i Hrvat«, vsi pevski zbori pod vodstvom g. Srečk« Bar-tela. 20. Jenko: »Naprej«, godba. 21. Ume-talni ognji in domača zabava.
Vstopnice stanejo 40 stotink. Darovi se sprejemajo hvaležno. Vsem, ki so naši — bodi družba sv. Cirila in Metodija toplo priporočena !
Združena odbora Ciril-Metodijeve družbe. Rojanski možki podružnici družbe sv. Cirila in Metodija na Greti so pristopili na novo : Vinko Kolenc Vincencij Zega, Ante Stemberger, Ivan Kljun, Mihael Požar, Fran Josip Prešel.
Hvala jim in da bi našli mnogo posnemovalcev !
Predragi rojaki na Greti in v Rojanu! Naša možka podružnica je v jako težavnem položaju. Naši stari členi so malo preveč pozabili na potrebe te podružnice. Vse preveč smo Slovenci v besedi, a vse premalo v dejanju, v izpolnjevanju narodnih zapovedi. To ni častno za nas.
Vem, da so sedaj težki časi za vsakogar ; vem pa tudi, da mnogokateri od nas trosi denar v nepotrebne svrhe. Nekoliko davka bi lahko plačeval vsakdo naši podružnici na korist. Sosebno pa naj bi vsi Stari členi točno plačevali u dni no 2 kron n«. leto. To vendar ni svota, katere ne bi mogli zmagovati, in posebno Še, ko je odbor sklenil, da se more plačevati tudi na obroke. Rojaki, priskočite odboru na pomoč, da ne obnemore pod težo naloge, ki jo mora vršiti.
Za Rojan sprejema udnino in darove g. Ivan Gorjup, ulica sv. Mohora 1. Za Greto in Barkovlje pa g. Rafael Piščanc v Bar-kovljah. Ta dva VBprejemata tudi priglase na novo pristopajočih udov. Prosita pa, da bi jima členi prinesli ali doposlali na dom svoj narodni davek. Će pa morda tudi sama potrkata kje, naj ne bo hiše, ki bi ju odgnala, ne da bi uslišala njiju prošnjo, kakor kakega nadležnega berača.
Potrudovič.
Grozna nesreča. — Oče, ki je nehote ubil lastno hčerko. V I. nadstropju hiše št, 4 v ulici Madonnina stanuje družina Petrič, sestoječa iz očeta Avgusta, matere, kateri ne vemo imena in dveh hčerk : enajstletne Irene, in male, komaj petmesečne Valerije.
Avgust Petrič je prejemnik v Llovdovih skladiščih. Navadno prihaja domov zvečer ob 7, uri. A hčerka Irene, ki se je hodila kopat vsako popoludne, je prišla večkrat domov pozneje, nego on, in to ga je jezilo, da je radi tega večkrat očital soprogi, češ, da ne pazi dovolj na hčerko.
Sinoči je Irene prišla domov komaj par minut pred očetom. Mati jo je zmerjala, a ravno v tem hipu je prišel oče. Čim je mati čula, da prihaja mož domov, spustila je Irene skozi druga vrata ven, da bi se on ne jezil in bi jo morda ne pretepal.
A on, ki je bil slišal njeno zmerjanje, prišel je takoj v eobo, ter je začel ženi očitati, da ne zna paziti na otroka. O tem pa je pograbil eolnčnik, ki mu je bil ravno blizu, ga zavihtel in je z vsklikom :
»Tako se jej da, tako!« vdaril po Irenini postelji, ne vede, da leži v postelji :"»-mesečna Valerija, kamor jo je bila mati položila par minut poprej. Udarec fč solčnikom je pa ubegega otroka zadel po glavi. Dekletce se
je prebudilo ter zaSelo upiti. Reditelja, v^a prestrašena, sta hitro dala zvati zdravnika z zdravniške |»ostaje, ki je res pribitel in je poskušal na vse načine, da bi rešil mlado življenje. A vsi njegovi poskusi so bili zastonj. Dve uri pozneje je dete nehalo živeti vsled vnetja možgan.
Pozno v noc je prišla na Petričevo stanovanje sodna komisija, katera je zaslišala oba rod telja ter vzela seboj nesrečni solnčnik, kateri se je bil ob udarcu zlomil na kosce.
Nesrečnega Petr;ča, ki je baje j na glasu pridnega delavca in skrbnega očeta, je oblast pust la na svobodi.
Drzna tatvina. V I. nadstropju hiše št. I v ulici Cjroneo s taru je vdova Terezija Božič. V nedeljo popoludne okolo 4. ure je šla Božič nekoliko na sprehod; a ko se je okoli 10. ure zvečer vrnila domov, našla je glavna vrat* v stanovanju odprta, dočim jih je bila prej zaklenila s ključem. Šla je v kuhinjo, a tu je videla, da so odprta tudi vrata njene spalnice, katera je bila istotako zakle
(»Gorica« meni, da glavni vzrok tem žalostnim rezultatom je nemški učni jezik, ki dela slovenskim dijakom velike preglavice. To je neoporečno ali vendar ne jedino. Mi pravimo z absolutno gotovostjo, da ni kriv samo nemški učni jezik, ampak je kriv tudi — in morda v še veČi meri — nemški duh, ki prešinja nemške profesorje, a ki se tudi od strani naučne uprave zadnji? leta b posebno vnemo neguje na državnih zavodih z nenemškim prebivalstvom. Srca ni, ljubezni ni do dijakov in zato tudi ni in ne more biti vspehov. Na naših Brednjih šolah — a ne pravimo, da ni izjem, ali so ravno le izjeme, ki še bolj potrjajo pravilo —, na nagih državnih srednjih šolah imamo pač strogi profesorjev, a ni vzgojevateljev in prijateljev naše mladine. Zato jih ponesreči toliko, ki bi bržkone vspevali ob drugačnih razmerah. A ponavljamo in ponavljamo in ponavljamo: razmere, te za našo mladino ubijalne razmere vstvarja in vzdržuje zistem na centralni vladi. Zato pa naj le naši po-
nila. Ko je pa na to vstopila v spalnico, ' elanci na Dunaju tudi nadalje....... ne
našla je tu vee v neredu, vse prevrnjeno ;	> obstruirajo. Op. uredništva.)
omare so bile odprte, a rjuhe, srajce in	X Zlata knjiga društva »Šolski dom«
druge take stvari so bde razmetane po tleh;	v Gorici, šesti letnik, se je ravnokar dotiskala
da, se postelj je bila vsa razruvana.	in se razpošilja društven: kom in dobrotnikom.
Gospa je dala takoj poklicati redarstve-	Iz nje posnemamo, da društvo je vzdrževalo
nega nadzornika z bližnje redarstvene postaje	v šolskem letu 1902/1903 tri otroške vrte,
v ulici Chiozza. a potem je naredila mal in-	devet razredov ljudske šole, dva letnika pri-
ventar. Konstatovala je o t*»m, da jej je bila	pravljavnice za izobraževališča, dva oddelka
ukradena hranilna knjižica tržaške »Cassa di	dekliške obrtne šole z nadaljevalnim tečajem,
risparmio«, na katero je bilo vloženih 240	ter pripravljavni tečaj in dva razreda deško
K in da jej je manjkala turška srečka za-	obrtno nadaljevalne šole. V otroških vrtih je
znamovana se številko 1.480.016, in vredna	bilo vpisanih 197 otrok, v ljudski šoli 219
120 K; a poleg tega jej je bilo ukradenih	učencev in 303 učenke, skupaj 522, v pri-
18 zlatov po 20 K, 60 tolarjev Marije Te-	pravljavnici za izobraževališča 71 učenk, v
režije in mnogo drugih vrednostnih predme-	dekliški obrtni in nadaljevalni šoli 62 učenk,
tov. Vse ukradene stvari znašajo vrednost	v deški obrtno-nadaljevalni šoli 123 učencev*
1200 K.	skupaj 975 učencev in učenk.
Tatovi eo se poslužili vetrihov. Hišni	X Velika glagolska maša v Spljetu. vratar pravi, da je videl priti v hišo okoli	Sp^etski župan in voditelj dalmatinske de-5. ure m pol dva človeka, katera sta ostala	putacije za glagolico, gospod Vicko Milic, v hiši celo uro. Ker ni imel nikikega suma,	je prejel iz Rima povoljno rešitev svoje prose on ni br:g*l, da bi ju povprašal, kam da	šnje, da se na dan godu sv. Cirila in Me-ideta in kdo da sta? Včeraj jutro je policija	todija more v Spljet-i prirediti velika obvee ila hranilnico, da v slučaju, da bi kdo	pevana sv. maša glagole ka. Spljetski prišel dvignit na vkradeno knjižico vloženi	škof Nak:v' je do sedaj zabranjeval to, skli-dener, ne izplača istega, marveč da dotični ka	cujč se o tem vedno na Rim. pridrži in obvesti policijo o tem.	X V Opatiji je bilo od 1. septembra
Morski volk v našem zalivu. Pomor-	1902 do vštetega 24 junija 1903 15953
ska oblast javlja, da so nekateri barkovljan-	oseb. Od 18. junija 1903 pa do vštetega 24.
eki ribiči, nekaj finančnih stražnikov in razni	junija 1903 je prirastlo 232 oseb. Dne 24.
uradn.ki javnih skladišč v svobodni luki vi-	junija je bilo navzočih 600 oseb. deli ponovno v morju blizu Barkovelj mor-
tolikih ponesrečenih poskusih : da samim raz-obešanjem zastav in vabljenjem tujcev na razne shode se ne spreminja značaj prebivalstva in ne postaja nemško, kar je slovensko notri v svoji koreniki.
Te dni so bili sklicali v Celje shod šta-jarskega »Gewerbebunda«. S kakim namenom se je zgodilo to — o tem so govorile frank-furtarice 5n je kričal nemški heil. A najglasneje je govorila okolnost, da je prišlo od zunaj celih 13 resničnih obrtnikov. To je bila torej le velikonemška demonstracija, za katero so hoteli zlorabljati siromašne obrtnike. Ali tudi ta demonstracija je ostavila v Celju in okolo Celja istotako vreme, kakor-anje je našla : Spodnji Štajar je slovenski in mora ostati slovenski! Celjski obrtniki pa, ki se slepo pokore nemško-uacijonalnim pro-vokatorjem ter na njihovo povelje razobešajo frankfnrtarice, naj bi vendar že začeli malce razmišljati, kje so in med kom živijo, ker sicer jih bo danes jutri jako glava bolela.
skega volka. Istega s3 videli ribiči tudi izven nasipa pred luko. Slednjič se je morski volk prikazal včeraj med svetilnikovim in Josipovim pomolom.
Vesti iz Kranjske-
* »Divji lovec« v Vipavi. Na občno zahtevanje ponovi »Pevsko društvo« v Vipavi »Divjega lovca« v nedeljo dne 5. ju-
Ta morski vok meri v dolgosti kaka 2	Uja ob 4 uri in pol popoiudne ob znižanih
metra. — Oni, ki se hodijo kopat v morje,	cenaj,
naj pazijo. Opozorjeni so s tem na ne- * Slavnost na korist Prešernovega
varnost.	spomenika v ljubljanski »Zvezdic se bo
Dražbe premičnin. V četrtek, dne 2.	torej vršila, kei jo je deželna vlada že do-
julija <-b 10. uri predpoludne se bodo vsled	volila. Veliki Nemec b slovanskim imenom
naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za ci-	Dsimski pa je danes mož, kateremu se vse
vila« stvari vršile sledeče dražbe premičnin :
v ulici della Pieik štev. 2, vozi, konji in razno; v ulici Coiozza št. 11, hišna oprava: v ulici Chiozza št. 6, hišna oprava ; v ulici Tiziano št. 2, hišna oprava.
Vremenski vestnik. Včeraj toplomer ob 7. zjutraj 22.9, ob 2. uri popoludne C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 764.3 — Danes plima ob 4.23 predp. in ob 3*21 pop.; oseka ob 9.47 predpoludne in ob 10 53 popoludne.
Vesti iz ostale Primorske
X Gimnazija in realka v Gorici.
Na gimnaziji v Gorici je bilo koncem šolskega leta 4*1 učencev. Mej temi je bilo 247 S.overcev, 201 Lah, 32 Nemcev in 1 Hrvat. Učni vspehi so bili let je jako neugodni Odl:čnjakov je bilo 43, padlo jih je brez ponavljalnih izpitov	Na niži
gimnaziji jih je padlo cel6 27 od sto. Ako pr štejemo k tem še < nih 37, ki so (večinoma radi nevspevanja} izstopili med šolskim letom, vidimo, da je celih	dijakov na spodnji
gimnaz ji izgubilo šolsko leto. ,
V slovenski oddelek prvega razreda n. pr. je vstopilo 62 učencev, a razred je do-visiio le 29 učencev! V slovenskem oddelku drugega razreda je bilo pričet kom šolskega leta ~>1 učencev, izmed katerih je imelo koncem let« le 21* prvi red!
Na realai js bilo ob sklepu leta 372 učencev, mej temi 110 Slovencev. Odličnja-kov j« bilo 12, prvi red jih je dobilo 236, ponavljaln. izpit 31, drugi red G5, tretji red 21.
smeje. Pravi blamirani Evropejec !
*	Na Bled je došlo od 1. maja do 20. junija 482 tujcev. Vsak torek popoludne izhaja »Letoviški list« z imeni gostov.
*	Gore so porodile miško. Gorovje je rodilo ob s Inem hrupu nemškem in prilezla je Da beli svet mala in prav smešna miška. Koliko črnila je prelivala perfidija nemških žurnalistov. koliko se je kričalo, napihovalo in lagalo, da Nemec ni več varen v Ljubljani za kosti Bvojega rojstva. Pisalo se je kakor da je v Ljubljani narod samih tolovajev. Grozne nečuvene stvari so se godile na škodo siromašnih, kakor novorojeno dete nedolžnih Nemcer. V soboto pa se je vršila razprava na deželnem sodišču v Ljubljani radi teh groznih tolovajstev slovenskih. I seveda — vi vsi ste uverjeni, da je razprava prinesla grozote na dan, da je sodnikom pretresalo kesti in mozeg ... in da bi moral imeti kamen v prsih mesto srca, ako bi se mu ne smilili ti toli ljuto preganjani ljubljanski Ntrnci.
Pa kaj bi vam pravili, kar čitajte sami. Na zatožni klopi so sedeli 24-1. brivski pomočnik Fran Sapčič, 19-letni čevljarski pomočnik Nace Vidrih, 21-1. mesarski vajenec Ludovik Pust in 25-1. hlapec Anton Pilar. In dobili so dva njih po 10 dni zapora, en 7, eden 6 dnij — a še ti niso bili kaznovani radi ttga, ker bo Nemcem kaj storili, ampak ker se niso pokorili stražarjem.
Vesti iz Štajerske.
— Ne gre pa ne gre! To bi morali štajarski Nemci vendar enkrat sprevideli po
Knijževnost in umetnost.
»Vesna« na Dunaju, Hrvatski in slovenski dijaki upodabljajočih umetnosti na Dunaju smo si ustanovili letos svoje društvo z imenom »Vesna«. Društvo je popolnoma nepolitično; edini namen mu je: negovati hrvatsko in slovenskb umetnost, in to v naj-širjem pomenu besede. — Navduševati se hočemo za domaČo umetnost, s predavanji na društvenih shodih, razpisavati hočemo društvene konkurenčne nagrade za to ali ono umetn;ško delo, in po možnoBti si nabaviti društveni arhiv. V ta arhiv pridejo v prvi vrsti vse skice in študije v hrvatskem in slovenskem narodnem slogu. S pomočjo tega arhiva nam bo mogoče izdati sčasoma tudi kako delo v hrvatskem in slovenskem narodnem ologu. Nabaviti si hočemo dalje tudi društveno knjižnico, ki bo obsegala seveda v prvi vrsti umetniške knjige. Da pokažemo narodu svojemu vspeh tega delovanja, bomo prirejali po mogočnosti umetniške razstave v domovini. Te bodo obsegale vse Btroke upodabljajoče umetnosti: slikarstvo, kiparstvo, ornamentiko, moderno arhitekturo, umetno vezenje itd. Slednjič smo si stavili v dolžnost tudi moralno in gmotno podpiranje hrvatskih in slovenskih dijakov upodabljajočih umetnosti. — Začetek je storjen. Brez vsake ovire bo se nam potrdila uposlana pravila. Predno nam je pa mogoče pričeti z dejanskim izvrševanjem svojih namenov, moremo imeti v prvi vrsti denarnih sredstev v to svrho. — Zato se obrača doli podpisani odbor do hrvatskega in Blovenskega naroda s prošnjo, naj podpira v kar največem številu z denarnimi pripomočki mlado »Vesno«!
(Izvleček iz društvenih pravil priobčimo jutri. Opomba ured. »Edinosti«.)
Za odbor: Aleksander Šantel t. 8. predsednik. Svetoslav M. Peruzzi, t. č. tajnik.
Pripomnja: Dunajski naslov: III. Mar-sergasse 14. — Za počitnice : Florijanska ul. 20. Ljubljana.
Viljelm Sever, blagajnik.
TT *
Izjava.
Podpisano uredništvo »Edinosti« izjavlja, da je »Poslano gospici Zofki Kveder, pisateljici v Pragi« v »Edinosti«: od dne Trst 23. jan. 11)02., podpisano od g.a Frana Ivlemeneiea, prišlo v list brez vednosti sopodpisanega tedanjega urednika in v njegovi odsotnosti ter obžaluje ta dogodek.
V Trstu, dne 1. julija 1903. Ured. »Edinosti«. Makso Cot-č.
IZJAVA.
Izjavljam, da ono, kar sem govoril proti gospodu Franu T r o s t u in gospej Antoniji S o š i č, in vsled Česar eta se čutila žaljena na Bvoji časti, je bilo govorjeno le v šalo in obžaljujem, da sta se čutila žaljena.
V Trstu, 24. junija 1903.
Anton Ukmar.
Poslano. *)
Odgovor gg. K a m u š č i Č u in Za-b r i č u.
Na »poslano« v »Edinosti« od minole 3obote odgovarjam :
Kakor mnogoleten člen »Slovanskega pevskega društva« in po volji občnega zbora »Čitalnice pri bv. Jakobu« predsednik temu društvu pczaain tudi jaz važnost narodnih društev in njihovih teženj po dosegi boljše narodne bodočnosti. Zato mi ni nikdar prišlo na um, da bi hotel kateremu narodnemu društvu škodovati z najmanjšo stvarjo. PaČ pa imam celo vrsto prič, da vsikdar, kadar je kaka pritožba, kličem našim citalničarjem : Potrpimo! Ako nas kdo oometava kamenjem, vračajmo mi jim kruhom!«
Oni podlež pa, katerega gg. Kamuščič in Zabrič imenujeta za svej »povsem gotov vir«, se hoče le maščevati nadmenoj; menda v zahvalo za to, da je dobil v naši Čitalnici prvi pouk v petju, da more sedaj pevati v drugih društvih. Za svoje laži je prejel že večkrat plačilo. On se poslužuje laži, mislČ, da se s tem komu prikupi. Ako je v tem mojem slučaju doeegel to, potem moram le čestitati njemu in gg. Kamuščiču in Za-briču.
ProBil bi ta dva gospoda, da prečitata člančič v »Edinosti« od minole sobote pod naslovom »Slava vam!« Tam je rečeno : »Da dosežemo cilj, zaželjeni od vseh Slovanov, treba da izginejo iz-med nas vse osebnosti, vsa malen kostna nasprotstva! Vsem mora biti le za stvar!«
Angelj Bizjak.
* Za vsebino tega poslanega uredništvo le toliko odgovarja, kolikor mu zakon veleva.
Izdajatelj In odgovorni nrednlk FRAN GODNIH.
Lastnik konsorclj lista „E d i n o a t". Natisnila tiskarna konsorclja lista „Edinost'1 v Trsta
Tovarna pohištva
Aleksander Levi Minzi
ulica Tesa št. 25.
(v lastni hiši.)
ZALOGA:
A.
Brzojavna poročila.
Novi deželni maršal v Galiciji.
DUNAJ 1. (B.) »Wiener Zeitung« ob-! javlja imenovanje grofa Stanislava Badenija deželnim maršalom v Galiciji.
Nesreča na železnici.
MADRID 1. (B.) Glasom poročil iz San Asensio, so izvlekli dosedaj iz ruševin ponesrečenega vlaka 42 mrtvih in 69 ranjenih, dccim je še kakih HO oseb pod ruševinami. Na dotične interpelatvje v zbornici in v senatu je vlada obljub la strogo preiskavo.
§ H
DUNAJ 1. (B.) »VViener Zeitung« ob-javlja cesarsko naredbo od dne junija t. 1. tičučo se nadaljnega iztirjevanja davkov, kakor tudi pokritja državnih potrebščin v dobi od 1. julija do 31. decembra t. 1. na podlagi § 14. državnega temeljnega za j kona.
Eksplozija v rndniku.
NE\V-YORK 1. (B.) Iz Hanna v Wi-goningu javljajo, da je v rudniku družbe »Union Pactf<iue Coal Compagnie«, vsled eksplozije navsial požar. Vti dohodi so zaprti, ker dim otežuje vstop v notranjost rudnika, v katerem se nahaja 200 delavcev. 25 njih bo že izvlekli. Večina njih bo mrtvi. Bati se je, da bo mrtvi tudi vbi drugi.
Piazza Rosario (šolsko poslopje).
Cene, da se ni bati nikake konkurence.
Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih.
Hustrov&n cenik brezplačno ln franko.
\/alil/ancUQ množina meglenega in svetlega, W DllftdllOftC* tapetovanega ali kuhinskega pohištva se prodaja ln nekaj ča«a p) najugodaejžih cenih v krasni dvorani Tersicore, nI. Chiozza 5. I. Slavno občinstvo se najuljudneje vabi si ogledati rastavljene predmete od y—12 predp. in od 2—7 ure zvečer.
XX« XXX *XXXXXXXXX
X X X X X X X X X X X X X X X X X X
Svoji k »vojim!
ZALOGA
pohištva
dobro poznane
tovarne mizarste zadruge t Gorici (Solkan)
vpisane zadruge z omejenim poroštvom
prej #iton Cernigoj
Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) it. 1. hiša Marenzi.
NajTečja toiarna poiištta primorske ležele.
Solidnost zajamčena, kajti les se osuSi v to nalašč pripravljenih prostorih s temperaturo 60 stopinj. — Najbolj udobno, Moderni sestav. Konkurenčne cene.
•V Album pohlftteT brezplačen.
X X M X X X
X *
X X
X X X X X X X
XXXXXXXXXXXXXKXX
/
Najstarejša slovenska tovarna in zaloga pohištva
Andrej Jug
TRST — ulica sv. Lucije št. 12 (zadej c. k. sodnije) — TRST
priporoča svojim cenjenim rojakom svoje najboljše in trpežno pohištvo, bodisi svetlo ali temno poiitirano, kakor za spalne, jedilne in vizitne sobe. Sprejema tudi naroČbe za vsakovrstne izdelke po načrtu ali poprave, krtere izvrši v najkrajšem Čatu in v polno zadovoljnost naročitelja.
Cene brez konkurence.
Za obilne naročbe se topio priporoča svojim rojakom v mestu, okolici in na dežel; v smislu gesla : Svoji k svojim !
Anonimno društvo malih železnic v Trstu.
M
II m
a Csillag
se svojimi 185 centimetrov dolgimi Lo-relev-lasnai dobila sem jih vsled 14-mesečne uporabe svoje samoiznu jdene pomade. To so najslovitejše avtoritete priznale za jedino sredstvo, ki ne prov-zroča izpadanja las, povspešuje rast istih, poživlja lasnik povspešuje pri gospodih polno močno rast brk ter daje že po kratki uporabi lasem na glavi kakor tudi brkam naraven lesk ter polnost in ohrani te pred zgodnjim osivljenjem do najvišje starosti.
Ona lončka 1 srld.. 2 srld.. 3 ffld.. .> gld.. Pošiljam po pošti Tsak dan, ako se znesek naprej p«>lje ali pa poštnim povzetjem povsem -Tetu iz tovarne kumor naj se pošiljajo vsa naročila.
ANA CSILLAG
DUNAJ I., Graben št. 14
BERLIN, Friedrichsgassse št. 56.
m-


t

iT



Blag. gospa. Ana Csillaer!
Prosim pošljite en lonček Vaše izvrstne pomade. na naslov eksel. gospe grofice Kiel-mansegg namestn. soproge na Dunaju, Her-rengasse G, 111 nadst.. kojo z dobrim uspehom uporablja za negovanje lasij.
Spoštovanjem Komorna dama Nj. eksel. Irina Pletzl
Blagor. go»p-Po nalogu Nj, eks
Ana < si I las
lenoe gospe pl. Syug-
venv-Marieh iavstr. poslanice v Berolinu) prosim* uljudno izročiti mi mi lonček \ izvrstne postade, ."-prejmite ob jednem toplo zahvalo. Gospa gro titra se je zelo pohvalno izraila o dobrem uspehu pomade.
Z vsem spoštova * C Frieda tiesr. komorna <lama Nj. ekselence.
pomade
I Gospa Ana (»i II ar !
Prosim pošljite mi 4 lončke Vaše izvrstne a,le	les. in kr. konzulat v Kisri.
Blag. coopa Ana i"*H1ar!
Pronm po-ljite po povzetju 1 -katljico Vak čudodelne pomade zara^čo lasij.
Spoštovanjem Dr, A. /ep«»id. kopal, zdrav. Eromiorf >le*ko.
Vele<*. gospa Ana C al I las !
Pošljite mi takoj še en lonček Vaše dobre
<iospa Ana Csillag!
Pošljife mi zopet 2 lončka Vaše dobre pomade.
Gospa, gener. konzula <<uimau Berhardstr. 1
Mad. Ana Csillag!
Uljudno prosim pošljite mi po povzetju 1 lonček Vaše izvrstne pomade za ra^čo lasij Spoštovanjem
Kmilija Radanskv kom. dama pri Nj. zviš. gospej princezi nji Hoenlohe, Chateon de Bodcv.
(iospa Ana Csillag!
Prosim pošjite po povzetju 2 lončka Vaše po m ude za raščo lasij. Jaz sem razočarana o dobrem in hitrem vspehu. Moji lasje so čudovito v kratkem čusu zrastli in se povsod kaže nova rašča vled ee>ar mi je v prijetno dolžnost Va^o pomado povsod priporočati. Spoštovanjem
Grofiea E- W Zed«itz V nt. Neuburg b. Asch 1 Češko).
{«omade. Z d* tmuimmjo uporabo -*em zeio zado-vobna. Nas lov: Etelka pl. sodn. preds. ▼ Temesvaru.
Gospa Ana Csillatr!
Prosim pošljite mi vnovič še en lonček M al soproga Vaše izrstne pomade za lasi.
Princezinja < arolatli, tCothen. Ahn.)
Z 2> junijem t. L je stopil v veljavo na električni cestni železnici Trst-Opčine nov cenik se sledečimi spremembami:
Cene ob delavnikih:
veljavne tudi ob nedeljah in praznikih za navzgor do 2. ure in za navzdol do <5. ure pop.
S trga pred vojašnico do postajališča na trgu Skorklja..................^
n	- „	„	S. Anastazija....................£
„ „	„ „	„	Kolonije......................£ —
Konkonela.....................£ H «!!
-	„ „ postaje na Opčinah.......................£
S postaje na Opčinah do postajališča pri < ............................'i
- -	r	r..........................K —.20
. - - - I brklje . ........................IZJS
r	_	trga pred vojašnico......................£
_ postajališče Romanje do postajališča v Kolonji.....................£
-	Bane _ postaje na Opčinah......................£
Obelisk . _ „ „	..................2 - SO
Konkonel	„ trga pred vojašnico.................j? _
Kolonja _ „ . „ -	„ ..........K —.10
„	Romanja „ * .. „ „	* .................KI _
5? trga pred vojašnico do OpČin in nazaj ali obratno............* • • • ■ - *	K
(Vozni listki za tja in nazaj so veljavni samo za isti dan, v katerem so kupljeni.)
Cene ob nedeljah in praznikih.
Za vožnjo navzgor od 2. ure pop. naprej s trga pred vojašnico na Opčine ah vse mej postaje .K 1.— Za vožnjo navzdol od ure pop. naprej od postaje na Opčinah na trg pred vojašnico ali vse	^
mejpo«taje........................... ■■ * * * * ' ' ' * .
Ob nedeljah in praznikih prenehajo cene za delavnike se zadnjim vlakom, ki odide uo -- ure s trgu pred vojašnico ali do ti. ure z OpČin. kakor tudi tedaj, ako potovalec m vdobil prostora v zadnjem vlaku ali ako se je nahajal mej dotičnimi postajami pred 2. ali 6. uro.
Naročile i l istki so veljavni ob nedeljah in praznikih za nazgor le do 2. m za navzdol le do b.
ure popoludne.	v	.	, ,
Za otroke izpod 2 let. ki ne potrebujejo prostora na sedežih, se ne placa voznine ; za otroke ou 2 let. ki tudi ne potrebujejo prostora na sedežih, plača se za vožnjo gor m dol polovico voznine.
L. S.
Vodstvo.
TRGOVINA Z MANIFAKTURNIM BLAGOM
jffaton Sandn pok. frana
TRST. — Ulica Barriera vecchia štv. 11. — TRST.
Priporoča velik izbor:
srajc belih ali harvanih za moške, ovratnikov, zapestnic, kravat zadnje novosti. perkalja, satinaf najlepšega in izbranega cefirja ter razno perilo. Vezenine in moderci. Snovij iz priste volne in v vseh barvah za obleke za gospe. Blago za delavske hlače in Jako znižane cene ! izdelki za delavce. Jako znižane cene!
Dovoljujemo si obveščati slavno občinstvo, da počenši z 2 majem t. 1. vsled večjih zaključkov manifakurnega blaga pred znišanjem cen, zamoremo mi edino po«-nuditi blago
po cenah, da se ni bati nikake konkurence
i n sicer:
navadna kotenina, 156 cm široka........od 3G nove. naprej
bela..................*
laneno platno...............»
navadnu kotenina 78 cm široka.........>
bela..................»
volnena snov za gospe, 120 cm široroka......»
močne brisalke ....•..*.......3
batiste, najnovejše risanja...........*
cefir..................*
perkal..................*
srajce kot maje za moške...........»
Kazven tega imamo v zalogi bogat izbor platna za podlage, sifona, dlatnniner. žepnih rut, modreov itd. itd. in sicer vse po znižanih cenah.
Italij Teja & Valle
trgovina z m ani f ak t urnim blagom
Barriera vecchia št. (nasproti kavarne Bizantino.)
44 50
15 18 37
5 19
16 15
45
Glavni zastop za Trst, Kras, Goriško, Istro, Dalmacijo in Tirolsko zavarovalnega društva na življenje in rente
GLOBUS
centralno ravnateljstvo na Dunaju
I. Franz-Josefs-Qual št. 1 a (v lastni hiši).
Popolno vplačana glavnica 2,000.000 K, ustanovljena od dunajskega bančnega društva in bavarske hipotekarne m menične banke v Monakovu.
Sprejema zavarovanja na življenje v raznovrstnih kombinacijah in proti nizkim premijam. Specijalno zavarovanje otrok brez zdravniškega ogleda, izplaČavši v slučaju že nitve ali prehoda v vojake zavarovani znesek proti malemu odbitku pred pretekom zavarovalne dobe.
Glavni zastop v Tratu, Corso št.
7. Telefon 691^
30 malih stanovanj l^rH^
kukinjo se takoj odda v ulici Industriji in ul. Guardia, v hišah Štolfa. Pisarna v ul. Giuliani št. 20 A, I. na-Jstr. od 1—2 in 5—7 pop.
Ilrar F Pflrtnt Trst ulica delle
UI al r. rol lUI Poste vogal ul. Cariatia. Prodaja erebrne ura od .'J gld. naprej. zlate ure od 8 gld. naprej. Velikanska mnužica ur za birmo. Izb»>r stenskih ur, re-golatirjev i. t. d. Popravlja vsakovrstne ure po jako zmerni ceni.
TOl/flRNfl POHIŠTUfl
IGNACIJ RRDN
dvorni založnik. — Ustanovlj. 1848.
Nova lanBfatinrna proflajalnica
Cobau S (jentilli
ulica delle Poste štv. 8
ogel ul. Valdirivo.
SPECIJALITETA: Ugotovljeno per lo za možke in ženske.
Nainovejše kravat«*. Moderci. Ravnokar je dopla obleka za ženske po najnovejšem kroju. Cena od gld. 2.48 naprfj.
Izbor drobnarij.
Xnj ugodn ej še cen e.
rfi c* H
JAKOB BAMBIC
- trgovec z jedilnim blagom -Via Giulia št. 7.
Priporoča svojo zalogo jestvin, kolo-nijalij, vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega. Xajfineje testenine po jako nizkih cenah ter moke, žita, ovsa in otrobi. Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in brobno Cenike razpošilja franko
Tovarna za cementne plošče
ANDREJ ST0LFA
Trst. - ulica delTIndustria št. 1. - Trst.
Cementne plošče umedene od 25 in 33 cm, šestvogalne plošče od 20 in 25 cm
po K 2.- !~ni.
Plošče v risanjih po dogovoru. — Se ne boji nikake konkurence bodisi glede cene ali kakovosti blaga.
O D1 O
o H
O
8 ulica Cassa di Stisparmio
_	Tovarna na Dunaju.
Novi ceniki, izvirni narisi, načrti za sobe na zahtevanje — - — — — — brezplačno. — — — — —
§ Oleandri
8|™h vrst «a prodaj. 0„rniti seje (lo upravništra Edinosti".
Prodaja manifakturnega blaga
SALARINI
v ulici Ponte della Fabra št. 2.
in podružnica
„yiUa citta 5i £on3ra"
ulica Poste nuove Št. 9. (Brunerjeva bišas
—-
Velika zaloga izgotovljenih oblek za moške in dečke. Velik izbor oblek za moške od gld. 6.50 po 24, za dečke od gld. 4. do 12. suknene jo— a velikem izboru od gld. 3. do 8. zimske močne 32 dodšite jope z ovratnikom od astrahana od gld. 5.— ]4, ravno take podrite s kožuhovino po gld 12. pe Površne suknje v veiikem izboru od gld 18 — — Jopice za dečke v raznih oblikah in barvah, volnene hlače od gld. 2.50 — 4.50, tinejše od gld. 5 — Velik izbor oblek za otroke in dečke od 3 — 12 let Dd gld. 2.50 — 10. Haveloki za moške in dečke po najmžiih cenah. Hlače od moleškina (zlodjeva koža) z i delavce izgotovljene v lastni predilnici na roko v I£orminu.
Črtane močne srajce za delavce gld. 1.20. Velika zaloga snovij za moške obleke na meter ali tudi za naročbe na obleke, ki se izgotovi z največjo točnostjo v slučaju potrebe v 24 urah. V podružnic v ulici Poste nuove se zprejemajo izdelovanja oblek do meri ter se še posebno vdobiva vsake vrste oblke v raznih risanicah in merah za moške in dećke.
„LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI
Polnovplačani akcijski kapital	== Spitalske ulice Štev. 2.
K 1,000.000	Zamenjava in eskomptnje Daje predujme na vred. papirje.
Kupuje in prodaja	«i>*b*ne papirje in vnovčuje zapale
vae vrne rent. zastavnih pidem. prijoritet, komunalnih obligacij, »rečk, delnic, valut, novcev in devix.
Promeie izdaja k vsakemu žrebanju.
kupone.
Zavaruje srečke proti __izgubi
k u rzn i
Vinkuluje in divinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in inkaaso menic.	Jtor~~a. naročila..
Podružnica v Spije tu
(Dalmacija.)
Denarne vloge vsprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga.
Promet s čeki in nakaznicami.