Triglav, hotelska drnžba na Kranjskem. v moderaem življenju zavzema tujski promet v narodnogospodarskem oziru znatno mesto kot važen pridobitni vir domaCega prebivalstva. Opozorjena po vspehih tujskega prometa v drug>h državah je tudi na*?a vlada izpoznate važnost tega vira za narodno blagostanje t«-;r delala na to, da so se ustanovile po posameznih kronovinah deželne zveze za tuj:ki promet, ki imajo namen, skrbeti za privabitev tujcev in pospeševati naprave, ki so s tujskim prometom v zvezi. Tudi m Kranjskem obstoji taka deželna zveza in c. kr. železniško ministrstvo jo podpira z znatnimi denarnirai doneski in ji pojde zlasti pri gradbi hotelov čim najbolj na roko. Oklic. V interesu naše domače narodnogospodarske politike je, da se toku ftasa ne ustavljamo, ampak si sami zagotovimo pridobitne vire tujskega prometa, s tem p& tudi povzdignemo ugled naše domovine. Prizadevanju kranjske deželne zvese za tujski promet ter mnogih rodoljubov in faktorjev se je posrečilo, da se je pridobila jako ugodna prilika za hotelsko podjetje v Bohinjski Bistrici kot centrali bodožega tujskega prometa na Goreojskem s tem, da se je kupilo od železniškega ministrstva velik hotel z gospoiarskimi poslopji ia krasne stavbe stavbnega podjetnika Cecon*ja, ki 30 med gradnjo železnice služile kot stanovanja iri pisarne gradbenega vodstva in uradništva. Ti objekti so dvonadstropni z nad 60 krasnimi sobami in pritiklinami in so se kupili za tretjiao napravnih stroškov. Vsak previden finančnik mora iz tega izprevideti, da je tukaj dana jako cena in solidna podlaga za hotelsko podjetje, kajti ko bi se hotelo ta poslopja zidati nanovo, bi stalo to trikrat več, ne glede na vrednost sveta, katerega je okrog 8000 m? in kateremu se bo z naraščanjem tujskega prometa cena vedno višala.' To srečno naključje je vzbudilo misel, da se s temi objekti osnuje hotelsko podjetje ter ustanovi hotelsko društvo pod imeaom »Triglav. hotelska družba i omejeno zavezo na Kranj skem". Ta nova oblika družbe v zmislu zakcma z dne 6. marca 1906 d. z. 58 je jako prikladna za laka podjetja, kcr se glasijo deleži na ime in je vsled stalnosti družabnikov zajamčeno solidno poslovodstvo. Udeležba pn taki družbi se torej lahko sraatra nele kot pospeševanje domačih interesov, ampak tudi kot premišijeno ia varno nalagauje kapitala, kar je tudi naš nataen. S tem ne bo torel osnovano pamo lepo podjetje v najkrasnejšein delu naše domoviae, ampak obenem podjetje, ki mora deležnikom donašati koristi. Ako vabimo torej k udeležbi, smo si svesti, da obenem prlporučamo dobro in solidno podjetje. Imenovana že kupljena poslopja leže v najposrednejši bližini kolodvora v Bohinjski Bistrici. Vsled direktne zveze s Trstom, Gorico in Danajem računajo lshkc nuši hoteli na obilen obisk tujcev, tembclj ker je Bohirjjska Bistrica izhodišče za najlepše ture v julijskih alpah. Ker ae za bodoča leta, kolikor nam je znano, ne nameravajo zldati drugi hoteli, upamo na inočen obisk. Bivše poslopje železniskega ministrstva se bo porabilo za modern hotel z restavracijo in sobami za tujce, bivši Ceconijevi vili pa kot stanovanja za letoviščarje. ki bodo imeli hrano v hotelu, da se restavracija bolje izplača. Ker je bohinjsko ježero vsled veleromaatične divjekrasne lege ia okolice z zdra/im pl&ninskim zrakom daleč naokrog skoro nedosežno, se bo tujski promet kaj nagio nagibal tudi k jezera. Ob jezeru je le en hotel, ki je last verskaga zaklada, zato bi bila najlepša prilika, da se tudi tam zgradi hotel. V ta namen sino si tudi že osigurali s predkupoimi pogodbami najlepša zemljišča, ki so prikladna za gradnjo vil in hotelov. Gradba in projcktovanje hoteia ob jezeru se bo pa prepustilo sklepu družbe, katero hočemo ustanoviti in ki bo morala to napravo tinanctjelno in tehnično natanko presoditi, da bo izkljačeaa vsaka dvomljivost. Upamo tudi, da se morda dobi zi zgradbo tega hotela garancijshi fond potom oficijelnih podpor dežele, mesta Ljubljane in drugih korporacij, da se s tem paralizujejo večji gradbeni stroški. S tem upamo, da smo dovolj jasno označili svojo skrajno previdnost, da bi stalo celo podjetje na gotovi m solidni podlagi. Ustanovitev dražbe je nujna zadeva, kajti hotel kakor tuii stanovanja v kupljenih poslopjih se že urejajo in preskrbujejo z vaem potrebnim. da se s 1. Julijem l J. lahko popolni obrat p r i c n e. Hjlelska družba Triglav se ustanovi najprej z osnovno glavnico 300.000 K, ki se bo osaovala iz deležev pristopivših družabnikov. Najtnanjši delež v zmidn zakoaa znaša 500 K, da'je so se določili deleži po 1000 K, 5000 K in 10.000 K. Pri podpisa in pristopu k družhi je pia^ati najmanj eno četrtino, odno-mo pri delsžih s 500 K najmanj polovico deleža. drugo četrtino 14 dni kasneje in ostanek tekoin 6 meseceir". Vplača ss pa tudi lahko takoj cel delež, kar je tembolj priporočati, da se pri bank« vzeto poaojiio poprej plača ia tako prihrani drago obrestovanje. Pri tej priliki omenimo, da sme posatnezaa oseba vzeti le po en delež v gori orneojerhh zaeskih. Po sebi je umevno, da postane družabnik po višini svojega deleža dsležen tudi čistega dobiCka. Iz navedenega je ra^vidno, da nam je predvsem ležeče na tem, da z osnovno glavnico otvorimo že to sezono obrat hotelskega podjetja v Bihinjski Bistrici. Izvedba cntalih točk aačrta, zlasti zgradba hotela ob Bohinj-jkem jezen, je pridržana občnemu zboru oziroma odboru snujoče se družbe, ki se bo z novitn oklicera obrnil na širše sloje občinstva, kajti za zvišanje glavnice je že v pravilih skrbljeno. Na to se bo tudi skoro moralo misliti, kajti zgradbo hotela ob jezeru želi vse prebivalstvo Gorenjske in je tudi naša rodoljabna dolžnost, da v tem planinskem raju, ki sta ga opevala Prešeren v >Krstu pri Savici« in Baumbach v »Zlatorogu«. ustanovimo gostoljubno zavetišče vsem častilcem in prijateljem naSe krasae narave. Pojasaila dajejo, pristopne izjave in denar sprejemajo nasledaji go-spodje oziroma zavodi: v Bohinjski Bistrici žapnik I. Piber. v Celju dr. V. Kukovec, odvet. kandidat, v Celovcu dr Jaako Brejc, odvetnik, v Gorici dr. Drag. Treo, odvetnik, v Ljubljani Ljubljanska kreditna banka, župan Ivaa Hribar in primarij dr. V. Gregorič, v Mariboru odvetnik dr. F. Rosina, v Novem mestu odvetoik dr. J. Schegula, v Radovljici od^etaik dr. J. Vilfan, v Trsta Jadranska banka in odvetnik dr. M. Pretnar. V Ljubljani, meseca maja 1907. Za pripravljalni odbor: *mm" Bernard Andoljšek, nadučttelj v Litiji, I/an Berbnč, profasar ia deželni odbiraik v Gorici, Ivaa Berlic. žapnik v Bob. Srednji vasi, dr. Jaako Brejc, odvetnik v Celovcu, Fran Fajdiga, posestnik v Sodražici, dr. Anton GregtU-čič, profesor bogoslovja io deželni poslaaec v Gorhi, Koraelij Gomp, vitez Slavinjski, veletržec v Tf3tu, I^an Goriup, velepo333tnik in dež. PD3lanec na OpJinih, dr. Vinko Gregorič, prianrij v Ljuoljaai, dr. Gastav Gregorin, odvetnik v Trstu, Ivan Hribar, žapan in deželni poalanec v Ljabljaai. Aleksinder Hadovernik, c kr. notar v Ljabljani, Franc Jurca, veletržec v Postojai, dr. Franc Jurtela, odvetaik v Ptuju, Franc Kaafli6, pasestnik v Šmartnem pri Litiji, Ii/an Knez, veletržec v Ljubljaai, Franc Kollmaun, veletržec v LjubIjani, dr. Valentia Krisper, odvetnik v Ljubljani, dr. Veko3lav Kakovec, odv. kandidat v Celju, dr. Daailo Majaron, odvetnik v Ljubljani, Vinko Majdič, veletržec v Kraaju, Ivaa Piber, župnik v Bjhinj3ki Bisv.rici. Josip Pogačnik, P03e3taik in dež. paslanec v Podnartu, Karol Pollak star., tovarnar v L;ubljani, dr. Matej Pretuar, odvetnik v Trsta dr. Fraac Rosina, od/etaik v MiribDnv df. Otokar Rybar, od/etaik in deželni poslinec v Trsta, dr. Josip Sernec, odvetaik ia deželai poslanes v Celju, dr. Ivan Tarčar, od/etnik ia deželai odbornik v Ljubljani, dr. Fraa Tominšek, odvetaik v Ljubljaai, dr. Dragotin Treo, od-zetnik v Gorici, dr. Karal Triller, odvetaik v Liubljaai, Ubald p!. Trnkoczy, lekaraar in predsedaik kranjske deželae zvere za pospeše- vanje tujskega prometa v Ljubljani, dr. Jaato Vilfan, odvetnik in župan v Radovljici. Pripomba: Kot pisarna nove družbe posluje urad »Daželae zvezs za tuj3ki promet na Kraajskem« v Ljubljaai, h>telL'oyd, kjer se dobe vsa pojasnila in tudi potrebae tiskovine. Slike nakupljeaih poslopij se lahko ogledajo v tej pisarai ali pa pri gg. zaupnikih.