Pofltmna plačana f gotovim.
Leto XVIII., št. 221
LJubljana, sreda 22. septembra 1937
Cena 2 Din
upiavuisivo, ujuoijana. eLnalljeva nUcs 6 — Telefon fit 8122, 8123, 8124, 3125, 3126.
Lnaeratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova <1L 8 — TeL «92, 8492.
Podružnica Maribor: Grajski trg 7.
Telefon št. 2455.
Podružnica Ceije kvocenova UL St. i Telefon 8L 190.
Računi pri pošt ček. zavodih: Ljubljana št 11 842. Praga čislo 78.180. W(pn *t 105 241
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123. 3124, 3125. 3126 Maribor Grajski trg 7, telefon štev. 24-55. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. L telefon 8t 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Tomaž G. Masaryk in sodobna Evropa
V času, ko prehaja dokončno v zgodovino iz žive sedanjosti filozof in državnik Masarvk, se more prav posebno očitno videti, kaj pomeni ta velika osebnost sodobni Evropi. Danes, ko je ves naš kontinent vznemirjen in razburkan, ko so razdvajajoča gesla pritirala medsebojno nezaupanje do viška in je povsod zavladal strah pred največjimi nevarnostmi, danes pomeni osebnost kakor je bil Masaryk, po-mirjenje, pomeni garancijo za vse, kar je dobrega in trdnega v odnošajih med narodi, ime Masarvk bi mogli danes označiti kot program, kot najzanesljivejšo zvezdo vodnico skozi negotovo sedanjost v še bolj negotovo bodočnost.
Najlepše se je zrcalilo duhovno razmerje do Masarvka v osmrtnicah, ki jih je dajal te dni evropski tisk. Iz njih je odseval duh iskrenega spoštovanja, se je čutilo občudovanje do ve« likega pokojnika, pred vsem pa je odsevalo iz njih spoznanje, da je prestopil dokončne meje v večnost mož, ki je kot malokateri od državnikov, predstavljal utelešenje prav onih idej, ki se jih danes oklepa demokratična Evropa v zavesti, da leži v njih in samo v njih bodočnost evropskega človeštva.
Ideja demokracije kot vodilna direktiva notranje in zunanje politike se je zdela nekaj časa resno ogrožena po novih parolah, ki oznanjajo svetu nauk o avtoritarnih režimih. Pri tem jim prihaja na pomoč nezaupnost množic, ki so jih nekateri nedostatki parlamentarizma, zlasti v nepopolnih in v zavesti ljudstva premalo zakoreninjenih parlamentarnih sistemih, zmedle ter spravile v nerazpoloženje. Vendar pa vidimo, da se demokracija zopet bolj in bolj krepi; danes nihče več resno ne misli na njen zaton. Vse stremljenje najboljših sil človeštva pa gre za tem, da bi se čim bolj začela uveljavljati tudi v mednarodni politiki.
Kako silno je Evropi in svetu potrebna idejna osnova demokracije, ki jo predstavlja humanizem, se posebno v sodobnosti kaže na najprepričeval-nejši način. V mednarodnih odnošajih je nova doba prinesla vrsto pojavov, ki so z načeli humanosti v tej sferi v nepremostljivem nasprotju. Že svetovna voina je imela opravka z nekaterimi od njih, ko je šlo za nove oblike brezobzirne vojne podmornic zoper trgovske ladje, pa za bombardiranje nezavarovanih mest ter uporabo strupenih plinov. Toda v sedanjosti se je brutalnost v tem področju stopnjevala še bolj in postaja čim dalje bolj nevarna osnovnim načelom humanosti v mednarodnih političnih odnošajih. Posebna opasnost ji preti, odkar so se začele ustvarjati ideološke fronte ter se nasprotstva iz notranjepolitičnega območja prenašajo na zunanio politiko. pa so se jele metode i i državljanske vojne prenašati na vojni način z zunanjimi nasprotniki. Da se v notranjih, revolucijskih borbah pozabljajo načela humanosti, je stara stvar, sicer žalostna, ali kljub vsemu v neštetih ponovitvah potriena vedno na novo. Kar smo od boljševiške revolucije, in njej sledeče državljanske vojne že ne« kako pozabili ali se je vsaj odmaknilo od žive sedanjosti, se je ponovilo v špansk:h notranjih borbah Po pravici se je Evropa zgrozila nad strahotami, ki jih je morala pretrpeti nesrečna Španija v toku državljanske vojne in jih še preživiia. Toda največja opasnost za odnošaje med narodi je nn-stala. ko so se začele metode iz med-seboine borbe prenašati na zunanie neprijatelie. Ladje, o katerih je sum, da orivažaio nasnrotni stranki orožje ali živež iz inozemstva, se kratko malo potanliajo.
Slične nevarnosti nastajajo na Daljnem vzhodu, kjer je Japonska že od začetka na delu s podobno brutalnimi metodami. Že dejstvo samo. da se začne vojna brez napovedi, pomeni pristop k brutalnosti. Nov je poziv japonskega vojnega poveljstva diplomatskim zastopnikom v Nankingu, da so primorani z letalskim napadom na Nanking prisiliti Kitajce, da nehajo s sovražnostmi. Vsekakor klasičen primer nekulturnega cinizma. Sicer je res, da je uporaba letalskega orožja do-vedla do potrebe, da se postavijo nove norme za zadržanje neprizadetih v času vojne; najbolj zgovorno ie o potrebi tega izpričala nesreča, ki se je zgodila pred nedavnim britanskemu poslaniku na cesti med Nankingom in Šanghajem, ko so ga zsdele krogle iz japonskega avijona. Toda način, da se učinek iz avionskih napadov ali od podmornic kratkomalo naprti nasprotniku v odgovornost, je znak. kake nevarnosti pretijo odnošajem med civiliziranimi narodi, ako se še nadalje metode iz brutalne notranje politične in državljanske borbe prenašajo na zunanje področje.
Masaryk je umrl z imenom preži« dent Osvoboditelj in spada med glav-
Očeta domouine zadnja pot
Ob iskrenem sočustvovanju vsega kulturnega sveta je češkoslovaški narod včeraj
položil v grob svojega prezidenta Osvoboditelja
Praga, 21. septembra br. Narodno žalovanje ob smrti prvega prezidenta svobodne češkoslovaške republike, T. G. Masaryka je doseglo danes svoj višek, ko se je milijonska množica poslednjič poslavljala od tega nesmrtnega učitelja in voditelja. Udeležba na pogrebu presega vse pričakovanje; tudi najvišje številke, ki so se napovedovale, so se zrušile v prah. Ta nepopisni žalni zbor, na katerega so prihitele množice iz vseh delov republike, to iskreno žalovanje je ne samo dokaz brezprimerne popularnosti in priljubljenosti pokojnega Masaryka, marveč še bolj izraz neizmernega spoštovanja in hvaležnosti do moža, ki je po tolikih stoletjih žilave borbe prinesel svojemu narodu svobodo in neodvisnost ter uresničil stoletni sen češkoslovaškega naroda, čast, ki jo je Praga in z njo vsa češkoslovaška republika danes izkazala T. G. Masaryku, izvira iz pietete, ki jo izkazuje narod samo onemu, katerega si je za vse čase izbral za svojega vzornika. Današnji pogreb je to v polni meri dokazal. Masaryk je mrtev, njegovi zemski ostanki so bili danes izročeni materi zemlji, toda njegov duh bo živel v češkoslovaškem narodu večno.
Praga, 21. septembra, br. Današnji svečani pogreb prezidenta Osvoboditelja je bil tako veličasten, da presega vse, kar je kdajKoli doživela stostolpa Praga v svoji bogati m pestri zgodovini. Praga se je včeraj in danes pretvorila v dve milijonsko mesto. Vsi pozivi oblasti, naj zaradi pomanjkanja prostora iz province ne silijo ljudje v Prago, so ostali zaman. Tudi iz najbolj oddaljenih okrajev republike so še vso noč prihajale množice z edino željo, da se poslednjič poklonijo velikemu voditelju in učitelju ter mu izkažejo poslednjo čast. Iz bornih koč Podkarpatske Rusije, s ta.transkih samot, z višin šlezijske-ga pogorja, z vseh strani so se zgrinjale množice k žalnemu sprevodu v Prago. Od ranega jutranjega svita do pozne noči so včeraj nepregledne procesije romale z vseh desetih praških kolodvorov proti Hradča-nom, po cestah pa so se premikale nepregledne kolone avtomobilov z znaki vseh evropskih držav. Praga se je spremenila v pravcati Babilon. Po ulicah je bilo slišati gotovo sto različnih narečij in vse evropske jezike. Gospodje v cilindrih so se gnetli poleg živopisnih narodnih noš, preproste kmetice poleg dam v svili Kljub vsej tej milijonski množici pa je vladal povsod vzoren red. Občinstvo se je disciplinirano pokorilo navodilom rediteljev in policije.
V ranem jutru
Zgodovinski 21. september 1937: V mestu je vladala še temna noč, ko so se že kmalu po polnoči začele zbirati množice v ulicah, koder je imel kreniti pogrebni sprevod. Ob 5. zjutraj so prikorakali vojaški oddelki, ki so postavili kordon po ulicah od Hradčanov do VVilsonovega kolodvora. Do osmih zjutraj je moral biti vsakdo na svojem mestu, ker so ob tej uri zaprli vse ulice, koder je šel sprevod. Ob
Manesovem mostu so napravili špalir vojni slepci, na Vaclavskem trgu so bili stranski hodniki določeni za občinstvo, po sredini pa so se razvrstile delegacije raznih društev, organizacij in korporacij. Na Ma-sarykovem nabrežju je bila razvrščena šolska mladina. Otroci so imeli v rokah črne zastavice in cvetje, ki so ga potem trosili na cesto, ko so mimo vozili »tati-čkovo« truplo.
Na Hradčanih
Ob 9. so se začeli na Hradčanih zbirati oficielni žalni gostje. Na prvem dvorišču pred vhodom pri Matjaževih vratih je bil postavljen visok katafalk, na obeh straneh katafalka pa dve veliki tribuni za ofi-cielne zastopnike. Prostrani trg je bil spremenjen v en sam žalni hram. Na tribunah so se zbirali najvišji odličniki češkoslovaške republike, člani vlade, senatorji in narodni poslanci, generaliteta ter oficielni odposlanci iz inozemstva, zastopniki tujih državnih poglavarjev, tujih vlad in parlamentov, delegacije slovanskega Sokolstva, zastopniki inozemskih mest in drugi predstavniki.
Poslednje slovo rodbine
Ob 9.30 so se člani pokojnikove rodbine zbrali ob mrtvaškem odru v Matjaževi dvorani, da se zadnjič poklonijo pred zemski mi ostanKi in se poslovi od svojega velikega pokojnika. Tudi prezident republike dr. Beneš in ministrski predsednik dr. Hodža sta ostala več mmut sklonjeni glav ob odru ter se s poljubom na krsto poslovila od prezidenta Osvoboditelja. Med tem časom so se na dvorišču razvrstili vojaški oddelki. Okrog katafalka so se postavili praporščaki vseh polkov češkoslovaške vojske, ob straneh najvišji vojaški odličniki, levo in desno prezidentova telesna straža, nato pa častne čete.
Prezident Beneš v slovo svojemu učitelju
Ob 10. so zadonele fanfare, ob enem pa zagrmeli topovi in naznanili začetek pogrebnih svečanosti. V cerkvah so zazvonili vsi zvonovi. Izza oblakov, ki so zastirali nebo je baš tedaj posijalo solnce in obža-rilo katafalk in hradčansko dvorišče. K prezidentu republike je pristopil upravnik Hradčanov polkovnik Hofman in mu javil začetek pogreba. Na povelje komandanta pogrebnega kondukta, vrhovnega inšpektorja češkoslovaške vojske in voditelja le-gionarjev, generala Syrovega, je nato šest generalov dvignilo krsto z mrtvaškega odra in jo preneslo med turobnimi zvoki fanfar in zamolklim grmenjem topov na katafalk. ob katerem so gorele žare na visokih stebrih. Zadonela so povelja, vojaški oddelki so prezentirali puške v pozdrav svojemu prvemu vrhovnemu komandantu, polkovne zastave pa so se globoko sklonile. Zavladala je smrtna tišina, ki jo je le od daleč motilo brnenje motorjev vojaških letal, ki so se bližala Hradčanom.
Tedaj je stopil na govorniški oder poleg katafalka Masarykov učenec, najožji sodelavec in prijatelj, prezident republike dr. Edvard Beneš. da se v imenu države in vsega češkoslovaškega naroda poslovi od očeta domovine. V krasnem, pol ure trajajočem govoru je očrtal ogromno delo pokojnega Masaryka, njegovo čudovito izpopolnjeno življenje, ki je obsegalo skoraj celo stoletje. Orisal je njegovo nesmrtno delo na socialnem, kulturnem, gospodarskem in političnem polju, njegov študij svetovne zgodovine, njegovo eksaktno
poznavanje vseh evropskih problemov in dogodkov. Kot sin revnih staršev je prišel v Prago ter se je s svojimi bogatimi talenti razvil v voditelja naroda, ki je končno po brezkompromisni žilavi borbi privede! svoj narod do samostojnosti in mu zagotovil svobodo in neodvisnost v lastni državi. Postavil je češkoslovaško filozofijo in znanost na sodobna realna tla, ustvaril sintezo preteklosti in bodočnosti in pokazal pot do najboljše rešitve vseh perečih gospodarskih, socialnih, kulturnih in političnih problemov. Trden v svojih načelih je ostal od rane mladosti do poslednjih dni svojega bogatega življenja in nič ga ni moglo odvrniti od njegovega programa in življenjskega cilja, ki je bil ves in edino le v službi naroda in domovine. Vse to, kar danes preživljamo v Evropi, vso to zmes revolucij, režimov, političnih prevratov, narodnih in mednarodnih konfliktov, vse to je Masaryk v naprej predvideval, a postavil je državno tvorbo češkoslovaškega naroda na tako trdne temelje, da stoje neomajno v tej mednarodni burji in borbi. Masarykovo življenje je bilo posvečeno boju proti vsem negacijam, a končalo se je v popodni harmoniji. Odšel je od nas v čvrstem prepričanju, da je njegovo delo zgrajeno na trdnih tleh in da je njegova dedščina prešla v dobre roke.
Svoj govor je končal prezident dr. Beneš z besedami: »Pozivam vas vse brez razlike na levo ta desno, iz vseh krajev naše mile domovine, ki jo je pokojnik ta-
ne ustanovitelje narodne države kot take. To je ona velika zasluga pokojnika, ki se bo najbolj vidno in najbolj trajno zapisala v zgodovino. Nacionalizem je ena od osnov svobodne Evrope, narodne države so njena so« dobna značilnost Toda zopet je Ma-sarykov nacionalizem vzoren za Ev-r0D0. Zakaj on ne pomeni nestrpnosti, ne izhaja iz zablode, da naj gre procvit lastnega naroda na račun drugih, marveč temelji v edino kulturni misli o enakopravnosti narodov. Ma-sarvkov nacionalizem je dovedel do najlepše narodne strpnosti, do manjšinske politike, ki more biti vzor državam. Osmrtnice s hitlerjevske strani so hotele s tega vidika pokazati na neko nasprotje med nazori veHkega pokojnika ter praktičnimi izvedbami v narodnostnih problemih češkoslovaške republike; toda že ako si predoči-mo načelne razlike med demokratič« nim ter nacionalističnim naziranjem v
narodnih vprašanjih, nam postane jasno, da je in ostane možnost pravične uredbe le na demokratičnih linijah. In kot direktiva za evropske razmere ostanejo smernice Masaryko-ve ideje, na njih bi mogel sloneti narodni red. To so potrdila opažanja za-padn jaških poročevalcev, v času, ko si je hitlerizem vzel za cilj, da z napačnimi informacijami in sistematičnimi napadi očrni Češkoslovaško ter ji vzame ugled demokratične in kulturne države.
Masarykova državniška vloga pomeni takorekoč program demokratične Evrope. V nienih načelih je izraženo ono, kar predstavlja temelj demokratičnega reda, ki se ie izkazal za najzanesljivejšo garancijo miru, kulture, humanosti, polnega gospodarskega razvoja in svobode narodov. Zato je Masarykova smrt tako globoko odjeknila v demokratičnem svetu.
ko neizmerno ljubil, da v duhu velikega pokojnika, našega prvega prezidenta Osvoboditelja dr. Tomaža Garrigue Masa-ryka dopolnimo njegovo veliko delo ter da zvesto čuvamo od njega proklamirano in dosledno izvajano nezlomljivo demokracijo! Živeti hočemo v harmoniji na znotraj ta v prijateljstvu z vsemi našimi sosedi ter z vsemi drugimi narodi v Evropi in na svetu. Prezident Osvoboditelj, v tem svečanem, za nas vse tako neizmerno težkem trenutku ti zagotavljamo: Ostali bomo zvesti zaobljubi, ki si nam jo zapustil!«
Besede prezidenta, dostojnega naslednika Masaryka Osvoboditelja, ki so jih po radiju prenašali širom vse republike ta ki so jim ob zvočnikih, razmeščenih po vsem mestu, prisluhnile množice, so se globoko dojmile. Stotisoči rok so se dvignili kakor k prisegi in nepopisen šum pritajenega pritrjevanja se je dvigal nad nepreglednimi množicami. Vmes so udarjali kakor grom topovi baterij, postavljenih na Petrinu, ta mogočni glasovi pevskih zborov so se raz-legli v starem husitskem koralu »Kdož jste boži bojovnici« ...
Žalni sprevod
Ko so utihnili poslednji akoidi veličastnega korala, so zopet zadonela vojaška povelja, sklonMi so se prapori, pred katafalk pa so pripeljali veliko topovsko lafeto, v katero je bilo upreženih 6 vrancev. Najvišji dostojanstveniki češkoslovaške armade z generalom Syrovim na čelu so dvignili krsto s katafalka. jo položil: na lafeto in pokrili z veliko državno trobojni-co. Smrtno tišino je prerušilo temno rožljanje bobnov. Sprevod je krenil na svojo dolgo pot.
Kolone vojske
Na čelu je jezdil poveljnik sprevod-a ge-neraln; inšpektor češkoslovaške vojske general Syrovi v pohodnem kroju s čelado na glavi. Spremljalo ga je troje višjih oficirjev njegovega štaba. Nato so se uvrstili v sprevod prapori vseh češkoslovaških polkov z izjemo onih, ki nosijo Masarykovo ;me. Zastave teh polkov so tvorile v sprevodu posebno skupino. Vsako zastavo so spremljali poveljnik ter po en oficir in podoficir dotičnega polka. Za zastavami je sledila vojaška godba, nato pa tri čete češkoslovaških legionarjev, form;ran'h po oddelkih, kakor so se borili na bojiščih v Rusiji, Franciji in Italiji. Nosii so zgodovinske uniforme, v katerih so se borili pod Masarykovim vrhovnim vodstvom za osvo-bojenje in zedinjenje češkoslovaškega naroda. Nato je korakalo v sprevodu odposlanstvo češkega Sokolstva v slavnostnih krojih z žalnimi trakovi na rokavih. Za Sokoli je šel bataljon V. češkoslovaškega pešpolka Tomaža Masaryka Ta polk je dobil ime prezidenta Osvoboditelja za to, ker so njegovo jedro tvorili bivši leg;onar-ji, ki so se udeležili krvave bitke pri Zbo-rovu julija 1917, ko so češkoslovaški le-gionarji prvč nastopili kot samostojni oddelki v sestavi ruske vojske. Prvi del sprevoda pred krsto so zaključile zastave štirih polkov, ki nosijo Masarvkovo ime, in sicer 5. pešpolk, 7. dragonški polk. 9. topni-čarski polk in 1. letalski polk. Tem zastavam se je pridružila tudi zastava preziden-tove telesne straže.
Nato je sledila lafeta s krsto, ob kateri je korakala častna vojaška straža, oficirjev in podof:cirjev.
Neposredno za krsto je šla rodbina pokojnega dr. Masarvka in sicer sin poslan;*. Jan Masaryk z dvema hčerkama, hčerka pokojnega prezidenta, predsednica češkoslovaškega Rdečega križa dr. Alice Masa-rykova in njena sestra gospa Olga Remi-lodova z dvema sinovoma, Masarvkovi vnukinji Ana in Herber.a, hčerk4 pokojnega Masarvkovega sina Herbcrta in Masa-rykova nečakinja gospa Ljudmila Lipova, soproga češkoslovaškega poslanika na Le-tonskem.
Najvišji domači ln prijateljski predstavniki
Za sorodniki je stopal Masarykov naslednik, prezident republike dr. Edvard Beneš, obdan od svojih civilnih in vojaških dostojanstvenikov. Za njim so se razvrstila oficijelna odposlanstva tujih državnih poglavarjev in vlad ter razne druge oficijel-ne delegacije. Med prvimi je bilo jugoslo-vensko odposlanstvo z ministrskim predsednikom dr. Stojadinovičem kot zastopnikom Nj. Vel. kralja Petra II. in jugoslovenske vlade ter predsednik senata dr. Ma-žuranič, predsednik Narodne skupščine Či-rič, praški poslanik, beograjski, zagrebški in ljubljanski župan. Za jugoslovenskim odposlanstvom so sledila odposlanstva Ru-
munije, z generalom Jurijem Nauom kot zastopnikom kralja Karola ter predsednikom vlade dr. Tatarescom na čelu, odposlanstva držav Balkanske zveze, zastopstvo prezidenta poljske republike in poljske vlade, zastopstvo francoske republike s podpredsednikom vlade Leonom Blumom na čelu, zastopniki ostalih državnih poglavarjev, vlad in parlamentov ter praški diplomatski zbor.
Za temi oficijelnimi predstavniki iz inozemstva, so se uvrstili v sprevod najvišji dostojanstveniki republike , člani vlade z ministrskim predsednikom dr. Hodžo na čelu, senatorji s predsednikom senata Sou-kopom in narodni poslanci s predsednikom poslanske zbornice Malypetrom na čelu.
Njim so sledili odposlanci francoske, angleške, italijanske, jugoslovenske, rumun-ske in turške vojske, s šefom češkoslovaškega generalnega štaba Krejčijem na čelu. Francosko vojsko je zastopal maršal Foch.
Naslednji del sprevoda so tvorile delegacije češkoslovaške vojske. Od vsake edi-nice so bili v tej delegaciji po trije oficirji, podoficirji in redovi. Njim je sledila vojska 20.000 bivših legionarjev, ki so prišli iz vseh krajev republike. Častno mesto so v tej skupini zavzemali bivši člani češkoslovaškega Narodnega sveta v tujini, ki so med svetovno vojno zagovarjali pod vodstvom pokojnega Masaryka zahteve češkoslovaškega naroda pri zaveznikih.
Nato se je uvrstila v sprevod močna deputacija slovanskega sokolstva. V dep"ta-ciji so bili poleg najvišjih predstavnikov češkoslovaškega sokolstva zastopniki jugoslovenskega, poljskega in ruskega Sokolstva. Jugoslovenski delegaciji je načeloval prvi podstarešina br. Gangl, v delegaciji pa so bili zastopniki vseh sokolskih žup.
Sprevod so zaključile vojaške edinice in sicer 5 bataljonov pehote, en polk dragon-cev, štiri baterije topniškega polka Jana Žižke in ves 101 topniški polk dr. Beneša.
Odhod sprevoda s Hradčanov so spremljali topovski streli. Ko se je začel sprevod pomikati, so pribrnela številna letala, ki so krožila nekaj časa nad Hradčani, nato pa v širokih lokih spremljala sprevod vse do kolodvora in dalje do Lan.
Via triumphalis
Pot po kateri je krenil sprevod, je bila dolga 7 km. Izbrali so ravno isto pot, po kateri se je pokojni dr. Masarvk oktobra leta 1918 kot Osvoboditelj vračal iz tujine na praški Grad. da kot prvi prezident republike vodi usodo naroda ta mlade države. Navzlic temu, da je vodila pot po širokih ulicah ta prostranih trgih, so jedva držali prosto pot za sprevod. Nepregledne množice so se razvrstile ob obeh straneh in napolnile tudi vse stranske ulice. Na oknih, balkonih in celo na strehah je bilo vse črno. Ljudje so plezali na spomenike, se spenjali na drevesa, se obešali na plotove, a ponekod so si postavili celo lestve, da bi bolje videli. Odkritih glav je množica nemo spremljala sprevod, ko pa se je približala lafeta s krsto so ljudje padali na ko!ena ta v grobni tišini je bilo slišati le pritajeno ihtenje. Teško ie najti besede, da bi opisali vse te gtaljive prizore.
Pred parlamentom in mestno hišo
Ko je prišel sprevod do parlamenta se Je za hip ustavil v spomin na oni trenutek, ko je pokojni prezident Osvoboditelj v tem domu proklamiral združeno in neodvisno češkoslovaško republiko. Nato se je po-
Akademska mladina univerze kralja Aleksandra je včeraj postavila pred palačo univerze spomenik prezidentu Osvoboditelju. Okrasila ga je s krasnimi venci ln ves dan sta goreii dve veliki sveči. Ob žalnem spomeniku so akademiki
opravljali častno straž«

očara s spojim elastičnim kova* kom in sigurnim nastopomjŽDedi pomočniki pri tem so mu
PALMA

GUMI-PODPETNIKI
JUGOSl. IZDELEK
)obe te pri vsakem Čevljarskem mojsirul
m£ka! korakoma dalje do mestne hiše. Poleg staroslavnih Hradčanov je to zgodovinsko najznamenitejši del Prage. V prekrasnem starem rotovžu je historična kapelica, v kateri počiva krsta s posmrtnimi ostanki češkoslovaškega Neznanega junaka, legionarja, ki je padel 21. julija 1917 v bitki pri Zborovu. Na trgu je spominska plošča, ki označuje mesto, kjer so 21. junija 1619. ob izbruhu 30-letne vojne usmrtili 21 čeških velikašev, ki so skušali osvoboditi tedanjo češko kraljevino izpod habsburškega jarma. Nekoliko dalje je spomenik reformatorja Jana Husa, ki so ga živega sežgali 6. julija 1415. Na proslavi 500-letnice tega dogodka je pokojni Ma-saryk 6. julija 1915 v ženevi kot vodja češkoslovaškega revolucionarnega pokreta napovedal boj habsburški monarhiji. S tem govorom se je začela njegova zgodovinska borba, ki se je končala s končno zmago in vstajenjem češkoslovaške države.
Zato so tudi danes na tem trgu ustavili
Po kratkih molitvah in po poslednji po-klonitvi zastopnikov vseh češkoslovaških občin, je krenil sprevod dalje. Na Vaclav-6kem namastju so bile zbrane delegacije vseh češkoslovaških nacionalnih, kulturnih, gospodarskih in drugih korporacij in ustanov. Na trgu pred Wilsonovim kolodvorom je bil postavljen mrtvaški oder, na katerega so položili krsto. Sorodniki, prezident republike in ostali češkoslovaški dostojanstveniki, so sa razvrstili levo od vhoda, odposlanci tujih držav pa desno od vhoda v kolodvor.
Slovo vojske
Sledil je zadnji defile češkoslovaške vojske pred njenim ustanoviteljem in prvim vrhovnim poveljnikom. Pri defileju so sodelovale v®3 edinice praške garnizije, vsi polki, ki nosijo Masarykovo ime ter odposlanstva vseh ostalih edinic češkoslovaške vojske. Med defilejem je krožilo nad trgom 160 letal. Po končanem defileju je general Syrovi kot najvišji vojaški destojanstvenik
Novo mesto, 21. septembra.
Po večdnevnem slabem vremenu nas je davi pozdravilo vedro jesensko jutro, ko smo kmalu po 6. sedli v svoj novinarski avtobus in se odpravili proti jugu, da obiščemo še južno (modro) vojsko, ki se zbira onkraj zamišljene državne meje, po grebenu pravljičnih Gorjancev.
Na poti smo srečali dolgo kolono enega izmed planinskih bataljonov, ki je dobil v rani jutranji uri poziv, naj zasede neko važno strateško postojanko blizu bodoče fronte. Smeje se so nam zatrjevali planinci, da bodo imeli »modri« sovražniki južne armade dosti posla z njimi in da se ne bodo dali kar tako ugnati v kozi rog. Da se bodo potrudili vsi, od poveljnika planinske brigade polkovnika Markulja do zadnjega redova, je povsem razumljivo, posebno še, ker so letošnji manevri prvi večji nastop naših planinskih formacij, ki bodo morale pokazati svojo sposobnost ne le pred našimi, temveč tudi pred inozemskimi vojaškimi strokovnjaki.
Naporna poštna služba
Ob potih napeljujejo vojaki bataljona telefonske žice, ki vežejo posamezne edinice s pristojnimi štabi. Fantom gre delo naglo izpod rok, saj so v nekaj urah postavili deset kilometrov telefonskih prog, opremljenih z najmodernejšimi telefonskimi aparati. Potrudili pa so se z njimi vred tudi vsi poštarji in poštarice, ki funkcionirajo že vse dni, odkar se je pričela koncentracija čet, prav tako brezhibno in z največjim požrtvovanjem kakor naši vrli železničarji. Polne roke posla imajo tudi orožniki, ki so skoraj že 14 dni neprestano v vojni službi in stoje vojaškim organom v vsakem oziru pri roki, tako da se nadvse pohvalno izražajo o njih.
Skrb za pitno vodo
Naš avtobus ropota v Gorjance, da ]e veselje. Šofer rezervist ga tira, da je kaj, v ostalem pa mu moramo danes tudi priznati, da ga je preko noči pošteno popravil, tako da je zakašljal samo še na najhujših klancih. Med škripanjem zavor zdr-vimo v Belo Krajino, ki se je razkrila pred nami kakor na dlani. V dolini reke Lahinje je glavna vodna stanica za preskrbo južne vojske z vodo. Preskrba pitne vode za našo vojsko v brezvodnih krajih, ki jih je posebno mnogo v eksponiranih obmejnih krajih države, predstavlja enega najvažnejših problemov in njega rešitev je tudi ' med nalogami sedanjih manevrov. Koliko vlogo je igralo vprašanje preskrbe vojske z vodo v času svetovne vojne, posebno na Krasu, se spominja še sleherni borec s soške fronte. Za letošnje manevre se je lotila naša vojska te naloge prav velikopotezno. Organizirali so posebne edinice za preskrbo ter razdelitev higienične vode. Samo na področju južne vojske so v obratu štiri velike vodne stanice.. največja pri Sv. Mariji, manjše pa v Dvoru, Vinici in Gribljah.
Velika vodna stanica pri Sv. Mariji črpa vodo iz Lahinje z motornimi črpalkami, ki imajo kapaciteto po 1.200 litrov na minuto. V 8 urah prečisti in sterilizira 60 000 litrov vode. Ves potek čiščenja in sterilizacije nam pojasnjuje mladi sanitetni poročnik Matica, ki ima v šotoru tudi kompletno urejeni laboratorij. Vodo napeljujejo v velik lesen rezervoar, kjer jo čistijo z aluminijevim sulfatom in potem klorizirajo. Vsa naprava je postavljena v 5 urah in je spretno maskirana z rušjem in zelenjem, da se tako zavaruje zlasti pred napadi sovražnih letalcev, ki bodo skušali gotovo bombardirati najprej to nadvse važno napravo. Odvoz vode se vrši ponoči s posebnimi avtokolonami. Vodna stanica pri Sv. Mariji bo morala preskrbovati dnevno najmanj 20.000 ljudi z vodo.
Po slovesu od ljubeznjivega poročnika Matice se odpeljemo skozi Gradac in preko
sprevod, da se Je mogel prezfdent Osvoboditelj posloviti od Neznanega junaka in od vseh onih slavnih prednikov, ki so se borili za iste ideje. Na trgu so bile obešene
na visokih drogovih ogromne Srne zastave, pred spomenikom Jana Husa pa je bil postavljen mrtvaški oder s plamenicami ter z velikimi začetnimi črkami T. G. M. Ob odru je bila postavljena častna straža, sestavljena iz vseh enot praške garnizije. Pred mestnim domom so pričakovali sprevod člani občinskega sveta s primatorjem dr. Zenklom na čelu, levo in desno od njih pa so bili odposlanci vseh češkoslovaških mest, trgov in občin. Pred spomenikom Jana Husa so bili zbrani duhovniki evangelj-ske cerkve čeških bratov, kateri je pripadal pokojni dr. Masaryk. Kratek postanek sprevoda je simbolično predstavljal poslednje slovo prezidenta Osvoboditelja od večno živih dokazov svobodoljubja češkoslovaškega naroda.
stopil pred mrtvaški oder in še enkrat v imenu vse češkoslovaške vojske pozdravil prezidenta Osvoboditelja s sabljo. Med svi-ranjem posmrtne koračnice je skupina oficirjev dvignila krsto na ramena in jo ponesla na peron, kjer je že čakal posebni vlak. Na peron so šli samo sorodniki, prezident republike, člani vlade, zastopstvo Narodnega predstavništva in odposlanci iz inozemstva. Ob 15.15 je krenil vlak ob svi-ranju čsl. himne s postaje proti Lanom.
Po češki zemlji
Vzdolž 40 km dolge železniške proge iz Prage v Lane, na kateri je bil ustavljen ves drugi promet, je vozil posebni vlak s krsto prezidenta Masaryka počasi, ker je bilo na obeh straneh proge na stotisoče ljudi, ki so prihiteli od blizu in daleč, da se poslovijo od prezidenta Osvoboditelja. Vsi kolodvori so bili odeti v črno. Na okoliških gričih so goreli kresovi, na mnogih krajih so bile ob progi postavjene velike žare.
črnomeljskega polja v Črnomelj, v štab voditelja manevrov arm. generala Milova-noviča, kjer nas gostoljubni štabni oficirji povabijo najprej na čašico »ljute« v kuhinjo, ki jo upravljajo gojenci intendantske akademije v Beogradu.
Prvi oddelek
južne vojske
Po postanku v Črnomlju, kjer so za enkrat samo še vojaki, prideljeni vodstvu manevrov, ki nosijo kot nevtralci bele trakove na rokavih, nadaljujemo pot v osrčje koncentracije južne vojske. Na prvo četo zbirajoče se južne vojske smo naleteli ob bregovih Kolpe, kjer utrjujejo pozicije, ki čuvajo prehode preko reke. Ustavili smo se pri protiletalski bateriji, sestavljeni iz topov najnovejše konstrukcije, o kateri pravijo strokovnjaki, da so najpopolnejše orožje, kar ga jih je dala do danes na tem polju vojna tehnika. Baterija je prevozila pot od Karlovca do sem — 30 km — v 5 urah in čaka nadaljnjih odredb. Vojaki in tudi častniki so po večini rezervisti. V Kar-lovcu so baterijo spravili iz vlaka, ki je imel 40 vagonov, v pičlih 30 minutah. Vojaki polegajo sedaj po travi in čistijo opremo. Konji so na dolgih konopcih zbrani v poljski konjušnici, večinoma kmečke živali iz okolice Siska in Topuskega. Zato imajo neznansko dolge repe in v grivah lesene tablice s svojo oznako in imeni svojih gospodarjev. Sredi počivajoče baterije pa se je obetajoče kadilo iz najboljše prijateljice vojakov, poljske kuhinje, kjer so pripravljali za obed rižoto.
Brzi motorizirani odred
Nadaljevali smo vožnjo proti Generalskemu Stolu ob železnici Karlovac - Ogu-lin. Število taborečih čet je vedno večje. Očividno prihajamo v središče koncentracijske baze tako zvanega brzega motoriziranega odreda, s katerim se seznanimo to pot prvič pri manevrih. Dočim je tvorila pri zadnjih manevrih v Brčkem glavno jedro brzega odreda še vedno konjenica, ki so ji bili dodeljeni kolesarji, je to pot jedro brzega odreda sicer še vedno konjenica, ali brez konj. Od nje so ostali samo konjeniki. Ves odred je namreč motoriziran, s čimer mu je dana možnost velike gibčnosti in predvsem velike prodorne moči, ojačene z močno tehnično oborožitvijo.
Obveščevalna služba
Ves brzi odred sestoji iz motorizirane pehote, oklopnih avtomobilov, motocikli-stičnih edinic, motorizirane artilerije ln končno iz tankov. Pred obiskom motoriziranega odreda smo se še ustavili pred gradom, v ka+erem se stikajo telefonske žice od vseh edinic tega sektorja južne vojske. Center za zvezo razpolaga poleg telefonske centrale še z dvema močnima radijskima oddajnima postajama, optičnimi signalnimi napravami in z več sto golobi pis-monoši, ki so nameščeni v posebnih avtomobilih. Golobe bodo spravili sedaj v maniše košare in jih dodelili vsaki edinici, da jih uporabi v primeru, da ne bi bilo mogoče drupače obvestiti povelistva. Strokovnjaki nravijo, da to ni redko, posebno ne pri sedanipm načinu artilerijskega o«t-nia, ki trsa In ruši še tako spretno položene telefonske zveze
Oklopni avtomobili
Javimo se komandantu brzega odreda, konjeniškemu generalu Velebvtu. Bil pa je žal s štabom na terenu nri svojih edinicah, ki jih je razmeetil v veliki medsebojni razdalji da jih tako čim boljše skrije pred sovražnimi letali. Pa smo obiskali edinieo oklopnih avtomobilov, težkih koloeov. katerih vsak tehta nad 5.000 kg. So to Sred no močni vozovi z motorji spredaj in zada,), tako Ida lahko vozijo naprej in nazaj, ne da
Posebno pretresljiva 5e Mla žalna svečanost v rudarskem mestu Kladnu. Tu so se zbrali na kolodvoru in vzdolž proge rudarji v svojih tradicionalnih uniformah z gorečimi baklami v rokah. Ko je pri vozil vlak, so fanfaristi rudarske godbe svirali koral.
Prihod v Lane
V Danih, kamor je prispel vlak ob 17.23 80 pričakovali krsto oficielni predstavniki, ki so se s posebnim vlakom pripeljali iz Prage že pred mrtvaškim vlakom. Pred kolodvorom se je zbraio prebivalstvo iz Lan in vseh okoliških krajev. Ko so kT-sto dvignili iz vagona, je množica; glasno zaiplakala.
S kolodvora je krenil sprevod na malo vaško pokopališče. Krsto so nosili občani iz Lana. V sprevodu so bili poleg članov rodbine prezident dr. Beneš s soprogo
ter oficijeini predstavniki iz češkoslovaške in iz inozemstva, zaključili pa so ga legionarji.
V grobu ob strani ljubljene žene
Malo vaško pokopališče je od vseh strani obkrožila nepregledna množica, ki je kleče pričakovala sprevod. Pokopališče je bilo razsvetljeno z velikimi žarometi. Po molitvah, ki jih je opravil domači evan-geljski duhovnik, so združeni pevski zbori iz Prage zapeli koral, med tem pa so krsto spustil v grob, ki so ga nato žalni gostje zasuli z rdečimi rožami. V grob so položili tudi grudo zemlje iz Masarykovega rojstnega kraja Hodon*na in iz njegovega najljubšega letovišča Bistrice. Ob 7. zvečer so bile pogrebne svečanosti, najveličastnejše, kar jih beleži zgodovina Prage, končane. Oficielni gostje so se s posebnim vlakom vrnili v Prago, pokojnikova rodbina pa je ostala v Lanih.
★
Stojadinovič in Tatarescu
Praga, 21. septembra. AA. Nocoj ob 19. uri je obiskal predsednika jugoslovenske vlade dr. Milana Stoj-adinoviča v poslopju jugoslovenskega poslaništva v Pragi predsednik rumunske vlade Tatarescu. Ostala sta v daljšem razgovoru.
| bi jih bilo treba Obračati. Opremljeni so a vrtečimi se jeklenim; stolpi, iz katerih grozeče zijajo Cevi strojnic. Poleg štirih strelcev za strojnice sta v vsakem vozu še voditelj in šofer.
Nekaj streljajev dalje gladijo in mažejo svoja motorna kolesa s prikolicami vojaki motocikliištičnega oddelka. V vsaki prikolici je nameščena strojna puška s pripadajočim strelivom. Vei motorji so popolnoma novi in najboljših znamk, pa jih tudi fantje likajo in mažejo, da je veselje. Vsi so sami konjeniki, ki. p« 50 zamenjali žive vrance 6 smrdljivimi motorji.
Razni oddelki brzega odreda
Vozimo še mimo vojne bolnice brzega odreda, ki pa je brez bolnikov. Zdravstveno stanje čet je proti pričakovanju odlično in je moštvo brez škode preneslo vse napore koncentracije v zadnjih deževnih dneh. Malo dalje je razvrščena dolga kolona novih težkih kamionov, »kritih pod drevjem in pokritim z zeJenjem. To je park motoriziranih odelkov pehote, ki so sestavi brzega odreda. Bataljon je zelo močno oborožen s strojnicami, pehotnimi topovi in protitankovskim orožjem. Je to oddelek, ki je izredno gibčen in hiter, ker so vsi vojaki nameščeni na velikih novih kamionih.
Najbolj zanimiv de] motoriziranega brzega oddelka pa je vsekakor oddelek motoriziranega topništva, ki je seveda tudi skrito med grmovjem in drevjem. Težki kamioni so naloženi z deli gorskih in poljskih topov in havbic, vse pa je tako spretno maskira-no, da jih človek opazi šele, ko je že tik pred njimi.
Orjaški topovi na kolesih
Impozanten je pogled na najmodernejše težke motorizirane baterije dalekosfrelnih topov in možnarjev. Ti ogromni topovi po naloženi na posebnih šasijah. vozijo pa jih posetHni vlačilci z gosenicami. Ko se vale po cesti, se pod njimi trese zemlja. Zaradi njih so morali popraviti skoro vse mostove na manevenskem ozemlju.
Izvidniški tanki
Morda najbolj zanimiv je bil obisk pri novih izvidniških tankih. To je najnovejše orožje in poslednji izum oboroževalne industrije. Pri njih so že izkoriščene v^e izkušnje iz abesinske in španske vojne. Odlikujejo se po izredni brzini in okretnosti ter so_ oboroženi z malimi topiči in s strojnicami. Komandant edinice nam je ljubeznivo predvajal enega teh tanikov, ki se je prekopicaval po terenu kakor žoga.
Pred spopadom
Koncentracija čet, ki sodelujejo pri manevrih se bliža koncu. Čete so že razporejene na vseh določenih mestih, po naprej izdelanem načrtu. Vse priprave bodo končane nocoj do polnoči. S tem trenutkom pe bo pričelo vojno stanje in treba bo samo šo povelja, da se začno »sovražnosti«.
Štaba obeh armad sta noč in dan na delu. Vrhovni vodja manevrov general Milovano-vi<5 z načelnikom svojega štaba po dva do trikrat na dan pregleduje ve» maneverski teren ter inspiclra posamezne oddelke in njihove položaje. Posebno važnost polagajo vrhovni poveljniki na zaščite prfd s-ovražni-mi letali in so zato vse edinice skrile mei drevjem in zelenjem, da jih je le težko odkriti.
Prihod vojnega ministra
Novo mesto, 21. septembra.
Danes se je pripeljal v Novo mesto minister vojske in mornarice armijski general Ljubomir Marič, da prisostvuje kolp-skim manevrom. S kolodvora se je ob 10. dopoldne pripeljal z avtomobilom v spremstvu poveljnika severne armade arm. gen. i > Jurišiča pred okusno okrašeni magistrat, I kjer je bil postavljen kip Nj. VeL kralja i
Petra, H., v ozadju pa državni grb, prepleten z narodnimi trobojkami. Sprejema so se udeležili predstavniki vseh tukajšnjih uradov, učenci vseh šol, Sokoli in gasilci s prapori ter številno občinstvo.
Vojnemu ministru je najprvo podal ra-port komandant mesta kapetan Vrebac, sreski načelnik pa mu je nato predstavil navzoče predstavnike. Župan je pozdravil vojnega ministra v imenu mesta in končal svoj govor z vzklikom jugoslovenski vojski. Dve ljubki deklici. Tatjana Jurko in Jelka Marčun, sta deklainirali prigodno pesem in izročili ministru lepe šopke. Vojni minister se je vsem prisrčno zahvalil, pri čemer je naglasi!, da vidi v tem krasnem sprejemu predvsem izraze simpatij do celokupne jugoslovenske vojske in njenega vrhovnega poveljnika Nj. Vel. kralja. Množica se je pridružila njegovemu vzkliku in prirejala kraiju in vojski dolgo trajne ovacije, godba pa je zaigrala državno himno.
Vojni minister je nato pristopil k Sokolom ter jih pozdravil: Zdravo, Sokoli! Zdravo. Zdravo! so mu v zboru od zdravi jali Sokoli. Minister se je razgovarjal z voditelji novomeškega Sokolstva in se zanimal za razvoj sokolske misli. Potem je odšel v hotel Metropol, kjer so zanj rezervirani prostori. Pred hotelom je postavljena častna straža.
Zvečer ob 20. se je vojni minister s svojim spremstvom udeležil svečane komemo-racije za prszidentom Masarykom, ki jo je priredil novomeški Sokol v Sokolskem domu.
S prihodom vojnega ministra in ostalih vojaških dostojanstvenikov se je v Novem mestu nastanila tudi godba 40. pešpolka, ki je priredila danes dva promenadna koncerta, kar je za Novo mesto nekaj prav posebnega. Danes je prispelo tudi že več tujih vojnih atašejev, ki so se začasno ustavili v Novem mestu, pozneje pa se presele v Dolenjske Toplice. Njihove nevajene uniforme vzbujajo veliko pozornost, zlasti še pri nežnem spolu.
Na čast vojnemu ministru In ostalim vojaškim dostojanstvenikom je bila nocoj svečana iluminacija in baklada.
Prihodi tujih
vojaških misij
Zagreb, 21. septembra, o. Dočim služi kolo Ivor Sava za prehod in odvažanje čet, ki odhajajo na manevre, je glavni kolodvor namenjen predvsem za sprejemanje inozemskih vojaških delegacij. Sprejemanje se je danes pričelo že zgodaj zjutraj. S prvim beograjskim brzovlakom je prispel v Zagreb italijanski poslanik Indeli z vojaškim atašejem. Nekoliko po 8. pa je prispel iz Rima državni podtajnik v vojnem ministrstvu general Pariani. Na peronu kolodvora je bila postavljena častna četa vojakov * zastavo in godbo. Zbrani po bili tudi vsi člani italijanske vojaške misije, ki so prispeli že snoči. zastopniki oblasti in generali % načelnikom glavnega generalnega štaba generalom Nedičem na čelu. Godba je pri sprejemu odhvirala italijansko in našo državno himno. Popoldne je italijanska vojaška delegacija odpotovala v Novo mesto.
Ob pol 12. je prispela v Zagreb turška vojaška delegacija, ki so jo prav tako slovesno sprejeli. Turško vojaško delegacijo vodi načelnik turškega generalnega štaba maršal Fejzi Čakmak. Turška vojaška mil-ija je prispela iz Splita, kamor je došla s turškim rušilnem »Adetepe«. Pri sprejemu na kolodvoru je vojaška godba odsvirala turško in našo državno himno. Maršal Cakmak je pregledal našo častno četo in jo pozdravil * vzklikom: »Pornozi Bog, ju nac-i!« Po sprejemu je turška delegacija odšla v hotel >Ee-planade«, popoldne pa je odpotovala proti Novem mestu. Po manevrih si bo turška vojaška delegacija ogledala razne kraje v Bosni, preivsem Sarajevo in Mostar, v Dubrovniku pa se bo zopet vkrcala na rušileo
»Adetepe«.
Popoldne ?ta prispela rumunska vojaška misija pod vodstvom šefa generalnega štaba in grški general Papagos s svojo delegacijo. Oba sta bila prav tako slovesno sprejeli.
Jutri bo prispela češkoslovaška vojaška misija z vojnim ministrom Mahnikom ter načelnikom češkoslovaškega glavnega Generalnega št aha na čelu. Prav tako bo jutri prispel tudi načelnik francoskega generalnega štaba general Gamelin.
Pomorska konferenca treh velesil
Italija sprejela povabilo Anglije in Francije, da se udeleži nove pomorske konference
Rim, 21. septembra, g. Odpravnika poslov francoskega in angleškega poslaništva v Rimu sta danes dopoldne izročila zunanjemu ministru Cianu povabilo Francije in Anglije Italiji s trojno pomorsko konferenco, ki naj bi se sestala v najkrajšem času v Parizu ter razpravljala o reviziji kontrolnega sistema na Sredozemskem morju. Po posvetovanju z Mussolinijem in po telefonskem razgovoru z Berlinom je grof Ciano nocoj sporočil, da Italija to povabilo sprejme.
Protipiratska vojna se je že pričela
Gibraltar, 21. septembra, b. Včeraj je v glavnem že prispelo v Sredozemlje vse francosko in angleško vojno brodovje, določeno za izvrševanje pomorskega nadzorstva v vsem sredozemskem bazenu. Sedaj se pričakuje začetek dejanskega izvajanja proti-
piratskega nadzorstva, ki Je razširjeno na podmornice, vse vojne ladje in piratska letala. Anglija in Francija sta skupno zbraM v Sredozemlju nad 100 svojih najboljših in najhitrejših vojnih ladij. V angleških pomorskih krogih poudarjajo, da ta koncentracija angleškega in francoskega vojnega brodovja nikakor ne pomeni pomorske demonstracije proti Italiji, ki je oilklonik sodelovanje pri izvajanju nadzorstva. Prav tako naglašajo. da gre v splošnem samo za navadno policijsko akcijo proti laijam. ki bi hotele kakorkoli ogrožati redni trgovski promet v sredozemskem bazenu. Ukrepi, ki so jih v Nvonu sprejele velesile, katerih interesi 60 bili že dolgo resno ogroženi, so prišli ob pravem čateu, kajti sicer bi prestiž nekaterih velesil v Sredozemlju le preveč trpeL Italija ne more smatrati sedanje koncentracije angleškega in francoskega brodovja kot: sovražno gesto obeh demokratičnih velesil, saj je v Rimu prav doibro znano, da so Italiji vrata za njen morebitni pristop vedno odprta, ako to sama hoče.
Skupščina Društva narodov
Govor rumunskega zunanjega ministra Antonesca
Ženeva, 21. septembra. AA. Skupščina Društva narodov je dopoldne nadaljevala razpravo o delu Društva narodov v lanskem letu. Prvi je govoril rumunski zunanji ministerAntonescu, ki je sedaj predsednik stalnega sveta Male antante. Najprej je poudaril, da je Mala antanta zvesta Društva narodov, ker da je ženevska ustanova zelo pomembna in eden izmed velikih upov človeštva. Sedanje mednarodno stanje je nemirno. Odnošaji med nekaterimi državami so napeti. Nezaupanje ustvarja neprijetna nesoglasja. Navzlic temu se pojavljajo znamenja zboljšanja. To potrjuje zlasti nyonski dogovor. Nihče ne more dvomiti v napredek mednarodne skupščine in v razvoj Društva narodov, čeprav trenutno ne ustreza dinamiki mednarodnega življenja. Od načel reda, pravice, miru in varnosti, ki jih navaja pakt Društva narodov, ni mogoče odstopiti. Le, če bo mogoče vrniti vsaki državi zaupanje in varnost, tako da bodo njeno politično neodvisnost in teritorialno nedotakljivost spoštovali vsi, bo lahko prenehalo nadaljnje oobroževanje. Sele, ko se bodo poglobila jamstva pakta Društva narodov z regionalnimi dogovori, bo mir postal živo dejstvo. Ni torej potrebna izprememba pakta Društva narodov, pač pa moramo poiskati sredstva, s katerimi lahko preskrbimo popolno veljavo Društva narodov.
Na koncu je Antonescu govoril o novi nevarnosti, ki ograža mir sveta, namreč o prenašanju doktrinarnih in ideoloških sporov na mednarodno področje. Države Male antants so mngnja, da si lahko .vsaka de«
žava in vsak narod izbere način življenja,
I ki mu najbolj ustreza.
Avstralski delegat Brnce je predložil predlog, po katerem naj Društvo narodov stopi v stike z državami, ki so s sporom na Daljnem vzhodu prizadete, da prouče možnost njegove rešitve. Smatra, da jd treba čim prej sklicati konferenco prizadetih držav.
Ruski komisar za zunanje zadeve Litvi-nov se je obširno bavil z napadi na Španijo in na Kitajsko. Grajal je nedelavnost Društva narodov v teh dveh primerih ter zahteval pomoč za napadene, ne da bi predložil konkretne predloge.
Kongres političnih preganjancev
Beograd, 21. septembra!, p. Zborovanje bivših političnih interniirancev, talcev in. ujetnikov v Avstroogrski izza svetovne vojne bo v fizikalni dvorani nove beograjske univerze dne 26. t. m. Ob 10. dopoldne.
Vremenska napoved
Zemunska vremenska napoved. V glavnem lepo vreme, ponekod delno oblačno s postopno razjasnitvijo. Možne so krajevne nevihte s prehodnim dežjem. Toplota bo še padla.
Zagrebška: Vreme bo ostalo nestalno, vendar je pričakovati, da se bo pozneje zboljšalo.
Dunajska: Po večini zjutraj megla, podnevi gjecej	te oftffc
Iz Prage v Lane
DANES SE ZAČNO »SOVRAŽNOSTI"
Južna in severna vojska sta pripravljeni — Prihod vojnega ministra ln Inozemskih zastopnikov — Na obisku pri »modrih«
(Poročilo našega manevrskega poročevalca)
Naši kraji in Ifudfe
Sodlia kiparjev o Aleksandrovih propilejah
y ponedeljek zvečer so sklenili objaviti posebno izjavo
V ponedeljek zvečer so se pri Sla-miču skoraj korporativno zbrali slovenski kiparji, ki bivajo v Ljubljani, da zavzamejo svoje stališče do načina, kako odbor za postavitev spomenika Viteškemu kralju izbira načrt in oddaja dela. Po temeljiti vsestranski razpravi so zbrani kiparji na koncu sklenili, nasloviti na odbor in na vso slovensko javnost naslednjo izjavo:
Ni dvoma, da je mojster Plečnik z vso svojo sposobnostjo, svojim slovesom in velikim smislom za odkrivanje intimnih kotičkov naše stare Ljubljane ustvaril prekrasna dela. Tudi ni dvoma, da so njegovi načrti za regulacijo mesta odlični, in samo želimo, da mestna občina čim prej dobi zadostnih sredstev, da njegove zamisli izvede. Zato pa se toliko bolj čudimo, da je tako slaven mojster iznenada zamešal arhitektonske potrebe Ljubljane s spontano akcijo vse Slovenije, ki je ob najtežjih žrtvah, v najtežjem času zbrala primemo vsoto pod geslom: Viteškemu kralju Zedi-nitelju v Ljubljani likovni spomenik!
Ko pregledujemo Plečnikovo zasnovo propilej, ki naj otvorijo tako zvani Južni trg — ta trg se nam zdi, če si smemo dovoliti takšno pripombo, kljub vsemu optimizmu projektanta godba daljne bodočnosti — se nam nehote vsiljuje vprašanje, kako je mogel ožji odbor priti na drzno, samovoljno misel, da bi hotel štiri petine denarja, ki predstavlja darilo slovenskega ljudstva za neki izrečno določen namen — namreč za likovni spomenik Viteškemu kralju — potrošiti za kamnoseška dela, ki niso s spomenikom v nobeni zvezi. Ce je ožji odbor bistveno vprašanje vse akcije obravnaval na tako malo tankovesten način, se skoraj ne moremo čuditi njegovemu postopku v drugem najvažnejšem vprašanju: da skuša namreč javen, ljudski denar potrošiti brez javne kontrole, kakršno predstavljajo javni natečaji, in kar pod roko oddati dela svojim in Plečnikovim izbrancem.
Ožji odbor je pred poldrugim letom razpisal idejni natečaj, v katerem je zaprosil umetnike, naj določijo primeren prostor za likovni spomenik in ga idejno utemelje. Pri tem je zahteval od tekmovalcev, _ da projektirajo svoje zasnove na že obstoječe prostore, primerne za postavitev spomeni-Ka, v Ljubljani, in jim je določil ceno, po kateri stroški za spomenik s primerno regulacijo prostora vred ne smejo presegati vsote enega milijona dinarjev. Vsi umetniki, ki so se udeležili razpisa, so se strogo držali zastavljenih pogojev in so v tej smeri izvršili svoje načrte. Umljivo je, da je razpis, pri katerem je šlo za delo edinstvene važnosti, terjal od udeležencev ogromno časa in truda. Nagrade so bile malenkostne, da stroškov in časa niso mogle poravnati, toda slovenski kiparji so radi doprinesli svoje žrtve, saj je bil najavljen razpis za kiparsko delo, pri katerem bi vsi sodelujoči lahko razvili vse svoje moči in pokazali, kaj zmorejo. Toda tega razpisa ni bilo, slovenski kiparji so zaman čakali leto in pol.
Zdelo se je že, da je vsa stvar zaspala. V »Umetnosti« smo z velikimi črkami javno vprašali odbor, kako je s spomenikom Viteškega kralja. Odgovora nismo prejeli. Izza kulis pa smo izvedeli, da je arh. Jože Plečnik, redni profesor univerze kralja Aleksandra mimo dobrih običajev predložil cdboru nekak načrt, ki naj bi bil edina rešitev problema o postavitvi spomenika. Po isti poti smo tudi izvedeli, da se ožji odbor s tem načrtom povsem resno bavi, čeprav je znano, da se g. profesor idejnega razpisa sploh ni udeležil. Na koncu je še prišlo na dan, da Plečnikovemu načrtu ni bila zastavljena nobena meja v vsoti, in medtem ko so bili slovenski kiparji v svojih zasnovah vezani na znesek en milijon, je njegovemu načrtu na razpolago blizu dva milijona dinarjev.
Po presledku dveh let in pol je predsednik odbora za postavitev spomenika senator Ivan Hribar sklical plenarno sejo, na kateri so funkcionarji ožjega odbora poročali, da so se v svojem področju že odločili za Plečnikov načrt in da povsem konkretno, na imena izbranih obrtnikov in tvrdk, predlagajo oddajo del. Ožji odbor je očitno pričakoval, da bodo člani širšega odbora sprejeli načrt brez debate, saj pri'
haja iz Plečnikovih rok, prav tako pa da bodo brez debate odobrili tudi oddajo del, saj je tvrdke izbiral projektant sam. Tu je ožji odbor dvema težkima pogreškama, ki smo jih bili že navedli, hotel pridružiti še tretjo. Samo ob sebi se mu je namreč zdelo umevno, da bo peščica prisotnih odbornikov, ki so komaj tvorili predpisani kvorum in ki o dalekosežnih odločitvah, kakršne se bile na dnevnem redu, niti pojma niso imeli, kratko izglasovala predlog. Toda, kakor je bilo videti, je v članih širšega odbora mnogo več preprostega, zdravega smisla za to, kaj je narobe in
prav, kakor v predsedstvu. Predlog ožjega odbora je propadel, odločitev je odložena na prihodnje dni.
Spričo vseh teh dejstev, ob katerih grozi tako lepa, plemenita akcija, kakršna je bila zbirka za likovni spomenik Viteškemu kralju v Ljubljani, zrasti v afero, zahtevamo slovenski kiparji, da se za celotno vsoto, zbrano v namenu likovnega spomenika, razpiše že najavljeni kiparski natečaj na določen prostor. Hkratu pa z vso resnobo izjavljamo, da je Plečnikov načrt v sedanji obliki nemogoč predvsem z ozi-rom na dejstvo, da ne ustreza predstavi blagopokojnega Viteškega kralja Zedini-telja, o katerem vemo, da je bil vse prej kakor senca kakšnega rimskega imperatorja!
Spominu preganjanca iz svetovne vojne
Umrl je upokojeni šolski upravitelj Albert Dominko
V Ljubljani je umrl v 73. letu upokojeni šolski upravitelj Albert Dominko. Doma je bil iz Kobarida, kjer je bil njegov oče okrajni šolski nadzornik. Študiral je na učiteljišču v Kopru in nato služboval v
Kobaridu, na Livku in čezsoči pri Bovcu, kjer se je poročil z Marijo Zornikovo, sestro znanega goriškega trgovca. Imela sta osem sinov in dve hčerki, izmed katerih sta mu dva sinova in ena hčerka umrli.
Povsod, kjer je služboval, je delal zelo J marljivo. Bil je tudi zastopnik uč;teljstva pri okrajnem šolskem svetu, dober gospodar in spreten politik. Ko je bil na višku svojega dela, ga je zadela po zaslugi političnih nasprotnikov brezobzirna avstrijska pest in je moral v internacijo na Ljubljanski grad. Po večmesečni preiskavi ga je sodišče oprostilo in vrnil se je k svoji družini v čezsooo. Tu pa ni ostal dolgo. Italijanska vojna napoved je pognala njega in njegovo družino z domače zemlje v tuje zaledje. Vse svoje imetje je moral pustit? v Čezsoči in za to ni dobil nit? pare vojne odškodnine. Bežal je z blagoslovljeno soprogo in otroki čez Mojstrovko v negotovost. Usoda ga je zanesla v Breže (Friesach). Gotovo je še mnogo bivših naših častnikov, ki se bodo s hvaležnostjo spominjali gostoljubne Domin-kove druž:ne. Pozneje je bil pozvan, da je prevzel mesto upravitelja ljudske šole v begunskem taborišču v Steinklammu. Koliko je tu koristil, vedo pač le begunci. Po vojni je služboval na Koroškem, pozneje pa pri Sv. Križu na Dolenjskem. Ko je bil upokojen, se je stalno naselil v Ljubljani. Značajnemu vzgojitelju, ki ga je poleg mnogih drugih vrlin dičila celo prevelika skromnost, naj bo med nami ohranjen trajno časten spomin.
Obupan šoSer je šel v Ljubljanico
Tragična smrt brezposelnega Lojzeta Jereba
Ljubljana, 21. septembra.
Danes malo po 10., torej v času, ko je na ulicah in na nabrežjih okrog trimostja vse živo ljudi, se je od čevljarskega do Zmajskega mostu odigrala tragedija, ki je imela za priče na stotine pasantov, pa nobeden izmed njih ni mogel odrešilno poseči vmes. V hipnem razburjenju iz malenkostnega vzroka se je vrgel v valove po zadnjem deževju narasle Ljubljanice m se utopil 40-letni brezposelni šofer Lojze Jereb, ki je bil po rodu iz Idrije in je zadnji čas' stanoval v Rožni dolini. Komaj so ga mrzli valovi sprejeli vase, se je nesrečni Jereb premislil in začel klicati na pomoč, a reka ga je nesla dalje, da so ga mogli reševalci šele na ovinku pod Pollakovo tovarno potegniti iz vode, a takrat je bil trud že zaman.
Lojze Jereb je bil že delj časa brez posla, po vrhu pa ga je mučila še za vratna morilka — jetika. Svoj čas je imel nekaj prijaznega razmerja z nekaj mlajšo služkinjo Anico Pavelškovo. Poletne mesece je prebil pri žireh, da si malo popravi zdravje, nedavno pa se je vrnil v Ljubljano. Danes dopoldne sta se z Anico srečala na čevljarskem mostu. Dekle je skušalo Jereba z lepimi besedami prepričati, da nista drug za drugega in da bo najbolje, če gresta narazen. Ko je bolehni, živčno raz-dražljivi mož spoznal, da je vse njegovo prizadevanje zaman, se je v navalu prevelikega razburjenja iznenada pognal preko ograje v Ljubljanico. Dekle je kriknilo, ljudje, ki so hiteli mimo, so zmedeni ob-strmeli nad senzacionalnim dogodkom, nekateri pa so začeli bežati ob strugi navzdol, da bi na kakršenkoli način sklicali pomoč in rešili nesrečneža iz valov. Kakor pripovedujejo, se je Jereb pod mostom še nekajkrat pojavil lz kalnega valovja, zakrilil z rokami in obupno prosil pomoči. Ko ga je neslo čez brzice pod trimostjem,
Nepozabni vtisi s potovanja železničarjev
Sanjava noč nas j« zazibala ter prenesla
v svojem naročju h gostoljubne Belgije v razborit in živahen Pariz. Ze predčasno kakor navadno je bila budnica v sredo 8. t. m. v rezerviranih vagonih, ki so drveli 6 posebnim vlakom v Francijo.
Na severnem kolodvoru je pričakovalo naše izletnike precejšnje število železnioar-jev-tovarišev in prijateljev Jugoslavije. Pre voz prtljage in posetnikov se je izvršil brezhibno in hitro v hotele, tam nekje na zapad-ni periferiji mesta in okraja ležečega Bil-lancourta. Zadovoljni smo bili z nastanitvijo za mali denar.
Kljub temu, da je bilo počivanje to noč le kratko, je bila vsa skupina takoj popoldne polnoštevilno zbrana z namenom, da naskoči Pariz. Vsak ee je orientiral na podlagi načrta podzemeljske železnice »Metro« prav kmalu, kam drži na desno cesta, kam drži na levo pot. Za bogove prijetna in razr
veseljiva je bila slika pri prvem navalu v Orfejevo železnico, ko so ee rivah, stiskali, gnetli in navduševali za vstop gospe an gospodje, gospodične m goepodje-samci.
Nepozabne vtise je zapustil obisk Louvra, ko so se bohotili mogočni kipi in umetnine grškega izvora in asireko-egiptovski spomeniki v bajni nočni luči Vsa okolica na« je premestila v šolske klopi, ko emo v latinskih in grških »špehih« občudovali fotografije junakov in pesnikov starega veka. Ugasnili so električne žarnice in v pramenu ene luči je blestel kip Diane in Afrodite. Nepozaben bo ostal ta spomin v vsakem obiskovalcu.
Ali naj opisujemo krasote razkošnega Vereaiillesa? Nemogoče. Preokorna je roka, prozaično navdahnjeno pero, da bi pokazalo le senco očarajočega vtisa. Treba bi bilo, da ostaneš mesece in leta v neštetih dvoranah, nakar bi mogel reči; poznam ta hram umetnin,
je prav tako še priplaval na površje, samo da ljudje, ki so se bili nabrali na bregu in na mostovih, klicev niso čuli več.
Tako ga je pred očmi številnega občinstva, ki ob tem času valovi tam mimo iz mesta na trg in nazaj neslo dalje proti Zmajskemu mostu. Tam se je na bregu in na mostu na trlo že toliko sveta, da se je vsaj bližnji del zelenadnega trga za nekaj časa gotovo skoraj do kraja izpraznil, še branjevke so popustile blago in hitele, da vidijo, kako se potaplja neznan obupan človek. Ko so mestni reševalci — telefonsko sporočilo so prejeli ob 10.33 — z orodnim avtom, z lestvami, vrvmi in ka-veljni pribrzeli k Ljubljanici, je bila na bregu tolikšna gneča, da skoraj niso mogli do vode. Blizu Pollakove tovarne, kjer je struja zaradi ovinka zanesla Jereba k bregu, so se reševalci spustili v strugo in ga po težkem, tveganem naporu zajeli. Telo je kazalo še rahle znake življenja in brž so ga odpeljali v bolnišnico. Toda bilo je prepozno tik pred bolnišnico je nesrečniku nehalo biti srce. Tako so se reševalci vrnili s truplom do mestnega doma, kamor je kmalu za njimi prispela tudi policijska komisija z zastopnikom policijskega zdravnika dr. Lapajneta in dežurnim uradnikom Bardkom. Na odredbo komisije so truplo prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu.
Nesreča, ki je terjala življenje Lojzeta Jereba, nam nudi nov tragičen dokaz, kako malo je v Ljubljani poskrbljeno za podobne primere, kar se tiče varnosti. Manjka nam pač vsega: tehničnih sredstev, brez katerih si ni mogoče misliti uspešnega reševanja. in razumnega, odgovornega razumevanja v ljudeh, ki ob nesreči svojega bližnjega ne zmorejo nič drugega, kakor da zijala nosijo na prodaj. Odkar je struga Ljubljanice skozi mesto zreguilirana do kraja, so dohodi vanjo tako na redko
Glavna privlačna točka sedanjega poset-nika v Parizu je svetovna razstava. Oudno, da najdemo nezadovoljneže, ki trdijo in ee zgraža jo, da razstava še ni gotova. Rdior 6i hoče ogledati, kar je, ima preveč opravka! Brez izjeme narodnostne pripadnosti hvali vsak obiskovalec ruski paviljon, ki nadkri-ljuje s svojo dmpozantnostjo tudi svoj vis-a-vie. Edinstven je šotor bratske Češkoslovaške. Presenečeni nad vzorno urejeno razstavo smo morali nehote čestitati zastopniku k tolikemu uspehu. Čudimo se, da je bila tako glasna, uničujoča in poniževalna kritika našega paviljona. Morda bi ee dalo kaj izboljšati; toda v pretežni veČini je razstava zadovoljiva in 6mo kar lahko ponosni. To prepričanje potrjuje živahen obisk našega paviljona vseh slojev in narodnosti.
Velika uslužno&t francoskih gentlemanov je podkrepila našo simpatijo do tega viteškega naroda. Skupno s poklicnimi tovariši smo napravila izlet v svetovno luko Havre. Bil je lep in eončen dan za spoznavanje prilik ob ofcali atilanskega morja.
Lepa je bila poklonite v pri spomeniku Viteškega kralja Mučenika. Z nami so ee odpeljali francoski tovariši in poklonili isto-tako venec. Spominski govor je govoril predsednik Jenko, ki je bodril navzoče za veliko idejo nepozabnega kralja. Tudi zastopnik francoskih železničarjev je poveličeval delo viteškega prijatelja Francozov ter obžaloval, da je moral nesmrtni junak umreti za idejo miru v zavezniškem mestu.
V železniškem paviljonu na svetovni razstavi go priredili francoski tovariši impo-zantno pripravljen sestanek. Ogromno število godbenikov - železničarjev je zaigralo obe' dlržavni himni, nakar so se predstavniki pozdravili. Godba je zaigrala nekaj slovenskih skladb. Pri šumečem šampanjcu in ob postrežbi francoskih dam e sladkarijami je bila zaključena.
Posebno prisrčno je bilo slovo na postaji »Gare de Lyon«. Izgovorjena je bila marsikatera prijateljska beseda, ki na« bo vezala
ELI DA
MILA
Ime jamči za najboljšo kakovost!
ELI DA CVETIC MILO
f
posebno blago In učinkovito čudovitega vonio
posejani, da bi mogel pač samo izredno drzen človek tvegati skok v vodo, ki je pač dovolj narasla, da iz nje skoraj ni povratka. Samo pod trimostjem so v središču mesta zgrajene stopnice v strugo, ki bi lahko nudile odrešilni izhod. V reki, ki teče mimo najprometnejših ulic in prehodov, kakor Ljubljanica, pa bi morale biti pri vsakem mostu razen stopnic do vode pripravljene tudi najnujnejše pripra-
ve za reševanje. Predvsem bi moral biti pri roki čoln in kar je še najpotrebnejšega orodja. Če bi n. pr. prišlo na Barju do kakšne vremenske katastrofe in bi povo-denj odnašala s seboj ljudi, živino in blago, bi vse to lahko brez odpora plavalo skozi središče našega glavnega mesta. Tragična smrt Lojzeta Jereba naj bi bila poklicanim v opomin, da je treba nekaj ukreniti.
Regulacija Ljubljanice — končana
Dolgoletno delo, ki je veljalo težke milijone
Ljubljana, 20. septembra
Tlakovanje struge in ureditev obeh nabrežij od prulskega mosta navzgor v zadnjem sektorju sta zahtevala radi spomladanskih vremenskih neprilik podaljšanje termina za izvršitev regulacijskih del v Ljubljanici. Gradbeno ministrstvo v Beogradu je na prošnjo podjetja inž. Dukič & drug dokončni čas za dograditev raztegnilo do 15. septembra 1937, kar se je vprav minuli teden tudi zgodilo v polni meri, kajti te dni zapueajo že poslednji delavci lopate, krampe in sarr.okolnice na obnovljenem terenu med zatvornico in ob Spici.
Ker je več stotin metrov dolgo, od gra-daškega do prulskega mosta segajoče stopnišče ob Trnovskem prstanu kakor tudi ono pod Martmčičevim posestvom na Prulah povsem dogotovljeno, bo — seveda naravno — sledila v najbližnjem času ko-•lavdacija celotnih regulacijskih del v strugi Ljubljanice.
Omembe vredno je tudi, da je mestna občina ljubljanska postavila na dolgo se vijočo leseno ograjo na obeh obrežjih od betonsk;h arkad na Bregu do transformatorja ob Gradaškem mostu in na Gallusovem nabrežju od Plavčeve hiše do prulskega mosta. Upoštevali so se povsod vsi mogoči dohodi, tako k periščem in k potem nad ploščadjo. Prulčani so obenem dobili ob nabrežju tudi nekaj zaželenih lesenih klopi, ki so jih že močno pogrešal'. Sploh so zadnje dneve delavci temeljito pospravili in očistili ob nabrežjih vso odvisno navlako in še preostale barake.
Tudi obrežji ob ograji so z novim dovozom materijala posuli in primerno zravnali.
Lansko leto so od transformatorja proti čevljarskemu mostu navzgor zasadili na obeh straneh ob arkadah celo vrsto v to svrho ustrezajočih plezalk, ki so se letos že prav bohotno razrasle in prav slikovito vplivajo na oko. Sedaj navažajo in prese-jajo črno zemljo tudi zgor čevljarskega mosta vse do konca arkad na Bregu. Vsa-dili bodo tudi na obeh straneh ravnotako rastlinje.
Kakor čujemo, je olepševalni odsek tuj-sko-prometnega sveta za Ljubljano odredil, da se na obrežju Ljubljanice še letošnjo jesen zasade od mosta pri prisilni delavnici do šentpetrskega mosta breze, a obrežje do transformatorja čaka čimprejšnje ureditve.
*
Dolgoletno, naporno regulacijsko delo. ki je zahtevalo nadčloveške delovne s;le in seveda terjalo tudi težke milijonske vsote, je sedaj razen ogromnega jeza pri cu-krarni — srečno končano. Regulirana Ljubljanica drvi in brzi nemoteno liki sma-ragdno-zelena vtv skozi naše prestolniško mesto. Oko mimoidočega izprehajalca se kaj rado ustavlja ob strugi in pozorno pre-motriva prijetno lice življenjskih pljuč bele Ljubljane. Naj bi bilo dovršeno delo v dobrobit in ponos ljubljanskega prebivalstva, saj se z enakim vodotokom skozi sredino ponaša le malokatero, čeprav mnogo večje mesto. In v resurci, prav mična in urna postaja naša Ljubljanica!
Učimo se ruščine!
Ljubljana, 21. septembra
Po vojni je zanimanje za rusko kulturo in za študij ruskega jezika po vsem kulturnem svetu zmerom živahnejše. Družabni in idejni preobrati, ki jih je širna ruska zemlja dož;vela v zadnjih dveh desetletjih, so zanesli neke vrste rusko modo v svet, globlji, resnejši delež pa gre za naraščajoče zanimanje brez dvoma genialnim leposlovnim in umetniškim delom ruskih klasikov, ki jim pač ni primere na svetu. V mnog;h državah so ruščino po vojni uvedli kot obvezen predmet, drugod so dijakom stavili spoznavanje ruskega jezika in ruskega duha na svobodno izbiro. Čeprav je imel ruski narod pri Slovencih že od nekdaj mnogo gorečih spoštovateljev in so najboljši tvorci našega naroda hodili. zajemat resnice in spoznanja k ruskim virom, je pri nas doslej vendarle še vse premalo poskrbljeno za smotrno organiziran študij ruske kulture. Slavistični oddelek naše univerze predstavlja sicer vzorno šolo za poučevanje ruskega duha, a dognanja akademske stolice na žalost niso neposredno dostopna širokim ljudskim plastem.
Zato je brez dvoma nadvse hvale vredno prizadevanje Ruske matice, k: je že pred 11 leti odprla v Ljubljani tečaj ruskega
jezika, da bi zlasti mladi generaciji, pa tudi starejšim, ki imajo smisla za malo kulturne samovzgoje, odprla pot do ruskega slovstva. Tečaj je razdeljen v tri skupine: I. za začetmke, II. in III. za naprednejše. Za II. skupino so določene vaje iz ruske klasične literature Puškinove dobe (Puškin, »Jevgenij Onjegin«, in Lermontov, »Junak našega časa«), za III. skupino pa Leva Tolstoja »Vojna in mir« in Dostojevskega »Idiot«. Vpisnina znaša 10 Din, ukovina pa samo 20 Din mesečno. Podrobnejše informacije se dobe na ruskem tečaju, trgovska nadaljevalna šola v Trgovskem domu v Gregorčičevi ulici, vsak torek in četrtek od 7. — 9. zvečer.
Kupujte domače blago!
čim finejša Je slrovina, tem finejsi je Izdelek, čisto gumijasto mleko je f 1 n e j š e nego gumi. Zato je tudi PERMA TEX, ki Je izdelan lz mlečnega gumija, tako fin, elastičen in se celih pet let ohrani.
PERMA TŽ:X
HIGI3ENSOA Ijl/ffA
v bodoče, kakor nas veže železna in jeklena cesta od meje do meje in preko njih.
S precejšnjo zamudo vlaka smo prestopili švicarsko obmejno postajo. Kmalu nas je pozdravilo ženevsko jezero in eprejelo v svoje naročje letoviško mesto Lausanne. Ogledali smo v dopoldanskih urah vse znamenitosti. Hiteti smo morali 7. okusno po-streženim kosilom, da ne bi zamudili parnik, ki naj nas prenese po 'tobri enourni vožnji v še lepše in klrmatično usodnejše letovišče Montreux. Uslužen in nadvse prijazen šef postaje bi na? najraje obdržal pri sebi. Toda naš vodja je neizprosen.
Po razporedu nas je vodila železna cesta po dolini reke Rhone. dokler nismo dospeli v Visp. Tu emo prestopili na ozkotirno in delno zobčasto železnico proti gorskemu kraju Zermatt v višino 1608 m.
Po romantično veličastni dolini je hitel vlak mimo zevajočih prepadov, dokler nas niso sprejela* že podnožja gorskih velikanov: Matterhom, Theodulhorn. dvojčka Kastorin Polus, Mote Bosa. Naše hrepenenje, videti enega izmel naštetih, se je le delno izpolnilo. Mogočne megle so zakrivale sive obraze nad 4300 m visokih vrhov.
Po ugodnem počitku v krasnih sobah občinskih hotelov v Zermatfu smo za jahali naslednje jutro električno zobčasto železnico, ki nas je potearnila brez napora v Gorner-girat 3136 m visoko. rtazgled je bil )e delen, vendar smo vživali kar v »porcijah« gorski zrak. Pihal je višini primeren veter, ki je prinašal tudi suh, zrnat in svež sneg. V krasno urejenem hotelu je zaonla slovenska pesem in razvila se je nepresiljena višinska zabava.
Mešani pevski zbor pod vodstvom župnika in komponista v Zermattu je priredil pevski večer ter razveseljev.il s prijetnima melodijami pravih švicarskih jodlarjev neokrnjeno število naših vandrovcev. Vodstvo pa je povečalo pestrost večera z nastopoir sopotni-ka-čarovnika, ki je po svoji spretnosti ugajal tudi navzočim Angležem, Francetom in
■dTugim gostom. Na prošnjo domačinov smo zapeli tudi mi nekaj narodnih pesmic. Vod-nik-domačin je na lepi sliki, predstavljajoči vitki Matterhorn, tolmačil naskok in za-vzem tega vrha, kakor tudi povratek v dolino.
S prijetnimi vtisi smo se podali na na-daljno pot proti Italiji. Simplonsiki predoT je vlak prav hitro prevrtal. Ve.s dni? svet in drug narod nas je sprejel. Reči pa moramo, da nad vse ljubeznivo. Prvi večer^ v Milanu je bil pon a j več posvečen počivanju: treba je bilo zjutraj izredno kmalu v avto-kaTe. da si ogledamo m>e-to. Vse so nam pokazali. Ali ni dovolj, če omenim znano, z umetninami posuto pokopališče. Ali naj pre zrem stolnico? Name je napravila ffloHji in mogočnejši vtis kakor stolnica v Kolnu. — Krasno je trgovsko in industrijsko mesta Milan. Naj cvete fo 6e razvija tudi v bodoče!
Zadnja postaja — Benetke. Zdelo »e mi je. da sem skoro doma. Ne. to ni samo dozdevanje! Morje, morje adri.iansko je^ tudi naše! Kdor je prvič v Benetkah, je očaran. Posebne vre te zidovi, posebne vrste »cestni« promet. Poleg rarnih težav in dišav je vendar bivanje v Benetkah ngodno. Ocrled mesta in naorav kaže mogočno preteklost in moč bene§ke republike^ Iz _ vseh kra jev so znašali umetnine, s katerimi se ponašajo danes. Idi in poslej!
Na zadnjem sestanku vseh izletnikov je pozdravil in se poslovil od vseh zagrebški tovariš; poudaril ie velik uspeh lepo organiziranega izleta Zahvalil se je vodstvu za trud ter poudarjal zasluge vodje izleta g-Parme. Izročil mu je krasno spominsko darilo, za kar »e mu je vodstvo zahvalilo. Uživali smo poletr privlačnosti mesit vso pozornost in gostoljubnost sosedov in prijateljev okrašeni z nageljčki smo nastopili pot proti domovini, kamor nas je gnalo erce v skrbi za njo in za svojce. Lepo je bilo. Tako odlično organiziranih potovanj si še želimo. Združenju železniških uradnikov čestitamo k takim uepebomj	Viator.
Domače vesti
*	Odkritje spominske plošče vojnemu do-brovoljcu inž. Ivanu Go6arju. Sre6ka organizacija Saveza ratnih dioiorovoljaca kralle-vine Jugoslavije v Ljubljani bo odkrila 3. oktobra ob 10. v Škofji Loki spominsko ploščo svojemu tovarišu vojnemu dobrovoljeu inž. Ivanu Gosarju. Odkritje plošče bo na pokojnikovi rojstni hiši v Stari Lok} št. 3. K odkritju spominske plošče, s katero hočemo vojni doitfovoljci počastiti spomin neustrašenega junaka iz borb za osvobojenje in uedinjtnje, pozivamo vse svoje tovariše in vabimo po tej poti vso našo javnost brez posebnih drugih vabil. Spored odkritja plošče se bo naknadno objavil.
*	V našem poročilu o odkritju spomenika dr. Ivanu Tavčarju je včeraj pomotoma izostalo, da se je svečanosti udeležil kot zastopnik bana ni banske uprave načelnik prosvetnega oddelka prof. dr. Smnik.
HAMTFAKTTTRA
r. Ka SOUVAN
iUiSTJfl J K.U 24.
*	Društvo »Soča« Matica v Ljubljani ee
©b zaključku akcije za odkritev Simon Gregorčičevega spomenika iskreno zahvaljuje vsem, ki so kakorkolisibodi pomagali, da je akcija dostojno uspela. Zahvaljujemo s? zlasti častnemu odboru, prireditvenemu odseku, Hubadovi župi, pevskemu zboru »Slogam, slovenskemu vokalnemu kvintetu, bratski obitelji s^Estrar, Sokolu v Šiški in vsem drugim pevcem in pevkam, deklamatorjem in sodelavcem. Srčna hvala tudi vsem številnim društvom, ki so se udeležila slavno-sti bodisi po deputacijah, bodisi korpora-tivno, ter za številne vence in cvetje, s katerim so počastila spomin velikega pesnika. Prav posebno se zahvaljujemo zboru narodnih žen in deklet, ki so se v tako velikem številu udeležile odkritja spomenika ter 6 svojimi pestrimi narodnimi nošami poživile celotno svečanost. Ponovno se zahvaljujemo g. arh. Plečniku za njegovo naklonjenost in požrtvovalno delo. Čim to dovršena vsa okolica vseueiliške knjižnice po zamišljenem enotnem načrtu, bo tudi spomenik še pridobil na lepoti in učinku. Zato se zahvaljujemo tudi gradbenemu odboru občinskega sveta, ki nam je določil la prostor, dasi smo si sami želeli drugega. Iskrena hvala tudi vsem, ki so prispevali v denarju. Ker želimo račune zaključiti, prosimo vljudno vse, ki so bili z nabiranjem zaposleni, da polože svoje račune. — »Soča« Matica v Ljubljani.
Pri ljudeh, nagnjenih k maščobi, se izkaže naravna »Franz-Josefova« grenči-ca kot zanesljivo in prijetno učinkujoče sredstvo za iztrebljanje, ki se more tudi dolgo uporabljati brez posebne dijete. »Franz-Josefova« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in trgovinah z mineralnimi vodami.
reg ti m 16 485/35
*	Nekatere kitice v pesmi g. dr. Ivana Laha, ki smo jo objavili včeraj, so bile zamenjane in jih je tieba zvrstiti po toku dogodka, ki jih pesem opisuje. Na to opozarjamo zlasti one, ki bi jim utegnila dr. Lahova pesem poslužiti za deklamacijo ali recitacijo ob spominskih slovesnostih za pokojnim prezidentom Osvoboditeljem.
*	Novi grobovi. V Ljubljani je umrla gospa Olga Tancigova, soproga svetnika državnih železnic. Vzorno soprogo in mater bodo jutri ob 14. spremili iz Herber-steinove ulice 4. k večnemu počitku. — Nadalje je umrl v Ljubljani g. Avgust Mencej, pasarski mojster. Uglednega pokojnika bodo jutri ob 16. spremili izpred bolnišnične mrtvašnice. Izpred mrliške veže na Vidovdanski cesti pa bo jutri ob pol 17. pogreb g. Franca Kumarja, vlakovod-ja v pokoju. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje 1
*	Razpis književnih nagrad. Mladinska matica razpisuje 3 književne naorrade v višini 3000. 2500 in 200f) din. in sicer za: a) povest, ki bo primerna za otroke od 9. do 14. leta. f>bs>w: cca 6 tiskovnih pol rednih izdaj Mladinske matice: b) za knjigo primerno za otroke (Ki 6. do 9 lota, ki je lahko slikanica, povest ali pravljica, v vezani ali nevezani besedi. Oi' se? 4 do 5 tiskovnih pol. c) Za knjižico realne vsebine. Ob-seir 5 tiskovnih pol. Nagrajena bodo samo dela. ki so primerna za tisk. O višini nagrade pa bo odločevala samo kvaliteta, ne glede na to. ali .ie delo pisano za realno knjiž-žico, za zrelejše ali mlajše otroke. Avtorji nagrajenih del prejmejo tudi običajen honorar. Sprejemajo se le tipkani rokopisi, ki naj se pošljejo psevdonim.no. V zaprti kuverti pa naj bo ime in naslov avtorja. Ro-kopise sprejema do 1. januaria 1938. Mla-dinska matica v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6-1. k.W se dobijo tudi vse podrobnejše informacije.
*	Lep lovski pes, temno rjav se je zatekel. Dobi se na občini v Tržinu.
*	Tovarna JOS. KE1CH sprejema mehko in škropljeno perilo v najlepšo izdelavo. 3
*	Novi železniški podvožnjaki v Zagrebu.
I Pred dvema letoma je ministrski svet odobril 42 milijonov din za nov železniški most in 10 milijonov din za železniške podvožnja-ke v Zagrebu. Kakor poročajo zagrebški listi, dokončavajo prav zdaj že tretji železniški podvožnjak, ki bo omogočal ugodnejšo cestno zvezo starega Zagreba z novimi naselji, nastalimi med železnico in Savo. Tudi v Zagrebu je zarezana železniška proga v mestno zazidano površino, vendar pa ne tako neusmiljeno kakor v Ljubljani. Predvsem leže tam na drugi strani železniške proge manj važna predmestja in tudi v bodoče poiast Zagreta ni navezan na to smer. Pa še nekaj je, kar dela razmere v Zagrebu znatno ugodnejše, da leži namreč skoro vsa prosa skozi Zagreb v visokem nasipu, skozi katerega je mogoče izpeljati ceste s podvožnjaki brez kakih klancev ali ovinkov. V Ljubljani bi bilo mogoče to dobro izvesti le s poglobitvijo železniške proge. Zagrebčani so si znali uveljaviti svoje upravičene zahteve vse hitreje nego Ljubljana. Čeprav je to vprašanje v Ljubljani bolj pereče, ne kaže naša železniška uprava do danes še nikakšne volje, da bi se tudi ona posvetila odločni rešitvi cestnih križišč z železnico na Tyrševi in Gosposvetski cesti.
*	Vsi državni upokojenci, upokojenke, vdove in sirote državnih uslužbencev, ki prejemajo pokojnino od dravske finančne direkcije v Ljubljani, morajo v prvi polovici oktobra 1937. vložiti prijavo za prejem osebne in rodbinske doklade. Tako razglaša finančna direkcija v Ljubljani. Kdor do-klad ne prejema ali mu po uredbi ne bi bilo treba predložiti prijave, mora poslati izjavo, če je v banovinski ali občinski službi, da se ugotovi, če morda predmetni njegovi dohodki ne vpilvajo na pravico do polnih pokojninskih prejemkov. Prijavam je treba za otroke, stare nad 13 let, priložiti pclrdiia o rednem šolanju, izjavam pa dokazila o velikosti dohodkov v samoupravni službi. Upokojencu, ki v oktobrskem roku ne bi predložil prijave ali izjave, se ho izplačevanje doklad ali pokojnine začasno ustavilo.
žel. postaja Straža-Toplice
Najučinkovitejše Radio termalno kopališče 38° C. Zdravi sigurno revmatizem sklepov in mišic, bolezni živčnega sistema, ženske bolezni, organlčne motnje srca in krvnega obtoka, razne posledice zlomljenih kosti i. t. d.
Jesenska sezona od 1. septembra do 31. oktobra. — 10 dnevna pavšalna penzija 1. razred Din 600.—, 20 dnevna Din 1.100.—.
V	tem pavšalu je vračunana prvorazredna soba in prehrana, kopelji s perilom, enkratni zdravniški pregled in vse takse. Zahtevajte pojasnila in prospekte od uprave.
*	Kongres gozdarjev v Novem Sadu. Dne
26. in 27. septembra bo 61. glavna skupščina Jugoslovenskega šumarskega udruženki v Novem Sadu, in sicer v velik j dvorani hotela »Svoboda«. Udeleženci skupščine si bodo ogledali gozdne nasade v okolici Novega Sada. kakor tudi gospodarske ustanove državnega veleposestva Belja. Razšli se bodo v Osijeku. Minister za šume in rudnike je državnim gozdarjem dovolil dopust od 24. septembra do 1. oktobra. Minii-ter prometa pa je dovolil polovično voznino od 23. septembra do 5. okt-otbra. Kupljena cela karta velja za vrnitev s potrdilom udruženja in z legitimacijo. 0. br. Ka 13, ki se kupi na postaji ob odhodu.
*	Strahovito neurje je ponovno obiskalo Križevre in okolico. Pokrajina je že pred nekaj tedni utrpela mnoco škode. V nelrljo popoldne se je utrgaj oblak in se je zlilo ogromno vode, obenem pa je padala debela toča. ki ie zlasti prizadela banovinsko vele-poseetvo Rožjakovino in nekatere vasi. Vinogradi maisikod uničeni. V Zugovciu je vihar odnašal kar cele strehe s hiš in gospodarskih poslopij. Veliki deli zemljišča so bili pod vodo. Silno neurje je vladalo tudi v Virovitici in okolici.
*	Tragična smrt treh kmetov v Dravi. Iz Koprivnice poročajo- Na področju občine Gole blizu vasi Ootalova v rokavu Drave so veslali kmetje Pavle Petrovič, Štefan Ve-čenaj, Ivan Lovkovič njegov bratranec banovinski cestar Anlrija Lovkivič. vsi iz Gotalova. Čolnič, v katerem je bilo pra-to-ra le za 3 osebe, je narastla Drava odnesla s seboj in ga prevrnila. Andreju Lovkoviču je uspela rešitev, ostali trije pa so kmalu utonili. Vsi so bili mladi, doibri gospodarji in je žalost za njimi splošna. Trupel dci-lej še niso našli.
*	Posnemajmo druge narode in učimo se mednarodnega jezika esperanta. Nova učna knjiga za šole. tečaje in samouke od prof. Rudolf Rakaša drž. dipl. učitelja za esperanto je v tisku. Cena 16 din. Založil in naročila sprejema Klub esperantistov v Ljubljani.
Iz Ljubljane
u— Smrtna nesreča pasarskega mojstra.
V	delavnici pasarskega mojstra Avgusta Menceja na Karlovski cesti 9 je prišlo včeraj do hude nesreče. Mojster, ki mu je bilo komaj 32 let. se je pri delu po neprevidnosti zastrupil s ciankalijem. Prepeljali so ga v bolnišnico, a zdravniška pomoč je bila že zaman. Malo po prevozu je Avgust Mencej okrog 14. podlegel zastrupljenju.
u— Mladinska organizacija JNS za mesto Ljubljana ima danes ob 20. v strankinih prostorih redno odborovo sejo. Prosimo vse odtornike. da se seje zanesljivo udeležijo, ker je zelo važna.
u— Francoski institut opozarja vse interesente, da organizira Klub prijateljev Fran cije še eno skupinsko potovanje na pariško razstavo in sicer v mesecu oktobru. Podrobnejše informacije daje društvena pisarna, (Narodni dom) od 10. do 12. in od 16. do 19. ure.
Žrebanje Državne razredne loterije
v novem 35. kolu bo v Ljubljani
Vsakdo bo lahko prisostvoval igri petega razreda, v kateri se žrebajo
MILIJONSKI DOBITKI
Kdor se želi udeležiti igre v tem kolu, naj kupi srečko pri
ZADRUŽNI HRANILNICI V LJUBLJANI
Dalmatinova ulica 6
Zadnja pot direktorja Marolta
Ljubljana, 21. septembra.
Prehitro je prišlo. Nandeta Marolta,
vzornega poštenjaka, smo danes spremili na njegovi zadnji poti. Pokopali smo dobrega Sokola in vzgojitelja, kremenito značajnega prijatelja. Res škoda, da gredo naši najboljši tako hitro drug za drugim. — Kar cela vrsta jih je, močno jih bomo pogrešali. Direktorja Nandeta Marolta še posebej. Zavratna bolezen mu je vse prehitro zaključila njegovo življenjsko bilanco. Vsi so ga imeli radi, vsakdo, ki ga je kdaj srečal v življenju. Sentimentalen ni bil, morda celo malo tršat, toda vedno odkrit, v vsem svojem javnem delovanju absolutno pošten in dosledno značajen. Zato so se njegovi Taborjani, pa tudi učiteljiščniki in profesorji in vsi, ki so ga poznali, tako težko poslovili od njega.
V sončnem popoldnevu se je pričel ob treh pomikati izpred Sokolskega doma na Taboru velik žalni sprevod. Starosta Sokola I. na Taboru br. ing. Lado Bevc se je potem, ko so Sokoli v krojih in s sabljami prinesli krsto pokojnega podstaroste in odličnega sokolskega delavca iz taborske dvorane na stopnišče, poslovil od njega z izbranimi besedami, v katerih je tolmačil veliko izgubo, ki je zadela Sokola I. Sokoli so ga zelo cenili, ker je bil vseskozi značajen pripadnik velikih idealov, za katere je tudi mnogo žrtvoval. Spremili so ga zato na njegovi zadnji poti v zelo velikem številu, na čelu močno odposlanstvo v krojil s celotnim društvenim in župnim vod-stvom.Odlikovancu z redom Sv. Save IV. stopnje in rezervnemu častniku je izkazala zadnjo čast četa vojakov z zastopstvom oficirskega zbora in častno stražo ob krsti. Godba Sokola I. je ves čas spremljala žalni sprevod z žalostinkami. Pevski zbor učiteljiščnikov in brezposelnih učiteljskih abiturientov, ki jih je vodil g. Repovš, je pred Taborom z »Vigredjo«, ob grobu pa še z dvema pesmima, med njima njegovo najljubšo »Gozdič je že zelen«, izkazal svojemu direktorju zadnjo počastitev. V sprevodu je bil poleg Sokolstva v krojih in civilu ter številnih sokolskih praporov in vojaštva še celoten profesorski zbor učiteljišča in menda vseh ostalih srednješolskih zavodov z direktorji na čelu. Direktorja Marolta so spremili še mnogi drugi odlični predstavniki naših oblasti, stanovskih in kulturnih organizacij, tako da je žalni sprevod mogočno narastel.
Pred pokopališko cerkvijo je za mimohod zaigrala sokolska godba zadnjič žalno koračnico, vojaki pa so ob spuščanju krste v grob oddali častno salvo. Strumno so zadnjikrat s pozdravom na levo izkazale sokolsko pozornost zbrane čete Sokolov, nakar so k grobu pristopili prof. Grafen-auer, prof. Kolar, učiteljiščnik Slapšak in odposlanec domačega sokolskega društva iz Sodražice, da se poslove od pokojnega direktorja Marolta. Prof. Grafenauer je občuteno tolmačil žalost vseh stanovskih tovarišev - profesorjev, ki izgubljajo dragega tovariša in poštenega borca za njihove pravice. Prof. Ivan Kolar, ki poučuje na učiteljišču, pa je v klenih besedah orisal pokojnega direktorja kot človeka, ki je mnogo trpel in se mnogo boril, a je vselej kljub svojemu uglednemu mestu ostal človek, ki razume bol in tegobo reveža in mu je vselej hotel pomagati. Za študente ali profesorje je bil vedno uslužen predstojnik in korekten tovariš. Ko je prišel kot mlad suplent za zavod, odkoder se je zdaj za vedno poslovil od njega kot njegov šef, so mu tedanji oblastniki odkrito povedali, da za ljudi njegove vrste ni dosti mesta. On pa je vztrajal, ne da bi se kdaj za borbo poslužil najmanjšega nepoštenega sredstva. Zato se z največjim spoštovanjem poslavljajo od njega, ki je bil tako skromen, da bi mu verjetno niti ne bilo prav, če bi vedel, da velja iskrena hvala njemu — poštenjaku in značaju. — Učiteljiščnik Slapšak je enako zelo občuteno orisal lik pokojnega direktorja, zatem pa so ob zadnjem pozdravu sokolskega rojaka iz Sodražice pričele padati na krsto prve cvetke, ki jih je prinesla direktorju Maroltu v slovo nežna šolska mladina iz vadnice.
Še zadnje povelje sokolskim četam, prapori se sklonijo nad preranim grobom, in že se prično razhajati številni pogrebci, ob grobu pa žalostna joče vdova s sinom sed-mošoleem Markom. Sonce počasi tone za obronke gorL Direktor Nande Marolt je našel svoj mir. Pogrebci se vračajo od groba žalostni, vendar z zavestjo, da svetli vzori tako značajnih ljudi, kakršen je bil dobri brat Nande, vendarle ostanejo živi in v vzpodbudo novemu rodu, ki mora iskati vzgledov med najboljšimi. Tam je direktorju Maroltu očuvano častno mesto.
u— Posebni vlak t Metliko na veliko revijo vojaških čet ob sklepu manevrov, v nedeljo 26. t. m. organizira na pobudo od mnogih strani »Družisvet< v Ljubljani. Sv. Petra nasip 17. Odhod iz Ljubljane ob 4., povratek iz Metlike ob 20: cena z izkaznico 48 din. Vlak bo vozil le, če se priglasi dovolj potnikov. Prijave v društveni pisarni danes ob 7. do 20. in jutri od 7. do 10.
KINO IDEAL
Lilian Harvey — Willy Fritsch Pau] Kemp
v veselem filmu
I
»OTROCI SREČE«
Danes ob 16., 19. in 21.15 uri
u— Danilo Šaplja in mestno poglavarstvo.
Od mestnega poglavarstva smo prejeli na članek, ki smo ga objavili 5. septembra ob smrti ravnatelja g. Danila Šaplje, naslednje pojasnilo: Ni res. da bi bila proti pokojnemu gospodu Šaplji naperjena kaka neodgovorna gonja, kaiteri da je bil zadnji čas izpostavljen zavoljo svojega dela v magi-stratni službi in ki mu je po mnenju omenjenega članka izpodkopavala šibko zdravje. Mestno poglavarstvo ljubljansko je le vlo žilo na državno tožilstvo ovadbo, in to v mesecu maju 1936 zaradi nerednosti, ki so se dogajale na mastnem pogrebnem zavodu, ko je bil pokojnik še ravnatelj zavoda. Vso zadevo je imelo nato v rokah redno sodišče. Pokojnik je v zadnjem času vložil na mestno poglavarstvo celo več prošenj, katere so bile zanj vse ugodno rešene ter se je pokojnik za izkazane mu usluge tudi vselej ioplo zahvalil. Zato o kaki neodgo-vcrrv ^onji proti pokojniku nikakor ne mo-
"ora.
u— Ostanek Aškerčeve ceste bodo asfaltirali. Potem ko so podrli Jelačinovo hišo na Einonski cesti štev. 6. nivelirajo sedaj delavci teren za podlago cestišča. Pripravili so že obilico gradbenega materiala. Tudi tvrdka Anton Res iz Zagreba, ki bo izvršila asfaltiranje, se je že pojavila. Na Emon-sko cesto so zavozili že visoke kupe drobnih kock.
u— Izginil je star laški napis. Starejši Ljubljančanje se dobro spominjajo znane Tenentejeve gostilne v Gradaški ulici štev. 10 v Krakovem. Tod je nad 50 let krčmaril in trgoval iz Trsta dosli Rudolf Tenente, ki je prišel kot mlad dečko učit v trgovino K. Puppo v Kranj, pozneje pa se priženil v Krakovo. Nasleduje mu g. Ignacij Vehar, ljubljanski meščan in mizarski mojster, ki je prostore precej preuredil in moderniziral.
Dr. Tavčar-Konvalinka
od 24. do 30. t. m. NE ORDINIRA.
u— Društvo »Tabor«. V četrtek, 23. t. m.
bo v realčni kemični predavalnici v Vegovi ulici ob 20.30 reden članski sestanek. Predaval bo književnik g. Ivo Grahor o temi: Organizacija duhovnega sveta in kultur. Člani, udeležite se polnoštevilno! Vabljeni tudi prijatelji društva.
u— Nesreča na kolodvoru. Včeraj so pripeljali v bolnišnico 47-letnega brezjx>selne-ga delavca Antona Zgajnarja, stanujočega v Domžalski ulici. Na tovornem kolodvoru je imel nekaj priložnostnega dela, pa je tako nesrečno padel z voza, da je dobil hude poškodbe po glavi.
u— Rjava boa se je izgubila včeraj med */\ na 12. in 16. uro na poti od frančiškanske cerkve po Tivolskem parku mimo Čada na Rožnik. Najditelj naj jo prinese proti nagradi na upravo »Jutra«.
/
Iz Celja
e— Na dan pogreba prezidenta Masarvka
je bila včeraj večina celjskih poslopij v žalnih zastavah, nekateri zakrknjenci pa oči-vidno niso smatrali za potrebno, da bi bili na viden način počastili spomin velikega pokojnika. V celjskih šolah so bila dopoldne predavanja o Masaryku. Dan je bil pouka prost.
e— Huda nesreča zaradi viharja. V ponedeljek okrocr 13. je prihrumela nad Celje in okolico kratka nevihta z močnim viharjem in nalivom. Na Babnem pri Celju je nevihta presenetila 42-le'nega posestnika Gregorja Srebotnika iz škal pri Velenju, ko se ie vozil s kolesom po ce=;ti. Stopil je pod bližnje gospodarsko poslopje, ki ga pravkar sradi g. Anion Fazarinc, po?estnik v Ipavčevi ulici. Poslopje je bilo že pokrito z opeko in dogotovlieno v surovem stanju. Delavci, ki so bili zaposleni pri gradnji gospodarskega poslopja, so se pred nevihto zatekli v uto poleg poslopja. Ko je Srebo'nik ved ril pod poslopjem, je pribučal silen vihar in podrl goc-podarsko poslopie. Streha, na kateri je bilo okrog 8.000 opek, se je vdala, nato se je porušilo še trumovie in vse skupaj je zgrmelo na zemljo ter pokrilo Srebotnika, ki se ni mogel več umaknili, pod seboj. Delavci, ki so vedrili v uti, so prihiteli Srebolniku na pomoč in ga izvlekli izpod tramovja in opeke. Nesrečnež je imel nalomljeno hrbtenico ter hude poškodbe na tilniku in prsih. Prepeljali so ga takoj v celjsko bolnišnico. Njegovo stanje je resno, škoda, ki jo je povzročil vihar na gospodarskem poslopju, znaša okrog 40.000 din. Tramovje, ki se je zrušilo na Srebotnika, je tudi uničilo njegovo kolo. Tudi na Ostrožnem je bil vihar tako močan, da je podrl konja, ki je stal pred Velenškovo ko-vačnico. Konj pa je ostal k sreči nepoškodovan.
e— Žrtev neznanega napadalca. V nedeljo je nezr.an moški pred Lobnikarjevo gostilno v Št. Rupertu pri Braslovčah zagnal v 43-letnega kovaškega mojpfra Alojza Pir-nata iz Braslovč litrsko steklenico in ga močno poškodoval po glavi. Pirnat se zdravi v celjski bolnišnici.
e— Brezposelnost. Pri celjski borzi dela je bilo 20. t. m. v evidenci 256 brezposelnih (185 moških in 71 žensk) nasproti 286 (217 moškim in 69 ženskam) dne 10. t. m.
KINO METROPOL, prinaša danes na splošno željo zadnjikrat reprizo filma »CONDOTCTERI« (Luis Trenker).
Iz Maribora
a— Mariborska mladina T. G. Mas«-yku.
Včeraj so tudi moriboiske šole počastile spuniu T. G. Masarvka. Šolska mladina je s pozornostjo sledila predavanjem o veliki osebnosti T. G. Masarvka. Dan je bil pouka
prost.
a— »Neodvisnost« . Prosvetna zveza. Kakor smo že svoj č."s poročali, je ljubijant-ka Prosvetna zveza vložila po svojem zastopniku dr. Schaubachu tiskovno tožbo proti odgovornemu uredniku tukajšnje »Neodvisnosti« zaradi članka, ki je izšel v navedenem tedniku dne 27. marca pod naslovom »Dajte slovenskemu ljudstvu dostojen slovenski radio«. O zadevi je razpravljal včeraj dopoldne mariborski mali kazensk; senat. ki mu je predsedoval s. o. s. dr. T6m-bak. Urednik je bil obsojen na 10 dni zapora, na 250 din denarne globe, 250 din materialne škode pogojno za dobo 3 let ter na objavo sodbe v »Neodvisnosti«.
a— Tezenski protest. Te dni so imeli sestanek tezenski posestniki, ki so prizadeti po novem regulacijskem načrtu o »zaščitnem« pasu za Maribor in okolico. Sklenili so. da bodo zahtevali gotove korekture v tem regulacijskem načrtu, da ne bodo preveč oškodovani in da lahko parceli rajo svoja zemljišča.
a— Bolezen vzrok nrostovoljne smrti. V Selnici of> Muri so našli obešerega 42ietnega tovarniškeca delavca Josipa Harca. Kakor pravijo, je Harc bolehal na jetiki in je iz obupa zaradi neozdravljive bolezni šel prostovoljno v smrt. Zapušča ženo in dva nepreskrbljena otroka.
a— Razburljiv dogodek na Kalvariji. Ko-
šaški orožniki so aretirali 171etnega Ivana H. iz Kolkov. Aretiranec je namreč priznal, da je pred dnevi navaiil na Kalvariji iz gozda na hčerko nekega tukajšnjega zdravnika in ji skušal napraviti silo. kar se mu pa ni posrečilo, ker se ga je dekle krepko ubranilo. Dekle se je namreč v družbi z neko tovarišico sprehajalo po Kalvariji. Dogodek je zbuilil med mariborskimi starši umlj:vo vznemirjenje. Aretiranega Ivana so izročila sodišču.
a— Opozarjsmo našo javnost na žalni koncert, posvečen sprtninu blagopokojnega kralja Aleksandra I. Zedrnitelja. ki bo 8. oktobra zvečer v tukajšnji frančiškarski Cerkvi. Sodelujejo virtuozinja F. Brandlova, organ ist B. Arnič iz Ljubljane in pevski zbor društva »Jadran«.
h KIN [	1
S MATICA	
Najlepši varietejskl film
KRALJ ARTISTOV TRUXA
La Jana
Marija Andergast v svoji najlepši vlogi TRIJE SNUBCI UČITELJ ICE KRISTINE
Hans Sohnker, Fritz Kampers
«išnzffiim
Premiera velikega francoskega filma
B A C C A R A
Tragedija junaka iz svetovne vojne.
V glavnih vlogah: Marcela Chantal, Jules Barry, Lucien Baroux
Predstave danes ob 16., 19.15 in 21.15 uri
a— V potek, ker se ni vdala... V bližini Žerjava je 251etni peko\sk; pomočnik Milan R. v gozdu nagovarjal 211etno slaboumno žensko k intimnosti. Ker pa ni hotela ženska o tem ničesar slišati, jo je R. zgrabi] in jo vrgel v Mežo. Voda je žensko precej da-leč odplavila, pa so jo ljudje v zadnjem hipu rešili sigurne smrti. R. so orožniki aretirali ter ga prepeljali v zapore tukajšnjega 6odi»ča.
a— Policiji se je danes posrečilo, da je izsledila in aretirala družbo prijateljev, ki so pred dnevi z avtomobila izpred hangarja na Teznem ukradli ženi mariborskega industrijca šonskega za 40.000 din zlatnine. Policija je ukradeno zlatnino našla v betnavskem gozdu in jo vrnila lastnici. Mladoletni tatiči so bili izročeni sodišču.
Iz Murske Sobote
rns— Uspel »Prekmurski večer« v Murski Soboti. Bilo je mnogo tekanja sem in tja, vladala je velika nervoznost. Klub prekmur skih akademikov je topot želel zbrati na odru v veliki dvorani sokolskega doina vse mlade prekmurske pisatelje in pesnike, pa naj bodo tega ali onega prepričanja in gledanja na svet. Šlo mu je predvsem zato, da po dvajsetih letih skupnega življenja s Slovenci položijo Prekmurci račun, pokažejo kaj so doprinesli skupnosti slovenske kulture. In res so se v soboto zvečer zbrali v Sokolskem domu tako publika, kakor re-citatorji. Ne vsi, kajti gotova skupina je kljub svojemu privoljenju, da recitira, v poslednjem trenutku odstopila. Srednješolci burno ploskajo, ko njihov tovariš koraka proti odru. France Šebjanič je izrazit lirik, teme njegovih pesmi so sedmošolske, včasih zazveni iz rim in verzov nekaj, kar spominja na Zupančiča, toda njegova lirika se stopnjuje v obupen, preteč krik po kruhu. Ivan Šiftar riše težo rudarskega življenja. On je pred maturo. Njegove pesmi in črtice so socialne. O težkem življenju prekmurskega ljudstva govorijo vsi ostali referati, spisi in j>esmi — od Katje Špu-rove preko Miška Kranjca do iurista Godi-ne. Težki so problemi, ki težijo to zemljo. Kako prehraniti prenaseljeno prebivalstvo? Kako zmanjšati bedo, ki postaja iz leta v leto neznosnejša? Poglejte malo po Ljubljani, iMariboru, Ptuju in drugje, kako in od česa živi prekmurski študent! Ta obmejna zemlja nam je dala Miška Kranjca, zdaj so se nam predfitavili novi talenti, ki slikajo življenje v njej. Recitacijski večer je bil dokaz dela, dokaz, da v Prekmurju žive nadarjeni mladi ljudje, ki hočejo ustvarjati za skupno slovensko kulturo.
ms— Velika tombola Sokolskega društva. Sedem koles. Vsi jih hočejo. Vsi so prišli zaradi teh sedmih koles. A dajejo jim navadne porcelanaste krožnike in ša-lice. Celo dvorišče Sokolskega doma in cesta pred njim je nabito polna ljudi. Skozi okno pokažejo včasih kolo, takrat se glave okrenejo tja in oči poželjivo gledajo zeleno se svetlikajoče kolo. Dente ga nazaj notri! — vpijejo ljudje, v strahu da ga ni že dobil kdo drugi in da bodo oni morali praznih rok domov. To je velika tombola: sedem koles za glavne dobitke. To vleče. V procesijah romajo ljudje peš in na kolesih v Soboto. Iz vseh vasi. Sedem biciklinov. Roke trepetajo, ko prečrtavajo številke. Mišice na licih podrhtevajo od napetosti, od pohlepne želje za bicikiinom.
Iz Ptuja
Zvočni kino Ptuj. V 6redo. 22. t. m. in četrtek 23. t. m. okrakrat ob 20. uri: »Moja pesem — moje življenje«. V glavni vlogi B. Gigli, Isa Miranda. Za dodatek predvajamo ob sredah in četrtkih Merkurjev tednik.
Vremenska poročila
Dozdevno vreme v septembru po stoletnem koledarju
Dan Je dclg 13 ur 46 minut do 11 ur 46 minut in se do konca meseca skrči za 1 uro 40 minut
S. 22. Mavricij C. 23. Tekla P. 24. Marija D.
S. 25. Kamil
N. 26. Ciprijan
P. 27. Kozma
Z. krajec ob 6.43 T. 28. Venčeslav
S. 29. Mihael
Č. 30. Jerko
Kieronim
vedro, stanovitno jesensko vreme s hladnimi nočmi
deževno, prav malo sonca
razjasnitev za nekaj dni Poročilo Meteorološkega zavoda aa univerzi
21. septembra
Ljubljana 7. 761.8, 10.6. 93, El, 10, dež, 0.8-Maribor 7. 761.2, 9.0, 95. Ni, 5, —, —; Zagreb 7. 761.3, 13.0, 90, O, 8, —, —; Beograd 7. 761.9. 16.0. 95, O, 6, —, —; Sarajevo 7. 762.0, 10.0, 95, O, 6, —, —; Skoplje 7. 761.3. 17.0, 90, O, 4, —, —; Kumbor 7. 759.7, 19.0, 90, N2, 6, dež, 2.0; Split 7. 760.4, 19 0, 70, NE3, 6, —, —; Rab 7. 761.7, 15.0, 80, NE3, 7, dež, 2.0.
Temperature: Ljubljana 19.8, 10.0; Maribor 27.0, 8.0; Zagreb 22.0, 11.0, Beograd 30.0, 13.0; Sarajevo 25.0, 9.0; Skoplje 31.0, 15.0; Kumbor -, 15.0; Split 24.0, 17.0: Rab 14.0.
Gospodarstvo
Pred važnimi odločitvami v italijanski trgovinski politiki
Sklenitev gospodarske pogodbe z Jugoslavijo zahteva redukcijo preferiranega uvoza iz Avstrije in Madžarske v Italijo
etrijci za italijansko prizadevanje po likvidaciji posebnih ugodnosti, pa je novi trgovinski sporazum med Italijo in Jugoslavijo, po katerem dobi Jugoslavija od Italije iste tr^ovinsko-politične ugodnosti, ki jih daje katerikoli tretji državi. Ce bi Italija nadalje obdržala sedanje izredno preferenčno postopanje nasproti Avstriji in Madžarski, mora enake koncesije nuditi tudi Jugoslaviji. Zato skuša ugodnosti reducirati v obsegu, da lahko potem te preference prizna tudi drugim državam. 0 bodočih pogajanjih za spremembo sistema preferenčnih ugodnosti je danes težko kaj reči. Ze danes pa je skoro gotovo, da bo avstrijsko-italijanski sporazum o kreditnih ugodnostih odnosno o prikritih preferencah v odločilnih točkah spremenjen. Morda bodo načelno spremenili tudi nadaljne sporazume, da se olajša devizna bilanca Italije in da se glede na italijansko pogodbo z Jugoslavijo doseže boljša razdelitev celotnega italijanskega uvoznega presežka. Avstrijci morajo pri>dvsem računati s tem, da bo prišlo do ostre redukcije, če ne bo popolne likvidacije prikritih preferenc. Stališče Madžarske je v tem pogledu manj ugodno kakor stališče Avstrije in bo Madžarska zaradi sprememb, ki se pripravljajo tudi težje prizadeta. Sporazum o kreditnih usodnostih med Madžarsko in Italijo bo menda potekel že ob koncu letošnjega leta, po drugih informacijah celo ob koncu septembra t. 1. Vrhu tega je v razmerju med Italijo in Madžarsko važen tudi razlog, da Italija nima madžarskih državnih papirjev, ki bi jih lahko odstopala Madžarski namesto plačila uvoznega presežka. Ta uvozni presežek že sedaj obremenjuje italijansko devizno bilanco.
Računati je s tem, da bo Italija okušala doseči z Madžarsko neke vrste prehodnu režim, nakar bo prihodnjo spomlad na novo uredila odnošaje z Avstrijo in Madžarsko istočasno. V Avstriji priznavajo, da Italija s tem izvaja le nujne konsekvence^, ki izhajajo iz njenega gospodarskega položaja. Seveda pa to tudi pomeni, da se bo bistveno spreininilo eno osnovnih gospodarskih načel rimskih protokolov, namreč razširjenje italijanskega trga za avstrijsko Jn madžarsko blago. S tem bo najbrž zaključena doba nenavadno velike pomoči, ki jo je Italija nudila v letih najhujše krize avstrijskemu in madžarskemu gospodarstvu. Važne panoge avstrijskega in madžarskega gospodarstva bodo občutile pomanjkanje dosedanje razmeroma znatne pomoči, pri izvozu v Italijo ( v Avstriji bo najbolj prizadet izvoz lesa, v Madžarski pa izvoz žita in živine). Navzlic temu kažejo v avstrijskih krogih precej razumevanja za gospodarske in finančne potrebe Italije, ki je zaradi abe-sin^ke vojne in splošnega in svetovno-poli-tično napetega položaja prisiljena, iskati največjo finančno in gospodarsko koncentracijo in v zunanji trgovini izravnavo bilance z vsako posamezno državo. Temu prizadevanju pa nasprotuje visoka pasivnost italijanske trgovine med Avstrijo in Madžar sko. Razumljiva želja Italije, da poveča svoj izvoz, je bil končno tudi eden izmed razlogov za sklenitev gospodarske pogodbe z Jugoslavijo, ki zahteva na drugi strani redukcijo preferiranega uvoza iz Avstrije in Madžarske. To je ozadje sedanjih prizadevanj Italije. 0 odpovedi celotnega sistema rimskih protokolov od strani Italije seveda ne more biti govora, kakor se tudi v političnem razmerju med Avstrijo in Italijo ni prav nič spremenilo.
V zvezi z gornjimi informacijami lista »Frankfurter Zeitung« je treba omeniti, da znaša vrednost preferenčnib ugodnosti, ki bi jih mi dobili od Italije na podlagi priznanja enakih ugodnosti, kakor jih sedaj uživata Avstrija in Madžarska, okrog 30 milijonov Din na leto, kar prestavlja povprečno 5.6% predvidene vrednosti našega izvoza v Italijo.
Pred dnevi smo na tem mestu obširno poročali o informacijah dunajskega gospodarskega tednika >Die Borse«, ki je objavil daljši članek, v katerem napoveduje spremembo gospodarskega sistema rimskih protokolov, in sicer v zvezi z ureditvijo ita-lijansko-jugoslovenskih odnošajev. Po informacijah omenjenega lista je Italija baje že odpovedala Madžarski v sporazumu o kreditnih ugodnostih (prikritih preferencah), Avstrijo pa je obvestila, da bo tihi sporazum prav tako odpovedala.
Tednik »Die Borse« je bil zaradi gornjega članka zaplenjen. V inozemstvu so njegove informacije vzbudile največjo pozornost. Na Dunaju zatrjujejo, da so pretirane vesti lista »Die Borse«, ki stoji blizu češkim krogom. Sedaj prinaša dobro informirana »Frankfurter Zeintung« daljši članek pod naslovom »Italija-Avstrija—Madžarska«, v katerem pravi med drugim nasled-
n,e0 ozadju senzacionalnih informacij, ki jih je objavila >Die Borse« se danes lahko reče da cre vendar za dogodke dalekosezne-oa pomena. Čeprav zatrjujejo na Dunaju, da ne more biti govora o odpovedi ali o razrahljan ju političnega in gospodarskega sistema rimskih protokolov spnco okolno-sti, da trgovinska pogodba med Italijo in Avstrijo ni odpovedljiva. je vendar jasno, da pripravlja Italija v odločilnem trenutku načelno spremembo obstoječih pogodbenih odnošajev. Po avstrijskih nazorih skuša Italija iz dveh važnih razlogov doseči spremembo teh odnošajev. Gre predvsem za razloge deviznega gospodarstva, ki narekujejo Italiji revizijo izjemnih določb sporazuma o plačilem prometu in kreditnih ugod nostih prikritih preferencah. 2e pri gospodarskih pogajanjih v juniju je Italija skusa-la, kakor se je sedaj izkazalo, doseči likvidacijo teh izrednih ugodnosti. Avstrijskemu ministru dr. Schiillerju pa je takrat ■usipelo, da je dosegel podaljšanje sporazuma o plačilnem prometu in kreditnih ugodnostih ' do junija 1937; obenem pa je bilo sklenjeno, da se še letos v jeseni prično pogajanja glede ureditve celotnega kompleksa vprašanj plačilnega prometa in prikritih preferenc za dobo, ki bo nastopila po juniju 1938. Sporazum o kreditnih ugodnostih pa predstavlja le del gospodarskih dogovorov med Italijo in Avstrijo, ki slonijo na neodpoveljivi trgovinski pogodbi z odprtimi preferencami, na sporazumu o kontingentih in 15 posebnih sporazumov, kamor «pada tudi omenjeni sporazum o kreditnih ugodnostih odnosno prikritih preferencah. Vsi ti sporazumi ostanejo v veljavi do junija 1938. Zato je po avstrijskem mnenju konec letošnjega leta kot termin za likvidacijo teh ugodnosti preuranjen.
Težkoče pri avstrijskem izvozu v Italijo so se pričele pred enim letom po devalvaciji lire. Takrat je Italija dala Avstriji važno koncesijo, da ostanejo navzlic devalvaciji lire pogodbene ugodnosti neokrnjene. To pa je bilo mogoče le na ta način, da se je Avstrija zavezala, da bo za izravno znatnega aktivnega salda v prometu z Italijo prevzela namesto plačila avstrijske vrednostne papirje mednarodnih posojil, ki so bili svoj črs emitirani v Italiji in so jih morali italijanski imetniki prisilno oddati. Tako bodo kmalu vsi avstrijski državni papirji, ki so prej krožili v Italiji, prišli v Avstrijo. Trenotek ko bo izčrpana možnost nadaljne-ga kritja salda s temi državnimi papirji pa bo nastopil pred junijem 1938. Od tedaj bi morala Italija presežek uvoza iz Avstrije plačati v devizah. Spričo napetega deviznega položaja pa se hoče Italija temu na vsak način izogniti. Obenem smatra, da nadalj-no vzdrževanje finančnih koncesij nasproti Avstriji ni več potrebno, ker lahko avstrijski izvozniki sedaj dosežejo v Italiji ugodnejše cene.
Drugi važni razlog, ki ga navajajo Av-
Stanje Nas*odae feanks
Zadnji izkaz Narodne banke od 15. t. m. zaznamuje malenkostno povečanje ziate podlage za 0.9 na 1S93.1 milijona Din (lani 1548.5). Devize izven podlage pa so se povečale za 10.0 na 743.1 milijona Din (Isni 566.3). Zaloga kovanega denarja v niklju in srebru je za malenkost narasla na 369 milijonov, tako da je bilo 15. t. m. v obtoku za 835 milijonov Din kovancev (lani za 850 milijonov) Menična in lom-bardna posojila so sicer nazadovala za 9.4 na 1580.3 milijona Din (lani 1645.7), vendar pa so ponovno znatno narasla razna aktiva, kjer s? sedaj knjižijo tudi razna posojila; ta postavka se je povečala za 42 na 1706 milijonov Din (lani 654), samo od začetka julija Pa je narasla za 582 milijonov
Obtok bankovcev se je v drugi četrtini septembra zmanjšal za 52.2 na 5808.1 milijona Din in je bil pri tem stanju obtok bankovcev za 663 milijonov Din v>jčii nego lani in za 1581 milijonov večji nego pred tremi leti, ko smo imeli najnižji obtok br-cnkovcev. Ponovno so narasle obveznosti na pokaz za 98-9 na 2308.4 milijona Din (lani 1595), predvsem zaradi naraslih privatnih žirovnih vlog, ki so se povečale za 63 na 1311 milijonov (lani 809).
Vrednost zlatega zaMacla skupaj z ofi-cielno premijo je znašala 15. t. m. 2175.7 milijona Din, kar predstavlja kritje obtoka bankovcev in obveznic na pokaz v višini 26.80°/« nasproti 26.94 pred en;m tednom in 23.52% pred enim letom.
Gospodarske vesti
= Telefonski kabel Maribor—Beograd bo stal 300 milijonov. Poročali smo že, da bo na podlagi tretje licitacije, ki je bila pretekli teden, dobila dobavo telefonskih kablov za progo Maribor—Zagrelo—Beograd najbrž tvrdka Siemens Halske. Gre za sporazumno ponudbo, pri kateri je in-teresirana tudi ameriška, firma Standard Electric in še neki koncern. Stroški za dobavo in položitev kablj&v bodo znašali 1,029.000 angleških funtov, to je okrog 244 milijonov Din. Pri tem pa niso vračunani zemeljska dela, ki jih bo država izvršila v lastni režiji. Poštno ministrstvo je pooblaščeno, da si v ta namen poišče posojilo v višini 300 milijonov Din. O oddaji te licitacije bo še sklepalo poštno ministrstvo, za njim državni odbor za nabavke, ekonomsko-finančni odbor ministrov in končno ministrski svet.
= Stanje Državne hipotekarne banke.
Kakor druga leta, so tudi letos Likvidna sredstva Državne hipotekarne banke v avgustu nazadovala, in sicer od konca julija za 99.4 na 635.8 milijona Din; vendar pa so pri tem stanju še vedno znatno večja nego lani. ko so ob koncu avgusta znašala le 467.9 milijona Din (leta 1935. 406.1, leta 1934. 243.9. leta 1933. 101.2}. Hipotekama posojila so se nekoliko zmanjšala 2008 milijonov Din (lani 2070). Ponovno pa so znatno narasla komunalna posojila, ki so se samo od julija do avgusta povečala za 194 milijonov Din in znašajo sedaj 1313 milijonov (lani S'29, predlanskim 649). Pri ostalih postavkah ni večjih sprememb, le lom-lardna posojila so se zmanjšala za preko 20 na 54 milijonov (lani 123), medtem ko se je dolg finančnega ministrstva v teku avgusta ponovno dvignil za 79 in 778 milijonov (lani 653). Na pasivni strani so hranilne vloge na knjižice od konca julija za malenkost nazadovale, in sicer za 4 milijone, tako da so znašale ob koncu avgusta 1343 milijonov (lani 1187). Tudi vloge po tekočih računih so nokoliko manjše in so v teku avgusta nazadovale za 95.4 na 677 milijonov (lani 421). Ponovno pa so narasli fondi in kapitali javnih ustanov, in sicer za 22 na 2333 milijonov (lani 1917).
= Načrti zakonov in uredb pred finanč-nc-gospodarskim odborom ministrov. Te dni so v gospod-irsko finančnem odboru ministrov razpravljali v raznih načrtih zakonov in uiedb. Obširna je bila razprava o načrtu rudarskega zakona, in sicer na podlagi referata ministra za šume in rudnike. V razpravi je bil tudi načrt uredbe o povišanju uradniških prejemkov. Vodilni uradniki finančnega ministrstva so dobili nalog, da ponovno redigirajo ta načrt uredbe v smislu diskusije in sklepov na seji gospodarsko finančnega odbora ministrov.
= Ameriško-angleški kredit za Francijo.
Iz Londona poročajo, da bosta Anglija in Amerika nudili Franciji večji kratkoročni kredit za ureditev valutnih razmer. Angleški državni podsekretar Phillips je odpotoval v New York zaradi pogajanj z ameriškim zakladnim uradom o vprašanju kratkoročnega kredita Anglije in Amerike za Francijo. Gre za posojilo v iš;ni 100 milijonov funtov (skoro 24 milijard Din). Polovico naj bi dala Anglija, polovico pa Amerika. Vrhu tega bo Anglija pristala na pro-longiranje kratkoročnega kredita 40 milijonov funtov, ki bi ga morala Francija vrniti ob koncu letošnjega leta. i = Uporaba umetnega bombaža v Nemčiji. Produkcija umetnega bombaža (Zell-
V
Ce sečuitfe
uimjfiM, qospa>
potem si hitro izperite usta z ODOL-om, ki Vas osveži, poživi in Vam da prijeten občutek negovanosti. Pri vročini, pri športu in pri teiesni utrujenosti so osvežujoči učinki ODOL-a neprekosljivi
®lMm
je oznaka še bolj izpopolnjenega ODOLA, katerega antiseptično delovanje je še v večji meri zvišano. Bakteriološke in klinične preiskave so znanstveno dognale, da ODOL ufiičuje bakterije.
wolle) se v Nemčiji nadalje n-aiglo dviga, že od lanskega leta obstoja predpis, da se mora pri bombažnih tkaninah uporabiti 16% umetnega bombaža. Glede na povečano kapaciteto naprav za produkcijo umetnega bombaža so sedaj ta odstotek dvignili na 20%. — Na svetovnem trgu volne se opaža v zadnjem času oslabitev cen, ki jo pripisujejo v strokovnih krogih spremenjeni strukturi potrošnje. Umetni bombaž se danes v mnogih državah meša z naravno volno. Sploh je produkcija umetnih vlaiken zelo napredovala, tako da se že močno občuti vpliv na trgu naravnih tekstilnih vlaken, v strokovnih krogih poudarjajo, da so države evropske celine še leta 1932 prevzele 65% izvoznega presežka glavnih produkcijskih držav za volno. Leta 1935. pa je ta delež padel na 30%. Zato so prodiucenti naravne volne nedavno ustanovili mednarodno organizacijo v zaščito nai*aivne volne. Ker postajajo umetne tekstilne surovine vedno cenejše v primeri z naravnimi surovinami, naj bi se produkcijski stroški naravnih surovin znižali, obenem naj bi se zboljšala kvaliteta.
Borze
21. septembra
Na ljubljanski borzi so se danes v privatnem kliringu trgovali avstrijski šilingi po 8.46. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.45 (v Beogradu po 8.4382), v angleških funtih pa 238 in v grških bonih po 30.25, medtem ko so se klirinške nakaznice na lire nudile po 1.95. Nemški čeki stanejo v Ljubljani 12.84, v Beogradu 12.82 in v Zagrebu 12.84, odnosno za. konec oktobra 12.7750 Ln za 15. november 12.7250.
Na zagrebškem efektnem tržišču se je vojna škoda okrepila za nekaj točk in je danes notirala 412 — 413. Do prometa pa je prišlo le v 8% Blairovem posojilu po 94 in 94.50 (v Beogradu po 95.50).
DEVIZE
Ljubjana. Amsterdam 2395.66—2410.26, Berlin 1740.03 — 1753.90, Bruselj 730.45 _ 735.52, Curih 996.45 — 1003.52, London 214.73 —- 216.79, Newyork 4307.25 — 4343.56, Pariz 146.37 — 147.81, Praga 151.54 — 152.64, Tist 227.70 — 230.78.
Curih. Beograd 10, Pariz 14.74, London 21.58, Newyork 435.3750, Bruselj 73.30, Milan 22.9250, Amsterdam 240.35, Berlin 174.70, Dunaj 79.60, Stockholm 111.25, Oslo 108.45, Kobenhavn 96.25, Praga 15.21, Varšava 82.30, Budimpešta 86 <>5 Atene 3.95,
EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 412 — 413, za dec. 410 — 412, 4% agrarne 53.50 — 54.50, 4% severne agrarne 52.50 den., 6% begluške 76 den., 6% dalm. agrarne 75.25 den., 7% invest. 93 den., 7% sta-biliz. 86.50 den., 7°/» Drž. hip. banka 100 den., 7% Blair 85 — 86. 8% Blair 94 — 95: delnice: Narodna banka 7500 den., PAB, 196 den., Trboveljska 255 bi., Gutmann 45 den., Sečerana Vel. Bečkerek 600 — 650, Sečerana Osijek 198 den., Osiječka ljevaoni-ca 200 bi., Dubrovačka 420 den., Oceania 300 den.. Jadranska 450 den.
Beograd. Vojna škoda 412.50 — 414 (412), za dec. (411), 4 % severne agrarne 53 den., 6% begluške 77.75 den., 6% dalm. agrarne 75.50 den., 7%> invest. 92.25 den., 7% sta-biliz. 100 den., 7% Blair 85.75 — 86.25 (86 — 86.75), 8% Blair 95 — 95.50 (95.50), Narodna banka 7550 — 7600, PAB, drobni komadi 199 den.
Blagovna tržišča
ŽITO
-f Chicago, 21. septembra. Začetni tečaji: pšenica: za sept. 104.875, za dec. 105, za maj 106.75; koruza: za sept. 102.50, za dec. 63.50, za maj 64.50.
+ Winnipeg, 21. septembra. Začetni tečaji: pšenica: za okt. 126.75, za dec. 123.625, za maj 124.625.
+ Novosadska Masovna borza 21. t. m.). Tendenca nespremenjeni. Pšenica (78/79 kg): baška 177 _ 179; banatska 173 - 181, baška ladja Tisa 183 - 185, ladja Begej 082 — 184: sremska 77/78 kg 177 - 179: slavonska 77/78 kg 178 — 180. Koruza: baška in sremska 98— 100; banatska 95 — 97. Oves: baški. sremskj in slavonski 112 — 114. Rž- baška 166 — 168. Ječmen; baški in sremski 63/64 kg 127.50 - 130. Moka: baška in sremska »0g« in »Ogg« 275 — 285: »2« 255 — 265; »5« 235 _ 245; »6« 215 -225; »7* 175 - 185: »8, 127.50 — 132.50. Otrobi: baški. sremski in banatski v vrečah 89 — 94. Fižol; baški beli brez vreč 207.50 — 210.
BOMBA2
-f- Liverpool, 20. septembra. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za sept. 5.07 (prejšnji dan 5.10), za dec. 5.12 (5.15) za maj 5.26 (5.28).
+ New York, 20. septembra. Tendenca komaj stalna. Zaključni tečaji: za okt. 8.75 (8.86), za dec. 8.63 (8.74), za marc 8.77 (8.87).
10® japonskih letal
napadlo Nanking
Bombardiranje je povzročilo silna opustošenja — Razdejana je tudi univerza
Nanking, 21. septembra, o. Snoči ob 10. (davi ob 5. po srednjeevropskem času) se je nad mestom pojavilo 300 japonskih letal, ki so pričela bombardirati severne okraje. Letala so bila zelo visoko. Prve bombe so udarile v palačo Mingov v severovzhodnem delu mesta. Nato so Japonci bombardirali letališče in vzhodno železniško postajo. Vsi trije objekti so bili popolnoma razdejani. Kitajska protiletalska obramba silni japonski premoči ni bila kos. Učinek bombardiranja je bil strašen. Na več krajih so se pojavili požari. Najhujše je bilo poškodovano staro mesto, zapadno od univerze. Tudi univerza je popolnoma razdejana. Vse zveze z zunanjim svetom so bile prekinjene.
Tik pred napadom je 230 ameriških državljanov odpotovalo iz Nankinga. Tudi osebje poslaništva je odšlo, vendar pa se je kmalu vrnilo. Angleški francoski, italijanski in nemški poslanik od svojih vlad iso prejeli nikakih posebnih navodil in so zato med napadom ostal v mestu. Tudi angleške in ameriške vojne ladje, ki so zasidrane na Jangcegjangu, nankinškega pristanišča niso zapustile, čeprav so jih Japonci po radiu dvakrat pozvali k umiku. Poslaništev k sreči ni zadela nobena bomba.
Kakor poročajo iz Kantona, je tudi nad tem mestom prišlo do hudega letalskega spopada. Kitajske protiletalske baterije in
lovska letala so po v pol ure pognala 20 japonskih bombnikov v beg.
Japonsko prodiranje
na severni fronti
Peking, 21. septembra. AA. Japonci so napredovali vzdolž proge Peking — Hankov še za nadaljnjih 12 km Kitajske čete se umikajo na svoje nove položaje pri Paotingfuju. Razpršene kitajske čete so še po porazu napadle japonske oddelke in jih nekaj izmed njih unič;le.
Japonske čete so že zavzele Cučujang, 30 km severno od Paotingfuja. Odtod je ena japonska kolona prodrla že 200 km proti zapadu in dospela do reke Jisjui. Po ostri borbi so Japonci zasedli kitajske postojanke pri Tačengu ter kraje Tungčia-cio, Vang in Pofank.
Na fronti pri Šanghaju so japonske čete v odseku Lotien - Cen pričele davi splošno ofenzivo proti kitajskim četam, ki se umikajo v smeri proti Kaping-Nansian, proti tretji in zadnji obrambni črti.,
črna kuga v Mandžuriji
Tokio, 21. septembra. AA. V Mandžuriji razsaja, črna kuga. Doslej so ugotovili 200 primerov te hude nalezljive bolezni. Na posameznih točkah mandžurske železnice in okrog Himsinga so postavili številne karantenske postaje.
Dan pogreba v Ljubljani
Ljubljana 21. septembra.
V duhu je od daleč tudi slovenska metropola prisostvovala žalnim svečanostim, s katerimi je češkoslovaški narod spremil svojega prezidenta — Osvoboditelja k večnemu počitku. Skoraj ni hiše v mestu, ki bi ne bila izobesila žalne zastave, a po številnih izložbenih oknih so urejeni intimni spominski kotički s sliko velikega pokojnika, z žalnimi trakovi in cvetjem, šole so bile brez pouka, učenci in dijaki so se udeležili s svojimi učitelji šolskih maš, potem pa so imeli primerne spominske svečanosti. Prostori češkoslovaškega konzulata so bali ves dan zaprti. Po radiu, ki je prenašal pogrebne svečanosti iz Prage, pa se je žalno razpoloženje razlivalo tudi po naših domovih, kjer so ljudje ure in ure prebijali ob svojih sprejemnikih. S toplo iskrenostjo je Masarykovemu pogrebu od daleč prisostvovala naša akademska mladina, organizirana v akademskem odseku JCL. Pred Masarykovim kipom, ki stoji med plapolajočimi plamenicami na vrtu pred univerzo, je ves čas pogreba stala častna straža.
Žalna seja mariborskega mestnega sveta
Maribor, 21. septembra.
Danes ob 18. je bila v mestni pos -eto-valnici seja mestnega sveta v počastitev spomina prezidenta Osvoboditelja Tomaža Masarvka. K današnji seji so prispeli vsi občinski svetniki v črnih oblekah, prisostvovali so ji pa tudi mnogi mestni uradniki. Posvetovalna dvorana je bila žalno opremljena, na češkoslovaški tiobojki pa je bila obešena slika pokojnega prezidenta.
Žalno sejo je otvoril župan dr. Juvan s spominskim na'govorom, v katerem je očrtal življenje in delo vebfcega pokojnika. Orisal je izgubo, ki je doletela češkoslovaški in z njim jugoslovenski narod, pa tudi vse kulturno človeštvo. Svoj govor je zaključil z besedami: »Mi se danes v duhu klanjamo nepozabnemu mislecu, borcu za resnico in pravico, za svobodo in demokracijo naroda, Tomažu Masaryku Osvoboditelju. Mesto Maribor in vsa Jugoslavija mu ostaneta večno hvaležna za njegovo delo in pomoč pri našem zedi-njenju. Njegovi duši daj Bog večni mir in pokoj, njegovemu spominu pa slava!«
Govor župana so poslušali vsi navzoči stoje. H koncu je župan še sporočil, da zastopa mesto Maribor pri pogrebnih svečanostih mestni svetnik ravnatelj Bogdan Pogačnik. Z današnje žalne seje je bila tudi županu bratskega mesta Prage dr. Zeaklu poslana sožalna brzojavka.
Komemoracija v Kranju
Kranj, 19. sept. češkoslovenska Beseda, J.č.-liga in Sokolsko društvo Kranj so priredili v nedeljo v Narodnem domu žalni zbor v počastitev spomina T. G. Masaryka. Pred nabito poino dvorano je imel spominski nagovor predsednik JČ-lige gimnazijski direktor dr. Simon Dolar. V imenu mestne občine se je župan g. češenj poklonil spominu velikega prezidenta. Sokolski pevski zbor je zapel dvoje žalostink ter »Teče voda, teče«, godba kranjskega glasbenega društva pa je za uvod in zaključek zaigrala obe državni himni.
Velika žalna svečanost v Zagrebu
Zagreb, 21. septembra, o. Danes je vse meščanstvo Zagreba izkazalo spoštovanje pokojnemu predsedniku češkoslovaške republike dr. Ma=aryka. V času pogreba v Pra gi so bile zaprte vse trgovine, na vseh hišah pa so bile izobešene črne zastave ali pa jugoslovenske zastave na pol droga. Vse ulične svetilke so bile prevlečene s črno ko-preno.
Zagrebška kulturna in prosvetna društva so pridila v Narodnem gledališču veliko svečanost v počastitev ustanovitelja ČRS. Gledališče je bilo nabito polno zastopnikov organizacij in oblasti z banom dr. Ružičem in češkoslovaškim generaln m kc<mzu'om dr Reslom na čelu. Spominska svečanost se je pričela od pol 11. dopoldne. Pred gledališčem so bili nameščeni zvočniki, da sta mogla tudi mnogoštevilno meščanstvo in šolska mladina, zbrana pred poslopjem, poslušati potek pogrebnih svečanosti. Komemo-racijo je otvorilo pevsko društvo »Lisinski«. Nato je imel tajnik Jugoslovenske akademije znanosti znani slavist dr. Esih spominski govor. Obravnaval je v njem tudi veliki Masarykov vpliv na Hrvate.
Pevski zbor je odpel že »Ocena!« Lisin-skega, zagrebška Filharmonija pa je zaključila komemoraeijo z umetniškim izvajanjem Smetanove simfonije »Višehrad« ter s češkoslovaško in jugoslovensko himno.
Posebno komemoraeijo so priredila v Češkem domu tudi vsa češkoslovaška društva v Zagret-u.
SOKOL
Vaditeljski zbor Ljubljanskega Sokola naznanja, da se vadba dece, radi popoldanskega pouka na osnovnih šolah, ne bo vršila kakor doslej v torkih in petkih od 17. do 18. ure, temveč v sredah in sobotah »n to od 18. do 19. ure, zato bo tudi telovadba starejših bratov pol ure kasneje kakor doslej in Bicer od 19. do 20. ar«,
Novi položaj na Sredozemskem morju
Angleške vojne ladje odhajajo iz domačih pristanišč na odprto morje
Moderna vojna na manevrih
Odskakovanje s padali za sovražnikovim hrbtom
V nuno,arih deželah ee vršijo ta čas jesenski manevri. Vreme tem vojaškim prireditvam ni posebno naklonjeno, povsod se pritožujejo, da dež in mraz zelo ovirata gibanje čet.
Francija je meglen predpoldan izkoristila za to, da bi preizkusila praktično najmlajše specialne oddelke, oddelke skakalcev s padali. Baje je eksperimentatorjem v resnici ■uspelo, da so oddelek več nego 50 mož s puškami in strojnicami spravili s padali za sovražno črto.
Ta bojna metoda, ki jo je uvedla najprvo sovjetska Rusija in ki so jo prevzele mnoge druge vojske, se torej po vsej priliki iz-
kazuje _ vsaj na manevrih, v resnični
vojni bi skakače g padali bržkone že p? kratkem času obkolili in pobili, toda to nima nobene uloge v času, ki se ponaša j tem. da izdeluje torpede, ki jih krmarijo ljudje, ne stroji.
Računajo bržkone tudi s tem. da bi se našlo dovolj mož, bi bi bili pripravljeni iti v sigurno smrt., samo da bi koristili svoji domovini. V nekem berlinskem filmu o svetovni vojni proslavljajo kot izredno junaštvo takšno požrtvovalnost nekega posameznika. V bodoči vojni pa brez prostovoljnega žrtvovanja celih stotnij in bataljonov očitno ne pojde.
Japonci in Angleži
V londonskem zunanjem ministrstvu se bari jo strokovnjaki s študiranjem nadvse zanimivega problema. Japonske oblasti namreč pozivajo pod orožje vse moške, tudi tiste, ki niso japonski državijani ,a so bili rojeni na Japonskem. Na ta način silijo pod zastave tudi mnoge angleške državljane. Primerilo se je celo, da so takšne državljane mlajših letnikov poslali na kitajsko bojišče. Ker presega japonska nesramnost v tem pogledu vse meje in se tokijske oblasti ne zmenijo niti za takšne angleške državljane, , ki se morejo izkazati s potnim listom britanskega imperija, bo moral angleški poslanik pri japonski vladi podvzeti poseben protest zaradi tega postopanja.
Boosevelt za demokracijo
Ob loOletnicI ameriške ustave je imel ameriški državni prezident velik govor o bistvu in pomenu demokracije. Ostro je obsodil diktature, ki so po njegovem mnenju zakrivile današnji nered v svetu. To krizo je treba po Rooseveltovi sodbi premagati in ljudstvu zagotoviti vse svoboščine
Zlatnik v ribjem želodcu
Neki ribič iz bližine Burgasa na Bolgarskem je lovil jesetre in jim odjemal kaviar. V želodcu takšne ribe je pa v svoje neizm-mo presenečenje našel velik zlatnik, ki ga je oddal oblastem. Te so ugotovile, da gre za več sto let star arabski zlatnik, ki je prišel na Bolgarsko mogoče v času, ko so vladali tam Turki. Na kakšen način je prišel novec ribi v želodec, ne morejo ugotoviti.
Izdatna svatbena gostija
V neki vasi na Moravskem so imeli pred kratkim poročno pojedino po starem običaju, ki se je je udeležilo 150 oseb. Gostje so pospravili celo kravo, dve teleti, devet prešičev, 64 gosi in kokoši ter 30 kg rib. Peciva in močnatih jedi so pokončali toliko, da jih je moral pek pripeljati z velikimi lojtrnieami. Tudi žejo so svatje pokazali, kakor se spodobi. Popili so 500 litrov vina in 10 sodov piva. In vse to veselje je trajalo komaj ves dan in vso noč.
Če še ne veš, zdaj izveš:
da je vojaško sodišče v Uzurisku v tridnevni obravnavi zaradi sabotaže obsodilo 21 železničarjev na smrtno kazen;
da se odpravlja žena kitajskega maršala Čangkajška v Ameriko, kjer se bo pogajala z vlado Zedinjenih držav o dobavah ameriškega orožja kitajski vojski;
da so se začeli 21. septembra veliki jesenski manevri rdeče vojske v zapadnih ruskih deželah. Na teh manevrih bodo Rusi preizkusili tanke najnovejše konstrukcije za prevoz večjih vojaških skupin;
da na Dunaju nikakor ne morejo dognati vzroka požara »Rotunde« in bo srttvar po vsej priliki ostala nepojasnjena.
Pol stoletja že deluje CMD, darujmo še za pol stoletja!
Brzo topništvo moderne vojske
v	v. *:V	.j
Serum proti hripi
Dva raziskovalca, ki sta več let delovala v bakteriološkem oddelku manchesterskega vseučilišča, sta objavila sedaj izsledke raziskav o povzročiteljih hripe. Pravita, da bo mogoče v najbližjem času izdelovati v večjih množinah serum proti tej bolezni, ker jima je uspelo osamiti virus, ki to bolezen povzroča.
Že to zimo bodo napravili prve poskuse 6 tem serumom. Raziskovalca, doktorja Fairbrother in Hovle, sta serum v mnogih primerih preizkusila že z najboljšim uspehom.
Idejne smernice omladine JNS
štiri milijarde
vžigalic dnevno
Statistični urad Društva narodov poroča, da porabijo ljudje samo v Evropi povprečno 4 milijarde vžigalic na dan. Ta količina vžigalic zahteva 800.000 kubičnih metrov lesa in 420 kg fosforja. Če vzamemo, da porabimo samo za prižig ene žveplenke sekundo časa, lahko izračunamo, da porabi Evropa za to delo na dan 126 let 10 mesecev 5 dni in 2 uri.
Suša, glad in tifus v Maroku
Iz Marakeša v Maroku javljajo, da trenutno povzročajo maroškemu prebivalstvu tri šibe velike skrbi: suša, lakota in tifus. Nad pol milijona domačinov iz Maroka je zaradi tega brez živeža in vidi pred 6eboj orno bodočnost.
Brat japonskega cesarja v Nemčiji
Princ čičibu se je na nurnberškem kongresu nar. soc. stranke razgovarjal tudi s feld-maršalom nemške vojske, generalom Blom-bergom
SO justificiranih izdajalcev
Iz Hongkonga poročajo, da je dail kanton-ski guverner Vu pohabiti in nato ustrelita 50 izdajalcev, ker so baje med japonskim letalskim napadom na mesto dajali na raznih krajih svetlobne signale sovražnim letalom. Na ta način so mogle japonske bom-ibe povzročiti mestu veliko škodo. Iz Kantona. poročajo, da so tam aretirali zavoljo vohunstva tudi kitajske uslužbence nemškega konzulata.
Tudi on je padel • • •
Krilenko, ki je bil gibalo vseh velikih procesov proti nasprotnikom sedanjega režima v Rusiji, je bil te dni odstavljen
ANEKDOTA
V Parizu sta izdajala Masaryk in Beneš list »La Nation Tcheque«, bojni organ za svobodo Cehoslovakov. Masaryk je moral sam čitati korekturo tega lista in je to delo opravljal s takšnim znanjem in temeljitostjo, da mu je neki »kolega« iz tiskarne ob neki priliki dejal: »Veste kaj, če ne boste postali državnik, boste še vedno dobili korektorsko službo v kakšni francoski tiskarni!«
VSAK DAN ENA
Priobčili smo že del idejnih referatov, ki so bili podani na ustanovni skupščini banovinske organizacije omladine JNS in ki so vsebovali idejne smernice naprednih slovenskih fantov. Danes prinašamo v kratkem izvlečku še nekatere misli iz nacionalno političnega referata g. Andreja Uršiča in iz socialno programskega obrisa g. dr. Alujeviča.
Tajnik banovinskega odbora OJNS Andrej Uršič je najprej opozoril na napake, ki jih je delala nacionalna omladina v preteklosti. Pokazal je dalje na hudo moralno krizo današnjih dni in na njene vzroke ter na odrešilno vlogo jugoslovenske ideje. Razčlenil je očitke nasprotnikov in njihovo lastno ideologijo kakor se kaže v teoriji in praksi. Nato je med drugim nadaljeval:
Jugoslovenstvu nasprotna propaganda zlonamerno istoveti načelo edinstva s centralizmom. V resnici pa unitaristična država dopušča prenos mnogih poslov od državnih oblasti v pristojnost samoupravnih, vse do tistih, ki so po svojem značaju in interesu državne celote brezpogojno pridržani osrednjim upravnim oblastem. Unitaristična država je enako oddaljena od separatističnih in od centralistično-he-gemonističnih stremljenj.
Socialni in gospodarski program JNS temelji na dejstvu, da tvorijo vsi stanovi brez razlike enoten organizem, ki more živeti in napredovati samo v največjem soglasju, doseženem na pravičnih odnosih in na poštenem vpoštevanju vrednosti dela vsakogar. Mi ne verujemo, da bi bilo mogoče, kakor učijo marksisti, doseči z razrednim sovraštvom in diktaturo enega stanu socialni mir, pravičnost in blagostanje. JNS spoštuje privatno lastnino in privatno iniciativo, toda ne v smislu stare liberalistične neomejene svobode, temveč v smislu načela nacionalne solidarnosti. V tej zvezi se JNS zavzema za nacionalizacijo naše industrije in drugih gospodarskih ustanov v pogledu kapitala in na-meščenstva ter odklanja vsako nepošteno pomoč iz tujine, ki bi sramotno in brezvestno ranozgavala našo zemljo in naše ljudi.
Verska raznoličnost našega naroda ukazuje delikatno in preudarno politiko. JNS spoštuje svobodo prepričanja in vere ter ravnopravnost vseh priznanih veroizpovedi, ker le na ta način je mogoče očuvati medverski mir ter preprečiti, da bi se verska razcepljenost našega naroda izkoriščala v razkrajajoče namene.
Na koncu je govornik poudaril še zgodovinsko nalogo, ki čaka jugoslovensko nacionalno omladino v borbi proti internacionalnim vplivom na naše versko izživljanje, nato pa se je dotaknil še problemov naše zunanje politike in notranje ureditve naše države ter zaključil z geslom: Kakor niso v preteklosti, tako tudi
v bodočnosti ne bodo internacionalizml odločali o naši usodi.
O socialnem in gospodarskem programu nacionalne omladine je razpravljal predsednik ljubljanske organizacije OJNS g. dr. Branko Alujevič. Med drugim je izvajal:
Naziranje omladine JNS je začrtano T strankinem programu, ki vsebuje načelno rešitev za vsa vprašanja socialnega in gospodarskega reda v državi. Mladina ne želi dodati ničesar bistvenega, hoče pa, da se zapisana načela izvajajo, da bi bila na ta način poudarjena programa.tičnost vsega javnega udejstvovanja. Samo potem bo mogoče doseči pri mladini, da posveti svoje politično udejstvovanje stranki in da v svojem idealnem stremljenju za dosego lepše in boljše bodočnosti naroda ne odneha. razočarana nad lastnim delom in lastnimi ideali.
Socialne in gospodarske razlike v strankinih vrstah zahtevajo soglasje med člani in solidarnost njihovih interesov, upoštevajoč enakovrednost vseh brez razlike. Zato mora biti delo v stranki in na zunaj smotreno in v soglasju z vnaprej izdelanim programom, ki naj bo vedno jasen in točen v svojih osnovnih smernicah. Strankini organi morajo biti že po svoji sestavi zastopniki interesov vseh članov.
Enaka načela morajo veljati tudi pri reševanju vprašanj, ki zadevajo ves narod. Vsi socialni in gospodarski interesi morajo biti sorazmerno upoštevan L Na prvem mestu naj bodo potrebe socialno in gospodarsko najšibkejših, t. j. kmetov in delavcev, ker so najštevilnejši. Država pa naj ščiti tudi upravičene interese pridobitnih krogov ter tako omogoči socialno pravičnost, varujoč temeljne potrebe državne in narodne skupnosti.
Zavoljo pravilnega izvrševanja socialnih in gospodarskih nalog je treba nuditi mladini možnost spoznavanja s tem zvezanih vprašanj. Mladina želi reševati socialna in gospodarska vprašanja, toda predpogoj je, da jih dobro spozna.
Izvajanje načela solidarnosti med posameznimi deli našega naroda je mogoče izvesti le na podlagi svobodnega združevanja posameznikov v zadruge in sindikalne organizacije. Država pa naj nastopa nad temi kot posredovalec in pospeševatelj svobodnega udejstvovanja. Kmečkim, delavskim in gospodarskim zbornicam je treba določiti čim širši delokrog na podlagi načela resnične samouprave.
Socialna in gospodarska zakonodaja mora ustrezati načelu solidarnosti ter ustvariti predpogoje za pravično zaščito živ-ljenskih interesov kmetov, delavcev in pridobitnih krogov v okviru državnih in narodnih koristi.
Mladina bo zastavila svoje sile za uspeh svojega programa, zahteva pa popolno upoštevanje v vprašanjih, ki jo zadevajo.
(»Gospod stražnik, prosim vas, »vdkrijte mi glavo, to damo namreč poznam ..« majnua noiesa, o uucmui ga »vuu	»—> »»»»	(»Politiken«)
Državna himna v slovenskem jeziku
Pišejo nam:
Pod gornjim naslovom je nedeljski »Slovenec« priobčil strupen napad na Sokole in Sokolice pri D. M. v Polju, češ da so kot »izkoreninjenci« in »pristaši brezkompromisnega. jugoslovenstva« na dan kraljevega rojstnega dne v ceikvi motili šolsko mladino, ko je pela državno himno. Gospodje pri »Slovencu« seveda dobro vedo, da zavijajo in obrekujejo, zato si niso upala napisati, kje se j© njihova zgodba zgodila, temveč samo pravijo, da je bilo nekje v Sloveniji«. Na stvari sami je resnica le toliko, da je šolska mladina pela državno himno v prevodu, kakor so jo v vsej naglici naučili, navzoči člani Sokola in drugi ljudje pa so jo peli v izvirnem besedilu, kakor je bil doslej običaj.
»Slovenec« se skriva za učiteljski zbor, ki je baje sklenil, naj se poje himna v prevodu, če je to res, potem je pač učiteljski zbor prekoračil svoj delokrog, kajti banska uprava doslej še ni izdala tozadevnega, odloka. Učiteljski zbor je baje utemeljeval svoj sklep s tem, da »bodo otroci vsaj deloma vedeli, kaj pojejo, in ne bodo izgovarjali besed nepravilno in tja v en dan«. Ako bi otroci res ne vedeli, kaj pojejo, kadar pojejo narodno himno v izvirnem besedilu, bi bilo to pač žalostno za dotičmo učiteljstvo. Pač pa smemo pri tej slovenčevski logiki pričaJkovati, da se bodo sedaj enako ogorčeno spotaknili ob latinščino ,ki je otroci osnovnih šol res ne razumejo, a jo pri ministriranju kljub temu korajžno izgovarjajo.
Ves »Slovenčev« člančič je le nov izliv strupenega sovraštva proti Sokolu. Prav vso pamet pa je moral izgubiti ali pa se hoče norčevati iz Boga samega oni, ki je napisal v tem člančiču tudi tale članek; »Nastopu (Sokolov) se ne čudimo, ker smo trdno prepričani ,da bi z enakim ali z večjim navdušenjem preprevali v Avstriji »Gott erhalte«.
Za božjo voljo, saj živi še vendar nekaj ljudi, ki so stari po 30 in več let in ki vsi vedo kdo je v Avstriji, posebno v prvih letih 'vojne, najbolj navdušeno prepeval avstrijske himne. Sokoli in Sokol-stvu naMonjeno prebivalstvo to niso bili. Zato pa so jih proglasih za izdajalce slovenstva že takrat prav isti ljudje, ki jih enako zmerjajo danes.
Iz Julijske Krajine
Večja skupina turistov iz Jugoslavije 6e
je pretekli četrtek mudila v Gorici, si ogledala obnovljeni grad in bila nato še na Sv. gori. Popoldne so odpotovali preko Postojne nazaj čez mejo. Ogledali so si tudi postojnsko jamo.
Žrtev granate. Na Sv. Gabrijelu nad Solkanom se" je smrtno ponesrečil 33 letni Stanislav BoSkin iz Šempasa, ki je tam zbiral staro železje. Našel je granato kalibra 75 mm. Ko jo je poskusil razstaviti, da bi spravil iz nje raz6trelivne snovi in potem porabil kovinaste dele, je granata nenadoma eksplodirala in ga vsega raztrgala. Delavci in kmetje, ki so čuli eksplozijo, 60 prihiteli pod vrh, zbrali zemske ostanke nesrečnega Boškina, ter jih spravili v dolino. V soboto so Boškina pokopali.
Natečaj la župnike. Goriški nadškofijski ordinarijat je razpisal natečaj za 33 župnikov. Poleg drugih so bila razpisana službena mesta tudi v naslednjih slovenskih župnijah: v Desklah, Gorenjem pri Anhovem. Ajdovščini, pri Sv. Križu na vipavskem, v Otelci, Sablah, Jagrščah, Škrbini, Šmartnem, Štanjelu, Dornbergu, Dolenjem, Rutarjih, Devinu, Brestovici, na Doberdo-
I bu, v Zgoniku, Vrtojbi, Lokvi, Grahovem, na Pečinah, v Gornji Tribuši, Godoviču, na Vojskem, v Lužicah, Podkraju, Slapu in Ustju.
Nove tvrdke na Goriškem. V seznam, ki ga vodijo pri goriškem pokrajinskem svetu za kcrporacijsko gospodarstvo, je bilo pretekli teden vpisanih 47 novih tvrdk, med njimi 35 slovenskih. Poleg drugih so bila vpisane zadružne mlekarne v Rakovici, v Sužidu in na Selu pri Kobaridu, v Šebre-ljah pri Cerknem, v Kladjah, 2 mlekarni v Idrskem, v Cezsoči, Koprivišču pri Kalu blizu Kanala in v Dreki, nadalje avtobusno podjetje Peter Golja pri Sv. Luciji, lesni trgovini Ludovik Benko na Selu pri Kobaridu in Ignac Likar v Idriji.
Smrtna nesreča. V Podgori pri Gorici je neki goriški privatni avto povozil tamkajšnjega domačina Antona Sfiligoja. Nesreč nega moža so sicer v vsej naglici spravili v bolnišnico, vendar mu zdravniki niso mo-gil več pomagati. Nekaj ur po nesreči je poškodbam podlegel.
Novi grobovi. Umrli so v Gorici Ferdinand Šuligoj, star 69 let, Fran Valentinčič v starosti 79 let, Anton Kos v starosti 20 let, 401etna Marija Oblokarjeva, nadalje 52 letna Marija Smiščkova iz Kanala, 17 letna Josipina Vidmarjeva s Cola, Fran Cotič v starosti 54 let iz Mirna, Mihael Zelinšček, star 29 let iz Anhova, v Trstu pa Mihael Sancin, star 62 let, 67 letna Antonija Lam-petova, 67 let stari Ivan Furlan, Terezija Ribarič-Kisičeva v starosti 60 let, Miro Čer-ne, star 40 let, in Marija Črnilogar-Čukova, v starosti 70 let.
Žrtev športa na vasi. V Selih nad Brsto-vico so se 4 fantje v starosti po 16 let, pomerili v rokoborbi. Najprej sta se spoprijela Vladimir Pahor in Dušan Blažič. Oba sta se že prej ob neki priliki hudo poškodovala z neko granato, ki sta jo našla na gmajni, jo poskusila razstaviti, a jima je eksplodirala, tako da sta oba malone oslepela. Ko sta se oni dan spoprijela in se začela obdelavati s pestmi, je Blažič po nesreč nem naključju Pahorja tako silno udaril, da se je onesveščen zgrudil na tla. Pri padcu je še z glavo udaril ob oster kamen. Dečki so se prestrašili in pričeli klicati na pomoč. Pol ure pozneje so Vladimirja prepeljali v tržaško bolnišnico. Zdravnik pa so si zaman prizadevali, da bi ga ohranili pri življenju. Še tisti večer so fanta odpeljali spet nazaj domov, kjer je ponoči umrl.
Smrt v prepadu. V Plužnjah pri Bovcu so bili Mlekuževi že nekaj dni v hudih skrbeh za svojega 29 letnega sina Petra, ki se jd odpravil z živino v gore, a ga kljub dogovoru ni bilo kmalu nazaj. Bovški orožniki so se nazadnje odpravili za njim na Kanin in po daljšem iskanju so našli njegovo truplo na dnu 70 metrov globokega prepada. Peter je bržkone nameraval odgnati koze, ki so se pasle ob' robu prepada, na varnejše mesto, a je njemu samemu spodrsnilo in je strmoglavil v prepad. V Plužnjah je bil Mlekužev Peter zelo priljubljen.
Aretacija bolgarskega begunca. Na meji
pri Postojni so miličniki te dni aretirali 21 letnega Tjenija Zlateva iz Stare Zagore na Bolgarskem. Prepeljali so ga v tržaške zapore.
Nekdanjo predilnico \ Tržiču nameravajo, kakor poročajo listi, v kratkem preurediti v vojašnico. Predilnica že vsa leta po vojni ni bila več v obratu. Te dni se je v Tržiču mudila posebna vojaška komisija, ki si je podrobno ogledala precej zanemarjeno in deloma celo porušeno poslopje.
Smrtna nesreča. V Rupi pri Jeišanah se je pripetila huda nesreča. Neki privatni avto je povozil mladega neznanca. Ljudje so fantu takoj priskočili na pomoč in pokli cali zdravnika, ko je ta prišel je bil fant že mrtev. Njegove istovetnosti doslej še ni so mogli dognati.
Srečni slovaški profesorji
Z občnega zbora slovaškega profesorskega društva
Lučence, v septembru 1937
Bolj kakor katerakoli druga država ee zaveda Češkoslovaška pomena izobrazbe in vzgoje. Zato je ustanovila sijajno opremljene znanstvene ustanove, vzgojila cela krdela prvovrstnih znanstvenikov in prepletla vso državo do najneznatnejše vasi v nekaj tako zapuščeni in nekulturni Podkarpateki liusiji e knjižnicami, od katerih imajo nekatere na stotisoče zvezkov. Čeprav eo občine dolžne graditi šolska poslopja, je vendar sezidala država od prevrata do konca leta 1935 7a osnovne, srednje in meščanske šole 598 modernih stavb, ki so stale skoraj dve milijardi din.
V državi, kjer se ceni kultura tako visoko, >o tudi plače profesorskega stanu kot nogitelja kulture temu primerne. Tako ima suplent v našem denarju okrog 21 Oo din plače, dasi so stanovanja, industrijski proizvodi in tudi življenjske potrebščine razen mesa in kruha po večini cenejši kakor pri nas. Napredovanje se vrši avtomatično in po 27 službenih letih doseže profesor najvišjo plačo, ki znaša v našem denarju okrog 7-"fH) din. Tako profesorju ni treba loviti privatnega zaslužka in si lahko ohrani zdrave živce za šolo. Ves se more posvetiti šoli, vzgoji, izobraževanju samega sebe in svoji3 okolice. Velika javna knjižnica v vsakem mestu mu omogoča znanstveno delo.
Zato ni čudno, če niso imeli slovaški profesorji skoraj nikakih stanovskih zahtev, ko to leto* zborovali v Lučencu, na skrajni južni meji Slovaške, kjer je močna madžarska narodna manjšina. Občni zbor je zahteval ustanovitev posebnega slovaškega šolskega sveta in pa javno ocenjevanje rokopisov novih šolskih knjig. Pozdravil je sklep prosvetnega ministrstva, da se ne morejo menjati šolske knjige, ki niso bile v veljavi vsaj pet
Na velikem gasilskem
Gasilska četa trga Trbovlje, ena najstarejših in najbolj organiziranih v Po-savju in na štajerskem sploh, je 5. t. m. na prav slovesen način proslavila zlati jubilej svojega plodonosnega delovanja.
Jubilant, ki mu je leta 1887 položili prve društvene temelje ravnatelj TPD inž. V/idra dolgoletni načelnik pokojni g. Ivan Kramer, je postal, ko se je štajersko gasilstvo narodno osvobodilo, v takratnih še Zelo nemškutarskih Trbovljah ena od prvih tiarodnih organizacij. Soustanovitelj g.
"	.t-m	®
t i jit^Mk'-!
\ m šmM f«. **

Prapori pri proslavi v Trbovljah
Kramer je v svojem skoro nepretrganem 30 letnem vodstvu dovedel trboveljsko prostovoljno gasilsko društvo do zavidne višine in trboveljsko gasilstvo je bilo eno izmed pivih na Štajerskem, ki je uvedlo slovensko poveljevanje.
Vneti sodelavci g. Kramerja izza prvih let pokojni ravnatelj Gustav Vodušek, pokojni Josip Moli, rudniški ravnatelj Widra, so svoj čas storili več nego svojo dolžnost. Njim se pridružujejo v zgodovini trboveljskega gasilstva zaslužna imena pok. Toneta Dolničarja, pok. Antona Počivavšeka, Toneta Kuharja, Jurija Vaglava, Ludvika Plavšaka in sedanjega častnega člana se-natcrija dr. Kramerja, vnetih gasilskih delavcev in narodnjakov, ki so storili mnogo dobrega, za prospeh gasilske ideje v Trbovljah. Po smrti g. Kramerja se nič manj niso uspešno udejstvovali v vodstvu gg. Fran Dežman in Franjo Pungerčar. Sedanji predsednik čete g. Fran Guček pa je umel z redko spretnostjo unaprediti društvo v pravo udamo gasilsko četo in jo tehnično opremiti z vsemi modernimi gasilskimi pripomočki od motorne brizgalne pa do gorske gasilske opreme.
Gasilci trga Trbovlje, ki so do 1914 leta razpolagali le z brizgalnami na konjsko vprego, so izpopolnili svoj gasilski park še z dvema motornima brizgalnama, dvemi automobili, opremo za gorski oddelek, novimi cevmi in znatnim modernim gasilskim tehničnim materijalom.
Proslavo 50 letnega jubileja samega je uvedla na predvečer gasilska baklada trb. in rudniške gasilske čete z godbo, ilumi-nacijo in umetnim ognjem. Vse trb. me-
V Ženevi
Potovati ob lepem septemberskem dnevu, ko so obzorja jasna in pregledna, po dolini Rhone, skozi blagoslovljene vinorodne pokrajine francoskega dela Švice in si potlej opajati oči s smehljajem Leman-skega jezera — pomeni, uživati Švico v njenih najmehkejših, najbolj liričnih pokrajinah. Ničesar ne manjka dekorativno-sti teh krajinskih podob: daljne gore imajo bele krone ledenikov, bližnja te vabijo z zelenimi pašniki, kjer si še lahko zamišljaš črede, kakor jih je slikal Segan-tini; potlej so tu številni stari gradovi, mesta in trgi s stoletno patino svojih stavb in slikovito arhitekturo svojih romanskih in gotskih cerkva, zlasti pa vinogradi na sončnem obzorju Rhone, vsi veseli in polni tiste posebne miline, ki jo imajo samo vinorodni kraji. In ko dosežeš Lemansko je-j€'.ro, ter se za hip zaustavljaš v slavnih diplomatskih letoviščih, kjer se je že zvezala marsikatera usodna nit sedanje in bodoče evropske zgodovine — Montreux, Lausanne, Nyon — ti velika ženeva ni samo cilj, marveč tudi krona prvega dela poti na zapad.
V Švici ne opajajo človeka z naših strani samo krajinski vtiski. ki si jih lahko že prej doživljal ob Hodlerjevih slikah: krajina je tu združena tudi z občutjem človeške stalnosti, trdnosti in zatišja. Poleg fizične svetlobe, ki jo obliva, drhti nad njo še neka duhovna luč, in prav to hočeš občutiti sredi zmed in negotovosti sedanjega časa. Vzorna urejenost švicarskega življenja, sloneča na spoštovanju razumnih načel in naravnih pravic narodov, poedincev in občesrtvenih skupin, ki tvorijo narode; nevtralnost v usodnih sporih, ki pretre-
let, češ da naj ostanejo šolske knjige veljavne tako dolgo, dokler ne zastare, da se ne delajo staršem nepotrebni izdatki. Iz želje po višji pedagoški in metodični naobrazbi profesorjev je zahteva' občni zbor, naj bi ostali diplomirani filozofi še eno leto na univerzi, kjer bi se prvi semester teoretično poglabljali v pedagogiko in metodiko ter prisostvovali pouku na srednjih šolah, v drugem semestru pa tudi poskušali sami poučevati pod vodstvom izkušenih praktikov in vse-učiiiških profesorjev metodike.
V slovaškem piofesorskem društvu imajo večino pristaši Hlinkove Ljudske stranke, ki je že 16 let v opoziciji; vendar pa so morali priznati tudi ti, kako se zlasti 6«danja Hodževa vlada trudi, da zadovolji vse upravičene ž elje Slovakov. Tako je omenil v svojem poročilu društveni predsednik prof. Anton Mišik, da ni niti enega slovaškega albsolviranega filozofa brez službe, dočim jih jih je nad dve sto čeških brez službe in čakajo nekateri na namestitev že skoraj dve leti. V Slovaški zasedajo ravnateljska mesta tudi Hlinkovi pristaši, kar bi bilo v marsikateri drugi državi nemogoče.
Z velikim navdušenjem je bil sprejet mariborski prof. J. &edivy, ki se je kot zastopnik Jugoslovenskega profesorskega društva udeležil občnega zbora slovaških tovarišev, da jim čestita k uspehom in k stopetdeset-letnemu jubileju, odkar je Bernolak uvedel živo slovaško govorico v književnost. Na njegov predlog je občni zbor sprejel sklep, da bi se v bodoče pomnožili medsebojni obiski in da bi bili kulturni stiki bolj sistematski in vsaj taki kakor so z brati Cehi, da bi tako postala jugoslovensko-češkoslovaška zveza globoka notranja potreba vsakera prebivalca v obeh državah.	—š.
slavju v Trbovljah
ščanstvo je okrasilo razsvetljena okna z drž. trobojnicami in na mnogih mestih se je med cvetjem zasvetil mladostni lik kraljeviča Tomislava, najvišjega pokrovitelja jugosl. gasilstva. Po povorki so se gasilci in vabljeni gostje sestali k tovariškemu sestanku, pri katerem so bili med drugimi navzoči predsednik občine g. Klenovšek in podpredsednik g. Plavšak, kum g. Hauk in kumica ga. Škraberjeva.
Na dan proslave same so prihiteli gostje od blizu in daleč, da Trboveljčanom čestitajo k redkemu jubileju. Od mnogoštevilnih gasilskih čet in gostov so se slavja udeležile z deputacijami in zastavami predvsem gasilske župe Ljubljana, Ljubljana okolica, Kamnik, Jesenice, Krško, Laško, Brežice, Šmarje pri Jelšah, Celje, Gornja Radgona, Litija.
Gostje so v povorki odkorakali na trboveljski trg kjer je po daritvi sv. maše bil blagoslovljen naraščajski prapor, ki ga je izdelala in gasilskemu naraščaju poklonila kumica ga. Škraberjeva in ga izročila s pozivom, da naj bo zastava gas. mladine voditelj za prosvetitev naroda in skupne domovine. Po govorih župana g. Klenov-ška in zastopnika Jugosl. gas. zveze je gdč. Vida Gučekova v spremstvu deklet v narodnih nošah pripela na gasilski prapor spominski trak trboveljskih žena in deklet in v kratkem lepem govoru pozvala na složno delovanje. Predsednik domače čete g. Guček je končal svoj govor z vzklikom kralju, kraljevskemu domu in kraljeviču Tomislavu. Po mimohodu vseh čet je bila ob mnogobrojni navzočnosti gasilstva in občinstva slovesno otvorjena nova orodjarna Krasno moderno zgradbo je za jubilejno leto postavila gasilska četa po načrtu g. Ranzingerja, obč. stavbenika. K gradbi so prispevali občine, TPD, gasilska četa pa z lastno delavno snago. Kum orodjarne g. Hauk je v vznešenih besedah slovesno preglasil otvoritev novega gasilskega doma, ki naj bo torišče vstrajnega dela trboveljskih gasilcev. Blizu novega doma je bil odkrit spominski kamen kraljeviču Tomislavu. Simbolični vaji gasilske čete Klek, ki je vzbudila obče zanimanje, je sledil vzorni nastop novoustanovljenega gasilskega naraščaja. Pod vodstvom poveljnika Hlastana je gasilska mladina brezhibno izvedla originalno zamišljene nove telovadne točke in končala z vajo, ki je pokazala črko »T« in s tem počastila najvišjega pokrovitelja princa Tomislava. G. Hlastanu pa je bil v znak priznanja poklonjen lep lovorjev venec. Oficijelnemu delu proslave se je priključila vrtna veselica, ki je trajala v pozno noč.
Proslavi so čestitali brzojavno in pismeno: minister dr. Albert Kramer, sreski načelnik dr. Tekavčič, razne gas. čete, starešina gas. zveze Beograd in ;;as. zajed -nica savske banovine, Zagreb.
Točno plačuj »jutrua naročnino Vanif svolcem zavarovalnino
sajo današnjo Evropo; prepričanje o možnosti zdrave kontinuitete sedanjega rodu z bodočimi, predvsem pa odsotnost moreče ga strahu, ki leži na nas vseh: strahu pred novo vojno in nezadržnimi katastrofami — vse to navdaja Švicarja z radost-nejšim življenskim občutjem, kakor more biti naše. Problematika njegovega življe-ja ni obtežena s tolikimi postranskimi uteži kakor naša. O svoji domovini lahko veruje, ne da bi se vdajal ceneni samopre-vari, da je pravo zatišje vzburkane Evrope. In če je kdo zmožen občutiti v sebi demone našega časa, vso bolestno razklanost in notranjo onemoglost, ves tragični kompleks današnjega boja za civilizacijo in kulturo, ali mu ne dč dobro ta švicarska vera v stalnost vrednot ali v njih mirni razvoj — vera, ki jo varujejo gore švicarske domovine enako kot preizkušeni karakter švicarskega ljudstva. Ni li švicarska demokracija srečnejša oblika občestvenega življenja nego je življenje v znamenju diktatur in politične napetosti?
*
Sprehajati se po stari Calvinovi ženevi, mesiju J J. Rousseauja, pomeni, neprestano srečavati imaginarni obraz današnje Evrope in ga primerjati z obrazom Švice, na katerem se zde vse poteze mirne in trdne. Bolj kakor kje drugod stopa ob Lemanu pred človeka privid današnje občestvene usode. Bolj kakor drugod mu prihajajo skušnjave sanjarjenja in odgonetanja bodočnosti. V tem mirnem kotu sveta, ki je postal izhodišče ogromnega poskusa, da se z Društvom narodov pacificira svet in dovrši zapadna kultura, ti stopajo vsi pereči problemi sodobnosti tako jasno pred oči, kakor se ti v septembrskem soncu plastično kažejo masivi bližnjih gora Francije.
S
Zimski športniki bodo začeli
Jugoslovenski ziimsko-sportni sarvez v Ljubljani je te dni izdal svojo prvo okrožnico za nastopajočo zimsko sezono, v kateri daje podsavezom in klubom razna navodila za bodoče delovanje. Izmed raznih točk, ki jih navaja ta okrožnica, so za širši kirog zanimive naslednje;
Zaradi čuvanja zdravja tekmovalcev je Oklenil zdravstveni odsek pri JZSS, da v bodoče ne bo smel na start noben tekmovalec brez prehodnega zdravniškega pregleda in startnega dovoljen ja. Savez je v ta namen izdal posebne tiskovine, podsa-veza. in klubi pa morajo skrbeti, da bodo vsak za svoj okoliš uredili zdravniško službo, —
Zaradi izkustev v minulih sezonah hoče JZSS posvetiti letos prav posebno pozornost sportino-etični vzgoji tekmovalcev, ki se je do sedaj žal vse premalo upoštevala ali pa sploh puščala, v mornar. Najbolj važna je takšna vzgoja aa naraščaj, za katerega se bodo po možnosti uivedla posebna predavanja in v njih obravnavali vsi športu tovarni pojavi med zimskimi športniki.
Za sestavo športnega koledarja morajo klubi ni podsavezi v teku oktobra predložiti vse termine. Dnevi državnega prvenstva. še niso določeni dokončno, verjetno pa je, da bodo te tekme v dnevih 5. in 6. februarja 1938 v klasičnih panogah, dne 28. in 30. januarja pa v alpskih panogah. Dne 13. marca bo savezno prvenstvo v skokih, 24. aprila Pa tradicionalni »Triglavski dan«.
Športni spored bo v letošnji sezoni usmerjen predvsem na vzgojo in pripravo naše mladine. Savez namerava prirediti po sebrae tečaje in učitelji iz teh tečajev vzgojiti čim več naraščaja, zato pa se tekem v inozemstvu udeležiti le z majhnim številom res najboljših tekmovalcev.
H kraju opozarja okrožnica vsa društva, organizacije in tudi posameznike, ki so '?ošilfjali imserate v inozemske časopise, ki pišejo nepoivoljno o naši državi, naj v bodoče taka naročila opuste m pošiljajo reklamno gradivo samo v take tuje list*, ki w> naši državi naklon jem.
V nekaj vrstah
Po Štirih dne*<6> celodnevnega tekmovat so bile v ponedeljek zaključene teniške tekme za mednarodno prvenstvo Jugoslavije. Ta dan se je igral še finale v doublu, v katerem sta Kukuljevič in Mi-tič zmagala nad dvojico Dallos in Fe-renc v štirihsetih «6:4, 6:4, 7;9 in 7:5. Finalna tekma v mešanem doublu je odpadla, ker Je prvakinja Kovačeva, partnerica Kukuljeviča, odpotovala v Pariz in je tako to prvenstvo brez boja pripadlo Floiijamovi in Radovanoviču.
Danes popoldne bo na igrišču Gradjan-skega v Zagrebu prva tekma za trening naše državne reprezentance. Eno moštvo bo sestavljala močna kombinacija iz Zagreba in Splita (reprezentanca brez beograjskih igralcev), na drugi strani pa/ bo igrala močna enajstorica zagrebških
Na krasnem Quai de Montblanc, obrežju razkošnih hotelov m prejšnjega doma Društva. narodov, že trga veter, ki se spušča preko ledenikov najvišje evropske gore, orumenelo listje. Odtod se odpira slikovit pogled na ženevo, razvrščeno okrog častitljive kal vinske katedrale sv. Petra, ki s svojim romansko-gotskim slogom obvladuje ves poglavitni del tega velikega mesta ob koncu Lemana. Zvečer, ko je mesto v lučeh in ko brizga vodomet kakor mogočni gejzir v zrak večbarvno razsvetljeno vodo; ko migljajo z obeh strani obrežja neštete luči m nekje dateč trepeče svetlobna preproga Lausanne, Montreuxa in drugih lemanskih selišč, si ti zdi, da je ženeva okvir za pravljico.
In vendar je Ženeva mesto strogega živ-Ijenskega sloga, z vzdržnim, vase zaprtim prebivalstvom, ki ni pozabilo svoje kal vinske tradicije. Mesto je dalo evropski kulturi Rousseauja, v bližnjem Ferneyju je živel Voltaire: dva nasprotujoča si tipa ra-zumnikov 18. stoletja sta se duhovno sekala na točki ženeva; klasična prosvetljenost in romantika teh dveh vodilnih prednikov moderne tiobe sta se združevali v večnem smehljaju Lemanskega jezera. Voltairejev svobodomiselni esprit in Rousseaujev čut za potrebe srca, za prirodno lepoto za urejeno družabno življenje (»contrat social«), nam postajata nekam jasnejša ob takihle sončnih dneh na Lemanu, ko gledaš na Quaiu de Montblanc, kako pada orumenelo listje s širokih torošenj. . .
Zgoraj nad QuaAom de Montblanc m dviga mogočna palača Društva narodov, ki je naposled dobilo svojo stalno »treho vsaj v ženevi, če je ima vedno manj v srcih zbeganih narodov. Ob določenih urah se vsip-
T
igralcev. Zagrebčani so hudi, <Ja Beograjčanom ni treba na trening.
V nedeljo 3. oktobra bo v Pragi medmestna reprezentančna tekma med Zagrebom im Prago, torej obenem, ko se bo igrala tudi meddržavna tekma med Češkoslovaško in Jugoslavijo. Tudi revanžna tekma je določena na isti dan kakor re-vanž med državnima enajstoricama.
Po nedeljskih medržavnih tekmah za evropski pokal, ki so prinesle Avstrijcem skromno zmago nad Švicarji, Cehoslova-kom pa katastrofalen poraz v tekmi z Madžari, je prevzela vodstvo v tabeli Italija, ki je s šestimi točkami in boljšo razliko golov na prvem mestu pred Madžarsko, nato pa jima sledita Avstrija in češkoslovaška s 5 točkami, medtem ko je Švica brez točke na koncu tabele.
Preteklo nedeljo se je v Berlinu končal laihkoatletski dvoboj med Nemčijo in švedsko, v kateri so Švedi zmagali s 107 proti 100 točkam. Doseženi rezultati so seveda odlični, občudovanje in zavist pa lahko vzbujajo številke o obisku teh prireditev. V soboto je balo na njih 35.000, v nedeljo pa nič manj kakor 80.000 gledalcev. V takšnih prilikah ima sevedfai šport drugačne pogoje za življenje kakor pri nas!
SK Ljubljana. Danes ob 16. strogo obvezen trening junioitke skupine. Igramo s Svobodo.
Celjski nogomet. V nedeljo 26. t. m. ob
14. se bo pričela na CMaziji v Celju drugorazredna prvenstvena tekma med SK Jugoslavijo in SK Laškim, ob 15.30 pa bo isto-tam zanimiva podsavezna prvenstvena tekma med SK Celjem in SK Tubovljami.
Mladi sadjarji na delu
Sv. Bolfenk, 21. septembra.
Nedelja 19. septembra je bila za naš kraj sadjarski praznik. V šoli smo imeli II. sadni ogled z raastatvo sadja, grozdja in povrtnine, ki ga je priredilo Društvo kmetskih fantov in deklet s sodelovanjem članov Podružnice kmetijske družbe. Vsa razstava, ki je bila urejena s srečno roko po zamisli in vodstvu neumornega predsednika tovariša Joška Tomslžiča, je nudila obiskovalcem lepo, zanimivo, pestro sliko: jabolka, hruškie, orehi, grozdje, vkuhano sadje, vrtni pridelki, lan, konoplja in njega izdelki, cvetlice, strokovna literatura, dalje umetna gnojila, orodje in zatiralna sredstva proti škodljivcem, vse na pravem mestu v harmonični razdelitvi barv prepleteno z zelenjem in reklamo.
Obisk in zanimanje sta bila dosti večja, kakorzal. ogled v letu 1935., znak, d* j« takrat vserjano seme padlo na rodovitna tla. To nam je pobuda za nadaljno delo. Obiskovalci so pazno ogledovali posamezne vzorce, se zanimali zai imena, poreklo m lastnosti sort in si o vsem delali beležke. Istočasno sta bili strokovni predavanji: »Racionalizacija sadjarstva« in »Ravnanje z moštom ob trgatvi«, ki ju je z njemu lastno strokovno prakso podal gosp. Jakob žnidarič iz Središča.
Dobro uspeli sadni ogled je dal pobudo, da si v prihodnji zimi tudi pri nas ustanovimo lastno strokovno organizacijo, po-
Ijejo v njegove slikovite hodnike in velike dvorane množice turistov z vseh strani Evrope in poslušajo razlago zgovornega vodnika Človeku se zdi prvi hip, da čuti v teh novih prostorih melanholičen duh starine, muzeja. Toda globlji pogled v funkcijo te edinstvene mednarodne naprave ti pokaže, da je v njenem srcu še dovolj zdrave krvi. Čeprav se velika ideologija Društva narodov, zgrajena na veri v napredek in humaniteto, trga pod udarci narodov volčje men tali tete, ki jim je nasilno osvajanje več kakor mirno sožitje, Je vendar ženevSka institucija še ogromna vez med narodi, velika bariera zoper vojna stremljenja in edina pravična tribuna malih narodov.
V	dvorani Svčta Društva narodov so najlepše slike, kar Jih najdeš v tej mogočni palači: španski slikar Sert je prikazal v ogromnih, tu in tam michelangelovsko monumentalnih freskah silen napor človeštva po premagovanju svojih demonov in njegovo voljo do miru, sporazuma in socialne pravičnosti. Vsi bistveni problemi, ki gibljejo našo dobo, so upodobljeni v pretresljivih podobah modernega slikarja. Želeti bi bilo, da bi imeli člani Svfeta Društva narodov več časa in smisla za meditacije o teh podobah naše skupne usode ...
•
V	ženevi so tudi tihe, docela starinske ulice, kjer misliš na druge, trajnejše reči. Povsod srečuješ sledove reformacije. Odveč je spor o prvenstvu ideje ali gospodarstva: dejstvo Je, da velike ideje še cela »toiletja ostajajo v človeških dušah. Na to sem posebno živo mislil pred veličastnim Spomenikom reformacije, ki je zaprt v zeleno tišino ženevskega parka. Ta spomenik je monumentalen izraz svobodoljubna-
druSnloo sadjarskega fa vrtnarskega flro«
štva da bomo tako združeni mogli tem vztrajne je delati na napredek sadjarstva, ki je pri nas poleg- goiic važna gospodarska panoga.
Naše gledališče
D B A M A
Začetek ob 20. uri Sobota, 25. septembra: Julij Cezar. Otvoritev dramske sezone. Premierski abonma.
Nedelja, 26. septembra: Matura. Izven.
Znižane cene od 22 Din navzdoL Ponedeljek, 27. septembra: zaprto. Torek, 28. septembra: ViničarjL Premierski abonma.
*
Otvoritvena predstava v drami. Dramska sezona se prične v soboto 25. t. m. z vprizoritvijo Shakespearjeve tragedije »Julij Cezar«. V delu, ki ga je zrežiral prof. Šest, bo kreiral vlogo Julija Cezarja gosp. Levar, Oktavija — g. Kralj, Bruta — g. Jan, Kasija — g. Skrbinšek, Kaska — g. Jerman, ženski vlogi: Kalpurnijo in Porci-jo igrata ge.: Mana Vera in Mira Danilova. Zadnja vprizoritev »Julija Cezarja« je bila v našem gledališču pred vojno, zato bo letošnja otvoritena predstava te veličastne tragedije za vse ljubitelje klasike posebno zanimiv dogodek.
Krstna predstava izvirne slovenske drame. V torek 28. t. m. se vprizori Pahor jeva drama »Viničarji« v režiji Bratka Krefta. Dejanje razkriva razmerje veleposestnika in trgovca z vinom Marka Laha do njegovih viničarjev ter osvetljuje njihovo borbo za zaslužek, razen tega prikazuje Lahov odnos do njegovih otrok in uslužbencev.
RADIO
Podroben program ljubljanske in vseh evropskih radijskih postaj dobite v vodilni in bogato ilustrirani slovenski radijski reviji »Naš V a 1«. — Mesečna naročnina samo 12 din. Naroča se iri upravi v Ljubljani, Knafljeva ulica 5.
Sreda, 22. septembra.
Ljubljana 12: Zvezde in zvezdniki (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Čas, spored, obvestila. — 13.15: Radijski orkester. — 14: Vreme, borza. — 18: Predavanje o pasivni zaščiti prebivalstva pred zračnimi napadi. — 18.20: Operetni napevi (plošče). — 18.40: Mladinska ura: Resni in veseli dogodki iz taborov in potovanj (g. M. Zor). — 19: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.80: Nacionalna ura: Kako je okolica vplivala na življenje in delo Veljka Miličeviča. — 19.50: Šah. — 20: Plesna glasba: Sesitre Stritar in radijski jazz. — 21: Harmonika (plošče). — 21.15: Radijski orkester. — 22: Čas, vreme, poročila, spoired. — 22.15: Mandolinistični trio.
Beograd 17.20: Orkestralen in violinski koncert. — 20: Humor in plošče. — 22.20: Klavir in plesna muzika. — Zagreb 20: Kitare. — 20.30: Plošče. — 21: Prenos iz Ljubljane. — 22.20: Lahka glasba. — Praga 19.50: Program po napovedi. — Varšava 19: Plošče. — 20: Ciganska kapela. — 21: Chopinove klavirske ekladbe. — 22: Plesna muzika. — Dunaj 12: Koncert orkestra. .— 16.05: Beethovnova glasba. — 17.15: Koncertna ura. — 19.25: Koncert dunajskih simfonikov. — 20.40: Slavni pevci (plošče). — 21.15: Dunajske slike. — 22.20 Lahka in plesna muzika. — Berlin 17.15: Pester glasbeni program. — 20.10: Orkestralen koncert. — 20.50: Zvočna igra. — 22.30: Pester program. — Miinchen 19: Recitacije in petje. — 21: Nemška glasba. — 22.30: Lahka in plesna muzika.
Četrtek. 28. septembra
Ljubljana 12: Zborovske pesmi (plošče).
—	12.45: Vreme, poročila. — 13: Čas, spored, obvestila. — 13.15: Radio orkester. — 14: Vreme, borza. — 18: Vesele narodne ob blizu in daleč (plošče). — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. R. Kolarič). — 19: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Savez Sokola kr. Jugoslavije. — 19.50: 10 minut zabave. — 20: Pevski sekstet >MladosU. — 20:45: Mandoline (plošče). — 21: Radio orkester. — 22: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Radio jazz.
Beograd 17.45: Pester glasbeni program.
—	20: Koncert češke glasbe. — 21.30: Petje in ples. — Zagreb 17.15: Koncert orkestra.
—	20: Prenos iz Beograda. — 22.20: Plesna muzika. — Varšava 20: Koncert solistov in orkestra. — 22.20: Lahka godt«a in ples. — Dunaj 12: Koncert orkestra. — 13.45: Sopran. — 16.05: Offenbachova glasba. — 17.30: Skladbe za čelo. — 20.25: Zvočna igra. — 21: Nabožna instrumentalna glasba. — 21.45: Arije in pesmi. — 22.20: Lahka godba orkestra. — 23: Nadaljevanje koncerta. — Berlin 17.15: Komorni koncert. — 20.10: Plesni večer. — 22.30: Iz Stuttgarta. — Miinchen 19: Koncert velikega orkestra in solistov. — 21.10: Koncertna ura. — 22.30: I
ga duha, ki ruši stare, da si naloži nove omejitve in da vzplamti v novi veri.
Nepozaben mi ostane večerni avtomobilski izlet, ki ga je ljubeznivo omogočil naš ugledni rojak g. Vladimir Miselj z gospo. Peljali smo se čez mejo v Francijo — v Evian les Bains, kjer sta se nekoč sestala Pašič in Stj. Radič. Med potjo je nebo darežljivo odkrilo vr^emi pajčolan in zakipeli so kvišku večni snežniki Montblan-ca. Na švicarsko-francoski meji, kjer je kontrola zmanjšana na najmirnejše formalnosti, se zaveš, kakšna naj bi bila meja med dvema civiliziranima narodoma in koliko nesmiselnih predsodkov, ki od njih žive ljudje malih duš, še ovira v Evropi, stike med narodi in kali vodo. . .
Svojstven Občutek se poloti Slovenca, ko Rajde v tej hlariftolepi ženevi — pri g. Miši ju — slovenski dom z našimi knjigami na policah, našimi revijami na mizah, z našim jezikom za rodbinsko mizo. Miniti eo časi, ko je slovenski intelektualec prekinil stike z domovino. Zares: v zelenem zavetju ženevske vilne četrti je tihi dom, kjer so v časteh slovenske muze!
Zato pa občutiš v gostilni Društva narodov »Bavaria«, čije stene so obilno okrašene z risbami in karikaturami Dersoja in drugih sflavnih karikaturistov, duha ženevskega sporazuma in mednarodnega bratstva. Tu sta skupaj popivala Briand in Stresemann, danes že oba v kraljestvu gene. Kje so njuni ideali, njuna vera in njim zanos? Fout passe. Toda nekaj ženevskega optimizma bo ostalo v Evropi — tudi tedaj, ko bo v nji še temnejše, kakor Je dandanašnji. Kajti brez njega ni Evrope, samo geografski pojem, nič več.
-O.
P O
Spomenica slovenskih športnikov
povdarja potrebo podpiranja zasebne pobude in varovanja popolne nepolitičnosti
športnih organizacij
Ob priliki ljubljanskega obiska ministra za telesno vzgojo dr. Rogiča Je bila v ponedeljek popoldne na banski upravi anketa zastopnikov vseh športnih in podobnih organizacij. Ministra so najprej nagovorili referent za telesno vzgojo na banski upravi g. Lenart, v imenu športnikov gosp. dr. Ciril Pavlin, v imenu planincev pa predsednik SPD dr. Pretnar. Inž. Stanko Blou-dek je zatem prečital spomenico športnih organizacij dravske banovine, ki je tolmačila želje naših športnikov. Spomenica je zelo obširna in govori o potrebi podpiranja zasebne iniciative in varovanja popolne nepolitičnosti športnih organizacij, o sodelovanju in ingerenci države v športnih organizacijah, o gradnji in vzdrževanju športnih prostorov in sploh o vseh perečih športnih vprašanjih. Ker še ni uveljavljen zakon o športu, naj bi se ministrstvo ravnalo po načelih, ki so izraženi v spomenici. Strokovne referate v ministrstvu naj opravljajo izobraženi referenti, ki naj bodo v stalnih stikih s savezi. Krediti za telesno vzgojo naj se uporabljajo samo za ta namen.
Slovenski športniki smatrajo za nujno potrebo ustanovitev visoke šole za telesno vzgojo. Za prvo fazo naj se ustanovi stolica za telesno vzgojo na univerzi v Ljubljani, kjer so dani vsi pogoji za delo in uspeh.
Spomenica zahteva dalje ugodnosti na
železnici, ukinitev taks na strogo športne prireditve, uvedbo obveznega zdravniškega pregleda, ukinitev določbe, ki zabranjuje udejstovanje srednješolske mladine v športnih klubih. Ministrstvo naj podpira v največji meri tiste športne panoge, ki so razširjene med ljudstvom in ki imajo največ možnosti razmaha.
Spomenica navaja končno vse športne naprave, ki jih je zgradila privatna iniciativa in ki so zahtevale milijonske investicije. Te naprave so zadolžene in potrebujejo sanacije Na zadnjih olimpijskih igrah so tvorili 70% naših državnih reprezentanc slovenski športniki. Ker je organizacija prihodnjih balkanskih iger poverjena Jugoslaviji, izražajo slovenski športniki željo, naj se vrši v Ljubljani in naj bi ministrstvo priskrbelo potreben kredit.
Minister dr. Rogič je izjavil, da so zahteve slovenskih športnikov upravičene. Ko si je ogledal sadove njihovega dela, se je še bolj utrdil v prepričanju, da je treba privatno podjetnost podpreti. V svojem nadaljnjem delu računa v prvi vrsti na sodelovanju športnikov iz Slovenije, ki so znani po svojem organizatornem in idealnem delu. Sicer da ne more dajati nobenih obveznih obljub, pričakuje pa pri svojem delu podpore vseh športnih krogov.

Rafael Sabatim:
70
MORSKI KRAGULJ
Gnsarski roman
»Zastran tovora, misliš, ki smo g"a spravili na ladjo?« in pogled miu je ušel h košari. »To je izključeno! Če bi Asad kaj vedel, bi Mi to že v Alžiru opazili. Tudi se ne bi bil vkrcal s taiko majhno telesno stražo.«
»Čemu potrebuje Asad teflesno stražo?« je odvrnil Sakr el Bahr. »Ako bi prišlo med nama do spora, je vendar jasno, na čigavo stran ba se postavili gusarji.«
»Res?« je vprašal Vigitello in režaj se mu je raztegni] čez ves zagoreli obraz. »Nikar ne bedi tako prepričan. Večina teh ljudi je bila s teboj v mnogih bojih; zanje si ti paša in naravni voditelj.«
»Morda imisš prav; a pobožnost veže te ljudi na Asada ed Dina, AUahovega izvoljenca. Vera bi jih pripravila, da bi stopili na njegovo stran.«
»Ko so ti vzeli poveljstvo na tej odpravi, je bilo imed njimi mnogo mrmranja. Veliko jih je, ki bi se dali voditi veri, gotovo da; a tistih, ki bi šli za teboj zoper samega sultana, je najforže več. Ne pozabi tudi tega,« je rekel in nehote pritajil glas, »koliko odpadnikov je med moštvcim. Ti se ne bi
niti za trenutek obotavljali, s kom naj potegnejo. Vendar upam, dia takšne nevarnosti vobče ni.«
»Tudi jaz upam, in to iz dma srca,« je s poudarkom odvrnil Sakr el Bahr, »a vendarle sem nemiren. če bi prišlo res do skrajnesti, moram vedeti, kaj me čaika. IzJkušaj dognati njihovo razpoloženje, Vigitello, in mi povej, na koliko ljudi se smem zanesti, če bi moral vreči Asadu bojno rokavico ali če bi mi cm napovedal boj. Bodi pa previden.«
VigSitello je zvito pouiežikjniill s črnimi očmi. »Za-nesi se name, kmalu dobiš odgovor.« S tem sta se ločila, in Sakr el Bahr je počasi krenil nazaj na končno paluibo. Pri sprednji klopi je obstal in pogledal nizdol na kJavernega sužnja, ki je bil tam prikovan. V maščevalnosti je pozabil svoje lastne Skrbi.
»Torej si že okusil bič,« je rekel po angleško. »To je bilo samo najprejščina na ono, kajr te še čaka. Boga zahvali, da piha danes veter. A sapa se bo izprevrgla, ki tedaj boš videl, kaj sem moral trpeti zaradi tebe.«
Lionel ga je pogledal z otopelimi, krvavo pod-plutimi očmi. Najrajši bi bil obsul brata s kletvami, todla strah pred kaznijo jih je zadušil:
»Zase me ni skrb,« je spravil iz sebe.
»O, vse še pride, sladki bratec moj,« je bil odgovor. »Prekleto te bo še skrb in peklensko se boš smilil samemu sebi. Iz lastne izkušnje ti to povem. Zelo dolgo seveda ne boš zdržal; to je edino, kar mi je žal. škoda je, da nisi bolj žilav.«
»Naj bo z menoj, kar hoče, Meni ni nič mar; a kaj si storil z Rozamundo? «
»Ali se boš čudil, če ti povem, da sem ravnal kot plemič in sem se z njo oženil?« je porogljivo rekel Oliver.
»Oženil?« je zahropel brat »Pes!«
»Kaj me psuješ? Ali sem mogel storiti več?« Zasmejal se je in brez naglice krenil dalje.
Čez kaiko uro — nejasni obrisi Balearov so biti ta čas dobili obliko in barvo — sta se Sakr el Bahr in Vigitello spet srečala na srednji palubi. Mimogrede sita v naglici izpregcivorila nekaj besed.
»Težko je reči kaj zanesljivega,« je šepnil častnik. »Mislim, da sta tabora s številom precej enaka drug drugemu. Bilo bi torej vratolomno začeti prepir.«
»To tudi ni moj namen. Hotel sem se le zagotoviti za primer, če bi mi bil prepir vsiljen,« je odvrnil Saikr el Bahr in šel dalje. Toda njegovih skrbi nikakor ni billo kcnec. Zastavil je bil Rozamundi besedo, dla jo varno spravi na Francosko ali v Italijo; kako naj zdaj izvrši svoj načrt, ko je Asad na ladiji? Ali ne ba bilo bolje, dia jo skrivaj spravi nazaj v Alžir, dokler se ne ponudi dobra prilika? In tudi to je bilo skoraj nemogoče. Vsak trenutek je utegnilo priti odkritje, in R.ozamunda bi potem gotovo spet dvomila o poštenosti njegovih namenov. Nikakor se ni mogel domisliti načina, kako bi ostal mož beseda. Le srečno naključje mu je moglo pomagati. In tako je hodil sem ter tja, sam in zapuščen, ter prosili nebo, da bi storilo čudež.
ŠESTNAJSTO POGLAVJE Palmova košara
Uro pred solnčnim zahodom, petnajst ur po tem, ko je bila odrinila iz Alžira, je galeasa priplula do ozkega vhoda v neki zaliv pod čerari Anguilskega predgorja na južni obali otoka Formentere. Sakr el Bahr je sile j ko prej nemirno hodil po palubi; šele Asadov ukaz, naj zaiplove v ta naravni pristan, ga je zbudil iz njegove pogreznjenosti vase.
2e pred vhodOm v tesni preiliv je jel veter pojemati. Pod Jasperjevim vodstvom so zadrgnili jadra, in S:!kr el Bahr je ukazal: »K veslom!« Za-tegnjen žvižg iz Vigitellove piščalke: vesla so se pogreznila v vodo, sužnji so zastokali, in po udarcih ob tamtam se je jeLa galeasa pomikati naprej. S končne palube je Sakr ed Bahr klical krmarjem povelja, in brod je spretno zdlrknia skozi tesni rokav v mirno laguno z globoko, kristalnočisto vodo. Preden so kotve zarožljale v globino, je dal Sakr el Bahr po stari gusairsiki navadi obrniti ladjo, da bi mogel vsak trenutek spet odriniti na široko morje.
Tako je galeasa nazadnje oustala ob skalnem rtu rahlo se vzpenjajočega pologa, ki ga je oživljalo samo nekaj divjih koza. Znožje griča je bilo pokrito z zlstorumenim bodičevjem, višje zgoraj je raslo nekaj mogočnih, razglodanih maslin s sivimi kre6njami, ki se jim je listje srebrno lesketalo v večernem solncu.
A L
LASI
Prehrana*
Abonenti
Hotela Paar
na Jesenicah se sprejemajo dae 1/10, dnevno Din 16 prvovrstna hrana.
25110-14
'i>1

Bsseds 1 Din. lavek 8 ttn ta šifro ali lajanj« uiioti 6 Din. Najmanj^ ta**eA 17 Dia.
Trgovska
pomočnica
mešane stroke dobra raču narica, '.zvežbaru, manufak turist: D ja. z nekaj kavcije, ali z garancijo, lot> takoj mesto. Znanje nemškega jezika jaželjeno. Pon d Itn? z ns.vedbo dosedanje zaposlitve m plače na podružnico Jutra ilariboT r«i »Poštena ln zaneslji va«.
25374-1
Industr. podjetje
v Sloveniii
išče samostojnega, mlajšega tr^jvinško naobraženeg3 u radn:ka s pisarniško prakso in s perfektnim znanjem sr bohrvatskesra, slovenskega in nemškega jezika. Rokopisne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sposoben in za nesljiv«.
25103-1
Zajtrkovalnica in
mlekarna
spreime 2 prodajalki, zmož ni kavcije. — P smene ponudbe na ogl. odd. lutra pod »Stalna služba 19^7«.
25253-1
Mesarski pomočnik
e mojstrskim izpitom, dobi »lužbo poslovodje pri Na bavni in prodajni zadrugi r. z. z o. z. Rateče Planica. Pismene ponudbe je vložiti na naslov do 1. okt. 1937.
25382-1
Mlajše deklice
»prejmemo za zdelovanje galanterijskih izdelkov. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Delavna 222«.
25098-1
Krojaško pomočnico
samostojno, sprejmem takoj za stalno. Šal n »Lady« Kreditna banka III.
25420-1
Mesarski mojster
išče gospodinjo, fci b: imela veselje do obrti. Prednost od 28 do 35 let. z nekaj gotovine. ponudbe po možno sti s sliko, ki se vrne. na podružnico Jutra Maribor pod »Ločenec«.
25428-1
Absolventko
trgovske šole
sprejmem v manjše pod. tje na deželi. Znanje stenogra fije potrebno. Nastop takoj ali 1. oktobra. Hrana in sta novanje v hiši. Ponudbe ne ogl. odd. Jutra s sliko pod »Jugoslavija«.
25-118-1
Šivilje
za krznarsko obrt, sprejmem takoj. Naslov v vstib
poslovalnicah Jutra.
25407-1
Frizerko
dobro delavko, sprejmem takoj. Ponudbe na naslov: Josip Polak, Rakek.
25404 1
Mlinarja
samskega, pridnega in poštenega. sprejmem takoj. — Krevsov mlin, Skofja Loka.
25400-1
Vsaka beseda 60 p», 4» vek 3 On. u Str« »b da janj« naslov* 5 Din; naj manjš* znesek 13 Dia.
Nadlogar
absolvent gozdarske šole t dolgoletno prakso, oženjen, išfe stalno nameščenjt kot logar. Cenj. ponudbe pod šifro »Nadlu^ar 47268« na Publicitas, Unca 9.
281.15-2
Brivskega
pomočnika
dobro moč, sprejmem takoj v stalno službo. — Pavle Beslič, frizer, Kočevje.
25397-1
Inteligentno
gosoodičnr
i znanjem nemščine, fpo možnostiV iččem k dvema dečkoma. Ponudbe na ogl. cdd. Jutra pod »Dobrosrčna«.	25419-1
Modistinjo
prrorrstno, sprejme salon »Julei Klopčič«, Resljeva cesta 8.
25421-1
Fina šivilja
se priporoča na dom za šivanje oblek, kostumov in plaščev. Gregorč:6eva ulica 7a, pritličje, lev«.
28395-2
Frizerka
zmožna trajn« vodne 'n železne ondulaoije, praktična tudi v moški stroki, išče nameščen je. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
25393-2
Kuharica
samostojna, išče mesto v restavraciji ali hotelu. Ponudbe prosim na ogl. odd. Jutra pod »Kuharica«.
25209-2
Kuharica
zmožna samostojnega gospodinjstva, želi mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Ljubljana«.
354i13-2
G. Th. Bothman;
VRTISMRČEK 'm ŠILONOSKA
Vovp onstolovščine
119
Previdno drčim po mojstrovem hrbtu nizdol, dokler ne začutim tal pod nogami. Nato jo kakor vihra uberem skozi vrata in dirjam naprej, naprej, prav v okolico mesta. Čez kako uro stojim pred domačo hišo, tako zasopel, da nekaj časa sploh ne morem spraviti besedice iz sebe, Ostalo si lahko mislite: šiba novo mašo poje!
amnaram
Vzamem vajenca
hrana in stanovanje v hiši. Pavle Cdir, krojač, Slov. Javornik.
25414 44
MPoiikm
KROJNI TEČAJ
v damskem samcu
Jožice Kumeij
jamči popoln uspeh. Cena tečaja Din 250.— Pričetek 4. okt. — prjave LuuBl JANA Židovska ulica 3/111
25364 4
FN 500 OHV
ohranjen kot nov Super Šport ti[>a kompleten 1 novim sociu. «edežem počen; prodam Naslov v vseb poslovalnicah Jutra.
25369-10
Kupim motor
BMW ali DKW 200—350 ccm. Punudbe z navedbo cene in prevožen" kilome-tražo na ogl. odd. Jutra pod »Dobro ohranjen«.
25423-tlO
Naročniki »JUTRA« so zavarovani za 10.000 Din.
Naslove malih oglasov pošiljamo
samo onim,
ki pošljejo znamke za 3 din.
Prodam
Beseua 1 Oui lavek a Uln ia šifro »It lajanje oaalova 5 Din. N»]manjil tnoaek 17 Din.
Otroški voziček
še nerabljen, prodam za po-lov:čno ceno. — Nasii/v v vseh poslovalnicah Jutra.
25405-6
Frizerji!
hauba moderna za 350 Din; lavor, aparat za trajno — jako poceni naprodaj. Vprašati: Ludvik Ileršič, Ljubljana Rimska 13.
25406-6
Bidermajer zofo
2 fotelja, 2 stola in mizo ter krasno empire mizo vložen i (mahagoni) in krasno Bidm. uro (repetirkj) — proda Golob Marija, Gallu sovo nabrežje 29. Ljubljana.
25427 6
K
Najboljši trboveljski
PREMOG
brez prahu, koks. suha drva
I. Pogačnik
BOHORIČEVA 6, Telet. 20-59
r«f»
Radio Phillips
nov model, naprodaj zelo poceni zaradi od potovanja. Naslov v v&eb poslovalnicah Jutra.
25267-9
C las bila
GLASBILA
VIOLINE-šolske 68.-GITARE . . . 120.-MANDOLINE 80.-
HARMONIKE
slovitih znamk
IZREDNO POCENI.'
MODIC
Pasaža Nebotičnika
Kupuj domače blago S
Kupim
Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje oaslova 5 Din. Najmanjši zneaek 17 Din.
Zeiss
daljnogled, po možnosti s križem in skalo kupim. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod šifro »Trieder«.
25400-7
Sadike cipres
pet do šest ,et stare, 1— 1.20 mtr visoke za ograjo, kupim 400 komadov. Ignac Andrašič, Kranj.
25383-7
Preprogo
lepo, dobro ohranjeno — in dobro ohranjeno jedilnico kupim takoj. Hitre ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »V najboljšem stanju«.
25390 7
Kostanjev
taninski les
in drva za kurjavo, vsako množino kupujem skozi vse leto. Drago Hadl, Novome-sto.	21872-7
Kapital
Beseda | Din davek 8 Din i« šifro alt dajanje naslova S Din. Najmanjši tnesek 17 Din.
" -\nilne vloge
Kmetski hran. in pos. dom, Mestna Kamnik, Obrtna banka. Hran. kmečkih oboi u, imam prodati večje in manjše zneske.
Rudolf Zore,
Ljubljana, Gledal, ulica 12, Telefon 38-10.
25402-16
Hranilne knjižice
vrednostne papirje vnovčuje po najboljši cen, tn takoj Injemu izplačilu izposluje vse bančne, denarne, kre ditne in blagovne posle najkulantneje
Alojzij Planinšek
trg. ag. bančniV poslov,
Ljubljana. Beethovnova nL 14/1., telefon 3S-J0.
38-16
3-sobno stanovanie
s kabinetom, erkerjem. kopalnico in drahmi pritikli-nami, oddam v vili pod Kožnikom 1. novembra. — Naslov v vseh poslovalnl cah Jutra.
25424-23
Hranilne vloge
kupite ali prodaste
potom moje pisarne najboljše
RUDOLF ZORE
LJubljana, Gledališka 12, Telefon 38-10.
25103 16
Obrt
Anton Kovačič
Izdelovanje glinastih peči v najmodernejših vzorcih. Postavitev vsa^ kovrstnih štedilnikov ln kaminov. Oblaganje hod nikov, kopalnic, mesnic itd. z belimi ali barva nimi inozemskimi emall ploščami. Samotne ln kmečke peči. Vsa v stro ko spadajoča popravila Izvršujem točno. Cene solidne. Garancija za materijal ln delo! LJubljana. Viška ul. 3. (Rožna dolina), tel. 33-57.
276-3G
Stanovanja
Stanovanje
dvosobno (kopalnica) sredina mesta. Iščem za november. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šl fro »Udobno stanovanje« 25074 21a
mirvm
Restavracijo
prometno v Mariboru, prodam ugodno ali sprejmem
družabnika
na polovico solastništva za Din 250.000. Zagorski Maribor, Aleksandrova cesta 33.
25389-30
Lepo sončno sobo
s posebnim vhodom in lo-pim razgledom, oddam t vso oskrbo eni ali dvema osebama. Stari trg 28/111.
25384-23
Lokali
Trgovina
rentabilna v bližini glavne pošte ugodno naprodaj. — Ponudbe na ogl. odd. Jn-tra pod »Stev. 777«.
25326-19
Pekarijo
z noro pečjo in kopalnico, odda Pečar Anton. Udmat, Zaloška 16.
2S396-.1S
Krasna vila
enonadstropna, z velikim vrtom, gospodarskim poslopjem, v bližini gimnazi je na Poljanski cesti » Ljubljani, 14 »ob, pripravna tudi za sanatorij, se pro da. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »St. 3«.
250&1-20
Dv Jružinska vila
z vsem komfortom in lepim vrtom, parketirana tla, plin, elektrika, 2 kopalnici, radi okoliščin zelo ugodno naprodaj. Polovica hipoteka. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Ugoden nakup«.
25429-20
B«**1a | Din fevek S Dia u šifre tU lajanje u«lor» 9 Dia. NajmanjU in«*-i 17 DUL
3-sobno stanovanje
t kopalnico, na novo pre-pleskano oddam v bližini bežigrajske osnov. ?ole. Po izve se v trafiki: Tyrševa cesta 53.	25380-21
Stanovanje 2 sob
oddam 1. oktobra. Poizved ba hišnik, Vidovdanska 1.
26416-21
Opremljeno sobo
s po&ebnim vhodom in ev. z vso prehrano, oddam gospodični. Cesta na Rožnik št. 47.	25381-33
2 sončni sobi
s posebnim vhodom, oddam skupno prazni ali opremljeni boljšim solidnim osebam. Gradišč« 10/HL. desno.	26604-23
Sobo
strogo separirano, poceni oddam v Spodnji Šiški. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	25422-23
Gospodični
oddam sobo v bližini dramskega gledališča. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
25392-23
Opremljeno sobo
solnčno, in separirano, oddam eni ali dvema osebama event. s klavirjem. Ziber-tova ulica 33 prš gor. kolodvoru.
25426-23
Sostanovalca
sprejmem v lepo sobo z vso oskrbo po zmerni cent. — Soklič, Florijanska ulic« št. 10, Ljubljana.
254 lil-23
Sobo
s posebnim vhodom, oddam solidnemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
25415-23
Sobico
z dobro domačo hrano, od-
dnm solidnemu gospodu — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
'J51>3-23

S.
Natakarico
(jedilonošo) sprejme prvovrstna gostilna v Zagrebu. Biti mora marljiva, prijetne zunanjosti. Potrebno znanje nemščine ali kakega drugega jezika. Ponudbe s prilogo fotografije in referenc pod 47411 na Publici-tas( Zagreb, Ilica 9.	7041
rIJl
Vsaka bes-iU
i/d;
lavek 8 Din, ta lajanje naslova e Din; najmanjši zaeaek 20 Din.
Gospodično
bela bluza, rdefi klobuk, simpatično opazovano 21. sept. Tavčarjeva ob odho-lu v Celje, prosim za cenj. naslov pod šifro »Diskretnost« 25125-24
Informacije
Oseba
s katero sva v nedeljo zvečer v štajerskem vlaku za^ menjala aktovki, se obvešča, da dobi mjj naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
25399-311
Razno
Beseda I Din. lavek 8 D:d u šifro aH lajanje naalov*
Din. Najmanj&i (n*ael> 17 Din.
Izgubljeno
Uo^-i* , uu* 1 **e* a Ulji u šifro tU lajaoj« ua!«ts 3 Din. Ntjmunjil sn«*et 17 Dia.
Izgubljena je bila črna listnica
med drugo vsebino je bila
tu.li slika otroka Listnica naj se vrne. najditelj obdrži denar. Listnico naj vrne na ogl. odd. Jutra.
25391-28
Med mestom in deželo
posreduje »Jutrov« mali oglasnik
Sobe išče
Sončno sobo
krasno opremljeno (pogojno: divan ln strogi vhod), blizu kolodvora, išče uradnik. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalen 7«.
25029 23a
Prazno sobo
strogo separirano, po možnosti s centrelno kurjavo, v mestu, iščem za 1. ali !G. oktober. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Se parirano«.
Kakor UMETNIK na svoji klaviaturi
išče pravi ton za svoje glasbeno delo, tako morete tudi VI madam. iz barvnih vzorcev rdečli za lice od Bourjols izbrati pri svojem dobavitelju ono nijanso rdečila za lice, ki ee najbolj poda vaši lepoti. Nikar se ne zanesite samo na približno izbero. Zahvaljujoč barvnim vzorcem od Bourjols vam Je omogočeno, da takoj pri nakupu Izberete ono rde-čllo, ki Je najbolj primerno Vašemu obrazu. Fard pastell od Bourjols so ročni Izdelki, sterilizirani v pari ln ostanejo na kvastl stalno mehki in puhasti do končne uporabs ter nikdar ne postanejo trdi.
BOURJOIS
Za šolarje
obleke, perilo, Hubertus plašče itd. Dober nakup. |
PRESKER,
Sv. Petra c. 14
Dinamo luči za kolesa po Din 140.'-*
17 ^ »Torpedo« in dr. kole-sa po znižanih cenah.
fi
bo razdelila 100.000 frankov na
pariški mednarodni razstavi. Srčno Vas vabimo!
O L L A razstavlja v paviljonu de la Santč 24 B. Dobiva se povsod.
Separirano sobico
mirno, « prenj-em, išče mlad stalen gos[>od., okoli centra. Mesečno 20'V-230. V bližini nebotičnika. Naslov r vseh poslovalnicah Jutra.
25401-23a
„ Tehnik" I. BANJAI
LJUBLJANA Miklošičeva c. 20
Nenadoma nam je umrla naša predobra, nenadomestljiva, nad vse ljubljena ženka, mama, sestra, svakinja in teta
OLGA TANCIG
soproga svetnika državnih železnic
Pogreb bo v četrtek, dne 23. septembra t. 1., ob 14. uri iz hiše žalosti v Herbersteinovi ulici 4, na pokopališče k Sv. Križu.
LJUBLJANA, dne 21. septembra 1937.
ŽALUJOČI OSTALI
Nenadoma nas je zapustil in se preselil v večnost naš oče, gospod
FRANC KUMAR
vlakovodja v pokoju.
Pogreb blagopokojnika bo v četrtek, dne 23. t. m., ob pol 5. uri popoldne, izpred mrliške veže Zavetišča Sv. Jožefa (Vidovdanska cesta 9) na pokopališče k Sv. Križu.
LJUBLJANA, dne 21. septembra 1937.
Žalujoči KUMARJEVI
i
Tužnim srcem sporočamo, da je umrl naš nad vse ljubljeni soprog, oče in svak, gospod
Avgust Mencej
PASARSKI MOJSTER
dne 21. t. m., kot žrtev svojega poklica, previden s sve-totajstvi za umirajoče.
Na zadnji poti ga spremimo v četrtek, dne 23. septembra 1937, ob 4. uri popoldne, izpred mrliške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
LJUBLJANA dne 21. septembra 1937.
Globoko žalujoči:
PAVLA, soproga; PAVELČEK, sinček; VERA por. STANIČ, ANGELA DOLHAR, svakinje, ŠTEFAN, JOSIP DOLHAR, svaka — in ostalo sorodstvo.
Urejuje Davorin Ravlien. — Izdaja za konzorcij »Jutra* Adolf Ribnikar, — Za Narodno tiskarno d. dL kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni A»i ** ~*eovoren Aloiz Novak, ~ ygi g Ljubljani«