^mm Št. 150. V Gorici, v torek dne 31. decembra 1912. Tečgtf XLIL Maja trikratna teden, in sicer v torek, četrtek hi aoboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana: vse leto . . 15 »• % » ' • ™» Vi a» «• ' 5 » , Za Nemčijo K 1«*60. - Za Ameriko &^nozenxgyp K 80.--Posamične žtevilkL8tar*ej& .ICUdio,: „SOCA'' ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu »Kažipot po Goriškem in Gradiščanskem" in dvakrat v letu »Vozni red železnic, parnikov in poštnih zvez". Na naročila brez doposlane-na-ročnine se ne oziramo. Telefon št. 83. »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K Lavrič, Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nadstr. na * Upravuištvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v 1. nadstr. ha levo v Goriški Tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. izza dni slovenskega preporoda do danes pač ni leta, ki bi v tej meri zaslužilo, ua se ob njegovem koncu zamislimo in skušamo označiti njegov pomen za bodočnost našega plemena. L.'v1912. zasluži v polni men, da ga 'i nenujemo jugoslovansko leto. Kaj je v primeri ž njim ono 1. 1878, ko je berlinski kongres osnoval na Balkanu nov državni sistem, nastala je tedaj neodvisna srbska in črnogorska država. Pa 78. leto je končalo za Slovanstvo neugodno, kajti veliki Bismark je uničil Ign.itjevo delo. V Berolinu so izrezali iz turškega državnega telesa ne VeHke.šel slovensko javnost v boju za Jugosiovanstvo. , • ¦ Misel balkanske federacije ni od včeraj. Nekaj let je preteklo, odkar so se Srbi in Bulgari začeli baviti z vprašanjem, ali ne bi bilo mogoče skleniti carinske unije med obema državama. Že je bil zakonski načrt carinske unije med Srbijo in Bulgari-jo gotov, in evo sedaj je vršila Avstrija prav malo častno ulogo: zahtevala je, da se carinska unija ne sme skleniti. Pa kljub temu niso mirovali balkanski državniki. Ne Srbi, ampak Bulgari so se mnogo pečali z vprašanjem federacije, ki bodi spasonosna za slovanski Balkan. To je dobro znamenje, da so uprav realni, hladnokrvni Bulgari uvideli veliko potrebo sporazuma med Balkanci. Ravno radi tega, ker so Bulgari to zadevo vzeli v svoje krepke roke, je morala biti zmaga na strani Balkancev. V državnih pisarnah balkanskih držav so se vršile že tekom spomladi tekočega leta predpriprave. Pašič, ta zagonetni politik, je večkrat bival v Sofiji in hiša bulgarske akademije nasproti sobranju, kjer se nahaja bulgarsko zunanje minis-terstvo, bi pač mogla pripovedovati o marsikaterem tajnem obisku iz Beograda. In Pašič je našel v Sofiji drugega genialnega politika, samega carja Ferdinanda. V Sofiji so si delili Balkan in vojna je bila pred durmi. O vsem tem seve niso nič izvedele naše fevdalne poslaniške marionete, ki jim je bilo pač nepojmljivo, da bi zamogle te »ušive« balkanske države se ob rob postaviti Turčiji, ki jo je vendar ščitila mogočna Nemčija in Avstrija. In zgodilo se je nekaj neverjetnega. Ppčela je jugoslovanska epopeja. Politika Avstrije ni bila nikdar odkritosrčna. Računala je vedno z neslogo in medsebojnim srdom balkanskih narodov. Avstrijski državniki in diplomati so v enomer ščuvali Srbe proti Bulgarom in Bulgare proti Srbom. Avstrijska politika na Balkanu je živela od srbsko-bulgarske-ga spora. Radi tega so bili avstrijski vodilni krogi tako preplašeni in so izgubili vsako orijentacijo, ko je bil sporazum med Srbi in Bulgari dosežen. Še celo po sijajnih zmagah, ko je rosila skupno prelita bratska kri bojišča, so imeli avstrijski vodilni krogi svojega zaupnika v Sofiji, ki ni imel druge naloge, ko, da razbije srbsko-bulgarsko zvezo. In mož je bil še celo tako naiven, da je veroval v možnost, da izpolni svojo tajno misijo. Pa Bulgari so ga pošteno vodili za nos. Za bornirano lahkomišljenost naših dunajskih krogov je to preznačilno. Zasluga slovanskega časnikarstva v Avstriji je, da je odnekdaj žigosalo goro-stasno nesposobnost naše diplomacije. Z vseh drugih poprišč je bila avstrijska aristokracija izgnana. Morala je prepustiti najprej armado meščanskim življem, potem je prišel parlament v roke najširših krogov in državna uprava prihaja tudi vedno bolj v meščanske roke; preostaja samo še kot refugium peceatorum diplomacija. Pa tudi tej kliki je postalo leto 1912. usodepomo. Srbski in bulgarski diplomati niso nikaki fevdalci, nikaki kavalirji, ampak to so sinovi priprostih kmetov in meščanov, ki so se sami vzpeli do svojega socialnega položaja, vseučiliščni profesorji so to, znanstveniki, inžinirji, parlamentarci, trgovci. Ti možje so pač dokazali, da zarriorejo stokrat več ko naši avstrijski in nemški fevdalci, ki so povsem tuji modernemu življenju in ki črtijo iz dna svoje duše demokratične misli naše dobe. Avstrijski Slovani, niso nikdar nasprotovali nameri, da bi se Avstrija širila na.jiij^ Z vso siio so.podpirali Avstrijo ob času okupacije Bosne in iSemci so bili'tisti, ki so temu nasprotovali. Pa danes, ko igrajo po kavarnah koračnico princa Ev-gena in si Dunajčan misli, kako bi bilo vendar lepo, ako bi masakrirali par sto tisoč »ušivih« Srbov, bi si vendar dovolili vprašati, zakaj je pa bila Avstrija tako in-dolentna in se ni brigala za balkanske Slovane ob času, ko je bila moskovska država vsied svoje patriarhalne primitivnosti nesposobna, da bi se vmešavala v balkanske posle. In da navedemo slučaj avstrijske neumnosti iz novejšega časa. Pred izbruhom krimske vojne je poslai car svojega odposlanca, ki je bil pooblaščen, da ponudi Avstriji za slučaj popolne nevtralitete sledečo delitev Balkana: Avstrija bi dobila vse srbske zemlje in posadko ob Dardanelih, Rusija pa vse zemlje, kjer bivajo Bulgari. Carjev odposlanec ni bil niti sprejet od vlalarja. Danes se dunajski špisarji čudijo, da Srbi in Buigari niso navdušeni avstrijski pa-triotje in da vprašajo včasi tudi v Petro-gradu za svet. Za boga milega! Zak:>i m Avstrija ni mesto Rusije osvobodila bar kanskih Slovanov izpod turškega jarm> zakaj ona ni kakor Rusija pri Plevni /.-tvovala toliko in toliko tisoč svojih vojakov, zakaj je bila ona kot katoliška ve-levlast vedno na strani sovražnikov krščanstva? Pa računajmo z dejstvi! Kocke so padle in doli na jugu se snuje velika slovanska zvezna država, katere obseg bo skoraj dvakrat tako velik ko oni Italije, ako se morebiti tudi Rumunija pridruži tej novi državni organizaciji. Ta* zveza je nastala proti volji Avstrije, ni pa potreba, da se ona razvija proti njeni volji. Smelo smemo reči, da je od avstrijskih Jugoslovanov odvisna vsa avstrijska zunanja politika na jugu. Ni res, da so" Srbi udani Rusiji, saj so doživeli toliko razočaranj. Kar se pa tiče Bulgarov, ni treba izgubi-vati v tem oziru preveč besed. V Bulgariji so velike stranke, ki smatrajo Rusijo za največjega sovražnika bulgarske svobode. Ogromna večina Bulgarov zastopa trezno stališče, da v Bulgariji ne sme biti merodajna volja nobene izmed velesil, Bulgarija mora kratkomalo zastopati bulgarsko politiko in nič drugega. Kljub temu ima Avstrija še vedno lahko ugoden gospodarski položaj na Balkanu. Niti v političnem oziru ni Rusija Avstriji na Balkanu nevarna, ako bi ona delala pošteno, pametno slovansko in ne samomorilne politike ko doslej. V gospodarskem oziru je pa Rusija Avstriji povsem neopasna, ker poslednja sploh nima z Balkanom nikakih gospodarskih stikov. Glavni predpogoj za prijateljsko razmerje med staro habsburško monarhijo in najmlajšo velevlastjo je pa na vsak način, da ta povsem drugače ravna z Jugoslovani monarhije. Madžari so premeteni politiki in samo radi tega so hujskali k vojski proti Srbiji, ker so vedeli, da je v tem slučaju edino še mogoče rešiti brutalno madžarsko hegemonijo. Ni se jim zgodilo po volji. Jugoslovani smo na konju, jahali bomo pa že sami. Pomen 1. 1912. za Jugoslovane je velikanski. Svetovni mir ali evropska vojna je ležala v njih rokah. Vsa evropska javnost se je zavedala, da stopa nov činitelj v svetovno zgodovino, da so odslej Jugoslovani polnovreden člen svetovnega mednarodnega državnega življenja. Sami so se vzdignili iz svoje ponižnosti. Zgodila se je velika izprememba, Niti zedinjena Italija, niti združena Nemčija ni v tej meri preobrazila medsebojnega razmerja političnih sil v Evropi. In nadalje se je pojavila med narodi čisto mlada in sveža skupina, ki je poklicana ustvariti tudi svojo kulturno življenje, svoj kulturni tip. Kazalo se je, da ima jugoslovanska misel povsem drugo silo, ko sanjava, fantastična meglena vseslovanska. Trdili smo vedno, da je treba razlikovati med vseslovah-stvom in jugoslovanstvom. Danes vidimo, da v evropski zgodovini nobeden slovanski narod ni imel toliko mogočnih uspehov ko Jugoslovani. Po dolgih stoletjih prvi ugodni veliki preobrat v življenju edne izmed slovanskih narodnih skupin! Po tolikih nesrečnih katastrofah se dviga prenovljeno enotno Jugosiovanstvo iz svoje bede in razbitosti in čaka ga veliko, važno mesto v kolu evropskih kulturnih narodov. Mladi bulgarski glasbenik V. Božinov se bavi s kompozicijo »Simfonije balkanske vojne«, katero v kratkem dovrši. Božinov se je udeležil sam veličastne vojne proti Turkom ter se mudi sedaj v Zagrebu. »Obzor« prinaša motive njegove kompozicije, kakor-jih je sam napisal. „.„„., Uvod. liho je nad zemljo malega slovanskega Japana, tiho je v njegovem srcu, kjer teče reka, ki vodi ladjo ua pot, k otoku majke Macedonije. Na tej ladji, na kateri celo bulgarsko pieme od vekov čaka na odhod, bil je zadnji trenotek, trenotek odhoda. Skozi stoletja je Balkan mirno spal in prepeval tožno melodijo robstva, tiho je prenašal svojo bol, katero sedaj z vso silo meče iz svojih ognjenih grudi, tega plamena ne more nikdo več v sebi ugasiti, dokler ne vidi svojih bratov na ladji kulture in svobode. Andante. Z vrhov balkanskega pogorja se vidijo majhne lične hišice mesta S t a r a Z a-g o r a s slavno prostostjo, ki nam našteva paieze in klanje Turka v bednem mestu. iNahaja se v podnožju brednje gore, na jugu pa se mu razprostira brezmejna ravnina i majskega polja. Pogled se spušča na plouovite njive, vinograde in vrte, ki redijo bulgarski narod in ki so napojeni s krvjo bratov in sester, dedov in pradedov. Od njihove krvi živi sedaj bedni narod. isahajamo se med hišami zgodovinskega mesta, ki je lepo urejeno in sposobno za vsako vrsto kulture. Cvo nas med kmeti, ki mirno in iz srca radi opravljajo svoj posel in globoko skrivajo tajno bol srca, katero so prevzeli od svojih pradedov..To je bol plakajočega mučenika, ki kliče na pomoč, prirodo, — to je bo) razsekane matere, ki išče svoje dete — to je bol vsega naroda, ki se da I v svoji krvi. »Kje je, kri mojega pokolje-nja?« kliče mučeniška duša zasužnenega naroda. »Kje je pravda Božja«? kliče vsa priroda. »Kje je seme vsega slovanskega pokoljenja«? kliče tudi nam duša V brezmejni puščavi, odmev pa nam zamolklo odgovarja: »V boju —¦ v boju!« Allegro — AgHato. Iz glavnih ulic Stare Zagore je pohitelo urno nekaj oficirjev proti vojnemu klubu — in že za nekoliko trenotkovsp se vrnili z avtomobilom. Ta nenadni šum je vzbudil prebivalstvo, tihih ulic in za deset ; minut je bilo celo mesto na nogah. Vsakdo I se pridružuje, z radovednostjo množici, v ] kateri se Čuje žuborenje »Mobilizacija — vojna«! Ta vsk ik se je razširil kakor, grom pp celem bulgarskem carstvu. Ta reč gre od ust do ust in na licu vsakega miaaeniča moreš citati veliko razburjenje in brezmejno veselje, dočim starci gorijo od koprnenja po maščevanju. Evo bujnih kolon mladeničev, ki "pripravljajo svoje opanke in ogledujejo orožje, s katerim po-letijp v boj za osvobojenje bratov. Glej tudi tri .miadoletne sinove, ki so objeli starega očeta in. bodro gredo proti diviziji prostovoljcev. Oče njihov je bil v turško-ruskt vojni in nosi že štiri medalje in leden križec za hrabrost, ki ga je dobil pri znani šipčanski bitki in oni žele; da mu se izkažejo za vredne sinove. Mlada in stara srca bijejo burno, pričakujoč nestrpno trenutka, ko bo proglašena vojna. Povsotftše razobešajo troboj-niče in mesto je okmčano s cvetjem, kakor da se pripravlja na,kako veliko svečanost.-Povsodi čnješ-pesem;-glasbo in vsklike: »Dolje žgan čitačka«, nato smeh, žuborenje in klice: »Hura, živela; mobilizacija, živela vojna«! Ulice vrvijo množic, ki gredo proti diviziji, samo da kar najhitreje izvedo, kje se jim treba javiti. Niso to sami zdravi in čili mladeniči, marveč so med njimi tudi taki, katerim je u-soda odvzeia to srečo, da se žrtvujejo za domovino, odvzevši'jim roko alj nogo. Tako je nastalo prerekanje med zdravim mladeničem in hromim, ki je na njegovo posmehljivo opazko navdušeno odgovoril: »Tudi ako sem šepav, morda sem pa vendar sposoben za vojaka domovine«! Kriki in drvenje, da ne veš, koga in kaj poslušaš. Ali kaj je to?! — Vse je naenkrat utihnilo. Na glavnem uhodu divizije se prikaže pomočnik adjutanta, ki naznani, da se bodo sprejemali vsi, počenši od desetega nabornega leta dalje, ostali pa, ako-bo-potrebno. Med množico se čuje znak nezadovoljstva in nekateri med njimi vsklikajo: »Vsi, vsi hočemo na bojišče! Ako nas nočete vi, znamo pa sami jti. Hura na Carigrad!« In množica zapoje himna Novi dnevi prinesejo novo navdušenje in naposled je nastopil čas, ko je objavljena vojna s svečanim manifestom. Šole, uradi, trgovine, vse je zaprto, po ulicah pa vrvi svet, zaposlen z rekvizicijo, transportom in drugimi pripravami. Tak entu-ziažem je redko kje videti. Sedaj je prišel čas, da se razplamti plamen, ki je tlel toliko let v prsih potlačenega naroda. Sedaj zopet vstanejo vsi mrtvi v novem poko-Ijenju, ki se bo maščevalo za nedolžno prelito kri nad zemljo mučenikov. Marš. Prvi vlak je zažvižgal. Vsi mestni prebivalci gredo na kolodvor, kamor ne-: prestano prihajajo z vojaki napolnjeni vlaki, ki odhajajo na svoja odkazana jim mesta. Vskliki »nura«i pretresa vajo zrak in razlegajo se po ceii oKolici. Vsi vagoni so poini vojakov, aii zasedli so tudi strehe in mahajo z zastavami ter streljajo iz samokresov. Vsakdo spremlja svoje znance in vojake. Oče poučuje sina, kako se ima ob našati, da proslavi sebe in svojo domovino. Žena bodri svojega moža na hrabrost, vsi so okinčani s svežim cvetjem, ki so je razdelile mlade devojke vsem brez razlike, ali jim je kdo znan ali ne. Tužnih lic ni videti. Vsem bije srce od veselja, ker je prišel čas boja za zlato' svobodo^ Tako dan na dan Odhajajo nWe'moči in vedno je čuti iste vsklike, isto navdušenje. Vse hiti na junaško borišče, Aliegro con fuoco. Trobentač zatrobi za odhod. Na odhod se dvigne glavna sila buigarske vojske, sveža in trezna, da odbije vsak naval. Dviga se tudi rdeča zastava, ki se smelo vije nad Tracijskim poljem in spominja na kri, ki se. bo prelivala. Že ob rani zori začenja nastop. Vse kule obmejnih turških straž so že davno zapuščene, o vojakih ni sledu, bulgarska vojska pa vrlo napreduje in pričakuje nestrpno trenotek, da se snide z izvežbano vojsko von der Goltz-paše. In ni dolgo trajalo, da se je začul prvi pok pušk, ki je naznanil pričetek bitke. Že se čuje jasno povelje častnikov in grom iz pušk in topov zaori po celi bojni liniji pomešan i bolestnimi vskliki ranjencev. Zrak se cepi in zemlja drhti pred straš- nim gromom topništva. Solnce potemnjuje od oblakov dima, ki se kot valovi raznaša nad glavami balkanskih junakov. Klici: j »Hura na nož!« odmevajo po nepregledni poljani. Balkanski lev stoji vedno pripravljen, da .odbije skritega sovražnika in ga požene v sramotni beg. Tako,sledi drugi tretji, četrti naval, uspešneje in uspešneje se odjemljejo turške pozicije in povsodi so Turki pognani v beg. Prvo turško mesto Mustafapaša z ogromnim vojnim plenom je padlo. To je prva slava balkanskegaito-rožja — to je prvi sestanek s strašno turško vojsko, ki je pred nekaj stoletji sejala strah in trepet gor do Dunaja. V vseh vojakih je vsplamtel ogenj in pozablja se na vse, tudi na samega sebe. .Vsem pa se je vcepilo v spomin: »Naprej, naprej, poraz sovražniku!« Turška vojska je uničena, ostalo je samo bojno polje, pokrito z orožjem, razklanimi črepinjami, odsekanimi rokami, ki še tiščijo ročaj sablje, kakor bi hotele .$&J(enr krat udariti sovražnika. Koliko trupel se valja, pričakujoč pcnioči. Nastal Je Večer in čuje se le Še klicanje , ranjenifi ' ha pomoč.... Nocturno. Na nebu se je prikazal mesec, ali hitro se je izgubil za oblaki, ki bežijo proti Črnemu morju, noseči s seboj grozote dneva. V tej igrajoči svetlobi se plfzi neka temna senca proti selu, ki stoji nekoliko stotin korakov od bojišča. Iz daliave že se čuje lajanje psa, mukanje krave in režge-tanje konja. Akoprav mu je vsak korak združen z nevarnostjo, on vendar koraka smelo naprej, kakor bi ga gnala neka sila. Celo selo je bilo uničeno od požara, samo kje na strani je ostala kaka koliba. K jedni izmed njih nameri korake naš junak, ali kaj je to, ali ga vara sluh ali čuje v resnici tam doli jok in stok. Čvrsto pritisne roko na ročaj svoje sablje in gre tje, odkoder je prišel glas. Naenkrat vidi dve senci: mlada Macedonka se bori z drznim Turčinorn, ki jo hoče s silo odpeljati. Razjarjen potegne sabljo in Turčin se inu zvali pod noge___Devojka.se zahvaljuje, ali on jej odbija vsako zahvalo. Spomnil se je vojaka, ki mu je rešil življenje, po-stavivši se pred njega. Bil je to poročnik, kateremu je navaden vojak na.ta način rešil življenje..:. Ko sta se razšla, jej je svetoval, naj se bolje Varuje. Častnik je odšel; devojka je plaicala od ganutja, petelini so peli, na izstoku se je pokazalo rti-menilo, zora vstaja in z njo — boj krvavi. Aliegro animato. Osvajati, to je glavna lozinka bulgar-skih junakov. Oni so se odloČili, da iztirajo gavrana iz golobjega gnezda in to se jim posreči. Osvojili so tudi že Lozengrad; o kateri trdnjavi je rekel von der Goltz-paša, da jo morejo vzeti samo pruski vojaki po trimesečnem obleganju. Balkanski Prusi pa so jo vzeli v dveh dneh. Sledil je še poraz turške vojske 150.000 mož pri Lile Burgasu. Tu treba, da se zabile križ z napisom; »Tu je grob evropske Turčije«, Funebre. Plovdivski kolodvor je poln ljudi, kj čakajo že od jutra, da vlak pripelje ranjence. Usmiljene sestre pripravljajo čaj, mleko, jedila, da jih ponudijo trpečim. Vlak je tu. Prikazujejo se glave častnikov in vo- ' jakov. Iz čakalnice stopi kraljica Eleonor j ra z usmiljenkami in se srčno razgovarja z ranjenci. Množica težko pričakuje prenos ranjenih..... Majka vidi sina v vagonu, kako ga podpira neki drug vojakjiSi silo pfidre do vlaka in objame sina. Ranjenci vstopajo ali jih nosijo v vozove, ki jih popeljejo v bolnišnico___ Iz - 'nega vagona prinesejo mrliča, s črnim plaščem pokritega. S cvetlicami ga pokrijejo, nje-; govo telo je vse zakrito s cvetlicami, telo, žrtvovano za domovino. — »Slava mu! slava!« kliče ljudstvo. Finale. Vojna je končana. Turška sila je strtr vsled sijajnih zmag balkanskih zaveznikov. Potlačeni bratje so osvobojeni in zopet priklopljeni domovini. Ne čuje se več njihovih vzdihov. Hrabri balkanski junaki so deli svoje meče nazaj v nožnice in lotili so se novega posia: da dvignejo brate svoje k sebi na ladijo prosvete in kulture ter pokažejo Evropi tudi na tem polju svoje junaštvo. mirouna konferenca u hondonu. V soboto je bila seja mirovnih delegatov. Pričakovalo se je, da bo ta seja —-odločilna. Ali seja je bila odgodena na včerajšnji dan. V soboto je predsedoval seji Rešid paša, ki je predložil te-le turške proti-predloge: 1 l. Celotni vilajet odrlnski ostane turški. ' II. Makedonija se spremeni v avtonomno kneževino, katera se postavi pod suvereniteto sultana in kateri se postavi na čelo protestantovski princ, pripadajoč kaki nevtralni dinastiji. Ta princ se predloži od strani balkanskih zaveznikov« imenuje ga pa sultan. Prestolica te kneževine bodi Solun. , III. Albanija postane avtonomna kneževina pod sultanovo suvereniteto nad Makedonijo. Kot šef avtonomne Albanije se imenuje princ otomanske cesarske ro-dovine. Ta režim se ustanovi za pet let in ko ta termin poteče, bo porta sporazumno z velevlastmi za Albanijo na novo poskrbela. IV. Glasom turške ustave spadajo egejski otoki k Turčiji. V. Vprašanje Krete je vprašanje, katero zadeva samo Turčijo in velevlasti in ss zato ne sme na konferenci nikakor di-skutirati. Umevno, da so bili delegatje balkanskih držav naravnost razočarani, ko so culi take smele turške predlog. Soglasno so izjavili, da na taki podlagi sploh ni mogoče nadaljevati pogajanj za mir. Turki so na to rekli, da so balkanske države izjavljale še v začetku vojne, da hočejo samo reforme v Macedoniji in ni-kakih teritorialnih pridobitev! Rekli so tudi, da se oni ozirajo na: želje velevlasti, ki so pred vojno govorile o status-u quo, ki ga hočejo vzdržati v Orijentu. Turški delegatje so rekli na koncu, da sporočijo proteste balkanskih delegatov svoji vladi. Sejarje bila na te'odgodena na'včerajšnji dan, 30. t. m. *. Včerajšnja seja je pričela ob 4. popoldne. Po preteku ene ure je bila odgodena seja na sredo, to je jutri, ob 3. popoidne. Turški delegatje so izjavili, da so njihove inštrukcije še nepopolne, da se morajo torej zopet obrniti do svoje vlade v Carigradu. Pripravljeni pa so bili razgo-varjati se o nekaterih drugih točkah, ali to so odklonili delegatje balkanskih držav. Rešid paša misli, da treba večino vprašanj predložiti velevlastim v presojo; izvzeraši ono o meji med Turčijo in Bulgarijo. To vprašanje naj rešite ti dve državi sami. Delegatje Balkanske Zveze se pripravljajo za jutrišnjo sejo za energičen nastop proti zavlačevanju pogajanj od strani Turkov. Ako bodo Turki jutri vstrajali pri takih zahtevah, ki so za Balkance nesprejemljivi, podajo balkanski delegatje izjavo, ki bo zvenela kot ultimatum. Iz Carigrada porpčajo, da je turška vlada svojim delegatom,v Londonu for-onmllrala zadnje pogoje za sklep miru ta-ko-Ie: Glede Macedonije se izjavlja Turčija za neinteresirano, ali obstaja pri temf d a ostane Odrin v turških rokah. Pripravljena je plačati primerno vojno odškodnino. Glede" Egejskih otokov se Turčija zadovolji z avtonomijo pod nadzorstvom velesil. * Sofijski »Mir« piše: Protestu jemo energično proti postopanju Turčije pri konferenci v Londonu in izjavljamo, da ako bo Turčija zavlačevala pogajanja, bo dolžnost Zveze, da razruši pogajanja ter napravi mir s silo in vstvari med našimi kraji in Turčijo naravno mejo: morje. Ta meja vzroči nepotrebnost vsakih pogajati) v glavnih mestih Evrope In privede do stalnega miru, ne da bi bilo ireba podpisati kako pogodbo« Belgijska »Samouprava« povdarja, da so pustili Balkanci « Turčiji že skoro mesec dni, da se odloči glede mirovnih vprašanj. Premirje zahteva od TJveze iro-ške kakor čas vojne; zato ako Turčija sedaj pri konferenci v Londonu ne pokaže dobre volje, bomo morali vojno nadaljevati. Umevno samo posebi, da bo morala Turčija plačati tudi nadaljne vojne troške, ako nam ostane vojna sreča mila. Položaj je torej tak, da vse kaže, da začno kmalu zopet pokati topovi pri Ča-taldži. — V Londonu sodijo položaj zelo pesimistično, iz Berolina pa'poročajo, da je Rusija odločno za to, da se vojna ne nadaljuje___Za to da je Rusija pripravljena v Črnem morju in na kopnemU Na Balkanu. O vprašanju b ai kan s ki h . m e j a se razpravlja,- v javnosti na dolgo in široko. »Vossische Zeitung« poroča iz Londona: Konferenca poslanikov -velevlasti se zbere 2. januarja. Najtežavnejše vprašanje bo vprašanje Skadra. Avstrija baje zahteva, naj Skader pripada avtonomni Albaniji, dočim Rusija želi, da pripade Črnigori, ki bi sicer od vojne ne imela nobenega dobička. Srbski listi povdarjajo zgubo Srbije, ako se uda Vsem zahtevam,, zlasti glede s krvjo pridobljenih pokrajin, s katerimi naj bi se celo Albanija okoristila. Glasilo srbske vlade, »Samouprava« izjavlja, da se je Srbija glede na jadransko pristanišče velevlastem udala, da se ra nikakor ne more tako globoko poni* žati, da bi zapustila pokrajine, ki jih je srbska armada z velikanskimi žrtvami pridobila. Med velevlasti se. vršijo, kakor poroča »Reichspost,«, pogajanja glede srbske luke ob Jadranskem morju, kake trgovinske pravice naj se priznajo Srbiji in kako naj se ji določi dostop do morja. ."K Razni dunajski listi poročajo, da na-mer a vajo Srbi v kratkem zapustiti Dr ač in LjeŠ? O Odrinu se poroča, da v Odrinu prebivalstvo strada, da ni discipline med vojaštvom, da vojaki plenijo trgovine ter da se je uprlo že več častnikov, ki so bili na to ustreljeni. Poveljnik Skadra je trdovraten. V mestu je že obupno stanje, Hasan Riza bej pa s teroriziranjem in s hudimi obsodbami 'lrzi prebivalstvo pod seboj, da se mu ne upre. Iz D r a č a poročajo, da so metropo-lit, duhovščina in prebivalstvo poslali kralju Pejtru adreso,! v kateri izražajo željo, da bi ostali pod srbsko vlado. — Predlaga se plebiscit, naj se potom plebiscita do-žetie, kdo hoče priti pod Srbijo, kdo pod Albanijo; bi vsaj videli, koliko je tistih tako unetih Albancev. R u m u n i j a mobilizira. Zopet ču-jemo to vest. Sedaj se baje potrjuje tudi iz Bukarešta. V soboto je Rumunija proglasila mobilizacijo, po vesteh iz Londona. Med Bulgarijo in Rumunijo so odno-šaji baje napeti, ker Bulgarija ne misli na nikak odstop kakega teritorija Rumuniji. Kandidatom za albanski prestol (katerega Še ni) je sedaj.že okoli 30: turški princi, katoličani, prote-s^antje, Albanci itd.; vse polno se jih puli za ta prestol. Kdo le bo tako srečen, da ga zasede! »Siidslavvische Korr.« poroča: Poveljnik XV. armadnega zbora v Sarajevu pošilja oficielno izjavo, glasom katere je poročilo, da se je v noči od 21. na 22. decembra pri Uvcu vršit boj med avstrijskimi vojaki in srbskimi četaši, v katerem je baje en avstrijski vojak padel, drugi pa so bili ranjeni, popolnoma izmišljeno. Po* veljnik izjavlja, da vlada na bosensko-srbski meji popoten mir. Dalje v prilogi. iMSofa"Lt 150. z dne 31. decembra Philipp K 1, Josip Zbuelc 20 vin., Rihard pravo boriteljfco za nase vseobče kori-| pachoika dO vm., Josip Gruber dO vin., | su— Prosim© agitacije po deželi za naš i I list, da nam po novem letu naraste veliko 1 število naročnikov. Kodoljubi, skupno na Politični pregled. Avstro-Ogrska. Poslanska zbornica je sprejela proračunski provizorij ter nekaj manjših zako • nov. Predsednik je voščil poslancem veselo novo leto; prihodnjo sejo skliče pismenim potom. Gosposka zbornica je včeraj rešila proračunski prav ztfJJkP« debati^o proračunskem provizdfflir je «&r*fcfiiaux g®|V dr. Baerenreitherja, ki je razpravljal o mednarodni situaciji in ostro kritiziral zunanjo politiko grofa Berchtolda. Povdar-jal je, da mora kot dober poznavalec jugoslovanskih razmer javno' irrrjdkrito -priznati, da je protijugoslovanska politika zunanjega ministra že v temelju napačna, • r*m* vSled česar nikdar ne doseže trajnih vspe-O* hov. Avstrijska jugoslovanska politika mora kreniti čisto na druga pota, ako si hoče pridobiti simpatije Jugoslovanov. Speeiehio kar se tiče Albanije, je dr. Bae-^ renreither svaril Avstrijo, naj si ne na-H*! pravlja po nepotrebnem novih sovražnikov med balkanskimi slovanskimi narodi. Escher je povdarjal v svojem govoru, da s tem., da dobi Srbija svojo luko, ne -nastane nobena škoda avstrijski trgovini. ^^ Pragmatika poštnih uradnikov. >— Um^ Včeraj je bila pri "Stiirgkhu deputacija poštnih uradnikov, ki je prosila, naj se uve-«H Ijavi službena pragmatika s 1. jan. 1913. ^ M, (Drugače se ima uveljaviti sredi febr.) +H Interpelacijo radi škandaloznih jezi- 3) zikovnih razmer na glavnem kolodvoru g v Celovcu je vložil v zadnji seji poslanske L/2 zbornice posl. Grafenauer. Da bi le tudi Q kaj pomagala ter se začela upoštevati g* slovenščina v Koroški deželi, kakor bi se morala, to je jednakopravno z nem-. mwmd ščino. Novi hrvaški podban, dr. Dragotin Unkelhauser, je nastopil svoje novo mesto v Zagrebu. Uradništvo vseh vladnih ura-¦ dov se mu je poklonilo. Podban je povdarjal odgovornost svoje nove službe in apeliral na pomoč uradništva. Povdarjal je dalje, d a j e n j e g o v a n a 1 o g a s t ro-go administrativna; obljubljal je objektivno upravo, neodvisno od vsakega političnega vpliva... Inozemstvo. Nemški državni tajnik von Kiderlen-Wachter je umrl nenadoma v Stutgartu za otrpnenjem srca. Bil je pri svoji sestri za praznike. Rodil se je leta 1852. — V mi~ nisterstvu za zunanje zadeve je bil od 1. 1910. Veljal je za enega najboljših nemških diplomatov; »mali Bismarck« so mu rekli. Rusija mobilizuje dalje? — »Vor-warts« poroča iz Peterburga: $0. armad-ni zbor, ki ima garnizijo v poltavski in ^ karkovški guberniji, se 2. januarja mobilizira. Poklicani so pod orožje rezervniki letnikov 1907, 1908, 1909. Vojaki, ki bi se _. irneli to jesen poslati na dopust, ostanejo |!^ v službi. Del X. zbora se pošlje v Volni-nijo na avstrijski meji. Železnice so za ta • « sluoaj vse pripravljene. Darovi. Za Narodno šolo na Blančl je daroval 3 K g. šolski svetnik F. Plohi. Hvala! Za družbo sv. C. in M. je daroval 20 K g. A. Klun, nadzornik.Prve češke, kot novoletno darilo! Hvala! Živeli posnemovalci! Za »Dijaško kuhinjo« daruje g. Martin Poveraj K 5.— mesto novoletnih voščil. Seznam darovateljev za naše vojake na meji: Gospodična A. Kraus 5 K, Mon-signor dr. Castelliz K 5, Monsignor I. dr. Brumat K 3, dr. Jos. Ličan K 3, Franc Stepančič, ekonom K 5, Profesor Novak K 1, Usmiljene sestre v semenišču K 3, Kegljaški klub ob petkih v restavraciji Central K 25, župnik don Franc Ziach K 2, nadškof, kancelist don Zamparo K '4, Monsignor dr. Drexel K 1, Monsignor Iv. Krstn. Trevisan K 4, dvorni svetnik pl. Fa-bris K 5, Družba patrijotično mislečih gospa K 20, Ing. Otto Fried K 3, Oskar Cras-beek K 2, Engelbert Oertl K 2, Henrik Slans K 1, Ivan Kulp K 2, Viktor Lannen K 2, Rudolf Hanel K 1, Zosip Zohil 60 vin., Feliks Heinz 20 vin., Anton Petschauer 60 vin., Viljem Grobot 50 vin., Antonija Oehring K 1, Anton Weidlinger K 1, Franc Kuaoii osel 20 vin., uustav Luavvig dO vin., Andrej Hrast aU vin., Josip Paimraz dO vm., lviaKs Kupert 50 vm., Josip ise-Cas do vm., Lucy grofica Uinsiainigg K dO, Marijana oaromca Teulienbach K 10, baronica i.evetzow Lanthieri K iu, groti-ca i^avia lhurn K s. SKupaj lolbU, glasom prejšnjih seznamov i380'30, sKupaj 103190. • - - ytte*nmn^larovateiieA; za naše vojake na meji in za vojno mornarico: V. liežeK 6 K, L Sokoli l iv, a. bcliaup 1 K,, F. rin-sger 1 K, nrnest birca 1 K, i. Koštiai 1 K, 'ur. Kobal 1 K, Šubic 1 K, Jos. Prijatelj i K, A. Bajec 1 K; Feaerico Miani, Solkan o K, Zniciarčič rranc 3 K, Castelliz rranc 2 K, Uvaiz Anton i K, Cizel Josip 1 K, Masera Franc 1 K, Vazzaz Ludovik 1 K, Sivec Franc 2 K, Mercina Ivan 1 K, Ko-mač Adoit' 1 K, labaj Andrej 2 K, Franco-vig Carlo 1 K, insulin Josip 1 K, Delpiero Josip 1 K, pl. Baubeta Lujiza 1 K, birk Amalija l K, Naclali Angelina 1 K, ^arco-vich Marija 1 K, Koršič Leopoldina 1 K, Ciani Sofija 1 K* Sehaup'Ernestina 1 K, Konstantin Elizabeta 1 K, Lasciac Pierina d K, Vovk Ivan 1 K, Mrjevec Irma 1 K, Klavžar Zora 1 K, Nabrala baronica Marija Bianchi v Rubijah: Grof Rudolf Pace 50 K, Josip Balič, Sv. Mihael 5 K, dr. Aleksander Zencovich 2 K, dr. Julij Tru-brig 25 K, Ivan Lang K 10, Kari Grabner 10 K, Josip Rustia 5 K, Franc Ks. Pirker 5 K, ivan Deichin 5 K, Jason Welehorski 5 K, Hugon Hanuseh 3 K, Rihard pl. Alten-burger 5 K, Josip dr. Wolf 2 K, Ivan Honiinger 2 K, Julij Giide 2 K, Kari Scha-chinger 2 K, Josip Stanzel 2 K, Aleksander Busic 2 Ki Peter Bedoni 2 K, Franc Gridl 2 K, Ivan Srebrnič 1 K, Franc Stumfohl 2 K, Rudolf Groblechner 1 K, Franc Šulgaj 1 K, Periklej Sapunzachi 1 K, Ivan Per-šič 1 K, Artur Prohaska 1 K, Rudolf Miil-ler 1 K, Leopold Edlinger l K, Alois Co-lautti 1 K, Helena pl. Benigni 1 K, Rudelf Dilena 1 K, Friderik pl. Benigni 2 K, Viktor pl. Savorgnani 5 K," Adalbert Ehrlich 1 K, Josip Tomažič 1 K, Evgen Leban 1 K, Josip Venuti 5 K, Anton Grzan 5 K, Brauuizer pl. Edvard 5 K, Mulitsch Josip 5 K, dr. Ivan Bader 1 K, Ciuffarin Josip 5 K, Anton Bisiach 5 K, Edvard Sturnig 2 K, Pregl Alojz 3 K, Ignac Steiner 15 K, Emil Comel 5 K, Josip Pincherle 3 K, A. Pervanje 5 K, dr. Novak 4 K, Josip pl. Pallich 2 K, N. N. 2'60, Kari Roghella K) K, Ferdinand Karis 2 K, Gustav Nauta 1 K, Anton Dietz 1 K, Franc Vinzi 1 K, Anton Bisiak 1 K, Gustav Tominz 5 K, Isidor Tylli 1 K, Anton Piccinini 2 K, Kari Mik-sehiezek 1 K, Kari Radizza 1 K, Josip Castelliz 1 K, Leonhard Lodatti 1 K, Kari Ussai 1 K, Marij Demonte 1 K, Eugen Francovig 50 vin., Edvard Schonta 1 K, Kari Butignon 50 vin., Franc Budau 40 vin., Friderik Schmidt 1 K, Josip Markič 50 vin., Franc Prežel 1 K, Pavla Paulizza 50 vin., Marija Schonta 50 vin., Ernestina Ballisch 1 K, Ernestina Jasnig 1 K, Rozina Rauniach 50 vin., Pia Treleani 50 vin., Alojzija Compare 50 vin.. Josipina Firisin 1 K, Andrej Visintin 1 K, Ivan Fleissner 1 K, Santo Cristofoli 1 K, Alojz Trampus 2 Ki Ivan Buda 2 K, Andrej Batistig 2 K, Franc Susanig 60 vin., Ivan Kamenšek 30 vin., Josip Janežič 50 vin., Anton Pod-gornik 40 vin., Anton Louvier 40 vin., Josip Tomsig 30 vin., Viktor Cumar 40 vin., Emil Lestan 40 vin., Cornte et Comtese de Baguer 30 K, Občina Štandrež 20 K, skupaj 139'30, glasom prejšnjih seznamov 1241; skupaj 1380'30. delo za dobro stvar. —• Želimo veselo novo leto vsem sedanjim in bodočim naročnikom! . > Odbor za »Rdeči križ jugoslov. držav« v Gorici smatra sedaj, da je v polr nem obsegu dovršil prevzeto človekoljubno nalogo ter naznanja s tem, da se v kratkem razide. ,.......*,, . „ . Vsled tega se obrača s prošnjo do. vseh onih, ki imajo še kaj nabranega, da dopošljejo zanesljivo odboru denar še t e-k o m t e g a t e d n a. Odbor. Premeščen je iz Gradišča ob Soči v Trst deželnosodni svetnik in sodni predstojnik E. Rencel. Na njegovo mesto pride okrajni sodnik Ivan Ventrella iz Trsta. Trgovinski minister jg imenoval višjega komisarja pri pomorski vladi, Karla Rennerja, za tajnika pomorske vlade v sedmem činovnem razredu državnih u-radnikov. Upokojenje in odlikovanje. — Ravnatelj tukajšnjega kemičnega poskuševališča g. Ivan Bolle je stopil v pokoj ter dobil tem povodom naslov dvornega svetnika. Odlikovanje. — Cesar je podelil lega-cijskemu svetniku Francu grofu Calice vi-težki križ Leopoldovega reda. Umrl je v Gorici vpokojeni deželni višji oficijal g. Emil Marinič. Central Bio. — Danes smeha pom Silvestrov večer. V četrtek in petek krasne slike iz balkanske vojne. Krasni prizori iz boja pri obleganju Skadra in Taraboša. Ti posnetki so jako zanimivi in nam kažejo uijonetne naskoke, učinke šrapnelov itd. Razen teh bojnih slik se vidi tudi še več drugih jako lepili slik, posebno krasna drama »Čudež«, ki je pravo mojstersko delo. Aretirali so v Gorici trgovca s sadjem Luigi di Leonardo iz Rezije v Italiji, in sicer ker je brutalno ravnal z neko svojo uslužbenko. Nesreča. — Gospa Pavlina Rapp, stanujoča v ulici Morelli, je padla v nedeljo '/.»utraj Ob 8. po stopnicah ter si prizadela težke poškodbe na glavi in desni roki. Prenesli sojo takoj v bolnišnico. Odprti lekarni. — Jutri popoludne boste odprti v Gorici lekarni Cristofoletti-Gimbich. a) P, H. Sattiier::Pesetft angeija fz prato-rija »Assumptio B. M.«, b) G. Puccini; Arija Rudolfa »Che 'gelida manma«, iz opere »La Bolidme«, c) G. Verdi: Romanca Rhadamesa iz opere »Aida«, d) W; A. Mozart: Arija Tamina iz opere »Čarobna iMščal«. . ¦¦•'./:¦. Začetek točno ob 8, uri zvečer. Cene prostorom: Fotelji po 3 K, sedeži od L—HT. vrste po 2 K, od IV.—VIII. vrste po 1 K 50 vin. Sedeži na galeriji i: vrste po 2 K, II. vrste po 1 K 50 vin., stojišča 80'vin., za', dijake 50 vin. Besedilo pesni pri blagajni 10 vin. Književnost. Vojska na Balkanu 1.1.912. Kakor smo že poročali, izhaja v založbi »Katoliške Bukvarne« v. Ljubljani to velezanimivo z mnogimi slikami bogato opremljeno delo. Izšel je že četrti sešitek, kateremu je pri-dejan natančen, krasno izveden, zemljevid balkanskih dežel v sedmih barvah, ki bo vsakemu dokaj pomogel do lažjega razumevanja silnih dogodkov, ki so ha mah spremenili položaj balkanskih Slovanov. Zemljevid ima slovanska krajevna imena in sega na severu do Ljubljane, nudi torej enoten pregled jugoslovanskih dežel in bo zelo olajšal orientacijo. Tak zemljevid smo občutno pogrešali in bo vsakemu dobro došel. Četrti sešitek velja z zemljevidom vred 50 vin.; celotna knjiga bo veljala o-koli K 4. — Knjiga sestavljata c. kr. profesorja Anton Sušnik in Dr. Vinko Šarabon, in bo našla zaradi svoje temeljitosti iti bogate opreme brez dvoma mnogo odjemalcev. Priporočamo to lepo delo; kdor Še ni naročen naj se sedaj naroči; seveda dobijo novi naročniki tudi prve sešitke, da bodo imeli popolno delo. Domače vesti. Vabimo na naročbo našega lista... Ni dosti, če nam kdo pride z dežele pa pravi, da je prav nova smer pri listu, da potrebujemo svoj list v boju za naše pravice proti raznim našim nasprotnikom, v delu za prosveto in gospodarsko povzdi-go naroda, ni dosti to, treba tudi žive besede na primernem mestu v prid listu, da se list liri, da dobi novih naročnikov. Naše upravništvo bi rado upisalo v knjigo naročnjkov še vse polno imen takih mož, ki bi morali imeti naš domač list pa ga še nimajo! Sedaj ]e čas za naročbo lista. Vabimo torej na naročbo, nadejaje se, da najde naše vabilo obilo odziva pri vseh naših po napredku stremečih goriških Slovencih, ki neobhodno »Sočo« potrebujejo kot Domača politika. Italijanska hiša v Gorici. — Včasih so trdili, da je vsa Gorica italijanska, da so tii le oni v . . . . »svoji hiši«. Sedaj pa r išejo po svojem lističu, da preži na nje velika nevarnost, da je v Gorici za Italijane še večja nevarnost kakor na primer v Pazinu (tako so se ponižali!), da treba združitve vseh Italijanov in vse te je treba ntakniti v novo poslopje, ki naj se zgradi, v »časa del popolo«. — Pospravljajo svoje reči, svoja društva in drugo ropotijo, da bodo vedeli zanamci, da so nekoč prebivali v Gorici Italijani___Tako nekako doni iz članka v »Corrieru«, kjer kliče vse dobre Italijane, naj pomagajo sezidati italijansko hišo v Gorici. Tako na koncu ieta 1912. — Kaj bodo pisali tako-le čez 10 let?! — Prosveta. Koncert v Trgovskem Domu. — V dvorani »Trgovskega Doma« bo v nedeljo, dne 5. januvarja 1913. koncert. Sodelujejo: Josip Rijavec, glasbeni akademik (petje.) Janko Ravnik, gojenec praškega konservatorija (klavir.) Anton Neffat, glasbeni akademik (spremljevanje.) Godalni kvartet »Pevskega in glasb, dr.«, Karol Sancin, Silvan Pečenko, Josip Michl, J. Pertot. Vspored: 1. Mozart-Bu-lovv: 3. fantazija c-mol. 2. a) J. Pro-chazka: »Zvezde žarijo...« b) A. Neffat: »Bolne rože«, c) J. Ravnik: »Vasovalec?«, d) J. Ravnik: »Hrepenenje«, pri klavirju skladatelj. 3. P. I. Čajkovskij: Kvartet op. II., D-Dnr. I. Moderato e sem-plice, II. Andante cantabile, III. Scherzo — Allegro vivace, IV. Finale — Allegro giusto. 4. a) J. Ravnik: »Večerna pesem«, b) J. Ravnik: »Mc*nent«. 5. a) A. Lajovic: »Zacvela je roža...«, b) A. Lajovic: »Mesec v izbi«, c) A. Lajovic: »Serenada«. 6. a) Rachmaninoff: Elegle op. 3. št. !., b) Rachmaninoff: Polichinelle op. 3. št, 4. 7. DOPIS!. Iz goriške okolice. Iz Vrtojbe. — Neka »meštra« iz tovarne vžigalic v Gorici, njen mož, ali kar je, Štefan, vsaj tako ga je »meštra« klicala in dva druga možka, so napravili v nedeljo izlet v Vrtojbo in pogledali nekoliko pregloboko v kozarec. Pili so, a plačati niso hoteli. Krčmar, ki je zahteval plačilo, je dobil od napite »meštre« pošteno klofuto, ki je bila gotovo več vredna kot zapito vino. Intervenirati je moral tudi občinski redar, ki bi bil pa tudi kmalu oklofutan. Štefan se je razljubil, ko so tirali pijano ženšče iz gostilne in zagrozil, da bodo že videle vrtojbenska dekleta, ki delajo v tovarni vžigalic, kaj se pravi razžaliti njega »cugsfirerja« in pa »me-Štro«. Na cesti so zahtevali po vsej sili od nekega izvosčeka, ki je pripeljal zdravnika, da jih zapelje v Gorico. Kmalu bi tudi tukaj padale klofute. Ta dva človeka sta se torej škandalozno obnašala; da bi pa bila naša dekleta šikanirana radi tega, ker sta omenjena dva dobila, kar sta iskala, tega pa ne bo, tega ne privolimo. iz komenskega okraja. »Ciril-Metodova podružnica« v Na- brežini va*tf k plesnemu venčku, katerega . priredi dne 4, januarja 1913. v prostorih železniške restavracije v Nabrežini. Med plesom prosta zabava s srečolovom, šaljiva pošta itd. Vstopnina: gospodje 2 K, dame i K. Pri plesu svira popolen vojaški orkester 47. pešpolka iz Gorice. Začetek ob 9 uri zvečer. K mnogoštevilni udeležbi vabi odbor. Iz knninskega okraja. Iz Krmina. (Zahvala). — Podpisano izreka najsrčnejšo zahvalo vsem, ki so se udeležili božičnice krminske »Narodne šole« in dali s tem malim prirediteljem najlepše zadoščenje, učiteljstvu pa pogum za nadaljno delovanje. Da je bila goriška ženska C. M. podružnica številno zastopana gre v prvi vrsti vsa čast g. Mariji Kopač-evi, ki je tudi poskrbela, v svoji znani požrtvovalnosti, nakupovanje daril. Hvala njej! Daj bodočnost kaj več takih dam! Vsem ljub gost je bil tudi g. ravnatelj Bežek. Da krminski in okoličanski Slovenci ne spe, so dokazali z udeležbo' -r dvorana je bila prenapolnjena — ter z gmotno podporo. Čast< jim! Le od strani okoličanskega tovariša bi učiteljstvo želelo nekoliko več zanimanja in moralne podpore! — Vodstvo »Narodne šole«, Sokctekt vestnifc. i Všpored Sok. SUvestrovega veCera 1912: 1.. Sokolska;koračnica,. 2. Skupinske vaje članov na bradlji, 3V Zaje: Zrinski-Frankopahka, poje sok. pevski zbor, 4. FIotow: Overtura k operi »Marta«, 5. Krimski: »Angelina« predpustna opera, 6, Lehar: Valček iz operete »Ciganska ljubezen«, 7. K. Ma§ek: Strunam, poje sok. pevski'zbor, 8: Gilbert: Valček iz operete; »Sramežljiva Suzana«, 9. Cirkus: Nastopi'svetovno znana družba, \0. Ned-včd: Ljubezen in pomlad, poje sok. pevski zbor, il. Srecolov (Srečke po 10 vin.) O polnoči alegorična slika. Po polnoči ples. 2enakr oddelek* tfSokdfa« v Prvačini bddfeimel dne-*, januarja 1913; svoj redni občni zbor v Sokofekenv Domu ob 3. uri popoldne-z- navadnim-dnevnim-redom. Na zdar! —Odbor. Gospodarske vesti. Ogrska obrtna poUHka. Bivši ogrski državni tajnik, posl. Jos. Szterenyi je predaval 13, t. m. na Dunaju pred izbranimi poslušalci »O ogrski obrtni politiki«, V uvodu ie naglašal, da se mora naslanjati gospodarska politika * sake države na njene gospodarske razmere, nakar je orisal pregledno sliko produkcije in ¦iporabe Ogrske, dveh najvažnejših čini-teljev gospodarskih razmer dežele. Poljedelsko prebivalstvo Ogrske tvori 67.7fc, obrtno prebivalstvo 13.5%. Denarna vrednost cele ogrske poljedelske produkcije se ceni na 8 miliard kron, obrtni izdelki Ogrske pa na 4—5 miliard kron. Na ogrskem tržišču z blagom je znašal povprečno v letih 1906—1910 uvoz 1685'62 milijonov kron, izvoz 1625*64 mil. K, pasivam trgovske bilance znaša povprečno 5997 mil. K, vzrastlo pa t 1911 že za več kot 200 mil. K. V resnici pa je pasivum v primeri uporabe z izdelkom mnogo večji. Akorav-no je Ogrska in ostane predvsem agrarna država, vesidar se zemlja dosledno industrializira. Potrei,? moderne države tudi zahtevajo, da bi bil enostranski poljedelski pridelek dopolnjen s primerno obrtno produkcijo, ker poljedelstvo ne more biti več danes edina podlaga modernega življenja. Državni tajnik Szterenyi je dokazal to trditev s številnim statističnim materialom. Naraščajoče prebivalstvo potrebuje več prilike k delu, ki mu je poljedelstvo samo ne more nuditi in posledica tega je neizmerno izseljevanje, ki dosega ravno na Ogrskem grozečih razmer. Odpomoči more tu le uzorno upeljana gospodarska in socialna politika in v njunem okvirju primerna obrtna politika. Radi nedostatka sredstev se je mogla obrtna politika Ogrske gibati le v skromnih mejah, vendar pa je dosegla naravnost nepričakovan uspeh. Govornik se je bavil nadalje podrobnejše z ogrsko obrno politiko in povdaril nje glavne strani: vzdrževati domačo obrt, ohraniti rokodelstvo, v kolikor je to mogoče, podpora obrti in socialna politika. Označil je velikih žrtev Ogrske, ki jo je stala akcija za vzdrževanje rokodelstva, daije akcija v ohrano rokodelstva. Naj-vspešneje sredstvo za povzdigo rokodelstva in obrti so strokovne obrtne šole. Razvoj strokovnega šolstva v Ogrski je viden iz tega, da je bilo uporabljeno zanje L 1893 le 360.000 K, v proračunu za 1.1913 pa 4r41 milj. K. Nadaljno sredstvo je podpora posameznih rokodelcev in družb š preskrbovanjem s stroji in drugih sredstev. Važna naloga pripada dalje podporam. Skupnj izdatki ogrskega trgovskega ministrstva v svrho okrepitve obrti od 1. 1899 znašajo približno 14 mil. K. Pri pov-zdigi obrti stoji na prvem mestu strokovno šolstvo. Na podlagi zakona o nuditvi ugodnosti tovarnam je bilo zidanih na O-grskem doslej 843 .tovaren, med temi je bilo 645 novih podjetij. Tekem 30 let pa je fetlo od teh 158 tovaren, t. j. 18.7'/fc zopet zaurtih. Nadaljni način podpore obrti so bila državna posojila, ki pa se jih je. uporabljalo v poslednjih 15 letih le izjemoma in le v sanačne svrhe. Najuspešnejše sredstvo so državne podpore, za ktere je bilo ,izdandh v 30 letih 44 mil kron. Od izplačanih subvencij je bilo zgubljenih*le 13