MENGSAN
GLASILO OBČINE MENGEŠ
ŠTEVILKA 8
SEPTEMBER 2006 / leto XIII
1
a

. .-A. ■'
Razpisujemo
prosto delovno mesto skladiščnega delavca
Od kandidata pričakujemo:
-	vozniško dovoljenje B kategorije
-	zaključeno najmanj osnovno šolo
-	izpit za viličarje - zaželjeno
Ponujamo zaposlitev za določen čas šestih mesecev z možnostjo kasnejše zaposlitve za nedoločen čas.
Ponudbe pričakujemo na naslov: ZORA Domžale, Gorenjska cesta 11 MENGEŠ, v osmih dneh po objavi.
Izkušena profesorica matematike vam lahko pomagam pri matematiki za vse stopnje osnovnih in srednjih šol. Pokličite Fani na tel 01/ 7238554
KARO INŽENIRING d.o.o. Slovenska 24, 1234 MENGEŠ
Tel.: 01/723-09-86; 723-09-87 Fax: 01/723-80-15 www.karo.si
Takoj zaposlimo prodajalko v trgovini z obutvijo v Mengšu. tel. 8342 076, 7237 650 po 14 uri Trgovina Klemens, Slovenska 28, Mengeš
PRODAMO:
Stanovanja:
-	Mengeš; v kompleksu Melodija Mengeš prodamo štirisobno stanovanje, 1. nadstropje, 92,20m2, shramba, loža, parkirno mesto v garažni kleti in na zunanjem parkirišču. Vselitev: do 30.10.2006. Cena: 144.669 EUR
-	Moste pri Komendi; Prodamo štirisobno stanovanje v mansardi dvostanovanjske hiše, 140 m2, renovirano l. 1990. Stanovanje ima ločen vhod, razgiban, moderen tloris. Obsega: veliko dnevno sobo z jedilnico, galerijo, tri spalnce, kopalnico, WC, pralnico in kletne prostore. Pohištvo na željo kupca ostane v stanovanju. Na vrtu pred hišo se nahaja plavalni bazen, ki ga kupec po dogovoru lahko uporablja. Stanovanju pripadata dva parkirna mesta na dvorišču, možnost uporabe garaže. Cena: 38.000.000 SIT
-	Vir pri Domžalah; prodamo dvosobno stanovanje, 62m2, z balkonom cca.12m2, možnost izdelave mansarde, v dvostanovanjski hiši, zgrajeni 1977, pripadajoče zemljišče 113m2. Ločen vhod, na dvorišču nadstrešek za avto. Stanovanje renovirano l. 2003, lani nova okna. Lepo urejeno, prostorno. Vsa oprema, stara 3 leta, na željo kupca ostane v stanovanju. Nizki stroški, vsi priključki. Infrastruktura v neposredni bližini, mirna okolica, urejeno naselje. Cena: 28.000.000 SIT, cca. 117.000 EUR
-	Domžale; etaža stanovanjske hiše stare 19 let, štirisobno stanovanje v izmeri 92,50m2, s pomožnimi prostori v kleti 40,90m2, terasa, balkon, ločen vhod in priključki. Stanovanju pripada zemljišče, vrt v izmeri 206m2, na katerem stoji brunarica; Cena: 39.000.000 SIT, 162.500 EUR
-	Ljubljana; Pot na Fužine, prodamo štirisobno stanovanje v izmeri 90 m2, balkon, ohranjeno, funkcionalna razporeditev - kuhinja z jedilnico, dnevni prostor, dve manjši otroški sobi, spalnica, kopalnica - WC, klet, blok je zgrajen leta 1981, zelena in mirna okolica. Vselitev konec septembra 2006. Cena; 38.900.000 SIT.
-	Preserje pri Radomljah; v dvostanovanjski hiši prodamo trisobno stanovanje, 98m2, obnovljeno l.2005, možnost izgradnje mansarde, garaža, klet, dvorišče 99m2, nova streha in fasada l. 2002, vsa infrastruktura v neposredni bližini. Cena: 31.000.000 SIT.
-	Vodice; Prodamo enosobno stanovanje v izmeri 50,40m2, s teraso 23m2, 2/2 nad., delno mansardno, v večstanovanjski stavbi (11 stanovanj), zgrajeni l.2004. Pripadajoče parkirno mesto, shramba, izdelano na ključ, možnost takojšnje vselitve. Cena: 18.000.000 SIT, 75.000.000 EUR
Parcele:
-	Dolsko, Križevska vas; v Križevski vasi prodamo parcelo v izmeri 5032m2. Od tega je cca. 400 m2 zazidljive, ostalo pa je kmetijsko zemljišče (gozd). Zazidljiv del se nahaja ob javni cesti, možnost gradnje eno ali dvodružinske hiše. Cena: 7.500.000 SIT
-	Kamnik; prodamo tri zazidljiva zemljišča v izmeri 932 m2, 1021m2, 1227 m2, lokacija Perovo, zemljišča se nahajajo na robu zazidljivosti pod gozdom, pogled na jugo - zahod. Vsi komunalni vodi na cesti ob parceli, Možnost gradnje družinskih hiš 12x 9m in 17x10m. Cena: 130 EUR/m2.
-	Dragočajna; prodamo dve zazidljivi parceli, 504 m2 in 513 m2, ležita na obrobju novega ureditvenega območja ŠS 13/4-2 DRAGOČAJNA, sončna lega, možnost gradnje jeseni 2006. Cena; 130 EUR/m2.
Hiše:
-	Mengeš; prodamo dve stanovanjski hiši v izmeri 490m2 stanovanjske površine, na parceli 670m2. Prva hiša 2x120m2 površine (P+1N) zgrajena leta 1979, druga hiša 100+150m2 (P+1N) zgrajena leta 1991 (delno III.gr. faza). Telefon, vodovod, kanalizacija, CK, mirno okolje. Cena: 105.000.000 SIT, cca 438.150 EUR)
-	Moste pri Komendi; Prodamo dvostanovanjsko hišo, gabarita 10x20m,(P+1), na zemljišču 1500 m2, z garažo 35m2 (2 parkirna mesta), veliko dvorišče. V P hiše se nahaja delavnica s skladiščem, cca. 90m2. Stanovanji imata ločen vhod, prvo je manjše, dvosobno, drugo večje, štirisobno s prehodom v delavnico. Cena: 120.000.000 SIT, cca.500.000 EUR
Poslovni prostori:
-	Moste pri Komendi; poslovni objekt na odlični lokaciji (glavna prometnica proti Brniku), skupne neto površine 811 m2, v dveh etažah, prodamo skupaj ali po delih. Objekt je star 15 let, možnost
gostinske dejavnosti, turizma, trgovine.... Skupna površina zemljišča 1556 m2, parkirišča so
asfaltirana. Cena: 1.300.000 EUR.
V A B I L O
Kinološko društvo za vzgojo in šolanje retrieverjev in drugih pasem - ORF organizira :
-	malo šolo (starost psička najmanj 2,5 meseca)
-	šolanje osnovne poslušnosti
Pridružite se nam lahko kadarkoli, saj šolanje poteka preko celega leta v idiličnem okolju Dragomlja pri Domžalah.
Osnovni cilj šolanja je predvsem zdrav, temperamenten in neagresiven pes z izrazitim veseljem do dela. Pri šolanju uporabljamo pozitivno motivacijo.
Vodnika in psa bomo pripravili za nadaljnjo šolanje in na prijetno skupno življenje v urbanem okolju. Vas zanima kaj več?
Pokličite Ireno Linzner na tel. št. 040 / 313 130, ali pa si oglejte spletno stran društva www.kd-orf.si
UVODNIK
Številka Mengšana, ki je pred vami, je bila predmet predvolilnih razprav že pred samim izidom. Glavno polemiko je sprožil prispevek g. Tiseja, ki je zaradi politične vsebine in volilne kampanije za lokalne volitve 2006 postavljen na politične strani. Strah avtorja, da prispevek ne bo objavljen oziroma bo objavljen popravljen, je neutemeljen, kar si lahko ogleda tudi sam. Ne glede na mojo politično pripadnost in vlogo v volilni kampaniji, sem vsem novim kandidatom za župana omogočila sorazmerno predstavitev. Več prostora si je tokrat dan pred oddajo Mengšana v tisk priboril le župan in svoj uvodnik razdelil na tri dele. Disciplina še vedno ni vrlina, kar nam vsem sodelavcem povzroči veliko dodatnega dela in nejevolje. Pa upajmo, da bo po lokalnih volitvah drugače.
Uredniški svet si je vzel pod drobnogled delo nove urednice. Že pred poletjem so se začeli vršiti pritiski naj Mengšana pred izidom končno pregleda lektor in vnese potrebne postavke. Vsi odgovorni so bili opozorjeni tudi z moje strani (tako kot so jih obveščali že prejšnji uredniki), da se v tiskani obliki pojavijo napake, ki jih sicer ni in da je dober lektor nujno potreben. Vendar pa interesa ni bilo, vse do avgusta, ko je bil podan predlog, da se skliče seja uredniškega odbora. Na seji je bilo ponovno ugotovljeno, da izvajalec ne spoštuje pogodbe in da je potrebno na to opozoriti odgovorne. Zanimivo je, da je prav predstavnik županove stranke v uredniškem svetu župana s sprejetim sklepom opozoril, da se pogodba ne spoštuje ter da
je potrebno opozoriti izvajalca in v primeru ponovne kršitve pogodbo prekiniti. Zakaj je moral župan poiskati širše kritje, da bo lahko reagiral? Vsaka pogodba vsebuje tudi klavzulo o prekinitvi pogodbe in v tu je povsem jasna - 3 mesečni odpovedni rok. Zatečeno stanje, ki se iz meseca v mesec ponavlja že 8 let bomo na hitro rešili prav pred volitvami. Dvomim. Me pa vseeno zanima, od kod naenkrat toliko volje za reševanje starih stvari?
Seveda je potrebno pogodbo ponovno prevetriti in pregledati, kaj je bilo dobro in kaj ne. Predvsem pa razmisliti kako naprej. Ali bo nov razpis kompleksen in bo zahteval enega izvajalca za vsa dela, ki se izvajajo zunaj občinske uprave, se bodo določena dela povezala, da se bo zaradi zanimive in dobičkonosne storitve izvajalec lotil še druge storitve, ali pa za vsa zunanja dela pridobiti ločene sodelavce. Mislim, da to ni odločitev, ki bi jo lahko sprejeli to volilno jesen. Primerna je za nov uredniški svet, ki se bo sestal konec leta ali pa v začetku naslednjega leta. Vsekakor pa mora biti tehtna in podati Mengšanu novo možnost. Že sedaj pozivam vse predstavnike strank, da v uredniški svet predlagajo strokovnjake, ki jih to področje zanima in bodo lahko ponudili boljše rešitve.
Vsekakor pa vam želim, da bo z novim županom vse drugače in da bomo imeli vsi možnost svojo energijo usmeriti v ustvarjanje, ne pa v razprtije in politična obračunavanja.
urednica
Rok za oddajo prispevkov za prihodnjo številko glasila je 17. oktober 2006.
MENGSAN GLASILO OBČINE MENGEŠ
Glasilo ureja odgovorna urednica: Tina Železnik, e-pošta: mengsan@menges.si
Oblikovanje, grafična priprava in tisk: SET, d. d., Ljubljana, tel. (01) 587 44 11, faks: (01) 528 24 74, e-mail: tiskarna.set@siol.net Izdaja: Občinski svet Občine Mengeš. Mengšan izhaja v nakladi 2600 izvodov. Vsa gospodinjstva v občini Mengeš ga prejmejo brezplačno na dom.
Distribucija: Primož Kržan, tel. (01) 7237 296 Mengšan je dostopen tudi na spletni strani www.menges.si Oglasno trženje: Občina Mengeš
ZUPANOV UVODNIK
Drage občanke, spoštovani občani, enainštirideseti uvodnik, verjetno zadnji v tem mandatu končujem med deževnim vikendom po verjetno zadnji seji sveta občine in med pripravami na »obisk in zasedanje« vlade RS v osrednji slovenski (statistični) regiji. Urednica me je prosila da ga razdelim v tri dele. Upam, da jih boste v glasilu našli.
Končuje se tretji mandat ponovno samostojne občine Mengeš, konec leta 1994. Da je tako vemo po tem, da se ponovno pripravljamo na volitve, da odgovarjamo na (običajna in »poglobljena« novinarska) vprašanja v zvezi s kandidaturami in da opravljamo formalne predvolilne postopke. Zanimivejši in pomembnejši pa bodo pogledi nazaj in naprej, kaj smo naredili dobro in pravočasno, kaj smo zamudili, nismo uspeli, predvsem pa kaj bistveno oz. v kakovostnem pomenu je potrebno spremeniti v prihodnje.
Predvolilni čas je namenjen pogledu na sedanjost kot stičišču med preteklostjo in prihodnostjo. Na predvolilno raven sem prenesel to lepo realistično misel na LEKovem vabilu ob njihovi 60. letnici. Narejeno v tem mandatu je bilo navedeno v
prejšnjih uvodnikih. Pregled kaže na podvojen obseg investicij, predvsem zaradi sodelovanja s koncesionar-jem za plinifikacijo Petrolom in državo pri spodbudnem začetku obnov državnih cest v mestu Mengeš. Zaključujemo ga z nekaj koristnimi in nujnimi pridobitvami. Upam, da bodo izvajalci kvalitetno in pred zimo zaključili predvidena dela. Vabim vas na skromne otvoritve, ki bodo priložnost za pogovor o izkušnjah in izzivih, ki so pred nami.
Spominjali smo se pete obletnice 09/11 terorističnega napada muslimanskih skrajnežev z ugrabljenimi civilnimi potniškimi letali na nebotičnika v New Yorku in na stavbo obrambnega ministrstva ZDA. Sledili so podobni samomorilski napadi versko fanatičnih teroristov v Madridu in v Londonu. Posledice so enormne. Zahtevajo ogromno strpnosti in medsebojnega razumevanja, neodvisnosti in upoštevanja ter temeljno demokratičnost med državami in znotraj držav.
Poslovili smo se od Slavkota Zabreta - »aleškovega ata« iz Topol. Za njegovo delovanje za skupnost, še posebej za gasilstvo, smo mu hvaležni. Ohranili ga bomo v naših spominih. Izrekam iskreno sožalje njegovim najbližjim, vaščanom Topol in vsem, ki so ga imeli radi.
Našim novorojenčkom oz. njihovim družinam, ki jim namenjamo enkratno denarno pomoč, čestitam in želim novim članom, staršem in njihovim najbližjim vse dobro. Skromno pozornost v višini 30.000 SIT smo namenili julija za dojenčke:
Neža, Andraž, Tevž, Žan, Eva, Nejc ter dvojčka Katja, Anže, Alisa, Zaka, Meta, Ta-vita, Hana, Oblak, Gašper, Lenart; avgusta za dojenčke: Miha, Tjaša, Amadej, Keita, Mark, še en Mark, Taja, Nejc, Nadja. Vsem, ki začenjate ali nadaljujete šolanje ali študij želim ustvarjalnega in koristnega ter uspešnega učenja, pa tudi sreče na izpitih.
Za zadnji županov uvodnik v tem mandatu mi dovolite nekaj zaključnih stavkov. V imenu občinskega sveta in v svojem imenu ter v imenu podžupana g. Viljema Marjana Hribarja in v imenu občinske uprave se zahvaljujem vsem za sodelovanje v preteklih štirih letih. Še posebej se zahvaljujem vsem, ki delujete prostovoljno v društvih, zavodih in organizacijah ter vsem, ki ste njihovi podporniki in dobrotniki. Osebno se zahvaljujem upravi občine in podžupanu ter vsem posameznikom, občankam in občanom, ki ste sodelovali z občino in z menoj, posredovali predloge, opozarjali, zahtevali, dobronamerno in konstruktivno kritično presojali ter popravljali ali se skupaj z nami trudili za uspešno, zadovoljno in kakovostno življenje.
Ko sem »prevzel« županova-nje Občine Mengeš, je bilo moje glavno vodilo zavzeto delo v službi prebivalcev občine. Vse svoje znanje, izkušnje in napore sem usmerjal v uresničitev ciljev, ki so v našem skupnem interesu. Opravičujem se za napake in prosim za razumevanje za slabosti. Hvala lepa za vse izkušnje in bogastvo. Prav lep pozdrav!
Zapisal Tomaž Štebe
POJASNILO ŽUPANA
Nekaj občanov me je vprašalo, kako to da občina izvaja ankete o priljubljenosti kandidatov za župana. Naj pojasnim, da občina Mengeš ne izvaja anket, niti jih ne sme izvajati na račun davkoplačevalcev. Tisti, ki so se tako predstavljali, so zavajali, so govorili neresnico. Izvajalci anket bi se morali predstaviti kdo so in za koga ter zakaj delajo ankete. Če tega ne storijo, to zahtevajte sami takoj na začetku pogovora.
O glasilu Mengšan in njegovi kakovosti se morate obrniti neposredno na urednico oz. na uredniški svet, ki ga je imenoval svet občine oziroma na svet občine. Župan in uprava občine skrbimo in odgovarjamo le za oglasni del svoje objave in uradni vestnik ter opozarjamo, ko prihaja do nespoštovanja pogodbe z izvajalcem. Brez poseganja v avtonomijo medija in urednice, ki samostojno oblikuje in dela z uredništvom. V postopku pregleda svojega dela, v skladu z omenjenimi načeli avtonomije, le opozarjamo na videne napake ali predlagamo izboljšave. Ne lektoriramo, ne oblikujemo in nikakor ne odločamo o uvrstitvah prispevkov, njihovem mestu v glasilu in podobno.
Zapisal Tomaž Štebe

Strukturni skiadî EU v Sloveniji
NOVICE
Razvojnih skladi (tudi) za krajane Občine Mengeš
Razvojni javni skladi RS s pomočjo javnih razpisov že vrsto let financirajo različne razvojne projekte tako fizičnim kot pravnim osebam, vendar so njihova sredstva omejena. Z vstopom v Evropsko unijo (EU) pa so dodatne razvojne možnosti močno povečale, za katere krajani Občine Mengeš zagotovo ne smemo biti prikrajšani, zato je o njih dobro vedeti čim več. V ta namen se mi zdi koristno predstaviti sklade, ki so primerni tako za posameznega krajana kot podjetja, ki delujejo v Občini Mengeš.
Poleg že znanih javnih skladov v Sloveniji, ki so bolj ali manj namenjeni le nekaterim (izbranim) posameznikom ter pravnim osebam, obstaja v Sloveniji še nekoliko manj znani Eko sklad, ki spodbuja razvoj na področju varstva okolja, in sicer z dajanjem kreditov oz. poroštev za okoljske naložbe ter z drugimi oblikami pomoči.
Sklad je zanimiv predvsem zato, ker izvaja program kreditiranja okoljskih naložb občanov ter program kreditiranja okoljskih naložb pravnih oseb in samostojnih podjetnikov posameznikov. Trenutno aktualen razpis Eko sklada (več na www.ekosklad. si) je razpis o kreditiranju okoljskih naložb občanov za ogrevanje prostorov in pripravo sanitarne vode, rabo obnovljivih virov energije, zmanjšanje toplotnih izgub, gradnjo ali obsežnejšo rekonstrukcijo stanovanjskih objektov, nakup energetsko učinkovitih naprav, nakup okolju prijaznih vozil, odvajanje in čiščenje odpadnih voda, nadomeščanje gradbenih materialov, učinkovito rabo vodnih virov ter za oskrbo s pitno vodo. Višina razpisnih sredstev znaša 2,85 milijarde sit, v razpisu pa so opisani tudi pogoji kreditiranja ter vse ostale informacije o rokih, načinu prijave, ipd. Za občanke in občane primeren evropski sklad nepovratnih sredstev je
Strukturni sklad EU, ki je sestavljen iz štirih podskladov, več na www.gov.si/euskladi/. Aktualnih razpisov Strukturnega sklada je kar nekaj, zato je za konkretne informacije najbolje obiskati omenjeno spletno stran, kjer interesenti dobijo še mnogo drugih zanimivih podatkov v zvezi s strategijo sklada, ukrepi, kontakti oseb, ipd.
Namen članka je seznaniti, predvsem pa vzpodbuditi krajane ter podjetja, da bi se samoiniciativno znali, hoteli ter tudi poskušali čim večkrat prijaviti na takšne in drugačne razpise, saj kot rečeno so se finančne (z)možnosti le teh z vstopom v EU povečale. Velikokrat se zgodi, da imamo denar »pred nosom«, od nas pa je odvisno ali ga bomo videli in uporabili ali ne.
Urban Ropotar, študent politologije na praksi v upravi Občine Mengeš
Sprejem uspešnih smučarskih skakalcev in skakalk SSK Mengeš
S priznanji je »obdaroval« župan uspešne posameznike Smučarsko skakalnega kluba Mengeš. Najuspešnejši je bil Rok Benkovič, ki bil tudi državni prvak.
Denarni nagradi sta tokrat, za razliko od prejšnjih let, po demokratični razpravi dobila trener Aleš Seljak in predsednik Brane Šuštar.
Zapisal Tomaž Štebe
PREDSEDSTVO ZDRUZENJA OBČIN SLOVENIJE V MENGŠU
Julija smo se sestali da se pogovorimo in sprejmemo stališče do zakona o financiranju občin, ki naj bi več denarja namenjal kot pomoč občinam, predvsem manj razvitim, z več zahtevnega terena, deloma tudi na račun zelo razvitih in velikih mestnih občin.
Na slikah smo pri kosilu v restavraciji Grohar med katerim nas je šele uspel obiskati državni sekretar vladne službe za regionalni razvoj in lokalno samoupravo ter nam prinesel sveže novice s seje vlade. Župani smo seveda preračunavali koliko (več!?) dobimo zaradi več proračunskega denarja in zaradi drugačnega ključa delitve le-tega. Ponavadi pa v sproščenem pogovoru izmenjamo svoje vsakdanje izkušnje kar je pogosto zelo dragoceno.
Zapisal Tomaž Štebe

NOVICE
IGRIŠČE NA HRIBARJEVI JE OBNOVLJENO
Graditelji hiš na Hribarjevi ulici smo se v večini že postarali. Vzljubili smo ta del Mengša, ki je bil pred 30 in 40 leti novo nasleje mladih družin, z na novo urejenimi vrtovi; drevesca, ki smo jih tedaj zasajali, niso in niso hotela rasti hitro, tako da še ptic na naši krožni ulici ni bilo. Na skupnem zemljišču deltoida-ste oblike smo pred približno 22 leti s prostovljnim delom zgradili otroško igrišče. Večina se nas še spomni, kako smo z veseljem opravili zemeljska dela, postavili igrala, peskovnik in klopi, zasadili travo ter pripravili uradno otvoritev, ki je bila na praznik Petra in Pavla, torej 29. 6., za letnico pa ne vem, kje bi našli točen podatek. Ne bo velike napake, če napišem, da je to bilo 1983. leta. Spomnimo se, da je bil to deževen dan, kar pa ljudi ni zmotilo, da ne bi prišli na mesto odprtja, ko sta danes 30-letnika, tedaj prvošolčka, prerezala trakec in prepustila igrišče namenu. Starši, ki smo zrasli v
okolju brez otroških igrišč, smo zelo hitro videli, kako potreben je takšen prostor, saj naše hiše na Hribarjevi nimajo prostranih dvorišč, kjer bi se otroci zbirali, se drug ob drugem oblikovali in se igrali. Koliko ur so otroci kateregakoli obdobja s Hribarjeve in okolice preživeli na tem igrišču! Občasno je to bilo tudi srečanje mamic, ki so se tu naključno »našle« in si izmenjale nekaj besed o vsakdanjih dogodkih, predvsem pa o vzgoji, o šoli in še o čem.
K sreči so naša življenja naravnana na nenehno minevanje in novo porajanje. Otroška populacija je dovolj številna, da nikomur v vseh teh letih ni padlo na pamet, da bi si domislil, da otroško igrišče ni več potrebno. Starši iz leta 1983 smo postali stari starši, skoraj v vsaki hiši je kakšen vnuček ali pa prihaja na dnevno varstvo. Tudi leta 2006 videvamo na igrišču mamice in babice z otroki, seveda pa so
se igrala in vsa druga oprema kljub občasnim obnovitvam iz-trošila. Skoraj je bilo že nevarno »spustiti« otroka na gugalnico in marsikdo je že na tihem mislil, kdo od prebivalcev na Hribarjevi bi obnovil les, kdo kovinske dele in drugo. Pa se je situacija obrnila na dobro: občinski možje so pokazali razumevanje, na razpolago so bili katalogi igral; iz navedenih dimenzij se je dalo ugotoviti, koliko se da »spraviti« na naše igrišče. Vse skupaj se je začelo letos okoli Kresa, 17.8. pa je akcija na igrišču stekla: delavci dveh
podjetij so postavili 4 gugalnice, most za »lovljenje« ravnotežja, vrtiljak, tobogan, klopi, koše za smeti in obnovili lestev pri leseni hišici. Uredili so tudi zelenico, skratka, vse je tako, kot smo si lahko samo želeli. V nekaj dneh je bilo gotovo. K sreči je ostalo še nekaj dni počitnic, da so otroci lahko »preskusili« vsa igrala, pa tudi zdaj, ko se je začel pouk, so popoldnevi na igrišču živahni. Zelo si želimo, da igrišče ne bi izgubilo svojega namena in seveda tudi, da bi vsi, predvsem pa mladi starši, čutili odgovornost, da čim dalj časa ohranimo vse v današnjem stanju; žal so že vidni poskusi uničevanja deščic na gugalni-cah in na verigah. Morda bi bilo prav, da sem in tja tudi starši večjih otrok pridejo pogledat, kaj se na igrišču dogaja ... Upajmo, da bo naš skupni prostor bogatil naš prosti čas ...
Jožica Marin
Jubilantka Marija Strle
Bil je lep in sončen avgustovski dopoldan, ko sva s Fanči odšli v Dom počitka z namenom obiskati našo jubilantko Marijo Strle. Ravno ta dan je gospa praznovala 90. rojstni dan. S pomočjo prijazne sestre sva jo našli v dnevnem prostoru. Tam se je veselila v krogu svojih najbližjih ob bogato obloženi mizi. Skupaj z njo je bila njena sostanovalka, dve sestrični (ena za ta namen prišla celo iz
Dusseldorfa) in gospa Tisaj, ki jo tudi pogosto obišče. Z veseljem sva prisedli in ob prijetnem klepetu izvedeli mnogo zanimivih stvari iz njenega življenja. Rodila se je 8.8.1916 v Mengšu. Mladost pa je preživela pri stari mami v Kamniku. Po poroki sta si z možem uredila dom v hiši v Mengšu, ki jima jo je podarila mama. Zaposlena je bila v tiskarni Ljudska pravica v Ljubljani, mož
pa je bil železničar. Po njegovi smrti leta 1981 je gospa Marija živela sama vse do leta 2003, ko se je morala zaradi posledic nesreče preseliti v Dom počitka. Povedala nama je, da se v Domu počuti dobro in da zanjo lepo skrbijo. Ob tej priložnosti se jim tudi iz vsega srca zahvaljuje. Prav tako je bila vesela najinega obiska. Ob slovesu sva ji zaželeli še obilo zdravja in veselja v jeseni življenja.
Fanči in Nadja - Območni odbor RK Mengeš



ČLANI DRUŠTVA UPOKOJENCEV MENGEŠ PO ZADNJEM OBČNEM ZBORU NISMO ZASPALI!
Zelo aktivna pri reševanju vodstvenih zadev sta bila upravni in nadzorni odbor, še posebno pa moramo pohvaliti delo posameznih sekcije z novimi vodji.
I Z L E T I :
Zaradi zamenjave v vodstvu, je bil prvi izlet organiziran šele v mesecu maju. Naš cilj je bila Dolenjska. Ustavili smo se v Novem mestu, kjer nas je počakala lokalna vodička. Ogledali smo si staro mestno jedro in se povzpeli na Kapitel. V sami cerkvi smo celo malo zapeli. Našo pot smo nadaljevali v Čateške Toplice, sledilo je kopanje in nato že kar potrebno kosilo v samem Čatežu. Za prijeten zaključek izleta smo zapeli in zaplesali.
V	drugo smo se podali v Mozirje na vseslovensko srečanje upokojencev. V druženju in pestrem programu je čas kar prehitro minil. Še pred nevihto smo se umaknili v Tuhinjsko dolino na nekoliko bolj pozno kosilo.
V	mesecu avgustu beležimo naš tretji izlet. Tokrat smo se podali v Maribor. Tudi tu nas je z mestnimi znamenitostmi seznanil lokalni vodič. Že malce utrujeni smo posedeli ob stari
trti na Lentu, kot se za lokacijo spodobi, degu-stacija "Mariborčana" ni mogla mimo nas. Izlet smo zaključili v hotelu Bolfenk na Pohorju. Dobro kosilo in še boljši harmonikaš
-	humorist pomenita resnično lep zaključek tudi tega izleta.
Tudi v prihodnosti bomo z našimi izleti popestrili življenje našim upokojencev. V tem letu so predvideni še sledeči izleti:
-	september - srečanje upokojencev Gorenjske na Pokljuki,
-	potem gremo na "Trgatev",
-	nato Trenta in obisk muzeja v Kobaridu,
-	izlet na Kras,
-	za zaključek izlet v "neznano".
Člane društva, kot tudi nove upokojence vabimo, da se nam pridružite. Organizator in vodja izletov: Lojze RUČ-MAN
P O H O D N I Š T V O :
Pohodniki smo tudi v letošnjem letu zelo aktivni. Do sedaj smo opravili že 21 vzponov oz. pohodov na naše vzpetine in gore. Prijetno druženje v naravi in zavest, da smo sposobni opraviti tudi malo bolj zahtevne ture, nam je v veliko veselje in zadovoljstvo. Vabimo tudi ostale člane društva, da se nam pridružite, saj je po vsakem pohodu telo sicer malo utrujeno,
duša pa neizmerno vesela. Vodja: Lojze JANEŽIČ
K O L E S A R J E N J E :
V	letošnjem letu je bilo naše kolesarjenje kar pestro. Vabljeni smo bili na različna srečanja kolesarjev upokojencev.
1/ DU Komenda nas vedno vabi na srečanje pri "Mlinčkih",
2/ DU Moravče priredi vsako leto srečanje v Moravčah, katerega se udeležijo vse kolesarske sekcije sosednjih DU, 3/ DU Cerklje nas je povabilo na srečanje kolesarjev Gorenjske, pod "Jenkovo lipo", 4/ S kolesarji KD Mengeš in "Veselimi Meng-šani" smo zadnjo nedeljo v avgustu kolesarili na Zbilje.
Vsem, ki so nas povabili, se lepo zahvaljujemo. Vsako sredo se zberemo pred DU Mengeš in po dogovoru kolesarimo po bližnji in daljni okolici. Naš največji podvig je bilo kolesarjenje od Mojstrane do Belopeških jezer v Italiji.
V	poletni vročini smo večkrat kolesarili v Kamniško Bistrico, Gradiško jezero pri Lukovici, okoli Šmarne gore, proti Savi do Jevnice, v Preddvor, Kokrico pri Kranju in okoli Brda.
S kolesarjenjem pričnemo v mesecu aprilu in zaključimo v oktobru s prijetnim zaključnim druženjem.
Prihajajo lepi jesenski dnevi in vabimo tudi ostale, da se nam pridružite. Ne bo vam žal. Prilagajamo se vsem željam in dobrim idejam.
V	letošnjem letu smo prekolesarili že 850 km. Letno prevozimo okoli 1200 km.
Vodja sekcije: Jože Niederwanger
Vsem iskrene čestitke. Prihodnjič pa se bo predstavila balinarska sekcija.
Za Društvo upokojencev Mengeš: Francka Trobec
Kolesarji: s kolesi na obisk k sosedom
DOGODKI
POŽAR NA KRASU
V petek, 21 julija, nekaj po 15.uri smo bili gasilci iz Mengša preko pozivnikov iz ReCo 112 (regijski center za obveščanje) obveščeni za pomoč pri požaru v Kartonu Količevo. Izvozili smo s tremi vozili in štirinajstimi gasilci. Okrog 18. ure se nam jih je pridružilo še šest oz. smo izvedli menjavo. Gorele so papirnate bale, surovina za izdelavo različnega papirja. Požar pa je nastal na motorni lokomotivi, zaradi vetra pa so iskre prešle na papir. Naša naloga je bila presekati ogenj proti vzhodu, gašenje s peno in dovoz vode z vozilom iz bližnjih hi-drantov. Naši člani so to akcijo poimenovali kar Pekel in mi, saj je tako rekoč gorelo vse. Na požarišču smo bili do 23.30. Ko smo
se vrnili, pospravljali orodje, menjali cevi (nekaj jih je tudi zgorelo), prali vozila, smo dobili nekaj po polnoči poziv, da na Rodici v Avto centru Lovše v salonu gori avto. Takoj smo zopet izvozili na kraj, kjer je lastnik avto že skoraj v celoti pogasil sam. Bila je nedelja zvečer, 23.julij, ko smo bili preko poveljstva Gasilske zveze Slovenije, poveljstva regije Ljubljana III in Gasilske zveze Mengeš obveščeni (po telefonu me je poklical poveljnik Gasilske zveze Mengeš, Hribar Franc), da se moramo odzvati na gašenje velikega požara na Krasu pri Komnu. Po faksu smo dobili relacijsko pot, mesto, kjer se moramo javiti, ter vse potrebne podatke.
Že tisti večer je prišel g. Kavčič Boris in nam od Civilne zaščite podelil spalne vreče, odeje, lahke kombinezone za preobleč, saj ni bilo jasno koliko časa bomo ostali na požarišču.
Zgodaj zjutraj smo odšli proti Primorski z avtocisterno 24/50 in tremi člani posadke. Iz Mengša Žargi Tomaž, Kosec Tone in Makovec Matej. Iz Loke pa Čebulj Boštjan, Kuzmič Miha, ter iz topol Zabret Martin. Takoj ko smo prišli tja smo dobili nalogo, da se z avtocisterno pomaknemo do heliodro-
Dovoz konvoja na požarišče
Pogled na helikoptersko reševanje ujetih gasilcev
V dimu kot v megli
Napajanje bazena z vodo

ma, saj so na požarišču gasili tudi s petimi helikopterji.
Iz mesta so nas poklicali, da peljemo vodo na vrh hriba, kjer imajo postavljeni liniji za gašenje.
Naša naslednja naloga je bila, da še z eno ekipo po gozdni cesti ogenj in s topom izvajamo gašenje, da se ogenj ne širi navzdol hriba južne strani.
Vmes smo še nekajkrat pripeljali vodo za napajanje linij, gašenje. Ko je po nas prišel s terenskim vozilom vodja sektorja 2 l,
DOGODKI
naj peljemo za njim na hrib Trstelj, kjer je glavni radijski oddajnik za policijo in vojsko primorske regije. Tustelj je visok 634m in je krasen razgled na Tržaški zaliv do Savudrije. Vendar zaradi močnega dima takrat ni bilo videti nič.
Taktično se je domnevalo, da bi ogenj prišel iz grap po hribu do vrha in ga tam presekamo in postavimo svoje linije. Ker se je vse bolj približevalo, pihalo je močna burja, smo se opremili z dihalnimi aparati, ognjevarnimi oblekami in podkapami.
Okrog oddajnikov je bilo potrebno posekati nekaj borovcev, saj bi v primeru preskoka bil oddajnik v neposredni nevarnosti. Čez dobri dve uri smo dobili nalogo po radijski zvezi za hitro intervencijo, da se nemudoma hitro pomaknemo k z Avtocisterni (bili smo najbližji) ker je bila ena ekipa zaradi pomanjkanja vode ujeta v ognju. Med potjo je helikopter z vodo dvakrat polil ekipo, dokler nismo prepeljali vode do bližnje jase. Na zemljo je padla že tudi tema, prišla je nočna izmena. Vrnili smo se naslednji dan pozno ponoči.
Poveljnik PGD Mengeš Žargi Tomaž
Tik pred preskokom ognja
OJ, LEPO JE RES NA DEŽELI... V LOKI
Res je to kar pravi naslov, saj odkar imamo v Loki športno ploščad, se tam res vedno kaj dogaja. Tako je bilo tudi v soboto;19.8.2006, ko so se za par uric ustavili pravi furmani s konjskimi vpregami in osrečili mnogo otrok in nas odraslih, ko so nas vozili po loških ulicah. No, ampak niso prišli le zaradi tega, njihov prihod in namen je bil osveščanje občanov ob porečju Pšate, kako ohraniti čist vodotok. Želimo se pobudnikoma Krajevni skupnosti Dragomelj-Pšata in Konjeniškemu društvu Cerklje na Gorenjskem lepo zahvaliti, da so tudi Loko vključili v to akcijo. Veseli smo, da je pobudo VRNIMO PŠATO V ČIST VODOTOK - STUDENEC podprl tudi naš župan g. Štebe in prispeval nekaj finančnih sredstev. Zavedamo se, da bo potrebno kar nekaj časa, da bo Pšata postala studenec, a
pomembna je naša pripravljenost, odločilna bodo naša ravnanja in želja se nam bo uresničila. Morda smo s tem srečanjem tudi Ločani prispevali kamenček v mozaiku pri osveščanju in odnosu do čiste narave. Člani kulturnega, športnega in gasilskega društva smo se potrudili, da obiskovalci in konji niso bili žejni in lačni. Jahačici Bernarda in Katarina sta sprejeli furmane ob prihodu v naš kraj, Tjaša pa je s pesmijo sporočila, da imamo Ločani radi svoj košček čiste zemlje na kateri živimo. In navsezadnje hvala tudi Robertu Pogačarju in Matjažu Anžlovarju, ki sta » krivca « za to prireditev, v pozitivnem smislu, seveda.
Justi Jerič

DOGODKI
Sprejem jubilantov pri županu v juliju in septembru
Vsako leto sprejme župan jubilante z okroglimi obletnicami 70, 75, 80, 85 in od 90 let naprej vse. Rojene v prvem delu leta posebej in rojene v drugem delu leta posebej. Vsakič povabimo do 200 jubilantov. Odzove se jih kaka četrtina.
Druženje, medsebojno seznanjanje, srečanja starih znancev po dol- Skupinska slika dne 20. julija 2009 pred restavracijo Grohar gih letih, zanimivi pogovori o življenju nekdaj, zdravju, družinah, tudi tegobah so nit takih sprejemov.
Zgodi se da imamo tudi živo glasbo za katero poskrbijo v restavraciji Grohar.
t.š.
Skupinska slika z županom v restavraciji
Skupinski posnetek

DOGODKI
Mira in Srečko Hribar
ZLATA POROKA V POROČNI DVORANI OBČINE MENGEŠ Mira in Srečko Hribar
Srečko Hribar, rojen Mengšan, za oblikovanje tranzistorja Bled je prejel nagrado Sklada Borisa Kidriča. Več kot deset let je bil pooblaščenec za sklepanje zakonskih zvez v okviru Upravne enote Domžale. Aktiven je bil tudi v družbeno političnem življenju občine. Več kot 15 let je deloval na področju varnosti v cestnem prometu v Mengšu, bil član nekaterih občinskih odborov oz. komisij, soavtor celostne grafične podobe Občine Mengeš. Za svoje predano delo v okviru občine in društev, zlasti s področja turizma in športa, pa je prejel več priznanj.
V poročni dvorani Občine Mengeš se je odvijal poseben dogodek, zlata poroka Srečka in Mire Hribar. S srečo v očeh sta praznovala 50 let skupne poti, ki sta jo po besedah mladoporočencev zaznamovala medsebojna predanost, prijateljstvo, spoštovanje in dobrota. Mira, rojena v Ljubljani in Srečko, rojen v Mengšu, sta se srečala v Iskri. Sledila je poroka. Topel in varen dom, ki je zrasel iz ljubezni, sta si zgradila v Mengšu. V življenju se jima je zgodilo veliko lepega, včasih tudi manj prijetnega, vendar v spominu ostajajo svetli trenutki. Eden izmed njih je prav gotovo rojstvo hčerke Irene, ki ju skupaj z možem Bojanom in sinovoma Gregom in Anžetom greje še danes.
Razpetost med zahtevno službo, dograjevanjem hiše in družbenim življenjem v Mengšu, je bila naporna. Mira v smehu pove, da je bila razpeta predvsem med opeko in mešalec.
Po razpadu Iskre sta se zaposlila v Zarji Kamnik in začela postavljati temelje dejavnosti tehnične zaščite. Gospa Mira se je upokojila leta 1990, Srečko pet let kasneje.
Skupaj s hčerko Ireno in njeno družino so razširili domačo hišo. Skupno življenje je vsem prineslo veliko radosti in veselja. Sedaj pa sta se mladoporočenca odločila, da bosta počitniško stanovanjski objekt na Šenturški gori vzela za svoj dom. Uradna selitev je potekala maja, vendar pa Srečko rad pove, da imata v Mengšu še veliko stvari, ki bi jih rada imela v novem domu.
Na njuno željo ju je poročil Janez Per, ki je izpostavil naloge gospoda Srečka kot pooblaščenca za sklepanje zakonskih zvez v okviru Upravne enote Domžale. Sklepanje zakonskih zvez je opravljal predano, vsaka poroka je bila posebna slovesnost, nepozabna za mladoporočenca pa tudi za gospoda Srečka, saj je z vsakim mlado poročenim parom odšel delček želja o njuni sreči in uspešni življenjski poti. Zahvali se mu je tudi za vso energijo, ki jo je vložil v Mengeš, tako kot član številnih odborov, komisij na občini kot tudi član številnih turističnih in športnih društev. Za konec je Janez Per v imenu Občine Mengeš, Upravne enote Domžale in v svojem osebnem imenu zaželel mladoporočencema še veliko sreče in zdravja, užitka v jeseni življenja in da bi se spet videli na biserni poroki. Pri zlati poroki je sodelovala tudi matičarka Mija Erčulj, ki je večkrat sodelovala tudi z gospodom Srečkom. Najprej jima je čestitala hči Irena z družino, prijatelji in znanci. S ponosom sta povedala, da se imata rada in da je zanju pomembno le to. Zlata poroka in selitev jima je prinesla novo energijo, nov zagon in mladosten par se veseli svoje jeseni življenja.
Urednica
Janez Per čestita mladoporočencema Mengšan - september 2006 '
Pooblaščenec Janez Per in matičarka Mija Erčulj

DOGODKI
TABORNIŠKE NOVICE
Prišel je dan ki smo ga čakali celo leto. Dan odhoda na tabor. No za koliščarje je ta dan prišel nekoliko prej, saj smo morali pred prihodom mlajših postaviti tabor. Tako smo že v petek naložili tovornjak in odšli postavljat. Ostali taboreči so prišli v nedeljo dopoldan, si postavili svoje šotore in se pripravili na prvi zbor za dviganje zastave. Ko je bila zastava ob petju himne dvignjena, se je tabor tudi uradno začel. Sledilo je kosilo in pa odhod na kopanje. Slednje pa ni trajalo dolgo, bohinjsko vreme je že prvi dan pokazalo zobe. Več kot eno uro smo premraženi vedrili pod vsemi mogočimi nadstreški. Hitra vrnitev v tabor in pregled opreme v šotorih pa je pokazala, da jo je nekaj doletelo prehitro pranje. To pa je bila posledica nekaterih starejših šotorov, ki so počasi potrebujejo zamenjavo in pa tudi nepravilne postavitve šotorov. No na srečo pa smo noč preživeli tudi s pomočjo rezervne opreme.
Naslednji dan smo se prebudili v megleno jutro in se bali najhujšega, še enega dneva dežja. No naše bojazni pa je proti poldnevu prepodilo sonce. Tako smo večino opreme posušili. Vodi so tako odšli na prvo gozdno šolo in si poiskali vodove kotičke, si nadeli imena itd. Po kosilu je sledilo kopanje. Da pa bohinjsko vreme ne bi razočaralo nam je hitro poslalo krajšo ploho. Tudi večerni program smo iz previdnosti rajši prestavili pod šotor.
Dan se je začel z jutranjo rutino (vstajanje, telovadba, umivanje, pospravljanje šotorov, zajtrk in jutranji zbor za dvig zastave) sledila je gozdna šola. Po kosilu kopanje in igre na plaži. Po večerji pa večerni zbor in pa večerni program. Ta večer je zaznamoval kviz, ki pa ni bil samo suhoparno odgovarjanje na vprašanja, ampak si si moral pravico za odgovor prvo priboriti na šaljivih igrah. Treba je bilo toliko napihniti balon da je počil, pregrizniti napihnjen balon z moko, čim hitreje pojesti eno pest bobi palčk, spiti kozarec presladkega malinovca in še bi lahko našteval. Potem pa hitro v šotore in spat saj nas je naslednje jutro čakal hajk.
Glede na zmožnosti in opremo smo se razdelili v tri skupine. Najbolj opremljena se je odpravila na skoraj 2000 metrov visoko Rodico, srednja na slap Šum, ki se nahaja v dolini Voje. Najmlajši pa so se odpravili okrog Bohinjskega jezera. Po uspešno prehojenih poteh smo se okopali v jezeru in sprali s sebe znoj celega dne. Zvečer pa je sledil večer v režiji voda GG-jev. Pripravili so nam pravo bohinjsko »Eurovizijo«, saj smo spremljali pevsko tekmovanje za velik pokal.
Četrtkovo jutro, po jutranji rutini in krajši gozdni šoli, so se odvijale ekipne športne igre, zelo zanimive in razburljive. Ki pa jih je prekinilo znano bohinjsko vreme. Po kosilu ni in ni nehalo deževati, rositi, grmeti in bliskati, zato smo bili prisiljeni popoldne preživeti pod šotorom. Izdeloval se je taborniški časopis igrale karte in druge igre. Zvečer pa se je vreme le malo umirilo in lahko smo šli na potep v mesto. Bil je večer za izhod po vodih. Vendar pa se je potep kar prehitro končal in naslednje jutro odhod na bivak. Po dopoldanski hoji in opoldanskem kopanju smo prispeli na bivak prostor. Tam smo postavili bivak in ognjišče. Si za večerjo spekli hrenovke in skuhali čaj. Sledil je krst tistih, ki so prvič prestali tabor in tistih ki so preko tabora dobili taborniško ime. No ravno pa smo se odpravili spat, ko je potegnil mrzel veter s okoliških gora in napovedal močno nevihto. Zato smo se hitro spakirali in se zatekli v bližnji senik, ki je nudil boljšo zaščito kot bivak. Potem pa se rajši odpravili v tabor in noč prespali v šotorih. Tam pa so že bili tudi starši, ki so prišli na dan staršev.
Zjutraj je sledilo le še vstajanje pakiraje svoje prtljage in priprava na zadnji zbor za spust zastave. Po spustu zastave smo si obljubili, da se drugo leto spet vidimo in z lepimi spomini odšli domov. No ja ne vsi, koliščarji so spet ostali za vsemi in pospravili opremo in jo suho pripeljali v Mengeško skladišče. Vsaj to nam je nagajivo bohinjsko vreme dopustilo.
Z naravo k boljšemu človeku!
Propagandist Andrej

DROBTINICE
MENEGEŠ MESTO ali pač VAS?
Mengeš mesto - kako lepo je to slišati zlasti za prebivalce Mengša. Sprašujemo pa se, kako naše mesto izgleda in kaj nam lahko ponudi.
Obvoznica
Že leta in leta se skozi naše MESTO Mengeš valijo nepregledne kolone avtomobilov, toda o tako želeni in nujni obvoznici, ne duha ne sluha. Kot da je župan pozabil, kaj je kdaj obljubil. Mengeš je zatrpan z avtomobili od zgodnjih jutranjih ur do poznih večernih ur, kar predstavlja posebno dodatno nevarnost tudi za naše najmlajše prebivalce - otroke.
Parkirni prostori
Stanovalci naselja Levčeve in Slamnikarske ulice se vsak dan sproti borijo za parkirno mesto svojih jeklenih konjičkov, predvsem v zimskem času, saj je situacija takrat še bistveno slabša. Obljubljajo se nova parkirna mesta, naredi bolj malo, za vzpodbudo in adrenalin pa poskrbijo mestni redarji, ki »zaenkrat« še pridno pišejo opozorila o nepravilnem parkiranju. Ko pa pridejo na vrsto denarne kazni (predvidevam, da bodo polnile vedno prazno občinsko mošnjo), bo čisto drugače, saj bodo zagotovo udarile po žepu marsikaterega Mengšana, ki pač išče izhod v sili, pa četudi ni vedno v skladu z vsemi predpisi.
Urejeno okolje
Mesto MENGEŠ pa kazijo tudi propadajoči poslovni prostori nekdanje tovarne ETA Kamnik. Tudi članek na TVS - TEDNIK ni prinesel želenih sadov, saj je občina prevalila vso odgovornost na lastnika MERCATOR. Kaj pa zdaj? Nič, bomo pač gledali razvaline še nadaljnjih 20 let. Pa priljubljena izletniška točka GOBAVICA, ki je z leto v leto težje dostopna.
Ne, Mengšani želimo urejeno in čisto okolje. Zanimiva in atraktiv-
no lokacijo bi zagotovo izkoristil marsikateri investitor? Torej takoj začeti aktivnosti glede gradnje, sicer pa vsaj porušiti propadajoče objekte in urediti tako želene parkirne prostore.
Mihaelov sejem
Sejemske aktivnosti v Mengšu so vedno dobrodošle. Tradicionalnemu sejmu je potrebno dati novo vzpodbudo, nove ideje. Premalo poudarka je na starih običajih, ki so danes za mlade rodove že prava atrakcija. Izdelovalci domačih obrti so bili in so odrinjeni daleč stran od glavnega sejemskega dogajanja. V Mengšu moramo poskrbeti, da se organizira tisti pravi sejem. Seveda pa mora biti vsa podpora zagotovljena s strani župana in sredstev, ki so na razpolago v občinskem proračunu.
Prebivalci Mengša si želimo, da mesto diha in živi z ljudmi, da bo znal župan prisluhniti vsem našim potrebam in željam. V Mengšu si želimo spremembe, ki nam bodo prinesla lepše in boljše življenjske pogoje za bivanje, delo in rekreacijo, zato se bomo Mengšani na letošnjih volitvah znali odločiti za novega župana.
Boštjan Marinko
Gospodje iz LDS, dajte no!
Ne trosite med ljudi političnih floskul in LDS-ovskih burlesk (junijski in julijski Mengšan!). Papir vse prenese. Važna so dejanja, ki pa jih je iz vaših vrst bore malo. Doslej so vas krasila le podtikanja, sumničenja in prazna besedičenja. Nikoli še nisem videl v Loki nikogar iz vaše stranke, ki bi se zanimal za naše probleme. Še manj je to uspelo in zanimalo vaše somišljenike iz Loke, ki so bili na vaših volilnih listah doslej. Pa si kljub temu kar nekako lastite zasluge pri izgradnji športne ploščadi in celo pri gasilsko-kulturnem domu, kjer ste gospod Janežič, pomešali hruške in jabolka. Smetana
je res sladka, vendar ni vaša. Zasluge za vse to pripadajo povsem drugim ljudem in drugim strankam. Najmanj vam! Saj vsi dobro vemo kako je bilo in je še z glasovanjem vaše stranke v občinskem svetu in s sprejemanjem proračuna vsa minula leta. Ste na to že pozabili? Blizu so volitve in bitka za stolčke tudi. Ne hvalite se z delom drugih. Volivcem obljubite kaj novega, nekaj vašega. Laži in sprenevedanja ljudje nimamo radi.
Jože Brojan
MENGEŠ -MESTO KAOSA IN PROMETNEGA NEREDA
Zapora ceste, ki je ustavila tranzitni promet v Mengšu je bila dobrodošla. Tako vsaj vidimo, kaj zgubljamo, ko nimamo obvoznice in kakšen promet ustvarimo Mengšani sami. Istočasna zapora Slovenske ceste, pa ustvarja pravi prometni kaos, ki bi se mu lahko izognili s planiranimi investicijami čez celotni mandat. Prometne nesreče, ki so se zaradi slabega planiranja investicij zgodile pod novim prometnim režimom, pa bomo morali nositi udeleženci prometa. Krivi ali ne, se srečujemo z nepotrebnimi nevšečnostmi.
Tina Železnik
MOJA RAZMIŠLJANJA OB BRANJU GLASILA MENGŠAN
Ko sem brala 7. št. Mengšana, me je zbodlo kar nekaj prispevkov, zato sem se odločila, da tudi sama napišem par vrstic.
Prvi je prispevek g. Aleša Jane-žiča » MENGEŠKI GODBENI DOM«. Kot svetnik občine Mengeš v katero spada tudi Loka, sem presenečena, da ne veste, morda pa ste se le zmotili, kateri dom je bil porušen. V Loki, g. Janežič nismo podrli niti mengeškega, niti godbenega doma, ampak gasilski dom, edinega, ki
smo ga v Loki imeli. Drugi prispevek, prav tako g. Janežiča » PROTIPOTRESNA OBNOVA ŠOLE », kjer na koncu sprašujete, kaj se dogaja s športno dvorano v Mengšu, češ da starši ne bodo več verjeli obljubam župana g. Štebeta. Le verjemite mu, tako kot jaz in mnogo Ločanov, ki mu bomo še naprej zaupali, kajti prav on nam je uresničil sanje s športno ploščadjo, katero je sanjala že moja generacija, po zaslugi g. Štebeta, pa moji vnuki tekajo po ploščadi in sproščajo energijo.
Tretja stvar pa je prispevek Katarine Marin v 6. št. Mengšana z naslovom » MENGEŠ JE POSTAL MESTO« in podelitev občinskih priznanj. Na ta prispevek bi se odzvala že v prejšnji številki, če ne bi bila tudi sama med dobitniki. A ker govorice ne ponehajo, vas spoštovana urednica vseeno sprašujem, zakaj se vam je zdela fotografija frizur in hrbtov obiskovalcev najbolj primerna za objavo ob tem prispevku. Mar občinski in Trdinova nagrajenka res ne zaslužimo vsaj ene fotografije v OBČINSKEM GLASILU?
Justi Jerič
POPRAVEK
MENGEŠKO GODBENI DOM
V prejšnji številki Mengšana je bil nov objekt, ki (naj bi) je nasledil stari gasilski dom v Loki, v naslovu prispevka in v tekstu napačno poimenovan. Žal se je naslov v prispevku Aleša Janežiča »Poleg Mengeško gasilsko godbenega doma bo imela tudi Loka nov gasilsko kulturni dom« nepravilno krajšal in ostal je del naslova, ki je nekorektno povzemal vsebino članka. Prav tako je bil v samem članku spremenjeno poimenovanje doma in usklajeno z imenom objekta, ki mu ga je dal župan v uvodniku isti številke. Za burne reakcije bralcev in morebitne druge nevšečnosti, se avtorju članka opravičujem.
urednica

DOGODKI
PRIJAZNOST PATRONAŽNE SLUŽBE V MENGŠU
Konec junija je prišla na svet najina težko pričakovana deklica Hana. Kljub 9-mesečnim pripravam in posvetom s prijateljicami in starši, mi lahko potrdi vsaka novopečena mamica, da prihod iz porodnišnice v domačo oskrbo z malo štručko ni mačji kašelj. Ker je to najin prvi otrok, je bila vsaka nova stvar zame popolna neznanka.
Ob prihodu iz porodnišnice nas je naslednji dan obiskala patronažna sestra, gospa Sabina, ki je poskušala vsaj odpraviti mojo začetno negotovost. Njen profesionalni, vendar zelo osebni nastop, je tudi mene opogumil. Bila je prva oseba, na katero sva se z možem lahko obrnila z vsemi vprašanji, ki so se pojavila med nego najine hčerke. Vedno si je vzela dovolj časa, da nisva tavala v negotovosti do njenega naslednjega obiska. S Hano je ravnala zelo spretno in lepo, kar videla sva, kako uživa, ko je v njenih rokah.
Vesela sem, da mi je prve dni ob strani stala tako zanesljiva in prijazna oseba, saj mi je odgovorila na marsikatero vprašanje, obenem pa pripomogla k temu, da se Hana sedaj tudi v mojih rokah počuti varno in zadovoljno.
Ne želimo, da ljudje, ki so nam v življenju stali ob strani, ko smo jih potrebovali ostanejo le eni izmed mnogih, ki jih srečujemo vsak dan, zato bi se gospe Sabini še enkrat želeli zahvaliti za obiske in nasvete, ki so bili tako dobrodošli.
Družina KOŠENINA
TUDI TO SE ZGODI
Končno nama je uspelo!
Potrpežljivo in vztrajno sva z mojo ženko LABODKO varovala svoja jajca,da so se izvalili mladiči.Šest puhastih kepic,na katere sva zelo ponosna. Naš dom je na MENGEŠKEM BAJARJU,ki je dovolj velik,da se najini mladiči igrajo in se naučijo iskati hrano. Pred vsiljivci se moja družina umakne na sredo bajerja, kjer je majhen otoček iz vej in trsja. Odrasli in otroci radi posedajo na bregu in nas občudujejo in nam prinašajo hrano.
Bil je vroč in soparen dan sredi julija. Najini mladiči so se brezskrbno igrali, plavali okrog otočka in se skrivali med trsjem. Med igro se je enemu mladiču zataknila noga med veje in ostanke ribiške vrvice.
Panično sva z LABODKO plavala okrog njega in ga poskušala rešiti, toda ni nama uspelo. Na bregu so posedali in se sončili ljudje. Opazovali so mladiča, ki se je poskušal rešiti. »OH,REVČEK,SAJ BO POGINIL!« toda to vzdihovanje in vse neumne ideje nam niso bile v nikakršno pomoč. Na breg so prišli novi obiskovalci in upal sem, da je med njimi nekdanji skrbnik bajerja, ki je znal rešiti marsikatero težavo. Z družino sem priplaval k bregu in bil razočaran, ker ga ni bilo na bregu. Bili pa so naši stari prijatelji, ki so nas hodili hranit.Takoj so opazili našo nesrečo in obvestili MENGEŠKE GASILCE, ki so s čolnom prišli rešit najinega mladi-
ča. Res so vredni pohvale !! ! Na bregu je bilo veliko radovednežev. Opazovali so potek reševanja in med čvekanjem, KDO JE UMR-L,ZAKAJ IN KJE SO KRADLI in tako dalje,dajali še prav pametne nasvete KAKO BI MORALI REŠE-VATI^Vrli gasilci so preslišali to neumno govoričenje in ukrepali po svoje.
Res žalostno v današnjih časih, ko ima že vsak svoj mobitel in brez njega še na WC ne morejo, a v takih primerih kot je bil ta, ga ne znajo uporabiti in je najin mladič trpel cel dan, do večernih ur. HVALA gasilcema ŽARGI TOMAŽu in KOSEC TONETU in VSEM,ki so zasluženi, da je naša labodja družina spet popolna. P.S. Upam, da je gospodu, ki je bil prvi obveščen o nezgodi, uspelo dokončati s košnjo tistega ogromnega travnika.
Majda L.
Praktična uporaba interneta v središču »Naš slamnik
«
Če je še pred časom veljalo, da se znanje in védenje skriva le v knjigah, časopisju, člankih, ipd., slednje danes zagotovo ne drži več. Na spletu je mogoče dobiti praktično čisto vse vrste informacij, ki nas v danem trenutku zanimajo. Najnovejši brskalniki so sposobni poiskati milijone zadetkov, kar nam seveda podaljša čas pridobivanja informacij, pa vendarle si na ta način razširimo možnost izbire ter pridobimo kompleksnejše znanje o določeni temi oz. področju. Prednost interneta je tudi ta, da imamo vse informacije zbrane na enem mestu, kar zagotovo najbolj občutijo šoloobvezni otroci, dijaki ter študentje, katerim internet ponekod predstavlja edino vez s fakulteto. Če je internet za mlade pri izobraževanju ključen (naj bi bil), pa lahko malo starejši preko njega iščejo mnogo drugih koristnih informacij, ki jih potrebujejo za službo ali pa za prosti čas. V ta namen je Občina Mengeš financirala odprtje čitalnice, ki se nahaja nad knjižnico Mengeš v središču Naš slamnik. V čitalnici lahko obiskovalci brezplačno uporabljajo osem povsem novih računalnikov, ki imajo dostop do interneta ter elektronske pošte. Najbrž se bo komu zdelo ne-
smiselno imeti čitalnico le zaradi internetne povezave, ko pa jo ima že skoraj vsako gospodinjstvo. Povsem razumljivo, vendar je prednost čitalnice ta, da imamo vse znanje, informacije ter včasih še kako potreben mir in tišino na enem mestu. Nevešči (tako mlajši kot starejši) uporabniki interneta imajo na voljo tudi brezplačno pomoč prijaznih študentk/ov, ki jim z veseljem pomagajo in svetujejo pri težavah iskanja, zbiranja informacij, ipd. Namen takšne pomoči je naučiti obiskovalce praktično uporabljati internet in ne iskati podatkov namesto njih. Kljub razsežnosti ponudbe podatkov, ki jih ponuja svetovni splet, se še vedno ogromno informacij (predvsem strokovnih) »skriva« v knjigah, zato je dodatna prednost mengeške čitalnice neposredna bližina knjižnice, kar zelo prav pride študentom, dijakom, ki v čitalnici pišejo seminarske, raziskovalne ter diplomske naloge. Kmalu pa bo možno uporabljati tudi t.i. brezžično povezavo v radiu 10m, kar pomeni neprekinjen 24 urni dostop do interneta za uporabnike prenosnih računalnikov, možna pa bo tudi uporaba spletnih kamer, ki omogočajo izvedbo videokonfe-renc (videoconference) ter razne oblike e-učenja (e-learning).

Na splošno se ljudje še vedno premalo zavedamo, da je danes znanje zelo pomembno za naš osebni razvoj kot tudi širši razvoj okolja v katerem živimo. Knjižnica ter čitalnica predstavljata v Občini Mengeš edinstveno informacijsko središče, ki bi ga zato veljalo bolj pogosto uporabljati. Sodobne tehnologije izobraževanja in informiranosti mnogi še vedno nočejo ali ne znajo uporabljati, čeprav je stvar za njih lahko izredno koristna. Problem je najverjetneje v glavi, saj nekaterim ljudem novitete ter spremembe ne ustrezajo preveč, zato se jih na vsak način otepajo, vendar bi bilo mogoče za njih bolje, da bi se z njimi spopadli.
Urban Ropotar, študent politologije na praksi v upravi Občine Mengeš
DOGODKI
OSNOVNA ŠOLA MENGEŠ IN ŠPORTNA DEJAVNOST
Šolsko leto 2006/2007 se je že začelo in z njim se bodo pričele tudi različne obšolske dejavnosti in aktivnosti.
Ena izmed najbolj razširjenih dejavnosti na naši šoli je športna dejavnost, ki se odvija v okviru Šolskega športnega društva (ŠŠD). Izvajalci športno interesnih programov bodo v letovšnjem šolskem letu:
•	učitelji športne vzgoje,
•	razredne učiteljice,
•	zunanji izvajalci: NK Mengo, ŠD Partizan, KK Domžale, OK Domžale, AK Domžale in drugi.
V	lanskem šolskem letu je OŠ Mengeš dosegla odličen uspeh v regiji vseh šol Domžalske regije, saj je osvojila 3. mesto v skupni razvrstitvi devetih osnovnih šol. Na tem mestu bi se rad zahvalil vsem nastopajočim učenkam in učencem ter njihovim trenerjem za prizadevnost.
V	šolskem letu 2006/2007 bomo poizkusili to uvrstitev še izboljšati.
Vadba športno ineresnih dejavnosti bo potekala v naslednji športih:
•	ABC šport (Prva triada)
•	Gimnastika (dekleta in fantje: 1. - 5. razred) •Atletika (dekleta in fantje: 4. - 9. razred)
•	Namizni tenis (dekleta in fantje: 1. - 9. razred)
•	Nogomet (fantje: 1. - 9. razred: NK Mengo)
•	Košarka (dekleta in fantje: 5. - 9. razred)
•	Rokomet (dekleta in fantje: 5. - 9. razred)
•	Odbojka (dekleta in fantje: 5. - 9. razred)
•	Šah (dekleta in fantje: 1. - 9. razred)
Možnosti in mest je za vse učenke in učence dovolj. Športno ineresne dejavnosti so za vse učenke in učence OŠ Mengeš brezplačne.
Za vključitev v športne dejavnosti ni omejitev. Vključi se lahko vsak katerega izbrani šport veseli. Možno se je vključiti v več dejavnosti, če je to seveda časovno mogoče.
Večina teh interesnih dejavnosti se bo odvijala na zunanjih igriščih in seveda v naši telovadnici, ki je postala že zdavnaj premajhna in zato neustrezna. Za kvalitetnejše delo bi bilo nujno potrebno posodobiti oz. na novo zgraditi športno dvorano, v kateri bi lahko kvalitetnejše izvajali več športnih aktivnosti in ponudili mladim nove in atraktivne vsebine (športno plezanje, dvoranski rokomet s pravimi vrati,^), da bi jih tako v še večjem številu pritegnili v aktivno in zdravo preživljanje prostega časa. Ne smemo pa pozabiti, da vsi skupaj premalo naredimo tudi za srednješolsko mladino.
Problem premajhne telovadnice je še posebej viden ob vse večjih potrebah športih društev v našem okolju, ki so se usmerili na mlajšo populacijo in imajo v svojih vrstah vse več otrok. Dokler je lepo vreme, je v redu; kam pa naj gredo, ko se začne deževno obdobje in zima?
Eno takih je gotovo NK Mengo, ki je s svojimi trenerji ter predsednikom Alešem Janežičem na čelu uspelo vključiti v organizirano vadbo na desetine otrok, in je tako pomemben sodelavec šole na športnem področju.
Aleš Koštomaj, prof. ŠVZ

ALEŠ JANEŽIC KANDIDAT MENGEŠKIH LIBERALCEV
Izvršni odbor OO LDS Mengeš je na svoji septembrski seji potrdil sklep o kandidatu za župana Občine Mengeš. Predsednik Peter Gubanc je pozdravil odločitev Aleša Janežiča, ki je sprejel povabilo članov občinskega odbora in se odločil ter vstopil v bitko za župana: »V letošnjem letu, letu lokalnih volitev, smo se odločili, da bomo Mengšu ponudili možnost za nov začetek za kvalitetnejše bivanje vseh občanov in občank, predvsem za enakomeren trajnostni razvoj občine. Ponuditi možnost izbire novega župana, ki ga enotno podpira ves izvršni odbor ter člani s simpatizerji, je odgovornost, ki jo sam čutim do nadaljnjega razvoja Občine Mengeš.«
Aleš Janežič se je predstavil: » S štirimi leti smo se s starši vselili v novozgrajeno hišo v Mengeš na Murnovi 27, kjer s svojo družino živim še danes. Osnovno šolo sem obiskoval v Mengšu, gimnazijo v Kamniku, nato sem se zaposlil v gospodarstvu. V uspešnem podjetju, Helios, d.d. v Domžalah, sem zaposlen vse od začetka in danes delujem v 10 evropskih državah. V zasebnem življenju sem srečno poročen in z ženo Vilmo sva ravno v septembru praznovala 15 let poroke. Ponosen sem tudi na svoje tri otroke, Žiga, ki se je vpisal na Bežigrajsko gimnazijo, Matica, ki obiskuje OŠ Mengeš in Špelo, ki hodi v vrtec Gobica. Vseskozi sem vpet v društveno življenje v občini Mengeš, ki v zadnjih dveh mandatih vse bolj stagnira. Prav zato sem pred 6-imi leti postal politično aktiven in v stranki Liberalne demokracije Mengeš - ki je po mojem mnenju najbolj organizirana ter v naši občini premore največ intelektualnega kapitala in
strokovnjakov s številnih področij, opravljal delo sekretarja. V zadnjem mandatu Občinskega sveta občine Mengeš sem bil tudi občinski svetnik. Svoje delovanje v svetu sem usmeril v izboljšanje pogojev društev, vendar sem vedno znova ugotavljal, da bi kot župan lahko zanje in za celotno občino naredi veliko več. Prav zato sem se odločil za nadaljevanje svoje politične poti in bom na lokalnih volitvah kandidiral za župana. Realiziral bom projekte, ki so že več let nujni za kvalitetno bivanje občank, kanalizacija, plinifikacija, vodovodno omrežje, obnova cest, ureditev prometa mimo šole ter mirujočega prometa, športno dvorano, predvsem pa oživitev športnega in kulturnega življenja, ki mestu dajeta duh, v občankah in občanih dvigujeta zavest pripadnosti občini ter voljo in energijo za doprinos k boljšemu in hitrejšemu razvoju občine. Kot župan bom sprejemal odločitve s pomočjo strokovnega sveta. Trdno sem odlo-
ALEŠ JANEŽIČ JE PREPRIČAL MLADE
Aleš Janežič je zastavil program v katerem mladim omogoča in jih spodbuja za aktivno vključevanje v družbo. »Pomembno je, da se tako specifična skupina kot so mladi vključi v družbo in se v njej tudi dobro počuti. Mladi potrebujejo možnost in priložnost izražanja svojih političnih, družbenih, spolnih, verskih, kulturnih in drugih prepričanj. Trdno sem odločen zgraditi športni objekt ob osnovni šoli, ki bo vsem šolajočim otrokom omogočil vključevanje v slovenske šolske lige, vsem mladim v Mengšu zagotovil aktivno preživljanje prostega časa ter športnim društvom ponudil možnost za razvoj njihovih potencialov. Nihče ne sme biti diskriminiran zaradi svoje drugačnosti, ampak jih moramo sprejeti, spodbujati, le tako bodo lahko izrabili vse priložnosti za oblikovanje samostojne življenjske poti.«
Aleš Janežič se zavzema za pomoč pri reševanju problema prve zaposlitve, reševanju stanovanjske problematike in spodbujanju podjetniške iniciative. To so pogoji, ki bodo vsem mladim omogočili hitrejše osamosvajanje ter hkrati dvignili slovensko nataliteto. Pravice mladih in njihov obstoj v družbi je predpogoj za obstoj vsake družbe, tudi občine.
čen narediti finančni red in tu mi bo s svojim strokovnim znanjem in nasveti v pomoč Marija Sitar, univ. dipl. ekon., nekdanja direktorica SKB banke. Skupaj bomo zagotovili transparentno in gospodarno porabo finančnih sredstev. Na področju komunalne infrastrukture je potrebno zagotoviti enakomeren razvoj in opremljati tam, kjer je še ni. Skupaj z Bredo Jamšek, ki je diplomirana gradbena inženirka in ena najboljših strokovnjakinj na tem področju, bomo zagotovili komunalno infrastrukturo za vse občane in občanke Mengša, zgradili prepotreben športni objekt, zagotovili varen prometni režim ob osnovni šoli ter takoj začeli z vsemi aktivnostmi za čimprejšnjo izgradnjo obvoznice mimo Mengša. V moji ekipi bo imel pomembno vlogo tudi Boštjan Marinko, univ. dipl. ekon., ki bo s svojim znanjem in idejam zagotovil, da se bo občina Mengeš dobro znašla v pogojih nove, evropske ekonomije. V strokovnem svetu bodo sodelovali še Roman Kalušnik, za področje podjetništva, Peter Gubanc, za področje organiziranja uprave, Branko Lipar, za področje družbenih in društvenih dejavnosti, Stanko Šalamon, za področje načrtovanja trajnostnega, skladnega razvoja, Tina Železnik, za področje komunikacij in sodelovanja z mediji.« Natančnejši program bo Mengšankam in Mengšanom predstavil v času volilne kampanije.
Izvršni odbor je ponovno ugotovil, da je mlada in pozitivna energija prav to, kar Mengeš potrebuje za ponovni zagon. Izkoristiti bo potrebno vse potenciale in možnosti, da bomo imeli tak Mengeš kot si ga vsi želimo. Strokovna ekipa, ki je ponudila pomoč pri sami kampaniji, kot tudi po izvolitvi je že začela z delom.
OO LDS Mengeš
LOKALNE VOLITVE - Mengeš 2006
Ura teče in nič ne reče. Čas mineva in samo od nas samih je odvisno, kako ga preživimo. Ali se hudujemo zaradi napak drugih, njihovega odnosa in različnega mnenja o stvareh, ki nas obkrožajo, morda si paramo živčke ob popolnoma nepomembnih zadevah. Vse to nam jemlje voljo, lahko celo s svojim obnašanjem prizadenemo bližnje in tudi v službi se ne počutimo dobro, saj nas venomer nekaj »žre«. Redki so tisti, ki s kompromisi, dogovorom in dobro voljo uredijo s problemi ter tako preživijo tudi polnejše življenje. Redki so tudi tisti, ki drugače misleče sprejmejo medse in se dogovorijo za enakovredne poglede na svet.
In tako so v svetu izumili volitve. Vsakomur so dali možnost, da si za voditelja izbere tistega, ki bi po njegovem mnenju največ pripomogel h kvaliteti prebivanja v skupnosti. Imeti pa mora lastnosti, ki bi ga seveda uvrščale na sam vrh. Čas za takšne odločitve tudi v občini Mengeš se počasi bliža, v nadaljnjem tekstu pa so predstavljeni kandidati, ki so se odločili, da pripomorejo občanom na tak ali drugačen način. Da jih prepoznate tudi na drugačen način, z malce nenavadnimi vprašanji.
Marij Urh
Aleš JANEŽIČ, kandidat za župana - LDS
m
Franc JERIČ, neodvisni kandidat za župana - Lista za Občino Mengeš in njen razvoj
Jože VAHTAR, kandidat za župana - SLS
Tomaž ŠTEBE, kandidat za župana - SDS
S podporo LDS in voljo občanov je svojo kandidaturo za župana Občine Mengeš predstavil Aleš Janežič. V mandatu 2002 do 2006 je bil član občinskega sveta občine Mengeš. Svoje delovanje v svetu je usmeril predvsem v izboljšanje pogojev društev, vendar je vedno znova ugotavljal, da bi kot župan lahko zanje in za celotno občino naredil več. Dokončno odločitev o kandidaturi je sprejel po pogovoru z družino in strokovno ekipo, ki ga podpira. V Mengšu je že od rane mladosti aktiven športnik, kot nogometni trener in predsednik Nogometnega kluba Mengo 28. Navdušuje ga delo z mladimi, saj se zaveda, da v tem tempu življenja potrebujejo pravilno usmeritev in pomoč. Prav zato ali pa zaradi tega je bil kot predstavnik občine član sveta OŠ Mengeš in do nedavnega tudi član Šolskega sklada, kjer je s prostovoljnim delom izpolnjeval humanitarni smisel človekovega obstajanja.
S podporo Liste za Občino Mengeš in njen razvoj je svojo kandidaturo za župana Občine Mengeš predstavil France Jerič. Prejšnja mandata je bil tudi svetnik v občinskem svetu. Mengšani ga poznajo kot neutrudnega kulturnega in športnega delavca, predvsem pa kot najemnika in organizatorja prireditev v Kulturnem domu Mengeš. Marsikateri dan je polepšal občanom z organizacijo prireditev, v Mengeš je pripeljal znana imena slovenske in tuje estrade. Na kulturnem in športnem področju je prisoten z dušo in telesom tudi kot predsednik Kulturnega društva Svoboda Mengeš in član IO Zveze kulturnih društev občine Mengeš. Je tudi član Društva Mihaelov sejem, Gasilskega društva, AMD Mengeš, SSK Mengeš in NK Mengeš - veterani. Rad je med ljudmi, spoznava njihove navade, radosti in tudi tegobe. Če le lahko, z veseljem priskoči na pomoč. Méni pač nekako takole: »Če človek na poti skozi življenje ne spoznava novih ljudi, se znajde zapuščen. Človek mora svoja prijateljstva nenehno vzdrževati.«
»Nekje so travniki z visoko travo in polja so rži, zoreče ajde. Nekje senik z dišečo je otavo. Nekje je sonce in bogate brajde.« Jože Vahtar je ljubitelj narave in član Lovske družine Mengeš že trideset let. Bil je med ustanovitelji in tudi prepeva v Moškem komornem zboru Mengeški zvon. Vseh trideset let je dejaven v kulturnem dogajanju krajevne skupnosti in je zadnja leta aktiven v občinskem svetu v občini Mengeš. Mengšani so ga pred petimi leti izbrali za predsednika novoustanovljene Zveze kulturnih društev občine. Zaupano dolžnost izpolnjuje tako, da združuje ljudi z različnimi mnenji in interesi, pri čemer je bil vedno uspešen. Prav zaradi tega mu je SLS zaupala kandidaturo za župana. V stranki se zavedajo, da mora biti župan nekdo, ki ga občani poznajo, mu zaupajo in so mu pripravljeni zaupati svoje težave - ker vedo iz izkušenj, da Jože zna poslušati in pomagati.
Dva mandata je Tomaž Štebe župan v občini Mengeš. Ni mu verjetno treba posebej razlagati, da je prejel tako dobre kot slabe kritike na račun njegovega županovanja. Se je pa sprijaznil s tem, da tâko delovno mesto prinaša poleg veselih trenutkov tudi manj vesele, včasih zadovoljstvo ob izpolnjenih in pa nezadovoljstvo ob neizpolnjenih zadanih nalogah. Kot občani opažajo, pa neuspeh pri njem ni vedno napaka; možno je le toliko, kot človek lahko stori v tistem trenutku. Napaka naj bi bila, če bi odnehal, in verjetno se s tem strinja. Kar nekaj časa je tudi že predstavnik ljudstva, poslanec v državnem zboru. Prisoten je tudi v športnem utripu občine, kjer ob vseh stresih skrbi za počutje in zdravo življenje.
VOLILNA ŠTEVILKA MENGŠANA BO IZŠLA 6.
OKTOBRA 2006 Pravila za izrabo prostora so v priloženem vestniku
Katera misel, stvar, beseda ali kaj drugega se vam porodi ob besedicah »biti župan?« Janežič: Delati v dobro kraja, kvalitetnega bivanja vseh občanov in občank. Zame to pomeni predvsem biti aktiven v času razvoja mesta in odigrati aktivno vlogo v mozaiku mesta.
Jerič: Moj moto »biti župan«: Hoditi med ljudmi, ne nad ljudmi. Vahtar: Župan JE človek, od ljudi in za ljudi poslan. Štebe: Biti odgovoren.
Ni ugodnega vetra za človeka, ki ne ve v katero pristanišče pluje. Vi veste?
Jerič: Vsak veter je lahko ugoden. Potrebno je izbrati pravo pristanišče
Vahtar: Kdor nima ciljev, tistemu je vseeno, kam ladja pluje; samo da pluje. Cilji so bili zmeraj moje osebno vodilo, tako v kulturnem, poslovnem in tudi družinskem okolju. Če primerjam našo občino z ladjo, le-ta trenutno pluje bolj po željah posameznika kot interesov občanov. Zato si želim, da vsi skupaj primemo za vesla in jadra in se potrudimo za naše skupne cilje in poslanstvo. Štebe: Naše »pristanišče« smo jasno opisali in s tem dobili ugoden veter (županski in poslanski). Zato vem v katero in predvsem kakšno »pristanišče« plujemo. Janežič: Vem, v katero smer plu-jem. Ustvariti v Mengšu ugodno klimo za preživljanje prostega časa z aktivnostmi za vse občane in občanke. Mengeš mora ponovno postati mesto, kjer se bodo ljudje z veseljem zadrževali, ne pa zgolj spalno naselje.
Živimo v svetu sprememb, življenjski učbeniki postajajo zastareli. Kakšen oziroma kateri učbenik uporabljate? Vahtar: Vse življenje se učimo! Vsak po svoje izbiramo primere in nauke, ki sooblikujejo naše življenje in razmišljanje. Sam sem prepričan, da se lahko učimo na različne načine: iz generacijskih razlik, izkušenj starejših, podjetnih in poštenih ter tudi od sosednjih občin. Veliko se v poslovnem svetu govori o učečih se podjetjih. Zakaj ne bi postali tudi učeča se občina in na izkušnjah drugih razvili lastne rešitve, projekte za izboljšanje kakovosti življenja vseh občanov Mengša. Štebe: Uporabljam učbenik življenja ter vrednote in modrost iz velikih knjig. Tako lažje razumem spremembe in ljudi ter odkrivam (in delujem!?) za dobro.
Janežič: Potrebno je pošteno in kvalitetno delati, s pozitivno energijo, ki je usmerjena v boljše stanje. Stremeti k boljšemu pa ne sme zamenjati pristnih človeških odnosov
na račun lastne koristi, ampak mora biti usmerjena v dobro kraja. Po moji oceni ima Mengeš veliko kapaciteto v ljudem, ki pa v zadnjih letih s klimo, ki je v Mengšu, postajajo vse bolj pasivni in aktivni v drugih občinah. Jerič: Stara ljudska modrost pravi - »Poslušaj, sprejemaj in se uči!«
Tri lastnosti odlikujejo pravega moža: poštenje, modrost in hrabrost (po Konfuciju). Izberite si le eno svojo lastnost in zakaj? Štebe: Modrost, ker moder človek deluje pošteno in hrabro. Sledim reku:
Gospod, daj mi sproščenost, da sprejmem stvari, ki jih ne morem spremeniti.
Daj mi pogum, da spremenim stvari, ki jih lahko spremenim. Daj mi modrost, da bom razločeval med tem dvojim! (F. Otinger) Janežič: Sam se odločim za poštenje, ker mislim, da brez poštenja ni modrosti in tudi hrabrost nima pravega pomena.
Jerič: Hrabrost. Za poštenost potrebujemo hrabrost, ki pa je povezana z modrostjo in izkušenostjo. Vahtar: Vsekakor izberem poštenje. Samo dovolj moder in hraber človek je pošten, da prizna, če česa ne (z)more sam in povabi k sodelovanju druge. Za to si bom prizadeval v svojem mandatu. Nihče ne zmore vsega sam, skupaj pa lahko naredimo tudi nemogoče. Poštenost in obenem pravičnost so odlike vsakega župana, na katerega so lahko njegovi občani ponosni.
Dandanes je dovoljeno vse, kar ni izrecno prepovedano. Volilni čas kar kliče po raznih podtikanjih, neresnicah in celo žalitvah. Odpuščate in sprejemate? Janežič: Svojo volilno kampanjo ne bom gradil na napakah in slabostih drugih, ampak se bom predstavil tak kot sem. Če bo prišlo do neresnic in podtikanj, se nanje ne bom odzval. Ljudje, ki me poznajo, vedo kakšen sem in da temu ni tako. Nisem zamerljiv in maščevalen, znam pa biti težak pogajalec.
Jerič: Odpuščam, vendar ne pozabim in seveda tudi sprejemam dobre ideje.
Vahtar: Kot sem že dejal, me je poštenje zmeraj vodilo v življenju. Se pa zgodi, da se v določenem trenutku nekateri poslužujejo neprimernih potez, da zadovoljijo svoje interese. Vendar ljudje hitro spregledajo in ugotovijo, kdo je pošten in kdo ne. Ne želim prepričevati z besedami. Občani me poznajo in vedo, kaj mi je uspelo do sedaj narediti. Pošteno bom predstavil in prikazal vse tisto, kar lahko naredimo skupaj v prihodnjih štirih letih, da se bo lahko občina uspešno razvila naprej. Odpuščanje je trdna krščanska vrednota, za ka-
tero vedno stojim. Obenem pa sem prepričan, da morajo ljudje sprejeti odgovornost za svoja dejanja in da je župan tisti, ki daje prvi zgled občanom za takšno vedenje. Štebe: Da, tako lahko polno živim in delujem.
Človeka ocenjujemo po njegovih merilih, po tistem kar ceni sam; to je strog izpit. Ste pripravljeni nanj in razkriti dušo?
Jerič: Če ne bi bil pripravljen, se ne bi spoprijel s težavami, ki me spremljajo. Izziv je motivacija. Vahtar: Dejstvo je, da smo dobili zemljo in naravo »v posodo« od naših vnukov, ne v uporabo! Odnos do narave, okolja in ljudi, s katerimi živimo v sožitju, je moj temeljni cilj, za katerega sem pripravljen razkriti vse, kar občane zanima. Kot sem dejal, je župan človek v službi svojih občanov in kot tak mora predstavljati vrednote, pričakovanja in cilje, za katere si bomo vsi skupaj prizadevali po svojih najboljših močeh. Štebe: Sem pripravljen na izpit! Dušo razkrivam sebi, svojim najbližjim in Bogu.
Janežič: Človeka župana se lahko ocenjuje po številnih kriterijih. Znati mora spoštovati prispevek vsakega posameznika, ki je vložil svoj trud, energijo za napredek kraja. Prav majhni prispevki lepšajo naš kraj in pomenijo dolgoročen, trajnostni razvoj kraja.
Nekateri verjamejo v tisto kar dosežejo, nekateri pa dosežejo tisto, v kar verjamejo. Kam se prištevate?
Vahtar: Najprej moraš verjeti, da lahko narediš. Potem si postaviš jasne cilje in pripraviš poti in strategije, kako boš to dosegel. Nato potrebuješ ekipo, če ne zmoreš sam. Ključnega pomena pa je, da vse čas spremljaš in meriš svoj napredek, da veš, da napreduješ. Kot ladja, ki ima jasen cilj, kam pluje in če je ladja velika, morajo vsi na ladji verjeti v isti cilj in se truditi za skupen uspeh. Štebe: Verjamem, da dosežem. Janežič: Mislim, da človek cilja, v katerega ne verjame 100%, ne more doseči. Lep občutek je, ko človek nekaj doseže, ko so pa vsi vpleteni zadovoljni, pa je ta občutek še toliko slajši.
Jerič: Sem oseba, ki ima svoje cilje. Vanje verjamem in jih uresničujem.
Življenje na Zemlji je le bežno, ob odhodu pa lahko kljub temu pustimo svojo sled v pesku časa? Štebe: Če človek prepozna svojo nalogo in svoje poslanstvo, ter ju uresniči, pusti sled v Stvarstvu. Janežič: Vsak človek pusti svojo sled v trenutku časa, nekatere so bolj, druge manj vidne. Če bom pri vodenju občine dali možnost
kateremu od občank in občanov, da jo poglobi, bom s tem zelo zadovoljen.
Jerič: Poznam pot, ki jo moram ubrati, da bi dobil nasvet in se po njem ravnal.
Vahtar: Iz neke pripovedi si bom izposodil misel, da nekdo pusti sledi v pesku, drugi jo pustijo v kamnu. Sledi iz peska slej ko prej izginejo, sledi v kamnu pa ostanejo dolgo časa zapisane. Želim si, da bi na mojem kamnu pisalo, da sem živel pošteno, da sem uresničil svoje cilje in tudi cilje vseh tistih, ki so mi jih zaupali.
Včasih zadostuje ena sama beseda, da človeka proglasijo za modreca in ravno toliko, da ga proglasijo za tepca. Vemo, koliko lahko verjamemo volilnim obljubam. Boste volilcem obljubili rajši manj kot več? Janežič: Mojo odločitev, da nadaljujem politično kariero, pojmujejo nekateri tudi negativno. Če pa že v nekaterih krogih proglašen za tepca, pa je cilj vsekakor, da se bo že v prvem mandatu njihovo število zmanjšalo in bodo začeli verjeti v naš program. Program bo temeljil na realnih temeljih, na obljubah, ki bodo realizirane v praksi. Jerič: Manj obljub in več dejanj. Štebe: Načrtujem realno, le leta so prekratka!
Vahtar: Zlato pravilo je, da je manj več! Obenem pa je dejstvo, da nekatere zadeve čakajo že preveč časa, da moramo hitro poskrbeti za nekaj temeljnih infrastrukturnih in ostalih projektov ter pričeti razvoj občine Mengeš na novih temeljih, ki bodo odraz usklajenosti ciljev, interesov in izkušenj vseh občanov.
Z vami kot z županom bo torej Mengeš mesto napredka, blagostanja in izpolnitev želja občanov?
Vahtar: To je ravno ena takšna obljuba, ki je ne želim dajati »v prazno«. Predvsem si bom prizadevá, da bomo občina, ki ve, kaj hoče, ki ima jasno zapisane poti, kako bo to dosegla in pripravljenost vseh občanov, da to dosežemo. Sam se zavedam, da bom zgled svojim občanom. Zato sem pripravil konkretne številke, vsebine in projekte, ki so uresničljivi in pomembni za razvoj občine Mengeš. Štebe: Verjamem in delujem za to vizijo.
Jerič: Prizadeval si bom, da bi s ponosom povedali, da smo Meng-šani.
Janežič: Kot kandidat za župana z mlado družino, imam srednješolca, osnovnošolca, hči pa obiskuje vrtec, se bom vsekakor trudil za razvoj kraja v katerem bodo tako mladi kot stari počutili prijetno in se trudil vrniti Mengeš med prepoznavnejše, lepše kraje za življenje.
POLITIKA
JESEN 2006
»Ničesar ne zapiše božja roka tako razločno na čelo, kakor delo in skrb. Zabriše se radost, še bridkost izgine, skrb udari pečat, ki ostane do konca (I.Cankar).« In ta iskrena, zagnana skrb in delo za sočloveka tako v družini kot na delu v občini - za občane, spremlja mojega očeta že odkar pomnim. Čeprav bi on sam rekel, da to zanj ni delo ampak je to - on - ljubezen do sočloveka in dela zanj nasploh. Z omenjenim razlogom sem se odločila napisati nekaj stavkov o mojem atiju, kot mu pravimo otroci, nekaj njegovih osebnih dejanj in prizadevanj.
Kot je že znano, bomo pečat dela in skrbi, tokrat mi občani Mengša, nanj lahko vtisnili tudi to jesen 2006. Čakajo nas namreč lokalne volitve, od katerih je odvisno, kako se bomo odločili oziroma kateremu človeku bomo podarili glas, da bo v prihodnosti (po)skrbel za dobro nas vseh Mengšanov.
Samo po sebi ni umevno, da bi občani vedeli, kdo se namerava truditi za blaginjo lokalne skupnosti in kako. Za zaupanje so potrebna dejanja in smernice
-	cilji za naprej. Da pa bi vseeno lahko ocenili človeka, kateremu bi zaupali glavno skrb za bodočnost za nas Mengšane, bi morali pogledati v njegova pretekla dejanja, prizadevanja.
Prav s tem namenom bi vam rada predstavila kandidata za župana
-	mojega očeta Jožeta Vahtarja. Že samo njegovo zadnje ime oziroma priimek narekuje temu, da se je rodil kot »varuh ljudi«. Velikokrat pa nam tudi s ponosom pravi, da je še iz generacije,
ki se je še rodila doma - torej v Mengšu. Leta 1952 - novembra. Mengšan bil in je ostal, ne le kot naš sostanovalec in sosed, temveč vseskozi tudi prizadeven delu na občini in njeni upravi.
Pravi, da je imel lepo mladost, še danes nam mladim oporeka, da so imeli tako srečo, ker so rasli v dobi Beatlov, Avsenikov, Gačnika^ Glasba in lov sta mu bila podedovana po očetu. Naučil ga je ljubiti in spoštovati naravo. Še sedaj z bratoma večkrat občudujemo njegovo zagnanost in skrb za živali gozda, kako skozi vse leto vestno skrbi za okolje teh živih bitij. Tudi glasba ga spremlja skozi večino njegovega življenja. Skozi njegova leta bivanja je ponesel pesem - od fantovskega, mladinskega do odraslega petja. Tudi inštrument mu ni tuj. Še sedaj nam v družini večkrat zaigra na harmoniko. Tako imava z bratom lepe spomine na otroštvo kako nama je igral na inštrument in pel pesmice namesto pravljic, ko sva morala v posteljo, in kako
nam še danes kakšno zaigra ter polepša vsakdan.
Ati pa ima od vseh svojih konjičkov in talentov tudi umetniško - kreativni dar. Že od malega nas je spodbujal k umetniškemu izražanju, risanju, slikanju in iskanju vedno novih idej na vseh področjih delovanja. Morda zaradi omenjenega razloga ga je pot poslovno vodila v Kamnik, kjer dela in ustvarja že 33 let.
Na Aljaževi ulici sta z mojo mamico Marto, bratoma Juretu in Roku, ter seveda meni, ustvarila topel dom. Meni in bratoma je podaril velik košček sveta, da smo ga ogledali s prave strani. Pomagal nam je in nam še vedno, da skozi življenje hodimo pravično, z resnico v srcu. Skozi leta odraščanja smo opazovali njegove roke, kako delajo; občudovali smo njihovo spretnost, še zdaj jih.. Ati je za nas velik junak. Vljuden, prijazen, obziren, vedno ob ljudeh, ki mu ponudijo dlan prijateljstva. Je človek, ki ne izdaja ali taji drugim.
Njegovo politično delo sva z bratom Juretom zaznala še kot čisto majhna. Spoznala sva, da se ati razdaja za kraj. Nobenemu ni odrekel, če ga je prišel kaj prosit. Kar se nama je zdelo nadvse plemenito in obenem ne-verjetno. Vendar pa sva pomislila na najino otroštvo in uvidela, da nas je otroke vse skozi učil, koliko sta vredna vljudnost in spoštovanje, saj smo ju bili deležni od malih nog.
Ko se je odločil, da bo kandidiral za župana, smo mu vsi v družini dali podporo. Le 9 letni Rok se je zamislil in pripomnil, da bo ati morda še nekoliko manj doma.
In zakaj se zavzema moj ati; popolnoma narobe mu je, če se mnenja posameznikov vsiljujejo, ne upošteva pa se mnenja večine. Naravo, zemljo - polje, gozdove, jemlje kot dobrino, ki nam je bila dana v zaupanje, do jo bomo ohranili za prihodnje
rodove. Ko mi je pokazal osnove za program, mi je v prvi vrsti povedal, da je to program »od ljudi in za ljudi« - za občane .
Bistvena so se mi zdela naslednja načela: za našo prihodnost je zdrava in pitna voda najbolj pomembna stvar, kot tudi komunalna infrastruktura - skoraj četrtina Mengša in seveda cele Topole nimajo te dobrine. Ko gleda, kako se Mengeš duši v prometu, se spomni leta 1998, ko so bile stvari že dorečene na občinski ravni. Osem let obljub in preigravanj z medlo sliko obljub za bližnjo prihodnost ga jezijo. In tu se ustavim pri misli Oscarja Wilde, da je nezadovoljstvo prvi korak k napredku človeka ali naroda, kar pri mojem očetu ne ostaja skrito. Veliko hotenj in ciljev ima za nas Mengšane, predvsem v izpolnjevanju preteklih (ne njegovih) obljub.
Mladim, dijakom, študentom in mladim podjetnikom bi rad dal možnost, da bo njihov študij in možnosti pri študiju in delu podprta iz strani občine. Ker ima doma dva študenta, se dobro zaveda, kaj bi bilo potrebno premakniti in kaj spodbuditi, da bi mi študentje imeli kreativnejši prostor in sredstva za nadaljno izobraževanje predvsem, da se nam študij olajša in še bolje, nadgradi. Kajti zaveda se, da vstopamo v obdobja, kjer dodana vrednost ni v tehnologiji, ampak v znanju.
V programe za razvoj občine je vključil vsa področja - kot so še kmetijstvo, trgovina, šolstvo, otroško varstvo, socialno varstvo, šport in rekreacija, kultura in kot zelo važno dejavnost - turizem. Programe, cilje in zamisli bodo predstavljeni v naslednjih tednih pred volitvami. Želim, da jih preberete in mu tudi odgovorite, ali kakorkoli posredujete vaše predloge. Kajti odgovorni smo za to, kar delamo, pa tudi za tisto, česar ne delamo.
Urška Vahtar

POROČILO O MANDATU 2002-2006
ŽUPANOV UVODNIK - drugi del
V upravi občine se kot vsako leto med gradbeno sezono (dopustniškim poletjem !?) ukvarjamo z gradnjami. Nimamo pravih dopustov, npr. dve ali tritedenskih. Morali pa bi hkrati delati na pripravi novih projektov za naslednje leto oz. vsaj za naslednji dve leti, pa smo vsi, s projektanti vred (če niso na dopustih) zaposleni s tekočimi projekti v izvedbi. Problem je tudi v sprejemanju proračunov. Upam, da bo nov svet občine pripravljen sprejemati ne le pravočasne enoletne proračune, pač pa dvoletne, ki jih predvideva zakonodaja in jih parlament sprejema že dalj časa. Sam sem poskušal celo z uravnoteženim sestavljanjem štiriletnih proračunov v kontekstu izdelave načrtov razvojnih programov. Priprava projektov je še vedno velik problem. Težko pridobimo nove projektante in imamo težave s pomanjkljivimi projekti. Res je, da so to obsežni in zahtevni projekti, kjer je potrebno na novo načrtovati cesto in celovito vse, do sedem komunalnih naprav (K, V, P, JR, NN, TK, TT). Če ulico obnavljamo, so težave še večje, ker je potrebno upoštevati nekatere obstoječe inštalacije, na novo iskati priključke in odcepe ter se seveda dogovarjati z lastniki objektov (in zemljišč!). To delo je včasih že kar stresno. Kljub nekajletni praksi se vsakič soočamo z novimi okoliščinami. Nazadnje, kar zadeva mojo prakso, sem se spoznal s konkretnim sodelovanjem pri pripravi in iskanju soglasja za rešitev zadnje (deloma popolne in deloma polovične) zapore Slovenske ceste južno od trgovine Mercator. Toliko, bolj posredno, o investicijah. Prejšnji mandat smo oktobra 2002 končali z novim športnim parkom v Loki, popolnoma novo in z vsemi komunalnimi napravami zgrajeno Kolodvorsko cesto ter z osrednjo statično protipotresno sanacijo in izgradnjo zbornice, prostorov za vodstvo šole in garderobe v OŠ Mengeš. Še prej pa so bile popolnoma (in celovito) obnovljene ulice oz. ceste: Za Pšato v Loki, Kersnikova, Maistrova, Zadružniška, Zoranina, Prelovškova, Grobeljska, saniran zahteven del ceste pri kapelici oz. boltovem studencu na Spodnjem Dobenem ter realizirane številne druge investicije (obnovljena telovadnica ŠD Partizan, avla kot telovadni prostor v OŠ Mengeš, studio tolkal v GŠ Mengeš, nova čitalnica z internetom). Ker spomin nekoliko bledi, čas pa teče hitro in neumorno bo potrebno pogledati po spiskih in fotografijah. Oktober je že volilni mesec zato naj ne bi več sprejemali pomembnih odločitev. Na septembrski, predvidoma zadnji 34. seji je bila edina pomembna točka predlog popravka proračuna sprejet pred pol leta. Sprejemali smo ga od mojega predloga sredi decembra 2004. Opozicija oz. nekateri njihovi svetniki oz. svetnice so za-
htevali drugačen predlog za sprejem. Npr. proti gasilsko društvenemu domu v Loki, proti drugi globinski vodooskrbni vrtini, proti srednji cesti na Dobenem, proti Maistrovemu spomeniku, izrednim še enkrat višjim stroškom v letošnji zimi. V Mengšanu smo zadeve dokumentirali. Ob sprejemanju v aprilu pa je večinska opozicija (LDS, SLS, ZLSD, SMS) uveljavila še preko dvajset dopolnil. Od tega jih je kar sedemnajst predlagal odbor za finance, večinoma takih, ki so v pristojnosti odbora za infrastrukturo in odbora za družbene in društvene dejavnosti. Tako se stranke opozicije niso neposredno identificirale kot predlagateljice. Tudi ostala dopolnila so vlagali posamezniki in ne, kot običajno, stranke v svetu občine. Človek seveda takoj pomisli na predvolilni vpliv. Verjetno je bil še bolj prisoten pri septembrski zavrnitvi popravka proračuna. Rebalans sem aprila ob sprejemu proračuna, zaradi veliko takrat evidentnih neustreznosti napovedal, da ga bom moral predlagati takoj po počitnicah. To je bilo jasno tudi svetnikom, vsaj lahko bi jim bilo iz mojih obrazložitev njihovih dopolnil (na 15 straneh), da občina mora ustrezno planirati (predpisi, pogodbe), da nekatere investicije zahtevajo sredstva v višini projektantskih ocen in da so nekateri stroški kakršni pač so (zimska služba). Predlog rebalansa je zadeve urejal glede na aprila nerazumno spremenjene postavke proračuna. Nekje ni bila realna izvedba - npr. cesta na Go-bavico, ker ni zaključena denacionalizacija in še niso odkupljena vsa potrebna zemljišča ter zato ni možen sam izvedbeni projekt. Ali pa so
bile višine postavk nerealno nizke (zniževane z dopolnili). S področja sociale so nepričakovana povečanja za skoraj 16 mio SIT. Od tega dobrih 9 mio SIT za financiranje pomoči na domu in za zavarovanje brezposelnih. Manjša povečanja pa so zaradi večjega števila rojstev in porok, več subvencioniranih avtobusnih mesečnih vozovnic in druga. Na investicijah je več prerazporeditev ter povečanje za okoli 6 mio SIT. Povečanja so pokrita z realnimi dodatnimi prihodki. Glede na stanje po oz. med izvajanjem investicij pa so prerazporeditve nujne zaradi gospodarnosti in normalnega zaključka.
Opozicija je predlog rebalansa z obtožbami o slabi pisni (tudi dodatno izdelani in še ustno predstavljeni) obrazložitvi in preveliki porabi (npr. vrtec in šola) brez pisnih argumentov zavrnila, čeprav bi lahko oz. je njena dolžnost, da glede na svoje ocene predlaga dopolnila (in s svojo večino) z lahkoto sprejme tako spremenjen rebalans. Pri tem pa mora tako kot predlagatelj rebalansa župan spoštovati pravila in za izglasovane spremembe predloga rebalansa odgovarjati. Tudi ustna pojasnila in sama razprava na seji sveta niso pripomogla h konstruktivnemu obravnavanju rebalansa proračuna. Ker opozicija ni z dopolnili spremenila rebalansa oz. ga je zavrnila (ni imela interesa!?), imamo sedaj enako stanje kot aprila. In to na koncu mandata. Namesto da bi prepustili urejen proračun naslednikom, se ponavlja praksa nedelovanja oz. že kar nagajanja - predvsem pri proračunskem delu. To lahko povzroči občini dodatne stroške za nekatere investicije. Trpi pa tudi ugled občine. Resnično bi lahko vsaj končali mandat mirno in urejeno ter s tem zaključili to investicijsko vsekakor uspešna štiri leta. Škoda! Zadnje leto je že skoraj kazalo na umirjen in konstruktiven zaključek mandata.
SEJA VLADE RS V OSREDNJI SLOEVNSKI REGIJI
ŽUPANOV UVODNIK - tretji del
Ob obisku vlade RS v osrednji slovenski (statistični) regiji ponujam in vabim ministrico in ministre ali njihove državne sekretarje oziroma jim predlagam neposreden vpogled v naslednje zadeve, ki se tičejo občine Mengeš same ali pa se nas tičejo skupaj s sosedi v porečju Pšate oz. Kamniške Bistrice oz. širše v ljubljanski urbani regiji.
* Obvoznica Mengeš kot prednostna etapa zahodnega odseka hitre povezovalne ceste od Že-lodnika (AC priključek Krtina) do Mengša (meje z občino Komenda), ki se z drugim odsekom nadaljuje do Vodic. In obnova državnih cest v
mestu Mengeš, ki jih zaobide obvoznica, od leta 2005 do 2008. Terminski načrt projektiranja zahodnega odseka predvideva gradbeno dovoljenje maja oz. junija 2007. Obvoznica Mengeš ima sedaj svoje mesto v planih DARSa. Priboriti si je potrebno še planiranje financiranja njene izvedbe takoj po gradbenem dovoljenju. Za obnovo državnih cest v Mengšu pa ob že sprejetih v proračunih države za leti 2006 in 2007 potrebujemo dodatna sredstva v letu 2007 (rebalans proračuna) in v letu 2008. Popravek proračuna države za leto 2007 in proračun za leto 2008 sta temi trenutnih usklajevanj. Minister g. Božič in predsednik uprave DARSa g. Siročič
POLITIKA
sta glavna operativna akterja, poleg direktorja DRSC g. Žavrlana.
*	Ureditev območja pod gradom Jable v poslovno podjetniško, tehnološko, izobraževalno središče, ki črpa iz prednosti pomena, uporabe in reprezentativnosti gradu ter se dopolnjuje z bodočo nujno urejenostjo grajske okolice (vrta, drevoreda), grajskih hlevov v sodobni funkciji ter prednostmi Mengša - »mesta na deželi« oz. celotne občine s soseščino pod obronki dobensko rašiškega hribovja in v zaledju kamniških Alp ter le četrt ure od prestolnice in mednarodnega letališča Ljubljane. Sedanje posestvo bi kot center za razvoj kmetijstva in podeželja preselili v bližino, kjer so prav idealni pogoji in kmetije, ki kličejo po sodelovanju. Kmetijski inštitut pa bi se lahko preselil na Drnovo. Ob otvoritvi Centra za evropsko prihodnost sem predstavil predlog zasnove. Sedaj je priložnost da ministrica za kmetijstvo z ministrstvom za zunanje zadeve in vlado RS sprejmejo konkretne odločitve.
*	Skupen kolektor in centralna čistilna naprava za celotno porečje Kamniške Bistrice s priključitvijo vseh odpadnih voda v porečju Pšate na centralno čistilno napravo v Študi, ki kljub zapletom napreduje. Problem pa je vrtičkarska upravljalska delitev krvavškega vodooskrbnega sistema in ozko (ne)povezovanje s kamniškim. Teme za ministra g. Podobnika in gospo Podlip-nik. Dodatno so stalnica neukrepanje inšpekcij pri okoljsko spornih dejavnostih in pri gradnjah brez dovoljenj celo na zazidljivih območjih. Posebna tema so stare zakopane deponije industrijskih in komunalnih odpadkov.
*	Izgradnja sodobnega lokalnega telekomunikacijskega omrežja in partnerstvo s Telekomom Slovenija. Andrej Vizjak, Matjaž Janša, Andrej Ki-tanovski. Da tudi to postane javna infrastruktura. Da se dosežejo sinergije z upravljalci in izvajalci (Elektro Ljubljana - tudi javna razsvetljava, Telekom Slovenije, operaterji Telemach)
*	Regionalne teme - premik v partnerskem regionalnem povezovanju:
-	Strategija prometa, prometna politika v prestolnici in somestju Ljubljane - Izdelava strategije prostorskega razvoja "promet' za regijo;
-	Javni transport v prestolnici in somestju Ljubljane - Sodobne tramvajske - železniške povezave; drugi tir jeseniške proge / tir do letališča Brnik po trasi Domžale - Groblje - Mengeš
-	Moste - Brnik - ..;
-	AC sistem - zaokroženje U avtocestnega sistema; Hitra cesta Želodnik - Vodice z obvoznico Mengeš;
-	Vodooskrba v regiji s povezovanji sistemov; Skupni okoljski sistemi z optimizacijo upravljanja (npr. kanalizacijskih sistemov in čistilnih naprav ter deponij in obratov za predelavo ločeno zbranih odpadkov); Predpogoj državno koordiniran projekt upravljanja porečij, ki se v regiji izlivajo v Savo;
Izobraževanje in tehnološko inovativno raziskovanje ter podjetništvo.
LDS O POROČILU ZA MANDAT 2002-2006
Bližajoče volitve nas prisilijo, da ovrednotimo delo občinskega sveta, uprave in župana. Mengeški liberalni demokrati smo v naši občini najštevilnejša svetniška skupina. Tako člani kot simpatizerji smo aktivno delovali na vseh področjih v občinskem svetu, ki predstavlja zakonodajno vejo oblasti. To pomeni, da sprejema odloke in druge akte, medtem ko je za njihovo realizacijo odgovorna izvršilna veja oblasti, v občini je to župan. Sprejeti proračuni, odloki in drugi akti so bili usmerjeni v znan cilj, popeljati Mengeš med najboljše, vendar pa nespoštovanje sprejetih aktov zaradi političnega ločevanja in osebnih interesov pomeni veliko škodo za naš kraj. Mengeški liberalni demokrati smo zagovarjali trajnostni razvoj Mengša in ne kampanjsko realizacijo projektov, ki uničuje tako zgodovinske vrednote mesta, športne in rekreacijske dejavnosti, kot področje turizma, šolstva, otroškega varstva in gospodarstva ter povzročajo neenakomeren in nepravičen razvoj komunalne infrastrukture.
Na občinskem svetu in v odborih smo sprejemali odgovorne, usmerjene v boljše stanje na posameznih področjih, pravične, varčne odločitve. Pri tem smo se povezovali z vsemi svetniki, ne glede na njihovo politično opredeljenost. Prav tako smo prisluhnili vsem občankam in občanom, ki so se obrnili na občinski svet ter jim po svojih zmožnostih tudi pomagali.
Vloženo znanje in trud pa se žal ni realiziralo v praksi. V občinskem proračunu, ki predstavlja osnovni dokument za delovanje občine, smo zagotovili sredstva za vrsto pomembnih projektov in dejavnosti za občino Mengeš; obnova Slovenske ceste med Gasilsko-Godbenim domom in bencinsko črpalko, obnova cestišča med Mengšem in Rodico, ureditev parkirišč ob stanovanjskem naselju na Levčevi in Slamnikarski ulici, izgradnja telovadnice ob OŠ Mengeš, protipotresna obnova šole,
asfaltiranje ceste na Gobavico, izdelava projektov za ureditev prometa mimo osnovne šole, izvedba ukrepov za zagotovitev varne poti v šolo katere je pripravila komisija za preventivo in varnost v cestnem prometu, izdelava projektov za kanalizacijo v Topolah, izgradnja kolektorja, začetek gradnje gasilskega doma v Loki, izgradnja športnega igrišča v Topolah in povečanje sredstev za športna in kulturna društva.
V občini so bili izvedeni zgolj nekateri od navedenih projektov. Tako še vedno ostajajo nerealizirani številni, za nadaljnji razvoj občine nujni, projekti, npr. obvoznica, varna pot v šolo, cesta Rodica Mengeš, kar v Liberalni demokraciji Mengeš štejemo za največje napake tega mandata.
OO LDS Mengeš

POLITIKA
»OBVOZNICA IN OSTALE GRADNJE V
MENGŠU
€€
Tako kot mengeški župan na eni strani planira in obljublja občanom ter na drugi strani popolnoma po svoje, mimo sklepov občinskega sveta, realizira mengeške gradnje ter ostale občinske investicije, je verjetno v slovenskem prostoru posebnost, ki s splošnimi principi dobrega funkcioniranja občine v korist vseh občanov nima ničesar skupnega.
V raznih časopisih že kar nekaj časa prebiramo izjave in obljube našega župana g. Štebeta glede skorajšnje izvedbe mengeške obvoznice. Res, pri današnjem prometnem mengeškem kaosu mu ne preostane drugega kot da obljublja obvoznico in da tako vsaj malo potolaži sebe in jasno tudi občanke in občane. Dejstva, da bi morala biti mengeška obvoznica že zdavnaj narejena, ni treba poudarjati, saj ga tako Mengšani kot tudi ostali tranzitni potniki grobo občutimo vsakodnevno na svoji koži. Pa tudi dejstva, da je župan sam ob nastopu županovanja pred leti izničil veljavne prostorske akte glede mengeške obvoznice in s tem tedaj preprečil izvedbo obvoznice in njeno realizacijo premaknil vsaj za celo desetletje, ni treba več poudarjati; saj je to že zgodovina. In od spominjanja na stare napake, ki še vedno niso popravljene in od branja starih dokumentov, ki to izkazujejo, ni koristi in se ne vozimo skozi Mengeš zato nič hitreje in nič bolj varno.
Ker župan stalno zavaja s svojimi izjavami glede časa izvedbe obvoznice, pa je treba vseeno enkrat jasno povedati, kakšno je v resnici danes stanje glede mengeške obvoznice. Na državnem nivoju je že kar nekaj časa sprejet lokacijski načrt, katerega sestavni del je tudi mengeška obvoznica. Ni pa še v obveznem postopku javnega razpisa izbran projektant, ki naj bi izdeloval projekt mengeške obvoznice (projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja in projekt za izvedbo). Prvi javni razpis za projektanta je
bil razveljavljen. Pripravlja se objava novega javnega razpisa, tako da bo po grobi oceni projektantsko podjetje, ki bo izdelovalo projekte za mengeško obvoznico, izbrano do konca letošnjega leta. Do konca leta 2007 je po tem terminskem planu lahko pridobljeno gradbeno dovoljenje za mengeško obvoznico, ob obveznem pogoju, da morajo biti pred gradbenim dovoljenjem izvedeni vsi potrebni odkupi zemljišč in urejena lastniška razmerja glede zemljišč. Za kar pa morajo biti pravočasno zagotovljena tudi vsa finančna sredstva, ki pa so okvirno predvidena za obvoznico šele za leto 2008. To pomeni, da bo gradbeno dovoljenje realno lahko pridobljeno koncem leta 2008, gradnja pa ob idealnih pogojih dokončana v letu 2010.
Glede nato, da je mengeški župan istočasno tudi državnozborski poslanec in je obljubljal, da bo ta njegova funkcija v prid Mengšu, lahko ugotovimo, da bi glede na dolgoletno perečo in nemogočo prometno situacijo v Mengšu lahko pospešil določene aktivnosti glede pričetka del za obvoznico in lobiral za čimprejšnja finančna sredstva. Pa tega ni storil. Naš župan bo to gotovo naredil in tudi zato računamo na njegovo izvolitev.
In ostale investicije v Mengšu?
V letu 2005 je občinski svet zagotovil v proračunu za investicije in vzdrževalna dela ter za okoljevarstvo nekaj več kot 490 milijonov tolarjev. Tako so bile že v letu 2005 planirane investicije posodobitve Kamniške ceste s plinifikacijo, zagotovljena so bila tudi sredstva za izdelavo projektov za novo telovadnico. Župan je v tem letu porabil za investicije samo 357 milijonov tolarjev, kar je milo rečeno nesmotrno. Določenih investicij, ki so bile predvidene v proračunu, se sploh ni lotil: še sedaj ni projektov za novo telovadnico; potresna varnost šole je bila letošnje poletje na posebno zahtevo in sklep občinskega sveta deloma realizirana, vendar ne v celoti, tako da objekt šole še vedno ni potresno varen! Ni realizirana varna pot v šolo. Ni realizirana izvedba asfaltne ceste na Gobavico. Niso realizirane prepotrebne investicije v športni park Mengeš (npr. razsvetljava itd.). Ni pričel z obnovo ceste Mengeš - Rodica. Obnovil bo le del Slovnske ceste.
Posebnost izvedbe investicij v Mengšu pa je tudi v tem, da se vrednosti investicij drastično povečujejo tekom same izvedbe. Zato je bil tudi predmet dnevnega reda seje občinskega sveta tega meseca sprememba
(rebalans) proračuna letošnjega leta. Župan je dal na dnevni red postavke, ki jih mora poravnati kot več dela na investicijah še za leto 2004 in za leto 2005 (plinifikacija) kot tudi za letošnje leto, kot npr.:
-	dodatna vrednost gradbenih del na cestogradnji iz 90 na 107 milijonov (povečanje za 17 milijonov),
-	dodatna vrednost gradbenih del na delni protipotresni sanaciji osnovne šole s prenovo sanitarij - sredstva se povečujejo iz 40 na 60 milijonov (povečanje za 20 milijonov),
-	dodatna vrednost gradbenih del na vrtcu Gobica - izvedba sanitarij - sredstva se povečujejo iz 10 na 18,2 milijonov (povečanje za 8,2 milijonov),
-	dodatna vrednost gradbenih del za parkirišče za Kulturnim domom - sredstva se povečujejo iz 12 na 31,1 milijonov (povečanje za 19,1 milijonov).
Na drugi strani pa je županov predlog za zmanjšanje nekaterih pomembnih postavk v rebalansu proračuna za letošnje leto, kot:
-	zmanjšana vrednost predvidenih rekon-strukcijskih del na Kulturnem domu Mengeš
-	sredstva se zmanjšajo iz 12 na 6 milijonov (zmanjšanje za 6 milijonov),
-	zmanjšana vrednost predvidenih del na Zdravstvenem domu Mengeš - sredstva se zmanjšajo iz 6 na 2,5 milijonov (zmanjšanje za 3,5 milijonov),
-	zmanjšana vrednost predvidenih del za projektno dokumentacijo za Telovadnico Mengeš - sredstva se zmanjšajo iz 14 na 4 milijonov (zmanjšanje za 10 milijonov),
-	zmanjšana vrednost predvidenih del za odkup zemljišč in asfaltiranje ceste na Gobavico - sredstva se zmanjšajo iz 8 na 5 milijonov (zmanjšanje za 3 milijonov),
-	zmanjšana vrednost predvidenih del v Športnem parku Mengeš - sredstva se zmanjšajo iz 10 na 1 milijonov (zmanjšanje za 9 milijonov).
Zavedamo se velikega števila perečih problemov, ki jih je potrebno čim prej realizirati, a žal župan zanje nima posluha. Realizirajo se investicije, za katere se zavzema župan, v vrednostih, ki nikoli niso naprej realno znane.
Občinski svet in odbori se že ves čas zavzemamo, da bi se investicijska vlaganja v občini vodila bolj strokovno, racionalno in transparentno, vendar župan dela po svoje. In tudi v medijih razlaga po svoje. Zato smo poskušali s tem člankom prikazati pravo in realno plat glede mengeške obvoznice in ostalih aktualnih gradenj v občini.
OOLDS Mengeš

POLITIKA
KJE SMO S
PLINIFIKACIJO V MENGŠU?
Občina Domžale je jeseni leta 2002 kot prva podpisala koncesijsko pogodbo za plinifikacijo občine Domžale z zemeljskim plinom. Za koncesionarja je izbrala Slovensko naftno družbo Petrol. V naslednjem letu sta tako pogodbo podpisali tudi občina Trzin in občina Mengeš ter prav tako izbrali Petrol. To je bilo sklepno dejanje javnih razpisov vseh treh občin, ki je postavilo temelje za širitev omrežja za oskrbo široke potrošnje z zemeljskim plinom v vseh treh občinah - tako za gospodinjstvo kot tudi za ostale komercialne porabnike.
Vse tri občine so na začetku vodili k uvajanju in izgradnji plinske mreže argumenti kot so: visoki izkoristki sodobnih ogrevalnih plinskih naprav, okolju prijazno zgorevanje in konkurenčna cena, zagotovljene zaloge plina za naslednjih 150 let kot tudi ugodnost sprotnega plačevanja porabe namesto celoletnih zalog in dolga življenjska doba plinskih naprav. Vse našteto je tudi osnovni razlog, da poraba zemeljskega plina v Sloveniji strmo narašča, saj je bilo leta 2001 porabljeno v Sloveniji milijardo kubičnih metrov zemeljskega plina, napoved rasti do leta 2006 pa je 1,37 milijarde kubičnih metrov. Slovenska naftna družba je k delu po sklenjenih pogodbah za plinifikacijo resno pristopila in je za občino Domžale, ki je sicer že imela nekaj izvedene plinske mreže v centru Domžal, pripravila podroben program. Ta program izgradnje omrežja je v 5. fazah obravnaval celotno občino - predvideval je, da se do konca leta 2007 zgradi preko 100 km plinske mreže. Vsa dela v občini Domžale v celoti potekajo po tem programu, saj občina Domžale v ničemer ne ovira izgradnjo plinske mreže po predlaganem programu.
V	občini Trzin so predvideli zgraditi plinsko mrežo v dveh letih in tako se je tudi zgodilo. V prvem letu so zgradili glavni vod za dobavo plina od mengeške tovarne Lek do Trzina in do že zgrajene plinske mreže v novem Trzinu. V drugem letu pa so zgradili še plinsko mrežo starega Trzina.
Za obe občini je tako imenovana plinska zgodba zaključena ali skoraj zaključena.
Kaj pa Mengeš, se boste vprašali?
V	Mengšu pa je župan zahteval, da se v člen pogodbe med Občino Mengeš in izbranim koncesionarjem, Slovensko naftno družbo Petrol, vgradi županovo osebno idejo, naj plinifikacija Mengša sledi rekonstrukcijam ulic v občini Mengeš. Ta ideja, ki je povsem v nasprotju z vsemi sklepi sprejetimi na občinskem svetu Občine Mengeš, je vgrajena v člen, ki naj bi časovno definiral zaključek del. To na kratko pomeni, da nihče, tudi župan ne ve, kdaj bo v Mengšu končana plinifikacija Mengša. Petrol se taki želji pokorava in svoja dela izvaja toliko kot je le mogoče. Vzporedna rekonstrukcija ulic je sicer dobra zadeva, a kaj ko jih na osnovi razpoložljivih sredstev proračuna občine Mengeš lahko rekonstruiramo le tri na leto. Pri izvedbi plinifikacije po programih Petrola v sosednjih dveh občinah pa so bile realizirane tri ulice na teden.
Rešitev dokončanja mengeške plinifikacije je edino v spremembi spornega člena koncesijske pogodbe , ki koncesionarja ne bi več oviral v njegovi nameri plinificirati občino Mengeš. Vse niti hitrejše gradnje plinske mreže v Mengšu so torej v rokah župana. Tega ali katerega drugega ?
K.M.
FRANC JERIČ JE PREDSTAVIL SVOJO KANDIDATURO IN LISTO ZA OBČINO MENGEŠ IN NJEN RAZVOJ
Zakaj kandidaturam za župana in zakaj neodvisna lista? Z dobrim namenom, da se po 8 letih preseka gordijski vozel, v smislu nesoglasja med občinskim svetom in županom. Geslo, ideje liste in kandidata za župana je povezati občinski svet ne glede na strankarsko pripadnost, saj v tem vidimo ključ do uspeha. Program, ki ga bo zagovarjala lista in županski kandidat je M e n g š a n o m p o z n a n že i z obljub prejšnjih kandidatov, vendar do sedaj še ni izpolnjen, problematika prometa, tako mirujočega kot tekočega; obvoznica; izgradnja šolske telovadnice, za potrebe šole in občine; ureditev kanalizacije na severnem delu Mengša in Topol; v programu je tudi dokončna ureditev Testenove ulice v Loki in ureditev prostorskega plana Loka. Seveda ne bomo pozabili na Dobeno, saj nam bo pri tem pomagal reševati probleme član liste Vojko Oman. To so le bistveni projekti.
Kot župan in lista se bomo potrudili, da se vsem društvom in
organizacijam v Občini Mengeš nameni več pozornosti. Sem član mnogih društev v občini Mengeš in se zavedam, kako potrebna je pomoč s strani občine.
Člani liste za občino Mengeš in njen razvoj so ljudje, ki so v Mengšu že poznani s svojim delom na področju kulture, športa, humanitarnih dejavno-sti,gospodarstva. Naštel bi le nekaj ljudi, ki so izrazili podporo kandidaturi za župana in so člani Liste za občino Mengeš in njen razvoj:
-	Robert Ručigaj, predsednik PGD Loka,
-	Mateja Hribar Sicherl, vodja enote vrtec Gobica
-	Bogo Ropotar, dolgoleten član sveta staršev OŠ Mengeš
-	Matjaž Loboda, predsednik KD Anton Loboda
-	Bernarda Skok iz Loke
-	Vojko Oman, strokovnjak na področju infrastrukture iz Dobena
-	Brane Šuštar, predsednik SSK Mengeš
-	Janez Habjan
Lista za občino Mengeš in njen razvoj se bo trudila, da se poveže z vsemi svetniki, ki so pripravljeni delati v dobrobit občini Mengeš. Odprti smo za vse, pripravljeni podpreti vse dobre predloge, ne glede na politično pripadnost.
Zahvaljujem se vsem, ki so dali svoj podpis, ki je bil potreben za vložitev kandidature za župana Občine Mengeš.
Franc Jerič

SPORT
(NE)NOGOMETNI MARATON IN AVTOGOLI
Prepričan sem, da se je pričel že mnogo pred nedeljo, 27. avgusta 2006. Ta dan sta namreč MNK Zalog in občina Cerklje izvedla 12-urni maraton v malem nogometu na igrišču v Zalogu proti združeni ekipi ŠD Loka in občine Mengeš. Slednji smo po dogovoru z organizatorjem nastopili s štirimi starostnimi ekipami - ŠD Loka, Joma Futsal Team ter dvema mešanima ekipama nogometašev veteranov iz Loke in Mengša. S skupnim rezultatom 103 proti 77 smo maraton zanesljivo zmagali, ravno tako pa smo imeli v svojih vrstah najboljšega strelca - Dorin Milić, član ekipe Joma Futsal Team je dosegel (če se ne motim) 22 golov. Ker sem skoraj prepričan, da bo na temo odigranega maratona še kdo kaj dodal, s pisanjem o tem velikem dogodku - toda na žalost zelo slabo organiziranem (brez tekoče vode, brez organizirane prehrane, s previsokimi cenami pijače - še posebej to velja za brezalkoholne), zaključujem. In odpiram dogajanje v skladu z naslovom prispevka.
Osebno me je navdušila predvsem številna udeležba igralcev nogometa vseh generacij iz Loke in Mengša. To pa kar samo po sebi potrjuje, da bi združeni lahko bili tudi v širši regiji samostojna in prepoznavna nogometna sredina ter ne zgolj ''rezervna varianta - beri podružnica" nogometnim sredinam iz drugih krajev (npr. Jarše, Ihan, Domžale). Ker sam do sedaj nikoli nisem deloval v domačem klubu NK Mengo 28, sem pa nekajkrat z veseljem zaigral v veteranski ekipi, tudi nočem presojati usmeritev in politike vodstva kluba, čeprav slišim marsikaj - tudi osebno. Veliko tudi dobrega, in to predvsem o delu z mlajšimi selekcijami, urejanju samih igrišč z okolico, ureditvijo garderob, toda žal tudi kaj slabega. Slednje je predvsem odmeven razpad perspektivnih ekip U-14 in U-16 nad katero niso navdušeni tudi nekateri starši teh odličnih dečkov nogometašev, pa spori v samem vodstvu kluba in slovo nekaterih dolgoletnih cenjenih delavcev v pravem pomenu besede, pa pretirano soliranje brez iskanja konsenza med glavnimi akterji veliko nogometnega dogajanja v kraju in še bi lahko našteval. Aktualnega predsednika kluba in županskega (proti)kandidata ob tej priložnosti zato javno pozivam in prosim, da prvič; pisno pojasni kakšne cilje je realiziral v času svojega mandata, drugič; da navede kdo mu je te cilje navsezadnje postavil, in tretjič; zakaj so njegove ambicije tako (pre)skromne oziroma vezane zgolj in samo na ene in iste LDS do-natorje. To bi bilo med ostalim in še posebej
v času predvolilnega obdobja dobro tudi zato, da v očeh marsikaterih bivših in še aktualnih nogometašev ne bi bil vedno glavni oziroma dežurni krivec nastalih razmer.
Ko tako s svojo zasebno ekipo I.T. FUTSAL TEAM iz Mengša (ki v sezoni 2006/07 nastopa pod imenom prestižnega sponzorja JOMA) gostujemo na številnih malo nogometnih turnirjih širom Slovenije (npr. Rogoza pri Mariboru, Levpa nad Tolminom, Litija, Tuhinjska dolina) in lokalni sceni (Trzin, Loka, Ihan, Vodice - Kubu) ali ko igramo zimsko ligo v Gradiantu, pa najprestižnejši božično novoletni turnir 24-najboljših malo-nogometnih ekip Slovenije pod pokroviteljstvom športnega dnevnika Ekipa v Triglavu, srečujemo številne igralce in trenerje, ki se ob medsebojnih komunikacijah dobesedno začudijo ob spoznanju, da ima kraj samo odlično FUTSAL (beri malo nogometno) ekipo, nima pa na primer že vrsto let več članske ekipe v velikem nogometu. Ob tem zgolj dodajam, da mi za razliko od drugih bolj ali manj uspešnih športnih sredin v kraju (in ne samo nogometne) od občine Mengeš v zadnjih treh letih nismo dobili niti tolarja sredstev iz občinskega proračuna. Res pa je, da npr. zanje niti nismo hoteli zaprositi. In to navkljub številnim uspehom, ki navzven zagotovo dvigujejo prepoznavnost in promocijo samega mesta, in predvsem FUTSALa (malega nogometa). Bi pa pričakoval, da bi se na nas vsaj kdaj pa kdaj spomnili npr. občinski svetniki, društva in klubi, županski (proti)kandidati in ne samo svetla, t.i. ljudska izjema. Temu pa dodajam še to, da nas v ekipi igra osem igralcev iz Mengša (Goran, Peter, Peter, Aleš, Dragan, Haris, Iztok, jaz) in po eden iz Kamnika (Damir), Preserja (Bojan), Duplice (Pavle) in Domžal (Dorin). Zadnja našteta sta se iz Mengša odselila v tem letu. Verjetno vas sedaj večina, takole ''med vrsticami'' razume, zakaj naj bi bilo to pomembno. In zakaj je v vsaki športni sredini, še posebej pa to velja za nogometno s tradicijo, najpomembnejša ravno članska ekipa.
Seveda je bil maraton tudi lepa priložnost za druženje županskih (proti)kandidatov in t.i. nogometnih volilnih upravičencev, ki nas ni malo. Verjetno sedanji gospod župan mag. Tomaž Štebe zaradi številnih obveznosti ni utegnil izkoristiti te priložnosti, sta jo pa zato njegova (proti)kandidata Aleš Janežič in Franc Jerič. Kako uspešno bomo šele videli. Toda ponovno se moram vrniti nazaj. Zgoraj omenjeni številni igralci in trenerji iz drugih sredin
pa me, kako zanimivo, velikokrat povprašajo o fenomenu dogajanja v Mengeškem kulturnem domu. Mnogim sem tudi uredil ogled nepozabnih komedij, velikokrat z neposredno pomočjo Franca Jeriča. Ravno tako pa mi je osebno všeč njegov pogled na razvoj in vizijo športa v Mengšu in financiranje le tega. Pa bom še naprej ostal pri nogometu. Čeprav je Franc Jerič z popolnoma nepričakovano donacijo v prvem letu delovanja podprl mojo ekipo, pa ni ostal ravnodušen tudi v primerih, ko v ekipi ni bilo vse tako idealno kot je sedaj (kadrovske zamenjave igralcev). Odkrito, pošteno. Toda za razliko od nekaterih (ki nam nikakor in še vedno ne privoščijo uspeha - se mar počutijo ogrožene?) pa nam je on ob vseh uspehih, še posebej pa v letošnjih oz. sezoni 2006, vedno iskreno čestital. Čeprav finančno že dve leti ni več donator ekipe; in to se ne pozablja. Ker močno verjamem, da je tudi v Mengšu nastopil čas za spremembe, naj se torej po volitvah te zgodijo na vseh tistih področjih kjer so resnično potrebne. Teh pa je kar nekaj.
Kot t.i. nogometni volilni upravičenec sem prepričan, da je aktualen župan v dveh mandatih storil tudi veliko pozitivnega za občino Mengeš in bo kot poslanec v državnem zboru to še vedno lahko - tudi, če ne bo več župan. Osebno sta mi všeč športna kompleksa v Loki in Topolah, ki sta ''zrasla'' v njegovem mandatu, še posebej npr. igrišči za mali nogomet. Nikakor pa ne morem dojeti in razumeti, da bi ga v primeru uporabe za 90-minutni trening tudi mi, kot domača ekipa, morali plačevati Športnemu društvu Topole po 3.000 SIT/uro (glej spletno stran vvvvvv.sd-topole.com). Gospod župan, morda vi veste za to uradno storitev navedenega društva, ki pa nikakor ni edina. Je pa za njo presenetljivo vedel vaš (proti)kandidat, ki je za prepoznavnost Mengša že storil veliko - toda pozor: v nogometu ne štejejo samo doseženi goli v nasprotnikovih mrežah, temveč tudi avtogoli. Žal pa si jih nekateri kar dajejo in dajejo. Tudi županski kandidati. In pri tem še mislijo, kako so učinkoviti in uspešni.
Igor TISAJ, vodja in trener ekipe JOMA FUTSAL TEAM

SPORT
REBALANS NI BIL SPREJET
Na 34. seji Občinskega sveta Občine Mengeš, ki je potekala 13. septembra 2006, je bilo na dnevnem redu 9. točk. Vse točke, razen rebalansa proračuna, so bile sprejete in potrjene z večino svetnikov. Pri rebalansu pa se je po pričakovanjih odprla vroča razprava. Svetniki so opozorili na nekorektno pripravljeno gradivo - odbori so ponovno prejeli drugačne materiale kot občinski svet, ki je bilo tudi prepozno dostavljeno - zadnje obrazložitve so bile podane 24 ur pred sejo.
Predsednica odbora za finance, proračun in gospodarstvo je predstavila sklep odbora, ki priporoča občinskemu svetu naj sprejme predlagani rebalans proračuna 2006, vendar le v primeru, če bodo podane ustrezne obrazložitve. Prav najbolj problematičen postavke, ki so bile presežene tudi za 100%, niso imele ustreznih obrazložitev, ki bi opravičevale tako povečanje. Predsednica od župana ni dobila odgovorov niti na sami seji, zato je bil sklep odbora izničen.
Predsednica odbora za okolje in prostor je opozorila župana naj pregleda prihod-kovno stran, saj so nekateri planirani prihodki precej pod predvidenim v proračunu. Župan pa istočasno še povečuje prihodkovno stran nekaterih postavk in tako celotna slika prihodkov ni realna, kar postavlja celoten rebalans pod vprašaj. Npr. postavka komunalni prispevki je nižja kar za 100
milijonov (od 140 planiranih milijonov je realiziranih zgolj dobrih 40 milijonov). Prav tako je predsednica odbora za okolje in prostor opozorila na nezakonito dodelitev gradbenih del, ki bi morali biti glede na skupno vrednost dodeljena preko javnega razpisa. Župan pa je dodelil delo prek zbiranja ponudb, kar je v nasprotju z zakonodajo, nezakonito. Vsi svetniki takega predloga rebalansa proračuna 2006, razen županove svetniške skupine in podžupana, niso podprli. Svetniki so v svojih obrazložitvah pojasnili, da so investicije prekoračene preko vseh logičnih meja in to brez vsakih obrazložitev. Pogodbe so bile že podpisane, projekti so bili že realizirani oziroma bodo v kratkem zaključeni, medtem ko so svetniki šele na septembrski seji prejeli predlog rebalansa. Svetniki so ugotavljali, da ponovno rešujejo zatečeno stanje, ki je protizakonito. Na to je opozorila tudi dolgoletna svetnica in članica odbora za finance, gospodarstvo in proračun ter župana pozvala naj za oktobrsko sejo pripravi nov predlog rebalansa z realnimi številkami in obrazložitvami ter tako vzpostavi zakonito delovanje pri porabi občinskega proračuna Občine Mengeš.
Svetniška skupina LDS, svetniška skupina SDS in Tina Železnik
Izjava svetnikov in svetnic
Občinskega sveta Občine Mengeš
Svetovno prvenstvo - masters
V St. Johannu na Tirolskem je od 23. do 27. avgusta potekalo že 7. amatersko svetovno prvenstvo masters. Kolesarska zveza je izbrala 10 najboljših tekmovalcev iz Slovenije, med njimi tudi našega člana društva Boštjana Dacar - letošnjega državnega prvaka v kronometru. Čeprav je takšno prvenstvo poseben izziv, je po drugi strani velika obremenitev, saj je v ospredju svetovna elita. Že dan pred tekmovanjem je bil uradni trening, ogled proge dolge 20 kilometrov in sodniške izmere koles, kjer ni odstopanja niti za centimeter. Naporna preizkušnja zanj se je odlično iztekla. S povprečnim časom 48 km/h je Boštjan osvojil 9. mesto od skupno 80 tekmovalcev v njegovi skupini.
Za izjemen rezultat mu iskreno čestitamo in mu želimo še naprej veliko kolesarskih uspehov!
Za KD Mengeš, Saša Jeretina
Nedeljsko dopoldne na Zbiljah
Kolesarji KD Mengeš smo v nedeljo, 27.08.2006 organizirali trim izlet v turistični kraj Zbilje.
V zelo lepem številu, skupno 67 ( članov društva in ostalih Mengšanov, ki radi kolesarijo) smo se zbrali pred Kulturnim domom. Po nekaj arhivskih posnetkih smo se ob 9. uri odpeljali v smeri Šenkov turn-Koseze-Utik-Bukovica-Vodice-Zapoge-Hraše-Valburga-Zbilje. Pogrešali smo več šolo obveznih otrok in njihovih staršev. Izleta so se udeležili le trije otroci, od tega samo ena deklica iz OŠ Mengeš, pa čeprav je bil razpis izobešen že mesec dni prej. Hitrost vožnje smo prilagodili zmernemu tempu, z opazovanjem narave in ne razkazovanju tekmovalnih sposobnosti, kajti naš moto je bil turistični izlet. Postanek smo imeli ob jezeru. Tu smo se odpočili in okrepčali z malico in pijačo, ter prijetno poklepetali. Iz meglenega jutra se je prebudilo prekrasno sončno dopoldne in kar težko se je bilo odpraviti nazaj. Srečno in brez kakršnihkoli nezgod smo se zadovoljnih obrazov vrnili domov. Skupno smo prevozili 35 kilometrov.
Hvala vsem, ki ste se nam pridružili in z nami preživeli prijetne urice.
Za KD Mengeš, Saša Jeretina, Foto: Marjan Totter

SPORT
MARATON V MALEM NOGOMETU
V	soboto, 26. avgusta 2006, se je Športno društvo Loka odzvalo povabilu Športnega društva Cerklje in odigralo 12 urni maraton v malem nogometu. Društvi sta nastopili s štirimi ekipami, ki so bile starostno prilagojene. Začetek maratona je obetal izenačeno srečanje do samega konca. Najprej so nastopili mladi Ločani, nato Joma Futsal Team. Ko pa je na igrišče stopila naša veteranska ekipa z nepremagljivim Mihom Pogačarjem v golu, smo se odcepili na varno razliko, ki jo je ekipa v naslednjem krogu zadržala do konca maratona in zaključila z zmago 103:77.
Kljub temu, da je bil to prijateljski maraton, se je na igrišču prelivala kri (Tisaj Dare), na srečo brez večjih posledic.
V	zadnji uri maratona se je na igrišču nekoliko spremenjenih dimenzij pojavil tudi legendarni levo krilni loški napadalec Anži, ki je po nekaj poizkusih neubranljivo zadel levi zgornji kot in ob burnem aplavzu zapustil igrišče.
Poleg končne zmage, za katero smo prejeli lep pokal, pa smo imeli v svojih vrstah tudi najboljšega strelca, Dorin Milič, ki je dal preko 20 golov.
Maraton smo zaključili s skupinsko sliko in obljubo, da se vidimo naslednje letov Loki, z odlično organizacijo kot je značilna za vse prireditve, ki jih organizira ŠD Loka.
ŠD Loka
«
4Ê

H E N E 1
âPClRTNI PARK MENÇEâ ů	7S3 a9 SS
TURNIR DVOJIC Z LESENIMI LOPARJI
V soboto, 02.09.2006, je teniška sekcija organizirala turnir v igranju dvojic z lesenimi loparji. Prijavljenih igralcev je bilo 24, to pomeni 12 parov. Najprej so se odigrala tri kola medsebojnih srečanj, po seštevku dobljenih iger pa je prvih osem igralcev odigralo še polfinale in finale. Med tekmovalci je bila prisotna velika želja po dokazovanju znanja vihtenja teh starostnih rekvizitov. Rezultati:
1.	mesto: Matjaž Loboda, Maver Iztok
2.	mesto: Marjan Mušič, Zickero Robert
3.	mesto: Janežič Tim, Janežič Tomaž
Razglasitev rezultatov je bila v brunarici, kjer je bilo poskrbljeno tudi za lačne in žejne. Bilo je lepo.
ŠD Partizan Za Teniško sekcijo Mengeš, Marjan Mušič

SPORT
TENIŠKI TURNIR V IGRANJU DVOJIC (26. 08. 2006)
V soboto, 26. 8., je Teniška sekcija Mengeš znova organizirala turnir v igranju dvojic. Zbor tekmovalcev je bil 9. uri. Prijavilo se je 32 igralcev (16 parov). Najprej so se odigrala štiri kola. Vsako kolo so se pari žrebali, igralo pa se je na devet iger. Vsakemu posameznemu igralcu se je število dobljenih iger seštevalo. Tako smo dobili prvih osem igralcev, izmed katerih smo z žrebom dobili štiri pare, ki so nadaljevali s tekmovanje. Zmagovalna para sta se uvrstila v finale, poraženca pa sta odigrala še srečanje za tretje mesto. Prvi trije pari so dobili praktične nagrade. Uvrstitve:
1.	MESTO: MATJAŽ DANEV, JANEZ LOPATIČ
2.	MESTO: JAKA KRULJEC, MATJAŽ LOBODA
3.	MESTO: MATJAŽ MAJCEN, BORIS ŽNIDARŠIČ
Po razglasitvi rezultatov je sledilo še družabno srečanje, ki je zanimivemu tekmovanju dalo še dodatni pečat in prijeten zaključek.
Svetovno prvenstvo v Taekwon-Do-ju
"Sofija 2006'' Med 26. in 30. julijem se je v Sofiji v Bolgariji odvijalo 2. Veteransko in 7. Mladinsko Svetovno prvenstvo v Taekwon-Do-ju. Svetovnega prvenstva verzije, ki jo vodi Predsednik prof. Chang Ung se je s tekmovalci udeležilo kar 47 držav. Kongresa, ki je bil organiziran ob tej priložnosti pa so se udeležili predstavniki 65 držav.
Reprezentanca Slovenije je bila sicer bolj maloštevilna, vendar izjemno uspešna. Pod vodstvom trenerjev g. Jan Simona in g. Landeker Petra so tekmovalci nastopili v veteranski in mladinski kategoriji. Na kongresu je skupaj z organizacijskim odborom (g. Tomaž Kos in predstavniki Turistične Zveze Bled) sodeloval tudi Predsednik ITF - Zveze za tradicionalni Taekwon-Do Slovenije g. Borut Soklič, ki je predstavil priprave Slovenije na organizacijo Svetovnega članskega prvenstva 2007 na Bledu. Kot sodnik je na Svetovnem prvenstvu zelo uspešno sodeloval tudi g. Ismet Alijagič, ki je odlično opravil zaupane naloge.
1 zlata, 1 srebrna in dve bronasti kolajni
-	ISMET IČANOVIĆ: ZLATA KOLAJNA veterani borbe - 80 kg BRONASTA KOLAJNA forme IV DAN
Izredno veseli smo vseh uspešnih nastopov, saj je bilo to eno izmed najmočnejših Svetovnih prvenstev. Še posebej smo se veselili naslova SVETOVNEGA PRVAKA g. Ičanoviča, (TKD Škorpijon - Ljubljana ) ki je med 21 tekmovalci v veteranski kategoriji ter 5 težkih zmagah (Bolgarija 1, Anglija, Grenlandija, Škotska in Bolgarija 2) stopil na najvišjo stopničko.
-	Eva Baš: SREBRNA KOLAJNA mladinke borbe -58 kg
Evi Baš je po prvem prostem krogu ter nato težkih zmagah nad Rusijo, Hrvaško in Ukrajino zmanjkalo moči in je v finalu morala priznati premoč tekmovalki iz Tajikistana.
-	David Katalenič: BRONASTA KOLAJNA mladinci borbe +75 kg David Katalenič je bil po zmagah nad Bolgarijo in Grenlandijo kljub odličnem nastopu izločen s strani predstavnika Rusije.
-	Miha Kos: mladinci borbe -75 kg/4-8 mesto
Miha Kos je po zmagah nad Estonijo in Bolgarijo izgubill proti predstavniku Tajikistana in tik pred kolajnami končal tekmovanje.
-	Sabina Alijagič: mladinke forme I DAN in specialna tehnika
Sabina Alijagič je po težkem žrebu že v prvem krogu izgubila proti predstavnici Severne Koreje, pri nastopu v specialni tehniki pa ji je le malo zmanjkalo do tretjega mesta.

POLETNI TENIŠKI KAMP ZA OTROKE
V okviru Teniške sekcije Mengeš je poleti potekal teniški kamp za otroke od 6. do 13. leta. Razpisana sta bila dva termina, prvi zadnji teden v juniju, drugi pa prvi teden v juliju. Zanimanje je bilo res veliko, saj se je kampa udeležilo skupaj 29 otrok.
Kamp je potekal vsak dan od 8. do 15. ure. Program je vključeval tečaj tenisa, obisk bazena, različne igre z žogo in kosilo. Dan je potekal nekako takole: zbrali smo se do 9. ure in se nato po skupinah (glede na starost in predhodno znanje) podali na teniška igrišča, na katerih smo se do 12. ure pridno učili teniških osnov. Med krajšimi oddihi smo si privoščili pijačo in sladoled. Ob 12.30 smo imeli kosilo (ki je bilo vedno odlično in obilno), nato pa smo se zabavali z igranjem nogometa, odbojke na mivki, badmintona in igranjem kart. Da smo se malo ohladili in odpočili, smo enkrat tudi obiskali bazen. Zadnji dan kampa so otroci pokazali, kaj so se naučili. Organizirali smo turnir (po skupinah) in tekmovalcem podelili priznanja in praktične nagrade za njihov trud in končni uspeh.
Na splošno lahko rečemo, da je kamp uspel. Razpoloženje je bilo namreč ves čas odlično in tako otroci kot njihovi starši so bili z našim delom zadovoljni. In glede na število udeleženih otrok se nam za prihodnost tenisa v Mengšu ni treba bati.
Teniški pozdrav,
Teja Jenčič David Jerič ŠD PARTIZAN Mengeš Teniška sekcija
ŠD PARTIZAN, MENGEŠ					
Teniška sekcija					DVOJICE
Rezultati desetega tradicionalnega teniškega turnirja					
VELIKI MENGEŠ :		MALI MENGEŠ			Jerič David
					Zabret Franc
Mali Mengeš		Veliki Mengeš			
					Mušuč Marjan
Lopatič Janez	6/1	6/3		Zupančič Darko	Juretič Ivan
Jerič Leo	1/6	2/6		Žugelj Stane	
Mušič Marjan	2/6	0/6		Planinšek Dušan	Sitar Miha
Sitar Miha	6/1	6/0		Košir brane	Flerin Franc
Vrhovnik Filip	7/4	4/6	0/6	Žnidaršič Boris	
Mahorič Iztok	3/6	2/6		Majcen Tomaž	Zabret Tomaž
Jerič David	6/0	6/0		Majcen Boštjan	Maver Iztok
Kruljec Jaka	1/6	4/6		Majcen Matjaž	
Stergar Sašo	6/3	3/6	7/5	Golob Jure	Strgar Sašo
Rahne Franc	3/6	6/4	2/6	Skok Robert	Lopatič Janez
Končni rezultat: Veliki Mengeš:			9 zmag, Mali Mengeš: 6 zmag; Skupni rezultat desetih		
7/5 6/4 5/7 3/6 6/0 6/1 1/6 6/7 2/6 4/6
Košir Brane Majcen Marjaž
Žugelj Stane Župančič Darko
Resnik Marjan Kumer Jože
Maver Igor Janežič Tomaž
Planinšek Dušan Žnidaršič Boris
Vodja tekmovanja: Franc Zabret
RAZPIS - ZAHVALA
JOMA FUTSAL TEAM zmagovalci (še) v Tuhinjski dolini
Zg. Tuhinj - nedelja, 20. avgust 2006. Še en malo nogometni turnir (v nadaljevanju MNT) in še ena turnirska zmaga več. Tega dne je namreč ekipa I.T. FUTSAL TEAM iz Mengša, ki v sezoni 2006/07 nastopa pod imenom prestižnega sponzorja JOMA*, suvereno osvojila še najmočnejši MNT, ki se je po besedah organizatorjev do sedaj kadar koli odigral v Tuhinjski dolini. Poleg nas zmagovalcev se ga je udeležilo še enajst ekip, ki so v zaporedju osvojila naslednja mesta: 2. Motnik, 3. Trojane, 4. Četrtkov večer, 5. Lubadarji, 6. ŠD Šmartno, 7. Čelešnik, 8. Beli balet, 9. Ice United, 10. Metulji, 11. Think in zadnje 12. mesto ŠD Češnjice. MNT se je igral po pravilih FIFE z neodbojno žogo v.4, dvema polčasoma po 12-minut neto igralnega časa, štirimi igralci v polju plus vratar (4+1), toda brez akumuliranih prekrškov, ki so bili ''voda na mlin'' tehnično slabšim, vendar fizično izredno močnim ekipam. Najkakovostnejša tekma dneva pred številnim občinstvom je bila zagotovo naša ^-finalna tekma z odlično ekipo Trojan (zmagali smo s 3:1); t.i. tekma za ''dobre živce'' in polna preobratov pa je bila naša finalna z ekipo Mot-nika, ki smo jo premagali šele po izvajanju 6-metrovk s 3:1 (po izteku igralnega časa je bilo 2:2). S fenomenalnimi obrambami t.i. ''penalov (kar dva od treh)'' se je izkazal predvsem naš vratar Goran, njegovi soigralci pa so s suverenim izvajanjem le-teh še enkrat več dokazali, zakaj so najboljši v igranju malega nogometa (za poznavalce FUTSAL-a) daleč naokrog.
Nepremagljivosti na širši regionalni sceni (oziroma relacijah Kamnik
-	Domžale - Trzin - Mengeš - Moste/Vodice - Komenda) tako dodajamo še Tuhinjsko dolino in Ihan, kjer smo bili z osvojenim 3. mestom ponovno najvišje uvrščena ekipa izmed vseh ekip iz t.i. lokalne scene. Toda s finalno zmago 4:2 (polčas 0:2 !!) nad popolno ekipo Balkan Boys-ov (na čelu z Sinišo Brkićem - aktualnim državnim reprezentantom) smo se ravno njim z ''obrestmi'' maščevali za dosedanji edini poraz (3:4) v 14-članski letni Futsal ligi kluba KUBU
-	Vodice 2006, ki nas bo žal verjetno stal (še) ligaškega naslova. Ob upoštevanju tega, da se je MNT v Ihanu igral že v času letnih dopustov in da zaradi tega nismo nastopili kompletni, je za mene osvojeno 3.
mesto enako prvemu. In to še posebej ob upoštevanju dejstva, da je MNT zasluženo osvojila ekipa TAO Sport (okrepljena z Osredkarjem in Ignjatovićem - oba bivša državna reprezentanta), ki smo jo kompletni 6. maja 2006, v velikem finalu ''turnirja vseh turnirjev'' in pred domačim občinstvom v Loki pri Mengšu suvereno premagali s 5:2.
Zato je prav, da tvorce še enega Mengeškega zgodovinskega FUTSAL dosežka še enkrat več naštejem (ker na sliki ni vseh) - vratar (Goran Bartulović), obrambni igralci (Peter Tome - novi in ''pravi'' kapetan ekipe, Peter Tomažin, Pavel Lukič), vezni igralci/napadalci (Aleš Mežnaršič, Dragan Topić, Damir Husić), napadalci (Dorin Milić, Haris Durić, Iztok Sivec).
V 14-članski Futsal ligi kluba KUBU - Vodice 2006 smo tri kroge pred zaključkom enokrožnega ligaškega sistema ponovili lanski uspeh oziroma 2. mesto, zaradi medsebojne zmage bo od nas (za tri točke) kot že rečeno boljša le ekipa Balkan Boys. Za popestritev in dvig priljubljenosti Futsal lige kluba KUBU letos uvajamo še novost oziroma končnico ob torkih - tj. turnirsko razigravanje prvih dvanajstih ekip lige, ki se prične v torek, 12. septembra in se bo končalo v torek 26. septembra 2006 z medsebojnimi tekmami treh superfinalistov. Le-ti bodo med seboj prvič v zgodovini lige razdelili tudi gotovinski nagradni sklad v višini 180.000 SIT. Seveda ob zaključku ne bodo manjkali tudi pokali (za najboljše tri ekipe, za najboljšega vratarja, strelca in igralca lige) in zaključna zabava. Kot vodja lige in tekmovanja vse ljubitelje malega nogometa ali popularnejše FUTSAL-a ponovno vabim na ogled zaključnih tekem - dobrodošli !!
JOMA* je blagovna znamka za nogometno drese, obutev, žoge - proizvajalec iz Španije pa z najprestižnejšo opremo ekskluzivno pokriva predvsem FUTSAL - mali nogomet in velja vsaj za enega izmed vodilnih svetovnih dobaviteljev _ob tem zgolj kot zanimivost navajam, da v navedeni opremi igrajo tudi nogometaši HIT-a Gorice - trikratni zaporedni državni prvaki; potem letošnji finalisti in lanski zmagovalci slovenskega pokala - nogometaši CMC-ja Publikuma; udeleženec SP 2006 v Nemčiji - reprezentanca Kostarike in navsezadnje zmagovalci evropskega Super Cup-a, Sevilla - v finalu so kot zmagovalci pokala UEFA s 3:0 nadigrali zmagovalce Champions League 2006, nogometaše Barcelone.
Igor TISAJ, vodja in trener ekipe JOMA FUTSAL TEAM

Odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev
Spoštovani!
Javno komunalno podjetje Prodnik d.o.o. bo v občini Mengeš 18.10. in 19.10.2006 opravljalo jesenski odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev.
Akcija je namenjena odstranjevanju kosovnih odpadkov iz gospodinjstev, ki morajo biti na dan rednega odvoza do 5. ure zjutraj postavljeni poleg zabojnika za komunalne odpadke.
Med kosovne odpadke iz gospodinjstev ne sodijo nevarni odpadki kot so: embalaža škropiv, olj in barv, lakov in podobno, katere odstranjujemo v posebni akciji odvoza nevarnih odpadkov. Ravno tako ne sodijo med kosovne odpadke iz gospodinjstva avtomobilski deli, akumulatorji, gume in sodi, poleg že naštetega tudi ne bomo odstranjevali gradbenega materiala, vej drevja in živih meja.
JKP PRODNIK
Zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov
Obveščamo vas, da bomo v Občini Mengeš v četrtek, dne 19.10.2006 izvedli zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov iz gospodinjstev. Nevarne odpadke iz gospodinjstev bomo dne 19.10.2006 sprejemali od 16.30 do 18.00 ure za Kulturnim domom Slovenska 30, Mengeš.
Med nevarne odpadke sodijo: akumulatorji, baterije, zdravila, pesticidi, barve, laki, kozmetika, svetila in gume osebnih avtomobilov.
Prosimo vas, da v glasilu objavite tudi opozorilo: § Nevarni odpadki naj bodo v embalaži, ki omogoča varen prenos do zbirnega mesta.
§ Tekoči odpadki naj bodo zaprti, čeprav improvizirano. § Odpadki iz iste skupine se ne smejo združevati v večjo embalažo, ker lahko pride med njimi do kemične reakcije. § Odpadke naj prinesejo polnoletne osebe, ki bodo pri rokovanju z njimi upoštevale varstveno tehnična navodila, pridobljena ob nakupu izdelka
JKP PRODNIK
FOLKLORISTI NA POTI V TURČIJO
Folklorna skupina KD Svoboda Mengeš, se bo na povabilo organizatorja in priporočilo CIOFF-a (Conseil international des Organizations de Festival de Folklore) Slovenije, udeležila mednarodnega folklornega festivala v kraju Adana v Turčiji od 4.9.2006 do 10.9.2006. Prav gotovo gre za veliko priznanje skupini, ki si s kvaliteto in vztrajnim delom, utrjuje mesto med najboljšimi folklornimi skupinami v Sloveniji.
Vabilu smo se z veseljem odzvali in takoj pričeli s pripravami na zahtevno turnejo. Dela in predpriprav je res veliko, vendar jih kljub dopustom opravljamo vestno in z veliko odgovornostjo. Še največ težav nam povzročajo finance oziroma iskanje sponzorjev. Svojega denarja ima namreč naša skupina občutno premalo, saj se v oddaljeno Turčijo odpravljamo z letalom.
Zato se ob tej priložnosti zahvaljujemo Občini Mengeš, še posebno županu g.Tomažu Štebetu, ki nam je tudi tokrat takoj priskočil na pomoč. Poleg denarne pomoči, daril za gostitelje, promocijskega materiala, se je za nas zavzel tudi osebno in nam priskrbel še nekaj zunanjih sponzorskih sredstev.
Trudili se bomo kakovostno predstaviti slovenske pesmi in plese, in ob tem dostojno predstaviti občino Mengeš in Slovenijo.
PS: več o našem gostovanju v Turčiji, pa v naslednji številki.
Tanja Dečman
© BHâï
Mengšan - september 2006
na: 11 tr v UM* v ut f wi ■ i£Hi
^ilftn kirt -ttr« idCmiv noi tHl r-t i*jlir>in»Jlliliii ir ifrrkic^ v4Uri iiVi prpinit
TI-L HflviCin Id^iL
lriii-i.pnlrw Pt^-Mv bsk. H. itf^vh L
I^IIKOHl »I ■MIH« I MKI UŮ H)IniH2VHIDV«f1«4IL
rWi in it^CT^i		
»»llW	il-K IH«	rM u ritme 7 eV^h«
		
	»» ii*	
		
4ai in H4n		
hm ILťK
-ir»-!«-« »»
K
i-
iK-llin-I-ihfiiB
m» ■ - Mvw u 0± Ha ^
	IH	-
		
	ir-u lioc	
		rvu^biť. ■■MftMřH ifanhÉ
	»» îi*	
	strm H v	ráfaikq inLwiflflAwnhnflfrtl
		-1.y——
irn*	ibjv-irut	
	liiin W^I	mi elriB* 1 ik**™
	»» J;«	1 rii II
		tWnihnnïU^
ir.	«	■hWH
	It* lii	I^HHUfl IW"
	1»» a*	rm u ritaH -Ifiivt^AH
	»■»-ti«	
	warn	
rte.	.wm	nl.,—
	1DX-N«	
	IH	I II
IIK
Kr(^<diti za po|pravMo sSeh
Za popravilo poškodovanih streh junijsl<ega neurja je v EI<ološl<em sl<ladu za l<redite na voljo še milijarda tolarjev.
Vsako delo ne nudi osebnega zadovoljstva, občutka koristnosti in vidnih uspehov. Če od svojega dela omenjeno pričakujete ter ste se pripravljeni usposabljati za delo in preizkusiti v prostovoljnem delu z otroki oz. mladostniki, Vas lepo vabimo k sodelovanju v projektu Učenje za življenje, ki poteka pod okriljem Centra za socialno delo Domžale.
Za več informacij smo Vam na voljo na telefonskih številkah 01 /724 63 70, 031/860-315 ali na elektronskem naslovu ucenje.za.zivlje-nje@gmail.com
Neurje je poškodovalo tudi veliko streh, prekritih z azbestno salonitno kritino Neurja s točo, ki so po Sloveziti besnela konec tuzita, so po prvih podatkih poškoadovć^lći tu di ve l iko strehi, [prekritih z azbest zio salonitno kritirno. V lEhiolo škem skladu RS5 so zzato o^kodovrancp sfjtjmn iN í da ^^ v tesku raz (jis; ^ći kredite sWada za zamenjav/o zzbie stzis kritiZl Za kredite; je na voiIIo še mi litardi^ tolarjev sredstev, ^o jo (dddć^tno raazzpisali v zat;etku ruzita, oe na rri^^/izar^ki l^i^zferezci ministrstva ^as ol<olj^ in prostor f^ovedal direktor nr^lade ^nanc rBenavSl
Ekološki sklad je v začetku leta za kreditiranie okoliskih naložb razpisal 1,85 miliiććrd^ tslíirjev sredstev, v ^iačetku junijin pis ee zarísdi veiil<ega zanimanjćć sreed^tva ftov^tjal sel ^ís cjoct atno milija rdo to iart ^v , je dej alE^eríi\/si V ^rvi pal ovici |j/r^î jj/ !5kl ad za zís me njavo azbestniti kritin odorbril kreditov v sku priem zetis tju sdlaraj OOV milirilinov toikrteVi kkir f3redstk^rtk dobrih o dstoitkov vseh odobren ih lor^dditoVi Poivpret;n^i v/iišinći nar etega kredita oe zinaša la 1,íi k•iiiit on<î to|krjeVl lr^recjit| s^o pio Eserćjvčzć/i^l besedah relativno ngcdnii Fikiànii letnik oore/ttnkl n-rera zna ša 3,2 odstotr<k í Dkljši poîùtopivk o dgoritvre kreditk,l<i la hko zkrćldi nktnvn^gk koktoplkti trtjik en me^ec, pa će v pr|m^rn neurij z ad fjovtedjo pritožbenenklu eoku mažno skrat!tati za 14 dn i, ^e še d^jal.
Neuria so po prvih podatkih iz 3V občin poškodovala okoli OVVV stanovantskih objel<^av, 50cV j!crspodarsl<ih poslopii in Í5M| poslovklk objektov, je j^ovedal ministtjr ;;a vMolte in prostor .Janezz F'srs c^sbn ik. l^ot rjt dodal, loo pe po/í. ocenah preseižen 0irtiç| z^ cjod^|iteti držiavne pomoči zti stiniacijo naistale škode.
Vabila na otvoritve letošnjih pridobitev
Drage občanke, spoštovani občani vabimo vas na naslednje otvoritve konec septembra in v oktobru.
OTVORITEV PRENOVLJENEGA OTROŠKEGA IGRIŠČA NA HRIBARJEVI ULICI
Otvoritev in predaja namenu bo v ponedeljek 2. oktobra 2006 ob 16.00 uri na otroškem igrišču na Hribarjevi ulici.
NOVI RAČUNALNIKI Z INTERNETOM V ČITALNICI Nad knjižnico v imamo osem računalnikov povezanih v lokalno omrežje in priključenih na internet. Na ta sistem so vezana društva v objektu Naš Slamnik, preko mikrovalovne povezave pa še mengeški gasilci in godba. Poskrbeli smo tudi za »omreženje« gasilskih domov v Loki in v Topolah. Že prej pa tudi Glasbene šole. Po štirih letih smo kupili nove računalnike v čitalnici z Microsoft Windows in Linux operacijskimi sistemi. Uvajamo tudi brezžični internet v okolici čitalnice. Preko T2 omrežja omogočamo vse njihove storitve. Postopoma bomo uvedli možnost IP telefonije in sploh multimedijskih storitev.
Otvoritev in prikaz delovanja bo v ponedeljek 2. oktobra 2006 ob 18.00 uri v čitalnici.
OTVORITEV KAMNIŠKE CESTE
Otvoritev bo v torek 3. oktobra 2006 ob 18.00 uri pred avtoser-visom Gregorc.
ZAKLJUČEK UREJANJA PARKIRIŠČ IN ULIC V VEČSTANO-VANJSKEM NASELJU ZAVRTI Z OTVORITVIJO SLAMNIKARSKE ULICE
Otvoritev bo v ponedeljek 16. oktobra 2006 ob 18.00 uri pred in v sobi za sestanke na Slamnikarski ulici 8.
OTVORITEV DELA SLOVENSKE IN GROBELJSKE, STARE POTI, TRDINOVEGA TRGA IN GLASBILARSKE ULICE TER PARKIRIŠČA PRI KD IN OBČINO MENGEŠ
Otvoritev bo v torek 17. oktobra 2006 ob 18.00 uri pred in v pred-verju Kulturnega doma Mengeš.
OTVORITEV KOLEKTORJA OD GORENJSKE CESTE DO OBČINE KOMENDA
Otvoritev bo v petek 20. oktobra 2006 ob 18.00 uri v Topolah.
Prav lep pozdrav! Tomaž Štebe
KULTURNO DRUŠTVO MIHAELOV SEJEM MENGEŠ VABI NA 14. TRADICIONALNI MIHAELOV SEJEM V MENGŠU,
KI BO OD PETKA, 29. SEPTEMBRA 2006 OD 19 URE DALJE DO NEDELJE, 01. OKTOBRA 2006 Z ZAKLJUČKOM OB 22. URI
MEDIJSKI SPONZOR: Gorenjski glas
PETEK, 29. SEPTEMBRA
19.00 - 24.00
VEČER ZA MLADE IN STARE z ansamblom ČUKI
(organizator sporoča, da je vstopnina za koncert ansambla Čuki 500 sit)
SOBOTA, 30. SEPTEMBER
9.30
JOŽE ŽARGI, predsednik PG Mengeš, SLAVNOSTNI GOVORNIK BO OB ZVOKU FANFAR IN DVIGU ZASTAVE ODPRL SEJEM,
sledil bo kratek koncert Mengeške godbe 10.00 - 12.00
ŽIV ŽAV z ROMANO KRANJČAN Vabljeni vsi najmlajši!
14.00
VLEČENJE VRVI 16.00
KLUB HARMONIKARJEV STOPAR 17.00 - 19.00
S PLESOM IN PESMIJO PO SLOVENIJI IN RUSIJI
Folklorna skupina Svoboda Mengeš Ansambel Kalinka Rusija
19.00 - 24.00
VESELICA Z ANSAMBLOM SVETLIN
NEDELJA, 1 OKTOBER
9.00
SV. MAŠA POD ŠOTOROM
Sveta maša pod šotorom za vse gasilce
in občane. Sodelujejo Mengeška Godba,
cerkveni zbor sv. Mihaela in cerkveni zbor RUPA - PEČ iz zamejstva (Italija). Po maši bo sledil kratek koncert gostov iz zamejstva.
11.00 - 12.00
KONCERT Sekcije harmonikarjev KD - Mihaelov sejem
14.00
SPREVOD
Starega gasilskega orodja, opreme, ročne brizgalke, konjsko vprego in vozil starih nad 30 let. V sprevodu bodo sodelovali Mengeški in Moravški godbeniki in narodne noše Turističnega društva Mengeš
15.30 - 17.00
KONCERT MENGEŠKE GODBE IN PIHALNE GODBE MORAVČE
18.00
Podelitev priznanja najbolj izvirni in prizadevni stojnici domače in umetne obrti
17.00 - 22.00
VESELICA z ansamblom RAZPOTNIKI
VLJUDNO VAVLJENI.
Organizator sporoča: Z Mihaelovim sejmom želimo popestriti dogajanje v Občini Mengeš. V letošnjem letu smo želeli njegovo delovanje tudi razširiti in k sodelovanju ponovno povabili vsa društva v Mengšu. Žal se povabilu niso odzvala, tako da ostaja v stari podobi. Prav tako ni bilo podpore za širitev sejma s strani občine, saj bi za bogatejši kulturni program potrebovali večjo finančno pomoč. Tako pa smo bili člani društva obremenjeni z nabiranjem sredstev. Skromno dotacijo s strani občine smo nadomestili z našimi zvestimi sponzorji, Pa -Ko, Kartonaža Mengeš, Izdelava transportne in komercialne embalaže, ZU-MA, poslovne storitve
Spoštovani,
s 1. septembrom smo odprli vrata prenovljene športne dvorane. Z novimi lučmi, obnovljenimi igrišči in streho, novimi garderobami vas vabimo na igro tenisa in badmintona.
Ker pa nam je vreme naklonjeno in bo po napovedih še cel september toplo, Še vedno lahko igrate odbojko na mivki pozno v noč.
Vljudno vabljeni,
Vesna Čuber, izvršna direktorica
Fit invest d.o.o., Linhartova 33, 1234 Mengeš, telefon: 01 729 65 04 www.harmonija.eu
^^vala ti, mama, za rojstvo, življenje.
^^vala za čas, za ljubezen, skrbi. Hvala za bisere, stkane v trpljenje. Mama naj večna ti lučka na nebu gori.
Zahvala
V 67. letu starosti je nenadoma odšla k bogu naša draga mama, žena, babica, teta in tašča
Posavec Pavla
rojena, 3.7.1939 +18.7.2006
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, sodelavkam, prijateljem in znancem za iskreno sožalje, darovano cvetje, sveče, svete maše in spremstvo na njeni zadnji zemeljski poti.
Hvala gospodu župniku za lep pogrebni obred, pevcem za zapete pesmi in trobentaču za ganljivo tišino.
Hvala vsem, ki ste jo imeli radi, jo spoštovali in jo boste tako kot mi pogrešali.
Vsi njeni.

Srce in misli so se utrudile, zato le mirno spi. Saj niti solza, niti roka topla te več ne prebudi. Ostala je bolečina in praznina.
Ob izgubi našega ata
Slavka Zabreta
(Aleškovega ata iz Topol)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše, nam nudili pomoč v najtežjih trenutkih, ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Zahvaljujemo se tudi PGD Topole in vsem sodelujočim članom gasilskih društev, ki ste tako svečano počastili očetovo gasilsko dejavnost.
Vsi njegovi.
r
Nasvidenje molče, brez roke, a v trpljenju ne mrši obrvi, zatri bridkost a saj ni novo umirati v življenju, a tudi živeti, bogme, ni novost.
Jesenin (njegovi povsem zadnji stihi)
Zahvala
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice
Ane Kalan
se vam iskreno zahvaljujemo za izrečeno ustno in pisno sožalje, podarjeno cvetje, sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti.
Hvala vsem, ki ste jo imeli radi, jo spoštovali in jo boste tako kot mi pogrešali.
y v
V spomin
Minevajo ure in dnevi, žalostno leto je naokoli, a tebe Matic k meni več ni.
Pustil si mi lepe spomine, samo to ostaja in ne mine.
Tiha so jutra, dolgi večeri, ponoči pa, ko v sanjah me obiščeš
ves vesel in nasmejan, mi vedno polepšaš naslednji dan.
A nekoč, ko prišel bo moj dan,
me čakal boš onkraj, da odšla bova na travnik sreče neznano kam.
mami
Matic Cerar Godec
Pogrešamo te mami, Lucija in Jernej, ter vsi, ki so te poznali.
y v

IN MEMORIAM SLAVKO ZABRET
V četrtek, 25. avgusta proti 19. uri, smo topolski gasilci in vaščani obnemeli. Kratka, a huda bolezen je izmed nas vzela Slavka Zabreta, Aleškovega ata, sovaščana, ustanovnega člana Prostovoljnega gasilskega društva Topole in ves čas predanega gasilca. Od njega smo se v številčnem spremstvu članic in članov gasilske organizacije še zadnjič poslovili v ponedeljek, 28. avgusta 2006 na mengeškem pokopališču.
Slavko Zabret se je rodil 24. oktobra 1922 kot tretji otrok v številčni kmečki družini, kjer je moral zgodaj poprijeti za delo. Leta 1943 je bil nasilno mobiliziran v nemško vojsko v Francijo, od tam pa poslan na rusko fronto, kjer je bil ranjen. Po zdravljenju se je vrnil domov leta 1945, že jeseni istega leta pa vpoklican v novo jugoslovansko vojsko.
Po očetovi smrti je leta 1949 Slavko ostal sam z mamo, tremi brati in štirimi sestrami na veliki kmetiji in kot najstarejši prevzel njeno vodenje. Maja leta 1958 se je poročil z ženo Ivanko in v zakonu se jima je rodilo 5 otrok.
Leta 1948 je bil Slavko soustanovitelj Prostovoljnega gasilskega društva Topole in takoj izvoljen za tajnika. V letu 1950 je po njegovi zaslugi začel nastajati osnutek gasilskega orodišča v prostorih Strojne zadruge Topole, pozneje pa so vso stavbo preuredili gasilski dom. Leta 1952 je postal predsednik društva in kot prvi gasilec v Topolah opravil tečaj za nižjega gasilskega častnika v Gasilski šoli v Medvodah. Znanje mu je ogromno pripomoglo pri vodenju društva. V letu 1960, ko so fantje odhajali k vojakom, je moral skoraj celotno breme vodenja društva za nekaj let prevzeti kar Slavko Zabret sam. Tudi to težko obdobje je društvo pod njegovim vodstvom uspešno prestalo in ponovno oživelo. Ob zaključku svojega predsedniškega mandata leta 1970 je bil še posebej ponosen na pridobitev prvega, sicer rabljenega motornega vozila - kombija VW.
Vodenje društva so prevzele mlajše generacije, kot predsednik nadzornega odbora pa je svetoval in pomagal mlajšim gasilcem do leta 1988. Dela je bilo
v društvu še vedno veliko, zato je vedno pomagal pri urejanju orodišča in opreme ali pa sodeloval pri pridobivanju prepotrebnih finančnih sredstvev. To svoje poslanstvo je uresničeval tudi kot član Upravnega odbora Gasilske zveze Domžale, v katerega je bil izvoljen leta 1980, še prej pa tudi v prvoustanovljeni Gasilski zvezi Mengeš.
Tako kot vsa vas, je Slavko Zabret drugo polovico leta 1989 preživel z gasilci, saj se je takrat gradil nov gasilski dom.
Ves čas se je z veliko vnemo posvečal gasilcem, tudi v veteranskih vrstah, kjer je prevzel funkcijo desetarja in vodil ekipo od občinskih, pa vse do državnih tekmovanj in bil ponosen na uspehe enote, saj je tudi s tem prispeval pomemben delež k pre-
poznavnosti gasilskega društva Topole.
Zaradi svoje pripadnosti gasilski organizaciji je bil leta 1988 izvoljen za člana Častnega razsodišča, to funkcijo pa je opravljal vse do svoje smrti.
Težko je opisati življensko pot tako prizadevnega člana, kot je bil Slavko Zabret, za njegov nesebični trud se mu je gasilska organizacija skušala zahvaliti z več priznanji in odlikovanji. Za svoje delo je prejel gasilska odlikovanja III., II. in I. stopnje, priznanje gasilske zveze III., II. in I. stopnje, plaketo gasilskega veterana, značke za dolgoletno delo - dejaven je bil 58 let!, gasilsko plamenico I. stopnje in vrsto najvišjih tekmovalnih. Najvišje priznanje pa mu je za njegovo neumorno delo podelilo domače
društvo, ki se je Slavku Zabre-tu leta 1998 zahvalilo z listino Častnega člana Prostovoljnega gasilskega društva Topole. Danes se mu še enkrat zahvaljujemo in obljubljamo, da se bomo trudili uspešno izpolnjevati svoje poslanstvo še naprej. Da bi bil Slavko ponosen, tako kot je bil vedno in povsod, kadar je zastopal svoje društvo. Svoj ponos je delil z nami in nam večkrat izrekel priznanje za dobro opravljeno delo.
Slavkov odhod pušča v naših vrstah praznino in prižiga spomin ter hvaležnost, da je bil z nami tako požrtvovalen član, dober gasilec, vodja, prijatelj in so-vaščan, ki bo za vedno zapisan v naši zavesti.
Slava njegovemu spominu!
PGD Topole

^ ^	OBČINA MENGEŠ - Telefoni, eNaslovi, www informacije
OBČINAMENGEŠ - Telefoni, eNaslovi, www informacije
„Telekom.......................................................GSM.........................................................eNaslov
„01 723 7081
01 724 71 00
V, d, Éektor občinske iiprave„,
Svet občine, splošne zadeve, sociala, vzgoja, zavodi, društva...............
Fátmje,obrači„
Knjižnica Mengeš„,
......017247107„„
,„01 724 71 02„, „,01 724 71OL J1724 71 04„, „,01 724 71 09„, „,01 724 71 01„,
J1724 71 05............
.....01 724 71 02............
„01 724 71 03............
„01 723 7374 „01 723 7500 „01 723 71 93
,„,040852352............
„.,051 372782............
„„040852351............
„040852360............
„040852355, „040852357, „040852359,
!-rs.si
,040852353............
......040852354...............
........040852360...............
........040852356.......
Glasilo MENGŠAN (tudi na www,menges,si) „
Zimsbsléa-IzvajalecGRASTO.................
PLlNovoào omieqe - Dežiima terenska služba PETROL d,d,,
odpaiov/ekološkiotoki-DEZlISTV0017295430
........................................................................031 648407
.......................................................................040679344
PolicijaDežurstvoMengešPONEDEL]EK8,00-ll,00,SREDA15,00-18,00,, PolicijaNUJNO-Domžale................................................................................
itáiica in internet).......
Karitas,.
ElektroDomžde.., Banka Mengeš......
,„01 723 7568 ,„ 113,01 72465 80 ,„112
,„01 723 0206,faks01 723 02 07
„.01 723 8977................................................041 912550..,,
.........................................................................041 288612..,
..„01 7295950 „014787101 „01 721 2884,01 721 61 94 „01 724 12 89 „01 7247872
...............................01 723 74 42(MajàTrabec)
MlX)SEGLJIVOSTlSODELAVCEVMVENAMOBILMTELEFOmpčitevpriieru zasedenosti ^ Ponedeljek, torek, četÉk: od7,00do 15,00; Sreda 7,00 do 17,00; Petek 7.00 do 13,00
Opoia: Po fiksnem telefonáem omrequ (Telekom) so sodelavci uprave dosegljivi v času uradA I.P01DELJEK: 8.00 -11.0012.00 -14.30; SREDA: 8.00 -11.0013.00 -16.30; PETEK: 8.00 ■ 12.00 OBIŠČITE:


6ASILCI
Hi


r.- -^iJ- "ftjriM.I . — ■■I
Na gori Trstelj- so pred ognjenimi zublji obranili radijski oddajnik vojske in policije primorske regije
Posvet na gori Trstelj (634 m)



i.-