Posamezna številka 1'20 K. Poštnina plačana v gotovini. ^V. 192. __V LiobllaiL v četrlek dne 25. avousia ua. Leto xu\. »SLOVENEC« velja po pošti na vso strani Jugoslavije In v Ljubljani: za oelo leto naprej . K 240-— ia pol leta „ za četrt leta „ za en mesec 120 — 60-— 20-— u «• n Za Inozemstvo celoletno K 480-- = Sobotna izdaja: == Za oelo leto.....K 40 — za Inozemstvo ... „ 80 — Inserati: Enostoipna petltvrsta <59 mm široka ln 3 mm visoka ali nje prostor) za enkrat . . . po K B1-pcslana Itd. . . po K 9 — Pri večjem naročilu popust. Najmanjši oglas s9/9mm K15. Izhaja vsak dan izvzemSi ponedeljka In dneva no praznika ob S. nrl zjutraj. Mesečna prllora; Vestnik SKSZ. Uredništvo je v Kopitarjevi ullol štev. 6/III. Rokopisi ae ne vračajo; neiranklrana pisma se ne sprsjemajo. Uredil, telef. štv. 50, npravn. štv. 328. m Uprnva je v Kopitarjevi ul.6. — ltačun poštne hran. ljubljanske St. 650 za naročnino iu št. 349 za oglase, av3tr. in češio 24.797, ogr. 26.511, bosu.-baro, 7583. Baranja. 20. avgusta t. 1. so začele jugoslovanske oblar.ti odhajati iz Baranje. Izpraznitev se vrši stopnjema, v etapah, pod vodstvom posebne ententne komisije, kateri predseduje veliki prijatelj« Jugoslovanov, angleški polkovnik Gosset. Po trianonski r:irovni pogodbi pripada Baranja Ogrom, Jugoslavija pa ima pravico, da dobiva 5 let na račun vojne odškodnine 20 odstolkov v pečujskih rudnikih produciranega premoga. Ko je po dolgem obotavljanju letos na spomlad ogrski parlament vendarle ratificiral trianonsko mirovno pogodbo, je dobila Ogrska pravico, da zaeede v mirovni pogodbi prisojene Ji kraie, med katere spada tudi večji del Baranja. Paranja obsega trikotnik, čegar eno Btrr/ ico tvori Donava, drugo Drava, tretjo p? meja med komitati Tolna in Somogy z Cne in baranjskim komitatom z druge strani. Južni del Baranje je silno bogata valovita ravnina, severno ležeče gričevje pa rodi izborna vina in krije v sebi ogromne zaklade črnega premoga. Središče premogovnega ozemlja tvori glavno mesto Baranje, Pečuh, sedež starodavne škofije in Središče lepo razvite industrije. Baranjo so poleg bajskega (Baja je iVažno donavsko pristanišče) in segedin-Skega trikota zasedle naše oblasti kot garancijo, da bo Ogrska točno izpolnila vse mirovne pogoje napram Jugoslaviji. Za Časa mirovne konference se je naša vlada eelo trudila dokazati zaveznikom, da je Baranja srbska zemlja, ki mora pripasti Jugoslaviji, toda niti tako priznana avtoriteta, kakor je prof. Cvijič, ni mogla doseči drugega uspeha za severni del, kakor samo začasno zasedbo. Pozneje pa se je, kakor izgleda, naša diplomacija vse premalo brigala za končnoveljavno dodelitev tega ozemlja naši državi, ker je preveč zaupala zaveznikom. Tako vsaj bi se dalo Sklepati iz članka pariškega »Tempsa«, kjer trdi, da se je tozadevna predstavka našega vnanjega urada na vrhovni svet križala z dopisom istega na našo vlado, naj Baranjo izpraznil Torej le zamuda nekaj ur, in ta je zakrivila izgubo severne Baranje! Segedinski in bajski trikot so naše oblasti že zapustile in po večini občin tega ozemlja se zopet oblastno šopiri mažar-pki pandur. Izpraznitev Baranje še ni končana, pač pa so Mažari že zasedli Pečuh. Naše čete so se umaknile na črto: Sikloš, Vilanj-Mohač, sedež komande pa je preložen do dalnje odredbe v Pelmonošter. Na omenjeni črti bodo naše čete začasno ostale; ako pa se ne dogodi noben incident, se bodo umaknile na linijo, ki jo določa trianonska pogodba, tako da bo nam ostal le skromen del plodnega ozemlja med Donavo in Dravo. O politični strani in o političnem pomenu izpraznitve Baranje raje ne govorimo. Te stvari bo sodila zgodovina objek-tivnejše, kakor moremo to storiti mi iz najbližje bližine. Pač pa se moramo dotakniti gospodarske strani. Z izgubo Baranje bo zvezana v doglednem času tudi izguba velikih količin premoga za vzdrža-Vanje našega železniškega prometa v Vojvodini in posebno za vzdrževanje naše pa-roplovbe po Donavi in Savi. Kakor liitro poteče naš privilegij v Pečuhu, bomo morali potrebni premog drago plačevati. Tudi glede preskrbe z žitom oziroma žitnega izvoza bomo mnogo na slabšem, ker odpade velik kontingent žita za izvoz na Baranjo. Razun tega pa moramo na sebe prevzeti obvezno breme preskrbe beguncev iz Banata, ki beže pred Horthyjevim in šovinistično-mažarskim terorjem na naše ozemlje. To je naša moralna dolžnost, da storimo za te nesrečneže vse, kar je v naši moči, ker so ostali popolnoma brez varstva ententne komisije, ki se ni brigala, da zagotovi Nemažarom njihove manjšinske pravice. Vsa ta bremena in izgube bodo za našo državo jako občutna, obupali pa zaradi tega ne bomo, ker vemo, da bo nemila usoda, ki je zadela prej Slovence, danes pa Baranjce, oba dela države tesno strnila v skupni želji po končni popolni osvoboditvi. Darila, 23. avgusta. S strani ministrskega sveta odrejena evakuacija Madžarski prideljenega dela Baranje še je začela v petek, 19. avgusta. Kratici rok za evakuacijo je povzročil precejšnje zmede. Žu-panijske oblasti v Pečuju in drugi uradi so se od ranega jutra pripravljali na pot. Po ulicah se vozijo dolge vrste vozov. Stotine zasebnikov so se v strašnem nere- du prerivale na kolodvorih. Razen rednih vlakov so odšli tudi trije tovorni vlaki napolnjeni s pohištvom in begunci. Med njimi je 2.000 rudarjev, delavcev iu drugih madžarskih emigrantov, ki so vzklikali naši državi, v kateri žele ostati. Uradništvo je odpotovalo s posebnim vlakom v petek, njihove rodbine pa v soboto. Pariz, 24. avgusta. Bulletin o zdravstvenem stanju Nj. Vel. kralja Aleksandra z dne 23. t. m.: Temperatura zjutraj 37.5, zvečer 38.3, žila 98. Splošno stanje povolj-no. Podpisani so jugoslovanski in francoski zdravniki. Pari;?, 24. avgusta. (Brezžično.) Današnji bulletin o stanju kralja Aleksandra se glasi, da je stanje povoljno in da se kralj bliža okrevanju. Belgrad, 23. avgusta. Danes dopoldne je posetila češkoslovaška delegacija pred-sedništvo narodne skupščine. Nato je obiskala tudi različne klube v narodni skupščini. Kakor poroča »Obzor , predsednik dr. Ribar češkoslovaške deputacije ni peljal v Narodni klub. LDU Belgrad, 23. avgusta. (ZNU) Vsa kraljeva družina je bila danes v Topoli. Dopoldne .je odpotovala v Oplenac francoska delegacija pod vodstvom maršala Franchet d' Esperaya. Danes je imel patriarh Dimitrije žalni obred, nakar se je vrnil v Belgrad. LDU Belgrad, 23. avgusta. (ZNU) Danes dopoldne je g. Pašič sprejel v svojem kabinetu maršala Franchet d' Esperaya, nato pa češkoslovaško, poljsko, rumunsko, grško in italijansko delegacijo, ki so dospele na pogreb pokojnega kralja Petra. LDU Belgrad, 23. avgusta. (ZNU) Sno-či ob polenaindvajsetih je vlada priredila svečan banket v ^Častniškem domu vsem inozemskim delegacijam, ki so se udeležile pogreba kralja Petra. LDU Belgrad, 23. avgusta. (ZNU) Tekom jutrišnjega clne odpotujejo iz države vsa tuja poslanstva. Tako sc vrnejo iz Belgrada tudi tovariši velikega kralja iz krvave vojne leta 1875., sinovi kršne Hercegovine in Bosne. Pred odhodom jih sprejme še predsednik ministrskega sveta g. Pašič. Naša zunanja politika. Belgrad, 24. avgusta. (Izv.) Bolgarska vlada je prijavila k pogrebu kralja Petra daputacijo, ki jo je pa kraljeva vlada zavrnila. V treznejših političnih krogih se vprašujejo, jeli pametno, svoje sosede za vsako ceno odbijati? Stojana Protica. Belgrad, 24. avgusta. Včeraj popoldne je poselil dr. Matko Laginja g. Stojana Protica ter se z njim dalje časa razgovarjal o sodelovanju s hrvatsko zajednico. Gdgodena pogajanja. Belgrad, 24. avgusta. Razgovori med radikalci in demokrati se odgode do jeseni do parlamentarnega zasedanja. London, 24. avgusta. Na maloazijskem bojišču so imeli Grki nove uspehe. Pričakujejo da zasedejo Angoro v najkrajšem času. London, 24. avgusta. Španska namerava ustanoviti v Maroku tujsko legijo in se legijonarji rekrutirnjo na Angleškem. Prvi transport angleških vojakov, ki so brez dela, je že zapustil London. "sfea pred _ -v n ,«■ on rt ¥110, Razvoj dogodkov v Egiptu, Indiji in Mezopotamiji je Anglijo prisilil, da popolnoma izpremeni svoj politični kurs na Irskem in da povabi predsednika irske republike De Valera v London na konferenco. Pravzaprav je Anglija s tem irsko republiko dejansko že priznala, kajti Lloyd George in De Valera sta se pogajala med-seboj kot dva enakopravna državnika pod predsedstvom predsednika južnoafriške republike. Anglija je tudi brez vsega dovo-li'la, da o njenih predlogih sklepa parlament irske republike, ki je popolnoma revolucionarna institucija, katera je delovala dozdaj samo taino. Da je Anglija po dolgi in krvavi meščanski vojni začela pogajanja z De Valero na tako široki podlagi, pa se razlaga tudi iz tega, ker se je bilo sicer bati, da največji radikalci med irskimi nacionalisti dobe premoč in enkrat za vselej onemogočijo sploh vsak razgovor z Anglijo. Adglija je ponudila Irski, kar je mogla. Avtonomija, ki jo dobi, sicer ni popolna neodvisnost, kakor jo vživajo domi-nioni, ki so zvezani z deželo-maierjo po-popolnoma svobodno, dokler trajajo njihovi medsebojni krvni in gospodarski interesi — vendar pa je dejansko isto. Irska se bo sama vladala, upravljala in sodila t«r tudi sama vzdrževala. Anglija si pridrži izključno kontrolo nad morjem, da tako povdari državno enoto vsaj v slučaju zunanjih za-pletljajev. Tudi se ne more vmešavati v spor med jugom in severom, ki hoče obdržati svojo samoupravo, tako da bi irska obstojala pravzaprav iz dveh republik, ene velike in male, ako se Ulstrci prostovoljno ne podvržejo južnoirskemit, parla- mentu. angleškimi pogoji zadovoljen. Tembolj je vse iznenadilo dejstvo, da je pri otvoritvi republičanskega parlamenta v Dublinu — Dail Eyreanna — zavzel nasproti Angliji pcpclnc-ma nepomirljivo stališče. De Valera pripada zmernemu krilu, sinfajnovcev, stoji na stališču popolnega prava samo-opredeljenja irskega naroda, toda ni nasproten državni zvezi z Anglijo, seveda pod pogojem, da sme Irska iz nje izstopili, kadar hoče. Angleški pogoji so slednji točki bistveno nasprotni, toda razumljivo je, da Anglija nc more za sedaj še dati iz rok kontrole nad morjem in se sprijazniti z možnostjo, da Irska kedaj v slučaju vojske stopi na stran njenih sovražnikov. De Valera ima d>an;s za seboj šc irskega prebivalstva, ima se pa boriti z radikalno manjšino, ki kategorično zahteva: »stran cd Anglije!« To grupo vodi finančni minister, ki je obenem vrhovni poveljnik sinfajnovske republičanske armade in razpolaga z velikimi vsotami, ki teko posebno iz Amerike, kjer prebiva 10 milijonov Ircev. Mogoče jc, da je De Valerov nastop v parlamentu,, kateremu cn tudi preseduje, (je predsednik republike, vlade in parlamenta obenem) taktična poteza, da ne zbudi proti sebi opozicije ekstremistov in obenem Anglijo prisili k še večjim koncesijam. Če pa sc bo Dail Evreann res odločil proli sporazumu z Anglijo, je mogoče, da se irsko ljudstvo razcepi, ker je videti, da /2 večina z a pameten kompromis. m Dozdaj se je zdelo, da jc De Val era z Katoliški shod v Domžalah so vrši v nedeljo 2*. avgusta. Boj, ki ga bi jejo miadolibcralci proti narodnim socialistom, oziroma proti g. Pesku zaradi njegove njim nezaželjene kandidature za ljubljanski županski" stolec, se je razširil polagoma na polje, kjer gre za tako važne stvari, da tudi mi ne moremo ostati povsem mirni gledalci i it opazoval« tega boja, ampak se čutimo dolžne, da povemo svojo mnenje vsaj o najnovejši fazi, do katere se je ta boj razvil. Da bo stvar lažje razumljiva, naj ponovimo najnovejšo zgodovino tega boje. vtonomist: se je postavil v dolgem č'anku na stališče, da je potrebno spraviti vsako očitanje napram g. Pesku ali pa proti komurkoli pred sodišče in da ni. stvar politi č n i h oblasti soditi o krivdi ali nekrivdi državljanov oziroma odločati, o njihovih moralnih kvalitetah. Ta članek je Jugoslavija ponatisnila in ga zabelila Miadoliberalno Jutro pa stoji na stališču, da ne sme nihče dvomiti nad objek-tivnosjo naših političnih uradnikov, ker : za vso javnost, Ivi pozna tako šefa naše politične uprave in uradništvo, je jasno, da se preiskave (scii. od strani političnih oblasti) vodijo ravno tako objektivno, kakor pri sodniji. ( Jutro od 24. avg.) Tudi mi vobče prav nič ne dvomimo o objektivnosti naših političnih uradnikov in o točnosti njihovih uradnih ugotovitev. Dovoljujemo pa si opozoriti samo na eno dejstvo: Zakaj so zakonodavei že precej davne dobe ločili upravo od justice? Ali so imeli za to ločitev kak umesten razlog, ali pa so hoteli namenoma žaliti vse poli-j lično uradništvo svoje dobe iu vseh poznejših pokoljenj z heosntn-animi očitki? Čudno se mora zdeti človeku, da so do danes še ni naše! nihče, It di med političnim uradništvom ne, ki bi b i I tej ločitvi ugovarjal kol žaljivi za vso upravo ! Zgodilo se je ravno nasprotno: politični uradniki so bili večinoma s to ločitvijo zelo zadovoljni! Če so Irditve Jutra tudi v p faksi tako trdne kakor na papirju, potem res ne vemo, z a k a j s o dale v s e in o d er ne d r ž a v e s o c! n i k o m n e ko p o s e b -u o privilegirano stališče med javnimi uslužbenci, poiiiičnim uradnikom pa ne! Celo vidoVdanska usiava, ki jo -Jutro proslavlja kot vzor vneli u-tav, določa v oddelku IX., člen 109: Sodišča so neza-visna. Pri izrekanju pravice ni.-;o pod nobeno oblastjo, nego sodijo po zakonih. V. členu 112. pa: Sodniki vseli sodišč so stal n i. Sodniku s e n e s m e o d v zeti njegova služba, niti se ne sme iz kateregakoli vzroka odstavili od službe zoper svojo vol jo brez razsodbe rednih sodišč ... S o d 11 i k s c n e s m e n i t i z a č a s a o prestaviti na drugo plačano ali neplačano javno službo brez s v o j e g a p r i s t a 11 k a in b r e z odobril v e k a s a c i j s k e g a s o d i š č a. To so velikanske garancije za kolikor mogoče popolno neodvisnost sodnikov. T a k i h g a r a n c i j s v o j e neodvisnosti politično u r a d n i š t v o nima ! Zato je čisto naravno, če pravno na-ziranje ljudstva vidi v s o c! n i j s k i h odlokih vse drugače zasigurauo objektivnost kakor pa v odlokih proli samovolji od zgoraj nezavarovanih upravnih oblasti! Pa da gremo še dalje: Če je zgoraj omenjeni stavelc Jutra neovrgijiv, zakaj imamo sploh ;e sodišča? Zakaj jih tie ukinejo iu izroče judikature zopet politični upravi? Zakaj ne?! Po -Ju t rovi logiki bi bilo to popolnoma umestno in iz razlogov državnih financ tudi priporočljivo! Teh vrstic nismo napisali v obrambo g. Pesku, ker nimamo razloga braniti niti njegovih grehov, kolikor jih ima in tudi no poveličevati njegovih vrlin. V d a n em s 1 u č a j u gre z a m n o g o več k o t z a osebo: Gre /a t o , a 1 i j e d o v o I j e-n o neodvisni i n z u s t a v o v ni en i neodvisnosti z a v a r o v a n i ju-s t i ci odvzeti lep ko: njenega delokroga in ga pr enesli v d e -I o k r o g p o I i t i č n o u p r a v e, k i t a -kili garancij nima? Z drugimi besedami: A 1 i n a j p u s t i m u, d a s e u v c - i iirii. liftiii de namesto modernega justiči nega sistema zopet »administrativni postupak«? In to samo radi tega, da se uniči g. Pesek? Ali naj zaradi njega trpi celokupno pravo-sodstvo? Samo da se izpolni ena vroča želja g. dr. Žerjava? Proti takim očividnim kršitvam vsega našega pravnega čustvovanja moramo kar najodločnejše protestirati. Kdor je kaj zakrivil, naj ga sodi sodišče in ne politična uprava, brez ozira na osebo in na visokost kazni. (Glej »Slovenec«, št. 191). Der Elsasser« poroča o Orlih pri bakljadi v soboto zvečer: »Posebno pozornost so seveda vzbudili zunanji gostje: Če-hoslovaki v modrih srajcah in rujavih hlačah ozir. krilih, kajti tudi ženski oddelek je bil z njimi, Jugoslovani, po večini visoke, krasne postave.« — Tako so pisali časopisi, ki so katoliški ali stoje kongresu politično blizu. Skoraj bolj zanimivo je, kaj so pisali svobodomiselni časopisi o Orlih. Strassburger Neueste Nachrichten« ponavljajo dobesedno »Elsasserja« in pristavljajo: »Defile je brezhiben; mali in veliki so se odlikovali. Belgijcem, Jugoslovanom in Čehoslovakom ljudje posebno ploskajo. — Zagrizeno svobodomiselni »Le Nouveau Journal de Strasbourg« se sicer zgraža nad konfesijonelno telovadbo, ponavlja običajne fraze, da nima telovadba ničesar s konfesijo in nadaljuje: »Ako vse to pustimo v nemar — mi pač nismo načeloma ne za konfesionelno mleko (misli pri tem katoliške zadružne organizacije in mlekarne opomb, por.) ne za konfesionelno telovadbo — bi morala zavist, ako bi je bili zmožni, dnevu priznati, da se je izredno posrečil in je imel poln učinek. Nismo bili samo na vežbališču, temveč vse se je tudi ujemalo kakor na vežbališču. Kakor bi vadila divizija. Nimamo boljšega primera, vse je šlo kakor na vrvici. Posebno tujim gostom, rdečim Jugoslovanom in modrim Čehoslovakom! Pri moški mlade-ži, koliko moči in možatega nastopa, pri tem pa najboljši telovadni uspehi.« Kaj ne, da se človek nehote spomni pri tem lanske bleske sramote in mariborskih psovk, postopanje naših carinarjev s francoskimi gosti in marsikatere druge cvetke, ki so jo utrgali lansko leto naši >kulturneži« v Mariboru in drugod. — List nadaljuje: »Poseben vtis je nudil treno-tek, ko so se vsi ti zunanji gostje prikazali s svojimi zastavami pred tribuno in je godba zaporedoma igrala njih narodne liimne. Čudovito koprneči napev Jugoslovanov, tehtna in ognjevita melodija Slovakov.« — Gotovo se ni nikoli še prej igTala »Lepa naša domovina« pred tolikimi tujimi narodi in še to od tuje godbe. Ako bi bil prostor, bi človek vzel in citiral lanske demokratske liste obpriliki orlovskega tabora, da bi lahko merili njihove manire s francoskimi... Komunistični list »La Republique« konstatira silno moč katoliških organizacij. Ni mu sicer po volji, da tudi vlada podpira katoliško telovadno gibanje, obre-ga se nad tolikim številom navzočih generalov, škofov in katoliškega lajištva, ni mu povšeč, da je sploh toliko ljudi prišlo v Strasburg, a ne prikriva veličastnosti in važnosti te velike manifestacije katoliške misli. Priznava, da pomeni 16.000 katoliških telovadcev, došlih od vseh strani sveta, mogočno armado in se zadovoljuje, da 1600 trobentašev ni podrlo Strasburga, kakor so Izraelci svoje dni Jeriho. Cel članek diha zdrav francoski espirt in po vseh naporih dneva se je čital kakor prijetno kramljanje. Toda nikjer psovke, nikjer žaljivke, kakor nismo nikjer v Strasburgu naleteli na žaljivo opazko. Povsod nam je šlo občinstvo na roko ter nas navdušeno pozdravljalo, kakor hitro smo stopili na ulico. In predstavljal sem si naše orlovske prireditve na deželi in vso podivjanost naših nasprotnikov. In tovariš, navaden kmečki fant, je vzdihnil, ko smo se vračali: »Kdaj nas bodo doma vsaj na cesti pustili na mirul« Res, na Jesenicah smo že spet slišali čukanje in žvižganje! Toda predragi kmečki fant, ki si priboril Orlu v Strasburgu tako častno mesto, potolaži se, tudi to bo prešlo, kajti celo dobre manire so nalezljive. Polltižs*© novice, + Zgodovinsko ime kralja Petra, Zagrebška »Riječ« z dne 23, avgusta poroča iz Belgrada: »Šef kerikalnega kluba dr. Korošec je bil danes (t, j. 20 t. m.) pri predsedniku zakonodajne skupščine dr. Ribarju ter ukrenil, da se pokojnemu kralju Petru ne da kot zgodovinski naslov ime Peter Veliki Osvoboditelj. Zlasti je zahteval, da se beseda Osvoboditelj vse-kako zavrže, ker po besedah dr. Korošca kralj Peter ni osvobodil ne Hrvatov in ne Slovencev.« Po naših informacijah je nameraval predlagati predsednik skupščine naslov Peter Veliki, Osvoboditelj Srbov, Hrvatov in Slovencev, kakor je poročala tudi »Riječ« z dne 20- t. m,, proti čemer je dr, Korošec imenom Jugoslovanskega Kluba vložil protest pri predsedniku skupščine. Dejansko je dr. Ribar predlagal nato v skupščini naslov Peter I. Veliki Osvoboditelj, kar je skupščina tudi sprejela. -j- Zdravstveno stanje kralja Aleksandra. Iz francoskih listov posnemamo, da kralja res niso operirali, ker sta zdravnika profesorja Bernard Cunev in Bandelac de Petiente smatrala, da operacija za enkrat še ni potrebna. -f Lepa ilustracija. »Hrvat« 23- t. m. objavlja na uvodnem mestu proglas kralja Aleksandra, v katerem se, kakor znano, poudarja, da se bodo čuvale ustavne svo-, boščine in pravice državljanov, nato pa sledi pol strani beflega papirja, ker je zagrebški državni pravdnik zopet pol strani konfisciral. Izbornol! -j- Od 24, avgusta na 25. avgust ni bil noben inozemski list v Jugoslaviji prepovedan. -f 0 kongresu Katoliške intcrnacio-nale v Gradcu, o katerem so jugoslovanski demokratski listi nakopičili toliko neresnic, imamo zdaj pred seboj poročilo edinega Jugoslovana, kateri se ga je udeležil, g. Ambrozija Benkoviča, Hrvata. Iz tega poročila posnemamo, da se je na to konferenco zbralo samo 150 ljudi, delegatov pa ni bilo več kot 19, dočim je osješki »Jug« trdil, da jih je bilo preko 2C0! Večinoma so bili zastonani Holandci, Angleži in Nemci. Kar se tiče »Reichspošte«, ki jo je »Slovenski Narod« s tem kongresom spravil v zvezo, kakor da bi to bila kakšna av-strofilska manifestacija — je fakt ta, da je glavni urednik »Reichspošte«, gospod dr. Funder, ki je velik Nemec in habsburgo-vec, proti temu kongresu roval in da ga je tudi »Grazer Volksblatt« ignoriral. To pa zato, ker so kongresisti stali resnično na mednarodni podlagi, na kateri so se tudi izvršile volitve v predsedstvo: Philippe (Belgija), Arnold (Švica), dr. Giesswein (Mažarska), za generalnega tajnika pa je bil izbran g. Če iz Rumunske. Glavno glasilo je »Katolika Mondo«, pisano v espe-rantu. Dasi je bilo samo 19 delegatov navzočih, so pozdravili shod pismeno katoliški voditelji iz 30 držav, med njimi iz Kanade, Norvegije, Filipinov in afr. kolonij. Dr. Šušteršiea ni bilo in tudi nihče ni za njega vprašal, ker ga sploh niti en človek na tem kongresu ne pozna. Za Jugoslovane so izvedeli od gospoda Benkoviča, ki je kongres pozdravil kot Jugoslovan, ne pa v imenu katoliških Jugoslovanov, ki žal o tej prireditvi niso bili obveščeni. Tudi o politiki se na tem shodu ni govorilo, kakor je pisal »Slovenski Narod«, ampak so se je skrbno izogibali in se je sprejela samo pacifistična resolucija, v kateri se obsoja šovinistična politika, ki vede do vojsk. Tisti udeleženci iz avstrijske republike, ki so bili na shodu, so privatno izjavili, da so veseli, da se je katoliška cerkev osvobodila »protektorata« habsburške dinastične domovne politike. Sicer se p^ o tem problemu ni absolutno nič govorilo, ker Anglijo, Holandijo, Švico itd. habsburgov-stvo zanima toliko kakor lanski sneg. Upati je, da prizadevanja tega kongresa ne ostanejo brez sadu in da se katoličani kmalu združijo na internacionalni podlagi potem ko popolnoma preodolijo posledice svetovne vojne. — Kakor se iz tega vidi, se je »Slovenski Narod«, iz katerega so posneli svoje podatke ostali demokratski listi, o tej prireditvi namenoma enostavno lagal, si čisto prosto vse izmislil in celo fingiral številke in osebe! Kaj takega niti »Ponedeljek« ni storil, ker »Ponedeljek« je vsaj surovo-korajžen, »Narod« pa navadno v sladkem spanju — sanja, kakor da bi imel na zofi blazinico z znanim napisom: »Nur noch ein Viertelstiindchen!« Samo da so njegove sanje včasih naravnost perverzne. -j- Opravičevanje terorja. Znani teoretik socializma Kautsky je v svojih brošurah obsodil teroristične metode ruskega boljševizma. Odgovoril mu je sam Trockij v brošuri »Terorizem in komunizem«, ki je pravkar izšla v drugem natisu pri Karlu Hovms, Hamburg 11. Tu pravi Trockij dobesedno: »Ali meni Kautsky, da raztrelje-vanje ni smotreno da se z njim ne morejo razredi ustrašiti? To ni res. Teror ie brez meči tam, kjer ga uporablja reakcija proti dvigajočemu se razredu, Totjn. če se ga uporablja proti reakciji, katerarnoče zapustiti torišča, more biti teror zelo uspešen. Rdeči teror se ne razlikuje od oborožene vstaje, katere nadal evanje je. Državni teror revolucionarnega razreda more le ta moralično obsoditi, kdor je sploh proti vsakemu nasilju,, torej tudi proti vojni in revoluciji, in sicer principielno. Toda za to 'e treba biti hinavec, — V čem se potem vaša taktika razlikuje od taktike carizma, nas povprašujejo liberalni in socialistični farji, — Vidite: Teror carizma se je obračal proti proletariatu. Caristični žandarji so davili delavce, ki so se borili za socialistični red. Naše izredne komisije pa streljajo veleposestnike, kapitaliste, generale, ki hočejo kapitalistični red zopet vposta-viti- Ali razumete to nijanso? Mi komunisti jo.« — Mi tujdi razumemo, da sta rdeči in beli teror istega izvora — posledica ateističnega svetovnega nazora moderne Evrope, -f 61. generalni katoliški shod v Franfurtu na Majnu se vrši 28., 29. in 30. LISTEK. Pismo z Jezerskega. Ksaver Meško. (Konec.) Slikovito mi opisuje versko življenje na Češkem. Tako živo in vzneseno govori o čeških romanjih, ki je sam hodil z njimi, da vse živi pred menoj. Gledam neskončno češko plan; v zraku vihrajo zastave; okrog njih in za njimi stoteroglava množica, belooblečene deklice, ponosni kmetje in kmetice, očanci ob palicah; med njimi duhovnik s krešočimi se očmi, z navdušenimi in navdušujočimi kretnjami... Nedelja. Iz daljnjih vasi prihajajo verniki, v hišo božjo. Domačini so še v hišah. Tri četrt — pozvoni. Iz vseh hiš se vsujejo vaščani, hite v cerkev. Deset. Pozvoni — cerkvena vrata se zapro, vse v cerkvi, nikogar pred cerkvijo... Kako drugače nego marsikje pri nas ... Med sv. mašo poje vsa cerkev. Služba božja mine. Mašnik zapoje »Asperges me — pokropi me, o Gospod,« gre doli po cerkvi in kropi ljudstvo za blagoslov na pot domov. Vsi verniki za-pojo skupno koral sv. Vaclava. Širok, živ potok se razlije iz cerkve na vse strani fare. Tako je bilo za mojih mladih let. Je-li tako še dandanašnji? Najbrž se je tudi pri nas marsikaj izpremenilo,« govori g. župnik zamišlieno, nekako otožno. —i Časih krenem po cesti gor proti Sv. Andreju na Ravnem. Po tisti prečudni, kakor z belim sladkorjem posuti cesti med dolgimi vrstami jesenov. Ni ga kmalu kje slikovitejšega pogleda, kakor pogled z Jezerskega vrha na to belo cesto s stranskimi, v njo se stekajočimi stezami, in na te sorazmerne vrste jesenov, čuvajočih vsako teh stez. K g. župniku in konzistorialnemu svetniku Volavčniku grem. Starček z belimi lasmi sedi v nizki, preprosti sobici in me prijazno sprejme. Vedno zaveden in delaven Slovenec je bil navzlic svoji starosti med vojno kruto preganjan, tožen zaradi razžaljenja časti, zaprt, oproščen, a prisiljen, da je zaprosil za pokojnino. Po prevratu od Nemcev okraden in izropan, se preživlja zdaj s staro sestro, vedno dobro, vedno prijazno, z mesečno pokojnino 680 kron — šeststoosemdeset kron. Čudim se, kako moreta na stara leta s tem vendar še živeti; pa smehljaje pravi: »Pač po apostolsko.« Najhuje ga je sovražil in preganjal na Rudi baron Helldorf. Ko sem mu naznanil, da je baš pretekle dni umrl g. baron na naglem za grižo, je menil mirno: »Bog mu daj dobro.« A jaz sem mislil: »Ali božji mlini, počasni, a sigurni, že meljejo?« Sedim na travniku nad župniščem in berem Ruse. Gor od Kokre valovi precej močen veter, ponehava, zavalovi silneje, prava plima In oseka v zraku. Lipi ob župnišču glasno šumita, šumč in vzdihujejo smreke v gozdu po gori navzgor. »Toliko vetra imate tukaj,« sem potožil očetu Povšnarju v kazini. — »V spomin na trpljenje Gospodovo. Ko so Gospoda križali, je zapihal čez Kalvarijo veter, da mu je hladil bolečine. Zato vsak dan pripihlja okoli desetih gor iz Kokre in piha do treh popoldne.« — »Da, ob treh je Gospod umrl...« Nedelja, 14. agvusta. — Pravkar sem odmaševal. Stojim na belokameniti poti iz cerkve v župnišče. Na Grintovec strmim. Vrhovi so beli: ponoči jih je zapadel sneg. Bele megle se kuhajo iz dolin. Polagoma kipe navzgor. Kakor bi skrivali gozdovi svoje zelene, po ponočnem dežju oprane glave za plahetajoče koprene, se zdi. Čez belorazcvetele vrhove Grintovca podi veter temne, raztrgane oblake. Hite proti Koroškemu. Kakor oblaki v Višavah hite moje misli v daljavo, v bodočnost. Lepšo, mrač-nejšo? Kdo ve to, kdo bi mi mogel povedati? Saj stojimo ob vsakem koraku življenja pred zaprtimi durmi, ob vseh velikih vprašanjih življenja pred nerešljivimi skrivnostmi. Pred največjo bodemo stali ob zadnjem koraku — prod korakom v večnost, pred smrtjo. Moj Bog, kaj so ob teh, ob smrti in večnosti, vse to naše vsakdanje težave in skrbi, vse naše mišljenje in hotenje? Ali ne lahka pleva v vetru? avgusta. Na prvem nejavnem shodu se bo posebič obravnavalo rimsko vprašanje, na prvem javnem zborovanju pa sedanji položaj Nemčije in duh solidarizma kot edina rešitev pred notranjim polomom. Na drugem nejavnem zborovanju se bo obravnavalo mladinsko vprašanje in misije med pogani; na javnem zbofovanju pa rodbina in šola, prosvetne naloge katoličanov in Dante. Na tretjem nejavnem zborovanju se bo govorilo o krščanskem moralnem zakonu v gospodarskem življenju, na javnem pa o katoliškem tisku in cerkvi. — O shodu bomo svoječasno obširneje poročali. + Odločitev gornješlezijskega vprašanja je zelo odvisna od Japonske, koje predstavitelj vicomte Iši je predsednik Zveze Narodov, ki bo o tem vprašanju storila končnoveljavni sklep, ki bo brez apelacije. Vicomte Iši je določil za poročevalca v tej zadevi predstavitelja Španije Quinones de Leon. Ker se je drugi predstavitelj Japonske pri Zvezi narodov baron Hajaši, izjavil za angleško tezo in ker je poročevalec Španec, to je, simpatizira z Nemčijo, se domneva, da bi utegnila Zveza Narodov odločiti v prilog Nemčije. Vendar japonska delegata izjavljata, d& sta popolnoma svobodna in da na odločitev Zveze ne more nič drugega vplivati kakor objektiv razlogi. + \ sanje ekscesarja Karla. Francoski listi ročajo, da je švicarska vlada ekscesarju arlu dovolila, da srne bivati v Švici do konca oktobra t. 1. + Vprašanje dalnjevzhodne konference, Japonski ministrski predsednik Hara je izjavil, da se washingtonske konference udeleži osebno, ako se je udeležita tudi Briand in Lloyd George, če ne, bo predstavljal Japonsko minister za zunanje zadeve baron Ušida. Med Japonsko in Ameriko se nadaljujejo pogajanja, katere stvari se imajo na vvashingtonski konferenci obravnavati. + Vprašanje vojne odškodnine. Nemčija je dozdaj vsem zahtevam zaveznikov, ki se tičejo odplačevanja vojne odškodnine zadostila, tako da se finančni krogi sveta sploh čudijo, odkod Nemčija jemlje denar- Zdaj pa je nastopil sloveči angleški ekonom Keynes, avtor knjige »Gospodarske posledice miru,« in dokazuje v »Sun' day Times«, da bo Nemčija spomladi leta 1922 morala nujno ustaviti svoja odplačila, ker jih sploh ne bo mogla efektuirati. Key-nes je mnenja, da bi morala Nemčija, ako bi hotela zadostiti vsem svojim obveznostim napram zaveznikom, podvojiti sVoj1 izvoz, pri tem pa ohraniti uvoz na isti višini, kar se mu zdi nemogoče. — Francosko* časopisje polemizira z angleškim pisateljem in meni, da se na ta način otežuje rešitev tega vprašanja, tembolj ker se te dni se-staneta nemški in francoski minister za reparacie, da se definitivno sprazumeta in ker je nemška vlada izdelala velik finančni načrt, da omogoči popolno izplačilo vojne odškodnine, -j- O projektu donavske iederaci'e poroča dunajska »Montagspresse«, da je francoska vlada v Pragi zopet posredovala, naj bi se taka federacija osnovala in naj bi razun male entente obsegala še Avstrijo, Madžarsko in Bolgarijo. Češka vlada je kratko odgovorila, da ne. Baje Francozi s tem odgovorom niso zadovoljni. novice. — Katol. shod v Domžalah se vrši v nedeljo 28. avgusta po žc objavljenem sporedu. Prijatelji, somišljeniki, verniki —' vsi na noge! Katol. shod mora biti veličastna manifestacija katol. mislil Začetek ob 7., ob 9. sv. maša, nato slavnostno zborovanje in slovesni obhod po Domžalah. Popoldne slovesnosti od 3. naprej. — Državno žalovanje. Predsedstvo pokrajinske uprave razglaša glede državnega žalovanja po blagopokojnem kralju Petru I.: Državno žalovanje po blagopokojnem kralju Petru I. traja v smislu sklepa ministrskega sveta z dne 21. t. m. 6 mesecev, in sicer prvih šest tednov, računajoč od dneva smrti, t. j. od 16. avgusta do vključno 27. oktobra t. 1., kot globoko žalovanje. Za čas globokega žalovanja se ne smejo vršiti nobene hrupne veselice in plesi, do 25. t. m. pa tudi nobene druge produkcije ali zabave.- Državno žalovanje se izraža pri vseh državnih uradih na sledeč način: Dokler traja globoka žalost, visi na poslopjih državnih uradov stalno črna zastava, za ostali čas pa, kadar je potreba dana, da se državna zastava izobeša, naj se ista izvesi na pol droga. Uradništvo nosi za časa globoke žalosti črni flor na levi roki. — Gosp. pokrajinski namestnik Ivan Hribar se je včeraj vrnil iz Belgrada, kjer je prisostvoval pogrebu Nj. Vel. kralja Petra I. Danes, v četrtek, dne 25. t. m. odpotuje na štiritedenski dopust. — Zlato poroko sta obhajala v Sp. Šiški Vaclav in Franica Holeček. Obred je izvršil sin frančiškan p. Mariolil. Oba sta čila in zdrava. Še mnogo let! f Marjeta Sršenova, trgovka v Kranju, je umrla 19. t. m. ter bila pokopana v nedeljo 21. t. m. Gospodična je bila ose- Stev. 192. SLOVENEC, ida- ril brez vsakega povoda nekega gosta po glavi: neki gospod je stopil k razgrajačema rekoč, naj mirujeta, za odgovor sta ga pa oklofutala in obreda. Eden od obeh prelepaiev se mu je še rogal in mu rekel: »Pustite pijance pri miru, ker Vam to nič mari ni!« Drugemu gostu sta pretepača raztrgala kravato in ga vrgla na tla. Otroci so priklicali varnostno stražo. Ko je ta prišla, so trije pretepači skočili na kolesa; dva sta jo odkuriia proti Ježici, tretjega so pa aretirali, ker se ni mogel hitro s kolesom odpeljati, Aretovanec se je zelo surovo obnašal in kričat in razbijal celo v stražnici. Ko se je iztreznil, so ga izročili sodišču. lj Ljubljanski tatovi so postali zopet živahnejši. V Florijanski ulici so odnesli iz podstrešja Ivanu Bajerju za 7200 kron obleke. Posestniku Josipu Puhu, ko je pri Figovcu pil, je, tat ukradel 2f.00 K vredno kolo; na Rimski cesti je bilo ukradeno kolo trgovcu Ivanu Rojcu s Se'a. lj Vojni ubežnik in tat. Andreju Tarelu v Vrtojbi pri Gorici je ukradel vojni ubežnik Anton Majcen iz škofje Loke 1800 lir in odšel v Jugoslavijo. V Ljubljani so ga videli 13. avgusta. Kam je odtam odšel, se ne ve. Izgubila se je v torek zvečer rjava listnica z važnimi vojaškimi dokumenti katere v kratkem nujno rabim in z majhno svoto denarja, in sicer od Anton Knezove ulice, Kolizejske ulice naravnost po glavni cesti za hotelom Tivoli mimo ba-jerja na Bleivajzovo cesto. Pošten najditelj se najuljudneje naproša listnico proti dobri nagradi vrniti na naslov, kateri je natančno naveden na vojaškem pozivu kakor tudi na vseh drugih listinah. Listnico in denar se lahko obdrži, važni so samo dokumenti. Ljubljanski veliki $ew»ni L ubljanski veliki semenj se otvori nepreklicno v soboto t!ne 3 .septembra 1921 ob 10. uri dopoldne. Treba je vsled tega, da je vse blago, ki ga nameravajo posamezne firme razstaviti, najkasneje dne 29. avgusta t. 1. na sejmskem prostoru. Vsaka tvrdka pa mora svoje prostore na.kasneje do dne 31. avgusta t. 1. popolnoma opremiti, Razstavišče »Ljubljanskega velikega semna« dobiva vsak dan popolno sliko. Stavbena dela so izvršena in so razstavljalci že pričeli s adaptacijo in opremo dodeljenih jim prostorov. Na sci-mišču se že montirajo raz jI stroii, ki bodo tekom semnja v obratu. Urad Ljubljanskega velikega sem. n a se preseli začetkom tega tedna na sejmišče in bo mogel razstavPajočiin strankam iti v vsakem pogledu na roko. Za »L ubljanski veliki semenj« vlada širom naše kraljevine veliko zanimanje. Ču emo, da se v Belgradu pripravlja za posetnike »Liubljanskega velikega semna« iz Srbije in Makedonije poseben vlak. Svojo udeležbo je med drugim pri avlla tudi državna trgovska šola v Subotici, ki poseti »Ljubljanski veliki semenj« z vsemi svojimi gojenci. »Ljubljanski veliki semenj« bo nudil pregled vsega tega, kar pol edelstvo proizvaja in Dotre-buje. Ker tvori poljedelsko prebivalstvo poglaviten sloj naše države, je bilo prirediteljem semnja na tem ležeče, da se ravno kmeti ski odde c ■> čim-najbolj spopolni, Lctošna suša je sicer povzročila, da kmetovalec-razstavl.alec ne more razstaviti vsega tega, kar bi drugače mogel in želel. Ne glede na to bo pa posetniku kmetovalcu dana prilika videti in kupiti na »Ljubljanskem velikem semnju« vse kar rabu Razstavljeni bodo vsakovrstni stroii mlatilnice in čistilnice za žito, stroji za sejan,e in za košnjo, vsakovrstne črpalnice, posnemalniki za mleko, garniture za mline, različno poljedelsko orod,e kakor motike, lopate ia drugo. V obratu bo tudi dvojica motornih plugov. Med kmetijskimi proizvodi bodo zavzemala odlično mesto naša dobra vina, zastopana pa bode tudi mlevska industrija, med, vosek, čebelarske priprave in vsi drugi naši deželni pridelki. Otvoritev poštnega in telefonskega urada na sejmišču z nazivom »Lubljana veliki semenj«. Za čas trajanja »Ljubljanskega velikega semnja« od 3. do 12 septembra 1921 se otvori v se:mskih prostorih in sicer v prvem pavilijonu od vhoda na desno začasni poštni in telefonski urad z nazivom »Ljubi,ana — veliki semeni«. Poštni urad se bo bavil s prodajo poštnih vTednotic, s spre-jeman,em brzo.avk. Telefonski urad bo priključen na telefonsko centralo Ljubljana I in bo posloval kot javna telefonska govorilnica ter kot posredovalec za morebitne postransko telefonske postaje, ki bi jih želeli posamezni razstavlalci v svojih razstavnih prostorih. V poštnem uradu bodo zaposleni 4 uradniki in 2 služabniški moči. Posloval bo urad neprenehoma od 9 ure do 18 ure zvečer. Oiicielni katalog »Ljubljanskega velikega semn.a« se te dni urejuje. Sejmski urad je razposlal rastavljalcem okrožnico, naj nemudoma javijo točno besedilo podjetja in vrsto izdelkov, katero razpečavajo. Sejmski katalog sc izda v 20.000 izvodih in bo obsegal poleg zeto popolnega seznama razstavljalcev tudi vse, kar je treba posetniku semnja vedeti. Inseratni del kataloga je že v tisku. O prostorih Ljubljanskega velikega semnja bo založil Urad ljubljanskega velikega semnja umetniško izdelane fotografične razglednice, ki se bodo prodajale za dobo velesemnja na sejmišču. Resnica o črni gori. Italijanski časnikar Luciano M a -g r i n i je priobčil v »Sekolu« dopis iz Podgorice, ki je objektivna slika črnogorskih razmer in sijajna zaušnica vsem laškim kričačem o nerešenosti črnogorskega vprašanja. Megrini slika položaj v Črni-gori nekako takole: »Srbi, ki so v začetku nastopili proti pristašem Nikole z ostrimi odredbami, so v zadnjem času, izvajali kon-cilijantno politiko, V zaporih ni nobenega političnega kaznjenca in celo Črnogorci, ki so bili včlanjeni pri vojaški organizaciji v Gaeti, so se vrnili v domovino, ne da bi bili od koga nadilegovani- Črnogorsko v-prašanje sploh ne obstoji več. Ne more se sicer reči, da bi imeli Črnogorci silno ljubezen do nove dinastije, toda smrt kralja Nikole je ubila poslednje nade maloštevilnih pristašev Petroviča, Pri lanskih volitvah, ki so bile za življenja kralja Nikite, je bilo izvoljenih 6 rdečih (komunistov in republikancev) in štirje »Beli« (srbofili). Izvoljen pa ni bil niti eden »zelenih (pristašev kralja Nikite). Tako komunistični, kot tudi republikanski glasovi so pomenili sovražnost do stare dinastije in simpatijo za zvezo z republikansko Srbijo. Voditelj republikancev v Podtfrrjci d'\ Pavičcvič je v razgovoru z Magrinijem dejal, da silno zameri laškim republikancem, ker so se zavzemali za kralja NUdto. Inteligfcavni slo-jt sloji Črnegore so po zatrdilu Magri-nija absolutno za zvezo Črnegore s Srbijo. Srbija ima v Črnigori 12.000 vojakov .di Albanije, toda ta vojska ne vzbuja v nobenem oziru značaja okupacije. Vsi prefekti, vsi funkcijcnarji, vsi uradniki so Črnogorci! Mnogi eksuradniki so ostali na svojih me-stih m napredujejo seda, bolj redno ko pod Nikito. Črnogorski oficirji so vstopili v srbsko vojsko v istih činih in pod istimi pogoji, kakor so jih imeli v črnogorski vo ski. bmaneno pomeni združitev za Črnogoro veliko pridobitev. V dveh letih in pol je plačala v davkih 5 milijonov, iz Bdgrada pa je pre eia za javna dela, plače, podpore in pokojnine 93 in pol milijonov, šolstvo ie napravilo velikanski korak naprej. Pred vono ste bili dve gimnaziji in eno učiteljišče, danes je 6 gimnazij in 3 učiteljišča. Velikanskega napredka ljudskega šolstva niti ne omen amo. čez 700 črnogorskih dijakov obiskuje visoke šole v Jugoslaviji in od teh prejema okoli 500 državne štipendije. — 1 oda kar zaleže največ je dejstvo da pomeni ujedinjenje Črnegore s Srbijo ve'ike g^Podarske krize. V malo obetani in plrdm zemlji, kakor je Črna-gora, se je moralo ino naraščajoče prebivalstvo selili v d iu..je dežele. Tisoči Črno-goroev so morali vsako leto oditi v Avstri. jo Turčijo in Ameriko. Vojna, avstrijska okupacija in rekvizicije so razmere še poslabšale. Računa se, da je čez 10.000 Črnogorcev umrlo vsled pomanjkanja in jetike< Uanes pa naseljujejo Srbi vsled propagandno misli nacionalnega ujedinjenja Črnogorce po bogatih dolinah Stare Srbije in San-dzaka in jim nudijo zelo velike ugodnosti, j mo y Podgoriškem okraju, na bolj bogatem okraju Črnegore je prijavljenih 150 rodbin za kolonizacijo. Zato, pravi Magrin m, ,e ujedinjenje Črnegore s Srbijo ne sama sentimentalno vprašanje, temveč gospodarska nujnost. _ Beležimo z zadoščenjem glas poštenega italijanskega časnikarja in upnmo, da bodo laški prenapeteži Upoštevali dejstva, ki jih navaja Magrini, c Doie pri Lilij. Na dan 15. avgusta na prar. mk Mar vnebovzetja sc je tukaj blagoslovila zastava Mar. diužbe, katere slovesnosti so se udele. žile tudi dekleta Marijine družbe iz sosednih žup. ni; Sv. Kriza, Svibno, St. Jurija, Polžnika, Šmart-nega in St ,K::perta. Po procesiji in blagoslovljena zastave so priredile domača dekleta Marijin« družbe igro s petjem. Dekleta, katere niste še vpisane v Marijino družbo, vpišite se, da bo Ma. ri,uia družba na Dolih vedno bol|e napredovala, Prosvefia. pr Aleksander Blok, znani ruski pesnik, ki ,e te dni vsled hudega pomanjkanja v PetTogradu umrl, je bi! zelo zanimiva osebnost. Bil ,e skupaj z Merčžkovskim in Bulgakovom učenec Vladimira Solovjova in njegove pesmi so bile prožete globokega krščanskega misticizma. Bil je izmed najodličnejših modernih lirikov Rusije- Za čuda pa s« je izpreobrnil k boljševizmu in n egova pesnitev »Dvanajst«, izdana leta 1919., je postala nekaka revolucionarna himna, V tej pesmi nastopa dvanajst rde-čearmejcev kot dvanajst Apostolov, pred katerimi stopa Kristus. Oni napovedu.ejo, da bodo v krvi utopili buržuazijo celeg« sveta in si zato izprosijo blagoslov Kristusov. V formalnem pogledu, je pesnitev sijajna; seveda se je A. Blok z njo vsem svojim bivšim prijateljem strašno zameriL Znana je tudi njegova pesem »Skiti«, v kateri s ponosom povdarja, da Rusi nisa Evropejci, temveč Azijati, ki jim je za-padtai napredek, tehnika, brezsrčnost in plitvost zoprna. Njegova smer je bila zelo vplivna, SocSaM vesMŠ" Internacionalno krščansko strokovno gibanje. Ustanovitev mednarodnih zvez krščanskih strokovnih zvez lepo napreduje. 27. in 28. septembra se vrši v Luksemburgu kongres delegatov strokovnih zvez javnih nameščencev, da ustanovi krščansko internacionalo. Oktobra sc z.bero v Milanu zastopniki krščanskih strokovnih zvez kovinarjev. Istega meseca se vrši v Monakovem kongres internacionalne kršč. poštn, uslužbencev. 12. in 13. septembra zboruje v Bruslju internacionalna konferenca krščanskih delavk. 35. zbor nemških poljedelskih zadrug sc vrši 15. in 16. septembra v Ltibecku. Zbor sklicuje Državna zveza nemških poljedelskih zadrug, kateri od 38.848 zadrug pripada 21.932. Konferenca rudarjev v Londonu je soglasno sprejela resolucijo, naj izvršilni odbor rudarske zveze dela na to, da se železnice nacionalizirajo. Na ta način hi se dosegla solidarnost med vsemi delavei Anglije, ker bi se na lako važni točki vsi združili. Orlovski vasSračfc. Bratje Orli, sestro Orlice! V nedeljo dne 2L avgusta se vrši v Sori pri Medvodah javna telovadba. Sprejem gostov na kolodvoru v Medvodah pri vlaku z Gorenjskega ob 10 uri 15 min-, pri vlaku iz Ljubljane pa ob 12 uri 30 min. Nato skupen odhod v Soro. Ob 8. uri javna telovadba, nato ljudska veselica z lepim in bogatim sročolo-vom. Pri ceii prireditvi sodeluje orlovska godba iz Selc. ter domači pevski zbor. Za jedila in pijačo bo najboljše preskrbljeno. Prijavite nemudoma svojo udeležbo, pa tudi za druge bo vse potrebno preskrbljeno. Pripomagajte s svojo udeležbo, da bo prireditev v Sori pri Medvodah res nekaj to-pega, vzornega! Agitirajte po društvih ter pri vseh prijateljih orlovske organizacije in prihitite dne '28. avgusta v obilnem številu v Soro! — Bog živi/ Sffan 4. SLOVENEC, drfe 25. avgusta 192L Štev. 192. Orlovskim odsekom! Dno 4. sept. se vrši ni Brezjah oh priliki katol. shoda tudi orlovski zlet. Odseke vabimo, dn »e tega zleta v čimvečjem številu udeleže. Vožnja jo polovična na vseh progah, izkaznice za polovično vožnjo se dobe pri O. Z. Orlovska zveza je prejela o priliki povratka strassburške tekmovalne vrste uebroj brzojavnih ■Čestitk, Predsedstvo O, Z, se zaliva'ju ja za le Izreze bratske solidarnosti, posebno onim iz bratske Češkoslovaške, Hrvaške in Dalmacije. Predsednik O. Z. med srbskim dijustvom v Belgradu. O priliki pogreba Nj. Veličanstva kralja Petra 1. je imel Zvezni predsednik priliko razgo-varjati se s srbskimi visokošolci o razmerah v Sloveniji. Razgovor je pričal, da je srbska javnost docela neinformirana o orlovski organizaciji, katero ■so njeni nasprotniki razkrivali ko! protidržavno organizacijo. Pojasnila, ki so se tikala posebno prosvetnega dela po orlovskih odsekih, so našim bratom prinesla precej jasnosti o orlovski organizaciji ter o njenem delu. Počasi bo tiudi srbska javnost sodila slovenske organizacije po njihovem delu, ne pa po liberalnih frazah. Na Bledu se uveljavijo s 1. septembrom pose-zijske cene. Soba z eno posteljo stane največ 30 K. .— Za dobo Velesemnja bode posloval na Bledu poseben stanovanjski urad, ki bo nakazoval poset-nikoir stanovanja. Uradoval bode v Blejskem domu do poslednjega večernega vlaka. Nogomet. — Ilirija : Sarajevski amaterski Š. K. V soboto in nedeljo 27. in 28. t. m. se vršita na .prostoru Ilirije nogometni tekmi med Sarajevskim amaterskim Š. K., najboljšim klubom v Sarajevu in našo Ilirijo, lliii.ia je koncem aprila že dvakrat igrata s S. A. Š. K. v Sarajevu. Izid obeh iger je bil neodločen, prvi dan 3 : 3, drugi dan 1 • 1. Tekma se prične oba dni ob pol 18. uri. BORZA. Zagreb, 24. avgusta. (Izv.) Devize: Pešta 46— 46.75, Berlin 207.50—208, Italija 758—759, London 068—670, Neh York 178, Pariz 1385, Praga 211.50 —212. Dunaj 1650—1670, Ziirich 3030, Napoleoni 625—627. Valute: Mk 210, Lira 756—758, dolar 177.50—178, Čsl. IC 210—214, Lei 220, carski rublji 27. Dunaj, 24. avgusta. (Izv.) Devize: Pešta 274.50, Berlin 1250, Italija 44.75 London 3975, New York 1080, Pariz 8300. Praga 1270, Ziirich 18200, Buka-rešt 1295, Zagreb 600, Varšava 40.75. Valute: ogr. K 274. Mk 1255, Lir 4450, funt str. 3950, dolar 1053, fr. frank 8250, čsl. K 1268, šv. frank 18150, Lei 1285, dinarji 2380, poliske marke 40,75. Curih, 24. avgusta. (Izv.) Devize: Pešta 150, Berlin 685, Italija 2485, London 2168, New York 592, Pariz 4555, Praga 7, Dunaj 0.67.50, Bukarešt 710, Zagreb 325. g Težko finančno stanje Poljske. Varšavski »Kurier Warszawskk poroča o finančni krizi na Poljskem. Če v kratkem ne nastopi izboljšanje, se lora Poljska postaviti pod mednarodno finančno kontrolo. g Privilegovana trgovinska agencija v Mona-kovera. V Monakovem se je ustanovila agencija z naslovom »Privilegierte Handelsagentur des Ko-nigreiches der Serben, Kroaten und Slovenen«. Miinchen, Prannerstrasse 11. Njen namen je: izvažanje nemških industrijskih izdelkov v Jugoslavijo in uvažanje deželnih pridelkov iz Jugoslavije. Natančnejši podatki so interesentom na vpogled pri trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani. g Angleško—amerikansko—nemški konzorcij za restavracijo Rusije se pogaja z rusko vlado, da dobi koncesijo za rekonstrukcijo mest Petrograda in Odese, za eksploatacijo in razširjenje občinskih del v teh mestih, za popravo tramvaja in delavnic in sicer za dobo 40 let. g Kriza v brusilski industriji diamantov v Antvverpnu polagoma izginja. Meseca aprila je bilo 6568 delavcev brez dela, sredi avgusta pa le še 3125. g Cena bombaža na Angleškem je bila siedi avgusta približno le 1 krat tako visoka kot koncem julia 1914. Cene so se vzdrževale, ker je bombažna industrija zopet začela z obratom vsled končanega premogarskega štrajka. Cene preje in bombažnih tkanin so pa vsled zvečane ponudbe šle še bolj navzdol. Če bi torej naša valuta ne bila tako slaba, bi bombažni izdelki danes že bili primeroma zelo poceni. g Trgovinski dogovor med Rusijo in Italijo. Italija je pred kratkim sklenila trgovinski dogovor z Rusijo, podobno kot Angleška. Kot vzrok je .;a-stopnik zunanjega ministrstva v rimskem senatu navajal dejstvo, da de faclo vlade na Ruskem ni mogoče ignorirati in da se Italija ne sme dati prehiteti od konkurence drugih držav. Izjavil pa je da se jc sovjetska vlada zavezala, da ne bo razširjala nikake politične propagande. Tako delajo in sodijo velike države, pri nas si pa domišljamo, da vemo in znamo vse. g Amerikanski krediti za Nemčijo. Sredi avgusta je dospel v Berlin Mr, Frnk Vanderlip, bivši predsednik najmočnejšega newyorškega finančnega zavoda National City Bank of New York ter je imel več zaupnih pogovorov z dr. Rathe-nau-om, ministrom za obnovo, glede kreditov, ki naj bi se dovolili Nemčiji. g Pridelek pšenice v Indiji se ceni letos na 6,709.000 toti v primeri z 10,122.000 tonami za lansko leto. g Letina v Ameriki jc slabša kot je bila preteklo leto. Manj so pridelali koruze 200 milijo- nov bušljev, zimske pšenice 34 milijonov bušljev, ovsa 389, ječmena 31, rži 5, riža 20, sena 11, krompirja 114, jabolk 131 in breskev 12 milijonov buš« jev. lobaka je manj 619 milijonov funtov, bombaža okoli 5 milijonov bal, pomladanske pšenice 4 milijone bušljev in sladkega krompirja 2 mili« tona bušljev. g Ladijski promet v Nemčiji je v zadnjem ča« su izredno napredoval. Zadnjega julija je prišlo in odšlo iz nemških luk Ic za eno četrtino manj ladij kot v predvojni dobi. Promet letošnjega leta ie g ede števila ladij že dvakrat tako velik kot je bil 1, 1920. g Razpis za nabavo službene uniforme železniškim poduradnikom in slugam. Ravnateljstvo dr« zavnih zeleznic v Sarajevu razpisuje natečaj z si 260 kom. bluz, 260 kom. hlač, 270 kom. kap in 95 komadov sukenj za poduradnike ter 560 komadov, bluz ,560 kom hlač 660 kom. čepic in 255 kom. sukenj za uradne sluge. Blago je predpisano tem-nozelene in iz sukna. Podrobne informacije daje interesentom vsak dan od 10. do 12. ure dopol« dne ravnateljstvo državnih železnic v Sarajevu, uprava materijah, soba št. 96, II. nadstropje. Pra« vilno kolekovane ponudbe je vlagati pri gori ime« ni°Vtm "pravi P°d označbo »Ponudba« za nabavu službenih odjela« najkasneje do 10. septembra t. Se sprejme takoj. Samo pismene ponudbe e navedbo jezikovnega znanja in dosedanjega službovanja je vposlati na: 2957 S 133, Ljubljana, Zobozdravnik dr. t^odosehegg zopet oPdinira. Brez posebnega obvestila. Velijo trgovsko podjetje v Ljub« ljani išče za takojšen nastop dobro iz- nega0" ifPSfiBP mMM S korespoBiifiBiinio sivs^: nografije ter strojepisja. (Sprejme se samo starejše izvežbane moči.) Ponudbe z cur. vitae in prepisi izpričeval je poslati na „Ljubljana, poštni predal Stev. 2," se V globoki žalosti naznanjamo vsem.sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš srčnolju-bljeni sin, ozir. brat, svak in stric, gospod včeraj dne t. m. po kratki mučni bolezni mirno preminul. Pogreb bo v petek dne 26. t. m. ob 4. uri popoldne iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, 25. avg. 1921. Žalujoči ostali. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. revnih, poštenih staršev, nekoliko v pomoč gospodinjstvu, stara od 16 let naprej, v lastno oskrbo ali proti plačilu. Kje, pove uprava lisla pod štev. 2964. V prometnem kraju na Dolenjskem se sprejme v trgovino z mešanim blagom in trafiko Ponudbe pod šifro »tako j« na upravo »Slovencat. 2983 ! Amerikanci oziroma Primorci ! Posestva od 3 do 100 oralov, trgovske hiše, vila s parkom ali posestvom, gostilne z ali brez posestev, mlin z žago, stanovanjske hiše, pekoma, hotel, s e prodajo potom pisarne Zagorski, Maribor, Barvarska ulica št. 3. 2938 Semenj v Livoldu. Vsak prvi ponedeljek meseca septembra in meseca aprila je živinski semenj Livoldu. Zraven glavne ceste, z lepim poslopjem, obokani hlevi iu kleti, strehe z opeko krite, hiša ?a vsako trgovino in obrt sposobna. Približno 30 oralov zemljišča. Naprodaj po jako ugodni ceni. Poizvedbe: Dolga vas št. 17 pri ■ Kočevju. 2980 imam: 1 kravo s teletom, 1 te-lico, 2 prešiča, 1 trejo kobilo. — Otepanja vas štev. 20. 2907 Gostilna pri »Fajmoštru«, Sv. Petra nasip štev. 5, proti griži in slabo- priporoca krvnim [dober detajlist se sprejme 1. sept. i j Pismene ponudbe na IVAN KOS, | S Ljubljana 7, Celovška cesta 2. V neizmerni žalosti naznanjam pretužno vest, da je danes ob V, 8 uri zjutraj po kratki in mučni bolezni umrl moj edini sin Andi Urili šestošolec Pogreb bo v petek dne 26. t, m. ob 4, uri popoldne iz deželne bolnice k Sv. Križu. V LJUBLJANI, dne 24. avgusta 1921. Žalujoča mati. Zahvala. Povodom prebridke izgube svojega nepozabnega, picdo-brega soproga, gospoda Josipa Mlheliča trgovca se zahvaljujem vsem za izraženo sočustvovanje, za poklonjene vence, pevskemu društvu „Merkur" za pretresljive zal stinVe in vsem spremljevalcem na njegovi poslednji poti. Ljubljana, 24, avgusta 1921. soproga Marija MiHeiič. Prodaja se tudi čez ulico in na debelo. 2908 Na veleposestvu v Soteski se proda okoli 550 m3 smrekovega dolgega lesa, 8 —16 m dolžine, 15—25 cm premera sredine, loko lesno skladišče lesa v Straži, blizu kolodvora, potom pis. ponudbe. Natančnejša pojasnila in ponudbe prevzame do 20. septembra t. 1. Gozdni urad, Soteska pri Novem mestu, pošta Toplice. 2977 se____________ Dunajska c. 5/1, od 5. do 6. ob delavnikih. Kupi sc 1000 do 1500 komadov za električni daljnovod 8.5 m do 10 m dolžine proti takojšnji dobavi. Cenj. ponudbe na »Elektrarna Zagrac d. d.« v Višnji gori. -m: 2904 na Glincah št. 1, ob Tržaški cesti, enodružinska, z bogatimi stranskimi prostori in kras. vrtom je naprodaj. Izve se istotam pri lastniku Tribuč. ---- prvovrstnih baških in banatskih mlinov nudi po najnižjih dnevnih cenah iz svojega skladišča v Zagrebu veletrgovina moke VJEKO-SLAV WIKLANI) in DRUG, Za-grel), Ilica 191. Telefon 6—43. Otroški voziček lep nov za 1000 K proda S. Erman, St. Vid nad Ljubljano " P~31/18/166 Pri okrajnem sodišču Brdo se bo vršila dne 24. septembra 1621 ob pol 10. uri soba 5, zalcupovanje na javni dražbi: 1. gostilne obstoječe iz veže, velike gostilniške sobe, kuhinje, jedilne shrambe, male gostilniške sobe, drvarnice, dimnico dveh sob za stanovanje v I. nadstropju, vrt za zelenjavo z utičo in soporaba hleva, dvorišča in vodnjaka z vsem gostilniškim Inventarjem, 2. prodajalne obstoječe iz prodajalnice, skladišča, 3 lop, kozolca, podstrešja s soporabo dvorišča, podstrešja in vodnjaka in prodajalniškega inventarja. Zakupna doba 2. let počenši s 1.1. 1922. Pogoje je vpogledati pri sodišču ob uradnih urah. Okrajno sodišče na Brdu, oddelek L dne 8. avgusta 1921. RAZGLAS. V nedeljo 27. avgusta, popoldne ob 4. uri se bo prodalo na 344 m3 tramov pri postaji v Logatcu. Vzklicna cena 206.000 K ali m3 600 K. Kupci se vabijo. BBBBBBBBI Zahtevajte proračun za objavo oglasov. IBBBBi Električno luč z 10—40 žarnicami dobi vsaka hiša, trgovina in gostilna s prenesljivim strojem, ki ga žene bencin. Teža 80 kg. Cena 6000 dinarjev. Več pove Niefergal, Maribor, Koroška cesta 1. 2890 2963 ^ HIŠA ~ na Glincah št. 37, ob Tržaški cesti dvonadstropna, za vsako podjetje pripravna, je naprodaj. — Več se izve istotam pri lastniku Tribuč. 27. avgusta zaključevale se bodo pogodbe v intendanturl Dravske divizijske oblasti, vojnom okrugu u Mariboru in Celju, pri Komandi mesta v Ptuju in Slov. Bistrici. * ' Interesenti naj stavijo pismene ali ustmene ponudbe na količine, katere lahko nabavijo. Pripravljeno seno in slama vsake vrste odkupuje se po dnevnoj tržnoj ceni, prešana ali neprešana, franko vagon. Dado se vojni tovorni listi in uputnice ter stavljajo se vagoni. Ponudbe se sprejema tudi po 27. avgustu. KonaBsda Draoske diolzijske E. broj 13.105. Razpisuje se služba urila ter za trajno namestitev. Pismene ponudbe je vposlati najkasneje do 30 avgusta t. b Prejemki po dogovoru. Nastop službe evetuelno takoj e ______ Zveza industrijcev, Ljubljana. Najnižje cene! Najnižja cene I tvorniea gumijevih izdeikov v Kranju Izdeluje prvovrstne podpetnike. MF Cisto domaČe podjetje!