year xvil LETO- SLOVENSKE NARODNE JEDNOTE *«£Ät«: ITTJ^VÄTTSIC - GMetrS IU., «red*, 2. januarja (Jan. 1924. STEV.—NUMBER 1. AcMptouM far mWh at ip*d«l ret« *f pMltft yrttiM fw UM, Act •! Oct. ItlT. »«tWriaWV* krog Prohibicija, ki jo zdaj stara št i ri leta, ae je izkazala popolnoma neuspešno. Božično premirje v cpiakopaln cerkvi je končano in >erski boj jt zadivjal izeova. Vladni rezervni odbor poroča «veliki proaperiteti." Ameriški učenjaki, zbrani Cincinnatiju, izjavljajo, da tako Bayard in Stanlsy.^^^^^^H ■ Člani cfeeekutltrteja, odbora aor im* #asot «fgonav Jrederic R. Coudert, Richard Derby, William Phelps Çno, admirai William W. Kimball, Joseph Leiter in Georgo B. McClellan. "Skupščina bo označevala ko-nec preizkuane dobe, ki jo jd zveza dovolila zveznim .in državnim agent uram, da pokaiejo, če morejo zatreti kršenje prohibične po-atave," jc dejal kapitan Stay ton. «'Deželi so obljubili rajska nebesa na takozvani "državljanski konferenci'', ki ae je vršila tukaj pred ¡Mur meeeei. Za njo se je bila sku naših governerjev. Obe pa z "mblkom priznale, da se je uveljavljanje prohibične poata-ve popolnoma ponearečilo. Odtlej «o *e pa razmere še poslabšale. Krona \*em tem razmeram jc bilo razkritje šgenjarskega gnezda v narodni prcstolici sami. "Ob teh slabih razmerah jo pri M h aa, ko bi so moralo vposteva-ti ameriško ljndstvo, ne pa proti-liga. in na naši konfe-HBfeL i bomo pečali z zadevo a l^^^.^a naroda. (Dalje na 2. strani.; A TIRA IftAVOOSKEOA OEPE-LOTA. Izguba ' Dixmuda" s 02ml možmi vred se bo še razvila ▼ offlci-jelni Škandal. Dirigibol ni kil za plovbo. Pariz, 31. dec. — Pariško čaao-P'M- zahteva drastično preiskavo nsjiiovpjirgz francoskega urad-^"ndala v zvezi z nearečo, kl J i« !a bojni zrakoplov 'Diz ,ul' I^ti javljajo, da zrsko-nemški cepelin, ni bil v a /a dolgo plovbo in mi-»o jjji)"narice je odgovorno tr"fo. Dvainpetdeeet mož, i t življenje, je bilo po-' »n.rt vsled zanikrnoeti ia uoeti v omenjenem Vlada bo prisiljena 1 preukava. Hploina sshtsva d* odgovorni uradniki pa naj bo kdorkoli. J s vest s« glasi, ds tafga ee peline pla-rnorja blizu tuniškege Kiliill poročajo, da so strelnih nsbojev? eelg Irtip&ja bo znaša približno $760,000. Mehiška vlada bi ' rada kupil tudi dve manjši bojni ladji, kr žarki, opremljeni z vzemi topovi in munieijo ,kar je treba. Admini atracija je bila izprva proti pro da ji bojnih ladij, toda pozne j o sc je izvedelo, da Obregon morda dobi tudi dve križarki, če naša vlada uvidi, da sts mu potrebni. Ursdns poročila iz Mehiškega mesta apričujejo, da bo vstaja kmalu pri kraju. De ls Huertov vstaši so povsod potisnjeni ob ateno in ie aekaj krepkih udar cev, pa bodo doigrali. Zvezne četo pod vodstvom gc nerala Amara so zdaj v spopadu vstaši generala Eat rade v okolišu Ouadajalara je zajeta od treh strani po zveznih četah. Bitka za Ouadajalaro je vsekakor odločil na; od izida te bitke zavisi usoda rebclcv na vzhodni fronti v Vera Cruzu. General Estrada jc sicer poznan kot dober poveljnik, ali premal ima vojaštva, da bi ec mogel mr-riti z armado generala Amara, ki ima 9000 mož. Mexico City,. 31. dec. — Vojni urad poroča, ds so zvezne čete včersj okupirale Teliuacan po porazu Maycottovib vstašev pri Carnerosu. Msycotte je izgubil okrog sto moŽ. Poraženi vstaši so ae umaknili do meje med državama Pueblo in Oazaco. Poročilo sc dalje glaai, da je zvezni poveljnik Eulogio Ortiz potolkel 200 vstašev v Jalapi Haeiendi. Ofenzivne operscijo Obregono-vih čet bodo toliko intenzivnejše in uspešnejše kakor hitro dobi vlsds strelivo, croplane in večjo zslogo pušk iz Združenih držav. General Eat reda je priailil trgoreev Ouadajalari, da m mn posodili" pol miljona pezov tem činom se je Eatrada zameril tndi tistim slojem, kl ao ga doslej podpirali. "MANJKAJOČI ČLEN" BO KAJOEN VSAK CAS. PRAVIJO llpJAKI. tija pravijo, da je blizu Čaa, ko bodo imeli v rokah dokaz o razvoju človeka is nišjaga živalstva. NOV KOLEDAR JE PRID-LOŽEN. Cincinnati. O. — Antropologi čan dokaz, ki definitlvno spoji Človekovega prednika z živalskim rvanega manjkajočega člena med I svatom, ni več daleč. Vaak čaa bo lovekom in S^valmi uc bo več doli odkrit od raziskovalcev, ki ao go manjkalo. * -. I na delu. Tako je iajavil dr. H. Lopate-Inozemstvo Jlekild, profesor geologijo ns roehe Obregon porszll mehiške vataše ateraki univerzi, na aobotni soji v novi bitki. v (članov Ameriško zveze za napro Reakeionarji v Angliji hočejo dek znanosti, na vsak način preprtSlti delavci pftirchild je dejal, da oaka ¿ko vlado. , vrsel, ki šc poatoji med višjimi Francoska vlada otdolšens, da živečimi primati in človekom, bo „c kriva nesreče s oepelinom. M zaprta vsak čaa z novimi odkritji. Pariz in Petrograd v nevarno] Zaznatveniki žc imsjo več sli sti poplave. , . . Franoija odpoklioala 15,000 vc ,akov iz Porurja. , Irska vlada osvobodila 3500 re publičanov. ' Velika eksplozija smodnika blii /u Palorma v Italiji. -r POZVAN. VAJ DO JI "ftUSKl DOKU " PRAVI. New YorU, N. Y.— (Ped. Press) — "Ths World" posl-vs državnegs yjniks Hugheaa, naj ae ne lovi m bi-sedo ruski1» časnikarjev, paky ps nsj doka Že avtentičnost prvega ''ruske ga dokumeuta," ki vaen^je na vodila ameriški NVorkcjrs par t v. Hughea naj dckaiejdali jj sovjetska vlada aidnje čase ali kdaj prej podpirala kako pro pagando za str mogla vljen je a-meriške vlade Uughee še ni dokazal, ds je omenjeni dokument avtentičen. Ameriško ljudatvo Čaka na dokaze. PROTI DELAVSKI VU- DI V jjjjUH. Asquith is morda pridruži kon aervativoaa ia prepreči formi-ran je dalavsks vlada. Nasad-njaki sslo inteigirajo proti labo-ritom. « manj augeativnih polčlovcških o Stankov, ki ao lahko smstrajo za ss^njkajoči Člen med človekom in opicami, toda oni hočejo popoln do)Mi< o katerem ne bo več naj manjšega dvoma. "¿¡omisliti je treba," je reke drf Fairchild, "ds le majhen de BLAGOSTANJE SE > vslik del orijenta, kjer ao vr.c I IVA Pil nF/FLIt . kakor začetki človeka, šo nedo Iffgl ff WKWy)fj| gikajen. Amerika in zapadna .1 ll f^ropa sta bili dobro preiskani, Was^ington, D. 0. — Amsriiko Afriks in Azijz, ki dsjsta ljudstvo je več produciralo ^po- Mjvea upanjs, pa šo zelo mslo. rsbilo in prihrsnilo v L 1923 k»; Upam torej, da msnjlcsjočega kor ps 1. 1932. Tsko je povedal jjeat ^ ^ voi dojgo m^jkalo." zvezni rezervni odbor v avojem Dr.>airehild je tudi dejal, da letnem poročilu o ekonomičnih ni več teorija, temveč ramerah za leto 1923. lKianan fakt. Dsjatvo, da velika V tistem pregledu je rečeno, da mnoMaa IJnd! še ne prisasvs tega js bils industrij s L 1023. v ^el- lakts, ne izpremsni ničessr ns nem zamahu. Brezpoaelnosti nI Bitari. Znsnstvena reanies ne ss bilo akoro nobene, bils je velika vist od veškie glasov, zahtevs po blagu ia eene stabilnejši kakor katerokoli drugo leto od 1. 1915. aem. Pečajo ee z rzzvojem deželne kupčije in industrije pravi poročilo, da'je bil višek blagostanja dosežen v mesecu maju 1923. Potem je šlo malo navzdol med poletnimi meseci, kar pripisuje zvezni rezervni odbor tej okolno-zti, da so ao podjetja obotavljala izvršili naroČila. Zahteve po blagu pa se niso prsv nič zmanjšale. "Narodni dobodki, večji kakor 1. 1922., izvirajoči iz zvišanih zaslužkov tovarniških delavcev in iu večjih dohodkov iz prodaje kmečkih pridelkov, so ustvsrili kuprio ailo, ki je izčrpala povečane izdelke raznega blaga. "Dohodki industrijskih delsv-cev, ki so bili skoro vsi zsposleni celo leto, so prekosili one v preji-nem letu. "Skupna vrednost poljedelske produkcijc jc bils za kakih |900,-000,000 večja kakor v letu 1922. Dohodninskega povilka ps ni spremljalo odgovarjajoče naraščanje draginje, in povečani lirs-nilni vložki dokszujejo, da so bili dohodki precej večji kakor izdatki. «piv z «to '"1 rinilo da 15,000 Pornr je. Pariz, 31. dee. Francija js odredila, da 15,000 njenih vojakov ssposti Po nur je. Zssanjšsnje okupacijske armade se izvrši as podlagi pakta s nemškimi magneti, ki določa "asvidno oknpseijo" js is ekrog 75,000 Frencoaov la BHg.jeer. Orof Oaernin mora plakati 120 mil Jonov kron kazni. Dunaj, 31. dec. — Orof Ornin, prejšnji avstro ogrski zunanji ml nister za časa vojne, mora plačati 125 miljonov kron denarne kazni, ker ni prijavil pravega števila avoje alužinčadi kakor zahteva naredba dunajskegs občlnskegs sveta glede davkov. Tzernin ims aedem služabnikov, 8500 irskih rebelev osvobodeaih. Dublin, Irsks, 31. dee. — Med 1. decembrom in Božična je vlsde podelile svobrMo 3500 intemlrs pnim irakim repnbličanom. Inter niranih je še 1«««; med temi j' pet poelanrev v irskem parla psentu. Paris v aevaraoetf poplave. Pariz, 91. dee — Vsled nenavadnega in ' obdege deževja je _______________ztka Hena zelo narastla in nižji pričeali s januarjem' V PoruVja+deli áeeU eo v nevaraoeU povod ají, ako ss dež hitro ae Upre meo i Ia ae pride zmrsllna. M. B. Co ts wort h iz Vanoouver- js, B. C., je poročsl zboru« ds Je iznsšel nov koledsr, katerega je predložil Ligi narodov. Ako Liga sprejme nov koledar, tedaj atopl v veljavo leta 192H. Po novem koledarju ima leto trinajat mesecev ln vsak mesec 28 dni in štiri cele tedne. Trinajsti mesec ao nahaja med junijem in julijem in imenuje ae "aol", V preatopnih letih bo ta meaec imel 29 dni nameato februarja. Vsak meaec se začne na nedeljo. Velika noč je po novem koledarju vedno na 8. aprila. Dr. T. A. Jaggar Jr. je poročal, da potre* lahko poruši tudi New York, Philadelphijo In Washing-ton. Misel, da so ta menta izven potresne coue, je napačna. Dr. MacLeod s torontske univerze je poročal o avojem odkritju insulina proti sladkorni bolezni, zakar je prejel Noblevo nagrado. Dejal je, da ima pozitivna veda Še zmirom velikega sovražnika v praznoverju, ignoranel in pred nodkih, proti kateremu se je trebs boriti z vsemi silami. Na zboru je bila tudi beseda o potrebi novega mednarodnega jezika, katerega zahteva razvoj brezžičnega telefona (radia). Zlasti je tak jeiik potreben v Evropi, kjer redio doseza razna ljudstva, ki ne razumejo jer.ika, v katerem se govori po rsdiu. Plazovi v Alpah pokopali devet oeeb. Dunaj, 91. dec. — Snežni plazo-vi, ki so včeraj pridrli a Frldal-penhorna, so usmrtili devet oseb. Mnoge skupine gorskih plezalev ae pogrešajo. Deeet let U ni bilo toliko anega na ftaleburškem in Tirolskem kot letos. Zsmetl ao 75 čevljev visoki. London, 31. dec. — Torljl mo-goče sklenejo ob enajati uri avezo i Aaquitovimi liberalci in preprečijo formiranje delavako vlade "Weekly Diapateh" poroča, da Asquith reeao razmišlja o tem koraku iu morda poje beaedo kattero je dal takoj po volitvah da namreč ne bo koalicije med liberalci in konaervstlvoi. Ako se Aequith pridruži torijem, dobi mlnistreko predaednl* štvo za plačilo. Veliko število reakolonarjev je na delu, da ee prepreči zoeialiatlčna vladat na vse načine pritiakajo na vodilne liberalec in jim ponujajo politične konoesij«» V slučaju, da Asquitkovs frak sija libsraleev sklene pakt a torljl, tedaj as delavsks visds lahko od-atranl na sledeči nsčint Ko bo MaaDonald, vodja ofieijelne opozicije, predlagal po prečltsnju kraljevo adrese, da se sdresa smendira, bo Asquith hitro predlagal, da se amendlrs tudi Msc-Donsldov amendment iz rszloga, ker psrlsment ne msra socialistično vlade. Če bo Aaquithov predlog sprejet, bo MacDonald odstra njen in kralj bo dolšan povabiti Aaquitha, da organizira bodočo vlado, - Ameriški parnik potopljen v Ornem morju Carigrad, 91. — Ameriški par nik "Conejos", ki js plut U Bet uma v New York, je postal šrtev hudega viharja ne Črnem morja. Kakor ee glasi brezžičaa brzojavka iz Odeee, se je psraik potopil s 97sU mornarji vred. O rešilnih čoloik ni sled«, v Baska neereča js sedela tadi neki italijanski paraik, ki js aoeil lito U Kovontijska. Medill McConalck se-sstsrskl kaadldat. Ohioago, Ql. — Zvezni seitato»* Medill MeCormiek jo v nedeljo izdal formalno naznanilo o svoji kandidaturi za renominacijo. Pet akeij«kihoperi, ki Jih je za vzemal v dobi petih senatorskih let, j»j poudarjenih v platformi, na podlagi kstere bo utopil pred ljudstvo v tej drŽsvi. To so: Neomajno uaaprotovonjs ligi narodov. Bil j« v ospredju tistega boja, v katerem je šlo rn ustanovitev narodnega proračuna ali hudgets. Neprestano priiadevsnjo za u-redbo otroškega dela. Njfgovo prj/adevsnje zs vodna pota. Odpomoč kmetom. Njegova tozadevna izjava ae glasi, kakor sledi; "Malo več kakor pred petimi leti «o me illtnoiški «Iržsvljani izvolili, da jih zantopam v cvetnem se*atu. Js¿ bom kandidat Sa zo-petno nominacijo in izvolitev. Hvajo kandidaturo oznanjam in objavljam s čustvom iskrene obveznosti do ljudstva v tej držsvi zs čaat, ki mi Jo je izkazalo. "Med mojimi pstimi leti v se nalu ao mi iskazali dalje tuoji tovariši čart fn po meni tudi tej držati a tem, da so me imenovali aa člana najvažnejših aenaUkih odsekov, in sicer odseka za vns-nja zadeve in fineočnega odseke. "Kot član tek dveh odeekov, kot načelnik odaelu as Isdatke, kot član odeeka za eeaatns pravi. Ia aem gledsl ns to, d s aem ae ksr najbolj mogoče asvedal svojih od-govomosU, Uaem jih prevzel, ko »e je izvolilo Ijadetvo te drisvs sa svojega zoetopaika v aenatu." P^ja js vojsk bres PREMIRJA IISVAJI i RADI DEVIŠKEGA I SPOČETJA JE KONEC. Ljubimkovanje med katoliško ta proteatantoako > spiskopalno du hovščino ja fts vsalsj odklonil rimski Škof. KAKOR MINI POTT1R, BO PO-ILBDI0A tSDAMJl CERKVENE «VAJE BOUiA KOVA VERA. New York, N. Y. — Bošiteo premirje v proteatsntovski sai« akopalni cerkvi js bilo prekinjano zadnjo nedeljo v kakih dva- , najetih cerkvah. Kskor se vidi, sa bo »vaja med koaaervatival in modernisti sadi nauka o brezmadežnem »početju Joauas Krista in njegovem teleanem vat a jen ju is groba po tridnsvnl smrti nadaljevala, in vss kažs, ds ss bodo temelji to svajs Še rssširiH ln povečali. Poizkua škofa WiUiama T. Man-ninga ia New Yorka in drugih škofov pa duhovnov, ki ao ss pri-zadovali naprsvitl konec tej s?a> ji, v ksterl ameri so bili storjen! prvi' koraki ns konfsrsnei zsdnji potek, ss bo skoro gotovo lajalo* vil, čo js soditi po raspološsaju, kl vlada med krajevnimi člani modernlatičns akupine. Dr. Peroy Stiekney Orant ja is-javil v avojl pridigi, ds sa pa nje-govern mnenju ne bo dslo aatretl cerkvenega prepira a tajnimi konferencami. Pa njegovi iajavl ima-jo pro greši vsi v rsanih protesten-tovekih sektah vaš akupnsgs med aabo kskor ps progrssivoi ia kaa* aervstivol v epiakopslni oerkvi, Omenil je sels aarksatlčno katoliško prizadevanja v proteetan-tovaki cpiskopslnt duhovščini, ki si remi ss tsm, ds bi as U esrksv trimski. AU vselej pa %é dobili tieti ljudje prav dolg a*# od strani rlmakega škofa. > Ne ,da bi ae jaano izrekel sa spojitev s progreaivel drugih aar* k va, je vendar dejal dr. Orani, da bi bilo Člato dosledno sa pro« gresivce, če bi ae združili ter pustili neprogroaivne elemente njihovi usodi. Tako bi bili uetvarje-ni dve skupini nameato eedanjlh 200 različnih denominaelj. Dr. Ji*ip O. II. Barry, kl vodi cerkftv Marija Deviee, je satrdll, da je borba med individualist! in tistimi, kl rohnijo, ds so je t«*a brezpogojno pokoriti cerkven! ob-last i, Še jsko stara. "Upejmo, da se bodo Akofjs ravnali po avojem |»eetIrakern pismu ter uveljavili dieelpllno," js dejal, "Če ne morejo uveljsvitl discipline, bo Šls eerkvl jsko tr-da." (To js svets resnies. Os bi eerkav ne uveljavljala gVoje dia-cipline a železno roko — s ognjem in meč< m — bi je ne bilo dance več med nami, in avet bi bil za tieoč M naprej. Cerkvena die-clplina je zdrševala napredovanja splošne znanosti več kakor tlsal lot, in v tistem razdobju so Ijad-stva ješsla pod krutim jarma« rimske avtokraeije, ki je eeftigsla m obešala pa obglavljsls najboljše mlsleee tistega šsss. — O. ar.) Duhoven dr. Willism Nonaaa Oui h rit, ki je fupnik eerkve sv. Msrks, je odločno aavsel moder-nlatično stališče ter osnsčll sgod-bo o .lenisii za kristjsnsko hajko. Pristavil je še, da ae zanima ss ta zgodbo bolj kot sgodovinar, kakor pa |o dela kot dohoven. Borbo med fundsmentalisti in modernim eo izaovs sapošoll mnogi duhovni po drngik ser* kveh. Dr. Ckarlee Frenele PotUr, ki je župnik nnitsrsko cerkve na zs|»edni štreni, je v avojem ser-kvenem govoru nspevsdsl nova in boljšo vero, ki se bo iseimils is sedsnje serkvene svsje, Ia Npod-bitje veta v deviško »početje ba pomenilo zrušitev eelegs kelvinl* atičaegs teologičnega sistema, ia protsstagtizeia bo vsposUvljsB aa trdnejši in pametnejši podlagi-(Po aašem mnenju pa bo U avaja odpria oči tisočerim la tisalarim ljudem v vsefc eerkvsk. To pa a-tegse imeti sa posledieo to, da bade morda vss ssrkvs v dsgledaem času isarsasenjene v java» šola, kjer ss so naša mledeš isobrslove-la la ellls, kako je psmstaa ia koristno živeti sa ta svet.—O. m) 'r- OBDA. r JAKÜABJA, XSS4. PROSVETA ki jo je imel • komissrjem Blai-rom glede iu te, da ee nikakor ne ds zaseči opojnih pijač, ki so im-portirons sa inozemake diplomat«* "Kar se liée postave, pravil in postopanja v dovoljevanja tako-zvanih •qlplomattfnih opojnih pi-još' so veleposlanike, ministre in dnipr zastopnike inozémskih de-fel in pa so njihne pomočnike, u-radnike, uslužbence in sluiinčad, je etvar državnega, ne pa finanč. nega departmenta, " je odgovoril komieer Blelr. "Finančni de par t men t nima nobenega posla s temi zadevami, ker niti ne pooblašča uvoza, prodaje, kupovanja ali prevoaa tistih 'di~ plomatičnih pijač', niti no more v starellh metodah, ki so oteškoča-le, ne pa pomagale tujeroden pri dobivanju državljanstva." Zanimivo je, da je lani 22,209 žensk dobilo prvi papir. Zakon, ki ustenovlja neodvisno državljanstvo za ženake — t. sv. Csble AeJ, — je imel za posledici, da se je pomnožilo po vsej deželi število državljanskih tečajev za len*)». Približno 250,000 ljudi pohaja ljudskošolske tečaje, ki se pripravljajo sa državljanstvo, in podatki kažejo, da 35 odsto učencev je ženskega apOla. Naturalizacijski urad je razdelil tekom leta skoraj četrt miljoea izvodov učne knjige "Federal Ci-tizenahip Text Book" in njenih dodatkov. Po zakonu vlado razdeljuje to knjigo med ksndidate za$ državljanstvo, ki pohajajo ljudskošolske državljanske tečaje. Kar se tiče upravnih stroškov naturalizaeijskega urada, vštevši ponatiskanje učnih knjig, in sploh vaeh troškov, ki jih povzMa Aa-turaliziranje tujerodcev, poročno povdarja, da vsi ti stroški skoraj v svoji celoti so pokriti po pristojbinah, ki jih kandidatje so državljanstvo morajo plsčati. Poročilo je jako optimistično, kar se tiče zanimanja med tujerodni za ameriško državljanatvo in rastoči duh amerikanizma. Predlagane spre«e»be v naturalizaciji. [rtfrrrmfrfrtfrtfrgfffrrffrfffftfftiiiiiiiiinimj, i VABILO NA VESELICO katero priredi DRUŠTVO "GORENJC* ST. 104. S. S. P. Z. I *'■ ' • " - V CHICAGO, ILL., J | . | : o soboto dne i. jsosiarjo, 1*24, v Ploltlol Ho« (4v*. i rani)» «o 7SS Wosl North A ve., vegel Haleted ulice. Delavske novice ¿TIRI LITA PKOHIBXOVB POSTAVE DOCELA NBUIPIftirA. (Nadaljevanje s prve strani.) "Dejstva glede na prohibično uveljavljanje ao predobro snons. Kakor je razvidno že iz imena na» šo konference, ee nameravamo pečati z njimi temeljito. Konferenca sc bo med drugimi vprašanji pečsla tudi e problemom, kako dobiti postavodajo, ki jo bodo ljudje spoštovali ter se ji pokorili brez vsskršnih nasilnih sredstev. Konferenca se bo izreklo sa po-stsvo in red, sli postava'mora bir ti pravilne in pametne, preden je misliti na red." Poslanec Davia iz države Tea-nessee je objavil korespondenco, NEVARNA BOLEZEN ao večkrat rozrijo Is »an—srjonoatl preklsds • ... ,...(» Miljons ljudi umre vsako siaso valed nevednega prehlade. Kadsr sto prehlaJeni je najboljše, da vzamete skodelico gorkege sdrevilnaga seUUao-ge čaja: ta posaaga ogreti Ohlajeno kri, poveča krošenje krvi in odleoe itrtrps is ¿rtv* ^ **M a Se veš let ljudje rabijo Belgeraki zeliščni čaj sa odganjanja prehoda ln dršanje Bgrevega života. Zdravniki vse naokrog priporočajo ljudem oaj si preakrbe Bolgarski seliščni Šel ia naj vlivajo gorkege, da take »omagajo pregnati prehlad. Zdravniki vedo, da čiatt sdmvtlni osMAŠal Saj v Bolgarskem leMščnrm Čaju Je selo dober s*djud!. da si vsdrte šelodec. jetra. obistHn «reve čista. Lekarnarji s vesolje* priporočajo Bolgarski seliššni čaj, kar vedo kolike dobrege stori U Čaj. «a hej tlm.klm koUinla. Po/?lt« k viltm hktm^o (UhmTb upmSeJta P^^V^il^^ ftft s rc Ti.it. «Krp , KJE je OREOOK SSBEVIKf Doma je iz Dol. Logeteo, po domaČo Scbenikov Grega is Brods. Omenjeni nsj se oglaei no spodnji naslov, ker poročati mu imam selo vašne reči od njegove žene. Pred okrog 15 leti se Je nahajal v Eve-leth ali Ely, Minn. Ako kdo roje-kov ve za njegov naalov, prosim, da mi naznani,- zakar ee v naprej zahvaljujem in mu drage volje povrnem stroške. Mrs. O. Koas, P. O. koz 276 Brodhead, Wis. Wôfl, pravlhso Isbraal NAOČNIKI ZASTONJ Zakaj židovska vs(s ▼eduje jesti prašičje Svatom« ium J«. Sa J« «deta iS«r* pmwvrSan« jeetl prallija ««m «a kateri. kell aadlai aekar p« v«roki I« alte davolj Meni. Vm NoJimw« pnU«. ao Mle aa pedlecl kljeeldneea «ebene la iaOae. >• pmll« naj umaaenajllk Hvali je marale MU »lavni virok m pwpwrf. Mer Ufa, aa pe le Smel vaAaejtl v »raki, ao kelera ja MojMa prepovedal k'udem jeetl evtajaka mea«. Jajae ali entere trekulje — v a« krat ■al«tan* v »vinjakom mi«. Svinje po>* v»a kar dobi la pri ta« pa j» Udi t« aa* lete, ki «a peanaje reavlj« * «jlaJtWwa maau r "ejrat" ki a« pedeal pretSe * taaee. V 11 obliki umore aiUU v a« let, Sek lar lam katera aa reavlje r nova tlvljeaje ta !> tak talar prida t rak ulja, ki HWWk mne«o aurje ljudatv«. Te «arek raled ke-tarava bl aa morali vodne avlnjabo meao dobro prek u beti proda« »a pa m v tija. V «lik« me«. Som la otrok trpi le a« adre-rije ae rese« beleeal mad tem ke je njih prava koiaaon t rak ulja. Prava eaaaiaaja ae drobci trek ulja v odpndMk. Podobne ■ tarnanj* »o t omoti ee. a leb tek. na«be tete, •m rdi jI v dih. niaiaea keSe. bolodlne v SeUh (aleae, hrbtu la neaek. ptaeonja v trekvka In toi oda«, kl aa vteefS raObaJa v ««ia. Bolnik nimata » olje do Sek> ^^aS^vtiH^e. kteel ln*keeaa aoSe SoM pe «H«. OtnedlevWol neped ae t« la teaa reja* vi v.ui trekeOe. rrteeUle ee Ja aale. Ss je trak ulja aírale « aepefk ia aoOaetle koMSa. Seilte ee teae permette prodno »ae «meri Naredite al devetTUemo ■dravjla *e «trti prt Upal Med. Ce^ IH XaaoToMl^Bea Ml, ritt.betvk K.. *e desee ker »Mri M lebke U propeeaO. Sa »veTeranje eaveja peagite ISa ve«. i'- ke ae ml koša dieedH p lede m pe. «n SS.0S, »ka m vam jih vrnete, ■ee v»aklk «treibe* od moja aUael. Hripavost bi kašoli sta salo ra| ma. Da prsproiits ia aimpto-poeljadiaa Velika eksplozija v Italiji -- o! Palermo. Italija. 31. d^e. — Več o«el> je lulo ubitih v ailni eksplo ziji smodnika, ki ae je pripetilo v hližnjcm Mondrllu. Skoda" j«« ogromna. * ki pr tnala laioUooo In hitro poeti. I maju ga prt roki v tuli ta umako Cona 26 In SO cantor. Vpraiajta po lekarnah. VLAGA REDO VITO INVESTIRA IU ksoJsU ¡CALENDAR sa lete 1614 ia ge vsakem«, ki mi potijo svoj naslov BREZPLAČNO pošljem Denarno poWJatve M B021C in NOVO LETO hitro la gotove., Pišite pa mej eeelk. . EMIL KISS BANKIR« 139 Sscesid Ave., NEW YORK CITY Zangwillov govor raz bvril Žide. oikaSke testi Okieago, HL — Čikaško meato js imslo tadnjo nedeljo v svojih sredi dve medasrodss sioniatié ! BO voditeljs. ki sts si v popolnem protislovju glede na židovsko stremljenje Xsstreniega Je prUlo do hudega prepira med angleškim pisateljem Iarselom Zangwillom in pa Ksjmom Welt imenom, ki je predsednik svetevoe sljonske or gealsaeije Ponarodeloet petra|in«ke tlelele kot domovine vaega lidovstva je oksojal in Upodkijsl mr. Xeag will v govor«, kl gs je im«! v ne dcijo v sinajskem templa na «tt! Ur sni Bhd. — Zadnjo tri dni je bilo I«vrle mh okrog trideaet erotnih ropov v Chicago, rrttadetih je bile tudi nekaj Slovencev. Mra. Math Turk, •oproga gl. tajnika ft N. P. J., je tdla napadena pred lsatnim sts ne vsnjem. Neman mladenič jI je i strgal torbico li rok ln sbežal. V torblel je bilo poleg drugega Btf gotovino. ZA KUHANJE PIVA DOMA I si esse v aalogt »UB. hmelj, alad so)M. DokUi ja tudi seirko oodor «tofcleele le resni k loeeav, HA Mi vam Osotaviiee asieHle pe pe iti, to/no « vm kraje. ftr»>cerijam. ai.d^«r« M 4*Sr. upimim. fm»mm mtcIII •» tm 4.U. r4l|». imm »fjaaaHa r b.)M4«l br.brl.4M. uUtnti mpt» . tkMj. I. b«b. 4.1.(1 M Imm. «Ir«).. ONION LOOMS woaas. Owl «SS. 9-\mrv s«„ S...VHU, N. r. NOVO LETO — NOVI ZAČETEK. Mnogo r pr.Ukl.in la«u M«rjmlh napak m lahka popravi v I »m Ma. Ak" eirte v preUkl.m leia nič prihranili, n.m.nH. aa, kraniti i um leta. ako ai« v preteklem lata hranili, odlogu*», v trm Ma | prihraniti. J'oáiljajta VaA. prihranke naSi Banki na "SPECIAL INTERB8T ACCOUNT" kjer se Vsm i"» obresti In nMvrgtjiva slgarnoal sajassčona. Vaa vloga porta n« nam do 10. JANUARJA 1844 •krMtaJeja ae te od 1. JANUARJA Uko, da n« Isgakila trimasačalk okreatl. Za d«nem. poSiljalve In vas droga kaalaa posla ss vaolaj lahka ■aapaa okr noto aa dokro poan.io FRANK SAKSER STATE BANK 02 CortUndt St, Now York, N. Y. GLAVNO ZASTOPSTVO JAMANSICE BANKE. PKOSVETA PjOS^gTA "^TBfliSSTrird aje«« dršote Jlsv- ¿¿¿¿o) »6-00"L'let*. ItJO «j — f ROSVETA" .u 2SIT.M S« I en— — I T7 1 ..... *iTr T I "TklE ENLI6HTEN o.... ^■VENT" MAŠIamoI ft^^Hi H ITTTIIIT^ I i if' N*iUmI Sftfft jitliif balm t «Ufftja pr. (D««. 91.St) pilit «lif« Imu m m«| h ša M TM M «lUW Uit KAKŠEN JE BIL USPEH ŠESTMESEČNE KAMPANJE? k Delo članstva S. N. P. J. v šestmesečni kampanji za pridobivanje novih članov se zrcali v uspehu kampanje. Uspeh te kampanje je tri tisoč dva člana t oddelku sa odraslo in dva tisoč dvo «to dva člana v mladinskem oddolln. Slnipaj pot tisoč dvo sto štiri člane! « Ko se je vršila kampanja, 09 klerikalci ponovili svojo staro taktiko. Blatili so jednoto, njene cilje in principe poleg so napadali osebno na najostudnejši način nekatere člane, ki so bili delavni v kampanji. Namen teh napadov je razumljiv. S prvimi napadi so hoteli pri slovenskem ljudstvu očrniti Slovensko narodno podporno jed-noto. Z drugimi napadi so upali utruditi nekatere člane, da se odpovejo zaradi ljubega miru agitaciji za pridobivanje novih članov. Številke, ki nam predočujejo uspeh kampanje, pokazujejo jasno kot beli dan, da izlivanje gnojnice po klerikalcih v obskumem klerikalnem lističu, nI imelo tistega učinka, ki so ga gojili v svojih srcih voditelji slovenskega klerikalisma v Ameriki, marveč se zdi, da je vprav to grdo napadanje učinkovalo med slovenskim ljudstvom, da je pristopilo v tako velikem številu v Slovensko narodno podporno jednoto. Obenem so pa osebni napadi na poeamezne člane S. N. P. J. spodbujali te člane ia k bolj vztrajnemu delu za Slovensko narodno podporno jednoto. Tako se da tolmačiti veliki uspeh, ki se je do-aegel v zadnji kampanji. Tako tolmačenje uspeha je tucft razumljivo. Sloven-sko ljudstvo v Ameriki ima skušnje za sabo, še iz stare domovine, kdo in kaj so klerikalci. Slovensko ljudstvo se prav dobro zaveda, da bi vsi Slovenci lahko imeli Ameriko doma, da niso slovenski klerikalci igrali iadajalsko politiko v avstrijskem parlamentu in drli z avstrijsko vlado čez in strn. Doma pred volilcl so nastopali slovenski klerikalci kot bord za pravice slovenskega ljudstva, na Dunaju so pa pozabili na te obljube in zlezli v vladni tabor. Ampfck slovenski klerikalci so doma igrali še gršo Iadajalsko politiko, kot na Dunaju. V kranjskem deželnem zboru so imeli polno moč. Brez njih volje se ni ničesar ugodilo. Vsakemu odraščenemu človeku je bilo jasno, da Kranjska ne more prerediti svojega ljudstva s poljedelstvom. Ravno tako vedo ljudje, da je Kranjska kot nalašč ustvarjena za razvoj industrije. Pred nosom Kranjske je bila velika luka Trst Kranjska je bogata na sirovinah, le bogatejša je pa na vodnih silah, ki se dajo spremeniti ▼ električne sile. Z drugimi besedami to pomeni, da je bila Kranjska obdarovana z vsemi darovi, ki so potrebni, da ae razvije velika industrije in zapoeli one, ki jih ne more prirediti poljedelstvo. In kaj so delali slovenski klerikalci? Z umazanimi zakulisnimi potezami so preprečili razvoj industrije samo zaradi tega, da so s pomočjo lan-darjev driali ubogo slovensko kmečko ljudstvo k tlom in da so bili neomejeni gospodarji v kmečkih občinah na deMi. Tomo Pavšlerja in veliko drugih so uničili gospodarsko, ker so hoteli priveeti industrijo na Kranjsko. V svojem divjem sovraštvu do industrije, niso prizanašali niti evojim pristašem. Vsskdo je moral na kant, ki se je drmnil kljubovati klerikalnim goepodarskim načrtom, kateri ae dajo razloiiti s tem! besedami: "Obdriati kmeta v duševnem jerobstvu, da odpade bogata letev na klerikalno bieago in da se Kranjska obdrii lrot trdna postojanka Rima." Ena tretjina slovenskega ljudstva je danes v Ameriki. In to ljudstvo je danes pokazalo, da se zna dobro organi-«irati gospodarsko brez najmanjše klerikalne pomoči. Podjetja, ki jifc je ljudstvo samo zasnovalo brez klerikalne pomoči, uspevajo, medtem ko podjetja, ustanovljena s klerikalno pomočjo, počasi hirajo, nskatera se pa ne morejo ftsviti prek začetne dobe in premagati otroških bolezni. 8loven*ko ljudstvo je nadarjeno. Hitro ae uči v tujini, pi tudi is svojih lastnih lakušenj dela zaključke. Kar vidi v tujini dobrega, sprejme, sa slabo se ne ogreva. In to mu daje tisto vitalno moč, da se lahko samo organizira gospodarsko In da ss danes ne odrs več, kako sodijo klerikalci o njegovih gospodarskih organizacijah. Uspeh, ki je prinesla šestmesečna kampanja pri Slovenski na-podporni jod noti, j* najboljši dokaz, da je rce t s ko i » PNBMVtfjNL PO Artfenr M. Lnrln ss 11 to" priredil Zvenko Novak. (Deveto nedelje ven je.) Hinavski prog rs m, po katerem so vladali duhovni ia kralji ljudstva s tem, da so jih poneumnje-vali s bedastim praznoverjem, jo naletel na velike težfcoče v Rimu. Rimaki generali so pripeljavali o svojih bojtaih pohodov trume voj-nih vjetnikev, in vsaka nova truma je prineala s sabo novo vero. Rimska politika je zahtevala, da bodi vsaka nova vera enakopravna s starimi. To js ustvarilo potrebo kar najšiite in najobsežnejše strpnosti med pclyrfenei spinih ver. Tedaj je bil med vsemi rimskimi pesniki in učenjaki najela vnej-I! in najsijajnejši Lukrecij. Ta je opisal svojo mojstrsko delo "De natura mundi," v kateri knjigi je podal največjo uspehe starodavne vede ter dodobra is-pedbii religijo. Juvenal je spisa} svoje ostre satire, ljueijan je is-borno sasmebovsl bogove. Ali vsa odpornost, ki jo je kosala rimska vlada proti tem spisom, jo bila čisto politična. Smatrala jih ni sa begokletatva, nego sa vsrnost tedanji drušbi, ker „ so vsnemirjali In majali njene ver ske temelje. Tekosvani zločin ho-rešijo je bil nesnan v prodkrist-jenskem Rimu. Rensn pravit "Zaman iščemo v vseh rimskih posta vah prod Konstantinom le en sam stavek, ki bi bil naperjen proti svobodni mitli, in sgodovins os-sanke vlade no navaja nobenega primera ss pregsnjanje radi toga ali onsga nauka." Rimljanom se ni sdelo, da bi bogovi potrebovali človeških sogovornikov in brs niteljev. Njihovo tosadevno nazi ran je je bilo isralsno v besedeh eeearja Tiberija: "Če kdo rasiali bogove, naj glodajo lo-ti sami, da ga kaenujejo." Ko so h Rimljani vprvič se-snanili s kristjani, so jlkamatra-U ss lidovsko sekto. Židje niso bili v posebno dobrih prijatelj skih odnoftajth s Rimljani, ker so niso strinjali s rimsko versko strpnostjo. Zidu je bila kakor pozne-je kristjanu ajegovs lastna vsrs edino prava, in vsako drugo je smatral sa pregrešno malikoval stvo. Rim jo pričakoval od vsa kega bogomoles, da se drši lsstne vere in privošči vsakemu drugo-vsreu isto pravico. Ko so pa Rimljani uvideli, da so tisti Židje, ki so si prisadsvali ispreobrsčsti ljudi med Rimljani k svoji veri, krist Jknje, se je njihna nevoljs obrnila zoper krist jansko vero. In ko so pričeli Rimljsnje, ki so ss pokrlstjanili, slediti istemn zgledu tsr izpodbijati in ss ti rs ti vsako drugo vero svoj! laatni v prilog, so vladajoči Rimljanjo videli, da je ogrošcna vsa sooijslna sgrsdbs. In šels tedaj ae js pričelo preganjastje kristjanov. Rim Ijani so preganjali kristjana, ker niso ft-ti mogli trpeti nobene droge vero, šeprav je bila v Rimu sajamšena svoboda vsem vsrsm. če kdo drugsče tolmači rimiko zgodovino, je ns popolnoma na-pašni poti. In čeprav je bflo obnašanje rimskih kristjanov issi-vslfto, je vsndsr izdal eesar Trajan uksz. v keterem js bilo pre-povedsno pregsnjati kristjane. Vsa rimsks verska strpnoet jo bile v ostrem protislovju s postopanjem posncjše kristjanake lokvi-zielje. K rii t jen je ssmi so prisnsli, ds jih "ščiti Trajanov ukas, In ds jih preganja rimsko prebival-atvo, ne pa rimeke oblaati. Rimljanom ni Šlo v glavo, kako to, da kriatjanje ne čaate cesarjev kakor vsi ostali Rimljanjo, sekaj, to češčenje ao anutrali bolj sa patrijotiaem kakor pa za vero. V Rimu ao imeli takega šlo-veka, ki n! spoštoval rimaks sa-sta*, sa tsdajalea rimske dršave. Kristjan je sa sovražili rimsko ei-vilisaeljo ter si |friaadeveli astre-U vsa druga bogočastja. Pokali so se ss nadvlada in mučeaiš-tvom. zakaj, umreti sa kristjan-»ko vero je bUo največje sasluše-nje tpdanjih kristjanov v Rimu. Zato pa si je krietjanska vera ia-mislila veliko veš mučenlkov, kakor pa jih je bila v resnici. Hoeola sasealjivi preučcvalec rimeke zgodovine prafeoor Bury pHoi "V drogom stoletju jo bilo nekaj usmrtitev. V celem tretjem stoletja je bile prav mala Irtev, čeprav trde krist je neki pfeatelji, de jlk je bflo kar aelc trumo. Meoge krutosti je pripisanih ae-•arje m. ped katerimi je oerkev vlivala nepoln mir." Pozneje jo folskesU eessr Dijekleeijaa s še fisne roko satreti kristjenstvo. čedalje večjega števila kristjan-akik privržencev, 00 njegovi nasledniki opustili preganjanje, in ladan je bil ukas verske strpnosti L 311. in 818. po Kr. r. Drugi edikt, znan po^. imenom milanski edikt, nas priveoe v dobo eeearja Konstantina, ki jO bil njogov duševni oče. O njem gre tudi glas, da je bil prvi kristjan-»ki cesar. Čeprav vlada velika zmeda v mnenjih o njegovi iapre-obrnitvi, je vendar čisto jasno, da so pri tem igrali politični smotri večjo vlogo kakor pa individualno prepričanje, ko se jo izrekal za novo vero. Cesar Dijoklecijan je prišel ns idejo, da bi bilo dobro, če bi pre-pustil svojo vladarsko oblast nad ogromnim rimskim cesarstvom nekaterim eesarjem, ki bi si naj ras-delili drlavo med sabo ter vladali kot tovariši. Nameato tega pa ao aiopoatali neizprosni tekmeei. Ro-vali ao drug proti drugomu td"r 00 teko pokali sa nadvlado. Ta boj je doaeffel višek, ko jo Konstan-tin aledil svojemu očeti» Konstan-siju kot vladarjn sapadnega rim-skegs cesarstva. V forku na Angleškem ja sprejel ee«a?ako krono, ki mu jo je ponudila očetova armada. Tedaj oe je odločil od-strsniti vse tekmece ter zsvladat! celi rimski državi. Tsčas 00 bili kristjanje še tako številni, da sJ js pridobil s naznanilom o svoji (spreobrnitvi k kristjsnski veri privrienoo v vsakem mestu in vojake v vaški armadi. Todaj, ko Jo šel v boj pri milvanakem mostu blisu Rima, kjer je porasil svojega tekmeca Maksencljs, se mu je baje prikasal opoldne ognjen kril na nebu s napisom; "V tem snemanju bol stnagal." Kristjsn-ski zgodovinar Bvsebij pravi, da js to pripovedko slišal a usten eesarja Konstantina samega. AU Gibbon jo smatra aa čisto navadno bajko, sa kar jo ima tudi vee poznejši umski svet. Konstantin jo bil napol krist-jen, napol pagan. Poizkušal je »pojiti bogočeetje Kriatevo in A-polonovo, in njegov kovani denar je nosil napia prvoga in podobo drugega. V tem je prav dodobra poenemal kristjsnstvo samo. 8aj jo, kakor nam dokasujejo najzad-nja raskritja, velik det svojih ceremonij povsela kristjanel» vara po verakih običajih predkriatjan-•kega Rima. Konstantin so jo dr-lal nekaj časa verske strpnosti. Ko so js kristjsnaka cerkev ras-cepila radi Arijevih naukov, ki jo bil cerkveni proobiter v Aleksandri j i ter oe branil primati mol-noot večne trojioe, ai ja Kopetan-tin sašelcl vere, Id bi bila sadooti obsežna, ds bi mogla sprejsti obe stranki v tem sporu pod svojo o-krilje. Ko pa je sapasil, ds ni nobene strpnosti mod cerkvenima strankama, se jo prikloptl najmočnejši sekti tsr iadal naslednji ukas proti Arijut "To še pristav-ljam, da bo tisti, ki bi bU zsss čen, da skriva kak Arijcv spis, smrtno kasnovan. Kaj K briko bo ispoman sa krivsga v tem sleči-nu, bo obglavljen. Bo« s verni!" Konstantin je bil tisti, ki jo sklical 1. 825. po Kr. r. sloviti cerkveni zbor v Nlcejo. S tem jo ho-tel doseči to, da bi sbor cerkvenih vladarjev acatavU pisano vero, sekaj. le tako bi mogli kristjanje vedeti, v kaj naj verujejo in v kaj ae. Tako jo naotala nieejeka vera. Ko n je nicejaki abor izrekel proti Ariju, je Konstantin odredil njegovo pregnanstvo In is-oWenje. Zbor ao je posvetoval o Arijevl uaodi le navides. Saj je bila vendar le določena, proden 0^ jo sbor sestal. Zgodovinar Prapor pravit "Neben oodobnlk si ni domnsval, da jo bila to skupščina iskrenih ljudi, ki bi ai prisa-devalt ugotovit! dejotva ia reoni-60. Tisti molje si niso prizadevali doeeči enotnoetl v cerkvi, nogo hoteli 00 sestaviti tako vero, ki bi ja Arijevl pristali nikakor ne mogli podpisati ia ai ravno s tem zs-pečatni svojo usode." Konstantineva seetrs Konstan-eija je bila članica Arijevs stran-ko. In lo-tej 00 ga jo pearočUo pridobiti sa Arija, kar Js tega spet spravile v eeeerjevo milo«t. Bfl je povabljen v Konstentlnopel. ia bizantinskemu škafu Aleksandro jo bUe naročene, naj obkaja Arija tisti dan pa njegovem pri-kodu. Prejemši eeoarjcve povelje pa je Alekaander, ki Jo bU tona-ličen pflvršesee Arijevih neopvot-nikev, ibešal is cerkve, padel oe kolena ter prooO Boga. naj m de-vali. da bi btt njegov hlapec p it ailjea v ta grafe. (Pride še prihodnje sredo ) . t- JANUARJA, 1924. de štiri siaiooo, in S. N. P. J.,bo stara dVOjOCt let. Ali ao spominjate, bratje in sestre, ki sto bili tn ob rojstvu naše jednote, kaka tema Jo vladala saad slovenskim delavstvom v Ameriki prod dvsjaetiml lotit Ameriško Slovenija je takrat imela svoje diktatorje v Jolletu in kar ni bilo črno, Jo bilo "tsbep". Ali 00 opomin jato bojev, ki ao se potem vrstili loto sa letom, navalov ns našo organiaaslje, ki m prihajali s dveh, . treh črnih front? Kaj jo bil rezultat teh na-valdvV. Naval lota 1967. Ja prinoaol Slovanski narodni podporni Jed-noti 3d00 novih članov. Naval L 1910. jo ptineeel jod-noti 5000 novih članov. -Napodi leta 1918. 00 dvignili jednoto na *O,O06 članov. Napadi v zadnjih enajstih lotih se dali jodnoti Ž0,000 novih članov. Kasimir, glavar frančiškanske garde, vodi odprto ofensivo proti Jsdneti le dobri dve loti — in v tem časti Jo jodnota pridobila okrog 7900 novih članov. Nadaljuj, črna garda! v • 9 a V vseh teb nsveKk ae črnogar-diati kričali, da napadajo samo voditelje. Jednoto seme in njenih načel, pravil In ostenov niso ni-kdar napadli, o my goodness, no I e o e Kaj bi člani Kranjekooloven-ske kstoliške jednoto rekli, če bi uredniki "'Progfoto" ' skušali diktirati njihovemu glasilu, da na amo pisati v katoliškem duha, čeprav Jo organisacija katoliška f Mar bi ne rakll, ds so uredniki "Prosvete" skrajno prsdrsnif In p6 pravici) Kaj pa naj naU člani rolojo o predrsnostl frančiškanskih trobez-ljačov, hi ai npsjo diktirati gla-ailu svobodomiselne jodaoto, da no smo pisati v svobodomiselnem duhnf Frančiškani mislijo, da no v stari Avstriji in sato so obsojeni ns poraz. o e e , Ameriški snanstveniki, ki te dni zborujejo v Cincinnatiju, 00 is^ javili, da rasnioa o evoluciji, ki je podlaga vsej moderni «aanosti, «e ne d» satreti. ZskonodsjsM v nekaterih drlavah Unije se| ■■ (1 1 ..... a bedastimi sakoni proti nanku evolucije; Uke se smsšijo kskor so je smešile cerkev v sred. njem veku, ko je na grmadi seli-gala ljndi, ki so učili resnico o vrtenju semlje okoli solncs. Zanimive stvari je bUo slišati na omenjenem zboru znanstvenikov. Človek ima nad srcem Žlezo, Id se imenuje "thymus". Ta ile-*a. katero imsjo vsi sesalci, služi vretenčarjem (Hvali s hrbtsnico) pod sesalci sa barvanje jajc. Se-selci s Človekom vred ne ležejo jejo, toda Žlezo še imsjo, dssi jim ne koristi. Ns podlogi evolucije je lahko pojasniti, zsksj sesalci k noeijo ostanke takih zastarelih organov. Kdor še danes ne veruje v evolucijo, je ignorant, sli ps velik sovražnik vsake resnice. •>/ a e e Fanatična drhal v Whitefieldu, Ma., Je ua božični dan Iskopalu truplo nekega Johna Snowa in ga sežgale. Snow je umoril pet oseb in končno še esmegs sebe. Da ne iOostana kasen sa petkratni «nor. jO drhal, ki Unča žive ljudi, na cveti dan "miril na semljl" lin-čela mrliča. Christmas spirit naj živil e a . e V Moskvi je zopet smanjkslo stanovanj aa-delavce. Kaj jo naredila aovjotaka vladat Odredila jo, da so morajo špekulanti in po-sojsvalci denarja izseliti is Moskvo — in takoj je bilo 600 stanovanj prašnih m delavec. Pri nas t Ameriki jo drugače. Tukaj se morajo iaaeliti delavci in narediti prostor sa špekulante in tako, ki an*M dobro odirati in izkoriščsti. Zato pa bi bil največji grah primati 'aevjotako vlado, ki laganja oderuhe in akrbi, da delavcem no manjka doma! 1 e e e Sledeča voat bi morala biti dušna pela sa vso tiotc dobro kristjane in moraliste, ki navdušeno pobijajo kontrolo porodov t Mre. Carmoi Aliraro v Oajcland-du, Cel., Jo dva dol prod Božičem naredita poskus aamomora a plinom.'Njen soprog, ki jo voa dan iskal dalo, jo je našel nezavestno, ko so Je vrnil v njuno revno ota-no vanje. Hitro so jo poslali v bolnišnico in ji rešili življenje. Altera ima enega otroka in kmalu pride drugi. V bolnišnici jo rskla: "Enkrat ste mi rešili živgcnjc, toda drugič sa no boste. Štirje ne moremo živeti, ko le trije atrada-»o.* K.T.I, ftosil» 1I1 §1 Sss na ssstti 8aB mM» S M. 1.1. ' Kav zakeaaM siatso. Na Dunaju ao uvedli novo vrste sakon mod mošem in leno, ki postaja šolo popularen, kskor poro-dajo is Berlina. Nov sakon Jo is-najdbe drJe. HsTta, btvtage profesorja matematiko, in imenuje se "Haftov svobodni sakon". Bistvo novega sekana je, da je obdržal vas, kar Jo dobrega v starem sistemu sakona, odstraniti pa hoče vse, kar jo olebega, in aicer a tem, da sdnjlujc teko molke in lanske, ki edgovsTjsjs drug dragemu v vseh sshtevah. Triinitirideeet parov le «vi v novem takonn in 68 dragih je le zaročenih. Mnogi peri, ki 00 poskusili s novim sekonom in so zadovoljni .nameravajo odej ustano vit! drnltvo sa rasUrjenJa nove kloje med ljudstvo v splošnem. Zakon novega sistema sloni na dveh glavnih principih 1 1 &kon je aodrožništvo. Oba aodruga obdržite popolno avobodo in ameU oe adruHti s nasprotnim spolom, toda vsak je eem odgovoren sa Ikodo, ki morda nastane is takega poletje. 8. Priklednost moškega in Ion ako, de ste drug ae drugega, aa odloči po aaalisiranju -pieava obeh sodregov. Kader plseve pokole, da sta oba onega karakterja, todaj sa lahko poročita. 1 Pisavo analisira dr. Haft sem. Polog tega marate ženin in nevesta odgovoriti na dolgo vrsto vprašanj, hi ee tičejo niunih svoj stov in navad. Povedati marata, kake velikooti čevlje aeeHa, kaj najrajši joeta. katera baron Je najbolj priljubijo ae itd. Prvi ee-stenek lenina in neveste mora tre jati naJSMmj dva uri od šenhm streai, ampak neveete je isveaU is te ebvesnoeti. Ko m oodruge sperasnmeu aa sitev, oe isvrti poroka eoeaUv- bo ne ts nsHs, ds aha psdpUete pogodbe v dr. Hsftoet pieeroi O lavne točke pogodbe eo, da m-kenen ss boeta nikdar iskab tre tjo ceebe sa raaoodaika v stoajn prepire In viek apee se kne kea-IsU še Usti den, prodno oetaoo eažde. Obe mornu tajsvHi. ds ota "drsvs, todo če es te oU eae etrea- ks slsle mera SMass plačati eo dragu toliko in toliko -mlljonov kron odškodnine in sakon je ras-vesan. Nobena stranka ni navesana na aakonsko zvestobo. Ako Iona pooblasti mošs, sme on sestopati njeno intereoe. 8oj»rog ima odločilno besedo glede vsgojc otrok. Vsaka stranka drži svoje premoženje separatno. Ako se sakon raztrga po njegovi krivdi, mota soprog plačevati svoji bivši ženi gotovo mesečno vsoto toliko čsss, dokler se ona sopet ne omoli; Če je pa ona kriva rasperoke, ne plača nič. V vsakem slučaju ločitve obdrii ona otroke. Glavni vzroki sa rssporoko ao: sko mol ali lena namenoma izo-stans od doma več ko tri dni; nečastna poslovitev, neopravičljivo rasočsrsnje v trenotkih opravičenega pričakovenje. Ako oe ločitev ne isvrli v Štiriindvajsetih urah po storjenem pregrešku, ni potem več veljavna. USTMIOA UREDNIŠTVA. Harriette, Uteh. — Žleze (angleško glanda) ao v človeškem te-lom Jako različne, več jih je in vseka Ima ovoj določen delokrog, da pomaga organu šloveftcga te-leeak razvijanju in mu daja moč. Zleze ao nekaka uatvarjajoča ail* v človeškem teleeu. Kri jim dons-še mevi, ki jih potrebujsjo in pri noketerib llezeh tudi kri pdnsia fradilne snovi od Žles dalja. — lese so torej veliko dobrotniee človeškemu telesU in ko Je kattra izčrpana, opeša in isgubl funkcij' tudi organ, katerega 00 zalaga!« Tako jo tftdi s spolnimi Hesemi KHrsakes, Wls. — Brez podpisa ne moremo priobčiti Vabg» dopisa, kajti kdor zabevlje vk m. Jo treba, da pride tudi s Ime*"" na dan. Le na U način dopki kaj velja. — Pozdrav! VolaaUe ssktevajo, da EII9j9ks plača v akta Peking, 8L dee. — Tuje drlav«, ki iaaaje o Kitajsko pegelba glede bokeereke odškodnine, Zahtev t-JS, da zeneprej morajo biti vas pleme te odškodnine v zlatu Pe-kingske vlada se upira temu a Stali utegnejo nore komplike- :uuje kevderškega puščavnika v Ročk Springsu, Wyo. Podpisal ju j c sicer edinost ni potovalni za-Jto»nik Leo Mlsdieb, toda kljub tetnu pografku »c dobro razumo- EJon ¡/med dopiaov je Iz Bock Spriagsa* Wyo.; drugi pa iz Su-•»criord, Wye. V obeh se skuša bla-liti mene, v kolikor je pač soin-runa in zbegana klerikalna svojat '•jc zmožne. Potvarjajo se odlomki L: nuuih dopisov, ki jih dopisovalec citira, ter debelo laže o dotikih, ki ao se isvjršili ze časa mojega bivanja v tistih krajih, j h. m uii vse tiste reči bolje poznane, kot Mladicbu, ni bo gotovi» dopisnik priznel, kajti jaz sem -enajst let živel v tistem "divjem /apadu", kamor je on trepetaj« prihajal, boječ ae, da ga bodo prec na ražnju spekli za to, ker m baje včasi rdečkarji imeli kon-t rolo. Dasi je bilo o tem že pojasnjeno v javnosti in vem, de so-rodniki pokojnih Pivkov ne marajo vajeti zadeve ponovno v listih. še manj se ps jes sam hva-liti kaj sem izvršil, ko se ni nihče drugi hotel pobrigati, da se v «lučaju kompanijske krivde iz-tlrjs od nje primerne odškodni-jU, vendarle pa moram na sirovi na nad odgovoriti in podati fskte kot so. Ko sem" prišel iz etere domovi« ne, sem se naselil v Kock Spring «u, Wjon kjer sem osen} let delal v skorsj vseh rovih temošnje okolice. V teku česa sem Imel prili l:o opazovati mnogo slučajev, kako ao se godile krivice premo xarjem in njih sorodnikom, kajti rsdi zelo slabih zdravstvenih in varnostnih rezmer je bilo mnogo pohabljenih ali ubitih v premogo-rovih. Kotnpanijâ je za vzak slučaj plačala en dolar, ko je dotič-nik podpisal listine, de odpnšČe kompanijo ze vec nedeljne od go-vernosti. Teke krivične razmere »o vladale — in jes sem to ope-zil, zasledoval, mislil in žtudlral Ko sts se !2. februitfš Î9I* ss duši la brate Pivk v rovu ne Su Ignora, Wyo., se ml je vpričo kru tih razmer, v katerih se je neha ¿sla vdova enega izmed bratov, >dclo, da je krivica prevelika, da bi »e kar vse v miru pustilo. Kot društveni uradnik sem zahteve več informacij, dsl trupla obeh natančno preiskati od sdravniške - komisije, ki je poslsla poročilo in nekaj krvi zadušenih državnemu komisarju v Cheyeune, Wyo. Kri . « bila torej enalisirsne po drŽav, nih izvedencih, ki eo tudi isrekli, zakaj jc nastopila amrt, tako da J'i imela kompanlja nobenih Izbo dov za aevijanje, kar se je merai zgodilo, če je bile samo ogled »akova preiskave. Rekel sem bra toui pokojnih in vdovi, da naj ne puite atvuri pri miru, kot se jc do ■'»krat neredno dogejale, ampak Ti»j zahtevajo odškodnino. Če nc da kompanija zlepe, dala bo sgr-•la. Pooblastili so mene, nsj pra-v.araom to delo. Najel sem dobrega odvetnika, in pogajanja ao se pričela. Ko je kompsnijs spravi-dela, da imamo na naši strsni do-zasnovane načrte in neizpodbitne dolteze, je skušala dobiti Tukojaka stranska pote, po ka->rih bi se izognila večjega ispla-"'la in pa da bi zgledalo tako, de i' iz same dobrobotnoeti dele ne-k*j denarja vdovi le zeto, ker je v toki potrebi, ne pe zeto, ker je »«rde ksj krivjle ne kompenij-at rani. Podpredsednik in gl. Poslovodj» U. P. Coel Co., Bren "«n. je dobro vedel, Irjo se neha ja, ko je nsročil snperintendentu s'jperior Coel Co, Msnleyu, naj *kuše dobiti vdovo na kakoršne-koli pogoje, samo da se odstrani "svčarje in njegovega odvetnike, ki sta ac edina upale boriti nebesi kempsniji. Vsi dragi odvet-n ki ao bili takrst pristaši kompase Glavni namen je bil torej to ''¡»»""i, pote« bi bilo šlo gladko * f d* porevnave, in pa Tavčarja M * bilo diakreditiralo pri delav. »'•h. 諚, sa} ne more nič napraviti nsprum kompaaiji. nihče naj ec »a m. ni z njim. Pri tem nošed-nem dela je imel rok« la glavo «raven tudi nockspriagski fejmo-•ter Hrfrer, kot je še stsra navade dušnih psatlrjev. Ce se and prlike metati polena pil "kita. ki ss tradijo ia borijo 'hlevske pre viae, so bih .lični *Podje kljub svoji 1*1 i—_____ ku, ki jim je posveti!' petnajst minut dragocenega časa se kovanje "dobrih" nasvetov, sa katere je pozneje poslal račun $100, kar jc vdova tudi plačala. Če je bilo kdej kje kakšno delo pretirano zeračunjeno, je bila te zahrbtna konferenee. In to jc edUfl uspeh, ki ga je g. Čifrcr priboril nesrečni vdovi Pivk. Mladich poroča, da je igvedel, kako sta mc vdova Pivk in pa fajmošter Šifrar iakala, ter končno našla v sobi sa nekim salonom. Bilo je tako: Baš po zgoraj o-menjeni konfcrenci ste prišls Sif-rer in vdova t hišo Paul Koss, hi se je nehejele tekoj sa njegovim salouom. Jaz sem bil istočasno v aalonu, nakar eo me poklicali v katerih sem vselej in vsakemu na razpolago. Nadalje namigava dopisnik, da sem odpotoval iz Ročk Springsa in da je smrdelo za mc- j noj. Prav lahko! Morda je smrdelo kot sami dihurji, ko seiu enkrat odšel, aa kar pri bogovih in sv. Cirilu in Metodu ue morem pomegsti. De pa ne bo kdo ne-pečno razumel uamigavanje o mojem odhodu, moram povedati, da sem bil poklioan v ameriško urina do, kajti to se je vrailo za časa vojne. I* navadna klerikalna pi-lula more izrabijsti taka zavijanja in napravljati vtis, "češ, pa je šel." Da, šel a šel eiAn ua sodnijo in napravil ob-iuprijeu zločinec, Čir čila Vuvuk tožbo proti meni, češ, da sem jai izročila o t«ai prcereu dobi utis bulšrvik ter da imajo bolacVki ko da bi so l\ual4*via norčivak klub v društveni dvorani, iu jaz tudi ia sodišča. Sodni dvor pa j« sem njih voflju. j nasprotno proti Paakijevlču sU- | . Uos sem zvečer imel obisk od 110 popustljiv. (Kiredil je poseb- članatvo. Do aUčnih iufortuaeij s j Jofcaa Vincrja. takratnega načel-'ao l»juo "O0* da n« »ode priJlo unravi.V ni »...ti f .......i nuh uika okrajalk detektivov in T. M.',®* ,'ttl1 rodbit.skc »tvar« Hesse, klerku pri okrošeem pravd U Ce gre zs navalacga člove- uiku. Povedala sta, da sta posla-lHtvm »cvodt »J ^ na od sodnije na ovadbo, da >e tu teh oalrov. Mislimo im. de ne x hi rajo bolševiki iu da sem ja»|^ prav nobena pregreha še njih vodja. Zamudila eta ao ha- bih' itodi4iM» kih 15 miaut, ko pa sta uvidele. I k[ oir«kl; "T* V*?*4 da jc ovadba neutemeljena, sta ee * ^kijevu«. Kakor : ^ T . ... ... Isitrn«« Mjink Uvičtl - hišo. Mn. Pivk je rekl%, de je is- niralo tisto roč. Kadi uašega od vedela kako veliki etroški bodo hode iu vojnik razmer, je dobila naetali, če se še nedelje pritiske klerikalna klika nadvlado v nana kompanijo, ter da bi rade vi- »elbini. Šel nem torej tvegati svo-dels, de se čimprej ssdevs zaklju je življenje kot brealk (sc je reči in dobi dener od kom peni je. klo tekret) domovine. In ti, bije-Jaz sem ji pojesnil, de bi bil de- ne(e) pisun dotičnih dopiaov iu ner že ir.nlečsn, če bi ona hotela, njih simpatlčarji. Ali nisem šel ; laj pusti druge mešeterje na stra- »kosi pekol vojne furije, točil kr nI, pe bo nejhitreje in najceneje j in bil pohabljen za vse Življenje »rišla skosi. Povedsl sem ji, dat v "obrambi domovine," da ste vi dosedaj ni bilo sanjo nobenih in vaši lahko mirno sedeli domet etroškov, in da jas in odvetnik Nisem se med vojno v panel na ;udi ne bova več rečunela kot ss ljudskih žuljih, kot so ae tvoji nejino delo. Sploh de bi bilo veli- predstojniki, keterim ponišno co menj sitnosti, če bi ee nihče nc vstrezaš s tem, da podpišeš vse, vmešaval in tudi kompsnlja bi ne ksr ti nsročijo priobčiti. Predrz-lmcla nobenega upanja, da se na no pe mi vidi, de pride tsk nsva ca k nsčin izmaže iz zegate, če nc den velet in se obregne obrne s ta-splača prisnsne odškodnine. Spre- ko škodoželjnostjo. Dopisnik je videla je, da jo je Šifrer slepil, ignorant s osirom na gozusnje u posebno še, ker ga nikjer ni bilo, mesenih klerikslniji spletk, ssto dokler je bils pomoč ss nabiranje pa kar "adumpajo'' vso šaro na dokszov napram koz^penlji po- njegovo grbo. Poznem, Čigevo ma-trebna. Ko pa ee je seznelo, da je slo je, pa naj se podpiše že te sli odškodnina ugotovljene, eo ga oni eiromak na duhu. )g čudne megnetične sile blisko- V enem dopisu me . dopisnik vito potegnile zraven — kljub venče e pesniškimi lavorikami, iu emu, da ni bila prav nobena du- obenem pravi, da nisem dobil no-a v nevarnosti... benih nagrsd sa dotično delo. Na Kmalu po tem dogodku je kom- seljo vdove PivkN in eurodnikov penija isplačala denar, naker je sem res priredil negrobni napis v vtik dedič dobil evojc v smislu verzih. Ker pa je kamnosek pre-eodnijakega odloke. Vse ja bilo več zahteval za vrezenjc črk v rešeno v ssdovoljstvo prizadetih J spomenik, eo neravno stvar od-n ne vem kaj nsj briga sdaj one, klonili. Zato lahho in smelo trdiš, ki nimsjo ia niso imeli nič sraven. "da ni bilo pri tem nobene pU-Jes in odvetnik nisva računele če." De boš pa šc bolj pomirjen, niti toliko kot je nema poeteva tj povenu da ee sa tisto reč nobe,-dovoljevala, če bi bile semo v* na plače ni priČakoyalo, kajti Tav-pravnika gotovega premoženja, čer je marsikakšno večje delo kot Kot veek lahko iaprevidi, sva pa to popolnoma sastonj neredll r> denar šele najprvo iaailile od kom- in to takim, ki ao ga pozneje prav penije, kar bi npraviševele še po- prijazno lepo bletili ... ,v { sebno plačo. Najbolj žalosti» j« Ksdsr bo potovalni zastopnik bilo isplatati tistá stotak sa petr BdiiwaÜ sopot iskal informaciji nejst minutni legalni peevet, ka- rockspringski naselbini, naj én prim.jo ze ve .ka ni čuds, če ee drzne naveden de- ^f®» £o pa je treba nastopiti je havec kljubovati kompenij i. da sa* j oelavske pravice in napram kspi vrišši v kompanijskih "pobožnja- "listom, jim pe tskoj srce zleso ških" ifl nevednih Uborih. In če * kl#še. bi bilo aamo to, bi se Človek ne Tendence obeh dopieov je me-čudil. Ko pa ti pridejo in lopov- nc oblatiti, kar ac d i», kljub temj ako potverjejo resnieo — in to po pa dopisnik zaide v protlslovjs e preteku deeet ki — s nsmenom svojimi nsmeni. Pravi, da jc Slo-koditi dobremu imenu človeka, venski dom fino poslopje za nesel-ki se je ree trndi in deUl tsfco, bino, (žal, da jc meude začasno % ds je škodil svoji eksistenci s tem, uszsdnjsiklh rok%h), in da mne-de je moral deleti v najalabejših go večjih naeelbin nima taklU jroetorih v rovih radi zemere pri Hradb. Za U Dom je menda vrti compenijah In končno sploh bil darle delal Tavčar kot tajnik ako ob delo, je pač več kot more za- si sedem let in se ^ril z nazad popesti povprečen človek. TekaUjaškimi silami, ki eo sa ns vso zesnoveng podtikanje more kova- kripljc borile da spropsstijo nsj ti le korinnpirana banda ljodaklh prej Idejo, in nato Dom, ko je bil psrezitov^ki nima drugega dela dograjen. In kdo drMgi je neča-kot izmišljati načrte kako obleti- Ijevel nszadnjakom kot fajmo-ti koga, ki jim je ne poti, ter na šter (Če ima še ta izpit) ftifrer! te nečin utrditi eveje stelišče ss Nlkder se nisem nsmvrsvsl e teui u toma nje in iskorišČsnje delsv. I k valiti, toda lUnjivi obrekovalel stvs, v kolikor morajo ssmi, in leo me nspotill. ds morsm poveds-nadalje sveeto pomagati s vsemi ti saj glavaa dejstve. danimi eredotvi kepiUlizmu do : Veš, Mladich 1 Kejuioštri imsj > trajne nedvlade. nečedno navado, de kaj rsdi m«- Mladich nadalje hveli tsmks^-Uoio blato izza plota. Če boš ho njegs fajmoštra fererja, keko nt. J podpéaov^U ^ deptoe. t je ranjki John Keahir zaupal la ^^o prj»krbel. toUko^l. b^ izročil vse pmnoženje v varstvo, éo|rie v Watu .^.O, ÜJj dasi je bü ^obodomislee. Na kak nsslo JB ne, baš poanel iz sku-nsčin je prišlo do toge. je veliko . in zagonetno vprešenje ... Celo O zedevi pokojnega Johna Ko-zadevo obdaja nekake misterija. shlrjs in eksekulsretvu «ifrerju katero naj bi bU MUdieh hot po šes njegovo sspuWma imajo Ijud ročevelec rasjasnil in s tem ostre-! je različne pre«leodkf. Ne marsj> gel Javnosti Toda on ni hacl te- dosti govorit«, tode v aplošuem s j aa nem«*ne peč pa je dvigal prah jim šudno sdi. ssksj je revn> popolnoma v nasprotnem kotu, ds ftifrar oskrbnik in z^iaj je volja «imdalj ostane tajiastvena m^gla ao nc premo le oje katoliškim in okrog Koehirjeve sodeve. Jas aeUtHoeijem. TUi maol ae rae ti ham nikdar verjel, da bi kdo pra-|fudao zdi. poaelra. š, ker Je ae- . adoma 'imri v drs/i držati ka mor gs je spreasil g. ftifrer Ve< upravičeni tudi faraui sv Cirila in Metoda. Aka >te pošteni, ven s računi 1 To uaj tudi Aaaiopuik K dinosti upošteva ler poroča ksj o vplošnih zadevali in dJovanju ra^ ličnih fsr, iu uaj no vtika noau t je, kjer ita prav uič ue briga! Citatelji uaj mi oproste, ker "cm napisal par pre.nj robatih -Uvkov, toda pri ljudeh, s katerimi imam opraviti, nežne tola tanca nič zalete, kur *o (loka zali v svaith dopisih Povem pa >sem črnosnkneftvin, da jih bom vodno opominjal, da je ujih pra vo delo nsjprej pri dušah iu no l ri denarju, pa uaj me imenujej) TsvčaK«ek ali pa lavudalski Na-poleoul — Prank S Ta neha r. poslovila. Takrat jo itoptaovalktn ;,silr0 ^»kijeviču i«.:, da ho mož že vedno čakal na vogalu, ker' dovolj ispeaševsli, r>a pravi, je ae got ovo mialil, ds mc bo vidol ¿¡Jf ^ St. Louis, Ho. ~ Spet amo sa vršili leto, rojski in ss leto dni amo starejši. Za tisoče ljudi je za večno savršilo leto 1923. Trdo ao zaspali, tisoči vdov in otrok ao ostali, ki so izgubili svoje hrani-telje To jc spet opomin onim, ki stopajo v leto 1924. Kolikokrat amo brali v naši Proaveti o bratih in sestrah, ki so nss zapustili sa večno, ki so zaspali spanje, is ksterega se nikdar več ne pre-bude. Nekateri ao bili po motno-ati zavarovani, e drugi komaj za pokritje stroškov sa njimi. Spet se nsm, bpatre In sestre, proži priliks, da sc zavarujemo in v slučaju, če tekom letu 1924 pre-stanemo, da naše obiteljo in drage zapuitimo v dobrem položaju, ss seboj ps pustimo dober spo min, ds ne bo trebs prositi sa nas od brata do brata, od društva do društva. Na stotine ljudi je pri SNPJ ki bi se morsU zavarovati za viljc vsote in bi to tudi storili, kakor-hitro bi stvsr tresnejše yemisll li. Bratje, imejmo malo več ljubezni do naših najbližjih, stvori rao zsnje imetek s par dolarji in poskusimo to leto kaj voč štoriti se naše, ki so odvisni od našega dels. Pred seboj Imsm poročilo eme-riškege zavarovalnega društva ki prav dobro izglede. Vaege sku pej so družbo profile sa 12 biljo-uov dolsrjev življenskih zavoro-velnih polio v letu 1929, e v letu 1922 se 9 biljonov dolarjev. To pokssuje, de se je ljudstvo zsvs rovslo v letu 1923 zs mnogo več kot leto pred tem. Pomhdite, bratje, ksko velika vsots je to. Če bi tisti zsvsrovsnei rekli, da ne morejo plačevati zavarovalnih prispevkov, kot se mnogokdo izgovarja, ne bi te dtfižbc razpro dale toliko zevarovelnin. Priliko imamo dokler smo liv in zdrsvi, da se zsvarnjemo več. Po sturti je prf (»osuo. fn kdor ostsue za nami «Vt s hvaležnostjo spominjs nsa. Srečno novo leto vsem čitete I jem, H. N. P. J. pa 50,000 novih članov. — Jaeob itanšič. Oaaonsburg, Pa. — Prosim pro. stors v nslem listu, ds odgovorim ge. AmbroŽičevi, ki me je brez vzroks nspsdla v št. 260 Glaea Naroda. Odgovoril bi v istem li etu, a ker ulsem njegov neročnik bi moj dopis gotovrf umrl ptadno bi prišel v list, v keterem, kakor veste, obešajo tudi žive. -Vem, da ge. Ambrallčeve imela nikakega vzroka mo v jav nosti napasti, rezven, če želu, i sa tisočakom, kstefega bi bila zda, dobila od H. N. P. J., če bi no jaz tožil. Ona piše v "O. N. "tisti, ki jVtožil", fcekaj ni za plaala "tisti, ki je tožbo zgubil' Da bo javnost mslo več izvede |a o dot i«'ni tožbi, hočem nc kaj ompnlti, kako se Je tožbe za čelo. pokojni me je napadel ne redni seji društva št. 139 H. S. P. «J., tla sem mu jsz pred ensj-stimi meseci p<»ntveril enomeaeč uklenjciiega peljati v aprematvu detektivov. Toda bil je razočaran, a Še bolj ona, ko je povedul, da sta o'ba pogorela. Po tem slučaju sem »elo iv\ k odvetniku ter mu izročil \so zadevo v roke. Kar sem zsbtcvsl je bil preklic. Advokat jo glede denarja sam naredil, do sodbe na ni prišlo, ker smo se poravnali Izven sodnije, s zaključkom, da* njen soprog prekliče, ker je tudi naredil. Preklio aetu dal priobčiti v tukajšnji dnevnik "Daily Haiti ' u pa v Pros ve t i. O tem lahko po ve usš odvetnik Adolph Kcntan, zakaj se je podpisal. Olede pošte pa pavom, da nisem mislil poatatl poštar, zato tudi niacin vb.žil prošnje. On» pa prehitro rezignirala, počakalu bi bila vsaj, da bi bila imenovana. To je prvi alučej, aa katerega jai vem, de bi bil nekdo prej rezignl-ral kot je dobil delo. Postmaster e peč treba, da zna malo več ka-kgr kuhati fižol. Ker je ga. Ambrožičeva popra vila vs0 pomote po različnih listih, sakaj ni popravila tudi, da njen aoprog nI <4*11 ustanovitelj društva Št. 138 S. N. P. J„ pač pa da je pristopil šele v teku dveh at-po uatanovitvi. Itavnotako ni tidal, pač pa bi se previluo glasi o, da je podiral. Kar naj vprsša -Člane, ki so v resniei zidali. Is več naselbui seiu dobil piauis v ksterih me vplrsšujejo zs naslov tiatega pogrcbnlka. ki mrtve «a stonj pokopava. Odgovor na to je, da tu nI nobenega tukegu po grebnike, ki bi neredll ksj is stonj. Tisti mr. Kerr pa je samo pastor in kot tak naredi samo ob red, če pokoplje po protestantov skem obredu. Če tudi ketoličen« pokopava po istem obredu, no vem. — Ekstra pošta na Aleksander Placu začno poslovati 'JU. decem bra ter se imenuje "Htrebeue"; Pošt urica bo utrs. Olie L. P. Da vis. — Zadnji teden suio pokopal Ano Mezek. kl >• bils članica več društev in tudi ustanoviteljica društva št. 13« S. N. P. J.. ' — Pred par mescel Jo bila tu aplolna govorica, da bo lokalu davek na vino in dn bo etora vsak plačati od soda $10.00. H«-daj je govorica nekoliko polegla — Na želesniškem tiru zoptt pobirajo premog. Ker m jo kon znm fižola »manjšal, »o trgove znižali eono. — Anton Krast. NOVICE IZ JUGOSLAVIJE. Pazkljevtéov prooes - V Zagrebu vzbuja Nclikensko scuraci. Jo proees, ki se je pričel proti P v akijeviču In Thierriju kot mor,t eem Jeliniéa i» Ketaliaiša, dvema tihotapcema s dinarjem. Paskij.v vie ko tudi Thierrl sts iz urfled-nih /srrcbšklh rodbin, toda da konti izkvsrjcns. I)»si atu oba to mladoletna in »redujo*«!'« sla-s tovariši osnovala "Jilub sidmih kl si j« nsdeï nslogo, de /a pel ju je mlad bila poznana ubaviščih in dostikrat ata nista plašili prod noboaim sredstvom io kar sta mo^la, sta izmaknila doma Kiue *f}o. Skratka. raroqes proti Paskijevlču. Zalo bi tu bilo na mestu trda rokn, no pa tsko sramotna popustljivost, kakor jo uganjajo v Zagrebu. Tudi bi b»lo veliko bolje, tV bi zagrebški časopisi pisali o procesu taaaj «oiiaaeijoiialno in nc allkall lopo-v» Teskijevlča kot neke vrste junaka, kakor to dela blokaškl "Ju-tarnjl list", ki prinula nsalove kakor: Paakijevič v križnem ognju vprnlenj. Trboveljski rnlcrjl odhajajo r Ft unuijo. Dne lp, deucmliru je od< potoval« lz^ Trbovelj preko Ljubljano 14 rudarjev na Prenco.,ko iskat drla in kruha, katerega jim •domovina" ticča več dati. Trboveljska družba je po zadujem štrajku odrekla nedaljno delo \«etu rudarjem, ki so bili aktivni za organizacijo. Zdaj morajo Iti na tuje. ~> Med rudarji, ki eo od* patov ali, eo tudi sledeči aodruglt Šalamun, Prlatav, Korte, VeUr, Kolšek, Neprmlnik, Petek, VW šček, Oodee in drugi. i ■pomonioa iarjaaov, — Olavai odbor vodne sedrugs za oaulitev ljubljanskega barja je ob priliki katastrofalne povodnjl v Sloveniji poslal vladi krstko spomenico, v kateri pravilno konstatire, da je glavna krivda sedanji poplavi Ljubljanskega barja v Um, ker še vedno niso dovršons rsgu-Ineijfdta dela v glavnem mlvodui* ku Ljubljanice iu ker so enako ticdovršcua melioracijska dels se ljubljanskem barju. Ministra Vajlšlš in Trlfkavtš ntš obiskala Slovenijo, da ste se na lastne oči prepričala o vellken* »ki škodi, ki j« j« povzrošftK go-voden j/Ministra sts si ogledale Gorenjsko, ljubljansko okolico, Sevajo in I^oasvjr ter sa uverila, da Je vladna pomoč nujne, Za prvo silo »ta razdelila inetne viole ftiejbolj potrebnim. Ksj pe LJubljansto— Zsgreb-Ako prebivalstvo marljivo^tablra za o bil končno venlsr-1Icnju drlsv« Srbov, Hrvatov in ranjasailo v teh f -h hi dosti k olj koristilo kot pa zavljstl dej »tve sadov, ki se že dav;io urejene, Mr ia koašaae. ' Ppíooro-'lüvo Je tudi. ds ki g* ajraia ae komu druac léfrW kd.J fWrll eerk-ae re i kini lal",s dorU. Pokojni* pa >• n»/ms JS t. à. . . ..........h- i-, -j. h .aSč le eritirsa. V/z»poru na Hek» j. prfsaijevlč svoj zločin prizn At '»il p« Je Isko zloben, ,|s je nalaM e anačil kot svojega »okrlves popolnoma nedelinege dijake, simo da ee je «eele>l na nJv«"Vi du>eM boli. Ural nmorjere/e Nsoajete Je d' Isl. da ho morflea sjrgavc' gs bosta ustrelil. PaaVi #vl> j seto označil kol morilca Thuvrl Min nesete ia tam ao vil I W. W."l je - IVod sodiWm se vedn Ps ~__M Ju je o* »anskega prisistilčča y bil rail r»lrs* ra j* s tem slepil v PROSVŽTA SREDA, 2. JANUARJA, OFICtJELNA NAZNANILA S. I P. J. ČUnetvu SNPJ. v poj««aUot— Članstvo 8. N. P. J. je » sploinlra glasovanjem odobrilo Inicijatlvnc predloge druMov štev. 98, 59 in 333, ki stopijo v veljavo z dnem 1. jan. 1924. Od 1. jan. 1924 se imajo sledeča točke glasiti kot sledi člen IV.. "Konvencije", totte 5. Ne konveadji imajo dolefatje in gf. ter drugi odborniki U po en glaa pri mb gUeovenjih In volitvah. CU o naje pri predlogih ae vrli z irigenjem roke, lahho ao pe konvencija ir-ede ae ujiio glasovanj« s lutki, ako uvidi, de j« te umestno. ali poimeneki* glasovanjem, ako to zahtava ene !etrtine llanov zbornice. Volitve kon-venlnegn predsednika, podpredsednikov, konveninege tajnike in drugih. - 4l(j0; " " * "' doti i no . rov ao vrle Ujno, ako jo aominireaih ve* kot edan kandidat za i p| ## 15*47. a. Meotel, e. 46003. Ne- 1. Pri predlogih, kjer pravila ne predpisujejo iru*a!e, in pri volitvah, I" 'rlstopiii: Andrej Ivani!!, e. U4M; Sta le dva kandidata, odloda navadna voli na oddanih giaeov; pri Aaten Ivaa!M. «. 53447; Loui« Orosaer, T, kadar kandidirajo za «no mesto trije ali v* daUgatov, mora biti AB ' * - ----- - »tna vedi na, to jo, najmanj en alaa veČine nad vsemi ostalimi kandidati, nekovti glasov se voli ponovno/' Člen VII., "Glavni odbor", tedka 2. "Za olulaj smrti, odstopa eli od- S. črtne: Leak Sbeak, e. UM! 10. črtae: Je ha Ketevleh, e. MIS. Novopristopili: Aatoa Te«!er, e. 53600; Peur Povletieb, «. 53436; Fraak Zopaa«, «. M4IT. is. črtoa «pet «prejet: Poel Brror, e. 45773. Neveprietopile: Freoeee J« aeziek, c. 53436. 11. Crtaa: Fraak Grs«er!i!, e. 42376 Novopristopila: Astoaija Bebel, e. 53430. 14. Novoprletopili: Me ry Gerte t, e. 03440 Mary Dobro volje, e. 00441; Igno« Kira, e. 51442; Aatoa Turlil, e. 53443; Prsaeee Mesoe, c. 50444. 15. NovvpristopO» Joseph - Siosol, e. 55445. IS. «rue zopet sprejet: Joka Dra. ginr, e. 26660. črtani: Joka Breakvar, H t¡ Frank Botar, e. 50083; J. Pou Maatel, e. 46003. Ne- enako**! Člen V, stavljenja kater«»« ¿lana glavnega odbora, isveli ¿lanatvo potom splolnege glasovanja poleg ektivnih glav. odbornikov namestnike ra afcet:—dve na-meetelka nadzornega odbora, «noge nam«»taika gl. podpredsednika, enega aamostnika gl. pomoinega Ujntka, enega namestnika gl. blagajnika, dva tka gl. porotnega odbora, pet namestnikov gl, bolnilkege odbora in namestnika združitvenega odbora. Namestnikom so izvoljeni tleti kan- ^ . iv_ ____________ ____ didatje, ki prejmejo največ glaaov za Izvoljenimi odborniki. Namestnik j Novopn« označeno "voli za pet". (I) Kandidat, ki agitlra za svojo Izvolitev bodisi ust meno ali SS ga kasneje s tem, da se njegove Ime zbrile s Hote kandidate kandidatu le pe volitvah dekaie, da je krti! točko pravil in Je bil si Ih tajnikov (7) Volitve naj ko oenačeno __ill pisme as ga kasneje s tem, de se njegove Ime zbrile s liste kendidetov, oko ae le pe volitvah dekale, da je krlil točko pravil in Je bil slučajno glavni urad, ga mora, na podlagi dokazov, glavni odbor takoj eno, pa na njegovo meeto stopi tisti kandidat, ki je prejel se njim nej ali čjanica, ki krti to točko pravil, ter «aitira za katerega WÊ Ü ■ kendidetov bodtei ustmeno ali ter lag«bi volilno pravieo agitacije bodisi od katerel kendidetov je strogo prepovedane, članstvo na, prosto voljo bres spe vailjivoati, !•> Volitev glavnih edJbr Mske večine. II pismeno, zapade ka zni enomene¿ne prisvojeni društvu sa dobo enega leta. koli štreni in v prilog bodisi katerega-naj in ima pri volitvah pomikov lahko spremeni rednf konvencija s tfva- £ in 1 (U) Kandidat ae glavnega o< ■oma lUn Jed no te. KaaiMel 0) Pri volitvah glavnih odbornikov odločuje nevedna večina oddanih v slučaju enakosti glasov se morajo vrtitl olje volitve, katere potem ijeje. Olje volitve se morejo začeti 20 dni po prlobčenju rezultat« mesec«. • odbornika mora biti najmsni eno leto ne- . , ______Jt ne more biti član, ki Je bil kdaj kaznovan poneverjenia v jednotl ali izven jednote in pa tak član, kateremu se da Je na kak način lakorilčsl jednoto. (Iti Olavnl odborniki neslopijo svoja mesta s prvim Januarjem po In njihova rJutbena dobe traja dve leti. Člen X, "lsredne in odpoklicne volitve. 1. točke t—MV slučaju smrti, ali odatavljenje kateregakoli gl. odbornikov se nomlnira in voli na mesto drugi odbornik a splolnim glasovnnjsm, rasen kjer pravila drugače ali če nI isvoljenega namestnika'. točka 7, XIV. člena. "Krajevna drultva", "Proalld novega drultva eeti od 10. do 40. lete se smejo zavarovati za 1260, 1600, 01000, eM 01000 posmrtnine in 11, |2. |8 ali $4 dnevne bolnilke podpore; M Od 40. do 41. lete ae amejo zavarovati le za 0260, 0600 ali 11000 tnlne In se 01, 02 ali 0.1 dnevne bolnilke podpore; prosilci od 45. do l ss smeje aevarovati le za 1250 ali $«00 posmrtnine in za 11 ali 02 bolnilke podpore. Prosilci od BO. do 55. leta starosti ae smejo zavele se 9tr>0 posmrtnine in za 11 dnevnr bolnilke podpore." 1» **• člena. "Razredi", "Mluvvnska narodna podporna jednota leverovalnlnsklh razredov za poemrtnino In Itlrl razrede sa bol-»ro. Poamrtnlnski razredi so: 9250, Irtoo, 01000, 01000 in 02000. iraaredi so s 01, ft, 00 In 14 dnevno. Prispevki vseh petih posmrt-razredov m naloleni v amrtninskem »klsdu, prispevki vseh Itlrih razredov pe v bolnilki-m »hladu in vaak aklad se vzdriuje zase." I, XXI. člene. "PrUlopnins in aaenment" v leati vrati naj se besede: "—In kdor ae zavaruje ta $6 bolnilke podpore, plala Ine". v lest I vrsti naj se t, XXI. člena, "Pristopnin« in a»e»ment Jo besede: "in |4 za $5 bolnilke podpore", JPMha a, XXL člene, "Pristopnina In aaeament" naj ae •¡•Opombe" pod plačilno le«tvlio kone« z |3.ft0 « tem, da "la Sa 16 bolnilke podpore 94.40" ^rta. 0, XXII. ¿lene, -Holniak »v ene bolezni In njenih John Novak, ■ c.. 53461. 36. Nevoprietopilit Joseph Boli!, e. 00400; Badelpk Era ker, e. 55466. Tf» zopet sprejet: Jordea Bie-I. Novopriatopilei Angele 161; Bose Mekle, e. 53460. predzadnji stase temu sl< ledeče t« podpor«", "Podpora s« izplačuje prvih poaledie po eden. «Iva, tri ali Štiri dolarje p« po petdeeei centov, eden dolar, eden o, dokler ni član na temelju zdravnllhe HSgolen se delo. Zm prve tri dni holemi a« ne plaOa nobena podpora." «' a38M' Točka 1, XX. člena, "Razredi ' n«j «e .i..da atavekt "Holnilki rklad naj' *7» NovoprietoeUi 1 Merv Keeelee. s. leli po rairedlh, tako, da ae bodo rniredi II. 92. 98 Itd. dnevne bolnilke M**8**i J»b» Uraaker. e. 03320; Stefa« 10, po preteku leatih mesecev In pol ali i 57. Nevoprietopils: Therese« Crnja-vieh, e. 53407. 3». Crtaa del, e. 36555. Mehle, e. 55465 41. Novopristopil: Jakob Goruc, e. 55470. 43. črtani: Aatoa Atepieh, e. 20358; Temo Palkvao, «. 46635. Novoprieto-pili: Aatoa Oregoriekf e. 53471; Joeeph Skerhec, e. 53472) Joka Plevel, e. 53473. 44. Ortoa: Aatoa Grrnek, e. 15170. Novopristopil: Hubert F. Wsgaer, e. 53474. 45. taea: Joeeph Vevter, e. 50007. 47. rrtan: Joe Vidmar, e. 2S00S. 48. rvtan: Henry Mave, e. 50558. Novopristopil It Theresa Jankovi*, e. 53475; Jesaie Kramar, s. 53476; Mar7 Bok, e. 55477; Joseph dl, e. 53478; Joseph Lipovo«, c. 53479; Joseph Megli č, e. 55450. 40. Novopristoplli t Frank Lozier, e. 53451; Ferdinand 0ü«, e. 53482; Ivan Gole«, «.«3483. 50. frtaat Peter 0k«rbe«, e. 34420. 52. Umrli Peter 0raiber, e. 33085. Novopristopil!: Charles Foley, c. 53454; Bruno «Oseottt, c. 51485; Walter Phillipe. e. 53456. 53. Crtaai: 0tefoa Povolvieh, e. 0626; Josip Bayer, «. 3625L 54. Novoprletopili: Jennine Kravo-nja, e. 53487; Joha BUylock, «. 53456. 57. Črtan zopet sprejeti Valentin Kovaeh, e. 0501. čvtoa: Joe Hren, e. 14505. 58. Ortaaat Ella AM, e. 51855.. 00. Um ril i eha Koe, e. 20005; Jo. seph Povila, e. 55777. Novopristopil: Peter Broblč, «. 55450, ^ 01. Črtan: Frank Kolor, e. 45807. 62. Umrl: Filip Chop, s. 13374. Ko v ©pristopil: Jok* Maksvee, e. 53400. , 64. Novopristopil: Albia Hvetek, e. 53401. 01. NovoprUtopill Matt Orolem, e. 53402; Fronk Bokov«, e. 55403. 70. Novopristoplli: Mory Koliaa, e. 53404; Joseph Dzierwo, «. 53405; Don Žorhornk, e. 55406. 72. črt os: zopet sprejet: Kari Oiv-doe, e. 6553. 73. Novoprlstoplla: Katy Andlsr, e. S3407. 76. Uarlat Revela Bolomoe, e. 43334. 77. Novoprlstopilo: Mory Homove, e. 53408. h 78. Novopristopil: Nikolaj Pslok, e. 53400. 79. Novopristopilii Blol Kouzlorič, «. 53500; Milko Kouzlorič, s. 53501; Nikola Curich, «. 53502; Joha A. Marulič, e. 53503; Kotheriae Devereuz, e. 55504. 81. črt^n zopet sprejet: Frank SU-by, c. 31306. Novoprletopili: Povlo Ilrezaikor, s. 53505; Nikolaj Tomlek, c. 53506. 82. Novopristopilii Mott Novlek, e. 53107; Mortin Logar, c. 53508; Ivano Logar, «. 53500. 83. Novopristoplli: Mortko Mile v ■ni k, s. 53510; Milko Drogosavec, e. 53511; Marko TMnljanovick, «. 53512. 85. Nov<>|.natopili: Anton Mika«, e. 53513; Oregor Bupeno, e. 53114; Ore gor Miljsvifl, «. e. 53515. 86.rrtoal /opat sprsieti: Frsneos Avoljlok, e. 36836; John JCopore, s 11166; Peter Hvoljlok, e. 35405. črtan: Mihoel Brado!, o, 46150. Novoprlsto pili: Adelo Krovoojo, «. 53516; Rudolph Krovenja, t. 53517; Erioh U. Krovoojo. Ihijič, e. 53521 ; Henry Arnold, e. 53822; Fronses Bosrnon, e. 53523; Alej. ■tja Za veri, e. 55524; Marthe Jeliek, e. 53525. , *ss. Novopristoplli t Motijo čuk, e. 33306; Katherloe A. Kovlč, r. 53527; vsdrlevoli vsaki za«e ko I. XX. člena. "Rairodl", -r.drn bolnilki aseement moro biti esservl, ki J« nalolen v bolnllkem «kladu aorazmerno po razredth. U, da Jo rezervo katerega bolniikega rozredo pod enomesečni aao»-«tega razreda, Ima gl sli gl. isvrtevalnl odbor pravico razpisati ment sa dotfčni razred, v katerrm je prlmonjkljoj." ^^PL-I I« »gornjih aprtmemb, ki ...,p|Jo v v.lj.vo i dn.m I. j.n. f I^iK^iT^"^."^ 14 J« razvidno. louti K«*|ri, r. «?l.v r-aak Ma 1141!. e. 193.101 J«ka talil, c S470«. Jc .^» M«rt»«k, «. U\i.4| MralUar, e. l»S-lik. e. ,53723; Ivon Ivanič, e. 53724. 259. Novopristopil: Milon Cvetah-, e. 53725. 263. Novopristopil: Frank Bazon, e. 53726. 265. Novopristopil: Henry Vineen-ty, «. 53727. 271. črtan zopet sprejet: Hinko Mi holieh, e. 86545. Novoprletopili: Anton Liker, e. 53728; Nikolaj Martin-ko, e. 53729. 278. Črtan: Anton Stusek, e. 30065. 275. NovoprUtopill: Louis Bskten, e. 53730; John Muszynsky, e. 58731; Joseph Rahtea,' e. 53732; jomes Kari e. 53738; Joseph Msszynsky, e. 53784; Katariaa Pltčak, e. 53785; Andrew Pi-Hak. e. 53736; Josiplno Onečck, eert. M787. , , 270. Črton! : John Ciehy, é. 50744; Jolion Pau lik, e. 52052. 277. Novopristopili: Mike Stani-53739e' M ' Mutlmlr Bonozleh, cer. 278. Novopristopil: Mott Gradi-shor, e. 53740, . . . 283. Umrl; L*o Sjmldi, s. — . Novopristoplli: Da«) «a Tomlch, e- 53741 ; Marko Ollneh. «. 53742; Sam Orel, e. 59743; Vlo'4e Solo, e. 53744. S. Novopristoplli: Fronees Alia% 777; Btjepan Alian, e. 63778. Crian: Anton ReacelJ. e. 479. 55745Braieh, «e,. , '»b» Klas. «. Magdalenich, o. 58747; Joha Dobrezdmvič, e. 53748. - 200. NovoprUtopill: Joeeph Jereb e. 53740; Anto« WodklewUz,T 53750- 53752" Unh' "" M7815 1Jmb' «1-■^5Í0T•pri-t0^i,, ŠUn' Ambro;, e. 53753. ' 202. črton: John Stlleh, e. 01622 NovoprUtopill: William Bogar c. 53I 754; Tony Bonu, e. 63705. 205. Novopristopilii Chrlstiaa T. Gruden, e. 58756; John Wij«lč, t. 53-757. 207. NovoprUtopill: Aaten Jngo, e. 53758; Joseph Durokevlrh, e. 537. 50; Ivon Golporoe, c. 53760. 208. Novopristoplli: Viktor Mrnv. U, e. 53761; Aaae CiUgoj, e. 08762; Henry Mravle, «. 58763; Jooip Kulaü, 33764; Joseph Mlinor, e. 58765. •topili: Mike Vid.-, Itciaa Priea e. 53767. ton: Rudolph Brajan, e. opriotopili: Helen Sedn.fiV., e. 53768; France« Kolir, e. 53769; M rj Borbi!, «. 53770; Josenh Barbjč, -. 53771: Tomo Pulok, e. 5377?; Josey, F. žh¡'ran, e. 53778. 303. črtoa: Korlo Ccrko, «. 48006; Fronk Isgon, e. 50300. 805. črtan: John Povleh, e, 35601. NovoprUtopiU: Mary Cirej, e. 58774; Itozalijo Nabo, e. 58775; Milenz Cubr • U, e. 58770. 806. e. 53777; 807. Novopristoplli: George Baf-fing, e. 58779; CUrenee Begnet, e. ¡75-780; Anthony J. Singer, eert. 58781 Charles H. Dreistndt, «. 53702; Fl H Carnegie, r. 50788. 308. Novopristoplli: Anne Dugita-Žija. e. 53784. Ilija Motinovlch, r-rt. \53785. » 309. črtana: Anne Steher, e< 203»«:. 812. Novopristopili: John Zodnir, e. 53786: Joha Mrinik, c. 5374J. 815. Črtan: Jakob Kolir, e. 5063t>. Novopristoplli: George Zimmerman, e, 53788; Bose Plova, e. 53789; Ivon Popovi!, e. 53790. 817. črtan zopet sprejet: Nikolaj Eremiek, e. 49838. Novopristopil: Ju seph Lieul, «. 53791. 318. Nevopristopil: John Ban, eert. 53792.' - 319. Novopristopila: Mary Ba**ijM e. 58793. 321. črtan: Slovi! Dutan, e. 45100. Novopristopila: Mary Vrenieh, e. 53-794. 822. Novopristopil«: Luciia Mo.1-rieh, e. 53795; Anne Cuebonleh, eert'. 58706; Antonijo Beeieh, e. 53797. 323. Novopristoplli: Mory čokeni?, e. 58798; Jskob Svok, e. 58700. 326. Novopristopil. John Strmeeky, e. 51800. ' • 827. NovoprUtopill: Joko 8krleti< U-, «. 58801; Goko Simnoovleh, «. 58102. 328. Novopristopili: Msry Blaia-ni 11. e. 58803; Ann« Lokner, «. 58604. 8^4. Novopristopil: Dsnle) 80rak, e. 53803. 338. NovoprlstopUa: Antonijo P* !arlno, «. 53806. 330. Črtan: J. Hlov, e. 48440. No-voprUtopili: NlkoUj Barrack. e. 588. 07; Volter Todejevleh, «. 68806. 840. Novopristopili: Mary DeMN ehelo, e. 58000; Kotberino Sewezek, «. 55810; Joseph DeMiehele, e. 58811) Frsnees Ravnikar, e. 68812. 842. Novopristopili: Anton Rtilino-vi!, «. 53913; Mile Zduni!, «. 58614. 044. Novo|irUtopillr Alojc "Kohol, e. 53815; Martha Jakove«, e. 53816; De* na Benčil, e. 53817; Franeee Boni i!, c. 53818; Cula Ukssinovi«b, e. 58610t Kerl Kovoül, e. 58820; Msth Krslnr, e. 53621; John Kodrieh, e. 58822; An« ton Pristan, e. 53623. 845. črton: Martin Reich, e. «5 246. 347. Novopristoplli: Joseph Krke* vieh, e. 55824. John TurkolJ, e. 53825; inri P tí j i ui'r , KNJIGE Književne Matice S.N.P.J. li&HMtiiI its. Novopristopili: I; Laka Retkoviek, e. jujs SiahovUh, t. an. NeveprietepUt Peter SvetUh, 1) Drago Soj«, e. e^ïftsr^ L r^m^FÎÂÎ •• X«veprietep|||t Jeelpias t:, J«h« llaaeL «. 314 rs iaaî? - ' JiV™** : Mory Joedon, e. - — 1 1IU1, — ~ " __ Pe.| SÄ STi"*!** J*m TepHa<«p4lli Jo«epli Sarah e. A.1«90, J-rta«, e Ker«prial«plHi Ivaaa Ma art, feiCWIRJe Totfi, e. 80410; Fr«« h peleh, Ii Jek« Miel«, a 6141A 0. 584311 Kki Kr....)., t 514.1* Wtesl sopel «pfejetii Job« Mil • črtee Kar» Mark«*/, r aSl40 00700; Josip Z«k « »sei«, rn« *«vaprte»epl«i Jeecnh Vr*«U«A , ap revh, « lAet7| Beete m«^« Prthleh, e, 0S610. Ihm. 0007. I I 101. NeveprUteplP i j«|ef 0»ber, « t H «dire JoSef, e. 13560 Nb Jssaha^hi Asno M. Ble hiss, frteeo zopet *prfjeto: Mory Zikerl, s. 00007. O t sao: Mary Pago reUeik, e. 47400; Ketberiae K rawer, e. 40711; Ivana Kodre, e. 90308. Nove. «»mea ! Primopiloi Katharina Beveae, e. 53664. 101. Novopriatapilo: JeaaU Mthel-i il. e 516S.V _ 104. • črtaa šepet «prej«: Marke l»r«4ko».rh. «. 14776. črtaa: Molt, PW0e, e. 23131. Kaveprietopila: Vero . niha 0kmarta 4. S3666 lae. JVevoprietepils: Feanv^Jertr ' «i>, e. 53667; Vemo Poleg«, e. 08000. 1 Književna matica Slovenske narodne podporne jednote je izdala in ima v zalogi sledeče knjige: Pater Malaventura. Spisal Zvonko A. Novak. Izvirna povest iz življenja ameriikih frančiškanov. ' Z izvirnimi slikami, katere je izdelal Stanko 2ele. Fina trda vezba. Cena s poštnino vred $1.50. Slovenako-anglaika elovnica. Dodatek raznih koristnih informacij. Fina trda vezba. Cena $2.00 s poštnino vred. Jiflamie H i ga i ne. Spisal Upton Sinclair, poslovenil Ivan Molek. Povest iz življenja ameriškega proletariiata za časa velike vojne. Trda vezba. Cena $1.00 s poštnino vred. Za jadrnici. Spisal Ivan Molek. Povest iz doslej skritega koea življenja slovenskih delavcev t Ameriki. Trda vezba. Cena $1.75 s poštnino vred. Zakon biogenezije. Spisal Howard J. Moore, poslovenil J. H Zelo podučna knjiga, ki tolmači mnoge naturne zakone in poka-zuje, kako se splošni razvoj ponavlja pri posamezniku fizično in duševno. S slikami Trda vezba. Cena $1.50 s poštnino vred. Zadnji dve knJigi, naročeni skupaj, do-e. Vse zadnje štiri knjige bite za tri dolarj *st dolarjev. Vredne so! se zadnje štiri za Naročbe, s sprejema katerimi je poslati denar» SOS. N« ««pristopih t Katarino Ps-»eio, f. meeo; Noetezl> Gema, «. Kathen «e Krall, a 03070. i JU IM. '4 a .' L » Književna Matica » So. UwMlalo Ave, Ckkago, DI .í L áea s -i ; SREOâi-t- JANÜAEJA, lil. Toar Be.wt». ««*» J°"Pb .,â* mm«. muT^ÏKÎÎ* auSl, wí »tek. e- "SÍ* VoropriftoplU» AnUn &neoa. . "'s. isSiVllko Jek»t* 4. «888. 302. Kovx>pri«topiHi Joseph Tho- Nevoprl«UplH« ®»U ¿^MS^m.ji tarta*. «. 58836. Mile Wokka Torbovieh, oort. PROSVETA Lasar Kovalo- ají-ITovo- SM pkb ^ Novopri.toplü: Marka Bajlo- J" Vahovlek, e. 88840, rskaUs •» v „ - Yr* NovopristoplH: Briest Tur» Jk «. ¿84* F™* Mlkeve, e. 888 Ii A«tho»y Molek, f. 58844. irr NovopristopiHt Htleaa Bebet-,1k. i. W84li Jos^lna Pardlk, eert 5*44(1. KovoprUtopil: Aetoa Krul«, e. M|4f, 379 frtaaa r.opet «prejet»i Anas Brketi«, eert. 3Ä080. fcovoprlstopila: Franeoi y«dv«i«k, e. 88848. ¡¡O. frtaa* Peter Klulnlh, e. 40- ' 183. NoreprlftopU: vi*, r. 53*49. 386. Novoprlatopili: Mary Pfeifer, » 53850: Mary Vldmsr, e. 88881; Ol-ril Dornlk, e. 538«!; Frank Urbaall«, 0. 53803: Jowph K loa, «. 58854. 881. fcrtaat John Vosal, e. 81118. 388. Crtaal: rraak «oejan, e. SM: Anton Kaafele, «. 38888. nriitop«! Loois Verga, o. «1855; Dl niter MlkalUen, e. 58858; Ivanka Ur Sii, t. 58857; Joha Bmrd«l, f. 53858 390. Nevoprlstopll " * """ lar, t. 5385A 391. Novopriatopili» Joka KrebelJ, c. .">5860; Louis Gersina, e. SS881. SM. črtan kopet sprejeti Frank Tinke, e. 54878. Novoprlstoplll: Nlko-U Aalepak, e. 53882; Mollio RaiiÄ, eer. 53883; Joba Kraleh, c. 53884) Joseph ZupanSif, e. 53883; Bara Mraviaee, e. 53800. .199. Novopriatopila: Barbara KaJ-fei, e. 53887. 400. Umrla: Ivana Bole, e. 47588. Xovoprlatopil: Stefan Bhepper, eert. 53888. - h 401. frtan: Nik Miliar, e. 47875. 403. Nevopriatopili: John Meglejr, ». 53889; Bplro Badmaa, e. 53S70; Anton Jngovle, e. 53871. Peter Stlplch, e. 53871; Joaaph Llnleb, e. 58873; Mary Udorieh, e. 53874. j 405. Črtani t Bad« Trevovieh, eert. 80448; Joha Jankovleh, 'a. 88504. Novopriatopili: Nikola Korach, e. 53970; Iii,j a Jakaich, e. 53067. 408. Nor oprla topil: Karl Btrekolj, a. 53875. 408. NovopristopUa: Aaaa Jaa&li, e. 53870. 413. Novopriatoplli: Frank Orest, e. 88877; Katarina Cseat, a. 53S7S. 418. Črtaa: Thoma» Blgoni, e. 51 714. 417. Novoprlstoplll: Llllaa Smlr-»off, e. 58879; Josepk Tarkovleh, e. 53180; Pred Rmlrnoff. «. 53881; /lies Zopaaak, e. 53882; Frank Bffomba, e 53883; Tony Turkovleh, s. 53884; Kur na Zepanak, e. 53885. Joaipina Tur korifth, a. 53971. 419. Kovopristopill: France» Kole itn. e. 53888; Alojtija Polanlek, e. 53 887; Anne Lovleh, e. 53888. 422. Novoprlstoplll j Joaeph Tliulch, a 53189; Mike Zdualek, e. 55890. 488. Novopriatopili: Než« Brajlek, s. 53891; Luka Toulaae, e. 53893. 428. črtan: M. Terri«, e. 49433. No-vopristoJa: Dantes Lasich, e. 53893. 497. črtan sope t sprejeti Frank Saajder, e. 35022. Črtan. Fraak lfu-tar, e. 4899S. Novapriatoplli: Mary Barbis, e. 53894/ Jnliua Mocsydlocky, e, 53895; John Oregurieh, e. 53898; Xathsriae flrefurieh, e. 58897. 480. Novopriatopili: I.o Milane-vieh, e- 58898; Rado Orkovieh, eert. «3899; Oeorge Bhuput, e. 53900; Rade Bulovleh, %. 53901. 411. Črtan: Urhna Vakor, e. 50874. Kevopriatopil: Johtf Zorieh, e. 53902. 482. Umrla: Fraaeea Rogelj, cert. 43829. - 488. NovopriatopUt George Mnliif, a. 58908. 438. Novopriatopili: Pater Mark«. 51905*' A°t0n M>yevoe»*e^rt- 437. NevoprietopUt Pwd Zilke, aar. 83PWJ, 412. N'oroprlatoplla ». 53907. 444. Crtsn šepet 'aprejet: Kari »kafra, e. 41340. črtaalt Anton Ah-'iS, s. 41418'; Frank «trehove, e. 41-J41. Umrtat Franee» KaSil, e. 484T1. kevopriatopil: John Btsslli, e. 58908. 4 »8. Um rt. John Tomre, e. 40J80. 450. Novopriatopili Mlehael Munt, «. 53909. 458. Novopriatopili: Anton Biroaja, 83918; Terecija Paul, 88911. 439. Novopriatopila; Eva Error, e. 839 J S. 484. Crtsna sopel »preleta: Baphls »sili, e. 81747. Novopriatopili: Iju-hlca Krlvorija, e. 88918; Rade Manoj. ►▼irh, «. f,8914. » 483. črtan: Ignae Rtpovl, e. 8095. Jovoprlsteplll; Joaeph Miklirh, «ert. «i391A. 1 Novopriatopili Fra* Kua mleh, e. 53S40. x 503. NovopriatoplU: Fraak Krlale-agk,^ e. 58941; Margaret Baver, eert. 507.' Novopriatopili: Fraak Mihe lap, a. 58943) Marko čada. a. 83M4, Uuerina Montreaeor, e. 53945. 508. Novopriatopili Joaeph Lstak, e. 53S48. . 509. NovopriatepiU: Peter Marl-nolf, e. 58947; G.-urRn < -ol-hngoff, e. 58948) Georgs Lqonoff, a. 58949. S12. Novopriatopili Fraak Kokel, a. 53950. ■ ' 514. Mova dnaStvo v Moaaagah, W. Va. — Novopriatopili i Mstt Bratovih, e. £3951; Joha Tvftan, a. 5895«: Anton Hrvatin. e. 53953; KaUriaa Brva-tia, e. 53954; Mihael Grl, s. 53955; Oeorge Pire, a. 58*73. 515. «ove draitvo v Ball, W. Va. -«Novopriatopilii Anton Sala, e- 539 58; Fraak Fatura, a. 58957; Fmak La bi«, a. 53958; Edvard Leb*a, 539 59; Aatoa Cveteli, e. 58980; Joka Bo lik, e. 83981) Fraak Jaaak, e. 53982) Roee Grill, e. 53983. Matthew. J. Türk, gl tajnik B. N. P. J. SEJE IN SHODI. pelmont. Pa. —« Naznanilo ëlaaotn drultva 4'Delmont'\ It 280 BNPJ. K k lep druktveae seje 8 da* A deeem bra ja: dosedaj jo dnrttvo po»to|.n1o milostno a dlani , ki ao p4 pričeli le prevad sanemarjati eajs ia se jlk aploh ne udelelujejo. če bo Slo tako dalje, bo druktvo prlmeraao poatopati strogo Joseph Klobu-^po pravilih. Poaebal vsroki seveda o proUajo élane ad saj. Bratje ia centre, udeleltrit« se drult venlh aej kakor ste se, Tadl ae»tre naj .se nikar no sramujete oriti na seje, teravao so pri moiklh driiktvlh. One imajo iste praviee kot molki» torej aai nikar ne mislijo, da bo kdo rekel: Ka) se pa lenake tu melaje. Ne .sestre, noben sa vede n brat ¿o rekel) toga, niti kaj takega mislil. <*rvlna Ja suarj«m. 1» tega se bodo pleiati vsi drultvo ai stroški kakor tadl draitva. — Joe. Batata, tajalk. Moiiaa, HL — V imenu brata Peasa, ki se^apet nahaja v bolaliai ei aa operaciji, ker so mu šepet nekaj kosti pobrali ia 'noge, se kot tajnik njegovega drultva lepo aakvaljutem aa darova. Oddal sem njomu vse, kar j« bila sani nabraaega od čaea preiaje de 98. decembra 1938. Zato proaim vcako drultvo, da pogleda v to pero« čilo ter m prepriča o resničnosti. Ne? katera draltva so poslala v pismih de-aar v gotovini, kar pa ni prlporoilji-vo. Vsekakor pa anjfepla hvala veein darovalcem. Is Itevila darovanih v»«t »» vidi, da je llnaatvo S. N. P. J. |»ri pravljcno pomagati nesrečnemu svoj« mu brata ali sestri. ' Darovala do drultva It 188 -^SS, It ?Sl — SS, it 9 — 82, It S04I-/S«, It h — 81-50, It 177 — 83, It. 81 — 98, It 134 — 83, it- 398 — 88, It 89 — 83, 8|. 847 — 83.50, It Sil — 83, It 144 — SS, It 11S «2- 82, It 383 -83, It 498 - 13, It- U0 — 81, drultvo v Iroateau, Mina. — 19, 8t 344 -610.41, 6t 315 - 83.80, It 880 — 83 It 14 — 81» M. 108 — SI, draltve i Bealdu, IU, SS, It. IS - 88, it 888 -88.47 It 1SS -v SS, »t 48* ~ Si.S0, It 3^5 - 81, It 768 — 81-50, It Stt — SI, it 84 — 88.75, drultvo v Mar aardu, O., - 89, li 173 - W, it. ¿2 — 810, 18, It. 98 — SI, It 199 — 8US, It 843 — SS, if. 830 - 88-88 It 18 — |1, it 431 — 83-80,* It S87 — 83. M. 885 - 81-80, It. 508 ~ SAŠO, It 81 — S8, it. 8 —- 68, It. 181 T 83.50, 6t 813 - 85, 8t 188 - SlAtT. »t 484 — 81 JO, M. 887 — SI, It. S08 — 88.80, It 58 - 68, it S44 — 88. it IN - SS, It 414 - SI, It 888 -65 25, Vereaa Pa. It «16 — 84. Praltve It S74 — 81.7A It 484 — SS. 8t 497 —83. It 168 — 84.88, «t 61 — 63.80, It S5S — 81, It 70 — SI. It. 688 — SS. It. 398 - 88, 47S — 14.50, It Sit — SI, It 308 V 61, It sil — 81.80, It 114 is Vukana, pa., — 89, It 208 — 81.75, drultvo »81%v. ček»' - SS, 6t 6t 977 -Ji», Ikri - S3, It 2Ö\- >11» 180 Ki '81.34, It 841 — - S6, 31 ~ 83 IM -88,lt -•""ju. it 86 — 88.37, It 465 — 81, It 978 It 3SS - SS, It 45 - 81, it 88, It 810 — 83.80, «. 80 - 89,10, 47 - S3, it 447 - 81, M. 485 - ■ ■ ■ — 61, 6t 851 — 81, 009 — S3, it. 48 — IBS - UPBAVNIBTVO NA PRODAJ IMAM! 6t 81 — 68.84, it 414 « 88, St 998 — 63.50, It. 386 — 63-80, It. 468 — 86, B^H^H Î1 a^irit^im -Äl^aia11" ü?!opoiÄrJÄ m ******** lUda bi prodala dva hlü It. 77 - 68, lt. 504 - 61 m. sss ~ Baj »ikar BS kuptjfjo I akrry-NW Duluth, Minn. Ob* atij 65, It. 203 -- 83.41, it 40â - 64. nobaûih poMbnosU U posamemlb, cnom bloku na ^»galu UlUo» iZ¿SSÜ^VWfl t0Virni mu »• V0»Älu w nekaUri ao Blraktno aapaljitt. | m,u M $50.00 ua wtue, v kateri V8tk aaj bo sslo pr*rlden in a* w lfthko v skrbeti «ar m tm« bolelha Tajnih pa apolal bol» 1st» aahaeataa In ja p^ aa gla«al «rad HKPJ. J ml je ta »eetre, naSe 4ml^«#H« le ob l«ae« tata ISÎ8 98 o4ra«)lk čta> ae* ia 76 otrok * mladiaehem oddelku Apeliram na vaa, Ia SS *sah pese» dt mata bolj U pridni vya| p6 naf- NAZNANILO IV IAHVAJ-A. Z žalostnim srcem nasnanjam sorodnikom, snsncem ,in pri jato* ljem tulrio vest, da nam je po sedem let dolgi boletni sa vedno taspala moja soproga in mstl UBiULA KALTHBOII. * Umrla je ob treh sjutraj dne fi decembra, 1923, in pokopali smo jo dno 10. doc. t. 1. na Oakwood« pokopališču v Chieagu, III. N*j lepše ae sahvalim vsem, ki to jo obisksli sa čsaa njene bolestil, ob njenem mrtvaške»7 odru in jo spremili k sadnjemu počitku. Po sobno oe pa sahvalim sestrama po kojniee Mre. Annie Mladieb in Mrs. Jeanie Sedlar sa ves njih trud in pošrtvovalnoat, ki sta jo isvršili za mojo soprogo. Iskrena hvala njeni sestri/ni Mra. Mar* fimaid, ki je veliko šrtvovala ob čaao bolesni moja ao(>voge. Moja najlepša hvala Mrs. Luciji Mar jarher, Mr. in Mrs. Stopa r, Joaeph KošniVu, mojemu bratu Andreju Kaltnager, Mr. In Mrs. Sedlar, drušini Mohor Mladičevi. Mr. in Mrs. Krišaoič, Hm. Slogar, Mr. In Mr«. John Turk, Mr. in MflT Urbanr, Mr. in Mrs. Kopore, Mr. in Kra. T>ouls.lfren, Mr. in Mrs. Košiček. drušini Blašun^ Mr*. AngeU Perme, F. Supanu in Mr. Charles Zoriehu sa darovsne ven ee In ta rdoleibo pri pogreba. Lepa hvala vsem sknpsj. Tebi draga še na ia mati pa šelim^po-šivaj mirno in lahka bodi tebi amerilka remija, ¿atajoča ostala: Blaš Kaltneger »soprog in Stanko Kaltprger, sin, * Chicago, IU NAZNANILO. Tušnega srca nasnanjam vsem sorodnikom ia snancem šalootno vest, da je preminula ^ moja ao-proga in mati Štirih nedoraalih otrok mkini Bolehala je delj časa in kruta smrt ji jo pretrgala nit livljenja dne 17. decembra 1923, Pokopali smo jo 19. decembra na katoliško pokopališče na njeno sahUvo. Rojena je bila 25. julij« 1878 aa Oaberiki gori pri Poljanah nad fikofjo Loko. Bila je sveata čla niča S. N. P J. in ustanovitelji«^ društva "Postojnska jama1' štev. 188, ter-društva German Bencfi dal Union št. 600. Tukaj je bivala 22 let in bila je omo spoštovana pri vseh tukajšnjih rojakih. V stsrem kraju s a pulta mater in trt sestro, tdkaj pa «neg« brata. Dra ga soproga in mati, micpa počivaj v ameriški grudi; oatanes nam v spominu nepozahljona od Tvojega roga, hčerk in sina. Anton Mesek, soprog nni^AnfeJa, Antonija in ImnjanTKIrocl. Oanonsburg, Pa., NAZNANILO DT IASTAU. RAD BI IZVBDBL, kje se nshaj« Ani Olavieh, fatera je odšla od mene šc dne 8. decembra t. 1. in aicer v Chicago, da odide v stari kraj, ali kolikor aem i njegova hiša poleg nosi $30.00 renta m«r sečno. Kdor bi rad Šlvcl tukaj iu leli ti dve hiši kupili, naj so4 obrne osebno ali pismeno na moj naslov. Ceni sa hiši je 16000, tre-! ha je neke j plačati takoj a ostalo 1 na lahke, meac^ne obroke. Nadalje oposarjaiu vse one, k( mi ksj dolgujejo na stanarini i« hrani, da je Oaa, da ae spomuij4> svoje dolžnosti in plačajA, sicer boni prisiljena ohjaviti njih ime* na v liatu. Ulilajo ae alabi časi lit j« «em še stara vdova, poleg tegS moraui skrbeti sa bolnega brata Ivan« Blaševiča, ki je še več let bolan in ne smolen ia delo la d ruilna pa se nahaja Isvedel v atari kraj ni šla. Vsled tega proaim ČiUtelje Asta, da ako ko j i kaj ve o nji, naj to javi na moj uaalov: Anton Glavich, 90 MoLurye St., Struthcra, Ohio,' (Adv.) KJB SB NAHAJA Jakob Vldic, doma is Kranja t Njegov sad nji naslov je bil v Weat New toa, IV Kglaaiti ae ima radi dedščino po svoji materi. Ako bo on sam to čital, ali pa naj ga posnanoi oposoro k temu, da an naj sglaai na naalov. Mrs. Jos. Kalan, 1007 £. 74th St., Cleveland Ohio. POTBIBUJUC aOBPODINJO sa domača hišna dela, sprsjmem Slovenko ali Ilrvatloo, Moja so proga k nahaja v umobolnici in ker ni več upanj«, da se vrne, sem prlmotau oglašati da dobim Ionsko sa to delo. Ako šollti šo več podrobnosti glede plače in drugo, pišite aa moj naslov:. Pr. Skerbe, 8719 Peter Hunt, Dotrol», Mlch. (Adv.) POSOB BO JAKI I Nasnanjam rojakom, ki so imeli stiks s menoj in mojim poslovs njem bodisi glede notarskih po slov ali pa sa (ši( ksrts), da sem te preMlil is Oliatoaa, lad. v mesto Chleago. Vsi prUadeti naj se obrnejo u naprej na moj novi naslov t Victor Zupančič, 3014 West 22nd Street, Chleago, Hl. (Adr.) nekje x Chicagu, ne brigajoč oe i« njega, če ravno je on IsgubJl svoje adravlje sanje. Jas sem starn in vdova nesmoŠ« na več sa tclko delo, vsled toga bi selo rada prodala gori omenjeni dve hiši. Sem Članica S. N, P. J, in N. II, Zajed n ice. Torej kdor resno misli In šo\| kupiti to poaeatvo, naj pride o.'ob> no ali naj plšo ua moj naslovi Barbara Bruaska, 1430—OTtfc Ave,, W. New Duluth, Miaa. wmwmwmwimpimmmii ^iimjfliJocsoviionii ' HABM0NIKA Lubasovega dela' kot nova s 49 glaaovi ia 12 baaovi kromatilns, preti vojni materljal, oeaa jo ssad 165.00, Druge popolnoma aov« tri in štiri vratne 2x in 9x uglašen«, cen« od $65.00 do $86.00, Brlljantne in dljamantne trink« od $25.00 do $800.00. Va« sem prinesel s seboj Ii stA* reg« kraja pred kratkem, kdos bi ne bil sadovoljen, mu vrasai denar. Prt meni ei lahko naročitlC vso, kar sploh potrebujsts. Tudi vem pomagam dobiti vašegs pH* jatelja, ali sorodnika is sUr«|| kraja, če prav so še vse prošajs odpovedale, > LBO ITBintlL, 570 Bidgswood Ave., Brooklyn, H. Y. , NAPREDEK. 4^aa'l4i Ste moangl . Iilaanikava »reUka aa T« ae aa« .SS vee. .11 rea. ' » .16 .11 .ti .SI I» .11 J. ALES knjigarna «SSS Cl... Av«., Ctavalaad, O. e6666M66IIIHMIMMIN PROLETAREC je slovenske glaall* eeeiali ne etranke v Ameriki. \ delaree In rojak, ki N Saal sa seetaliscai, SI ga moral r no šlutl, kor vam kašo pravo oliko eoclaliaaaa Naročnina tnala 91.00 na loto, $1.76 na pol lota. Naslov: PROLETARIO» 8888 W. SStk fin CHICAGO, ILLINOIS. rillU po nal «aolk knjig t »00666666 06 MIM66'6 616MB BOLE ZA PIANO SLOV. IN HRVATSKE dobile edino prit Navlnehok-Potokar SSI Groove $tH ConoaaaMgk, Pa. ristle B NOVI NASLOV t)r«4«« «re »e» 6»«*»« «6 11—8 ril MM P»e- «llati! eeiei)». fe«4., srede I« f 4t lil«. DR. JOS. V. GRAHEK Pkr«l«laa nad S«rg«oo SOS Amorlean Stal« Bank Bldg. mo Oraat $1. al Sinih Ae«., PITTSBUBOH, PA. Í66696e6666666666666666SS| *\ '---1 to................................................... NAZNANILO ROJAKOM V JOHNSTOWN, PA., IN OKOLICI t . Nasnanjam, da sem odprl svojo 4«lsvnl«o sa popravljanje a*u. mobllov, In »l«er m barvanje, lakiranje ne sanaj In sa Upe<'trenj6 »odeUv, kakor tadl sof« in sUl« vam vsa popravim. Isulan s«m tega deta In delal »em vel la« v »kor» v»ah v«ljlh meatih v Rvropi imam I« nad 20 tat skulnj« v Um d«la In «pam, d» vam to*no in sadev*IJa* poatreUm. Imam dalavnlro dovolj veliko sa 10 «u t omot,Hov. Pri. perot«m m rojakom ca U rt rok» del«, Pridite k meni, pocti^lk* tolne In cena šmarne. v ANTON D1MIC 417 Woodland Av«.. v klllUl 6aUna »a Okta altal, MAXHOM—JOHNSTOWN. PA. ........ ..........666 6 66 66 6 6 6066 6 6 161 1 6606 66 6 666< ...................616 6660......................... SLOVANSKI POTOGRAP PAVLIK'S STUDIO 261B S. Lawiidal« Ava., Chicago, III. (Telefon Usmdata SSSS) - N»jv«4ji foUgrofllot ooeatf mm )«loo «apadai »iraol sse«la. ' Pa« Usta soveeoo od S. II. 9, 3 dv»r»a» Pss»kn» pAtrsen m |sja oa slikoaje nmS ak«H« deJlloo, ßmr+m Lt. 4. PoldOtae aso oo ul«Ua. Povadoota el*k-i« «pl«h «M el*har»k» d«l« I»rrUU« Uioo. Mor Mo imsaSisa- S« peapoeodas aa oeeoüta. ! ^j». ______ M¡ Jk SREDA, 2. JANUARJA, 1914. PROSVETA in m je lahno odmsknUs od kro-i ječa, da bi bila bolj skrita s svo-! jimi mislimi. Odkar jo bila . so-| konako iaaa, jo začel zopet lasiti Jernoš zo njo in )o je vebil na vse načine t svojo mrefe. Polona je I premišljevala in jo omahovala sem I ter tja, ker je vedela, da sili Jer-nač gotovo bolj za bajto nego za njo. "Škodo, da je revišče moralo I umreti. Zdaj bi lahko dobilo hiii-¡co za menoj, ko me moji otroei ne Jliarajo," jo vzdihnil Marka kakor izgubljen v spomine. Nešteto krst sta govorila in vse-| le j so bil* krojače ve besede enake, tako strašno enake, ^a ae je Polona nehote domislila svetniških kipov v cerkvi, ki gledajo tudi leto za letom enako in ne čutijo no pajčevine, ne metle ccrkov-nikove. , "Ves je ¿e na onem svetu," je spoznala žena in ni vedela, ali je to spoznanje res njeno, ali je nest slo samo pod pritiskom Jerna-čevih besedi. Čutila pa je eno v '»•em srcu, ono ialostno zavest, da ni imela od vsega dosedsnjega življenja ničesar drugega nego delo in šuljave roke. Kamor jc se- Sel njen spomin, povsod je bilo ito, leto za letom pehanje za kruhom in trud za goepodecjev blagoslov. Če jo je tupatam srečal vesel trenotek, je pfigazila tako hitro žalost za njim, ds ni niti od dsleč mogla užiti veselja. Zato jo je jezilo, da še celo Marko ne misli nanjo, ampak Žiluje za otrokom, ki mu skoro ni bil ne krop ne voda in je komaj slišal o njem. Tistemu otroku bi dal bajto, s nsnjo ne misli, čeprav je priklenila svoje življenje nanj I Življenje pa je vendarle* nekaj, četudi ni postlano na pernici; ssj je vč* sih mah morda vreden še več. —-Ponižanju, ki ge je občutila vsled krojsčevego govo/jenja, se je pridružil polagoms še noV strsh, ki ji je delsl skoro še več preglsvic nego tiste besede. Oporoks je bils ons huda misel, ki je preganja-la ubogo Polona po vseh njenih potih kakor hoda ura. Tupatam je v časih videla Jernača —' mestoma sta eelo delala pri istem kmetu —- kakor je že pač nanesla prilika. Bil je to gotovo tudi do- Ivam Albreht: Krojač Marka, i % — i IM je stsr in nsdložen, dokaj g! jb, malce krevljast in še v: I imi je začelo jemati zadnji i te, vendar je šc šival ves božji deo, da je imel vedno vse razboicnc prste in konce nohtov. Oženjen je b'.l v tretjič in je ljubil svojo ženo z isto iskrenostjo kskor svoje šivanke. Imela je rdeča lica, pol-j ne ude in oči kakor noč — in Jc bilo mlada s štiridesetimi leti po-leg njegovih sedemdesetih. Za kou je bi lsvež in Ves v žarkih pr vib dni t ksjti Msrko je bil poročen s Polono šele drugo leto. 8 j prejšnjima dvema ¿«nama jc i-mel eelo kopjeo otrok obojega spola, da je komaj pomnil vsa | njihovs intens; ko ps se je oženil tretjikrst, je bilo kskor odrezano in nihče več se ni menil zenj. "Če me ne marajo, pa niC',"Jf dejal Marka in sc ni prav nič vznemirjal zsvoljo tega. Pohna je prikimala in jc rekla : "Saj res.'» , Na tak način jc bila otroška zadeva, ki se jc je Polona * ta* četku nekolike bala, popolnoma pri kratfu in življenje je potekalo ▼ lepem miru . . . Marka je iinol pritlično hišico, ki je bila popol-noma njegova last in ne mal ponos njegove ženo — ln tudi to je ljpbil s ensko ljubeznijo kskor šfvsnko in ženo. Polona je hodila delat kmetom nu polje in je s Vem prislužila dr-vs in vožnjo ter vse, česar je bilo najbolj treba pri hiši. Kadsr js prišla zvečer domov, dišeča po semlji in po svežem senu. je za-šepal krojev veselo k njaj in jI jc VOŠČils, "Dober večer, Polovica !" ''Bog daj," jc potrdila žena in je pogledala v stran. Ksjti zvečer, tekole ob česu, ko je baž začel le-fiati mrak na zemljo, je bil vide. ti Marko čisto prsten in njegova pfitiošena in zakrpana obleka7 jc ¿rila vonj po plesnjivosti. "Tsko sem sbi's," je vzdihni-lo šens in > sedle, kroječ pa je nsšgal luč in je prinesel vode in vsegs, ksr je bilo potreba za pripravljanje večerje. Tega ni delal preje nobeni ženi in Polona je bi lo selo ponosne. "Je le dober človek," jo je iz-preletavalo, ko je čula iz veže njegov neenakomerni korsk. Po večerji sts posedels v sobi in sts kramljal« kakor mlsdi ljudje; ksjti krojač jš vsdsl innogo novit, čeprev ni šel nikder med ljudi! Zo šestdeset let nsssj je po-sns! vse dogodke in podrobnosti, ki so kdsj vznemirjale vss in nje-ns prebivalce, vse skrite zgodbe so mu živels y spominu — eelo tlete, ki jo je doživela Polona ta krat, ko je imela komaj osemnajst let t Služila je nekje sa deklo. a Korenov Jernač je alužil tsm sa hlapca in je bil lep in mlad kskor deblo spomladi ... To je redel kroječ, ker je poznal mladost in vse tiste okoliščine, ki jo epremljsjo in ji naatsvljajo za vsokim vogalom pasti, s» "Kajne, Polontca, kako se vse to gaokrene," je rekel kroječ po večerji ln se jc nssmehnil proti Ženi, ki je romsls« svojimi misli-ml po damo odbeglih radoitih. Čula je moževe besede kskor dol-gočesno vzdihovanje» ne (Vss, kar j UBÜra in ne more umreti, ker je obsojeno k pokori. Obenem je bila averjens, ds je ona tinta blago stvor, ki pomaga prena&ati te mu raspedajočemu bitju nadloge poslednjih dni, in je bila aama vo-, selo svoje usmiljenostl. MJc res," Je rekla potrpežljivo io v strahu, da se utegne mol do j misliti tegs sli onrga, kar gaj Eiv sa prav čiato nič ne briga. nčno — kaj naj bo njemu ma ri Življenje, kakršnega jc Živelo j dekl* pred davnimi leti, ko ac ni menilo so stsre nadložne ljudi f! "Kako pa )e bilo potem s tisto rešjo," je vprašal Marka kljob temu, da je \cdel !«• udav-' nsj VS« podrobnoeti prav do rad-nje pičle «v "BaJ veš -" "£e, seve — pa vendar," Jr mrnil krojač zadovoljno, ko ar mu je sesdelo, ds čuti v irntncm ¿dgovoru dih »rsmcžljlvosti. 'Kajne, dekletom je «mirom bolj težko." je akušal «buditi po gum lo se je primaknil lako tes-j no k fteoi, ds jeršutll, kako prr haie vso j toplota njenega telesa i Žena ni odgovorila. Ver so jo| popolnoma prevzele mi»li na tiste! Šoae. ko jo je bil Jernač popuatil v sramoti Dele je prUUo na svet| In je jokale, Jerneč pe je vriskal ; In pel ter se je odprstljal po sve "Mnogo aoli je bilo prelitih1 SStegš del," je izrekla s âaîostjol1 v knjigi V domaČi zdravnik rmu pa kraaplaial mmlk. v Hura. i, aakratka hHmu vaaka raatllaa m L»i m rabi. SUHO OOOZDÍE M DUUCl SAD Lil. Mala trn* «HI» fraaSJa. kakaa SO '«•u» ............................ M«Uk»Ul graaSJa. b*k¿m SS fu tor.. Cm. sraasja, dakala JagaS«, Mu so íuoto» ...............VTTTajs Fifa vkrwuplolk. bakM lUfn>tov Brlajvv. JafaSa. vnU lit faster.. Mo NAJVEČJA SLOVENSKA ZLATARSKA TRGOVINA 't' e ■ Frank Černe, 6033 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, O. % Zvez, broško, zapestnic«, dismsntns prstane in laralirje, verižice Ltd. POPRAVLJAMO: ure in drugo zlatnino po nizki ceni, PODRUŽNICA . Colombia Gramofonov In gramofonskih plošč. Slovenskih in drugih. Prodajamo na lahka mesečna odplačila. Pišite po cenik, kateri se Vam pošlje bresplačno, ali pa osebno vprašajte sa cene predno drugod kupita. Nojboljše blago. Najnižje cene. Največja slovenska tiskarna ▼ Ameriki je Narodna Tiskarna - 2146-48-50 Blue bland Are., Chicago, Illinois. ' * 'z * • Ml tiskamo v slovenskem, hrvsSkem, slovaškem, češkem, poljskem, kakor tudi v angleikem in nemškem Jeziku. Nsia posebnost so tiskovine sa društva In trgovce—"PROSVETA" ss tiska v naši tiskarni. V svrho ženitve %e želim seznaniti s pošteno Slovenko v starosti od 25 do 35 let, bodisi dekle ali vdova. Jaz sem star 37 let in sem lastnik farme. Pisma z slikami naj se pošiljsjo na naalov: FRANK OBLAOK,. OOALWOOD, , MONTAMA. NAPRAVITE SI SAMI SV0JP PIJAČO IN SI PRIHRANITE DENAR. Sorodnikom, znsncem ln prijs-tel jem poročsm Žsloatno vest, ds nam je nemila smrt iztrgala našo edino hčerk« IVANKO OABROVftSS. Nesrečna influenca ji je puatila kal nepoznane bolezni, e ketero ee je borila sirota skozi celih pet let, od 10. dec. 1916 in do IS. dee. 1923. Rojena je bia 16. maja 1911 v Little Falls, N. Y. Pogreb se je vršil ob vellhl vdeležbi dne 20. dee. 1923 po civilnem obredu ns Kver Oreen pokopališče v Deftoit, Mich. Naj prisrčne jšo zahvalo iz-reksm mojima bratoma Cerlyu ln Cirilu za krasno venea in sa vso pomoč, ter tolaŠbo, ki ata jo isvr-Bila za časa dolge bolesni naše hčerke. Lepa hvala družini Joe Mrslikar iz Little FalU, N. Y., sa krasni poslani venee in sa brso-jsvno sožalje. Hvala lepa družini Joe Hožirii za krasni venec a še posebno pa Mrs. Fannie Bošieh za Kovor in ko je poskrbelo sa deklice, da so nosile krsto in vence. Hvala Mr. Albertu Kohlbesen zs govor ob rartvsškcm odru iu ob odprtem grobu na pokopališču. Najlepša hvala za venoe, katere so dsrovale pokojnlei v zadnji po zdrsv družine: A. Tishler, J. Vihtelich, M Akoda, C. Perušek, Ch. perušek ml., B. Travnlkar, J. Trsvnikar, L. Uhan, D. Hubner, A. Skofič, J. Hankar. Pr. Tram puš. V. Kenich, ,T. Kraine, A. Kur-jakov, F. Paulieh, A. Meyer, F. Posnič Fr. Vihtelich, L. Podobni-kar. M Kopčlč. Nadalje lepa hva la tudi Fr. Kristan. A. Vidmar, Mias Anthonia Vihtelich, Misa Anua Ogrinc, Mias Anna Knes in M iss F. Poznleh. Lepo hvala druži mi št. 121 8. N. P. J. so krssni darovani venee. Hvala vsem, ki se dali svoje avtomobile ns rozpo Isgo in vsem. ki so jo spremili k zadnjemu počitku. Se enkrat prev lepa hvalo vsem skupoj. Tebi dra ga naša neposabljeos hčerka, ki ai naa pustilo t nežni mladosti, t rti je v o si pol končala, blag počitek je po borbi kodi Tebi Msti aemlja dalo. Is srede naše smrt je neizprosno, tivljenjo vnela TI mlado, o v srcih naših si postile rano, ki eadrovljeae nikdar oe bo. ftalujoči oatalii Frank i« Ivaoo <• abro vlek. staHAn: Frsnk Os brov64 ml. brotes. Detroit. Mleh 17T3S Óakland sve. >oooo<»oeoooooseooeeoo»»oo»ooeooooooooooe*soo«o»ooo»