AMERICAN IN SPIRH" FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
LETO XLIII. — VOL. XLIII
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, JANUARY 81, 1940
NEMŠKI PILOTI
NAPADAJO ANGLEŠKO OBAL
Euclidski davkoplačevalci v boju proti gradnji hišnega projekta
Na seji, ki jo je sklicala euclid-ska zveza davkoplačevalcev v pondeljek se je odobrilo 13 točk, katere se bo prihodnji pondeljek predložilo na seji mestne zbornice županu Simsu in odbornikom. Seje se bo udeležila tudi številna delegacija te zveze. Peticija vsebuje med drugim tudi vprašanje, kdo je pooblastil Cleveland Metropolitan Housing Authority, da začne z pogajanji za zidavo $1,000,000 hišnega projekta v Euclidu. Dalje, zakaj I se ni sklicalo javnega zaslišanja, ko je mestna zbornica sprejela predlog, da se začne z gradnjo. Dalje, zakaj se ni napravilo z gradbeno družbo pogodbe, da bi mesto računalo postrežbeni davek od tega projekta. Dalje, kje se bo dobilo denar, da se podere 214 hiš, mesto katerih se bi zgradilo ta projekt. Koncem konca je pa še stavljeno vprašanje, zakaj se vsa ta zadeva ne predloži Euclidčanom na glasovanje?
Kot se nam sporoča, da je pon-deljkova seja tudi sklenila, da se vloži tožba, da se potom sodnije prepove gradnjo nameravanega hišnega projekta. Tožbo bo vložila zveza euclidskih davkoplačevalcev.
Ameriška legija zahteva, da komunistična stranka ne pride na glasovnico
New York. — Raymond J. Kelly, načelnik Ameriške legije se je izjavil, da stranka, ki ima za cilj revolucionarne tendence, ni politična stranka. S tem je mislil Kelly vse stranke, ki imajo za svoj cilj uničenje naše vlade pod krinko demokratskih reform. Radikalne stranke v deželi, je rekel Mr. Kelly, se nisozni-čile, ampak so se samo potuhni-r le, odkar sta se zvezala Hitler in Stalin in odkar sta bila obsojena Earl Browder in Fritz Kuhn. Mi smo dovolili preveč prostosti tem radikalnim elementom, je rekel Kelly, ki izrabljajo svobodo v namčn, da uničijo vlado te svobodne dežele. Zato bi se pa ne smelo dovoliti komunistični stranki pravice, da bi prišla na glasovnico kot politična stranka, ker se ne strinja z ustavnimi načeli naše dežele, ampak hoče iste uničiti.
Kaj pa leta 1816!
Ohajčuni tožimo nad letošnjim mrazom. Pa l;aj bo, ko g a v nekaj tednih nikjer več ne bo. Vse drugače je bilo leta 1816, ko je bil sko-ro vse leto mraz. Na 1. maja je zapadel debel sneg in vse vode so bile zmrznile. Ker je bila zmrznila zemlja, je bila uničena vsa setev. Koruzo so vnovič vsejali, pa ni pognala. Mesec junij je bil tako mrzel, kot je sicer okrog božiča. Na h- julija je bil na vodi led, debel kot steklo.

DOMOVINA
AMERICAN HOME
fO. 26
'lovenski Rooseveltov večer 5 sinoči sijajno izpadel
<ani^!iv P^gram je zadovoljil stare in mlade. Bli-naroda se je odzvalo.
brZOJAVNI POZDRAV ROOSEVELTU
■Nihče ni	-
i^eudeležhT k°Val tako si"
Hotičnen? slovenske pa-
i naš na H vega večera"" To"
| je še J2 Je sija^no Pokazal, a nar0d 2 naš dobri sloven-i pokliči 86 odzove> kadar se
]tmu n^d0bro StVar" Vsa
^ SlovenSV^ pono8ni na ■Program , S1°Vence! :pS'e:katerim-.jezače-
T™ dr.' wm t0! °kT°
;s slovenji u ' Lausche-isbenik v 20 0zdravnik in nimive in "Se toč'ke so bile res |tka. narod Je imel dosti
•kazai neka raznimi točkami fijtnosti. j JhSVOjih čarovniških °j'e "črn« ° Je še vedno vešč Prvi 1 Umetnosti." 1ojim m^t0Pil Louis Grdina pel "Tho ur ^ baritonom in
T«-is mi,,e"in
(dobro rayn,' vL°ms je bil ze-
|enski :r°Zen in zlast> Pri
do vse ',e prišel njegov
femljai ,mogo%e veličine. t- Uusche 36 'la klavir-iu dr-FUga točka •
1 Schneiiej,', 16 nastoP
je igral nek'a' brata Hrvata>
f0v n« harm Zel° lePih ko" gesala slovm°niko- Potem sta
PinAlbrnmPleSe mlada
lta ** vrt^l i iz Euclida,
It? ^alCa0t * bik Stara
r^stonn Narod J" -ie Jotem ;e°pl ^ aplavzom.
tln sloveS "eka-i ameri"
Partet:John?lh Pesmi radio f' John Str«°.Vačič- Rudy Ko-f" Glasov. mfa in Eddie Sie-
ry Gornik i0 ZVonovi! -
*a" oprosti) J v kratkih be-b G°rnika Točeta, Mr. !Sin°č«je pri 36 bil Predsed" en Položil,1'edltve' Pa -ie
;Iri°gel vid na Posteljo, da |la Priredb k&k° lepo je toliko trud i Za katero se 'Pno zai»r i- ~~ Potem so
Tkftri Pecon>
da ip" lleka.i lepih ko-f a stolu V6k ker težk0
|°tem 8ta
n Pa »astopili naši >y udPevki Josie Lausche
f°	Narod * -ie
f na °dr,, ;ko sta se prika-'! aVa" s\ apeli sta "Plava '^Scheta nSaPremljevanjern dr. f Pec°n »klavirju in orke-Ju ^lo u^^'odija je občin-
s ' Zatem sta
za-
{N. Ko J 0Venskih narodnih konca ani konžali- ni hotelo fvno naft in morali sta I pesmi in "am še ne-
že sliša?dati- Dolgo ju ni-
[ 8 svoi ' pa sta še vedno v°nia jn srebrnima gla-
LnaroduSe Vedno Priljubljeni
atetn ■'
t večer! Pa povedal 0 Pome-ankj , sPoštovani sodnik
ha^mo d»SChe- Povedal je' da
^^edn-u an^s 58- rojstni dan led-kai 00sevelta, ki je 'bolgJ naPravi tista zavrat-
ZdraveD-?^aliza' iz mo™ega Iv ta k , cloveka ter da je a eloVe°keZenKRooseveitova ro-'dejo W . no ideJ'°- da se. [ T°0 fe° ain sredstva proti
freditvl ■ namen današnje 5l>edite tisočerih sličnih Po vseh državah našel
velike Unije. Sodnik je poudarjal, da moramo biti vselej, četudi smo veselo razpoloženi in radostni, pripravljeni pomagati svojemu bližnjemu v nesreči. Poudarjal je, da nocojšnji večer ni kak politični večer, ampak je večer dobre volje in miru, ko je srce polno radosti, pa pripravljeno pomagati svojemu bližnjemu v njegovi nesreči.
Potem je sodnik Lausche predlagal, da bi narod na nocojšnji prireditvi poslal udanostni pozdrav predsedniku Rooseveltu. Po dvorani je zagrmelo: da, da, pošljimo! Pozdrav bo poslan v imenu clevelandskih Slovencev.
Zatem, so nastopili dirigenti vseh šestih orkestrov z nekaj lepimi komadi. Pokazali so, da so res pravi mojstri. In nato je vsa dvorana zapela ameriško himno, s čemer je bil program končan, orkester je zaigral veselo posko-čnico in tedaj se je pa zavrtela mladina po parketih narodnega doma. Dasi je avditorij Slovenskega narodnega doma prostoren, pa je bilo toliko parov pri plesu, da se sploh ni bilo mogoče obrniti.
Kot rečeno, bil je zelo lep, prisrčen večer, kakršnih si še želimo. Naj bo na tem mestu izrečena od naše strani najtoplejša zahvala vsem, ki so sodelovali in vsi so sodelovali popolnoma brezplačno, zlasti pa hvala onim, ki so se tako trudili s prodajanjem vstopnic. Bodite uverjeni in uverjene, da ste delali za plemenit namen. In narodu še enkrat: hvala vsem, ki ste posetili to prireditev !
-o--
Nemška policija, vojaštvo preganja duhovnike in redovnice na Poljskem
Vatican City. — Nemška tajna policija in vojaštvo na debelo preganja in mori duhovščino in redovnice na bivšem Poljskem, Najmanj 15 duhovnikov je bilo umorjenih s kroglami, pretepanjem ali slabim ravnanjem od strani nemške tajne policije (Gestapo).
Poročilo pripoveduje, kako udira nemška tajna policija sre-| di noči v poljske privatne hiše I ter izganja civiliste iz hiš ter jih goni v konfinacijska taborišča neznano kam. Dalje navaja poročilo o preganjanju duhovnikov in redovnic, o zaplembi cerkvenega premoženja in orgijah, kij jih počenja nemška policija v cerkvah.
-o-
Seja Slov. zadruge
Stari in novoizvoljeni direktorji Slovenske zadružne zveze imajo važno sejo v četrtek 1. februarja ob sedmih zvečer v uradu za-, druge. Na večernem redu sta samo dve zadevi: sprejetje zapis-j nika delniške seje in sestavitev odborov za lato 1940.
30 letnica zakona
| Danes praznujeta 30 letnico i srečnega zakonskega življenja spoštovana Frank in Rose Russ, 1304 E. 168. St. Naše iskrene čestitke z željo, da bi v dobrem zdravju dočakala še zlato poroko.
Nemški vojaki zahtevajo za usluge izkazilo
Iz Poljske, katero ima zasedeno Nemčija se poroča od več slučajev, kjer so nemški častniki ali vojaki storili to ali ono uslugo domačinom. Tako so jim pomagali, da so lahko pobegnili iz dežele ali jim kako drugače pomagali. V vseh takih slučajih zahtevajo nemški vojaki nekako izkazilo, da so storili nekaj dobrega Poljakom. To bodo rabili, kot pravijo nemški vojaki za slučaj, če bi izgubili sedanjo vojno in jih bo svet poklical na odgovor radi njih 'barbarskega početja napram Poljakom. Vojaki zatrjujejo, kadar ni poleg tajnih policistov, da si niso želeli te vojne in da jim je žal, da se tako pošto-, pa z Poljaki.
NEVEDE REŠIL SVOJEGA OTROKA
Pocatelo, Idaho. — Mio An-drus je gledal skozi okno na bližnjo reko, kjer so se otroci drsali. Naenkrat vidi, kako se enemu izmed otrok udre led in otrok izgine v vodi. Andrus je hitel k reki, se zagnal v ledenomrzlo votlo in potegnil otroka na varno, šele tedaj je videl, da je bila to njegova triletna hčerka Barbara. Otrok je bil še živ.
-o-
Društvo 226 KSKJ
Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ je izvolilo za letos1 'sledeči odbor: Duhovni vodja1 Rt. Rev. msgr. B. J. Ponikvar, predsednik Frank Fabjan, podpredsednik Frank Lube, tajnik' Tony Klančar, blag^jničarka' Mary Stanonik, zapisnikarica1 Mary Zupančič; nadzorni odbor:1 Mike Birtič, John Bizjak, Frank Kern, zastavonoša Frank Lav-' šin, reditelj Frank J. Poja; zastopnika za kegljaški team KSKJ Tony Baraga in Fr. Lubi, zastopnice za skupna društva fare sv. Vida: Elizabeth Hribar in Mary Stanonik.
Zadušnica
V četrtek ob 6:30 se bo brala v cerkvi sv. Vida sv., maša za pok. Mary šile ob priliki 8. obletnice njene smrti. Sorodniki lin prijatelji so vabljeni.
Hitler ima že izbranega načelnika za Anglijo
London. — Hitler je že izbral svojega človeka, ki bo zapovedoval v Angliji, če Nemčija dobi sedanjo vojno. Ta mož je Wiljem Bohle, star 36 let, ki je bil rojen v Angliji, vzgojen y Capetown, Južna Afrika in je šel pozneje v Nemčijo. Bohle zdaj načeljuje nemški inozemski zvezi, ki ima nalogo, da je v neprestanih zvezah z Nemci, ki žive v inozemstvu..
Kakor se poroča, ima Hitler vso Anglijo razdeljeno v okraje, katerim bodo načeljevali "Gauleiters" ali voditelji, katerim bo v pomoč nemška tajna policija, Gestapo. (Na enak način ima Hitler razdeljeno tudi že Jugoslavijo in je Slovenija zaznamovana na nemških zemljevidih kot "Karstgau." Op. ur<J.).
-o-—
Čehi aretirani, ker se niso odkrili svastiki Praga. — Na Vaclavskem trgu v Pragi je bilo aretiranih 24 Čehov, ker so se branili odkriti v počast nemški zastavi, kljukastemu' križu. Gledali so parado nemških napadalnih čet in ko je šla nemška zastava mimo njih, 'so ostali pokriti. Dalje je nemška vlada zaprla tudi 74 letnega dr. Šamala, ki je bil v kabinetu predsednika Masaryka. Dolžijo ga, da je v zvezi z skrivno češko organizacijo, ki dela proti nemški vladi.
STAR INDIJANSKI BOJEVNIK UMRL
San Antonio, Texas. — Tukaj je umrl v 96. letu Raymond Gardner, ali kakor so mu rekli "Arizona Bili." Njegovo življenje je bilo kaj slikovito. Rojen je bil v Logansport, Ind. še kot otrok je padel v roke Indijancem Komančem, ko so napadli očetov voz v Texasu, kamor se je bila družina podala. Ko je bil star 8 let, so ga Komanči zamenjali Sioux Indijancem za 9 konj in 5 odej. Ko je bil star 13 let, jim je pa ušel. S 15. letom je stopil v armado in služil za skavta pri pohodih na Indijance. Končno se je pridružil cirkusu Buffalo Billa in potoval ž njim po svetu. Zadnja leta je živel v obmejnih vojaških taboriščih.
--o--
Witt proti $1.25 passom Peter Witt, ki bi rad prišel na 1 odbor družbe cestne železnice, je 1 rekel, da se bo boril za to, da se 'odpravijo tedenski vozni listki, ' ki so že več let v veljavi in ki stanejo po $1.25 za ves teden. Witt trdi, da so ti passi velika izguba za cestno železnico.
Vile rojenice Pri družini Mr. in Mrs. Lud-wgi Brezar, 1135 Addison Rd. so dobili zalo hčerko prvorojen-ko. Materino dekliško ime je bilo Cvetkovič. Mati in dete se dobro počutita v Glehviile bolnišnici.' Klanjamo sel
Zavezniška armada na vzhodu pripravljena za slučaj vojne na Balkanu
Paris. — Francoski premier Daladier je svaril francoski narod, naj ne podcenjuje nemške moči ter da naj pričakuje težke udarce v vojni, ki mora na vsak način izbruhniti v polnem obsegu. Dalje Je prosil industrijo, da v večjem obsegu izdeluje orožje in municijo. Obljubil je najstrožje postopanje proti nacijski in boljševiški propagandi.
Pol uradno se tudi naznanja, da imajo zavezniki na bližnjem vzhodu pripravljeno izdatno ar-j mado za slučaj, ce izbruhne voj-i na na Balkanu. Natančno števi-j lo vojakov se ne navaja, samo to- j liko se trdi, da imata Anglija in Francija tam pripravljeno dovolj veliko armado za vsak slučaj. To poročilo nadalje zatrjuje, da so zavezniki obvezani dati pomoč Turčiji, Grški in Romunski in da jih veže prijateljska dolžnost tudi do Jugoslavije.
hotelIFostrašiti svojo ženo
Chicago, 111. — Anton Tubacki, se je skregal s svojo ženo, pa je šel v garažo, pognal motor in čakal, da ga zaduše strupeni plim. Seve, računal je, da bo kmalu j prišla žena in ga rešila. Žena je ires prišla, toda malo pozno, ker( I Toneta so komaj rešili z umetnim
dihanjem.
-o--
Naši bolniki
Poroča se nam, da je precej težko obolel Mr. John Gornik, gl. tajnik SDZ. Nahaja se v postelji doma. Bolezen ni nevarna, das-i se mora skrbno čuvati, kot pravi zdravnik. — Bolan leži doma tudi Mr. John Breskvar. Bolezen ga je prijela v noge, da se ne more niti premakniti. — ^ Geneva, O. se nam poroča, da je nevarno zbolela Mrs. Louis Vi-x"ant.
Dva voznika v kriva smrti
Sinoči ob osmih je bila povožena 47 letna Zofija Andrzejew-ski na vogalu Turney Rd., stanujoča na 9703 Sladden Ave., ko Je šla iz cerkve. Hitela je čez cesto, ko jo je zadel avto. Voznik je ustavil in takoj se je zbralo na licu mesta več ljudi. Tedaj pa privozi drug avto, ljudje so naglo odskočili in avto je zavozil preko trupla. Policija je prijela oba voznika.
Vile rojenice visoko v za-metenih hribih
| Cenrtla City, Pa. — Roy Cus-I ter, star 35 let, je z skrbjo gledal na malo zalogo živil za svoje štiri otroke in ženo, ki je pričakovala petega otroka. Upal je, da bo prenehalo snežiti, da bo mogel vsaj do ljudi. Ko je prišel za mater čas poroda, je bil Roy za ■zdravnika, pomagala mu je najstarejša hčerka, 7 letna Alice, j Ko je za silo vse opravil, mu ni , kazalo drugega, kot da se je od-I pravil skozi žamete v mesto, ka-| mor je dospel ves onemogel. Dobil je zdravnika in nekaj dobrih ljudi, ki so hiteli družinici na pomoč. Zdravnik je pohvalil očeta, da je vse dobro opravil in mala "nurse" Alice je kar dobro skrbela za svojo mamico in malo sestrico, dokler ni oče pripeljal pomoč.
-o--
Council zahteva preiskavo radi zavlačevanja in novih stroškov elektrarne
Ker se je zadnje čase zagnal hrup in kritika radi zavlačevanja in ponovnih stroškov pri povečanju mestne elektrarne, je councilman Hudec vložil resolucijo v mestni zbornici, da se vpelje natančna preiskava in izve vse podrobnosti topogledno. Zbornica se boji ,da bi nazadnje kritika ne padla nanjo, da ni bila na pažnji in se ni brigala, kako se gradi dodatek k elektrarni.
Finančni odsek mestne zbornice je pri zadnji seji porazil priporočilo župana Burtona, da se odloži določitev plač mestnih uslužbencev, ki so pod civilno komisijo. Župan Burton je rekel, da ima zbornica mnogo važnejših zadev rešiti kot pa napraviti plačilno lestvico za mestne uslužbence. (To se razume, ker njegova plača $15,000 na leto je že določena). .
Prihodnji petek bo mestna1 zbornica debatirala o dodatku h mestnemu čarterju, po katerem 'bi bili councilmani izvoljeni kot ipravomočni, če bi že v primarnih I volitvah dobili večino glasov.
tatovi med gobavci
Honolulu. — Na otoku Molo-^ kai, kjer prebivajo sami gobovci, so se pojavile tatvine. Tudi če se tatu izsledi, se ga ne bo moglo nikamor poslati v pravo ječ.o, ker je pač gobavec. Na otoku je pa samo navadna koča, ki služi za ječo. Vsa civilna oblast na otoku je gobava, to se pravi: sodnik je gobav, šerif je gobav in vsi de-putiji so gobavci.
--—o-
Porrello kriv umora Angelo Porrello, ki je znan iz prohibicijskih časov kot "sladkorni baron," je bil včeraj spo-iznan krivim od treh sodnikov in sicer umora prvega reda, brez priporočila milosti, kar znači smrt na električnem stolu. Porrello je 11. novembra ustrelil Jo-seuha Smeraldi.
Sedma obletnica v četrtek ob sedmih se bo brala v cerkvi sv. Vida zadušnica za pok. Anton Shepec v spomin 7. obletnice njegove smrti. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni.
Prestal operacijo
Ivan Paulič je bil 17. januarja operirn v Lake Co. bolnišnici v Painesville. Prijatelji so prošeni ,da ga obiščejo.
Pozor članice T62 KSKJ Tajnica dr. Marije Magd. št. 162 KSKJ se bo nahajala nocoj zvečer med 6 in 7 v stari šoli sv. Vida v svrho društvenih zadev.
- Berlin, 31. jan. — Nemški zrakoplove!, ki so v pondeljek in torek napadali angleško obal in metali bombe na ladje v Severnem morju trdijo, da so v torek .potopili najmanj sedem ladij, v pondeljek pa sedem. To je bil eden največjih zračnih napadov, i kar jih je Nemčija izvedla v tej vojni. Eno nemško letalo je šteto kot izgubljeno, j London, 30. jan. — Nemška zračna flotila je bombardirala I angleško obal in obstreljavala I najmanj 12 ladij, pri čemer je i izgubilo življenje najmanj 65 j mornarjev. Angleški zrakoplov-|ci, ki so se dvignili proti nem-Iškim avijatičarjem so izstrelili eno nemško letalo, enega pa pohabili. Napad je trajal od ranega jutra do poznega večera na 500 milj dolgi črti ob obrežju. Dvajset nemških letal se je udeležilo napada.
London, 31. jan. — 16 mož posadke z ladje Giralda je utonilo, ko se je prevrnil čoln, v katerega so se podali, ko se je potopila ladja blizu otočja Orkney.
-o-
Rešen nad Niagarskimi slapovi
North Tonawanda, N. Y. — Richard Abbey, star 14 let, se je nahajal na ledeni plosi, ki je naglo plavala proti Niagarskim sla-I povom. Njegove klice na pomoč I je slišal neki delavec, ki je, po-., j klical na pomoč policijo in požarno brambo. Naglo je skočil v I čoln konstabler Voetsch in odve-1 slal dečku na pomoč. Ljudje, ki I so stali na trdnem ledu ob bregu 1 so pa držali za vrv, na katero je bil privezan čoln. Pogumni konstabler je dečka rešil pravočasno. I Fant je skakal po ledu, ko se je del istega nenadoma odtrgal in ! splaval po vodi.
I	-o--
25,000 prireditev je bilo sinoči po vsej Uniji
Washington, D. C. — Sinočnje prireditve za pobijanje otroške 1 paralize bodo prinesle, kakor se upa, najmanj $2,000,000. Najmanj 25,000 prireditev je bilo v ta namen po vseh Zed. državah. 1 Predsednik Roosevelt, ki je imel ! sinoči kratek govor na radiu, je . izrazil upanje, da bodo sčasoma take prireditve skrbele ne le za i sklad, ki se bo rabil za pobijanje te bolezni, ampak bo dovolj denarja, da se bo lahko skrbelo za j vse otroke, ki so prizadeti od te I bolezni. Predsednik je izrazil zadovoljstvo nad temi prireditva-|mi rekoč, da ga veseli, ker se na-Irod zaveda resnosti te strašne i bolezni in doprinaša za pobija-; nje iste in da skrbi za žrtve tako I velikodušno.
Z LESOM BODO KURILI AVTE V RUSIJI
Moskva. — Z namenom, da prihranijo 1,000,000 sodov gazo-lina na leto, bodo začeli v Rusiji izdelovati avtomobilske motorje, za katere bodo rabili gonilno moč iz kurjave drv in premoga. V gozdnatih okrajih imajo take avte že v rabi.
CCC KVOTA VEČ KOT PREDPISANA
Washington, D. C. — Od 1. do 20. januarja je bil čas, da se napolni 67,000 mest v CCC taboriščih. V nekaj dneh se jih je toliko priglasilo in še 105,000 več, kot se jih je moglo sprejeti.
ftniittu
r r
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
61X7 St. Clair Avenue
Published dally except Sundays and Holidays
Cleveland, Ohio
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c.
1» ...........................
j beseda iz mioda
Društvo Dom št. 25 SDZ vas kliče
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
No. 26 Wed., Jan. 31, 1940
Stoji, stoji tam beli grad
Za gradom pa špancira en zauber fantič mlad . . . tako poje narodna pesem in se prav prilaga našemu slavnemu Clevelandu, ki je postal te dni slaven in zro nanj oči vseh politikarjev. Clevelandski župan Burton je namreč uradno naznanil, da bo kandidiral v senat Zed. držav, da pograbi stolček, na katerem danes prav komodno sedi "honest Vic" Donahey, demokrat in eden najpriljubljenejših politikarjev v državi Ohio.
To uradno naznanilo župana Burtona ni bila nikaka bomba. Niti toliko ni počilo, kot če bi kdo ustrelil z bezgovo pištolco. Saj smo to vedeli že prej, še pred županskimi volitvami. Kaj nismo takrat zapisali, "da kandidira Mr. Burton za župana samo zato, da mu bo izvolitev pomagala do višjega urada, do senatorskega stolčka." Pred jesenskimi volitvami smo pisali, da ne volimo clevelandskega župana, ampak volimo kandidata v senat. Vsak politični otrok je to vedel in vendar smo ga volili, dobro vedoč, da Mr. Burton ne mara biti clevelandski župan, ampak bi bil-rad senator.
In če smo to vedeli, ne moremo razumeti učenih in bistrih politikarjev, da niso g. županu rekli: dobro, ti kandidiraj za senatorja, mi bomo izvolili pa koga. drugega za našega župana.
Torej zdaj je Mr. Burton uradno povedal, kar smo neuradno vsi vedeli že prej, da ne mara biti naš župan. Kaj! čakajte, to je samo deloma res. Župan Burton se ne bo odpovedal županski časti v času, ko bo vodil kampanjo za senatorja, ampak se bo odpovedal šele potem, če bo (Bog nas varuje vsega hudega) izvoljen v senat. To se pravi, da se ne mara odpovedati $15,000 letne plače, ki jo dobiva kot župan.
V svoji izjavi, da bo kandidiral v senat, je Mr. Burton tudi povedal, da pri tem, ko bo kandidat za senatorja, ne bo v prav ničemer zanemarjal svojih županskih poslov. (Pozabil je povedati, da ne bo zanemaril vleči svoje županske plače).
Vprašamo vas, volivci in volivke, državljani in državljanke, ali je med vami kdo, ki bi verjel temu Burtonovemu zagotovilu (da ne bo zanemarjal županskih poslov) ? Pa po-, glejmo malo, v koliko bo mogel vršiti svoje odgovorne in težavne županske posle obenem, ko bo vodil kampanjo za senatorja. V državi Ohio, kot v vsaki drugi državi, sta izvoljena dva senatorja. Letos pride volitev samo za enega se natorja, ker je bil drugi senator (Taft)i izvoljen za šest let šele leta 1938. Torej bo vsa država voTila samo nega senatorja letos. Pomislite, samo en človek bo izvoljen v vsej državi. To pomeni, da bo moral iti kandidat v vsak okraj, v vsako mesto in skoro v vsako vas, pa gotovo v vsak del' obširne države Ohio, kjer bo agitiral zase. In koliko krajev, od severa do juga, od vzhoda do zapada, more kandidat obleteti v enem dnevu? Pad malo! Torej je logično, da bo moral Mr. Burton porabiti dneve, tedne in mesece v tej kampanji, če se bo hotel seznaniti z volivci. In kako bo to napravil obenem ko bo sedel v mestni hiši v Clevelandu in opravljal županske posle ter vlekel lepo plačo $15,000 na leto, ali $1,250.00 na mesec, ne moremo zapopasti. Najbrže nimamo prave glave za politiko, ker pravi politikar-tako stvar zapopade v dveh minutah.
Če se še spominjate, smo zapisali pred jesenskimi volitvami, da je župan Burton najdražji župan, kar jih je Cleveland še imel. Če že ne računamo na to, da ima Mr. Burton na leto najmanj $8,000,000 za mestne stroške več, kot je imel na razpolago župan Miller, potem nas ta županski "špas" res precej stane. Če računamo, da je župan Burton zanemari! dobiti od predmestij denarne prispevke za vzdrževanje naprave čiščenja odvodnih kanalov, kar znaša precej čedno vsoto nad $600,000.00, je drug drag "špas" sedanje mestne administracije. Dalje, če računamo, da se že več kot tri leta plete! boj med mestom in družbo ulične železnice, da niso še rešene plinske cene z plinsko družbo, da niso še rešene cene elektriki, je zopet precej drag "špas," ki ga nam igra sedanji Zupan. In če računamo, da je župan najel razne izvedence, ki so najeti po $100.00 na dan, da nam bodo priborili nižje plinske cene (kadar jih bodo in če jih bodo), je zopet špas vseh špasov.
Torej nismo nič preveč zapisali, ko smo trdili, da je župan Burton najdražji župan, kar jih je Cleveland še imel. In kljub temu je bil trikrat zaporedoma izvoljen. Kdor to razume bo izveličan! •
In pri vseh teh važnih problemih, ki so vitalnega pomena za mesto, pa gre naš, za blaginjo naroda in mesta vneti župan Burton, pa pusti vse skupaj in kandidira za senat. Torej on, ki je obljuboval, kako zelo bo skrbel za mesto in obljuboval. da bo rešil vse važne probleme, gleda sedaj samo za svojo lastno korist. Prisegel je mestu, da bo vestno iz-polnoval županske dolžnosti, čeprav je že takrat, ko je polagal prisego, dobro vedel, da jih ne bo, ker je vedel, da bo njegova politična pot peljala proč od problemov mesta Cleve-landa, v senat Zed. držav.
Še dozdaj, kc je bil res samo župan, ni mogel rešiti gori navedenih problemov za mesto, kako jih bo pa sedaj, ko bodo njegove misli čisto v drugi smeri, v njegovi kampanji.
Nič nimamo proti njegovi kandidaturi, ker ima pravico vsak kandidirati, če hoče in če je dovolj star in pa ameriški državljan. Imamo pa proti temu, da bi vodil svojo osebno
Maple Heights, O. — Zadnjih par let so bili vsi dopisi in oglasi iz naše naselbine pisani za v korist Slovenskega narodnega doma in za korist kulturnih društev, to je, pevskih društev, podporna društva pa smo potisnili na stran za par let. Sedaj pa, ko ima SND in pevska društva začrtano svojo pot in zelo lepo napredujejo, je naša dolžnost, da obrnemo svojo pozornost tudi na podporna društva.
Večina članstva je mnenja, da ko plača mesečni asesment, da je potem vsa dolžnost do društva opravljena. Temu pa ni tako.' Naše podporne organizacije niso samo zavarovalne družbe, pri domačih organizacijah prejmete razne podpore, ki jih zavarovalne družbe nimajo. Ravno tako v slučaju bolezni, vas obiščejo društveni člani, in tudi pokopani ste po društvenih članih. Kdor vse to dobro premisli, bi se moral bolj zanimati za svoje društvo. Navadno pa je, da se člani niti ne poznajo med seboj.
Na zadnji letni seji društva Dom št. 25 SDZ je bilo sklenjeno, da se priredi veselico dne 3. februarja, t. 1. v Slovenskem narodnem domu v Maple Hgts., da se članstvo enkrat po dolgem času zopet skupno pove-seli in spozna ijied seboj. Vsak član ali članica mora plačati za 25c pivskih listkov, za nečlane pa je vstopnina 25c. Izvrstna godba bo pod vodstvom našega domačega godbenika Louis Si-mončiča. Za druge dobrote tega sveta, pa bo preskrbel za to izvoljeni odjbo;:,
Ker je 3. februarja pustne sobota, dan zabave po staro* krajskem običaju, vabimo tudi .članstvo drugih društev in organizacij, da se ta večer zabavate z nami.
Anton Perušek. -o-
Možem in fantom podružnice št. 6 SMZ
V nedeljo je bila seja podružnice št. 6 SMZ. Kakor mi je povedal naš tajnik Mr. Mike žele, je bila spet rekordna udeležba. No če jih pride takole okrog 40 je že res lepo. Tudi novih je spet nekaj pristopilo in kar je razveseljivo tukaj rojeni mladi možje. Bajgali, pa naj kdo reče, če to ni napredek?
Prav žal mi je bilo, da nisem mogel biti na seji; moral sem iti na sejo gl. odbora v Barberton, dasi bi prav rad pomagal Majku, ko je bil zaposlen čez glavo. Seveda nove knjižice (plačilne) so prišle, potem pravila in še novi Člani, kar ni špas. No in ker sem bil na' seji gl. odbora in predno dam svoj uradni "raport" bom povedal zdaj samo podružnici št. 6, da je bila seja prav imenitna in kar je še večje vrednosti, da imamo že jako lepo blagajno. Saj veste, da vedno šteje le tisti, ki ima groš, no in grbš, prav lep groš imamo zdaj v blagajni mi. Tudi nove certifikate sem videl in vsak član, ki ga bo dobil, bo brez oklevanja priznal, da biti član SMZ ni od muh. Ni čudno, če so se zdaj nekateri spomnili,
da bi radi prišli v organizacijo, pa so jim nova pravila zaprla vrata: prekoračili so 55. leto in zdaj ne pomaga nobena žavba več, da bi mogli priti v organizacijo.
Tisti, ki ste sledili vabilu ter pristopili, se lahko smejete. S. M. Zveza gre lepo naprej, le pripeljite notri sosede, pa jim, povejte, da S. M. Zveza izborno napreduje.
Kakor sem že zadnjič omenil, bo v Collinwoodu priredila podružnica št. 3 lepo predpustno zabavo. Možje! Na pustno nedeljo je navada, da se vsak malo rad zavrti, izprazni kak kvort, si odreže potice in se poveseli. Zato je priporočljivo, da greste vsi kar mogoče na to prireditev. Vstopnica, ki stane le 25c se dobi pri tajniku in pri meni: dajte, potrudite se pa pojdite obiskat sobrate v Collinwood na Holmes Ave. Čali Benevol, tajnik št. 3 je rekel, da bi vas prav radi poznali in želi, da pridete, pa se tam predstavite da ste član št. 6. Fred Udovič, gl. predsednik, bo tudi tam in kakor sem ga slišal, je dejal: Bajgali podružnica št. 6 pa res imenitno napreduje. So gotovo fajn možje. Tako vidite le pojdite tja no in kadar bomo mi rabili kaj podobnega, bodo vrnili. Tako sta mi za-trjavala Benevol in Benčina ter se gvišala, da bo res tako.
še nekaj: Ker je zdaj nov tajnik, Mr. Mihael žele stanujoč na 1171 E. 58 St., ,stq prošeni vsi tisti, ki še niste plačali asesmenta, da to napravite ta teden, ker je treba že poslati asesment. Saj veste kako nerodno je hoditi po hišah zbirati kvodre. Kadar imate priliko pa pojdite k Majku v vas in tam lahko pravnate asesment, pa novo knjižico boste dobili, malo kasneje pa certifikat.
Torej možje in fantje od podr. št. 6, v nedeljo v Colinwood, njih preselitev je naša prireditev: Vsi za enega, eden za vse. Dajmo jim zvrhano potlačeno mero, oni bodo pa vrnili, takrat ko bomo mi najbolj potrebovali.
Na svidenje v nedeljo večer 4. februarja v Slovenskem domu na Holmes Ave.
Jože Grdina,
član podr. št. 6 S. M. Z.
-—o---
Prijazno vabilo
in deklet še ni in nikdar ne bo utajen nauk naših mater ter njih iskrena prošnja ob slovesu: "Otrok moj, ne zabi Boga v daljni tujini, da tudi ti ne ostaneš pozabljen !"
Josephine Praust. -o-
Iz Collinwooda
Članice podružnice št. 18 SŽZ njih znance in prijatelje se prav vljudno prosi, da naj nikar ne prezro vabila na društveni "Card Party" in sicer 6. februarja ob osmih zvečer. Zagotovljena vam je prijazna postrežba. Godec bo Frank Mullec ml., ki obeta plesa-željnim obijo zabave. Pustni torek v prestopnem letu naj se proslavi kar najpomembnejše, tako je žl.ia celokupnega članstva.
Zdi se mi umestno omeniti, da je bilo na glavni letni seji odobrene, da se prvo nedeljo v postu (11. februarja) udeležimo skupnega obhajila v naši farni cerkvi v Colinwoodu in sicer ob osmih zjutraj.
Sestre, članice podružnice št. 18 SŽZ, tudi ta odlok naj se skuša upoštevati, da obenem zadostimo tudi točki pravil — ostati zveste katoličanke! Nobene se sicer ne more siliti k verskemu prepričanju, toda upam, da globoko v srcih slovenskih žena
Zadnja prireditev, katero je priredil Mladinski pevski zbor 21. januarja v Slovenskem domu na Holmes Ave. je bila nad vse pričakovanje dobro obiskana. Tako lepega in številnega poseta še ni imel zbor od svoje ustanovitve, tako popoldne kakor tudi zvečer.
V imenu zbora se zahvaljujem vsem posetnikom, ki so prišli iz oddaljenih in bližnjih naselbin kakor iz Newburgha z Miss Ann Traven in prijateljicami ter znanci, tako iz St. Clai-rja so bili zastopani po celotnem odboru in še več, ravno tako tudi iz Waterloo Rd. so bili zastopani sto odstotno. Ne pozabimo na njih "Card Party" v soboto 10. februarja. Iz Euclida pa jih je bilo toliko, da so napravili tak vtis, kot da smo na Recher Ave. Hvala lepa tudi Mr. Jelarčiču, ki je posodil cvetlice, katere smo rabili pri igri. Kadar ste veseli, stopite k njemu po cvetlice, ki vam bodo veselje še pomnožile in kadar ste žalostni, da vam žalost omilijo. Saj veste, da cvetlice pridejo vedno prav.
.Hvala Mr. in Mrs. Tomšič iz E. 157th St. za dar $1.00, ker se nista mogla udeležite prireditve.
Materam in očetom, ki pošiljajo svoje otroke k vajam tega zbora, najlepša hvala za njih trud in sodelovanje.
Oba lokalna časopisa sta ra-devolje priobčala dopise ter tako pomagala v oglaševanju za kar jima gre vse priznanje in želeč jima kar največ novih naročnikov. Za zbor,
Ivan Kapel, predsednik.
--O—l-
Žival na fronti
Za pouk
m
izobrazbo
Piše LOVRENC SUHADOLNIK
kampanjo v času, ko je plačan od davkoplačevalcev za izvrševanje svojega županskega urada. Ampak župan si misli: boljše drži ga kot lovi ga, pa bo lepo vlekel plačo od mesta, pa vodil kampanjo za senatorja. Če ne bo izvoljen, bo pa lepo obsedel na županskem stolu. Znat se mora!
Naša 23. varda je pa edina varda v mestu, ki danes lahko ponosno reče, da je že vedela, zakaj ni volila Burtona za župana. Prav škoda je, da niso Slovenci v vseh vardah v večini. Bi bila precej drugačna politika v mestu, če se ne motimo.
Končno naj še dodamo, da komaj čakamo volitev, da borno volili, pa ne za Burtona, ampak za vsakega drugega, ki bo kandidiral proti njemu. Edino, kjer ga bomo pogrešali, 'oodo razni party-ji, katere ata župan tako radi posečajo.
Med darili, ki jih Nemci pošiljajo vojakom na fronto, niso samo jestvine, obleka in knjige, ampak večkrat tudi kaka žival, zlasti psi, manj so zaželjene mačke. Tudi nemški radio je razglasil, da dober pes more biti vojakom na fronti in po taboriščih v veliko veselje in zvest tovariš. Neki vojaški zdravnik, ki se je udeleževal vojne med Nemčijo in Avstrijo v letih 1866 in 1870-71, pa pripoveduje v svojih spominih o nekem kozlu, ki je spremljal peto gardno baterijo. Bil je izredno velik in močen in se je od nekod pritepel k top-ničarjem in je pri njih ostal. Topničarji in konjeniki so nekdaj sploh radi redili ob svojih kotlih kakega kozla, ker je bila v modi neka vera, da prinaša srečo in da privzema nase konjske bolezni. Vojaki so se tako navadili nanj, da so ga vodili s seboj na vseh svojih vojnih pohodih. Spremljal je topniško baterijo in vedno hodil spredaj. V neposredni bližini sovražnika je ta njegova častihlepna "muha" povzročila tudi dokaj neprilik, ker nobene čete ali voza ni mogel trpeti pred seboj. Slednjič ga vojaki niso mogli drugače ukrotiti, da so ga zaprli v voz za prtljago in ga tako vozili, s seboj. V taborišču pa je bil spet prepuščen samemu sebi. Njegova najboljša jed so mu bile — cigare, če je le mojj^l je vdrl v kake sobe ali kleti in najprej poiskal zaboje s cigarami. Požrl jih je velike množine, bogve ali kot listje ali kot tobak. Kadar je trobenta sklicala vojake, se je tudi ta kozel postavil pred zbor. Civilistov ni mogel in gorje mu, kdor bi se mu v civilni obleki približal. Tudi v bitkah se je sukal med voja-|ki ali pa si je poiskal kak zaboj, j na katerega se je vstopil in moško opazoval vrvež. Tako je živel z baterijo več let. Uničila ga je njegova strast do cigar in — piva. Nekoč je prišel do cigar in ko jih je požrešno nažrl, nato pa
Članek 18 DOBER NASVET
Leta 1890 je nastala kriza, katere se slovenski pionirji še dobro spominjajo. Od leta 1890 do 1918 niso delodajalci izpraševa-li najetih delavce, če je ta ali oni izvršil osem razredov osnovne šole. Vprašanje je bilo samo če delavec zna in če hoče delati in delo je bilo njegovo.
časi se spreminjajo in danes, predno mlad dobi delo, mu delodajalec stavi najprej vprašanje, če je prosilec za delo izvršil višjo šolo in koliko let je zmudil pri svojih študijah. Za osem razredov šole se danes nihče ne zmeni, ker to je že samo ob sebi umevno, da je ta izobrazba za vsakega fanta in vsako dekle neobhodno potrebna.
Radi tega je dolžnost staršev, da pomagajo otroku pri učenju predno začne on sam razumevati in posebno še v slučaju, če je otrok bolj počasen pri učenju. Oče ali mati naj zmudita vsaj nekoliko svojega časa ob večerih ter izprašata otroka, če so izvršene naloge in če so pravilne, ker iste morajo biti narejene dan za dnem, teden za tednom. Veliko otrok je danes, ki sploh ne prinašajo šolskega dela domov, ker se boje, če istega prineso potem ne bodo imeli dovolj časa za igranje in potepanje po ulicah.
Starši ne dajte se pregovoriti svojim otrokom, če pravijo, da jim učitelj ali učiteljica ni dala nobene naloge ali dela, katerega bi morali izvršiti doma. Starši, ki se ne brigajo in niso dovolj previdni v tem smislu, tudi ne smejo in ne morejo pričakovati, da bi njihovi otroci kaj prida napredovali. "Kadar mačke ni doma, miši plešejo .. ." Tako store tudi otroci, če jim starši preveč vse verjamejo.
Kadar otrok prične prihajati prepogosto domov iz šole brez dela ali nalog za prihodnji dan, tam je nekaj narobe, ni vse v redu in naloga .staršev je, da se o tem prepričajo in preiščejo. Mati, stopi v šolo in poizvedi koliko je resnice kar otrok pripoveduje doma, da nima nobene naloge ali da je delo za prihodnji dan že izvršeno. Tako se mati seznani z učiteljem in prepriča o poštenosti svojega otroka.
.či3 pa se prepričaš, da te je otrok nalagal, tedaj je treba kazni, katerih vam hočem nekaj navesti in katere bodo imele velik vpliv na otroka v starosti od 6 do 8 let. Ne kaznuj otroka s pretepanjem, kazunješ ga lahko na sledeče načine: Zapovej mu, da bo moral kake pol ure mirno sedeti na enem in istem prostoru, ali pa ne sme zapustiti sobe in se zunaj igrati z drugimi otroci, a-li ne daj mu denarja za razne sladkarije, ali ne daj mu denarja za kino predstave (show) in še več drugih takih ka'zni se lahko dobi. Na ta način boste odvadili otroka laži in ga naučili povedati resnico v malih ali pa velikih in važnih slučajih.
Otroku, ki laže se ne more dosti zaupati in kadar take male laži postanejo otroška navada, potem jih bo kaj težko odvaditi in v življenju jim bo kaj težko hodilo to na pot, posebno v občevanju z drugimi ljudmi.
Uči otroka poštenosti in odkritosrčnosti, brez vsaki zvijač in lahko bo shajal v človeški družbi.
iz domovine
—30,000 jablan za sponj osnovanje banovine Ban banovine Hrvatske^ aašič je izdal naredbo, da-Vzornega poljedelskega PoStl v Modriču podeli brezplačni 000 mladih jablan v okr«C-so bili priključeni banovin"! vatski. To so bosanski ™ Derventa, Gradačac, BrčkoJ niča in Travnik. Ta dreve« bodo posadila ob javnih ct! v drevorede, na občinskih PJ rih in šolskih vrtovih. f
—Namesto venca na gl'°'( M. Jegličevi je učiteljstv^1 vne šole na Breznici na ™ skem zbralo 100 din M h otroke na isti šoli.
—V Ljubljani je umrf ^ Albin Robič, pleskarski r čnik.
—Mestnim revežem , sta darovala gospa Joži^j Joško Šubert, obratovod)* mične tovarne v Mosta" din, a g. Viljem Nemenc,^ tel j pivovarne Union 500 din poleg svoje red^f i ne davščine, ko ta veliki H nik mestnih revežev vsak| nakaže prav znatno vsotO'J kutivni odbor Jugoslovani varovalne banke "Slavije ■ na predlog upravnega svJ gosp. Avgusta Jenka in r'| lja g. inž. Majceta darovi din zavodom za naj bed?* stari cukrarni za božiCIi;| boljšek in s tem dal dru£| narnim zavodom najlepši za izdatno podpiranje mci,| čine pri njenih prizadevn i skrbeh za najrevnejše bivalstva. Mestno poglej izreka vsem posnemanj"! nim dobrotnikom najtoplcj hvalo z iskreno željo in P J naj bi se tudi na tako Pj način pripravljali na bož>c| znike.
—Huda nesreča pri r^i vanju. V tovarni "Kaoli'1 J ni pri Kamniku se je 'zWl da nesreča. Tovarniški j Pustoslemšek in njegov > Spruk sta dobila nar04'1 razstrelita precejšen k" zemlje, ki jo uporabljaj0' lavo kaolina. Naboje sta j vila tako, da bi morali e|t rati v presledku deseti^' Ko sta zažgala vžigaln0 sta hitela na varno in la. Prvi naboj je kmalll| drugi pa ne. Delavca sjnj la, da je morda pokvari^ galna vrvica ali pa da j« naboja hkrati eksplodiraj sta pogledat, kaj je, v te| pa je počilo in oba delav"| na stran. Ko so prihftfj delavci, so našli Pustit hudo poškodovanega 'e| tleh. Rane ima po obrabi in razmesarjeno 1®J Spruk pa je bil k sreči J ranjen. Pustoslemška s° J mobilom takoj prepelja'1 1 ijansko bolnišnico.
—Tri teličke je vr#,j kmeta Petra Sužnjevi^ | skih Poljanah v bližaj Vsi trije telički so nortfM viti in zdravi. Nenava0,! dek je zbudil v vsej ok° hno zanimanje. od biiz": hodijo kmetje in si | kravje trojčke.
fe verjamete alj
attmmmitiiiitiiiiimittttf^:
Narednik: "Kaj ^ hO'
prostak Natlačen, če » ski ranjen v koleno '■ i
Prostak: "Najprej J J stokal, potem bom Pa |
* i 11
Gašperček je vld ' ^f
kako so si zamorci ^ jm U	• ("Zflkr, L
raze z barvami. ^
delajo, očka?" je vp1"*/!
"To je zamorska ^^ dar se pripravljajo fl8 hod," mu razlaga oce' 11
Drugi dan je PrJ V"fc'; •
perček k očetu in 111
burjen rekel: "Ata.
pripravlja na vojni ^Iff
živa! Pravkar se«1 v t
se maže po obrazu-
je našel vedro piva, kjer se je napil in po nekaj minutah je padel na tla in obležal. Tako se je obnašal kozel na fronti, o psih pa kroži med starimi vojaki še več dogodivščin, ki jih je v zimskih večerih za toplo pečjo prav prijetno poslušati.
tt
'""".................................min................111111111.........................
WINNETOU
ne bodete -krivi, stari f: SaJ veste, da ne storim I aj druSa ko to, kar se meni r1- Svoj skalp ste si vzeli, po-
I moram, da tudi jaz do-lin svoj delež, fojdiva, sir!"
fjstil je starega trapperja in •Ptonil v gozd. Stopil sem za
E Stražnika je bil ,L ,J sfraJno nevaren, na vsa-r^kost sem moral paziti in
H ?avse strani- Pa oko W endarle nehote ,'ado ob-
- in\ td6m SirU'' Kak°
te Izo;no ^tnjiPOd°ba na-(ia!	' rojčnega west-
i Mladi Hai-fcih letih
^eU7afih-?iVjega Zapada
d je telo 1 Unl SVoje čute in J|maT,ol vseh spretnostih
fcb k6ga Življen^" Kake
H?r lik6' ki 80 dale nje-
I	tak0 nenavadno
l^tovS PreVidn° pr0di"
|ove tf6 m više i" rilcev	bobrov. Pre-
li. naselbine pa ni bilo na
?^°oZa?U PaSti' M
^aviW .'i, glednika ukradla,"
I Pork v M^g0ri « izli™
1 bili danes nv	Do tja
»eni. prav za prav na-
Kajti
»fn'Vgozdt 7, e obrne na e^islii je njo morava!"
fal sem ga Za sled^ Pa
terbjegiedai-
sam^fajši vrnili?" Sled v,'
M	l a Popustite me-
::'An mi«l prihaja !"
Jčakajo na t • nevarnosti
«tV0 tabor«?'pP°ti? Tu nekje
flar misli te l°nke km bojim; da se tekih ne-
r:V^je ko tist' , morej° bi"
'|al V Sv°jem V i■S8m jih Že
fremagal" vrenju in tu-
pigOhranii k;
[tip^vljenje V*m rad vaše mla-
J Pa morebit• tudi bom.
Ustrasil A mislite, da se Jedal Posl'ikaV0^ nenadoma 4	0 !ice pred se-
cs|Pa Pojdivai" ,|i|apU8tiia '
C*V0- Pragoz/ in	n-1eno 'flo *va stoli naju je ob-'eL
fcfdrevesi vi. Vltkimi visoki-1 Ifokrivai j. zen. mehek mah' )(|la. ' la> »led se je dobro
:Tipoma je Hn, fem za« • rry obstal. Stoli1?* «ajS* tpogledaL v^laojr, hodnikov se je
i !Ullcev. v« ■drugih dveh in-,; B° Prišu n Stlrje so torej sku" niest, , ?°zdu in se na ti-jr ' kjer l0cili- Dva sta šla k AP0*^* JU zasačili, dva
1 Tist- j i ^ dva K.
/ bila v 1 smo ju upihnili,
Z"ej sta b i °lni bojni oP^mi, f di njuna + enako opremljena 4'X %WW°Variša-Vsi štirje so nekje v glavno krdel° Pa s' [jo bili. g05!du taborilo. Pon-
o^leje plka stanuje mnogo »f^lje' ° ka3 so prišli skozi Mo praznih rodov sem go-
m&i na 71, Je Prišel na misel
ifSm I ' ki 8va ga z Win"
i''FVelj nK	Ponke so
df in p' železnici občuten po-
-jfvar, jedrnrano; njihov beli po-
IpriŠii , Padel Ali so morebi-
iljfaz nami' da maščujejo
gre G Je vsekakor bilo. Ka-^.SeIn?.tak maščevalni po-l.|ih „" Janci ne ustrašijo no-arnosti in nobenega
truda.
"Kaj bova storila?" je vprašal Harry. "Tale sled pelje brez dvoma v grad. Za nobeno ceno ga ne smejo najti! Ali pojdeva oba za njo, ali se deliva?"
"In tale četverna sled pelje gotovo v njihov tabor. Skrili so se pa čakajo, da se vrnejo ogledniki.
Naj prvo morava poiskati njihov tabor, da zveva, koliko jih je in kaj nameravajo. Trenutno lovski grad še ni v nevarnosti, če bi tudi oglednika našla vhod, — saj stoji straža pred njim in bo že storila svojo dolžnost." "Dobro! Pa pojdiva!" Previdno sva stopala dalje. Svet je visel v ravnino, naletela sva na globoke kadunje, zaraščene s praprotjo in bodičastim grmovjem ter obdane od pragozda. Sled se je kadunjam izogibala.
In ob eni tistih kadunj mi je šinil v nos rahel smolen duh. Prejel sem Harry j a za roko, obstala sva.
Res! Iz kadunje se je dvigal tenek, modrikast dim. Včasi je popolnoma izginil, pa se spet pokazal.
Tak dim povzroča le indijanski taborski ogenj. Kadar namreč neprevidni beli ljudje zakurijo taborski ogenj, namečejo kar cele veje v njega, da plamen visoko plapola in da se dviga gost, močen dim, ki seve tabor sovražniku izda. Indijanec pa naloži veje v krogu okoli ognjišča in jih poriva le s konci v ogenj, plamen je čisto majhen, dima pa skoraj nič ni. Winnetou je o taborskih ognjih belih ljudi dejal: "Beli ljudje povzročijo s svojimi ognji toliko vročino, da se ob njej niti greti ne morejo!"
Pokazal sem Harry ju dim in mu šepnil:
"Skrijte se tamle za grmovje! Šel bom in si ljudi pogledal." "Zakaj pa jaz smem z vami?" "Eden zadostuje. Dva bi u-tegnili prej opaziti ko pa enega."
Pokimal je in zlezel za grm. Legel sem na tla in se z največjo previdnostjo plazil na rob kadunje. Za vsakim grmom, za vsakim deblom sem iskal kritje. In zagledal sem jih. Na dnu so sedeli in ležali, tesno drug poleg drugega. Toliko jih je bilo, da jim je skoraj pro-| štora primanjkovalo. Ob vhodu v kotlino je stal dolgolas rdeč-kar, nepremičen kakor kip, in tudi na rojjeh kadunje so stalfe straže. K sreči naju niso opazili.
Skušal sem jih prešteti. Vsakega posebej sem pogledal, pa hipoma ves osupel obstal.
Ob ognju je sedel — ali so me motile oči? — beli poglavar Par-rano. Tom Finnety.
Videl sem tisto noč pri napadu njegov obraz in njegovo postavo čisto razločno, saj je bila mesečina. In še tudi pozneje, ko sem ga zabodel. V obrazu in v postavi se torej nisem motil. Pa sem le dvomil. Kajti z glave so mu viseli po sencih najlepši lasje —. In vendar nož sem mu do ročaja zabodel med rebra.
še sem strmel in ugibal, ko se je okrenila straža na robu kadunje. Naglo sem smuknil nazaj.
Našel sem Harryja, mu mignil in odšla sva, odkoder sva prišla. Na mestu, kjer se je četverna sled cepila, sva krenila za novo sledjo, ki je, kakor sva sodila peljala k našemu grdu. Res je potekla skoraj v ravni črti proti dolini, po kateri smo prejšnji dan dospeli v grad.
Ali so Ponke' vedeli za Old Firehandov lovski grad —?" Vsaj eno mi je hilo jasno. Ponke so prišli za nami, da se maščujejo —. Old Firehandova bolezen in naše počasno potovanje .jim je dalo časa dovolj, da s0 si poiskali ojačenja. Pa čemu
Družinsko življenje v Sovjetski Rusiji
Odkar se dogaja, da se združita mož in žena in ustanovita novo družino, spet moških in ženskih članov, ki po isti poti nadaljujejo človeški rod, stoji pred človeštvom tudi vprašanje, kakšna naj bo ta zveza: Ali naj bo samo začasna, dokler ju veseli, dokler jima "pase," ali pa naj bo dosmrtna. Človeško modrovanje je v tem oziru danes še vedno tam, kjer je bilo pred tisočletji; eni zagovarjajo ločljivost in popolno razdružljivost zakonske skupnosti, drugi zagovarjajo in branijo nazor, da mora zakonska skupnost biti dosmrtna, ne ločljiva za vsako malenkost, raz-družljiva pa sploh ne. Vsa stoletja poznajo vzvišene zglede zakonske zvestobe, kjer sta zakonca ostala v svoji življenjski skupnosti tja do groba, čeprav ju je to terjalo veliko žrtev; poznajo pa tudi zglede grobih in neusmiljenih zakonskih nezvestob, ki pa so tudi sprožile cele plazove žrtev in trpljenja. Zato se človeško modrovanje glede tega vprašanja doslej še ni ustavilo in se ne bo. Ne more priti do pravega zaključka, ker vsak Človek le preveč rad govori "iz skušnje." če hočemo biti iskreni, pa moramo priznati, da skušnja kaže le to, da v vsakem zakonu prej ali slej že pride do tega, ko eden alif drugi misli, da bi bilo najbolje, če bi se vse skupaj podrlo in bi se razšla in da mora biti vsak zakon nerazdružljiv, sicer bi se vsak zakon ob takih težkih tre-
so zbirali radi nas treh toliko bojevnikov—? In zakaj nas niso že med potom napadli —? Zakaj so nas mirno pustili potovali in šli za nami vse do Mankizi-le—?
Vse to mi je dalo mnogo misliti.
Zasumil sem, da je Parrano — če je bil tisti človek res Parrano — vedel za skrivališče Old Fire-handove družbe in da ne misli samo nas treh napasti, ampak celo naselbino.
Dalje prihodnjič
nutkih razšel. Tako pravi pamet in — krščanstvo, v katerem je zakon nadnaravna zveza med možem in ženo, ki ju druži na življenje in smrt, v katerem je zakon življenjski poklic dveh v enem, tista osnovna celica, iz katere raste človeštvo.
Nobena dežela nam ne nudi tako kričečih zgledov, kako se nadj vsem narodom maščujejo grehi zoper to sveto zvezo, kot Sovjetska Rusija. Krščanstvo gleda zakon v luči otrok in njihovih neumrjočih duš, poleg ozira na neumrjoče duše zakoncev samih, komunizem in sploh vsak material izem pa ga gleda zgolj v luči moškega in ženske, otroci so mu le tisti nepridipravi, za katere je sicer tudi treba na nek način preskrbeti, da država ne izgubi prebivalstva. Sedaj veljavnim sovjetskim postavam, ki urejajo zakonsko razmerje (z dne 1. januarja, 1927), je zakon kakor izlet moškega in ženske, zabavni sestanek moškega in ženske, nevezano skupno življenje moškega in ženske, ki ga začneta, ne da bi s tem kaj rekla, koliko časa bosta še skupaj.
Tisočletne skušnje pa kažejo, da bi vsak zakinski par kdaj rad šel narazen, tako je še danes po vsem svetu in tudi v Sovjetski Rusiji. In -ker moreta biti v vsakem trenutku slabe volje, gresta, ker jima ni treba čakati tistega trenutka, ki tudi med količkaj poštenimi ljudmi vedno kmalu pride, ko se vrne dobra volja in veselje do skupnega življenja. Toda ker je sovjetski zakon le postavno ime za zabavo moškega in ženske, ga prekineta, čim te zabave ni več. Gresta vsak svojo pot in se pozneje seveda ne moreta več iskati. Tako se je 1. 1927, ko je bila z novimi postavami ločitev in razdružba zakona še bolj olajšana, za 75%'! Po tem letu zakon v Sovjetski Rusiji ni več nič drugega kot sestanek moškega. in ženske, ki ju veseli, da se sestaneta za nekaj dni ali tednov. Gotovo komunistke po Evropi ne hrepene po takem ."zakonskem pristanu"!
In otroci? Sirote v takih razmerah so matere, ki so "osvobo-
jene sladkih vezi krščanstva in na milost in nemilost prepuščene moškemu in njegovi divji krvi Toda, z njimi se država ne ukvarja toliko, ker so že velike in se morajo pač nekako preriti naprej. Večinoma se prerijo tako, da prepuste otroka, ki ima tudi očeta, njegovi usodi.. Tako so v nekaj letih nastale cele tolpe mladih vagabundov brez staršev, ki se preživljajo tako, da jih mora krotiti tudi komunistično sodišče. — Sovjetska država pa je bila prisiljena, kaznivost mladostnikov znižati na 12. leto, ker jih je cela krdela, ki že s tem letom nadlegujejo komunistično družbo z zločini. In "Komite komunističnih žena Sovjetske Rusije" je na zadnjem javnem zborovanju v Moskvi povzdignil glas, da je treba "obnoviti družinskega duha v mladih komunističnih družinah." In poluradna "Izvestja" so z vso zaskrbljenostjo nastopila proti tej poplavi ločitev, ki je sicer naslednja leta nekoliko upadla, vendar pa se je tudi v 1. 1935. ločilo še 44% zakonov, to število pa se noče znižati. Po podatkih tega lista so v dveh tretjinah ločenih zakonov otroci, večinoma pa se oče odtegne dolžnosti vzdrževanja s tem, da kje ustanovi "novo družino," tako se oprosti obveznosti do prejšnje družine. Tako so iznajdljivi moški komunisti izigrali tisto določilo o dolžnosti vzdrževanja, od katerega so si nekateri v Evropi obetali toliko uspehov in so že govorili, da se Sovjetska Rusija vrača. . . . "Komaj v eni desetini vseh ločenih primerov," nadaljujejo "Izvest-ža," se oče in mati sporazumeta glede vzdrževanja otrok, v večini primerov pa ne preostane drugega kot da jih prevzame država v svojo skrb." Na podlagi teh žalostnih "skušenj" zahtevajo poluradna "Izvestja," to zahtevo je podkrepila tudi "Pravda" da je treba komuniste, ki že iž navade sklepajo' le kratkotrajne zakone in pri vsaki ponovni sklenitvi zakona le preveč jasno razodevajo svojo nakano, da se bodo ob prvi priliki ločili, sodno kaznovati. — Prav tako bi bilo
treba po predlogih teh dveh li-stvo kaznovati moške, ki zapuščajo svoje žene, ne da bi jim dali primerno odškodnino. Mera odškodnine pa je seveda spet odvisna, od zaslužka in tako si moški ne dajo vzeti te "svobode." Poziv obeh listov doslej ni našel odmeva, ker si sovjetska oblast ne ve pomagati: ne ve, kako naj bi odpravila slabe sadove komunizma in komunizem vzdržala; težko ji je pač priznati, da se po komunizmu da urediti čreda živali, ne pa človeška družba. Zato so še vedno bolj upoštevane besede, ki jih je izpregovorila sovjetska poslanica v Stockhol-mu, gospa Kolontajeva: "Družina je bila v buržuaznem svetu, ki smo ga mi razdejali, zadnje upanje v življenjskih viharjih, miren pristan v oceanu sovražnosti in boja za obstanek med posamezniki. Bila je kakor država v državi, ne odvisen razred v ljudski skupnosti. Kaj takega v komunistični državi ne sme in ne more biti."
Sovjetska vlada se je torej o-mejila na to, da vsaj nekoliko ustavi propagando svobodne ljubezni in je odredila, da morajo biti "učenci in učenke višjih šol poučeni o sovjetskih postavah glede zakona in ločitve," obenem s tem poukom pa je treba "združiti resne opomine in vzbuditi v mladem rodu zavest odgovornosti." Ali pa bo mogla ta "zavest odgovornosti" pozidati,' kar istočasno sme komunizem podirati?
IZ PRIMORJA
Prvi bombni napad
m,
9ik
m
"im
Si,
"Poglej, tukaj v Ameriški Domovini je zopet oglaše-vanih nekaj prav poceni predmetov!
"Tako priliko je treba izrabiti, da se prihrani nekaj dolarjev.
"Pomni, draga ženica, vsak cent se pozna, ki ga moreva prihraniti.
<c
'Zato vsak dan preglejva Ameriško Domovino, ne samo novice in drugo berilo, ampak tudi oglase. Trgovec, ki oglašuje v Ameriški Domovini je zanesljiv in pri njem kupujva."
Vsa današnja vojna poročila so polna vesti o bombnih napadih ali bombardiranjih in protiletalski obrambi. Zanimivo je, da so se tudi ta sredstva modernega vojskovanja razvila iz kaj skromnih početkov in sicer ne šele v svetovni vojni, ampak že dve leti prej, v meksikanski državljanski vojni. Leta 1912 je v Meksiki divjala državljanska vojna; general Obregon s svojimi pristaši, ki so se imenovali konstitucionalisti, se je uprl vladi in šel z vojsko zoper njene kraje in ljudi. Oblegali so pristanišče Gayamas, toda vselej, kadar so se mu na svojih vojnih ladjah približali, jih je odgnalo obrežno topništvo. V Obregono-vem taboru pa sta služila francoski letalec Madon in avstralski mehanik Dean. Ta dva sta prišla na idejo, da bi napravila kratke svinčene cevi in jih napolnila z dinamitom in letalec bi jih s svojega preprostega letala metal na obrežno topništvo in na tisti dve vladni križarki, ki sta varovali vhod v pristanišče. Reče, no, storjeno. Kmalu se je Madon dvignil s svojim letalom, ki je že nosilo prve "bombe." Ni pa seveda še nič vedel, v kakšni krivulji padajo bombe, ki se odluščijo od letala v poletu. Zato nobene križarke ni zadel, vse bombe so padle na pomole in ostale pristaniške naprave, toda kljub temu je bil učinek eksplozij strahovit in še mnogo hujši, kot pa so pričakovali. General Obregon pa je uvidel, da se bo novo napadalno sredstvo "obneslo." Čez nekaj dni se je Madon znova dvignil z novimi bombami. Toda tudi vladne čete po prvem obisku prvega bombnika niso mirovale. Na neki griček tik ob obali so postavile top na krožno ploščo, da se je mogel vrteti na vse strani. To je bilo prvo protiletalsko topništvo, ki se je tudi 0b prvem poskusu obneslo. Ko ^ priletel Madon s svojim bombnikom, so ga začeli tako silovito obstreljevati, da je moral z vso naglico odmetati svoje bombe, ki so večinoma vse padle v morje in niso napravile nobene škode, nato pa je moral odleteti, da je rešil letalo, ki je bilo vsa Obrego-nova zračna sila. Tako je človeštvo dobilo novo napadalno in n0vo obrambno sredstvo, iz obeh se je v naslednjih letih razvila samostojna industrija.
— "Družba za obnovo poljedelstva v treh Benečijah" (Ente di Rinascita Agrazia per le Tre Venezie). Pred 18 leti je bila u-stanovljena zgoraj imnovana družba, ki si je zastavila nalogo obnoviti in dvigniti poljedelstvo v naših pokrajinah, katere je vojna najbolj prizadela. Iz poročila, ki ga je družba sedaj obelodanila o svojem poslovanju do konca leta 1938 posnemamo: 5830 hektarjev popolnoma neplodnega in 1770 ha deloma neplodnega močvirja, skupno tedaj 7600 ha močvirja je bilo izsušenega in urejenega za obdelovanje. Njeno delo za zločitev razkosanih zemljišč, za ureditev življenja zmožnih gospodarstev, za združitev malih, za obstoj nesposobnih posestev je bilo posvečeno zlasti goriški pokrajini. Tu je pokupila večinoma na dražbi 300 malih in razkosanih premoženj, skupno okrog 3200 ha zemlje in je iz teh zložila 106 kmetij, katere naj bi lahko preživljale družine, ki jih je na njih naselila. Od onih 300 kupljenih posestev je bila velika večina v slovenski lasti. Na povečane in združene kmetije so bile naseljene večinoma italijanske družine iz starih pokrajin. Po naših podeželskih vaseh imamo zato tu pa tam po par doseljenih družin. Družba je nekaj let v tem pravcu prav živo in smotrno delala, sedaj je pa začela popuščati, ker se ta nova gospodarstva večinoma težko vzdržujejo.
—Prosek pri Trstu. Umrl je naš mesar g. Ivan Puntar, star komaj 55 let. Veličastni pogreb je izpričal, kako je bil možati pokojnik obče spoštovan.
—Ukve v Kanalski dolini, že 80^ naših faranov se je izjavilo za Nemčijo in bo podpisalo prošnje za nemško državljanstvo. Nacisti ostro agitirajo za izhod iz domačije. Kar je zavednih Slovencev, bodo ostali. -—o-
mali oglasi
šolsko dekle
dobi delo, da bi pomagala pri hišnem delu v soboto. Ostane čez noč. Pokličite POtomac 8820. 12619 Edmonton Ave._
Išče se dekle
za hišna dela, nič kuhe, malo perila, ima svojo sobo in kopalnico, 2 otroka v družini. Lepa plača za pravo dekle. 3538 Cummings Rd„ tel. YEllowstone 7722.
Soba se odda
opremljena, se da mirnemu in poštenemu fantu; prost vhod; si lahko sam kuha. Vprašajte na 1162 E. 60th St.____
Zahvala
Tem potom se želiva iskreno zahvaliti sorodnikom in prijateljem, ki so nama priredili prijetno iznenadenje na 13. januarja za najino 25 letnico poroke. Se prav lepo zahvaliva vsem za lepa darila in četistke. Jack in Frances Branisel 11.67 Norwood Rd.
17 sodov mošta
V hladilnici v Clevelandu imam 17 sodov grozdnega mošta, ki ga prodam po zmerni ceni. Pišite na G. R. Bery Rd., Geneva, O.
(28)
Lahko hišno delo
Priletna ženska dobi delo za lahka hišna opravila in varstvo dveh malih otrok. Stanovanje in hrano ter primerna plača. Oglasite se med 5 in 6:30 zvečer
FLOOR SAMPLES
Velik popust dobite »edaj na Frigidaire ledenicah, ako kupite sedaj.
NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6104 St. Clair Ave. 819 East 185th St.
hi ga začeli sicer tako pitati! ponj.
"Ne jokaj, Oliver, da ne boš Pol ure je ostal deček sam, in imel rdečih oči, ampak jej in ves čas mu je srce utripalo; na-livaležen bodi," je rekel gospod zadnje je pomolil gospod Bum-Bumble z bahavim glasom. "Učit ble glavo — brez rogatega klo-te bodo dali, Oliver."	buka — skozi vrata in rekel na
"Učit, Oliver," je rekel gos- glas: pod Bumlbe. "Prijazni in dobri "No, Oliver, ljubček, pojdi h gospodje — kolikor jih je, toliko gospodom." Po teh besedah je očetov imaš, Oliver, če nimaš nabral gospod Bumble obraz v sam od sebe nobenega — ti ga ostre, hude ;gube ter pristavil bodo naredili; čeprav ima obči- potihem: "Pazi na to, ker sem ti na tri funte deset šilingov stro- rekel, capin!" škov! —Tri funte deset, Oli- Pi| tem nekako nasprotujo-ver! — sedemdeset šilingov! —- čem si ogovoril je gledal Oliver
roto, ki ne more biti živemu kr-
Ko se je gospod Bumble i z ne-
bil tega svojega nagovora z gla-	K? ^^^
som, ki je zahteval spoštovanja,	® ^^gJSB je prenehal, da si je oddahnil, u-
bogemu detetu pa so se ulivale v	ff<" ^^m	i
bridkem ihtenju solze iz oči.	« ^jS. > * &
"Pojdi!" je rekel gospod Bum-	\
ble malo manj mogočno, kajti	T^ma^^^^EL
zelo je bil zadovoljen z učinkom	j ' ^iW^Mn,
svoje zgovornosti. "Pojdi, Oli-	^Mi ^^ jfll^^^
ver! Obriši si oči z rokavom in	^^MKm^KS^UM
ne joči se v kašo; to je že preneu-	WWli CPll
mno početje, Oliver!" To je bilo	8 Š^Mmi
res, zakaj v skodeli je bilo že	^^Hft
tako zadosti vode.	■HB.^^&UHI
Na magistrat grede je pouče-
val gospod Bumble Olivera, da	V BLAG SPOMIN
mu ni treba tam nič drugega,	pete obletnice smrti našega
samo prav bistro naj gleda, in	soproga in očeta
če bi ga gospod vprašal, ali hoče I	L D 1
iti za vajenca, naj poreče, da te- KO^Pml ■ ftlPQ ga že komaj čaka. Olive,' je ob- JU0CFU 1 U,Ci5 ljubil, da bo izpolnil to in ono, ki & »,cminil 30- .Januarja, 1935. tem rajši ker je gospod Bumble rahlo namignil, če bo samo v e-ni stvari narobe delal, da se mu bo zgodilo — niti povedati se ne da kaj. Ko sta prišla v urad, so ga peljali v majhno sobo, in gospod Bumble mu je zabičil, naj počaka tam, dokler ne pride on
.....................mi......imiiiiiiimiimiimmiiiimumiiiiiiiiuiiiiumnimiiimiu
| IZ URADA DRUŠTVA CARN10LA TENT, NO. 1288 |
THE MACCABEES
= Naznanja se članstvu gori imenovanega društva, da se bo vršila javna	=
S inštalacija uradnikov Maccabees Cleveland okraja okraja, in sicer v sredo,	s
£ dne 31. t. m. v avditoriju SND. Pričetek ob 8. uri zvečer. Po inštalaciji	z. g se vrši ples.
Ker je vstopnina popolnoma prosta, £>=i vljudno vabi članstvo, da ss	2
g udeleži. Lahko pripeljete svoje prijatelje seboj. Sobratski pozdrav!	r
|	JOHN TAVČAR, tajnik. =
^llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllll?
gospodu Bumblu nedolžno v obraz. A ta dostojanstvenik je preprečil vsako opazko v tem oziru, hitro ga je odvedel skozi odprta vrata v sosednjo sobo. Prostorna je bila, z velikim oknom. Za pultom sta sedela dva stara gospoda z opudranimi glavami: eden je prebiral časopise, drugi je pregledoval skozi naočnike z robom
Oliver Twist
C., Dicketis-O. Župančič
V bridki žalosti globoko potrti naznajamo vsem sorodnikom, prijateljem 1,1 S znancem prežalostno vest, da je dne 30. Decembra, 1939 previden s svetimi za' i kramenti zatisnil svoje trudne oči in za vedno v Gospodu zaspal preljubljeniJ" nikdar pozabljeni soprog in očim
Hladna te krije odeja, kjer truplo tvoje zda.i spi, duša pa v raju nebeškem v večni radosti živi.
JOSEPHINE, soproga. ANGELA, JOSEPH, JOSEPHINE, WILLIAM, EDWARD, otjroci.
Cleveland, O., 31. januarja, 1940.
NAZNANILO IN ZAHVALA
Tužnega srca naznanjamo jadno vest, da je v Bogu za vedno preminila naša nadvse ljubljena mati
Mary Mlač
Pokojna je bila doma iz Lokve pri Divači na Primorskem ter je preminila v starosti 62 let, dne 17. januarja. K večnemu počitku je bila položena iz hiše žalosti po opravljeni zadušnici v cerkvi Marije Vnebovzete na sv. Pavla pokopališče, dne 20. januarja.
Bila je članica društva Carniola Hive, No. 493 T. M. in Slovanske! ženske ssve>ze, podružnica št. 10.
Poleg tukaj žalujočih, sina in dveh hčerk, zapušča v Virginiji brata Jim Stoparja.
Najlepše in najiskrenejše se zahvaljujemo vsem onim, ki so r>cložili vence ob krsti blagopokojne, kakor tudi onim. ki so darovali za svete maše in dali na razpolago avtomobile pri pogrebu.
Hvala onim, ki sa prišli blagopokojno kropit, so pri' nji Culi ali io spremili na zadnjem potu na pokopališče. Končno hvala vsem za vse, kar so nam dobrega storili ob času velike žalosti v družini.
Draga in mteabna mati. Odšla si po klicu božjem v sosedščino ljubljenega soproga in našega pokojnega očeta. Močno žalostni Vama kličemo: "Lahka naj Vama bo ameriška gruda!"
FELIX, sin; ALBINA, poročena MAYS, ill DANALA, hčeri;
DANIEL, zet, in MILDRED, snaha.
Cleveland, O., 31. januarja, 1940.
V BLAG SPOMIN
PRVE OBLETNICE SMRTI NASE PRELJUBLJENE MATERE
Mary Zupančič
ki j« za vedno zatisnila svoje dobre oči 31. januarja, 1939
Prenaglo vas odvzel je Bog in rešil zemeljskih nadlog; a nam odvzel je drag zaklad, ki svet ga nam ne more dat.
Odšli v nebeške ste višave, kjer nepoznane »o težave; prosita tam za nas Boga do skupnega nam svidenja.
Žalujoči ostali: '
JENNIE, MARIE, DOLLY in FANNIE,
hčere; FRANK, sin.
UČITE SE ANGLEŠČINE
iz Dr. Kernovega
ANGLESK0-SL0VENSKEGA BERILA
"ENGLISH-SLOVENE READER"
kateremu je znižana cena & O fill in stane samo:	9 C-nlJU
Naročila sprejema
KNJIGARNA JOSEPH GRDINA ,
6121 St. Clair Ave. - Cleveland, O.
Tudi gospod Gamfield se je nasmehnil, ko je prebral oznanilo, kajti pet funtov, prav ta znesek je potreboval; in kar se tiče dečka, ki je bil za nameček — gospod Gamfield .je poznal jedilnik ubožnice in je zato tudi zatrdilo vedel, da bo fantiček drobne mere, ravno pripraven za njegove dimnike. Zato je prezlogoval lepak še enkrat od konca do kraja, nato se je v znamenje vdanosti dotaknil svoje kosmate kape ter ogovoril gospoda z belim telovnikom.
"Tale fant tukajle, sir, ki bj ga dala občina učit . . ." je rekel gospod Gamfield.
"E, očka," .je dejal gospod v belem telovniku s priljudnim nasmehom. "Kaj je V njim?"
"če bi ga hotela dati občina v lahko, prijetno delo v dobri, trdni dimnikariji," je rekel gospod Gamfield, "jaz bi potreboval vajenca in bi ga že prevzel."
"Stopite noter!" je rekel gospod z belim telovnikom. Mojster se je še malo pomudil, udaril osla še enkrat po glavi, ga potegnil še enkrat za gobec, češ da mi tačas ne uideš, nato pa je pohitel za gospodom z belim telovnikom v sobo, kjer se je bil Oliver s tem seznanil.
"Nečedno rokodelstvo je to," je rekel gospod Limbkins, ko mu je Gamfield razložil svojo željo, "že večkrat so se fantje v dimnikih zadušili," je pripomnil drugi gospod.
"To je zato, ker so slamo zmočili, preden so jo zažgali v dimniku, da bi spravili fante iz njega," je razkladal Gamfield. "Tako se samo kadi, goreti pa noče, dim pa ni, da bi spravil fanta ven, samo omami ga, da zadrem-Ije; pa saj to je tisto, kar imajo fantje radi. Fantje so svojeglavi in leni, gospoda moja, in nad pošten, vroč plamen je ni na svetu stvari, ki bi jih kar tako, če ima kaj srca, gospoda, zakaj če se kateri zagati v dimnik, naj si le dobro opeče noge, potem že gomara in gleda, da se iz-kobaca."
Gospoda z belim telovnikom je to razlaganje očividno zelo zabavalo; a pogled gospoda Limb-
kinsa mu je dobro voljo hitro pregnal. Predstojniki so se nato nekaj minut razgovarjali, a tako tihoma, da je bilo slišati samo besede: "prihranki v izdatkih," "računi, da jih bo veselje," "tiskano poročilo." Samo to je bilo mogoče ujeti, in sicer zato, ker so te izraze mnogokrat s tehtnim poudarkom ponovili.
Naposled je špetanje ponehalo; člani vodstva so zopet posedli, svečanost se jim je vrnila na obraze, gospod Limbkins pa je rekel:
"Razpravljali smo o vašem predlogu in mu ne moremo ugoditi."
"Nikakor ne," je rekel gospod z belim telovnikom.
"Po nobeni ceni ne," so pristavili drugi člani.
Ker je šel slučajno res glas med ljudmi, da je gospod Gamfield tri ali štiri dečke do mrtvega pretepel, si je mislil, da so si gospodje v nerazumljivi muhavosti vbil i v glavo, da mora ta okolnost, ki vendar ne spada prav nič v to stvar, vplivati na njihov ukrep.. To pa se je kaj malo strinjalo s poslovanjem, ki so ga bili sicer vajeni; vendar ni čutil potrebe, da bi oživele stare govorice, zato je zasukal kapo v rokah in se počasi majal od mize.
Pri vratih je postal in vprašal:
"Tak mi ga ne morate dati, gospodje?"
"Ne!" je odgovoril gospod Limbkins. "Vsaj nečedno rokodelstvo je, in po naši misli bi se morali zadovoljiti z manjšo nagrado, nego je razpisana."
Gospodu Gamfieldu se je obraz razjasnil; urno je koračil k mizi in rekel:
"Kaj pa daste, gospodje? Lej-te, ne stiskajte prehudo reveža. Kaj daste?"
"Jaz bi dejal, tri funte deset šterlingov bi bilo dovolj," je rekel gospod Limbkins.
"Deset šilingov preveč," je dejal gospod z belim telovnikom, *
"E," je rekel Gamfield, "štiri funte recite, gospodje, štiri funte recite, pa se ga iznebite enkrat za vselej. Ali ne?"
"Tri funte deset," je ponovil gospod imbkins krepko.
"Lejte jaz popustim, gospoda," je tiščal mojster. "Tri funte petnajst."
"Tudi beliča več ne!" je odločno poudaril gospod Limbkins.
"Hentano me vijete, gospoda," je rekel Gamfield omahuje.
"Pu, pu! Neumnost!" je rekel gospod z belim telovnikom. "Dober kup bi bil brez vsake nagrade. Vzemite ga, prismoda! Prav fant za vas je. Palice mu je treba včasih; to mu bo dobro delo; za živež vas tudi ne bo kdovekaj oškodoval; odkar se je rodil, se še ni preobjedel. Ha, ha, ha!"
Gospod Gamfield je šinil s prebrisanim pogledom po obrazih okrog mize, in ker je videl na vsakem smehljaj, se je polagoma še on razsmejal. Kupčija je bila sklenjena in naročili so Bumblu, naj gre z Oliverom in njegovimi papirji še tisto popoldne na magistrat po podpise in potrdilo.
In tako je bil mali Oliver na svoje veliko čudo iz puščen iz ječe in je dobil povelje, naj si obleče čisto srajco. Toliko da je končal to zelo nenavadno vajo, že mu je prinesel gospod Bumble sam skodelo kaše in nedeljski priboljšek, dve in četrt unče kruha. Ko je Oliver to videl, je zajokal, da se Bogu usmili; prav gotovo, je mislil, ga1 kanijo predstojniki v kakršen si bodi koristen namen zaklati, čemu neki
iz želvovine majhen kos perga-mena, ki je ležal pred njim. Gospod Limbkins je stal spredaj na eni strani pulta, gospod Gamfield, s površno umitim obrazom, na drugi, in še dva ali trije možje s surovimi obrazi, v škornjih s podvihanimi golenicami so postopali po sobi.
Stari gospod z naočniki je ki-
, tnal in dremal nad tistim j kom pergamena; ko Bumble postavil Olive« pult , je nastal kratek Pre;
"Tole jo deček, velerw rekel Rumble.
Stari gospod, ki Je f časnike, .je dvignil za M in potegnil drugega spoda za rokav; nato se % ' zadnje omenjeni gospod^
MmMMB
NAZNANILO IN ZAHVALA
Joseph Beseničar
Pokojni je bil rojen 5. marca, 1876 v Stranski vasi, fara Dobrava pri Ljubljani.	•	]
Po opravljeni zadušnici v cerkvi sv. Vida, smo ga položili k večnemu počiti1 dne 3. januarja, 1940 na Calvary pokopališče.
V globoki hvaležnosti si štejeme v dolžnost, da se prisrčno zahvalimo Msg1'; Rt. Rev. B. J. Ponikvarju za podeljene svete zakramente, za spremstvo iz Frai^j Zakrajšek pogrebne kapele v cerkev in na pokopališče in za opravljene cerkven6; pogrebne obrede in za ganljiv tolažilni govor v cerkvi.
Prisrčna hvala naj velja vsem, ki so g'a obiskovali v njegovi bolezni, kak^l tudi vsem, ki so nam bili v tolažbo in pomoč na en način ali drugi v teh najbolj; žalostnih in; težkih dnevih, posebno pa najprisrčnejša zahvala Mrs. Frances Ju"' nich, Mrs. Mana*Mensingar, Mr§. Jennie Gerzel, Mrs. Mary Marinko, Mrs. Mari Bartel in Mrs. Frances Gerbec, ki so mi prišle zadnjo noč v tistih bridkih žalos1' nih urah na pomoč. Najlepša hvala Mr. Louis Judnichu za vso njegovo nakl°' njenost ob tistem zadnjem času. Ravno tako tudi najlepša hvala bolniški strežnici Miss Mary Princ za njeno dobro delo v bolezni.
Naša prisrčna zahvala naj velja vsem, ki so okrasili krsto s krasnimi venci zadnji pozdrav pokojnemu, in sicer: Mr. in Mrs. Henry Glavich, družina Anto'1 Jerina, Mr. in Mrs. Ignac Salehar, družina Frank Komidar, Mrg. Antončič 1,1 družina, družina Louis Judnich, družina Frank Bartel, družina Joseph Marink0' Mr. in Mrs. Frank in Frances Majer, Mrs. Marie Wretschko, družina Anton Au' sec, Mr. John Znidaršič, družina Louis Zigmond', družina Gerzel in družina M^' nar, družina Louis Bavec, družina Louis Cimperman, Norwood Rd.; družina Nic Spelich, društvo sv. Vida, št. 25 KSKJ.	j
Globoko hvaležni se iskreno zahvaljujemo sledečim, ki so darovali za svet maše za mirni pokoj blage duše: Mr. in Mrs. John Glavich, Jr., Mr. in Mrs. Jo^1 Glavich, Sr., Wellington, Ohio; Mr. in Mrs. Joseph Kovar, 3916 E. 42nd St.; Mi's\ Marolt družina, 1020 E. 71st St.; Mrs. Frances Gerbec, Mr. in Mrs. Ignac Saleha1' Mr. in Mrs. Frank Zakrajšek, E. 99th St. ; Mr. in Mrs. John H. Urbas, Mr. in M** A. Kotnik, Mr. Ludwig Speh, Mr. Anton Drobnich, 1051 E. 72nd St.; Mr. in Mf* Frank Majer, Mr. in Mrs. Fred Marinko, Miss Jeanette Marinko, Mrs. Ma1'9 M.ensinger in družina, Mr. in Mrs. Krnc, družina, Mr. in Mrs. John Zakrajšek, 74th St.; Mr. in Mrs. Frank Pugel, 6734 Edna Ave.; Mr. in Mrs. Anton Nov«* 6218 St. Clair Ave.; Mr. Frank Centa, Mr. in Mrs. John Meznar, Mrs. John W kan, Mrs. Anna Suhadolnik, Mr. in Mrs, Razborsek, Mrs. Vida Baje, Mr. Charle-Karlinger, Svete družina, St. Clair Ave.; Mr. [in Mrs. John Centa, E. 74th St-'.' Mr. in Mrs. Michael Suhadolc, Mr. Louis Mayer, Mrs. Agnes Bajt, Mr. Fra"h| Sodnikar, Sr., Mrs. A. Skander, Mr. in Mrs. Joseph Zakrajšek, Addison Rd.; Mr!"; Mary Bradach, Miss Mary Alich, Mr. George Rakar in družina, družina HomoV^' . Mrs. Lucy Gnidica, 1034 E. 70th St.; Mr. in Mrs. Charles Baranauskas, Mr. 1,1 Mrs. Ross Anello, Mr. Jerney Alich družina, Mr. in Mrs. Fratnfc Majer, M'S| Jennie Shepec.
Obenem tudi iskrena zahvala Mr. Joseph Marinko za darovane sveče. j
Nadalje iskrena hvala Sister.Mary Damaris, Notre Dame Academy, "Fred Schulder, Mrs. Mary Babnik iz Waukegana, 111., za poslano pismeno sožalJe' , Prisrčna zahvala vsem, ki so dali svoje avtomobile na razpolago pri pogre^ in sicer: Mr. Nick Spelich, Mr. Anton Jerina, Mrs. J. T. Papes, Mr. Louis nich, Mr. John Glavich. Prisrčna hvala tudi vsem, ki so ga prišli pokropit, vsefl1' ki so čuli in molili ob krsti ter se udeležili svete maše in pogreba.
Iskrena zahvala članom društva sv. Vida, št. 25 KSKJ za lepo udeležbo P?! pogrebu. Posebno pa iskrena hvala nosilcem krste, ki so ga spremili in poloz1 k večnemu počitku. Lepa hvala tudi za hitro izplačilo posmrtnine.
Naša iskrena zahvala naj velja pogrebnemu zavodu Zakrajšek Fun®1"3 Home za vso prijazno postrežbo in za lepo urejeni pogreb.
• sč
Slučajno, če se je kakšno ime pomotoma prezrlo, prosimo oproščenja in jim prav tako prisrčno zahvaljujemo.
Preljubljeni in nepozabni zvesti soprog in očim, moral si nas zapustiti, * Bog Ti je uro določil in rešil si se zemeljskega trpljenja. Ostal nam boš za v® v sladkem spominu in spominjali se Te bomo v molitvi. V globoki žalosti Ti ze mo, da počivaš sedaj v miru v zasluženem počitku in večna luč naj Ti sveti.
Žalujoči ostali:
TEREZIJA BESENIČAR, soproga.
JOSEPH, WILLIAM, LADISLAV ZAKRAJŠEK, pastorki V stari domovini pa številno sorodnikov. Cleveland, O., 31. januarja, 1940.	a