AMERICAN IN SPIRH" FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER LETO XLIII. — VOL. XLIII CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, JANUARY 81, 1940 NEMŠKI PILOTI NAPADAJO ANGLEŠKO OBAL Euclidski davkoplačevalci v boju proti gradnji hišnega projekta Na seji, ki jo je sklicala euclid-ska zveza davkoplačevalcev v pondeljek se je odobrilo 13 točk, katere se bo prihodnji pondeljek predložilo na seji mestne zbornice županu Simsu in odbornikom. Seje se bo udeležila tudi številna delegacija te zveze. Peticija vsebuje med drugim tudi vprašanje, kdo je pooblastil Cleveland Metropolitan Housing Authority, da začne z pogajanji za zidavo $1,000,000 hišnega projekta v Euclidu. Dalje, zakaj I se ni sklicalo javnega zaslišanja, ko je mestna zbornica sprejela predlog, da se začne z gradnjo. Dalje, zakaj se ni napravilo z gradbeno družbo pogodbe, da bi mesto računalo postrežbeni davek od tega projekta. Dalje, kje se bo dobilo denar, da se podere 214 hiš, mesto katerih se bi zgradilo ta projekt. Koncem konca je pa še stavljeno vprašanje, zakaj se vsa ta zadeva ne predloži Euclidčanom na glasovanje? Kot se nam sporoča, da je pon-deljkova seja tudi sklenila, da se vloži tožba, da se potom sodnije prepove gradnjo nameravanega hišnega projekta. Tožbo bo vložila zveza euclidskih davkoplačevalcev. Ameriška legija zahteva, da komunistična stranka ne pride na glasovnico New York. — Raymond J. Kelly, načelnik Ameriške legije se je izjavil, da stranka, ki ima za cilj revolucionarne tendence, ni politična stranka. S tem je mislil Kelly vse stranke, ki imajo za svoj cilj uničenje naše vlade pod krinko demokratskih reform. Radikalne stranke v deželi, je rekel Mr. Kelly, se nisozni-čile, ampak so se samo potuhni-r le, odkar sta se zvezala Hitler in Stalin in odkar sta bila obsojena Earl Browder in Fritz Kuhn. Mi smo dovolili preveč prostosti tem radikalnim elementom, je rekel Kelly, ki izrabljajo svobodo v namčn, da uničijo vlado te svobodne dežele. Zato bi se pa ne smelo dovoliti komunistični stranki pravice, da bi prišla na glasovnico kot politična stranka, ker se ne strinja z ustavnimi načeli naše dežele, ampak hoče iste uničiti. Kaj pa leta 1816! Ohajčuni tožimo nad letošnjim mrazom. Pa l;aj bo, ko g a v nekaj tednih nikjer več ne bo. Vse drugače je bilo leta 1816, ko je bil sko-ro vse leto mraz. Na 1. maja je zapadel debel sneg in vse vode so bile zmrznile. Ker je bila zmrznila zemlja, je bila uničena vsa setev. Koruzo so vnovič vsejali, pa ni pognala. Mesec junij je bil tako mrzel, kot je sicer okrog božiča. Na h- julija je bil na vodi led, debel kot steklo. DOMOVINA AMERICAN HOME fO. 26 'lovenski Rooseveltov večer 5 sinoči sijajno izpadel kadar se ]tmu n^d0bro StVar" Vsa ^ SlovenSV^ pono8ni na ■Program , S1°Vence! :pS'e:katerim-.jezače- T™ dr.' wm t0! °kT° ;s slovenji u ' Lausche-isbenik v 20 0zdravnik in nimive in "Se toč'ke so bile res |tka. narod Je imel dosti •kazai neka raznimi točkami fijtnosti. j JhSVOjih čarovniških °j'e "črn« ° Je še vedno vešč Prvi 1 Umetnosti." 1ojim m^t0Pil Louis Grdina pel "Tho ur ^ baritonom in T«-is mi,,e"in (dobro rayn,' vL°ms je bil ze- |enski :r°Zen in zlast> Pri do vse ',e prišel njegov femljai ,mogo%e veličine. t- Uusche 36 'la klavir-iu dr-FUga točka • 1 Schneiiej,', 16 nastoP je igral nek'a' brata Hrvata> f0v n« harm Zel° lePih ko" gesala slovm°niko- Potem sta PinAlbrnmPleSe mlada lta ** vrt^l i iz Euclida, It? ^alCa0t * bik Stara r^stonn Narod J" -ie Jotem ;e°pl ^ aplavzom. tln sloveS "eka-i ameri" Partet:John?lh Pesmi radio f' John Str«°.Vačič- Rudy Ko-f" Glasov. mfa in Eddie Sie- ry Gornik i0 ZVonovi! - *a" oprosti) J v kratkih be-b G°rnika Točeta, Mr. !Sin°č«je pri 36 bil Predsed" en Položil,1'edltve' Pa -ie ;Iri°gel vid na Posteljo, da |la Priredb k&k° lepo je toliko trud i Za katero se 'Pno zai»r i- ~~ Potem so Tkftri Pecon> da ip" lleka.i lepih ko-f a stolu V6k ker težk0 |°tem 8ta n Pa »astopili naši >y udPevki Josie Lausche f° Narod * -ie f na °dr,, ;ko sta se prika-'! aVa" s\ apeli sta "Plava '^Scheta nSaPremljevanjern dr. f Pec°n »klavirju in orke-Ju ^lo u^^'odija je občin- s ' Zatem sta za- {N. Ko J 0Venskih narodnih konca ani konžali- ni hotelo fvno naft in morali sta I pesmi in "am še ne- že sliša?dati- Dolgo ju ni- [ 8 svoi ' pa sta še vedno v°nia jn srebrnima gla- LnaroduSe Vedno Priljubljeni atetn ■' t večer! Pa povedal 0 Pome-ankj , sPoštovani sodnik ha^mo d»SChe- Povedal je' da ^^edn-u an^s 58- rojstni dan led-kai 00sevelta, ki je 'bolgJ naPravi tista zavrat- ZdraveD-?^aliza' iz mo™ega Iv ta k , cloveka ter da je a eloVe°keZenKRooseveitova ro-'dejo W . no ideJ'°- da se. [ T°0 fe° ain sredstva proti freditvl ■ namen današnje 5l>edite tisočerih sličnih Po vseh državah našel velike Unije. Sodnik je poudarjal, da moramo biti vselej, četudi smo veselo razpoloženi in radostni, pripravljeni pomagati svojemu bližnjemu v nesreči. Poudarjal je, da nocojšnji večer ni kak politični večer, ampak je večer dobre volje in miru, ko je srce polno radosti, pa pripravljeno pomagati svojemu bližnjemu v njegovi nesreči. Potem je sodnik Lausche predlagal, da bi narod na nocojšnji prireditvi poslal udanostni pozdrav predsedniku Rooseveltu. Po dvorani je zagrmelo: da, da, pošljimo! Pozdrav bo poslan v imenu clevelandskih Slovencev. Zatem, so nastopili dirigenti vseh šestih orkestrov z nekaj lepimi komadi. Pokazali so, da so res pravi mojstri. In nato je vsa dvorana zapela ameriško himno, s čemer je bil program končan, orkester je zaigral veselo posko-čnico in tedaj se je pa zavrtela mladina po parketih narodnega doma. Dasi je avditorij Slovenskega narodnega doma prostoren, pa je bilo toliko parov pri plesu, da se sploh ni bilo mogoče obrniti. Kot rečeno, bil je zelo lep, prisrčen večer, kakršnih si še želimo. Naj bo na tem mestu izrečena od naše strani najtoplejša zahvala vsem, ki so sodelovali in vsi so sodelovali popolnoma brezplačno, zlasti pa hvala onim, ki so se tako trudili s prodajanjem vstopnic. Bodite uverjeni in uverjene, da ste delali za plemenit namen. In narodu še enkrat: hvala vsem, ki ste posetili to prireditev ! -o-- Nemška policija, vojaštvo preganja duhovnike in redovnice na Poljskem Vatican City. — Nemška tajna policija in vojaštvo na debelo preganja in mori duhovščino in redovnice na bivšem Poljskem, Najmanj 15 duhovnikov je bilo umorjenih s kroglami, pretepanjem ali slabim ravnanjem od strani nemške tajne policije (Gestapo). Poročilo pripoveduje, kako udira nemška tajna policija sre-| di noči v poljske privatne hiše I ter izganja civiliste iz hiš ter jih goni v konfinacijska taborišča neznano kam. Dalje navaja poročilo o preganjanju duhovnikov in redovnic, o zaplembi cerkvenega premoženja in orgijah, kij jih počenja nemška policija v cerkvah. -o- Seja Slov. zadruge Stari in novoizvoljeni direktorji Slovenske zadružne zveze imajo važno sejo v četrtek 1. februarja ob sedmih zvečer v uradu za-, druge. Na večernem redu sta samo dve zadevi: sprejetje zapis-j nika delniške seje in sestavitev odborov za lato 1940. 30 letnica zakona | Danes praznujeta 30 letnico i srečnega zakonskega življenja spoštovana Frank in Rose Russ, 1304 E. 168. St. Naše iskrene čestitke z željo, da bi v dobrem zdravju dočakala še zlato poroko. Nemški vojaki zahtevajo za usluge izkazilo Iz Poljske, katero ima zasedeno Nemčija se poroča od več slučajev, kjer so nemški častniki ali vojaki storili to ali ono uslugo domačinom. Tako so jim pomagali, da so lahko pobegnili iz dežele ali jim kako drugače pomagali. V vseh takih slučajih zahtevajo nemški vojaki nekako izkazilo, da so storili nekaj dobrega Poljakom. To bodo rabili, kot pravijo nemški vojaki za slučaj, če bi izgubili sedanjo vojno in jih bo svet poklical na odgovor radi njih 'barbarskega početja napram Poljakom. Vojaki zatrjujejo, kadar ni poleg tajnih policistov, da si niso želeli te vojne in da jim je žal, da se tako pošto-, pa z Poljaki. NEVEDE REŠIL SVOJEGA OTROKA Pocatelo, Idaho. — Mio An-drus je gledal skozi okno na bližnjo reko, kjer so se otroci drsali. Naenkrat vidi, kako se enemu izmed otrok udre led in otrok izgine v vodi. Andrus je hitel k reki, se zagnal v ledenomrzlo votlo in potegnil otroka na varno, šele tedaj je videl, da je bila to njegova triletna hčerka Barbara. Otrok je bil še živ. -o- Društvo 226 KSKJ Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ je izvolilo za letos1 'sledeči odbor: Duhovni vodja1 Rt. Rev. msgr. B. J. Ponikvar, predsednik Frank Fabjan, podpredsednik Frank Lube, tajnik' Tony Klančar, blag^jničarka' Mary Stanonik, zapisnikarica1 Mary Zupančič; nadzorni odbor:1 Mike Birtič, John Bizjak, Frank Kern, zastavonoša Frank Lav-' šin, reditelj Frank J. Poja; zastopnika za kegljaški team KSKJ Tony Baraga in Fr. Lubi, zastopnice za skupna društva fare sv. Vida: Elizabeth Hribar in Mary Stanonik. Zadušnica V četrtek ob 6:30 se bo brala v cerkvi sv. Vida sv., maša za pok. Mary šile ob priliki 8. obletnice njene smrti. Sorodniki lin prijatelji so vabljeni. Hitler ima že izbranega načelnika za Anglijo London. — Hitler je že izbral svojega človeka, ki bo zapovedoval v Angliji, če Nemčija dobi sedanjo vojno. Ta mož je Wiljem Bohle, star 36 let, ki je bil rojen v Angliji, vzgojen y Capetown, Južna Afrika in je šel pozneje v Nemčijo. Bohle zdaj načeljuje nemški inozemski zvezi, ki ima nalogo, da je v neprestanih zvezah z Nemci, ki žive v inozemstvu.. Kakor se poroča, ima Hitler vso Anglijo razdeljeno v okraje, katerim bodo načeljevali "Gauleiters" ali voditelji, katerim bo v pomoč nemška tajna policija, Gestapo. (Na enak način ima Hitler razdeljeno tudi že Jugoslavijo in je Slovenija zaznamovana na nemških zemljevidih kot "Karstgau." Op. urc| znike. —Huda nesreča pri r^i vanju. V tovarni "Kaoli'1 J ni pri Kamniku se je 'zWl da nesreča. Tovarniški j Pustoslemšek in njegov > Spruk sta dobila nar04'1 razstrelita precejšen k" zemlje, ki jo uporabljaj0' lavo kaolina. Naboje sta j vila tako, da bi morali e|t rati v presledku deseti^' Ko sta zažgala vžigaln0 sta hitela na varno in la. Prvi naboj je kmalll| drugi pa ne. Delavca sjnj la, da je morda pokvari^ galna vrvica ali pa da j« naboja hkrati eksplodiraj sta pogledat, kaj je, v te| pa je počilo in oba delav"| na stran. Ko so prihftfj delavci, so našli Pustit hudo poškodovanega 'e| tleh. Rane ima po obrabi in razmesarjeno 1®J Spruk pa je bil k sreči J ranjen. Pustoslemška s° J mobilom takoj prepelja'1 1 ijansko bolnišnico. —Tri teličke je vr#,j kmeta Petra Sužnjevi^ | skih Poljanah v bližaj Vsi trije telički so nortfM viti in zdravi. Nenava0,! dek je zbudil v vsej ok° hno zanimanje. od biiz": hodijo kmetje in si | kravje trojčke. fe verjamete alj attmmmitiiiitiiiiimittttf^: Narednik: "Kaj ^ hO' prostak Natlačen, če » ski ranjen v koleno '■ i Prostak: "Najprej J J stokal, potem bom Pa | * i 11 Gašperček je vld ' ^f kako so si zamorci ^ jm U • ("Zflkr, L raze z barvami. ^ delajo, očka?" je vp1"*/! "To je zamorska ^^ dar se pripravljajo fl8 hod," mu razlaga oce' 11 Drugi dan je PrJ V"fc'; • perček k očetu in 111 burjen rekel: "Ata. pripravlja na vojni ^Iff živa! Pravkar se«1 v t se maže po obrazu- je našel vedro piva, kjer se je napil in po nekaj minutah je padel na tla in obležal. Tako se je obnašal kozel na fronti, o psih pa kroži med starimi vojaki še več dogodivščin, ki jih je v zimskih večerih za toplo pečjo prav prijetno poslušati. tt '""".................................min................111111111......................... WINNETOU ne bodete -krivi, stari f: SaJ veste, da ne storim I aj druSa ko to, kar se meni r1- Svoj skalp ste si vzeli, po- I moram, da tudi jaz do-lin svoj delež, fojdiva, sir!" fjstil je starega trapperja in •Ptonil v gozd. Stopil sem za E Stražnika je bil ,L ,J sfraJno nevaren, na vsa-r^kost sem moral paziti in H ?avse strani- Pa oko W endarle nehote ,'ado ob- - in\ td6m SirU'' Kak° te Izo;no ^tnjiPOd°ba na-(ia! ' rojčnega west- i Mladi Hai-fcih letih ^eU7afih-?iVjega Zapada d je telo 1 Unl SVoje čute in J|maT,ol vseh spretnostih fcb k6ga Življen^" Kake H?r lik6' ki 80 dale nje- I tak0 nenavadno l^tovS PreVidn° pr0di" |ove tf6 m više i" rilcev bobrov. Pre- li. naselbine pa ni bilo na ?^°oZa?U PaSti' M ^aviW .'i, glednika ukradla," I Pork v M^g0ri « izli™ 1 bili danes nv Do tja »eni. prav za prav na- Kajti »fn'Vgozdt 7, e obrne na e^islii je njo morava!" fal sem ga Za sled^ Pa terbjegiedai- sam^fajši vrnili?" Sled v,' M l a Popustite me- ::'An mi«l prihaja !" Jčakajo na t • nevarnosti «tV0 tabor«?'pP°ti? Tu nekje flar misli te l°nke km bojim; da se tekih ne- r:V^je ko tist' , morej° bi" '|al V Sv°jem V i■S8m jih Že fremagal" vrenju in tu- pigOhranii k; [tip^vljenje V*m rad vaše mla- J Pa morebit• tudi bom. Ustrasil A mislite, da se Jedal Posl'ikaV0^ nenadoma 4 0 !ice pred se- cs|Pa Pojdivai" ,|i|apU8tiia ' C*V0- Pragoz/ in n-1eno 'flo *va stoli naju je ob-'eL fcfdrevesi vi. Vltkimi visoki-1 Ifokrivai j. zen. mehek mah' )(|la. ' la> »led se je dobro :Tipoma je Hn, fem za« • rry obstal. Stoli1?* «ajS* tpogledaL v^laojr, hodnikov se je i !Ullcev. v« ■drugih dveh in-,; B° Prišu n Stlrje so torej sku" niest, , ?°zdu in se na ti-jr ' kjer l0cili- Dva sta šla k AP0*^* JU zasačili, dva 1 Tist- j i ^ dva K. / bila v 1 smo ju upihnili, Z"ej sta b i °lni bojni oP^mi, f di njuna + enako opremljena 4'X %WW°Variša-Vsi štirje so nekje v glavno krdel° Pa s' [jo bili. g05!du taborilo. Pon- o^leje plka stanuje mnogo »f^lje' ° ka3 so prišli skozi Mo praznih rodov sem go- m&i na 71, Je Prišel na misel ifSm I ' ki 8va ga z Win" i''FVelj nK Ponke so df in p' železnici občuten po- -jfvar, jedrnrano; njihov beli po- IpriŠii , Padel Ali so morebi- iljfaz nami' da maščujejo gre G Je vsekakor bilo. Ka-^.SeIn?.tak maščevalni po-l.|ih „" Janci ne ustrašijo no-arnosti in nobenega truda. "Kaj bova storila?" je vprašal Harry. "Tale sled pelje brez dvoma v grad. Za nobeno ceno ga ne smejo najti! Ali pojdeva oba za njo, ali se deliva?" "In tale četverna sled pelje gotovo v njihov tabor. Skrili so se pa čakajo, da se vrnejo ogledniki. Naj prvo morava poiskati njihov tabor, da zveva, koliko jih je in kaj nameravajo. Trenutno lovski grad še ni v nevarnosti, če bi tudi oglednika našla vhod, — saj stoji straža pred njim in bo že storila svojo dolžnost." "Dobro! Pa pojdiva!" Previdno sva stopala dalje. Svet je visel v ravnino, naletela sva na globoke kadunje, zaraščene s praprotjo in bodičastim grmovjem ter obdane od pragozda. Sled se je kadunjam izogibala. In ob eni tistih kadunj mi je šinil v nos rahel smolen duh. Prejel sem Harry j a za roko, obstala sva. Res! Iz kadunje se je dvigal tenek, modrikast dim. Včasi je popolnoma izginil, pa se spet pokazal. Tak dim povzroča le indijanski taborski ogenj. Kadar namreč neprevidni beli ljudje zakurijo taborski ogenj, namečejo kar cele veje v njega, da plamen visoko plapola in da se dviga gost, močen dim, ki seve tabor sovražniku izda. Indijanec pa naloži veje v krogu okoli ognjišča in jih poriva le s konci v ogenj, plamen je čisto majhen, dima pa skoraj nič ni. Winnetou je o taborskih ognjih belih ljudi dejal: "Beli ljudje povzročijo s svojimi ognji toliko vročino, da se ob njej niti greti ne morejo!" Pokazal sem Harry ju dim in mu šepnil: "Skrijte se tamle za grmovje! Šel bom in si ljudi pogledal." "Zakaj pa jaz smem z vami?" "Eden zadostuje. Dva bi u-tegnili prej opaziti ko pa enega." Pokimal je in zlezel za grm. Legel sem na tla in se z največjo previdnostjo plazil na rob kadunje. Za vsakim grmom, za vsakim deblom sem iskal kritje. In zagledal sem jih. Na dnu so sedeli in ležali, tesno drug poleg drugega. Toliko jih je bilo, da jim je skoraj pro-| štora primanjkovalo. Ob vhodu v kotlino je stal dolgolas rdeč-kar, nepremičen kakor kip, in tudi na rojjeh kadunje so stalfe straže. K sreči naju niso opazili. Skušal sem jih prešteti. Vsakega posebej sem pogledal, pa hipoma ves osupel obstal. Ob ognju je sedel — ali so me motile oči? — beli poglavar Par-rano. Tom Finnety. Videl sem tisto noč pri napadu njegov obraz in njegovo postavo čisto razločno, saj je bila mesečina. In še tudi pozneje, ko sem ga zabodel. V obrazu in v postavi se torej nisem motil. Pa sem le dvomil. Kajti z glave so mu viseli po sencih najlepši lasje —. In vendar nož sem mu do ročaja zabodel med rebra. še sem strmel in ugibal, ko se je okrenila straža na robu kadunje. Naglo sem smuknil nazaj. Našel sem Harryja, mu mignil in odšla sva, odkoder sva prišla. Na mestu, kjer se je četverna sled cepila, sva krenila za novo sledjo, ki je, kakor sva sodila peljala k našemu grdu. Res je potekla skoraj v ravni črti proti dolini, po kateri smo prejšnji dan dospeli v grad. Ali so Ponke' vedeli za Old Firehandov lovski grad —?" Vsaj eno mi je hilo jasno. Ponke so prišli za nami, da se maščujejo —. Old Firehandova bolezen in naše počasno potovanje .jim je dalo časa dovolj, da s0 si poiskali ojačenja. Pa čemu Družinsko življenje v Sovjetski Rusiji Odkar se dogaja, da se združita mož in žena in ustanovita novo družino, spet moških in ženskih članov, ki po isti poti nadaljujejo človeški rod, stoji pred človeštvom tudi vprašanje, kakšna naj bo ta zveza: Ali naj bo samo začasna, dokler ju veseli, dokler jima "pase," ali pa naj bo dosmrtna. Človeško modrovanje je v tem oziru danes še vedno tam, kjer je bilo pred tisočletji; eni zagovarjajo ločljivost in popolno razdružljivost zakonske skupnosti, drugi zagovarjajo in branijo nazor, da mora zakonska skupnost biti dosmrtna, ne ločljiva za vsako malenkost, raz-družljiva pa sploh ne. Vsa stoletja poznajo vzvišene zglede zakonske zvestobe, kjer sta zakonca ostala v svoji življenjski skupnosti tja do groba, čeprav ju je to terjalo veliko žrtev; poznajo pa tudi zglede grobih in neusmiljenih zakonskih nezvestob, ki pa so tudi sprožile cele plazove žrtev in trpljenja. Zato se človeško modrovanje glede tega vprašanja doslej še ni ustavilo in se ne bo. Ne more priti do pravega zaključka, ker vsak Človek le preveč rad govori "iz skušnje." če hočemo biti iskreni, pa moramo priznati, da skušnja kaže le to, da v vsakem zakonu prej ali slej že pride do tega, ko eden alif drugi misli, da bi bilo najbolje, če bi se vse skupaj podrlo in bi se razšla in da mora biti vsak zakon nerazdružljiv, sicer bi se vsak zakon ob takih težkih tre- so zbirali radi nas treh toliko bojevnikov—? In zakaj nas niso že med potom napadli —? Zakaj so nas mirno pustili potovali in šli za nami vse do Mankizi-le—? Vse to mi je dalo mnogo misliti. Zasumil sem, da je Parrano — če je bil tisti človek res Parrano — vedel za skrivališče Old Fire-handove družbe in da ne misli samo nas treh napasti, ampak celo naselbino. Dalje prihodnjič nutkih razšel. Tako pravi pamet in — krščanstvo, v katerem je zakon nadnaravna zveza med možem in ženo, ki ju druži na življenje in smrt, v katerem je zakon življenjski poklic dveh v enem, tista osnovna celica, iz katere raste človeštvo. Nobena dežela nam ne nudi tako kričečih zgledov, kako se nadj vsem narodom maščujejo grehi zoper to sveto zvezo, kot Sovjetska Rusija. Krščanstvo gleda zakon v luči otrok in njihovih neumrjočih duš, poleg ozira na neumrjoče duše zakoncev samih, komunizem in sploh vsak material izem pa ga gleda zgolj v luči moškega in ženske, otroci so mu le tisti nepridipravi, za katere je sicer tudi treba na nek način preskrbeti, da država ne izgubi prebivalstva. Sedaj veljavnim sovjetskim postavam, ki urejajo zakonsko razmerje (z dne 1. januarja, 1927), je zakon kakor izlet moškega in ženske, zabavni sestanek moškega in ženske, nevezano skupno življenje moškega in ženske, ki ga začneta, ne da bi s tem kaj rekla, koliko časa bosta še skupaj. Tisočletne skušnje pa kažejo, da bi vsak zakinski par kdaj rad šel narazen, tako je še danes po vsem svetu in tudi v Sovjetski Rusiji. In -ker moreta biti v vsakem trenutku slabe volje, gresta, ker jima ni treba čakati tistega trenutka, ki tudi med količkaj poštenimi ljudmi vedno kmalu pride, ko se vrne dobra volja in veselje do skupnega življenja. Toda ker je sovjetski zakon le postavno ime za zabavo moškega in ženske, ga prekineta, čim te zabave ni več. Gresta vsak svojo pot in se pozneje seveda ne moreta več iskati. Tako se je 1. 1927, ko je bila z novimi postavami ločitev in razdružba zakona še bolj olajšana, za 75%'! Po tem letu zakon v Sovjetski Rusiji ni več nič drugega kot sestanek moškega. in ženske, ki ju veseli, da se sestaneta za nekaj dni ali tednov. Gotovo komunistke po Evropi ne hrepene po takem ."zakonskem pristanu"! In otroci? Sirote v takih razmerah so matere, ki so "osvobo- jene sladkih vezi krščanstva in na milost in nemilost prepuščene moškemu in njegovi divji krvi Toda, z njimi se država ne ukvarja toliko, ker so že velike in se morajo pač nekako preriti naprej. Večinoma se prerijo tako, da prepuste otroka, ki ima tudi očeta, njegovi usodi.. Tako so v nekaj letih nastale cele tolpe mladih vagabundov brez staršev, ki se preživljajo tako, da jih mora krotiti tudi komunistično sodišče. — Sovjetska država pa je bila prisiljena, kaznivost mladostnikov znižati na 12. leto, ker jih je cela krdela, ki že s tem letom nadlegujejo komunistično družbo z zločini. In "Komite komunističnih žena Sovjetske Rusije" je na zadnjem javnem zborovanju v Moskvi povzdignil glas, da je treba "obnoviti družinskega duha v mladih komunističnih družinah." In poluradna "Izvestja" so z vso zaskrbljenostjo nastopila proti tej poplavi ločitev, ki je sicer naslednja leta nekoliko upadla, vendar pa se je tudi v 1. 1935. ločilo še 44% zakonov, to število pa se noče znižati. Po podatkih tega lista so v dveh tretjinah ločenih zakonov otroci, večinoma pa se oče odtegne dolžnosti vzdrževanja s tem, da kje ustanovi "novo družino," tako se oprosti obveznosti do prejšnje družine. Tako so iznajdljivi moški komunisti izigrali tisto določilo o dolžnosti vzdrževanja, od katerega so si nekateri v Evropi obetali toliko uspehov in so že govorili, da se Sovjetska Rusija vrača. . . . "Komaj v eni desetini vseh ločenih primerov," nadaljujejo "Izvest-ža," se oče in mati sporazumeta glede vzdrževanja otrok, v večini primerov pa ne preostane drugega kot da jih prevzame država v svojo skrb." Na podlagi teh žalostnih "skušenj" zahtevajo poluradna "Izvestja," to zahtevo je podkrepila tudi "Pravda" da je treba komuniste, ki že iž navade sklepajo' le kratkotrajne zakone in pri vsaki ponovni sklenitvi zakona le preveč jasno razodevajo svojo nakano, da se bodo ob prvi priliki ločili, sodno kaznovati. — Prav tako bi bilo treba po predlogih teh dveh li-stvo kaznovati moške, ki zapuščajo svoje žene, ne da bi jim dali primerno odškodnino. Mera odškodnine pa je seveda spet odvisna, od zaslužka in tako si moški ne dajo vzeti te "svobode." Poziv obeh listov doslej ni našel odmeva, ker si sovjetska oblast ne ve pomagati: ne ve, kako naj bi odpravila slabe sadove komunizma in komunizem vzdržala; težko ji je pač priznati, da se po komunizmu da urediti čreda živali, ne pa človeška družba. Zato so še vedno bolj upoštevane besede, ki jih je izpregovorila sovjetska poslanica v Stockhol-mu, gospa Kolontajeva: "Družina je bila v buržuaznem svetu, ki smo ga mi razdejali, zadnje upanje v življenjskih viharjih, miren pristan v oceanu sovražnosti in boja za obstanek med posamezniki. Bila je kakor država v državi, ne odvisen razred v ljudski skupnosti. Kaj takega v komunistični državi ne sme in ne more biti." Sovjetska vlada se je torej o-mejila na to, da vsaj nekoliko ustavi propagando svobodne ljubezni in je odredila, da morajo biti "učenci in učenke višjih šol poučeni o sovjetskih postavah glede zakona in ločitve," obenem s tem poukom pa je treba "združiti resne opomine in vzbuditi v mladem rodu zavest odgovornosti." Ali pa bo mogla ta "zavest odgovornosti" pozidati,' kar istočasno sme komunizem podirati? IZ PRIMORJA Prvi bombni napad m, 9ik m "im Si, "Poglej, tukaj v Ameriški Domovini je zopet oglaše-vanih nekaj prav poceni predmetov! "Tako priliko je treba izrabiti, da se prihrani nekaj dolarjev. "Pomni, draga ženica, vsak cent se pozna, ki ga moreva prihraniti. * & "Pojdi!" je rekel gospod Bum- \ ble malo manj mogočno, kajti T^ma^^^^EL zelo je bil zadovoljen z učinkom j ' ^iW^Mn, svoje zgovornosti. "Pojdi, Oli- ^Mi ^^ jfll^^^ ver! Obriši si oči z rokavom in ^^MKm^KS^UM ne joči se v kašo; to je že preneu- WWli CPll mno početje, Oliver!" To je bilo 8 Š^Mmi res, zakaj v skodeli je bilo že ^^Hft tako zadosti vode. ■HB.^^&UHI Na magistrat grede je pouče- val gospod Bumble Olivera, da V BLAG SPOMIN mu ni treba tam nič drugega, pete obletnice smrti našega samo prav bistro naj gleda, in soproga in očeta če bi ga gospod vprašal, ali hoče I L D 1 iti za vajenca, naj poreče, da te- KO^Pml ■ ftlPQ ga že komaj čaka. Olive,' je ob- JU0CFU 1 U,Ci5 ljubil, da bo izpolnil to in ono, ki & »,cminil 30- .Januarja, 1935. tem rajši ker je gospod Bumble rahlo namignil, če bo samo v e-ni stvari narobe delal, da se mu bo zgodilo — niti povedati se ne da kaj. Ko sta prišla v urad, so ga peljali v majhno sobo, in gospod Bumble mu je zabičil, naj počaka tam, dokler ne pride on .....................mi......imiiiiiiimiimiimmiiiimumiiiiiiiiuiiiiumnimiiimiu | IZ URADA DRUŠTVA CARN10LA TENT, NO. 1288 | THE MACCABEES = Naznanja se članstvu gori imenovanega društva, da se bo vršila javna = S inštalacija uradnikov Maccabees Cleveland okraja okraja, in sicer v sredo, s £ dne 31. t. m. v avditoriju SND. Pričetek ob 8. uri zvečer. Po inštalaciji z. g se vrši ples. Ker je vstopnina popolnoma prosta, £>=i vljudno vabi članstvo, da ss 2 g udeleži. Lahko pripeljete svoje prijatelje seboj. Sobratski pozdrav! r | JOHN TAVČAR, tajnik. = ^llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllll? gospodu Bumblu nedolžno v obraz. A ta dostojanstvenik je preprečil vsako opazko v tem oziru, hitro ga je odvedel skozi odprta vrata v sosednjo sobo. Prostorna je bila, z velikim oknom. Za pultom sta sedela dva stara gospoda z opudranimi glavami: eden je prebiral časopise, drugi je pregledoval skozi naočnike z robom Oliver Twist C., Dicketis-O. Župančič V bridki žalosti globoko potrti naznajamo vsem sorodnikom, prijateljem 1,1 S znancem prežalostno vest, da je dne 30. Decembra, 1939 previden s svetimi za' i kramenti zatisnil svoje trudne oči in za vedno v Gospodu zaspal preljubljeniJ" nikdar pozabljeni soprog in očim Hladna te krije odeja, kjer truplo tvoje zda.i spi, duša pa v raju nebeškem v večni radosti živi. JOSEPHINE, soproga. ANGELA, JOSEPH, JOSEPHINE, WILLIAM, EDWARD, otjroci. Cleveland, O., 31. januarja, 1940. NAZNANILO IN ZAHVALA Tužnega srca naznanjamo jadno vest, da je v Bogu za vedno preminila naša nadvse ljubljena mati Mary Mlač Pokojna je bila doma iz Lokve pri Divači na Primorskem ter je preminila v starosti 62 let, dne 17. januarja. K večnemu počitku je bila položena iz hiše žalosti po opravljeni zadušnici v cerkvi Marije Vnebovzete na sv. Pavla pokopališče, dne 20. januarja. Bila je članica društva Carniola Hive, No. 493 T. M. in Slovanske! ženske ssve>ze, podružnica št. 10. Poleg tukaj žalujočih, sina in dveh hčerk, zapušča v Virginiji brata Jim Stoparja. Najlepše in najiskrenejše se zahvaljujemo vsem onim, ki so r>cložili vence ob krsti blagopokojne, kakor tudi onim. ki so darovali za svete maše in dali na razpolago avtomobile pri pogrebu. Hvala onim, ki sa prišli blagopokojno kropit, so pri' nji Culi ali io spremili na zadnjem potu na pokopališče. Končno hvala vsem za vse, kar so nam dobrega storili ob času velike žalosti v družini. Draga in mteabna mati. Odšla si po klicu božjem v sosedščino ljubljenega soproga in našega pokojnega očeta. Močno žalostni Vama kličemo: "Lahka naj Vama bo ameriška gruda!" FELIX, sin; ALBINA, poročena MAYS, ill DANALA, hčeri; DANIEL, zet, in MILDRED, snaha. Cleveland, O., 31. januarja, 1940. V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI NASE PRELJUBLJENE MATERE Mary Zupančič ki j« za vedno zatisnila svoje dobre oči 31. januarja, 1939 Prenaglo vas odvzel je Bog in rešil zemeljskih nadlog; a nam odvzel je drag zaklad, ki svet ga nam ne more dat. Odšli v nebeške ste višave, kjer nepoznane »o težave; prosita tam za nas Boga do skupnega nam svidenja. Žalujoči ostali: ' JENNIE, MARIE, DOLLY in FANNIE, hčere; FRANK, sin. UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega ANGLESK0-SL0VENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena & O fill in stane samo: 9 C-nlJU Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA , 6121 St. Clair Ave. - Cleveland, O. Tudi gospod Gamfield se je nasmehnil, ko je prebral oznanilo, kajti pet funtov, prav ta znesek je potreboval; in kar se tiče dečka, ki je bil za nameček — gospod Gamfield .je poznal jedilnik ubožnice in je zato tudi zatrdilo vedel, da bo fantiček drobne mere, ravno pripraven za njegove dimnike. Zato je prezlogoval lepak še enkrat od konca do kraja, nato se je v znamenje vdanosti dotaknil svoje kosmate kape ter ogovoril gospoda z belim telovnikom. "Tale fant tukajle, sir, ki bj ga dala občina učit . . ." je rekel gospod Gamfield. "E, očka," .je dejal gospod v belem telovniku s priljudnim nasmehom. "Kaj je V njim?" "če bi ga hotela dati občina v lahko, prijetno delo v dobri, trdni dimnikariji," je rekel gospod Gamfield, "jaz bi potreboval vajenca in bi ga že prevzel." "Stopite noter!" je rekel gospod z belim telovnikom. Mojster se je še malo pomudil, udaril osla še enkrat po glavi, ga potegnil še enkrat za gobec, češ da mi tačas ne uideš, nato pa je pohitel za gospodom z belim telovnikom v sobo, kjer se je bil Oliver s tem seznanil. "Nečedno rokodelstvo je to," je rekel gospod Limbkins, ko mu je Gamfield razložil svojo željo, "že večkrat so se fantje v dimnikih zadušili," je pripomnil drugi gospod. "To je zato, ker so slamo zmočili, preden so jo zažgali v dimniku, da bi spravili fante iz njega," je razkladal Gamfield. "Tako se samo kadi, goreti pa noče, dim pa ni, da bi spravil fanta ven, samo omami ga, da zadrem-Ije; pa saj to je tisto, kar imajo fantje radi. Fantje so svojeglavi in leni, gospoda moja, in nad pošten, vroč plamen je ni na svetu stvari, ki bi jih kar tako, če ima kaj srca, gospoda, zakaj če se kateri zagati v dimnik, naj si le dobro opeče noge, potem že gomara in gleda, da se iz-kobaca." Gospoda z belim telovnikom je to razlaganje očividno zelo zabavalo; a pogled gospoda Limb- kinsa mu je dobro voljo hitro pregnal. Predstojniki so se nato nekaj minut razgovarjali, a tako tihoma, da je bilo slišati samo besede: "prihranki v izdatkih," "računi, da jih bo veselje," "tiskano poročilo." Samo to je bilo mogoče ujeti, in sicer zato, ker so te izraze mnogokrat s tehtnim poudarkom ponovili. Naposled je špetanje ponehalo; člani vodstva so zopet posedli, svečanost se jim je vrnila na obraze, gospod Limbkins pa je rekel: "Razpravljali smo o vašem predlogu in mu ne moremo ugoditi." "Nikakor ne," je rekel gospod z belim telovnikom. "Po nobeni ceni ne," so pristavili drugi člani. Ker je šel slučajno res glas med ljudmi, da je gospod Gamfield tri ali štiri dečke do mrtvega pretepel, si je mislil, da so si gospodje v nerazumljivi muhavosti vbil i v glavo, da mora ta okolnost, ki vendar ne spada prav nič v to stvar, vplivati na njihov ukrep.. To pa se je kaj malo strinjalo s poslovanjem, ki so ga bili sicer vajeni; vendar ni čutil potrebe, da bi oživele stare govorice, zato je zasukal kapo v rokah in se počasi majal od mize. Pri vratih je postal in vprašal: "Tak mi ga ne morate dati, gospodje?" "Ne!" je odgovoril gospod Limbkins. "Vsaj nečedno rokodelstvo je, in po naši misli bi se morali zadovoljiti z manjšo nagrado, nego je razpisana." Gospodu Gamfieldu se je obraz razjasnil; urno je koračil k mizi in rekel: "Kaj pa daste, gospodje? Lej-te, ne stiskajte prehudo reveža. Kaj daste?" "Jaz bi dejal, tri funte deset šterlingov bi bilo dovolj," je rekel gospod Limbkins. "Deset šilingov preveč," je dejal gospod z belim telovnikom, * "E," je rekel Gamfield, "štiri funte recite, gospodje, štiri funte recite, pa se ga iznebite enkrat za vselej. Ali ne?" "Tri funte deset," je ponovil gospod imbkins krepko. "Lejte jaz popustim, gospoda," je tiščal mojster. "Tri funte petnajst." "Tudi beliča več ne!" je odločno poudaril gospod Limbkins. "Hentano me vijete, gospoda," je rekel Gamfield omahuje. "Pu, pu! Neumnost!" je rekel gospod z belim telovnikom. "Dober kup bi bil brez vsake nagrade. Vzemite ga, prismoda! Prav fant za vas je. Palice mu je treba včasih; to mu bo dobro delo; za živež vas tudi ne bo kdovekaj oškodoval; odkar se je rodil, se še ni preobjedel. Ha, ha, ha!" Gospod Gamfield je šinil s prebrisanim pogledom po obrazih okrog mize, in ker je videl na vsakem smehljaj, se je polagoma še on razsmejal. Kupčija je bila sklenjena in naročili so Bumblu, naj gre z Oliverom in njegovimi papirji še tisto popoldne na magistrat po podpise in potrdilo. In tako je bil mali Oliver na svoje veliko čudo iz puščen iz ječe in je dobil povelje, naj si obleče čisto srajco. Toliko da je končal to zelo nenavadno vajo, že mu je prinesel gospod Bumble sam skodelo kaše in nedeljski priboljšek, dve in četrt unče kruha. Ko je Oliver to videl, je zajokal, da se Bogu usmili; prav gotovo, je mislil, ga1 kanijo predstojniki v kakršen si bodi koristen namen zaklati, čemu neki iz želvovine majhen kos perga-mena, ki je ležal pred njim. Gospod Limbkins je stal spredaj na eni strani pulta, gospod Gamfield, s površno umitim obrazom, na drugi, in še dva ali trije možje s surovimi obrazi, v škornjih s podvihanimi golenicami so postopali po sobi. Stari gospod z naočniki je ki- , tnal in dremal nad tistim j kom pergamena; ko Bumble postavil Olive« pult , je nastal kratek Pre; "Tole jo deček, velerw rekel Rumble. Stari gospod, ki Je f časnike, .je dvignil za M in potegnil drugega spoda za rokav; nato se % ' zadnje omenjeni gospod^ MmMMB NAZNANILO IN ZAHVALA Joseph Beseničar Pokojni je bil rojen 5. marca, 1876 v Stranski vasi, fara Dobrava pri Ljubljani. • ] Po opravljeni zadušnici v cerkvi sv. Vida, smo ga položili k večnemu počiti1 dne 3. januarja, 1940 na Calvary pokopališče. V globoki hvaležnosti si štejeme v dolžnost, da se prisrčno zahvalimo Msg1'; Rt. Rev. B. J. Ponikvarju za podeljene svete zakramente, za spremstvo iz Frai^j Zakrajšek pogrebne kapele v cerkev in na pokopališče in za opravljene cerkven6; pogrebne obrede in za ganljiv tolažilni govor v cerkvi. Prisrčna hvala naj velja vsem, ki so g'a obiskovali v njegovi bolezni, kak^l tudi vsem, ki so nam bili v tolažbo in pomoč na en način ali drugi v teh najbolj; žalostnih in; težkih dnevih, posebno pa najprisrčnejša zahvala Mrs. Frances Ju"' nich, Mrs. Mana*Mensingar, Mr§. Jennie Gerzel, Mrs. Mary Marinko, Mrs. Mari Bartel in Mrs. Frances Gerbec, ki so mi prišle zadnjo noč v tistih bridkih žalos1' nih urah na pomoč. Najlepša hvala Mr. Louis Judnichu za vso njegovo nakl°' njenost ob tistem zadnjem času. Ravno tako tudi najlepša hvala bolniški strežnici Miss Mary Princ za njeno dobro delo v bolezni. Naša prisrčna zahvala naj velja vsem, ki so okrasili krsto s krasnimi venci zadnji pozdrav pokojnemu, in sicer: Mr. in Mrs. Henry Glavich, družina Anto'1 Jerina, Mr. in Mrs. Ignac Salehar, družina Frank Komidar, Mrg. Antončič 1,1 družina, družina Louis Judnich, družina Frank Bartel, družina Joseph Marink0' Mr. in Mrs. Frank in Frances Majer, Mrs. Marie Wretschko, družina Anton Au' sec, Mr. John Znidaršič, družina Louis Zigmond', družina Gerzel in družina M^' nar, družina Louis Bavec, družina Louis Cimperman, Norwood Rd.; družina Nic Spelich, društvo sv. Vida, št. 25 KSKJ. j Globoko hvaležni se iskreno zahvaljujemo sledečim, ki so darovali za svet maše za mirni pokoj blage duše: Mr. in Mrs. John Glavich, Jr., Mr. in Mrs. Jo^1 Glavich, Sr., Wellington, Ohio; Mr. in Mrs. Joseph Kovar, 3916 E. 42nd St.; Mi's\ Marolt družina, 1020 E. 71st St.; Mrs. Frances Gerbec, Mr. in Mrs. Ignac Saleha1' Mr. in Mrs. Frank Zakrajšek, E. 99th St. ; Mr. in Mrs. John H. Urbas, Mr. in M** A. Kotnik, Mr. Ludwig Speh, Mr. Anton Drobnich, 1051 E. 72nd St.; Mr. in Mf* Frank Majer, Mr. in Mrs. Fred Marinko, Miss Jeanette Marinko, Mrs. Ma1'9 M.ensinger in družina, Mr. in Mrs. Krnc, družina, Mr. in Mrs. John Zakrajšek, 74th St.; Mr. in Mrs. Frank Pugel, 6734 Edna Ave.; Mr. in Mrs. Anton Nov«* 6218 St. Clair Ave.; Mr. Frank Centa, Mr. in Mrs. John Meznar, Mrs. John W kan, Mrs. Anna Suhadolnik, Mr. in Mrs, Razborsek, Mrs. Vida Baje, Mr. Charle-Karlinger, Svete družina, St. Clair Ave.; Mr. [in Mrs. John Centa, E. 74th St-'.' Mr. in Mrs. Michael Suhadolc, Mr. Louis Mayer, Mrs. Agnes Bajt, Mr. Fra"h| Sodnikar, Sr., Mrs. A. Skander, Mr. in Mrs. Joseph Zakrajšek, Addison Rd.; Mr!"; Mary Bradach, Miss Mary Alich, Mr. George Rakar in družina, družina HomoV^' . Mrs. Lucy Gnidica, 1034 E. 70th St.; Mr. in Mrs. Charles Baranauskas, Mr. 1,1 Mrs. Ross Anello, Mr. Jerney Alich družina, Mr. in Mrs. Fratnfc Majer, M'S| Jennie Shepec. Obenem tudi iskrena zahvala Mr. Joseph Marinko za darovane sveče. j Nadalje iskrena hvala Sister.Mary Damaris, Notre Dame Academy, "Fred Schulder, Mrs. Mary Babnik iz Waukegana, 111., za poslano pismeno sožalJe' , Prisrčna zahvala vsem, ki so dali svoje avtomobile na razpolago pri pogre^ in sicer: Mr. Nick Spelich, Mr. Anton Jerina, Mrs. J. T. Papes, Mr. Louis nich, Mr. John Glavich. Prisrčna hvala tudi vsem, ki so ga prišli pokropit, vsefl1' ki so čuli in molili ob krsti ter se udeležili svete maše in pogreba. Iskrena zahvala članom društva sv. Vida, št. 25 KSKJ za lepo udeležbo P?! pogrebu. Posebno pa iskrena hvala nosilcem krste, ki so ga spremili in poloz1 k večnemu počitku. Lepa hvala tudi za hitro izplačilo posmrtnine. Naša iskrena zahvala naj velja pogrebnemu zavodu Zakrajšek Fun®1"3 Home za vso prijazno postrežbo in za lepo urejeni pogreb. • sč Slučajno, če se je kakšno ime pomotoma prezrlo, prosimo oproščenja in jim prav tako prisrčno zahvaljujemo. Preljubljeni in nepozabni zvesti soprog in očim, moral si nas zapustiti, * Bog Ti je uro določil in rešil si se zemeljskega trpljenja. Ostal nam boš za v® v sladkem spominu in spominjali se Te bomo v molitvi. V globoki žalosti Ti ze mo, da počivaš sedaj v miru v zasluženem počitku in večna luč naj Ti sveti. Žalujoči ostali: TEREZIJA BESENIČAR, soproga. JOSEPH, WILLIAM, LADISLAV ZAKRAJŠEK, pastorki V stari domovini pa številno sorodnikov. Cleveland, O., 31. januarja, 1940. a