Štajerski TEDNIK petek, 7. 2. 2020 COLOR CMYK stran 1 pe tk ov a iz da ja Ptuj, petek, 7. februarja 2020 Letnik LXXIII  št. 11  Odgovorna urednica: Simona Meznarič  ISSN 1581-6257  Cena: 1,50 EUR Aktualno 60. Kurentovanje  Kdo vse je letos na popravnem izpitu  Stran 2 Politika Starše  Marješka štirirazrednica dobila obliko, cene pa še vedno ne  Stran 9 Podravje Središče ob Dravi  Prazna in razpadajoča je že vsaka četrta hiša  Stran 5 Podeželje Slovenija  Zavod za gozdove bo zaposlil 250 inženirjev  Stran 8 Šport Nogomet  Petrovič odslej na Dunaju  Stran 17 SPORED Jernej Kuntner Na veliki premieri praznoval abrahama PRAZNUJEJO POLNOLETNOST! Od 7. 2. do 13. 2. 2020 TV-spored Oddaja Dobro jutro Sprehod od začetkov v mariborskem studiu leta 2002 do danes! TOČKA 1 Demet Özdemir: Kdo je glavna junakinja turške nadaljevanke Jutranja ptica? Podravje  So vetrnice ob boku haloških klopotcev rešitev pred energetsko krizo?  Strani 6 in 7 Trnovska vas  Župan protestno prekinil prora- čunsko sejo  Stran 5 Foto: Črtomir Goznik Dražji odpadki  Ljudi se ne vpraša, ali bodo zmogli ali ne  Stran 3 V središču Podravje  Koncesije za domove tujcem, ki iz stiske starostnikov ustvarjajo velike dobičke  Strani 6 in 7 Ljudski vrt  Sanacija ribnika čaka na ministrski blagoslov  Stran 3  Stran 11 Torek: Tednikov kopalni dan Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnimi -50 % na odras lo ali otro ško celodnev no vstopn ico Ptuj, Podravje  Zaradi nočnih »lekarniških« nakupovalcev bolni čakajo Dežurna lekarna – nakupovalni center?! S porastom gripe in prehladnih obolenj se je močno povečal obisk dežurne službe v lekarni. V dežurno lekarno pa množično prihajajo ljudje „po nakupih“, tudi kozmetike, pri tem pa se ne ozirajo na bolne ljudi, ki jim je dežurna služba v prvi vrsti namenjena. Očitno tudi dodatna taksa za nenujne nakupe v času dežurstva pri nekaterih ne zaleže. Več na strani 2 Štajerski TEDNIK petek, 7. 2. 2020  COLOR CMYK stran 2 petek  7. februarja 20202 Aktualno Ta se začne vsak dan ob 20. uri in traja do 7. ure naslednjega dne, v soboto pa ob 14. uri in traja do ponedeljka, do 7. ure. V glavni le- karni JZ Lekarne Ptuj v Trstenjako- vi dežurajo tri tedne v mesecu, en teden pa lekarna Top-lek. Farmacevti razumejo, da nihče ne more načrtovati bolezni, gripe, prehlada, zobobola, nenadnega hudega glavobola itd., zato tudi izdajajo in prodajajo zdravila brez recepta in druge izdelke, ker razu- mejo stiske ljudje in želijo pomaga- ti, kolikor je mogoče ne glede na določila zakonodaje. Problem pa so ljudje, ki prihajajo po nakupih, ker jim je zmanjkala kozmetika, hrana za otroke, so ostali brez pre- hranskih dopolnil, kar pomeni, da stvar ni nujna. Prihajajo pa tudi z recepti, pred- pisanimi v zadnjem mesecu v re- dnih ambulantah in z obnovljivimi recepti za zdravljenje kroničnih bolezni, na katere v lekarni še vedno izdajajo zdravila. Zaradi na- kupov v dežurni službi na zdravila po nepotrebnem čakajo ljudje, ki so bolni. Bolnik z visoko temperaturo čaka v vrsti, ker nekdo kupuje kozmetiko ... Dogaja se, da ljudje, ki imajo vi- soko temperaturo, štirideset sto- pinj, čakajo v vrsti, ker nekdo drugi želi kupiti kozmetiko. Zaradi tega lahko pride do neljubih situacij, na katere pa dežurni farmacevt, ki izdaja zdravila, praviloma ne more vplivati. Farmacevt ne more vedeti vnaprej, ali je nekdo prišel v dežu- rno službo z receptom ali brez nje- ga, ker papirnatih receptov ni več. V glavni lekarni JZ Lekarne Ptuj v Trstenjakovi ulici dežurajo far- macevti iz osmih lekarniških enot, kar je lahko „težava“ pri iskanju izdelkov, ki niso predmet dežur- ne službe, pravi direktorica JZ Le- karne Ptuj Darja Potočnik Benčič. Trudijo pa se, da bi ljudje čim prej prišli do zdravila na recept ali tudi brez njega, pa tudi do izdelka, ki bi ga sicer lahko kupili v rednem de- lovnem času. Tudi vsako pritožbo, ki jo prejmejo, zelo resno obrav- navajo, saj se zavedajo, da so v le- karni zaradi ljudi. Ni jim vseeno, če nekdo zapiše, da je bil farmacevt osoren, imel grozen odnos, bil celo neposlušen, neposlušen pa zato, ker ni dobil natančno tistega, kar je naročil- To pa je včasih nemogoče, ker v vseh lekarnah nimajo enakih izdelkov, saj so zaloge odvisne od specifi čnosti lokalnega okolja. Če- tudi so v tem času dežurno službo okrepili, da bi ljudje lahko čim prej prišli do zdravil, jim priporočajo, da pregledajo svoje domače lekarne in si naredijo vsaj manjšo zalogo zdravil brez recepta, ki učinkovito pomagajo pri prvih znakih gripe in prehlada (visoka temperatura, glavobol, bolečin v mišicah). Tudi na ta način si je mogoče prihraniti pot do dežurne lekarne in olajšati dostopnost do zdravil na recept tistim, ki prihajajo od dežurnega zdravnika. Predvsem pa bi ljudem že mora- lo biti jasno, da je dežurna služba v lekarni resnično namenjena tistim, ki so bolni. Za (nenujne) nakupe v tem času so sicer uvedli tudi dežur- no takso, da bi jih zmanjšali. Ta zna- ša 1,51 evra za vsak kos nabavljene- ga izdelka, a to očitni pri nekaterih ne zaleže. Ptuj  Dežurna lekarniška služba opozarja Zaradi nočnih nakupovalcev bolni čakajo S porastom gripe in prehladnih obolenj se je močno povečal obisk dežurne službe v lekarni. V dežurno lekarno množično prihajajo ljudje „po nakupih“, pri tem pa se ne ozirajo na bolne ljudi, ki jim je dežurna služba v prvi vrsti namenjena. Foto: Črtomir Goznik S porastom gripe in prehladnih obolenj se je močno povečal obisk dežurne službe v lekarni. Podvojilo se je število receptov za izdajo zdravil v tem času; močno se je povečalo tudi število nakupov. Odločitev, da pridobivanje spon- zorskih sredstev delno predajo v roke agenciji, se je po zagotovilih organizatorjev obrestovala. Izbra- ni ljubljanski agenciji AM je doslej skupaj s ptujskim Zavodom za tu- rizem uspelo zbrati 220.000 evrov, kar je približno 55.000 evrov več kot lani. Na osnovi sklenjene po- godbe si je tako agencija že »pri- služila« 8.250 evrov provizije, ki pa jo lahko v prihodnjih dneh na račun dodatno zbranega sponzorskega denarja še poviša. Sponzorskega denarja še vedno premalo za vse stroške Finančni okvir organizacije letoš- njega Kurentovanja naj bi tako zna- šal okrog 300.000 evrov. Od tega 50.000 evrov prispeva ptujska občina, ostalo sponzorji. „Zbiranje denarja je težaško delo, a za zdaj smo zadovoljni,“ je dejala ptujska županja Nuška Gajšek, obenem pa opozorila, da organizacija tako ve- likega dogodka, za katerega je jas- no, da želi preseči vse dosedanje, s seboj prinaša tudi višje stroške. So- razmerno s številom udeležencev namreč rastejo tudi stroški. Samo na otvoritveni povorki bo nastopi- lo 2.177 udeležencev v 43 skupinah iz 10 držav, za katere morajo orga- nizatorji zagotoviti dva dni polne- ga penziona. Na mednarodni pust- ni povorki bo skoraj 3.000 mask v 49 skupinah iz 11 držav. To pomeni, da bodo nočitvene kapacitete na Ptuju praktično polno zasedene. Obljubljajo nekaj novosti Pričakovanja za letos so posebej visoka, saj gre za jubilejno priredi- tev. Ena pomembnejših novosti letos je prenovljena kurentova tržnica kot osrednji prireditveni prostor, kjer se bodo od 16. do 24. februarja vrstili vsakodnevni pri- kazi tradicionalnih pustnih likov in animacije za otroke. 19. februarja se obeta še t. i. dan korantovih skupin, ko na tržnici pri- čakujejo na stotine udeležencev. Tržnica bo tudi lokacija pogostitve vseh udeležencev otvoritvene po- vorke in kurentov ter korantov po karnevalski povorki. Za prehrano je zadolženo podjetje PAN, ki bo serviralo piščanca s prilogo. Spremenjeni sta tudi trasi po- vork, sicer pa se v program Kuren- tovanja vključuje še simpozij ZRS Bistra in izdaja monografi je o kurentu avtorja Štefana Čelana, mednarodni slikarski Ex tempore, slavnostna akademija vseh princev karnevala ... Dobička ni pričakovati „Letos sem aktivno vpeta v to zgodbo in vidim, kako velik zalo- gaj je to. Trudimo se po najboljših močeh in res si želim, da bodo tudi ljudje zadovoljni. Upamo tudi, da se bo fi nančno vse pokrilo, hudega dobička pa si ne moremo obetati. Lani sva bila sicer s princem dogo- vorjena, da bo napolnil blagajno, pa se ni najbolje izkazal, letos ima popravni izpit,“ je ob predstavitvi dogodkov pojasnila županja Gaj- škova. Tudi Baron Jakob Zekel Videm- ski, 17. princ karnevala Darko Ca- futa, ima velika pričakovanja. Iz- postavlja pomen Kurentovanja, ki je veliko več kot maškarada; zanj je to čaščenje etnografskih običajev, ki stoletja povezujejo tukaj živeče ljudi: „Te običaje pravzaprav živi- mo celo leto!“ Branko Brumen, predsednik organizacijskega odbora Kurento- vanja, pa je izpostavil, da smo prav zato največji etnografski muzej nesnovne kulturne dediščine na prostem. Tanja Srečkovič Bolšec, direktori- ca Javnega zavoda za turizem Ptuj, je prepričana, da bo imel od tega kaj tudi ptujski turizem, saj pričaku- jejo okrog 100.000 obiskovalcev. Čeprav lastnih analiz še nimajo, pa po statističnih podatkih, s katerimi razpolagajo, grobe ocene kažejo, da obiskovalci skupaj z namestitvijo zapravijo okrog 135 evrov na dan. V karnevalsko dvorano tudi z bančno kartico Organizacijo komercialne- ga dela Kurentovanja v dvo- rani Qcenter na Ptuju je letos prevzelo podjetje Songevents. Po besedah predstavnice podje- tja Ines Polajžer bo program zelo pester. Večerno dogajanje začnejo že nocoj, 7. februarja, nadaljujejo jutri s koncertom Severine in tako še naslednja dva konca tedna. Pri- rejajo tudi dva otroška dogodka, 18. in 24. februarja. Novost v dvorani je bankomat in možnost kartičnega plačevanja. Za kulinarični del bo pod- jetje Songevents skrbelo samo, kar zadeva po- nudbo pijače, pred- vsem vina, o čemer se je zadnja leta veliko govorilo, pa so se povezali s Ptu- jsko vinsko kletjo. „Haložan bo,“ so se med drugim pošalili na novinarski konfe- renci. Foto: ČG Z leve: Ines Polajžer, Branko Brumen, Nuška Gajšek, Tanja Srečkovič Bolšec in Darko Cafuta Pričakovanja in napovedi v številkah • Otvoritvena povorka 15. februarja: 821 kurentov/ korantov in 2.177 mask. • Karnevalska povorka 23. februarja: 1.000 kurentov/ korantov in 2.958 mask. • Pričakovan obisk: 100.000 obiskovalcev. Ambasadorji 60. Kurentovanja Štefan Čelan, Dejan Zavec, Tadej Toš, Jože Gašperšič, Marko Klinc in Branko Brumen. Foto: Črtomir Goznik Ptuj, Podravje  60. Kurentovanje pred vrati, pričakovanja so velika Je letos na popravnem izpitu samo princ? Organizacija letošnjega, jubilejnega 60. Kurentovanja je ocenjena na okrog 300.000 evrov, s sponzorji pa jim je doslej uspelo zbrati približno 220.000 evrov. Pestro dogajanje se v času od 15. do 25. februarja obeta tako v mestu kot dvorani Qcenter, kjer se bo v sklopu komercialnega dela dogajanja zvrstilo okrog 30 nastopajočih. Štajerski TEDNIK petek, 7. 2. 2020 COLOR CMYK stran 3 Po besedah direktorja Čistega mesta Ptuj Kristijana Lovrenčiča je občina Videm zadnja od enajstih v Spodnjem Podravju, ki je potrje- vala predlog novih cen. Čeprav so imeli svetniki kar nekaj pripomb na podražitev, so na koncu ela- borat z novimi cenami s 13 glasovi za, tremi proti in enim vzdržanim potrdili. Lovrenčič je, tako kot prej že v drugih občinah, povedal, da so razlogi za podražitev več zbranih odpadkov, višji stroški dela zaradi zakonskega dviga minimalne plače ter višji stroški goriva in energije. »Cen od leta 2015 nismo spreminja- li,« je med drugim poudaril. Dejana Tramška je zanimalo, kaj bodo od povišanja cen imeli občani in kaj bi se zgodilo, če podražitve ne bi podprli. Lovrenčič je dejal, da standard za uporabnike ostane enak, je pa napovedal podaljšanje odpiralnega časa na zbirnem cen- tru za 260 ur letno. Če bi podraži- tev zavrnili, bi to po besedah direk- torja pomenilo padec enovitega (solidarnostnega sistema) obraču- na na celotnem območju 11 občin. Kritičen do podražitve je bil Rudi Potrč: »Vsak mesec se nekaj podra- ži, prihodki pa so enaki. Potrošnika se nič ne vpraša, ali bo zmogel pla- čevati višjo ceno ali ne.« Črnogradenj v sistem zbiranja ni moč vključevati Tako kot v drugih spodnjepodra- vskih občinah bodo tudi v videmski v sistem zbiranja odpadkov vklju- čili lastnike počitniških hiš. Zaradi slabe prevoznosti cest bodo or- ganizirali skupna odjemna mesta. Direktor Lovrenčič je napovedal, da bodo prevetrili evidence vklju- čenosti gospodinjstev v sistem zbiranja in poskrbeli za čim večjo vključenost. Bojana Merca je ob tem zanimalo, kolikšen delež go- spodinjstev je vključen v sistem, a odgovora ni dobil. Danica Medved pa je povprašala, ali bodo v sistem vključili tudi črnogradnje. »Če je objekt črnogradnja, potem uradno ne obstaja in ga v sistem zbiranja odpadkov ne moremo vključiti. V takšnih primerih bi svoje delo pred nami morale opraviti katere druge službe,« je pojasnil Lovrenčič. Težave s poplavljanjem ribnika v Ljudskem vrtu so v zadnjih letih vedno pogostejše in vedno bolj ogrožajoče. V ribnik se namreč stekajo hudourniške vode, ki jih enostavno ne more več odvajati. Posledica tega je prelivanje v sme- ri nižje ležečega cestišča in šole. „Zadnja leta smo priča, da ob vseh malo močnejših nalivih prihaja do prelivanja vode iz ribnika, posledi- ca pa je poplavljanje nižje stoječe OŠ Ljudski vrt in Župančičeve uli- ce, kar povzroča veliko škodo. Za rešitev te problematike je občina naročila izdelavo idejne zasnove za preprečitev nadaljnjih poplavljanj območja. V njej je podana tudi reši- tev na način, da se v ta namen upo- rabi del parcel ob ribniku, ki pa so v državni lasti. Z izgradnjo nasipa in izlivnega objekta bi se zadržana voda nadzorovano odvajala v ob- stoječi odvodni sistem,“ pojasnjuje ptusjka županja Nuška Gajšek. Državno zemljišče nujno za začetek del Za rešitev problematike poplavljanja želi občina uporabiti obstoječi teren. Kot poudarja- jo, bi ga lahko uredili z relativno majhnimi posegi. Za ureditev si obetajo tudi evropska sredstva. A da se lotijo urejanja dokumenta- cije, najprej potrebujejo soglasje lastnika zemljišča, na katerem bi gradili zadrževalnik. To je država, upravljavec je Ministrstvo za go- spodarski razvoj in tehnologijo, imetnik pravice uporabe pa Splo- šna bolnišnica dr. Jožeta Potrča Ptuj. Na ministrstvo je občina že pred več meseci posredovala do- pis s prošnjo za izdajo soglasja za prenos državnega premoženja v last občine. O prenosu lastništva so se vsi deležniki dogovorili že marca 2018. Maja lani je tudi svet ptujske bolnišnice izdal soglasje k brezplačni odsvojitvi predmetne nepremičnine. A do realizacije pre- nosa lastništva do danes ni prišlo. Povečali bi tudi rekreacijske površine in zagotovili gostinsko ponudbo Sočasno s parcelo, ki jo potre- bujejo za gradnjo zadrževalnika, je občina predlagala, da se nanjo pre- nese še ena parcela v neposredni bližini. S tem bi pridobili dodatne površine za rekreacijo in šport na tem območju. Za to je pripravljen ureditveni načrt. Ljudski vrt, ki je dejansko priljubljeno mesto za rekreacijo in druženje občanov, v povezavi z bližnjim gozdičem, fi tnesom in trim stezo ter z otroškim igriščem dejansko ponuja možnost razši- ritve ponudbe. „Ideja je, da se na tem območju postavi premični objekt z gostinsko ponudbo in sanitarijami. Z ureditvijo takšne- ga prostora bi lokalna skupnost pridobila veliko na kvaliteti biva- nja, saj bi omogočili prebivalcem medsebojno spoznavanje, druže- nje, zlasti stanovalcem blokovskih naselij, katerih delež je v četrtni skupnosti Ljudski vrt največji. Tako urejen prostor omogoča tudi izva- janje različnih programov in dejav- nosti. Kot dodatna ponudba bi bila ureditev piknik prostorov s po- stavitvijo kurišč,“ so svoje načrte, povezane s prenosom zemljišča z države na občino, s konkretnimi argumenti utemeljili na mestni ob- čini Ptuj. petek  7. februarja 2020 3Aktualno Glasovalni stroj za podražitve Na temo odpadkov je imel veliko povedati Andrej Rožman. »Vedno ste nam govorili, da bolj bomo ločevali, manj bomo plačevali. Ločujemo res, cene pa so višje. Podražitve ne bom podprl. Za vsa področja samo dvigujemo cene: vrtec, voda, smeti … Ljudje nam govorijo, ali smo svetniki samo za to, da potrjujemo podražitve.« Rožman je tudi opozoril, da se veliko odpadkov ponovno pojavlja v naravi Minister v odstopu obljublja ... Minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek je sicer pred nedavnim na obisku Ptuja zagotovil, da so se z občino dogovorili za prenos lastništva zemljišča v Ljudskem vrtu in obljubil osebni angažma za čim- prejšnjo rešitev: »Osebno se bom zavzel, da ta projekt izpeljemo.“ Foto: ČG Ptuj  Kako dolgo se bo Ljudski vrt še utapljal v poplavah Ribnik čaka na blagoslov ministrstva Da bi ptujska občina lahko pristopila k urejanju dokumentacije za izgradnjo suhega zadrževalnika, s katerim bi zagotovili protipoplavno varnost na območju Ljudskega vrta, nujno potrebujejo državna zemljišča oz. soglasje gospodarskega ministrstva. Obenem so zaprosili za brezplačen prenos še ene par- cele, na kateri želi občina urejati dodatne rekreacijske površine, gostinski lokal, stranišča ... Na ta način bi se celovito uredil ribnik in območje okrog njega. Foto: ČG Ribnik v Ljudskem vrtu, v katerega dotekajo hudourniške vode, ne more več odvajati dotekajoče vode, zato pri- haja do razlivanja. Rešitev naj bi bila izgradnja suhega zadrževalnika. Za to pa občina potrebuje zemljišče, ki je trenutno še v državni lasti. Ptuj  Težave s parkiranjem na Vodnikovi Pošta zasede vsa parkirišča Problemom s parkiranjem v mestnem jedru Ptuja kar ni videti konca. Niti dejstvo, da parkirno mesto zakupite, ne zagotavlja, da bo na njem dejansko tudi možno parkirati. Takšno je med drugim stanje na Vodnikovi ulici 2, kjer je poslovalnica Pošte Slovenije. Zaposleni v drugih podjetjih in službah, ki delujejo v tej isti stavbi, se pritožujejo, da si je Po- šta prisvojila ves parkirni prostor, pa čeprav jim pripadajo le tri parkirna mesta. „Veliko zaposlenih na Vodnikovi ulici 2 v centru mesta ima težave s parkiranjem. Pošta Slovenije si je namreč prisvojila ves parkirni pros- tor, saj imajo tu dostavna vozila, pa tudi vsi njihovi zaposleni parkirajo na teh mestih, čeprav sploh nimajo dovolilnic. Vse službe v tej stavbi bi morale imeti svoje parkirno mesto, a kljub dovolilnicam prostora za nas ni. To je groza,“ je navedeno v dopisu, ki smo ga prejeli v naše uredništvo. Do največje zasedenosti parkirišč pred poslovalnico Pošte Slovenije na Vodnikovi 2 na Ptuju prihaja predvsem v jutranjem času. Na Pošti pojasnjujejo, da je tako zaradi vozil, ki morajo naložiti pošiljke, da se lahko opravi dostava. Na Pošti sicer priznavajo, da so zgolj tri zakup- ljena parkirna mesta bistveno premalo za njihove potrebe. Veliko lo- gističnih težav imajo tudi vozniki dostavnih kombijev, ki se s težavo obračajo na ozkem in premajhnem prostoru. Parkirana vozila ob sami Pošti, ki sicer tam sploh ne bi smela biti, jim predstavljajo dodatno te- žavo. Tudi zaradi vsega navedenega je vodstvo Pošte Slovenije pred ča- som sprejelo odločitev o selitvi logističnih storitev in paketne dostave na primernejšo lokacijo, na Mariborsko cesto na Ptuju, ob obstoječi poslovalnici. Selitev je predvidena v prvi polovici letošnjega leta. „S selitvijo logističnih storitev in paketne dostave se bo potreba po par- kiranju v jutranjem času bistveno zmanjšala, do predvidene selitve pa Pošta Slovenije uporabnike prosi za razumevanje,“ so odgovorili iz Pošte Slovenije. Foto: ČG Na Pošti se zavedajo težav s parkiranjem, a do selitve, ki naj bi se zgo- dila v kratkem, prosijo za razumevanje. Videm  Občinski svetniki potrdili zvišanje cen za odpadke Ljudi se ne vpraša, ali bodo zmogli ali ne Videmski občinski svetniki so večji del razprave na februarski seji namenili tematiki s področja odpadkov. Med drugim so potrdili višje cene, ki jih bodo na položnicah občutili občani. Foto: MZ Razloge za podražitev in pravne podlage, ki urejajo področje ravnanja s komunalnimi odpadki, je svetnikom raz- ložil direktor Čistega mesta Kristijan Lovrenčič; na fotografi ji levo od župana Branka Mariniča. Štajerski TEDNIK petek, 7. 2. 2020  COLOR CMYK stran 4 Politične stranke, ki so predla- gale kandidate za volitve v ob- činski svet in so na volitvah tudi dosegle določen prag, prejmejo sredstva iz občinskega proračuna. Po veljavni zakonodaji pa do tega denarja niso upravičene nestran- skarske liste, tudi če imajo veliko članov v občinskem svetu. Eden takšnih primerov je tudi v ormo- škem občinskem svetu. Denar tudi stranki, ki ni v občinskem svetu V občini Ormož je na zadnjih volitvah največ glasov prejela stranka SDS (1.144), ki tako preje- ma tudi najvišji znesek – lani okoli 3.430 evrov. Sledila je Lista Gra- dimo prihodnost skupaj, ki kljub drugemu najboljšemu izidu na volitvah ne prejema denarja, saj je zgolj lista in ne politična stranka ter tako po zakonu ni upravičena do denarja iz občinskega prora- čuna. Drugi najvišji znesek (2.160 evrov) je prejela N.Si, ki je na vo- litvah zasedla tretje mesto, sledijo SMC (1.500 evrov), Desus (1.400 evrov), SNS (1.260 evrov), SD (873 evrov) in SLS (792 evrov). Poleg že omenjene Liste Gradimo priho- dnost tudi Lista Mirana Topolovca (538 glasov) in Za Ormoz Si (245 glasov), kljub uvrstitvi v občinski svet niso upravičene do občinske- ga fi nanciranja, na drugi strani pa je med prejemniki stranka Zeleni Slovenije (OO Ormož); prejeli so 227 glasov (681 evrov), ki sicer v občinskem svetu nima nobenega kandidata. Ormož za politične stranke 12.000, Središče in Sv. Tomaž skupaj 2.400 evrov Ormoška proračunska sredstva v skupni višini 12.100 evrov na letni ravni prejema torej osem strank. Enak znesek jim bo nakazan tudi v tem letu. Višina denarja, name- njenega za fi nanciranje političnih strank, sicer ne sme presegati 0,6 % primarne porabe občine za posamezno leto. Celotna primar- na poraba za ormoško občino je v lanskem letu znašala 8.048.812 evrov, kar pomeni, da je občina za fi nanciranje političnih strank namenila 0,15 odstotka; torej pod zakonsko mejo. V preostalih dveh občinah na Ormoškem so se odločili še za nižji znesek. Občina Središče ob Dravi je za fi nancira- nje političnih strank lani namenila 1.000 evrov, kar znaša 0,08 od- stotka primerne porabe. Od tega je največ, okoli 750 evrov, prejela SDS, sledita Desus s 125 evri in SNS s 117 evri. Občina Sveti Tomaž je v lanskem letu za fi nanciranje treh političnih strank namenila 1.379 evrov (naj- več je prejela N.Si – 648 evrov, nato SLS 438 evrov in SDS 291 evrov); to pomeni slabih 0,09 od- stotka od primerne porabe občine. petek  7. februarja 20204 Podravje »Konzorcij 17 je ustanovljen za čas izvajanja projekta, in sicer od 1. novembra 2019 do 31. decembra 2024, gre pa za odprto združenje, kar pomeni, da se lahko njegovo članstvo tudi poveča, če za to obstajajo razlogi in se odbor s tem strinja. V okviru projekta bomo v naslednjih petih letih v lokalni skupnosti vzpostavili mrežo pro- gramov in storitev za starostnike in invalidne osebe, ki so odvisni od dolgotrajne oskrbe, obenem pa tudi strokovno podporo za pri- pravo dokumentacije in prijavo za pridobitev fi nančnih sredstev iz različnih virov,« je svetnikom na svoji prvi izredni seji v tem manda- tu pojasnil župan Franc Pukšič. Močnejši na razpisih V skladu s pogodbo vsaka obči- na članica imenuje projektno sku- pino, ki naredi analizo potreb in zmožnosti glede razvoja integrira- ne dolgotrajne oskrbe v občini ter spremlja izvajanje vseh aktivnosti, povezanih z realizacijo projekta na nivoju lokalne skupnosti. Na De- strniku bodo to poleg župana še podžupan Robert Simonič, Metka Kajzer, v občinski upravi zadolžena za družbene dejavnosti, in Bran- ko Goričan, svetnik in predsednik Društva upokojencev sveti Urban – Destrnik. Vsaka članica je dolžna zagoto- viti komunalno opremljeno zemlji- šče (z OPPN) ali primeren objekt, namenjen dolgotrajni oskrbi sta- rejših. »V Zasadih takšno parcelo imamo, velika je 2,5 hektarja, ni sicer še komunalno opremljena, a to urejamo. Rad bi poudaril, da v omenjenem projektu ne gre le za gradnjo malih domov za upo- kojence, ampak za razne druge oblike oskrbe starejših, predvsem v domači oskrbi. Starostnik si želi ostati doma, dokler je to le mogo- če, ali pa vsaj v bližini. Vem, kako težko je starša odpeljati iz njego- vega okolja, imam takšno izku- šnjo. Hkrati pa se zavedam, da bo od države težko dobiti potrebne koncesije, zato sem prepričan, da smo s konzorcijem močnejši,« je dejal Pukšič. Elizabeta Fras je idejo o pristopu h Konzorciju 17 pozdravila: »Upam, da konzorciju uspe na razpisih za domsko varstvo, zato bom seveda podprla pridružitev.« Z njo so se strinjali tudi preostali svetniki. Destrnik  Mreža malih domov za oskrbo starejših S konzorcijem občin močnejši Občina Destrnik je za vzpostavitev integrirane dolgotrajne oskrbe starejših v lokalni skupnosti pristopi- la h Konzorciju 17, pogodbenem združenju, ki bo v imenu občin članic nastopal na razpisih za pridobitev nepovratnih sredstev, sredstev skladov in drugih sredstev za podporo programov dolgotrajne oskrbe. Foto: M24 Ormož  Cenik za prireditveni šotor Tudi društva bodo plačevala najemnino Očina ima v lasti dva prireditvena šotora, večjega in manj- šega. Doslej so najemnino šotora zaračunavali le za profi tne namene, medtem ko se za neprofi tne namene uporabnina ni zaračunavala. Sedaj ne bo več izjem. Za najem šotora in odra bodo plačali vsi uporabniki, a bodo doma- ča društva, zavodi, agencije in nepridobitne organizacije kljub temu na boljšem. Za večji šotor (dimenzije 50 m x 15 m) bo uporabnina znašala 200 evrov. Društva po navadi za prireditve vzamejo v uporabo še pod, kar bi stalo 20 evrov, prav toliko tudi oder. Uporabnina za vse skupaj bo tako za domača društva, neprofi tne organizacije in javne zavode in agencije znašala 240 evrov, za druge uporabnike pa dvakrat toliko, 480 evrov. V ceno ni vključen sistem ogrevanja, ki znaša 40 evrov za domača društva, zavode in neprofi tne organizacije, za vse druge pa 80 evrov. Za najem manjšega šotora je cena 40 evrov. Cene uporabnine za šotor in oder veljajo za pet dni, za vsak dodaten dan se zaračuna dodatnih 10 %. »Občina je vložila precejšnja sredstva v nakup šotorov z opremo. Vsako leto nastajajo stroški z vzdrževanjem, pa tudi s postavljanjem in pospravljanjem šotora. Prav tako bo treba po določenem času zame- njati strehi in stranice šotora. Namen je, da se premoženje ohranja v dobrem stanju in ga kot takega dobijo vsi uporabniki,« je pojasnila direk- torica občinske uprave Milena Debeljak ter še pripomnila, da se društva s tem strinjajo. »Še do lani sem bil proti temu, da bi društva kaj plačala. A sem spre- menil mnenje, ker sem videl, kako slabo nekateri ravnajo s tem premo- ženjem. Bilo je daleč od tega, da bi ga čuvali. Zato je dobro, da smo oblikovali cenik, tudi cena je sprejemljiva,« je zaračunavanje uporabnine za prireditveni šotor in opremo na zadnji seji pozdravil svetnik Emil Tr- stenjak. Foto: Splet Za poslance velja drugačen zakon kot za svetnike »Do pridobitve sredstev iz proračuna občine je upraviče- na le politična stranka, ki je predlagala kandidate za volitve v občinski svet in je na volitvah tudi dosegla določen prag. Po našem mnenju bi fi nanciranje civilnih gibanj, skupin vo- livcev in samostojnih kandidatov oziroma list kandidatov, moral urediti drug splošen predpis, ki ureja fi nanciranje v lokalnih skupnostih, ali predpis, ki ureja fi nanciranje lokal- nih skupnosti oziroma v volilni zakonodaji,« so razložili na notranjem minstsrvu. Na drugi strani obstaja poseben Zakon o poslancih, ki pa ne dela nobene razlike med strankarskimi in nestrankarskimi poslanci« in so torej do fi nanciranja upravičeni vsi. Ormoško  Vse tri občine za politične stranke lani 14.500 evrov Denar le za svetnike iz političnih strank, za ostale nič Polemike okrog fi nanciranja političnih strank so se na seji ormoškega občinskega sveta že razplamtele. Nekateri nestrankarski svetniki so opozorili na velike razlike oz. na nestrinjanje s tem, da politične stranke, ki so na lokalnih volitvah dosegle dovolj dober rezultat, prejemajo denar iz občinskega proračuna, neodvisne liste pa nič. Foto: ČG Število glasov in letni znesek fi nanciranja političnih strank v Ormožu Politična stranka Število glasov – lokalne volitve 2018 Letni znesek v evrih SDS 1.144 3.432 NSi 720 2.160 SMC 512 1.536 DESUS 465 1.395 SNS 420 1.260 SD 291 873, SLS 264 792, Zeleni Slovenije 227 681 SKUPAJ 4.043 12.129 Vir: Občina Ormož Domovi upokojencev le v velikih občinah Na področju institucionalne dolgotrajne oskrbe starejših ima Slovenija v javni mreži 102 izvajalca, od tega je 59 jav- nih zavodov in 43 koncesionarjev, večinoma v večjih občinah. Povprečna kapaciteta je 205 stanovalcev na dom. V državi imamo 212 občin, vendar ima dom za starejše na svojem ob- močju le 77 velikih občin, ki imajo nad 8.700 prebivalcev. Takšno stanje je z vidika socialne pravičnosti in enakih pravic do izbora storitev in programov nesprejemljivo, saj starostniki v srednjih in manjših občinah nimajo možnosti svoje starosti preživeti v domačem okolju. V Konzorcij 17 so poleg destrniške vključene še občine Bled, Bloke, Bovec, Cirkulane, Hrpelje–Kozina, Kozje, Log–Dragomer, Kobarid, Lukovica, Mirna, Moravske Toplice, Puconci, Sevnica, Sv. Jurij ob Ščavnici, Šentjernej, Šentrupert, Tišina, Vodice in Žirovnica, kakor tudi podjetje Firis Imperl, ki se ukvarja z razvojnim inženiringom socialnega varstva, in Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje. Štajerski TEDNIK petek, 7. 2. 2020 COLOR CMYK stran 5 petek  7. februarja 2020 5Politika Da se nekaj »kuha«, je pravza- prav nakazal že župan, ko je zavr- nil Arnugov predlog o dopolnitvi dnevnega reda s točko o pripravi investicijske dokumentacije oziro- ma bolj znanih diipih za v prora- čunu predvidene projekte, češ da ta točka ne bo potrebna, ker »do tja sploh ne bomo prišli«. Očitek o proračunu brez pravne podlage »Pred dnevi sem od gospoda Arnuge prejel dopis, v katerem mi očita, da je proračun pripravljen brez pravne podlage, da pritiskam na svetnike, da jih napeljujem h kršenju zakonskih predpisov, kar odločno zavračam, saj ničesar ne kršim in nikogar ne zavajam. Veliko sem razmišljal, kako naj se odzo- vem. Ne gre namreč za prvo tako pisanje, to ni bila prva grožnja, čeprav nismo nikdar hodili niti po robu, kaj šele čez. Slednjič sem se odločil, da sejo prekinem in da do naslednjič pripravimo novi prora- čun, ki bo popolnoma v zakonskih mejah; nadaljevali bomo torej, ko bomo imeli pripravljene vse 'dipe', da bo vse po pravilih,« je dejal in zapustil sejo, svetniki pa so obse- deli presenečeni in brez besed. Kaj je pravzaprav zapisal Andrej Arnuga, da je tako razburil župana? »Samo povedal sem, da se mi pre- dlagani osnutek proračuna ne zdi primeren za nadaljnjo obravnavo, ter ga spomnil, da je občinski svet tisti, ki je najvišji organ odločanja o usodi občine, župan pa občin- ski svet samo predstavlja. Kajti dogaja se, da svetniki ne dobimo natančnih informacij o zadevah, o katerih odločamo in za katere, ne nazadnje, tudi odgovarjamo z dvigom rok, ne smemo komenti- rati, ker to potem takoj pomeni, da nasprotujemo razvoju. Skratka, postavljeni smo pred dejstva,« po- jasnjuje Arnuga. Od kod številke v proračunskih postavkah V proračunskem načrtu razvoj- nih programov (NRP), nadaljuje Arnuga, so navedeni številni pro- jekti brez pripravljenih diipov, ki pa so pogoj za umestitev projektov v proračun. »S tem dokumentom se namreč ugotovi, ali je načrtovano investicijo smiselno izvesti ali ne, hkrati pa se navede vire fi nancira- nja. Šele na osnovi teh podatkov občinski svet odloči, ali gre neka in- vesticija v NRP. V predlaganem pa imamo projekte, nekatere tudi do leta 2023, za katere nam občinska uprava ni dala niti na vpogled niti v potrditev nobenega diipa. Zani- mivo bi bilo izvedeti, kako so brez ustrezne dokumentacije sploh priš- li do teh številk pri posameznih po- stavkah. Zato bi bil moj predlog, če bi seveda dobil besedo za razpra- vo, da bi se letos posvetili pripravi dokumentacije za želene projekte, prihodnje leto pa bi se lotili investi- cij, saj bi to pomenilo natančno fi - nančno konstrukcijo, hkrati pa nam ne bi bilo treba najemati kredita.« Županu je dovolj nenehnih groženj Benko na drugi strani pravi, da je že pred novim letom občinski svet »potipal« glede prihodnjih ra- zvojnih projektov, ki so ga svetniki načelno podprli. »Strinjali so se, da v letu 2020 pripravimo več razpisov za projekte po celotni občini, ure- dimo več odsekov cest, predvsem tam, kjer naši občani še niti asfal- ta nimajo, dogovorili smo se tudi, da kljub morda drugačnim željam damo prednost projektom, ki jih sofi nancira bodisi država bodisi EU. Načrte razvojnih programov smo tako pripravili do konca našega mandata. Samo za zagotavljanje lastnega deleža za gradnjo obeh kolesark ter za obnovo Simoniče- ve domačije potrebujemo 450.000 evrov. Predlagal sem, da za to vi- šino najamemo kredit, za ceste pa poskrbimo iz proračuna in preko 23. člena ZFO. Je pa res, da za vse te projekte, ki smo jih predvideli v proračunu, še nimamo narejenih diipov. Ampak saj tega nihče nima, mi bomo zdaj edini v Sloveniji, ki bomo vse to naredili vnaprej. Naj- pomembnejše je namreč, da imaš zagotovljena sredstva v proračunu, da imaš proračun potrjen in da je fi - nančno vzdržen. Dovolj imam tega, da mi bo nekdo nenehno grozil z zakonodajo, zato bomo zdaj, kot sem že povedal, delali vse točno po pravilih. Šele ko bomo imeli vso dokumentacijo, bomo naredili nas- lednji korak, prej ne. Kam bomo tako prišli in kakšni bodo rezultati, pa bomo videli,« je sklenil Benko. Z lastnim mnenjem si sovražnik občine Arnuga je razočaran, da je znova izpadel kot sovražnik občine. »To je obračanje dejstev. Samo svoje mnenje sem povedal, tako kot žu- pan in drugi svetniki želim svoji ob- čini samo najbolje. V preteklosti je že bilo veliko narejenega in upam, da še bo, ampak svetniki moramo imeti pravico izraziti svoje stališča, tudi če gre za nestrinjanje. Večina se noče izpostavljati in tako po- gosto ostajam edini, ki se javno 'pritožuje', čeprav me na hodniku potem marsikdo podpre. Želim si, da ne bi sedeli na dveh bregovih, da bi se lahko o vsem pogovorili, tudi skregali, če je treba, nato pa v kulturnem dialogu dosegli kom- promis za skupen cilj: dobrobit ob- čine in njenih prebivalcev.« Trnovska vas  Po zapletih s sprejemanjem lanskega proračuna dramatično tudi letos Župan protestno prekinil proračunsko sejo Čeprav je Alojz Benko sprva pričakoval naporno usklajevanje predlaganih proračunskih postavk na odborih, pa se to ni zgodilo, saj tam nanj ni bilo večjih pripomb, le na odboru za infrastrukturo se svetnika Drago Pukšič in Andrej Arnuga nista strinjala s predlaganim najemom kredita. Zato je kazalo, da bo šel proračun tudi na zadnji seji občinske- ga sveta gladko »skozi«, a se je obrnilo čisto drugače. Župan je namreč že po nekaj minutah odkorakal iz sejne sobe. Foto: SD Alojz Benko: »Andrej Arnuga mi očita, da je proračun pripravljen brez pravne podlage, da pritiskam na svetnike, da jih napeljujem h kršenju za- konskih predpisov, kar odločno zavračam.« Šolske novince bodo šole vpiso- vale na sedežih šol v ponedeljek in torek dopoldan ter v sredo popol- dan. Vpis je obvezen za otroke, ki bodo v letu 2020 dopolnili šest let (rojeni leta 2014). Otroke naj bi vpisovali v šolo v šolskem okolišu, kjer je njihovo bi- vališče. Ti so skupaj z natančno na- vedenimi ulicami podrobneje opre- deljeni na spletni strani Mestne občine Ptuj. „Starši imajo pravico vpisati otroka v javno osnovno šolo v šolskem okolišu, v katerem otrok stalno ali začasno prebiva, ob upo- Ptuj  Šole bodo vpisovale novince Pred vrati vpisi v prvi razred V ponedeljek, torek in sredo bodo potekali vpisi v prvi razred osnovnih šol na območju MO Ptuj za šolsko leto 2020/2021. Središče ob Dravi  Zapuščeni objekti kazijo podobo kraja Prebivalcev je vse manj, prazna vsaka četrta hiša Propadajoče stavbe tudi v Središču ob Dravi kazijo podobo občine, ki se sicer z ustanovljenim krajinskim parkom nadeja turističnega preboja. Mnoge pa skrbi, da bo takšnih stavb vse več. Prazna je skoraj že vsaka četrta hiša, kar je tudi posledi- ca zaskrbljujočega dejstva, da je prebivalcev vsako leto manj. Podatki državnega statističnega urada za leto 2011 kažejo, da je bilo v občini kar 161 praznih stanovanj oz. hiš, kar pomeni, da je bila prazna vsaka peta hiša. Medtem ko se leta 2015 število nenaseljenih stanovanj skoraj ni zmanjšalo, pa zadnji podatki iz leta 2018 kažejo, da je število nenaseljenih stanovanj naraslo že na 176. Statistika glede praznih sta- novanj po občinah je sicer precej skopa, saj kaže le podatke za leta 2011, 2015 in 2018. Vendar pa je tudi iz njih lahko razbrati konstantno višanje števila praznih stanovanj. To je seveda povezano z upadom populacije v občini Središče ob Dravi. Po zadnjih podatkih je v drugi polovici lanske- ga leta občina štela le še okoli 1.950 prebivalcev. V zadnjih štirih letih je število prebivalcev upadlo za skoraj 100. Število prebivalcev se sicer v vseh treh ormoških občinah vsakoletno zmanjšuje. Podrtija vsem na očeh Na problematiko propadajočih stavb v občini je na zadnji seji opo- zoril svetnik Jožef Šef. Kot je povedal, v oči še zlasti bode stavba, ki je v središču Grab, tik ob tamkajšnji državni cesti Dotrajani objekt je v zasebni lasti, v enem delu celo obratuje lokal. »Gostje ali kolesarji, ki po kolesarski poti ob Dravi pridejo do glavne ceste, naletijo na zgradbo, na kateri raste gozd. To je po svoje znamenitost,« je sarkastično dejal in dodal: »To nikakor ne daje najlepšega zgleda našega kraja. V Središču imamo dva ali tri tako očitne primere. Treba bi bilo razmišljati, da se na nivoju občine kaj ukrene.« Foto: MH Objekt tik ob glavni cesti nezadržno propada. števanju zmogljivosti šole. Znotraj skupnega šolskega okoliša so do- ločena gravitacijska območja, ki so usklajena z zmogljivostjo šole,“ po- jasnjujejo na MO Ptuj. Starši sicer lahko vpišejo ali prepišejo otroka v šolo tudi izven šolskega okoliša, v katerem prebivajo, a morata odlo- čitev o vpisu oziroma prepisu otro- ka odobriti ravnatelja obeh šol. Večina šol je v zadnjih dveh tednih že pripravila spoznavne dogodke, ki so bili namenjeni bo- dočim prvošolcem in njihovim star- šem. Foto: DK Stanovanja se praznijo 2011 2015 2018 Naseljena stanovanja 644 645 631 Nenaseljena stanovanja 161 160 176 Vir: Foto: M24 Foto: SD Andrej Arnuga: »Večina svetnikov se noče izpostavljati in tako pogosto ostajam edini, ki se javno 'pritožuje', čeprav me na hodniku potem mar- sikdo podpre.« Pristojni državni organi ne ukrepajo Župan Jurij Borko je pojasnil, da se je občina pred leti kot ena izmed redkih lotila urejanja propadajočih nepremičnin s pripravo posebnega odloka, ki pa v praksi ni zaživel, delno tudi zato, ker sama država nima tovrstne ustaljene prakse. »Z republiškim inšpektorjem sva pred leti na- letela prav na omenjeno stavbo. Rekel je, da bo izdal odločbo o rušitvi, a s tega ni bilo nič, pa čeprav sem večkrat klical, pisal maile … Ob taki neodzivnosti najbolj odgovornih in pristojnih je težko kaj narediti ...« Dotrajan objekt tako ne le, da je kraju v sramoto, temveč postaja tudi vse bolj nevaren, saj ga od glavne ceste loči le zelo ozek pločnik. Kdo je sploh za kaj pristojen?! Občinska inšpektorica Jana Čavničar po drugi strani pravi, da je pri- stojna za ukrepanje v skladu s sprejetim omenjenim odlokom občina. »Občinska inšpekcija je v prejšnjem letu na to temo prejela eno prijavo na območju središke občine, ki pa jo je zaradi nepristojnosti odstopi- la pristojnemu inšpektorju. Občinska inšpekcija prejema prijave glede propadajočih stavb posredno, predvsem takrat, ko iz zanemarjenih zemljišč in objektov na njih zaraščenost poseže na javno cesto, kar pa je po zakonu o cestah prepovedano. Takrat ukrepamo v skladu z zako- nom o cesth in ne občinskim odlokom.« Kot je še povedala, omenjeni odlok glob za kršitelje ne predvideva: »Če pa bo občina z izvršbo sama založila sredstva za izvedbo vzdrževal- nih del, pridobi na objektu zakonito hipoteko v višini stroškov izvedbe, če lastnik na podlagi izstavljenega računa ne bo poravnal obveznosti do občine.« Štajerski TEDNIK petek, 7. 2. 2020  COLOR CMYK stran 6 petek  7. februarja 20206 V središču Slovenija na repu držav EU po izkoriščanju vetrne energije V Sloveniji imamo le dve večji delujoči vetrni elektrarni, in sicer eno z nazivno električno močjo 2,3 megavata in eno z 0,9 megavata nazivne moči. Obe vetrni elektrarni sta postavljeni na Primorskem – pri Razdrtem in Dolenji vasi pri Senožečah. Proizvodnja vetrnih elektrarn v Sloveniji je leta 2018 dosegla 6,02 gigavatne ure, s čimer je pokrila le 0,04 odstotka porabe električne energije v Sloveniji, kar je daleč od povprečja EU. Statistični podatki kažejo, da je Slovenija na repu držav EU po izkoriščanju vetrne energije; poleg Slovenije sta na zadnjih mestih še Malta in Slovaška. Najvišji delež z vetrom pridobljene električne energije v celotni porabi so imele v lanskem letu Danska (41 %), Irska (28 %) in Portugalska (24 %). Rešitev za zmanjšanje izpustov, vsaj na področju osebnega pro- meta, je tudi e-mobilnost. A to na drugi strani pomeni povečano po- rabo električne energije, k porabi katere prispeva tudi trend menjave energentov za ogrevanje. »Skupna potrošnja energije bo padala, elek- trične pa se bo večala. Zato je sama država, tudi zaradi dejstva, da nas do leta 2040 čaka zaprtje termoelek- trarne Šoštanj, ki zagotavlja 40 % ele- ktrične energije, in nato še leta 2043 bloka nuklearke, kar skupaj pomeni 70 % sedanje proizvodnje električne energije, pred velikimi izzivi. Delno želimo na te izzive odgovoriti tudi v DEM s povečanim obsegom proizvo- dnje električne energije, na prvem mestu iz vetra ter tudi sonca,« pravi direktor DEM Andrej Tumpej. Samo netopirje bodo preučevali eno leto A če so za zdaj s podatki glede načrtovanega projekta izgradnje Povsem drugačno sliko pa kaže- jo na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ), kjer pravijo, da je pro- šenj za takojšen sprejem le 1.000 do 2.000, ostali si s svojo prošnjo samo želijo zagotoviti svojo poste- ljo v domu v bližnji prihodnosti. Na ministrstvu govorijo o 1.000 do 2.000 ljudeh, ki bi dom potrebovali takoj »Zasedenost domov spremlja- mo na podlagi enotnega modula za pregled prošenj in prostih mest v domovih za starejše. V tem mo- dulu je na dan 27. januar 2020 skup- no 11.987 prošenj. Pri podatkih o čakajočih so evidentirani tisti, ki pošljejo prošnjo, ki je lahko aktu- alna ali poslana na zalogo. Po na- vedbah domov za starejše je tako med aktualnimi prošnjami približno desetina takih, ki so zainteresirani za takojšen sprejem, kar pomeni, da v tem trenutku primanjkuje od 1.000 do 2.000 mest. Pri tem želim poudariti, da so pri podatkih o ča- kajočih evidentirani tisti, ki pošljejo prošnjo, ki je lahko aktualna ali pos- lana na zalogo. Kot aktualna se npr. vodi prošnja, ki jo prosilec odda za enoposteljno sobo v točno do- ločnem domu. Če se mu medtem ponudi mesto v dvoposteljni sobi v drugem domu za starejše in to možnost zavrne, njegova prošnja še vedno ostane zabeležena kot aktualna za želeno namestitev. Ponovno poudarjamo, da je po navedbah domov za starejše med aktualnimi prošnjami približno de- setina takih, ki so zainteresirani za takojšen sprejem. Preostale vloge so poslane na zalogo.« Dejstvo je, da so številni staro- stniki in njihovi svojci v hudi stiski, ker ne morejo priti do potrebne oskrbe. Poleg tega, da si številni domov zaradi previsokih cen eno- stavno ne morejo privoščiti in so zaradi ugodnejše ponudbe (brez čakalnih dob) vse bolj iskani domo- vi na sosednjem Hrvaškem, je pre- malo tudi pomoči na domu. Država zadnja javna domova zgradila pred 15 leti V Sloveniji je sicer 59 javnih zavo- dov in 43 koncesionarjev, ki izvaja- Slovenija, Podravje  Država že leta ni zgradila javnih domov za starejše, niti sprejela ustreznega zakona Koncesije tujcem, ki na račun starostnikov k Kako poskrbeti za starostnike, sploh če so bolni, obnemogli in potrebujejo 24-urno zdravstveno nego, je vprašanje, s katerim se sooča čaka preko 11.000 oseb, ki bi posteljo potrebovali nemudoma. »Po trenutnih podatkih ima vlogo v domu podano več kot 26.000 ose Podravje  V prihodnosti vetrne elektrarne ob bok haloškim klopotcem Bodo vetrnice, tudi v Podravju, rešile Slovenijo pred Evropa in ves svet je pred energetskim izzivom. Ne le zaradi omejevanja izpustov CO2 v ozračje, temveč tudi iskanja novih ali drugačnih v porabimo čedalje več. Ob tem nas v prihodnjih dveh desetletjih čaka zaprtje termoelektrarne Šoštanj in bloka nuklearke v Krškem. Na območju Maclja naj bi Dravske elektrarne zg rabili najnovejšo tehnologijo. polja vetrnih elektrarn na območju Makol v podjetju iz Rogaške Slati- ne (ki je negativen odziv doživelo na Rogli) skopi, so bolj radodarni s splošnimi informacijami v DEM. Direktor je dejal, da so ta trenutek oblikovani trije državni prostorski načrti v občini Dravograd na Oj- strici, na Paškem Kozjaku ter na Maclju, torej med drugim v občini Žetale. »V osnutku je predvidenih šest vetrnic moči 21 megavatov. Teh šest agregatov bi lahko po moči primerjali s Hidroelektrarno Dravograd,« je dejal. Investicijska vrednost projekta izgradnje je po podatkih infrastrukturnega mini- strstva ocenjena na 30 milijonov evrov. A od osnutka ter idej do reali- zacije bo še dolga pot. »S preje- tim sklepom o začetku priprave državnega prostorskega načrta se največ dela šele začne. Začne se preverjanje vseh področij in vplivov – kar lahko traja kar nekaj let, samo študija netopirjev traja eno leto. In rezultati vseh presoj Povsem zanemarjeno področje oskrbe starostnikov V primerjavi z drugimi evropskimi državami je Slovenija glede dolgotrajne oskrbe starejših v protislovni situaciji: na eni strani ima nadpovprečno število postelj za dolgotrajno oskrbo, po drugi pa akutne potrebe po zagotovitvi 50 % dodatnih postelj, saj na sprejem v dom trenutno čaka blizu 11.000 starostnikov. Vzrok za takšno stanje je treba iskati v dejstvu, da nismo posvečali dovolj pozornosti razvoju alternativnih oblik dolgotrajne oskrbe, ampak smo oskrbo starejših doslej v Sloveniji zagotavljali samo v domovih za starejše in v obliki pomoči na domu, ki pa je zelo omejena. Foto: M24 Štajerski TEDNIK petek, 7. 2. 2020  COLOR CMYK stran 7 Vse več prosilcev mlajših od 65 let Namestitev v instituciji vse bolj potrebujejo tudi osebe z demenco in težkimi zdravstvenimi stanji, pa tudi mlajši od 65 let zaradi zelo slabega zdravstvenega stanja. »Trenutno so vsi domovi starejših zasedeni. Še posebej dolge čakalne vrste so v vseh urbanih regijah ter v osrednjeslovenski in gorenjski regiji,« povedo na Skupnosti za socialne zavode, kjer še opažajo: »Predvsem se soočamo s porastom prošenj za namestitev oseb z demenco in oseb s težjimi zdravstvenimi stanji. Vse pogosteje sorodniki prosilcev pričajo o zgodbah, kako starejši svojec v zelo kratkem času zaradi nenadnega poslabšanja zdravstvenega stanja (padec, možganska kap …) po zaključeni obravnavi v bolnišnici potrebuje takojšnjo namestitev v dom. Vse več je tudi prosilcev, ki so mlajši od 65 let in bi zaradi zelo slabega zdravstvenega stanja potrebovali namestitev v instituciji. Težave so tudi pri nameščanju uporabnikov z najzahtevnejšimi specifičnimi zdravstvenimi težavami, ki zahtevajo 24-urno neprekinjeno obravnavo teh uporabnikov.« in študij dajo odgovor, ali bodo vetrne elektrarne na tem mestu ali ne. Sami postopki umeščanja v prostor pa lahko trajajo od tri do pet let,« so navedli v sloven- skem energetskem gigantu. Ne glede na dolžino postopka pa je najpomembnejše, meni Tumpej, da so prebivalci in občine dobro obveščene. »Vsi se bojimo nezna- nih stvari, če pa je stvar znana, je bojazen manjša. Gradili bomo najnovejšo tehnologijo, upošte- vali bomo zadnje izsledke. To za- gotavljam.« Kdaj bo država priznala odškodnine najbližjim prebivalcem Ne glede na tehnologijo pa imajo vetrnice vpliv na okolje in na ljudi, kar priznavajo tudi v DEM. »Ugotavlja se, da pose- bej starejše vetrnice proizvajajo nizkofrekvenčni hrup, ki ga člo- veško uho ne sliši, zazna ga pa telo. Nekateri so bolj dojemljivi za ta hrup, drugi ne. Ta trenutek se ta izziv rešuje z oddaljenostjo vetrnic od naseljenega obmo- čja,« je o vplivih dejal Tumpej, obenem pa zavrnil pomisleke glede elektromagnetnega se- vanja. »Vsaka vtičnica v dnevni sobi ima večji vpliv na vas kot pa vetrnice.« Seveda se ob tem poraja tudi vprašanje koncesnine, torej neke vrste odškodnine za okolje in lju- di (podobno kot to velja za kori- ščenje vodnega potenciala reke Drave). »A na tem področju dr- žava ni storila še niti za noht,« se je slikovito izrazil Tumpej. »A bo treba ,« je dodal. petek  7. februarja 2020 7V središču Foto: M24 Vetrnice načrtovane tudi v Makolah Ministrstvo za okolje in prostor je do novembra lani od Ministrstva za infrastrukturo prejelo osem pobud za umestitev polj vetrnih elektrarn. Tri od njih so v zahodni Sloveniji, pet pa v vzhodni Sloveniji: PVE Ojstrica (DEM, Maribor), PVE Mislinja (StiriaInvest, Rogaška Slatina), PVE Paški Kozjak (DEM Maribor), PVE Rogatec (DEM Maribor) in PVE Plešivec (StiriaInvest, Rogaška Slatina). To pomeni, da sta na območju Podravja načrtovani dve polji vetrnih elektrarn, in sicer na območju Maclja (Žetale, Rogatec) ter Makol (in Rogaške Slatine). Potencialni investitor prve so Dravske elektrarne Maribor, druge pa družba StiriaInvest iz Rogaške Slatine, katere direktor je Franc Sajko. Slednji je povedal, da je javno še preuranjeno govoriti o vetrnicah na območju občine Makole, saj bi se morali projekti najprej predstaviti lokalnim skupnostim. Je pa postopek za pripravo državnega prostorskega načrta že v teku. Kot izhaja iz dokumentov, ki jih je marca 2018 pripravilo mariborsko podjetje Urbis, je na območju Plešivca predvidena postavitev osmih vetrnih elektrarn z močjo do 2 MW. V gradivu je zapisano, da je teren glede na izpostavljenost vetru ugoden, prav tako je oddaljenost naselij od lokacije postavitve elektrarn ustrezna. Najbližje območje strnjene poselitve (občina Makole, Stari Grad) je od meje predvidenega območja oddaljenopribližno 1450 m. Foto: Strnad jo institucionalno varstvo. V javnih domovih za starejše je trenutno 13.466 mest, v zasebnih domovih za starejše s koncesijo 5.320 mest in v posebnih zavodih za odrasle 2.253 mest. Skupno je na področju institucionalnega varstva 21.039 mest, od tega za starejše 18.786 mest. Da v domovih vlada pro- storska stiska, ne preseneča, kajti država je zadnja nova domova za starejše in javna zavoda v Ljubljani in Mariboru zgradila in ustanovila v letu 2004 (Dom za starejše občane Fužine) in 2005 (Dom za starejše občane Tezno). Država tako že več let ni zgradi- la nobenega doma za upokojence, gradijo se le zasebni s koncesijo, ki pa so za oskrbovance praviloma dražji. Vrbnjakova: »15 let že čakamo na zakon o dolgotrajni oskrbi, država pa nič!« Da bi država morala iz proračun- skih sredstev graditi javne domove za starejše, opozarja tudi ormoška občinska svetnica Veronika Vrb- njak iz vrst Desusa. »Že leta opo- zarjamo, da bi se zakonsko moral urediti dostop do dolgotrajne oskrbe starostnikov, saj je ta sedaj odvisen od socialnega statusa in to je skrajno diskriminatorno. Gradili bi lahko javne domove ali kakšne druge oblike skupnosti, kjer bi os- krbovanci imeli občutek domač- nosti. Možne bi bile številne zapo- slitve vseh profilov, ne pa, da se naš izšolan kader zaradi višjih plač raje zaposluje v Avstriji in Nemčiji. 60.000 ljudi je upravičenih do dol- gotrajne oskrbe, mi pa na ta zakon čakamo več kot 15 let!!! Država le gasi ogenj s podeljevanjem konce- sij francoskim in avstrijskim druž- bam, ki izkoriščajo stisko starosti- kov in si s tem ustvarjajo vrtoglave dobičke, ki jih seveda plasirajo v svojo državo,« je kritična Vrbnjako- va, stisko starostnikov v naši državi pa je še takole ponazorila: »Slove- nija je ena najbogatejših držav, z visokim proračunom, ki ne more zagotoviti ljudem, ki so ustvarjali in do upokojitve delali v državi, da bi dostojno preživeli jesen življenja v svoji domovini, temveč jih poši- ljamo umirat na Hrvaško, kjer so domovi bistveno cenejši. Veliko je revnih ljudi, ki se nočejo izpostav- ljati, zato je potrebno zakon o dolgotrajni oskrbi sprejeti čim prej takšen, ki ne bo izključujoč.« Podeljene »mrtve« koncesije požrle 500 postelj »V naslednjih dveh letih je v proračunu zagotovljenih 10 mili- jonov evrov, kar je bistveno več, kot je bilo v preteklih letih (npr. v letu 2016 – 340.000 evrov, v letu 2017 – 0). V letih 2020 in 2021 bo na podlagi preteklega javnega razpisa zagotovljenih oz. zgrajenih predvidoma 574 novih mest. Javno mrežo institucionalnega varstva za starejše bomo v prihodnjem letu razširili še za dodatnih 700 mest, ki jih je pred kratkim že odobrilo Ministrstvo za zdravje. Vsaj še 500 dodatnih mest pa si želimo prido- biti tudi iz t. i. mrtvih koncesij, ki so bile v preteklih letih že podeljene, a nikoli realizirane. Skupaj z vse- mi drugimi širitvami in prenovami domov bi lahko v naslednjih dveh letih javno mrežo razširili s prib- ližno 2.000 mesti, pri čemer to ne pomeni, da bo v dveh letih tudi že na voljo novih 2.000 postelj.« še pravijo na ministrstvu. kujejo vrtoglave dobičke a marsikatera družina. Domovi za starejše naj bi pokali po šivih, na prosto mesto po podatkih Skupnosti socialnih zavodov Slovenije b, od tega pa preko 11.000 takšnih, ki bi odšli v dom za starejše 'jutri', če bi jim ponudili ustrezno in želeno prosto mesto,« trdijo. Foto: Dremastime/M24 d energetsko krizo? virov električne energije, ki pa je kljub varčevanju Foto: Mojca Vtič gradile šest vetrnic. V energetskem gigantu obljubljajo, da bodo v primeru gradnje upo- Vetrnice najbolj sporne naravovarstvenikom ... Medtem ko je družba StiriaIn- vest, ki načrtuje gradnjo 15 vetrnih elektrarn na zahodnem območju Pohorja (gre za območje občin Misli- nja, Zreče in Slovenska Bistrica), do- živela odpor dela lokalnega okolja, pa je bil odziv svetnikov v Žetalah pozitiven. A je, tako kot drugod po Sloveniji, pričakovati, da se bo tudi v Žetalah bila še ostra bitka za postavi- tev vetrnic. In kot je ob predstavitvi projekta dejal žetalski svetnik Nejc Sakelšek: »Navadno so vetrnice ka- men spotike za inštitucije in civilne iniciative, ki se sicer ne približajo našim krajem niti na 100 kilometrov. Upam, da ta projekt uspe.« Da je tovrstna oblika pridobivanja energije sporna za naravovarstveni- ke, je zapisano celo v nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu države. Kjer je izpostavljeno, da so projekti s področja hidroenergije in vetra v Sloveniji izjemno težko izve- dljivi oz. so postopki iz naslova okolj- skih presoj in umeščanja v prostor nerazumljivo dolgi in pripeljejo do negativnih rezultatov za investitorje. Tako bo realna proizvodnja ele- ktrike iz vetrnic seveda odvisna od uspešnosti umeščanja v prostor ozi- roma od tega, koliko vetrnic bomo v Sloveniji dejansko zgradili in dali v obratovanje, ne pa od tega, kaj investitorji načrtujejo. »Kot primer naj navedemo, da je za neki državni prostorski načrt iz prejetih smernic, ki jih je poslal Zavod RS za varstvo narave, razvidno, da je od predla- ganih 15 stojišč vetrnih elektrarn sprejemljivo samo eno stojišče!!« so opozorili na ministrstvu za infra- strukturo. Štajerski TEDNIK petek, 7. 2. 2020  COLOR CMYK stran 8 petek  7. februarja 20208 Kmetijstvo in podeželje Kot pravijo na zavodu, kjer tre- nutno zaposlujejo 650 ljudi, ugota- vljajo, da bodo kmalu potrebovali več gozdarskega kadra, predvsem visoko izobraženega, kot pa je zdaj dejansko vpisanih študentov na ustreznih študijskih programih. Kmalu na voljo tudi direktorski stoli Pričakovati je, da bodo pri upravljanju z gozdovi postavljeni pred zahtevne sodobne izzive, zato bodo imeli pri zaposlovanju pestro izbiro možnosti zlasti di- plomanti drugostopenjskega ma- gistrskega študija gozdarstva, za katere bo po ocenah na voljo 100 delovnih mest. Zaradi obstoječe strukture zaposlenih pa jim bodo kmalu na voljo tudi vodilna delov- na mesta, so povedali na eni od januarskih predstavitev, ki so jih skupaj s KGZ Slovenije, kmetijskim ministrstvom ter Zvezo lastnikov gozdov Slovenije med drugim organizirali tudi v prostorih ptu- jskega kmetijsko-gozdarskega za- voda. Da je gozdarstvo primerna izbira za tiste, ki želijo pridobiti celovito in kompleksno izobraz- bo o gozdu, ki vključuje znanja s področja ekologije, biologije, tehnologije, ekonomike in drugih strokovnih področij, so povedali predstavniki omenjenih inštitucij, sodobno gozdarstvo pa postaja vedno bolj zanimiv spoj terenske- ga dela in informacijskih tehnolo- gij. Poleg tega različna delovna mesta znotraj gozdarstva nudijo zaposlenim pestro paleto različ- nih delovnih okolij in nalog, ki so lahko vezane bodisi na terensko delo v gozdu, na visokotehnolo- ško obdelavo podatkov v pisarni ali pa na delo z lastniki gozdov in drugimi, ki delujejo v gozdnem prostoru. Gozdarski poklic danes naj- večkrat združuje naštete vidike v enem delovnem mestu, za ambi- cioznejše pa obstaja veliko mož- nosti za sodelovanje v znanstve- no-raziskovalnih in mednarodnih projektih. Predvsem pa gre, so po- udarili, za delo v atraktivnem oko- lju, saj je gozd še vedno najlepša pisarna, ki si jo lahko kdo zamisli, v kateri dan ob obilici izzivov, nalog in sprejetih odločitev hitro mine. Načrtovani gozdarski razpisi Pred gozdovi in njihovimi uprav- ljavci so, kot rečeno, številni iz- zivi. Urgentno reševanje težav s podlubniki in sanacij gozdov po vremenskih ujmah se prepleta s problematiko klimatskih spre- memb in segrevanja ozračja. Obo- je je povezano z vprašanji izbire drevesnih vrst in obnove gozdov, ob tem pa kot posledica globali- zacije nastopa invazija tujerodnih rastlinskih in živalskih vrst. Aktualna problematika vzdrže- vanja in uravnavanja populacij velikih zveri zahteva posebna znanja o populacijskih dinamikah, podkrepljena s sodobnimi genet- skimi metodami. Vedno znova je treba preveriti ustreznost uporabe različnih tehnologij v gozdni proi- zvodnji in zagotavljati ravnotežje med ekonomičnostjo in okoljsko vzdržnostjo. Ob vsem naštetem pa Zavodu ostaja še njegova osnovna naloga javne gozdarske službe, to- rej dolgoročno načrtovanje razvo- ja gozdov. Slovenija, Podravje  Gozd je najlepša možna pisarna Gozdarski inženir bo iskan poklic Zavod za gozdove Slovenije bo v naslednjih letih močan zaposlovalec, saj v naslednjih petih do desetih letih načrtujejo zaposlitev 250 visoko izobraženih strokovnjakov. Markovci  Koline turističnega društva Dišalo po odlični pečenki Turistično društvo (TD) občine Markovci, ki ga vodi pred- sednik Franc Brodnjak, je v začetku meseca priredilo koline – domači praznik na podeželju. Gostom, ki so prihajali čez ves dan, največ pa se jih je zbralo na večerji, so postregli z odlično kulinariko. „S kolinami smo začeli zjutraj okoli osnih. Tradicionalno se na tem dogodku že leta in leta srečujemo prvo soboto v februarju. Letos je to bilo dan pred svečnico. Opravili smo vse delo, tako kot je to značilno za domače koline. Moški smo bili pri delu okrog stolice, ženske v kuhi- nji. Dopoldan smo svinjo razkosali, gospodinje so v tem času pripravile malico: kislo juho, pražena jetrca, svinjsko pečenko, zelje in hren. Po malici smo se ponovno lotili vsak svojega dela. Pražili smo ocvirke, na- redili krvavice in pečenice, nekaj mesa smo dali v razsol, nekaj smo si ga pripravili za društveni občni zbor, ki bo v začetku marca. Zvečer smo se zbrali za bogato obloženo mizo. Na večerjo smo povabili predstavnike vseh društev v občini in prijatelje. Večerja je bila prava kolinska: juha z rezanci, praženi krompir, pečenka, krvavice, pečenice, zelena solata in gibanica. Vse za večerjo smo spekli v krušni peči,“ je dogajanje opisal predsednik TD Brodnjak. Čez slab mesec dni se bodo člani markovskega turističnega društva ponovno srečali. 6. marca jih čaka 20. občni zbor. Jubilej bodo sicer proslavili v jesenskih mesecih, ko bodo pripravili slavnostni dogodek, ki ga želijo pospremiti z izdajo priložnostne publikacije. V njej bi predstavili 20-letno bogato zgodovino delovanja društva. Foto: MZ Foto: Profimedia/M24 Med sodobne izzive v gozdarstvu sodijo sanacija gozdov zaradi podlubnikov in vremenskih ujm, klimatske spre- membe, invazije tujerodnih vrst in uravnavanje populacij velikih zveri. Medtem ko smo pri samooskr- bi s kmetijskimi proizvodi, kot so sveže sadje, zelenjava, med, krompir, žita in meso, skromni in še daleč od želene stopnje, pa je, kot kažejo podatki statističnega urada (SURS) in Kmetijskega in- štituta Slovenije (KIS), povsem drugače pri proizvodnji vina; v se- zoni 2018/19 smo namreč dosegli zavidljiv rekord – 110-odstotno samooskrbo in vina pridelali več, kot smo ga popili. Kot prikazuje tabela, je bila v tem času stopnja samooskrbe z belimi vini še malce večja, in sicer 113,5-odstotna. Proizvodnja vin je znašala ok- rog 890.000 hektolitrov, približno 580.000 hektolitrov oziroma 66 odstotkov je bilo belih vin. Zani- miv je podatek, kar je razvidno iz priloženega grafa, da so k skupni proizvodnji v opazovanem trž- nem letu več kot polovico prispe- vala vina z zaščiteno označbo po- rekla. Skupna potrošnja vin v tem času je znašala okrog 800.000 hektolitrov, delež belih vin pa je predstavljal 510.000 hektolitrov oziroma 64 odstotkov. Prebivalec Slovenije je v povprečju popil 38 li- trov vina, od tega dobrih 24 litrov belih vin. Slovenec povprečno spil skoraj 38 litrov Prebivalec Slovenije je v tržnem letu 2018/2019 v povprečju popil 37,8 litrov vina, kar je 5,1 litra več kot leto prej. Proizvodnja se je v tem času povečala za okoli 30 od- stotkov na približno 890.000 hek- tolitrov. Od tega so 66 odstotkov predstavljala bela vina, so sporočili iz državnega statističnega urada. Glede na kakovostno razdelitev so k skupni proizvodnji v opazova- nem tržnem letu 61 odstotkov pri- spevala vina z zaščiteno označbo porekla, po podatkih statistikov skoraj 540.000 hektolitrov. Od skupne potrošnje vin v Slo- veniji, ta je znašala okrog 800.000 hektolitrov, je delež belih vin pred- stavljal 64 odstotkov, kar nanese 510.000 hektolitrov. Slovenija  110-odstotna samooskrba z vinom Pridelamo več vina, kot ga popijemo Proizvodnja vin jev tržnem letu 2018/2019 znašala okrog 890.000 hektolitrov, od tega je delež belih vin predstavljal 64 odstotkov. Foto: Arhiv ŠT Slovenija  Kmetijska statistika V letu 2019 odkupljenega manj mleka S kmetij v Sloveniji je bilo v letu 2019 odkupljenega nekaj manj kot 564.000 ton kravjega mleka, kar je 1,2 odstotka manj kot leta 2018. Slovenske mlekarne so sicer odkupile več mleka, okoli 404.600 ton oz. 2,6 odstotka več kot predlani. V tem mleku je bil delež maščob s 4,14 odstotka za 0,01 odstotne točke nižji, delež beljakovin pa s 3,39 odstot- ka za 0,02 odstotne točke višji kot predlani, kažejo v petek objavljeni podatki državnega statističnega urada. Mlekarne pa so proizvedle okoli 164.400 ton konzumnega mleka, kar je 2,2 odstotka manj kot predlani. Nižja je bila tudi proizvodnja masla, ki je upadla za 3,7 odstotka na okoli 2500 ton, in sira iz kravjega mleka za 2,6 odstotka na 16.100 ton. Pove- čala se je proizvodnja fermentiranih mlečnih izdelkov za 2,9 odstotka na okoli 45.000 ton ter smetane za 0,1 odstotka na 12.150 ton. Bilanca za vino za tržno leto, Slovenija, 2018/2019 Domača proizvodnja Domača potrošnja Stopnja samooskrbe Potrošnja / prebivalca 1.000 hl % l/preb. Vina 888,7 805,1 110,4 37,8 od tega bela vina 581,9 512,8 113,5 24,1 Vira: SURS, KIS Vira: SURS, KIS Potrošnja vin na prebivalca, Slovenija, 2018/2019 »Gozdarski« razpisi od marca letos Kmetijsko ministrstvo v okviru Programa za razvoj podeželja tudi za letošnje leto pripravlja razpise za pridobitev sredstev oziroma za sofinanciranje v gozdarstvu. Za zdaj so določeni okvirni terminski načrti. Tako naj bi bil marca objavljen razpis za naložbe v ureditev gozdne infrastrukture z namenom trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, aprila za ustanavljanje skupin in organizacij proizvajalcev v gozdarskem sektorju, maja pa razpis za naložbe v nakup nove mehanizacije in opreme za sečnjo in spravilo lesa. Mogoče bo pridobiti tudi sadike gozdnega drevja in potrebnega materiala za zaščito pred divjadjo. Foto: Bobo/M24 Štajerski TEDNIK petek, 7. 2. 2020 COLOR CMYK stran 9 petek  7. februarja 2020 9Politika Prva varianta je svetnikom že poznana (z vkopano telovadnico pod šolo), druga varianta je grad- nja telovadnice na zemljišču ob šoli in tretja varianta gradnja zgolj šole brez telovadnice. Sprememba projekta zaradi dodatno kupljenega zemljišča Glede gradnje šole s telovadnico ob njej je Brandner dal vedeti, da bi lahko bila cenejša, saj ne bodo potrebni globoki vkopi do 8 me- trov globine in posledično ni več potrebe po dodatnem pilotiranju bližnje stavbe vrtca, prav tako bo zagotovljena naravna osvetlitev telovadnice. Zakaj ta varianta ni bila predstavljena že pred časom, je pojasnil Cveto Završki: »Projekt je bil zasnovan že tri leta nazaj. Takrat ni bilo mogoče razmišljati o tem, da bi bila telovadnica bila prigrajena k šoli, saj ni bilo zem- ljišča za kaj takega. Ker je občina pred kratkim kupila bližnje oz. so- sednje zemljišče, pa je zdaj ta vari- anta možna.« Svetniki so se brez izjeme izrek- li za šolo s telovadnico, nato pa vsak zase začeli podajati predloge, kako gradnjo še poceniti. Večina je za šolo s telovadnico ob njej, a brez luksuza Pomisleki so se nanašali pred- vsem na smiselnost zelene strehe in pasivno gradnjo. Svetnik Miran Čuš je podrobneje pojasnil: „Raje bi bil, da gremo v izvedbo nizko- energetske gradnje in ne v pasiv- no. Če gradimo šolo za naslednjih 50 let, grem tudi stavit, da zelena streha brez resnih adaptacijskih stroškov ne bo vzdržala.“ Prav tako so svetniki zagovarja- li racionalno izbiro materialov za gradnjo. „Če imamo novo šolo in novo telovadnico, zagovarjam ka- kovosten material, vendar pa naj- bolj luksuznega tudi ne potrebu- jemo. Konec koncev bo treba najti varianto, ki bo fi nančno vzdržna,« je povedal Aleksander Furek. „Ne bom podprl projekta za 2 milijona in 1 evro.“ Kaj je »fi nančno vzdržna« na- ložba za občinski proračun, je bilo naknadno zelo jasno slišati. »Oseb- no bom podprl projekt šole, ki bo zahteval dva milijona evrov. Ne bom pa več podprl projekta za 2 milijona in 1 evro,« je pribil Boštjan Munda. S tem se je strinjal tudi Čuš: »Mislim, da je gradnja za okrog dva milijona evrov realna cena. Dokler bo izvedba v teh cenovnih okvirih, jaz s tem nimam težav.“ Ta znesek bi bil, kot je bilo slišati, sprejemljiv tudi za ostale. Sledilo je seveda še glasovanje; prav vsi svetniki z izjemo Ivana Piška, ki se je vzdržal, so soglasno potrdili gradnjo POŠ Marjeta po varianti 2, torej s prigrajeno telo- vadnico. Pišek pa je svoj vzdržani glas pojasnil tako: „Jaz danes ni- sem proti nobeni varianti, pa tudi nisem za nobeno varianto. Za odlo- čanje mi manjka vsaj približna cena gradnje, lahko tudi z 20-odstotnim odstopanjem.« Župan je bil kratek: »Cena bo znana takrat, ko bo objavljen raz- pis in bodo gradbinci oddali po- nudbe!« Gradbeni odbor – več babic, kilavo dete ... Ob tem so se svetniki povsem soglasno odločili tudi za gradbe- ni odbor, ki bo spremljal gradnjo POŠ. Sestavljalo ga bo sedem članov, in sicer trije predstavniki občinskega sveta, en občinske uprave, en predstavnik šole in dva občana. Izmed članov občinskega sveta so bili v gradbeni odbor potr- jeni Anej Lukan, Domen Majcen in Janez Horvat. Prihodnost gradnje bo tako vsaj deloma tudi v rokah gradbenega odbora. Ali jim bo uspelo realizirati cenovno ugoden projekt, kot ga zahtevajo svetniki, in hkrati zgradi- ti sodoben osnovnošolski objekt, pa ostaja odprto vprašanje do na- daljnjega. Pišek župana poučil o lokalni samoupravi Svetnik Ivan Pišek je bil do priprave projektov za šolo zelo kritičen: »Po podatkih, ki nam jih je posredoval župan, bo tudi varianta 2 zahtevala okrog 3,5 milijona evrov. To je bistveno preveč za naš proračun! Poleg tega je tudi način predstavitve zgrešen. Za milijonsko investicijo, ki naj jo odobrimo, dobimo na vpogled štiri strani, od tega tri strani nekih skic ... Temeljna napaka pa je bila itak narejena že na začetku, saj bi morali najprej opredeliti, kaj je v realnosti treba zgraditi in kakšne so finančne zmožnosti občine. Nato pa na tej osnovi naročiti projekt. Le tako bi lahko prišli do dokaj razumne cene naložbe, ne pa da smo se najprej pogovarjali o 1,7 milijona evrov, zdaj pa kar o 4,3 milijona ...« Pišek je županu Kirbišu še zabrusil: »Doslej si vedno ti odločal namesto nas in nas postavljal pred dejstvo. Žal je bil to napačen sistem, ki smo ti ga preveč dolgo dopuščali. Pravilen sistem je tak, da vsak izmed nas pove svoje mnenje in potem mi odločamo, občinska uprava pa skupaj s strokovnjaki to izvede.“ Foto: KG Starše  Podružnična osnovna šola do nadaljnjega ostaja na papirju Marješka štirirazrednica dobila obliko, ne pa še cene Po tem, ko je decembra na občini počilo zaradi izjemne podražitve gradnje Podružnične osnovne šole (POŠ) Marjeta z 1,7 milijona evrov na polnih 4,3 milijona evrov, se je občinski svet januarja zopet sestal na isto temo. Tokrat so svetniki v obravnavo prejeli tri različne variante izgradnje marješke štirirazre- dnice s telovadnico, ki jih je pripravil arhitekt Urban Brandner s ciljem, da bi našli (naj)cenejšo rešitev. Foto: M24 Preden bodo v Marjeti zabrneli stroji za gradnjo nove podružnične štirirazredne šole s telovadnico, bo zelo verjetno preteklo še veliko vode ... in časa. (Fotografi ja je simbolična). Juršinci  Razpis za male čistilne naprave 20.000 evrov za občane Konec januarja je bil objavljen razpis za sofi nanciranje na- kupov in vgradnje malih čistilnih naprav pri zamenjavi ob- stoječe greznice ali pri novogradnji. Ker so zaradi razpršenosti številna naselja v občini Juršinci brez ko- munalne infrastrukture in se ta niti ne načrtuje, saj ne izpolnjujejo pogo- jev za izgradnjo javnega kanalizacijskega omrežja, morajo občani sami poskrbeti za male čistilne naprave. Da bi spodbudili te gradnje, ki za po- sameznike predstavljajo kar velik fi nančni zalogaj, so juršinski svetniki v proračunu za letošnje leto rezervirali 20.000 evrov za sofi nanciranje. Predmet razpisa so male čistilne naprave v velikosti do 50 PE. Višina občinske pomoči bo znašala do 50 % upravičenih stroškov oz. največ 1.000 evrov na stanovanjski objekt. Letos bodo sofi nancirali tudi postavitev skupinskih čistilnih naprav, namenjenih za več stanovanjskih objektov. V tem primeru bo občina primaknila do največ 1.500 evrov, nosilec investicije pa bo tisti, na či- gar zemljišču bo čistilna naprava zgrajena. Razpis bo odprt do porabe sredstev oziroma najkasneje do letošnjega novembra. Foto: SD V juršinskih naseljih brez komunalne infrastrukture bo občina sofi nan- cirala izgradnjo malih čistilnih naprav. Destrnik  Javno naročilo za čiščenje greznic Iščejo izvajalca Občina Destrnik bo konec januarja izbrala tistega, ki bo na- slednja tri leta prevzemal greznično goščo in blato iz malih čistilnih naprav ter strojno čistil kanalizacijski sistem. Podjetje, ki bo izbrano na razpisu, bo z občino podpisalo pogodbo o izvajanju za tri leta, njegova naloga pa bo odvoz in črpanje grezničnih gošč in blata, greznic brez iztoka in malih čistilnih naprav ter strojno čiščenje javne kanalizacije in prečrpališč. Poleg tega bo moralo, pravijo na občini, kanalizacijo in pripadajoče objekte občasno tudi posneti s ka- mero, in sicer z ustreznim vozilom in opremo. Kot ponudnik lahko na razpisu kandidira vsaka pravna ali fi zična oseba, ki je registrirana za dejavnost, ki je predmet razpisa in ima za opravljanje te dejavnosti vsa predpisana dovoljenja, ustrezne kadre, tehnično opremljenost in reference, lahko pa ponudbo za izvajanje del predloži tudi skupina gospodarskih subjektov. INFORMATIVNI DAN Pek V petek, 14.2.2020,ob 9.00 (Višja šola ob 11.00) in 15.00 V soboto, 15.2.2020, ob 9.00 Predstavili vam bomo programe: Park mladih 3 2000 Mariborwww.icp-mb.si www.facebook.com/IC-Piramida-Maribor 02 331 34 32@icpiramidamaribor Bo gradbeno dovoljenje za čisto novo varianto izdano letos? Župana Bojana Kirbiša je zanimalo predvsem, kaj bi tako velika sprememba projekta pomenila za gradbeno dovoljenje in kakšen časovni zamik gradnje to pravzaprav pomeni. Arhitekt Brandner v od- govoru ni bil jasen; povedal je le, da bo za pridobitev vseh pot- rebnih dovoljenj potrebnega pač nekaj več časa ... Foto: KG Foto: SD Štajerski TEDNIK petek, 7. 2. 2020  COLOR CMYK stran 10 petek  7. februarja 2020Podjetništvo10 Količina odpadnega blata je od- visna od tega, kako dobro se ga izsuši. Manj je izsušeno, več ga je in obratno: bolj ga izsušijo, manj ga je. Sorazmerni s tem so tudi stro- ški, ki jih ima komunalno podjetje z njegovim odvozom s čistilnih naprav. Če ga bo manj, bodo stro- ški nižji, če ga bo več, bodo višji. Po drugi strani pa tudi stroški izsuše- vanja niso zanemarljivi; med večji- mi je strošek električne energije. Z dehidracijo maso zmanjšali za 700 ton Komunalno podjetje (KP) Ptuj je lani prevzemniku, celjskemu pod- jetju Cep, oddalo blizu 6.600 ton odpadnega blata. Po toni je bila cena 90 evrov. Če preračunamo glede na dano količino, pridemo do zneska okoli 600.000 evrov. Dejansko gre za zelo pomemben strošek, ki vpliva na obračun cene na položnici. Da bi stroške odvo- za blata zmanjšali, so v začetku lanskega leta na centralni čistilni napravi na Ptuju z lastno inovacijo izboljšali tehnologijo dehidracije blata. V primerjavi s predhodnim letom so količino blata zmanjšali za okoli 700 ton. Vendar pa tudi to ni imelo ugodnega vpliva na ceno, ki jo plačujejo uporabniki, saj je med- tem zaradi madžarskega embarga cena za prevzem blata bistveno poskočila. Ptujska komunala tako od februarja naprej za prevzem blata s čistilne naprave plačuje 127 evrov po toni. Glede na lanskole- tne prevzete količine izračun poka- že, da bo letni strošek odvoza po novem krepko čez 800.000 evrov. Z višjimi zneski na položnicah bo prevaljen na uporabnike. Investicija za izsuševanje brez smradu bi veljala vsaj milijon evrov Direktor KP Ptuj Janko Širec poudarja, da postopku dehidracije sledi še sušenje blata. Na centralni čistilni napravi (CČN) Ptuj so objek- ti za sušenje blata zgrajeni in imajo uporabno dovoljenje. Težava pa je smrad, ki se pri postopku sušenja vije po okolici, zato se postopkov sušenja ne poslužujejo. Z nadgra- dnjo bi lahko neprijetne vonjave zajezili, a investicija bi terjala kar visok fi nančni vložek. „V nobenem primeru ni smiselno blata sušiti nad 90 odstotki suhe snovi, do te vrednosti pa je odvisno, koliko energije smo pripravljeni vložiti v sušenje in koliko časa lahko blato pustimo sušiti v halah za sušenje. Pri sušenju bo glede na potrebno vloženo energijo bistven letni čas. Sušenje poleti bo bistveno racio- nalnejše kot sušenje v manj toplih delih leta. Izdelana je študija, kako bi bilo smiselno hale za sušenje nadgraditi, vendar dokumentacija še ni na nivoju idejnega projekta, tako da realne ocene stroška inve- sticije nimamo. Zelo groba ocena brez preverjanja cen na trgu se giblje okoli milijon evrov. Pri inve- sticiji bo pomembno tudi to, ali se bomo lotili najprej izključno suše- nja dehidriranega blata ali bomo istočasno razmišljali tudi o nadalj- njih postopkih obdelave blata. Dej- stvo je, da karkoli bomo z blatom v končni fazi počeli, bo najprej treba bistveno povečati delež suhe snovi v njem. Pri ocenjevanju trenutnih stroškov in prihrankov v primeru nadaljnjega sušenja dehidriranega blata ne smemo pozabiti, da na- daljnje sušenje pomeni tudi bistve- no povečanje stroškov rednega obratovanja in zato prihranki ne bi bili tako veliki, kot se morda prvi hip zdijo (posebej pozimi),“ je raz- ložil vodja CČN Ptuj Jernej Šömen. Spodnje Podravje  Odpadno blato iz čistilnih naprav Letni stroški odvoza čez 800.000 evrov Odpadno blato, ki ostane po čiščenju odplak, že nekaj mesecev precej zaposluje vodstva komunalnih podjetij po Sloveniji. Doslej se ga je 90 odstotkov odpeljalo na Madžarsko, ki pa želi temu narediti konec. Zato ponekod blato ostaja na čistilnih napravah. Podravje  Mreža postajališč za avtodome Priložnost za Slovenijo V projektu trenutno sodeluje 86 občin partneric, njegov cilj pa je skupna promocija Slovenije kot popotnikom z avtodo- mi prijazne destinacije. Med članicami mreže je tudi nekaj občin iz Spodnjega Podravja, in si- cer Apače, Cerkvenjak, Kidričevo, Lenart, Markovci, Ormož in Ptuj, vsem pa je skupno zavedanje, da avtodomarski turizem narašča, zato sta pri- sotnost na turističnih sejmih in promocija domače ponudbe postajališč in počivališč za avtodome še kako pomembni za turistično panogo. Mre- ža se je tako januarja na razstavnem prostoru Slovenske turistične zveze pridružila najprej na 52. sejmu CMT v Stuttgartu, nato pa še na sejmu Vakantiebeurs v Utrechtu. »Če želimo v Sloveniji povečati obisk avtodo- marjev, potem moramo sodelovati na sejmih v tujini ter lepote Slovenije in avtodomarsko infrastrukturo predstaviti tistim, ki izbirajo destinacije za individualne počitnice in potovanja, da se bodo letos odločili za naše kraje,« pravi vodja projekta in župan občine Mirna Dušan Skerbiš. Sku- pna promocija Slovenije kot popotnikom z avtodomi prijazne destinacije je eden glavnih ciljev Mreže postajališč za avtodome Slovenije, hkrati pa spodbuja tudi urejanje prostorov za postanek z avtodomom. Foto: SD V Cerkvenjaku so uredili postajališče za šest avtodomov. Foto: MZ Postopek dehidracije odpadnega blata so na CČN Ptuj že izboljšali, v prihodnje jih čaka še izboljšava sistema izsuševanja, pri čemer je glavni problem smrad. Zabeležili so zelo dober obisk, celo nad pričakovanji, česar so se tudi razveselili. „Pri nas se je ta do- godek zelo dobro prijel, učenci in starši z zanimanjem sledijo vsem predstavitvam, ki jih pripravimo in prilagodimo posebej za njih. Preds- tavimo delo posameznih poklicev: katero delo lahko pri nas opravlja- jo, s katerim poklicem, na kakšnem stroju se dela … Proizvodnja se av- tomatizira in modernizira, poklici v kovinski stroki postajajo za mlade vse bolj privlačni. Mladim preds- tavimo naročnike, za katere smo dobavitelji, to so priznane in po- znane znamke, kot so Bosch, KTM, Samsung, Scania, Volkswagen. Zanimivo jim je pogledati kakšen komad, ki ga izdelujemo, in se ga vgrajuje v avtomobil ali motor. Na praktični dan poklicev povabimo tudi naše štipendiste in praktikan- te, da učencem, ki prihajajo za njimi, predstavijo svoj pogled na Talum in delo v tovarni. Menim, da lahko ot- roci, ko nas obiščejo, začutijo utrip podjetja. Ni primerljivo nekaj videti v virtualnem svetu, na preglednicah ali plakatih, prebrati šolski program ali pa priti sem in dejansko videti, spoznati delo naših sodelavcev. Tudi malico jim pripravimo,“ je po- jasnila Vlasta Stojak, pomočnica predsednika uprave družbe, zadol- žena za kadrovsko področje. „Mla- de smo seznanili s poklici, ki jih v tovarni najbolj potrebujemo. To so oblikovalec kovin – orodjar, meha- tronik, elektrikar in livar. Zaposlit- vene priložnosti se bodo odpirale na proizvodnih linijah, bodisi zaradi upokojevanja sodelavcev bodisi za- radi širitve programov. Učencem so se v okviru našega dogodka predstavile tudi srednje šole s Ptu- ja in Slovenske Bistrice,“ je dodala Stojakova in poudarila, da Talum mladim ponuja možnost štipendi- ranja, opravljanja prakse, priprav- ništev ter pomoč pri pripravi semi- narskih, diplomskih in magistrskih nalog, saj ima podjetje oblikovano močno in strokovno izjemno dobro mentorsko mrežo. Po končanem šolanju se lahko štipendisti odloči- jo, da se v tovarni zaposlijo. Kidričevo  Talumov praktični prikaz poklicev Tovarna šolarjem odprla vrata V Talumu so letos že deveto leto zapovrstjo pripravili praktični prikaz poklicev. Povabili so osnovnošolce in njihove starše, jim predstavili poklice, ki jih v podjetju potrebujejo, in dali priložnost, da so iz prve roke spoznali delo v tovarni. Foto: MZ Učencem in njihovim staršem so v Talumu približali tehnične poklice, ki jih potrebujejo v industriji. Inovacija z lastnim znanjem Jernej Šömen, vodja ptujske centralne čistilne naprave, je o izboljšavi postopka dehidracije povedal: „Vsa potrebna vlaganja smo zagotovili iz rednega obratovanja in vzdrževanja CČN, delo pa izvedlai z lastnimi delavci. Ideja je plod našega znanja in poznavanja specifičnih razmer na napravi. Tehnologijo zgoščevanja odvečnega blata smo povsem spremenili.“ Kidričevo  Cesta Cirkovce–Pongrce Za ureditev 250.000 € Občina Kidričevo bo začela urejati lokalno cesto med na- seljema Cirkovce in Pongrce. Dolžina odseka, ki ga bodo na novo preplastili, je dva kilometra. Dela bo izvajalo Cestno podjetje Ptuj (CPP), vrednost projekta je četrt milijona evrov. Cesto bodo razširili na širino 6,2 metra, jo na novo asfalti- rali in uredili odvodnjavanje. Ob strani bodo s črto ločili pas od cestišča, ki bo namenjen pešcem in kolesarjem. Dela bodo predvidoma konča- na do poletja. Občina Kidričevo bo za ureditev ceste koristila državna sredstva, ki ji pripadajo po 21. členu Zakona o fi nanciranju občin, in sicer v višini 80.000 evrov. Foto: MZ Količina odpadnega blata v Sp. Podravju Leto Masa (t) 2016 6.925 2017 7.137 2018 7.300 2019 6.580 Vir: KP Ptuj Štajerski TEDNIK petek, 7. 2. 2020  COLOR CMYK stran 11 petek  7. februarja 2020 Ljudje in dogodki 11 Belgijec Peter in Kristina Op 't Eynde sta se zagledala v te kraje do te mere, da sta sklenila tukaj kupi- ti svoj novi dom. Kristina ima sicer slovenske korenine, izvira iz Prek- murja, zato ji je vrnitev v domovino še posebej pri srcu. Kot mladenka je povsem nenačrtovano pristala v Belgiji, kjer si je ustvarila družino. »Delala sem v Muri približno tri leta, nakar sem se kot 23-letno dekle odpravila na obisk k teti v sosednjo Francijo. Domov sem se vračala skozi Belgijo, kjer sta me v nekem lokalu nagovorili dve ženski iz ta- kratne Jugoslavije. Dejali sta mi, čemu neki bi se vrnila domov, ko pa so tukaj precej višje plače. In tako je tudi bilo. Ostala sem v Belgiji, nekaj dni prenočila pri njima. Najprej sem delala kot služkinja. Zvečer sem morala počistiti pekarno, podnevi pa sem skrbela za fantka in babico ter gospodinjila – pripravljala kosi- lo. Tista babica je bila zelo prijazna. Videla je, da ne razumem jezika, lepo me je prijela za roko in mi vse razložila,« povsem tekoče pripove- duje Kristina, ki slovenskega jezika ni pozabila, in nadaljuje, da je kma- lu spoznala svojega moža, Belgijca Petra, s katerim sta si tam ustvarila dom in družino. V Belgiji je preživela skoraj 45 let, vse do upokojitve. Za Slovenijo ju je navdušil njun zet, Belgijec Zanimiva pa je zgodba, kako sta se zakonca odločila za to, da jesen življenja preživita v Sloveniji. Pobu- dnica za to namreč ni bila Kristina. Za to ju je navdušil njun zet Domi- nik, sicer Belgijec. »Ko sta bila hčer- Ormoško  Tujci in slovenski izseljenci poseljujejo prleške griče Ni lepše dežele, kot je Štajerska Prleški griči, obdani z goricami, postajajo vse bolj priljubljena točka tujcev in slovenskih izseljencev, ki tukaj kupujejo nepremičnine. Medtem ko smo Slovenci pogosti kupci nepremičnin na hrvaški obali, pa se vse več tujcev in tudi Slovencev, ki so v tujino odšli s trebuhom za kruhom, ob upokojitvi ponovno za- ljublja v našo osupljivo naravo in vinograde ter nas opominja, kakšne lepote so nam pravzaprav dane. Takih ne manjka po prleških gričih, tudi v okolici Miklavža pri Ormožu. Kam za valentinovo ? Na Srednjo šolo za gostinstvo in turizem Maribor (SŠGT Maribor), da bolje spoznam poklice v gostinstvu in turizmu. Vabljeni na Vabljeni na Foto: MH Belgijca Peter in Kristina Op 't Eynde uživata jesen življenja na Kajžarju. nakup dotrajane hiše na Kajžarju v Miklavžu pri Ormožu, ki sva jo ob pomoči prijaznih Slovencev poru- šila in povsem na novo zgradila.« Njen mož je pred časom žal umrl. »Nimam več kaj tam iskati. Vse, kar potrebujem, imam tukaj. Tukaj smo bili dobro sprejeti, tukaj živim bolje. Slovenci so res dobri, pridni ljudje,« pa na vprašanje, ali se namerava vrniti na Hrvaško, pove Mira, ki pra- vi, da je tukaj srečna. Čas si krajša z ročnimi spretnostmi. Je članica Foto: MH »Nimam več kaj tam iskati. Vse, kar potrebujem, imam tukaj,« pove Mara Miholič, ki je dolgo časa živela v Pulju. ka in zet na obisku v Prekmurju, se je zet tako navdušil in rekel, da če bomo kje kaj kupili, bomo v teh kra- jih. Tam je lepo. In potem, ko sva se upokojila, smo začeli iskati nepre- mičnino. Ker v bližini moje domači- je, v Prekmurju, ni bilo nič za kupiti, smo iskali naprej, na internetu, in tako odkrili to hišo, ki nam je bila zelo všeč, ker je bila takrat zgrajena v grobem stanju in z malo parcelo. Mož in zet sta jo šla pogledat, raz- gled ju je navdušil. Hišo smo dokon- čali in tako že 12 let z možem živiva tukaj.« Tudi Peter, ki že dobro govori in razume slovensko, pravi, da jima tukaj ne manjka nič, razen družina. Dobro sta se vklopila v družabno živ- ljenje, spoznala nove prijatelje, z ve- seljem pa k njima na dopustovanje – namesto na morje – prihaja njuna hči z družino. »Sem prideta, da se spočijeta in naužijeta. Kakšen zrak je tukaj! Če sem iskrena, se nikoli več ne bi vrnila nazaj v Belgijo. Tu- kaj je čisto drugačno življenje, bolj umirjeno in manj stresno. Čist zrak in lepa narava. Res, Slovenci sploh ne vemo, kaj imamo,« nadaljuje Kristina. Peter pa nekoliko otožno: »Če bi kdaj ostal sam, ne vem, če bi tukaj ostal. A sedaj nama je lepo, tu- kaj zraven sta Nizozemca, zgoraj so Škoti, domačini so zelo prijazni …« Hrvatica Mara: »Tukaj imam vse, srečna sem« Le kakšno minuto vožnje nap- rej, na drugem griču, obdanem z vinogradi, si je nov dom pred 18 leti ustvarila Hrvatica Mara Miho- lič skupaj z možem Martinom. Kot pove Mara, je po težkem življenju na Hrvaškem tukaj končno našla mir. »Ker je bil moj mož rojen v Slo- veniji, sva se ob upokojitvi vrnila v njegovo domovino. Najprej sva želela kupiti njegovo rojstno hišo v Žerovincih, a to ni bilo mogoče. No, potem pa sva se odločila za sekcije Pridne roke Društva upoko- jencev Miklavž pri Ormožu, kjer so med drugim kvačkali tudi hobotni- ce za nedonošenčke za ptujsko po- rodnišnico. Med našim obiskom pa je izdelovala topla volnena oblačila za novorojenčke. Štajerski TEDNIK petek, 7. 2. 2020  COLOR CMYK stran 12 petek  7. februarja 2020Kronika12 Prebivalci ob izjemno prometni cesti Ptuj–Ormož so naveličani nevzdržnih razmer in praznih ob- ljub o izgradnji hitre ceste, na kate- ro čakajo že več let. Kot kaže, pa se bodo načakali še lepo vrsto let, saj razen izgradnje dvomilijonske- ga viadukta v Ormožu drugih del na trasi še dolgo ni pričakovati. Trasa ceste skozi Gorišnico je sicer dorečena, a tudi to očitno ne po- maga kaj veliko, saj na Darsu jasno napovedujejo, da letos gradbišča ne bo, morda pa bo v letu 2021. Za gradnjo prvega dela ceste Dars na- črtuje dobri dve leti (25 mesecev) od dneva, ko bo gradbinec vpeljan v delo. Nameravajo pa letos na od- seku Markovci–Gorišnica pridobiti še manjkajoča zemljišča ter oko- ljevarstveno soglasje in gradbeno dovoljenje. »V nadaljevanju bomo začeli pripravo javnega naročila za izva- janje gradbenih del za celoten od- sek od Markovcev do Ormoža. Za odsek Ptuj–Markovci je v pripravi državni prostorski načrt (DPN). Letos je predvidena obravnava izvedljivih variant na medresorski delovni skupini (v ustanavljanju). Po izvedbi vseh predpisanih po- stopkov, ki bodo zahtevali precej let, nato sledi še javna razgrnitev študije variant s predlogom naju- streznejše variante in okoljskega poročila, opredelitev Vlade RS do najustreznejše variante ter izdela- va in sprejem DPN.« Padec sedanje vlade torej na sam potek izvedbe del na cestni trasi – glede na povedano – nima posebnega vpliva, čemur so pritr- dili tudi na Darsu. Čisto verjetno je, da se bo zamenjala še kakšna vlada ali dve (morda celo tri), preden se bo na terenu res kaj premaknilo. Spodnje Podravje  Nove obljube Darsa za gradnjo ceste Ormož-Ptuj »Neverending Story« po podravsko »Letos se dela na odseku Ormož–Markovci zagotovo ne bodo začela, tako da za zdaj lahko napovemo samo začetek del v letu 2021,« v zvezi s težko pričakovano gradnjo nekdanje hitre ceste do Markovcev napovedujejo na Darsu. Foto: MH Kako dolgo bo viadukt sredi njiv brez cestne povezave? Danes bo povečini jasno, le na vzhodu občasno zmerno oblač- no. Najnižje jutranje temperature bodo od -8 do -3, ob morju okoli 0, najvišje dnevne od 5 do 10, na Primorskem do 12 °C. V soboto bo pretežno jasno, v not- ranjosti Slovenije bo sprva nekaj nizke oblačnosti. V nedeljo bo začel pihati jugoza- hodni veter. Vir: ARSO 4-dnevna napoved za Podravje Če bo treba, bo kokoši zaprl Priporočilo Uprave za varno hrano o preventivnih ukrepih v zvezi s ptičjo gripo očitno še ni doseglo rejcev perutnine, katerih živali se prosto gibljejo, saj jih zaenkrat še ne zapirajo. Na kmetiji Paldauf v Vučji vasi v občini Križevci imajo v prosti reji od 80 do 90 kokoši; 40 arov zemljišča pa imajo ograjenega. »Strehe seveda ni, kar pomeni, da živali niso fizično povsem ločene od prostoživečih ptic, kar bi lahko bila težava ob izbruhu ptičje gripe,« pravi Igor Paldauf, nosilec laskavega naziva inovativni mladi kmet za leto 2019. »Ker pa v kratkem končujemo gradnjo sodobnega hleva za kokoši, ki bo zadostil vsem standardom ekološke reje, bomo lahko kokoši v primeru slabega vremena ali kakšne epidemije tudi zaprli.« Foto: MZ Basen o milijonih Iz poslovnega načrta družbe Dars je razvidno, da je za prvi odsek Ormož–Gorišnica letos zagotovljenih 826.000 evrov, za od- sek Gorišnica–Markovci pa 150.000 evrov. V letu 2021 je za prvi odsek predvidenih 10,7 milijona evrov, v letu 2022 pa še 13,6 mi- lijona evrov. Za drugi odsek od Gorišnice do Markovcev pa drugo leto 5,2 milijona evrov in v letu 2022 še 2,6 milijona evrov. Milijoni evrov za nadaljevanje so sicer zgolj planirani, kar še zdaleč ne pomeni, da bodo za to cesto tudi porabljeni. Je pa bilo doslej zgolj za odkupe zemljišč, načrte in dovoljenja že porablje- nih približno 10 milijonov evrov. Ptičja gripa se je letos v obliki visoko patogene aviarne infl uen- ce (HPAI) podtipa H5N8 pojavila v nekaterih evropskih državah, in sicer na Poljskem, Slovaškem, Madžarskem, Češkem, v Romuniji in Ukrajini. Omenjene države so bolezen, katere podtip ne pred- stavlja nevarnosti za ljudi, ugoto- vile predvsem pri perutnini, nekaj primerov pa tudi pri prostoživečih pticah. Bolezen se pojavlja tako v komercialnih kot v dvoriščnih rejah in pri pticah v ujetništvu. Do da- nes je največ pojavov ptičje gripe prijavila Poljska, pri prostoživečih pticah sta prijavljena dva primera: pri ujedi na Poljskem in vodni ptici v Nemčiji. Aviarna infl uenca velja za izjemno nalezljivo, pri tem opo- zarjajo na Upravi in poudarjajo, da virus ostane »živ« oziroma aktiven kar pet mesecev. Ob tem ne gre pozabiti, da lahko bolezen priza- dene vse vrste ptic, med njimi se prenaša kapljično, z medsebojnimi stiki med pticami, preko njihovih izločkov in preko okužene krme in vode. »Krivec« za prenos pa je lah- ko tudi človek, in sicer z obutvijo in opremo, ki je bila v stiku z okuže- nim materialom. Da ne bo treba živali pokončati Zaradi tveganja, ki ga širjenje ptičje gripe predstavlja za rejo pe- rutnine, saj je v primeru izbruha bolezni treba pokončati vso perut- nino na okuženem gospodarstvu ter omejiti in prepovedati promet in trgovanje s perutnino, mesom in proizvodi, na Upravi svetujejo preventivne ukrepe, ki so temelj za preprečevanje vnosa bolezni v rejo. Rejci naj tako perutnino zadr- žujejo, krmijo in napajajo v zaprtih prostorih oziroma preprečijo stik s prostoživečimi pticami, predvsem vodnimi, omejijo stike ljudi s svo- jimi živalmi, obenem pa pozorno spremljajo njihovo zdravstveno stanje in v primeru kakršnihkoli Slovenija  Znova pojav ptičje gripe v Vzhodni Evropi, pa tudi v Nemčiji Virus preživi kar pet mesecev Ker so ptičjo gripo odkrili tudi pri prostoživečih pticah, Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin priporoča rejcem perutnine, da z ograjami in mrežami zaščitijo svoje živali, da prostoživeče ptice ne bodo prišle do njihove krme in vode. Foto: M24 Ker ptičjo gripo prenašajo tudi prostoživeče ptice, so najbolj ogrožene koko- ši, ki se čez dan prosto gibajo na zunanjih površinah. sprememb o tem takoj obvestijo veterinarja. Uprava za varno hra- no že odpoklicala puranje meso iz Madžarske Spomnimo, da je Uprava sredi januarja odpoklicala puranje meso, ki je prišlo iz Madžarske, ki je do takrat prijavila bolezen na dveh gospodarstvih: na enem s 53.500 purani in enem s 115.548 raca- mi. Madžarski pristojni organi so UVHVVR obvestili, da so bili purani z gospodarstva, na katerem je bila kasneje potrjena aviarna infl uenca, vendar naj bi šlo meso v zakol v času pred pojavom kliničnih zna- kov. Pošiljka puranov, zaklanih v tem času, je prispela tudi v Slove- nijo, in sicer sta ga prodajali tržiško podjetje Kvibo in pomurska Panvi- ta, šlo pa je za sveže puranje fi leje, ki jih je Kvibo kupil 4.800 kilogra- mov, Panvita pa 1.770. Štajerski TEDNIK petek, 7. 2. 2020 COLOR CMYK stran 13 petek  7. februarja 2020 Kultura 13 Ste že brali / Maite Carranza: Poti svobode Tokratna knjiga nas je spet popeljala v špansko knji- ževnost. Ampak ta trditev ni čisto točna. To je tako, kot bi pred slabimi tremi desetletji rekli, da spoznavamo jugoslovansko književnost. Pa v resnici take književ- nosti ni bilo, bila je slovenska, makedonska, srbska, črnogorska, hrvaška, bosanska ... Le da se pri španski književnosti ne zavedamo ali pa ne pomislimo, da v književnost Španije sodijo tudi baskovska, katalonska in galicijska književnost. Vsaka s svojim jezikom. Ga- licijskega, na primer, govori 2,3 milijona ljudi, basko- vskega čez 3 milijone, katalonskega pa več kot 7 mili- jonov. Edina nesreča teh govorcev je, da nimajo svoje države in do pred nekaj desetletji svojega jezika v Špa- niji niti niso smeli uradno uporabljati. Avtorica romana Poti svobode Maite Carranza je Katalonka in že vrsto let živi od svojega pisa- nja; najprej pa je bila učiteljica. Za svoje literarno delo je bila večkrat nagrajena, leta 2017 prav za roman Poti svobode, ki je bil tistega leta proglašen za najpri- ljubljenejšega pri bralcih. Za lažje spremljanje dogajanja v romanu bi bilo dobro poznati nekaj španske (in evropske) zgo- dovine, vendar bodo bralci tudi brez tega lahko spremljali doga- janje v romanu. Sedemnajstletna Alexia opisuje svoje počitni- ške dogodivščine, saj preživlja poletne počitnice s skavti nekje v Pirenejih. Seveda je zaljubljena, katera 17-letnica pa ni. »Sanje. Noro. On in jaz, sama sredi hribov, si ob polni luni in zvezdna- tem nebu deliva šotor in pire krompir. Pajdaša, zaveznika, zalju- bljenca. /.../ Eden za drugega, drug za drugega. Kopala se bova v jezeru, skupaj plezala po skalah, z rokami pod glavo ležala na travnikih in opazovala veličastni let orlov, spreletavajočih se nad ostrimi vrhovi Pirenejev.« (Str. 37.) A se zdi, da je njen izbra- nec David ne mara, jo pa oblega drugi fant, Kilian, ki pa gre Alexii pravzaprav s svojo vsiljivostjo zelo na živce. Alexia je pri skavtih vodička in ima torej kup dela z otroki v svoji skupini. Ki niso ravno vzor pridnosti. Poleg tega ji veliko časa vzame še ena strast. Ker je skavtski tabor v krajih, kjer naj bi bil pokopan njen prededek, jo babica prosi, naj razišče, kaj se je pravzaprav z njenim očetom, Alexijinim pradedkom, zgodilo, da je nekaj let pred drugo svetovno vojno nenadoma izginil in o njem niso izvedeli ničesar več. Samo slutili so, kje naj bi bil. Trije otroci so takrat ostali sami z mamo. In tako se Alexiino skavtsko življenje prepleta z njenim detektivskim početjem. Uspešno, saj najde kraje, kjer je pred vojno in med njo deloval pradedek, najde njegova pisma. Takole piše v enem od njih svojim otrokom: »Vsem trem bi rad rekel, da ne bodite žalostni zaradi mene. Spominjajte se me takega, kot sem: živ in z mislimi pri vas. Ni- sem umrl, borim se, ker želim, da bi bila vaša prihodnost polna priložnosti in bi bilo v njej dovoljeno sanjati. Obljubite mi, da ne boste nikoli nehali sanjati.« (Str. 252.) Mogoče pa so del tega sanjanja tudi nedavna prizadevanja Kataloncev po samostojni državi? Kdo bi vedel! Roman vas bo gotovo vzpodbudil, da boste s še večjim zani- manjem prebrali spremno besedo prevajalke Veronike Rot in urednice Barbare Pregelj, v kateri natančneje razlagata zaplete- no špansko zgodovino od prve svetovne vojne naprej. Ptuj  Velika razstava dobitnikov nagrad Ex-tempore Ptuj karneval 2003–2019 Umetniški pridih in razsežnost izročila Dan pred uradnim pričetkom pustnega časa, ki ga že vrsto leto na svečnico razglasi kurentov skok, so v Galeriji mesta Ptuj odprli veliko razstavo dobitnikov nagrad Grand Prix MO Ptuj in drugih nagrajencev že tradicionalne likovne na- grade, ki poteka vsako leto v pustnem času že od leta 2003. Razstava je posvečena 60-letnici Kurentovanja in predstavlja uvod v številne druge kulturne dogodke, ki spremljajo osrednjo slovensko pustno prireditev. Na razstavi, ki bo odprta do 29. februarja, je KUD Art Stays v so- delovanju z MO Ptuj in Zavodom za turizem Ptuj na ogled postavilo nagrajena dela iz zbirke MO Ptuj in drugih zasebnih zbirk z območja Ptuja in okolice ter aktualno pro- dukcijo zmagovalnih avtorjev, ki prihajajo iz Slovenije, Hrvaške in Italije. Do danes je Ex-tempore Ptuj karneval v pustno prestolnico Slovenije, Evrope in tudi sveta privabil že več kot 900 likovnikov iz Slovenije, Italije, Avstrije, Hrva- ške in še nekaterih drugih okolij. Umetniki so s svojimi nagrajenimi deli pomembno obogatili mestno likovno. Bogato šemsko izročilo je bilo že od nekdaj priljubljen motiv za številne umetnike. Med njimi je najbolj znan France Mihelič, ki je na podlagi poganskega lika kuren- ta ustvaril svet fi gur in groteskno likovno fantastiko. Mednarodna likovna nagrada Ex-tempore Ptuj karneval je od leta 2003 (sicer z nekaj prekinitvami) postala stalna spremljevalka ptu- jskega pustnega dogajanja. V tem času je bilo podeljenih 11 likovnih nagrad Ex-tempore Ptuj karneval, ob 60-letnici Kurentovanja pa bo podeljena še12. nagrada. V Galeriji mesta Ptuja je tako mogoče občudovati dela Silene Arnaldi, Bogdana Čobala, Tjaše Čuš, Tine Dobrajc, Dušana Fišerja, Mita Gegiča, Suzane Jović, Barba- re Jurkovšek, Narcisa Kantardžića, Tomaža Plavca, Andreja Repnika, Gregorja Samasturja, Franca Simo- niča, Andreje Srna, Željka Strelca, Sabine Šinko, Tanje Špenko, Kaje Urh, Mire Uršič, Ota Vogrina in Uroša Weinbergerja. Veliko razstavo nagrajenih del Ex-tempore Ptuj karneval 2003– 2019 spremlja tudi katalog. »Skozi ta projekt se uspešno povezujeta umetnost in gospodarstvo, ki po- darja nagrade izbranim umetni- kom. S tem je treba nadaljevati,« poudarja predsednik KUD Art Stays Vladimir Forbici. Direktor Kurentovanja in gene- ralni sekretar Evropskega zdru- ženja karnevalskih mest Branko Brumen se je umetnikom in KUD Art Stays zahvalil za to prekrasno prireditev, pridružila pa se mu je tudi ptujska županja Nuška Gajšek, ki je razstavo tudi odprla. Foto: Črtomir Goznik V Galeriji mesta Ptuj je na ogled velika razstava dobitnikov nagrad in njihove aktualne produkcije ob 60-letnici Kurentovanja – Mednarodna likovna nagrada Ex-tempore Ptuj karneval 2003–20019. Najprej v Svetem Tomažu, pre- tekli teden pa je v Ormožu in Go- rišnici na fi lmskem platnu zaživela bogata dediščina slovenskega pisatelja, duhovnika in domoljuba, ene izmed velikih osebnosti slo- venske zgodovine Franca Ksavra Meška, ki je bil rojen v Ključa- rovcih pri Svetem Tomažu. Film razkriva njegovo življenje in delo preko podob njegovega literarne- ga sveta ter skozi pripoved ljudi, ki jih je Meško s svojim življenjem in zgledom zaznamoval. »Film je nastajal dobri dve leti. V njem je sodelovalo skoraj 200 oseb. Šlo je za res ogromen zalogaj, tudi z vidika, da smo ustvarjali dva fi lma v enem – vzporedno s pripravo dokumentarnega fi lma je nastajal igrani kratki fi lm Onkraj poljan, ki prinaša zgodbo, polno mladostnih čustev sredi neprijaznega sveta. O Mešku spregovorijo literarni zgodovinarji, profesorji, sorodniki, njegovi farani in drugi, ki so se na svoji profesionalni ali osebni poti srečali z njim in njegovim delom. Zame je portretiranje Meška toli- ko večji izziv, saj je moj praprastric. Vesel sem te edinstvene poti; od prve njegove prebrane knjige v otroških letih do fi lma danes. Kljub temu da sem njegov prapranečak, sem se marsikaj naučil o njegovem življenju. In težko bi se lotil takega projekta, če ne bi imel take ekipe,« je povedal režiser in producent fi lma, Meškov prapranečak David Sipoš. Gorišničanki Alji Horvat nagrada za najboljšo otroško igralko V igranem 20-minutnem fi lmu, ki je deloma posnet tudi v krajih v občinah Sveti Tomaž in Gorišni- ca, sledimo žalostni zgodbi dveh otrok. Film nas popelje skozi sve- tove, ustvarjene izpod Meškove- ga peresa. Manca, ki jo igra Alja Horvat, in Tine (Tjan Premzl) živi- ta v težkih razmerah pri krušnih starših (to vlogo igrata Marjan Zamuda in Blanka Kosi Raušl). Tine se zaradi trpljenja odloči, da bo pobegnil in poiskal svojega očeta. Tukaj nastopi Dean Kikec v vlogi Meška, ki stopi v bran otro- koma in pomaga Tinetu, da zbeži. »Film se me prav vsakič dotakne. Vedno potočim kakšno solzo, naj- težji trenutek pa je zame, ko se Manca poslavlja od Tineta,« je na projekciji fi lma povedal Kikec. Vlo- go fantka na podstrešju je odigral njegov sin Roki, ki je zelo užival v snemanju, lik Mance pa je od- lično odigrala učenka gorišniške osnovne šole Alja Horvat: »To je bila zame nepozabna izkušnja. Ko sem prebrala scenarij, sem se poskušala čim bolj vživeti v vlogo in očitno mi je uspelo.« Alja je na- mreč prejela nagrado za najboljšo otroško igralko na festivalu v Ita- liji. Sicer pa fi lm Onkraj poljan žanje uspehe po številnih festivalih vse od Amerike do Rusije, čaka pa ga tudi še pestra evropska festival- ska turneja. Prejel je nagrado za najboljši kratki fi lm, za najboljšo glasbo, fotografi jo, za najboljšega otroškega igralca, ki jo je prejel Tjan Premzl. Gorišnica  Zgodba o Francu Ksavru Mešku potuje po svetu in pobira najvišje nagrade Filmski spomenik Tihi večeri navdušuje »Snemanje fi lma je bilo nepopisno doživetje. Meškov prapranečak, producent in režiser David Sipoš je poskusil narediti spomenik Francu Ksavru Mešku in mislim, da mu je to čudovito uspelo,« je ob projekciji dokumentarno-igranega fi lma Tihi večeri s podnaslovom Onkraj poljan v Gorišnici povedal domačin Boštjan Rihtar, ki je zaigral v igranem fi lmu, ki že žanje nagrade na festivalih po svetu. Foto: MH Meškov prapranečak ter režiser in producent fi lma Tihi večeri David Si- poš, scenarist igranega fi lma Matjaž Feguš, glavni nastopajoči Alja Hor- vat, Dean Kikec, Roki Kikec in Boštjan Rihtar Štajerski TEDNIK petek, 7. 2. 2020  COLOR CMYK stran 14 petek  7. februarja 2020Nasveti14 Zaznani so primeri tudi drugje na Kitajskem, posamezni primeri pa še v nekaterih drugih državah (slednji so v povezavi s potova- njem/bivanjem na Kitajskem). Šte- vilo potrjenih primerov narašča. Ugotovljeno je bilo, da se nov koronavirus PRENAŠA MED LJUD- MI, okužili pa so se tudi zdravstve- ni delavci. Ker pa je ta koronavirus še nov, obstajajo številne neznanke (npr. trajanje inkubacije, kužnosti, načini prenosa, delež težko potekajočih okužb itd.) Na Kitajskem so sprejeli številne ukrepe za zajezitev širjenja nove- ga koronavirusa, nekatere države pa izvajajo pregled potnikov na letališčih, ki pripotujejo iz Kitajske (predvsem Vuhana). Zaradi močnejših migracij Slo- vencev v januarju in februarju bi bilo priporočljivo, da si preberete ta članek (ki je sicer v daljši verziji objavljen tudi na spletni strani NIJZ, na spodaj objavljeni povezavi). Kako poteka bolezen, kakšni so simptomi in znaki Bolezen se kaže z vročino, kašljem in oteženim dihanjem, kar je za pljučnico povsem običaj- no. Na osnovi poteka bolezni in bolnikovih težav okužbe z novim koronavirusom ne moremo ločiti od drugih povzročiteljev pljučnic. Za potrditev ali izključitev okužbe z novim koronavirusom je pot- rebno mikrobiološko testiranje. Koronavirus se dokazuje v brisih nosno-žrelnega prostora, v brisu žrela, izmečku dihal in še v drugih kužninah. Kako se okužbe z novim koronavirusom zdravijo Protivirusnega zdravila za nov koronavirus ni. Zdravljenje je zato simptomatsko – z zdravili se po- skuša olajšati bolnikove težave in nadomestiti funkcijo organa, ki ob okužbi ni zadostna, npr. ob hudi prizadetosti pljuč se bolnike me- hanično predihava (umetna venti- lacija), dodaja kisik, nadomešča te- kočine ipd. Cepljenje še ne obstaja. Ali se nov koronavirus prenaša med ljudmi Koronavirusi se prenašajo preko okuženih izločkov dihal, aerogo- eno (po zraku), fekalno-oralno in preko onesnaženih predmetov. Trenutni podatki kažejo, da se tudi nov koronavirus prenaša med ljud- mi, kako intenziven je prenos, pa ni znano. Morda bo spremljanje oseb, ki so bile v kontaktu z bol- niki, v prihodnosti odgovorilo na to vprašanje. Predvidoma se virus prenaša kapljično (potreben je tesnejši stik z bolnikom, razdalja do bolnika 1,5 m ali manj). Morda se prenaša preko onesnaženih po- vršin (kontakten prenos). Kakšna je inkubacija po okužbi z novim koronavirusom Inkubacija še ni poznana, glede na ostale koronaviruse in prelimi- narne podatke pa je verjetno med 2 in 12 dnevi, najbrž ne več kot 14 dni. Kaj svetujemo potnikom na Kitajsko Svetovna zdravstvena organi- zacija in Evropski center za nadzor bolezni poudarjata, da ni ovir za potovanje na Kitajsko ob upošte- vanju določenih previdnostnih ukrepov. Kitajske zdravstvene ob- lasti pa svetujejo, da se v mesto Vuhan ne potuje, dokler se razme- re ne umirijo. Slovenskim potnikom na Kitaj- sko priporočamo, da: – se izogibajo živalim (živim ali Kadar smo pod stresom, nas rado stiska v zgornjem delu trebu- ha, včasih le pred kakšnim javnim nastopom. Takšna bolečina skupaj s strahom običajno mine, pri ne- katerih pa je čedalje pogostejša in močnejša in se pojavi tudi, kadar se nam obeta prijazen dan. Obenem veliko ljudi ugotovi, da bolečino poslabšajo nekatere vrste hrane in pijače in da jo je moč omiliti z bolj zdravimi obroki ali z zdravili, antacidi. V slednjih primerih smo najbrž utrpeli razjedo na želodcu, pravimo ji tudi ulkus ali čir. Če pa nas boli pod desnim rebrnim lo- kom, lahko tudi na hrbtu, kakšno uro po jedi, je priporočljivo pre- veriti, ali imamo nemara razjedo dvanajstnika. V obeh primerih se bolečina poslabša ponoči, ko je želodec prazen, zmanjša pa se, če nekaj malega pojemo. Pomembno je vedeti Razjede lahko povzročijo tudi zmanjšanje teka, hujšanje, slabost in zaprtje. Če opazimo kri v blatu ali bruhanju, moramo takoj poiska- ti zdravniško pomoč, prav tako je treba takoj k zdravniku, če je bole- čina stalna in zelo močna. Razjeda se je najbrž predrla ali zakrvavela, lahko pa je celo predrla steno dva- najstnika in načela sosednje orga- ne. Ne odlašajmo s pregledom z endoskopom Le s pregledom požiralnika, že- lodca in dvanajstnika s posebnim instrumentom, približno 10 milime- trov debelo plastično cevko, lahko zdravnik potrdi ali ovrže sum tudi na katero izmed resnejših bolezni, kakršna je rak želodca. Hkrati je mogoče iz vzorcev tkiva ugotoviti, ali smo se okužili z bakterijo He- licobacter pylori (Hp), ki jo lahko staknemo že, če si ne umijemo rok. Zdravljenje večinoma uspešno Ob pojavu ulkusa, povzročene- ga z bakterijo, se zdravimo z anti- biotiki. Od 7 do 14 dni zdravljenja s kombinacijo zaviralnikov pro- tonske črpalke in antibiotikov po navadi odstrani vse njene klice, kar zmanjša ogroženost z drugim črevesnim čirom s 67 na 7 odstot- kov, z naslednjim pa z 59 na 4 od- stotke. Pomagajmo si  Leglo bakterij Prepoznajmo razjede na želodcu in dvanajstniku Razjede na sluznici želodca in dvanajsternika smo desetletja povezovali s stresom, zdaj pa so strokovnjaki ugotovili, da jih v dveh tretjinah povzroči bakterija Helicobacter pylori. mrtvim), tržnicam z živalmi in izdelkom živalskega izvo- ra (npr. nezadostno toplo- tno obdelano meso), – se izogibajo stikom z bolnimi ljudmi, – si pogosto umijejo roke z mi- lom in vodo ali razkužijo, – se pred potovanjem cepijo proti gripi, ki je v tem času zelo običajna Kaj svetujemo potnikom po vrnitvi iz Kitajske Če ste potovali po Kitajski (predvsem v Vuhan, provinca Hubei) in ste po vrnitvi v Slovenijo ali že na povratku zboleli s kašljem, vročino in težkim dihanjem (občut- kom pomanjkanja zraka): – ostanite doma, izogibajte se stikom z drugimi ljudmi, – pokličite izbranega ali dežu- rnega zdravnika in povejte, da ste nedavno potovali v Vuhan ali bili na Kitajskem ter ste zboleli, – preden zakašljate ali kihnete, pokrijte usta in nos z robč- kom ali zakašljajte in kihnite v zgornji del rokava in ne v svojo dlan. Skrbno si umivaj- te roke (z milom in vodo), po potrebi tudi razkužujte. Z zdravnikom se boste dogo- vorili za pregled oz. dobili nasvet glede na vaše zdravstveno stanje. Zdravnik bo presodil, ali potrebu- jete ambulantni pregled, predpis zdravil ali pa napotitev v bolnišni- co. Obsežnejši članek si lahko tudi preberete na spletni strani NIJZ na povezavi: https://www.nijz.si/sl/pojav-no- vega-koronavirusa-2019-ncov Literatura : Publikacija združenja družinskih zdravnikov Slovenije / Navodila za bolnike Zdravstveni nasveti Koronavirus 2019-nCoV Kot ste že lahko prebrali iz javnih občil, so v Vuhanu na Kitajskem v decembru 2019 zaznali več primerov pljučnic, pri teh bolnikih izključili številne običajne povzročitelje pljučnic oz. respiratornih okužb in potrdili okužbo z novim koronavirusom 2019-nCoV. Predvideva se, da je živalskega izvora in se je prilagodil na ljudi. Foto: M24 Povečano tveganje za razjede Če redno jemljemo aspirin v majhnih odmerkih za zaščito srca ali ibuprofen ali naproksen za artritis, je naše tveganje za razjede krepko povečano. Ta zdravila stanjšajo zaščitno želodčno sluznico in zmanjšajo pretok krvi, ki želodčnim celicam pomaga pri celjenju. Zato za lajšanje bolečin raje uporabimo paracetamol, zmanjšajmo odmerke na minimum ali pa dodajmo nesteroidnim protivnetnim zdravilom še zdravilo za zaščito želodca. Nekaterim povzročajo težave tudi kava in močne začimbe, zato velja zmernost tudi pri teh priboljških. Uživajmo veliko špinače, solate, redkvic in pese. Te so bogate z učinkovinami, ki dvignejo raven dušikovega oksida v želodcu, ta pa pomaga krepiti želodčno sluznico, da se lahko zaščiti pred prebavnimi kislinami. Preproge (tekači) in kabli se ve- likokrat izkažejo kot vzrok za pa- dec, zato jih je bolje odstraniti ali pritrditi na tla, tako da preprečimo premikanje ter nevarnost spotika- nja. Veliko vlogo pri potencialnem padcu ima tudi vrsta obutve. Pri- poročamo čim bolj fi ksno obutev (npr. copati na zadrgo ali natikač s pasovi), ki drži stopalo fi ksno. Vsi prostori, tudi stopnišče, morajo biti v domačem okolju starejše osebe dobro osvetljeni, saj se vid z leti poslabša. Zadostna količina svetlobe močno olajša vi- dnost v delovnem prostoru, kjer se srečujemo z ostrimi noži in dru- gimi predmeti, s katerimi se lahko poškodujemo. Potem so tu še različni pripo- močki, ki nam omogočajo lažjo izvedbo vsakodnevnih aktivnosti, kot so žlici za obuvanje čevljev na podaljšanem ročaju, glavnik na podaljšanem ročaju, metla in smetišnica na podaljšanem ročaju, pripomoček za obuvanje nogavic, pripomoček za enoročno zapira- nje gumbov, penasti nastavki za jedilni pribor … Nepogrešljiv v današnjem času je tudi mobitel, ki ga lahko oseba uporabi za klic nujne medicinske pomoči v primeru poškodbe ali padca. Če pa do telefona ne more, lahko na pomoč pokliče z »rdečim gumbom« (telefon Lifeline). To je gumb na obesku, ki ga stalno nosi- te okoli vratu, ta telefon vas pove- že s svojci, sosedi, znanci ... »Rdeči gumb« je daljinsko brez- žično sprožilo, ki deluje skupaj s posebnim telefonom Lifeline. Te- lefon je namenjen klicu za pomoč in omogoča, da le s pritiskom na gumb vzpostavite stik s svojcem Dom upokojencev Ptuj svetuje Prilagoditev domačega okolja (2. del) Večina starejših ljudi si želi čim dlje živeti v svojem domačem okolju, kar ima številne pozitivne učinke na dobro počutje in psihofi zično kondicijo posameznika. Foto: Arhiv Doma upokojencev Ptuj ali sosedom, prijateljem ali znan- cem in to tudi v primeru, ko npr. ne morete iz postelje, pri pad- cu, če vas obide slabost na vrtu pred hišo, ali pa v primeru, da vas osebno ogroža tretja oseba. »Rdeči gumb« se nosi kot obesek okoli vratu ali kot ročno uro okoli zapestja. Z njim lahko aktivirate telefon Lifeline z razdalje do 25 metrov. Seveda je okolje dosti lažje spre- meniti kot pa osebo, zato moramo pri prilagoditvi domačega okolja upoštevati navade in tudi želje posameznika, saj mu prilagojeno okolje predstavlja samostojnejše, varnejše, kakovostnejše in tudi prijetnejše bivanje v domačem okolju. Štajerski TEDNIK petek, 7. 2. 2020 COLOR CMYK stran 15 petek  7. februarja 2020 Za kratek čas 15 Ostaja vaša prijateljica VSAK TOREK ATRAKTOR - objekt, ki privlači, deluje gravitacijsko, EKOSEZA - škotski ljudski ples, POKLEST - odkleščena veja Najbolje se boste počutili doma. Sveža energija, ki jo boste pridobili čez vikend, vam bo koristila na delovnem mes- tu. Spoznali boste, da lažje poti ne obstajajo. V ljubezni bo ne- kaj več tišine in privlačile vas bodo tudi skrivnosti. Zapisujte si svoje notranje občutke, kajti tako vam bo lažje. Sprostila vas bo zimska nara- va. Sprehodi vam bodo priča- rali ravnovesje in skladnost. Pilili se boste v umetnosti in v kreativnih dejavnostih. Na ob- zorju se bodo lesketale novosti. Srečo boste našli v skupinskih dejavnostih. V ljubezni bo v ospredju želja po svobodi. Sre- čen dan: sobota. Veselili se boste novosti, ki vam bodo polepšale življenje. Od- govorno boste stopali naprej po svoji poti. Blesteli boste na delovnem mestu. Zdelo se bo, da boste nalogam kos. Tako bo priložnost napredka v samo- zavesti. Jasno in glasno boste povedali svoje mnenje. Odprle se vam bodo nove poti. Omenjeno boste prejeli z me- šanimi občutki. Sprejeli boste tudi paleto odgovornosti na de- lovnem mestu. Kljub poveča- nim obveznosti bo modro, da si boste vzeli čas zase in za tisto, kar vas veseli. Ne zanemarite duhovnega življenja. Intuicija vam bo odprla nova vrata. Instinktivno boste sledili gla- su svojega srca. Tako najdete v sebi notranjo moč in oporo. Zdelo se bo, da se vam bodo odprla vrata sreče na stežaj. Privlačile vas bodo skrivnosti in raziskovanje. Staro in neu- porabno bo odšlo. In čas bo na- menjen novim podvigom tako poslovno kot čustveno. Pomembno vlogo bosta igra- la izobrazba in pridobivanje znanja. Naredili boste tudi načrt in urnik. Veliko časa bos- te posvečali sebi in lastnemu zdravju. Zdrav način življenja poleg uravnovešene prehrane priporoča dovolj gibanja. V ljubezni boste iskali svojo res- nico in uživali v romantiki. Poslovni uspehi se bodo vrstili. Notranja občutljivost bo pos- ledica stresa. V vaše življenje bodo prišli ljudje, ki vas bodo v osnovi osrečili. Vzemite si čas zase in se sprostite. Koristne učinke bo imela romantična večerja v dvoje. Izpovejte svoje notranje občutke. Svoje mnenje boste izobliko- vali na odločen način. Duh prijateljstva vam bo podaril upanje. Hrepeneli boste po novih izzivih. Do njih boste prišli postopoma in korak za korakom. Vsekakor bo modro, da si zapisujete svoje občutke. Sprostila in z novo energijo vas bo napolnila narava. Odkrivali boste razsežnosti duhovnosti. Svoja stališča boste morali defi nirati odločno. Ne- kaj zdrave previdnosti ne bo odveč v pogledu denarja. Sreča se bo okrepila v ljubezni. Pos- tali boste bolj čustveni in znali boste opazovati malenkosti. Ne spreglejte smerokazov na de- lovnem mestu. Počasi in vztrajno boste sle- dili zastavljenim ciljem. Po- membno bo, da boste znali opazovati. Oseba nasprotnega spola vam bo naklonjena in signali se bodo povečali. Va- lentinovo je priložnost za nova poznanstva. Z dodatno energi- jo vas bosta napolnila glasba in ples. Veselje bo balzam za dušo. Varovati se boste morali na- pačnih fi nančnih odločitev. Spremljal vas bo čustveni ne- mir. Teden, v katerem se boste učili diplomacije. Vsekakor bodo vrata sreče odpirali po- govori. Določene reči se bodo zaključile in svež veter vam bo dal elana in dodatne motiva- cije za sprejemanje sprememb. Pluli boste po valovitem morju čustvenosti. Na poslovnem po- dročju se vam obetajo novosti. Našli boste svojo srečo in sledili skritim sanjam v osebnem ra- zvoju. Največ časa boste name- nili raziskovanju tistega, kar vas veseli. Samota vam ne bo tuja in vendarle vas bodo osvo- bodili pogovori. BIK (21. 4. – 20. 5.) OVEN (21. 3. – 20. 4.) DVOJČKA (21. 5. – 20. 6.) RAK (21. 6. – 22. 7.) LEV (23. 7. – 22. 8.) DEVICA (23. 8. – 22. 9.) TEHTNICA (23. 9. – 23. 10.) ŠKORPIJON (24. 10. – 22. 11.) STRELEC (23. 11. – 21. 12.) KOZOROG (22. 12. – 20. 1.) VODNAR (21. 1. – 18. 2.) RIBI (19. 2. – 20. 3.) Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog Horoskop od 7. do 14. februarja Petek, 7. februar 09:00 Ptuj, Špajza modrosti, Lackova ul., Tarok za seniorje 09:00 Ptuj, Mestno gledališče, predstava Hevreka, ob 9.30 in ob 11.00 za šole in za izven 11:00 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča, vodeni ogledi Knjižnice Ivana Potrča, ob 11. in 16. uri voden ogled knjižnice, ob 12. uri vodstvo po stalni razstavi Iz zakladnice ptujske knjižnice 17:00 Kidričevo, dvorec Sternthal, predstavitev knjige Mojih 12.000 kilometrov greha, Bernarda Jurič 17:00 Turnišče, grad, Prinčev pohod z baklami, pohod od gradu Turnišče do Doma krajanov, Tradicionalni pohod 10. princa ptujskega karnevala 18:00 Majšperk, gostilna Dolinca, občni zbor PGD Majšperk-Breg 18:00 Ptuj, dominikanski samostan, osrednja slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku, slavnostna govornica mag. Iva Brajovič, podelitev priznanj, plaket in oljenk, kulturni program: Trobilni kvintet Pihalnega orkestra Ptuj, glasbeno literarni nastop poezije Franceta Prešerna 18:00 Videm, Drvarnica kulturnega društva, Kulturni trojček, kulturni praznik: odprtje slikarske razstave Franca Simoniča; nastopajo tamburaši KD Videm s Karmen Ivančič in sestre Gabrovec 18:00 Gorišnica, Večnamenska dvorana, prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku 19:00 Lenart, Dom kulture, proslava ob slovenskem kulturnem prazniku 20:00 Ptuj, Qcenter, Puhova ulica, karnevalska dvorana, 60. mednarodni pustni festival, karnevalska dvorana, Mile Kitič, Rasta, Challe Salle, DJ Shone 21:00 Ptuj, CID, Udarno in ekspresivno, 3. tekma ptujskega pokala v slam poeziji Sobota, 8. februar 09:00 Ptuj, grad, Miheličeva galerija, Prešernov dan v ptujskem muzeju, vodeni ogledi, delavnica za družine, predstavitev publikacije, prost vstop v muzejske zbirke na gradu od 9. do 17. ure in v Miheličevi galeriji od 10. do 17. ure 09:00 Ormož, Grajska pristava, Prešernov dan v ptujskem muzeju, prost vstop v muzejske zbirke med 9. in 15. uro 09:30 Vareja 12, sedež društva, odprtje muzeja pustnih mask in 10. Korantov tek, muzej pustnih mask, značilnih za Haloze in okoliške kraje 11:00 Ptuj, grad, Sveti Jurij – zavetnik Ptuja, predstavitev publikacije 12:00 Hajdina, jedilnica OŠ, zaključno srečanje udeležencev pletarskega tečaja 14:00 Videm, pred prostori KD, Kulturni trojček, pohod po Srakačevi poti 17:00 Sobetinci, večnamenska dvorana, razstava likovnih del vaščanov iz Sobetincev 17:00 Osluševci, vaški dom, proslava ob slovenskem kulturnem prazniku 17:00 Ormož, galerija Grajske pristave, odprtje likovne razstave Na krilih umetnosti/grafi čni izzivi skozi pravljico 17:00 Ptuj, Stara steklarska delavnica, odprtje razstave Revitalizacija Stare steklarske in Vrazovega trga s pripadajočimi ulicami, razstava natečajnih elaboratov odprtega, projektnega, enostopenjskega natečaja za izbiro strokovno najprimernejše rešitve 18:00 Videm, občinska dvorana, Kulturni trojček, komedija V. Möderndorferja Podnajemnik 18:00 Slovenja vas, gasilski dom, 49. redni občni zbor PGD Slovenja vas 20:00 Ptuj, Qcenter, Puhova ulica, karnevalska dvorana, 60. mednarodni pustni festival, karnevalska dvorana, Severina, Učiteljice, Domen Kumer 20:00 Stoperce, Dom krajanov, občni zbor ŠD Stoperce Nedelja, 9. februar 13:00 Sobetinci, večnamenska dvorana, razstava likovnih del vaščanov iz Sobetincev 18:00 Videm, občinska dvorana, komedija Podnajemnik Ponedeljek, 10. februar 10:00 Ptuj, Špajza modrosti, Lackova ul., Umovadba Mestni kino Ptuj Petek, 7. februar: 16:30 Kickbokserka; 18:00 Nesrečniki; 20:00 Podli fantje za vedno. Sobota, 8. februar: 10:00 Kino vrtiček: Loti in izgubljeni zmaji; 16:30 Kickbokserka; 18:00 Podli fantje za vedno; 20:00 Nesrečniki. Nedelja, 9. februar: 16:30 Kickbokserka; 18:00 Podli fantje za vedno; 20:00 Nesrečniki. Prireditvenik Štajerski TEDNIK petek, 7. 2. 2020  COLOR CMYK stran 16 petek  7. februarja 2020Poslovna in druga sporočila16 • 20% popust pri malih oglasih • revija STOP (spored) • brezplačne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta ...) • poštna dostava. Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. NARO ILNICA ZAČ Ime in priimek: ______________________ Naslov: _____________________________ Pošta: ______________________________ Davčna številka: _ _ _ _ _ _ _ _ Telefon: ____________________ Datum naročila: _____________ Podpis: _____________________ RADIO TEDNIK Ptuj 2250 Ptuj d.o.o. Osojnikova c. 3 Cena vstopnice: 12 €. Predprodaja vstopnic: ŠPIC BAR IN MARKET Markovci, DARINKA Juršinci, Sandra SPUHLJA, Tajništvo Radio-Tednik Ptuj. Informacije na tel.: 02 749 34 10. Z GLASBO DO SRCA Nedelja, 29. marec 2020, ob 16.00 Športna dvorana Ljudski vrt na Ptuju Maja Oderlap Tjaša in Uroš Nuša Derenda Nina Donelli Werner Neda Ukraden Davor Borno Štajerski TEDNIK petek, 7. 2. 2020  COLOR CMYK stran 17 Ko smo v prejšnji števili namigni- li, da vrhunec prestopnega roka za NK Aluminij šele sledi, smo imeli v mislih prestop Dejana Petroviča. Zanimanje za mladega reprezen- tanta Slovenije in največji biser kidričevskega kluba je bilo pač naj- bolj konkretno. Rezultat tega je nov rekordni prestop – Deki se bo v Avstrijo, k dunajskemu Rapidu, pre- selil za dobrega pol milijona evrov! Pogodbo je podpisal do konca maja 2023. Rapid je 32-kratni avstrijski dr- žavni prvak, v svojih vitrinah imajo še 14 pokalnih lovorik. Kaj tak pre- stop pomeni za Aluminij, ni treba posebej poudarjati … Otrok Aluminija, igralec z neverjetno pljučno kapaciteto, fant, ki bi si ga vsaka mama želela za zeta – to je le nekaj oznak, ki opisujejo Dejana Petroviča. Na Dekija so se lahko soigralci v Aluminiju vedno zanesli, domala vsakemu je „čuval hrbet“, s svojo borbenostjo je vedno znova vlekel svojo ekipo naprej. Ob tem je v zadnjih letih neverjetno napredoval še v tehničnem smislu, njegove žoge so bile vedno bolj natančne, v jesenskem delu je to počel že domala s kirurško natančnostjo. Jasno je, da različni zastopniki klubov iz tujine tega niso spregledali … O zmožnostih Petroviča veliko pove podatek, da je zaigral na prav vseh tekmah jesenskega dela sezo- ne 2019/20, brez ene same izjeme. Do popolne minutaže na vseh tek- Rokomet V Ormožu vre, za pravico tudi do sodišča Stran 19 Atletika Odličen čas Čurina Prapotnika Stran 19 Nogomet Po Lovenjaku iz Drave še drugi dragulj Stran 18 Aldo Ino Ilešič »Športnik in trener ne smeta ostati sama« Stran 18 Urednik športnih strani: Jože Mohorič Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik E-mail: sport@radio-tednik.si Matjašič uspešen drugič zapored Nogometaši Aluminija so v Umagu odigrali drugo pripravljalno tek- mo, po Orietu je bil njihov naslednji tekmec Javor Ivanjica. Ta v srbski Superligi po jesenskem delu sezone zaseda 12. mesto med 16 moštvi. Edini strelec za Kidričane je bil na uvodu tekme Jure Matjašič (v polno je meril že tudi proti Orientu). Nadaljevanje je bilo slabše, Javor je imel več od igre in je tri izmed številnih priložnosti tudi realiziral. Naslednjo tekmo bodo Kidričani odigrali v soboto z drugo ekpo Za- grebškega Dinama. Aluminij – Javor Ivanjica 1:3 (1:0) STRELEC ZA ALUMINIJ: Matjašič. ALUMINIJ: Kovačić, Vrdoljak (od 60. Jakšić), Petek, Pantalon (od 60. Kontek), G. Pečnik, Čermak (od 60. Mesarič), Vrbanec (od 60. Ma- rinšek), Leko (od 60. Ljubec), T. Pečnik, Matjašič (od 60. Jauk), Živko- vić (od 60. Flakus Bosilj). Trener: Slobodan Grubor. Reprezentanca Petrovič je stalni član mlajših selekcij Slovenije, v zadnjem letu je pustil zelo dober vtis v selekciji U-21, ki jo vodi Primož Gliha. V pripra- vah na letošnje domače evropsko prvenstvo je ta reprezentanca lani odigrala serijo pripravljalnih tekem z močnimi tekmeci: Švico, Franci- jo, Anglijo, Madžarsko in Portugalsko. Nobene od teh mladi Slovenci niso izgubili, Petrovič pa je bil dvakratni strelec: v polno je meril proti vrstnikom Francije in Anglije (obe tekmi sta se končali z remijem 2:2). Dejan Petrovič rojen: 12. 1. 1998 Nastopi v dresu Aluminija, člani: v 2. ligi: 13 tekem v 1. ligi: 104 tekme Pokal Slovenije: 17 tekem Debitantski nastop za čla- ne: 23. 5. 2015 (na tekmi Alumi- nij – Šmartno 2:0). Nastopi v reprezentanci Slovenije: člani, B-reprez.: 1 nastop U-21 8 nastopov U-19 6 nastopov U-18 15 nastopov U-17 16 nastopov U-16 2 nastopa U-15 1 nastop skupaj: 49 nastopov »Nova sredina mu je pisana na kožo« Pri Aluminiju so naloga kapetana doslej opravljali trije mladci, ki so del kidričevske zgodbe že iz mlajših se- lekcij: Matic Vrbanec, Luka Janžekovič in Dejan Petrovič. Ostala sta le še prva dva, ki Dekiju še kako privoščita prestop v Rapid. Matic Vrbanec: „Deki si je ta prestop absolutno zaslužil in mu ga vsi privoščimo, obenem pa je to nagrada tudi za vse nas, ki smo mu pri tem pomagali. Je tudi kazalnik, da je mogoče narediti takšen odmevni prestop iz Aluminija ter da moramo tudi v bodoče nadaljevati z začrtanim delom. Sva zelo dobra prijatelja, kar se je vedno bolj kazalo tudi na igrišču, kjer sva odlično sodelovala in se tudi dopolnjevala. Z njegovim odhodom je nastala vrzel, ki jo bomo morali preostali zapolniti; imamo sposobne igralce, zato iskreno upam, da nam bo to tudi uspelo. Sicer lahko Dekija izven igrišč opišem kot mirnega in odgovornega, na igrišču pa je vedno kazal pravo mero agresivnosti.“ Luka Janžekovič: „Z njim sem bil najdlje izmed vseh v klubu, slačilnico sva delila kar 12 let. Čez vsa ta leta se v igralskem smislu neverjetno razvijal in napredoval. Imel je tudi veliko zaupanje kluba, ki pa ga je povsem upravičeval. Na igrišču je neverjeten delavec, opravlja številne nehvaležne naloge, ob tem pa je s svojimi ide- jami vedno bolj aktivno sodeloval v kreativnem delu igre. Moje mnenje je, da mu je nova sredina, torej Rapid in avstrijska prva liga, pisana na kožo in da bo lahko s svojimi vrlinami pustil močan pečat. Nedvomno mu to iz srca privoščim, to je zanj prava stvar. Ko se je poslavljal od soigralcev, sem imel resnično cmok v grlu in solze v očeh, slovo je bilo zame res težko. Lažje mi je zaradi tega, ker si je Deki to zaslužil s poštenim delom, to pa ostaja tudi kazalnik vsem ostalim, da je lahko Aluminij dobra odskočna deska. Vsak profesionalni nogometaš si želi napredka, tudi sam stremim k temu. Sem pa izredno vesel, da je vzdušje v ekipi še naprej dobro, da je kljub trdemu delu tudi veliko smeha.“ Nogomet  Dejan Petrovič Iz rdeče-belega dresa Aluminija v zeleno-beli dres dunajskega velikana Foto: Črtomir Goznik Dejan Petrovič je za klub iz Kidričevega od selekcije U-15 do članskega moštva odigral skoraj 300 tekem - natančno 291. Kljub mladosti je dres članov Aluminija oblekel kar 134 krat. V jesenskem delu je zaigral na vseh 20 prvenstvenih tekmah v 1. slovenski ligi. Foto: www.skrapid.at Dejan Petrovič bo kariero nadaljeval v avstrijskem velikanu, du- najskem Rapidu, ki je 32-kratni avstrijski državni prvak! Domače tekme igra na Allianz stadionu, ki sprejme nekaj več kot 28.000 gledalcev. Po prvem delu sezone Rapid z 32 točkami zaseda 3. mesto na lestvici Bundeslige, vodilni Salzburg jih je zbral 44, drugi LASK pa 42. Na fotografi ji je s športnim direktorjem Rapida Zoranom Barišićem, ki smo ga v Sloveniji spoznali v vlogi trenerja Olimpije, pri čemer je bil njegov pomočnik - Slobodan Grubor! Dejan Petrovič je ob prestopu k avstrijskemu prvoligašu, kjer bo nosil dres s številko 16, povedal: »Ob prestopu v Rapid se zahvalju- jem vsem soigralcem, trenerjem in vodstvu kluba, ki so mi zaupali in dali priložnost, da sem se lahko z igrami v rdeče-belem dresu pokazal in dokazal. Počaščen sem, da mi priložnost ponuja tako ve- lik klub, kot je Rapid, kar je med drugim tudi dokaz dobrega dela v Kidričevem. Bivšim soigralcem in strokovnemu vodstvu želim kar se da uspešno nadaljevanje prvenstva ter pokalnega tekmovanja.« »Deki, ustavi se vendar!« Pred lansko sezono sem bil prisoten na enem od testiranj igralcev v začetni fazi priprav na spomladanski del sezone 2918/19. Kondicijski trener Milenko Potočnik je igralce vodil skozi vedno daljše šprinte, večina jih je odpadla približno na polovici ali nekoliko čez. Ko je prišla vrsta na Dekija, je nadležni zvok, ki je oznanjal prehode v naslednjo fazo, piskal in piskal vse do končne faze! Soigralci so navijali, Milenko pa je v smehu izdavil: »Deki, ustavi se vendar!« mah mu je manjkalo le simboličnih osem minut, ko je po odločitvi trenerja Slobodana Gruborja v 82. minuti predčasno zapustil tekmo v Kranju (11. krog: Triglav – Aluminija 1:0). Če k temu dodamo še dve pokalni tekmi, potem je jasno, da je Petrovič fi zično izjemno sposoben igralec. Po tej karakteristiki je avstrijska liga zanj pisana na kožo … Govorice so sprva namigovale na 4,5 letno pogodbo z Avstrijci, pri čemer bi pol leta Petrovič kot posojen nogometaš preživel – v Kidričevem. S tem bi lahko dosedanjemu klubu pomagal pri čim boljših predstavah tudi v spomladanskem delu sezone, kar bi bila za Aluminij domala idealna opcija. A so se okoliščine v vmesnem času spremenile, pri Rapidu se namreč govori o odhodu enega izmed zadnjih vezistov, Dejana Ljubičića. Tako so se Dunajčani določili, da posoja ni več opcija, ampak je edina sprejemljiva takojšnja selitev v avstrijsko prestolnico. Na Dunaju sta se v zeleno-belem dresu v doslej že preizkušala dva Slovenca, to sta bila Robert Berić (v sezoni 2014/15) in Alfred Jermaniš (v sezoni 1994/95). Jože Mohorič Štajerski TEDNIK petek, 7. 2. 2020  COLOR CMYK stran 18 »Marko je naš dragulj, takšne- ga igralca dobiš v ekipo morda le enkrat v trenerski karieri,« ali »Marko je s 17. leti že prerasel igranje v mlajših selekcijah, nemu- doma bi moral postati del član- ske selekcije Drave,« ter »Marko je prihodnost Drave, njen vodja v naslednjih letih,« – to so bile v zadnjem letu besede trenerjev v mlajših selekcijah in članskega strokovnega vodstva ptujskega nogometnega drugoligaša. Vse te lepe besede pa imajo sedaj samo še nostalgičen zven, z vidika NK Drava pa pomenijo bore malo – Marko Brest je bil v sredo namreč registriran za Maribor! Marko je v tej sezoni za člansko moštvo Drave pod vodstvom trenerja Muamerja Vugdalića zaigral na šestih tekmah (skupaj 238 minut), dvakrat je zaigral v prvi postavi. Svoj talent je v večji meri kazal v mladinski ekipi pod vodstvom Andreja Kvasa, kjer je na 15 tekmah dosegel 13 zadetkov, pri čemer je vpisal dva hat- tricka (proti MB Taboru in Beltincem). Po jesenskem delu je najboljši strelec 2. mladinske lige vzhod, čeprav še zdaleč ni klasični napadalec, ampak igralec zvezne vrste. Da je Drava s tem transferjem ve- liko izgubila, glede na stanje v klubu pa (fi nančno) bolj malo pridobila, je jasno tudi bolj površnim spremlje- valcem dogajanj. Mladenič je imel sicer z Dravo kot eden redkih skle- njeno pogodbo, a vsako zamujanje s plačili zlahka pomeni tudi ničnost pogodbe ... Povsem svež je še pri- mer Luka Lovenjaka, ki je iz Drave prestopil v Rudar. Z vidika vijoličastih je situacija seveda drugačna: v svoje vrste so pridobili igralca, ki bo zagotovo okrepil konkurenco v mladinski ekipi, kar petouvrščena ekipa 1. mladinske lige (trenira jo nekdanji odlični napadalec vijoličastih Milan Žurman) tudi nujno potrebuje. Cilji vijoličastih pač nikoli niso segali niž- je od vodilnih položajev, pa naj bo to v članski ali mlajših selekcijah … V vsej tej zgodbi Drave in Mari- bora pa je seveda pomemben tudi igralčev vidik zgodbe. Za 17-letnika iz Juršincev je zanimanje največje- ga slovenskega kluba seveda veli- ka čast, ob takšnem klicu bi težko ostal ravnodušen tudi kakšen izku- šenejši igralec, kaj šele golobradi mladenič. Zagotovo v tem vidi pri- ložnost za uveljavitev na večjem petek  7. februarja 2020Šport, pogovori18 Nogomet  Marko Brest Po Lovenjaku iz Drave še drugi dragulj odru, a pot s tem zanj ne bo nič manj trnova. Vsi poznamo številne primere, ko so mladi igralci Mari- bora odhajali na kaljenje v druge klube, le redki pa so se vrnili v ma- tično jato in tam tudi uspeli (Hotić je zadnji pozitivni primer). Maribor je pač zahtevno okolje za mlade in neuveljavljene igralce, pri lovljenju vrhunskih rezultatov se raje posega po izkušnjah … Jože Mohorič Ob imenovanju nekdanjega pro- fesionalnega kolesarja Alda Ina Ilešiča za predsednika Atletskega kluba Ptuj je bilo opaziti kar nekaj začudenja. To pa je hitro splahne- lo, ptujska atletska barka namreč uspešno in mirno pluje proti novim ciljem. Na prireditvi Športnik leta 2019 v MO Ptuj so imeli na odru naj športnika v moški konkurenci (Kri- stjan Čeh), tretjo športnico v konku- renco deklet (Veronika Domjan) ter tudi državna prvaka v članski kon- kurenci (Maja Bedrač in Žan Viher). „Zelo smo ponosni na vse! Moje predsedovanje je zaenkrat še zelo kratko, le dobrega pol leta sem na tem položaju, a čeprav si nismo za- dali previsokih ciljev, nam je nekaj že uspelo premakniti. Prva stvar je ta, da smo v klub pripeljali novo energijo, tako na strani trenerjev kot pri vseh članih, od najmlajših do najstarejših. Ob tem smo razčistili, kaj bi z našim klubom v prihodno- sti sploh radi, kakšno je naše pos- lanstvo in vizija.“ Atletika kot steber za zdravje in dobro pripravljenost športnikov Kakšni so poudarki? A. I. Ilešič: „Atletiko bi radi predstavili čim večjemu številu mladih kot 'življenjsko rekreacijo'. Mladim želimo dati osnovo in tr- dne temelje za vsakršno nadaljnje ukvarjanje športno udejstvovanje, pa naj bo to atletika ali karkoli dru- gega. Naše mnenje je, da je atletika vedno steber za zdravje in dobro pripravljenost športnikov. V nadaljevanju smo si zadali tudi to, da bomo prepoznavali potencia- le pri mladih. Želimo se pogovarjati z njimi, z njihovimi starši, poskušali bomo razumeti njihove želje – če bomo videli, da se želijo z atletiko ukvarjati profesionalno, bomo za- nje po najboljših močeh poskrbeli s popolno atletsko oskrbo. Z osvo- jenim naslovom Kristjana Čeha smo ne nazadnje dokazali, da to tudi znamo.“ Atletika je ob gimnastiki in pla- vanju eden od bazičnih športov. A. I. Ilešič: „Po mojem mnenju bi morali vsi otroci dobiti osnove vseh treh. S tem razvijamo moto- riko, na drugi strani srca, pljuča in ožilje – kot bivši profesionalni špor- tnik lahko brez zadržkov rečem, da brez tega ne gre! Po vsaki sezoni ne smemo hipno prenehati s treningi, ampak je treba nadaljevati z različ- nimi aktivnostmi, pri tem pa je zelo priporočljivo, da delamo nekaj take- ga, česar med sezono nismo. S tem utrjujemo mišice in kosti, ki smo jih med sezono 'zanemarjali' – v tem primeru so omenjeni športi najbolj prikladni. Zelo je pomembno, da skozi celo leto najdemo ravnovesje: ko pride sezona v tvojem osnov- nem športu, potem teh stvari eno- stavno ne moreš početi, ker preveč vplivajo na 'mišični spomin'.“ Športnik in trener ne smeta ostati sama, potrebna je ekipa Kdaj pa mlade usmeriti v vrhun- ski šport? A. I. Ilešič: „To je večna dilema, enoznačnega odgovora pa ni – gre za skupek dejavnikov, ki se morajo 'poklopiti'. Klub mora biti tisti, ki prepozna prve znake vrhunskosti, jih po tihem spremljati, morda opo- zoriti starše in se pozanimati, kako oni gledajo na to. Zame je prepo- znavanje talentov zelo enostavno, to preprosto vidim v njihovih očeh, v njihovem pristopu, pa četudi so stari samo 10 let. Prav zaradi tega v AK Ptuj delam z velikim veseljem, da pomagam pri teh osnovnih kora- kih, da se posvetujem s trenerji in strokovnim kadrom, ki ga premo- remo. Tukaj vpeljemo še kompo- nento staršev in domačega okolja, se pogovorimo s športnikom in šele nato začrtamo skupno pot. Celotna lanska sezona, v kateri moram izpo- staviti Kristjana Čeha in njegovega trenerja Gorazda Rajherja, je po- poln odraz tega. Že lani smo se odločili, nato pa s sponzorstvi za Kristjana to tudi po- trdili, da profesionalca nista samo trener in športnik – tukaj je še veli- ko ostalih dejavnikov, kot so klub, domače okolje, športnikovo doma- če življenje, šolanje, nutricionisti, psihologi … Športnik pri 17 ali 18 letih, ki je takšen talent, tega eno- stavno ne more servisirati sam, ni možno. Zato se morajo okoli njega zbrati ljudje, ki postopoma sestavi- jo ekipo, cilj pa je ta, da se športnik ukvarja samo s športom in študijem – to slednje sam zelo zagovarjam. Tudi sam bi lahko ob karieri kolesar- ja dokončal študij, pa ga nisem, saj okoli sebe nisem imel takšne ekipe in sem moral za veliko stvari poskr- beti sam. Zaradi vsega tega si želim, da bi imeli ne samo atleti, ampak vsi perspektivni športniki, okoli sebe ekipe. Zelo bom vesel, če se bodo vzpostavila sodelovanja tudi z dru- gimi klubi, z drugimi športniki – Atletski klub Ptuj ima odprta vrata, da postane atletika dopolnilni šport kateremukoli športniku iz različnih klubov in športov, s katerimi se bodoči ptujski profesionalci ukvar- jajo.“ Kolikor mi je poznano, je sode- lovanje za zdaj najboljše s Teniškim klubom Terme Ptuj. A. I. Ilešič: „Res je, čeprav gre v tem primeru zvečine za sodelovanje s trenerjem Gorazdom Rajherjem. Je pa to najboljši prikaz tega, kar si v prihodnje želimo še za druge ptu- jske in okoliške klube. Pomembno je, da športniki prepoznajo potrebo po 'atletski pripravljenosti' za svoj šport in da to komponento vgradijo v svoj proces treninga in priprav za tekmovanja.“ »Iz uspehov se lahko naučimo bolj malo, veliko več iz porazov« Vrniva se h Kristjanu Čehu, ki ga sam vidim kot najperspektivnejše- ga slovenskega atleta. Se strinjate z mano? A. I. Ilešič: „Popolnoma! Ne samo da je najbolj perspektiven, je de- jansko atlet, od katerega se lahko v naslednjih štirih ali petih letih po tihem pričakuje medalja na velikih tekmovanjih. Lahko rečem, da je bil doslej pravilno 'grajen', trener in klub sta pravi čas prepoznala nje- gov potencial, ne dela se preveč na- enkrat, ampak se skrbi za vse tiste dejavnike, ki sem jih prej našteval. S Kristjanom se pogovarjamo tako ob uspehih kot ob neuspehih. Ve- liko športnikov ne razume, kaj po- meni poraz: poraz je v bistvu lahko napredek, če ga znaš predelati in iz njega potegniti vse tisto, kar ti lah- ko koristi v prihodnosti. Veliko špor- tnikov poraze enostavno potlači, kar je velika napaka. Iz uspehov se lahko naučimo bolj malo … To so stvari, ki jih morajo mladi športniki razumeti tako kot vse ostalo. Po- tem pridejo vse ostale stvari, kot so v končni fazi spanje, prehranje- vanje, komunikacija s trenerjem, povratne informacije …“ Vaše misli in cilji delujejo jasno. Najdete sogovornike, ki razmišljajo podobno? A. I. Ilešič: „Najdemo, upam pa, da jih bo v prihodnje še več. Pri Atletskem klubu Ptuj imamo odpr- ta za vse, ki se želijo o čemer koli posvetovati z nami, predvsem o kakršnem koli sodelovanju. Samo skupaj bomo lahko nekaj dosegli in premaknili na boljše. Meni je tuja miselnost, da se vsak bori samo zase in da bi drugemu odščipnili košček pogače. Na žalost o takšnih primerih še vedno poslušam, ko pa nanje naletim sam – bodisi na špor- tni ali poslovni poti –, jih pustim ob strani in grem dalje. Naučil sem se namreč, da je vlaganje časa v ne- kakšen boj, ki nekomu ne diši, le izguba časa in energije. Raje ta čas in energijo vložim v napredek na drugem področju.“ Jože Mohorič Atletika  Aldo Ino Ilešič, predsednik AK Ptuj »Zame je prepoznavanje talentov zelo enostavno, to preprosto vidim v njihovih očeh« Foto: Črtomir Goznik Aldo Ino Ilešič: „Zelo bom vesel, če se bodo vzpostavila sodelovanja tudi z drugimi klubi, z drugimi špor- tniki – Atletski klub Ptuj ima odprta vrata, da postane atletika dopolnilni šport kateremukoli športniku iz različnih klubov in športov.“ Foto: Črtomir Goznik Marko Brest je veljal za najboljšega mladega igralca Drave, s 17 leti se je odločil za prestop v Maribor. »Čeh bo najresnejši kandidat za medalje. Če AZS tega ne bo prepoznala ...« Kakšno je sodelovanje z Atletsko zvezo Slovenije (AZS)? A. I. Ilešič: „Za zdaj sodelovanje poteka dobro, povsem normalno in po ustaljenih tirih. Priznavam, da imam še premalo znanja, da bi natančno vedel, kaj vse je potrebno s strani kluba delati z AZS, da bi prešli na naslednjo stopnjo sodelovanja. Na eni strani so kategorizaci- je po rezultatih, glede na te pa dobiš določena sredstva. To je v redu, a to je zame preveč 'šablonsko' delo. Mene zanima prepoznavanje po- tencialov, individualni programi ... V slovenski atletiki imamo ogrom- no talentov, tudi peščico mladih perspektivnih profesionalnih atletov, od vseh teh pa je – pa ne samo zaradi tega, ker je naš član – Kristjan edini, za katerega se lahko z gotovostjo reče, da bo v prihodnje na svetovnih prvenstvih in olimpijskih igrah kandidat za medalje. Če AZS tega ne bo prepoznala, ko jo bomo nagovorili, ali pa mogoče nismo iz pravega dela Slovenije, potem je to njihov problem. Doslej sem slišal že ogromno zgodb, nimam pa še nobene slabe osebne izkušnje, zato iz tega izhajam – zame je vse nepopisan list. V tem kontekstu bi še dejal, da se na MO Ptuj premikajo stvari v smislu prepoznavanja potencialov, ki bodo ime Ptuja ponesli v svet. Za zdaj lahko pohvalim sodelovanje in upam, da se bo to v podobni smeri nadaljevalo. Ne gre toliko za nas, ampak za ptujski šport na- sploh. Kot AK Ptuj in tudi kot posameznik imam željo, da ptujski šport premaknemo na višjo raven. Vprašajmo se, kdaj Slovenci stopimo skupaj s srcem, dušo in telesom? Ob uspehih športnikov! Zakaj ne bi vlagali v to, kjer je lahko učinek največji?“ Štajerski TEDNIK petek, 7. 2. 2020  COLOR CMYK stran 19 Olimpijski center v Novem mestu kot po tekočem traku gosti atletska tekmovanja in minulo soboto je bilo tam Prvenstvo Slovenije v dvorani za starejše mladince in mladinke. Člani AK Ptuj so domov prinesli dve medalji in zabeležili še nekaj dobrih rezultatov. V sprintu na 60 metrov se je zelo izkazal Anej Čurin Prapotnik, saj je s časom 6,98 sekunde na 60 metrov zasedel 2. mesto. To je osebni re- kord mladega atleta in hkrati drugi najboljši klubski čas do sedaj v tej starostni kategoriji (rekord ima Mi- tja Horvat s časom 6,96 sekunde, op. a.). Drugo srebrno medaljo je za ptujsko atletiko na Dolenjskem osvojila Zala Cunk. Njen najdaljši met v suvanju krogle je meril 11,75 metra. Ob dobitnikih medalj je treba izpostaviti še Alena Smiljana, ki se je dvakrat uvrstil med najboljših deset. V teku na 200 metrov so se ure ustavile pri 23,39 sekunde, kar je bilo dovolj za 5. mesto, medtem ko so se v teku na 60 metrov ure ustavile pri 7,39 sekunde, kar je atleta uvrstilo na 10. mesto. Za AK Ptuj so v Novem mestu tekmovali še Vasja Rimele, Melani Cafuta in Zala Šeruga. David Breznik Komu gori pod nogami? Ormožani so na uvodni tekmi drugega dela prvenstva lažje, kot kaže končni rezultat (29:28), ugnali novomeško Krko. „Unovčili smo iz- kušnje in premagali pomlajeno eki- po Krke. Na zadnjih šestih tekmah smo petkrat zmagali in enkrat remi- zirali, saj v Ormožu ne priznavamo odločitve komisarja lige Aleša Juga. V takšnem ritmu želimo nadaljevati tudi do konca rednega dela in si v prvi vrsti zagotoviti obstanek v ligi,« je po tekmi s Krko razmišljal trener Saša Prapotnik. Ormožane v 17. krogu čaka go- stovanje v Mariboru in to v sobo- to, 8. februarja, ob 16. uri v športni dvorani Tabor. Mariboru gori pod nogami in ga čaka hud boj za obsta- nek v ligi. „Spomnimo se, da so nas Mariborčani šokirali na prvi tekmi po vrnitvi v trdnjavo Hardek. Tak- rat smo mi bili pod pritiskom nujne zmage, zdaj je zgodba popolnoma drugačna. Maribor potrebuje zma- go, mi pa prihajamo na Tabor neob- remenjeni in v želji, da s sproščeno igro nadaljujemo uspešen niz. S pomočjo našega občinstva, ki bo tudi tokrat po tradiciji krepko šte- vilčnejše od mariborskega, se lah- ko nadejamo zmage ob kulturnem dnevu naše države,“ je povedal David Bogadi, ki je odigral odlično tekmo proti Krki in bil proglašen za naj igralca kroga. Po Mariboru že v četrtek, 13. fe- bruarja, ob 19. uri Jeruzalemčane čaka domača tekma proti Gorenju. Ta bo zagotovo znova napolnila dvorano v Ormožu. „Odjuga“ odneslo točko Ormožanom V 7. odstavku 37. člena Pravilnika o rokometnih tekmovanjih piše: „V primeru, da je na podlagi pritožbe ene izmed ekip ali uradne osebe ugotovljena kršitev rokometnih pravil, ki je posledično vplivala na rezultat tekme, komisar ne sme registrirati tekme in mora razpisati ponovitev tekme.“ Na podlagi posnetka je sicer raz- vidno, da je bil Ormožu pripisan gol preveč, a vprašanje je, ali lahko uradni organ RZS odloči na podlagi posnetka in ali sploh obstaja pra- vilo, po katerem so odločali. „Tek- ma se je glede na zapisnik končala z neodločenim rezultatom 31:31. Upoštevajoč izjavo delegata Iztoka Pirca je takoj po tekmi, vendar že po avtorizaciji zapisnika tekme, do njega pristopil predstavnik moštva RD Urbanscape Loka in se pritožil zoper rezultat tekme. Delegat ga petek  7. februarja 2020 Šport, šport mladih 19 Rokomet  Jeruzalem Ormož, NLB liga V Ormožu vre, za pravico tudi do mednarodnega športnega sodišča Odstop predsednika Martina Hebarja še neuraden Po vseh kolobocijah in pravnih zapletih, ki jih je povzročila tekma med Loko in Ormožem, se je predsednik Jeruzalema odločil, da ne želi več sodelovati v slovenskem rokometu, kjer imajo škarje in platno „strokovnjaki“, katerih cilji so vse drugo razen športa. „Ker ne verja- mem v slučajnosti, sem lahko le prepričan, da so organi zveze začeli vplivati na lestvico v prvi ligi za zaščito posameznih klubov. Kaj nas čaka naslednjo tekmo v Mariboru, ki se tako kot Loka bori za ostanek, si niti ne znam predstavljati … Osebno nočem več biti aktiven v RZS, ki ne ščiti zakonitosti. Če sem jaz trn v njihovi peti, upam, da ne bodo tega prenašali na moja dva sinova, ki igrata rokomet za ormoški klub,“ je odstop napovedal Martin Hebar. V bavarski prestolnici je potekalo največje in najmočnejše mednaro- dno tekmovanje z zračnim orožjem na svetu – Pokal H&N München 2020, z udeležbo 646 nastopajočih strelk in strelcev iz 50 držav. Med njimi je bila tudi 24-članska sloven- ska reprezentanca, za katero so med drugim nastopali Urška Kuha- rič, Sašo Stojak in Majda Raušl v spremstvu reprezentančnega tre- nerja Zlatka Kostanjevca, v nemški reprezentanci pa še Kevin Venta. Najboljši strelci v Evropi pilijo formo in se pripravljajo za vrhunec zim- skega dela sezone, ko bo v drugi polovici februarja v Vroclavu pote- kalo Evropsko prvenstvo z zračnim orožjem. Kuharičeva s puško do 19. in 36. mesta V slovenski reprezentanci so naj- boljše rezultate in najvišje uvrstitve dosegale članice s puško, med ka- terimi je bila najboljša v obeh dneh tekmovanja odlična ormoška strel- ka Urška Kuharič. Slednja je drugi dan tekmovanja dosegla visokih 629,7 kroga in le dve desetinki kro- ga zaostala za lastnim državnim re- kordom ter osvojila zanjo rekordno visoko 19. mesto. Do uvrstitve v fi nale ji je zmanjkalo 1,6 desetinke kroga (najboljša v kvalifi kacijah je bila Francozinja Occeanne Müller z visokimi 633,8 kroga). Prvi dan je Kuharičeva dosegla rezultat 627,1 kroga in osvojila 36. mesto. Na tekmi v Münchnu so vsako leto doseženi najvišji rezultati v se- zoni, za letošnji vrhunec je poskrbel madžarski mladinec Zalan Pekler, ki je s 637,1 kroga postavil daleč naj- višji rezultat na kateri koli strelski tekmi do zdaj! Venta tokrat brez fi nala V moški konkurenci s pištolo je med Slovenci Jože Čeper s 578 kro- gi osvojil visoko 19. mesto. V nem- ški reprezentanci je drugi dan boljši nastop uspel Kevinu Venti, ki je po dveh osvojenih bronastih odličjih v letu 2018 tokrat s 576 krogi (93, 97, 94, 95, 100, 97) osvojil 30. mesto. Sašo Stojak je drugi dan s 568 krogi izenačil svoj dosežek iz predhod- nega dne in osvojil 69. mesto, dan pred tem je bil 67. Majda Raušl z rekordom v sezoni Med članicami s pištolo je dobro streljanje na največjem strelišču na svetu pokazala Ptujčanka Majda Raušl, ki je drugi dan tekmovanja s 569 krogi (90, 96, 97, 92, 97, 97) postavila osebni rekord v sezoni in se uvrstila na 41. mesto. Meja za vstop v fi nale je bila postavljena s 579 krogi, najboljša v kvalifi kacijah – mlada Rusinja Batsarashkina – pa je dosegla 584 krogov. Raušlova je bila uspešna tudi prvi dan, ko je s 563 krogi osvojila 57. mesto. Rezultati: Člani pištola 2. dan (1. dan) 1. Oleg Omelchuk, UKR 583 + 244.8 (582) 2. Christian Reitz, GER 581 + 242.0 (580) 3. D. Enkhtaivan, MGL 582 + 218.1 (576) 4. Damir Mikec, SRB 581 + 201.3 (583) 19. Jože Čeper, SLO 578 (570 – 61.) 30. Kevin Venta, GER 576 (574 – 39.) 69. Sašo Stojak, SLO 568 (568 – 67.) 82. Peter Tkalec, SLO 563 (562 – 84.) Članice puška 2. dan (1. dan) 1. Xiu Tan A.Q., SGP 632.5 + 252.7 (629.7) 2. Qian Yang, CHN 632.5 + 251.7 (630.0) 3. A. Galashina, RUS 633.1 + 230.7 (630.9) 19. Urška Kuharič, SLO 629.7 (627.1 – 36.) 25. Klavdija Jerovšek 629.0 (626.3 – 46.) 41. Živa Dvoršak 626.9 (625.0 – 63.) Članice pištola 2. dan (1. dan) 1. Olena Kostevych, UKR 579 + 243.4 (575) 2. Qian Wang, CHN 581 + 239.2 (580) 3. V. Batsarashkina, RUS 584 + 218.8 (580) 41. Majda Raušl, SLO 569 (563 – 57.) 43. Denis Bola Ujčič, SLO 569 (562 – 61.) Simeon Gönc Strelstvo  MT München 2020 Med Slovenci najvišje Kuharičeva Foto: Strelska zveza Slovenije Ormoški in ptujski strelci – Kevin Venta, Majda Raušl, Urška Ku- harič, Zlatko Kostanjevec (trener) in Sašo Stojak – so bili uspešni na največji mednarodni tekmi z zračno puško in pištolo na svetu. Dobitnika medalj Anej Čurin Prapotnik in Zala Cunk (AK Ptuj) Tekma med ekipama Urbanscape Loka in Ormož se nadaljuje s »tretjim polčasom« - Ormožani ostali brez točke. je napotil na komisarja lige Aleša Juga, na kogar se je predstavnik moštva RD Urbanscape Loka tudi obrnil,“ so zapisali v sklepu arbitraž- ne komisije RZS. Nič spornega, edino to, da dele- gat ni opravljal svojega dela. Dele- gat Iztok Pirc je dobil štirimesečno prepoved opravljanja funkcije in 400 € denarne kazni, zapisničarka pa je dobila štiri tekme prepovedi opravljanja funkcije in 200 € kazni. RD Urbanscape Loka je za nastalo situacijo dobila opomin, saj je po pravilniku o kaznovanju to njihova prva tovrstna kršitev. V takem pri- meru se izreče opomin in 6 mese- cev pogojne kazni. Ormožani so se odločili, da bodo glede dogodka v Ško i Loki in odločitve komisarja lige (samovoljno, mimo pravil, do- ločil zmago Loki z 31:30) vztrajali do konca. Tudi do mednarodnega športnega sodišča. UK Atletika  Prvenstvo Slovenije Odličen čas Čurina Prapotnika 2. SNTL (m) Moška ekipa NTK Ptuj je v pre- teklem krogu doživela dva boleča poraza 4:5, tokrat pa so v dvoboju enakovrednih ekip slavili dragoce- no zmago proti Velenjčanom. Luka Krušič je imel tudi tokrat 100 % izko- ristek (3/3), dve točki pa je tokrat prispeval Marsel Šegula. 5. KROG: NTK Pt uj – NTK Tempo 5:3. 1. NTK ILIRIJA 9 8 1 16 2. NTD KAJUH-SLOVAN 9 8 1 16 3. NTK SOBOTA I 9 7 2 14 4. NTK MELAMIN 9 6 3 12 5. PPK RAKEK 9 6 3 12 6. NTK PTUJ 9 4 5 8 7. NTK TEMPO 9 3 6 6 8. NTK VESNA 9 1 8 2 9. NTK KEMA II 9 1 8 2 10. NTK LOGATEC 9 1 8 2 2. SNTL (ž) V zaostali tekmi 4. kroga so Cir- kovčanke gostovale v Lučah (med Kamnikom in Črno) pri prvih zasle- dovalkah iz ekipe Savinja. V bistvu je šlo za obračun nekdanjih klubskih soigralk iz Cirkovc, le da sedaj Nika in Lara Belaj igrata za Savinjo. Pre- vlado gostjam sta zagotovili Katja Krajnc in Ina Unger, z zmago pa so varovanke trenerja Darka Hergana že postale prvakinje lige – pred za- dnjim krogom imajo neulovljive štiri točke prednosti. 4. KROG: NTK Savinja – NTK C ir- kovce 2:5 Nika Belaj – Ina Unger 1:3, Lara Belaj – Zoja Žolek 3:1, Ana Leskošek – Katja Krajnc 1:3, Lara Belaj – Ina Unger 0:3, Nika Belaj – Katja Krajnc 2:3, Ana Leskošek – Zoja Žolek 3:0, Lara Belaj – Katja Krajnc 1:3. 1. NTK CIRKOVCE 5 5 0 10 2. NTK SAVINJA 5 3 2 6 3. NTK SOBOTA 5 2 3 4 4. PPK RAKEK 5 0 5 0 JM Namizni tenis  Državne lige Lepi drugoligaški zmagi, Cirkovčanke že prvakinje Foto: Črtomir Goznik Marsel Šegula (NTK Ptuj) Štajerski TEDNIK petek, 7. 2. 2020  COLOR CMYK stran 20 Rekreacija, šport mladih, potovanja20 Rokomet  NLB liga PARI 17. KROGA, V SOBOTO OB 16.00: Maribor Branik – Jeruzalem Ormož (v dvorani Tabor); OB 19.00: Koper – Riko Ribnica, Krka – Slo- venj Gradec, Dobova – Butan plin Izola; OB 20.00: Urbanscape Loka – Trimo Trebnje. Tekma Gorenje Velenje – Celje Pivovarna Laško je že bila odigrana - 23:23 (10:11). 1. B SRL (m) 15. KROG: Drava Ptuj – Krško (v petek ob 20.00 v dvorani Ljudski vrt). 2. SRL (m) 10. KROG: Ajdovščina – Moškanjci-Gorišnica (v soboto ob 18.00). 1. A SRL (ž) 13. KROG: Krim Mercator – ŽRK Ptuj (v ponedeljek ob 18.45 v dvo- rani Stožice). Futsal  1. SFL PARI 15. KROGA, V PETEK OB 20.00: Oplast Kobarid – Litija; OB 20.30: Siliko – Hiša daril Ptuj, Stripy – Sevnica; V TOREK OB 20.00: Do- bovec Pivovarna Kozel – Bronx Škofi je. Prosta je ekipa Tomaž Šic bar. Odbojka  1. B DOL (ž) 14. KROG. ŽOK GSV Ptuj – ŽOK Ljutomer (v soboto ob 17.30 v dvo- rani Gimnazije Ptuj). Nogomet  Turnir NŠ NK Drava Ptuj Nogometna šola NK Drava Ptuj organizira tradicionalni zimski turnir za mlajše selekcije. Turnir bo v soboto in nedeljo, 8. in 9. fe- bruarja, v dvorani v Kidričevem. V soboto se bodo dopoldan merile ekipe U-9, popoldan U-11, v nedeljo dopoldan pa bodo nastopile še ekipe U-13. Šah  Dva turnirja šahovske akademije BMP Šahovska akademija BMP (Beljavski, Mihalčišin, Polajžer) bo v prostorih Hotela Park na Ptuju med 7. in 9. februarjem izvedla ama- terski članski turnir, na katerem lahko nastopijo šahistke in šahisti z ELO ratingom do 2200 točk. V soboto in nedeljo bo odigran še mla- dinski turnir, na katerem lahko nastopijo mladi, rojeni leta 2008 in mlajši. Program članskega turnirja: - petek, 7. 2. (2 kroga): ob 16. in 18.45 - sobota, 8. 2. (3 krogi): ob 9.30, 13.15 in 16.00 - nedelja, 9. 2. (2 kroga): ob 9.30 in 13.15 Program mladinskega turnirja: - sobota, 8. 2 (4 krogi):. ob 9.30, 10.45, 13.00 in 14.15 - nedelja, 9. 2. (3 krogi): ob 9.30, 10,45 in 12.00 Potrditev udeležbe je 15 minut pred začetkom turnirjev. JM, SR petek  7. februarja 2020 Tretje leto zapored je Športno društvo Cirkulane izpeljalo turnir v namiznem tenisu in badmintonu. Leta 2018 se je pojavila zamisel, da bi v zimskem času organizirali tur- nir, ki se vsako leto širi po udelež- bi. Prvo leto so se turnirja udeležili večinoma domači igralci, drugo leto so se pridružili še igralci bad- mintona iz Ormoža, medtem ko je bila na letošnjem turnirju celo »mednarodna« zasedba, saj so se ga udeležili trije člani iz Cvetlina (Hrvaška). Skupno je loparje vih- telo 41 udeležencev, med njimi je bilo tudi nekaj učencev iz OŠ Cirku- lane-Zavrč in župan Občine Zavrč Slavko Pravdič. Za večino udeležencev rezultat ni bil v ospredju, ampak je osnovni namen turnirja druženje in spozna- vanje novih prijateljev s tega pod- ročja. V badmintonu je turnirsko zmago dosegel Franc Horvat, za ze- lenimi namiznoteniškimi mizami pa Robert Krnjak. Po športnem delu je sledilo sproščeno druženju ob hrani in pijači, ki je v »Vareži« na takšnih dogodki nikoli ne manjka. Rezultati, badminton (10 udeležencev): 1. Franc Horvat 2. Stanko Bezjak 3. Bogdan Topolovec Namizni tenis (31 udeležencev): 1. Robert Krnjak 2. Jure Menoni 3. Urban Horvat David BreznikZmagovalci turnirja v namiznem tenisu in badmintonu v Cirkulanah Trener prof. Vlado Čuš z Lanom Milošičem in Lano Strelec (JK Dra- va Ptuj) Namizni tenis, badminton V Cirkulanah zanimiv turnir z loparji BRALCI IN POSLUŠALCI Radia-Tednika Ptuj, 2 DNI ODHOD – 21. marec 2020 BENETKE VERONO VERONA , , , 152 € CENA IZLETA V Hočah je na mednarodnem pr- venstvu za starostne kategorije od U-10 do U-16 nastopilo 690 tekmo- valcev in tekmovalk, med njimi de- set iz Judo kluba Drava. Med klubi iz Slovenije so Ptujčani zasedli odlično 6. mesto, v konkurenci vseh 81 klu- bov iz 16 držav pa 16. mesto. Skup- no so osvojili dve zlati, eno srebrno in dve bronasti kolajni. V starostni kategoriji do 10 let se je s prvim mestom izkazal Bor Br- lek, ki je vse tri tekmece premagal pred iztekom borbe. Tretje mesto je v tej starostni skupini osvojil Mark Senčar. V starostni kategoriji do 12 let je s popolnim izkupičkom slavila tudi Liza Rotar Čeh (do 27 kg). Maruša Frank je bila z dvema zmagama do 40 kg tretja, Lara Sle- dič pa sedma v kategoriji do 30 kg. Med starejšimi dečki do 34 kg je Lan Milošič po dveh gladkih zma- gah žal popustil ter bil poražen od vrstnikov iz Ukrajine in Poljske (5. mesto). Med mlajšimi kadetinjami (U-16) se je izkazala Lana Strelec, ki je v kategoriji do 48 kg kot najboljša tekmovalka iz Slovenije osvojila sre- brno kolajno (zmagala je Madžarka Cseperke Szabo). Judo klub Gorišnica sta v Hočah zastopala dva tekmovalca: Anej Emeršič je ostal brez vidne uvrsti- tve, medtem ko je v U-16 do 40 kg Nika Murk zasedla 4. mesto. Judo klub Juršinci je v U-16 do 57 kg za- stopala Tadeja Simonič, dosegla je zmago in dva poraza. David Breznik Judo  Apolon Open Ptujski Dravi pet kolajn Športni napovednik Štajerski TEDNIK petek, 7. 2. 2020 COLOR CMYK stran 21 petek  7. februarja 2020 Ljudje in dogodki 21 Tudi letos jih čaka veliko dela in aktivnosti. V ospredje postavljajo spremembo dosedanjega naziva v Zvezo klubov poslovne odličnos- ti Slovenije, saj se poklic tajnice in poslovnega sekretarja drastično spreminja. Veliko jih tudi več nima naziva tajnica, spreminja se na- bor delovnih nalog, ki jih morajo opraviti in sam delokrog dela. S spremembo naziva želijo doseči večje prepoznavanje svojega dela v novih razmerah. „Gre za delo, poklic, ki zahteva izjemno dobre organizacijske sposobnosti, obvla- danje komunikacije, informacijskih sistemov, veliko znanja iz kadrova- nja, prava, fi nanc, marketinga, tujih jezikov, da o slovenščini ne govori- mo. Dejansko je to delovno mesto informacijsko, organizacijsko in komunikacijsko središče vsakega podjetja ali organizacije. Oseba na tem delovnem mestu mora biti v koraku ali celo nekaj korakov pred vsemi delovnimi procesi ter na ta način dejansko zagotavlja podporo menedžmentu in drugim zaposle- nim v podjetju ali organizaciji, da bi skupaj dosegli kar najboljše rezul- tate,“ je izpostavila Asfourjeva. Ob šolanju si sodobna tajnica kot desna roka menedžerja potrebna znanja pridobi na različnih semi- narjih, ki jih organizirajo omenjena Zveza in drugi organizatorji. Navdušene nad Ptujem Za promocijo poklica tajnice so že doslej vsako leto organizirali iz- bor za poslovno asistentko/tajnico leta, ki bo letos potekal pod novim imenom – izbor za Adma odličnost, skladno s preimenovanjem zveze. Že tretje leto zapored bodo članice povabili tudi na Dan zveze, ki je iz- obraževalne narave. Na njem bodo podelili zvezna priznanja zaslužnim članicam. Članice Kluba tajnic in poslovnih sekretarjev Ptuja in okolice so pod vodstvom Sonje Hliš organizacijo letošnjih motivacijskih dni spreje- le kot izziv in veliko čast. Najtežje je bilo sestaviti turistični načrt, kaj vse udeleženkam pokazati na Ptuju glede na izjemno kulturno- -zgodovinsko dediščino, s katero se je mogoče srečati na vsakem koraku. „Upam, da smo jim poka- zale dovolj, da so si ustvarile dober vtis o našem mestu in da se bodo z veseljem še vrnile. Navdušili so jih Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, ena najlepših v Evropi, hotel Mitra in Osterbergerjeva klet, pa ptujski grad z zbirkami, ptujski prstan in srečanje s ptujsko županjo Nuško Gajšek, ki se je pokazala kot velika poznavala našega dela,“ je poveda- la Sonja Hliš. Tudi ptujski klub čaka preime- novanje in s tem v zvezi sprejem popravljenega statuta. Predvsem pa si bodo ob že utečenih aktivno- stih prizadevale, da bi pomladile svoje vrste, s tem pa vnesle potreb- no svežino v svoje delovanje. Ptuj  Motivacijski dnevi klubov tajnic Slovenije Tajnica – desna roka menedžmenta Motivacijski dnevi Zveze klubov tajnic in poslovnih sekretarjev Slovenije so letos potekali na Ptuju. Organiziral jih je Klub tajnic in poslovnih sekretarjev Ptuja in okolice, ki ga vodi Sonja Hliš. »Zveza vključuje 12 regijskih klubov. Enkrat letno se dobimo na motivacijskem vikendu, da se družimo, da si ogledamo en kraj ter na delovni seji sestavimo plan za tekoče leto,« je povedala Suzi Asfour, predsedni- ca Zveze klubov tajnic in poslovnih sekretarjev Slovenije. 4. februarja so padli štirje kurirji – partizani pri Toplakovi domačiji v Gorišnici (med njimi Franc Belšak-Tone, sekretar ptujskega okrajnega odbora OF), 8. februarja je za obzidjem mestnega pokopališča na Ptu- ju pod okupatorjevimi streli padlo dvajset talcev-rodoljubov. In to prav na dan, ki ga je v Črnomlju SNOS z odlokom razglasil za slovenski kul- turni praznik in so ga prvič množično proslavljali po vseh osvobojenih ozemljih na Slovenskem ter se tako poklonili največjemu slovenskemu pesniku Francetu Prešernu. Za ptujsko območje je bilo značilno, da je bilo konec leta 1944 pre- predeno s sedeminsedemdesetimi krajevnimi odbori OF in kurirskimi potmi, tako pomembnimi za operativne posege partizanskih enot v zak- ljučnih bojih za dokončno osvoboditev. In takšne naloge je opravljala tudi Natašina skupina, ki je tragično končala 9. februarja 1945 pri Kovačečevih v Bratislavcih pri Polenšaku. V neenakem boju so padli: dva člana ptujskega okrajnega odbora OF – Mimica Regvart-Nataša (28) iz Stojncev in Konrad Petrovič-Jurek (40) iz Bukovcev, Sonja Fajs-Majda (17) mladinska aktivistka iz Stojn- cev, Marija Gašparič-Dragica (22), sekretarka okrajnega odbora ZSM iz Trgovišča, kurirja Andrej Jurkovič (23) iz Nove vasi pri Markovcih in Franc Golob (19) iz Stojncev ter Vilko Vresk (36), gradbeni delavec in aktivist KP iz Trbovelj. Pobegniti je uspelo le enemu, tri so Nemci zajeli in jih skupaj s Kovačečevimi zvezali in vrgli v sneg, po dveh urah pa odgnali najprej v ptujske, nato pa v mariborske zapore. Marijo Kovačec so Nemci izpustili iz ječe 2. aprila, medtem ko so moža Martina ustrelili pod Pohorjem 4. aprila in žalostno, sin mu je moral izkopati grob. Takšna je ta zgodba. In kot pri vseh podobnih na Ptujskem, so k temu botrovala izdajstva. Okupator je ravnal kot ranjena zver, saj se je zavedal, da se bliža njegov konec. 9. maj leta 1945 bo za vedno ostal dan Evrope, kljub temu da danes ponovno dvigujejo glave poraženci. Tudi pri nas. Obdobje narodnoosvobodilnega boja nam je zapustilo moralna izročila: vrednote svobode, narodne zavesti, domovinske pripadnosti, tovarištva, predanosti, žrtvovanja … Res je tudi, da je vrednote osvobodilnega boja zmotilo ideologizira- nje, da so se razlage o osvobodilnem boju razhajale in da je marsikdo iskal osebne koristi. Napake so torej bile, toda temeljne prvine naro- dnoosvobodilnega boja ostajajo. Zveza borcev je to že zdavnaj priznala, se opravičila ter pokesala. Bodo temu sledili še tisti, ki so na bežigraj- skem stadionu prisegli Hitlerju ob njegovem rojstnem dnevu? Foto: Boris Prelog Spominsko obeležje Natašini skupini v Bratislavcih Foto: MG Predsednice klubov tajnic in poslovnih sekretarjev Slovenije so obiskale tudi Knjižnico Ivana Potrča Ptuj. Krofe za ocenjevanje so pripravi- le članice društev gospodinj ali po- deželskih žena iz različnih koncev Spodnjega Podravja: Markovcev, Dražencev, Pobrežja in Zavrča. Kot vsa leta doslej je tudi letos krofe ocenjevala štiričlanska komisija v sestavi Marija Horvat, učiteljica praktičnega pouka na živilski šoli v Mariboru, Bernarda Trafela in Cvet- ka Bogdan, strokovni sodelavki na KGZ Ptuj, ter Darinka Meznarič kot predstavnica organizatorja. Krofi za ocenjevanje so morali biti pusti, brez posipa in marmeladnega na- deva. S posipom in nadevom se lah- ko kakšna pomanjkljivost prikrije, zato so morali biti popolnoma pus- ti. Horvatova je po koncu ocenje- vanja povedala, da so bili vsi krofi zelo lepi, vsaj pet izmed dvanajstih jih je bilo za prvo mesto. „Pri nobe- nem izmed vzorcev ni bilo večjih napak, morda je bil kateri le malo preveč zamaščen na spodnji strani. Ampak, v krofu mora biti malo ma- ščobe. Za pripravo dobrih krofov so pomembne kakovostne sestavi- ne (kvasni nastavek, moka in olje) ter ustrezno razmerje med njimi. Nekatera testa so bolj, druga manj bogata. Nekateri dodajo več, drugi manj sladkorja ali soli. Vse to se na okusu pozna. V testo je treba ume- šati vsaj pet rumenjakov, od pet do deset dag sladkorja, v podobnem razmerju maščobo. Testo naj se dovolj časa gnete, da je struktu- ra kar se da močna, gosta in lepa. Čas cvrtja je sedem minut: štiri na eni in tri na drugi strani. Pri količini olja je boljše, da ga je malenkost več kot premalo. Temperatura naj bo okoli 160, 170 stopinj Celzija. Ko damo krofe v olje, jih na prvi strani cvremo pokrite, takrat nam krof še vzhaja. Na drugi strani jih potem cvremo odkrite. Vsi danes ocenjeni krofi so odlični, zlahka bi se kosali s kakšnimi iz profesionalne peke, s slaščičarskimi ali gostinskimi,“ je povedala Horvatova. Vse udeleženke so kot zahva- lo za sodelovanje prejele majhno darilce: moko iz Mlina Korošec in knjigo o zgodovini mlinarstva pri Koroščevih ter značilno spomla- dansko rožico primulo. Predsedni- ca društva Slavica Vincek pa je de- jala, da bo prihodnje leto jubilejno, 20. ocenjevanje. Zato si tudi želijo, da bi krofe na ocenjevanje prineslo vsaj 20 gospodinj. Markovci  Ocenjevanje pustnih krofov Na pragu jubileja, ki bo prihodnje leto Društvo podeželskih žena občine Markovci je prvo soboto v februarju priredilo 19. ocenjevanje pustnih krofov. Tokrat je komisija ocenila 12 vzorcev in odločila, da naziv Naj krof občine Markovci pripade Jožici Peršoh iz Dražencev. Foto: MZ Vseh 12 krofov, ki so jih spekle gospodinje s Ptujskega in Dravskega polja ter Haloz, je bilo odličnih. A le eden zmagovalni. Letos je titulo Naj krof občine Markovci osvojila Draženčanka. Pisma bralcev V SPOMIN IN OPOMIN Od 4. do 9. februarja leta 1945 je svoja življenja za svobo- do poklonilo kar enaintrideset slovenskih rodoljubov na Ptujskem. Foto: MG Sonja Hliš, predsednica Kluba tajnic in poslovnih sekretarjev Ptuja in oko- lice, in Suzi Asfour, predsednica Zveze klubov tajnic in poslovnih sekretar- jev Slovenije na dvorišču Hiše usnjarja Andreja na Ptuju. Štajerski TEDNIK petek, 7. 2. 2020  COLOR CMYK stran 22 petek  7. februarja 2020Poslovna in druga sporočila22 8. in 9. februar 2020, sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Alen Jevtovič, direktor občinske uprave MO Ptuj, daje prednost nalogam pri razvoju občine; Ptujska županja pripravila sprejem za najboljšo študentko za študijsko leto 2018–2019; Potopisna predstavitev Antarktike, dežele na koncu sveta, skozi objektiv Celjanke popotnice in ljubiteljice narave Barbare Popit; Fotografska razstava Kaje Kristovič v razsta- višču Knjižnice Ivana Potrča Ptuj; Mednarodni uspeh učencev OŠ Breg v sklopu Erasmus + ,s poudarkom uporabe robotov; Humanitarna pomoč malemu Lukcu z izkupičkom zbranih zamaškov humanitarca Ptujčana Ignaca Habjaniča; Športnik leta 2019 Mestne občine Ptuj, prireditev v dominikanskem samostanu Ptuj; Ob 60-letnici Kurentovanja se v sliki in besedi predstavljata najstarejša koranta v Slo- veniji Janez Obran in Peter Zmazek; Z narodno-zabavno glasbo v pustni čas. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša. KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 143,38 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 132,32 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). SONČNA ELEKTRARNA ZA LASTNO RABO PREDNOSTI ZA VAS: neodvisnost, 10- letne izkušnje, plačate le razliko Made in EU, preprosta in hitra izvedba. PREDNOSTI ZA VAS: zadovoljni kupci, monolitna 20 - letne izkušnje, poštena cena in kvaliteta, Made in Germany, 35 let garancije. Štajerski TEDNIK petek, 7. 2. 2020  COLOR CMYK stran 23 petek  7. februarja 2020 Oglasi in objave 23 Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. (Simon Gregorčič) ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice Stanislave Huzjan IZ KIDRIČEVEGA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeno zadnjo pot, darovali sveče, cvetje in izrekli pisna in ustna sožalja. Zahvala naddekanu Marjanu Feslu za opravljen obred, pevcem Ptujski kvartet za vse odpete pesmi, Talumu Kidričevo in pogrebnemu podjetju Mir. Žalujoči vsi njeni Danes, 7. februarja, mineva eno leto, odkar nas je zapustila naša draga žena, mama, babica, tašča in prababica Marija Klinc IZ SPUHLJE 19 Hvala vsem, ki ji prižgete svečko in se z lepo mislijo spomnite nanjo. Tvoji najdražji SPOMIN 8. februarja mineva 25 let, odkar te več ni, a misel nenehno k tebi beži. Lidija Veselič IZ STOJNCEV 61 Hvala vsem, ki jo nosite v srcu in ohranjate v lepem spominu. Tvoji najdražji Srce tvoje več ne bije, bolečine več ne trpiš, nam pa solze lijejo iz oči, dom je prazen, otožen, ker te več med nami ni. V SPOMIN 8. februarja bosta minili dve leti, odkar nas je zapustil naš dragi Stanko Gojčič Z ZG. HAJDINE 128A Žalujoča žena Irena in Andreas z družino FASADE – IZOLACIJSKE iz stiropo- ra – volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa not- ranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno – topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, dr- va za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. PICERIJA Slonček iz Prešernove 19 zaposli osebo za razvoz pic (lahko tudi upokojenec). Informacije 031 301 116. UGODNO: vse iz inoxa, ograje – deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilni- ki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovi- no ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Dani- lo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, predvsem hrast in bukev. Možnost odkupa tudi na panju. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Ro- gaška Slatina. Tel. 041 785 318. SERVIS gospodinjskih aparatov in elek- tronskih naprav. Storitve na terenu Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56b, 2281 Markovci. Tel. 041 631 571. Vsak drugi petek POLNA IDEJ KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cis- terno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. V GORENJSKEM VRHU, Zavrč, prodam vinograd, 450 trsov, velikost parcele 997 m2. Na parceli voda in elektrika, del par- cele je gradbeni. Cena 4.000,00 EUR. Tel. 051 372 421. PRODAMO svinjo težko okrog 150 kg. Tel. 040 764 020. PRODAM tri bikce in eno teličko, stare 3 mesece, simentalce, odstavljene od mle- ka. Tel. 031 532 785. PRODAM cirkular, 3 faze, industrijski. Tel. 041 928 656. NESNICE, rjave, v 19. tednu, tik pred ne- snostjo. Naročila sprejemajo po telefonu 040 531 246 ali 02 688 13 81. Rešek, Starše 23. PRODAM dva prašiča, težka 70–90 kg, obračalnik pajek SIP Spider 400H, trač- ni obračalnik SIP Favorit 220. Tel. 031 833 974. PRAŠIČE mesnate pasme, težke od 120 do 150 kg, prodajo, cena 1,90 EUR za kg. Tel. 031 743 951. PRODAM travniško brano, širine 4 m, zelo malo rabljeno. Tel. 051 316 591. PRODAM rotacijsko koso 165 Sip, ro- tacijski obračalnik pajek 340 Sip, tračni obračalnik 220, trosilnik hlevskega gnoja Krpan Sip, traktorski mlin Ciklo 100 Sip in cepilnik drv. Tel. 02 783 75 01. NEPREMIČNINE V NAJEM oddam več poslovnih prostorov in parkirišč, vse na Vodnikovi ul. 2 na Ptu- ju. Milan Hebar, s. p., Miklošičeva ul. 3, Ptuj. Tel. 041 325 925. PRODAMO -Bukovci, stanovanjska hiša, l. 1973, delno obnovljena, 276m2, lepo urejena parcela 3.548 m2. Cena: 119.000 EUR. Kontakt: 070 826 220 ali 02/6208 816 www.re-max.si/Poetovio Ptuj - 28., 29. in 30. avgust 2020 Vidimo se v torek, 11. februarja, ob 18. uri Vidimo se v sredo, 12. februarja, ob 18. uri RAZNO KUPIM starine: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačilo takoj. Tel. 041 897 675. CENEJE prodam novo kotno sedežno. Tel. 041 915 368. ADRIA prikolico 380 poceni prodam. Tel. 041 928 656. DELO Ko vajine zaželimo si bližine, gremo tja, v mirni kraj tišine. Tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da vaju več ni. V SPOMIN V mesecu februarju sta se tiho poslovila starša Vučak Hvala vsem, ki se ju spomnite z lepo mislijo in svečko. Vsi njuni Franc 1937–1993 Genovefa 1942–2010 Štajerski TEDNIK petek, 7. 2. 2020  COLOR CMYK stran 24 petek  7. februarja 2020Tednikov mozaik24 Pustni dnevi na Ptuju so tudi priložnost za kulinarične užitke v pove- zavi z vinom, še posebej pa z vinom mistik, vinom kurentove trgatve. To v sebi nosi izročilo tradicije, ki jo skrbno negujejo v Ptujski kleti in Zvezi društev kurentov. Lanski letnik že čaka ljubitelje kakovostne vinske kaplji- ce in pristnih okusov ter tradicije. Ptujska klet pa je svojo bogato vinsko tradicijo v sodelovanju z mestom predstavila tudi na letošnjem sejmu Al- pe-Adria v Ljubljani. V tem tednu so v številnih okoljih povabili na praznovanje slovenskega kulturnega praznika. V Knjižnici Ivana Potrča Ptuj bodo danes potekali vodeni ogledi, voden bo tudi ogled stalne razstave Iz zakladnice ptujske knjižnice, ki ga bodo povezali z izdajo trijezičnega vodnika po razstavi. Brezplačno bodo v knjižnico vpisali tudi nove obiskovalce. Že od 3. febru- arja pa je na ogled razstava Stojan Kerbler – Prešernov nagrajenec. Po- krajinski muzej Ptuj-Ormož bo jutri predstavil publikacijo sv. Jurij – zaščit- nik Ptuja. Tudi ogledi muzejskih zbirk za posameznike v ptujskem gradu, v gradu Ormož in v Grajski pristavi Ormož bodo jutri brezplačni. Turistično društvo Hajdina pa je povabilo na predstavitev izdelkov letošnjega pletar- skega tečaja, v okviru katerega se že več let trudijo s prenašanjem nekoč zelo razširjenega pletarstva na mlajši rod. Izdelki iz šib nekdanje tovarne v Dolanah so bili znani po vsem svetu. Osemindvajsetega januarja je na Dunaju potekal tradicionalni novole- tni sprejem za Slovence v Avstriji in poslovilni sprejem ob zaključku man- data Jana Ciglenečkega, ki ga je pripravila slovenskega veleposlanica v Avstriji Ksenija Škrilec. Ptujčan Jan Ciglenečki je vodil predstavništvo Slo- venske turistične organizacije na Dunaju od leta 1998 do upokojitve 31. januarja letos. Sicer pa je v glavno mesto Avstrije prišel že leta 1994. Sku- paj s STO je ustvaril izjemne zgodbe, uspešno je sodeloval z avstrijskimi mediji in organizatorji potovanj ter s tem pomembno prispeval k ugledu in priljubljenosti Slovenije v Avstriji. Nova vodja predstavništva STO na Dunaju je Žana Marijan. NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE O koliko vrstah obzidja lahko govorimo na Ptuju? ….............................................................................................. Ime in priimek:......................................................................... Naslov: …................................................................................. Davčna številka:....................................................................... Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj. Foto: Črtomir Goznik Ptuj se je v teh dneh že pustno odel. Kurentov oz. korantov skok je oznanil začetek pustnih norčij. Nagradno turistično vprašanje prepoznavne slovenske živilske izdelke ter doživetja, ki nosijo znak Slo- venia Unique Experiences. Slovenija je prva država v Evropi, ki je pridobila naziv Evropska regija gastronomije. S tem je dobila še eno priložnost več za krepitev nacionalne promocije kulinarike. STO sicer gastronomiji po- sebno pozornost posveča že več kot 20 let. Slovenija je tudi nova destina- cija Michelinovega vodnika. Rezultate prvega ocenjevanja tega vodnika bodo razglasili 18. marca. Po zbranih podatkih o turističnih prihodih in prenočitvah za leto 2019 je Slovenija ponovno zabeležila ugodno rast. Vseh prihodov gostov je bilo za 15,7 odstotka več kot v letu 2018. Slovenijo je obiskalo več kot 6,2 mili- jona turistov, vseh prenočitev pa je bilo 11,3 milijona. V enem od prejšnjih nagradnih turističnih vprašanj smo spraševali o tem, kdaj je Ptuj postal sedež avtonomne mestne občine. To se je zgodilo leta 1887. Nagrado za pravilen odgovor bo prejel Silvo Pučko iz Bukov- cev (občina Markovci). Danes sprašujemo, o koliko vrstah obzidja lahko govorimo na Ptuju. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 15. februarja. Slovenska turistična organizacija in zavod Tovarna trajnostnega turiz- ma sta konec januarja javnosti predstavila pobudo, da Slovenija postane prva država na svetu, kjer je turizem izločil plastiko za enkratno uporabo in pospešeno razvija model krožnega gospodarstva. Do 14. februarja pa je še odprt poziv STO za vstop v Zeleno shemo slovenskega turizma v letu 2020 in pridobitev znaka Slovenia Green. Novi vodnik Gault&Millau za leto 2020 je prinesel nekatere novosti. Ob kakovostnih restavracijah, vinarjih, manjših pivovarnah kot novost izpostavlja turistične kmetije in Vabilo na ogled muzejskih in drugih zbirk Svet  Razkošje kužkov bogatih lastnikov Psi, ki okoli vratu nosijo milijone Psom bogatih lastnikov razkošje zagotovo ni tuje. V zadnjih letih tako cveti posel luksuznih hotelov za pse, vse bolj priljubljeni so pasji frizerji, na ulicah pa je opaziti tudi kužke, ki okoli vratu nosijo diamantne ovratnice, vredne od več sto tisoč evrov do nekaj milijonov. La Cheri, 450.000 evrov Pasja ovratnica La Cheri v ospredje postavi 2,7-karatni dia- mant v obliki srca. Srčast diamant obkroža pet diamantov briljantne oblike, vsak pa dosega minimal- no vrednost en karat. »Praznino« med večjimi diamanti so ročno zapolnili s 630 manjšimi diaman- ti. Celotno ovratnico torej krasijo dragoceni diamanti v vrednosti 25 karatov, če pa želite z njo okrasiti svojega ljubljenčka, boste morali zanjo odšteti 450.000 evrov. (vir: Pinterest) L'Etoile, 470. 000 evrov Z ovratnico L'Etoile bo vaš pes prava zvezda. Krasi jo namreč pet 1,5-karatnih diamantov, izbrušenih v briljantno obliko. Poleg večjih di- amantov pas, izdelan iz nojevega usnja, krasi še 400 ročno postav- ljenih diamantov vzdolž celotne ovratnice. Sedemindvajsetkara- tni kos se iskri kot vedro nočno nebo, temu primerna pa je tudi cena, zanj je namreč treba odšteti 470.000 evrov. (vir: Rich Times) Amour de la Mer, 815.000 evrov Ovratnico Amour de la Mer (Morska ljubezen) krasi 8,5-ka- ratni obesek iz safi rja, modrega kot ocean, ki ga ne zasenči niti 600 ročno postavljenih majhnih diamantov. Trak je narejen iz noje- vega usnja. Kljub visoki ceni je la- stnikov, ki so za svojega ljubljenč- ka kupili »morsko ljubezen«, kar nekaj. (vir: Rich Times) Amour amour, 2,9 milijona evrov Višji urednik prestižne ameri- ške revije Forbes jo je poimeno- val kar »bugatti ovratnic za pse«, 52-karatni amour trenutno velja za najdražjo ovratnico na svetu. Po- leg že zgoraj omenjenega diaman- ta jo krasi še 1600 ročno postavlje- nih sedemkaratnih diamantov bri- ljantne oblike. Osemnajstkaratno belo zlato krasi celotno dolžino ovratnice, izdelane iz krokodiljega usnja. Zagotovo gre za eno lepših ovratnic, ali je vredna slabe tri mili- jone evrov, pa presodite sami. (vir: Luxury Safes) Politikom naš e baže ne pomag ajo nobene proti korupcijske maže. * * * Gora ni nora, tis ti je nor ki gre re ševat neodgovor ne gor. * * * Sanja kopun o p etelinjem zajtrku . * * * Ker sem doma 2 4/365 izpostavlj en krotavirusu, s e ne bojim nobenega korona virusa. * * * Največje hudiče po novem za kaz en iz pekla izgan jajo v deželo tam spoda j. * * * Morala je pri na s že dolgo na psu brez morale. AFORIZMI BY FREDI Nekaj minut pred polnočjo z 2. na 3. februar se je v Markovcih najprej oglasilo igranje domačih godbenikov. Ko je ura na zvoniku odbila polnoč, so začeli drug za drugim pokati biči. Fantje in mož- je so se razporedili po cesti od župnišča, mimo občine in cerkve. Potem so iz več koncev na prizori- šče začeli prihajati koranti; a brez kožuhov in kap, samo z zvonci in ježevkami. Nekateri so si že nadeli gamaše, drugi še ne. Zven korantovih zvoncev je bilo sprva slišati od daleč, tako kot nekoč, ko so zvonci najprej odzvanjali tam nekje v temni noči, potem pa so bili vse bolj bližje in vse glasnejši. Z zvonjenjem po vasi in pred cerkvijo so naznanjali za- četek fašenka. Korantove zvonce je bilo v središču Markovcev sli- šati še nekaj časa, vmes so se tu in tam oglasili pokači. Za veselo vzdušje so poskrbeli godbeniki. Organizator Bičevega poka je bilo etnografsko društvo Korant Mar- kovci, ki vabi tudi na tradicionalni markovski fašenk. Markovci  14. Bičev pok Veseli fašenk! Markovčani so pustni oziroma fašenski čas začeli s tradicionalnim Bičevim pokom na trgu pred občinsko stavbo in farno cerkvijo. Foto: MZ V središču Markovcev je zadonel zven korantovih zvoncev. V kraju Punxsutawney se vsako leto 2. februarja zbere množica, ki svizca s kričanjem imena Phil zbu- di. Vodja ceremonije ga dvigne v zrak in pogleda, kako je s senco. Če je ni, potem bo zima kratka, če je senca, bo zima dolga. Od leta 1887 so Phil in njegovi predhodni- ki svojo senco videli 104-krat, le 19-krat pa je ni bilo. Po podatkih Nacionalne uprave za oceane in atmosfero, ki je analizirala Phi- love napovedi od leta 2008 do 2018, naj bi bile svižčeve napovedi pravilne v 40 %. Ljudje, ki skrbijo za svizca, vztrajajo, da so njegove napovedi stoodstotno natančne. Svet  Pensilvanski svizec napovedal Zima bo kratka! Phil, slavni ameriški svizec iz pensilvanskega Punxsutawneyja, v nedeljo, ko so ga zdramili iz zimskega dremeža, ni videl svoje sence, kar pomeni, da bo zima letos kratka in bo pomlad prišla zgodaj. Foto: M24 Foto: M24