poštnina plačana v gotovini POSAMEZNA ŠTEVILKA 1.25 DIN DELAVSKA POLITIKA IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—, v inozemstva mesečno Din 15.—, — Uredništvo in upravai Maribor, Ruška cesta 5. poštni predal 22, telefon 2326. Čekovni račun št 14335. — Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemaloMali oglasi trgov, značaja vsaka beseda Din 1.—, maU oglasi, ki služijo v socialne namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din OJO Stev. 55 Maribor, sobota, dne 18 junlfa 1938 Leto XIII Lačni ne bodo imeli ničesar od spremembe mej Publicist Wickham Steed o Evropi. ^nameniti publicist Wickham Steed Pravi v »Timesu« v polemiki z lordom "f Hurtvoodom glede svojega naziranja 0 Evropi med drugim: Najbolj zanesliva priprava za veliko vojno v Evropi bi bilo širjenje negotovosti glede mej. V svojem dolgem dopisu Se Steed sklicuje na znani manšesterski Manifest z dne 14. februarja 1937. Ta kjanifest, katerega naziranje tudi mno-Nemci priznavajo, pravi, da z izpre-'»embami mej Evropa ne bo bolj prodorna, lačni ne bodo nasičeni in siromaki ne bodo obogateli. Preko vseh *Peja, ali so dobre ali slabe, more Ev-ropa le, če bo prosta strahu, zgraditi Piost, ki bo pomagal do sporazuma. Iz manifesta sklepa Steed, da se na-celo »nobenih izprememb meja« popolnoma odobrava. Steed pravi dalje, da je odprava nemško-avstrijske meje strah in napetost v Evropi povečala. Če bi se poizkušalo dalje meje »popravljati«, tedaj se jako boji za evrospki mir. Vzrok je jasen. Meje, ali so dobre ali slabe, smatrajo vsi narodi kot glavni faktor svoje varnosti. Nadalje polemizira Steed z lordom Allenom, ker ta identificira izpreminja-nje mej z zgodovino. Tako pravi. Odkar obstoja Društvo narodov je mnogo bilijonov ljudi v mnogih deželah upalo, da je predvojna zgodovina zaključena. M.nenja so bili, da je nastopil preobrat v civilizaciji s koncem velike vojne ter da so bile vojne metode obravnavanja mednarodnih težkoč priznane splošno kot nasprotne civilizaciji. Če ima privatnik opravičeno pritožbo, se tudi ne sme bojevati, marveč je primoran, da gre k sodišču. Če hočemo imeti kdaj varnost miru, mora mednarodno Veljati isto načelo!. Kdo bo plačal avstrijske dolgove? Nemčija pravi, da jih ne bo. Avstrija, razen Dunaja, dokler je bil Pod socialno demokratično upravo, je Živela samo od inozemskih posojil. Po jZvedeni priključitvi Avstrije k Nemčiij )e nastalo vprašanje, kdo bo plačal avstrijske dolgove. Radi teh dolgov so sedaj začeli hudi spori. Angleški kapitalisti zahtevajo svoj denar, oziroma, da Se mora Nemčija obvezati, da bo plačala te dolgove, v Berlinu pa so mnenja, da so ti dolgovi »politični« in da jih po Mednarodnih običajih niso dolžni plakati. Avstrija da je dobila posojila samo zato, da se ne bi priključila k Nemčiji, ker sama iz sebe ni mogla živeti, *ato Nemčija takega denarja, ki je bil Posojen proti njej, ne more vračati. Okoli tega se bodo še dolgo kregali, l^i navadni zemljani pa smo pri tem za eno spoznanje bogatejši, da namreč v mednarodni politiki ne velja pravilo, 2* mora dedič plačati dolgove umrlega, lako je rekla tudi že Sovjetska Rusija Slede carskih dolgov. Takrat so rekli, je to boljševiška morala. Sedaj pa v,dimo, da to moralo posnemajo baš ti-ki so strašno proti boljševikom. Sedaj kruli - potem sladkor Preprečite spekulacijo — Sladkorja bo zmanjkalo? Letos še ne, kakor trdijo sladkorne tovarne, pač pa mogoče prihodnje leto. Zakaj? Sladkorne tovarne so prisilile kmetovalce, da so posetve sladkorne repe omejili od 35.000 hektarjev v prejšnjih letih na 15.000 hektarjev lani, tako, da se je pridelalo samo 3300 vagona sladkorja, porabilo pa vse zaloge, ker je konzum sladkorja dosegel višino 7600 vagonov. Za vsem tem tiči grda spekulacija mednarodne organizacije sladkornih baronov, ki predpisujejo višino produkcije posameznim državam/ in pa prizadevanje domačih sladkornih baronov, da preprečijo padec umetno podržavanih visokih cen sladkorja. Delavstvo opozarja na te spekulativne momente v vprašanju preskrbe prebivalstva s sladkorjem in že danes zahteva takojšnjih ukrepov, da se prepreči vsakršno izigravanje konzumentov. Naj se ne zgodi s sladkorjem tako, kot se je zgodilo s pšenico, da bi šele po toči zvonili. Mnenja smo, da je vprašanje zadostne preskrbe s sladkorjem tudi državno obramnega značaja. Koruzo namesto pšenice! »vuiviic rnunci Naraščanje cen pšenici in moki niti najmanj ne razburja takozvanih glasil bivše »Slovenske ljudske stranke«. O tem poglavju pišejo ti listi samo kje na zadnjih straneh in pod kolikor mogoče majhnimi naslovi. Na prvi strani in z velikimi naslovi poročajo samo o gladu in draginji v kakšnih drugih državah. Sicer pa, kaj bi se tudi razburjali. Zakaj hočete jesti kruh iz pšenice? To vendar ni potrebno! Ali niste čuli zadnje čase, da je pšenični kruh škodljiv ljudskemu zdravju? Draginja bo preprečila, da bi lahkomiselno grešili nad lastnim zdravjem! Tako-le pravi »Slovenec (št. 36); »..,, zopet višje cene pšenice in moke... Zaradi tega se konzum postopno orientira na koruzo, ki je v ceni ostala neizpremenjena.« Vidite, ljudje božji, kaj boste vzdihovali za drago pšenico! Koruzo kupujte in polento otepajte, k** ».tsr uitaleiii Tako je z »ljudsko politiko« teh listov. Mehiške petrolejske družbe so izgubile proces. Inozemske petrolejske druižbe v Mehiki so se pritožile zaradi zaplembe po državi in so zahtevale vrnitev industrije. Sodišče je pritožbo zavrnilo, ker država da petrolejskim magnatom odškodnino. Velik uspeh Čehoslovaške socialne demokracije 28, 32 in celo 53 odstotkov glasov več kot pri zadnjih volitvah. V 72 čeških in moravskih mestih je l dobila čehoslovaška socialno demokratična stranka pri volitvah dne 12. junija 41.758 glasov, napram 32.571 pri zadnjih volitvah, torej prirastek od 28.4 odstotkov. V 98 podeželskih občinah na Češkem in Moravskem so porastli njeni glasovi od 8.437 na 11.188 ali za 32.6 odstotkov. Mnogo je izgubila pri teh volitvah stranka obrtnikov, fašisti pa so čisto izginili. Na Slovaškem je bil pa poražen pater Hlinka s svojo gardo, dočim so socialni demokrati v 73 večjih krajih povišali število svojih glasov od 10.263 (pri volitvah v parlament) na 15.765, to je za 53 odstotkov. Še daleč niso vsi krkonoški Nemci fašisti. Pri volitvah dne 12. junija je bilo oddanih v 381 mestih v ČSR 448.561 nem- ških glasov. Od teh jih je dobila nemška fašistična stranka 364.452 ali 81.2 odstot., nemški socialni demokrati 60 tisoč 533 ali 13.5 odstot. in komunisti 23.576 ali 5.3 odstot. V mejni mestni občini Bodenbach je dobila nemška socialna demokracija 2600 glasov napram 2700 pri parlamentarnih volitvah. V občinah Nieder-Preschkau (okraj Kamnitz) je bilo izvoljenih 7 nemških socialnih demokratov napram 6 hen-leinovcem, v Ober-Preschkau celo 9 nemških socialnih demokratov proti 6 henleinovcem in v Bemau 9 socialnih demokratov in 3 komunisti proti 6 klu-karjem. V mestu Dux na severnem Češkem je bil izvoljen za župana nemški social ni demokrat Karl Schlein s podporo čeških strank. Velika povodenj na Kitajskem Povzročile so jo bombe iz japonskih letal in granate. Koliko so izdale Zedinjene države v račun-. em letu za nezaposleno. Zedinjene države so svojih sredstev plačale nezaposlenim v r.ii-^ulem računskem letu 51.5 milijonov funtov erlingov, to je okoli Din 1.1.5 milijard brez *Ve*nih držav in občin, ki tudi žrtvujejo v ta ^en jako mnogo. Rumena reka (Hung-ho) se je razlila skozi razdrte nasipe na par sto kilometrov daljave in poplavila ogromna ozemlja. Valovi reke, ki je narasla vsled taljenja snega in deževja v goratih predelih, so doslej uničili cela naselja, ki so dobesedno izginila v deroči reki. Vsa pokrajina ob Hajfengu (ob lung-hajski železnici) in južno od njega tvori petdeset kilometrov široko morje. V tem morju je doslej utonilo na tisoče in tisoče kitajskih kmetov, pa tudi več tisoč japonskih vojakov, ki jih je zalila povodenj. Reka je pogoltnila topove in municijo ter vse ostalo, kar je vozila japonska armada s seboj na svojem prodiranju proti jugu, ob železniški progi proti Hankovu. Kitajska in japonska armada sta vsled povodnji docela ločeni. Japonci dolže Kitajce, da so razdrli nasipe, Kitajci pa pravijo, da so jih razdrli Japonci z bombardiranjem iz letal in granatami. Povodenj bo imela katastrofalne posledice; trdijo, da bo reka spremenila svoj tek in se bo vr- nila v nekdanjo strugo, ki jo je imela pred stoletji, s čemer se bo spremenila celo gospodarska karta srednje Kitajske. Na jugu pa narašča reka Jangce in ovira prodiranje Japoncev, ki plujejo z vojnimi ladjami po reki navzgor proti Hankovu. Skupni nastop socialnih demokratov v ČSR v vseh notranje političnih vprašanjih. Med čehoslovaško in nemško socialno demokracijo so se vršili te dni razgovori, katerim so prisostvovali ss. Hampl, Dundr, Meissner, Nečas in Stivin, za nemško socialno demokracijo na Jaksch, Taub, de Witte, Katz in Heeger. Sklenjeno je bilo, da bosta obe stranki skupno nastopali v vseh notranjepolitičnih vprašanjih. Kongres Švicarske socialne demokracije Sodelovanje s demokratičnimi strankami. 21. in 22. maja se je vršil v Bale (Basel) v Švici kongres social, demokratične stranke. Udeležilo se ga je 384 delegatov. Stranka sodeluje s centralo strokovnih organizacij, gibanjem mladih poljedelcev in nameščenskimi organizacijami. Strankin zbor je sklenil, da bodo socialni demokrati v Švici 3. julija glasovali za enoten kazenski zakon za vso Švico. Sprejel je na znanje referate o nujnosti obrambe pred nemško nacistično propagando in oborožitvi republike, s pristavkom, da mora ostati Švica nevtralna. Nadajle je sklenil kongres, da bo stranka sodelovala z demokratičnimi strankami. S proslave 60 letnice čehoslovaške socialne demokracije v Pragi V soboto dne 4. in nedeljo, dne 5. junija ie bil na Vltavi v Pragi žaromet z napisom 60 let čehoslovaške socialne demokracije. HaJik II Caslellen e« za %as Republikanci branijo vsako ped zemlje Nacisti so navalili z vso silo na frontnem odseku pri Castellonu. Po hudih bojih jim je uspelo, da so prodrli do premestij. Mesto samo pa se po zatrdilu republikanske vlade še vedno nahaja v rokah republikanskih čet. Nacisti so vrgli na ta frontni predel vse svoje razpoložljive sile. V boj so poslali cele jate letal in celo dve vojni ladji, ki sta med splošno ofenzivo v sredo, dne 15. t. m, bombardirali mesto. Boji so se odigravali v 5 km od Castellona oddaljenem kraju Grao. Razdejanje vsled bom- bardiranja in obstreljevanja Castellona je nepopisno. Vsa ravnina okoli Castellona je iz-premenjena v pravcato trdnjavo. Vsaka hiša je člen v verigi obrambnega pasu. Vsak korak naprej stane naciste ogromno človeških žrtev. Republikanci, imajo zlasti mnogo strojnih pušk, ki so se v obrambnem boju izkazale kot najbolj odlično obrambno sredstvo. 250.000 otrok iz Madrida | je bilo doslej prepeljanih v varnejše 1 kraje. 50.000 otrok pa se nahaja še vedno v Madridu in obiskuje šolski pouk, kljub smrtni nevarnosti, ki jim grozi vsako uro iz zraka. 3 milijone beguncev iz od Franca zasedene Španije živi na pzemlju, ki ga ima republikanska armada zasedeno. Begunce je vlada razmestila vzdolž morske obale. Silosi — shrambe za Žito Ustanovi se družba z 220 milijonov dinarjev kapitala. Minstrski svet je izdal naredbo o silosih, to je o zgradbi shramb za žito in druge poljske pridelke. Ustanovi se družba s kapitalom 220 milijonov dinarjev, od katerega bo vplačala država 60 milijonov, 40 milijonov Državna hipotekarna banka, po toliko tudi Poštna hranilnica in Privilegirana agrarna banka, 20 milijonov Privilegirana družba za izvoz poljskih pridelkov (»Prizad«), ostanek pa bodo podpisale Narodna banka, samoupravne hranilnice in zadružne organizacije. Ta družba bo oproščena vseh davkov in carin. Za prevoz poljskih pridelkov v te shrambe bo pa določena najniž;a prevozna tarifa. Shranjevati poljske pridelke v silosih je pametna zadeva. Neke vrste silosov so poznali že egiptovski faraoni, kakor nam pove svetopisemska zgodba o sanjah egiptovskega Jožefa o sedem-ro suhih in debelih kravah. Silosi v sedanjem času imajo pomen predvsem v zvezi z organizacijo prodaje poljskih pridelkov v inozemstvo, nekaj pa tudi v zvezi z obrambnimi pripravami države za slučaj vojne in podobno. Kot vsi veliki rudniki, železarne 'n tovarne, ki so nastale po vojni, tudi družba, ki bo izkoriščala silose, ne bo plačala nobenih davkov. Dofna U+ si/eiu S proslave 60 letnice čehoslovaške socialne demokracije v Pragi Tu so milijoni, ki jih ustvarjajo naši rudaril Borski rudniki 1937. Borski rudniki so zaključili poslovno leto 1937 s čistim dobičkom 107.6 mili" jona dinarjev. Produkcija bakra je znašala 1937 39.410 ton, bila je za deset odstotkov višja, kakor 1936. Cena elektrotehničnega bakra je znašala 1937 tona 5644 frankov, 1936 pa 3743. Stroški produkcije se niso povečali, zato je u' speh družbe 1937 jako povoljen, ker se je cena zvišala in je tudi produkcija napredovala. Družba je raziskovala se vče drugih rudniških ležišč svinčene in cinkove rude. — Družba je zvišala glavnico od 15 milijonov frankov na 60 milijonov. Imetje družbe tvori 60 mili' jonov frankov delniške glavnice in rezerve 39.3 milijone, skupaj 99.3 milijo* ne frankov, zaloge za amortizacijo 138.6 milijonov, trajne investicije 188.9 milijonov in za razne potrebe 105.4 milijonov, vrednostni papirji 184.9 milijonov, sredstva za obrt 142.7 milijonov-Blaga je družba prodala za 171.9, vred' nostni papirji so dali 5.3 milijonov. Dl' vidende izplačajo 97.8 milijonov frafl' kov, to je 163 odstotkov na delnico. Legijovarji in delavci neso v sprevodu sliko pok. prezidenta T. G. Masaryka, ki je bil koncern preteklega stoletja■ aktiven sodelavec v socialno demokratičnem gibanju. Tovarna za elektrolizo bakra bo otvorjena v Boru 3, julija. Odslej se ne bo izvažala več iz Jugoslavije bakrena reda, ampak že (pretopljeni baker. To je vsekakor ‘treba pozdraviti, ker smo morali doslej lastni baker za drag denar uvažati nazaj iz inozemstva. O italijanskem kruhu smo že pred meseci poročali in omenili, da je ljudstvo nezadovoljno z njim, četuidi je pečen strogo po predpisih režima. Zadnje čase se je to nezadovoljstvo moralo še stopnjevati, kajti italijansiki listi pišejo, da je režim sklenil odpraviti peko belega kruha, da se ne bi prebivalstvo razburjalo nad teim, da eni, ki imajo denar, lahko jedo bel kruh, drugi pa mešanico. Tajnik fašistične stranke Farinacci, n. «« ».*.*» %m '■,**/' lua t■» pravi, da bo treba tudi pekovskim mojstrom gledati na prste, ker da je mešani kruh pone kod res neužiten. Tako je torej v Italiji: * .»«>.. i it Najhujša in najbolj nevarna je razredna razlika, ki se pozna pri kruhu. Tretja fašistična stranka na Madžarskem. V pondeljek so osnovali v Budimpešti novo stranko, ki se imenuje »Krščanska nacionalna fronta«. Stranka ima v svoji sredi sedaj devet poslancev. Stranka hoče biti fašistična in nacistična, torej v pravem pomen« besede re- akcionarna desničarska mešanica, katere boj bi bil namerjen proti socialističnemu delavstvu, deloma pa proti sedanjemu magnatskemu režimu. Bolgarsko sobranje »čisti« dalje. Bolgarski parlament je dalje razveljavil mandat Bočeva. Na vrsti je sedaj mandat Samodomova, ki bo najbrže razveljavljen in mandat Malevova. — Vsi «o — kršili neki zakon o zaščiti države. Ameriški senat je sprejel zakon o skrajšanju delovnega časa ter pooblastil predsednika Roosevelta, da ga podpiše. Novi orjaški bombniki. Amerika gradi sedaj bombnike, čijih krila merijo 72 .m in čijih teža, vštevši bencin za pogon in bombe, ki jih vzame aparat s seboj, znaša 72 ton. Letalo imo 4 do 6 motorjev po 2000 konjiških sil in leti 320 km na uro. Obtožena, da je zastrupila 16 ljudi. Pred sodiščem v Liittichu (Belgija) se zagovarja neka Marija Beckerjeva radi suma umora 16 ljudi. Obtožnica ji očita, da jih je zastrupila z digi-talisom, strupom, ki si ga človek zelo lahko nabavi. Knjige »Cankarjeve družbe« Vam dajejo razvedrila in znanja, vzpodbude in poguma. Avstrijske novice V Bregencu se nahaja v zaporu bivši zvezni kancelar 'dr. Ender, prejšnji deželni glavar na V-orarlberškem. Dr. Ender je bil katoliški konservativec, sicer ;pa pošten človek. Ko je bil zvezni kancelar, je upošteval tudi mnenje socialno demokratične stranke. Sestavil je tudi zadnjo avstrijsko ustavo po načelih papeževe okrožnice in jo je postavil v varstvo sv. Trojice. Pa tudi to varstvo ni moglo rešiti Doll-fussove Avstrije, niti obvarovati dr. Enderja, da ga ne bi zaprli, čeprav je on sam gotovo imel osebno najboljše namene. Katoliški pisatelj Harcourt opisuje v listu »L' Epoque« sedanje življenje na Dunaju, ki je na videz urejeno in mirno, v resnici pa vlada splošna nezadovoljnost in razočaranje nad stvarmi, ki so si jih Avstrijci drugače predstavljali. Državni komisar je razpustil enotno strokovno organizacijo »G ew e rks c h a.f t s b u n d «, ki ga je ustanovil Schuschnigg, ko je prepovedal svobodne strokovne organizacije s* »< '» M Svobodne strokovne organizacije seveda ne bodo obnovljenje, ampak bodo vsi delavci včlanjeni v prisilni organizaciji, imenovani »Arbeitsfront«. Kdaj dobe po 1. sep* tembru 1923 nastav* ijeni Železničarji zaslu* ženo pokojnino? Železničarjem, nastavljenim po 1. sep* tembrom 1923, ki so bili preje člani pro-vizijskih fondov, Z ozirom na mnoga vprašanja sporo' čamo prizadetim glede vštetja provizij' skih let za pokojnino, da je generalna direkcija sporočila »Društvu kurjačev«! da se po najnovejšem objašnjenju (po-jasnilu) računajo tudi delavska leta za pokojnino, ako je bil delavec član kakšnega pokojninskega fonda. Dali so o tem obveščene tudi oblastne direkci-je, nam ni znano. Ravnotako nam ni znam», kako in kdaj bo to izvedeno. Deputaciji, ki je bila od 7. do 10. marca letos v Beogradu, je bilo rečeno, da bo izdelana novela zakona, ki jo komisija že izdeluje. Tudi to ni znano, dali bo ta novela objavljena z uredbo ali pa v obliki zakona, potom narodne skupščine. Končno tudi ni znano, kaj bo s stopnjami, ki tvorijo važen del prejemkov, zlasti za starejše uslužbence. Skrajni čas je že, da se uredijo pokojnine onih uslužbencev, ki so služili po 35 ali vec let., pa so jim bile odmerjene pokojnine samo za 10 ali 11 let, S tako pokojnino, ki znaša Din 400.—, ne more družina železničarja niti en mesec pošteno žive-ti. r r j« lil fifč Vt! B, SANATORIJ dr. IPAVIC BENJAMIN specialist za ienske bolem MARIBOR, Tomiiiev drevored 4 (Prevel Tone Maček.) 21 Govoril je Jegor vedno enako: z močnim glasom, umerjeno in mirno. Njegovo koščeno lice ni nikdar vzdrgetalo med govorom, le oči so se mu svetile in iskrile kakor ledene zvezdice na soncu. Včasih je še meni poleg njega šla zona po hrbtu tako rezka in težka je bila neodjenljivost in upornost njegovih besed. Nekoč sem ga opomnil: — Zelo si strog, prijatelj, ljudje se te boje ... On pa je z napol priprtimi očmi pojasnjeval: — Današnji človek nima pri meni posebno velike cene in mislim, da pri tebi najbrž tudi ne, in če, se ori ustraši besed in odide, — bog z njim! Nam je treba ljudi — trdih in žilavih. Za to delo, ki ga je začelo življenje samo, — kako izhaja iz vseh knjig in iz našega razumevanja? Največji vladar vesoljstva je življenje, da? No in za to delo, ki ga zahteva življenje so potrebni močni in vztrajni ljudje, ljudje železnih mišic in kosti — je res ali ne? Soglašal sem: Res je! Tako tudi zdaj: stegnili so se proti njemu vsi vratovi, vse glave in on, kakor da bi drugo za drugo sekal s svojimi besedami. — Naše početje, kakor vam mora biti znano, je prepovedano, čeprav obstoji samo v tem, da se učimo razumevati obkrožujoči nas krog naših težkih nadlog in našega siromaštva, kakor tudi hudobno in strahopetno neumnost. Mi, stric Mihajlo, razumemo kakšne sanje si ti videl... — Eh! — je vzdihnil Gnjedoj in zamižal — res sanje! — In razumemo, da si zaslutil pravo pot k boljšemu in pravičnejšemu življenju. Toda, ker si pozabil, da si človek, ki rad pije, to se pravi — da nimaš stanovitne volje, bi se lahko zgodilo, da bi kje kaj izbleknil s svojim pijanim jezikom in bi mogel s tem še koga v nesrečo spraviti. — Postoj! — ae tiho spregovoril Gnjedoj in stegnil proti njemu roko. — Seveda pijem... a zakaj? Veš, da pred vojno nisem pil, to se pravi, le tu in tam kak požirek a da bi tako kakor zdaj, — tega ni bilo! Sam sebi sie smilim! Udarilo mi je, bratec, v srce in v glavo... Ampak pustil bom pijačo, če je tako. Vanja mi je šepnil na uho: — Zadel ga je v živo... Vidim, da Kuzin meri Jagorja z jeznimi očmi. — To je slabo! — sem pomislil. Aljoša si je drgnil kolena in se v zadregi smehljal. Nikin je, kakor vedno, molčal in požiral z očmi vse okrog sebe. Ogenj na ognjišču se je zvijal in skakljal, vesel svojega rdečkastega prelivajočega se življenja in je tiho prepeval svojo veselo ljubkujočo pesem. Zunaj je tulila burja, pripogibala drevesa in brizgala z dežjem. Kmetje so mrko molčali in gledali Jegor j a: izpod čela. Po zemljanki so se pozibavale sive sence, ki se niso več bale igre ognja. — Tako si se tudi navadil. — je nadaljeval Dosjekin — da na ulicah bogataše preklinjaš, — od tega se ne bodo razpočili, stric Mihajlo ... Kuzin se je odkašljal in resno spregovoril: — Tebi, Jegoruška, je šestindvajset let, če se ne motim in mi vsi tukaj, izvzemši tvoje tovariše. — smo starejši od tebe. Govoriš pa, kakor kak predpostavljeni ... — Kako pa naj, — če pa predpostavljene ljubite ... — Mogoče bi se pa kdo tudi od nas starih kaj naučil... — Od vas se nimamo kaj učiti, Peter Vasiljevič... Oba sta se neprijazno gledala. I — Tak tako! je razžaljen rekel Kuzin. — Da, tako — je odvrnil Jegor. — Kaj le bi nas vi mogli naučiti? Takrat ko se je vsa ruska zemlja dvignila, — kje ste vi bili? — Nismo razumeli... — je pripomnil Savelj- — Radi vašega nerazumevanja je na tisoče ljudi poginilo... — Pustimo že ta pogovor! — je poprosil gozdar. — Saj priznavamo: vaša pravica — je tista-ki je vsem potrebna za življenje... — Saj se nismo zbrali, da bi se prepirali. — ie pohlevno zinil Milov. — Pogovoriti bi se morali o tem, kaj nam Je treba storiti in kako, — je zamišleno in polglasn0 rekel Savelj. — Jaz, seveda, sem bolan človek, živeti mi je še samo mesece, ne leta rad bi pa vseeno svoje zadnje dni bolj pametno preživel. Tekom svojega življenja sem moral brez krivde dosti Pre' trpeti, zdaj pa bi rad to nekoliko izravnal... I (Dalje prihodnjič■) LJUBLJANA Zborovanje proti draginji V Ljubljani se bo vršilo v nedeljo, 19. t. m. v veliki dvorani Delavske zbornice ob 9. uri dopoldne. zborovanje proti draginji. Na dnevnem redu je kratko poročilo o pokrajinskem strokovnem kongresu ter potreba boja proti hujše in hujše naraščajoči draginji, ki še vedno grozi. Zborovanje sprejme primerno resolucijo, ki zahteva nujne protiukrepe. Sodruge in sodružice vabimo, 'da se zborovanja udeleže ter s tem povdarijo potrebo proti-draginjskih ukrepov. MARIBOR TRBOVLJE 1 Protidraginjski shod. Za v nedeljo, dne 19. junija ob 9. uri dopol-^ae sklicuje ZRJ velik protidraginjski shod v dvorani »Delavskega doma«. Referent s. Lovro Jakomin, predsednik Delavske zbornice iz 'ubljane. Vabljeni so rudarji, delavci, na- \ meščenci iz Zagorja, Hrastnika, Trbovelj, da se zborovanja vsi udeleže. Dvignimo svoj glas Proti draginji. T Cesta na Mrzlico. V zadnjem času se je v Irbovljah jako razvil tujski promet. Ker ima-v našem okolišu, kjer so lepe izletniške točke, jako slabe poti, kar ovira razmah v naših hribih, je občinska uprava s sodelovanjem »Počitniškega doma« in SPi) sklenila, se zgradi cesta na vrh Mrzlice. Cesta je ?e trasirana in se bo odcepila od novo zgrajene ceste v Savinjsko dolino pri križu na vrh Mrzlice. Ta cesta bo velikega tujsko-promet-£eSa pomena in za Trbovlje velik napredek, ®er se bo lahko ^vozilo na Mrzlico, kar se še ®3nes ne more. Želeti bi bilo, da bi rudarske s9cijalne institucije po zgraditvi ceste posta-yne na Mrzlici kakšno okrevališče za rudarje in njih svojce in to iz vseh bližnjih industrijskih krajev, kar bi bilo zvezano z razme-foma^ majhnimi stroški. Občinska uprava ima v načrtu, da v okviru možnosti finančnih sredstev zgradi cesto na Sv. Planino. Cesta bi se odcepila na levo od križa na cesti na Mrzlico. Želimo, da bi se z delom ceste na Mrzlico ^impreje pričelo in letošnje leto dokončalo. HRASTNIK Rudarji bodo zborovali. »Zveza rudarjev Jugoslavije«, podružnica v Hrastniku, sklicuje dvoje važnih zborovanj in * sicer se bo vršilo prvo v soboto, 18. t. m. ob uri popoldan. Na dnevnevm redu je poročilo o stanju Glavne bratovske skladnice, ki ga bo Podal delegat s. Kladnik. Drugo zborovanje pa se bo vršilo v četrtek, dne 23. t. m. ob 4. uri Popoldan z dnevnim redom: Poročilo v poaeku *nednaradne konference v Ženevi o skrajšanju delovnega časa v rudarski industriji. Poročal bo S' Arh iz Zagorja. Ker bodo poročila gotovo zanimiva, pozivamo rudarje, ida se zborovanj vsi udeleže. Na prvo zborovanje pa zlasti vabimo upokojence, saj je zanje trenutno ta snov tudi najaktualnejša. Zborovanja se vrše v dvojni Konzumnega društva rudarjev. Odbor. litija Protestni shod proti draginji. Strokovna komisija sklicuje za v nedeljo, dne 19. t. m. ob 9. uri dopoldne protestni shod shod proti draginji. Shod se bo vršil v prostorih g. Vojka Šribarja; referiral bo s. Murn iz Trbovelj. Dolžnost slehernega delavca in delavke je, da se tega shodi udeleži! Pridite, da skupno protestiramo proti draginji, ker posameznik ne pomeni nič! JESENICE Sedem Jeseničanov se je vrnilo te dni iz . rage, kjer so se udeležili med drugim tudi impozantne proslave 60-letnice čehoslovaške socialne demokracije. Ti jeseniški sodrugi, ki ?o bili skoro pet dni na ČSR in tri v Avstriji in so imeli priliko opazovati življenje v Avstriji, kakor tudi na Češkem, se samo čudijo Poročanju ljubljanskega klerikalnega časopisja o razmerah v teh dveh državah, ki je daleč od resnice. Ta izlet je »bil zelo poučen za vse udeležence in želeti bi bilo, da bi se taki izleti Vršili vsako leto v še večjem. iobsegu, zlasti pa bo lepa prilika spet v letu 1940, ko se 'bo vršila v Pragi III, mednarodna delavska olimpijada, na katero so nas češki sodrugi s sodrugom Vaverkom, poslancem in starosto »Delavskih telovadnih enot« na čelu že najprisrčneje povabili. Zvočni kino Radio predvaja v soboto in nedeljo -ob 9. uri zvečer (v nedeljo tudi ob 3. uri pop.) velefilm »Hadži Murat« (Beli vrag) z Ivanom Možuhinom in Lil Dagover v glavni vlogi; Med dodatki tudi Paramountov zvočni tednik ter domač Zora magacin. — Sledi vele->i!m »Ljubavni polk«. borovnica Vprizoritev »Celjskih grofov«. Kot smo že objavili vprizori naša »Vzajemnost« zgodovinsko dramo Bratka Krefta v petih dejanjih »Celjski grofje«. Na podeželskih odrih je bila drama doslej radi režijskih težkoč le redko kje vprizorjena. Naši diletanti jo bodo igrali Prvič v nedeljo, dne 19. junija ob 8. uri zvečer, »n sicer na prostem (na dvorišču gostilne Ma-yec). Zanimanje za to predstavo je velikansko 'n pričakujemo velik obisk. Bo pa to res tudi 'doslej največja dramska vprizoritev v Borovnici. Zato vabimo tudi prijatelje' iz drugih kra-Jev, da se .potrudijo to nedeljo k nam. Opozarjamo na ugodno železniško zvezo. Pridite pogledat, ne bo vam žal! — Družnost! SELNICA OB DRAVI Delavci in kmetje! Udeležite se predavanja, ki se bo vršilo v nedeljo, dne 19. junija t. 1. pol 9. uri dopoldne v gostilni Dopler v Selnici ob Dravi, da zveste, zakaj naš kmet, de-avec in obrtnik živi v tako mizernem polo-?aiu in zakaj raste draginja, Možje, žene, fant-le 'n dekleta, vsi na predavanje! . Spominski izlet centrale in podružnic I. de-avskega kolesarskega osrednjega društva k Pomeniku pokojne s. Lulbejeve se bo vršil, ka-j or sklenjeno, dne 26. junija 1938. Odivoz kolarjev centrale, podružnic Pobrežje in Stu-^®nci, kakor tudi iz Ruš, ob 6. uri zjutraj. V n ?v- Bistrici se sestanemo z ondotnimi člani, žin tr yozimo skupno do spomenika. Za dru-ob i Člane a^' one, ki nimajo kolesa, vozi lok I 8' uri izpr.ed centralnega društvenega 'tla • avt°' Vožnja stane tja in nazaj Din 15. ni> udeležite se vsi tega izleta. Centrala. Lep uspeh frizerskih in lasničarskih pomočnikov in pomočnic. V torek, dne 13. t. m. je bil dosežen sporazum in podpisana kolektivna pogodba med združenimi mojstri in organizacijo pomočnikov in pomočnic. Mezde znašajo v I. kategoriji od Din 150 do Din 170, v II. kategoriji od 180 do 200 Din na teden. Po 1 letu dobijo pomočniki in pomočnice 5 dni dopusta, po 2 letih pa 8 dni. Mojstri priznavajo kot edino predstavnico pomočniškega osobja Zvezo frizerskih in lasničarskih pomočnikov in pomočnic. Klobuki, čepice pri Jakob Lah, Maribor Dvorana pivovarne »Union* je prešla v last mariborske sokolske župe. Ostale objekte pa je kupila Posojilnica Narodni dorr.. Nova zgradba sredi mesta. Veletrgovec Jakob Lah bo v Jurčičevi ulici zgradil trinadstropno stanovanjsko hišo s poslovnimi lokali. Prvo slovensko razstavo likovnih umetnikov je minuli četrtek obiskalo večje število članov »Vzajemnosti«. Razstavljena dela je razkazal skupini članov »Vzajemnosti« akad. slikar g. prof. Kos. Priporočljivo je, da se ob priliki razstav vedno organizira obisk v večjih ‘ku-pinah v spremstvu strokovnjaka, ki lahko sproti obrazlo»i vse, kar je razstavljeno na pinah, v spremstvu strokovnjaka, ki lahko obrazloži vse, kar je razstavljeno na ogled. Od takega ogleda imajo potem udeleženci res . koristi. Mezdno gibanje pleskarskih, sobo- in črko-slikarskih pomočnikov. V petek, dne 17. t. m. dopoldne se je vršila že druga razprava na mestnem poglavarstvu. Spor bi bil že lahko likvidiran, ako bi delodajalci ne bili odklonili upravičeni predlog pomočnikov za ureditev razmerja s kolektivno pogodbo. Pri prvi poravnalni razpravi je zastopnik delodajalcev ponovno izjavil, da nima pooblastila za podpis kolektivne pogodbe. Naslednji dan pa je isti zastopnik odpovedal svojemu pomočniku, ki ga je doletela čast, da je na razpravi zastopal pomočnike. Tokrat ime dotičnega mojstra še ne objavimo, kakor tudi ne krivic, ki so jih dosedaj prenašali pomočniki. Dobro- Zveza gospodarskih zadrug za Jugoslavijo v Ljubljani r. z. z o. z., ki zastopa 20.000 delavskih in namesčenskih družin združenih v njenih članicah — delavskih zadrugah, ugotavlja, da ce-nc najpotrebnejšim življenjskim potrebščinam v naši državi v zadnjem letu neprestano rastejo in da je draginja zlasti v zadnjem mesecu že tako narasla, da nevarno ograža življenjski obstoj konzumentov — delavcev in nameščencev. Pri tem opažamo še posebno, da je zaznamovati največji porast cen onim življenjskim potrebščinam. pri katerih ima Jugoslavija izvozni prebitek in slovi, da zalaga v njimi vso Evropo. Vzrok tej draginji in temu pomanjkanju živil je pretirani in brezsmiselni izvoz. Zaradi tega protestiramo proti takemu zapostavljanju interesov domačih potrošnikov in zahtevamo od merodajnih činiteljev, da proti temu izkoriščanju nastopijo in da se pred vsem nadzoruje delo državnih izvoznih central., ki naj bo v korist vsemu prebivalstvu Jugoslavije, ne pa samo posameznim slojem, ali celo posameznim zainteresiranim osebam. Zaščita konzumenta je nujno po- Licitacija za gradnjo nove carinarnice se je vršila minuli ponideljek pri mestnem gradbenem uradu, ki pa ni uspela, ker ni bilo zadostnega števila ponudnikov. Ponudbe sta stavila dva ljubljanska stavbenika, po predpisih pa mojao biti vsaj trije ponudniki. Gradbeni stroški so predvideni na 5,3000.000 Din. Dvokolo (evidenčna štev. 21.724) je bilo te dni ukradeno nekemu dijaku iz veže v hiši VVildenrajnerjeva ul. 6. Mariborsko gledališče Uprizoritev Finžgarjevega »Divjega lovca« je imela lep uspeh. Delo samo je dobro zgrajeno in ima lepe odrske efekte, ki so z dobro, mestoma izborno igro prišli do polne veljave. Nekaterim scenam bi ne bilo v škodo, če bi igralci nekoliko retuširali svoje glasove. Predvsem je- treba omeniti Branko Rasbergerjevo, ki je v vlogi Majde pokazala mnogo daru za tragične kreacije in je doživljala Majdo zelo prepričevalno. Njen soigralec je bil Blaž, ki je vlogo Janeza podal prav iskreno. Bogatega Zavrtnika je upodobil P. Kovič zelo življenjsko, prav tako Crnobori nadutega Lisjakovega Gašperja. Verdonik je imel manjšo vlogo kmetskega fanta in jo je značilno podčrtal. Njegova spontanost in navdušenost v igri mu pridobivata vedno več priznanja. Vsi ostali igralci so prispevali k lepi uprizoritvi. Igro je režiral P. Malec. —e—. Gledališki abonenti, ki niso še plačali vsega abonmana so naprošeni, da zaostanek čim-preje poravnajo. Po zaključku sezone mora gledališka uprava poravnati svoje obveznosti, tega pa ne more storiti, dokler tudi abonenti ne uredijo svojih plačil. zahtevajo, so njihovi tovariši po ostalih mestih v Sloveniji že davno dosegli. Lepa sloga med pomočniki je porok, da so za izvedbo svojih upravičenih zahtev pripravljeni na vse. Kljub temu, da ne žele sporov, bodo sprejeli vsiljeni boj, ako na nasprotni strani ne bo zmagala uvidevnost. Uverjeni smo, da je račun s kapitulacijo pomočnikov zgrešen. Svit. Obveščamo vse pekovske pomočnike, da ne hodijo v Celje za delom, ker se celjski pomočniki nahajajo v mezdnem gibanju. O poteku pogajanj bomo poročali. Podr. Z. 1. D., Celje. Delavsko kulturno društvo »Vzajemnost« iz Celja priredi v nedeljo, dne 19. junija izlet v Zabukovco, kjer bo na vrtu s. Zupanca v Gri- trebna, če nočemo, da konzument propade. Zaradi tega zahtevamo predvsem, da se takoj popolnoma ukine uvozna carina na žito, ostale žitarice in mlev-ske izdelke, v kolikor tega blaga pri nas primanjkuje in se na ta način omogoči. da dobimo do nove žitne letine blago po primerni ceni iz tujine. V pričakovanju, da bodo merodajni činitel ji uvaževali te predloge v korist dandanes popolnoma nezaščitenim potrošnikom, katerih izkoriščanje presega že vse meje. RUŠE Važno predavanje. V nedeljo, dne 19. junija t. 1. s pričetkom oib 9. uri dopoldne se bo vršilo v prostorih gostilne Magdič predavanje z dnevnim redom: 1. Minimalne mezde in življenjske ipotrehe delavstva (govori s. Eržen). 2. Starostno zavarovanje, poimen strokovne organizacije in delavskega tiska (govori s. Jelen). 3. Kongres Strokovne komisije v Ljubljani (poroča s. Janko Friček). 4. Protest proti draginji. Delavci in delavke, pridite vsi! Koncert umetne in narodne pesmi priredi društvo »Jadran« iz Maribora v soboto, dne 18. t. m. ob 20. uri v »Sokolskem domu:. Izvajala se bo prvič priložnostna skladba za ruško delavstvo na besedilo g. Potrča ter v glasbeni prireditvi zborovodje g. prof. U. Advokat Dr. Franjo Krulc je otvoril svojo odvetniško p'isarno v Mariboru, Marijina ul. 10 llMIllllIMMIlllllllllllllllllllllilllllllllll^ Gospodarski krogi se pritožujejo proti občinskim dokladam Zagrebški »Jugosl. Lloyd« je načel vprašanje previsokih občinskih doklad. Iz naših poročil je že bilo razvidno, kako silno so obremenjeni ljudje v nekaterih banovinah. Rrvači v tem oziru dravska banovina. Ministrstvo financ izdaja sicer navodila za sestavo občinskih davščin. Pravkar so izšla nova navodila, >1 *« r« i--v Proračune mest odobrava ministrstvo financ, proračune drugih občin pa potrjuje po novem občinskem zakonu banska uprava. Ministrstvo daje proračunska navodila za občine, ki ne vpoštevajo dejanskih razmer. Občinam naraščajo socialne in druge potrebe avtomatično. Razen tega pa je država odstopila občinam mnogo svojega delokroga, ki ga imenujemo prenešeni delokrog. Država bi morala za ta dela poravnavati tudi stroške, kar pa ne stori. Občinam se nalagajo dolžnost, ki bi jih morala vršiti država ali pa vsaj plačati. In tako prihajajo občine v težak položaj, da ne morejo najti drugače kritja za večje izdatke, kakor z zvišanjem občinskih davščin. Banske uprave v takih primerih niti ne nasprotujejo zvišanju, ker je proračun z dejanskimi dokazi utemeljen. Pravimo, da so občine samoupravne. Samouprava je upravljanje samega sebe, svojega gospodarstva. Za prenešeni delokrog pa je treba samouprave zadostno plačati iz državnih sredstev. Vsakega bo razveselil francoski roman slavnega pisatelja Mart. du Garda, ki ga letos izda v slovenskem prevodu Cankarjeva družba. Ta mojstrski roman francoskega podeželja pod naslovom »Taki so ljudje« nam predstavi najrazličnejše ljudi francoske vasi, ki ima že-lezaiiško postajo, pošto, županstvo in farovž. Glavna oseba je pismionoša Žvanjo, ki ve za vse skrivnosti vaščanov in vaščank; ob njem se pa vrste učitelj, ki je prepričan socialist, častihlepni župan, ki ga voli blok levice, na drugi strani župnik, ki obupava nad faro, ki jo vodijo tri brumne stare device. Na sredi pa mart, kolar, pek, vrtnar Loutre, trije vojni invalidi in vdove, star upokojenec, ki filozofira o denarju in državi, ljudje vseh mogočih značajev z raznimi človeškimi slabostmi in težavami, tako dia se ob njih vpraša učiteljica: »Zakaj so ljudje taki? Ali je družba kriva? Ali je kriv človek? . . . Da bi že zavladala nova družba — bolje urejena, manj brezumna, manj nepravična — in tedaj se bo končno bržkone videlo, kaj more dati človek iz sebe!« Vse delo preveva duhovit francoski humor. Naj še omenimo, da je Martin du Gard dobil lani najvišje priznanje, ki ga more doseči pisatelj — svetovno Noblovo nagrado za literaturo. Knjiga bo izšla samio za člane Cankarjeve družbe. Književnost S. Arh Jurij: »Delavec in organizacija.« Poljudno pisano brošuro, ki je izšla te dni v samozaložbi pisatelja in obravnava najvažnejša vprašanja odnosov delavstva do strokovne organizacije, delavstvu toplo priporočamo. O njej bomo še izpregovorili. Naroča se pri s. Juriju Arhu, Zagorje ob Savi. Cena Din 2. Poverjeniki, naročite jo po več izvodov naenkrat! Vrabca. Cene običajne. Vstopnice se diobe v predprodaji v Požarjevi trgovini v Rušah. Poleg zbora »Jadrana« nastopi tudi domačin F. Janko kot solist z dvema točkama. K tej prireditvi vljudno vabi društvo vse ruške delavce in nameščence. Ali sl te poravnal naročnino? Ako ie no, Izpolni svojo dolžnost! CELJE Protidraginjski shod sklicuje Krajevni medstrokovni odbor za v I nik rudarjev. Vabimo Vste delavstvo, kakor nedeljo, dne 19. junija v prostorih »Delavske tudi vse, ki občutijo draginjo, da se shoda zbornice« ob 9. uri. Poročevalec s. Arh, taj-1 sigurno in točno udeležijo. hotno pa priporočamo, da gg. ne gase ognja pod kotlom — z bencinom. Bistvo spora je v tem, ker pomočniki ne morejo več popustiti zah pevski koncert. Odhod z vlakom ob pol 1. uri popoldan, kolesarji ob 2. uri popoldan izpred Delavske zbornice. Sodrugi in sodružice od minimalnih mezdnih zahtev, ker to, kar! udeležite se tega izleta v čim večjem številu! Delavske zadruge proti draginji Resolucija, sprejeta na rednem občnem zboru Zveze gospodarskih zadrug za Jugoslavijo r. z. z o. z. v Ljubljani, dne 35. maja 1938. imate krčmarja Bossa, pri katerem se sestaja levica in brivca Ferdinanda, ki ima v svojem »salonu« samo densičarske časopise. Kakor na filmu gredo mimo vas progovni delavec Fla- STUDENCI PBI MARIBORU Proslava desetletnice obstoja podružnice delavskih kolesarjev V soboto, dne 18. in nedeljo, dne 19. t. m. proslavi podružnica I. Delavskega kolesarskega osrednjega društva za dravsko banovino 10 let nico obstoja. Spored proslave: 1. Glasbeno društvo železničarskih delavcev in uslužbencev, Maribor (dirigent nam. s. Petrak): a) Stari tovariši (koračnica); b) Beograd v noči (potpuri); c)! Balkanske pesmi (valček). 2. Nagovor. 3. Delavski pozdrav. 4. Ples v narodnih nošah (skupina kolesarjev pod vodstvom E. Habjaniča). 5. Delavsko pevsko društvo »Enakost« Studenci (pevovodja s. Plevanč): a) 2elim si zvezdne noči; b) Na ples; c) Tam douta jaz pojdem. 6. »Vzajemnost« Studenci: a) Zagovor (enodejanka); c) Drejčnik Andrej govori; b) Vojne sirote (recitacija). 7. I. Delavsko kolesarsko osr. društvo, podr. Studenci: Piramida s kolesi. 8. I. Delavsko kolesarsko osr. društvo, centrala Maribor: Godba na fanfare (s. I. Vampi); a) Slovanske pesmi (T. Kekec): b) Veseli tovariši. — Začetek točno ob 20. uri. Vstopnina din 2, 4, 6, 10. Odbor. KRANJ O novem mostu čez Kokro se je že mnogo pisalo. Eno pa se je mogoče doslej prezrlo. Kdo je bil lastnik parcel na hujanski strani, kamor vodi most, predno se je sprožila ideja o zgradbi mostu in kdo so lastniki parcel sedaj, oz. koliko let traja že njihovo lastništvo. Ko bi se to ugotovilo, bi mogoče bolje razumeli, zakaj se je morala kapelica Matere Božje umakniti, kot prometna zapreka. Akademija esperantistov. Kakor smo že poročali, se vrši ob 2. rednem kongresu »Slovenske esperant-ske zveze«, dne 19. t. m. v Narodnem domu s pričetkom ob pol 11. uri, akademija, katere poset delavstvu toplo priporočamo. Na sporedu je petje in igra enodejanka »Prerojeni svet«. Ves program izvajajo domači esperantisti v esperantskem jeziku. HRASTNIK Opozorilo naročnikom »Delavske Politike! Ker so nekateri naročniki našega lista v zaostanku z naročnino, jih prosimo, da jo čim preje poravnajo in tako stopijo v krog rednih plačevalcev, s čimer bo prihranjeno mnogo truda, tako upravi, kakor tudi poverjenikom. V nasprotnem slučaju bo uprava primorana dotičnim list ustaviti, česar pa gotovo naročnik, ki bo vsled tega oškodovan za dobro in prepotrebno čtivo, ne želi. Vrhutega vsi skupaj delajmo na tem, da list še razširimo, t. j. da zvišamo število naročnikov. Poravnajte dolg pri poverjenikih ss.: Gvidonu, Urlepu in Jožetu Kosmosu v Konzumnem društvu rudarjev, za Log pa pri pov. s. Grešaku Francu. Poverjeniki. DSK Hrastnik — SK Olimp 0:12. V pondeljek, dne 6. t. m. je igral agilni SK Hrastnik s SK Olimpom trening tekmo, pri kateri je Olimp doživel visok poraz. Igralci Olimpa se to pot niso mogli znajti, med tem, ko so domačini igrali dobro in mirno. Kapetan SK Olimpa se je obnašal jako nedisciplinirano, kar je na publiko napravilo slab utis. DSK Hrastnik — SK Grafika 5j2. Za preteklo nedeljo je Hrastnik povabil v goste ljubljansko SK Grafiko. Tekma je potekla v najlepšem redu. Gostje so pokazali lepo igro, tako, da je tudi publika prišla na svoj račun. DSK Hrastnik je letos v izredno dobri formi, le žal, da ima za ta šport delavstvo tako malo zanimanja. — V predtekmi so nastopili za pokal ti-le klubi: SK »Laško, SK »Rudar«, SK »Svoboda«, Zagorje in SK »Hrastnik 2«. Tekma je potekla v redu ter si je SK »Laško« priboril pokal, ki ga je podaril SK »Hrastnik«. V ogledalu glavni dobitniki velikega R A D I O N tekmovanja! 1. nagrada * _ i m , 3. nagrade* (Din. lo.ooo vas pr' Mariboru* (Din. 3.000 -0- iel Vul 8.V.Slefanoviceva,šabac,Karadlordjeva5' (Um. 2.ooa 2. (Din. nagrada 5.000'-): VI. Bach, Zagreb, Deželiceva ulica 8, Čurčič D., Novisad ^opan H., Jastrebarsko Sablatnik L., Ljubljana Gracič A., Sarajevo Beck M., Mol |Hrast K., Jesenice Trinaesti V., Šibenik Gole P., Krmelj Payetič B., Ptuj Szika A., Novisad Opsinger G. Slov. Bistrica Schmidt R., Jur. Ktošter Nagyivan M., Lazarovo Ožegič D., Zagreb Miholič B., Gračane Kem A., Banjaluka Novina A., Zagreb Debevc F., Grahovo Gluvakov S., Beograd Burija M., Črnomelj Sešič D., Zagreb Aleksič B., Smederevo Arbesser A., VrSac Ingolič Adela, Hajdina Logar M., Rim. Toplice Marič M., Varaždin Puhar F., Kranj Vedenik K., Celje Damše A., Beograd Glinšek M., Skale Rovšnik M., Braslovče Rauš S., Lazarevo Ignjatovič B. Dobrljin Tomič M., Zemun Zelja A., Rateče Planica Pengal M., Ljubljana Plovša A., Polhov gradeč Reiter M., Peščeno Babnik 1., Ljubljana Kranjc R., Sv. Rupert 2oo nagrad (Din. 1oo); Marinšek A., Ljubljana VVitenc M., Kočevje Kobale A., Maribor Hunjed D., Celje Miketek K., Sarajevo Pečinovič T., Vareš Ninkovič O., Donji Vakuf Vajdi M., Braslovče Szoke M., Novi Vrbas Knez A., Slovengradec Viktorka S., Vršac Simonik A., Novi Vrbas Mehmed N., Lazarevo Grošelj J., Litija Djordjevič M., Pirot Škrt A., Radovljica Švare M., Bačko Dobro poljeGailevič D., Beograd Marolt M., Leskovec Niškovič N., Novisad Brezigar M., Ljubljana Murko J., Osijek 11 Pirc F., Žuženberg Zdravič S., Rudnik Primožič M., Šoštanj Smerča M„ Pančevo iKrtiik J., Osijek Matejšič O., Crikvenica Horvat U., Zagreb Simončeva S., Crna Rott J., Sisak Stanič M., Čepin Djumič E., Osijek IV Paripovič A., Berane Tomac M., Delnice Vrtovec M., Ljubljana Markovič K., Povin Stanovnik A., Brezovica 'Župni ured, Podstrana Musil A., Sarajevo Presler M., Vršac iPrepič Z., Split Vosljič F., Zagreb Muzer- M., Osijek Gvozdenovič M., Novisad Krgovič M., Zlatovo Pucelj A., Jesenice Bukovec A., Osijek Kranjc F., Cemica Repolj M., Kranj Lenardič M., Djurdjevac Posavac G., Osijek Petrovič J., Sombor Pegan Z., Železnici Tauber M., Zalog Djordjevič R., Beograd Marušek M., Trbovlje Molter F., Novi Vrbas Pridž D., Negotin Somodja D., čačak Hajden D., Varaždin Prodanovič S., Beograd Babnik I., Bizovič Figenvvald H., Zagreb Stošič V., Petrovac Hribar M., Moste Pleško D., Nova Rača Lazič T., B. Brestovac Mohorič M., Trogir Mllinkovič L, Beograd Habasin D., Zagreb Volt E., Zemun Farkaš J., Ivanovci Zaboj J., Vrbica Binder F., Maribor Skročič D., Sv. Lucija Balogh A., Skoplje Razdira V., Kranj Čop U., Boh. Bistrica Mitrovič V-i Kamenica PiivSn X, Radomlje Semifier O.. Mislinje Lehar A., Sombor Jemufte A., Zagradec Panajotovič K., Požarevac Vuksanii L., Hrtkovci Sabanovič V., Sarajevo Jckoviž Z., Beograd buš V., Zagreb ;(Vtahecka S., Beograd Nikolič E., Slav. Brod Levičar M., Ljubljana Verbajs M., Ljubljana jGašpr F., Turijak Rakovnik A., Nova Cerkev jStipanovič D., Split iPetrovič A., Ohrid Turk D., Ljubljana Emeršič M., Ptuj Kosar A., Novisad Czaja M., Petrovgrad Pivec M., Kraberk (Starec A., Ljubljana 'Medan J., Dubrovnik Anzelc I., Kranj Cebe M., Fram 'Širok L, Vrhnikat [Skok P., Vrapče Auff M., Studenci1 Bašič M., Srbobran (Maleševič S., Koceljevo Stokanovič V., Vršac Štibilj V. Črnomelj Voga F. Radeče Marold E., Bled Kristan L., Gorenjsko Slatner A., Ljubljana Ostrožnlk A., Gomilsko Romano B., Sarajevo Zabovnik M., Kamnik Grbič N., Šid Junkovič M., Krapina Kržič L, Šoštanj Finzinger S., Kamnik Mirkovič V., Palanka Kopič M., Potplat Findenik E., Dravograd Štefančič M., Ljubljana Soldak J., Mtadenovac Kinč A., Ivanovo Dristanič K., Zagreb Veranek F., Var. Toplice Kobsa A., Zagreb Daničič Lj., Gor. Milanovac Bojaški V., Senta Levstik K., Travnik Štasni M., Pirot 'Modreč T., Jesenice Zobenica I.t Sombor Devčič O., Zagreb Ergotič F., Vel. Kopanlca Kovačevič Ružiča, Osijek Zupančič P., Mokronog VVild M., Pančevo Pušnik A., Ribnica Vodišek M., Hrasnik Magdič K, Petrinja [Hajnrich V., BKnski Kut Mardešič M.. Zagreb Mikša A., Rog. Slatina Birg V., Pustošija Vukasovič V., Zagreb Briš T., Sušine-DjurdJenova ns «1 U ■ t *r iieli. Svit. SV. LOVRENC NA POHORJU V borbo za novo kolektivno pogodbo! Pii delu za sklenitev nove kolektivne pogodbe pri tvrdki H. Kieffer, d. z o. z., katera se n;ora skleniti še v tekočem mesecu, je pokazalo delavstvo veliko zavednost in odločnost, da si zagotovi svoje pravice. Z majhno izjemo je skoraj vse delavstvo pristopilo v svojo razredno strokovno organizacijo SMRJ in s tem jasno povedalo, komu zaupa in koga pooblašča. da zastopa njegove zahteve in interese. Tudi v obratu za srpe se je delavstvo zavedlo pomena enotnega nastopa za svoje zahteve in pravice ter so se zato skoraj vsi pridružili SMRJ, razen dveh ali treh, kateri še govorijo za »zelenoglavce«. Če bi se lahko vsakemu delavcu dopovedalo, da so varovane koristi in zagotovljen uspeh predvsem, ako smo združeni v eni razredni strokovni organizaciji (SMRJ), ne pa, ako vlečemo vsak na svojo stran, bi sigurno še tisti pristopili, ki še stojijo ob strani. Pa kaj, ko se ne l-me nikomur resnice povedati! Naši nasprotniki te kar prijavijo kot hujskača in če ni drugače, »te bomo pa oblastveno na cesto spravili.« To je namreč tista njihova kolegijalnost: vsakega nasprotnika brezobzirno odstraniti, pa če tudi mu vzameš kruh. Sami pa agitirajo včasih s prav »boljševiškimi« parolami, kakor oni imenujejo krepko in neodgovorno hujskanje. Kljub temu je uspeh za nje prav slab, ker nasilja se namreč vsakdo brani. Delavstvo, zavedaj- se, kje je tvoje mesto, zato vsi, ki še ■iste pristopili v ‘svojo razredno strokovno organizacijo SMRJ, storite to takoj, da gremo na pogajanja strnjeni in dosežemo izboljša- Delavski pravni svetovalec Pokojnina (Celje) Vprašanje: Delal sem v raznih rudnikih v Ameriki in v Nemčiji in tudi v Jugoslaviji, sedaj pa sem že 14 let zaposlen iv trgovini s premogom in drvmi. Ali bi lahko dobil pokojnino, ker sem star že 70 let? Odgovor: Pokojnine ne morete dobiti, ker je naš okrožni urad za zavarovanje delavcev po zadevnih novih predpisih še ne izplačuje, pri pristojnih bratovskih skladnicah pa so nedvomno Vaše pravice že ugasnil®, ker niste plačevali priznavalnin. Pač pa boste morebiti dobili izredno podporo, ako vložite prošnjo do 1. julija t. 1. na Okrožni urad za zavarvanje delavcev v Ljubljani. Darovana krava (Vuhred) Vprašanje: Pri neki ločenki sem vstopil v službo in mi je zato darovala kravo in tele s tistim dnem, ko sem nastopil službo. Ali je ta daritev veljavna, tudi če nimam za njo nikakih prič? Odgovor: Darilo je veljavno, tudi če nimate prič, le da Vam je darovalka kravo in tele tudi v resnici izročila. Sicer pa bodete v eventuel-ni tožbi vedno lahko dali darovalko za pričo. Obveznosti nezakonskega očeta do nezakonske matere. Vprašanje: Imam nezakonskega otroka in nje našega položaja ter očuvamo naše pravice. Več delavcev. plačujem zanj mesečno preživnino. Nezakonska mati me toži, da ji moram plačati za ,prvih! “ tednov po porodu stroške boljše prehrane i® nabavo otroških potrebščin; nezakonska matije bila ves ta čas zavarovana pri OUZD. Al* sem dolžan plačati, kar zahteva? Odgovor: Nezakonski oče je dolžan iplačatl nezakonski materi stroške poroda in strošk® vzdrževanja za prvih šest tednov po porodj* ter tudi še nadaljne izdatke, če so bili zarad* poroda potrebni. Zahtevek nezakonske matef nasproti Vam je torej utemeljen, vendar si ra pustiti odračunati, kar je prejela od 0U&U in -ugovarjajte to v pravdi. Sirite naS list! Z500 Din cssrssi I služek. Dopisi:, Anos1, Maribor,Orožnov3 6. B B. RANGUS - KRANJ zlatar In Juvellr Sodni — cenilec — — Velika zaloga zlatnine, ur, jedilnega orodja, kri--stala, optike itd. Zahtevajte brezplačni ceniKi mm; 10 kpHMtrdl izdala In urejale 'Adolf lelm r Mariboru, m Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitell Viktor Eri en v Mariboru.