mali oglas velika prilo V- ■••'J I.Kra-« Gorenjska borzno posredniška druiJba d,d. Vaš posrednik pri prodaji in nakupu vrednostniii papii^ev Koroška 4000 Kranj ti h 04 12S0 10 40, 2S0 10 17, 2H0 i O JO faks: 04 2S0 1012 wH'w.fihii.si, injo{o fibd.si varnust » \trt*kt>% iut\t I «/.ihoioia/ BORZA, VREDNOSI NI PAPIRJI, PRODAJA, NAKUPI IN SVETOVANJE: v Oddelku vrednostnih papiijev na sedežu Gorenjske banke, (04/208-43-28, 04/208-44-14; PRODAJA: na vseh naših bančnih okencih. Gorenlska^ Banka OorenjBka bw*a đ.d , StoMMM c i. Krwi Banka ^ p^luhom Leto LVII - ISSN 0352 - 6666 - št. 56 - CENA 300 SIT (16 HRK) Kranj, petek, 16. julija 2004 V Bovcu SO pozvali lastnike apartmajev, naj omogočijo nastanitev ljudi, ki jih bo treba izseliti iz poškodovanih objektov. Bovec - Potres, ki je v začetku tedna prizadel Posočje, je povzročil veliko škode predvsem na objektih v Bovcu in vasi Cezsoča. Ta čas so na terenu komisije, ki ocenjujejo varnost objektov. Po prvih ocenah, je pojasnil župan Danijel Krivec, je za bivanje neprimernih vsaj deset objektov v Čezsoči, precej razmajani so tudi bloki v Bovcu. "Ljudi bomo morali izseliti iz vsaj 60 objektov, zelo verjetno pa celo iz več." Zadnji potres v Posočju je po prvih ocenah povzročil celo veš poškodb na objektih kot tisti pred šestimi leti. Foto: Gorazd Kavčič Sprva je sicer kazalo, da zadnji potres ni bil tako hud kot tisti pred šestimi leti. "Po podatkih, ki prihajajo s terena, pa je ta potres, čeprav je imel manjšo moč, povzročil celo več poškodb," ugotavlja župan Danijel Krivec. Tako naj bi povzročil tudi približno tolikšno Škodo- kot velikonočni potres pred šestimi leti, ki so jo sprva ocenili na okrog Šest milijard tolarjev, je še razložil Danijel Krivec. "Tudi pri obnovljenih objektih se je pokazalo, da marsikaj očitno ni bilo dobro narejeno. Poškodbe so hujše, kot bi človek pričakoval." Tako je vedno več objektov, za katere šele po obisku komisije ugo- tavljajo, da so neprimerni za bivanje. Za te ljudi že poskušajo najti začasno namestitev, zato je župan pozval vse lastnike apartmajev, naj jim odstopijo prostor. "Veliko ljudi si je ta čas uredilo zasilna bivališča v garažah ali drvarnicah ob hišah. Ker je poletje, še gre, pozimi bi bil problem veliko hujši." Veliko škode je znova tudi na komunalni infrastrukturi. Po grobih ocenah republiške direkcije za ceste bo za odpravo poškodb, ki jo potres povzročil na državnih cestah, treba odšteti okrog 50 milijonov tolarjev. Reportažo s potresnega območja objavljamo na zadnji strani. Mateja Rant Pavel Rupar pravnomočno obsojen ^a referendum Modrem Tržiški župan je zlorabil položaj, ko je marca 1998 dal 509.060 tolarjev stroškov zasebne tožbe proti Jožetu Kuhlju izplačati iz občinskega proračuna. Tržič - Okrožni državni tožilec Stane Boštjančič je v torek potrdil, daje sodba višjega sodišča iz Ljubljane iz srede lanskega novembra po pritožbi Rupaijevega odvetnika dr. Petra Čeferina na vrhovno sodišče postala pravnomočna. Vrhovno sodišče je namreč pritožbo zavrnilo, to pa pomeni, da je župan Pavel Rupar obsojen na šest mesecev zapora pogojno za preizkusno dobo dveh let. Zaporna kazen bo uresničena tudi v primeru. Če Rupar v treh mesecih od pravnomočnosti sodbe ne bo občinskemu proračunu vrnil 509.060 tolarjev z obrestmi od marca 1998 naprej, poravnal poldrugi milijon tolarjev stranske denarne kazni in stroške kazenskega postopka. Pavla Ruparja je ovadil Jože Kuhelj potem, ko je Rupar proti njemu izgubil zasebno tožbo, na sodišču pa je jasno povedal, da Kuhlja toži kot Pavel Rupar in ne kot župan. Tudi zadnji, najvišji strošek izgubljenega postopka bi torej moral poravnati iz lastnega žepa. Obtožbo za kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali pravic je na okrožnem sodišču v Kranju prvič že leta 2001 zastopal kranjski državni tožilec Stane Boštjančič. Prvi senat je Ruparja oprostil, drugi obsodil, tretji spet oprostil, po zadnji pritožbi pa je višje sodišče o krivdi razsodilo samo, namesto da bi zadevo še četrtič vrnilo v Kranj. Helena Jelovčan \ sožitju 500 podpisov Občani lahko svoje podpise za referendum oddajo ob ponedeljkih od 8. do 12. ure in od 13. do 15. ure, ob sredah do 18. ure, ob petkih pa od 8. do 11.30. Pavel Rupar Bled - O Modrem sožitju, projektu obnove in dograditve hidroelektrarne Moste, bodo občani blejske občine odločali na referendumu. Društvu za rešitev Save Dolinke je namreč uspelo zbrati dovolj podpisov za referendumsko pobudo. V dobrih dveh dneh so zbrali več kot 1200 podpisov, zato je skrb, da ne bi zbrali dovolj podpisov tudi za referendum, odveč. Slednje so na matičnem uradu Občine Bled začeli zbirati minuli ponedeljek, zbiranje podpisov pa se bo končalo 20. avgusta. Za raz- O) o J N Pk v .i i o • o • •o 2 i < 1 C z ■O LÜ _ tO 4 O > CQ ( (0 n ; GC -o ( 3 < C a O i (N in r<> o r- V8-LEASINQ, do.o . Po< za Kmrem 38. Kr^ « O H O < M -fi GORENJSKI GLAS • 2. STRAN POLITIKA / joze.kosnjek@g-glas.si Petek, 16. julija 2004 Feri Horvat (Združena lista) je bil izvoljen za predsednika državnega zbora, dr. Dimitrij Rupel pa je za podpredsednika dobil premalo glasov. Ljubljana - Za Ferija Horvata je glasovalo 74 poslancev, za dr. Dimitrija Rupla, ki ga je predlagala SDS, pa 42 ali štiije premalo. Nekdanji zunanji minister, ki seje vrnil med poslance in se vključil v poslansko skupino SDS, ne bo vnovič kandidiral za podpredsednika, bo pa med kandidati SDS na jesenskih volitvah v državni zbor. V SDS so za neizvolitev dr. Dimitrija Rupla obtožili LDS, da ne spoštuje dogovora o delitvi funkcij v državnem zboru in pravil parlamentarne demokracije, in dejali, da jim LDS že ne bo ukazovala, koga naj predlagajo za podpredsednika. Ponedeljkova druga obravnava zakona o javni rabi slovenščine je pokazala, da za čim prejš- nji sprejem zakona ni več ovir. Morda bo sprejet že ta teden. Zakon, ki ga podpirajo vse poslanske skupine, bo. varoval slovenščino in slovensko kulturo, največja dragulja, ki so ju nam zapustili predniki. Nove gospodarske družbe bodo morale imeti slovenska imena, ob že ustanovljenih pa mora biti slovensko ime najmanj enakovredno. V^SUiHo PPA^iC MoBčN fiCO- t« VA^H CI -6«NoV Mi/- iiu SAr«»H I A ,oMf Ni5o t 4 ^ TomaŽ Perovič predsednik uprave Dela Nadzorni svet časopisne družbe Delo je v sredo razrešil dosedanjega predsednika uprave Jureta Apiha in za novega predsednika imenoval Tomaža Peroviča. 4 Ljubljana - Do konca leta bo v upravi še sedanji član uprave Ivo Oman, ki bo razrešen na svojo že^o. Nova uprava bo vodenje prevzela 1. septembra. Razrešitev Jureta Apiha, ki je bil v časopisni hiši Delo 37 let, je bila soglasna in sporazumna, so povedali po seji nadzornega sveta, ki ga vodi Robert Sega. V i^ravo so imenovali še Natašo Suklje Velkavrh, direktorico sektorja investicijskega bančništva v Deželni banki, ki bo odgovorna za poslovne zadeve. Dosedanji predsednik uprave Jure Apih je po zamenjavi povedal, da nadzorni svet ni imel pripomb na dosedanje delo uprave. Razlike so v pogledih na razvoj družbe. Jure Apih bo v Delu še do avgusta. Predsednik nadzornega sveta Robert Šega je ocenil, da je Delo sicer stabilna in uspešna družba, vendar potrebuje novo vodstvo, ki bo dinamično delovalo na zahtevnem trgu medijev in zagotavljalo Jure Apih dolgoročno konkurenčnost. O morebitnih spremembah v uredniški politiki je odgovorni urednik Darijan KoŠir dejal, da je član nadzornega sveta in predsednik uprave Pivovarne Laško Tone T\irnšek, na seji nadzornega sveta dejal, da lastnike zanima samo ekonomika uredniške politike. Tomaž Perovič svojega imenovanja za novega predsednika uprave Dela ni želel komentirati. To bo storil po prevzemu dolžnosti 1. septembra. Tomaž Perovič Tomaž Perovič je izkušen novinar in urednik, poleg tega pa tudi predavatelj na Fakulteti za družbene vede. Pred sedanjo funkcijo direktorja informativnega in športnega programa POP TV in Kanala A, ki jo je prevzel leta 1995, je bil novinar in urednik v notranjepolitični redakciji in v dnevno informativnem programu Televizije Slovenija. Kdo bo njegov naslednik na programu Pro Plus še ni znano. r* ^^ * > -< .'S. — »-^ Dr. Andrej Bajuk čestita novemu predsedniku Feriju Horvatu. Jože Kosnjek Poslanci so na zadnji redni seji v tem mandatu sklenili, da se bo meja neobdavčenih plač dvignila s 130 na 165.000 tolaijev. V lesni, usnjarski in tekstilni industriji bo po novem zakonu, ki bo začel veljati jeseni, .neobdavčenih od 60 do 80 odstotkov'plač. Sprejem zakona o istospolni zakonski zvezi bo moral počakati na prihodnji sklic državnega zbora. Če ga bodo poslanci uvrstili na dnevni red. Zakon o dohodnini je spremenjen. Spremembe so veseh predvsem študenti, manj pa državni »»J "•A-:. 5-X • J- proračun, ki bo prikrajšan za okrog 700 milijonov tolarjev. Poslanci so tudi zaradi grožnje z zbiranjem podpisov za referendum sklenili, da bo delo prek študentovskega servisa obdavčeno le, če bo zaslužek presegel 1,2 milijona tolarjev za vzdrževana člana oziroma 1,6 milijona tolaijev. Državni organi pa bodo poostrili nadzor nad morebitnimi zlorabami dela prek Študen-tovskih servisov. V sredo se je razvnela živahna razprava o poročilu varuha Človekovih pravic Matjaža Hanžka. Predvsem opozicij a je očitala varuhu, da daje preveliko pozornost izbrisanim, Romom in gradnji džamije, premalo pa velikim problemom, ki naj bi jih imeli Slovenci. Varuh je opozarjal na svoje omejene pristojnosti, saj ne sme in ne more posegati na področja, ki zadevyajo delovanje državnih organov. Jože Koši\jek, foto Gorazd Kavčič KOTIČEK ZA NAROČNIKE Izberite čipko v v Železnikih so v soboto odprli tradicionalno, že 42. turistično, v etnološko, kulturno, športno in zabavno prireditev Čipkarski dnevi. V želji, da bi privabili čim več obiskovalcev in predstavili svoj kraj, njegovo naravno lepoto in kulturno dediščino, se vsak dan dogaja vrsta privlačnih predstavitev, razstav, koncertov ... Zanimivi prireditvi se pridružujemo tudi v Gorenjskem glasu z objavo programa, ki vas je vabila na ogled v torek, s poročilom po prireditvi, v torek, 20. julija, in z nagradnim glasovanjem za naše bralce. Objavljamo razpis za najljubšo čipko po izboru bralcev Gorenjskega glasa. Vabimo vas, da obiščete Čipkarske dneve v Železnikih in v galeriji Muzeja med označenimi čipkami izberete tisto, ki vam je najbolj všeč. Razstava čipk klekljaric - članic društva bo v okviru prireditve odprta v soboto, 17. julija, od 19.30 in v nedeljo, ogledate pa si jo lahko tudi kasneje, do 31. julija in glasujete. Priloženi kupon sj)ripisom "čipka" pošljite ali prinesite na naslov: Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj, najkasneje do 2. avgusta 2004. Med glasovalci bomo izžrebali tri prejemnike lepih daril po izboru Turističnega društva Železniki, rezultati pa bodo objavljeni v Gorenjskem glasu, 6. avgusta 2004. Dobrodošli! Petra Kej žar Najljubša čipka: št Ime in priimek Ulica:........... Pošta in kraj Davčna številka Naročnik Gorenjskega glasa: □ DA □ NE Strinjam se, da mi Gorenjski glas lahko pošilja obvestila, ankete ipd.: □ DA □ NE Gorenjski glas Kot smo vam obljubili v eni izmed prejšnjih številk, danes objavljamo rezultate ankete v Mengšu! Prebivalce Mengša smo povprašali: - Ali se strinjate, da Mengeš čim prej potrebuje obvoznico? - Ali menite, da v Mengšu pijete kakovostno vodo? - Se vam zdi smiselno v Mengšu graditi veliko športno dvorano? V anketi je tokrat sodelovalo 991 vprašanih in vsem, ki ste nam odgovorili, smo ponudili tudi možnost 14-dnevnega prebiranja časopisa Gorenjski glas. Za to priložnost se vas je odločilo 647 sodelujočih. Vsi ti ste imeli oz. še imate možnost spoznati naš časopis in se tudi pod ugodnimi pogoji odločiti, da postanete naš reden bralec. Pet sodelujočih pa se je že ob prvem klicu odločilo, da postanejo naši naročniki! Rezultate ankete si lahko pogledate v grafični predstavitvi. Večina vas meni, da je obvoznica nujno potrebna, prav tako menite, da voda ni kakovostna, menite pa tudi, da gradnja športne dvorane ni nujno potrebna! Kot smo se dogovorili, vas bomo tudi tokrat ob koncu prejemanja časopisa poklicali in vas povprašali za mnenje o časopisu. Poklicali vas bomo iz Klicnega centra slepih in slabovidnih iz Škofje Loke. Raziskave, ki jih v zadnjem letu pripravljamo v sodelovanju z Gorenjskim glasom, so za naš Klicni center slepih in slabovidnih še kako pomembne. Prav zelo dobro sodelovanje z Gorenjskim glasom nam je v preteklem letu dalo veliko znanja in izkušenj, omogočilo pa nam je tudi pridobiti sredstva za razvpj, da bomo jeseni lahko tudi stalno zaposlili prve slepe operaterje. Zahvaljujemo se tudi vsem bralcem, ki ste se že ali se še boste Ali mentte, da v Mengšu pijete kakovostno vodo? Ne vem, kak&no vodo pijem. 6% Da, voda Je kakovostna. 32% Za vas beležimo čas! I • CUUiS Ne, voda ni kakovostna. 62 % Mengšu odločili, da postanete naročnik časopisa, saj s tem tudi vi pripomorete pri našem razvoju! V eni izmed prihodnjih številk Gorenjskega glasa vam bomo predstavili mnenje prebivalcev KS Trata v Skofji Loki in sicer nas bo zanimala problematika parkirišč, ekološke obremenjenosti, gradnje podvoza pod železniško progo in potreba po prostoru za preživljanje prostega časa. V Klicni center slepih in slabovidnih nas lahko pokličete tudi sami. Naročite se lahko na časopis. Dosegljivi smo na tel. 04/517-00-00, vabimo pa vas tudi, da si ogledate našo spletno stran wwwxss-sl.si. Vodja klicnega centra Matevž Pintar Se strinjate, da Mengeš čim prej potrebuje obvoznico? Ne, se ne strin|am. 3% Vseeno mi je, ne vem. 2 % N = 991 Se vam zdi smiselno v Mengšu graditi veliko športno dvorano? Vseeno ml je, ne vem. 12% Da, smiselno jo jegradtti. 36% '991 Ne, nI potrebe 52% -T.' Petek. 16. julija 2004 AKTUALNO/ info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 3. STRAN Občinski svet' Cerklje je v prvi obravnavi sprejel lokacijski načrt Šmartno (Vas brez ovir). Pripravljavec mora pri dopolnitvi lokacijskega načrta upoštevati stališča 7% do pripomb iz javne razgrnitve in obravnave. Cerklje - Razen začetne hude krvi Bogomirja Bizilja (SDS) zaradi obtožb o načrtnemu in politično motiviranemu rušenju v projekta Vasi brez ovir v Smartnem, ki jih je zoper njega v pogovoru za občinsko glasilo Novice izpod Krvavca izrekel župan Franc Čebulj, je prva obravnava lokacijskega načrta Šmartno na julijski seji občinskega sveta minila mirno. Kot da sta si obe strani zbližali v svojih pogledih. Projekt Vas brez ovir je v postopku javne razgrnitve doživel Številne kritike krajanov Šmart-na in Poženika, ki so še posebej na javni obravnavi lokacijskega načrta zlili gnojnico na predvideni kompleks doma starejših občanov, geriatrije, stanovanjske skupnosti invalidnih oseb ter varovanih in oskrbovanih stanovanj. Kasneje so krajani na občino naslovili tudi pisne pripombe v 16 točkah, pod katerimi je bilo 176 podpisov. Zupan je prepričan, da mnogi podpisniki te peticije sploh niso vedeli, kaj so podpisali, saj sedaj po njegovem zatrjevanju nekateri že preklicujejo podpise. Kot je pojasnil župan, so se v vmesnem času že sestali z investitorjem Gradbincem GIP in arhitektko ter med drugim sklenili, da bodo upočasnili postopek sprejemanja lokacijskega načrta, ker je treba najti nove arhitektonske in urbanistične rešitve, ki bodo ekonomsko racio- nalne. "Na sestanku sem se postavil v vlogo braniteljev krajanov Šmartna in Poženika ter zahteval, naj investitor pridobi novega arhitekta, saj sedanja ne želi upoštevati naših pripomb," je tako dejal Franc Čebulj. Pritegnil mu je urbanist Borut Ulčar: "Na številne pomanjkljivosti idejnega projekta, ki se večinoma ujemajo s pripombami krajanov, smo opominjali že vse leto. Zaradi stiske s časom nove rešitve še niso bile vključene v lokacijski načrt, sedaj bodo." Kot je pojasnil, bodo upoštevali tudi pripombo o prevelikem skupnem številu oskrbovancev in zaposlenih v Vasi brez ovir ter ga ustrezno zmanjšali, seveda v mejah ekonomike investitorja. Prisluhnili bodo pripombam krajanov (z leve): župan Franc Čebulj, direktor Gradbinca GIP Zmago Geršak in Vladimir Bavdaž, vodja marketinga pri Gradbincu. Plačali so in se pritožili Ta teden je na zahtevo rektorja Univerze v Mariboru zasedal senat Fakultete za organizacijske vede Kranj, ki je vodstvo pooblastil, naj z vsemi pravnimi sredstvi dokazuje spornost plačanih dajatev davčni upravi. Kranj - Fakulteta za organizacijske vede Kranj je v torek davčni upravi plačala 387,9 milijona, kolikor so jim naložili po pregledu obračunavanja in plačevanja davkov in prispevkov v letih 2002 in 2003. Davčna uprava je namreč fakulteti očitala nepravilno obračunavanje avtorskih honorarjev, prejemkov nepedagoškim delavcem in potnih stroškov, Na izdani za-pisnik je fakulteta dala pripombe, ki so jih po besedah dekana prof. dr. Jožeta Florjančiča pri DURS-u pregledali in v dodatnem zapisniku tudi ovrgli obtožbe glede službenih potovanj. Omenjeni znesek so plačali, ker ne želijo še naprej plačevati zamudnih obresti, na odločbo pa so se pritožili na drugostopenjski organ davčne uprave. Pravijo, da bodo v primeru, če jim bo tä ugodil, dobili vrnjena vsa vplačana sredstva z obrestmi. Ta teden je na fakulteti zasedal senat FOV, ki ga vodi dekan Florjančič, kajti prof. dr. Ivan Rozman, rektor Univerze v Mariboru, kamor sodi tudi kranjska fakulteta, je od akademskega zbora zahte- val, da se opredeli do dela vodstva in do očitanih nepravilnosti. Kot smo izvedeli, naj bi izredni profesor na FOV dr. Metod Černetič rektorju dal pobudo, naj zaradi očitanih nepravilnosti vodstvu FOV odvzame vsa pooblastila, kar pa se na seji senata ni zgodilo. O zasedanju senata nam je v dekanovi odsotnosti prodekan prof. dr. Jože Jesenko povedal, da je bilo na seji navzočih deset od sicer 13 članov senata, ki so se seznanili s podrobnim poročilom vodstva fakultete o dogajanju v zvezi z davčnim pregledom, pojavljanjem v medijih in preiskavo kriminalistov o domnevnih nepravilnostih. Senat je med drugim pooblastil vodstvo FOV, da še naprej z vsemi pravnimi sredstvi dokazuje spornost plačanih dajatev DURS-u, in dal pobudo vodstvu- mariborske univerze, da od pristojnih državnih organov pridobi poenoteno navodilo glede obračunavanja avtorskih in drugih pogodbenih del, kijih članice univerze plačujejo svojim pedagoškim delavcem. Senat je rektorju mariborske univerze posre- Zupanov odgovor na kazensko ovadbo Krai\j - V upravi mestne občine Kranj so v zvezi s kazensko ovadbo, ki jo je v petek proti županu Mohorju Bogataju zaradi nepravilne objave sprejetega odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za morfološke celote urbanistične zasnove mesta Kranj v Uradnem listu RS 2. julija vložil mestni svetnik Darko Jarc (ovadil ga je kaznivih dejanj ponarejanja listin, zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic in nevestnega dela v službi) v torek pripravili izjavo z županovim podpisom. V njej je rečeno, da je predlagatelj odloka (župan) po razpravi na seji niestnega sveta oblikoval besedilo odloka za objavo z dodatnimi predlogi odbora za prostorsko urejanje in gospodarsko infrastrukturo, ki je zahteval sodelovanje krajanov in krajevne skupnosti Primskovo pri pripravi "pupa" za vaško jedro Prim-skovega, ter z amandmaji Darka Jarca in Janeza Jereba "v duhu pozitivne realizacije" tako, daje v odlok za vaško jedro Primsko-vega vgradil zahtevo po izdelavi "variantnih strokovnih rešitev". S tem, pravi župan v izjavi, ni v ničemer spremenil smisla oziroma cilja Jarčevega amandmaja, da se na tem območju zaostrijo pogoji izključno stanovanjske gradnje ob upoštevanju peš povezave med cerkvijo in Šolo. Po pisnem opozorilu predsednika nadzornega odbora mestne občine ter pregledu zapisov in podatkov je župan že prejšnji Četrtek, 8. julija, v Uradni list RS poslal popravek odloka, tako da odlok ne vsebuje variantnih strokovnih rešitev. H. J. doval tudi pred mesecem dni sprejet sklep v zvezi z ovadbo izrednega profesorja dr. Metoda Cernetiča. Prav njega namreč sumijo, daje medijem posredoval kot poslovno tajnost varovan predhodni zapisnik inšpekcijskega pregleda DURS-a. Danica Zavrl Žlebir Vodja projekta v Gradbincu GIP Andrej Jarc je dejal, da je bil presenečen nad nekaterimi pripombami, ki so bile na javni obravnavi izrečene na zelo nizki ravni, žaljivo in neresno. "Projekt bo spremenjen tako, da bomo upoštevali vse tehtne pripombe. Jeseni bomo šli v novo javno razgrnitev, predlagamo pa tudi nov sestanek z občani. Ves čas smo se obnašali korektno in tako bo tudi naprej. V Cerklje smo prišli z dobro voljo, ki pa tudi ima svoje meje," je pojasnil. Tudi občinski svetniki so bili zadovoljni, da bo investitor upošteval pripombe krajanov. Miha Zevnik (SLS): "Potreben je kompromis, ljudem moramo k priti nasproti in jih upoštevati, hkrati pa investitorju omogočiti, da bo imel motiv za investiranje. Zavedati pa se je treba, da dom s sto oskrbovanci ne more biti rentabilen." Anton Kopitar (LDS): "Dom nujno potrebujemo, da pa investitor išče v projektu svojo ekonomiko, je povsem jasno. Zahtevati, da bi bil dom namenjen le našim občanom, ni razumno. Ne nazadnje so tudi naši občani oskrbovanci domov v Ivančni Gorici, na Igu in drugod." Bogomir Bizilj (SDS): "Kar smo danes slišali. MISS SIXTY. ENERGIE, STEFANEL, VERSACE JEANS COUTURE, CALVIN KLEIN JEANS, HIGHROAD, CAMPER, LOWA, ICEBERG JEANS, BATA, TOM TAILOR, URKO. GEOX, KRtZIA, NARA CAMICE, REUSCH, PHARD, TENSON, CARRERA, LEVIS, MURPHY&NYE, DIESEL, (GUANA, THINK PINK, QUIKSILVER, NIKE, ADIDAS, PUMA, REEBOK. NEW BALANCE, SKECHERS, DR. MARTENS, TEVA, SALOMON. SPYDER, SALEWA, SKILA, COLUMBIA, LAFUMA, DANZA, MELBY JR, lANA JR, FITS FOR KIDS JR, TOM TAILOR JR, THINK PINK JR, MSN JR, LISCA, LIBERT!, SKINY, HUBER, JOCKEY, RAISINS, BET!, ROXY.. factory KJER POPUSTI VELJAJO CELO LETO 3S DODATNO NA ^AZPRODAJIJ OD ig.07. DO 08.08.2004 V PONEDEUEK I9.O7. 80 TRGOVINE ODPRTE OD 7 DO 21 URE. ODPIRALNI Čas: od ponedeljka do sobote; od 9 do 20 ure. Tel: oi-428-92-23 ODPIRALNI Čas: od ponedeljka do sobote; od 9 do 20 ure. Tel: 04-234-o8-89 "hOVA CLL J. odpiralni čas: 00 ponedeljka 00 sobote; 00 g 00 20 ure. Tel: 03-49i-13-55 je nekaj povsem drugega, kot je bilo predstavljeno na začetku. Nikoli nismo bili proti domu starostnikov niti proti stanovanjem, bali smo se le, da ne bi varovana stanovanja čez čas postala povsem navadna stanovanja. Ce se občani ne bi oglasili, teh sprememb ne bi bilo." Simon Šubic 'IMGLAS Odgovorna urednica Marija Volčjak Namestnika odgovorne urednice Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik Uredništvo novinarji - uredniki: Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Helena Jelovčan, Katja Dolenc, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Stojan Saje, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci: Matjaž Gregorič, Mateja Rant, Mendi Kokot, Miha Naglič, Milena Miklav-čič, Renata Škrjanc, Simon Šubic, Marjeta Smolnikar Tehnični urednik Grega Rajnik Fotografija Tina Doki, Gorazd Kavčič, Gorazd Šinik Lektorica Marjeta Vozlič Vodja komerciale Mateja Žvižaj Vodja marketinga Petra Kejžar GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino. Ustanovitelj in izdajatelj: Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Naslov: Zoisova 1, 4000 Kranj / Tel.: 04/201 42 00. fax: 04/201 42 13. e-mail: info@g-glas.si: mali oglasi in osmrtnice: tel.: 04/201 42 47 (sprejem na avtomatskem odzivniku 24 ur dnevno); uradne ure: vsak delovni dan od 7. do 15. ure / Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22.000 izvodov / Redne priloge: TV okno (tednik), Moja Gorenjska (mesečnik). Letopis Gorenjska (enkrat letno) in devet lokalnih prilog / Tisk: SET, d.d.. Ljubljana / Naročnina: tel.: 04/201 42 41 / Cena izvoda: torek 200 SIT, petek: 300 SIT; naročnina za julij: 2.300 SIT, tretje četrtletje: 6.500 SIT, drugo polletje: 13.300 SIT, letna naročnina: 26.000 SIT; redni letni plačniki imajo 25 % popusta, drugi letni naročniki pa 20 % popusta; naročnina za tujino: 100 EUR; v cene je vračunan DDV po stopnji 8.5 %; naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do pisnega preklica, ki velja od začetka naslednjega obračunskega obdobja / Oglasne storitve: po ceniku; oglasno trženje: tel.: 04/ 201 42 48. GORENJSKI GLAS • 4. STRAN GORENJSKA / info@g-glas.si Petek, 16. julija 2004 Vodovodni Stolp čaka na obnovo Kranj - Pred mesecem dni je nakopičena voda v zbiralniku predrla steno vodovodnega stolpa in udarila ven. V Komunali so tehnično napako hitro odpravili in neoporečno vodo znova vključili v vodovodni sistem, obnova samega objekta vodovodnega stolpa pa še čaka. Kdaj bo odpravljena zapora desnega smernega vozišča Oldhamske ceste, gledano proti kokrŠkemu mostu, ki še dodatno ovira že tako izjemno gost promet po "severni mestni obvoznici", smo vprašali Romana Udirja s Komunale. Povedal je, da je del ceste zaprt preventivno in da bodo proti koncu prihodnjega tedna postavili gradbeni oder ter se lotili obnove oboda, veijetno pa tudi strehe oziroma kupole vodovodnega stolpa. Obnova bo potekala po projektih, nad katerimi drži prst tudi spomeniško varstvo, trajala bo pribUžno dva meseca, stala pa predvidoma dvajset milijonov tolarjev. H. J., feto: Tina Doki Polovica zbiralnika zgrajena v ___ žiri - Gradnja vodnega zbiralnika Tabor poteka po načrtih, a je dokončanje zaradi obilice slabega vremena prestavljeno v sredo septembra. Prav kmalu bodo vodo preklopili iz obstoječega vodnega zbiralnika v novozgrajeno celico novega zbiralnika, ki ima kapaciteto 400 kubičnih metrov. "Nato bomo starega porušili in na njegovem mestu zgradili drugo celico novega zbiralnika," nam je povedal Franci Kranjc iz žirovske občinske uprave, ki bedi nad 60 milijonov tolarjev vredno investicijo. B. B. Obisk Vodnega parka Bohinj je presegel pričakovanja. Nocoj bodo odprli nočni klub, hotel pa konec leta 2005. Zunanjih bazenov za zdaj še ne bo. Bohinjska Bistrica - Letošnje poletje skopari s toploto in sončnimi dnevi. Namesto slednjih smo deležni nizkih temperatur, ponekod celo snega. Bohii\jsko jezero je bilo lani ob tem času že pravi raj za kopalce, minule dni pa je imelo le 14 stopil^ Celzija. Veliko topleje je bilo v Vodnem parku Bohinj, za katerega se črnoglede napovedi niso uresničile. Nasprotno, obisk je že v prvih tednih presegel pričakovanja. Ob koncih tedna ga obišče okrog 700 obiskovalcev, med tednom polovica manj. Minuli torek okrog pol desete ure, vodni parka odprejo ob devetih, je bilo v bazenih okrog 30 kopanja željnih obiskovalcev. Do večera, ko objekt zaprejo, se jih skoraj vsak dan zvrsti vsaj desetkrat toliko. Vodni park je odprt vse dni v letu, v teh dneh pa delavci urejajo tudi zunanjo teraso, ki jo bodo ozelenili in tako poskrbeli za večjo zasebnost kopalcev. V dobrem mesecu dni od odprtja objekta so v njem po besedah športne anima-torke Nine Potočnik našteli že več kot sedem tisoč obiskovalcev iz vseh koncev Slovenije, med tujci je veliko Angležev, Špancev in Hrvatov, v njem pa ne manjkajo mdi domačini. Celodnevna vstopnica stane od 2000 do 2200 tolaijev, za triur- no kopanje pa je treba odšteti od 1500 do 1700 tolarjev. Majda Repine iz Bohinjske Bistrice je vodni park obiskala petkrat in v kratkem klepetu s pohvalami ni skoparila. "Velika pridobitev za naš kraj in odlična priložnost za kopanje ob slabem vremenu. Morda me nekoliko moti le razposajeno kopanje in skakanje otrok, ob celodnevnem obisku bazenov pa manjka tudi topla in bolj raznolika prehrana, zdaj se da dobiti v glavnem sadje, pecivo in hitra hrana," je povedala Repinčeva. Mariborčanka Nataša Vido-nja je vodni park minuli torek z družino obiskala prvič; Zadovoljstva ni skrivala, v bazenu in toboganih pa je uživala tudi njena hči Andreja. Radovednost je Pogodba za čistilno napravo Radovljica - Minuli torek so v prostorih Občine Radovljica podpisali pogodbo za izgradnjo centralne čistilne naprave. Podpisala sta jo radovljiški župan Janko S. Stušek in direktor družbe Primorje iz Ajdovščine Dušan Crnigoj. Občina je na začetku junija objavila javni razpis in v razpisanem roku prejela tri ponudbe. Najugodnejša je bila ponudba primorske družbe Primorje, ki bo čistilno napravo zgradila za dobro milijardo tolarjev, delati pa bodo začeli v mesecu dni. Letos bodo poleg pripravljalnih del zgradili upravno stavbo in objekt za mehansko čiščenje in končno obdelavo odpadnega blata. Čistilna naprava je trenutno največji projekt v radovljiški občini, stala bo 1,1 milijarde tolarjev, polovico denarja bo prispevala država, preostalo pa občina. Letos so od države dobili 173 milijonov tolarjev, pri evropski banki za obnovo in razvoj pa je občina zaprosila za 200 milijonov tolarjev kredita. Načrte je pripravilo novogori-ško podjetje Projekt, centralna čistilna naprava bo zgrajena prihodnje leto, poskusno obratovanje pa bo končano leta 2006. Renata Škrjanc, foto: Tina Doki Pogodbo za gradnjo centralne čistilne naprave sta podpisala župan Janko S, Stušek in direktor družbe Primorje Ajdovščina Dušan Črnigoj. V" v iv, '«i 'r'> > i"- ' >. v " - ...... . V' v .' mmm rr ; -ßt, >-'••• ' .J . .. cvo •Ä- 'v • V: m 'A •VI • - t i ^ if. •f" •V V T f J- - . ; ; i • ^ i — I» ^ v -t' t'' k'- I J ■A'--' N» «i. .»♦ t."V f^i^- ■ -..f /A p A -J * « * m m ' . >1 .v:.. .v -/iJ.-Jt^ - Tf'-' V'..•• 'i . ft -i / - < e\ . i r • ..'Z ...>•-' * .t i A r ' ' V vodnem parku je dobro poskrbljeno tudi za najmlajše, saj skrbijo športni animatorji. zanje v vodni park pripeljala Blejca Anito Lukančič in Grega Potočnika, ki sta (pre)mrzlo Bohinjsko jezero zamenjal za tople bazene. "Zelo razgibano. Cena vstopnice in hrana sta v redu, le bazen bi bil lahko večji. Bohinj je potreboval tak objekt," je kratko dejal Potočnik. Tončka in Štefan Ferjan z Bleda sta v vodni park pripeljala vnukinjo Hano. Z odličnim sta ocenila urejenost parka in način plačevanja, pri katerem v bazenih ne potrebujete gotovine. "Kopanje v jezeru je odvisno od vremena, sem lahko pridemo kadarkoli. Lepa pridobitev za Bohinj in tukajšnji turizem. Čestitam! Sedanji ponudbi bi dodala le še zunanje bazene," je zadovoljna povedala Ferjanova. Vendar zunanjih bazenov, kot je pojasnil direktor Vodnega parka Bohinj in podjetja MPM Engineering Boštjan Čoki, za zdaj še ne bo. "Zunanje bazene bi lahko uporabljali največ dva meseca letno, zato bi bilo ogrevanje vode v tukajšnjih klimatskih razmerah predrago. Objekt ogrevamo s phnom, saj na žalost nismo mo-gh uresničiti projekta ogrevanja na bio maso. Pripravljeni smo bili zgraditi novo kotlarno in zagotoviti ogrevanje tudi tukajšnjim stanovalcem, vendar do dogovora ni prišlo. Tudi kosil ne bomo pripravljali, saj bi za to potrebovali še vsaj 300 kvadratnih metrov površin, "je povedal Čoki. Bodo pa nocoj odprli nočni klub, izšel je katalog o vodnem parku, dobro pa napredujejo tudi priprave na začetek gradnje hotela s 150 posteljami, ki naj bi prve goste sprejel že konec prihodnjega leta, gradnja bo stala okrog ^et milijonov evrov, pri čemer Čoki računa tudi na denar evropskih skladov, načrtuje pa še gradnjo apartmajev. V vodnem parku je 19 zaposlenih, večina domačinov. In kakšen je razlog za zamenjavo zdaj že bivšega direktorja vodnega parka Franca Kramarja? Cokl je zanikal vsakršna namigovanje, da gre za obračunavanje in zamere, saj je Kramarju že na začetku maja potekla pogodba. "Ne želim, da bi se v objekt mešala politika, zanjo pa se je očitno odločil gospod Kramar. Edino vodilo je kakovost, trenutno pa zaupam le sebi, kajti v objekt sem vložil zelo veliko denarja. Res pa je slišati tudi drugačne govorice in namigovanja, ki pa niso v prid vodnemu parku," je še dodal Čoki. Renata Škrjanc, slika: Tina Doki D t D stara cesta 25, SI-4000 Kranj Tel. (04) 281 2415 MG Market d.o.o. Ponudba velja od 5.7. do 19.7.2004 oz. do razprodaje zalog i<. 'I*« Notikajii za na plažo , različnih barv in velikosti ^ npr. št. 6938757 i \ * v* 41« t m» Ite^l^^ 1« * ^ ^^ % * * «»Hi * ■ * ^ » * «« od par / ; » t / ■ I ! I "^lofranlo In xunan|a •nofal Okrogli žar premer 35,5 cm, iz litine, št. 1477132 I 4 f f 2 UodilM vtoih brtzplaült! kpl 9 1 X hladilna torba 24 I, različnih barv I f Zidna klimatska naprava KFR-26 moč hlajenja 2600 W, moč gretja 3000 W, primerna za 40 - 45 m^, prostor ohladi na 18'35X št. 6777056 Bambusova ialuzifa bež ali rjave barve, komplet s pritrdili in vrvico 90 X 160 cm, 90 X 180 cm, 120 X 180 cm, 150 X 160 cm, 1.590, 1.790, 2.490, 2.990, od 1 f Petek, 16. julija 2004 GORENJSKA / jnfo@g-glas.sj GORENJSKI GLAS • 5. STRAN hiše Obnova Upniške ceste v ministrstvu za okolje, prostor in energijo so zavrnili pritožbo lastnika Starega Mayrja na gradbeno dovoljenje za obnovo Hlebševe hiše. Kraiy - Sejo sveta mestne občine Kraiy je v sredo popoldne v županovi odsotnosti vodil podžupan Štefan Kadoič. Iz različnih razlogov - bodisi ker so predlogi preslabo pripravljeni ali ker ne bi dobili zadostne podpore svetnikov - je z dnevnega reda umaknil kar štiri: osnutek odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, osnutek spremeiyenega odloka o ustanovitvi javnih vzgojno-izobraževalnih zavodov, protokol o sodelovai^u mestne občine Kraiy z občino Zemun in županov predlog za imenovanje Aleksandra Ravnikarja za direktorja zavoda Gasilsko reševalne službe Kraiy. Prav Aleksander Ravnikar je med sicer številnimi svetniškimi pobudami in vprašanji načel problematiko obnove Hlebševe hiše v starem mestnem jedru Kranja, v kateri bo občina pridobila dvanajst stanovanj. Zanimalo ga je, ali občina res gradi na črno. Vodja oddelka za gospodarske javne službe Marko Hočevar je pojasnil, daje občina za 200 milijonov tolarjev vreden projekt obnove pridobila gradbeno dovoljenje že lanskega februarja, podjetje Saning pa je delo začelo konec oktobra. Inšpektorat za okolje in prostor je zaradi neusklajenega požarnega soglasja s pravnomočnim gradbenim dovoljenjem dela začasno ustavil, občini naročil ureditev neskladja, upravna enota pa je spremembo gradbenega dovoljenja izdala na začetku aprila letos. Nanjo seje lastnik gostilne Stari Mayr pritožil, saj bi ga v primeru, da bi nekoč sam dvigal svojo hišo, motila okna na sosednji Hlebševi. "Pogovori z njim niso bili uspešni, včeraj pa smo zvedeli, da je bila njegova pritožba na drugi stopnji zavrnjena. Obnova se bo že v nekaj dneh nadaljevala s fasado. Stala je več mesecev. Nadaljevanja del nismo tvegali zaradi grožnje inšpekcije s kaznijo deset milijonov tolarjev. Vsekakor pa bomo proučili, kdo je odgovoren, da pravnomočno gradbeno dovoljenje ni zdržalo inšpekcijske presoje?" je povedal Marko Hočevar. Neuradno vest o zavrnjeni pritožbi na spremenjeno gradbeno dovolje- nje nam je včeraj potrdila tudi Zdrava Mravlje s kranjske upravne enote. Mestni svetniki so v sredo veliko govorili tudi o slabi prometni ureditvi Kranja in slabšanju varnosti sploh. Andrej Tavčar je zahteval analizo vzrokov izlitja vode iz vodovodnega stolpa in tveganja okoliških prebivalcev, Matevža Kleča je zanimalo, kdaj bo postavljena ograja okrog osnovne šole Jakoba Aljaža na Planini, Igor Velov je predlagal preusmeritev prometa iz Šuceve ulice v križišče "pri Jaku" in čim prejšnjo gradnjo severne mestne obvoznice ter 0 prepoved težkih tovornjakov po obnovljeni Prešernovi ulici v mestu, Jakob Klofutar namestitev stojal za parkiranje koles v različnih predelih Kraiija, Danica Kokošar omejitev hitrosti na (državni) cesti od delavskega mostu do krožnega križišča pri Mercatorju, ki jo prečka veliko pešcev, Saša Kristan pa je predlagala čim prejšnjo obnovo "obupne" Koroške ceste in gradnjo dodatnih parkirišč pri zdravstvenem domu v Kranju. O varnosti drugačne vrste pa je govoril Bojan Homan. Opo- zoril je na tolpe mladih, ki ponoči zganjajo hrup in razbijajo avtomobile v doslej mirnem stanovanjskem predelu Zlatega polja za kitajsko restavracijo in avtobusno postajo ter vprašal, kako mestna uprava sodeluje s policijo in koliko policistov ponoči sploh dela po Kranju? "Trgovina Živila 24 ur je zdaj ponoči zaprta, ljudje, ki so se zbirali ob njej, so se preselili na Petrolov bencinski servis na »»v • Zlatem polju, kjer zicajo za denar. Če jih že policija odpelje, so pol ure kasneje nazaj." Daje številne Kranjčane v Kranju strah, je pritrdil tudi Branko Grims in menil, da bi občinska uprava na to morala reagirati. Helena Jelovčan Cestno podjetje Kranj prenavlja del ceste Kamna Gorica-Lipnica, zato bo cesta do 9. septembra zaprta za ves promet. Kamna Gorica - Pred dnevi so začeli obnavljati regionalno cesto Lesce-Kamna Gorica-Lipnica. Cestno podjetje Kranj bo na 600-metrskem odseku od mostu v Kamni Gorici proti Lipnici uredilo odvodnjavanje ter obnovilo cesto, ki je bila že zelo dotrajana, in manjši most. Pripravljalna dela so začeli minuli teden, od torka je cesta zaprta za ves promet, obvoz pa je urejen skozi Radovljico. Obnova ceste je prva od predvidenih štirih faz in bo stala dobrih 84 milijonov tolarjev, ki jih bo zagotovila Direkcija RS za ceste. Dela % bodo končana predvidoma novembra, cesta pa bo zaprta za promet do 9. septembra. Na omenjeni direkciji so povedali, da so naslednje faze- prenove odvisne od državnih proračunskih sredstev. Lipniška cesta je v zelo slabem stanju, na posameznih mestih je zaradi cestnih usadov urejena celo polovična zapora, in ob srečevanju vozil nevarna, vendar sanacija cestnih usadov v prvi fazi ni predvidena. Renata Škrjanc, foto: Tina Doki Zadnja priložnost za spremembo Postopki za spremembe prostorske dokumentacije v občini Naklo so bili dolgotrajni, Po nogometu domov pod tuš Z zadnjimi spremembami prostorskih dokumentov občine Šenčur bosta legalizirani tudi že obstoječi športni igrišči v Trbojah in Voklem. Toda ob igriščih je prepovedana postavitev vsakršnega objekta, tudi garderobe. a so jih končali uspešno. Naklo - Pomembno je, da so odloke spremenili še pred rokom, ko to ne bo več mogoče. V vodstvu občine so zadovo^ni, da so s spremembo pridobili dobrih deset hektarov novih stavbnih zem^išč. Popravili so tudi letošnji proračun, ki bo manjši od predvidevanj na začetku leta. Šenčur - V Uradnem vestniku Goreiyske (št. 19) je občina Šenčur prejšnji teden objavila spremembe srednjeročnih in dolgoročnih prostorskih planov ter prostorsko ureditvenih pogojev. Gre za dodatne spremembe, ki jih niso mogli sprejeti januarja letos, bodisi zaradi nepridobljenih soglasij s strani države bodisi zaradi odloga. S slednjim mislimo na razširitev območja že obstoječe poslovno komunalne cone med avtocesto in regionalno cesto Kranj-Brnik. Kot je znano, seje tedaj občinski svet odločil, da bo 4,4 hektara velikemu zemljišču spremenil namembnost le, če bo občina z lastniki dosegla dogovor o odkupu zemljišč po ceni, ki bo kasneje - po komunalnem opremljanju zemljišč -še vedno omogočala primerne cene za vlagatelje. Kot je pojasnil župan Miro Koželj, se je občina z veČino lastnikov dogovorila za ceno 23 evrov na kvadratni meter ter z njimi že podpisala predpogodbe o odkupu. "Predpogodbe so podpisali vsi lastniki razen enega. Občina bo tako vsa zemljišča, ki jih je pridobila, komunalno uredila, na zemljišču, ki ji ga jii uspelo pridobiti, pa bo lastnik sam poskrbel za komunalno ureditev," je pojasnil župan. "Za nekatere predvidene posege v prostor nam v prvem poskusu ni uspelo pridobiti soglasij, zato smo postopek v tem času nadaljevali," je še dejal župan. Tako bodo lahko sedaj v Trbojah in Voklem vendarle legalizirali svoji športni igrišči, za kateri je kmetijsko ministrstvo končno izdalo soglasje. Toda lokalni športni zanesenjaki se bodo ob tej novici le kislo nasmehnili, saj se je zavod za varstvo kulturne dediščine ob izdaji soglasja skliceval na varova- nje kulturne krajine ter prepovedal, da bi ob nogometnih igriščih gradili spremljajoče objekte - garderobe, sanitarije in druge klubske prostore. No, vsaj žoga-U se bodo lahko ... Med drugimi spremembami prostorskih dokumentov, ki tokrat niso bile tako obsežne, je tudi sprememba PUP-a za zemljišče ob vrtcu, na katerem je po novem dopustna tudi gradnja doma starostnikov. Prav tako so po novem ob predhodnem soglasju uprave za civilno letalstvo dovoljene novogradnje na območju ob Beleharjevi ulici, kjer je doslej veljala prepoved posegov v prostor zaradi 1.500-metrskega varovalnega pasu ob letališki pristajalni stezi. Simon Šubic Priprava odloka o prostorskih sestavinah dolgoročnega in družbenega plana občine Naklo ter dveh odlokov o prostorskih ureditvenih pogojih je bila precej zahtevna, je ugotovila Vera Zevnik iz kranjske družbe Domplan. Svetnikom občine Naklo je pojasnila, da je postopek trajal tako dolgo zaradi usklajevanja dokumentov v približno 30 raznih ustanovah in uradih. Precej obsežna je bila izdelava kart v digitalni obliki, kar omogoča večjo razumljivost za uporabnike. Na koncu so pridobili tudi sklep vlade, da je sprememba usklajena z državnimi plani. Ker sprejeta strategija prostorskega razvoja Slovenije dovoljuje tako spremembo le do 20. julija, so ujeli zadnji vlak za njeno uresničitev. Zupan Ivan Stular je izrazil zadovoljstvo, da so delo opravili dobro in pravočasno, saj v vseh občinah ni tako. če-prav vsi njihovi predlogi niso upoštevani, so vseeno pridobili veliko. Stavbna zemljišča so razširili za nekaj več kot deset hektarov, največ v naseljih Naklo in Pivka. Najbolj so veseli, da jim je uspelo pridobiti prostor za izgradnjo novega vrtca v Naklem. Ko bo ta naložba uresničena, bodo lahko preselili sedež občine v sedanji vrtec. Ob sprejemu treh odlokov je Viktor Poličar opozoril, da morajo rešiti tudi razvojne probleme na območju spominskega parka Udin boršt. Kot je povedal župan, se že pogovarjajo z Zavodom za varstvo narave v v Kranju. Želijo doseči, da bi meje parka zožili na katastrske meje, kar jim v preteklosti ni uspelo. Na seji so potrdili še eno pomembno spremembo. Proračun za leto 2004 so uravnovesili z dejanskimi prihodki, ki so manjši od prvotnih predvidevanj. Namesto 1,26 milijarde tolarjev naj bi se v občinsko blagajno nateklo le 1,09 milijarde tolarjev. Ker jim je ostalo še dobrih 128 milijonov tolarjev od prejšnjega leta, načrtujejo za skoraj 1,23 milijarde tolarjev odhodkov. Ker so kandidirali na razpisu za državna sredstva, upajo tudi na začetek gradnje povezovalne ceste Poli-ca-Okroglo ob koncu letošnjega leta. Rebalans proračuna so potrdili, Stanislav Koselj pa je zahteval tudi rešitev problema mrliških vežic v Dupljah. Svetniki so sprejeli županov predlog, da bodo spet poskušali odkupiti zemljišče za potrebe vežic, sicer pa bodo sprožili postopek za razlastitev. Soglasno so sprejeli sklep, da občina prevzame od Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS zemljišče v Strahinju in ga brezplačno prenese na Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport RS. To je potrebno zaradi izgradnje srednje biotehniške šole. Z ministrstvom so dosegli ugodno pogodbo o sofinanciranju športne dvorane pri šoli. Zanjo naj bi občina prispevala 53 milijonov tolarjev. Med drugim so sklenili, da bodo namenili za odpravo posledic potresa v Posočju 500.000 tolerjev iz sejnin in rezervnega sklada. Stoj an Saje Namesto kuharic v kuhinji delavci Premalo za gozdne ceste Preddvor - V občini Preddvor je prek 40 kilometrov gozdnih cest, kjer nalivi povzročajo veliko škode, poleg tega pa so te ceste močno obremenjene tudi zaradi avtomobilistov, ki se po njih vozijo do planinskih izhodišč, in motocikl i stov, ki jim je vožnja po razgibanih gozdnih terenih v poseben užitek. Občina ima premalo denarja za Vzdrževanje gozdnih cest, rada pa bi jih tudi obvarovala pred preveč agresivnim prometom. O tem se je župan Franc Ekar pred kratkim pogovarjal z Maksimi^anom Mohoričem, državnim podsekretarjem na ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo, in Andrejem Ker-•navnerjem, direktorjem državnega zavoda za gozdove. Sogovornika je opozoril na dejstvo, da gre del katastrskega dohodka v sklad gozdne ceste, vendar pa občina tega denarja dobi zelo malo. Na srečanju je bila beseda tudi o pred nedavnim sprejeti lovski zako-'^odaji, v kateri pobude iz občine Preddvor niso bile upoštevane. Lovski društvi Kokra in Preddvor sta namreč zahtevali, da jim država omogoči enako delovanje kot drugim občinam, da bi imeli lastne lovne površine, ob pridobitni dejavnofiti lovstva pa bi želeli da se nekaj tega denarja vrne v občino. Danica Zavrl Žlebir Radovljica - Pred nedavnim so kuharice v radovljiškem vrtcu zamenjali delavci, ki so začeli prenavljati vrtčevsko kuhinjo. Slednja ni bila obnovljena že več kot trideset let, vrtec je bil namreč zgrajen leta 1973. Kuhinjo bodo temeljito prenovili, zamenjali vso opremo in napeljavo, obnovili pa naj bi tudi sanitarije in s tem zadostili predpisanim standardom. Dela bodo končali na začetku avgusta, otroci in vzgojiteljice pa bodo do takrat gostovali v leškem vrtcu. Poleti je v vrtcu le slaba polovica otrok, zato je prenova v tem obdobju manj moteča in selitev v leški vrtec lažja. Občina Radovljica je za obnovo namenila 30 milijonov tolarjev, od tega bo kuhinjska oprema stala 14 mili- 4 Kuhinjo v radovljiškem vrtcu bodo po treh desetletjih obnovili in dela končali na začetku avgusta. jonov tolarjev. Če bo denarja dovolj, bodo obnovili Še sanitarije v prvem nadstropju, v pritličju pa so jih pred dvema letoma. Renata Škrjanc, foto: Tina Doki Za zbirni center Železniki - Krajani Studena nasprotujejo čistilni napravi in zbirnemu centru predvsem zaradi ozke ceste. Moti jih tudi morebiten povečan tovorni in osebni promet, čeprav je tega že sedaj, po mnenju župana Mihaela Prevca, zelo veliko. "Ponudili smo širitev ceste in dodatno zavarovanje njihovih dvorišč. Krajani pa so se odločili, da zbirnega centra ne sprejemajo," je še povedal župan. Nazadnje jim je občina ponudila, da se v prihodnjih letih, ko bi odkupili zemljišče za cesto, uredi nov dostop do čistilne naprave in zbirnega centra. Občinski svetniki so soglasno in brez razpra- t ve podprli spremembe prostorskega plana in tudi lokacijski načrt za zbirni center za ločeno zbiranje odpadkov in dograditev čistilne naprave. B. B. GORENJSKI GLAS • 6. STRAN GORENJEC MESECA, SEDMICA / info@g-glas si Petek, 16. julija 2004 GORENJKA - GORENJEC MESECA JUNIJA 2004 In spet na začetku \ l JUH •i ! t} i i < u //> i : s i I ' l ' < < s ! f J f ? i / f M s /f 5 : • , I 5 : If } } >9- Ituhi -luuu O i I f H? a 11 ti - iintii 'h nun I j I < IH h I/ ■iUU U:t Ulllllf ! JUH iuliliri IH . ! ! ^ < < < > .f r ■< ? . . H ^ i r < i I . J i 5 U y / rtu iflb^ r^ sj ? j ^ s Urban Golob Andrej Šegš Srečanje Gorenjk in Gorenjcev v gorenjskih toplicah v Snoviku smo tako pospravili za leto dni. Bilo je prijetno in veselo, čeprav si v prihodnje zaradi vremena ne želimo več toliko negotovosti in odlaganj. No, pa pustimo to za prihodnje leto, ko se bomo spet srečali z izbranci med letom. Tokrat pa ste v prvem krogu že izbirali med alpinistom in kuharjem. Pričakujemo zanimiv potek glasovanja, saj ste že v prvem krogu z rezultatom napovedali, da "podpirate" planinaijenje, da pa vam tudi kuhanje in delo pri štedilniku ni ravno tuje. Pa poglejmo izid prvega kroga glasovanja. Urbanu Glolobu ste prisodili 66 glasov, v Andreju Segšu pa 44. Na svidenje čez teden dni. Urban Golob je alpinist, fotograf, glasbenik in pisec. Izdal je knjižni prvenec Na beli steni. V knjigi se prepletata dve življenjski izkušnji: zdravljenje raka v otroštvu in odprava na neosvojeni himalajski Peak 41. Urban pravi, da nobene izkušnje ne bi zamenjal, je 4 pa danes svobodnjak, reportažni fotograf in pisec.za tuje in domače revije. v Andrej Segš je Kranjčan, sicer pa slovit dunajski kuhar. Je nosilec najvišjih francoskih kuharskih odličij, zlate kuharske kape, medalje sv. Fortunata in naziva ambasador bretanske kuhinje v tujini. Andrej je pri založbi Forma 7 v Ljubljani izdal kuharsko knjigo Slasti evropskih kuhinj. Z recepti sega daleč prek slovenskih meja. Glasujete bralci Gorenjskega glasa in poslušalci Radia Triglav Jesenice in Radia Gorenje. Glasujete pa lahko tudi po elektronski poŠti na naslov: info@g-glas.si. Najbolj preprosto pa je glasovanje z dopisnico, na katero vpišete enega od obeh predlogov za Gorenjko oziroma Gorenjca meseca in jih pošljete na naslov: GORENJSKI GLAS, p. p. 124, 4001 Kranj. V izboru sodelujejo v mesecu juniju 2004 FRIZERSKI ATELJE SILVA v TC DONOV na Primskovem, Šuceva 3, telefonska številka: 04/23-43-070 in Terme Snovik - Kamnik, d. o. o., Molkova pot 5, 1241 Kamnik, telefon 01/8308-631. Izžrebali smo deset srečnežev. V Frizerski ate^e Silva v TC Dolnov je povabljena Simona Per-nuš, Srednja Bela 20, 4205 Preddvor. Nagrado Goreiyskega glasa prejmejo: Evgenija Oman, Zoisova 3, 4000 Kranj; Helena Res- • _ _ man, Juleta Gabrovška 32, 4000 Kranj, in Jožefa Grivec, Cankarjeva ulica 25, 4240 Radovljica. Šestkrat po eno vstopnico pri blagajni Term Snovik dobijo: Ciril Repine, Ribno Izletniška 18, 4260 Bled; Francka Sušnik, Podreča 56 A, 4211 Mavčiče; Tomaž Pfajfar, Na Kresu 35, 4228 Železniki; Nada Trojar, Podlubnik 153, 4220 Škofja Loka; Jože Janša, Zasip Polje 1, 4260 Bled, in Matevž Jenkole, Juleta Gabrovška 32, 4000 Kranj (pri blagajni pokažite le osebni dokument). SEDMICA Prva žrtev Pred nedavnim sem na mariborski železniški postaji želela kupiti Delo. Prodajalka me je s prijazno brezbrižnostjo zavrnila, da ga nima. Začudeno sem jo pogledala, nakar je izvod osrednjega slovenskega dnevnika le našla. Založenega pod kupom drugih časopisov. (Med njenim brskanjem sem na vidnem prodajnem mestu opazila Gorenjski glas.) Postalo mi je jasno, da mi prodajalka "ljubljanskega" časopisa kratko malo ni hotela prodati. In daje Štajerska za časopisno hišo Delo izgubljen medijski prostor. Vsaj kar se vodilnega časopisa v regiji tiče. Dejstvo je, da je mariborski Večer oral ledino razvoja slovenskega regionalnega tiska. Iz podeželske časopisne hiše se je razvil v enega najvplivnejših časnikov v državi. Na eni strani v so Štajerci začetek konca centralizirane družbene ureditve že zgodaj zaznali kot priložnost, na drugi pa so pravilno razumeli notranje bistvo regionalnega dnevnika/množičnega občila, ki je eden temeljnih pogojev uspešnega razvoja regije kot sodobne ali, če hočete, evropske oblike družbene interakcije. Ciljna publika regionalnega dnevnika ni ideološko, ampak regionalno usmerjena javnost. Povedano drugače, bralci regionalnega časopisa so tako levo kot tudi desno usmerjeni posamezniki in neopredeljeni. Zato « je formula uspeha regionalnega dnevnika ideološko uravnotežena uredniška politika. Drugi postulat (kot notranje bistvo) regionalnega dnevnika so informacije iz regionalnega okolja. Če se na lokalnem informacijskem parketu nacionalni dnevnik (katerega notranje bistvo je ideološka usmerjenost) meri z regionalnim, propade. Ker predsednik uprave časopisne hiŠe Delo hitra in varna vrata Razvijamo in projektiramo HITRO TEKOČA INDUSTRIJSKA VRATA, ki so po svoji hitrosti, kvaliteti in vzdržljivosti med najbolj konkurenčnimi na svetu. Iščemo odgovorne in samostojne sodelavce/sode-avke, ki bi sprejeli izziv in priložnost, da se pridružijo dinamičnemu kolektivu, ki s pomočjo najsodobnejših orodij za 3D konstruiranje soustvarja podobo slovenskega in svetovnega trga hitro tekočih industrijskih vrat. Zaposlimo • « več konstruktorjev (m/ž) z višješolsko, visokošolsko ali univerzitetno izobrazbo strojne smeri za delo na področju konstruiranja hitro tekočih industrijskih vrat in priprav za proizvodnjo. Zaželeno je (nI pogoj): nekajletne Izkušnje pri konstruiranju, znanje uporabe programa Pro/Engineer in znanje nemškega jezika. > Vabimo vas, da pošljete svojo ponudbo z življenjepisom in potrdilom o izobrazbi na naš naslov v 15 dneh po objavi oglasa. Delovno rumene bomo sklenili za nedoločen čas s 6-mesečnim poskusnim delom. Kontaktna oseba: mag. Jure Letonje, tel.: 01 514 04 30. EFAFLEX INŽENIRING, d. o. o., Ljubljana Devova ulica 5, 1000 Ljubljana vwwv.efaflex.com Jure Apih (v nasprotju z Mariborčani) tega ni pravočasno zaznal ali razumel, je postal prva žrtev regionalizacije slovenskega medijskega prostora. Druga žrtev lahko postane Miran Lesjak, urednik (ljubljanskega) Dnevnika. Odločitev Primorskih novic, da postanejo dnevnik, je Lesjak v Financah komentiral: "Dnevni časopis za-« hteva drugačne vsebine kot lokalna periodika. Imeti je treba univerzalne vsebine, ni se dovolj usmeriti na lokalne informacije, treba je imeti informacije iz gospodarstva, politike ..." To je dokaz, da niti Lesjak ni dorasel spremenjenim oziroma spreminjajočim se razmeram. Za preživetje ima Dnevnik na voljo samo dve možnosti. Prva je, da se vrne na svojo izhodiščno pozicijo in postane vodilni dnevnik prihodnje ljubljanske regije. Druga možnost je, da (pravočasno) zapolni prazen prostor in postane vodilni oziroma edini osrednji konzervativni dnevnik v državi. V prvem primeru je pogojno rečeno brez konkurence, v drugem pa bi pri oblikovanju notranje politike tekmoval z levo oziroma liberalno usmerjenim Delom. Nikakor pa ni v jezikovno tako omejenem okolju, kot je naše, prostora za dva levo usmeijena osrednja dnevnika. Ortodoksni kleri-kalizem je v sodobni družbi, ki prisega na svobodo in v kateri se rušijo tradicionalne vrednote, sicer preživet. To pa ne pomeni, daje čas povozil zmerni konzer-vativizem. Nasprotno. Konzervativen svetovni nazor je na eni strani porok uravnoteženega razvoja sodobne družbe, na eni pa protiutež globalizaciji, v kateri se izgubljajo nacionalne identitete. Skratka. Razvoja regionalnih dnevnikov ni mogoče ustaviti na sodišču. Prej ali slej bosta Večeru in Primorskim novicam sledila Gorenjski glas in Dolenjski list. Če se (ljubljanski) Dnevnik novim razmeram ne bo pravočasno prilagodil, bo priložnost izkoristil pač nekdo drug. Marjeta Smolnikar A BLED * ★ ♦ ^ ★ G&P HOTEL G&P HOTELI BLED. hotelirstvo In turizem, d. o. o G&P HOTELI BLED, d. o. o., odpira vrata novega vrhunskega Wellness centra ŽIVA v Hotelu Golf na Bledu. Tradicijo naravnega zdravilstva bomo združili z najnovejšimi spoznanji in zasnovali prvi celostni center dobrega počutja na Bledu. Prve obiskovalce bomo vanj povabili že avgusta! Vabimo vse, ki vas zanima delo v Wellness centru, da nam pošljete prijave z osebnimi podatki in življenjepisom najkasneje do 23. julija 2004 za naslednja delovna mesta: 1. MASAŽNITERAPEVT 2. KOZMETIČNI TEHNIK 3. REŠEVALEC IZ VODE 4. RECEPTOR OZ. BLAGAJNIK > Od vas pričakujemo: Podtočkami 1, 2, 4 -V. stopnjo izobrazbe ustrezne smeri, - eno leto delovnih izkušenj, - pogovorno znanje dveh tujih jezikov, -osebno učinkovitost, osebno urejenost. Pod točko 3. - IV. ali V. stopnjo izobrazbe ustrezne smeri, - eno leto delovnih izkušenj, - opravljen preizkus oz. potrjeno licenco za reševalca iz vode, - pogovorno znanje enega tujega jezika, - osebno učinkovitost, osebno urejenost. Kandidate za zaposlitev prosimo, da pisne ponudbe pošljejo na naslov: G&P Hoteli Bled, Cankarjeva 6, 4260 Bled. Informacije po tel. 04/575 10 00. Piše Milena Miklavčič Usode Ko se osvobodiš v letih pohajkovanja je postala angleščina njegov prvi jezik. Po Slovensko se je le jezil in preklinjal. Zmeraj je imel vsaj toliko denarja v žepu, da se je počutil svobodnega. Nekaj časa je delal v igralnici, ki je ilegalno krožila med posameznimi pristanišči. Moral sije obriti strnišče na obrazu in potem je bil kar lep moški. Malo eksotičen, ker je govoril angleško z naglasom. "Najeli so me zato, da sem delal družbo ženskam," pripoveduje med smehom. ■■če bom imel kdaj čas, bom napisal kakšno daljšo zadevo o "gemblarkah " pravi. Ženske, ki zahajajo v igralnice, so nekaj posebnega. Skupen jim je poseben izraz v očeh, ki ga poznavalec ne more nikoli zgrešiti. Pripravljene so zakockat sebe, otroke, moža, premoženje, vse. Ko se usedejo za zeleno mizo, pozabijo na zunanji svet in v igralnici so sposobne preživeti tudi po več dni skupaj brez urice spanja. Dokler nekaterih med njimi ni spoznal pobliže, tega sploh ni verjel. Z eno sva nekaj časa živela skupaj. Bil sem ji všeč in vzela me je k sebi domov, tako kot je brez besed stjačila v torbico morebiten dobitek. Gem-blarke nikoli niso kaj prida govorile. To jim še zmeraj štejem v dobro, " se nagajivo zasmeje in mi pomežikne. Chris je nosila moško ime, kar je pri Novozelandkah menda nekaj običajnega. Njen oče si je močno želel sina in ker ga ni dobil, je ff svoji zadnji, šesti hčerki dal svoje ime. Chris se je izučila za mehanika, nekaj časa delala v domači delavnici, potem pa je nekega jutra preprosto izginila in od takrat naprej se ni več pojavila na domačem pragu. "V marsičem sva si bila podobna, le da sem jaz še zmeraj lahko "čutil", ona pa tudi tega ni bila več sposobna. Zelo so mi bili všeč sončni zahodi, nebo se je pobarvalo škrlatno rdeče, ona ni opazila ničesar Pila je zelo vročo kavo, na litre je je zvrnila vase, toda ni bila občutljiva ne na vroče, ne na hladno. Saj ne, da bi želel koga pohujševati z najinim seksom, toda tudi v postelji je bila nekaj posebnega. Ona je vodila, zahtevala, določila čas trajanja in tudi način. Meni ni dovolila niti odpreti ust, razen kar je bilo nujno potrebno za njene koristi. Bila je pa lepa ženska, privlačna in to sta bila dva razloga, da sem vztrajal pri njej. Potem je prišlo obdobje, ko je začela izgubljati. Vsak dan sva se selila v drugo stanovanje! Nekoč so ji popustili živci, potegnila je pištolo in sesula tipa, ki naj bi jo goljufal. Na srečo ga ni ubila, drugače bi lahko preganjali še mene. Safno enkrat sem jo šel obiskat, ko je še sedela i' preiskovalnem zaporu. Kaj iščeš tukaj, me je na-drla in ni mi kazalo drugega, kot da sem se obrnil in šel. Nič ji nisem pomenil. Nič. Začel sem razmišljati o vrnitXH. Prvič po mnogih letih. Jezil sem se sam nase, ker sem imel občutek, da se staram, ker sem postajal sentimentalen. Toda resnično sem bil vsega sit. Mite, ki sem jih še do včeraj imel za zveličavne, so se začeli podirati kot hiša iz kart. Ko sem vandral po svetu, nisem obiskoval galerij, muzejev in drugih znamenitosti. Metalo me je i' jarke, beznice, na dno človeške družbe. Tako sem odkrival pravo podobo civiliziranega sveta, o ka- terem še danes v Sloveniji govorijo s takim hrepenenjem, da mi gre na jetra! Naši časopisi so polni avantur različnih filmskih igralcev, jaz pa sem poznal same take, ki so garali kot voli, če so si hoteli plačati šolanje. Uspeli so redki, večina ni imela te sreče. Prav tako sem ugotovil, da je med bogastvom in najbolj bedno revščino le korak. Nikjer, kjer sem hodil, ne poznajo nobene sociale, nobenega zdravstvenega zavarovanja, ničesar. Ko crkneš, pač crkneš. No, roko na srce, nekaj podobnega prihaja tudi k nam, ko bogati poskrbijo za naravno selekcijo s tem, da svojih privilegijev nikakor nočejo deliti z revnejšimi. Poznal sem rudarja, celo življenje je garal kot črna živina, ko se ga je lotil pljučni rak, pa so ga vrgli na cesto kot smet. O tem, da bi država poskrbela za njegovo pokojnino, ni bilo misliti. Šele pri 68 letih bi začel dobivati nekakšno državno podporo, toda te starosti revni nikoli ne dočakajo. Poznal sem prostitutke, ki so bile blazno inteligentne, toda niso imele možnosti za študij. Potem so se s prodajanjem Želele maščevati sistemu, ki jih je pahnil v bedo. Oh, saj bi še lahko našteval, toda bojim se, da bomo v Sloveniji že kmalu na lastni koži izkusili, kar sem jaz doživljal v Južni Afriki, Avstraliji, Novi Zelandiji, Ameriki, Mehiki... " Miha se je po dolgih letih vrnil v domovino. Že ko se je peljal skozi Koroško, mu je bilo toplo pri srcu, saj je videl znane planine, in šele tedaj se je začel zavedati, kako jih je pogrešal. O tem, ali so starši še živi, ni imel pojma. Nikoli se ni potrudil, da bi jih poklical ali se pozanimal, kaj se dogaja doma. Pri srcu ga je malo zaskelelo, toda ne preveč, saj se je naučil, da posameznik preživi le, če se najprej briga zase. Prijatelji od tu in tam so ga tudi prepri- čali, da je navezanost na družino bolna, nepomembna, zato se je poskušal tudi sam prilagajati tej miselnosti, če je hotel preživeti. Prišel je ravno v času, ko so zorele jagode, zato se je pridružil tistim sezoncem, ki so želeli zaslužiti kakšen tolar. V žepu ni imel niti toliko, da bi si kupil poceni cigarete, Dva ali trije iz skupine so ga zvabili s seboj, da je potem celo poletje delal v nekem kamnolomu. "Šele ko je pričelo zebsti, sem pomislil na dom, hehehe. Imel sem toliko denarja, da sem si kupil novo majico, hlače, čevlje, potem pa mije že zmanjkalo špage. Odkrito priznam, da me je stiskalo pri srcu, ko sem zagledal domači kraj. Vse je bilo drugače. V letih odsotnosti so zrasle nove hiše, staro je bilo podrto ali obnovljeno. Ko sem šel po ulici, me nihče ni prepoznal. Seveda, bil sem zagorel, suh, miŠiČast, okoli vratu sem imel rutico, ki mi jo je nekoČ podarila Chris. Pa obvezno boršo, v kateri je bilo vse moje premoženje. Potrkam na vratih in potem mi pride odpret mama. Gledala sva se, nakar ona prebledi in če je ne bi ujel, bi se sesedla kot prazna vreča. Ropot je privabil na prag še očeta. Ko me je zagledal, sem imel občutek, da je že mislil, da sem vstal iz groba in ju prišel strašit. Potem me je objel in me stisnil k sebi, da sem komaj dihal v njegovih rokah. 9 Nič mi ni rekel, nič mi ni očital, zato sem potem tudi ostal. " Koliko časa ga bo vihrava narava zadržala doma, ne ve. Mogoče bo nekega lepega dne spet izginil, toda do takrat želi biti koristen in pomagati mladim, da se najdejo prej, preden dokončno zabredejo. "Preden umrem, želim, da me ima vsaj eden v lepem spominu," je dejal otožno in prvič v najinem pogovoru pokazal, da njegova duša še ni "čez in čez podplat postala". J Petek, 16. julija 2004 KULTURA/ kavka@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 7. STRAN Uspeh Mešane pevske skupine dr. France Prešeren iz KD dr. France Prešeren Žirovnica-Breznica na Pevski olimpijadi v Bremnu Prva olimpijska medalja že doma Prvega dela Pevske olimpijade se je udeležilo več kot 18 tisoč članov zborov in pevskih skupin iz 85 držav. Vse mesto je živelo s pesmijo. Žirovnica - V torek se je s Pevske olimpijade v Bremnu vrnila Mešana pevska skupna dr, France Prešeren iz Žirovnice. Ob zvokih Pihalnega orkestra Lesce jih je pred gostiščem Osvald na Selu pričakal zbor sorodnikov in prijateljev. Kot prave olimpijce, ki so domov prinesli medaljo. Bronasto v kategoriji malih pevskih skupin. Vsekakor dobra popotnica za APZ France Prešeren, ki te dni nastopa v drugem delu olimpijade, ko se predstav^ajo odrasli zbori. Tradicionalna Pevska olimpijada, ki jo bienalno pripravijo vsakič v drugem mestu, je bila tokrat v nemškem Bremnu. Tekmovanja potekajo štirinajst dni, v dveh delih. V prvem so v 13 kategorijah (s podkategorijami moški, ženski, mešani) svoje pevsko znanje med drugim dokazovali otroški in mladinski pevski zbori, folklorne, jazzov-ske vokalne skupine in tudi male pevske skupine, med katere sodi tudi Mešana pevska skupna dr. France Prešeren iz KD dr. France Prešeren Žirovnica-Breznica, v prvem tednu edina pevska skupina iz Slovenije. "Na nastop na olimpijadi smo se pripravljali celo pomlad. Hoteli smo se dokazati, saj gre za največje pevsko tekmovanje na svetu," je pove- Mešana pevska skupina dr. France Prešeren iz Žirovnice: Jerneja Stres, Alenka Markovo (sopran), Irena Kosmač, Darja Pernuš, Darja Koleno (alt), Tone Špendov, Borut Trebše, Niko Bernard (tenor) in Stane Stres, Stane Lužnik (bas). mi iz različnih koncev slovenskega narodnega območja, predvsem pa so iskali čim boljše priredbe ljudskih pesmi. Tako so izbrali priredbe skladateljev Pahorja, Srebotnjaka, Marolta in Lebiča, prepevali pa so Ven-ček belokranjskih. Venci vejli, Oj, rožmarin in Režij ansko. Uvrstili so se nekje na polovici sodelujočih in za doseženo 8. stopnjo prejeli srebrno diplomo. "Pri vsaki skladbi se je ocenjevala intonacija, skladnost z notnim zapisom in splošen vtis. Pri sedmih žirantih, vrhunskih strokovnjakih, je bilo res treba pokazati vse, kar Kosmačeva, znaš," dala sopranistka Jerneja Stres. Skupina seje prijavila za nastop v dveh kategorijah: male vokalne skupine in ljudske pesmi a capela. "V športnem žargonu bi lahko rekli, da je bila to skupina smrti, saj se je v i\jej predstavilo več kot trideset skupin in zborov, pri katerih starost in število nista bila omejitev," razlaga zborovodki-nja Irena Kosmač. Kot je povedala Kosmačeva, so izbrali pes- potrjuje Stresova pa dodaja, da nobeni skupini ali zboru ni bilo nič podarjenega, saj so bile kategorije, kjer za finale ni bil zbran nobeden. v v Se bolje pa so se Zirovničani izkazali v kategoriji male pevske skupine. Organizator tekmovanja je prav tako predpisal štiri skladbe, domačega skladatelja, tujega skladatelja, še živečega domačega skladatelja in pesem po izboru vodje skupine. Berko razstavlja po Evropi ^kofja Loka - Slikar in grafik Berko iz Škofje Loke ob dveh samostojnih razstavah v severovzhodni Slovenci, ta čas sodeluje tudi na treh skupinskih razstavah grafik evropskega značaja v Nemčiji, Angliji in, Bolgariji. Z obsežnejšima razstavama se Berko v juliju predstavlja v Galeriji Ante Trstenjaka v Ljutomeru. Na ogled je postavil osemnajst grafik z motivom tulipanov, štirinajst manjših grafik, pa tudi nekaj slik, po katerih ima razstava Vrtovi tudi naslov. Njegov opus cvetlic pa je na ogled tudi na razstavi v hotelu Radin v Radencih, kjer ljubitelji grafike lahko uživajo ob Berkovih flamingovcih, narcisah in božičnih zvezdah. Ob tem sodeluje tudi na 4. trienalu satire Aritas, ki letos domuje v Galeriji Krka v Ljubljani. Berko seje kot slikar in grafik sicer uveljavil že v prvi polovici sedemdesetih let, ko se je priključil likovnim smerem kot sta pop-art in fo-torealizem, ki, kot je k razstavi v Ljutomeru zapisal Primož Lam-piČ, tudi njegovim najnovejšim delom dajeta močan pečat. V zadnjem desetletju se je posvetil predvsem "intimnim izrezom" iz rastlinskega sveta, obvodnim Štemarski vrt, 2004, akril na platnu, 100 x 135 cm prizorom, cvetličnim aranžmajem, gojenemu in rezanemu cvetju, lončnicam, motivom z litjem bogatih drevesnih vej ... Kar na dveh mednarodnih razstavah grafik se pojavlja z grafiko Božična zvezda. V okviru 3. anala male grafike Lessedra je na ogled v Sofiji v Bolgariji, Berko pa se udeležuje tudi skupinske razstave Eurografik 2003-2005, potujoči razstavi, katere del trenutno gostuje v Leipzigu, ki je pred tem že bila na ogled v Kijevu in Moskvi, v na- daljevanju pa obiskala Še nekaj mest v srednji in zahodni Evropi. Kot je povedal Berko, so bila ta dela izbrana iz del, poslanih za trienale grafike v Krakovu. Z grafiko Gladiola sodeluje na skupinski razstavi (od 1200 na natečaj prispelih del je bil opravljen izbor 200 grafik) 5. British international mini print exhibition V angleškem Yorkshiru, kjer trenutno je razstava tudi, saj bo letos in v prihodnjem letu predstavljena v 15 mestih po Škotski in Angliji. Igor Kavčič Ob bronasti medalji za odličen nastop so si pevci in pevke priskrbeli še devet medalj. Za vsakega po eno, za lep spomin. V predtekmovanju so se s skladbami: Ta Drumelca je zvomlana v priredbi L. Lebiča, Kraška jesen A. Srebotnjaka, Napadly Pisne A. Dvoraka in Resonet in Laudibus J. Gallusa uvrstili med pet finalistov, v finalu pa so prejeli bronasto medaljo. "Za skupino, ki deluje štirinajsto leto in v kateri smo pevci, stari od 30 do skoraj 60 let, je to zelo dober dosežek," sta si enotni obe sogovornici. Poleg uspeha, pa so pevke in pevci domov prišli tudi polni vtisov, saj je tako veliko tekmovanje, kot je pevska olimpiada, res enkraten dogodek, še posebej za ljubiteljskega pevca. Več kot 18 tisoč sodelu- jočih z vseh koncev, zbori s po sto pevci in pevkami, različni načini nastopanja ... in hkrati veliko zanimanje domače javno- sti za koncerte, saj je bilo včasih kar težko priti do sedeža. Kot sta povedali Kosmačeva in Stresova, gre zahvalo za njihove nastope pripisati tudi vsem, ki so prispevali v njihov 1,2 milijona velik proračun za Bremen, med njimi Občina Žirovnica, KD dr. v France prešeren, Žirovnica-Breznica, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Integral Jesenice, Hotel Lek Kranjska Gora, Elektro Ljubljana, 3GEN, d. o. o., Ljubljana, Vulkanizerstvo Pernuš, Gostilna Osvald, Jelka in Eva ... Pevci in pevke MePS dr. France Prešeren so veseli uspeha in nagrade, hkrati pa se zavedajo, da je to tudi obremenitev, saj bo tako kvaliteto in znanje treba vzdrževati tudi v prihodnje, mogoče do naslednje pevske olimpiade, ki bo čez dve leti na Kitajskem. Igor Kavčič Na alternativni festival v Prekmurje Murska Sobota - Poletne počitnice je dobro izkoristiti tudi za popotovanje v severovzhodni konec Slovenije, kjer se bo danes in jutri blizu Murske Sobote odvijal že tretji festival alternativne glasbe Te Mikka?. Na festivalu bo nastopilo prek dvajset glasbenih skupin iz Slovenije, Hrvaške, Srbije in Črne gore, Madžarske in Velike Britanije, najavljenih pa je tudi kar 40 didžejev. Glasbeni program bodo organizatorji Mladinski informativni in Kulturni klub Murska Sobota popestrili z gledališkimi in filmskimi predstavami, delavnicami in športnimi prireditvami. Letos bo festival mogoče spremljati tudi na svetovnem spletu. Več o nastopajočih na www.temikka.com. L K. Poezija barv bohinjskega kota V galeriji Avla Občine Radovljica so odprli razstavo akademskega slikarja Albina Polajnarja, ki že vse življenje slika Bohinj in njegove naravne lepote. Za slikarja, ki z razstavo praznuje osemdesetletnico, so značilne izredno živahne barve. Radovyica - Albin Polajnar se je rodil v Bohinjski Bistrici, kjer živi še danes. Ko je bil star dvaindvajset let, se je zaposlil kot scenarist pri Slovenskem narodnem gledališču, nato pa s študijem na Šoli za oblikovanje v Ljubljani in Akademiji primjernih umetnosti v Beogradu začel svojo umetniško pot. Ko je leta 1958 diplomiral, se je zaposlil kot likovni pedagog na osnovni Šoli v rodnem kraju ter obenem slikal lepote svojega kraja. Od leta 1980 deluje kot svobodni umetnik. Njegov pouk je v otroških letih obiskoval tudi radovljiški župan, Janko S. Stušek, ki mu je za pregledno razstavo velikodušno ponudil prostor in jo v četrtek, 8. julija, ob kulturnem programu Alenke Bole Vrabec in nagovoru umetnostnega kritika dr. Ceneta Avguština, slovesno odprl. Pregledna razstava "Bohinj in njegovo jezero" ob osemde- Albin Polajnar pred podobama Bohinja, ki sta polni življenja. setletnici umetnikovega rojstva in skoraj šestdesetletnici slikanja priča o veliki ljubezni in pozornosti do domačega kraja, v katerem še vedno najde zanimive motive in jih interpretira na svoj ustvarjalen način. Med številnimi "bohinjskimi" mo- tivi izstopajo zime in nevihte, polne živahnih barv, ki izražajo dinamiko in polnost življenja narave. Razstava je na ogled do 15. septembra. Katja Dolenc, foto: Gorazd Kavčič Marijan F. Kranjc, generalmajor v pokoju IV. del Brata Zemva generala avstro-ogrske vojske Na spletni strani vojaškega muzeja na Dunaju je bila 20. 11. 2002 napovedana avkcijska prodaja dokumentov iz zapuščine pehotnega generala Blaža Žemve, načelnika GŠ avstro-ogrske vojske, po kateri so za ceno 1.200 evrov ponujali 13 listin, in sicer: ~ veliki ukaz o povišanju v čin polkovnika 1898 ■ veliki ukaz o povišanju v čin generalmajoija 1905 ' veliki ukaz o povišanju v čin feldmaršal poročnika 1909 ■ veliki ukaz o povišanju v čin pehotnega generala 1913 (vse s podpisom cesarja Franca Jožefa ni vsakokratnega vojnega ministra) ■ cesarski rokopis ukaza o postavitvi za načelnika generalštaba 1911 - cesarski rokopis o imenovanju za tajnega dvorskega svetnika - cesarski rokopis ukaza o upokojitvi 1915 - povabilo za sprejem pri cesarju Francu Jožefu in nadvojvodi Francu Ferdinandu - zahtevek za upokojitev 1913 - zavrnitev zahtevka za upokojitev, ki gaje podal feldmaršal poročnik Potiorek 1913 - dva rokopisa z oceno poveljevanja generala Schemue z 2. korpusom v Galiciji 1914/15 - fotografijo Schemue kot podpolkovnika s soprogo in prijatelji. Vse listine sta odkupila Boris Zupančič in Pavle Car, zasebna zbiratelja iz Ljubljane. Gre za izjemno pomembne dokumente za slovensko vojaško zgodovino. Del dokumentov sem si 2. junija 2004 tudi ogledal in jih bom dobil tudi fotokopije za objavo v strokovni publikaciji. Zbiratelja seveda nista mogla ugotoviti, ali so navedene dokumente prodajali potomci generala Žemve ali pa kakšen zbiratelj. Važno je, da so zdaj v Sloveniji. Pripovedujejo, daje stari avstrijski major Blaž Zemva rad zahajal v rojstno vas, posedal z rojaki in jim dajal za pijačo in tobak. Pa tudi slovensko je dobro govoril. Ali sta se sinova Janez in Blaž zavedala slovenskih korenin, lahko samo ugibamo. Major Blaž Žemva je bil bratranec Janeza Žvegla - Johanna Schwegla iz Krnic, kjer je imel gostilno in kramarijo. Njegov sin Josef Schwegel se je rodil 1836 v Zgornjih Gorjah, po domače "Pri Dorniku". Jožef Švegelj, avstrijski diplomat, v svečani uniformi, 1910 (se nadaljuje) GORENJSKI GLAS STRAN PREHRANA / info@g-glas.si Petek, 16. julija 2004 KAJ BOMO KUHALI TA TEDEN Za vas Izbira Danica Dolenc Prve bučke in prvi fiiolovi stroki Vedno znova me preseneti stročji fižol: zgoraj še vedno cvete in se dela, kot da ni nič, spodaj pa že skriva lepe bledo rumene stroke. Če mi ne bi bilo treba populiti slaka, ki je zaŠel tja nekam dol, in ne bi pri tem odgrnila fižolovih listov, jih sploh še ne bi videla. Za dobro juhico jih je že, še malo bo pa tudi za skledo solate iz samega mehkega, sočnega stročjega fižola. In bučke tudi že delajo. Soseda so že bogato obdarile. Ko so tu stročji fižol in bučke, se mi zdi, da se šele začne pravo poletje. Te dni sicer Še vedno bolj mrzlo, toda poletje je, če drugače ne, pa po koledarju. V soboto je zamedlo Vršič, iz Gorice pa je na naše dvorišče nekdo pripeljal polne gajbice breskev in marelic. Tako so bile lepe oboje, da je bilo kar škoda kuhati marmelado iz njih. A kaj, ko ne počakajo. Tako nas zdaj že čaka vkuhavanje sadja za zimo: z želimim sladkorjem ali z želinom ali pa dolgotrajno kuhanje po starem. Kuhal bo, kakor se bo pač kdo odločil. Imejte se lepo, če boste šli kam na dopust. Le ne dovolite, da se vam na vrtu dela škoda. štreka ter pečemo oz. dušimo pokrito. Če je treba, krompir in bučke še malce pokapljamo z oljem. Ponudimo s solato. Meso, krompir in bučke lahko hkrati pečemo v posodi z debelim dnom. Tedenski jedilnik Nedelja - kosilo: juha iz cvetače, ocvrt domači zajček, zelenjavni riž, mešana solata, pečen pehtranov štrukelj; večerja: mešana solata s tunino, paradižniki in papriko, kruh. Ponede^ek - kosilo: zelenjavna enolončnica s koščki puranovega mesa, skutni zrezki, mešana solata; večerja: ajdovi žganci, kislo mleko. Torek - kosilo: kosi piščanca z mladim krompirjem, bučkami in kumino, zelena solata z drobnjakom; večerja: mesna enolončnica z mladim stročjim fižolom, kruh. Sreda - kosilo: pečen piščanec, krompirjevi cmoki s timijanovim maslom, zelena solata; večerja: palačinke s kurjimi jetrci, zelena solata s paradižnikom. Četrtek - kosilo: ričet z zelenjavo in kranjsko klobaso, sadna solata s stepeno smetano; večeija: kumarice s krompirjem in koprom v solati, narezek z gnjatjo, črn kruh. Petek - kosilo: bučke, polnjene z zelenjavo in parmezanom, pire krompir, mešana solata; večerja: skuše na žaru, pečen mlad krompir z bučkami in kumino. Sobota - kosilo: čebulni steak na žaru, jogurt z drobnjakom, ržen kruh, skleda solate, marelična pita z mandlji; večerja: pizza iz domače pečice, jogurt. Ocvrt domači zajček Za štiri osebe potrebujemo: 1 srednje velikega zajčka; 1 čebulo, 3 stroke česna, šop peterši^a, sol, poper za mari-nado; nekaj žlic moke, 2 jajci in drobtinice za paniranje; o^e za cvrei^je. Zajca narežemo na porcije in ga damo v marinado, ki smo jo pripravili iz vseh drobno sesekljanih zelišč, zelenjave in začimb. Pustimo stati pokrito čez noč v hladilniku. Naslednji dan kose zajčjega mesa paniramo z vsemi zehšči vred, ki se oprimejo mesa; povaljamo jih najprej v moki, nato v jajcih in nazadnje v drobtinicah. Posamične kose ocvremo v vročem olju zlato rumeno in polagamo na papirne kuhinjske brisače, da popijejo odvečno maščobo. Glasova čitalnica Iz zbirke knjižnih izdaj Gorenjskega glasa vam priporočamo v branje ... ; 'Usode / Milena Miklavčič Nc}vsükJanje življenjske zgodbe m Vpet v pomlad sedemdesetih let / Cene Matičič Knjiga o prvi slovenski pomladi Naročilnica Nedolžnost in sila / Mira Delavec življenje in delo Josipine IJrban^ii^ - Turnograjske. prve slovenske pisateljice, pesnice in skladateljice cena za naročnike naroCenih cena Goreniskega glasa izvodov J Usode 990 SIT 990 SIT i J Vpet v pomlad 2.500 SIT 2.000 SIT sedemdesetih let J Nedolžnost in sila 2.500 SIT 2.000 SIT Pri naročilu vseh 3 knjig vam nudimo 20 popusta - na redne cene in na znižane cene za naročnike Gorenjskega glasa. J ime in priimek £ ulica, hišna Aievilka KI t £ e o poSlna številka in kraj Naročnik Gorenjskega glasa ü NE ü DA nanK^niška številka ODV je vključen. PoStnina ni vključena v cene. Naročilnico pošljite na naslov Gorenjski glas, d.o.o., Kranj, Zoisova 1, 4000 Kranj. Knjigo lahko naročite tudi po telefonu: 04/201-42-41. Naročene knjige vam bomo poslali po pošti, lahko pa jih prevzamete tudi na sedežu podjetja, na Zoisovi 1 v Kranju. •.i ^ .« GLAS Za vas beležimo čas Pečen mlad krompirček z bučkami in kumino Zdajle je kot nalašč čas za pripravo takšnih jedi: krompir že kopljemo, bučke se debelijo, meso pa je lahko puran ali piščanec. Meso vsaj dve uri prej naselimo, natremo s strtim Česnom, dišavnicami in gorčico, nato pa ga pritisnemo ob dno močno segrete posode, ga popečemo na eni strani, obrnemo in tedaj stre-semo nanj koŠČke zrezanih in osoljenih bučk in krompiija, začinimo jih s stolčenim poprom in kumino, s sesekljanim peter-šiljem in zeleno, z nekaj listi lu- Cvetkini skutni zrezki Potrebujemo: 500 g skute, sol, 2 rumenjaka, 4 žlice moke, 5 dag zrezane šunke, žlička rdeče sladke paprike, šopek peteršilja. Skuto, rumenjaka, moko in sol dobro zmešamo, dodamo zrezano šunko, rdečo sladko papriko, sesekljan peteršilj;. če je masa premehka, ji dodamo Še malo belega zdroba, kajti skutni zrezki (polpeti), se lepo oblikujejo le. Če so dovolj trdni (zato tudi ne dodamo beljakov !). Primerno oblikovane skutne zrezke le Še povaljamo v drobtinah in počasi zlato rur meno speČemo na vročem olju. Skutne zrezke lahko kombiniramo tudi z različno zelenjavo: s špinačo, blitvo, brokoli-jem; v tem primeru vzamemo nekaj manj skute. centimetra visoko ob obodu. Namažemo ga s kremo, obložimo z mareličnimi polovicami (naj bodo zelo zrele). Krema: 10 dag olupljenih zmletih mandljev, 10 dag sladkorja, 1 jajce in dobrega pol lončka sladke smetane dobro zmešamo in s tem namažemo testo v modelu. Po njem zdaj s prerezano stranjo navzgor položimo polovičke zelo zrelih marelic. Rahlo jih posladkamo z rjavim sladkorjem in v vsako posebej položimo polovico zelo zrelega, olupljenega man-dlja. Postavimo v ogreto pečico in pečemo 45 do 50 minut pri 175 do 200 stopinjah C. Anina marelična pita z mandlji Potrebujemo: 25 dag moke, 13 dag margarine, 7 dag sladkorja, pol pecilnega praška, 1 vanilin sladkor, 1 jajce, 1 žlica vode, 1 žlica limoninega soka. Iz vseh navedenih sestavin zgnetemo krhko testo in ga damo vsaj za pol ure na hladno. Nato ga razvaljamo in obložimo z njim okrogel model s premerom 26 cm po dnu in 2 Gorenjski prijatelj RADIO SORA 89.8 91.1 96.3 Radio Sora d.o.o.. Kapucinski trg 4 4220 Škofja Loka tel.: 04/506 50 50 fax: 04/506 50 60 e-mail:iiifo@radio-sora. si Gorenjski nagelj •1-f v i • Ni za opoldansko sonce V Gorenjskem glasu danes začenjamo novo rubriko, s katero želimo spodbuditi Gorenjke in Gorenjce, da bi na balkonih in oknih svojih domov gojili avtohtonega lepotca, svetlo rdeč gorenjski nagelj, ki očitno spet postaja "in". Zato zlasti mlajšim ljubiteljem, ki bodo po vrtnarskih enciklopedijah zaman iskali nasvete za vzgojo, za uvod posredujemo nekaj napotkov Jožeta Antolina z vrtnarije v Dor-farjih pri Žabnici. Gorenjski nagelj s potaknjenci praviloma razmnožujemo avgusta. Najbolje uspeva v mešanici navadne vrtne prsti in krtin z rahlim dodatkom bele šote (nikakor črne!), torej v dokaj težki, vendar zračni zemlji, ki dobro vsrkava vlago in gnojila, pH naj bo od 5,5 do 6,5. Pozimi nagelj potrebuje mrzlo obdobje, ki ga naslednje leto spodbudi k obilnemu cvetenju. Priporočljiva temperatura je okrog ene stopinje Celzija, zaščiten pa zdrži tudi pri - 5 stopinjah. Presaditi gaje dobro že februarja ali marca. Ker ima tanko mrežasto korenino, stare zemlje z nje ne od- pretirano vlago, dovzeten za napade rje in plesni, proti katerima ga je treba redno preventivno škropiti. Zdrav nagelj ima, podobno kot vrtnica, gladke liste, s katerih voda spolzi. Med rastjo in cvetenjem seveda potrebuje gnojilo; v litijskem podjetju Ag-rolit, denimo, so na podlagi testiranj sestavili posebno gnojilo centracijo gnojila, kot se držati napisanih navodil. ' Danes objavljamo fotografijo nageljnov, ki cvetijo pri Anici Iskra v Smokuču. Anica je skupaj s Stanetom ČebaŠkom iz Tr-boj za svoje nageljne pred dnevi prejela posebno priznanje Gorenjske turistične zveze za leto 2003. Nageljni Anice Iskra iz Smokuča. feto Franci Dolhar • » stranjujemo. Nagelj ima tudi tanko listno maso, zato ne mara vročega opoldanskega sonca. Najbolje uspeva na jutranjem, pri temperaturah od 18 do 25 stopinj Celzija. Izjemno občutljiv je tudi na za gorenjske nageljne, ljubiteljski gojitelji pa si radi pomagajo tudi z doma pripravljenim gnojilom: koprivami, 24 ur namočenimi v vodi. Po nasvetu strokovnjaka iz Agrolita pa je bolje gnojiti pogosteje z manjšo kon- Vabimo vas, da se gojitelji gorei\jskih nageljnov, oglasite uredništvu. Radi vas bomo obiskali, bralcem posredovali vaše izkuši\je in pokazali cvetoče razkošje. Helena Jelovčan GOf^m,'SKI GLAS. rt o O . 2oi 1, KRANJ tf- izhePLSi Vseslovenski portal malih oglasov Ena spletna stran, ki združuje 7 časopisov z vseh koncev Slovenije! Obiščite www.lzberl.sl, oddajte svoj mali oglas, oglejte si popolnejše oglase, sprehodite se po rumenih straneh in naj vas navdušijo kadrovski oglasi! Brskanje po malih oglasih še nikoli nI bilo tako udobno. DELO mm Novice VESTNIK mmmmmxLAa primorske Slajenki novice TEDNIK rf - I - Petek. 13. julija 2004 OGLASI/ info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 9. STRAN H of er T;. ..■'-■n^i; fcv^fcr^ - - S. s .V' J/ ^ < ceneje od 26 .05.04 LACURA SUN mleko za posonSenpti 500 ml plastenka namesto SIT TtT STT 597 €2,49 ».»J«, > * * • ■■ ■■■■■ -' •• I..-. sporoča izvleček iz namesto SIT LACURA SUN zaščitni fi SOOmlpI 10 ali 20, SIT 836 €3,48 ^CURA SUN sprej za sončei^e zaščitni faktor 10 ali 20. 300 ml plastenka namesto sn 956 €3,99 v '.'Av - 'i . lAGURA -T}-..-'. . • • Iwä^URA •J IAC:URA 3G^4NENM}LCH v. 50NNENCR6ME KSSEBM J. ' -x^'J II »Wi^tfr^» fa^šn» IJ^CURA • •J. »v »R i' (*• I KH' mi • '<•' k. ♦ ^ I \ * . K '•t '•v * "V-vađ^T - , m •i«' • SONNENCREME »fiiifncv M*,»iki,-MHVAMwt -k- - > > . . • ^ - H'AV-Vv-.'i V. v-.. V-'- • -•'i. '-"mm ■-■m r^ i ..•^-.••'•r^A.- Jf-' ..»«N-.i m ÜVSUN Iti/« 9 • • •fc' namesto SfT Z't'T .'.et I» sončenj ifHü^l o 100 ml tuba SIT v 597 €2,49 A' LACURA SUN krema za sončenje, za občut^ivo kožo i^Öitni faktor ÄWf30,100 ml tuba C -J . M-r? SIT 477 id a €1,99 t.". v* 'fes; • .C --< LACURA SUN sprej za sončenje za otroke ali za občutljivo kožo zaščitni faktor 20 ali 30, 300 ml plastenka namesto H of er V v ^-Ä'/"-'- ' . ^ * I ft T-V-^'n- m'-- t^r-.' I - % • ^ ^^ a J t LACURA SUN osvežitev kože po sončenju 1 i •i vV.- 300 rnl plastenka V-.-;.?; - t,-:<•'. . . . .r-^ «-^g^^Hj^Vj^ii^'ž »P»" • -L • s i; •!• ».-r. -''f •. • • 7. « ^••k ^^ t t 4 f t h 4 4 * t 4 * • I*« V* 4 4 4% * * 4 ^ * \ ^ * * * * >--C« • ; '•a'-r:-/*:-^..- • Namesto'' cene so t^ do 25.05.04 naše v^javne prodajne cene. • 4 « •4* • 4 ........................ ....................................................................... - • - • J«-?-." •• • .. J «v LACURA krema za nego obraza različne vrste, 50 ml .v r «k T'-- -A • « s . Ofnbia • f OMBIA krema klasična ali za občutljivo kožo, 250 ml pločevinka CLIVIA tekoče milo s kremo različne vrste, v plastenki 500 g i • . 4i\U ' m <« - D ;i o-t} . O Ti r^^v o ADRIANA gel za prhanje različne vrste, 300 ml plastenka HC Ur ^mtm.j s mM I €-.89 8 •«i ^ DENTOMED Complete Care 125 ml tuba -.f/. I. .»»Ii. UT* OLANA VITAL šampon z balzamom 500 ml plastenka A- www.hofer.at Hofer KG. A-4642 Sattledt. Hofer Straße 1 Hofer Prodaja samo na končne porabnike. Vse cene se nanašajo na izdelke brez dekoracijskega materiala Tiskovne napake niso izključene. Cene v SIT so samo informativne in odvisne od valutnih razmerij. v LOCANKA www,gorenjskiglas.si GORENJSKI GLAS. d.o.o., Zoisova ul. 1, Kranj EDINI POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL ŠKODA V KRANJU AVTOHIŠA VRTAČ, d.o.b., KRANJ, Delavska c. 4, Kranj tel.: 04/ 270 02 19 - dodatna oprema In pnevmatike - servis - kleparske in ličarske storitve - hitri servis - merjenje izpušnih plinov - izredno ugodne ponudbe za servisiranje starejših vozil, paketne cene - delo in material v ugodnejših paketnih cenah NOVO: servis in prodaja vozil ŠKODA!!! KRÄNJCÄNKA www.gorenjskiglas.si o Ö 9 "0 a NJ 22♦ trAJlcvui^^^li^Ä KV^^JKWA 28« - 31. 2004 GORENISKA v s s* C TLAKOVCI PODLESNIK Maribor, Dupleška 316, tel.: 02/461 47 95, faks: 02/450 38 70 SEDAJ TUDI V LJUBLJANI - Industrijska cona Stegne VSI IZDELKI so 12 PRANEGA (tESKA 400 RAZLIČNIH IZDELKOV! I70ELKI SO ATESTIRANI GORENJSKI GLAS • 10. STRAN ZANIMIVOSTI / info@g-glas.si Petek, 16. julija 2004 Sami izberite idealno bivališče. Stanovanjski kredit vam priskrbimo mi www.skb.si T u 3 ff > v < K 3 CE C. 2 ^^^ t ti a x ^^ SK6 BANKA D.D. •^OTJ- OLNERALi. «"iUOl P Trentarski večer pri Pocarjevi domačiji V sklopu prireditev ob osemdeseti obletnici Triglavskega narodnega parka je bil v soboto poletni kulturni večer pri Pocarju. Na ogled so postavili slikarsko razstavo in odigrali ljudsko gledališko igro. Zgornja Radovna - V soboto, 10. julija, je bil na lepo obnovljenem skednju Pocaijeve domačije drugi poletni kulturni veČer, s katerim je organizator prireditve Triglavski narodni park še enkrat zaznamoval osemdesetletnico svojega delovanja. Marjeta Albinini, strokovna sodelavka v službi za načrtovanje, upravljanje in razvoj parka, je povedala, da je bila prireditev druga iz sklopa Srečanja v Ra- dovni, s katerimi želijo na to območje privabiti ljudi in življenje. Na prvem 24. junija so imeli ob dnevu državnosti predavanje z diapozitivi, tokrat pa je bil večer posvečen Trenti in Tren-tarjem. Ivan Jelinčič, Tolminčan, ki se je pred petintridesetimi leti v Trento "zaljubil na prvi pogled", zdaj pa jo še vedno navdušeno slika na platna, je postavil na ogled slike iz svojega dol- Jubilej Muzeja Železniki V bližini plavža v Železnikih stojita markantni hiši, Bonceljnova in Plavčeva, ki sta poleg P'lnade najpomembnejša fužinarska objekta v Železnikih z elementi iz 17. stoletja: obokani prostori, datirani portali, arkade, pomoli, balkon. Kulturno društvo Triglav Trenta je uprizorilo predstavo Dekle iz Trente. goletnega ustvarjanja in zaigral nekaj skladb na stoletne citre. Kulturno društvo Triglav Trenta, ki je bilo ustanovljeno pred dvema letoma, pa je odigralo svojo prvo gledališko predstavo, ljudsko igro Dekle iz Trente. Na pripravnem in domačem sked- nju seje zbralo presenetljivo veliko ljudi. Prireditve v počastitev jubilejnega praznika potekajo od 15. maja. Triglavski narodni park je že izvedel kolesarski izlet po dolini Radovne, slovesno podelitev evropske diplome za zavarovano območje 2004, ki jo je Triglavski narodni park prejel od sveta Evrope, odprtje nove brvi pri žagi v Trenti na soški poti, poučne Belarjeve naravoslovne dneve, pohod v dolino Triglavskih jezer, srečanje gorskih kmetov na Bači, v praznovanje pa so vključili tudi srečanja v Radovni. Praznovanje bo 7. avgusta zaključil Gorjanski večer, na katerem bo, spet v Po-caijevi domačiji, nastopil pevski zbor KD Triglav Trenta. Katja Dolenc V Plavcevi hisi je muzej s krajevno muzejsko zbirko. V Muzeju je predstavljena celotna zgodovina železarstva, fužinarstva in spremljajočih obrti od sodarstva, oglarstva, furmanstva, Čip-karstva, društvenih dejavnosti v preteklosti in še bi lahko naštevali. Z nazornim maketnim prikazom obiskovalce postavijo v čas preteklih stolety, ki so krojila usodo železarske preteklosti. Jure Rejec, kustos Muzeja, nam pripoveduje o najnovejših aktivnostih v Muzeju. Ali bi nam lahko na kratko predstavili začetke muzejske dejavnosti v Železnikih ? v Muzejska dejavnost v Železnikih se začne leta 1965 v skladu s tedanjim zakonom o društvih v kot "Muzejsko društvo Skofja Loka - pododbor Železniki". Po spremembi zakona pa se aprila 1979 ustanovi samostojno Muzejsko društvo Železniki, ki prevzame tudi upravljanje Muzeja Železniki, ki je odprl vrata že poleti 1968, uradno pa 31. avgusta 1969. Kako boste praznovali obletnico odprla Muzeja ? Letos torej praznujemo 35-let-nico odprtja Muzeja, ki jo bomo zaznamovali s posebno slovesnostjo 22. avgusta 2004 v športni dvorani Železniki s predstavitvijo 1. številke zbornika za Selško dolino z naslovom "Železne niti" in z nastopom našega rojaka, tenorista Janeza Lotriča, ki nam ob tej priložnosti podarja koncert. Z njim bo v zborniku, za katerega upamo, da postane tradicionalen, tudi objavljen obsežen intervju. Kakšna pa je finančna plat vašega delovanja ? Vse od ustanovitve samostojne Občine Železniki ta pomaga financirati Muzej in društvo, od letos dalje pa občina financira Muzeju materialne stroške in plače zaposlenih prek Zavoda za šport, kulturo in turizem. Pobrane vstopnine gredo večinoma za nove pridobitve zbirk ali za obnovo samih prostorov. Kakšna je zgodoi^na hiše^ v kateri domuje Muzej? Imenuje se Plavčeva hiŠa, po znani fužinarski družini Plaveč, ki so tu živeli več kot tristo let, približno od srede 16. stoletja pa vse do srede 19. stoletja. Najbolj znan Član te rodbine je Jurij Plaveč, ki je najbolj zaslužen tudi za to, daje februarja 1622 nasta-la samostojna župnija Železniki ter je tudi osebno prejel perga-mentno listino (potrdilo o ustanovitvi župnije) iz rok oglejskega patriarha v Vidmu in jo osebno prinesel v Železnike, kar je bil za tisti čas kar pomemben politični uspeh. V kakšnem stanju je hiša danes? Vse od leta 1996 je v muzeju vsako leio kaj obnovljenega in tako smo icfos najbolj ponosni, da nam je uspelo obnoviti in statično sanirati prvo nadstropje, pri čemer smo ohranili izviren. dvesto let star tlakovan skrilj. Sicer pa je danes lastnica stavbe Občina Železniki. Kakšne pa so trenutno najbolj aktualne dejavnosti muze- ja? Ta mesec se vključujemo v največjo turistično-etnološko prireditev v občini Železniki, ki jo organizira Turistično društvo Železniki, 42. Čipkarske dneve v Železnikih. Zadnjih deset let je naš prispevek brezplačen ogled Muzeja, ki bo odprt v nedeljo, 18. julija 2004, od 10. do 18. ure ter tako kot vsako leto bo tudi letos v naši galeriji prodaj- Jure Rejec na razstava raznih Čipk članic turističnega društva, ki so bile naklekljane v zadnjem letu. Odprtje razstave bo v soboto, 17. julija, ob 19.30 in bo odprta vse do konca meseca. Galerija sicer prireja različne razstave, kjer se lahko predstavijo različni umetniki, slikarji, fotografi, šole, vrtci ... Vsako leto pripravimo v avli Muzeja za to priložnost kakšno posebno razstavo in tudi letos so naši metuljčki (5- in 6-letni otroci iz vrtca pri osnovni šoli) predstavili rezultate svojih raziskovalnih nalog s področij dobe železarstva, domačega kraja, naše kulturno-stavbne dediščine itd. Seveda bo možen tudi ogled stalne zbirke čipk ? Tako je. V stalni zbirki čipk, ki jo imamo v našem Muzeju, je približno 300 razstavljenih eksponatov, katerih časovni razpon sega vse od leta 1886 do 1965. Prikazani so tudi začetki klek-Ijanja v Železnikih, trgovci s čipkami, čipkarska šola, 1. zadruga leta 1922, čipka pred 2. svetovno vojno in po njej itd. Ali bi želeli na koncu še kaj dodati ? Lepo vabljeni na obisk v Muzej Železniki in seveda na slovesnost ob naši 35-letnici. Hvala za pogovor. Borut Strnad ^^ SKB BANKA D.B. O'- .ii.Tr N SKB banka. Ajdovščina 4,1000 Ljubljana Veličina sekvoj Preddvoru Sekvoje niso ravno značilne za naše okolje, zato je njihova visoka in elegantna drža še toliko bolj nenavadna za tiste, ki pridejo na Gorenjsko. Preddvor - Vendar se tudi prebivalci, ki že dolga leta poznajo sekvoje v Preddvoru, ne znajo prenehati Čuditi veličini teh dreves. Čeprav sekvoje v Sloveniji zasedajo izjemno majhen delež gozdne površine, še ne pomeni, da niso zanimive. Njihova visokorasla in elegantna debla, katerih krošnje dajejo mogočno gosto senčno površino, nas spominjajo na gozdove, ki so opisani v mitoloških zgodbah. Drevo sekvoja je sicer značilno za območje Kalifornije, njeno ime pa je nastalo po imenu indijanskega poglavarja. V devetnajstem stoletju so začeli sekvoje saditi tudi Evropejci, prvi med njimi so bili seveda Angleži, ki se niso mogli upreti skušnjavi, da jih ne bi vključili v prestižne parkovne celice. Znano je, da sekvoje dorastejo nenavadno visoko starostno dobo, nekatere, tiste najbolj trdovratne so preživele dobo tudi do štiri tisoč let. To pa je že starost, ki ima težo tudi z geološkega vidika, ne le z generacijskega. Vendar imajo sekvoje pri nas v svojih deblih zapisano le nekaj več kot stoletje. Ta vrsta dreves spada v rod visokih dreves in je najvišja vrsta dreves na svetu. Najvišja sekvoja je bila izmerjena v Kalifornijskem parku: v času meritve je segala 112 m v višino, njeno starost so ocenili na okoli 1500 let. Sekvoje imajo dobro izdelan biološki sistem za preživetje. Mogočne veje in goste krošnje omogočajo, da vpijajo vlago tudi iz ozračja, tako da drevesu ni treba transportirati vse vode iz korenin. Sekvoje v Preddvoru, ki so za nas še vedno eksotična drevesa, so precej nižje od sekvoj velikank v Ameriki. Najmočnejše tri imajo obseg debla 475, 415 in 405 cm, visoke pa so 30 do 35 metrov. Park ob gradu Hrib pa ne vsebuje le sekvoj, ampak tudi druge bota- nične fenomene: drevored ameriškega jesena, Lawsonove pa-ciprese, rdeče bukve, kanadska čuga, libanonske cedra, zeleni bor, ameriška platana, cigarar, ameriški klek, laški topol ter nekaj duglazij in črnih orehov. Grad je nastal tri stoletja pred nasadom dreves. V bližini grajskega parka je speljana Mala gozdna učna pot, ki so jo odprli leta 1996. Nasad sekvoj je nastal v času, ko je bilo vključevanje sekvoj v življenjske ekosisteme po Evropi v modi: točna letnica, ki se nanaša na nasad, je 1840. To je bil čas, ko je v bližini na gradu Turn živela pisateljica in pesnica Josipina Urbančič - Turnograjska. Ugodna klima v zaledju gorskih verig in dovolj dežja pomembno vplivata na obstanek preddvorskih sekvoj. Danes so sekvoje del večje parkovne ureditve in so zakonsko zaščitene. Ostajajo in postajajo turistična atrakcija v času, ko tudi oglaševanje postaja hitrejše in je pretok informacij turistom bolj dostopen. Kljub temu bi bilo za slovenski turizem dobro še morda z bolj dostopnimi in svežimi informacijami izpostaviti obstoj sekvoj. Kogar zanima še kaj več o sekvojah, lahko gre v knjižnico, kjer bo našel kar nekaj člankov na to temo. Najbolj izčrpno gradivo je omenjeno v Zborniku občine Preddvor, ki je zelo dober vodnik za raziskovanje naravnih in kulturnih znamenitosti Preddvora in okolice. Za popolno doživetje gozdne pravljice je gotovo najbolj primerno, da se kar sami odpravite do nasada - z avtomobilom ali še bolje s kolesom. Tako boste subjektivno in z vsemi čuti občutili veličastno in temno kraljevsko območje preddvorskih sekvoj. Robert Simonišek Sami izberite idealno bivališče. Stanovanjski kredit vam priskrbimo mi www.skb.si T- ts T k > S- S- 3 3 ^^ SKB BANKA D.D. r ' I I • < .. t Visoki jubilej Ane Zupan Zabreznica, Radovljica - v "Živeti je treba mirno, brez prepirov," pravi Ana Zupan, ki je 7. julija praznovala 97. rojstni dan. Doma je sicer iz Za-breznice, vendar je že sedmo leto varovanka Doma dr. Janka Benedika v Radovljici. Ko smo ji pred letom dni prav tako čestitali za visok življenjski jubilej, se po poškodbi kolka še ni prav dobro počutila. Letos je dan pred rojstnim dnem živahna in dobro razpoložena sprejela Čestitke žirovniŠkega župana Franca Pfajfarja in njegove sodelavke Marije Mrak ter predstavnic upokojenskega društva Ivanke Sodja in Vojke Legat. Rojena je bila v kmečki družini s štirimi otroki, vendar so dve sestri in brat že pokojni. Izučila se je za kuharico in šiviljo. Z 18 leti se je poročila v Zabreznico na kmetijo, kje.r so imeli tudi gostilno, mesarijo in frizerijo. Delati je morala vedno veliko, a je po drugi svetovni vojni ostala le še kmetija. Prvega moža je pokopala leta 1960, se v drugo poročila pri 63 letih in po 13 letih spet ostala vdova. Ima sina Darka, hčerke Dragice pa žal tudi ni veČ. Tu so še vnuk in dve vnukinji, dva pravnuka in pravnukinja. Obiskujejo jo, vendar si želi, da bi prišli večkrat. V domu je zanjo dobro poskrbljeno in tudi s sostanovalko Cilko se zelo dobro razumeta. "Dan hitro mine. Malo greva na balkon, na sonce, na sprehod, kaj preberem," Ana opiše, kako mine običajen dan. Čeprav slabše sliŠi, še vedno spremlja oddaje po televiziji, posluša radio in je z vsem na tekočem. Za premike sicer uporablja voziček, saj bolečine v kolku ostajajo in nekako ne Ana Zupan v pogovoru z županom Francem Pfajfarjem. more shodili. Svetovali so ji operacijo pa se ne more odločiti zanjo. Vztrajna in neupogljivega duha za vse osebne stvari sama poskrbi, za dobro počutje pa tudi vsak dan telovadi. Mendi Kokot Petek. 16. julija 2004 POČITNIŠKA GORENJSKA / info@g-glas si GORENJSKI GLAS -11. STRAN je Na vseh večjih gorenjskih študentskih servisih smo dobili enake odgovore - počitniško delo je iz leta v leto težje dobiti. Študent oziroma dijak dobi delo le, če je dovolj ^^ ___^. ^ ^ ^ K ^ ^^ ^ ^ ^ ^ K _ _ ^^ vztrajen Najtežje dobijo delo dijaki, saj malo delodajalcev išče delavce za kratek čas. Večinoma iščejo študente za dalj časa. še najlažje dobijo delo v proizvodnji, vendar je to slabo plačano. Delo se dobi, če si vztrajen in pripravljen delati karkoli, saj so dobra dela takoj oddana. Dijaki pri iskanju dela niso izbirčni, študentje pa so bolj ozko usmerjeni in iščejo delo, povezano s svojim bodočim po-klicom. Problem pri dijakih predstavljajo tudi leta, saj veČina delodajalcev zahteva polnoletnost, pa tudi izkušnje, ki jih dijakom primanjkuje, so pogosto obvezne. Tudi študenti med počitnicami vse težje dobijo delo, saj dela več dijakov kot prejšnja leta, kar pomeni manj slabše so plačana dela v proizvodnji, čiščenje in prodaja. Najbolje pa so plačana računalniška dela, projektiranje, programiranje in druga strokovna dela, za katera mora delodajalec ponavadi odšteti več kot tisoč tolarjev na uro. Zelo dobro se da zaslužiti tudi s "pridobivanjem novih članov** (npr. sklepanje zavarovanj), kije plačano po učinku. če si uspesen, lahko ogromno zaslužiš, vendar vsakdo ni za to delo. Ponudba del je bila največja na začetku junija, sedaj je že precej manjša. Kljub temu pa se počitniško delo še vedno da dobiti, saj bodo delodajalci začeli objavljati avgustovske po- nudbe šele ob koncu julija. Vsem tistim, ki pravega dela zase še niste našli, osebje študentskih servisov svetuje, da redno spremljate njihovo dnevno svežo ponudbo prostih delovnih mest, ki jih objavljajo na svojih spletnih straneh. Ana Hartman foto: Tina Doki Delal bi karkoli, samo da zaslužim prostih delovnih mest za študente. Se vedno pa imajo ti več možnosti za delo kot dijaki, saj lahko delajo dalj časa in Majhen, vendar družaben kamp Camping Tominčev slap je doslej obiskalo le okrog 50 tujcev. Nemški par je pohvalil prijaznost domačinov. Podljubelj - Kathrin in Martin iz okolice Niirnberga sta bila minuli torek edina gosta v kampu s 50 mesti. Vseeno se nista pritoževala zaradi osam^enosti, saj sta preživela pr^eten večer v družbi domačinov. Kot je povedal predsednik TD Pod^ubelj Anton Kavčič, je to pri njih v navadi. Sam sem se najprej pozanimal, ali je edini avtokamp v tr-žiŠki občini sploh odprt. Katja Cerkovnik v Informacijski pisarni Tržič je povedala, da je tam prostora gotovo dovolj, saj je na voljo 50 mest za kampiranje. Sedaj se ustavi v pisarni vsak dan od pet do deset tujcev; največ iz Nemčije in Anglije, prihajajo pa tudi iz Italije, Francije, Poljske, Češke in Madžarske. Večino zanimajo mestne znamenitosti in naravne lepote v okolici. Muzej Lovci na mamute in Dovžanova soteska sta prvo polletje privabila največ od ni bilo drago! Kampi v Nemčiji so sicer bolj udobni, a tudi temu nič ne manjka. Prvič sva v Sloveniji, zato se bova ustavila v Ljubljani. Prihodnjič si morda ogledava Bled in še katero od lepot v tej majhni deželi," sta zaupala Kathrin Neumann in Martin Muller iz okolice Niirnberga, ki sta bila v torek dopoldne edina gosta v kampu. Igrišče pa je izkoristil za igro z vnukoma Podljubeljčan Peter Tribušon, ki živi v Ljubljani. Matic in Anže sta uživala v košarki, ki je bila primerna za hladno vreme. Nemca Kathrin in Martin sta odšla iz Podljubelja s prijetnimi vtisi 7086 obiskovalcev, ki so prišli v organiziranih skupinah. Posameznim gostom lahko dajo brošuro in prospekte s podatki o prenočitvenih zmogljivostih, gostinski ponudbi, drugih pomembnih objektih, raznih prireditvah in možnostih za razne de-t javnosti. Gradivo so prijazno ponudili tudi nam. "Avtokamp v Podljubelju sva našla sama, ker sva ob cesti opazila table z napisi. Po naporni vožnji na motorjih v dežju sva se odločila ustaviti na poti iz Nemčije na HrvaŠko. Zvečer sva postavila šotor, vendar nisva šla spat. Pridružila sva se domačinom v brunarici, kjer smo skupaj pili in peli. Podarili so nama l^aseto slovenskih pesmi in predpasnik z odpiračem stekle-• _ nic za spomin. To je bilo res nepozabno doživetje pa še spanje Avtokamp v Podljubelju je obiskalo od sredine junija le nekaj več kot 50 gostov. Avgusta pričakujejo več obiska, je povedal predsednik TD Podljubelj Anton Kavčič. Kot je poudaril, so kljub posodobitvam obdržali stare cene. Dokončali so brunarico, ki so jo zgradili s pomočjo občine. Napeljali so nov vodovod in električno napeljavo ter postavili reflektorje na igrišču. Ob toboganu bodo postavili Še peskovnik in gugalnice, naredili lesene ograje, nasadili grmovje in opremili parcele z nizko razsvetljavo. Denar si zagotovijo sami z organizacijo piknikov in raznih prireditev, stroške obnov pa znižajo z udarniškim delom. V recepciji imajo le dežurstvo vsak dan po 17. uri, saj zaposlili ne morejo nikogar. Stojan Saje imajo ponavadi več izkušenj in znanja. Na vseh študentskih servisih imajo največ ponudb za delo v strežbi, vendar pa tudi ti delodajalci ponavadi potrebujejo študente in dijake za dalj časa. Kdor želi delati v strežbi samo med počitnicami, bo zelo težko dobil delo v lokalu, razen v takem, ki ima teraso. Čeprav delo v strežbi ni več slabo plačano, povpraševanje po tovrstnem delu upada. Zelo malo povpraševanja je tudi po čiščenju, saj je za mlade to velikokrat manjvredno delo. Največje je povpraševanje po pisarniških delih. Urne postavke so zelo različne - gibljejo se med 500 in 1200 tolarji na uro. Pod mejo petstotih tolarjev se spusti red-kokateri delodajalec. Povprečna urna postavka je nekje med 700 in 750 tolarji na uro. Naj- 99 Tokrat smo mladino na kranjskih ulicah spraševali o delu med počitnicami. Izkazalo seje, da veliko Študentov in dijakov pridno dela oziroma si vsaj želi delati in zaslužiti nekaj svojega denarja. To pa ni vedno tako preprosto, saj dobrega počitniškega dela ni več lahko dobiti, zato so mnogi pripravljeni prijeti za katerokoli delo, da bi le nekaj zaslužili. Aleksander KodriČ, dijak: "Poizvedoval sem že na študentskih servisih, vendar nisem našel nič pamemega. Delal bi dva meseca. Delo dobiš, če nisi preveč izbirčen. Kaj bi rad delal? Ni važno, samo da zaslužim. Davor Stanivukovič, dyak: Med počitnicami nameravam delati kakšen mesec, dva. Spraševal sem že na študentskem servisu, vendar je bilo že vse zasedeno. Delo je težko dobiti. Delal bi karkoli, samo da je dobro plačano in da zaslužim nekaj svojega denarja. Dita Urh, študentka: "Prek študentskega servisa delam v lokalu čez celo leto. Študiram etnologijo in težko je dobiti delo, 99 povezano s tem. Sicer sem s sedanjo službo zadovoljna, imam dobro urno postavko, 800 tolarjev na uro, in jo nameravam obdržati do konca študija." Ana Margetič, študentka: "V kavarni strežem čez vse leto, ker hočem imeti svoj denar. Med počitnicami delam skoraj vsak dan, v času študija pa večinoma za vikende. Drugače pa je danes težko dobiti počitniško delo, večinoma so prosta samo dela v strežbi." Mojca Primožič, študentka: "Trenutno še študiram, nameravam pa delati en mesec v trgovini. Poslala sem prošnjo in bila sprejeta, drugače pa tudi moja mama dela tam. S prisluženim denarjem bom Šla na morje. Zdi se mi, da je » ponudbe za delo dovolj, večinoma v strežbi, vendar me to ne zanima." Damjan Podjed, študent: "Prek Študentskega servisa nisem nikoli delal. Imam svojo firmo in povem lahko samo to, da je zelo težko najti dobrega delavca." Ana Hartman foto: Tina Doki Počitnice znanih Gorenjcev J « Julij je počitniški predvsem za šolarje, medtem ko se pravo množično dopustovanje še ni čisto začelo. Dogajanja v politiki so na vrhuncu, podjetja v prilagajanju svojim poslovnim partnerjem poslujejo večidel do konca julija in celo za novinarje še ni napočil čas "kislih kumaric". Po Bruslju Strasbourg in Šanghaj, nato na barko Poklicali smo nekatere bolj in manj znane Gorenjce in jih vprašali, kdaj in kam pojdejo letos na dopust? Jelko Kacin, poslanec v Evropskem parlamentu, je bil v sredo v Bruslju eden od šestih zasliševalcev kandidata za predsednika Evropske komisije, včeraj se je udeležil še zadnjega dne zasedanja v državnem 2boru, čaka ga še celotedensko zasedanje v Evropskem parlamentu v Stras-bourgu, nato pa ima še obveznosti v Šanghaju, kjer bo Martin Strel končal plavanje v Jangcekjangu. Slednje še ne pomeni počitnic, te bodo za Jelka Kacina napočile avgusta, pričakuje pa, da jih bo preživel na barki. Janeza Sušnika, predsednika državnega sveta, pa smo že dobili na počitnicah. Z ženo in hčerino družino je na desetdnevnem letovanju na Cresu. Morje na srečo ni sluzasto, je pa precej mrzlo, tako da te ob prihodu vanj malce strese, nato pa se navadiš. Zjutraj pešačijo, Čez dan uživajo ob vodi, ponoči pa se v ne preveč vročih razmerah tudi kar dobro spi, je zadovoljen predsednik državnega sveta. S parlamentom je na zvezi, tako da tudi našega klica ni razumel kot motenje počitniškega miru. Morda se bo bolj izklopil na drugem delu dopusta v avgustu, navado ima namreč počitnikovati v treh delih, tretji del izkoristi pozimi. Parlament Še ni šel na počitnice, poslanci zasedajo še do konca tedna, med njimi tudi Franc Cebulj, župan občine Cerklje. Kako bo preživel dopust, ta teden še ni vedel. Najbolj zanesljivo ga bo večji del porabil za delo v občini, tako kot vsako leto, saj je gradbena sezona na občinskih projektih na vrhuncu, gradijo prizidek k šoli, ki naj bi bil čim prej na-red, poleg tega pa potekajo tudi druga dela. Navadno gre poleti le za nekaj dni od doma, letos pa pravi, da zaradi nedavne družinske tragedije ne čuti posebne želje po tem. Edini njegov počitniški načrt je povezan z nekajdnevnim pohodom po vaseh v občini Cerklje, ki se bo začel na Štefanji gori in končal na Krvavcu, nanj pa bo povabil tudi občinske svetnike. V pričakovanju hrvaškega morja Kako nameravajo preživeti poletje direktorji nekaterih gorenjskih podjetij in ustanov? Milan Bajželj, predsednik uprave v Planiki, odhaja na dopust konec junija in na začetku avgusta. Če bo šlo vse po načrtih, ga bo teden dni preživel v Dalmaciji, teden dni pa v Logarski dolini. Zaposleni v Planikini proizvodnji pa imajo na začetku avgusta kolektivni dopust. Slednji so vse bolj vezani na sodelovanje s poslovnimi partnerji in na sezonsko proizvodnjo. Srečo Erz-nožnik, ki vodi gorenjsko enoto Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, dela še teden dni, nato pa bo nastopil deset- dnevni dopust. Tako kot že pet let zapored gre z družino v srednjo Dalmacijo. Pred dopustom na Hrvaškem nima predsodkov, saj pri sosedih ne čuti, da bi obstajale kake napetosti v odnosih. Prva leta po slovenski osamosvojitvi pa ni maral hoditi tja na dopust, raje je imel Gozd Martuljek. Direktorica Doma Petra Uzaria v Tržiču Zvonka Hočevar SajatoviČ težko pričakuje zaslužen dopust. Pravi, da so letos v družini svoje počitniške cilje uskladili in kupili prikolico, ob kateri vsi uživajo, tudi mož, ko ima z njo delo. Postavili jo bodo v Ladinem gaju na hrvaški obali. "Res težko čakam," nam je zagotovila in hkrati pomislila, da pričakovanja niso prevelika. Ravnatelj Prešernovega gledališča v Kranju Borut Veselko pa se nam je na telefonski klic oglasil iz Francije, tako da ga nismo motili, povedal je le, da bo na razpolago spet avgusta. Na počitnice kot pastirica ... z možgani na paši Radijska novinarka Aljana Jocif, dopisnica z Gorenjske pa je še tako sredi dogodkov, da o dopustu ne razmišlja. Nastopila ga bo avgusta, kako ga bo preživela, pa je še stvar navdiha. Najbrž bo kar "last minute", je dejala. Ali je pri tem mislila kak turistični aranžma v zadnji minuti ali nemara svojo odločitev v zadnjem hipu, pa nam v hitenju za naslednjim dogodkom že ni več utegnila pojasniti. Zelo duhovit odgovor o svojih počit- niških načrtih pa nam je sporočila druga Aljana, namreč kari-katuristka Aljana Primožič. Takole pravi: "Že dolgo sanjam, da bi kak mesec ali dva počitnic preživela kot pastirica - z možgani na paši... Pa bom o takšnih počitnicah najbrž sanjala, dokler se z Britofa ne preselim na britof. Ampak ne bo hudega, saj mi je delo, ki ga delam, tudi hobi. Tako bom tistih nekaj dni dopusta, ki mi ga šef "dovoli" izkoristiti v enem kosu, porabila malo za plavanje, malo za lenar-jenje, malo za gobarjenje, vmes pa bom narisala Še kakšno karikaturo "za dušo" ... S slabšim polovičarjem Fredijem pa bova skočila pogledat tudi v njegove rodne Haloze, če kislo vreme ni slučajno skisalo vina v kleti." Za športnike še ni pravih počitnic, zlasti ne za tiste, ki bodo nastopili na letošnjih olimpijskih igrah. Med njimi je tudi 19-letna plavalka kranjskega Triglava Ai\ja Čarman, ki se Šola v Ameriki in je trenutno zaradi obveznosti še vedno tam. Po elektronski pošti je na vprašanje o letošnjem dopustu odgovorila, da trenutno potekajo priprave, da komaj čaka svojo vrnitev v Slovenijo, kjer pa zaradi olimpijskih iger pravih počitnic še ne bo. Nekaj relaksacijskih dni bo užila po igrah, in to doma v GodešiČu, kakšen dan pa tudi ob morju. Brez vode pri Anji namreč ne gre. Drugače pa se bo malce pustila razvajali staršem, saj nima več velikokrat te priložnosti. Danica Zavrl Žlebir / > - GORENJSKI GLAS • 12. STRAN NOMINATOR / gorazd.sjnik@g-glas.si Petek, 16. julija 2004 Gorazd Šinik Pravijo, da je vsake stvari enkrat konec. Pravijo tudi, da je glasbe le toliko, kot je denarja. In ko gre praznik ali glasba proti koncu, začnemo soditi, kako je bilo in kakšen aplavz bomo namenili. Nastopajočim, prirediteljem in praznično odetim. Če je aplavz dolg, če je "bis" in če se sliši glasni "bravo" za spodbudo, potem je veselje zasluženo. Vseh! sodobljena je tudi tipografija črk hotelov. Nad Toplicami sta še vedno ponosna leva, Park in Golf pa krasita stilizirana lokvanja, v zlati barvi. Tudi labod je zlat. Še preden smo lahko labodu, Savi in Bledu v čast slišali glas Mance Urbane Izmajlov, smo se sproščeno pomenkovali: "No, župan, kako gre, kako rama?" vljudno namenim Jožetu Antoniču. Sva si rekla, kako sva, pa je v najin krog pristopil mogočen možakar, širok in visok kot Martin Krpan: "A ti si pa od Glasa? No, kako je pa kaj direktor Marko?" nič kaj taktno po meni. Kaj č'mo! "Gospod, sploh berete Gorenjski glas? Kaj res ne veste, da imamo že skoraj tri leta direktorico!" pri-bijem. Zal neuspešno. Se je že vsulo. In lahko sem slišal, kako smo zanič, kako politično opredeljeni, bla bla: "Vse dokler ne boste dnevnik, niste merodajni," pribije še župan in nas strokov- Nasmejana sta bila, prav sim-atična, za na sliko, zakonca pec, gospa Jana, predsednica blejskega turističnega društva, in gospod Zvone, direktor hotela Toplice in kandidat za župana. Jana Špec se je v svojem nagovoru veselila Savinega sodelovanja in skupne skrbi za labode, ki že od leta 1967 šmin-kersko krmarijo po jezeru. Ponosni mož Zvone pa je spremljal nastop svoje žene. Dokazano, daje pol družine Špec za Bled. Jože Antonie Tudi na našem tisočletnem Bledu gredo praznovanja proti koncu. še sobotna Blejska noč in več ali manj bo končano praznovanje ob tisočletnici prve omembe gorenjskega turističnega bisera. In privoščiti gre nasmeh županu Bleda Jožetu Antoniču in njegovi ekipi. Tako prešerno nasmejanega sem župana srečal v prenovljeni Vili Bled, kjer smo se zbrali v čast in uspehu na pot, ob predstavitvi nove blagovne znamki ter logotipa - znaka družbe Sava hoteli Bled. Sava v svojem poslovnem stebru Turizem šele dobro začenja in bodo aplavza deležni kasneje. Že zdaj pa jim ga lahko namenimo za sijajno izpeljano idejo. Blejski labod bo odslej brezskrbno bedel nad "hotels & resorts" - kot so angleško prepoznavno poimenovali združeno blagovno znamko hotelov, kampa in golfa. Skupna in malce po- Jana in Zvone Špec no primerja s švicarskim kantonom in regijo v Nemčiji. Hm! "No, no, saj Gorazd je Čist' v redu pomirja situacijo župan Jože Antonič. Hvala, župan. Tudi vi ste čist' v redu! A o čevljih naj sodi kopitar. Za zdaj se nismo spraševali, ali je blejska tisočletnica količina ali kakovost in ali je cilj dosežen ter kam vse seže. Štefan Špilak in Drago Bule Srečanja v Vili Bled sta se veselila tudi "legendi" Štefan Špilak in Drago Bule. Štefan Špilak je legenda Podvina, bil je prvi direktor takrat bogato zasnovane restavracije, ki je gostila vse pomembno iz tujine in domovine. Zdaj je ponosni generalni prior Reda sv. Fortunata, francoske korporacije iz 6. stoletja, ki s svojim delovanjem skrbi za kakovost življenja: "In Honorem Dei, In Honorem Vini" - "V čast Bogu in vinu" je viteško geslo članov. Homo Tu-risticus pa je bila zelo gledana oddaja Draga Bulca, pred časom ukinjena, sliši pa se, da se zagotovo vrača na Te-ve. In prav je tako. Če se že gremo turizem. Med iskrenimi ljudmi. Ti si moja ljubezen. Poletna noČ, Po jezeru in veliko drugih spevnih pesmi, ki bodo za vedno ostale VRTIMO GLOBUS David Bowie operiran Legendarni britanski pevec David Bowie je moral prekiniti evropsko koncertno turnejo, saj so ga po nastopu v Nemčiji zaradi bolečin v ramenih prepeljali v bolnišnico, kjer so opravili nujno operacijo srca. Z angiopla-stiko so mu očistili blokirano arterijo. 57-letni rocker je že zapustil bolnišnico in se vrnil domov, kjer bo nadalje okreval. Bowie je zelo razočaran, ker je moral prekiniti turnejo, saj je bilo zadnjih deset mesecev na turneji fantastičnih in upa, da bo nadaljeval delo že prihodnji mesec. Restavracija za piešce Ameriški gostinec Gary Arnold je v Kaliforniji odprl restavracijo, kjer plešastim ljudem ponujajo brezplačno hrano. Iznajdljivi gostinec, ki je tudi sam plešast, gostom zaračuna po načelu "manj las, večji popust". Tako dobijo popolnoma plešasti ljudje brezplačne obroke, tistim, ki imajo na glavi le nekaj las, pa priznava visok popust. Gary, ki je s svojo posebno ponudbo požel velik uspeh, pravi, da se je nekoč na plešavost gledalo s prezirom, sedaj pa je v modi. Dodaja, da plešasti ljudje radi zahajajo v restavracijo ne le zaradi popustov, ampak tudi zato, ker se dobro počutijo v družbi sebi enakih. Johnny Depp lastnik otoka Lokal za žalovanje Ameriški igralec Johnny Depp je že med snemanjem filma Pirati" s Karibov vzljubil karibsko otočje, pred kratkim pa je postal tudi lastnik majhnega otoka, za katerega je odštel 3,6 milijona dolarjev. Do otoka, na katerem je šest peščenih plaž, čudovita, s palmami obdana lugu- na in privatno pristanišče, je možno priti le s hidroplanom ali čolnom. Tako se bo Depp izognil nadležnim paparazzom in v miru preživljal prosti čas z družino. Medtem ko so v Kaliforniji prišli na svoj račun plešci, pa so v Nanjingu na vzhodu Kitajske odprli lokal za tiste, ki žalujejo. Ljudje zlomljenega srca se lahko za Šest dolarjev na uro predajajo žalosti in v miru jočejo. V lokalu za zlomljena srca so na voljo robčki, pa tudi česen in pekoča paprika za tiste, ki za jok potrebujejo pomoč. Vrtijo otožno glasbo, na voljo pa so lutke, nad katerimi se obiskovalci lahko znesejo in tako sprostijo svojo jezo. Lokal je že od odprtja zelo obiskan, vsak dan ga obišče vse več depresivnih ljudi, ki ob pijači preganjajo žalost. nominator, Manca Urbano Izmajlov in Blaž Jurjevič v naših srcih (tak je bil tudi naslov) je zapela postavna, vedno simpatična Manca Urbane, poročena Izmajlov. Mož Benjamin jo je z violino spremljal v prenatrpani dvorani Vile, pianist Blaž Jurjevič pa je zaokrožil trio. As time goes by iz nepozabne Casablance, nekaj vedno zelenih tujih in koncert bi lahko res bil nepozaben. Preveč nas je bilo. Za v Vilo in dvorano. Open air bi bolj. pasal. Gre pa stoječ aplavz simpatični Manci. "Poglej kaj mi delajo!" se je namrŠčil dolgoletni direktor Vile Bled Janez Fajfar. "Mishš, da to paše sem?" mi namigne vidno nervozen. Ja, škoda. A sta "legendo" Janeza v objem sprejeli sodelavki Saša Babnik, ki skrbi v Savinem turizmu za stike z gosti, in Petra Čuk, izvršna vodja prodaje v hotelih Bled. Tudi multilingvist (menda še sam ne ve, koliko jezikov zna) Janez je član Reda svetega Fortunata in odlikovan s srebrno plaketo Bleda. Janez Fajfar je čez Bled in po njem pospremil številne državnike, kralje in kraljice in VIP-goste, mnogo gostov se na Bled in v Vilo vrača prav zaradi njega. Naloga Petre Čuk pa je prepri- ski poletni jazz festival na Pun-gertu. Bravo! Se podobnih prireditev. Ljudje bodo prišli. Zadnji večer Carniole, ko so v gradu Khieselstein navduševali The Platters, je s svojim glasom, stasom in kvartetom navdušila Jadranka Juras, trenutno ena izmed najpopularnejših pevk pri nas. Jadranka je študentka graške glasbene akademije, smer jazz. Tokrat so jo spremljali: beograjski pianist Milan Stanisavljevič, prav tako študent graške univerze in absolvent akademije v Beogradu; na basu se je dokazoval Matej Hotko, diplomant Manhatten school of Music, bobnal pa je Janez Gabrič, ki je zaključil študij v Rotterdamu. Fajn zasedba, ravno prav "težek" jazz. Če ne bi bilo tako mraz, bi bili užit- t • v v • • ki se vecji. So bili pa užitki teden prej. Zlatko Kaučič, mednarodno priznani bobnar, obredel je do- projekta Zlati čoln, ki je posvečen Srečku Kosovelu in Stevu Lacyju, ki je s Faulom McCandlessom koncertiral leta 2002 v Cankarjevem domu. Zal je Steve že umrl. Velik koncert. Tako zelo, da so ga v Goriških Brdih, kjer Zlatko Zlatko Kaučič Zlatko Kaučič, Paul McCandless in Ares Tavolazzi v mala ves svet, živel je v Španiji, na Portugalskem, Nizozemskem, je na Pungert pripeljal zveneča imena. Paul McCan-dless, veliko ime jazza in improvizacije, klarinetist, saksofonist, flavtist, član legendarnih živi, obiskali številni mednarodni novinarji. In odmeval je v Ameriki, na Japonskem, Italiji ... Zlatko se že pripravlja za nastop na Sajetu, festivalu v Tolminu, kjer bo v duetu z Alexandrom Balanescujem improviziral na set jazzovskih fotografij Kranjčana Iztoka Zupana. Obeta se svetovna premiera. Večer na Pungertu ni minil brez Iztoka Zupana - Zupa, glasbenega in fotografskega navdušenca. V dveh vlogah. Poskrbel je, da bodo avdiofili imeli glasbeni zapis koncerta Zlatka Kaučiča in da bo na Pungertu videti kakšna zanimiva slika. Prihodnji teden Iztok odpira avtorsko fotografsko razstavo na temo - jazz. Obljubljajo lep večer. Saška Babnik, Janez Fajfar In Petra Čuk čati in privabiti mednarodno publiko. Prav včeraj (četrtek) je edina z Bleda skupaj s "konkurenco" - združenimi hoteliiji - s promocijo nastopila v Miinchnu. Sijajna nemščina, Petra je dolgo živela prav v Miinchnu, kar ji bo zagotovo v pomoč ob nastopu. Ja, končal se je tudi 4. festival Carniola v Kranju in 4. Kranj- Oregonov. Na kitari je kvartet odlično dopolnjeval Samo Sa-lamon, na kontrabasu pa Italijan Ares Tavolazzi. Noro! Aplavz. e posebej Zlatku Kaučiču. Večer po deževnem nastopu na Lentu je z zasedbo očaral še Kranj, žal je bilo le premalo poslušalcev. Zasedba je del -H / Jadranka Juras Iztok Zupan Tudi v družbi glasbenih veličin je bil. Na prečni flavti je preigraval Paul McCandless, z nežnim šumom po opni bobna in Zlatkovo premikanje vej in listja oreha na Pungertu in nastala je nepozabna improvizacija. Dodali so bas in kitaro in eksplodiralo je v nekaj novega. Bravo! še pravo luč nad oder, da bomo tudi fotografi uživali. Kranj je bil in je jazzovsko mesto. Tudi Primož Grašič bo poskrbel za to. Pripravlja se prvi Jazz Kamp Kranj - glasbena delavnica z zvenečo mednarodno zasedbo. Saj bo. Toliko o čevlju in čevljarju. Kdor zna, zna! In ko bo na Bledu počil ognjemet bo že Luna. Mlaj! Petek. 16. julija 2004 RADIJSKI SPOREDI / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 13. STRAN PETEK, 16. JULIJA 2004 \ f SNOP-skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO SORA RKRANJ 5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.10 Poslovne novice 6.15 Gorenjska nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro Evropa 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Prispevek 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8,20 Oziramo se {ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Gremo na potep 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 Prispevek 10.40 Zaposlovanje 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Prispevek 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Prispevek 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + poslušejbi tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Borzne informacije - minute za GBD 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.20 Prispevek 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Prispevek 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Prispevek 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni predmeti 19.20 Kultura 20.00 Glasba 24.00 SNOP R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Jutranji razgled s Triglava - ceste, vreme 6.15 Da vas prebudimo -Olimpijske zanimivosti 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Kaj je novega v porodnišnicah 7.00 Dnjga jutranja kronika 7.20 Razmere na cestah, vreme 7.22 Popevka tedna 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.45 Aktualno 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Planinski nasvet 8.25 Obvestila 8.30 Novice 8.40 Oglasi 8.50 Aktualno 9.00 Gorenjec, Go-renjka meseca 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 10.05 Aktualno 10.20 Vreme, ceste 10.25 Obvestila 10.30 Včeraj danes ju- tri 10.45 Oglasi 11.00 Aktualno: 1001 nasvet 11.25 Napoved oddaj čez dan 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Vrtec med počitnicami 13.40 Oglasi 14.00 Aktualno 14.15 Voščila 14.25 Obve^ila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.00 AÄuaino 15.30 Dogodki in odmevi 16.05 Vreme, ceste 16.10 Popevka tedna 16.15 Gorenjska, tu smo doma 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 16.50 Podjetniški cik-cak OOZ Radovljica 17.00 Pogled v današnji dan 17.30 Včeraj danes jutri 17.40 Oglasi 18.00 Brezplačni mali oglasi po pošti 18.15 Bodica tedna 18.25 Obvestila 18.30 Tednik občine Bled 18.50 Oglasi 19.00 Črna kronika dneva 19.05 Voščila 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.45 Pravljica za otroke: Biti močnejši ali biti prijatelj 21.00 Glasba do polnoči 21.30 Popevka tedna 21.40 Oglasi 23.40 Oglasi RSORA 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Nasvet za izlet 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.50 Pregled tiska 8.55 Dnevna malica MATEJA 9.00 Aktualno 9.30 Za kulturni vsakdan - MAGICA LA-TERNA 10.00 Novice in dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 11.00 V svetu filma 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Napoved programa 13.15 D9 13.35 Pregled tiska 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.20 Borza 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911 18.00 Planinska oddaja 19.00 Radio jutri 19.30 Zmagovalni oder 21.00 Odpoved programa 24.00 SNOP RRGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz-UUBUANA: 104,8 MHz 6.00 Dobro jutro 7.15 Novice, vreme, ceste 7.20 Nočna kronika 7.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.35 Vreme 7.50 Skriti mikrofon 8.25 RGL danes 8.30 Car-pe diem 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko ... 10.00 V LJubljani 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.00 Rešeto 13.20 Odgovori po- slušalcem 13.30 Zmajčkov mozaik 14.00 Pasji radio 15.30 Kulturni utrip 16.30 RGL-ova popotovanja 19.20 Vreme 19.30 Znova - Globus 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila fl.OO Kratke novice. Vaša pesem 11.15 Knjižne minute (presoje) 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Komentar tedna 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 Ob petkih pospravljamo podstrešje 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 2. in 4. Skriti zaklad 19.00 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponovitev) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Iz Mohorjeve skrinje 21.15 Ponovitev Komentarja tedna 21.30 Mozaik dneva 22.00 Klasična glasba; Ponovitve 23.00 Doživetja gora in narave 24.00 Srečno na poti 4.40 Radio Vatikan R ODMEV 6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zapra-šenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.00 Regijske novice 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Mozaik Slovenije 9.40 Glasbene želje 10.00 Srečanje upokojenskih društev na Sovodnju 11.00 Regijske novice, Osmrtnice 11.30 Brezplačni mati oglasi 12.00 Regijske novice. Osmrtnice 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami Gospodarski vestnik 15.30 Dogodki n odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 16.35 Snidenja -nagradna uganka s terena 17.00 Regijske novice 17.15 Orgonski top 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.20 Nočni program SOBOTA, 17. JULIJA 2004 SNOP-skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 5.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO SLOVENSKE GORiCE R KRANJ 5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.20 Gorenjska nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro, komu? 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Kultura 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Godan 9.30 Bistre glave vedo odgovore prave: Plavanje 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Bistre glave vedo odgovore prave 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.20 Prispevek 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + poslušejbi tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.30 Dobrodošli v Evropi 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.20 Izbor pesmi tedna 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Prispevek 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Prispevek 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Prispevek 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni predmeti 19.20 Verska oddaja 19.50 EPP 20.00 Glasba 24.00 Skupni nočni program R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Jutranji razgled s Triglava 6.05 Ceste, vreme in Robert Bohinc 6.15 Da vas prebudimo: olimpijske zanimivosti 6.25 Obvestila 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Kaj je novega v porodnišnicah 7.00 Druga jutranja kronika 7.19 Vreme, ceste 7.22 Popevka tedna 7.25 Napoved oddaj čez dan 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.45 Aktualno 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Ekološki nasvet 8.25 Obvestila 8.30 Novice 8.40 Oglasi 8.50 Aktualno 9.15 Info-megahertz 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 9.50 Triglavski zeleni vrtiček 10.25 Obvestila 10.30 Včeraj danes jutri 10.40 Oglasi 11.00 Policija svetuje - Anton Hribar 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 12.45 Podarim 13.00 Aktualno, Beseda mladih 13.40 Oglasi 14.00 Aktualno 14.15 Voščila 14.25 Obvestila 14.30 Novice 14.4Q Oglasi 14.50 Motorci 15.30 Dogodki in odmevi 16.05 Vreme, ceste 16.10 Popevka tedna 16.15 Zgornja Gorenjska, tu smo doma 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Pogled v današnji dan 17.10 Aktualno 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.45 Oglasi 18.00 Oddaja o modi, ponovitev 18.25 Obvestila 18.30 Tedenski pregled dogajanj na Gorenjskem 18.40 EPP 18.45 Duhovni razgledi 19.00 Črna kronika dneva 19.05 Voščila 19.25 Mapoved jutrišnje oddaje 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.45 Pravljica za otroke: Zmajevo srce 20.15 Mozaik Slovenije 21.00 Glasba do polnoči 21.30 Popevka tedna 21.40 Oglasi 22.00 Made in Italy 22.40 Oglasi 23.00 Veterinar na obisku, ponovitev RSORA 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 7.00 Druga jutranja kronika 7.35 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.50 Pregled tiska 8.55 Nasvet za malico MATEJA 9.00 Radijski kviz 9.30 Prgišče pravljic 9.40 Kje tišči zajec? 10.00 Novice in dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 10.20 Oddaja za male živali 11.00 Vprašanja in pobude, ponovitev 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Napoved programa 13.15 D9 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16,15 Radio danes 16.25 Kino 16.30 Športna sobota 18.00 Desetnica - lestvica popularne glasbe 20.00 Odpoved prograe-ma 24.00 SNOP RRGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -UUBUANA: 104,8 MHz 7.00 Dobro jutro 7.15 Novice, ceste, vreme 7.20 Nočna kronika 7.35 Vreme 8.20 RGL danes 9.30 Smo v Evropi 12.00 BBC novice 13.30 Pasji radio 14.00 Želje, čestitke 15.30 Kulturni utrip 16.30 Carpe diem 17.30 Notranjsko kraški mozaik 18.00 Iz svetovnih glasbenih lestvic 18.57 Izbranka tedna 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Naravoslovne zanimivosti 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Sobotna iskrica 10.30 Poročila, Vaša pesem 11.00 Za življenje, za danes in jutri: 1. Besede mičejo 2. Zakonci 3. Svet oblikuje mlade 4. Betanija 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Glasbena voščifa 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Mali oglasi 17.00 Slovene' Slovenca vabi 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Naš gost 19.30 Poročila 19.45 Sejalec seje besedo (ponovitev) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Radijska molitev 21.00 Škofov govor pred nedeljo 21.15 1. Gospod kliče 2.-4. Vodnik po Sv. pismu 3. Jezus živi; Ponovitve: 22.00 Za življenje 23.00 Obala neznanega 24.00 Slovene' Slovenca vabi 4.40 Radio Vatikan R ODMEV 7.00 Dobro jutro, novice, vreme 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zaprašenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.00 Regijske novice 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - kosilo 9.40 Glasbene želje 10.00 Predstavitvena oddaja: Predstavitev prostovoljnega gasilskega drušNa Cerkno 11.00 Regijske novice, Osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30Vringu 13.00 Glasbeni gost 14.00 Mlin na eter 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.10 Sobotno popoldne 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.00 Nočni program NEDELJA, 18. JULIJA 2004 SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 5.00 na frekvencah Radia Triglav, Krani in Sora -RADIO SLOVENSKE GORICE R KRANJ 5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice ®-20 Gorenjska nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro, komu? 6.S0 EPP 7.00 Novice 7.15 Kultura 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se (ce- ste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Novice 9.10 Predstavljamo vam slovenske glasbenike 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Prispevek: Megasr-čkov horoskop 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Po domače na kranjskem radiu 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice 12.40 Kmetijska oddaja 12.50 EPP 13.00 Voščila 13.50 EPP 14.00 Novice 14.10 Prispevek 14.30 Oglašanja s športnih prireditev 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vre- me. ceste 15.50 EPP 16.00 Novice 16.10 Nedeljsko popoldne 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Nedeljsko filmsko popoldne 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Novice 18.15 Izgubljene živali 18.20 Kino kviz 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni predmeti 19.50 EPP 20.00 Glasba 24.00 Skupni nočni program R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV Stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Veterinarjev nasvet, ponovitev 6.15 Pravljica za otroke: Srečni strahec 6.25 Obvestila 6.40 Oglasi 6.45 Zdrav način življenja, ponovitev 7.00 Novice 7.22 Popevka tedna 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Oddaja za otroke: Mirin vrtiljak 8.40 Oglasi 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 10.00 Borovnice nekoč in danes 10.25 Obvestila 10.30 Nedeljske novice 10.40 Oglasi 11.00 Brezplačni mali oglasi po telefonu 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.25 Obvestila 12.40 Oglasi 13.00 Nedeljski gost - Boris Čemilec 13.40 Oglasi 14.00 Skriti glasbeni gost 14.25 Obvestila 14.40 Oglasi 14.45 Bodica tedna 15.00 Aktualno 15.30 Novice 16.05 Popevka tedna 16.10 Voščila 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Popotniški kviz 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.45 Oglasi 18.00 Aktualno 18.30 Tedenski pregled dogajanj na Gorenjskem 18.25 Obvestila 18.40 Oglasi 18.45 Duhovni razgledi, ponovitev 19.00 Črna kronika dneva 19.05 Minute za prijetno razpoloženje (resna glasba) 19.25 Voščila 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.45 Druga stran + Glasbena gverila -oddaja za mlade 21.30 Popevka tedna 21.40 Oglasi 22.00 Dr. Petek 22.40 Oglasi RSORA 7.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 7.15 Novice in dogodki, šport, vreme 7.30 Noč ima svojo moč 8.00 Tema po izboru voditelja 8.10 Smeh za smeh 9.00 Aktualna tema 10.00 Dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 11.00 Škofjeloški tednik 11.40 Radijska izložba 12.00 Nedeljska duhovna misel 12.15 Pesem dneva 12.20 Radijska prodaja 12.30 Kmetijska oddaja 13.Q0 Osmrtnice 13.10 Napoved programa 13.15 Čestitke 14.00 Evropa v enem tednu 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 17.00 Nedeljsko srečanje 19.15 V nedeljo obujamo spomine 19.55 Radio jutri 20.00 Odpoved programa 24.00 SNOP RRGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -UUBUANA: 104,8 MHz 6.50 Horoskop 7.15 Novice, ceste, vreme 7.20 Nočna kronika 7.35 Vreme 8.20 Na današnji dan 8.25 RGL danes 9.30 Izbor iz svetovnih zanimivosti 10.30 Nedeljski gost 12.00 BBC novice 13.30 Želje, čestitke 15.20 Kulturni utrip 18.57 Izbranka tedna 19.30 Ugibamo 19.45 Športni pregled 19.55 Horoskop R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Škofov govor za nedeljo (ponovitev) 7.00 Zvonjenje 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Iz življenja vesoljne Cerkve 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Prenos sv. maše 10.00 Oznanila 10.15 Graditelji sIck venskega doma 11.00 Poročila, osmrtnice, obvestila 11.15 Kmetijska oddaja 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Glasbena voščila 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 Slovencem po svetu in domovini 18.30 Sakralna glasba 19.30 Za otroke 19.45 Škofov govor za nedeljo 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Obala neznanega - izzivi vere 21.30 Radijski roman; Ponovitve: 22.00 Naš gost 23.00 Graditelji 24.00 Iz življenja vesoljne Cerkve 00.30 Sobota ob 21.15 R ODMEV 7.00 Dobro jutro, novice, vreme 7.30 Iskanja 7.45 Horoskop 8.15 Vrtimo 113 8.30 Podoknica - oddaja o narodnozabav-ni glasbi 9.30 Povej naprej 10.00 Nedeljska reportaža 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.15 Zaprašenki dneva 11.30 Oglasi, zanimivosti 12.00 Kronika tedna 12.30 Črna kronika 13.15 Voščila, S pesmijo na obisku 14.00 Naprajenci občine Idrija za leto 2004 14.30 Športni program 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Nedeljsko popoldne 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.00 Nočni program PONEDELJEK, 19. JULIJA 2004 SNOP-skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 5.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - KOROŠKI RADIO R KRANJ 5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.10 Tedenski pregled dogodkov 6.15 Go-, renjska nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Prispevek 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva -citat 8.20 Oziramo se {ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 Cankarjev dom 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.05 Prispevek 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Prispevek 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 12.10 Prispevek 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + poslušejbi tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Črna kronika 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.10 Ponedeljkovo športno popoldne 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Športno popoldne 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni predmeti 19.45 Kultura 19.55 EPP 20.00 Glasba 24.00 SNOP R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Jutranji razgled s Triglava 6.05 Ceste, vreme 6.15 Da vas prebudimo: olimpijske zanimivosti 6.25 Obvestila 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Kaj je novega v porodnišnicah 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Razmere na cestah, vreme 7.22 Popevka tedna 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.45 Aktualno 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Jejmo malo, jejmo zdravo - Prilagodimo recepte 8.25 Obvestila 8.30 Novice 8.50 Aktualno 9.00 Triglavski zeleni vrtiček 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 9.50 Aktualno 10.00 Aktualno 11.20 Vreme, ceste 10.25 Obvestila 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.45 Oglasi 11.00 Aktualno 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Tedenska črna kronika 12.20 Voščila 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Športni.ponedeljek 13.40 Oglasi 14.00 Aktualno, prometna varnost na gorenjskih cestah 14.10 Vreme doma in po svetu 14.15 Voščila 14.25 Obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.30 Novice 16.05 Popevka tedna 16.15 Gorenjska, tu smo doma 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 16.50 Aktualno 17.00 Pogled v današnji dan 17.10 Jejmo malo. jejmo zdravo, ponovitev 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Glasbena skrinja 18.25 Obvestila 18.30 Tednik občine Kranjska Gora 18.55 Tedenska gorenjska črna kronika, ponovitev 19.00 Oglasi 19.10 Črna kronika dneva 19.15 Voščila 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.45 Moja je lepša kot 21.00 Glasba do polnoči 21.30 Popevka tedna 22.00 Ponovitev športnega prispevka 22.40 Oglasi 23.00 Motorci, ponovitev 23.20 Glasba do polnoči RSORA 6.00 Napoved programa 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Jezik in govorica telesa 7.00 Druga jutranja kronika 7.40 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.55 Dnevna malica - Mateja 9.00 Aktualno 9.30 Komentar 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 11.00 Oddaja za upokojence 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.20 Radijska prodaja 12.30 Ponovitev kmetijske oddaje 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911 - obrtniki 18.00 Multipraktik 19.00 Multipraktik 19.55 Radio jutri 20.00 Odpoved dnevnega programa 20.05 Glasbeni program RA Sora do polnoči 24.00 SNOP RRGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -UUBUANA: 104,8 MHz 6.00 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.30 Kratko in sladko 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko 10.00 V Ljubljani 10.20 Iz Trzina 10.30 Šport na RGL-u 11.30 Vaše mnenje o ... 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.00 Rešeto 13.30 Globus, mednarodni pregled 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.50 Gospodarstvo 16.00 Modni bla, bla 19.20 Vreme 19.30 Znova Globus 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.30 Ve čemi program R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo {dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice in Vaša pesem 11.15 Iz založbe TDO 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 13.30 Stare, ma lepe 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 1. Zdravstvena 2. O šolstvu 3. Pravne zagate 4. Za streho nad glavo 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 Glasovanje za Vašo pesem 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponovitev) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Prijatelji Radia Ognjišče 21.30 Mozaik dneva 22.00 1. Zanimivosti nočnega neba, 3. Prepadi in mostovi (do 24.00) 23.00 Sakralna glasba 24.00 Slovencem po svetu in domovini 4.40 Radio Vatikan R ODMEV f 6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zaprašenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.00 Regijske novice 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - Ljudje med seboj 9.40 Glasbene želje 10.00 Športni program 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami Gospodarski vestnik 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.10 Šport plus (mozaična športna oddaja) 18.20 Glasbene želje 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.00 Nočni program TOREK, 20. JULIJA 2004 SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 5.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora -KOROŠKI RADIO R KRANJ 5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.10 Poslovne novice 6.20 Gorenjska nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro - Evropa 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Prispevek: Knjižni kotiček 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme. izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.40 Zaposlovanje 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Mati oglasi 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Rožna pot v Cerkljah 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + poslušejbi tega tedna 13.10 Izgubljene živali 13.15 Prispevek 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek: borzni komentar 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.10 Prispevek 16.20 Prispevek 16.55 EPP 17.00 Novice 17.10 Vreme, ceste 17.20 Avtomobilistična oddaja na Radiu Kranj 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Računalniške novice 18.40 Prispevek 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni predmeti 19.30 Prispevek 19.45 Kultura 19.55 EPP 20.00 Glasba 24.00 SNOP R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Jutranji razgled s Triglava 6.05 Ceste, vreme 6.15 Da vas prebudimo, olimpijske zanimivosti 6.25 Obvestila 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Kaj je novega v porodnišnicah 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Razmere na cestah, vreme 7.22 Popevka tedna 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.50 Aktualno 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno, energetski nasvet 8.25 Obvestila 8.30 Novice 8.40 Oglasi 8.50 Aktualno 9.00 Aktualno 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 9.50 Aktualno 10.00 Gibljive slike: Linhartova dvorana Radovljica 10.20 Vreme, ceste 10.25 Obvestila 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Oddaja za upokojence 13.40 Oglasi 14.00 Iz olimpijskih krogov 14.15 Voščila 14.25 Obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 14.50 Aktualno, prosta delovna mesta 15.00 Big bang 15.30 Novice 16.05 Vre- me, ceste 16.10 Popevka tedna 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 16.50 Aktualno 17.00 Pogled v današnji dan 17.10 Aktualno. Kvizkoteka 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Ta živalske 18.25 Obvestila 18.30 Tednik občine Bohinj 19.00 Oglasi 19.10 Črna kronika dneva 19.15 Voščila 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.45 Pravljica za otroke 20.00 Lestvica izpod Triglava 20.15 Glasbeni večer po izboru Braca Korena 20.40 Oglasi 21.30 Popevka tedna 21.40 Oglasi 22.00 Računalniške novice 23.00 Kulturni utrinek, ponovitev RSORA 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Besedovanje o besedah 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Črna kronika 7.40 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki. šport, vreme 8.55 Dnevna malica -Mateja 9.00 Aktualno 9.30 Radovedni vseved 10.00 Novice in dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 10.30 Vrelci zdravja in lepote 12.00 Kličemo London -BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 15.00 Novice in dogodki, šport 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911 (kultura) 18.00 Vrtiljak stare glasbe 20.00 Odpoved dnevnega programa 20.05 Glasbeni program RA Sora do polnoči 24.00 SNOP GORENJSKI GLAS • 14. STRAN RADIJSKI, KINO SPOREDI / info@g-glas.si Petek, 16. julija 2004 RRGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -UUBUANA: 104,8 MHz 7.00 Dobro jutro 7.15 Novice 7.20 Nočna kronika, Horoskop, Izbranka tedna. Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.30 Kratko in sladko 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko ... 10.00 V Ljubljani 10.30 Gost, tema 11.00 Kamniške novice 11.30 Vaše mnenje o ... 12.00 BBC novice 12.30 Volitve 13.00 Iz tujega tiska 13.00 Rešeto 13.30 Osir 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešr ča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.50 Gospodarstvo 20.00 Horoskop R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z raz- lago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice. Vaša pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Glasbena voščila 17.00 Šport na radiu Ognjišče I. 18.00 Poročila. Vaša pesem 18.15 Šport na Radiu Ognjišče II. 19.00 Kratke novice 19.15 Napovednik programa za jutri 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 1. Luč v temi, 3. Vstani in hodi, 2. 4. in 5. Juretov večer 21.30 Mozaik dneva 22.00 1. in 3. Sončna pesem, 2. 4. in 5. Svetloba in sence Ponovitve: 23.00 Pone- deljek ob 17.00 24.00 Prijatelji Radia Ognjišče 4.40 Radio Vatikan R ODMEV 6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jut-yranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zaprašen-ki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.00 Regijske novice 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - Ekologija 9.40 Glasbene želje 9.50 Minute s turistično agencijo Relax 10.00 Minute za podjetne: Aktualnosti malega gospodarstva 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opol-dnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami Gospodarski vestnik 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.15 Kulturna razglednica 18.20 Glasbene želje 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.00 Nočni program SREDA, 21. JULIJA 2004 SNOP-skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 5.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO TRIGLAV R KRANJ 5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.10 Poslovne novice 6.20 Gorenjska nočna kronika 6.25 Bio vremenska napoved 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro - Evropa 7.00 Novice 7.15 Prispevek 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se {ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 Ponudba nepremičnin 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Prispevek 11.30 Kviz Radia. Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.05 Prispevek 12.10 Prispevek 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + po-slušejbl tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.30 Dobrodošli v Evropi 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.50 EPP 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.10 Prispevek 16.50 EPP. 17.00 Novice 17.10 Prispevek 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Oddaja za upokojence 18.50 EPP 19.00 Novice 19.05 Izgubljeni predmeti 19.10 Mladi, nadarjeni, obetavni 19.45 Kultura 20.00 Glasba 24.00 Skupni nočni progam R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Jutranji razgled s Triglava 6.05 Ceste, vreme 6.15 Da vas prebudimo: Olimpijske zanimivosti 6.25 Obvestila 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Kaj je novega v porodnišnicah 7.00 Druga jutranja kronika 7.19 Vreme, ceste 7.20 Popevka tedna 7.25 Napoved oddaj čez dan 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.45 Aktualno 8.00 Kronika OKC Kranj -zadnjih 24 ur 8.05 Zdravnikov nasvet 8.25 Obvestila 8.30 Novice 8.40 Oglasi 9.00 Aktualno 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Ogla- si 10.00 Olimpijski kotiček 10.20 Ceste, vreme 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.45 Oglasi 11.00 Aktualno: Zlata kočija, formula 1 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanah stih 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno: Glas ljudstva 13.40 Oglasi 13.50 Motorci 14.15 Voščila 14.25 Obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno 15.30 Dogodki in odmevi 16.05 Vreme, ceste 16.10 Popevka tedna 16.15 Gorenjska, tu smo doma 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Pogled v današnji dan 17.10 Aktualno 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Moda in čas: Kako naj bo globok dekolte 18.25 Obvestila 18.30 Tednik občine Jesenice 19.00 Oglasi 19.10 Črna kronika dneva 19.15 Misli iz Biblije 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.41 Minute za prijetno razpoloženje, ponovitev 22.40 Oglasi 23.00 Misli iz Biblije, ponovitev RSORA 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Cvetlice in gredice 7.00 Druga jutranja kronika 7.40 Pregled tiska 8.15 Novice, dogodki, šport, vreme 8.55 Dnevna malica - Mateja 9,00 Aktualno 9.30 Povej naglas 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 10.20 Zakladi slovenskih spominov 11.00 Predstavljamo občinske nagrajence - Košarkarski klub Škofja Loka 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem tedna 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Naša sreda sredi vaše vasi: KS Sora 19.00 Na planetu glasbe 20.05 Glasbeni program RA Sora do polnoči 24.00 SNOP RRGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -UUBUANA: 104,8 MHz 6.00 Dobro jutro 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.25 RGL danes 8.30 Kratko in sladko 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko 10.00 V Ljubljani 10.30 RGL-ov gost 11.30 Vaše mnenje o 12.00 BBC novice 12.30 Volitve 13.00 Rešeto 14.00 Pasji radio 15.00 RGL ob- vešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.50 Gospodarstvo 17.30 Kinomatik 18.00 Izbranka tedna, glasovanje 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 21.00 Vedeževanje R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, c^ ste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 10.15 Srečno na poti 11.00 Kratke novice. Vaša pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Zlati zvok 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Mali oglasi 17.00 Pogovor o 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Spoznanje več - predsodek manj 19.00 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R."©.? 20.30 Sveta vera bodi vam luč (radijska kateheza) 21.30 Mozaik dneva 22.00 Glasba z znamko Ponovitve: 23.00 Šport na Radiu Ognjišče 4.40 Radio Vatikan R ODMEV 6.00 Dobro jutro, npvice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7*45 Vrtimo 113 7.50 Zapra-šenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.00 Regijske novice 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - Zdravje in lepota 9.40 Glasbene želje 10.00 Občina Cerkno 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami Gospodarski vestnik 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.10 Šolska oddaja 18.20 Glasbene želje 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.00 Nočni program ČETRTEK, 22. JULIJA 2004 SNOP-skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 5.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora R KRANJ 5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.10 Poslovne novice 6.20 Gorenjska nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro - Evropa 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Prispevek 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 Prešernovo gledališče 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 F^spevek 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Prispevek 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + poslušejbi tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Planinsko športni kotiček 14.50 EPP 15.00 Novice 15.10 Borzni komentar 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.20 Prispevek 16.50 EPP 17.00 Prispevek 17.20 Novice 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 To so naši 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni predmeti 19.25 Oddaja EU 19.30 Prispevek 19.45 Kultura 19.50 EPP 20.00 Glasba 24.00 SNOP R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Jutranji razgled s Triglava 6.05 Ceste 6.05 Vreme 6.15 Da vas prebudimo, olimpijske zanimivosti 6.25 Obvestila 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.47 Kaj je novega v porodnišnicah 6.50 Jutranja humoreska 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Vreme, ceste 7.22 Popevka tedna 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.50 Aktualno 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Zdrav način življenja - Kolesarienje in prehrana 8.25 Obvestila 8.30 Novice 8.50 Aktualno 9.00 Aktualno, Zakladi ljudske modrosti 9.15 Druga jutranja uganka 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno 10.20 Vreme, ceste 10.25 Obvestila 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.45 Oglasi 11.00 Mavrica - oddaja o kulturi 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno - OKS 13.40 Oglasi 14.00 Aktualno 14.15 Voščila 14.25 Obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi - Čez pregrade do Merkurjeve nagrade 15.00 Aktualno 15.30 Novice 16.05 Popevka tedna 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 16.50 Novice OOZ Jesenice 17.00 Pogled v današnji dan 17.10 Aktualno 17.30 Včeraj, danes, jutri 18.00 Minute za slovenski jezik 18.30 Tednik občine Radovljica 19.00 Oglasi 19.10 Današnja črna kronika dneva 19.15 Voščila 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.45 Zimzeleni četrtek 20.40 Oglasi 21.15 V jutrišnjem Gorenjskem glasu 21.30 Popevka tedna 21.40 Oglasi 22.00 Zdravnikov nasvet, ponovitev 22.40 Oglasi RSORA 6.00 Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Gospodinjski nasveti 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Radio danes 8.55 Dnevna malica - Mateja 9.00 Aktualno 9.30 Kulturni vsakdan - Izza odra 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 10.30 Komercialna predstavitev 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 Kličemo Lorh don-BBC 12.15 Pesem tedna 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911 18.00 Od svečke do volana 19.00 Varv dranje s harmoniko 20.00 Odpoved programa 21.00 Glasbeni program RA Sora do polnoči 24.00 SNOP RRGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -UUBUANA: 104,8 MH 6.00 Dobro jutro 6.15 Novice, ceste, vreme 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.30 Kratko in sladko 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko 10.00 V Ljubljani 10.30 RGLova tema 11.30 Vaše mnenje o ... 12.00 BBC novice 12.30 Volitve 13.00 Rešeto 14.00 Pasji radio 14.30 Borzni komentar 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.50 Gospodarstvo 16.30 Dosjeji 17.30 Živalski program 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 9.30 Založba Družina 10.00 Poročila 10.15 Doživetja gora in narave 11.00 Kratke novice. Vaša pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Komentar iz Družine 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Glasbena voščila 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 1.-3. Dijaška oddaja 2.-4. Skavtski potep 19.00 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Karavana prijateljstva I 21.30 Mozaik dneva 22.00 Karavana prijateljstva II. Ponovitve: 23.00 Pogovor o 24.00 Sveta vera bodi vam luč 4.40 Radio Vatikan R ODMEV 6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zaprašenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.00 Regijske novice 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - dom in gospodinjstvo 9.40 Glasbene želje 10.00 Turistika 11.00 Regij- ske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami Gospodarski vestnik 15.30 Dogodki in odmevi Radia Slovenija 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.15 Vonj po bencinu 18.20 Glasbene želje 19.00 Zanimivosti in klepeti LOCANKA www.gorenjskiglas.si GORENUSKl GLAS, d.o.o., Zoisova ui 1. Kranj Za vas v kinu Piše: Dominik Frelih DEKLETA ZGORAJ (BREZ) 2 komedija, mladinski Priporočamo ogled nad 16 let. Dolžina: 88 minut Režija: Peter Gersina Scenarij: Maggie Peren Igrajo: Diana Amft, Karoline Herfurth, Jasmin Gerat, Max Riemelt spoprijateljita in Michele odkrije, da ga ima tu nekdo prisilno. So v to vpleteni vaščani? Michele še ne ve, kaj je to ugrabitev, ve pa, da ga mora rešiti. Sanjavi, na pol umetniški film niti malo ni akcijski, pač pa bolj kot ne estetski. Režiser uživa v prikazova nju pokrajine z žitnimi polji, odnosov med ljudmi in s otroških sanjarij. Dialogi so zanimivi, zgodba se nekoliko vleče, vendar to odtehta lepota fotografije. Tri prijateljice Inken (Diana Amft), Lucy (Jasmin Gerat) in Leni (Karoline Herfurth) so ugotovile, da doma enostavno ni več živeti. Medtem so postale študentke in spodobi se živeti na svojem. Težava je le, da v Muench-nu stanovanj ni ravno na pretek. Poleg tega imajo še vse težave s fanti ali pa imajo fantje težave z njimi. Končno najdejo neko luknjo, ki jo uredijo v še kar spodoben bi-valnik. Njihov sosed pa je mlad bogat povzpetnik s čud- v nimi nagnjenji. Se posebej mu je všeč Inken. Lena pa izve, da je njen sošolec sin bogatega nepremičninskega posrednika. Vendar ne ve, kdo je to. Skuša ga najti prek njegovega kolega, pa se izkaže, da so le vleče za nos. Vmes pa punce še eksperimentirajo v ljubezni in skušajo najti popolnega fanta. Prijetna najstniško študentska komedija odraža način v življenja mladih v času študija. Zelje so visoke, sredstva za dosego le-teh pa včasih brezkompromisna. Dekletom rojijo po glavi fantje in fantje to izkoriščajo, s tem da se pretvarjajo za nekaj, kar niso. No, včasih pride tudi kako presenečenje. Nemška komedija je očitno napredovala, saj je ta film že drugo nadaljevanje istoimenskega fdma. Karakterji so izdelani zelo dobro in karikiranje, ki je bistveno za komedijo, je polno presenečenj. Šale niso privlečene za lase, igralci so se potrudili, režiserju pa je uspelo prikazati težave in veselje študentov na prijeten način. NE BOJIM SE triler TOTALNA ZMEŠNJAVA komedija Priporočamo ogled nad 12 let. Dolžina: 89 min Režija: Albert Ter Heerdt Scenarij: Albert Ter Heerdt Igrajo: Mimoun Oaissa, Šalah Eddine Benmoussa, Zohra 'Flifla' Slimani, Najib Amhali, Iliass Ojja Maroška družina na Nizozemskem. Same težave. Oče si prizadeva, hčer poročiti v ugledno maroško družino, srednji sin se preživlja z drobnim kriminalom, najmlajši pa žica denar, kjer le more. Tudi tako, da fotografira muslimanska dekleta na stranišču, kjer so brez rut, in jih nato izsiljuje. Le najstarejši sin je v službi policaja nekako spodoben državljan, pa tudi tu ne gre brez težav. Oče za vse to ne krivi sebe, pač pa svojo ženo, ki ga zaradi tega prav z veseljem porine po stopnicah. Se bo Sploh kdo zresnil? Nizozemska komedija in tragedija skupaj je posrečena kombinacija karikirane predstavitve življenja muslimanskih priseljencev v Evropo. Starši želijo ohranjati tradicijo, otroci bi bili radi podobni svojim vrstnikom, čeprav čutijo, da se bodo težko asimilirali, če sploh kdaj. Igralska zasedba je posrečena, igra zadovoljiva, karakterji so izdelani domiselno in vsebina je aktualna. Pozornost je posvečena osebnemu doživljanju, kar napravi film bogat tudi vsebinsko. Priporočamo ogled nad 10 let. Dolžina: 108 minut Režija: Gabriele Salvatores Scenarij: Niccolo Ammaniti, Francesca Marciano Igrajo: Aitana Sänchez-Gijön, Dino Abbrescia, Giorgio Carec-cia, Giuseppe Cristiano, Mattia Di Pierro, Diego Abatantuono Leta 1978 se v južnoitalijanski vasici Apulii v bistvu nič ne dogaja. Poletje, odraslim se ne lju-' bi delati, otroci pa stikajo po okolici in odkrivajo svet. lO-letni Michele najde pred zapuščeno hišo pokrito luknjo, notri pa zanemarjenega dečka. Nič mu ni jasno in najprej se pošteno prest rasi. čez Čas pa se z dečkom Petek. 16. julija CENTER: angl. Šved. akcij, film TRETJI UDAR ob 18. in 22. uri, kanad. špan. rom. drama MOJE ŽiVUENJE BREZ MENE ob 20. uri; STORŽIČ: Do 12. avgusta zaprto! RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA: akcij, spekt. DAN PO JUTRIŠNJEM ob 21. uri; ŠKOFJA LOKA: fant. avant. film HARRY POTTER iN JETNIK IZ AZKABANA ob 18.30 in 20.45; ŽIRI: amer. mlad. film HARRY POTTER IN JETNIK IZ AZKABANA ob 18. In 20.30. Sobota. 17. julija film HARRY POTTER IN JETNIK IZ AZKABANA ob 18.30 in 20.45; ŽIRI: amer. mlad. film HARRY POHER IN JETNIK IZ AZKABANA ob 18. uri. amer. drama KRISTUSOV PASIJON ob 20.30. Ponedeljek. 19. julija___ CENTER: angl. Šved. akcij, film TRETJI UDAR ob 18.30 uri, kanad. špan. rom. drama MOJE ŽIVUENJE BREZ MENE ob 20.30; STORŽIČ: Do 12. avgusta zaprto! Torek. 20. julija___ CENTER: angl. Šved. akcij, film TRETJI UDAR ob 17., 19. in 21. uri; STORŽIČ: Do 12. avgusta zaprto! RADOVUlCA - LINHARTOVA DVORANA: drama HIŠA PESKA IN MEGLE ob 19. uri, akcij. spekt. DAN PO JUTRIŠNJEM ob 21.10; ŠKOFJA LOKA: fant. avant. HARRY POTTER IN JETNIK IZ AZKABANA ob 18.30 uri. dok. film OTROCI SREČE ob 20.45; ŽIRI: amer. mlad. film HARRY POTTER IN JETNIK IZ AZKABANA ob 18. in 20.30. CENTER: angl. Šved. akcij, film TRETJI UDAR ob 18.30 in 20.30; STORŽIČ: Do 12. avgusta zaprto! Sreda. 21. julija__ CENTER: angl. Šved. akcij, film TRETJI UDAR ob 18.30 in 20.30; STORŽIČ: Do 12. avgusta zaprto! ŠKOFJA LOKA: igrano-dok. film KURBA ob 20.30. Nedelja. 18. iuliia k« CENTER: angl. Šved. akcij, film TRETJI UDAR ob 17. in 21. uri, kanad. špan. rom. drama MOJE ŽIVUENJE BREZ MENE ob 19. uri; STORŽIČ: Do 12. avgusta zaprto! RADOVUlCA - LINHARTOVA DVORANA: akcij, spekt. DAN PO JUTRIŠNJEM ob 19. uri, drama HIŠA PESKA IN MEGLE ob 21.10; ŠKOFJA LOKA: fant. avant. GÖRENjSKA o 9 u w w gorenjskigla tsl s 1 ^^KEaERffl Petek, 16. julija 2004 RAZVEDRILO / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 15. STRAN GLÖSA Kdo je ukradel Slovence Kam so vsi Slovenci šli? Kdo jih je ukradel? Tako se te dni sprašuje hrvaški tisk, ki je v uradnih turističnih statistikah zasledil, da je ob hrvaški obali slovenskih poletnih gostov vsaj za 13 odstotkov manj kot lani. (To uradno, neuradno je vedno Še huje.) Dobro: nogomet ni več kriv, terorizem tudi ne, saj je celo Španija po terorizmu v Madridu zabeležila kar štiriodstotni porast dopustnikov. Ni več res, da goste odganja hud napad, tudi nogomet jih ne prikuje tako zelo v domače loge. Slabo vreme res odščipne kakšno stotinko indi-vidualcev po kampih, a to je tudi vse. Žalost je v zamolčanem dejstvu, da so umanjkali agencijski gostje - tisti, ki pridejo, pa če padajo ošpičene pre-kle. Morajo priti. Teh ni. Slovence, ugotavljajo, sta ugrabili Turčija in Tunizija s cenejšimi ponudbami, a ne se se-kirat'. Julija in avgusta Še ni konec. V teh dveh mesecih se itak ustvarita dve tretjini prometa. Poleg tega pa je havalabogu neka ljubljanska agencija ugotovila, da se Slovenci iz teh in podobnih destinacij vedno vračajo zelo nezadovoljni. Še radi bodo prišli na Hrvaško. Slab začetek, dober konec? Bo bolj držalo, da gre za pregovor: če dolgo žagaš, pade tudi najdebelejši hrast ali: če ga dolgo sračkaš, je potem enkrat res vse zasrano. Tu prav nič ne gre za politiko. Briga mlade in manj mlade družine medsosedska politika, če je nekje dobro in fajn. Saj jih pri nakupu v Sparu, TuŠu ali Mer-catorju tudi ne zanima, odkod je HOROSKOP TANJA in MARICA - 090 43 77 ALEMARS s.p, 252,10 SIT/min M Oven (21.3.-21.4.) Po ljubezni boste vse bolj hrepeneli in vedno več vam bodo pomenili trenutki v dvoje. Na delovnem mestu se v težke debate ne boste zapletali, saj boste naslednje tedne preživeli in se hranili le z mislijo na ljubezen. Bik (22.4.-20.5.) Svoje misli boste skušali spraviti v določen red, drugo pa je, kako vam bo to tudi uspelo. Nasvetov ne boste pripravljeni sprejemati in navkljub težavam boste hoteli vse reševati sami. t Dvojčka (21.5.-21.6.) Nekateri vas bodo spet razočarali, drugi pa prijetno presenetili. Čeprav je za vami življenjska šola, še vedno ne boste' sposobni sprejeti določenih resnic. Predali se boste lenarjenju, seveda z mislijo na dopust. Rak (22.6. - 22.7.) Družina in vaši bližnji bodo od vas pričakovali več, kot boste tisti trenutek sposobni dati. Zaradi tega boste ob nepravem času izrekli svoje misli, ki pa jih boste kasneje lahko utemeljili oziroma zagovarjali. Lev (23.7.-23.8.) Rojstnodnevni nakupi bodo stali precej več, kot boste pričakovali. Vendar boste našli uteho v tem, da je to prvi letošnji večji izdatek, ki vam daje veliko osebnega zadovoljstva. Prav je tako. Devica (24.8.-23.9.) Ne gre za to, da boste preobčutljivi, resnica bo ta, da vas bodo v naslednjih dneh obkrožali ljudje, na katere se ne morete nikoli zanesti. Ker vedno dajete vse od sebe, je čisto normalno, da potem tudi kaj^pričakujete. Tehtnica (24.9.-23.10.) Prijatelji vas bodo povabili na zabavo, glejte, da ne odklonite, pa čeprav ne boste najboljše volje za družbo. Včasih ima družba zdravilen vpliv, ki ji ga ne bi pripisovali. Zakaj pa imamo prijatelje. Škorpijon (24.10.-22.11.) Na neki dogodek boste preveč burno reagirali, čeprav vam to kasneje prinese dobre rezultate. Prihodnji teden se vam obeta veliko različnih poti. In čeprav to še ne bo pravi dopust, boste znali izkoristiti vsak trenutek za zabavo in oddih. Strelec (23.11.-21.12.) Brez kakšne večje muke boste prišli do želenega cilja. Toda to ne pomeni, da vam v to ne bo treba vložiti popolnoma nič. Ko pa boste na cilju, boste zadovoljni, da ste vložili vsako kapljo truda. Kozorog (22.12.-20.1.) Na delovnem mestu pričakujte spremembe. Kar nekako boste prisiljeni, da se boste postavili zase in s tem boste naredili velik korak naprej, ki se ga na začetku sploh ne boste zavedali. Prišli boste na razpotje. Katerokoli pot si izberete, bo prava. Vodnar (21.1.-19.2.) Prepričevali vas bodo v posel, ki se vam bo že na samem začetku zdel dvomljiv. Čeprav pravi stari rek. kdor ne riskira ne profitira, ni dobro preveč tvegati in raje poslušajte svoj šesti čut. Ribi (20.2.-20.3.) Obsojali boste in se jezili na ljudi, ki niso preveč iskreni. S tem pa boste tudi vi sami dobili pred nos svoje napake. Prihaja čas, ko boste pričeli urejati svoje čustveno v • zivjenje. TANJA ODGOVARJA NA VAŠA VPRAŠANJA V PRILOGI GORENJSKEGA GLASA - MOJA GORENJSKA! roba, le da je poceni in dobra. Mladi so globalisti, ne pa nacionalisti. Hrvaška ima preveč zasoljene cene in precenjeno hrvaško kuno. O tem ne govori nihče, turisti pa občutijo. Če je danes moto turizma - ki ga tudi pri nas v Sloveniji še nismo prav vzeli -višja kvaliteta, se moraš nujno spomniti kakšne hrvaške kao "samopostrežne trgovine" na kakšnem otoku. Res je: nas je razvadil najboljši sosed s svojimi brezhibnimi štacunami. A vseeno: če že so trgovine, ki se gredo "samoposluge", po videzu iz socializma (manjka samo še to, da bi nam cuker vagali in v škrnicie devali), se vedno zdijo tako zelo zelo umazane. Nihče jih med delovnim časom ne čisti in ne pometa - cunje in metle ni ne pred trgovino in še manj v njej. Kako to vpliva na današnjega mladega kupca? Kje je šele ekologija! Ni ga, ki bi se stegnil in pobral iz moija umazano travo, zakril, da je kanalizacija speljana naravnost med kopalce, kje je kdo, ki bi počistil plažo, namestil senčni- ke in ležalnike. O ja, seveda lahko, a za drag denar. Pojdite se solit! Plačaš v brezhibni.A kvaliteti, ne pa v zanikrnem zakotju, kamor se pripelješ po razdra-panem makadamu. Danes, pravijo strokovnjaki, v v tretjma tunstov isce cenejše počitnice, last minute. Adut so ugodne cene. Kako ugodne cene so, pove podatek, da so kampi po Hrvaškem tretji najdražji evropski kampi. Moment, ki ga bodo turistične statistike zamolčale, je v tem, da imajo slovenski turisti prekratko špago. Prav zdaj so objavljali podatek, da ima kar 70 odstotkov zaposlenih neto plačo nekaj nad sto juni, draži se potihem itak vse. Ce je manj nemških gostov, pravijo, da je v Nemčiji recesija. Če ni slovenskih gostov, so si prisvojili neke popačene predstave o lepi nasi in sosednji obali. Čudaki, ki nasedajo agencijskim popustom in potujejo v Tunis ali v Turčijo. Nič čudaki. Z letalom vred jih stane manj kot ob Jadranu. Pa še dolgčas jim tam ni nikoli. Darinka Sedej VESENJAK URŠKA domuje v Bresternici in se lahko pohvali s svojimi športnimi rezultati, predvsem v tenisu. S svojo sestro dvojčico je že tekmovala po vsem svetu, med pomembne uspehe teh turnirjev pa sodi Wimbledon in USA Open. Najboljše mesto na WTA Touru - 280 single in 280 doubles. Po šolanju v ZDA (Florida) sedaj živi v Sloveniji in bi bila rada tudi fotomodel (poleg uspešne športnice). Foto: Janez Pipan Na Gorenjskem pred 100 leti Andraž Kalamar Povzetki člankov o Gorenjski in Gorenjcih od 9. do 16. julija 1904 Planinske vesti Idrijska podružnica Slovenskega planinskega društva namerava na Javorniku napraviti pravo planinsko kočo, ki bo stala tik pod vrhom na majhni ravnini. - Aljažev dom v Vratih se slovesno odpre v nedeljo, dne sedmega avgusta. Ob tem slovesnem dogodku ste prisrčno vabljeni vsi ljubitelji narave in planin. - Kadivnikova koča na Golici pa se otvori najbrže konec meseca avgusta. - Koča na Kamniškem sedlu pa na žalost šele konec poletja. Umor zaradi dekleta Krai^, 14, julij 1904 - Na okrajnem sodišču v Kranju se je končalo sojenje delavcu Alojziju Sušniku iz Srednje vasi v Bohinju. Alojzij, delavec pri gradnji železnice v Bohinjski Bistrici, sredi aprila ni šel na delo, temveč je že od jutra popival po gostilnah. S sodelavcem Janezom Kavčičem, s katerim je tudi skupaj stanoval, sta se nekaj sporekla zaradi nekega dekleta, katero je bilo obema vŠeČ. Po nekajminutnem prerekanju je Sušnik z odprtim žepnim nožem zabodel Janeza, ki se je takoj zgrudil in umrl. Morilec se je takoj predal oblastem in priznal svoje dejanje. Glede na vse te okoliščine je sodišče Alojziju dosodilo pet let težke ječe, poostrene z mesečnim postom. » Prepovedano točenje alkohola pri kamnolomu Škofja Loka, 12. july 1904 - Škofjeloški občinski odbor je na svoji seji med drugim sklenil, da se gospe Rosini Daneu zavrne prošnja za točenje vina in piva v baraki, katero je nameravala postaviti blizu kamnoloma pri Kamnitniku. Odborniki so namreč menili, da bi točenje pijače slabo vplivalo na delavce v kamnolomu, povrh tega pa je v samem mestu že dovolj gostiln s tovrstno ponudbo. Svet pred sto leti Pijane papige Cejlon - Na otoku Cejlon živi neka vrsta papig, Coryllis Inclicus, ki so znane po tem da se rade opijanjajo z drevesnim sokom. Cey-lonci sadijo namreč palme, iz katerih pridobivajo palmovo vino, imenovano Teddy. Vino dobivajo na tak način da drevju narežejo lub, iz katerega se potem cedi palmov sok v posode. Če ta sok nekaj časa ostane na soncu se spremeni v močno alkoholno pijačo. Ako ni Človeka zraven, prilete rade papige ter se nasrkajo palmovega vina. Domačini jih potem večkrat najdejo pijane valjati po tleh, saj so v takem stanju povsem nezmožne leteti. VIR: Goreixjec in Slovenski narod (julij 1904) UUBO DOMA. KDOR GA IMA Še vedno išče nov dom samica, stara dve leti in pol, srednje velika in lepo vzgojena. Telefonska številka, na kateri je mogoče dobiti več informacij, je 031/229-029. M. R. ŠTIRI TACKE 4 Veverica Prisrčna žival, ki jo ponavadi vidimo, kako urno pleza po drevesu z orehom med tačkami, je veverica. Ana Bešter Če verjamete ali ne, je na svetu 246 vrst veveric. Pri nas je razširjena navadna veverica, drugod po svetu pa najdemo še sivo, afriško veliko, indijsko palmovo, dvobarvno orjaško veverico in celo veverico lepotko, ki živi predvsem v JV Aziji. Ko odrastejo, so velike od 20 do 25 cm, skoraj tako dolg (15 do 20 cm) je tudi njihov rep, ki jim služi kot krmilo pri plezanju in skakanju. Dobro se počutijo v gozdovih, najdemo jih tudi v parkih in vrtovih, seveda predvsem na drevesih. Aktivne so podnevi. Ker zime ne prespijo, si morajo nabrati zalogo hrane, ki jo shranijo v dupla ali zakopljejo v zemljo. Najraje imajo drevesna semena, orehe, jagode, gobe, lubje, popke, poganjke in žuželke. Njihov voh je zelo razvit prav zato, da lahko kasneje svojo zalogo hrane tudi uspešno najdejo. Če kakšna semena pozabijo izkopali iz zemlje, se iz njih razvijejo grmovja ali celo drevesa. Na njihovo razmnoževanje močno vplivajo krajevne klimatske razmere. Če so ugodne, skoti samica dve legli v enem letu, v vsakem izmed njih pa od dva do pet mladičev. Male veverice so slepe in spregledajo šele po enem mesecu. Dva meseca sesajo pri materi, potem postanejo samostojne. Zarod je ponavadi skril v gnezdu, ki ga naredijo starši sami. Veverice imajo varovalno barvo, ki jih varuje pred plenilci, zato je njihov kožušček rjave barve, včasih celo temno rjave, trebušček pa bele. Če boste kdaj srečali veverico, je nikar ne preganjajte, rajši ji nastavite kakšen lešnik. ki ga bo zagotovo z veseljem pojedla. O mali veverici, ki je padla z drevesa, pa lahko preberete tudi v Moji gorenjski konec meseca. Foto: Ana Bešter GORENJSKI GLAS • 16. STRAN ŠPORT / vilma.stanovnik@g-glas.si Petek, 16. julija 2004 ŠPORTNO PLEZANJE Tudi letos se bodo gorski kolesarji spustili s Sv. Jošta za "naše malčke". - Organizatorji napovedujejo nastop v Avstrijcev, Čehov, Hrvatov in najboljših slovenskih spustašev. Krai\j - Dirka bo tudi tokrat štela za slovenski pokal, posebej zanimiv pa bo boj med prvo dvojico v dosedanjem seštevku, Luko Novakom in Janezom Jamnikom, saj je med njima le 20 točk razlike. Tokratna, 4. dirka še ne bo odločilna, saj se bodo kolesarji 15. avgusta pomerili v Mežici, sledi pa še dirka v Kranjski Gori in zaključek v Kamniku. Kranj ska dirka z uradnim naslovom Spustimo se z gorskimi kolesi za naše malčke se bo začela danes, 16. julija, z ogledom proge, prostim treningom, zborom tekmovalcev in predvsem z "bike partyem" in živo glasbo na dvorišču gradu Khieselstein v Kranju. Z zabavo želi organizator, Mountinbike klub Kranj, na prijeten in zaba^ ven način predstaviti domače in tuje kolesaije, ki se bodo v prihodnjih dveh dnevih pomerili na strminah Sv. Jošta. Tu bo tudi priložnost za vse prijatelje tega športa, da jih povprašajo o vsem, kar so od nekdaj želeli izvedeti. Sobota bo namenjena ogledu proge in prostemu treningu, nato bodo kolesarji prevzeli številke in se po progi spustili Še na uradnem treningu od 14. do 16. ure, v nedeljo pa bodo ob 10. uri najprej kvalifikacije, ob 13. uri pa se bo začela finalna vožnja. "Proga ima vse prave elemente downhila," nam je povedal glavni organizator Sergej Ocepek (MTB Kranj) in nadaljeval: "Od podobnih prog je spust z Jošta predvsem bolj zahteven v kondicijskem smislu. Jubilejni, 10. spust s Sv. Jošta se bo uradno začel v nedeljo ob 10. uri, finalna vožnja pa bo ob 13. uri". Vsebuje zelo hitre dele, kolesarji morajo obvladati tehniko, kakor tudi ravninske dele, kjer se pokaže moč kolesarja." Proga je dolga približno 3200 metrov s 350 metri višinske razlike, s svojo zahtevnostjo pa vsako leto privablja številne gledalce. Slednji bodo prišli na svoj račun tudi zaradi spremenjenih pravil, ki jih je pred to sezono pripravil odbor za downhil pri Kolesarski zvezi Slovenije. Pravilo določa tudi točkovanje kvalifikacij, praktično pa to pomeni, da zmagovalec finalne vožnje dobi 200 točk, zmagova- lec kvalifikacij pol manj, vse skupaj pa predpostavlja vožnjo na polno moč in brez kalkulacij že v kvalifikacijah. Dirka s Sv. Jošta bo letos doživela deseto ponovitev. Kako minulo delo ocenjujejo v MTB Kranj? "V desetletju so nas Kranjčani sprejeli, nimamo več problemov s pridobitvijo dovoljenj, številni gledalci so se navadili, da pridejo ob progo na Joštu," nam je še povedal Ocepek, ki je bil leta 1994 skupaj s Sandijem Bertoncljem glavni pobudnik za ustanovitev kluba. Na začetku je klub štel približno 70 članov, danes se številka giblje okoli 40 kolesarjev. Udeležujejo se predvsem dirk za slovenski pokal in tudi bližnjih v Avstriji in Italiji. Najboljši član je Črt Bili Slivnik, ki je trenutno na 6. mestu lestvice za slovenski pokal, že po kranjski dirki pa bi bil lahko višje. Zaključek spusta s Sv. Jošta bo prihodnji mesec, ko bodo upravičili naziv "Spustimo se za naše malčke". Tudi letos bodo za Porodnišnico Kranj namenili približno 400.000 tolarjev. Boštjan Bogataj, foto Tina Doki Ženska košarka spet y Kranju Ce bo slo vse po sreči, bomo jeseni v Kranju znova imeli žensko ekipo. Vec bo znanega sredi avgusta, ko naj bi se začele priprave na prvo člansko sezono v 2. državni ligi. v Kranj - Ze nekaj let se v kranjskem Triglavu, ki je doslej imel le moške ekipe, trudijo, da bi v njihovih vrstah imeli tudi dobre košarkarice. Tako so pred šestimi leti v klubu prvič imeli kadetsko ekipo, kasneje še mladinsko, a večjih uspehov nista dosegali. So pa zato resneje začeli delati z mlajšimi dekleti, tako da bodo letos na parket Dvorane na Planini končno stopile tudi članice. Predstavnik kluba Andrej Zevnik je potrdil, da je Triglav pri Košarkarski zvezi Slovenije prijavil člansko ekipo, ki jo bo po vsej verjetnosti treniral Dejan Bucalo, trener z večletnimi izkušnjami, ki v zadnjem času sodeluje tudi v reprezentanci, njegove pionirke pa so letos igrale na zaključnem turnirju državnega prvenstva. Bucalo je trenutno na pripravah z reprezentanco in še ne želi govoriti o članski ekipi. Izvedeli pa smo, da že išče igralke za Člansko ekipo. Njeno jedro bo sestavljeno iz dosedanje kadetske in mladinske ekipe, med njimi bo tudi 15-letna reprezentantka Lea Cahunek, nekaj igralk bo veijet-no še iz prve Triglavove ženske ekipe. Neuradno smo tudi izvedeli , da naj bi se Bucalo dogovarjal z nekaterimi ljubljanskimi klubi, da bi posodili tiste svoje igralke, ki v domačih klubih ne dobijo dovolj priložnosti. Prav tako naj bi se dogovaijal z nekaterimi nekdanjimi igralkami uspešnega kranjskega kluba Sava Commerce, ki je zaradi finančnih težav v začetku 90. let prejšnjega stoletja propadel. Več bo znanega, ko se bo Dejan Bucalo v začetku avgusta vrnil z Evropskega prvenstva za kadeti-nje. Druga članska liga je letos prvič organizirana tako, da v njej nastopajo samo članske ekipe. Lani je bila liga sestavljena iz mladinskih in članskih ekip brez možnosti napredovanja, letos pa bodo klubi imeli možnost napredovanja v 1. ligo. Zevnik pravi, da zaradi neizkušenosti igralk še ne razmišljajo o tem, želijo pa si, da bi mlade, perspektivne igralke igrale dobre in močne tekme. Starejše igralke so v ekipo povabili prav zaradi njihovih izkušenj in znanja, s katerim bi pomagale mladim na vendar ua Zevnik v v igriscu, venaar pa poudarja, da ne bodo imele prednosti pred mladimi. Imena igralk, ki bodo sestavljale novo člansko ekipo, bodo znana v drugi polovici avgusta, pravi Zevnik in dodaja, da bi radi naredili ekipo, kakršna je v Kranju že bila. Barbara Todorovič FENIS KOLESARSTVO Teniški upi v Kranju Krai^j - Teniški klub Triglav Kranj ta teden gosti mlade teniške upe na turnirju Tenis Europe 16 (tretji rang). V ponedeljek in torek so potekale kvalifikacije (48 udeležencev), turnir bo potekal do nedelje, ko bo ob 10. uri na sporedu finale (v soboto ob isti uri polfi-nalna dvoboja). Kranj gosti teniške igralce iz Hrvaške, Rusije, Italije, Belorusije, Avstrije, ČeŠke, Nemčije. Litve, Madžarske, Srbije in Črne gore, BiH, Švice, Romunije in seveda Slovenije. Med njimi so tudi domači upi: Nina Jerman, Klavdija Rebol, Katja Jekovec, Marcela Cuderman in Urša Jerman, Triglavanom pa ni uspelo. B. B. Gorska dirka na Stari vrh Podane - Jutri, v soboto, pripravlja Športno društvo Poljane oziroma kolesarska sekcija Indu Team 4. cestno gorsko dirko Po^ane-Stari vrh. Štart bo ob 10. uri v Poljanah nad Škofjo Loko, cilj na smučišču Grebljica (za dečke in deklice v Dolenčicah). Proga je dolga deset kilometrov in ima 650 metrov višinske razlike. Kolesarji bodo razdeljeni v 13 kategorij, organizator sprejema prijave jutri od 8. do 9.45 (prijavnina 2.500 oziroma 1.500 tolarjev). Kolesarska dirka šteje tudi za občinsko prvenstvo občine Gorenja vas-Poljane. Tekmovanje poteka po pravilih UCl in KZS. B. B, Poletje V Getzu. üetz l.J GL i tne^pKicno Klimo, bogato oprtamo m odlogom plačila 20 20 2.022 /55 SIT SALOM VOZiL • POO&LASČEN SCRVtS -t . . , . . : > Iv« ? e HYunoni C ^ ^ < I ^••t^f miU&mškK ^ .'o.-.Tw; i'i 6C ;; (V-ö ■ Lc^i www.avto^lusina.si Četverica Slovenk v finalu Chamonix - ''Vražje Slovenke" so več kot prepričljivo obranile sloves ene najboljših ekip trenutno na svetu. Kar štiri so se uvrstile v finale in po njihovi zaslugi je bila Slovenija edina država, ki je imela toliko tekmovalcev v finalu. v Tokrat se je ekipi ponovno pridružila Martina Cufar in s tem slovensko reprezentanco še dodatno okrepila. Iz kvalifikacij so se vse naše predstavnice uvrstile v polfinale, štiri od petih pa tudi v finale. To je po lanskem Edinburghu največji ekipni uspeh slovenske reprezentance. Na koncu nobena ni stala na stopničkah, Cufarjeva je namreč osvojila nehvaležno četrto mesto. Dve mesti za njo je bila Natalija Gros, dobitnica srebrne kolajne z evropskega prvenstva, Še dve mesti za njo pa Lučka Franko. Četrta naša finalistka Maja Vidmar pa si je delila enajsto mesto. Najboljša Muriel Sarkany je spet spravila na noge ogromno število gledalcev, ki jih sicer slabo vreme pod Mont Blancom ni prav nič motilo. Pri moških se Valjav-cu in Bečanu ni uspelo uvrstiti v finale. Najboljše tekmovalce pred počitnicami čaka še master v Serre Chevalieiju, ki bo na sporedu Čez dober teden. Nanj se je uvrstilo tudi sedem naših tekmovalcev. Tomo Česen ODBOJKA NA MIVKI Bled v znamenju odbojke Bled - V petek in soboto bo Bled gostil najboljše slovenske odboj-kaije na mivki, ki se bodo v okviru državnega prvenstva pomerili na drugem turnirju Siemens Mobile Masters 2004. Na montažnem igrišču ob TVD Partizan na Bledu in v petek tudi na igrišču v Gorjah se bo za milijon tolarjev in bogate praktične nagrade potegovalo 12 moških in osem ženskih parov. Pet parov pri moških in trije pri ženskah so si je nastop priborili že z uvrstitvijo na vrh slovenske lestvice odbojkarjev na mivki, dve ekipi iz Hrvaške sta dobili povabilo, preostale pa so si mesto na glavnem turnirju priigrale na kvalifikacijah, ki so bile v nedeljo v Besnici. Prva favorita v moški konkurenci sta Jasmin Čuturič in Samo Mi-klavc, ki sta prejšnji vikend osvojila svoj prvi turnir Svetovne organizacije. Od gorenjskih odbojkaijev bo v središču pozornosti zagotovo Kamnogoričan Jernej Potočnik, ki bo po poškodbi Fojkarja tokrat zaigral s Kočevcem Drobničem. Nastopila bosta tudi Kranjčana Gregor Belovič in Klemen Urankar. Za vrh se bosta v ženski konkurenci verjetno spet borili Oblakova in Sirkova, ki se bosta poskušali maščevati za poraz na prvem turnirju, ki sta ga dobili Cingerle-tova in Kristanova. Petkov program bo potekal na Bledu in v Gorjah od 10. ure dalje, zaključni boji so predvideni ob 20. uri. V soboto bodo prav tako začeli ob 10. uri, ob 19.45 bo ženski, ob 21. uri pa še finale moških dvojic. Branko Maček MINI VATERPOLO Prvi turnir že v soboto Krarj - V juliju in začetku avgusta bo Vaterpolska zveza Slovenije organizirala tekmovanje "LINI SIEMENS" v malem vaterpolu. Tekmovanje bo potekalo v obliki štirih kvalifikacijskih turnirjev in zaključnega, ki bo v Portorožu. Vsako moštvo lahko nastopa na največ treh turnirjih, ekipe pa bodo na vsakem turnirju odigrale vsaj po dve srečanji. Udeleženci zaključnega turnirja bodo prejeli majice, najboljše tri ekipe pa 150.000, 100.000 oziroma 50.000 tolarjev. Ekipe sestavlja sedem igralcev, v igri so po trije in vratar. Vsak lahko nastopi le za eno moštvo, vsaka ekipa ima lahko dva igralca, starejša od 18 let. Prijave zbira VZS na fax 201 44 37 ali 201 44 47, prijavnina je deset tisoč tolarjev. Več informacij na www.vaterpols-ka-zveza.si. Program turnirjev: 1. turnir: sobota, 17. julija, ob 17. uri, na letnem kopališču v Kranju; 2. turnir: sobota, 24. julija, na letnem kopališču v Celju; 3. turnir: sobota, 31. julija, v bazenu v Športnem parku v Novi Gorici; 4. turnir: sobota, 7. avgusta, na blejskem Grajskem kopališču; finalni turnir: sobota, 14. avgusta, na Mestni plaži v Portorožu; Jože Marinček ATLETIKA Šubicu prestižna nagrada Kranj - Zavod za fair play in strpnost v športu Sportikus, Društvo Športnih novinarjev Slovenije in Slovenska olimpijska akademija je mladega atleta Ceneta Šubica iz Žirov (3000 m ovire) nagradila z glavnim priznanjem - športno potezo meseca junija. Nagrado si je prislužil s svojimi dejanji v korist športa. Na evropskem pokalu državnih reprezentanc v Carigradu je hudo padel, a tek nadaljeval do cilja. Po vrnitvi v domovino so ugotovili, da sije na tekmovanju zlomil roko. Nagrado sije zaslužil tudi zato, ker je v Carigrad odpotoval kljub očetovi smrti le nekaj dni pred tem. Pred dnevi je Cene Šu-bic nastopil še na Mladinskem svetovnem prvenstvu v Grossetu in v tretji skupini zasedel deveto mesto (9:06,72) in tako dosegel skupno 23. čas med 33 nastopajočimi. B. B. RIATLON Bliža se nastop na ironmanu Krai\j - Več kot trideset tisoČ tekmovalcev se vsako leto na prek 25 kvalifikacijskih tekmah poteguje za nastop na slovitem Ironman Havaji, kjer lahko nastopi 1500 Športnikov. Sloveniji najbližja kvalifikacijska tekma je Ironman Celovec, kjer je pred dnevi nastopilo tudi lepo število slovenskih triatloncev. Dr. Nadi Rotovnik Kozjek (Novice Extreme) in Anton Škriep (TK Trisport) sta osvojila celovški pokal (v svoji starostni skupini),in s tem tudi vozovnico za Havaje. Z zahtevnim, 3,8-kilometrskim plavanjem sta po 180 kilometrih kolesarjenja in 42,2 kilometra teka opravila v desetih urah in pol. Poleg njiju bosta na slovitem triatlonu nastopila še Tomaž Šink in Konstantin Preradovič - Miki, ki sta si vstopnico zagotovila že na Floridi in na Japonskem. B. B. Petek, 16. julija 2004 KRONIKA / helena.jelovcan@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 17. STRAN Več ur trajajoči zaključni govori tožilca in zagovornikov Zaključni govori tožilca in zagovornikov osmerice obtoženih iz združbe avtomobilskih tatov so se včeraj zavlekli pozno v popoldan. Kranj - Gre za šest kaznivih dejanj tatvine, ki naj bi jih v različnih partnerstvih kriminalne združbe zagrešili Dragan Dolar, državljana BiH Hasan Jašaragič in Safet Muratagič (vsi trije v sodnem priporu), Gregor Podgoršek, Zlatko Mahič in Jože Praznik, medtem ko naj bi jim Marjan Šepetavc in Oton Lešnik pri tem pomagala z najemi garaž za ukradena vozila in s prisluškovanji policijskim pogovorom. Osmerica, doma iz Kamnika, Domžal, Ljubljane in Radelj ob Dravi, se je v rokah kriminalistov znašla novembra 2002, potem ko so možje postave z dovoljenjem preiskovalnega sodnika pol leta tudi tajno zbirali dokaze o kriminalnem početju. Za več vlomnih tatvin, predvsem avtomobilov višjega cenovnega razreda, so bili na kranjskem okrožnem sodišču obravnavana že lani. Po pritožbi Andreja Barage iz skupine državnih tožilcev za posebne zadeve je višje sodišče kranjsko sodbo krivdo-rek potrdilo in obsojenim celo zvišalo kazni, tako daje sodba v tem delu že pravnomočna. Za oprostilni del sodbe pa je višje sodišče zadevo vrnilo v Kranj v ponovno sojenje. Sojenje se je začelo 6. julija in po treh obravnavnih dneh včeraj pozno popoldne sklenilo z zaključnimi govori tožilca in zagovornikov osmerice. Medtem ko je tožilec senat prepričeval, da je dokazov za krivdorek dovolj in zahteval dejanjem primerno strogo kazen, so zagovorniki ubirali mile strune. Kdaj bo senat, ki mu predseduje sodnica Marjeta Dvornik, razsodil, do zaključka redakcije ni bilö znano, zaradi pozne ure in tehtanja dokazov, kijih mora opraviti pred izrekom sodbe, pa Le Dragana Dolarja, Hasana Ja-šaragića in Safeta Muratagića na sodišče vozijo iz iDriporov, drugih pet obtožencev se zagovarja s prostosti. sklepamo, da bo sodbo objavil v enem od prihodnjih dni, verjetno že danes, saj so se sodne počitnice začele že včeraj. Obtoženi naj bi - vse v letu 2002 - 22. maja izpred stanovanjske hiše v Žalcu odpeljali 6,9 milijona tolarjev vreden mercedes, 9. junija v Vodicah ukradli 5,1 milijona tolarjev vreden mercedes in sto evrov, 1. julija v Dobu pri Domžalah ukradli 9,3 milijona tolarjev vreden mercedes, pet tisoč tolarjev in kreditne kartice lastnika, 4. septembra iz Radomelj odpeljali 8,5 milijona tolarjev vreden mercedes, spotoma pa Še denar, kreditne kartice in dva mobilna telefonska aparata v skupni vrednosti 700.000 tolarjev, 28. maja iz vrtnarije v Voklem ukradli dlančnik in denar, skupaj za 194.000 tolarjev in 27. maja iz trgovine v Globokem pri Radovljici lastnici izmaknili 25 tisoč tolarjev, bančne kartice in osebne doku- mente. Helena Jelovčan, foto: Tina Doki Razbita preprodajalska združba Preprodajali skunk Za 47 kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa z mamili ovadeni Kranjčani, stari 28, 21 in 19 let. Krai\j - Kriminalisti iz kraiyskega urada kriminalistične službe, ki ga vodi Simon VeliČki, so od lanskega deciembra do letošnjega junya spremljali skupino domnevnih prodajalcev prepovedane droge, zlasti skunka. Glavni v kriminalni združbi naj bi bili trije Krai^čani, stari 28,21 in 19 let. Za dva je preiskovalni sodnik odredil sodni pripor, za tretjega hišnega. Trojica naj bi skupaj s svojimi pomočniki - preprodajalci delovala na območju Gorenjske pa tudi na drugih območjih Slovenije. Kriminalisti so ugotovili, da je bilo poleg njih v črno trgovino vpletenih še Štirideset ljudi, ki so jih obravnavali bodisi kot osumljence ali kot priče. Dokaze proti kriminalni združbi so zbrali tudi s pomočjo prikritih metod poUcijskega dela. Kazenska ovadba proti trojici priprtih Kranjčanov vsebuje kar 47 kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa z mamih, naknadno pa so kriminalisti ovadiU desetih kaznivih dejanj iste vrste še pet osumljencev. Preprodali naj bi najmanj 33 kilogramov skunka. Po razlagi urada za droge je skunk vrsta konoplje, pridelana v zaprtih prostorih, njen učinek pa je precej močnejši od marihuane. Podoben so ha-lucinogenim učinkom LSD. Največja evropska "proizvajalka" skunka je Nizozemska, v zadnjih letih pa se je proizvodnja razširila tudi v vzhodnoevropskih državah, zlasti v Albaniji. Ilegalno proizvodnjo je težko odkriti, trgovci s konopljo pa so ugotoviH, da se tako izognejo nevarnostim tihotapljenja iz drugih držav, poleg tega pa zaradi manjših stroškov brez posrednikov in transporta zaslužijo bistveno veČ. Način gojenja zahteva posebne razmere, ki zagotavljajo tudi do šest žetev na leto. Skunka ne gojijo v zemlji, pač pa v mešanici peska, gramoza in žaganja. Uporabljajo moČno svetlobo in toploto ter veliko vode, ki ji dodajajo razne kemikahje, denimo, cink, sulfat, manganov klorid. V teh razmerah konoplja hitreje raste in dozori ter da tudi do desetkrat večji pridelek kot konoplja, ki raste na prostem. Helena Jelovčan Visokogorje letos nevarnejše Gorski reševalci so imeli doslej že prek sto reševalnih akcij v gorah, kjer je ugasnilo 14 življenj. Smrtno se je Zlorabe na bankomatih ponesrečilo osem gornikov. Radovljica - Polletna statistika o posledicah letošnjih nesreč v gorah sicer ni bolj črna od lanske, vendar v Gorski reševalni službi Slovenije opozarjajo na nevarnejše razmere v visokogorju tudi poleti. Kot je povedal načelnik Toni Smolej, je tam še zima, nedavni potres pa je razrahljal marsikatero skalo. Na vrhove naj gredo le dobro opremljeni in zdravi gorniki. V prvih šestih mesecih letos so imeli gorski reševalci 94 reševalnih in iskalnih akcij. V njih so rešili 96 ljudi, žal pa za 13 od teh ni bilo več pomoči. Do 12. julija 2004 so se te številke še povečale. Doslej so na-Šteli 105 reševanj v gorah, od koder so pripeljali 14 mrtvih, med njimi osem gornikov. Lani je bilo mrtvih gornikov v tem času nekaj več, skupno število smrtnih žrtev pa je bilo enako. Od 17 postaj GRS so imeli največ dela v Tolminu in Bovcu, kjer so med vzroki za nesreče pogosti adrenalinski športi. Pomagamo tudi pri reševanju ob delovnih nezgodah in prometnih nesrečah na težko do- Toni Smolej Dokazi se kopičijo Dokazov proti priprtima domnevnima avtomobilskima tatovoma iz Železnikov je vse več. Kraiy - Po prometni nesreči z ukradenim R meganom coupe 29. marca v Puštalu pri Škofji Loki so kriminalisti 18. maja aretirali Železnikarja, stara 21 in 30 let. Preiskovalni sodnik je po zaslišanju za enega odredil sodni, za drugega hišni pripor. Pred dnevi so kriminalisti kazensko ovadbo proti i\jima dopolnili. V preiskavi njunih "skladišč'' na različnih lokacijah so namreč zasegli več rezervnih delov za Renaultova motorna vozila, ukradena zlasti v avto salonih po Sloveniji. Ugotovili so, da deli izvirajo IZ sedmih tatvin avtomobilov, in sicer megana coupe, 29. marca ukradenega v Kranju, megana coupe, 23. aprila ukradenega v Ljubljani, megana, 5. decembra lani ukradenega v Ljubljani, clia, 4. marca ukradenega v Medvodah, clia, 6. maja ukradenega v Ljubljani, clia, 8. decembra lani ukradenega v Tolminu ter clia, 20. avgusta lani ukradenega v Ljubljani. Osumljena avtomobilska tatova naj bi po ugotovitvah kriminalistov za priprave na tatvine in hrambo ukradenih vozil najela t^ve gospodarski poslopji, eno na območju Kranja, drugo na območju Škofje Loke. Avtomobile naj bi po krajah razrezala, razstavljene dele pa nato prek malih oglasov v različnih medijih prodajala kuncem po vsej Sloveniji. Kriminalisti še dodajajo, ^a naj bi si Železnikarja pred krajami podrobno ogledala vse ^^enaultove avtomobilske salone po Gorenjski in Primorski ter proučila načine varovanja. H. J. stopnih krajih. V gorah so pozimi ogrožali obiskovalce plazovi (pet nesreč). Pozneje so bili krivi za poškodbe zlasti padci (37) in zdrsi (13). Pri slednjem bi poudaril, da je v zimskih razmerah nujna popolna oprema. Planinec, ki je pred dnevi zdrsnil pod Mangartom, je imel dereze in cepin, ni pa imel čelade. Prav zato si je ob zdrsu poškodoval glavo. Poškodbe glave (tri smrtne nesreče) so statistično takoj za poškodbami okončin. To pomeni, da še vedno premalo gornikov .uporablja čelado. Veliko akcij (16) smo imeli zaradi bolezni gornikov. Pri srčnih bolnikih je najpogostejši infarkt ob naporih med hojo. Kam in kako daleč se kdo lahko odpravi, mora vsakdo vedeti sam zase. Malomarno pa je, da mnogi kličejo na pomoč, ker zaidejo (15 primerov) ali ne poznajo terena (14 akcij). Gornik mora nujno imeti pri sebi zemljevid in morda še kompas. Pred odhodom v gore se mora poučiti o zahtevnosti terena na turi," je pojasnil razloge za letošnje nesreče Toni Smolej, načelnik GRS Slovenije. Poletna planinska sezona se začenja julija, ko se odprejo vrata koč v visokogorju. Do zdaj je bilo tam zaradi slabega vremena manj obiska kot lani. Kot opozarjajo gorski reševalci, bodo visoke gore še dolgo nevarne. Nad 2000 metri nadmorske višine so zaradi pogostega sneženja povsem zimske razmere. V senčnih legah je sneg trd, zato ob vsakem prečenju snežišča brez primerne opreme ljudje tvegajo življenje. Neizkušenim odsvetujejo vzpone na Jalovec po ozebniku, na Prisoj-nik po Hanzovi poti, na Triglav po severni strani, v Kamniško Savinjske Alpe po Turškem žlebu in na druge zahtevne vrhove po osojnih poteh. Gorniki morajo spremljati opozorila PZS, društev in oskrbnikov koč o poškodovanih poteh. Potres pred dnevi je moČno razrahljal skale v gorah nad Bovcem in Tolminom, zato bo na poteh vse do Triglavskega pogorja nujna po- sebna previdnost. Razrahljane skale se lahko ob nepravilnem prijemu oziroma obremenitvi odlomijo, kar je povod za nesrečo. Zaradi padajočega kamenja je zlasti nevarna hoja v skupinah; potrebna je varnostna razdalja med posamezniki in glasno opozarjanje ob proženju kamenja. Obiskovalci ne smejo zanemarjati niti nevarnosti strele. Če črni oblaki in grmenje napoveduje nevihto, se je treba umakniti z grebenov in od izpostavljenih skal ter dreves v nižje predele. Nevarno je tudi gibanje v skupini in držanje za roke. "Če pride do nesreče, je najprej potrebna prva pomoč ponesrečencu in njegova zaščita. Potem sledi klic na številko 112, za kar je dobro imeti pri sebi mobilni telefon. Reševalcem je treba sporočiti Čas in kraj nesreče, opisati točno lokacijo ponesrečenca, povedati stanje poškodb in dodati svoje podatke. Da bo pomoč ponesrečencu hitra, so od petka do nedelje dežurne reševalne ekipe na Brniku, v postajah GRS pa so pripravljeni za klasično reševanje. Helikopterje sodeloval doslej v 45 akcijah, ob čemer smo imeli trikrat probleme zaradi zasedenosti zdravnika reševalca-letalca. Letos usposabljamo za to delo šest kandidatov, ki se bodo pridružili 13 usposobljenim zdravnikom," je še povedal načelnik Smolej. Stoj an Saje TTWl^ Domnevni tat z bančnih avtomatov. Kr^ - Slovenska policija obravnava nove oblike zlorab plačilnih kartic na bančnih avtomatih. Lopovi v režo za kartico namestijo napravo, ki kartico zadrži in je ne vrne lastniku. Običajno se na ekranu izpiše obvestilo, da banko-mat ne dela, na njem pa je tudi nalepljen listek, ki lastnika kartice poziva, naj vtipka PIN kodo. Ali pa lopov, ki čaka v bližini, lastniku kartice kar sam predlaga, naj kodo vnese in ga pri tem opazuje. Tako pride do plačilne kartice in PIN kode, s tem pa seveda na lahek način do tujega denaija. Lastnikom plačilnih kartic, ki jim bankomat kartice ne vrne, policija svetuje, naj o tem takoj obvestijo matično banko oziroma avto-rizacijski center Bankarta na telefonsko številko 01/583 41 83, Če na bančnem avtomatu opazijo dodatne neobičajne naprave oziroma listke z navodili o vnosu PIN kode pa tudi policijo na številko 113. Policija je v torek na svoji spletni strani objavila opis in fotografijo domnevnega storilca. Kdor bi ga spoznal, naj pokhče na najbližjo po-hcijsko postajo ah na 113. Moški je star med 40 in 50 let, visok 175 do 180 centimetrov, čokate postave, z večjim trebuhom, krajših svetlo ijavih las, spredaj razredčenih in počesanih v prečo na desno, obrit, občasno nosi očala in slamnati klobuk, oblečen naj bi bil v "capri" hlače modre barve, svetlo rumeno polo majico, ribiški ali lovski brezrokavnik ter obut v športne copate izrazito bele barve. H. J. Poročni prstani za vsak prst Kraiy - V sredo dopoldne je neznanec prišel v zlatarno v Vodopivčevi ulici. Izkoristil je odsotnost lastnika, kije bil v delavnici, odprl predal prodajnega pulta in izginil s šatuljo s poročnimi prstani. Zlatarja je olajšal za približno 170.000 tolaijev. Po denar v zavod za gozdove Jesenice - Neznani vlomilec je med 9. in 12. julijem iz predala pisalne mize jeseniškega zavoda za gozdove ukradel sto tisočakov. Zamikala ga je denarnica Kranj - V torek popoldne je neznanec v sanitarnih prostorih AMZS "speljal" denarnico, v kateri je imel lastnik denar in več bančnih kartic. Škode je za okrog pol milijona tolarjev. Zlatnina in denar Suha - Med 7. in 9. julijem je nekdo iz stanovanjske hiŠe na Suhi pri Predosljah odnesel za štiri milijone tolaijev zlatnine in denaija. H. J. CESTNO PODJETJE KRANJ , družba za vzdrževanje in gradnjo cest, d.d KRANJ, JEZERSKA C. 20 * TEL.: (04) 280 60 00 • TELEFAX: (04) 204 23 30 • www.cpkranj.sl OBVESTILO O POPOLNI ZAPORI Obveščamo vas, da je Cestno podjetje Kranj, d. d., pričelo rekonstrukcijo križišča na Kokrici pri Dežmanu. Popolnoma je zaprta regionalna cesta Tržič- Kokrica na odseku od križišča do trgovine Živil na Kokrici. Obvoz bo speljan po lokalnih cestah, ki so v neposredni bližini in bo trajal predvidoma do 30. septembra 2004. Za razumevanje se vam lepo zahvaljujemo. GORENJSKI GLAS • 18. STRAN ZGODBA / info@g-glas.si Petek, 16. julija 2004 Ahmed Pasic z Jesenic, koordinator za gradnjo islamskega verskega središča v Ljubljani Musliman je dober sosed 4 Novo islamsko versko središče v Ljubljani bodo začeli graditi prihodnje leto. Gradnja bo trajala štiri ali pet let. Središče ne bo nikogar ogrožalo in bo odprto za vsakogar, predvsem pa bo, tako kot v drugih evropskih mestih, obogatitev za Ljubljano. "Muslimani v Sloveniji nismo sovražniki države, za katere neodvisnost smo se borili in bi se spet, če bi bilo treba, niti podaniki Osame bin Ladna," pravi Ahmed Pašič. Ustavno sodišče je na začetku tedna sporočilo, da je na seji 8, julija odpravilo sklep o razpisu naknadnega referenduma o prostorski ureditvi območja ob Cesti dveh cesarjev v Ljubljani, kjer naj bi Islamska verska skupnost v Sloveniji zgradila islamsko versko in kulturno središče. To pomeni, da za začetek gradnje ni več ovir. Kako v islamski skupnosti komentirate odločitev ustavnih sodnikov? "To je nedvomno zgodovinska odločitev za muslimane v Sloveniji. Mi jo pozdravljamo, ker s pravnega vidika ni več nikakršnih ovir za začetek zbiranja dokumentacije in samo gradnjo. Ustavno sodišče je s to odločitvijo dokazalo, daje Slovenija pravna in demokratična država. To nas najbolj veseli." Kdaj boste začeli gradnjo, za katero ste si neuspešno prizadevali nad trideset let? "Sedaj bomo začeli pripravljati in urejati dokumentacijo za izdajo lokacijskega dovoljenja in za odkup zemljišča, katerega lastnik je Mestna občina Ljubljana. Ko bo vse urejeno in bo za nami tako imenovana 'papirologija', se bomo lotili klasičnih gradbenih del. Začetek gradnje realno pričakujemo prihodnje leto." Gradnja verskega in kulturnega središča bo draga. Kdo jo bo financiral? Ali zgolj muslimani iz Slovenije ali tudi nekatere arabske države z denarjem sumljivega izvora, na kar so posebej opozarjali nasprotniki gradnje, "Denar za gradnjo že zbiramo pri muslimanih v Republiki Sloveniji. To bo osnova. Drugi vir bodo donacije iz diaspore, od muslimanov iž Evrope in iz drugih držav po svetu, ki so glede narodnosti zgodovinsko vezani na Slovenijo. Bom določnejši. Ker so Bošnjaki v Sloveniji v veliki večini muslimani, bodo pomagali Bošnjaki iz Avstrije, Nemčije, Švedske in iz drugih držav, tudi iz naše druge domovine Bosne in Hercegovine. Tretji vir financiranja bodo donacije iz nekaterih drugih arabskih muslimanskih držav." Računi bodo čisti Iz katerih. Ste lahko določnejši? "Z nekaterimi državami se že dogovarjamo. Dokler ne bo urejena dokumentacija, ni pogojev za uresničitev donacij. Oni pravijo: Uredite in pokaži- f te dokumentacijo, potem pa se bomo pogovarjali. Sedanji pogovori so prva pogajanja, odločitev ustavnega sodišča pa je osnova za konkretnejše dogovore. Pred kratkim so v vzhodnem delu Londona odprli največje islamsko središče v Evropi, ki so ga zgradili z denarjem >> Ahmed Pašić iz Saudske Arabije, od britanske vlade in z denarjem Evropske unije. To je zelo zanimivo in rad bi poudaril, da je to v Zahodni Evropi nekaj povsem normalnega. Pri financiranju naših objektov ne gre za sumljiv denar, ker gre prek državnih ustanov in bank skladno z zakoni tiste države, v kateri gradimo. Zato je v Sloveniji strah zaradi izvora denarja popolnoma odveČ." V londonskem primeru ste posebej omenili pomoč države. Bi morala pri gradnji centra v Ljubljani pomagati tudi slovenska država? "Nič ne bi bilo narobe, vendar tega ne bomo zahtevali. Nastopamo kot popolnoma legalen in enakopraven kupec. Zemljo in vse drugo želimo kupiti v skladu s slovenskimi zakoni in predpisi. Na zahodu je pomoč države v takem primeru nekaj normalnega. Znanje primer iz Berlina, kjer je mestna občina podarila zemljišče za gradnjo islamskega centra. Mi tega od države in mesta ne bomo zahtevali. Ocenili smo, da bi nam taka pomoč predvsem zaradi odziva javnosti povzročila več škode kot koristi." V razpravah o lokaciji za islamski center in v pobudah za referendum so njegovi pobudniki svarili, da zgradba ob Cesti dveh cesarjev v Ljubljani ne bo le islamsko versko, ampak tudi politično središče, v katerem se bodo zbirali islamski fundamentalisti in tudi slovenski državi nevarni teroristi. Kakšen bo v resnici center in kaj se bo v njem dogajalo? "Najprej moram povedati, da bo odprt za javnost in bo javnega značaja tako za muslimane kot za druge. Bo takšen, kot so islamski centri v Zagrebu, na Dunaju, v Rimu in drugih mestih. Predvsem ne bo nikakršen politični center, v katerem bi bil parlament, ki bi deloval vzporedno s slovenskim političnim sistemom. Trditve, ki so se pogosto pojavljale v medijih, da bomo sprejemali posebne svoje zakone, so izmišljene. Kogar je strah, naj obišče center v Zagrebu. Videl bo, da tam veljajo zakoni Republike Hrvaške, kot bodo v našem centru v Ljubljani veljali zakoni Republike Slovenije. Posebnost pa bo v centru glede na islamsko vero kodeks obnašanja. V džamiji se bo treba sezuti, drugje, na primer v restavraciji in pisarnah, pa tega ne bo treba storiti. Že samo ime "center" pove, da se bodo v njem dogajale običajne družbene aktivnosti, kot predavanja, seminarji, tečaji in podobno. Urejeni bodo razredi za verouk, razmišljamo pa tudi o gradnji manjše telovadnice za športne dejavnosti v primeru slabega vremena. Zaradi pretiravanj glede velikosti centra moram povedati, da bo po prvih ocenah obsegal največ deset tisoč kvadratnih metrov, od katerih jih bo od štiri do pet tisoč pokritih." Posebno moteč za okolje naj bi bil minaret oziroma stolp pri džamiji, s katerega duhovniki pozivajo muslimane k molitvi. Alije višina minareta obvezna ? Po normativih islamske arhitekture mora biti minaret visok najmanj 35 metrov. Če bi bil nižji, ne bi bilo arhitekturne skladnosti s kupolo in drugimi objekti. Minaret v Zagrebu je visok 45 metrov. Islamska skupnost v Sloveniji se je v pogajanjih z mestno občino v Ljubljani, z njenimi arhitekti in urbanisti dogovorila, da bo minaret visok do 27 metrov. V tem primeru je islamska skupnost pokazala voljo za kompromis, saj ne želimo konfliktov z ljudmi in smo šli pod normativ. Naš center ne bo smel preveč izstopati iz okolja, ampak bo moral biti čim bolj skladen z njim. To bo moderna stavba, ki bo pospešila tudi komunalno in siceršnje urejanje tega območja. Z njim bodo pridobili vsi prebivalci. Gradnja ima zato več vidikov. Enako se je dogajalo v Zagrebu. Pred gradnjo našega centra je bilo območje neurejeno, danes pa je moderno in prijetno za bivanje." Torej ob centru ne bo nastal nikakršen muslimanski geto, četrt z izključno muslimanskim prebivalstvom, "Zagreb je lep primer, da ne bo tako. Največ odgovornosti pri tem imata Islamska skupnost in Mestna občina Ljubljana. Zagovarjamo sožitje in prijetno življenje vseh v Republiki Slove-niji.' m Gradnja centra ne bo poceni. Koliko bo stala? v "Sele na osnovi lokacijske dokumentacije bomo lahko naredili programski projekt, ki bo osnova za oceno vrednosti gradnje. Zato je sedaj govoriti o kakršnihkoli vsotah popolnoma nestvarno. Lahko rečem štiri, pet ali šest milijonov evrov. Vse vsote so velike. Ker bo gradnja zahtevna, bo potekala v fazah od štiri do pet let. Razpis za izdelavo projekta bo mednarodni, najprimernejšega pa bo izbrala posebna komisija. Želimo, da naš novi center ne bi razdvajal prebivalcev Slovenije, ampak nas bo združeval v različnosti. Povprečni prebivalec Slovenije ve zelo malo o islamu, za kar je deloma odgovorna tudi Islamska skupnost sama. Z islamskim centrom se bo skupnost postavila v položaj, ko se bo lažje odprla drugim in drugačnim. Že večkrat sem razmišljal, da bi pripraviU seminar za novinarje. Kje naj ga pripravimo, če nimamo ustreznega prostora? V Hali Tivoli in drugih dvoranah lahko kvečjemu igramo košarko. V centru bomo lahko pripravili seminarje in srečanja za različne ciljne skupine. Že sedaj sodelujemo s slovensko vojsko in pohcijo pri seminaijih za tiste njihove pripadnike, ki bodo šli na mirovne misije v Bosno in Hercegovino. Ker nimamo ustreznega prostora, smo prisiljeni improvizirati. Po drugi strani pa želimo, da bi nas slovenska javnost spoznavala in nas obiskovala. Center bo, to znova poudarjam, javen prostor in dostopen vsakomur. Predlagali so nam sicer, da bi v Ljubljani namesto centra uredili več molilnic, vendar je to za nas popolnoma neracionalno in nesprejemljivo, saj bi morali-imeti na primer več duhovnikov, kar bi stroške našega delovanja še povečalo. Teorija o molilnicah je popolnoma zgrešena." Kako se počutite muslimani v Sloveniji. Je meja strpnosti visoka ali nizka? Ali so bile pobude za referendum, obtožbe in sejanje strahov po vašem mnenju izraz nestrpnosti? "Raje bi rekel, da so bile predvsem posledica strahu. Evropske raziskave javnega mnenja so pokazale, da so slovenski srednješolci bolj nestrpni do drugih in drugačnih kot na splošno v Evropi. Za to nestrpnostjo stoji strah pred neznanim. Islam je danes aktualen in ne kaže, da bo v prihodnjih desetih letih kaj drugače. Javnosti moramo posredovati čim več informacij, da smo v Sloveniji že desetletja, da smo zvesti slovenski državi in da smo se leta 1991 borili za to državo. In spet bi se, če bi bilo treba! Med nami in vami ni razlike. Vsi smo prebivalci Slovenije. Center bo odlična priložnost za te stvari. Zanje je potrebnega veliko truda, časa in potrpljenja." Ste odličen poznavalec islama. O njem pišete knjige, predavate in sodelujete na raznih tribunah. Kakšen je islam v Sloveniji? "Geslo je preprosto: Dober musliman je dober človek. Dober človek pa pomeni biti dober sosed, dober prijatelj, dober sodelavec in tako naprej. Spoštuj svoje in ceni druge! To je naša formula, ki izhaja iz islama. Praksa je večkrat nekaj drugega. Nam zelo Škoduje, da se po medijih Osama bin Laden predstavlja kot voditelj muslimanov. Nihče ga ni izvolil za voditelja. On je svoj voditelj, ki pove tudi kaj takega, česar si marsikdo ne upa: da bo napadel Ameriko in Evropo, da naj muslimani zaradi tega zapustijo Evropo, da ne bodo žrtve itd. Zato je zanimiv za medije. Nas zanima Slovenija. Mi v Ljubljani ali v Sloveniji ne moremo rešiti problema Bližnjega vzhoda, Savdske Arabije, Iraka. Ker doslej v Sloveniji nismo imeli težav, se sprašujem, kdo jih želi v prihodnje." Jože Košnjek, slika Gorazd Kavčič Piše Miha Naglic Gorenjski kraji in ljudje od A do Ž Neandertalski Pragorenjec Zadnjič smo pisali o Matjaževih kamrah, "najstarejši gorenjski hiši". Zdaj zapišimo še nekaj besed o njenih prvih stanovalcih. Arheološka raziskovanja so potrdila, da so bili to ledenodobni lovci iz človeškega rodu neandertalcev. Bili so nadvse zanimivi in hkrati silno skrivnostni ljudje, o katerih nekaj malega vemo zagotovo, vse drugo je prepuščeno ugibanjem. Neandertalci so bili nesporni gospodarji Evrope in severne zemeljske poloble vsaj 200.000 let, od okoli 230.000 do 30.000 pr. n. š. Najmlajša doslej znana sled za njimi je bila najdena v jami Zafarraya v Andaluziji, 27.000 let stari neandertalčev zob. V Času, ko so se v Matjaževih kamrah in Divjih babah zadrževali neandertalski lovci - okrog 50.000 pred Kristusom - je iz vzhodne Afrike krenila na pohod druga človeška vrsta, tista, kateri dediči smo mi in se v stroki imenuje Homo- sapi- ens sapiens, po kraju najdišča pa kromanjonec. En del se je usmeril v Azijo in naprej vse do Avstralije, drugi je krenil na sever, v Evropo. Z neandertalci so se "naši" srečali že na Bližnjem vzhodu. In ravno v ugibanjih, kakšna so bila ta "srečanja bližnje vrste", je največ skrivnosti. Dejstvo je namreč, da so neandertalci v nekaj tisočletjih srečevanja in sobivanja s kromanjonci izumrli. Zakaj? Spominjam se, kako nam je profesor v gimnaziji pred dobrimi 30 leti razlagal, da so bili kromanjonci bolj inteligentni in tehnološko bolje opremljeni od neandertalcev in so ji zato zlahka premagovali, nekako tako kot Američani zmagujejo nad Iračani, le da se morajo danes ozirati na razne človeške zadržke in jih ne morejo kar do kraja "potolči". Tudi kromanjonci naj bi bili v svojem genocidu nad neandertalci "nedosledni" oziroma racionalni. Moške in starejše ženske naj bi pobili, otroke in mlajše, za razplod še zmožne ženske pa pustili pri življenju in celo posvojili. To bi bilo v času, ko je bilo ljudi še zelo malo, res racionalno. Toda: genetiki z univerze v Miinchnu so 1998 iz kosti neandertalca ekstrahirali njegov DNK, ki je takšen, "kot da bi bil od kakega biološkega zunajzemeljskega bitja". Neandertalčev genetski zapis je torej povsem drugačen od našega. Hidi če bi Homo sapiens neanderthalensis kromanjonec "naskočil" neandertalko ali neander-talec kromanjonko - kar seje gotovo pogosto zgodilo - bi spolni akt sicer uspel, a zanositev ne bi bila možna. Tako kot se, denimo, če žrebec naskoči oslico, rodi mezeg, če osel skoči na kobilo, pa mula. Asimilacije neandertalcev torej ni bilo in v nas ni njihovih pradavnih evropskih genov. Današnji Evropejci smo po izvoru Afričani. Ostane druga možnost: daje naš prednik iz Afrike prinesel virus, proti kateremu neandertalci niso bili odporni. Podobno se je godilo ameriškim Indijancem v prvem srečanju z Evropejci, ko so množič- no umirali od čisto navadnega prehlada. če asimilacija ni bila možna, ostaneta torej samo še genocid in epidemija ali oboje skupaj. Neandertalec je bil za kromanjonca prava'pošast! Imel je velikanske oči, s katerimi je videl tudi v mraku. Nad očmi se je bočilo nizko, a široko čelo z izrazitima nadočesnima lokoma, brada je bila komaj opazna. Imel je tudi izredno oster sluh (piščal iz Divjih bab!?) in najbrž tudi oster vonj. Težke kosti so obdajale nabite mišice. Njegovi kolenski sklepi so bili kot topovske krogle, z njimi je lahko brez poškodb amortiziral skoke v globino do pet metrov. V številnih ledenih dobah, ki mu jih je uspelo preživeti, se je ta kosmatinec adaptiral na hud mraz, ki bi ga lahko preživel kot kak jeti. Imel je ogromno nosno votlino, v kateri seje ogreval mrzli zrak, predenje šel v pljuča. Volumen možganov je bil 1740 kubičnih centimetrov, današnji je le še 1400, pri čemer je bil pri neandertalcu bolj razvit motorični, pri njegovem nasprotniku pa miselni del. Če bi se udarila z golimi rokami, bi kromanjonec neandertalcu nikakor ne bil kos. Premagal ga je torej lahko le z boljšo tehnologijo, predvsem z učinkovitejšim orožjem, tudi lovskim, s katerim je morda staroselcu pred nosom odžiral plen, potem pa pokončal Še njega samega? Petek, 16. julija 2004 GOSPODARSTVO / Stefan.zargi@g-glas.si GORENJSKI GLAS • ^9. STRAN Korporacija Hidria in gradbeno podjetje Zidgrad iz Idrije sta podpisala pogodbo o strateškem zavezništvu. Hidria veliko pozornosti posveča družbeni odgovornosti, predvsem v obliki pokroviteljstva, sponzorstva in donatorstva. Idrija - V idrijski družbi Hidria, globalni korporaciji, ki združuje 30 družb doma in po svetu s prek 2500 zaposlenimi, so prepričani, da je za uspešnost poslovanja odločilno delovanje v družbeno, gospodarsko in kulturno zdravih okoljih, zato sami radi investirajo v celosten razvoj lokalnih skupnosti, v katerih so prisotni. "Preseči moramo ozke okvire. Namesto da Slovenci tekmujemo med seboj, bi morali tekmovati s tujimi tekmeci," je dejal predsednik uprave Hidrie Edvard Svetlik, koje ta teden podpisal pogodbo o strateškem zavezništvu z idrijskim gradbenim podjetjem Zidgrad, katerega direktor je Igor Božič. Direktorja sta s podpisoma potrdila dolgoletno uspešno sodelovanje podjetij in ju zavezala h graditvi trajnega in zanesljivega poslovnega partnerstva v prihodnosti. "Hidria ostaja zvesta načelu decentralizacije, s čimer prenašamo odgovornost in motivacijo na zaposlene, ki delajo na projektih. Po drugi strani vršimo tudi sinergijo, ki mora biti vidna, da je uspešna na ravni korporacije. Investicije so eno tistih področij, kjer sinergija pride v poštev, tako sinergija v tehnologiji kot v infrastrukturi. Na tej osnovi se odločamo, kdo bo naš strateški partner, tako kot to počnejo vse korporacije v svetu. Za Zidgrad smo se odločili, ker z njim že dolgo odlično sodelujemo, ker je zanesljiv in odličen partner," je Svetlik pojasnil razloge za sklenitev strateškega partnerstva z Zidgradom. Po njegovem je velikega pomena tudi dejstvo, da strateški partner prihaja iz lokalnega okolja, iz okolja, v katerem Hidria deluje. SGP Zidgrad iz Idrije se že veČ kot pol stoletja ukvarja z visokimi in nizkimi gradnjami, najbolj pa je prisotno ravno na območjih Idrije in Cerknega. Letno dosega od dvanajst do štirinajst milijonov evrov skupnega prihodka, od tega kar pet milijonov evrov na račun sodelovanja s Hidrio. Zato ni čudno, da je Zidgradov direktor Igor Božič zelo zadovoljen nad sklenitvijo strateškega zavezništva: "Hidria je edini investitor, ki je Zidgra-du zaupal gradnjo vseh svojih Dolgoletna partnerja sta odslej strateška zaveznika: Igor Božič, Zidgrad (levo), in Edvard Svetlik, Hidria. objektov doslej. Naša družba se je v vseh teh letih od Hidrie naučila tehnoloških posebnosti, ki jih taka korporacija zahteva, ves čas pa smo poskušali tudi slediti kakovosti, tehnološki ustreznosti in podobi Hidrie." Tako so v zadnjem obdobju zaključili Hidriino investicijo v halo v Tolminu, razširili so proizvodne in skladiščne prostore v GodoviČu, opravili so zunanjo obnovo stavbe Hidrie v Idriji. Letos bodo izpeljali sanacijo objekta Tomosa v Kopru, za kar bodo namenili milijon evrov, dvakrat toliko pa bodo namenili za gradnjo novega razvojno tehnološkega centra v Godoviču. Hidria, katere temeljne dejavnosti so avtomobilska industrija, klimatizacije, gretja in hlajenja, industrijske komponente in sistemi, ročna orodja in dvokole-sa, je sicer prisotna tudi na Gorenjskem: v Kranju in na Jesenicah. v Simon Subic Evropska sredstva tudi za štirisedežnico Kranjska Gora - Iz malhe evropskega sklada za regionalni razvoj za spodbujanje razvoja turističnih destinacij bo nekaj sredstev kap-nilo tudi za izgradnjo štirisedežnice Podkoren s sistemom umetnega zasneževanja v zgornjem sektorju. RTC žičnice Kranjska Gora je namreč uspel na razpisu gospodarskega ministrstva, ki so ga objavili aprila letos in prek katerega bodo razdelili 8,3 milijarde tolarjev. Evropska sredstva bo ministrstvo podelilo na podlagi več odpiranj vlog, ki so prispele na javni razpis. Na prvo odpiranje je prispelo šestnajst vlog, od katerih je le osem izpolnjevalo razpisne pogoje. Na podlagi ocenjevanja projektov s strani posebne strokovne komisije so uspele štiri vloge. Dobre 1,7 milijarde tolarjev ali dobro petino sredstev, ki so na razpolago, bo tako ministrstvo za gospodarstvo razdelilo med RTC žičnice Kranj ska Gora, Naravni park Terme 3000 (v večinski lasti Save, d. d.) za investicijo v wellness center, Krko zdravilišče za investicijo v Terme Otočec - vitarium center in Terme Lendava za gradnjo apartmajskega naselja. Rezultati drugega in tretjega odpiranja prispelih vlog na razpis bodo znani konec julija oziroma avgusta, naslednje odpiranje pa so v ministrstvu napovedali v septembru. S. S. Kovačič ne bo več na čelu Krke Kranj - Miloš Kovačič po 15 letih (leta 1989 je postal generalni direktor Krke, od 1997 pa je predsednik njene uprave) zapušča vodstveno mesto v novomeškem farmacevtskem podjetju ^ka. Že konec junija je 70-letni Dolenjec, ki je v mladih letih delal tudi v Kranju, nadzornemu svetu družbe predlagal sklenitev sporazuma o prenehanju opravljanja funkcije predsednika uprave z 31. decembrom 2004. Njegov predlog so Krkini nadzorniki ta teden sprejeli, na njegovo mesto pa je nadzorni svet imenoval dosedanjega namestnika predsednika uprave in. namestnika generalnega direktoija Krke Jožeta ColariČa. Petletni mandat predsednika uprave bo Colarič nastopil 1. januaija prihodnje leto, medtem ko bo Kovačič ostal v Krki kot svetovalec uprave. S, S. BPT želi prevzeti Svilanit Tržič - Bombažna predilnica in tkalnica Tržič je pred tednom dni objavila namero za prevzem kamniškega Svilanita. BPT ima v lasti že dobrih 42 odstotkov delnic Svilanita, za delnico pa bo ponudil dva tisoč tolarjev. V Kamniku, kjer so za lani ugotovili 4,1 milijona tolarjev bilančnega dobička, pozdravljajo načrtovani prevzem. S. Š. Ne moremo delati zastonj Tako je povedala Stanka Simonič, predstavnica 23 delavk jeseniškega obrata zasebnega podjetja JP Feniks s sedežem v Križah, ki so se v ponedeljek, 12. julija, odločile za stavko. Razlog so bile premalo izplačane plače za maj in neplačani prispevki iz plač od marca naprej; do 19. julija zahtevajo izplačilo junijske plače. Jesenice - Podjetje JP Feniks je bilo registrirano na začetku maja 2002, proizvodnjo zgornjih delov obutve pa so po navedbah lastnice in direktorice Polone Ješe iz Križ zaceli lani 1. junija. Proizvodni prostori so na prostoru, kjer so še objekti nekdanje jeseniške železarne. Ob zagonu so od krai\j^e enote Zavoda za zaposlovanje prevzeli 23 Planikinih presežnih delavk, ki so pred preselitvijo v kraiyski obrat delale v tudi že bivšem obratu na Breznici pri Žirovnici. JP Feniks je iz programa sub-vency plač presežnim delavcem od Zavoda za zaposlovanje prejel približno 23,5 milijona tolarjev. S tem se je podjetje zavezalo, da bo delavkam zagotovilo delo vsaj 24 mesecev. Enodnevna stavka Slišati je, da so bile težave pri izplačilu plač in predvsem pri zagotavljanju dela že več mesecev, vendar so se delavke po besedah Milene Koselj Šmit za pomoč obrnile na jeseniško pisarno sindikata Neodvisnost 15. junija. Opozorile so na neurejenost delovnega razmerja, saj nimajo odločb o dopustih, ni osnovnih aktov podjetja, pa tudi plače - govorijo o zajamčenih -naj bi prejemale manjše, kot jim gre po pogodbi o zaposlitvi. Delodajalka se je tedaj zavezala pomanjkljivosti urediti do konca junija in do sredine julija tudi izplačati regres. Po podatkih sindikata Neodvisnost naj bi podjetje vsaki delavki dolgovalo približno 198.000 tolarjev bruto premalo izplačanih plaČ od dneva zaposlitve. Ker do 5. julija nič od napovedanega ni bilo izpolnjeno, pa tudi ne izplačana razlika v plači za maj, so se delavke odločile za napoved stavke in jo 12. julija zjutraj tudi začele. "Ženske so odvisne samo od te plače," dodaja Stanka Simonič. Njihova starost je v povprečju okoli 50 let in bi težko našle drugo zaposlitev. Sindikat je poskušal- pomagati z vključitvijo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, vendar je lastnica PJ Feniksa z novimi zagotovili še isti dan dosegla prekinitev stavke. Preostanek plač za maj naj bi delavke prejele do 25. julija in do danes, 16. julija, tudi načrt izplačil do konca leta. Kako naprej Ko redkobesedno Polono Ješe, ki je sicer v nekem ljubljanskem podjetju zaposlena kot admini-stratorka, vprašamo, kje koreni-nijo hude težave podjetja, potrdi, da pogodbe z odjemalci, to- rej večjimi podjetji v slovenski obutveni industriji, kot so Kopitarna Sevnica, Ciciban Miren, kranjska Planika, niso bile preveč trdne. Hkrati doda, da bo z naročilom tržiškega Peka zagotovila delo do konca letošnjega septembra. Predsednica uprave Peka Marta Gorjup Brejc je sodelovanje potrdila, dnevno naj bi zanje izdelali po 150 parov zgornjih delov obutve. Če bodo zadostili kakovosti in spoštovali izdelavne roke, bo možno tudi nadaljnje sodelovanje. Dolgoročne možnosti podjetja lastnica vidi v lastni kolekciji otroške in obutve za mlade, saj izhaja iz družine, kjer se že tri generacije ukvarjajo s proizvodnjo obutve. Pa žal pri tem nimajo prav srečne roke, saj je bil nad čevljarsko obrtjo očeta Vin-cenca lani sredi marca uveden stečajni postopek. Likvidnostne težave JP Feniksa naj bi premostili s krediti, kar bo verjetno precej težko, vsaj pri bankah» kajti od republiške Agencije za javnopravne evidence in storitve ni mogoče pridobiti bonitetnih podatkov. Deloma zato, ker so potrebni kazalniki poslovanja za zadnjih pet let, podjetje pa je oddalo bilanco samo za lani, deloma pa zato, ker podjetje ne dovoli posredovati podatkov o prometu za tekoče leto na svojih računih. Na sindikatu Neodvisnost še napovedujejo, da bodo zoper Polono Ješe zaradi kršitev temeljnih pravic delavcev podali kazensko ovadbo. Mendi Kokot V Kranjski Gori manj turistov Krai\jska Gora - Po prvih neuradnih statističnih podatkih so bili v prvi polovici leta hoteli, zasebne sobe in apartmaji v Kranjski Gori nekoliko slabše zasedeni kot v enakem obdobju lani, ugotavljajo v lokalni turistični organizaciji Zavod za turizem občine Kranjska Gora. Po teh podatkih so ustvarili za pet odstotkov manj nočitev. Največkrat so od tujih gostov prenočili Nemci, sledijo jim Hrvatje, Britanci in Italijani. V prvih šestih mesecih je bilo nočitev nemških in italijanskih gostov za 18 odstotkov manj kot lani v tem obdobju, po drugi strani pa so hrvaški in britanski gosti skupaj prenočili za 13 odstotkov večkrat. Še slabše so se odrezali domači gosti, saj so ustvarih kar za tri desetine manj nočitev kot v enakem lanskem obdobju. S. Š. Gradbinec v novi podobi Kranj - Prejšnji teden se je kranjsko gradbeno podjetje Gradbinec GIP predstavilo v novi preobleki oziroma z novo celostno grafično podobo in novim sloganom Dobro narejeno do odličnosti. "Nova celostna podoba družbe Gradbinec GIP je posledica poenotenja logotipov vseh hčerinskih družb gradbenega podjetja Primorje. Nekako nam je bila ponošena obleka pretesna, potrebovali smo novo, večjo," je pojasnil direktor kranjskega gradbenega podjetja Zmago Geršak. realizacije. "Vodilno mesto v gradbeništvu na Gorenj skem bomo dosegli le s kakovostjo in upoštevanjem dogovorjenih rokov," je prepričan Geršak. Gradbinec GIP zaključuje investicijo gradnje 66 stanovanj v Drulovki, za katera so že pridobili uporabna dovoljenja, tako da bodo stanovanja vseljiva že avgusta. Trenutno vodi velik projekt Vas brez ovir v Šmart-nem (občina Cerklje). "Naše vodilo je tudi skrb za varstvo okolja oziroma oblikovanje "primerne naravne kulturne krajine na - t • * I s I" vS le« Predstavili so novo preobleko Gradbinca GIP (z leve); Andrej Jarc. Zmago Geršak (oba Gradbinec GIP) in Lili Kalan z Radia Kranj. Gradbinec GIP si želi v prihodnosti postati vodilni graditelj na Gorenjskem, že sedaj pa so prisotni v skoraj vseh gorenjskih občinah. Za letos načrtujejo za okoli 4,8 milijarde tolarjev podlagi kakovostnih prostorskih in konceptualnih rešitev," ob tem dodaja Geršak. Simon Šubic, foto: Gorazd Šinik 22« tr^dlcl^vn^lv?^ K^r^^Jslc M KIOC m 28. V^JI K- .. 2004 t 'f" 4 ^ t "J- GLAS Zđ rvts ie%! m. •. GORENJSKI GLAS • 20. STRAN FINANCE, PODJETNIŠTVO / info@g-glas.si Petek, 16. julija 2004 Cenejši klici tujino - Sora prenovila prod^alni De.Tel je novi ponudnik cenejše mednarodne telefonije. Ljubljana - Po desetletjih monopola podjetja Telekom lahko uporabniki v Sloveniji končno izbirajo, kako bodo klicali v tujino in koliko bodo plačah za to. Po operaterju AMIS se je na slovenskem trgu pojavil še De.Tel podjetja In.life, ki sta ga na novinarski konferenci predstavila direktor Nebojša Jovanovič in Aleš Kobav, vodja prodaje. Pojasnila sta, da je izbira operaterja za mednarodne klice v Evropski uniji že dolgo uveljavljena storitev, ki jo večina uporablja za klicai^je v tujino. Sedaj je možna tudi pri nas. De.Tel je blagovna znamka podjetja In.life za storitev telefonskih klicev v tujino. So prvi ponudnik te storitve pri nas. Uradno, z zakonom določeno ime storitve je izbira in predi-zbira operateija za mednarodne klice, kar je v tujini- znano kot call-by-call. Kot je pojasnil direktor podjetja In.life Nebojša Jovanovič, lahko z storitvijo De.Tel znižamo stroške telefonskih pogovorov za 25 do 55 odstotkov. Pohvalijo se lahko z izkušnjami, znanjem, kakovostjo in prijaznostjo. O tem priča tudi število njihovih uporabnikov. Cilj podjetja je ponuditi telefonske in telekomunikacijske storitve širše v jugovzhodni Evropi. S tem želijo pomagati slovenskemu gospodarstvu pri vstopanju na jugovzhodne trge, želijo izkoristiti prednosti Slovenije kot vodilne države v jugovzhodni regiji in oplajati njihovo lastno znanje in izkušnje na tem trgu. Slovenskemu in kasneje tudi jugovzhodnemu trgu želijo po cenejši mednarodni telefoniji po- nuditi tudi storitve lokalne in fiksne telefonije, vendar je po besedah Jovanoviča bistveno, da se začne izvajati zakonodaja. Zakonodajo imajo od leta 2001, potrebovali pa so tri leta, da so uveljavili storitev cenejših mednarodnih pogovorov. Aleš Kobav je naštel prednosti storitve De.Tel. Za primerjavo: minuta pogovora s Hrvaško vas bo s storitvijo De.Tel stala 28 tolarjev. če" bi uporabljali storitev AMIS, bi za minuto plačali 33,60 tolarjev, Telekom pa bi vam zaračunal 42 tolarjev. Pred uporabo storitve De.Tel ni treba plačati nobene priključnine, ni naročnine, storitev lahko uporabljamo brez pristojbin. Treba je le podpisati naročniško razmerje. Uporaba storitve je zelo preprosta: pred želeno mednarodno številko je treba vtipkati še številko 100. Poleg tega podjetje In.life vsem uporabnikom določi uporabniško ime in geslo, s katerim lahko pregledujejo svojo porabo in stroške kar prek interneta. Cene telefonskih pogovorov so med 19. in 7. uro znižane še za dodatnih deset odstotkov. De.Tel ponuja tudi drugačen način obračunavanja telefonskih pogovorov, in sicer sekundni sistem. Ob vzpostavitvi zveze vam obračunajo prvih trideset sekund, nato pa vsako sekundo posebej. Tudi njihovi ceniki so, kot pravijo sami, pošteni in pregledni. Popusti veljajo za vse svetovne države. "Vsi se zavedamo, da so s telefoniranjem povezani tudi stroški. A z De.Telom ni destinaci-je, za katero bi plačevali več, kot ste do sedaj," je zaključil Aleš Kobav. Tai\ja Maček v Ziri - "Iz majhnega diskonta in gradbene prodajalne smo z adaptacijo pridobiU velik diskont z ugodnimi cenami in jireglednejše prostore gradbenega centra," nam je povedal Monika Zust, direktorica trgovin zadruge M - Sora iz Žirov. Na skoraj 400 kvadratnih metrih površin od včeraj naprej ponujajo razne akcijske izdelke, novost so tudi delikatesni pakirani in zamrznjeni izdelki. Trgovina deluje kot Merca-toijeva franšiza. Hkrati je M - Sora prenovila tudi Gradbeni center Strojama (600 kvadratnih metrov), kjer sedaj poleg standardne ponudbe prodajajo več za vrtičkaije, kmetijce, predvsem pa za gradbenike. Celotna obnova obeh prodajaln (v enem objektu) je potekala slaba dva meseca, obe trgovini pa sta skoraj ves čas obratovali nemoteno. S prenovo so zagotovili tudi velik parkirni prostor. B. B. Color Medvode se strinja s prevzemom Medvode - Potem ko je domžalski Helios 7. julija objavil prevzemno ponudbo za Color, je predsednik enočlanske uprave medvoške družbe Tomaž Bučar ta teden na spletni strani Ljubljanske borze sporočil, da Color sprejema ponudbo. Obenem je Bučar povedal, da zaradi tega ne bo ponudil svojega odstopa. "Ponudba Heliosa Domžale za odkup delnic družbe Color Medvode ni v neskladju z interesi in strateškimi razvojnimi cilji družbe Color," pravi BuČar. Tesnejša povezanost družb s področja pre-mazne industrije bo v korist tudi družbi Color in njenim delničarjem, je prepričan. Pričakuje, da bo mogoče mnogo lažje in hitreje uresničevati že opredeljene razvojne cilje in projekte ter izoblikovati in uresničevati tako razvojno strategijo, ki bo zagotavljala uspešno rast in razvoj družbe Color. "Uspešen prevzem družbe Color s strani družbe Helios odpira družbi s sedežem v Medvodah nove razvojne možnosti," pravi Bučar. Nadalje iz Colorja sporočajo, da s Heliosom niso sklenili nobenega sporazuma o ponudbi za odkup niti ne sporazuma o načinu uresničevanja glasovalne pravice iz vrednostnih papirjev, ki so že v lasti Heliosa. Knjigovodska vrednost delnic, na katere se nanaša Heliosova ponudba, je zadnji dan lanskega leta znašala 4.578,83 tolarjev na delnico. S. S. DAVČNI URAD KRANJ SPOROČA Spremembe podatkov za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča so občani dolžni sporočati občini Zakon o davku na nepremičnine, po katerem bodo v prihodnosti obdavčene nepremičnine in bo nadomestil danes še veljavne predpise, po katerih se od nepremičnin plačuje davek od premoženja (davek na posest stavb) in nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju NUSZ), bo predvidoma začel veljati v letu 2006. Do takrat bodo davčni uradi za občine še vedno odmerjali, pobirali in izterjevali NUSZ kot enega pomembnejših prihodkov svojega proračuna. Območja, na katerih se plačuje NUSZ, občine določsuo z odloki. Z njimi določijo tudi zavezance za plačevanje NUSZ, merila za določitev višine NUSZ ter merila za popolno ali delno oprostitev plačila. Zavezanec za plačilo NUSZ je neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe: imetnik pravice razpolaganja oziroma-lastnik, najemnik stanovanja oziroma poslovnega prostora, imetnik stanovanjslje pravice. Zbrane podatke o NUSZ morajo občine pravočasno posredovati davčnim izpostavam, da v rokih pripravijo vse potrebno za odmero NUSZ, ki se po sedaj veljavnih predpisih odmeri vnaprej za tekoče leto. Če v tekočem letu pride do spremembe lastništva, najemnikov ali spremembe kvadrature, kar lahko vpliva na višino odmerjenega NUSZ, Je to spremembo treba sporočiti na občino, kjer nepremičnina leži (sprememba mora biti evidentirana v občinski evidenci in bo upoštevana pri odmeri NUSZ v prihodnjem letu). Višine odmerjene obveznosti po pravnomočni odločbi za tekoče leto po sedaj veljavnih predpisih ni možno spremeniti. Lastnika oziroma uporabnika zemljišča sta se zato dolžna medsebojno dogovoriti glede plačila obveznosti iz naslova NUSZ za tekoče leto in pri tem upoštevati, da je odmerjeno NUSZ dolžan plačati zavezanecr, ki je naveden v pravnomočni odločbi. Nov Zakon o davčnem postopku spremembo zavezanca med letom na novo ureja tako, da bo zavezanec, ki mu je bila izdana odločba, zaradi sppememfc>e zavezanca med letom lahko v 15 dneh po spremembi zahteval spremembo odločbe tako, da se njegova obveznost zmanjša in novemu zavezancu določi ustrezni znesek nadomestila. Določilo novega zakona, ki ureja spremembo zavezanca, se bo pričelo uporabljati 1. januarja 2005, takrat kot večina določil na novo sprejetega zakona. Cilka Habjan, direktorica Med tisočerico največjih bank Med tisoč največjimi bankami na svetu je poleg Nove Ljubljanske banke in Nove kreditne banke Maribor tudi Gorenjska banka. Kranj - Gorenjsko banko je revija The Banker prvič doslej uvrstila med tisoč največjih bank na svetu glede na višino kapitala. Britanska finančna revija je Gorenjsko banko postavila na 912. mesto. Med največjimi bankami po višini kapitala sta od slovenskih seveda Še Nova Ljubljanska banka (na 437. mestu) in Nova kreditna banka Maribor (889.). V Kranju so še posebej ponosni, da jih je The Banker po kapitalski ustreznosti, ki predstavlja trdnost banke, postavil kar na 62. mesto med tisoč največjimi bankami in na prvo med slovenskimi bankami. Po višini dobička na kapital je Go-. renjska banka spet najboljša v Sloveniji, v svetovnem merilu pa je pristala na 55. mestu. Prav tako prekaša vse sloven- ske banke po višini dobička na bilančno vsoto, med tisoč največjimi bankariii na svetu pa je celo na 15. mestu. Analitiki revije The Banker so Gorenjsko banko tudi vnovič - četrtič zapored - nominirali za banko leta v Sloveniji. Končna odločitev britanske revije bo znana septembra. Kot smo pisali že pred časom, je Gorenjsko banko za najboljšo slovensko banko že izbrala angleška ustanova Finance Central Europe, njenega predsednika uprave Zlatka Kavčiča pa za bankirja leta. Nadzorni svet banke, ki bo te dni preveril poslovne rezultate za prvo polletje, bo zagotovo zadovoljen. Banka namreč dosega in nekje celo presega poslovni načrt, v prvih šestih mesecih pa je ustvarila za 6,4 Bencinska črpalka kmalu odprta Tržič - Podjetje Ultra iz Zagorja ob Savi, ki se ukvaija z razvojem visokih tehnologij, je v Tržiču zgradilo prvo bencinsko črpalko za avtomatsko točenje goriv. Kot je povedal Stelan Artnak, so združili izkušnje s področja telekomunikacij, brezgotovinskega plačevanja in naftne industrije pri izdelavi novega produkta. Gre za vzorčni model črpalke, ki ima Štiri samopostrežna mesta za točenje goriv, posebnost pa je način plačevanja. Voznik bo pred točenjem goriva vstavil kreditno kartico v avtomat ali pa storitev opravil prek mobilnega telefona. Prvo priložnost za to so dobili v Tržiču, kjer so dali prostor za postavitev črpalke na robu dvorišča nekdanje tovarne ZLIT (pred vhodom v tovarno Peko). Sedaj pripravljajo podlage za tehnični pregled, črpalko pa bodo odprli predvidoma avgusta. Točne cene naložbe niso želeli zaupati za javnost; pojasnili so le, da so imeli s prvo veČ stroškov, kol jih pričakujejo z naslednjimi. Ob sodelovanju z raznimi investitorji nameravajo namreč enake črpalke postaviti še drugod po Sloveniji, morda tudi na Gorenjskem. Stoj an Saje milijarde tolarjev bruto dobička. Na Bleiweissovi v Kranju zadnja priznanja komentirajo: "Mnoga, tudi mednarodna priznanja, ki jih dobiva Gorenjska banka, prispevajo k temu, da komitenti banke lažje presojajo varnost svojih prihrankov, ki so vsekakor na varnem. Na drugi strani pa kreditojemalci lahko pričakujejo v banki konkurenčne pogoje." Bomo videli ... ■ Simon Šubic * 4 Nova vzajemna sklada Prvega julija sta začela delovati nova vzajemna sklada Nacionalne finančne družbe - NFD Delniški in NFD Obvezniški. Kranj - Nacionalna finančna družba (NFD), ki je v zadnjih letih postala ena največjih finančnih ustanov v Sloveniji, želi postati tudi ena vodilnih upravljavk vzajemnih skladov. Investicijske kupone njenih vzajemnih skladov bodo prodajali v Gorenjski banki, Banki Koper, Banki Celje, Celjski borzno posredniški družbi in v Abanki. Kot so na nedavni novinarski konferenci povedali predsednik uprave NFD Stanislav Valant, član uprave Roman Ambrož in upravljavec premoženja Simon Banič, sta oba sklada namenjena posameznikom (fizičnim osebam) ter podjetjem in drugim pravnim osebam, predvsem pa sta zanimiva za vlagatelje, ki želijo dolgoročno vlagati v vrednostne papirje, a za to nimajo dovolj znanja. Za oba sklada je značilna kombinirana naložbena politika in usmerjenost na tuje trge. NFD Obvezniški se uvršča med sklade z nizko tveganostjo, najmanj 90 odstotkov zbranega denarja bo vlagal v državne in podjetniške obveznice, pri tem pa bo iskal ugodne donose na trgih ZDA, Velike Britanije, Nemčije, Švi-ce, Luksemburga in Slovenije. Pri rednem varčevanju je najmanjše mesečno vplačilo pet tisoč tolarjev in najmanjše letno vplačilo 60 tisoč tolarjev. Vstopna provizija je enoodstotna, izstopne ni, upravljavska znaša en odstotek. NFD Delniški se po naložbeni politiki uvršča med tvegane sklade. Najmanj 90 odstotkov zbranega denarja bo vlagal v delnice na trgih ZDA, Velike Britanije, Nemčije in Slovenije, razliko pa bodo predstavljali denar, depoziti pri bankah in instrumenti denarnega trga. Pri rednem varčevanju bo najmanjše mesečno vplačilo pet tisoč tolarjev oz. letno 60 tisoČ tolarjev. Vstopna provizija je triodstotna, izstopne ni, upravljavska pa je dvoodstotna. Vlagateljem, ki se bodo odloČili za vplačilo v sklada v prvih treh mesecih, ne bodo zaračunali vstopne provizije. Cveto Zaplotnik N^manj brezposelnih po 13 letih Kranj - Konec junija je bilo na zavodu za zaposlovanje prijavljenih 89.156 brezposelnih oseb, kar je najmanj po oktobru 1991. Brezposelnost je bila tako za 2,5 odstotka manjša kol maja in za 5,5 odstotka manjša kot pred letom dni. Slaba polovica brezposelnih novo zaposlitev išče že dlje kot leto dni, četrtina išče svojo prvo zaposlitev, približno toliko pa je tudi mlajših od 26 let. Prejšnji mesec so delodajalci zaposlili za skoraj 16 odstotkov manj brezposelnih kot maja (4251 oseb), a kar za 18,9 odstotka več kot junija lani, sporoča republiški zavod za zaposlovanje. Junija se je na zavodu prijavilo 6164 oseb, "odjavilo" pa 8526 oseb, od tega se jih je zaposlilo le 4251 oseb. Statistični urad pa je izračunal, da je bilo aprila brez dela 10,7 odstotka aktivnega prebivalstva. S.Š. Petek. 16. julija 2004 KMETIJSTVO / cveto.zaplotnik@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 21. STRAN Bohinjska klavnica spet obratuje Pogovor z zbornico Novoustanovljena družba Mesnine Bohinja je prenovila zadružno klavnico v Bohinjski Bistrici in jo vzela v desetletni najem. Pomembna odločitev za razvoj živinoreje na bohinjskem območju. Bohinj - Pred poldrugim mescem so v klavnici Kmetijsko gozdarske zadruge Srediya vas, ki je bila zaprta zaradi pomai^ka-nja finančnih sredstev za ureditev v skladu z veterinarskimi predpisi, spet začeli klati živine. Za obnovo je poskrbelo novoustanovljeno podjetje Mesnine Bohii^a, katerega ustanovitelji so posamezniki in organizacije, zainteresirani za ohranitev in razvoj kmetijstva na bohinjskem območju. Zaprtje zadružne klavnice pred letom in pol je negativno vplivalo na razvoj živinoreje v Bohinju, saj so morali rejci goveje in druge živine to klati na Jesenicah, v Škofji Loki in celo v Kamniku. Zato je na upravnih odborih agrarnih skupnosti Ceš-njica, Jereka, Podjelje, Srednja vas, Koprivnik in Stara Fužina ter v Planinskem društvu Srednja vas (ki je pomemben odjemalec mesa za planinske koče) padla odločitev o ustanovitvi podjetja Mesnine Bohinja in ureditvi klavnice, ki so jo vzeli v desetletni najem. Za ureditev 15 milijonov tolarjev Nova družba z omejeno odgovornostjo in ustanovitvenim kapitalom v višini 15 milijonov tolarjev ima 16 ustanoviteljev, v klavnici pa bodo klali živino bohinjskih in tudi drugih kmetov. V prenovo klavnice, ki je trajala dva meseca, so vložili okoli 15 milijonov tolarjev. Družba ima pravico zakola tisoč glav velike goveje živine letno, od konca maja, ko so pričeli klati imajo dvakrat tedensko od deset do dvajset živali dnevno. Živina ne prihaja samo z bohinjskega območja, ampak tudi z Bleda, Zasipa, Gorij in z drugih območij nekdanje občine Radovljica, rejci se odločajo za zakol v Bohinjski Bistrici tudi zato, ker so skrajšali plačilne roke. Ustanovitelje Mesnin Bohinja, ki delujejo pod vodstvom direktorja Janeza Korošca, ki svoje delo opravlja brezplačno, kot pravi iz ljubezni do Bohinja in kmetijstva, ter obratovodje zunanjega sodelavca Franca Erla-ha (hkrati je tudi predsednik nadzornega sveta), je pri odločitvi vodilo dejstvo, da je meso živine na bohinj skem koncu pridelano na skoraj popoln bio način, saj se živina v poletnem času prosto pase na 23 še živih planinah. Zato si bodo v družbi prizadevali, da bi sčasoma za živino, ki se pase na bohinjskih planinah, pridobili status bio pridelave, kot ga ima pohorska govedina. Ljubljana - Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Milan Pogačnik se je sestal z vodstvom Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS). Predstavniki KGZS so ministru predstavili težave, s katerimi se srečujejo pri svojem delu strokovne službe, minister pa je s sodelavci zbornici predstavil predlog modela implementacije reforme skupne kmetijske politike Evropske unije na področju neposrednih plačil za Slovenijo. Dogovorili so se, da bodo pristopili k aktivnemu reševanju nekaterih odprtih vprašanj ter se v takšni sestavi sestali nekajkrat letno. Minister je pozdravil pripravljenost KGZS za sodelovanje pri pripravi zakonov in podzakonskih predpisov. Sogovorniki so govorili tudi o decentraliziranem sistemu zbiranja in vnosa vlog za uveljavljanje ukrepov skupne kmetijske politike, izvajanju kontrolne službe za živinorejo ter izhodiščih za pripravo programa KGZS. Taje predlagala, da bi bila izhodišča za pripravo programa, ki jih pripravlja ministrstvo, zbornici na voljo že v septembru, da bi se tako v prihodnje izognili problemom financiranja strokovnih služb. Minister Pogačnik pa je dodal, da so se na ministrstvu priprave za izhodišča že pričele in zato ne pričakuje težav ali zamud pri sprejemanju programa KGZS za leto 2005. Na skupnem sestanku sta bili izpostavljeni tudi spremembi zakona o kmetijstvu, področje financiranja javnih služb in zakona o zadrugah. Predstavniki ministrstva so spregovorili o pripravi zakonodaje za nemoteno izvajanje dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, ki bo kmalu prišla v usklajevanje nevladnim organizacijam. M. G. Obratovodja Franc Eriah v prenovljeni klavnici v Bohinjski Bistrici, kjer dvakrat tedensko zakoljejo od deset do dvajset glav živine. Direktor Mesnin Bohinja Janez Korošec svojo funkcijo opravlja brezplačno. Za ohranjanje in razvoj kmetijstva Seveda je razumljivo, da so se za ustanovitev podjetja in najem klavnice odločili predvsem zaradi poslovnega interesa in ohranjanja ter razvoja živinorejske dejavnosti na bohinjskem koncu, kjer je med 250 in 300 živinorejcev, ki poleg goveje živine redijo tudi prašiče in drobnico. Poleg tega v doglednem času pričakujejo tudi ustrezen finančni učinek ponovnega zagona klavnice v Bohinjski Bistrici. "Papirnata vojna za ureditev klavnice je zahtevala veliko dela, vendar nam jo je uspelo rešiti v relativno kratkem času, vse pristojne institucije od veterinarske uprave do kmetijskega ministrstva in gospodarske zbornice so nam šle zelo na roko. Vsa dela so se odvijala po navodilih in načrtih, zato ni bilo težav," pravi direktor Janez Korošec. Družbenike novega podjetja je med drugim vodilo tudi dejstvo, da Evropska skupnost podpira obstoj in razvoj majhnih Skor^ pol milijona ton mleka Ljubljana - Po podatkih državnega statističnega urada je bilo v lanskem letu odkupljenega 498.700 ton kravjega mleka, kar je za 24,6 odstotka več kot v letu 1995 in nekoliko nad odkupom v letu 2002, ko je bilo odkupljenega 487.700 ton mleka. Povprečna vsebnost maščob v lani odkupljenem mleku je znašala 4,14 odstotka in beljako- vin 3,34 odstotka. Največ, dobrih 291 tisoč ton mleka je bilo predelanega v pitno mleko, kislega mleka je bilo 39.500 ton, smetane 14.500 ton ter po 5.500 ton posnetega mleka v prahu in masla. Deleža zgoščenega inleka, mlečne smetane v prahu in delno posnetega mleka v prahu zaradi zaupnosti podatka statistika ne navaja M. G. Skoraj vsako pivo je dobro Pivo je eno od živil z najdaljšo zgodovino in tradicyo, brez.iye-ga ni vročih poletij. Ibdi pregled pridelave hmelja in varjei^a pove, da si lahko v zmerni količini brez skrbi privoščimo kozarec "hmeljevega napitka". Ekološkega ali neekološkega. Res je, da ekološko gojenje hmelja zmanjša uporabo škropiv in gnojil, še zlasti ker so možne tudi drugačne, okolju bolj prijazne rešitve. Številni pridelovalci se spopadajo z griČasto plesnijo ter plesnijo Verticillium, ki povzroča venenje. Obema obolenjema ugaja vlažno okolje in ju zatirajo z fungicidi na osnovi žvepla. Temu se je možno izogniti s še bolj skrbno kontrolo in odrezom vsakega okuženega dela. Nekateri proizvajalci obrežejo najnižji del, saj s prezračitvijo onemogočajo šiijenje plesni. Tudi več prostora med hmeljišči izboljša prezraČi-tev in zmanjša vlažnost. Najbolj pogost škodljivec tudi za hmelj je listna uš, ki pa jo je običajno mogoče nadzorovati z naravnimi sovražniki in ni treba posegati po insekticidih. Tu so na voljo tudi naravni izvlečki nima (neem). Poleg okoljskih prednosti ne-uporabe kemičnih sredstev pri pridelavi so prednosti v proizvodnji piva dvostranske. Ekološki slad je na splošno slabši, saj ni potrebne enotnosti pri kakovosti ječmena. Vendar okus zaradi tega ne trpi, na drugi strani pa je ekološki hmelj boljši, saj da močnejšo aromo. Olajšanje za mnoge je novica, da pri varjenju ekološkega piva le malo sredstev, ki se uporabljajo v konvencionalnem pivovarje-nju, ni dovoljenih. Nobenega v uradni znanosti tudi niso označili kot škodljivega. Številni pivo-varji teh sredstev sploh ne uporabljajo, čeprav niso ekološka, ker preprosto stanejo preveč. Med njimi je karamela, ki je v različnih "rjavih" pijačah precej pogosta. Nekatere vrste so za pivce lahko Škodljive. Zlahka se jih da nadomestiti z sirupom pra-ženega ječmena, a stane več, zato mnogi ostajajo pri karameli. Encimi za odstranjevanje beljakovin ali škroba so isti, kot se jih da po naravni poti dobiti pri nastajanju slada iz ječmena, le da so umetno izdelani. Uporabljajo se za povečanje proizvodnje pri ječmenu slabše kvalitete in za proizvodnjo piv z manj ogljikovimi hidrati. Zanimiva so sredstva za ohranjanje pene, ki so v bistvu različica alginatov iz morskih alg, ki se uporabljajo v skoraj vseh sladoledih. Pri pivu povečajo količino pene in mu podaljšajo trajanje. Možno je ekološko vzgajanje, česar pa za zdaj še ne počne nihče. Prav tako ni nobenega dokaza, da bi tudi ekološka piva vsebovala manj sredstev, ki povzročajo "mačka", kot je to pri ekološko proizvedenem vinu. Torej na zdravje in v užitek s takšnim ali drugačnim pivom! Uroš Brankovič klavnic, ki manj obremenjujejo okolje kot veliki obrati. Ni zanemarljivo, da jim je uspelo ohraniti vse dosedanje odjemalce, med katerimi so hoteli na Bledu in v Bohinju, Mercatoijeve trgovine v Radovljici in Lescah, v Ljubljani in v Škofji Loki. Prav tako so ohranili lastni trgovini v Bohinjski Bistrici in Stari Fužini, na novo pa so odprli prodajalno na ljubljanski tržnici. Mesnine Bohinja so hkrati s klavnico prevzele tudi pet zaposlenih, ki so že prej delali v zadružni klavnici, dodatno pa so v poletnem času zaposlili še dva delavca in prodajalki v trgovinah. Matjaž Gregorič Program razvoja podeželja 2004-2006 Ljubljana - Vlada je na dopisni seji sprejela informacijo o kon-solidiranem osnutku Programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004-2006. Gre za ukrepe, ki se bodo izvajali v letih 2004-2006 skladno z Uredbo Sveta, Uredbo Komisije in Pristopno pogodbo. Ukrepi se sofinancirajo iz jamstvenega oddelka EKUJS in nacionalnega proračuna. Sredstva so določena v programu, ki ga v višini do 80 odstotkov sofinancira EU. Slovenija bo v tem okviru izvajala izravnalna plačila za območja z omejenimi možnostmi, kmetijsko okoljske ukrepe, zgodnje upokojevanje, podporo izvajanju EU standardov ter tehnično pomoč. Namen teh ukrepov je zagotavljati stabilno proizvodnjo kvalitetne in varne hrane, ohranjati poseljenost podeželja in kulturne krajine z ohranjanjem zemljiškega potenciala ter naravnih danosti pred onesnaženjem in neracionalno rabo, varovanje biotske pestrosti ter usmerjanje v sona-ravno kmetovanje in izboljšanje socialnega položaja na podeželju. Manjši del sredstev bo namenjen tudi plačilom direktnih plačil EKO O in plačilom po programu SAPARD. V letih 2004 do 2006 je za ukrepe Programa razvoja podeželja skupno namenjenih dobrih 353,1 milijonov evrov. M.G. Eurotax + 400.000 SIT Ob nakupu Kalosa, Nubire, Tacume ali novega Lacettija vam vaš stari avtomobil ocenimo po sistemu Eurotax in zraven prištejemo do 400.000 SIT. Za več informacij obiščite svojega najbližjega trgovca z vozili Chevrolet. Ponudba velja za omejeno količino vozil z določeno opremo. Pooblaščeni trgovec in serviser vozi! Chevrolet: Avtotehna VIS d.o.e. PE Kranj Cesta Staneta Žagarja 53A, 4000 Kranj, Tel: 04 2817 174 CHEVROLET GORENJSKI GLAS • 22. STRAN PISMA, OGLASI / info@g-glas.si Petek, 16. julija 2004 PREJELI SMO Odgovor SDS na pismo "Spet plaz kritik na župana" (Goreiyski glas, 18. junij 2004, stran 25, avtor Tone Kiistan) G. Tone Kristan je v svojem članku zapisal več političnih in osebnih diskreditacij (med drugim piše o "intrigah'' in "opoziciji otroškega vrtca"), vendar brez vsakih argumentov in celo v očitnem nasprotju z dejanskim dogajanjem v Svetu Mestne občine Kranj. Sedanji prepiri med županom in LDS ter sateliti te stranke se namreč niso začeli v zadnjem obdobju in prav gotovo niso rezultat nekakšnih intrig v opozicije. prej v občinskem svetu očitne napetosti med posameznimi člani LDS in županom Mohorjem Bogatajem so se namreč zaostrile prav v obdobju, ko je kranjski odbor LDS prevzel Jelko Kacin. Mohor Bogataj je tedaj postal Član vodstva kranjskega odbora LDS, ki mu je predsedoval Kacin. Toda če si je Kacin predstavljal, da bo potem obvladoval oziroma po domaČe "komandiral" župana, seje močno precenil in opekel. Od jeseni lanskega leta praktično ni bilo seje Sveta Mestne občine Kranj, kjer ne bi bili priče hudim prepirom med Kacinom in županom. Na prvi seji lansko jesen je tako Kacin župana gladko nadrl, nato pa odšel s seje. Tudi nekateri drugi člani LDS sp sledili njegovemu zgledu, enemu, ki je ostal, pa je dobesedno šlo na jok. Razprava, pri kateri je počilo, je bila seveda o dehtvi denarja, pri čemer sta imela interese dva različna člana LDS. Po domače bi se temu reklo, daje kranjsko korito postalo premajhno za vse apetite veljakov te stranke. Se mnogo huje pa je postalo dogajanje med LDS in županom potem, ko se je pokazalo, da je dejansko storil napako pri prodaji nepremičnin na Koroški cesti. Na drugem nadaljevanju izredne seje o tej temi je bilo s strani LDS povedano, da naj bi prav ta dan "v Ljubljani imeli v rokah izstopno izjavo župana". Vse od tedaj so seje mestnega sveta mučno poslušanje neskončnih napadov LDS in njenih satelitov na župana, ki so večkrat osebno obarvani in tudi močno smešni. Napadajo ga namreč isti ljudje, ki so ga pred tem vehementno podpirali, in to največkrat prav zaradi stvari, ki so jih na njegov predlog kljub opozorilom opozicije v minulih letih sami zagovarjali in izglasovali. Uporaba ostrih besed s strani članov strank, ki so župana pripeljale na oblast, pa spominja že na pravo janičarstvo. Cilj je seveda čim bolj glasno vpiti, da se ne bi občani spomnili, katere stranke so pravzaprav sprejemale sporne odločitve in so objektivni krivec za stanje. Slaba vest je huda reč ... SDS ima glede dogajanja v Kranju čisto vest, saj ni podprla nobene od sedaj spornih odločitev, tudi tiste o prodaji nepremičnin na Koroški cesti ne. Enako velja tudi za drugo članico Koalicije Slovenija - NSi. Smo pa ves čas opozarjali in še vedno opozarjamo, da gre pri vsem skupaj za navadno sprenevedanje, zlasti LDS, pa tudi ZLSD ter drugih iz koalicije, ki je sedanjega župana dvakrat pripeljala na oblast. V SDS se dosledno držimo načela, da podpiramo samo tisto, o Čemer smo trdno prepričani, da je zares dobro za prebivalce Mestne občine Kranj. Zaradi tega smo v SDS tudi že dvakrat predlagali, da v Kranju izvedemo predčasne volitve župana in občinskega sveta, najbolje hkrati z volitvami v državni zbor, saj bi tako prihranili precej denarja. Prepričani smo namreč, da sedanje stanje za Mestno občino Kranj ni dobro, saj v strankah, ki so župana pripeljale na oblast, ni več nobene pripravljenosti za sodelovanje z njim. Namesto tega se izživljajo v neskončnih prepirih. To pa zanesljivo hromi razvoj ne le Kranja in občine kot celote, ampak lahko zaradi posebne vloge regijskega središča, ki ga Kranj brez dvoma ima, negativno vphva tudi na sosednje občine. Zal smo doslej s tem dobronamernim predlogom naleteli na gluha ušesa tako pri županu kot tudi pri veČini (sicer - z bolj ali manj veliko frgo v žepu - najbolj glasnih) strank. Očitno so stolčki za večino pomembnejši kot pa Mestna občina Kranj in njen razvoj oziroma kar Gorenjska v celoti. Po mojem osebnem prepričanju pa prav to, ali si zares sposoben svoj osebni interes podrediti prizadevanju za skupno dobro, loči slabega od dobrega poUtika, oziroma pohti-kanta od državnika. V SDS bomo še naprej podpirali vse, kar je dobro za Kranj in Gorenjsko, vključno s tem, da bomo zahtevali od župana, da uresniči že davno sprejeti sklep o neposrednih prenosih sej mestnega sveta. Prav očitno popolno nepoznavanje dejanskih razmer v Svetu Mestne občine Kranj, ki kar vpije iz vsake vrstice pisanja g. Kristana, je za dokazovanje nujnosti takojšnje uresničitve tega sklepa mestnega sveta odličen argument. Mag. Branko Grims, SDS Oblast uničuje zasebne podjetnike Odgovor na članek objav^en v Gorei\jskem glasu, 2. juljja. Oblast si z vsemi sredstvi prizadeva uničiti ugled Štefana Hu-dobivnik. Kot dvakratni kandidat za predsednika države, s kritičnim mnenjem do nepravilnih dejanj oblasti, jim je trn v peti. Kako je oblast hotela uničiti Hudobivnikova podjetja: Dne 13.12.2000 sta najemodajalca poslovnega prostora na Partizanski 26 v Kranju dr. Samo Zupančič in njegov brat Damir, nezakonito izselila Hu-dobivrrikovo podjetje in odpeljala vse blago, opremo in vso dokumentacijo. Pri tem nezakonitem dejanju je z asistenco pri deložaciji sodelovalo podjetje G7 z državno licenco. Pri deložaciji sta bila prisotna tudi dva policista, ki nezakonite deložacije nista preprečila, ampak sta jo dovolila. Dr. Samo Zupančič je bil zaposlen kot svetovalec vlade na Ministrstvu za gospodarstvo. Povzročitelji, kljub Hudobiv-nikovi zahtevi, naj vrnejo vse odvzeto premoženje in dokumentacijo, le-tega niso storili. Zaradi izrednih razmer so po 20 dneh popolnoma prenehali š poslovanjem v treh podjetjih, ki so bila medsebojno povezana. Tega ni nihče pričakoval. Šokirani so bili predvsem zaposleni in dobavitelji. Mediji so se razpisali brez preverjanja do neslu-tenih razsežnosti. Vključil se je sindikat, inšpekcije, davčna itd. V nobenem od podjetij Štefan Hudobivnik ni bil direktor. Policija ga je pod pritiskom javnosti, približno mesec dni, potem ko je sama protizakonito posredovala pri nezakoniti deložaciji in jo dovolila, javno očrnila, za en dan priprla in zoper njega začela sprejemati kazenske ovadbe. Čeprav je policija vedela, da sprejema krive ovadbe, kajti sprejemati bi jih morala zoper sebe. S tem je konstrukt in nesposobnost policije dokazana. Tožilstvo in sodišče pa ves čas slepo sledita lažnim navedbam in ovadbam policije. Policija je v javnost posredovala Še eno lažno informacijo. da je Hudobiv^ pobegnil v tujino. Na podlagi tega so bile iz-ropane skoraj vse njegove trgovine. V nekaj potezah so tako storilci s policijo na čelu uničili celotno sliko podjetij Štefana Hudobivnik. Reševanje celotne slike po slovenski zakonodaji ni možna. Rešuje se lahko le delček po delček. Hudobivniku sodišče ne omogoči branjenja oz. nima procesne legitimacije, ker ni direktor. Na drugi strani pa sodišče od njega zahteva odgovornost. Enakosti pred zakonom v Sloveniji ni! Po dveh letih in pol je sodišče s pravnomočno sodbo dokazalo motenje posesti oz. nezakonito deložacijo. Po treh letih in pol so prejeli ključe nezakonito odvzetega poslovnega prostora. V poslovnem prostoru ni bilo opreme, zahtevane s strani sodišča v pravnomočnem sklepu. Dokumentacije še danes nimajo. Ukradh so jim tudi tovornjak. Tatu niso našli. Sami pa so našli kupca, ki je od tatu kupil ukradeni tovornjak. Ujeli so ga na delu, ko je rezal hladilno komoro. Kupec pravi, da tatu ne pozna. Sodišče mu je verjelo in je s pravnomočnim sklepom kupca kaznovalo za 100.000,00 SIT Hudobivni- kovo podjetje pa je sodišče napotilo na pot pravde proti kupcu ukradenega tovornjaka. Ves čas se je Hudobivnik pritoževal na vse možne institucije. Tožilstvo in policija sta vse zavrnila. ele sedaj, ko imajo pravnomočne sklepe, morajo zadeve ponovno obravnavati. Zahtevah so odvzem licence podjetju G7. Imajo vso potrebno pravnomočno dokumentacijo, na podlagi katere, bi podjetje G7 moralo izgubiti hcenco za fizično varovanje oseb in premoženj a. Videli bomo, ali velja enakost pred zakonom? Nobeno od Hudobivnikovih podjetij rri propadlo. Vsa podjetja so dokapitalizirana in imajo odprte račune. Vložene so odškodninske tožbe, s katerimi se bodo poplačali delavci, dobavitelji in drugi. V kazenski zadevi je podana zahteva za spremembo legitimacije. To pomeni, da se na mesto storilca kaznivega dejanja postavijo brata dr. Samo in Damir Zupančič, podjetje G7 in policija. V vseh postopkih, ki jih je res veliko, je Hudobivnik okusil vso bedo naše samo na papirju pravne države. Enakost pred zakonom je le na papirju - v Ustavi RS. Dejansko to ne velja. Konkretnih primerov imamo veliko. Z vsemi dokazi. Vendar to nikogar ne zarri-ma. Stanje je katastrofalno. Prevetritev je nujna! Povsod! Popolnoma razumemo ljudi, ko vedo za mnogo nepravilnosti, pa o njih ne upajo govoriti. Tistega ki govori, oblast urriči. Na kateri-koh način. Z vsemi sredstvi. Sodelujemo z mnogo ljudmi, ki so imeh podjetje, pa so propadh. Vendar ne po svoji krivdi. Po hivdi oblasti. Eni so propadh zaradi počasnega dela sodišč, drugi zaradi nezakonitega dela nekaterih davčnih inšpektorjev in njihovih šefov itd, itd Zato smo se v Mednarodnem društvu za civihio varovanje člo- vekovih pravic združili z namenom, da se zoperstavimo goljufivim postopkom oblasti. Oblast lahko uniči enega po enega, skupine pa ne more. S spoštovanjem, Mednarodno društvo za civilni nadzor varovanja človekovih pravic, zastopnik: Štefan Hudobivnik Vitomir GROS zahteva drugo sodišče Ali Vitomir GROS v resnici predlaga izločitev posameznega sodnika ah ne, zame ni pomembno. Zdi pa se mi vredno nekaj reči o njegovi trditvi, da je novinarka H. J. zapisala popolno neumnost, ko je v članku uporabila izraz poklicni sodnik. Neunmo naj bi bilo tudi zato, ker je s tem zatrdila, kot da bi v Sloveniji lahko sodih tudi nepokhcni ali celo honorarni sodniki. Seveda ima Vitomir GROS vso pravico, da "verbalno razgraja" okoli posameznih izrazov, ki jih novinarji uporabljajo v svojih prispevkih. Vendar je pri tem treba upoštevati, ah rio-vinar objavlja svoj prispevek v časopisih, ki so namenjeni strokovni javnosti, torej učenim ljudem "tipa Gros", ali pa širši javnosti, v konkretnem primeru javnosti, ki bere Gorenjski glas. Nesporno je, da Zakon o sodiščih ne pozna izraza "poklicni, nepoklicni sodnik", ampak sodnik in sodnik porotnik (čl. 41 zakona). 1\idi Zakon o kazenskem postopku, torej zakon, na podlagi katerega se razrešuje "zadeva Gros", v 25. čl. uporablja enako terminologijo. Iz obeh teh zakonov torej. izhaja, da sodnik opravlja svojo funkcijo v okviru službenega razmerja z Repubh-ko Slovenijo (Zakon o sodniški službi), sodnik porotnik pa ne. Torej je novinarkino izrazoslovje s stališča bralcev Gorenjskega glasa primemo in ne neumno, saj v zbornem sojenju po 2^onu o kazenskem postopku sodijo trije ah pa pet sodnikov, odvisno od primera. V prvem primeru je senat sestavljen iz sodnika, za katerega je to služba, in dveh sodnikov porotnikov, ki so v službi drugje, v drugem primeru pa sodita dva sodnika skupaj s tremi sodniki porotniki, pri čemer so pri odločanju vsi sodniki enakopravni. Čeprav je med poklicem in službo razlika, torej izraz "poklicni sodnik" v odnosu do "sodnika porotnika" ni do te mere napačen, da ga novinarji v svojih prispevkih ne bi mogli uporabljati ali da bi bih zaradi tega ne-unmi. Bralci na ti dve vrsti sodnikov tako gledajo in ni nič napačnega, če se novinar takšnemu večinskemu gledanju priključi. Zdi se mi celo prav, da novinar pri svojem priznanju uporablja izraze, ki so vsem razumljivi, pa čeprav formalno niso opredeljeni tako, kot jih opredeljuje zakonodaja. Po vsebini novinarka Helena Jelovčan ni zgrešila smisla, ki ga izrazu sodnik in sodnik porotnik namenja zakonodajalec. Mim luifMiiii unuA^ Savske elektrarne Ljubljana, d. o. o., Gorenjska cesta 46, 1215 Medvode vabijo k sodelovanju ELEKTROTEHNIKA Če izpolnjujete splošne pogoje za sklenitev delovnega razmerja ter imate tri leta delovnih izkušenj v poklicnem delu in obvladate osnove računalništva, imate v naši družbi možnost opravljati delo stikalca v Proizvodni enoti hidroelektrarna Moste, Moste pri Žirovnici. Delo boste opravljali v izmenah. Izpit za elektroenergetskega stikalničarja po Pravilniku o strokovni izobrazbi, delovnih izkušnjah ter obveznem usposabljanju in načinu preizkusa znanja delavcev, ki opravljajo dela in naloge upravljanja energetskih naprav, je zaželen. Vašo vlogo z dokazili o izpolnjevanju zahtev pričakujemo v roku 8 dni po objavi. kljub temu da je uporabila izraz poklicni sodnik. V tem kontekstu torej tudi izraz nepoklicni sodnik ne bi bil napačen, če bi bil Vitomir GROS seznanjen tudi z "operacijo Herkules", pa bi lahko ugotovil, da obstoji tudi kategorija "honorarrrih sodnikov". p. s.: Ker Vitomir GROS v svojem prispevku daje vtis, da se spozna na reči, o katerih piŠe, pa Še tole. Njegova trditev, da je sojenje pokhc, ni neumna, ampak napačna. Biti sodnik je služba, pokhc sodnika pa je univerzitetni diplomirani pravnik. Saj bi v nasprotnem primeru nekdo, ki mu preneha sodniška funkcija, ostal brez poklica, ne pa brez službe. Stane Boštjančič, Podrovnik 81, Zgori\ja Besnica jim prijateljem povedati in dopovedati, da v hišah niso sami, da med njimi živijo tudi ljudje, ki si željo miru in pasje bevskanje in revskanje hudo vdira v njihove človekove pravice do mirnega življenja in bivanja. Povejte, gospod župan, nekaj besed našim sosedom, da imamo tudi mi in ne le psi, svoje pravice. Vaša avtoriteta bo marsikomu na Jesenicah prinesla mirne urice in prijetno bivanje. S hvaležnostjo in pričakovanjem Vaš someščan, nadlegovan s strani človekovih največjih prijateljev. Matevž Šuštar iz Plavža, Jesenice Spoštovani gospod župan! Vem, da boste rekh, da je tole pisemce malce nenavadno. Pa vseeno Vas prosim, da ga preberete in prej ali slej poveste, kaj mishte o temu problemu. Mogoče bo pa že samo spoznanje, da ste s tem problemom seznanjeni, tudi nekaj pomagalo. Gre za človekovega največjega prijatelja. Danes ga srečamo povsod, pri pohciji, pri reševalcih, na kmetih in tudi pri nas na Jesenicah v stanovanjskih blokih. Ti največji človekovi prijatelji se pogovarjajo med seboj, se pogovarjajo z gospodarji, ki jih pri tem ponosno gledajo in se jim dobri-kajo, mi pa pravimo, da lajajo, da bevskajo, da revskajo in s takim obnašanjem globoko zadirajo v nedotakljivost mojega stanovanja. V tega ne sme vstopiti brez dovoljenja nihče, še pohcist mora imeti posebno dovoljenje sodnika, da lahko stopi čez prag mojega bivahšča. Ta človekov prijatelj pa vstopa z lajanjem v intimo mojega bivahšča, kadar se njemu in njegovemu gospodarju zahoče. Zjutraj zgodaj, čez dan, ko hočeš v miru prebrati časopis, in zvečer, ko si pred televizorjem, in tudi sredi nOči, ko sladko počivaš in gre človekov prijatelj opravit svoje na trato pred hišo. Kaj mislite gospod župan, ali ni tako obnašanje človekovega največjega prijatelja malce pretirano. Ah ne bi morali njihovi pri-jatelji-gospodarji svojim največ- Prijazni poštarji Nisem Vaša naročnica, imamo pa v domu naročen Vaš Časopis pa tudi sicer si ga izposojamo, tako da spremljamo, kaj se na Gorenjskem dogaja, če se Vam pa zdi primerno, prosim, da objavite zahvalo in sicer: Hvala lepa vsem zaposlenim na Pošti Bled in Radovljica, ki znajo prebrati kartice, ki nam jih naši vnučki pošiljajo sedaj, ko je čas počitnic z morja. Sinoči poslušam oddajo ria naši TV Pod žarometi, kako smo oškodovali zavarovalnico Vzajemno vsi starejši nad 65 let, ter občutiš, da nisi več nič vreden, drugi dan pa dobiš razglednico iz Debelega Rtiča, kjer so naši razposajeni vnučki sami s prizadevno tov. Magda, kartica vsa žari od flomastrov raznih barv, na njej, pa podpisi Ana, Martin Nastja, Luka itd. pa še-zraven lepo narisana ribica, naslov pa znajo le na naših poštah Bled in Radovljica prebrati, kjer vedo, da je Dom dr. J. Benedika v Radovljici in ne na Bledu, da tam živi ena babica, ki bo vesela kartice. Res danes je lep dan, čeprav sem še vsa zamorjena od včerajšnje TV oddaje, kaj zato, če bi eni radi videli, da nas ni več, naši vnučki pa le mislijo na nas. Lep pozdrav vsem zaposlenim na poštah Bled in Radovljica, baje večkrat zaidejo take kartice od veselih vnuČkov, ki le najdejo pot do babic in dedkov. Vera Jug, Šercerjeva ui. 35, Dom dr. Ja. Benedika Radovljica (^Eix Cablex, podjetje za proizvodnjo, trženje in servisiranje elektrotehničnih izdelkov, d. o. o. Cesta Ste Marie Aux Mines 9, 4290 TRŽIČ Smo eno uspešnejših srednje velikih podjetij za proizvodnjo kabelskih vezij v Evropi, pri čemer izvozimo preko 90 odstotkov svojih izdelkov. V svoje delovno okolje vabimo nove sodelavce/ke: - več inženirjev elektro in strojne smeri za delo v razvoju in tehnologiji: pričakovano znanje in sposobnosti: tekoče nemščina in angleščina, samostojnost in samoiniciativnost, prilagodljivost, sposobnost za timsko delo, zaželene izkušnje; - prodajnega inženirja za podporo prodajnim in nabavnim procesom: pričakovano znanje in sposobnosti: tekoče nemščina in angleščina, poznavanje računalniških orodij, samostojnost in samoiniciativnost, zaželene komercialne izkušnje z nemško govorečim območjem. Ponujamo: • dinamično in ustvarjalno delo, • redno plačilo s stalnim in stimulativnim delom prejemkov, • možnost izobraževanja in napredovanja. Če ste vestni, ambiciozni in se želite dokazati v mladem, izredno motiviranem delovnem okolju, vas vabimo, da se prijavite na razpis. Vaše pisne ponudbe s kratkim življenjepisom pričakujemo v roku 8 dni na naslovu: CABLEX d. o. o., Cesta Ste Marie Aux Mines 9, 4290 Tržič Email: cablex@cablex.si lUv V r CM CO go lU z «3 X o. s < wo QC LU 2 z H liJ (/) m 0>N SF = o. cc t LU Z — O 2gS -si ^Si S« SZ_ Ui QC ogö ^ O z O O š o o [3ö ft« O •fNj CO C N U »N C S o COCO g a: oc "0 --iß R ■si II .N lO CO II ■i ž Ä 'O »t5 o o P N O cb cb (b o. C ^ CO 9 O C 'S O $ C i1 ca I CO o Ö .fc 0) o CO C % s >o <0 cQ C o. ^ .11 Ui> e CO 0) o II 2'N 3 to a> .o H d) CO "C £ TJ ^ ® o 3 'N 0 TJ o UJO O S O UJ QC SF O C/3 I O) o 'C 12 o ^ 55 •M I E s Q K/5 O ^ gM Od o S os M O) CO CO o> m CO C o 'O 0> >o CO TB •g CO CÜ "O C o M o. >o Od (O o E CO CO CO CO CO a> CO '5 c3> a ' CO ® s !o o •o JO •Q ö CO 2 N o. 0) Ä o 2 CO C « d CO Ö) (D 2 o ^ ■o 0) CO 0) ^ 'S o5 2 0) -> CO o o o C\J o to g CL 00 CO CVI N 0) >to « oc Si 1'i lo 5 o C C O) W 00 CO . ® 00 ® 00 >N D >C0 "D CO o o a> "•.to ^-N r .-ž o £ C C CO o Jo -i o o 43 ■o ^ (D CO C s £ B CO (O KO CO CÜ O) CO CD .X . E« 0 E IS 1 O CO C to ^ E § o g N o CO ^ ig Q-E lä C CO RS o > ■ö .o ^ tO S S o s> £ — a? u <0 KO -1 CO C m CO o> CO Tf »O csi Od 3 k^ O E CO o E Od co Od o o> Od 'oT 'co o Od o c/> -O rš E o CD s O- co o O E Od o Od KJ "O o co Od Od C/d KO 00 s co o Od o ^ Od — m o. LO m 6 'N CO O) d) C 'O g 0) ■o g CO CO o 2 (D 'Ö O .Q. E ® o o S>S CO C CO (D CO O O O lO CvJ CO "O — Ii CO .fe to>N o ".is i s -F CO N o-o ä 0) C o ••ž s "S _C 0) N O CO O g O C iS "O ;o O- o ar -2 CO -J "O z ^ S « z o. NI CO E _ o o o ^ Od Od Od o> O) Od Od >o .a o o o. S CO CO o E Od CO 3 P JD Od £ m ^ CSi CO iS Od CJ Ä Od o A o m o O CO C iS Q. CO O) 0) C 1 TJ CO S" C »o g 0* g ■a o d CO C a. Od d> co co o ■C3 £ & Ö O Od •S o o iL Od Od -S co co rsj CO CO M co CO S o Od KJ KO KO CO a> ft ^^^^ O KO Od to Od Od O. 15 '(0 = o ft o E ^ o o co C o co co m ft Od ^ s ^ o o co o E o5 CO oc ft flp^^ a co rsj s CO t>j C o CSJ K A O 5 S 2 E CO CO ä "O a § N o ■O 0) CO g g CO .g o CO ^ '§ i go T3 -g •0) 5 C g "§>N t5 o o-§ I CO ■a ■e 8 (D 0> Z .CO, O <0 ti 9 "O a o 0) 2=0 "0 >co d O o N II ^ C d CO 2 CO C 0 1 § s s ^ Od KSJ CO CO KO CO CM LO CO o C d E 0) E CO CO O CO .•s o C s CÖ TJ O d CO O CS CO 'CT g TJ o d ■Ii O ~ CO E o Od O M Od .O Q> Od o .a o T3 co co 2 • M* o 1 S >M Od ft C o K^ O A ^^^ Od CC >rsj O. CSJ « C D D O C "c 'O £ g d 0) C co C (D 't! ■o s CO s« ca 5 .C N O) O ^ ~ E E^ d d o CO co d d-^ o S "O .s, .C .£ I ^ ^ o E £ JR d) d) 0 d d g co CO C I I o 'O O) g _- d E co co — O 'O ® o W N co N 1.1 C C o o d d o o •o TD i - § § W N 3 •S.Jo' >o o p 2 co (D Ü Od E o CL CO 2 % co rsj £ S5 co I S i C a ^ 2 C co o d O) o i « co o> o g s Od ECO _ N4 Od "co I o g co O. Od Od CO s >ü o E 'N S i ^ ^ p co Ž O) p m „ >o ^ g TÖ €0 "O co co Od O) Od co co co • co « § C co 0) §0) C c: 00 o CL 1- o. TJ <]> co OJ ^ co 0) 'Ö >co T3 ■O 6 o i s co i .co E o ^ CD CO (D ^ N 0) E iž o C ■o (D S CO O m co »o >co .O) o O) ■g g g 3 Q'-a 'CO g o > o •o 3 d-C JN QJ ® O- p 'jr» T -ts co > _ C CO lo Ö o s. .9- ® co O- CL o. X CL £ o C I >N _ C -t co o 5 co o >o CD co co t5 ® s ■9 "O o 0) v,« o ^ So ® i o o d o 0) co 0 TJ c: ' o o -I ■> o co co to «= (D 0) co co co o Si: CSJ o •. O) J= o 05 co > CL T- s co o> (D C >co o d co C •C 0 TJ 1 1 0) co o d 2 o to g d iS, co =J <0 '0>o o CVJ cO h > C (D co ■>■ C w 'C 'i I 0) co "O S" s co J2 gj co 1 C co s® N O) . (D o >0 co > TJ I R co Č ig- o .g E š § E 0 s co -w 01 g o =J I to £ Q> č" TJ s 18 C co CD T3 o O) • ^^^ 19 o co -O f s t E Ä o .2.2 o -'CO 2 i to •o s 2 o Ä |1E O) ® C ._ co co f-sl ® - o T3 _g d > co co gri o Ć0 TJ C fn ® CD ■n « rt o ^ -p S'JÖ «o § C o £ o ^ "50 ds" CO 'O o 0) 0) ^ p 2 o o -g d co ^ C cc .£ CD W CD Ä -i -5 C 0) ^ ° i 2 lig-E •fc o co »co "ÖT C E OJ E o d £ co C N 0) co CD co co C >o »co • MM T3 C C ^ 2 £L »o ^ Bo C\1 co co >0 co s "8 > "O I Petek, 16. julija 2004 GORENJSKI GLAS • 23. STRAN o o CVJ co I cvi CVi <Ž) UJ co UJ cc o 0 1 CO (O o TJ o N 0) :z co o C O) — o 3 d £ is ■SS i p ^ £ p a.^ 1 o g, 'O J. o t5 p co s 3E2 co § p .-ž co o s ® d i iš 2 {s] m m CSI £ E 00 N-O) C3) r- CVJ II II F o "m co = p 1Ü 9 ><0 W .J. co ct ii 79 a> d 0) z CQ oc 9 o <0 o 9 9 C >o N a> o o O) E o i co co TJ o co T3 0 ■a <5 co 1 O) 0) C co o d E ' f E o 0 co s co E O) g 0- ^ ši £ o > 55 1 o g tn N .i E O) s a> ? d co ^ o p «D a >co 2 -o _ C E o C 5 co o d to 0> •■g co d ■ 0) o C N O « M^B 3 75 C 9 co lO co •C LU ^ rž s cvj o 0 3 CO'Ü 1 ä 2 > 0 ^ UJ 1 cc ' < C •i I co o 0)2 C > 8 to'N »CO O- II li ^ CO ® § § 5 cvi I- CNJ 2 CD'g' >o co >C>) o d Si E o •= d E »CO o T5 CO 2 C o d CO N TJ o d o d co co £ ^ o d co »co TJ C o 5 TJ g 7 to o Iß Ü. CVJ co — CVi 2 'O s-S o-g CD i N g d»N iS d • o CVJ ^ »co o C co o o-s ^ 12 o - CL co d 2 co "O CD 2 ■S o (D o o .ti co t5 C — »o > 'c 0) »N S) I" 6 d s TJ o d UJ o CL co m co lO »tš o W CM ^CJ v ^ I 00 co •55 o • ® 12 'T o . •t CL m > co 2 i-ill o __ E-O CD ^ (D « " - o> o m lo Q. co o 9 TJ 2 d co C 1 0) (O (d £ o o co N co 0) 0 co I" ž s 1 2 3 d o 2 co (d 9 1o o o C 0) ftol d o co co 5. cc 1 g "S p JO d s •C O) N "O 2 O) N s E 5 o o Iß •= o I" g'-G äg 2 9 >0) o C c-ffl JK ® o 0) CO N N ÜC CO š TJ 8 9 ? E ^ o 79 o .feg o o 'to "O '5* .. 'O 0) C I R (D C t: a KO o Ie 18 m o tj ? 12 OJ co 'O 75 ČO" co C co C s E s o d Iš C 3 5 »N I« 2 s to <0 C o 0) •8 § o CO • « o C > (O 'S* •o XJ 0 "(5* 1 s d (O a 1 s £ £ E o CD E I UJ o 2 (O 5 2o o o CTO o ^ 9 « 9 2 ? co t: £ co iS it: d ^ O) 52 o> o g . d »to 9 co" ■■^GC o — d k: ® co £ o. 2 co rt cj) »Ö 'N ■o -o O) co E 9 N o p E <1> o 6 C to R co o n o co J^ O) - iž m co s g Ig co C o fs J2 2 ® p t 2 E o TJ 2 co o d 9 C E co O) g d -n C N 9 £ R C 1 o d 79 C g o 3 N C u o co s co •o •co 9 2 is 2 C 2 .o co o 2-M p o tj 5 ^ •3L u ±i o o ■D co d o 73 ? 2 d s E g d ■8 4 g E <0 -ri rs to C a 3 d o co > o ■o % 2 d 8! o toS co o 12 ? co 0. •o cd .X >N 0) E .C "O 'Ü o>0 g 3 2 "D 0) o "O cd CD C cl — O) co o Ö) d »o g o 2 cO 9 o ««.g . £ 'O 9 ^ o 2 o "č o « đJ ^ s s p ® d.9 » ? s s C ® o • _ d ® <0 - ^ _ o g JD co ^ E Š Ä ifs £ a g co ■D o 9 (O o (O N • «M 75 C <0 <0 5 o d ž ^ o C o C N ■S 2 0 -p 1 C ? co d jc 0) C o co "O o o -Q -O o N E 8 9 ^ H s d h o o iS "5 N »C>3 E 3 o T3 o D) 3 ■K .o 'Š n 9 C (O o co E g N o 9 9 »o o 'O 'S co E o "5 o 2 d 9 TJ o o C TJ o 1 co "č* 2 o o to 0 > £ 9 C ■D co 9 g o E 9 C ■o N s "o > C 'O co N o tj o co TJ o > o "O o 'O d co E o TJ 2 d 9 co co CJ) 2 9 co co C 9 •FT 2 (d § ^ o -o o N C a TJ N o o, p ll co ■ To .o o 9 •N d i C «N o o O)^ O) p c^ m h-o o "i »W*N co o o • MUM u (Q >Ui o 3 E s 9 9 a> »N Si «••fsj £ o C co s co o> 2 o co co E 9 •n" 2 E o o 2 Ä s co E co co co a> p co ö CO E o 2 JO E 2 9 . W 9 2 ^ .<0. o co t) o »N 0 C 1 i .g o E JD o tj co 3 -C So UJ o -J 00 o s (O o z cc UJ cc < d z •o z s cc 2 g ® d ^ £ o § 0 ? cO 5 co 1 m ^ s tj £ .2. 3 79 •o C 5 g-S co co C C ® o £ t5 ® 2 d I a N K C^ CT N ^ o 'O Ö o rS V) 5 ro C »o C9 co co 8 9 I 5-fi> Q.W' OS (O £ 0 2. as s? » 5- |c || (D p 3 CO ® -D "2. O § D) ^ 0) S isj.s. Š-S 1 3 f> i 3 v V> =' s O o. ■o o C TJ T3 O 3. 3 1! "O O g s o o o ■Ö o > IS' W T5 o Q fi} 3 2 fi) 9 S =» ® 05 "(S" «5' ž s O > o o > O o ■n od m a ■o 00 (D v_ -D CO O < "O 05 » N« o (O — CO p o s? Ch N m CO CO 9:0 03 (D a a> 0} 3 o« o. s- (D ■D O 3 CO 3 e CO« o« a> o o« 3" o s- CO § "O O) a (D 9. 3" O) 0) (D "O O ? ro 0) o < ? aU o Ö (D o- ^ tS § O O 2 CD o Q. 3 Ö w n t')' O o< "O C M w o o" o 3 O Qj CT S. 5r a o N tf ® S <2 i D) ^ R' 3 CP CO 3 C o cr o>« o« 0> Q) « g S- 3 g ® S .2. 0) "čo 5' T- T- o O" _ __a> <0 CD g N, D" N cd' ^ g S =: — O) CD "O ® O. 3 "O o ■o o CD ^ O cr B 3 ^ o co< < o< CD o 3 CD N CD 3 § CO = s 5 5" ^ C 3 fŠ I 3 c5 ^ ro c;i o» o O" Q. CD O) 3 CD "O o CD __ I 5 03 O Cl CL M ffl" 3 O CO o Q. O g O CT 03 O-£0' 3 CD CO O O co' 3 O (D 3 £S: 3" If o 03 3. o CT O« ^ 3 O S 03 g' 3 CD Q. 00 a H ro 03 a CD o S- Nj O - « 8-co<.__s. o« CD - O I 5-g-g m D3 q- O S ® a ® 3 g--o fi "O 3 N o CD g g' S'3 _ CD "O III O) » S" ^ 3 ^ Ä ® o' o co< o ^^ š? ® 0> 03 o. CD S; O CO < O» CD P' S Q. CD O Q S < -D W §-0 o< ro (D y o 03 ■Ö < Q) |g § f C o iöi-Q) (O SS- 2 Z" CD* -i ti g $ sr ® CD 3 <3 5-3 ^ W N' cd' cd O- < 3 C 03 w Si ? S N 3 ® 3 (D 03 3 ^ Ö'Ö O o <0 a 3 - w 3 o 3 9 s: Ä 3 3= 2 W (D 3 o' CD CT O - 2. o I p Ö' S a ® § fe' 9: O O Q. CD O Q, i. o CD 3 O o cr CD CQ ® M ^ (O : .3 ^ 03 CD 3 T3 Ö' O 1'S CD (D CO < CD 3 CO 2 S.O O" ® 3 g g. N CT - 3 JŽ. CD ■D CD -g (D S 3 3 e W 3 g 5- O' g S D (O g CD 3 -O 1.1 CD 03 o' o S: g C ° (D S CQ lit — O 52 ö> " W < TT 11» ® 03 s ® 8 o cr 3 3 ro < CD » "O "O 5 03 W N C CD 3 _ 03 X (O '3 S O O 3 9:? o co« s N o« N - P, g "O o 03 o 2" R3' Q. Oj CT Q. s 8. -S of:S' « & 3 g 8« t ® S i §=i § 3 CO-W o* a- ® CD o a o 3 čdEII - ö§ 8« 303. • • 3 Q. 03 (O 03 C O. 03 I C 3 o o. P S2. R« 5 2" S ® CD 3 E § 5 ^ (O 6 «> 0) o i s i. g: »■g f 3 O- S fi) Ä g (Q (Q o CT ® 2: & O. ^ 3 CD Äg S CD O O. CD O 3 N« O 5" CD O (O ? "O CD S« 3 O =3-. < O CO 3 03 O O- CD S- 3 ^ CD =• o 9- 9- ?r 3 o s: as o Qj' 3 p C » 03 3 CT _ Ii Q> Q. ^ o s? CA co< o« ro Ö o CD ■ "O ® 5? 3 8. o z: $ Ć0 eI 2 ĆD C' < n ® 1 = O O« — $ xg — 03 < O O ČO O. Q. ^ 05. CO CO 03 fi} CO -- - (D 03 CD 3 CD iS. X o • = co ' CD ^ < 3 S-5- 9 cv 3 § iB. o 7 g O O) cr CD < ^ 3 § fiL T' f O g i^t CD co O- 5 C o. 3 9 3 3 03 03 >J« _ III 3 Ä ^ 3 S 3 g CD CD o o "O o«®. Ä = S o Q. 9 o < o. 5' 03 ? co CD O ar CD 05 a < 03. Q. g (§ M 03 W 3 3 03 O Sß < CD fi} ^ 2 P X- co CQ "D II = o If 0) o 03 CD i CO o 3 o- Q. 3 w '< o OiJ' CD C "'3 CD CD S 2. C W 6 ® 03 P i U o ^ 03 » - JÖ 03 CD 9. I 3 CD 3 o CT 3 o o co ® 3- 3 » 03 2. 2 0 ® cr 1 I (D co š ® I cr o C co 3 CD 03" ■ tt il ?r o S.Ö- C o co 3 CD 3. 0 CO 3 9- co« o« CD < N" 1 o C ■o 3 o cr o« 0 1 O 03 8 g a Sk i o 03 3 tH o ® (fi O S ® C') 9- CT ^ s 03 ro » Kj N ® CD 3 O 03 N» O i 9. o' p g o. o 03 CT N 3 W o s o« c' cd' 03 ^ 'S- 3 N p C0< 03 o<- CD 03 S. CT O O cr CO 3 3 03 O CT ® i-t CO o" 03 O. a-. 8" N Ö g S' (fi ro M o ^^ rs CQ o Ä ««•O 3 ®l g "O 3 Si: 03 Q. C ® 3 g S. o. ® CT ^ o Q. CO CD fi) 3 I; T cr ? CD CO CD f CD N 3 (Q 03 ® CD 3 CD 3 3" co 3. w S! co<"s' o o< ® ■8 W -o C 3 2. 9. CL 3 1.5-0 CD fi) "O O« H 3. (D 03 CO« CD 2 ĆD O, — ^i» (D O D" CO« CO CV Ž 03 S O g Od 03 3 CD CO 03 ® g 8 ? a>* o. ? c" "O • o o CD O" 9- o- ___03 3 ^ ^03 I? tf' ro 3 CD 3. < CD O CO ro to CO CT o co« ^ o N. 2 s CD 3 3 O« O V) CD a W CD 03 CD ^ ^ - CD CT CT«0 ■o -D s 3 ■D _ CD CT C 3 O 2 O CD O. o< "O CD a-co O 03 ■n ® S CD O 8: CO 03 8® o-o -J 3 o- g CD 3. 5C0< O« CD D) N 03 N« 3 O O CD W o o o Q X-s? S O O Ä O 3 P O O (p 2! Q a 5rO N! O 03 ® «g 3 CD o. iä-^ o ■o 30 m O m h 2 n z > O o

■o O m O > •(D'g CD O O S» o-g o CD CD 03 2-f O n' CD CD <.3 3 O. CT 2. O 03 3 CÖ' 03 3. 3 co« ^ o« 03 » co§ 3 ' 0) o i i" s. I f! i-CD C 3. 2 ^ co< n' o 9. CD ^ • • • ■ c;i CO ro o. CD i o co ^ 00 CD C n 03 O O co. i. "D 03 3 3 ro CO ro co CD CT O ■O 3 CO 00 03 tt CD iS? OJ 02. 3 o co« ^ = O« § 6^(0 3 3 3 CD 3 ß S g ^ Q. ^ ' s f o§- 3 o CD I CO •o 03 ro C & s o CO co CD 03 O 3 0 C 1 CD 9: Q 03 O O CO. i. s: CT 03 T3 3 9- 0 CD N 03 J3 13 1 O JJ 3 O CT 3 9. o CD CO I o X 03 3 co i'S 2. D. 03 P CD Ä Q..3 -t O ® CT "O CO ® s. ro o CD II o o =;• cr 3 W CD R* 3 Q. S. 03 CD C^ CO 03 3 O 8 •D 03 3 CO ■D O s = CD O. D. 3 •O O D- O N. (D S CD 3 - 03 O cd' C ® s < =-5 CO«« ° o ■o ž o ® o o co gf g "O N O K g. ^ tt 3 S o LI o ^ S. i-03 - O ^ ® g K ® 3 a -J =• d •n 03 D ® N« O CT » < o« a • . O" rr CT O 3 O O. Kj z: = CD N (fi 3. co (fi fi) fi. C/)< D (fi' 3. (fi C0< o o- roö CD (D 3 03 TJ 3 a CD 3 CD 3 o cr 3 o o« CT O« O 3 g"» zz ® CT co< o " o« fi) tu Fcd o ä (D C 3 CD ■O O a cd' 3 CD 3 ^ - D) 9 CD _ a o. I ^ fg" g Ö co CD 3 3. O ^g CO o« CD 03 ^ O 3 "D 03 O 3 CO S ß o fši' O CD ° i P-3 p o' p (D* - CO« r~ o« -■o, 2 o 3 03 3 03 3 o« Ä tO« 't'" g u CT 3 N 3 O 03 ro CD O. N I 03 5" Et, O. O 03 CT SS 03 N 03 SO N* -t«(Q S' 03 E. O 3 03 TT 03 3 <§ S s: CD 03 3 9 ä a m 03 O o X m o» m cg« ro ro I o> ro o o / GORENJSKI GLAS • 24. STRAN Petek, 16. julija 2004 03 CO 3 R' s ® Ö ä R-® 3. CT CO« 3. 9'"O CD O O 3 CO ^ " N ® e ^ 3 s. o« 9* ^ o o s g "O 2. 03® D-CT 3 o ® 8 co S. 3 t" 03 ® CD fi> « CO 3 O fi) • • I to' O š O. 'S' O "D 3 3 03 8-f fe-ro " ? §a 3 D 3. E o cd o) CS m O S m m Is x m > z m §.3 n H CO C7I »o 3 g S co 3 CD S® g <5 s. fi) D. 3 ž. CT CD O Ü; CO er? < CO w ĆD ^ < O 3 CD 2. D 0) (fi CT CO C to o S3 N ■o 3 o 03 ^ CO CD Cl < 2.0 3" O" CD 03 2t 3 o CD S. 9 ÄS--. to 9 ČD Q. "D O đ N5 co 3 to I. 8 I R-o 2! o-® ^ S to 5 CD ^ 3"o CD O CO 15 B TJ ^ O CD N. = I to 3 N to 0-2 o o N <; g. co (P. o ~ o O o CD 2 cg. o to o to' CT o co« CD to C co 3 CD I a to cd' |8 C ® 3 ® S- U CD O ^ N 0) 0 Ö 1 S* co« CD CD 3 CT _ 3 o D. 2. ■2.3 I g "O 9 ^ 3 ®" II o ® a =■ ^ CT CT ® i g to' o co I o ¥ 9' "O 3 3 3 o C co ^D O 2 ®" 2. o« 2. N C «J i- 0: 5' to It 3 5- — a> s 5 co« to 5; i CD g N 2 «o w to ^ "ČD" ^ g Ü (D 3. SS- "O COÄ. O) o ■««J o« 3" ^ 3 I: CD 3 O) co > N 3 0 1 o a>( o 3 O ST O w' N 3 to cv o (O a o 9 to 3 o. 2-3 % to' to JL •• •• 5r o a cd' 3. 8: C0«1Q ^ s < co« ^ o« o to O to 3 8' o 3 ^ a o ■p». ČD (O 3 Z o (D O CT O to O TT ^ O 2! 3 3 lil — o T3 II ^ ^ to to o, 3 co o o co 9 to co Ö« f 3 to "D CD 0) § g o CT o s: 00 o C3> "D 3 CT X P 6 "ro 3 II 00 1 (7> ro 3 »o S i - CD o =5- CO CD "O CT O CT CD S. ® to'S I II = s: o - CD • • ■o 3 CD o« co 8 i. S' co I CD 2. (D 3r FI TT 3 CD • 3 O- "O 3 fi. 0) • O' s' ? to p o« CD 3 CO O s: 3 o IS to ^ 5. CD co« TJ o R CD ^ Ž® Cp -I 18 § ^ — TJ ■O O 2 ^ CD CT 3' 3 CO 3 o p" i-" o' s o« § CD CD D. O. «iS. ® e to' 3 ^ o g Ä Ä o - N to 3 o CT .Pk CD §8 3 Š' 3 CD a o I s p o. to iS to o - to co< » "O to o P- =3 CD i !N g ^ ■čs'g tO to 'o (a CT to 2. 2:o'w g CD o ?r -D Ii" c <0 C N< 3 000 0=1 3 äg CD 3 o to 3 O ^ cd I« CT cd tj 3 co O ^ co (d co to to' 3 cd' •o 3 CT O cd cd 3 O ? O 2 cd O cd 3 cS ^ico cd S 9, co cd co o CT to B co 8 3 cd cd to o. ® to s o CT 3 8. cd o s; 3 cd o o ^ 3 0 g 1 to cd 9 o 3 J CT to c E co« co a 9 > z > § o o (O m g R. m z T) 3 a cd 3 o 0 CT cd' 5: c 3 to 1 C M a i I cd o s ? cd • • ro 00 s o to 3 o o o' c7) < O) o CT "I X o co« ro o. ^ o ^ 3 o to co 3 o o co« o co cd cd o o JS. "O ^ 3 i? g ^ 2 cd C7> CD O) 00 o« cd 3 o (d co •o 3 3 o o* •o 8 (O 3 3 (0 to 3 o < to 2 O)' 3 to (O N to o CT 3 o o« C to' 3 to' ■o I ■Ü 73 o 33 (/> TJ 33 o m > o o C s m o o "O -k CT CT o ;. 3 3g" o o Wj o« o« 3 cd" cd' to TJ TJ o o o g- CT CT 3 C C o a a o« cd cd "g--D T3-5 co TJ o CD CD T) co o cd a a i 3 3 2 o' 3 o E co cd n 3 fi) s- 3" o. to -D co o "D o ct c d. to "D CD ro (fi m N 5 73 o m TT 13 ■ to p 3 v co« CT ■ to o o co« N«CD |-co s s N-CO ro ro CO«CT o i? 7 o H = s o 'D CT 'o ^ 2:0 I- fl S; co tj 3 CT o CD i o' -to to ro CD "D II to tD h § ro to JI TJ o to ® cS" I e tj o "o o CT o s. ä ® «g to |g o to ^ Ä co ® o ^ to' to <3) •U co 3 K) to "O 3 CT co h h ro -u o o CT TJ 3 3 CT CT o o CD CD to to ro ro I Ö) 10 o o o m C/3 Q o X m co m cg 3 CJ» •t --j-' . CO C g 55 LIJ CO UJ er O O CO m z D D O O CVJ CO I C>sJ C\J p •55 C w o (0 "co Q. - 2 ^ ta CNJ o.9 Is i E lio 3 oT E O) "O 4) (D CO a 0 1 C 0) o C »N X} <0 o to CO C oi S? . 0) a O. ci £ o ^ ii io § ^ ^ 0) o ■o p iS o 2 S. ^ 0> o ** I ca C N CO (O <5 3 CO »O S 2 N g. O 5 a ■Bö _a) o o 00 Q_ 1- > 6 o 'CO >ü 'CO •C O) ♦ •M CO C 15 o CO o čo" 'Ü o ■S -S O (i) Q. W O .C "G O S CM ir> t csi o o o s < «o cc o g o N is KO O CC I-11 o <0 z o QC Z UJ -J So Q. Z SŽ O Ul oo cb co i S i 0) .o 5 ® ■ P M £ co 0) 1 rM o o a ¥ •g ? a> 11 s s S 2 0) o E E o .•g a> ■o £ Q. O co 11 'O Ö jQ O- O £ "" co Č O) s E "g älo o g 'O 'CO > ■C > .O) 5 co ^ C E p li o 2 S o £ ® .o co o co C 5 o co g a co o .0) M O C )0 C N >0) o o C 0) C >o CVJ c\i II CT o O) 0) co P ^ ^ V V .T3 <0 ^ CO i o s ■O s O) N >o o £ O CO OT .SS. >o o £ n o J.-5 .8 2® ^•c § CTt) o o o Q. C ^ r» CO 0 1 i 5 ■6 ci 5 CO a; ^ £ oi © o 0 o. 1 £ m 2 to ^ N £ 0 a ill I C ^ .2> o N 15 CO C "D C ^ co lis ^ Q, - > C a> co s >Q rO CVJ 'CO o C 2>'N « o. 2 a> co -o I p > o a co 'O rt <0 5 5 'O a r?o. C o. co o Ii ° 'S § "Š D CO 11 9 S • MM 0) co 'cn >w O C (O > (O C ■D § "O o co "c •s C g) T3 i ■d ►o co o a CD 0) 2 £ "O ■C o> S.-g CO .h -g 3 §>3 = žil o 0) — to a E' OJ c«i >o 9 .is O C 'S ■5 (D CO P "S a £ (D GC C\J a T3 CO O) — C0.9 ■C C . 0) 2 ® ® N £.o •C KO > C iS cq S3 ~ CO ® >8 ro •C Ž -O g S co o co rS N co CD O) > cb CT I d) 0) co -o .9 .9> g» co' o C CT = 0) r co £ g) o f 'S i« o -fs ^ S (D CO co CT I O O 0) a £ co i ca to co o -C to-C >0 ® »co £ ■5»-C o. I-® to^ s co .i. 6 P £1 O £ £ to to o o •o co co co C CT o o ^ N co CO C 0) ^ .1 $ ž J fl) ^ E £ o C O) .c C -a »o <0 CT o (O ^ -CD 0) 0) O ■fe C 'F a ® co 2 0) S to" o co ■a 0) C co Ü E co C ! f^ i C ® a Ö) g s 5 s co 0) co C4 cJ cvi 11 co > C o. co g s © co co > N < o s o o N < o UJ z UJ z UJ s < z g o o QC O. co E O 2 "■š o C '>0 co C N 'CO o o ■o © Q. CO <0 o a E o .g > a> © % § CO O .Q > O (D ^ © »N "C © O a 2 § .0 - C a o t5 o co o © 0 £ 'co £ C "čS co i co C0-.®-B »CO 5 CT S, C CT © £ CO WC o| C s -® » 2 2 o W •Ö © 2 CT'tÜ "S <3 s ffl 2 -O iS o ■o TJ O do II IR .© O «-S o O CT © iž C N O . 'e © © © C C o co Q. O o'o ii o 2 © g s E o. © o £ co -C ^ a I 2 § 'S a> o »o "57 I o o © co CO C £ © co »O H/3 •C CT CO W O i? •s 2 2 ^ co — co 0 E 'CO c: ^ «O O. >N P -^Š ta ».irr i «a CO 'N ^ 2 S © o o. co 0 Q. ■.C5 co « -D II 1 2 2 N SI co iS ■o to ! = A 0) "O N 0) co ^.iž 6 r-. C ao-g «o ^ O O. >C0 C - >N O 0) Ä Sip co — © co 1 O g C to .9 -D -a £22 .S, co a £ ^ S © o. ^ S ® co -o ® CT Ü 0) N CO © CO 9 ^^^^^ E © © co C "O »o »co ■C co CT C ^ 'C W ^ — 0) co >o CO a> N ® Š 2 ^ © o t__ JS CO JO > N o © © i! ^ (0 a o E o 2 © to E © CO £ I C © 'CO TS CO -5 a-6 > 2 CO Q. CO © C >S CO 11 £ © N N o © C CO CO — © g . m -o S « C 2 © O C © o ^ •p- 0) © —I E co ^ CT i S co 'N © © 'Ü 1" © ;> N 5 ii o ^ co o> Jj 2 0 © it »co > D « © •O "S 9> a N C 2 o 1 R O - a:g ©'S ■o -p ® > C "I I 2 ^ o. o © C C 0 g C <0 C co iS s •^ll © 5 5 1 Ö © 2 "O CT a © = T? £ to o Säl »o 0 1 Q. 6 o. co CT © I © CO 'O 'CO r^-d: ? o > co 2 CT © © .A •?=.. ■O CO C -o .g o, CO co CT .0 © to .5't5 6 • ' o m •O 5 co •= © © co »o* o £ o © © J? i © ■F CO O C © 2»8 "O <2 co ^ -o >0 co > (6 CLlm co ? C o © Q. ž <1> CT CO »N -g R »co O -C E^g o -F . CO J-^ £ © :g O-g O.'— "O C g 2 ® co S 'co" >__ CO to m O. O N lil C X) .2 rs D to ^ » O O "O CO I 'S CT $ CO 2 CO CA O C (O •o a> C > S (O CM CO CO "O O >o © 5" t5 15 1 © •C co C § 'O o £ O CO 0} 0 C •o © C © 1 co co co i co ■g N o CL CO co © co £ co C co ■o § © o o. © C T3 O iO T^ "O © 'O* o £ 0 t 1 © o © CT O O o T3 © 0% Q. ^ ^ S > © 1 I 2 CT 'n © O 'O D.® ■UO O t5 P .0 o o co E .5 0 ^ 1 ^ 1 ° > "O 2 2 S ä CO © o •Üi C to £1-8 ■5 N a o <03 — t5 Jo* 2 © o " £ C 2 S g = to « 55 •S ? E D co >OT J? o iO D ao. 2 © © :=• ■8 I 2|| I I Iti i "•o £ -6 s? V O E o a 2 g O) rt o © »N co = 2 © s 5 o Q.2 £ © 0.® ^iS o © ^ ° C 3 o o o m — ilogj ° EI a i £ n a M ^ C ^ D -o -o E ö to C <0 ^ ^ C o £ D > co »o - o KO 2 & CT £ © © > .Q N ^ o N w g 1 kT O © >N 2 £ o o B © O) co ■O o •o o © ^ B E © Ä S ^ © w ti 3 co co £ co CO B cS © C © 0 E 3 S E 1 co co rt 2 = "O © n C © CO 3 CO 5 'O ao co o E rt a co co co co iS CL o .s. CT'O © g >C0 C g« © :=, O E N S © <0 E 2 © N CO o co 2 © E ž co co £ CT g i ž «a o 0 3 1 8 £ o E £ o rt IT) C ^ O Q. 'S 5 t5 o 8 § 0 i ^ CO rt" "S z o. co d ^ 'S 1 rt §1 co -■a o C a.2 'O o o £ O S © £ .s co © C «a 2 © 0 ^ rt "S C .N C o <0 «C « § co "O ■S ^ >u Ü- 1 6 S © >0 {- 2 'S £ ä O 10 ■O t^ co o £•■6 © 3 ©5. co 3 0 ^ £ s • MB _ S £ o > rt "c co C "O © CT"^ © S5 z CD O OC o © E © i CT O -C © w m 2 C CO .® O- © 'S 2 i" © 'O C n © 2 '§ €0 E p co 5 B co ^ «i S rt co © © 'N "S ^ s i 12 o 2 s S < o UJ % UJ z < KO o ta N UJ O oc % UJ GC UJ S_ CO UJ o < 3 g o < o UJ co č « •s © © £ co © ^ »o © o © Q g'Eä © o. C CO S C co Q. 2 M »o - 2 ? 2 ® 'N © CT"^ co © CD •s ® o § p > ^ © $ "CT C o 2 co co s a < UJ o co co •r' h o co I £ g ® 2 © iS-n C o .R il o KO s CQ o S < OC o oc Q. O CD UJ s ^ oc UJ s co 3 o> ^ 2 o o I! 2^ O. 5 ■č g © »o o co J co a co co 2 co o. 9 rt Ž -Q 2 C co 'O C .N co g © 'N 07 § E E o I g Q. > M 'O 'CO s © 0 2 1 © ! © 'Ü O O ■D £ o Ti- O) co CM .t5 co" cc N i co Q. co£ co I p co N m 0) -ai CT 2 03 CO i & p o 3 I? 1 o CO © tO inrg (b C N O N •O 3 A O Q. >0 O E A o (D C © Z ® (0 O a 9 N ta S t^m © E © <0 N © CT o2 O ^ N o ■S o o co ©i. •o >C/3 C CO ^ © £ o 2 o £ ■9 "O o o If P p cc © ® co co rt m to N t? © N N CO C O p © »o 3 6 a. o o o £ 2 a. o © ^ © © O © ' s 2. o < 3 o« o. Q) O O =: 0 O 1 ^ «S S s: ® (D a 3J ® g- ® Q. •o s o cu I Q> 3 O E (O •D 3 a> 3 D" O CO ® (F Q m — CD Ä (D O 0) I K ^ S öTÄ (O 3 ® s: g. S & 5 o O ^ 2 (O ^ ? Ö" ■O Ž 9 ■=: 3. 05 < = <5- S I— T' < € i. s o "D 3 CD 75' D (D 3 N Q> O. o« O« o o a o CD o. o Q. 3 <5' ® 3 "O ^ S i- oC-o.®' CD C 3 o> o. o. ® 2 CD Pis' Cl. O 3 O« M Ä 3 < (Q -t 0) g « Ä <0 3* <5* C/) 3 o« ■ co' 2. ?• 3 O Q> C o g ® Š <5' o 3. O 2'o 03 CD I- o TJ N O st-ifi < O« 03 _ — -g I (g If Si O) Ig-s < o. CD 05 3 o" (O ^ o ^ ? CT 3 CD S 5 3 3 "D 03 0 O« Q. 3 O C O §-CD 0 N Q. 3 5 S 1 s i-a O < S. 3 N i: - ® S. ^ CT o" CO cd' 1° 3 g 0) (O 3 2. 3 o D) 3 0) o išl S> C Ö CD =K O. < a> a O g 2 f asi i o« p "O i ® - ^ O-» ^ ? g o N 0> cr 0) 3 o o C s m m N> D) CO ■O Q> a o> <5' i. 3 0) CO CD S 3 0) ? 3 0 (D O CT 3 o o< 03 i CD & 3 CD a CD O. CO« O« U) čo 3 (O i 03 M Ü1 O o. 3 CD 3 S CD N« rop igi i {D te < to •o ä C N« O 3 p Q> § 2. CO ^ o • TJ S ^ ro čo "D ® a o o co« N 3 03 O« 8 O 3 2 ? co 3 3 "ČD ig o. o 2 3. CO O« O 03 ® O. o ® Ä o 3' (O C o p- ^ 03 N 03 03 O« Q. &3 03 3 03' TJ TJ O S CT "ČD" CO 3 O N s: 3 ® 0 3 01 CO 3. ® ^ (Q ® 03 ? •ŠS-S s o 2 o. co 03 g^S?« o C 03 ^ Q. CT 3. O 3 "O ® S CA ^ ® 2-O CT ® 2. CT 2. y ® o 3 ^ TT CO I'Ž (D ^ O < 3 s. £U & Ä ^ ft) § ® S^Ä 3 p "D " S p 's--o CT I CD D 0 S. 1 "O 3. 3 g 3 ® ® M- CO 03 O CO O. S O 5 "O ^ 2 Ü C/) ig Nig" O S CD ?r O 3 I® 03 ?rTJ (D o 3 O) o« žo ® o i 3 3- O- 3 03 ® TT If O' O« a> 3 3 ^ ® S o "O CT 3 O. Đ3 ® g ^ i <0 o s« i'i E ž S" SR m' "O s I is o« (O E® f «p' ® o 3 •=: -i CS 03 p ' ® Ii 0) o o ^ 3 S ^ 03 i! o o zs- ® (O ® s ® 6 O. CT a -t KI ® O 3 -t p c^ a® o (D M 3 o. o ® s "O 03 3 o S>' T3 ^ CT* CO RjO S. 03 O Ü1 3 co 03 5- co 3 -NI CD A cn 00 co -J + 00 o ro 00 ■o o 0 0 CT CT OT CO 3" £ ® 0« 0« ® ® (5' =T(Q' P 3. OT< OT« £ OT« < 0« 3 2. 0« ® TT ?r ® o co a- ll il 3 (0 S co ® TJ "O 03 S ® ® •O o 3 03 cn ro ro o a 3 ® g 3 ® ĆB 2 fl čB 3 CT 03 o CT O ir g- — o 3 S. ^ 3 co 03 T3 O« O 3. a Ö 03 3 $ => g š ® 2 o. o - 3 « co« ^ ® o« 3- g N O CO« 03 < O« CO 3« ® O 3"0 ^ 03 O N) C (5 CD 3 i 03 U o O r: ® ® 03 ® ® 3 c" 3 ® 0 O. "ö 1 3 CD § a ® co ® < o a 03 o O s 2 §1 i. I 3 < tf o S o. o ® = co ^■TJ C 2 jß 11 ^ T- ^ Q 3. 3 O 2.§ B" "F- •o o co o o m 3 5. ® % 5 a ® a> 6 o. f ® co co« o« co co 2 "O s:R ^ o ® 8« XJ 2 S ® 5- co i: J. o« (D 2 C)" < < o 2 ® S- «r ® t? I O O E® o ^ ® 3 O ® 2 S" CD O 0< O O CD 3 3 ® o 18-2 ® 3 ^ o C ,2 "S 3 fN|i =• o n Q. V o s o 2 CT II "O ^ Š 0. 1. o. 03 o t £3' 0 < 1 o ® 03 co Z" s-p o. 3 03 ® »I 11 o 3 I" 03 O _ «2:3 C E. 3 > I ro ? 3 tt N 0) O iS' ® N §S8 ® 3 O C T3 O ii: i: g: g"-o 3 ® 1.1 3 f o o Q. 2 o ® • ¥ 0 CT 1 3 I a 03 o 3 c8 a 9 to o a. 03 ® (A S g o« 2 ® o 3 "D 3 i CD B ^ ® N CO 03 03 O CT «■S3 S CO o a O > z o C > o m « 03 ■g ^ CD •Ä' C0< 2 8 S ^ CO 8.S CD O. cS W CD < O 2: ^ ^ ^ J s CT co ® ® 03 - ^ S S. S CT ^ O 03 CO ■ I? N- CO' Si o ®" o CO O 3 O« O ® S. 3 "2 Q. CD ® CO 03 e-? • ® o co W O: 2 -o co » (5-2 ^ CO o s o« o _ co Q) o CD 21 3 K Ii o CD & tf »1 ® o ® 2 ® o. C "o'co ? ® = O K O ® ■O 33 O m > o o T. m i o C > co "O I 3 03 O CT 3 8« 03" s: C 3 03 N O S" 0 1 3 o« & 3 ro 0 O ro CD "D m S iS -o 03 3.CQ O. 3 O CT "O 2: N«cn ro CD o 03 O CT 3 o t CO 2: S 3 •čB-•o 03 03 E U N (O O i. ro Vi i O m 2. CD* FT 03 ^ CT 5" ® O. ® Ö« "'P 2 2 3 a. 2 O) i: g i ® 03' ® S •š^-Z? CD 3 (O o 2. w o 3 5 ® > 5.0 > Q 9 CT O S a 2: CT 2. 3 3 ® 3 3 le o 2 3 5-8 ® _ ti: o S 3 3 v § ® CT -g ® ^ ü: 2. N 03 N O« TJ O CO o O O 0 H 5 1 OD Z m O > N m Z C cö« o > > "O 5 > 00 73 m o 3 (O 3r ® N Q} (O 3 S N O O« a o 3 o (O o* 3. tt N 0 N 3 fi) ? TJ 01 03 N 0) I oc m (O Om _ 2 m gm žg 3 > 3D O g m m O > O pN >0 a>< > z m > s m O > sir o ^ CT C ® Sž. 0.0 ? CT § i s 5 OT ^ ® š o- 3 2. CT OT OT TJ O 3 ® ® ® ^30 g 03 ® a o CT ^ o o OT (O ii ® o co 3. 03 CO CT O ® 3 0 1 0 1 ® 03 03 3 - . 03 3 S8 = F8- ® ® ct" 5:S icS"^ 03 -o C co w ® ^ OT 11 g S = s ^ cd $ » g- g 03 3 0 3 9 s. 3 CO ^ s T3 03 J« O. N Z zi o 2: ro co cd 3 o. 0 1 cd" u M O 8 3 3 o iS. S' ® » 03 R; {O ^ — c" 3 o« 03 3 p. 03 g S CD O 03 tt CT ^ 3 • O 3 O iS- o« cd 03 2. 3 CT CT II O O 3 5" - o • • E 3 CT & J ® < T> 3 I cn Ć0 ic 3 KD ■s ? ® N fi> D) 3 V> TT O 0 CT 1 i5' 03 V> S m 30 m ? OD O ■o O Vi S > s o 00 g s 00 o z o it ® § a ® =• o. 3 C3« R" o« 3 3 ® 03 F' 3 s g O O "0 £« o ®' S" 3 & go = 2- 03 CT fg ff 3 ° 2 3' 9 N •nJ Ü1 ST O * ot' 03 g' O. c5' A 03 & 3 8. C tn ro 3 o 3. ? KD N fi> 5 .0 C CT O OT« S 03 B o o 3 O ? ® OT ® (ji O CO s 03 O OT 03 03 o o 3 8.Ä 03 ^ Q. 03* s. 3 3 03' 5-'®" S ® ■o 9- Ž. 3 ® 03 n p 03 i i ® ■ ro 10 I ö> ro o o C a m CO 7: Q O J3 m co m co D ČO / lO (Ti (J) Z LU a: o 0 z UJ > ž 1 3 O o CVJ > (D I CVJ CO » >55 • • Jn" E o o a> E o >o £ oi O O < a ffi O I U) a <0 ■C >o (O C (O 0> JE 0 O E £i o (0 N 0> O C 0> (O N £ 0> E D) O ■C O. "o Vi 0) o 0 1 O) <0 0) E o •o g) O) O Q. I "O <3) E S co ^ (O O E o (O C « C 3 E o ^ -C ^ O N O O 5 ^ d O)"*" 0) (O M O ? 9 C 0) <0 o o5 o Q. o 'S? CO i-TJ P rsi Š o C "D = O I? ■O II a-5 <0 (0 C C i 0) §1 o S TJ § (0 « O a S o <0 <0 (O D "O g >o o »O O »o D 3 D o iš'is'iz •C -C 'C 2 a a o. E >N Z > o (D • mM O (S ir> oi oi <0 cJ c>i 6 ■g s 2 S s 0} o> csj CM <1> r- 0 (D CO CO 1 3 cg lO o C ^ lO o ^ ^ (D Q. • . if) Q. 2 \ aco =.CsJ C\J _ Csj ® n: E CO n csi o . 1 ää O CM "O > 2 •t CM .15-i N •= O <1> i g ^ a« /-k ^ X O) 9 0) > ■g- CO CJ) 73 ® "D C CO TJ C o TJ 0 1 o a o ■Ö CO o N CD »O (D O C CO CM ^ 8.a CO O) S CM o. E m CO j= II CO . C»->15 3 13 ^ CO o CM O) .2, -i o ^ "O ® CM o o CO CO Q) -o o CO o ^ C "ČS ■g>0) cO ^ Ecm N o 1 ffco m « 0) KO D C . 2 O CO i % E-S a S .S E 0) fl>' o a CO C CO C CO 5 >cö Ä >15 2 o CO Q. C^ h m iO N. CO S ^ o CO o E Ü D CM n ^ o (O m rj-lO O E.^ a> o s 2 g O O O) Q. C § CM C 0) CO o. 0) 0) .3. 3 >2 s 9 i § S 8 CM lO CM CM CM CM S »O 2 a Ps E o ^ g) 2 o- (D O S >5 COÖ » "O e Ö a ■ o> CM d) S o c3 55 o. lO Ji CO d 3 ^ O m O)^ Sco E 0) rt H 9 a o p <0 g> i- E © CM 0) r- c T- C o 2 "E d) 0 1 o o 0 C —. 2 S al - C CO 1 2 ® > tf ■= o ^ a <0 >co 'o co" (O 3 Q 3 N CM oi I CO C N S o. co o N E Csi CO 'O o E o = 9 00 00 Ö 00 Q. 00 0) C >0 >(0 T3 d> •o 0) E a> C 0) T3 (0 N •C a o C (O u O 00 CM oi O C (Ö" N O o 88 CO 00 ^ CO 5 o co > 2 ^ E I o 2 -D Q. Si s o •g a 9 O C :2.E O o> s o ^ co O) oi CM KO OC S 0. 0Q UJ QC g O. UJ g z o N Z UJ co CM a> C o o (1> C ll o? •5 ^ <0 r Tt CM CO CO CO C3) CO CM CO m CM CM CM h- CM CM cm" co" « co" CO C? "O ■S <0 •Ü Tt h- O) CM ^ Tf CO ^ g J:; u)" CM- « . 10 ^ ^ ^iß Csj w ^ 05 \ CO Tj- o -o ^ O) o co s CO T- CM <0 ^ CM co r^ o .CM -CO CM .CM CM CM S CM 0> CM CM CM-^CM Ui O GC S Tj- ^ p: CO'CM 0) -CM 00 f^ ^ cm" 00 o CM CM h- CM CM ir> rco CM -CO CM CM C CM (O CM ^ ^CM 0) - "D ^ Ä CM 00 CM ^ co ^ ip CM ^ rCCM 10 h«. .CM cm' co co s".- h- CM t-' in CO ^ Tt m o ^ ® CM m CM CO h^ N- H CM h- CM CM a O) CM CO >to i Q. CO O 2 »N UJ 2 o O 2 Ui S O Q ^ (/> OC o H C/) O OC a s z 3 a co č* d) C E jg TJ i O O) o a ? co i . o a. 'j? co o E 3 t >0 C N O) CO CO 6 <3 15 T3 CO o O o CM m o> O) I co 00 a> a> o s si C CM Sc ^00 (D ® i" o§ iS o acM 2 ® o CT.« <§ i OC g (A o OC Q. O o UJ O) o Q. UJ O OD O a o o o a 3 OC UJ CM CO 1 .<0 2 o O co a> co o O) O) ' o co O) 00 ^ ^ co ^CM o OC 8 d> 15 C o co co 0) • .15 s o s o o o g 2 E o. g > § 2 o. a co C iS a co O) n •N 5 T3 CO 00 0>0) 0» >0 LO 2 o »15 O) - Ö w T3 CC H) C0 CM ^ 0) o C 18 2 0) Iš 0 o 1 S3 ^ u 0) ® n S) ® E 2 co o CO s co C s N O C 0) »o CO C N O C 0) i .o o » T3 E "O ^ CO "S ^ E 0)1 CM <0 s* II ■o Ü d> ® 3 a _ co i S § 1 5-g 2 ® S > o. 5 = o> . ® Ö 1- g o^ E ^ ^ i ü i o o 2 C ^ JQ E O CD M C £ « Ki ~ C '•s co ^ .ffi O C i (D S" O o o E :=« O •C N g) O- '.C a O Z UJ 0 < 1 Z < o OC o 3 Ö < »Ü O O X N T3 0) co O CO ."O CO O S s ■S E 0 -o ® o C7> C ® .t= ®>o o ^ C co ® ® 3 2 "g CÖ 2 a cj> 1 I — co 1 co co S8 l-e IM ® o D 2 ii O O)'5 ^ I I t Q> E ž-C O ® E co co 'i 'C 0 1 0 1 <0 C i o (D Ü N . C £ C C i rt o .rt •i S 2 £ ? O o = I $ (D I 3 C TJ P o g ? ^ o o W "M g rt 1 £ c: co ® 0) .-2 o o E o o. r* o 1-1 N 2 W ^ C JD ^ ® CD O ^ >0 CO C § ® rt E ^ w 'rr iS ^ 2 15 o to 0) £ co 'S? 0) C = Ifl-ll £ a o o 13 i'S -I «J Ä f- C3) ® C o © 6 S* "O o ® rt" © 'O -p »o ^ f" § E ® .0 tsl © Q. "Č* 2 co a a C g i .Q © g i s o o. © rt "D rt © ^ -O © o C 2 ^ O .9Ž. 0 1 s s © C _ to iJ O •= . CO E .rt ® C 'O 2'S g CT š 5 O C o rt rt CT CT ® © rt E ~ rt © o © I © rt rt rt rt S i1 <0 ^ N _ g E C -i § .N=§-| C ^ co rt O C ^ rt © co c 2 E •Sž. co g « 2 rt o _ d k) co O rt af 8 rt -C P ® "C £ rt rt l|| o. o O -D Q. M CO CO ® O O CT CT CM CM CO »N O © C — 'N E-^ S II U O co ® 0 1 i 0 1 o 2 "E C E = 12 .g co ^ H 12 EÖ 9 13 Ž 8 rt rt ® «I © 13'ü '«"S CT § rt ? co C E € rt .rt S3 O g) CT © m 3 E it "ol 2 .2. C .0 > © E "O Ü •O © -n O E 5 © o. E o O) © E © N to O E © E Q. C cg C 2^ .5 m rt E rt o © E 2 a rt E I TJ © g © >0 >co % ■ ^^^ E © N 0 1 Si O cb E E © C © ■'S rt R 2 © 3 «i? o '3 "S © -o C C o lil rt 1 d O Ifl — P - O r^l-O-ČO-f- O 2 o E vs» rt O C ^ 5 © 5 N o C 2 32 I o © .N -C 1- O. o Ä 2 •= .0) C C ® iil £«rt rt 9- •E E © s* 5 o © N C č ro © to čffiS 2 a » rt rt •C © o a © C 'O .<0 'o © ■a © C i 5 ■ • s © Q. E S (O o> •mM 1 O N to g ^ E 2 C 5 I s rt © jN © 'e C ja " Ä S iü S is 2 5 "O o > 2 ^ to ^ « g-p I® C E ^ > co Ö 8 II a rt "O C o © rt CT 1 © C © T3 § rt" 2 N © v. w «a ^ C co ■53 N KO O. i OT I ® o o.:? © N CM CM CM oi a M S in I 0 cj CM 01 Z o d 'ct^ O O S « P 2 "O £ rt 5-5 Q. co o| ■O 5 CO oi co 2 o • • s 0 E 1 © 2Ć KO' O O ■O 0 C © E 'C a co 01 oi © 1 CT E © 2 Q. rt i O E 15 -rf O ® 5 £ rt »N "O 2 E£ 2 rt o rt 15 C 2 £ d ^ ® o » CT CT iS O 'C O o g ^ s o s E CT © © SI ž I rt »o KO E © N jt: 2 o. 0 1 © o a. .rt o TJ E o ■o o © Si a: o ^ rt 11 II J® -5 0 ? E E rt CT © c: 15 © 0 1 I C C 5 I I 5 © %% Petek. 16. julija 2004 GORENJSKI GLAS • 27. STRAN o o CM > (d I CM CM • a 3 rt •§ o 3 ogl i I 2 o. ^ « ^ z: ^ ^ ^ < o UJ E o © o 'F* 'n w w § o •C 3 CT o ® ® C ^.fll UJ z < •co o 03 N ® 2 o rt S s o UJ i < 2 -2 s p 2 15 O CC < < 3 o o d o m UJ S o (O C 0).y 3 rt illl OC T3 C i CO C s co o C •C a o T> i d © rt © 1 TJ 2 d rt C © rt C © I« Ö a >0 rt C E © rt CT © TJ N © E © -9 P m C S rt O O KO OC I < S s (O z UJ z < <0 z 0Q O OC o o o. . co € o "D »co © © "L -D ^ rt C © TJ 2 CL O t O HO a o flO s g 00 o Si s o o s o QQ UJ f OC UJ s co D • • C TJ O »O CO s 8 CO © o Si o o N © co o co s © o © 'O >to 'n § rt CT © CO S3 o © to © Ü © © T3 O »O C ® rt Q- i S ® C © .Ü »co 2 o i 2) o o Ei Si © >w rt I © o co © »N © S* © o C 9- co C o i- «« O © - P g Q. ^ i ao Q.-0 O co O- Ö) o co © ©2.2 a o B © a s T3 O E ©'S rt C £ C g cB © 'o .£ "I 8-© -i CJ © rt C co © S2 © ^ rt-5 O C « sä CO ® »o g KO CO ^ S g O - ©i d^ N o 3 (O ® © aig Ü || OC B •Ü "O © I Si O o C d rt 1 rt 5 d>o I o © 1 C Si 0 ^ 2 1 © 'c* rt B •C a co O) © —; •en rt cj) '8 co g® S N ^ -g § rt d 2 £ co cb C 2* o CT N O .2 CT to 0 © Z ^ 1 S č? S •i J) o. o © C öT a g'-o M rsi O ® C D) i-i S ^ o g o .± © UJ ^ < ^ 2 = Z z 3 < U. U O ui O-I Z t: 3 >0 ^ C o |2 ll ^ cc N ^ ® .K P > n S OOÜ C 00 7 N CQ UJ li< 2 KO Pg^ < o o Q. (O o UJ z i < oo- ® rt $ E S < O S r- 0.K3 0 O UJ s (O a O CM rt CT © i CT iS TJ 2 d rt CT © § C § 'C a TJ 3 CO 2 TJ O • MB O C o SI 9 a o rt rt rt Si © CO I g "S E ae s i co £ N 2 % 2 d UI O (T O z OC ^ UJ H z OC < o' Z o (A Z s OC UJ tn co co cm" co h-m cm' h- 10 co" m 10 O)" Tf o 10 co 10 h- co (O r^ '.o,- tt co h- rS CM'<0 2 _ © 'R t5 0) 0. h- C Tt 0 Z Ki © JC 0 rt UJ CO .t5 • 1 co • § Q. to CM E co 00 a> co •C d N r .1 3 rt ¥ rt CT •S. '8 E Si o rt £ O g O © C © "O I co 15 © o rt CT © ig* a © •i d C 15 © I rt C E 2 d S © o "O © co > © co S © -2 :83 I CT co rt CT O CT i" ci O ^la © t- . . SI lis 3 >N ^ IS 2 d E 2 d © E a I 3 CT O E E •R o co § C © rt 3 £ rt o © ■ 15g 03 O s cm ^ O E 2 d 1 © E ^ 2 d 15 o •i E 3 2 TD O d rt o © 6 O C "K © O o o cm S co C 2 o O iS d rt g" i S < U ? Z UJ s O a (O OC o O OC o. s (O z 3 a. 10 m a> Oi 5 00 C3> © -8 E O a © O C © © C ia o © 1 o o> O) 5 00 o> T3 C 2 co « ^^^ t5 © E Si o co o a> co »o ^ o o ^ «en •g O) s® cm q, O O) O 3-15 © W cm co -ta ® 2 © J 8 2 J O o CM co' S C o rt o dCM o 00 ^ .r dco '8 -F® C © © 00 o CT ^'t 00 o P c: Q 2Q>to • • t- CM 2 .0 f i o C TJ 0) 5 S E ® ® E ? 0) .b Is co o co § S3 O © © E 3 jk: o TJ © • SM 1 s CO y (/> o — is 5 <0 0» Š N. (D 3 o O •ö cn b> to ti f ® i i iS o ^ CT ^ (D a 3 (d O 9 O Š N «> 2:-o o« 3 D) O CT f (D O« O O N CD ff w 0) o 03 M " q I O < A o pr % - ^ SS a> ĆB 3 o o o o o 0) 3 i o Ss 2 0) ^ d) CO T3 O 3 (D S W "2.3 5'5 11 && O ® I o' o 3 C 0 3" 3 (D (3 (p 1 C cn m ni 33 m •D o -0 0) 3 -CO 0) O« o a. cr ^ ii ft "D 05 5. cr fi> S N o 0) 9 i|l 15 g 3 (d "o ^ § iE O ® CO« s $ ® is (D -n 3 bi E. 3 0)? ® o ® ^ CL S 0) — 0) 3. "O ^ ep o rti CO a> 5" ^ rt> o M 3 • • (D rt>' I 3 O a o S: 3 _D> CO. a 3 3 O" O 3 (D "O B (O a> 0 1 O) (Q D) cn o a 0 a 1 3 (D •D § O CD jjj CD T3 "O S 0) O« D) ® "ii o* 11 to 8 = 8-® o 3 XJ Ä fi) O tD o z 0> ? ^ o 3 K o S- 3 2^ Ü' w £ o CD ? 3 1"5 <2 P 8. 0) O CD O 0> a CD CD CD 3 • 00 o 9 3 p 3 R 3 O) o o 3 N) O O 3 a 9 o 3" iP lil O 2 O 3 s i? o o 3 3 d) 3 ^ ^ o> I? 3 0) 3 " CD 1.1 {U ^ 3 •D O S CD 3 3 C- a 3 o 09 Ä f il li O 2r N .3 T- 3 ? &S6 EM Q.CQ =f m 3 o IQ . _ _ 2§tli:i|i lit O 3 Q. 0) ^ 9 ® o o ® 8 s S- CD ® S 3" ti o o> o O" ar CO 3. ® -ö 3 < 3 TT TT »S CD O O 3 3 Ell W is: 3 o CO 0 CO 1 o se CT S • ^ O T3 S" i. f 1 o -■i ti P Ii 9. 3 o o CO« y-v CD o< i CD CO (D 'S 3 Q O ^ CD g- 2 B CD U' O O w > o CT a. S cn 0) • 1 g 3 cd' i co< 3 Sd i: CO O O. ^ o M N S 5° 3^1 B-f o ■ N CD N. D) ^ ^ 3 o a® < ■o i w 3 rt) I» 8 I? g " S 9 «« C "O — ® CO CD o O« CT fi) »I o ®" s o 3' 3 o 2. < (S $ o o 2:3 CD O S g O CD CT O 03 CD O (O a §• 3 « CD" §■3 3 N-§ i - ® Is? »•5=9 0 3» z: 3 3 o> CD 7 9 Z- 2r CT 3 3 "O CD O 2 ® Si e § CT •o 0) a D) CO Q> 0> O a M O Ui a> 25 - O 0) ii m m IS C 30 OD > Z ^ O« > X H m CO § o» iS- I'i i* 5 3 $ g 3 I CD 3 H: O ■O §■ 2. 3 f 8. I« ^ CD O 'kT CT ^ 3 o ^ C5 O ® II 0 ^ N N • (O < O D 1 g I > S m z (O > ■o § 30 C0< cn ro b> ■ 3 O 3 O O 3 3 IN« rt>' Of ro b • 0 3 3 N« a>' 1 CD CO o 3 C o» u 01 CD 03 2. 5. 0) » ® ^ CO o (Q 0) ^ s.S. Q> CD OL S Ö S" ? § 0) 0 1 N CO o D' < Ö fjg K 3 ® I O (ji 3 g_ M 0) CD CD I 03 CO o ro CD 3 TT 03 O E O 3 3 N« rt»' o. "čd' CO o o i" 3 CD C O« CD 3 0> § a 3 3 ® s.'g o "O o (Q O cd" 3 o CT CO a> Q. f o K T3 0 a CD 1 s" CD "O O CO O cd' I a 0) o a o Ć5" CO CD (Q 3 N 3 0 CD 3 0) "D 1 o" 3 cd' o Q. "čd' 3 CT 0) T3 O- 3 09 0) 3 o o" 0) 3 o CD O 3 S N r: o« CD ^ ® CD • 3 CD 09 N 09 (Q 0 1 o g T (» O 0 B. 1 i Ä CD sr • o TJ O a cd' "O "O o o (O a. y-cD-fö 11 s o- o« o Q. o ■D O 3 CD N O CT 3 P O o. 3 09 CT O ■O O 3 CT S § 3 fS- 3 CD CD "D O 3 CT 3 O 3"° 09 0) O CT 3 o o« 09* < O ® o •a Š- o ® II II N S o o 3 3 cd' U o o. CD CD 3. O CD CD 3 CD 01 ro hi m <0 S I 0)' u ro CD 3 CO ® Z' G) CJ O CO o rt) 3 3 (D O S-S o 09 O CT a CD O« O O N » 3 09 f9 O £ .3 rt> o 3 C 3 ^ 3 o 3 o" < o Q. rt) S" rt) 3 o C •o o 3 CT o Ei D CD s rt> 3 o o. 09 CO« ćB" o« 09« O« CD 3 cd' K ■D O S. O 3 S 8< Ö s- i 3 o Ö a O" o J" CT II li 3 g o ^ CD 3 CT ® rt> - " -o Ö 2. ■D O 3 CT O š O. <0 rt) CO i 3 0 N 1 O Ö K3- N § Q. i a 3 CD CO 09 O 3 3 ti' 09" "D rt> 3 "čd' ? S m X E ■O O o o § s m Z m O n (O g O T3 30 m s z m Z o H cn ro ro 0 a 1 a u Ib CO go a &> ć>> ro CO b 0) ćo g CD O ■D O ^ 2: O CD CD Ž 5" ® 3 ^D 3- tf ie: o 09 O 3 =3 ® 3 (Q • 09 ^ 3 O 3 o ^ (O < o 3- a li ® I rt) 3 T3 O a c I? CO o a o ff-CT rt) 3 09 3 N -S O- Ä 3 i (O 2. < a o' w r. 3 g = i-a i g 0 i N 2 ČD ® i-3 3 7zr CT —: it f ä 09 (O I 3 C/) o i 3 cd' O CT 3 o o 09' cn ro 09 3 I 09 ro C c/> s m m § o o s 30 m m < O = i. a §" 5-09 3 "O v $ 3 3 o ® 3 » CT CO 3 CD Ii- s® 09 CD - Q. CD 3 09 Z !> SS ES ^ o 8:2 Q O B m O o CD m a 3 "D Ili. Sco ^ "2 § n' 3 ^g R- O O < 2: ® rt) (Q __CD Sb 09 3 O CT O 6 ö' ^ CD ^ O (O CT "D t; if 09 CD a s CD «s 09 CD ä 5 30 O m 3 rt» ^ 3 _ 09 (D CD S" 1.|o g S" "O 2. (g 3 Ö9 TJ ® S 3. ^ CD cr ii I- - • O o 3 2. 3 2. Ö ' o« o o $ 9- ■o o 3 CT N CT O rt» 1° RS 3 R" O 9 N CD 09 s ^ ® D- O (D It Z • • (D e 9 (O 5 o" i: s. 9--9 a o. 3- s o o tt) M 3. 3 5? N •S o ® ^ 3 0- Q. M CO O s-s ° 2. ® 5' Ro § rt) TT w < O o. s o TJ y a o g oso« ^ CD f 5'S 1- g o o § CT S. 3 § 3 CD ^ o £ CO 3 a o s^ o CT 3 o o« rt)' CT-o ?r rt) CD N 3- nR II rt) o CD o« 3" s o« i-o o ^ o CT o 3 C 3 o o CT CD CO 3 rt) 3 o CO 3 rt» CO 09 "D 3 3 -o ® Ö 09 3 o ® o. 5 'S CD -CO« TJ 3 3 CD M T3 a I- a 3 o 3 rt) ČD 2 g? CQ M -s 3 S S- 3 3 09 TJ 3 3 w g g a N 3 CO« o« __ 3- o - S" 2:-O ^ 5 o« § 9 i: o 3 09 O rt) 3 O CO 3 rt) 3 o rt) CO o rt> S o, CD CD o rt) CO 3 3 1= o o O 05 N CD CT ^ Zf (t> CD O CT N fi) ' o o a OT 09 Ä Ä 09 N 2. 09 C a-D o 3 rt) I I 3 o S-it 09 T3 O O Q.CQ_ "O (D O) Ö. ^ O ^ O —. g. 09 S" 09 9 CO s 2. CD " 3 o CO CD (O 09 € O cn (/i S m X m ■O X o s m H Z O O s X m m CO S 3 o> C D m Crt Ts O O DD m O) Ts m k ro ro I O) hO o o GORENJSKI GLAS • 28. STRAN Petek. 16. julija 2004 O _ CT 09 S- 5" rt) ^ M 0} I- 3 3 ^ o ii"- 09 C I" 2. o. »i O 0> CD CO rt) _ 3 09 O. 09' O z. ® ® O R« s 3 s;3 < o II o m" v o CT f rt) O« (D CQ CD O 3 0 1 O E a 09 3 cd' ĆD 3 3 P O CT a o s; 09 CO s m X m S! X o m z > m X z m o m 2 (/y O Z m rt) 9 o 5S"q ^'Ftl 5 T3 g- s 09 3 a .2.2 l-Ei-o o» S-O-o o ^ ^ S" <« 09 s o 3 o. 2. Ö. rt> 3 g ^ CO -"2.23 S?: i:? O fi) Q> 3 < CD ^ fi) 3 < Jt> P ^ 3 0} s: 3 rt» t I o 3 09 09 rt) m' cd rt) m S ^ S ^ > < m C X 00 i CA H o< z o X H m d X s o o rt) 3 cd' 3 09 o 3. § 09 09 S CD TJ 3 I 3 o CT o' 9 ro o 3 N) M ö> ^ N a ^ CO CD TJ I & 3 3 cd' 0 1 CO 3 rt) a I M ro g ? 3 C o 3 CT Q> CD o aš =• Q. TT rt) 09 CO 3 09 ^ &Ö' 09 rt) (O I 09 o TJ 3 3 09 S CD S "čd' ■o 3 i: a 9 cn cn I I t I o 55; CO Bfil ® E- 2r S2 3 o CT o« d w ■ - K« o o a w "O _ i Iii i ?r X 0 3 " CD O- rsi 09 g »3 a i: o' _ o« a tj' ii a 1 CO rt) o ^ a o' R 3 § § o rt) N Q. 09 TJ o CT lo 3" cr 3 S2. o 3 ®' •i N 3 o 9 B a (O o 3 TJ 3 a o o CT f rt)' o rt) o rt) CO rt) 3 09 S" 3 o CT 3 E' C 3 •■va ■O 3 o. rt) o ■D 3 3 rt» iro O O O) <0 2". 0 CT S 1 CT S" o 3 C 3 T* - m 3 Z > "O I CO CT 3 O O 3 09 3 čj o« S" o S" a rt) 3 09 CO o "O o 09 Q. 3 o § Q. o "D 3 la o ^ o- M CT C B' Nas: CD r- 8--® § a cn o o o a 09 ■D 8. E CT C a o a CJl X 's;- O 3 3 8 o. CD rt) 3 3 09 CO TJ R 3 CD' 3 09 3 o a 3' CO o CT II CT T" O®-- as ■5 !N 3 0 a — 3 S & o ■o 3. 3 CD 3 M CO CD ^ §.3 s ■o — CD 09 8" O. CD 3 fi)' t« CO •D 3 2 ž "čd' Q. ^ S C'3 g'a rt» rt> CT ü:3 B8. < o - 22: 09 5 3 I rt) 2. 3 S"! CO 3 CD 2. g "8 ■ 3 . CO O ^ O = CT |l C 3 ■g ® w 5> T3 O ? g rt) I o' 8« CD 3 O D> CT II Ii Ii 2. w' S (D O (O (O a a 09 o o S H "O 3 09 R" 3 3 a> Q. 0} CD 09 ® as S S 3 09 i ^ CT N O. § 9: O fi, 3 S 09 T- =7 T3 5, CO o. O rt) ^ 3 3 rt) a o, CO ? R o a TJ R R| O a 2.0 a CO 'I o 2 O: 3 09 ^ (O O Ö.'S. 2 o ^ % "O 2 ° R J S O CO (D N O N< 6 T3 N a S^-S; o 3 2* • ^ N • 9 03 -g s. ||i Si' ® « ST K' — CD N« rt) o 3 CD "ČD* K 0) CO o. CD R CD O ŽE P CD - "5' s Q. rt) CD O 9 Q. < CD 3 O §3 g; O) ® "8 3 ® 3 « O o o« rt) ä o« iS'3 ? a ® 2:9 N O) O CO o TJ I I I C X3 O 333 s. o 5 5- g' o Z 2. 3 09 < o O. o p« 3 N M o; I- 09 3 f i: + rt) C71 CO o CT 09 U fo 2 o B 3 o o« o U X o 09 Z m co< > z > m CO ? CD > X § X (/y CT C cd" 3 rt) co % rt) 3 cd' t • o o » o I' 3 S § ® «»a ^a cn 9 3 09 ^ CO 3 i •D 3 a o 3 3 o 3 CT S TD 3 rt)" T' 09 I rt) 3 09 tO _ O' W ® g s E;o « to 3 Ž W (D |l| ® a 2 CD p 09' 3 CD — a3 g Ni "čd' CT W o ® o- m' o • <0. o. o i = CO y (O rt» o« CO 09 O O 3 2J rt) o. O C 09 CS u g; CD O CT CO O rt) 3 g CD 3 9 rt) N CO O 3 0 1 s CO CD y ^ 3 §■ g <0 o 9- Rt 09 § C O 3 a cd a- ® z CT rt> 09 W.. T5 ^ 0 Q. O g C' C T3 TJ O 3. a il I" 2 1 s o o« Ii rt) Ä g 2. CD aS š 3: O . T? C ^ co rt) rt) o. I" f V 3 Ü 2. g; rt) X 3 p 3 CD It t; 2: ^ 9 2 ^ •n ® ^ rt) < co fi> O i 3 s 2. rt) 3 3 5= n« i 2:3 58 |3 co 2 rt) § S 2. o 09 T3 rt) 3 3 o ■o 3 3 rt) I I • ro ^ i i. IS' s N« cd 3 co eo« N 3 i a o rt) 2 3 •• (D R o co N o TJ 3 3 o B T3 m O co< X O o o m m o g a o 2 o 09 3 cd' 3 co 5 co -a 3 I o. o rt)' 3 o« g" ■o 3 O a o a. 0) cd Q. oT TJ 3 a o 3 a rt) rt)' 3 o ? s rt) •čB' § •(E- R o. 3 rt) (O 0) 3 O) rt) 3. a 09 0 S- 9. ■o 1 "O 3 % o CT S' o s o <•32.'" co« rt) u 09 II CO Q 5- O < B: (O ® S 2: cd 3 O 3 09 0 rt» t C/D ■O 1 i o C o. o C 3 ■o 09 o I' cd 3 co ■o o 3 •g^s ® lU N U 3 =!.CO C C S" ^ cd • (Q -n fi) Ö RR I« A " TT o _ CO rt) 9. p rt) o' O CT rt)' E O o 09 3 3 09 09 m k CD <§ O a g 3 n" w B S^co ® ^ co CT 09 2. a O-® 's- 09 cd -s rt) rt) co rt) ■o 3 3 cd co rt) 09 3 TJ 0 O« 1 c o 7 X X o o o 00 m M M I C3> N) O O O m co t; O J) m co m cg 3 I 35 LU C/5 Hi cc o o CO LU Q O O CM CO I CsJ CM KD g O I O ir> Q. QC O < Z < ö liJ CD O ä LU § Z 0) s LU ^ (/) O s 0Q <3 ^ OK QC < Q. OL • ^ < O S UJ N < 0 ui Z tü 1 H •ü g o o o CNJ 0) •S 2 co 00 ^ co «d S ^ o ^ ž « ® 'S < o z CD O LU U S (O £ O S'iS 0 ® 1 §> o I .1 i 2 h. Q. D <0 CO C C >0) >C0 Ii s a a 3 ■o "O CO CO C C g) ^ to C C o o CO CO C C o a 0) H o o Ca N CO s ® o Q> (O as « ^ £ ® =1 i a 0) ® C 0) "D 2 O g*.® > af 0 1 0) ü> o ^ 0) (O Q. a> "O o CO m O C O. fc O ® «1 <0 ^ O) N <1> -> CO O C Q^iÜ cd O O) "O 0 _ C C p CO o; 1 ^ CO o h ^ o o CO CO •ČJ C o . £ I- .2. CO 0) . »ts o Q.CO -g .-s o • • ^ p CO "g « cd a o a> o 2 ä 2 £ y «0^5 Q. o C 3 co 0) £ o 0) (fS o ■D CO a TJ o fO CVJ > £5 P >co CM CO uS § (Đ m o a CO £ 0) iS I CO £ o a CO 'O >co ■C ■6 CO Q. 1 o> N 2 S 0) g* a UJ U oc £ s < z N UJ (/> CO p c\i 5 CD»NJ 2 CO •Č3 0) Ü >5 CO s ^ CO oT s ž CO ^ ■C 5» ^ 12 « « ° a g C »CÖ E S CO i 2 o. diS — 3 £ o- a g) ■K 0) N ■ß U < LU O o s (O GC O H (0 O cc o. z 3 O. V) 0) ■O CO o o o CVJ Ifl O) O) I CO CO O) (D S O ■O £3 O CO N ^ (O C ^ 00 >o Iß p . o »to ■o oc C Ii CO "C J2 O 0 C 1 Sä £ ^ CO g' 0) £ i CO o CO d) 0) £ 1 £ o »CO ^ I § E p -o o- s ^ p p 9 N a £ o. CO (O o p CO C a C .N .g p o pf >C0 £ - p ^ p ^ £ ■«'S p ^ ^ 0) O) CO -g p C p p p £ CO Ć0 ĆO 0) to 'p p p a a>o to to to p p p £ £ E "S D C ? P CO č* 2 • S ^ N P to S P ^ 1 £ § lij S O o z oc K ^ LU OC < 6 £ š p 'ćo* I p N P C P >P CO 5 p p p E £3 P P i CO 2 £3 P P P £ "D P O N ä CO C 0) cb p C "O N Q £ O) l| 'n P p a SiJ" ćo* o ^ p ■a g .2. $ i» 8 N O S CO £ p ■e s to CO "5 iS Sl ^ P Se ^ s s* O) P a «J CO (O o LU O Z < o oc o 3 u < o o o X N OJ CM / a 3 C p ^ d) E CO III § J W o Jo p I CO i -P 73 CO CO ö)^ (D CO "t: o = ^ CO ^ P C P J ^ € Š CO 'CO o P'C/) CO _r to I t Q. •C CL D C a C p 2 GC oE. p ^ :|§ 0 "D 5 ll s ® E S o 2 & 1 2 S I P O C p II 0) 2 ^ P •£ ^ S- M co m «J g p 'O m « P § CO E S ^ »p a d) O) p CO N P <0 CO ■p p 15 8-pi o. Ö p 00 ™ "P o ^ > C C.J. « to p CO (!) CO 0> C «J p C C p CO £ p C p CO p C "O p > p p 0 2 1 § O C Q. I« £ £ § S p p o-P CO'N S cO W 'cö-oš 'N CO CO P ti LU 2 CO >o P <0 p iS CO C* E £ a CO p p S •C 2 O) CO p ■p CO o .<0 203 p- Ö CO 0} CO —' £ .y a C CO CO P CO •c "5) £ p p Oi CO C p ö) € p ö> p CO P p CO "cö* C o iS p CO 0. p a p CO d £ CO N I CO P P) CO TJ p E p p o. CO P TJ P £3 i P d 1 p S p o. p B CO p •= £ «= p o £ p a p C p 1 S p C N 2 ti5 3 TJ CO C :=£ P P N P S. E i g If O "O :i> P "P CO iS p P p 2 o. D P a p S D P:^ ■S 2 § -o p ^ o- p o -i §1 P) is p t: p N - KO 5 O P ^ P ^ P i C iS CO P d CO ^ p CO ■p '5 TJ C .P "p CO o 2 P) E p p C TD CO I," all CO ji: a lU lU liJ o QC < Ui cc LU 2 a p g i CO to p 1 Ö) T3 P C ^ P T5 P a C p C p p CO p C to p C >N CO p C i € CO p p Ü- TJ i p p tz C « o o lU o lU z oc p p tr iS p CO N E € p C sc •o >o CO >co «= =6 C <33 I TJ -i g TJ E p .s, •p 'Ü § o p "5 S3 w e I ^ i P O. P 2 ä o. 2 CO ITT & C in (O •p p £5 «o p ii i| p £ Ss a ^ p p p C SÖ p p 0 C £ o % CO £ 2 2 P a to C p 5 •= p to «8 Ig ■o p 2 ? a 3 1 S P Z SS C _ ^ p £ > 'O 2 p .2. 52. S (D -C CO ^ o-S 0 8 § 1 pto Ifl o o: i p C p S p !5 co'' •N N P P B P C I > p C p £ p p C CO *i »CO 3 'p o ^ E « ^ e p p 2 p p E p p E S p p p 2 S ^ p $ 6 6 p p p > p 2 CO 11 ii p p iS o o KO CO P o p "I 8.? p p E w o o '2 O- «5 r m co 3 o OD N a LU OC LU S (O i p C o CO C p ž a> P 11 u $ p C ä -S 2 TD ^ § 2 ^ g' CO ^ p p C ^ E 2 p p ■g* ^ P)'S N ^ HO 0) 2 i ^ CO p a a p w i cO ■D N C h g p ■p p ^ p TJ a p to p TJ C p 'S . EiS p 'n i i o p -g Š p p C p CO C P 0) "P š p" ■p C N -O Ct P CO P P rt O 2 P E ^ P ■Q "P O p ® i p 3 C .(J — P E p E p p o. E p S W Ž § i ^ I ^^ p N P P C KJ .S -S-p p P i p ^ a p a p p CO o -i o ■o 2 p 3 P) 2 p P ^ p. a 2 E p C 0) r= — C tr O P P ^ d CO CO » p p o to .b p s " .«s ti s i p _ ■O-N P § iS "D P ^ a —. p P Op p ^ Ü C3) P P P P i S o a C ^ C -p (D O g > P 'C o <=>'E S § C ll§ N g § p p C C TJ CO OT -P P £ N N C P Ä £ > '-u p2 to p p : p) CO P g C i p E »Ü p p i p__O) •S to p ^ p C ^ s ® — p § "P ^ 3 a, cO m S's p S'® č" p . "O o o p Q. =5? P 8 = CCO N P P S l| a C p £ o. 2 ® >co w 1= 2 ^ o. 2 p> o. P i| 'S? o. p . i ^ •a? ^ C ■p 5 p Ä £ £ o P P N TJ P P •O igP © ^ 11 E S s p Si S ■5, i ^ E C g ■§ N P S ^ (p f I ^ P Čo* C E P 2 ^ S il p C 1.1 p C o C If to p p p p p ® •O p p C ■h: N P 2 P = CO £ 2 "IT o. ^ > --s CO Š O 2 g p p S" p" p -p ■« p § J N P C^ ^ N CD "5 p o C s p CO ^ g § p 'O P P) P £ p 'p* p p p 0 1 P P C § >N I p II II II § »CO 0) p .2. W. u CO P P P O OD O s g o oc 0. o UJ oc lU s (O 3 LU I iu . O O O a. 2 >co O LU CO p - 2 0 p II I« g) i CL 2 •č« .Si.'P 1 2 O 2 p t) = 2 p o. p p S-g M P P 5 I P O ^ N P TJ C P »O C 3 P N P C -t >N P P E £ p •■S p p •p p i C p C p E g S N CO CO p CO 2 Q. .■S 'p a p n £ 2 ^ p £3 2 "S a p I •C a C P ^ p O) »o ^ p CO o C^ ■p ^ cg.co C CO i" N £ P a -C cog CO Petek. 16. julija 2004 GORENJSKI GLAS • 29. STRAN o o C\i CD I CM CsJ 4 <0 LU CO LU OC O O % CO ^ 2 Q ž D C S CO R p p p p C C •F s "O .s, N i! p C p (D ^ E »P C >co E « •i p 5 ^ p -n p o F C ^ C — P P P o ^»CO p p> p CO p CO p C ^ N 3 -Si ^ P P 'P ^ ® Z -■SN g-E.a lir P P P •u »o P P ife 3 a p o. fö CO p 'CO is E g p) "s £ p s p 2 a I I ^ p) £ p 3 J. p C C0.2. g ■C E Ie p p d o. »o 2 2 0 a a E »I kJ O o p» p E S'ü 3 p iž p o -.a J 1 R p p P) p ® s p ^ ■p p p 3 .P ® O C ~ CO - 2 2? P 2 to CM £ O o o CsJ P »N N £ O) s p & p to 2 i «o KO O OD S s OD O (O o oc a O CD S O) «M p« p 0) cg X £ t u p p "53 lil CM R >co •S. •p p O P^ S p _ N 8 £ m X E CO II Ol E O ^ ^ E «S 2 .E - o, fl| C p P to p (i) 3 2 "S o. p P) p to p p C* p p to Ö "3 -S C P '8 I 5 a a® "2 jO o 0) CO p p N P § P J .C % iS p 9 £3 > P P .fa IZ" p I i p C to B o C CS) £ O C\J CO H CVJ £ O C\J X to p E 6 d) E it p C iS o ■P "5 P P 1 §> .s f3 P ^ TJ g) 2 2 p o. S p p = 5 p'^ü p N . •p ^ .Si p -.X S' 2 p £ ® Ž S p .2 --O 1 $ C p p § s p o 5--I O ^ 2 o 'S £ CVJ n m N p E CO a p C N S P Q 6 a p C £ p I p* p> p TJ ■p P C P i ■p P P) 2 a p »p p . p p C o. If O) II "p 2 S* .2» o ^ #5 3 S UJ s o < o lU CO CO o C3 s š C3 O g « • 2 o. p I p Is I CO •o a h s p ■p C N P £ p a N • • Sol 'p* "p to «= p g to Pj O — g p p p 5 N II S 3 3 »N N N £ E p ^ £ n 11 ■I s C ^ — p t) p 2 p n .£ p p a 2 8 E f C CO I a p č TÖ .2 .fc C N C 3 E C p E p li N N X O ^ g P-= K 2 > ts to $ to 3 š o N T3 N (s E o lO Iß o m" E P P C •e 2 (O 'C T 5 2 p p-S ■N p s 5 X p E p p •o E p (O Ö s oc UJ cc h- m a. p N P •C >o p C p Ui P C p z '■o s 3 O > iS p ■o N <0 N ®< (O E QC nUJ & p UJ o. o s s p p C p i p C tg C p o C a S X o <0 3 s UJ N < 0 LU Z OD 1 g; H O O O o p "O (O (O O C3 0) ^ I CO 12 p g >p .9 >OT CO O N o CSJ CO cCC » (D SÄ- 2 o « CLCLg P -C P .9 P N > 8 O P P i: O. P S p 'O o o p -Jć o P) ^^ p " p CO •?= s O "P O P Ö O P 2. 2 -S C ^ p đ) čl £ s ra 3 11 2 £ P CO T- g CL to 5, «g' o »o .o a> o •o' 2 to -p p p 2-p o. p Csf N E E E o o o o o o oo" oo' CO p 1 p £3 £ p £ p CVJ CJ CO 3 Q ►CO CO ^ CNJ CO « • • CO CO CO LU O oc s s < z (O CM E o o o" o a 3 CO o CD lO CJ) -lO CD CD ^ CD ^ CD r O CO 0* p £ £3 O P P O. CO p rS« O < UJ s D O o < z I-^ LU O oc a CO oc g CO o oc o. p« 2 CO z 3 O. LU Z i < z LU O OC a UJ £ lU S CO 6 <3 to p > i CO C 2 p p C p a p P) p C p £3 >N CO LO to co" oc to k UJ »Ü o UJ Q LU CO 5 p p 5 •o 2 p CO '5* C to S £i C o 2 CO £1 C. o '■5 p £i _ 2 n .b > 0) p it p p p C >5 H/i ■p P ■p P P P C P C g 2 p > p N P Z •C p E (O D i p E p i p to p p p ■p g ^ žl >N 2 -O •P O . p p £ 0> CO p p »N C N'ö P -C P)0-— p p C p ■p p o. p" 1 ■p* 2 a CO Ä7 P CO o C cO »O I g Q. p C* P I a •g I ■p Q d) P P TJ TJ p N P P P) C CP® S'g . >C0 • ii "i-;: "P p rt giS C 0> 3 TJ P P P I P .2, P TJ CO P CO P CO P O. i g '-š CO p LU Q < Č3 § z < o oc o CM p TJ 2 Q. .P P to g O. "c i i £i O .^£3 C^ P 2 N 3 2 ^ J. = p € o >S p C ^ 'O s := P p" CO C o § p ° CO $ CO C t: . 0) o 3 > O- »£L »CO • Ä 0) O) O CO P-'F a g P »p 3 N 2 [S p p p £3 O P C »P S 2 p C» 2 2 T3 C g p ^ > p 'p" p p)-o is o ^ P-OrS S CO CO d) p ° s r ><0 C i fc gN-f 2 3»8 .2."S "8 £ P C O. P B C m P O P P) "P P g O «S CQ 2 5 p £3 O P »O P . P) P P CÄ E 5 p T3 d) 6 •O T: >N P P "O 5 P Ig' P Ž ;55 5 p if! ."O CO p •R > P X - O) 2 CVJ o Q.E5 p o -9 CO s d) ^ o • p E p o i 3 •P P E £3 O £ p Jčo a g 5 -C ^ o '55 p p C £ § .g P o. C 2 ^ p CO ■9.1 S N ^ 'C P C "P C ~ s ® 5 S C o p TJ ^B C LU X S p C p •a > -O p a p S p «i !o*>o* o O s E o p p (0 O) > p JBB C Cg S 5 p P C n > 0 2 p n E ifi o p D) p 2 "S a C N 0 P C o JfM S CO N o P o P p O E p 0) O p C •o 12 p > <0 Q. N < O LU i OD UJ Z < KO □ O p p «= to 0) ^ p p CO >o 2 p I 2 to p p C p •o I C •p fc p p o. p CO CO p 11 v CO p "P CO Ü p "P Ä p> p C" p C N E P) 2 C »Ü p $5 g o^ S Isl ti! p> g ^ o. N UJ P 00 'V!'- ■ L'' y'^'?! 0 1 ft) ® Iß o "O (B 3 o> 8s š § (T rt "O ^ g. I ® a ^ ^ 0> i D> ? TJ 3 t § (O' N N» s o TJ E S rv f s O ^ 3 ■8 ^^ o g M o« o § g 3 S CD S ® 5 D) "O GD B S ^ $ o o ä B S o. 3 O CO li' (Q < 3. ■o 5" o 3-D Ö o 3 -a 3 0>« ® o O ^ S" 3 w ?r (O ^ O) a-D 0 3 ^ CT X X > 00 01 o 3 il il 03 ^ O) 00 Oo 33 o> oc OD (/> CS m 3 w mg OD > z O) H O Z p > X m H C S » 3 o _ 3 s o 03 05 ® o •O W (O o 3. (O Q CA< 3 Š ?r O o CT S «3* o (Q -o s m' a K CT 00 O O 3 3 TT CT X X ^ cx> 3 -s fo l> u a o- 3 p 0 CT 1 O CO 00 NJ C/) o c/> (D N a c=: CD e o ^ fiL _ ^^ ^^ N 5 cv ■D S s« N II o o Ö) "O ^ 3 Si". SL 2 O (D o (0< •o o 3. o TT 3 0) o ■o o TJ O (O tt Ot 3 tt c 5 3 -o CO "D .3 ^ - ^ lil gg e 3 S" § 0 3® sj rn ^ _ cn s« CT i-i C" S o) 9 ■a 2 3 ^ M 0) 5:5. 5 3 (D -(Q W S o t: 3 o a 0) 3 0 Q. 1 a 3 o o 3 3 (D* D) CD •>J O ro -^00 O "O 5 b S! o o< o (O s 3 fi> 3 o s •2. g 3 fi> (O O N &> O O- 3 o o* C 3 -D s. o CT a O O ® CT 3r ti" I is^ o CD — 3 3 O ^ 0) cg. 03 o ^ I a o 3 "5' O CD i. o 3 i: 'S ČD CO 3 <2 03 3 Q o o- CO o CO o > o o. Š a ČoJ » 0< N 3 S o cd' 0< Q. 3 m O 's; (O 3 $ N 'S. 3 • MM« O O a CD O S ^ CD « 03 •D g D 3 ^ N 3. S* Ä-0 fi) O i I s ^^ •=• CO o ct> šl a öJ ä-o SS i. '-"O JÖ o CD 3 O TT ^ ÖL 3 o" o" ■o < CD JO CD ° i Q.

33 2. S Q Ö i.® 3 CO 3 fi. 3 3. w j-fi-^. §< CD aa co< CD - aS CO < o § ■o o o CT g 3: O" I? CD ® "D O 11 Z ® if 3 ^ TT O "•3 ST O 03 CQ S O a CD o (q 3 3 03 B 3 fi CO^ o TJ O "O c_ 03 0 o" p 1 T3 3 O. CD 3 03 O N N« O (O o 03 B. m' CO fi. TJ O a 9 03 o ® o CO o. o a CD s CD a CD 3 3 "O |o ÖI f® o fi> N -o N« 2 O O (O a o (D g o -I 03 ^ •O 2. a 5 s 3 Ö- ® o, - o aS F®" TJ N O N Q« 03 If C0< s S'i co< CQ ■O s: y o o "O < o 03 3. 0)< S N fi> 3 fi) ® 3 (JI S o 31 •O O 5 T3 O Ul 0>( ® CO TJ CD CO £ 8. (Q U O 03 3 N ® ct> 3 o" 03 3 "O o > _ 033 Si o S 33 m N« o 03 m > -o > o 7» co< T3 2 3' I.? ® O" 3 5 Ii S-® ti $ M š a o fi. 3 (O 3 ■o s (O 's (d o 03 O" ^3 3- O ® C- CO CT O O 3 o 03 3 ® 3 a>f 3 a 03 3 CO X "D 03 03 ■=•6 o ž o. 5 o. ® o CO _ 7-.' CD Ž C o< C o 9-"O o o cn 3- 3E CD ■O o Q X o m (fx > z > S m Z CO > •Ö § X CO« bJ 03 ® 9: ® '— 3 2 o 03 oi W C Ä 0< cj rsj D 0) 3 I u g o. I o 3 o 3 o 3 o (O o o p 3 o 3 O (O CT 03 Ö N i I g fe" CO 3 O i N ® 03 m CT ^ Ü 03 N 3 a O tf " Ž 3 o 3 o 3 o (O o o« 03 CD TJ 3 O« s 03 3 o" TJ a 3 I" o 3 fi. 3 O O 3 S ? N 03 CD ^ S" m- "ČD" 9 «r" O O. t ĆD N 3 O 2 ® ® 3 < O 5 "O ® O o? 1 a w 2; ■•35 o. ® CO o 2. • • N (O fi) S- ^ O o- CJl N c5' 3. co< o« e' TJ 3 Q. CO« O CO S" g, 3 o 3 ^ "O 2 ® N O. ® T3 S. O =5- S 2. 3 g T N ftj s » ^ S-O CD o- — O < o« o CL ® "F- fi. 03 a 9 S'® 2 C 3 CO O. II' Ig s fi tJ o- 3 q! fi. 9 2 < ® o g (Q O 03 Q. 03 2. 3 o o 3 N N § Q. 03 TJ O a.' (t> <0 (O 03 O 3 o o« 03 < u» 03—^0 g 3 ® TJ i. TI 03 9. O O. Q. fi. 3 O CO m- CO JL "O f i-3 o s ® 3 O O CT 3 o a>' o. o crt o o a aS 03 i ž C" O« ® 9 N L. CD CJl ® 3 CO -g ^ ® 9 fO cn C» c;) 3 N) ® (O 03 50 o CT S o ® i 3 a CO — o g 03 iS. N ® ® 5-1 S" ® § = CO ro gag r' 0 ^ 5 "" o ^ ro 03 03 o h;? ® E s i 0>< Q. 0< Ö 3-(Q 03 03 O. -3 S: ■5 ® B o r- o CQ < N O Ü. 3 3 3 03 C 03 ® ® 3 ® 3 CO o 3 - - a U ® CO ® o a S3 O fi) Q. 3 fi) fi) 3 3 § X w -i 11 N5 O N ® 3 2. ® o ® ® ■o 25" 03 ® O T3 ®' O CO ■o 3 o cl ® TJ o CO ® o. 03 3 1:^3 o ^ 3 ® " 2. c5' ® TJ a ® ® Š • <0 3 CT 03 I o 3 o o 3 s B5 3 &§= J.CD ® W o' ^ 03 Q. ? Iz ® 9- 9- o- ® ® S" ^ ^ ® 3 2 I ? o 3 ® S- i ® 8 Ü — o. ® 2. 3 ® p .(Q O-OE g o ž o« 3 ŽS, 0> T3 TJ o 5 ^ s o ° 03 i ® i ® o cq M ° 3 «=• 03 03 3 03 i ® -■5 "2. a ® H CO ^ o o. 03 CO a> ® T3 3 o 0 1 ® C 03 ® 3 co' CO ® 3 o 3 o a ® a Q. o a ® 3 o a 3 a 03 CO ® 3 ® ® ® 5 C < ^ w 3 2; ® Š'J a ^ ®' m o ® a s-5. o ® ® 03 (/) o TJ 3 ® 2. 3- ® 3"2 "2 Ö o 3 -- CT % 3 3 iS 05= 3 a co" o o O T3 3 a u 03 T> 3 co o 3 3 ® co mrs O O a3 N ® 3 ^ 3-g a ■ ^ f co CD z N _ 2* 3 ffi 9- i O O g.-ff' TJ o ° O 00 3- O o i ćT ^ 3 < o 5 3 9 fö- S^ 03 (O o co 03 (5' 3 ® (O 03 ® 3 5 T3 ® 03 03 C3) CJ) O O O O T3 "O ® CT X ^ Ü1 3 ® CT « X CO 3 PO II II ^ä» fO ro co 00 o o ^ o ct 3 3 3 fO ro ro CQ 3 3 ® (Q 03 TJ 03 ^ 03 (O i. 3 ® (O 03 TJ 03 03 -nI CO ro X cji o ro o o X (O Ol 3 ro ^ P' o X 3 -o co ro 3 3 X CT cn X čnlg 3 -.s ro ^ ro H U CO ro il H ro 00 00 t cn 00 CO -g <33 CD 0 ro 3 ^0 3 ro 0 (/> iMva TJ O Sg (O e 3 ® o. (O 3 o. 3 o" s g 3 iB TJ 3. C •O O 3 CT TJ 3 a o 3 ® 3 o Ihm • 0 1 a N 3 o o co § a • p S2 S 00 O m 03 O O 35 m 03 7; m ro r\3 I ö> o o GORENJSKI GLAS • 30. STRAN Petek, 16. julija 2004 ® ® co a s* o co" TJ O w (Q I s: N ® 03 O (O 3 S 3 ■o fi> a- OD 03 s: CT § • • CO S CO ® N 3 cv 3 O a co« co 3 o 03 "O ^ S. ® 'S -I ® 3 d 2 d 03 o 03 (O a U 0 = 2 aS I 03 ^ ^ S ® sis 5-f. s ® s: r^ M = ® a o TJ 3 o" ? a> E & I (0 O 8 03 3 CO ^ 3 C to ž? 3 3 3" CO g" ss C/) I < CO 0 S' C 1 < 1 o« i 9 1 C" S (Q . = cn CD w s® 11 ® O 3 0 1 o (O 03" ® tO o ® (O m g z o 0 00 1 z I z m O > o o > I o ® a O 3 ® ® ■o 3 a o 3 n Sž. §. ® ® 03 CO s m m X m ® co o 3 3 O: o co« 3 O« M S ® 5 o» CD O ® ^ 3 <0 fi 03 P ® g o 3 3 ß» ® O P c0< ä: ® 03 03 ro 3 3 g <0 » « ® ® 3 § S a o. ^ 3 CO CD c/) (D 1 = ^ 03 5 « o ® A 03 • Q. O O CT 3 i <2 03 TJ 3 v TJ < co oi 2: O) i öE |r o • s: 3 3 ® co co S" v o ® 3. CT a O 3 g ® — Q. CO ^ O ® -i ® ® S" ü>' ® 2:0 < « N* ^ Ö: ® 3 3- ® fi -i ^ ® ® ® N «s: ® CD ® ® I» C ä a 2 CT co CO« 5" T3 S 2 05-3 i® O CTg 3 T3 S? O 0^3 S = § as ^ 0 2 ® 3 ® ■o TJ 3. CT š co s "g CD O fi) 3 CD g < (D I? ® 2. ^ M K ro » c;) N 2. o S 3" 3 g- ro 3 03 ^ ^ 2 o ^ > < • _ ■Si g*® £ o le iS T- ®. ® O co 0) a* ® 3 o 3 ® tt & 3. ® i o o s 3 O« ® 3 O ® R CD 3 (O 5 m S m z m M X m N Z o N OD g Z m o m II ® ■o o 3 ® N 3 ® 03 i i -K Ä p 3 » ® Z 2. 13 03 ® O 7 co ® -o < O o« a I i o s 3 ® IS- s w a 03 ® ® o ® M ^ o 3 ^ CT W o g3 w o ® o ■ 03" 03 I T3 N C a 3 N zi. 3 O 3 ^ 2. co i. g — — 3 » s? o ® o. C o S'® II 03 3 co o T3 §■3 o & co O C 3. 3 ' 03 "O O O CT CO _ 5 2" ®' ® 2. S* O (D o a ■ "2 3 o ® Ü. 3- Cü C 5 TJ O 2. s a i s I o. 03 0)' Q. • ® O cg ® o" o (Q —• w 2* 3 ^ aK 3 TJ =T o CO ® TT a. 00% 3 o o 2* p' ® M-1 § ^ O 2: co co KO ro ro i i • ® ® CT 03 O TJ 3 3 a N < O O. § a 3 3 o 3 3 co' 3 ■o o < 5 N 0.9 ^ = If CT ^ S O -O fi. _ o 3 O ^ ® O« 03 (O ® 3 03 O co _ CT ® 3 o^ 8- 9= i i CD <1> o fi) o - 13 ? 03 g-® = Ii CD ~ O NEPREMIČNINSKO POSLOVANJE n o S PODNART; 42 m2. enosobno, urejeno, v vasi, balkon, trgovina. CENA: 9 mio SIT. SVET RE, d. o. o., Ljubljana. Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, wvw.svet-nepremicnine.si BEGUNJE NA GORENJSKEM - Poljče; 52 m2, leta 2000 obnovljeno enoinpolsob-no stanovanje, CK, brez balkona, kabinet, ZK. CENA: 9 mio SIT SVET RE, d. o. o., Enota Kranj. tel. 04/28 11 000, 031/374 745, vww.svet-nepremicnine.si Kranj - Zlato polje, gradnja dveh enodružinskih stanovanjskih dvojčkov tlorisne dimenzije 10 * 7 m, klet, pritličje in mansarda. Primopredaja v 4. gradbeni fazi, ki zajema urejene zunanje terase, ograje, fasade in vsi priključki na fasadi, zemeljski plin, voda, elektrika, KTV, kritina Tondach ali Bramac, stavbno pohištvo-AJM, priklop na biološko čistilno napravo ter delno urejena okolica, prevzem po dogovoru. CENA: 32.000.000,00 SIT, AGENT KRANJ. Tavčarieva ul. 22, Kranj. tel. 04/23-65-360. vww.agentkranj.si AGENT KRANJ, d, o. o.. Vam ponuja novogradnjo v Britofu pri Kranju, 15 novih stanovanj z števci za hladno In toplo vodo, kalorimetri, vsa stanovanja imajo balkon In parkirišče. Na razpolago še nekaj stanovanj in sicer: - Iss + 1 v pritličju, 38,02 m2, CENA: 13.670.624.64 SIT (57.228,00 EUR) - Iss + 1 v pritličju, 38,83 m2. CENA: 13.932.914,88 SIT (58.326,00 EUR) - Iss + 1 v pritličju, 39.24 m2. CENA: 14.078.631.68 SIT (58.936,00 EUR) - Iss + 1 v pritličju, 38,43 m22. CENA: 13.807.741,76 SIT (57.802,00EUR)- 1ss+ 1 vpritličju, 50,16 m2. CENA; 17.730.629,12 SIT(74.224.00 EUR) - Iss + 1 v mansardi 47,49 m2. CENA: 16.837,695,68 SIT (70.486,00 EUR) - Iss + 1 v mansardi 36,44 m2. CENA: 13.142.222,08 SIT (55.016,00 EUR), ki bodo vseljiva 30. aprila 2005. Cene že vključujejo DDV (8.5 %). AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22. Kranj, tel. 04/23-65-360, vww.agentkranj.si KRANJ - OKOUCA, NUJNO KUPIMO VEČ GARSONJER RAZLIČNIH VELIKOSTI, ZA NAM ŽE ZNANE STRANKE. NUJNO!! AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04/23-65-360, www.agentkranj.si KRANJ - PLANINA I, prodamo lepo enosobno stanovanje v 4. nad./12, staro 30 let, 40,10 m2, balkon, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 12.500.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04/23-65-360, www.agentkranj.si KRANJ - PLANINA I, prodamo prazno in zelo lepo enosobno stanovanje s kabinetom, 54,10 m2, staro 29 let. 11. nad., balkon, CK, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 14.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04/23-65-360, wvw.agentkranj.si KRANJ - PLANINA I. prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom, 54,80 m2, 5. nad./13, balkon, staro 30 let, kuhinja, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 16.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarieva ul. 22, Kranj, tel. 04/23-65-360, vww.agentkranj.si KRANJ - CENTER, v staro meščanski hiši prodamo prazno dvosobno stanovanje, hiša obnovljena leta 1993, 64 m2, PR/2., Okolje, vsi priključki, vseljivo takoj. CENA: 14.000.000,00 SIT, AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04/23-65-360, vww.agentkranj.si ŠKOFJA LOKA - FRANKOVO NASEUE, prodamo dvosobno stanovanje 50,19 m2, 4, nad./4., staro 43 let, zastekljen balkon, CK-iastna plin, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 16.000.000,00 SIT, AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04/23-65-360, wvw.agentkranj.si KRANJ - ZLATO POUE, prodamo lepo trisobno stanovanje vpisano v ZK, 60,30 m2, pritličje, staro 44 let, brez balkona, ĆK-plin lastna, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 16.500.000,00 SIT, AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04/23-65-360, www.agentkranj.si ŠENČUR, prodamo prazno dvosobno stanovanje v mansardi, 97,55 m2, novogradnja, balkon, CK-olje, vsi priključki, vseljivo takoj. CENA: 27.158.000,00 SIT, AGENT KRANJ, Tavčarieva ul. 22, Kranj, tel. 04/23-65-360, vww.agentkranj.si x v KRANJ - ZUPANČIČEVA, prodamo trisobno stanovanje v fazi adaptacije, stanovanje bo izdelano na ključ, 75,96 m2, mansar-da/2, brez balkon, CK-lastna na plin, vsi priključki, prevzem takoj. CENA: 23.000.000,00 SIT, AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04/23-65-360, wvw.agentkranj.si KRANJ - PLANINA III, prodamo lepo, takoj vseljivo dvosobno stanovanje s kabinetom v izmeri 76,27 m2 + 4,51 m2 kleti, 5. nad./8, staro 18 let, balkon, vsi priključki, kuhinja z belo teh., vpisano v ZK. CENA: 19.700.000,00 SIT, AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04/23-65-360, vww.agentkranj.si KRANJ,Cesta 1. maja, stolpnica ENOSOBNO 36 m2, obnovljeno 2000, klima, cena 10,8 mio SIT, NEPI, dr o. o.. Škofja Loka, 041/425-380 BLED: V II. nadstropju prodamo trisobno stanovanje v izmeri 80 m2 +10 m2 kabinet, starost 16 let. Zelo dobra razporeditev, velik balkon na sončno stran. CENA: 26.000.000 SIT, K. R. NEPREMIČNINE, Lesce, d. o. o.. Begunjska c. 2, Lesce, tel: 041 /436-544, wvw.kr-nepremicnine.si BLED: V I. nadstropju manjšega bloka na mirni lokaciji prodamo dvoinpolsobno stanovanje v izmeri 55 m2, starost 35 let. CENA: 18.300.000 SIT, K. R. NEPREMIČNINE, Lesce, d. o. o., Begunjska c. 2, Lesce, tel: 041/436-544, vww.kr-nepremicnine.si KRANJ. Planina I - 3ss 77,6 m2 v 1. nad., letnik 1975, vselitev po dogovoru, cena 16.5 mio SIT K 3 KERN, d. o. o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 051/320 700 KRANJ: NOVOGRADNJA - na Primskovem bo v letu 2004 zgrajenih 8 stan. enot v hiši z dvema vhodoma, in sicer: 2 enoti - 1 ss z atrijem 40,40 m2 ža 15,70 mio SIT, 2 enoti - Iss v 1. nad. 46,35 m2za 18,00 mlo SIT, 2 enoti - 3ss z atrijem 86,75 m2 za 31,50 mio SIT, 2 enoti - 2ss s teraso v 1. nad. in garderobi v mansardi 72,10 m2 za 26.20 mio Sn. v ceni je vključen DDV 8,5 7o, lastna CK na olje in parkirno mesto pred hišo, last K 3 KERN, d. o. o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 051/320 700 KRANJ: stanovanje v 1. nadstropju hiše 76 m2, klet 23 m2 in podstreha 58 m2. I, 1912, ni obnovljeno, cena 18,4 mio SIT, K 3 KERN, d. o. o,, Maistrov trg 12. Kranj, tel. 202 13 53, 051/320 700 KRANJ: v pritličju večstan. hiše 2ss 63,50 m2, obnovljeno in z vso opremo, cena 17,5 mio SIT, K 3 KERN, d. o. o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 051/320 70 O KRANJ: mestno jedro, Iss, 41,52 m2v2. nadstropju, obnova 1990, cena 8.0 mio SIT K 3 KERN, d. o. o., Maistrov trg 12, Kranj. tel. 202 13 53, 051/320 700 KRANJ: Planina 3. 2ss, 62.10 m2 v 3. nadstropju, cena 17,3 mio SIT K 3 KERN, d. o. o., Maistrov trg 12, Kranj. tel. 202 13 53, 051/320 700 VARSTVO Iščem varstvo otroka na mojem domu -okolica Kranja, it 051 /413-992 8592 VOZILA DELI Prodam 4 zimske gume Sava Eskimo S2 dim. 185/65 R-14, ugodno. TT 040/623- 458 8477 Kupim prtljažnik za Renault Scenic, 1.02 in 4 platišča ET 43, 15 col V 031 /678^28 8566 Prodam 4 gume Michelin MXT 195/70-14, profila 7-8 mm, cena 40.000 sit. V 041/540-985 8589 Ugodno prodam komplet, vlečno kljuko in nosilec kljuke za tip avtomobila Kangoo 1.4 z atestom. tP 041/738-460_^ Prodam PEUGEOT 405, po delih, ff 041 /903-430 8636 CITROEN avtoodpad, rabljeni in novi rezervni deli, odkup avtomobilov. ® 50-50- 500 8674 Prodam HYUNDAI Poni GLS, 1.91, po delih, ugodno, "ff 031/208-127 8708 Gume zimske 175/75-16C, trentaM + S, 4 kom, -40%. -ff 040/559-361 8721 VIKENDI Preddvor s širšo okolico, kupim brunarico ali vikend, plačilo v gotovini. ŠIFRA: VIKEND 8300 VOZILO KUPIM Kupim KARAMBOLIRANO VOZILO, tudi totalko. « 031/770-833 6328 VOZILA ODKUP RABUENIH VOZIL od 1.94 dalje, plačilo v GOTOVINI. Uredimo prenos lastni-. štva. Adria avto d.o.o., Partizanska 1, Škofja Loka (bivša vojašnica). Đ 51-34-148, 041/632-577, adria.avtoafnasiol.net, VWW. raziskovalec. com/adriaavto 7573 Odkup, prodaja, prepis rabljenih vozil. Gotovinsko plačilo. « 20-11-413, 041/707-145, 031/231-358, Avto Kranj, Savska cesta 34, Kranj 7757 CITROEN AX 1.1 i. allure, 130.000 km, reg. do 11/04, črna barva, daljinsko centralno zaklepanje, šibedah, deljiva klop, 170.000 SIT. ® 041/704-219 Jure »3lzt^.si 7838 CITROEN AX SPOT 1.0, letnik '97, rdeče barve, cena 400.000 sit. Avtohiša Kavčič, Milje 45, 4212 Visoko pri Kranju, tel.: 04/275-93-93 Škoda fabia sedan comfort, 1,4 mpi - 50 kw, 1. 2001, modre barve, 10.000 km, možen kredit do 5 let - položnice, tel.: 04/20-13-510, 20-13-511 škoda fabia classic, 1,4 mpi - 40 kw, I. 2002, 6.000 km, rdeča barva, možen kredit do 5 let - položnice, tel.: 04/20-13-510, 20-13-511 yamaha xv535, 1. 2000, črne barve, 21.000 km, prtljažnik, vizir, naslon, servisna knjižica, možen kredit do 5 let -položnice, tel.: 04/20-13-510, 20-13-511 yamaha yp250a, I. 1999, 10.000 km, črna barva, abs, servisna knjižica, možen kredit do 5 let - položnice,-tel.: 04/20-13-510, 20-13-511 Suzuki vs800glr, I. 1995, črne barve, 28.000 km, vizir, torbe, možen kredit do 5 let - položnice, tel..: 04/20-13-510, 20-13-511 DAEWOO NUBIRA WAGON 1.6, letnik '98, cena 840.000 sit. Avtohiša Kavčič, Milje 45, 4212 Visoko pri Kranju, te 04/275-93-93 SUZUKI BALENO WAGON 1.6 GLX, modre barve, letnik '98, cena 1.090.000 sit. Avtohiša Kavčič, Milje 45, 4212 Visoko pri Kranju, tel 04/275-93-93 RENAULT 5 FIVE 1.4, letnik '94, metalno svetlo modre barve, cena 250.000 sit. Avtohiša Kavčič, Milje 45. 4212 Visoko pri Kranju, tel 04/275-93-93 FIAT PUNTO 55 S, 3V, letnik 1998, rdeče barve, 76.000 km, el. paket, cena 720.000 sit. Avtohiša Kavčič, Milje 45, 4212 Visoko pri Kranju, tel 04/275-93-93 RENAULT TW1NG0 BASE, letnik 1998, bele barve, 75.000 km, airbag, avtoradio, cena 730.000 sit. Avtohiša Kavčič, Milje 45. 4212 Visoko pri Kranju, Tel 04/275-93-93 OPEL ASTRA 1.6 SWING, letnik '95, metalno sive barve, servo, 2x Airbag. centralno zaklepanje, avtoradio, cena 590.000 sit. Avtohiša Kavčič, Milje 45, 4212 Visoko pri Kranju, Tel 04/275-93-93 PEUGEOT 406 1.8 ST, letnik 2000, srebrne barve, ABS, 4x airbag, el. paket, servo, avt. klima, cena 2.1OO.OOO sit. Avtohiša Kavčič, Milje 45, 4212 Visoko pri Kranju, Tel 04/275-93-93 HYUNDAI SONATA 2.0 GLSi, letnik '95, ABS, klima, airbag, el. paket. el. ogledala, servo, radio, cena 560.000 sit. Avtohiša Kavčič, Milje 45, 4212 Visoko pri Kranju, Tel 04/275-93-93 DAEWOO MATIZ SE 800, letnik '98 prva registracija 99, 80.000 km, elektro paket. Tel.: 041/256-910 PEUGEOT406 2.0 HDI, letnik'2002, srebrne barve, vsa možna oprema, 1. lastnik, servisna knjiga, cena 2.750.000 sit Avtohiša Kavčič. Milje 45, 4212 Visoko pri Kranju. Tel 04/275-93-93 FORD ESCORT 1.6 CLXi, letnik 1991, bordo rdeče barve, 175.000 km, centralno zaklepanje, strešno okno, cena 220.000 sit. Avtohiša Kavčič. Milje 45. 4212 Visoko pri Kranju, Tel 04/275-93-93 RENAULT MEGANE 1.4 RXE, letnik 2000, temno srebrne barve. ABS, klima, 4x airbag, el. paket, sen/o. potovalni rač., radio, cena 1.820.000 sit. Avtohiša Kavčič, Milje 45, 4212 Visoko pri Kranju, Tel 04/275-93-93 VW GOLF 3 CL RABIT letnik 1996. temno moder, el, paket. 1. lastnik, cena 900.000 sit Avtohiša Kavčič. Milje 45, 4212 Visoko pri Kranju. Tel 04/275-93-93 FIAT BRAVA 100 16V. letnik 1999, metalno zelen. avto. klima. 2x airbag, el. paket, servo volan, radio, 1. lastnik, cena po do-govoru.Avtohiša Kavčič. Milje 45. 4212 Visoko pri Kranju. Tel 04/275-93-93 Peugeot 206 XR Presence 1.4, letnik 2000, 62.500 km, temno sive barve, airbag, dalj. cent. zaklepanje, el. stekla, servo. 1. last., servisna knjiga, cena 1.470.000 SIT Avtohiša Kavčič. Milje 45. 4212 Visoko pri Kranju. Tel 04/275-93-93 VW POLO Variant 1.6. letnik 1998. temno moder, 2^ airbag, servo, el. paket, servisna knjiga, 1, lastnik, 71.000 km. cena 1.190.000 SIT Avtohiša Kavčič. Milje 45, 4212 Visoko pri Kranju, Tel 04/275-93-93 GORENJSKI GLAS • 34. STRAN KRIŽANKA / jnfo@g-glas.si Petek, 16. julija 2004 ZELEZINIKI ROBERT BERNIK s.p. Cešnjica 8, Železniki Dobrodošli v gostilni Pri Pujsu. Gostilna je v Železnikih, v Selški dolini, kamor poleg domačinov radi zahajajo pohodniki, razni izletniki, veliko Gorenjcev pa gre v Železnike prav zaradi gostilne. Za ljubitelje prave slovenske hrane ponujajo svinjsko pečenko, rebrca, pujsovo ploščo, kračo in seveda hišno specialiteto - postrv po tržaško. Vsa skrivnost je v peki in v zabeli: česen, peteršilj, na koncu pa še maslo. Poseben poudarek je na kmečki pojedini, ki jo servirajo v glineni posodi, tako da na mizi res ostane ravno prav topla. Vrata gostom so odprta vsak dan od 9. ure zjutraj do 10. zvečer, ob petkih in sobotah pa do 11. zvečer. Izžrebanci nagradne križanke GOSTILNA ALEŠ 1. nagrado: bon v vrednosti 15.000 sit prejme MARIJA KOLMAN, Štirnova 9. 4000 Kranj 2. nagrado: bon vvred-nosti 10.000 sit prejme NATAŠA STREHOVEC, Poštno ležeče, 4101 Kranj 3. nagrado: bon v vrednosti 5.000 sit prejme NATALIJA KOŠIR, Zapuže 13c, 4275 Begunje na Gorenjskem Dober tek 9 ker PUJSU je svii^jsko dobro 04/5100-600 Tri nagrade Gorenjskega glasa pa prejmejo: TONČKA GAUOT, Na Kresu 34, 4228 Železniki; PETER PORENTA, Sv. Duh 33. 4220 Škofja Loka, in JANEZ ŠKRJANEC, Periska c. 35a, 1261 Ljubljana Dobrunje. Nagrajencem čestitamo! GORENJSKI GLAS RAZKOŠNO STANOVANJE LETALSKO GORIVO NAUKO ZVOKU ZDRAVNIK ZA OTROŠKE BOLEZNI OTOK OB ZAHODNI IRSKI OBALI PODZEMNI HODNIK TANJA ZGONC PISATEU KRANJEC OTOČJE V SREDNJI AMERIKI AVTOR: FRANCI KALAN POJEDINA PO KONČANEM ZIDARSKEM DELU GEOM. KRMJUA NAJVEČJA ARTERIJA FIZIK ČERMEU DELEC Z ELEKT. NABOJEM KRŠČANSKI SIMBOL VEUKA KAČA, BOA KRILO POSLOPJA BESEDA, KIIZRAŽA KOUČINO PALICA ZA ČIŠČENJE PLUGA FRANCE ARHAR AMETIST, ARDILA, EVOLUTA, GINGAM, MAO DUN ZLATO JABOLKO AMERIŠKI ŽIVINOREJEC NA KONJU REKA V ŠPANUl GLAVNO MESTO KATALONUE V ŠPANUl RAZISKO-VALEČ JAM BELA GLINA MOŠKI POTOMEC SKUPEK ENAKIH TELESNIH CELIC PONUDBA SPONZORJA SIMBOL ZA TANTAL POLDRAG KAMEN VIJOU-ČASTE BARVE KISLO ZEUE ROLETA ODISEJEVA DOMOVINA IVO MOJZER BRALNO PISALNI POMNILNIK PESNIK GRUDEN ANTON AŠKERC SESTAVINA V MALTI RIŽEVO ŽGANJE NASILEN VSTOP V PROSTOR NAŠA ATLETINJA (BRrrTA) LEPO VEDENJE IME PEVKE JOPUN PRITOK DONA^V NEMČUI PRIPADNIKI lUROV STROKOV. NJAKZA KEMUO JAZONQV IMDMORŠCAK] ZAPORNIK GORENJSKI GLAS ČEŠKI ATLET ZATOPEK NAŠA CEUNA KITAJSKI PISATEU THOMAS ARNE POLKROŽEN MORSK) ZALIV PEVEC COTIIGNO GREGOR TOZON ZDRAVILNA RASTUNA LAK NA NITRO OSNOVI MESTO VISTRI DVOM, SKEPSA PONOŠENA OBLEKA KMEČKO NASEÜE NAŠ PUBUCIST (ANDREJ) OUVER DRAGO-JEVIČ PONUDBA SPONZORJA TRENJE IGRALKA MIRANDA REKA V MONGOUJI STROKOVNJAK ZA ENOLOGIJO SEČNJA LITERARNA SMER OTROŠKA NELEZ-UIVA BOLEZEN HRVAŠKO MESTO V LIKI IVAN LEVAR TKANINA ZA PREDPASNIKE OTTAVlO BRAJKO AMERIŠKI JAZZ GLASBENIK (JIMMIE) TVOREC, PISEC KUHINJSKI ELEMENT BOMBAŽNA TKANINA RUSKA VLADARSKA RODBINA JOSIP JURČIČ UTINSKI PREVOD BIBLUE IME PEVKE RUPEL DEUVEC V TKALNICI IVAN LENDL HUMORISTKA PUTRIH PETE SAMPRAS PRIPADNIK GOTOV RAZSTAVNA TABLA PRAVEC GIBANJA ČETRTA DIMENZIJA ZELEZPttKI « 1 v ») ff'- lili I • 2. Vi.' 2 jŠ 4 5 6 7 j 9 10 11 12 13 14 116 17 18 19 20 Ill, ' I I Petek, 16. julija 2004 MALI OGLASI / info@g-glas.sj GORENJSKI GU\S • 35. STRAN iZDePLSi Mali oglasi poslej tudi na spletnem portalu Izberi.si! Male oglase sprejemamo pri okencu na Zoisovi 1 v Kranju in telefonsko od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure. Male oglase za objavo v petek sprejemamo do srede do 13.3Ö ure, za torkovo številko pa do ponedeljka do 7.30 ure. Oglase lahko oddate po telefonih 04/201 42 47 ali 04/201 42 49, po faksu 04/201 42 13, po e-pošti malioglasi@g-glas.si, ali na spletnem mestu Izberi.si. ^^ oglasi, označeni s to ikono, so objavljeni tudi na spletnem mestu www.lzberi.si, kjer si lahko ogledate tudi slike in daljši opis oglaševanega predmeta ali storitve. Gorenjski glas. d.o.o., Zoisova 1, Kranj Citroen BERLINGO 1.9 D, letnik 1997, kovinsko moder, airbag, el. paket, servo, vlečna kljuka, garažiran, cena po dogovoru, tel.: 041/256-910. Ugodno prodam RENAULT Ekspres, lepo ohranjen, 1.91, rdeče barve, ugodno, Zg.Brnik 132. ® 041/320-676 8468 Prodam FORD Escort 1,8 16V, 152.000 km, alu. platišča, šibedah, vlečna kljuke, alarm, centralno zaklepanje, cena po dogovoru. ® 041/378-769 »3izberi.»i 8504 Nudimo takojšnji gotovinski odkup rabljenih vozil od 1.97 dalje, wwv/.rondo-trade.si. ff 041/942-912 Rondo Trade d.o.o., Ki- v drićevac.51, Sk.Loka ssoe Prodam TOYOTA RAV 4, i.96, 5 vrat, 4 x 4, klima, vsa ostala oprema. ® 041/227- 338 »Sizberi.sl 8551 Prodam Caddy diesel in 4 kolektorje 1000 X 2000. ff 515-55-90 8554 Prodam CITROEN AX caban, 1,4 diese .december 1992. ff 040/389-076 8556 Prodam SEAT Cordoba GLX, 1,6, 1.94, 108.000 km,^ dodatna oprema: strešno okno, vlečna kljuka, 4 gume s platišči, cena: 450.000 sit. S 031/669-279, 041 /318-357 » 3 Izberi.si 8557 Prodam SUZUKI Baleno GI_X, temno zelen, klirqa, cena po dogovoru. Đ 041 /486- 888 »9lzbOTi.sJ 8559 Prodam RENAULT 5 Five, 1.95, 121.000 km, 1.lastnik, garažiran, nekaramboliran, ohranjen, "ff 041/638-135 »3izberi.»i 8572 Prodam FtAT punto 55 S, 1.96, 110.000 km. ff 031/657-486 pop. »3iiberi.ri 8574 Prodam RENAULT Clio 1,4 alize, klima, daljinsko odpiranje stekel In vrat, 1. lastnik, 1.00, 63.000 km. ff 041/213-742 »3liberi.si 8575 Prodam OPEL Astra 2,0 diesel TDi, 1.99, karavan, bele barve, 1.830.000 sit in FORD Fiesta 1,3 i, 1.97, temno modra barva, 530.000 sit. » 041/442-691 »3lzberi.si 8577 RENAULT Kangoo 1,9 D, 1.98, servo volan, ele. pomik stekel, -ff 041/614-048 »3lzberi.6i 8582 SUZUKI Baleno karavan 1,6, 1.97, servo volan, ele. pomik stekel, zračne blazine. Đ 041/614-048 8583 FORD Fiesta 1,1,1.91, 140.000 km, registriran, lepo ohranjen, oprema: CZ, ele. stekla, radio, servo volan, deljiva zadnja klop. Đ 031/840-981 8584 Prodam FORD Escort 1,6 16 V. 1.96, rdeče barve, prevoženih 90.000 km, cena po dogovoru, ff 040/327-565 8595 PASSAT Variant 1,9 TDi, model 2002, izd. 2001, 2.970.000 sit. -ff 041/774-286 8611 Prodam RENAULT 5 campus, 1.90, po delih. « 041/731-996 »3lzberi.8l 8612 ^ Bratov Praptotiiik 10.4202 Naklo ' Tel./Fax: 04/257-6052 PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH ^ SISTEMOV TER f AVTOMOBILSKIH ^^ BLAŽI LCEV "SSkirS'kiOr^'S iMONROEi URADNE URE IN DEŽURSTVA POGREBNIH SLUŽB AKRIS, d.o.o., Nova vas 17, Radovljica, tel.: 04/533-33-65, Šk. Loka; 04/5123-076, 041/631-107 KOMUNALA KRANJ d.o.o. - DE Pogrebne storitve, C. Talcev NN, Kranj URADNE URE: od 6. do 14, ure, od ponedeljka do petka, Tel./Fax: 04/28-11-391, dežurna služba neprekinjeno 24 ur, 041/638-561 NAVČEK, d.o.o., Pogrebne storitve, Visoko 75, Visoko, tel,: 04/253-15-90, 041/628--940 JEKO d.o.o. - IN, Pogrebna služba, Blejska Dobrava 117/c, Blejska Dobrava. URADNE URE: od 7. do 15, ure od ponedeljka-petka, tel,: 5874-222, Dežurna služba popoldan do 20, ure. Tel,: 5874-222, od 20. ure dalje do 6. ure zjutraj, tel,: 5860-061, 5860-064,041/587-283 ^ POGREBNIK, d.o.o., Dvorje 13, Cerklje, tel.: 25-214-24, 041/614-528,041/624-685 POGREBNE STORITVE NOVAK, Anton Novak, s,p. Hraše 19, Lesce, Dežurna služba: 04/53-33-412,041/655-987,040 887 112 LOŠKA KOMUNALA, d.d., ŠKOFJA LOKA, Kidričeva c. 43/a, Škofja Loka, od ponedeljka do petka od 7 do 14, ure, tel.: 50-23-500,041/648-963. Dežurna služba od 14, do 7 ure zjutraj naslednjega dne, tel.: 041/648-963,041/357-976 ^ POGREBNE STORITVE HIPNOS D.O.O., Iztokova 8, Medvodetel/tax.: 01/3613 - 589, dežurni: 050/ 620-699 ZA OBJAVO OSMRTNICE ALI ZAHVALE V GORENJSKEM GLASU DOBITE OBRAZCE PRI VSEH DEŽURNIH SLUŽBAH. Prodam GOLF III diesel 1,9, 1.96, servisna knjižica, možna menjava. ® 041 /438-162 8620 RENAULT Megane 1,6, 1.01, klima. ABS, CZ, 4 X airbag, CD, cena 2.050.000 sit ali manj. 041/786-263 »3w)eri.ii 8625 Prodam ŠKODO Favorit 135 LS, dobro ohranjeno, neregistrirano, 1.90. O Ö41/773-735 »3lzberi.sl 8626 Prodam RENAULT 5 campus, 1.92, cena po dogovoru. Đ 031/837-937 »Suberi.« 8632 VW GOLF IV 1,9 TDi, 1.98, 90 KM, klima, comfortline in ostala oprema, ugodno. ® 041/787-050 »3liberi.si 8646 Prodam Mazdo 323 F, 1.93, kovinsko modre barve, reg. do konca decembra 2004. ® 23-25-543, 041/570-597 »3izber(..i 8647 POLO 1,6, 1.96, 3 vrata, klima, nekaramboliran, vzdrževan. S 031/307-057 » 3 lzberi.6i 8649 SEAT Toledo 1,9 TDi, 1.04, klima, ABS, alu platišča, kredit na položnice, prodam. ® 041/543-876 »3lzberi.8l 8653 Prodam FIAT Bravo 1,6,1.99, sinje modra barva, 89.000 km, cena po dogovoru. g 041/252-768 »Siiberi.si_sesa Prodam RENAULT 4, 1.90. Tf 041/938- 150 »Sizberi.sl 8658 Mitsubishi Carisma 1,6 GLX, 1.98, kUmain vsa oprema, rdeče barve, odlično ohranjen, cena 1.550.000 sit. ff 041/869- 599 8662 « Prodam GOLF D 87, bele barve, kljuka euro, garažiran. Đ 051/410-758 867o Prodam Clio Pack 1,2, 1.00, bele barve, 29.000 km, 1. lastnik, brezhiben, garažiran, redno servisiran. Đ 031 /449-644 8686 Prodam AUDI A3 ambient, kovinsko sive barve, 1.98, z vso opremo, prevoženih 57.000 km. ® 23-25-272, 040/322-358 8705 PUNTO 60 SX, 1.98, 1. lastnik, 80.000 km, zelo ohranjen, cena 690.000. ® 041/350-166 »^iiberi.ri 8710 PRODAMO: LAGUNA BREAK 2.0 RXE I. 1996; DAEWOO TlCOl. 1996; ŠKODA FELICIA GLX 1,6 I. 1997; MEGANE SEDANE 1,9 dCi I. 2003; AX 1.0 I. 1997; LAGUNA GRANDTOUR 1,91 DCI I. 2003; LAGUNA 1.6 I. 2001; MERCEDES, CLK 320 I. 1997; MEGANE 1,6 DYN I. 2003; SCENIC 1.6 16V I. 1999; TWINGO 1,2 OCEAN I. 2004; TWINGO PACK 1.2 I. 1997; CLIO YUT 1,2 I. 2004; KEX GC 1,5 dCi I. 2004; OSMRTNICA Našemu dijaku ROKU POTISKU v slovo Tišine bi rad. Veliko tišine neba pod jesen. Da čujem zreli molk utrujenih bilk in omagujoča srca molčečih dreves in spokojno lesketanje voda, ki se jim nikamor več ne mudi. (Ivan Minatti) Kolektiv in dijaki Ekonomske šole Krai\j ZAHVALA V 76. letu starosti nas je zapustila naša draga sestra in teta TEREZIJA MIKLAVCIC p. d. Martincova Rezka iz Gorenje Dobrave Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaŠčanom, prijateljem in znancem za izrečene sožalne besede, sveČe in cvetje. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku Alojziju Oražmu za lepo opravljen obred in pevcem za lepo petje. Brat Janez in vsi i\jegovi CLIO RT 1,41.1999; FIAT BRAVO 1.2 16V I. 1999; FIAT UNO 1.0 I. 1997; CLIO 1,2 16VI. 2002. Vozila so servisirana, garancija na tehnično brezhibnost. Dodatne informacije na tel.: 04/281 57 12, 281 57 11. prodaja vozil PREŠA, d. o. o.. Cerklje na Gorenjskem ZAPOSLIM Zaposlimo izkušenega FASADERJA. Me-gamatrix d.o.o., Staretova ul.39, Kranj, tP 041/421-820 »3lzberi.ri 7556 Zaposlimo KV mesarja ali kuharja za nedoločen čas. ff 041/650-975, Oblak Janez s.p.. Delavska 18, Žiri »3izb6ri.si 0222 Zaposlim stavbnega kleparja, krovca in pomožnega delavca, s 041/62-82-92, Spartak d.o.o., Sveteljeva 4, Šenčur » 3 lzberi.si 8232 Slaščičarsko podjetje zaposli kvalitetne SLAŠČIČARJE-KE. Izkušnje obvezne, prošnje pošljite na naslov: KRALJEVI MIG-NON d.o.o.. Gasilska c. 39, Šenčur 8238 Zaposlimo avtoličarja, željeno 3 leta delovnih izkušenj. tP 281-77-04 Avto Močnik, d.o.o., Kranj, Britof 162 »3izb«i.si 8378 Delo dobi natakar - natakarica v dnevno -nočnem lokalu. ® 040/204-008 Hombre Club d.o.o.. Cesta svobode 15, 4260 Bled 8400 Mlad dinamičen kolektiv išče novega sodelavca in sodelavko za pomoč v komercia-i na področju transportnih koles. Možnost pripravništva. Pogoj: končana srednja šola, znanje angleškega jezika, komunikativnost, urejenost, znanje dela z računalnikom. Prošnje z dosedanjimi izkušnjami pošljite na naslov. Jurina - svet na kolesih, Mlakarjeva 93, Šenčur 84ia Zaposlimo mlajšega upokojenca za pomoč v mesariji. ® 041/637-488 Mesarija Selak, Kopitarjev trg 4, 1217 Vodice »3lzberi.sl 8562 Zaposlim električarja in NK delavca do 30 et, okolica Kranj, za delo v proizvodnji, ff 25-35-600 Interfever, Rudolf Potočnik s.p., Hotemaže 102, 4205 Preddvor 8568 Za pomoč pri čiščenju zaposlimo osebo, delo v dop. času. v 040/616-345 Kavarna Dvor, Karolina Ferjan s.p., Dvorje 50, 4207 Cerklje 8586 Redno zaposlimo terenskega komercialista za trženje potrošnega materiala znanim kupcem. Stimulativen osebni dohodek! Pisne prošnje sprejemamo na naslovu: Mat-mar-line d.o.o.. Brnčičeva 13, Ljubljana »3izberi.si 8641 Iščem dekle za delo v strežbi v okolici Kranja, urna postavka zelo dobra. ® 041/738-468 Bar Lev Bojana Jenko s.p., Dvorski trg 18, Preddvor 8725 ZAPOSLITEV IŠČE Delo Išče INŠTRUKTOR MATEMATIKE, priprava na maturo in popravne izpite. ® 070/812-053 8507 Narodno - zabavni "Trio" ali "Duo" išče delo na ohceti, obletnicah, piknikih. ® 533-10-15 8552 Iščem delo. Nudim varstvo psov med vašo odsotnostjo, lahko tudi šolanje, tt 041/869-452 , 858i Narodni One man band išče delo, igram na obletnicah, porokah, ff 25-22-152, 031/582-457 ■ 3590 Iščem delo, igranje na ohcetih, obletnicah in dnjgih prireditvah. ® 041/456-039 8605 Prodam več TELIČK in visoko breje, po iz-biri. tr 2561-649_^ Prodam TEUČKO simentalko, po izbiri. ® 041 /643-949 8669 Prodam TEUČKO simentalko staro 5 me-secev. g 252-30-12_^ ČB bikca starega 1 teden, prodam. It 031/837-519 8691 Prodam zajce za nadaljno rejo ali zakol in moped ATX 50. ® 041 /320-761 8692 Prodam kokoši nesnice, 100 sit, Zadraga 18. Duplje, tt 5958-405 8707 Prodam TELIČKO simentalko staro teden dni. «041/873-795 8709 Prodam 2 TELICI simentalki v 9 mesecu brejosti. tP 041/312-326 8713 ŽIVALI KUPIM Kupim BIKCA simentalca ali šarole za rejo, odstavljenega, teža cca 160 - 180 kg. o 596-10-89 8427 Kupim BIKCA simentalca ali druge mesne pasme, starega do 14 dni. ® 041/347- 248, 25-23-313 861B Kupim BIKCA simentalca starega do 14 dni. 041/857-908 8628 Kupim BIKCA simentalca starega do 1 tedna. « 031 /281 -875 eese Kupim BIKCA simentalca težkega 130-250 kg. » 233-00-11 8657 ŽIVALI ržiSnik&perc Zaposlimo GRADBENEGA INŽENIRJA za opravljanje strokovnega nadzora in dela v operativi. Pogoji: • univerzitetna ali visoka strokovna izobrazba • strokovni izpit • vsaj 3 leta delovnih izkušenj v operativi Pisne prijave zbiramo do 30. 7. 2004: PROTIM Riišnik & Pere, orhitei^ti in inženirji, d.o.o., Delavsko c. 24, Sencur, Id. (04) 279 18 00, e-moil: proti?n@rzisn{k-perc.si, www.rzisnik-perc.si PRAŠIČE, različno težke, prodam in pripeljem nadom. ® 041/724-144 7774 JARKICE nave, gratiaste, črne, peteline prodam, Hraše 5. Đ 01/3627-029 8294 Prodam KRAVO ali telico, obe s teličkom, bohinjski ciki. Đ 5725-032 843i Prodam TEUCO friziko v osmem mesecu brejo. -B 2571-084 8548 Prodam BIKCA sivca starega 14 dni. ff 031/559-796 esso Prodam zlate hrčke stare 6 tednov, cena 800 sit. » 2330-174 859i Prodam prašiče težke od 100-130 kg, domače reje in sveži špeh ter zaseko. ® 5957-958 8617 Prodam teden dni starega ĆB bikca, Gori-če 19.'«031/230-413 8621 Prodärno ČB BIKCE za nadaljno rejo.'» 031/617-833 8634 Prodam pašno KRAVO, friziko ali simentalko. Đ 031/259-730 ' 8635 Prodam kravo simentalko, 9 mesecev bre-josti, 3-ič teletila. 25-22-298_^ Prodam 10 dni starega BIKCA belgijca. ® 031/498-434. 8640 Prodam TELIČKO staro 4 mesece, simentalko. ® 2551-304 8661 Prodam 5 mesecev stare kozice; samske pasme za rejo ali zakol, tt 259-15-40 6667 Gorenjski prijatelj k*.v.*.*.*J s ' .^V' "'s'' ' ' >' >''•''' «'.v/ .SSS .v. RADIO SORA 89.8 91.1 Radio Sora d.o.o. Kapucinski trg 4 4220 Škofja Loka tel.: 04/506 50 50 fax: 04/506 50 60 e-mail:info@radio-sora.si V SPOMIN < Včeraj, 15. julija, je minilo eno leto, odkar je za vedno tiho zaspal FRANC NASTRAN st. Vsem, ki se ga spommjate in prižigate sveče na njegov grob, iskrena hvala. VSI NJEGOVI Vogye, 15. juiya 2004 v Življenje celo si garal, za dom, družino se razdal. Sledi ostale so povsod od dela t\>ojih pridnih rok. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega oČeta, strica in tasta FRANČIŠKA - FRANCIJA NOČ A se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in nekdanjim sodelavcem, ki ste bili v težkih trenutkih slovesa z nami. Zahvaljujemo se medicinskemu osebju Zdravstvenega doma Jesenice in zdravnikom Bolnice Jesenice. Lepa hvala za cvetje, sveče, ustna in pisna sožalja. Zahvala gospodu župniku za pogrebni obred, tolažilne besede in opravljeno sveto maŠo. Zahvala pevcem, trobentaču in pogrebni službi za opravljen obred. Ati, ohranili Te bomo v trajnem spominu. v Zena Ivanka, sin Branko z družino, sin Sandi z družino in drugo sorodstvo Jesenice, 8. julya 2004 ZADNJE NOVICE / info@g-glas.si VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO AGENCIJA RS ZA OKOUE, Urad za meteorologijo - •• ■S' M 1 I C. PETEK od 12 do 24 SOBOTA od 13 do 25 °C NEDEUA od 13*^0 do 29 °C Danes, v petek, in jutri, v soboto, bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Popoldne bodo možne krajevne nevihte. V nedeljo bo sončno in poletno vroče. Ljudje v Posočju so obupani, saj si večina ni opomogla še od potresa izpred šestih let. Bovec - "Ponoči ni bilo spai\ja, saj se je treslo skoraj vsakih pet minut. Bolj slišali smo kot čutili. Postali smo živčni, nobene volje več nimamo," je v sredo, dva dni po rušilnem potresu v Posočju vidno pretresena pripovedovala skupina žensk iz vasi Cez-soča. Nekatere so le s težavo zadrževale solze. Če je ^udem iz teh krajev po potresu pred šestimi leti ostalo vsaj upanje na pomoč države, pa so tokrat izgubili tudi to. Ljudje so obupani, saj mnogi še niso odplačali niti posojil od potresa pred šestimi leti. Obvestilo Na Letnem kopališču Kranj bosta od srede, 21. julija, do vključno sobote, 24. julija, vse dni od 9. do 20. ure za otroke s spremljevalci obratovala otroška bazena. V velikem plavalnem bazenu bodo potekala državna prvenstva in Odprto prvenstvo Slovenije v plavanju. Dopoldne bodo potekala predtekmovanja, popoldne od 17.30 naprej pa finalna tekmovanja. Vstopnine za obiskovalce plavalnih tekmovanj ni. Za informacije lahko pokličete recepcijo letnega kopališča po telefonu: 04/201 44 40. «i iZDen.si Vseslovenski porUI malih oglasov Ena spletna stran, ki združuje 7 časopisov z vseh koncev Slovenije! Obiščite www.lzberi.sl, oddajte svoj mali oglas, oglejte si popolnejše oglase, sprehodite se po rumenih straneh in naj vas navdušijo kadrovski oglasil Brskanje po malih oglasih še nikoli nI bilo tako udobno. pjH IM POMlilllQ Ili«® ^^ RADIO KRANJ, d.o.o. Slovenski trg 1, KRANJ TELEFON: FAX: (04) 2022-825 REDAKCIJA (04) 2021-186 TRŽENJE (04) 2022-222 PROGRAM (04) 2021-865 REDAKCIJA (04) 2025-290 TRŽENJE radiokranj@radio-kranj.si V (mšmf j ^-po^ta: Spletna stran: httpr/Zwww.radio-kranj.j WÄJBOU POSLUŠANA SÄDUSKA POSTAJA NA GORENJSKEM 'Tokrat so ljudje zares obupani. Večina še posojil od potresa iz leta 1998 ni odplačala, prihodki pa so tu pri nas zelo skromni. Pa še narava nas kar naprej tepe. Ne vem, komu smo se zamerili," seje spraševal vaš-čan iz Cezsoče. Med ljudmi je čutiti nezaupanje do raznih komisij, ki si te dni ogledujejo razmere na terenu, in državne tehnične pisarne, ki bedi nad obnovo Posočja. "Zadnja obnova je bila zelo nestrokovna in neracionalna. Izstavili so take predračune, da bi za ta denar lahko sezidali grad, ne hišo," meni vaščan, katerega hiša je v zadnjem potresu ostala nedotaknjena. Te sreče ni imela Mirjana Klavora, ki je svojo hišo že dvakrat obnavljala, zdaj pa jo Župan Bovca Danijel Krivec čaka le še rušenje. "Zelo žalostno je vse skupaj. Hišo popravljamo že od potresa leta 1976. Glede na naŠe plače ... Naj se gospodje v Ljubljani zamislijo, kako se bomo sploh preživljali. Posojil ne bomo odplačali do smrti." Prebivalci upajo, da bo za po njihovem nekakovostno V Čezsoči bo zaradi poškodb po potresu treba porušiti vsaj deset hiš. obnovo kdo odgovarjal. "Ne pa, da samo bogatijo na naš račun," je bila razočarana vaščanka, ki je že drugič ostala brez strehe nad glavo. Za bivanje je po ocenah bovškega župana Danijela Krivca neprimernih okrog šestdeset objektov v Bovcu in Čezsoči, morda celo več. Mnogi so zato začasno nastanitev poiskali pri sorodnikih ali sosedih, nekateri bivajo celo v drvarnicah in garažah. "Spimo po obnovljenih hlevih. Ker so nizki, so ostali celi," nam je zaupala ena od vaščank. Potres je zdaj pregnal iz Posočja še turiste, ki bi lahko tem krajem prinesli nekaj zaslužka. Predvsem Slovenci so odšli, vedo povedati domačini. Tisti, ki so ostali, pa so zagotovili, da se počutijo varne. "Mene ni Pomoč za Posočje Humanitarne prispevke za pomoč ob naravni nesreči v Posočju je mogoče nakazati na račun Rdečega križa Slovenije pri Novi jubljanski banki. Številka računajo 02922-0019831742, sklic 00-4009, namen nakazila "Za Posočje". Humanitarne prispevke zbirajo tudi na računu Slovenske Karitas pri Novi ljubljanski banki, številka 02140-0015556761, sklic 00-0000001207040, namen nakazila "Potres Posočje". Banka pri nakazilih na te račune ne bo zaračunala provizije. strah, popolnoma pa razumem ljudi, ki morajo tu živeti v stalnem strahu, da se jim bo hiša podrla na glavo. To mora biti zelo obremenjujoče," pravi Inge Rojs iz Maribora, ki v kampu v Bovcu z družino preživlja počitnice. V času potresa, je povedala, so bili ravno v avtu. "Bilo je grozljivo, ko smo prišli čez prelaz in je bilo na cesti polno kamenja." Tudi Sabine Sieger iz Nemčije je zatrdila, da je potres ne bo pregnal, čeprav jo je precej prestrašil. "Imela sem občutek, da so se tla premaknila za meter sem in tja. Kar zanihala so. Pa zelo hrupno je bilo vse skupaj." Z možem, pravi, bosta ne glede na vse ostala tukaj. "In predvsem veliko zapravljala, da bova vsaj tako pomagala tem ljudem." Mateja Rant, foto: Gorazd Kavčič > Najboljša kopalna voda Strokovno mnenje o vzdrževanju Pokritega olimpijskega bazena Kranj V skladu s pogodbo o izvajanju storitev s področja nadzora nad bazenskimi kopalnimi vodami izvajamo odvzem vzorcev za mikrobiološke preiskave in kemijske analize in pripadajoče terenske meritve, ki so pomembne za oceno ustreznosti kopalne vode in so določene s Pravilnikom o minimalnih higienskih in drugih zahtevah za kopalne vode (UR. 1. RS, št. 73/2003). Vzorce jemljemo iz zaprtih bazenov - iz velikega bazena in iz malega otroškega bazenčka enkrat mesečno, iz odprtih bazenov - velikega in dveh otroških pa po dvakrat mesečno v kopalni sezoni. Glede na izvide preiskav in analiz odvzetih vzorcev ter izvedene meritve v zadnjih treh letih (v 1. 2001, 2002 in 2003), menimo, daje kvaliteta kopalne vode v navedenih bazenih na zelo visoki ravni in da se vsi postopki za regeneracijo kopalne vode izvajajo redno, temeljito in kot je bilo z izvidi dokazano, zagotavljajo takšno higiensko raven kopalne vode, ki ne vpliva na poslabšanje zdravja kopalcev. Kranj, 12. julija 2004 ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO KRANJ Opozicija napovedala referendum Radov^ica - Radovljiški občinski svetniki so na torkovi izredni seji občinskega sveta obravnavali spremembe osnutka državnega lokacijskega načrta za avtocestni odsek Vrba-Črnivec, ki je bil javno razgrnjen leta 2000 in vsebuje več pomembnejših in večjih sprememb. Na seji naj bi občinski svetniki omenjene spremembe lokacijskega načrta tudi sprejeli, vendar so svetniki iz opozicijskih strank (SDS, SMS, NSi in SLS) pred glasovanjem zapustili dvorano in glasovanje o sicer zelo pomembnem dokumentu zaradi nesklepčnosti ni bilo mogoče. Menili so namreč, da njihovih predlogov niso upoštevali; zahtevali so, naj proučijo še druge variante za avtocesto in jih vključno s severno varianto ter tudi finančno ovrednotijo. Župan Janko S. Stušek je sejo prekinil in nadaljeval v sredo, ko so svetniki po razpravi sprejeli spremembe osnutka javno razgrnjenega lokacijskega načrta za avtocesto Vrba-Črnivec. Svetnik Bogomir Vnučec (SMS) pa bo sprožil postopek za razpis referenduma o sprejetem lokacijskem načrtu za gorenjsko avtocesto. R. Š.