št. 36 (1015) Leto XX NOVO MESTO, četrtek, 4. septembra 'W ^ 1969 izsiljevanja — dogovarjanje Medobčinski svet se je zavzel za večjo in spretnejšo obveščenost komunistov in javnosti o pomembnejših (hgodkih v sredo, 27. avgusta, popoldne so na seji medobčinskega sveta ZK Novo mesto raz pravljali o delu ZK na območju sveta po nedavni seji izvršnega biroja predsedstva CK ZKJ in obravnavali poročilo o delu sveta ZK, ki bo predloženo jesenski konferenci. V razpravi o prvi točki so se strinjali z ugotovitvami izvršnega bii*oja, da moramo dokaj ra?pasene metode izsi-(Nadaljevanje na 5, str.) Otvoritve vinskega sejma, ki je bila 29. avgusta ob 17. uri, so se udeležili najvidnejši domači in inozemski gostje ter predstavniki, ki so si z zanimanjem ogledali vse razstavne prostore, m^ drugim tudi paviljon DANE Mirna (Foto: Primc) ih zaprta vrata? Letos se je 2ananijšad vpis domala v vse srednja šole, najbolj pa v kmetijske. V zadnjih petdh letili se je vpis na kmetijsko srednjo šolo Grm zmanjšal za polovico. KSš Grm stoji letos, prvič v 80 letih delovanja, pred dejstiv-om, da ne bo mogla odpreti 9. letinika. Prijavilo se je saano 6 dijakov, po zakonu pa jiži mora birti za obstoj razreda najmanj 17. Iz naj;bolj kmetijskih krajev našega obm<>čja ni nobenega kandidata; nikogar ni iz novomeške občine, nikogar iz trebanjske, nikogar s Šentjernej sk^a polja, nič iz Bele krajine in nikogar iz Spod. Posavja. Stanje v kmetijstvu resni rožnato, toda stvari se pogasi vendarle obračajo nabodj-še. Naša družba bo morala prav kmetijstvu v kralikem posvetiti vso pozornost, brez strokovniih kadrov i>a kmetijstvo nima prihodnosti. Na sosednjih območjiJi va- S 15. MEDNARODNEGA VINSKEGA SEJMA A tudi letos presenetila Letos je DANA kar trikrat presenetila: dobila je tri zlate kolajne, predstavila potrošnikom več novih proizvodov, pokušina njenih proizvodov pa je brezplačna — Veliko zanimanje za POTENTILO DANA, tovarna rastlinskih specialitet in destilacija z Mirne, je tudi letos presenetila na vinskem sejmu. Čeprav je bila letos konkurenca zelo huda in merila ocenjevanja doslej najstrožja, so dobili vsi proizvodi DANE, kar jih je poslala v ocenjevanje. najmanj srebrno kolajno. Kot vsako leto je tudi letos presenetila DANA še z no- viihi pijačami. To so: POTEN-TILA oziroma SRČNA MOC, VITKA FRUTELLA in kolekcija miniaturnih stekleničk v prozorni embalaži, namenjena zbiralcem takih stekleničk. O novih pijačah nam je direktor DANE Lojze Krhin povedal: — Potentila oziroma srčna moč je izdelana na osnovi (Nadaljevanje na 8. str.) štiri zlate Na letošnjem mednarodnem sejmu vin, žganih pijač, sadnih sokov in opreme, ki je odprt\v Ljubljani od 29. avgusta do 7. septembra sta prejela edina dolenjska predstavnika DANA Mirna in BELSAD Črnomelj skupno 4 zlate in več srebrnih kolajn ter pismenih priznanj. DANA je dobila zlate kolajne za vodko, kavni liker, in cherry vino, BELSAD pa za ananasov sok. Z uspehom naših predstavnikov smo lahko več kot zadovoljni. Za mladino in kadre-vse! Dajemo podatke majhne ankete in pogovorov, opravljenih v dveh dneh. Podatki seveda ntso točni, žal pa nihče nima točnih podatkoo o tej stvari^ kar je selo bridka resnica. Zanimalo Tias je: koliko štipendij je razpisanih Mos, kako visoke so in ali so podjetja že upoštevala podražitev v študentskih domovih. Zvedel smo: doslej je razpisanih 54 štipendij ao Študij na visokih in višjih šolah in 38 štipendij na srednjih šolah (število sicer ni majhno, toda izbira ni posebna, ker sta pretežno večino teh štipendij razpisala SGP PIONIR in temeljna izobraževalna skupnost Novo mesto in je večina štipendij torej na voljo za gradbeno in peda- goško stroko), V podjetjih večinoma šele zdaj razmišljajo o tem, da bi štipendije razpisni (izgovarjajo se na dopuste), čeprav je za to že zelo pozno. Starši pa marajo vedeti že konec julija, kako in s čim bodo poslali otroka v Večina štipendij se giblje v zneskih od 220 do 350 din na mesec, le redke so po 400 din. Samo v dveh primerih so odgovorili, da so v štipendijah upoštevali letošnje podražitve. Lani se je celoten dohodek gospodarstva v občini povečal za 31 odst.^ a-kumulcija za 41. odst. in osebni dohodki za 20 odst. Mar nam ob tem res zmanjkuje dertarja za štipendiranje? M. JAKOPEC S staro pištolo je ustrelil soseda že pred osmimi leti sta se sprla edina soseda v vasi Bransko pod Jatno pri Sevnici zaradi motenja posesti na skromnem kolovozu — Oblak je imel še od vojne sem v kozolcu skrito pištolo z dvema nabojema — Strel z dveh metrov v levo stran prsi je bil smrten — Oblak v zaporu v ponedeljek pozno popol, dne se je v zaselku Bransko pri Šentjanžu odigral žalosten obračun med lastnikoma edinih dveh domačij v tem kraju. 33-letni Stanko Jakuš je z ženo in otroci peljal z njive oves. Ko je hotel z zemljišča soseda, 544etnega Martina Oblaka, odmakniti nastavljeno kamenje, da bi zapeljal zraven razritega kolovoza, je Oblak po krajšem prerekanju stekel po pištolo in Jakuša \istrelil pred vso družino. Jakuš je zapustil 3 otroke v starosti od 1 do 9 let, Oblak pa ima 6 otrok v starosti od 1 do 11 let. Kot nam je dejal miličnik Ignac Kumar iz Krmelja, ki je prisostvoval preiskavi, pištole, ki jo je Oblak hranil Še od vojne, niso našli. Storilec se je sam prijavil na milici. M. L. V NEDELJO SPEEDWAY V KRŠKEM! v nedeljo, 7. septembra, o(b 15. uri, bodo v Krškem mednarodne speed-way dirke. Nastopili bodo tekmovalci iz Avstrije, CSSR, Italije, Romunije in Jugoslavije. bijo našo šolo, naj odipira svoje oddelke, mi pa smo pred odločitvijo, da bi zaprli šolo 2 80-letno tradiciijo. To je veSika odgovornost, in zato smo prepričani, da se bo vsaj zdaj, v 2adnjem trenutku, našlo med mladimi ljudmi toliko kandidatov, da bo KSS Grm laihko odprla I. letnik. Vse bolj obsežna kooperacija, ki se je lotevajo zadruge, zahteva znanje tudi od zasebnega kmeta, zato pa mora v kmetijske šole tudi kmečka mladina! Rudi Osterman, šaliist iz Kočevja, je zasluženo osvo* jil nastov ^ republiškega Šahovskega prvs^ Foto: S. Dokl USPEH DOLENJCEV Osterman republiški prvak Novomeščan Penko drugi LeboSi^je repubidSko Šahovsko pir-venstnro Je bdto aa dodcnjafta predstavnika, Radija Ostenxuuut iz Kočevja in porot. Igorja Penka !■ Novega mestei, zalo usipešno. V kionkurenol toladih Sahofakih tx>o-ata opravičila vlogo favoritov in zasltiženo zasedla prvo in drugo mesto. Pravo senzacdgo je pripravil prvak Ostannan, ki je imti do isaid^ega kola £e vedno 100 odstotni uspeh, v zadnjem kodu pa je moral zaradi prevelike vneme pod-pds^ predajo. Igral je zanesljivo In je i^agoložaje. Drugo kategorijo pa predstavlja del starih revolucionarjev, ki smatrajo, da so že dovolj prispevali za socializem. Toda komunist mora postati do konca vsestransko aktiven. Med komunisti, zlasti vodilnimi, ni dovolj discipline. Nekateri tudi ne ustrezajo nalogam. Razredni sovražnik še ni popolnoma imičen, marveč Se rovari proti socializmu, ml pa smo do tega precej mlačni. Potrebno je postopno, ne kampanjsko čiščenje, čiščenje ZK. Zveza komunistov mora biti močna, ne številčno, ampak predvsem po kvaliteti. ■ TURIZEM NAJ PRINESE SE VEC DEVIZ — Po srednjeročnem planu naj bi jugoslovanski turizem prihodnje leto ustvaril 400 milijonov dolarjev deviz. Zato pa se je treba lotiti širših ukrepov za zboljšanje turističnega gospodarstva. Turistični delavci v zvezi s tem zelo odobravajo nedavne predloge predsednika Tita. Ce bi dah turizmu status izvoznika, bi se precej zmanjšali stroški poslovanja turističnih organizacij, če bi gostinska podjetja namreč nabavljala meso, pijačo in razna živila po cenah, po katerih to blago naši izvozniki prodajajo na svetovnem trgu, bi jih stalo precej manj. Turističnemu ZK mora biti močna ne po številu, ampal( po svoji kvaliteti gospodarstvu je treba tudi zagotoviti dovolj mesa ter drugih živil, ki jih potrebuje, ne glede na to, koliko je sicer tega blaga na t^gu^ ■ VINSKI SEJEM — Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani so v petek odprli 15. mediiarod-ni sejem vin, žganih pijač in sadnih sokov, hkrati s sejmom turistične in gostinske opreme. Na sejmu sodeluje 464 razstavljavcev iz 17 držav. Sejem bo odprt do 7. septembra. ■ RAST PROIZVODNJE — V avgustu je bila industrijska proizvodnja v Sloveniji za 14 odstotkov večja kot v lanskem avgustu. ■ ŽITNA LETINA V SLOVENI-JI — Letos smo pridelali v Slove- niji 146.000 ton pšenice, 17.500 ton rži, 23.500 ton ječmena in 18.000 ton ovsa. Pridelek pšenice je za 12 odstotkov večji kot lanski. Povprečni hektarski donos znaša v družbenem sektorju 35,8 metrskega stota, pri kmetih pa 23,4 metrskega stota. Donos rži, ječmena in ovsa pa je bil nekaj manjši kot lani. ■ OBIIX) GROZDJA IN SLIV — Iz timoške krajine v Srbiji poročajo, da sodi letošnja letina grozdja mec najboljše v zadnjih 15. letih. Rekordno bero obetajo trte tudi v Dalmaciji. Vinogradnike pa skrbi, kako bo šel letošnji pridelek v denar, ker je še od lani ostalo v kleteh mnogo vina. Zelo dobro so obrodile tudi bosanske slive. Težave pa so s prodajo, zlasti še, ker sta Avstrija in svica, ki sta doslej kupovali največ teh sliv, sklenili, da za letos ^prepovesta uvoz sliv. Podjetje »Bo-snaplod« je že prej opozorilo sadjarje, da bodo letos dosti bolj šle v denar suhe slive. ■ CESTA SARAJEVO — ZENICA — V SR Bosni in Hercegovini nameravajo zgraditi 66 km dolgo moderno avtomobilsko cesto Sarajevo — Zenica, ki bo stala 835 milijonov dinarjev. Štiripasovna cesta bo — vključno z zelenim pasom v sredini ~ široka 28 m. V tej republiki so lani razpisali posojilo za modernizacijo 1850 km cest, vendar vpis posojila zaostaja za predvidevanji. Prvega septembra je mini-io trideset let, odkar je Hitler napadel Poljsko in se je začela druga svetovna vojna, najstarejša zaradi tistega, najstrašnejša v zgodovini človeštva. Najstrašnejša ne samo zato. ker je polagoma zajela vse svet in tudi ne najstrašnejša zaradi tistega, kar se je dogajalo na fron. tab, ampak najstrašnejša predvsem zaradi tistega, kar se je dogajalo v zaledju in v koncentracijskih taboriščili. Fašizem in nacizem sta zdrknila ha najnižjo stopnjo človekove surovosti in nasilja in potrebne so bile neizmerne žrtve, da so ga združeni zavezniki porazili: okrog 70 milijonov ljudi je padi n na frontah, v taboriščih, v partizanskih spopadih, zaradi bombardiranja in zaradi slepega nacističnega pobijanja in uničevanja. Moralna in materialna škoda je bila neiz. merna. Kaj lahko rečemo trideset let po tem dogodku? Ce gledamo, od kod so pognale korenine druge svetovne vojne ugotovimo, da v popuščanju Hitlerju. Zahodne velesile, predvsem l-’raneija in Britanija, so mislile, da se bo Hitler nekega dne le zadovoljil, in so mu metale v žrelo Avstrijo, Sudete in potem še češkoslovaško. Hitlerjevi meto-di je zgodovina dala vzdevek »taktika salame«. Kakor človek reže salamo in jo poje vso, tako je Hitler hotel pojesti vse. Zahodni zgodovinarji prav nič ne prizanašajo miinchen. skemu/ sporazumu in sramotni vlogi, ki sta jo v Miinche-nu odigrala Francija in Velika Britanija. Tudi svetovna zgodovina je povedala svoje. Vendar je dejstvo, da sta Francija in Britanija — četudi neradi — v začetku septembra 1939 po nem.škem napadu na Poljsko vendarle napovedali Nemčiji -vojno. Zato — milo rečeno — zveni nekoliko nenavadno, če sovjetski zgodovinarji ob tridesetletnici začetka druge sve-tovne vojne uradno izjavljajo, da je Sovjetska zveza, ko je' sklenila s Hitlerjem nenapadalni pakt> izpolnila svojo internacionalistlčno dolžnost. DORTMUND — ZahodnoncmiU gospodarski minister Schiller Je v predTOlllnem govoru ostro nai^el kanclerja Kieslngerja, posebno njegov odnos do tiska. »Kiesinger naj se zamisli in vpraSa, kateremu obdobju v svojem poklicnem življenju se ima zahvaliti za svoj sprenevedajoči se odnos do svobode govora In tiska.« Kiesinger Je leta 1033 postal elan noclsUCne partije. LONDON — Britanska vlada Je zahtevala od libanonske vlado, naj onemogoči arabskim gerilcem, da bi Iz Libanona organizirali dlrver-zlje na britanskem ozemlju. Ti zgodovinarji trdijo, da se Sovjetska zveza ni mogla boriti na ilve strani proti Japonski in proti Nemčiji in da je s tem prekrižala zahodnim imperialistom načrte, ker so ti hoteli pahniti Sovjetsko zvezo v vojno. Tako Sovjetska rv'eza kakor zahodne sile so se same pahnile v vojno, ker so popuščale Hitlerju, če je bilo popuščanje Hitlerju na zahodu sra-motno, je bilo prav tako sramotno in kratkovidno popuščanje Hitlerju na vzhodu. Glavni nauk druge svetovne Po 30 eth vojne za vse narode pa je: ne popuščati agresorju. Najnovejša ugrabitev ame. riškega potniškega letala boe-ing.707, ki je letelo na progi Rim—Tel Aviv, je samo en člen v dolgi verigi letalskih ugrabitev. Rekord v teni pogledu ima Kuba, kamor so zračni pirati vseh barv pripeljali oziroma so prisilili pi. lote, da so pripeljali nad 40 potniških letal. Toda davno pred temi pirati so se »proslavili« Francozi med vojno v Alžiriji, ko so v zraku ugrabili alžirsko letalo, v katerem so se peljali Ben Bella in njegovi tovariši. V zadnjem času so začeli ugrabljati letala člani palestinskih komandosov, ki so hoteli tako opozoriti svet na svoj boj proti Izraelu. Naj-novejši napad v zraku sta izvedla dva mlada člana — fant in dekle — ljudske fronte za osvoboditev Palestine. Dejanje je po pravici razburilo mednarodno javnost, posebno še ker je četrt ure po pristanku v Damasku — kjer je moralo letalo pristati — eksplodirala v pilotovi kabini bomba. Nilu če se že ne čuti varnega v zraku in svetovna federacija pilotov je zagrozila, da bo razglasila enodnevno splošno stavko, da bi opozorila sve« tovno javno mnenje na ne. vzdržen položaj. Kar zadeva ugrabitev leta. la, pa je dvomljivo, ali bo kaj dosti pomagala palestin. skim komandosom v njiho. vem boju proti Izraelu. Tragično je to, da bodo to ugrabitev plačali kaki arabski ci. vilisti, verjetno sami palestin. stl begunci, kar bo Izrael to ugrabitev zaneslijvo maščeval. LJUBLJANA: HORTIKULTURA 69 Prva razstava cvetja in sadja Odprli jo bodo v petek, 19. septembra — Predvojne razstave v Ljubljani so bile dobro obiskane — Razstavljavci iz Jugoslavije in tujine V petek, 19. septembra, bodo ob 11. uri dopoldne odprli na gospodarskem razstavišču v Ljubljani razstavo cvetja in sadja — Hortikultura 69 To bo prva večja tovrstna razstava po II. svetovni vojni v mestu, kjer so bile nekdaj zelo obiskane sadjarske in vrtnarje razstave. Doslej se je prijavilo več kot 35 večjih podjetij in organizacij iz Slovenije, Hrvatske, Bosne in HercegOAane, Italije, češkoslovaške. Romunije in Demokratične republike Nemčije. Letošnja razstava bo prikazala razvoj in prihodnost hortikulture v urejenem okolju, predvsem pa skice in slike urejenih kmečkih, mestnih, delavskih in javnih vrtov ter nasadov. V tem sodelujeta Zveza hortikulturnih društev s terenskimi organizacijami in biotehnična fakulteta. Semenarna iz Ljubljane in Agro-Coop bosta razstavila seme in sadike, čebuljnice ter sredstva za oskrbovanje in varstvo vrtov in nasadov. Podjetji Agrotehnika in Agro-stroj iz Ljubljane bosta razstavili vrtnarske stroje in na- • • V-V Sejmišča Brežice: običajen promet Tedenski sejem prašičev v Brežicah v soboto, 30. avgusta, je minil brez posebnosti. Naprodaj je bilo 595 prašičkov, od t^a so jih rejci prod^ 426. Do 3 mesecev stari'so bili po 10 din za kg žive teže, starejši pa po 6 din za log. Sejem goveda in konj na Veseli gori v soboto, 6. septembra, bo na Veseli gori glavni letni sejem za govedo in konje, hkrati pa bo gori tudi kramarski sejem. Krajevna skupnost Šentrupert je pozvala odkupna podjetja in trgovce s konji, naj pridejo odkupit gov€?do in konje. Na sejmu velik promet Novomeško sejmišče je bilo 1. septembra zelo dobro obiskano. Naprodaj je bilo 1155 pujskov ter 232 glav goveda. Pokupljenih je bilo 655 prašičkov in 99 repov. Cena goveji živini se od zadnjega sejma ni spremenila, prašički pa so bili nekoliko cenejši. Manjši pujski so šli v denar po 130 do 190 din, večji pa po 200 do 300 din. Vole so prodajali po 5.70 do 6.40 din, krave po 3 do 5 din in mlado živino po 5 do 6.50 din kilogram. makalne naprave domače in tuje izdelave, predvsem pa lažje obdelovalne stroje in orodje za uporabo na manjših vrtnarijah in sadovnjakih. Cvetje in okrasne sadike bo razstavilo večje število podjetij, med njimi tudi Cvetličarna iz Ljubljane, vrtnarija Čatež pri Brežicah, mestna vrtnarija Rast iz Ljubljane ter komimalna podjetja iz Nove Gorice, Izole, Kopra, Murske Sobote, Kamnika, Ptuja in Celja. V istem oddelku bo razstavišče vrtnarij iz Hercegovine, Bratislave in Bukarešte. Sadje bodo razstavljala družbena posestva in njihovi kooperanti, največ v okviru poslovnega združenja Stjrria, podjetji Sadje in zelenjava ter Slovenija sadje, nekaj zadrug pa bo nastopalo tudi samostojno. Ob tem bo tudi razstava embalaže in plastike, ki jo bo priredil Center za napredek trgovine, in embalaže pri Gospodarski zbornici Slovenije. Ker bo razstava združena s protialkoholno akcijo Slove- nije, bodo na njej močno zastopane nealkoholne pijače in sadni sokovi. Na razstavi bo sodelovalo podjetje Alko z novim asortimentom, Fructal iz Ajdovščine, Presad in drugi. Razstava cvetja in sadja ima razen vzgojnega tudi komercialni pomen. Ob tej priložnosti bodo prodajali razstavljeno blago ter sklepali dobavne pogodbe za sadje, semena, sadike, stroje in drugo. V času razstave bosta še dve strokovni prireditvi: sim-pozij o urejanju trate v javnem zelenju, ki bo od 18. do 20. septembra, ter posvetovanje sadjarjev o obnovi, posvetovalni službi in prodaji sadja, ki bo 20. septembra. Strokovna komisija bo ocenila tudi razstavljeno blago glede na kakovost in estetsko ureditev razstavišča. Dr. FRANCE ADAMIČ Odkup ne gre v trgovini krškega AGROKOMBINATA na VelikMn Trnu smo se pozanimali, kako je z oem. Opozorili pa so še na to, da je treba biti pri takem sodelovanju previden in da bi morali imeti informacijsko službo, ki bi obveščala podjetja, kako poslovni partner, s katerim namerava kakšno podjetje poslovno sodelovati, finančno stoji. Na to misel ^ih je nedvomno pripeljala tudi grenka izkušnja OPREME, ki ji grozi, da bo zaradi poslovnega sodelovanja s TEHNOGRA-DOM izgubila okoU 600 tisoč din. Poslovni partner je namreč pred likvidacijo. Zahtevali so, da mora priti v bodoči- štiriletni plan modernizacije slovenskih cest tudi cesta do Broda na Kolpi. Pogovorili so se še o turizmu, trgovini, prometu in drugeni. Preizkus izkopalni-kov za krompir Več kot 50 zasebnih kmetovalcev se je udeležilo v nedeljo prikaza delovanja različnih iakopalnikov za krompir, ki ga je v Radfohovi vasi priredil ljubljanski kmetijski zavod v sodeknraniju s Kmetijskim inštitutom Slovenije. Na prikazu so ugotovili, da je za dolenjske talne razmwe posebno uporaben iakopalnik tip A — ZVK 3, izdelek tovarne Schmotaer iz Zahodne Nemčije. ZeQo dober je tudi izkopalnik DSV 1 iz tovarne Krom-sohroder, znova pa so podca-eali svoje kvalitete tudi izko-palniki Wiihlmaus, Fux in Rau Komibi. je želijo imeti les hitro razrezan, in to v različnih dimenzijah. Njihovim željam posikušajo ustreči, hitra menjava dimenzij pa delovni postopek podaljšuje. Letos je zelo močno padel odkiqj živine, kar za 57 odstotkov v primerjavi z minulim letom. Za boljšo predstavo samo nekaj primerjalnih podatkov. Goveda so odkupili lani 98.300 1^, letos 69.700 kg, telet lani 16.190 kg, letos komaj 4.860 kg, odojkov lani 53.960 kg, letos 3.039 kg, svinj lani 20.154 kg, letos 5.090 kg. Razumljivo je, da zaslužek te enote ne pokriva stroškov. Veterinarske preglede mora zadruga plačati po tovornjaku ne glede na to, koliko živine je odkupljene. Večino živine pokupijK) kupci s Hr- vaškega, ker jo plačujejo po višjih cenah. Zadruga je v prvem polletju prodala 1411 hi vina iz svojih vinogradov na bizeljskem in pišeškem posestvu, iz odkupa na območju Pišec, Stare vasi in Bizeljskega pa 1727 hektolitrov. 2Sdaj se začenja odkup sadja. Zadružni svet je sklenil, da bodo odkupovalci sprejemali le kakovostno sadje, slabo pa zavračali, da (kl-kupna mreža ne bo povzročala podjetju izgube? Letos nameravajo odkupiti večje količine grozdja in mošta. Izboljšali bodo organizacijo odkupne služibe. Pridelovalcem že zdaj svetujejo, da bi oddali čimveč grozdja, ker bodo tako lahko dosegli boljše cene za kakovost. Celoten kolektiv se bo trudil, da bo izboljšal položaj podjetja z večjo delovno storilnostjo, z varčevanjem in z boljšo organizacijo odkupa in prodaje. J.T. Kmetijski nasveti Skrb za kakovost sadja Cas za obiranje sadja odločilno vpliva na to, kako se bodo plodovi držali v shrambi. Pri pečkatem sadju nikakor ni preprosto ugotoviti pravi trenutek. Samo spreminjanje barve namreč še ne zadošča, bolj zanesljivo je upoštevati čas cvetenja in čas, ki ga posamezna sorta potrebuje od cvetenja do zorenja. Izumili so tudi nekatere tehnične priprave za merjenje zrelosti. I Izredno dolg je seznam bolezni, napak in poškodb, ki lahko prizadenejo vskladiščeno sadje: notranji zlom, pegavost, notranje rjavenje, steklovitost, opekline, krasta-vost, več vrst gnilob, itd. Predvsem je važno, da morajo biti sadovnjaki pravilno oskrbovani, plodovi pa pravi čas obrani. Ce jih potrgamo prezgodaj, so slabše kakovosti in bolj občutljivi, prepozno obrani pa so mnogo bolj izpostavljeni skladiščnim boleznim in napakam. Dovolj domačih grenkih izkušenj dokazuje, da je mogoče dobro prodati samo kvalitetno sadje. Kmetje se pogosto čudijo, kako morejo biti jabolka v trgovini tako draga, pri njih doma pa jih je toliko, da ležijo po tleh in jih nihče niti pobrati noče. H Kupci postavljajo vse ostrejSe zahteve. Kupijo^ samo zdrave, okusne in na pogled lepe plodove, ki zdržijo tudi skladiščenje. V sedanjem jesenskem času je gotovo na mestu opomin, naj sadjarji pazijo, da sadje ne bo^ nagni* to, umazano od ostankov škropiv, razpokano ali kako drugače poškodovano, da bo predvsem — pravilno zrelo. V sadni trgovini veljajo predpisi, po katerih je mogoče sadje uvrstiti v posamezne kakovostne razrede. Določen je najmanjši premer za posamezno sorto jabolk, najmanjši odstotek črvivih plodov ter skupna površina krast in peg na posameznem plodu. Poseben pravilnik določa tudi vrsto embalaže in še nekatere druge zahteve. Seveda se skrb za kakovostno sadje začne že z izbiro pravih sort pri sajenju, z obrezovanjem, škropljenjem, redčenjem plodov, kar vse pripomore, da kar največ sadja najde kupca, pa Četudi je malo dražje. Inž. M. L. Bodo posavski sir izdelovali pod Trško goro? — Dolenjska ima vse naravne pogoje za pospešen razvoj mlekarske dejavnosti Do}ga leta so se Novome-ščani, predvsem tisti okrog stare pošte — jezili, da jim ti »salamenski mlekarji« iie dajo miru ne podnevi ne ponoči — Najhuje, so zatrjevali, je pozimi. Tedaj začno kangle ropotati, ko je Se tema, in adijo spanje. Tudi na sestankih so preneka-terikrat vprašali, kdaj se bo ta hrup že selil iz mesta. Ztoiralnico mleka za staro pošto so imeli na piki kar vsi po vrsti: stanovalci, predsedniki hišnih svetov, odborniki in številni drugi kra^vni predstavniki. Ko pa so jo dobili inšpektorji, je bila njihova odločitev kratka kot vdtimat: »Zbiralnica mora stran. Tja mora, kjer kangle ne bodo več motile prebivalstva in kjer bo pretakanje mleka in vse, kar je z njim v zvezi, opravljeno po predpisih.« In res so velike kangle pred letošnj>im poletjem zadnjič prebudile speče meščane. Poslej nikoli več, ker so LJUBLJANSKE MLEKARNE preselile zbirainico pod Trško goro, štiri kilometre stran. S tem je bilo zadoščeno tudi »sitnim« inšpektorjem. Ta čas velika zbiralnica pod Trško goro že dela. Vsako jutro pripeljejo tovornjaki skoraj 10 tisoč litrov svežega kravjega mleka, namolzenega tisto jutro v zadružnih in kmečkih hlevih. Mleko v zbiralnici hitro ohladijo, da se ne bi pokvarilo, potem pa z njim napolnijo cisterne na tovornjakih in tovornjaki ga odpeljejo v Ljubljano. Poleg zbiralnice so LJUBLJANSKE MLEKARNE i>od Trško goro uredile tudi večje skladišče. V njem pri določeni stajlni temperaturi hranijo vse izdelke mlekarn, ki so. v prodačd na drobno: konsumno mleko, vse vrste sirov, sanetane, sladoledi in nealkoholne pijače. Vsak dan do 160.000 litrov mleka Takih zbiralnic, kot je pod Trško goro je v Sloveniji precej. So na vsem odkupnem območju LJUBLJANSKIH MLEKARN. Le-to zavzema vso osrednjo Slovenijo. Na jugu meji to območje na Kolpo in Sotlo, na v^o-du na Rogaško Slatino, Slovenske Konjice, Šentjurje, na severu Zagorje, Trojane, zajema še del Gorenjske, na zahodu pa vso Notranjsko. S Mleko, ki g» vsako jutro pripeljejo v kantah s tovornjaki, mora zdaj najprej skozi gosto sito, nato pa ga ohladijo in s cisternami odpeljejo v Ljubljano. Ce bi ga pridelali več, bi pod Trško goro zrasel nov obrat... Posavec pod Trško goro? Ko je imelo Novo mesto svojo mlekarno, so v njej izdelovali tudi najrazličnejše sire. Ko so mle-karno ukinili, so ostale e-tikete, ki so jih naleplja-li na ljubljanski sir. Vsaj nekaj novomeškega je bilo še na siru. Ko je zmanjkalo novomeških etiket, so Novomeščani kupovali ljubljanski sir z ljubljanskimi etiketami. In navadili so se. Ostal pa jim je spomin na »dobre stare čase«. Generalneffa direktorja LJUBLJANSKIH MLEKARN ini. Janeza Perov-ška smo vprašali, ali je pod Trško goro predvideno še kaj razen zbiralnice in skladišča, pa je odgovoril: »V zbiralnico pride zdaj komaj 10.000 litrov mleka rta dan. Za predelavo je to premalo, če bi hoteli odpreti predelovalni obrat^ bi morali na novomeškem območju odkupiti na'dan }saj 15.000 do 20.000 litrov nleka. če bi dosegli to količino, bi lahko takoj uredili sirarno. V načrtu je tak obrat, delali pa »posavca«, sir, ki so ga začeli izdelovati v Brežicah, zdaj ga pa pripravljajo v Stični. Na Dolenjskem je mlekarstvo še zelo slabo raz. vito, čeprav so zanj vsi naravni pogoji. Na tem področju bi bilo potrebno malo bolj delati^ pa u^peh — v to sem prepričan — ne bi izostal.h Na tem območju odkupijo LJUBLJANSKE MLEKARNE vsak dan 130 tisoč do 160 tisoč litrov mleka. Po količini odkupljen^a mleka so se uvrstile na tretje mesto v Jugoslaviji. Od goude do »lučk« Zbrano mleko v centralnih obratih pripravijo za trg. V samopostrežnih in drugih trgovinah je vsak dan naprodaj pasterizirano mleko — tega je največ, smetana, ki&la smetana, sirček in sterilizirani mlečni izdelki: alpsko, čokoladno in kakavovo mleko ter mlečna kava. Sterilizirana mleka so v dva-decilitrskem tetrapaku in se ne pokrajino osemdeset dni. Okusni in priljubljeni so siri, ki jih izdelujejo v obratih LJUBLJANSKIH KARN: stiški trapist in posavski sir (Stična), ementalski sir (Velike Lašče), kočevska gouda (Kočevje) ter šmarski trapist in spe-cial (Šmarje pri Jelš^). Gospodinje pa rade kupujejo tudi ljubljansko surovo maslo. , Razen tega izdelujejo v Ljubljani ovežujoče nealkoholne pijače: biter, alpo, o-ranžade (nada«, »neda«, »dina«). Otrokom so se priljubile »lučke«, radi pa imajo tudi druge sladolede na palčkah: »ježek«, »eskim«, »spiit«. Razen teh so znani sladoledi, v lončkih (»janko«, »kekec«, »krpan«), kometi (»zlatorog«) in tolčena ssmriznjena sladka smetana (»ledenka«, »zlatorog«). Premija za mleko pospešila razvoj Tako dejavnost so LJUBLJANSKE MLEKARNE dosegle postopoma, z leti, kakor se je pač pod^Jetje razvijalo. Podjetje se je začelo hitreje povečevati po letu 1959, ko so se mu priklju-čiJe številne samostojne mlekarne, med drugim mlekarne v Brežicah, Metliki in Novem mestu. Največ, dotlej, je podjetje pridobilo z gospodarsko reformo. Po uvedbi premije za mleko v tem času je ostalo podjetju precej denarja V- m Ena najpomembnejših pridobitev LJUBLJANSKIH MLEKARN v zadnjem času so novi stroji v polnilnici i tudi za urejanje sodobnega posloivanja. LJUBLJANSKE ML.EKAR-NE so začele nabavljati napravo za napravo. Najsodobnejši stroji so izpodrinili stare in letos je podjetje tik pred tem da dokoočno uresničili pred leti zastavljen investicijski načrt. Skoraj trikrat toliko kot ob reformi v kratkem bodo odprli v Ljubljani veliko hladilnico za zaloge masla in drugih izdelkov ter veliko skladišče sirov lastne izdelave in domala vseh jugoslovan^^dh proizvajalcev. LJUBLJANSKE MLEKARNE bodo tako največji preskrbovalec z mlečnimi isidelki v zahodnem delu države. Danes gredo LJUBLJANSKE MLiaCARNE v koraku z vsemi jugoslovanskimi tovrstnimi podjetji. Vrednost njihove proizvodntje bo letos dosegla 200 milijonov dinarjev (ob reformi: 80 milijonov dinarjev). To pa še ne pove vsega. Poudariti vel«^ da so se LJUBLJANSKE MLEKARNE z isadelki uveljavile v jugoslovanskem prostoru saj imajo svoja skladišče z izdelki v številnih večjih mestih — tja do Makedonije, med drugim pa v Zagrebu, Rijeki, Bitolju. Razen tega sodelu^jo z nelkaterimi mlekarnama in trgovinskimi podjetji vtsdolž vse jadranske obale. Med prvimi v Jugoslaviji so se LJUBLJANSKE MLEKARNE zdaj tTjdi že enakovredno postavile z ramo ob rami vsem večjim tovrstnim podjetjem v Zahodni Evropi. I Pogled na UUBLJANSKE MLEKARNE! V ospredju (v večji stavbi) so letos. urediU veliko hladihiico in skla-I di.<če Namesto izsiljevanja - dogovarjanje MOPEDISTI! PRIPRAVITE MOPEDE ZA REDNI TEHNIČNI PREGLED IN PODALJŠANJE PROMETNIH DOVOUENJ! AVTOSERVIS »PIONIR«, NOVO MESTO S (Nadaljevanje s 1. str.) Ijevanja nadomestiti s samoupravnim dogovarjanjem ne le v odnosih med republikami in zvezo, pač pa tudi, kot so dodali, v odnosih med občinami in republiko. Menili so, da so komimisti in javnost premalo podrobno seznanjeni z ozadjem zadeve v zvezi z izgradnjo cest v Jugoslaviji, ki naj bi jih finansirala mednarodna banka, o čemer je razpravljal izvršni biro predsedstva CK ZKJ, in da je tudi sicer potrebna v ZK večja javnost dela, kar velja zlasti za višje organe ZK. Sklenili so, da bodo v vseh stališčih glede reforme, ki jih je sprejel izvršni biro, razpravljali tudi s tega zom^a kota, kako uveljavljamo reformna stališča v gospodarstvu v občini, pri gibanju osebnih dohodkov, v kadrovski politiki, v vprašanju likviciiosti, pri programskem usmerjajnu razvoja, pri razvijanju samoupravljanja in v notranji delitvi v podjetjih. Medobčinski svet in pod-občinskega središča, ki vpliva ZK imajo zlasti tri naloge; BO IMEL REDNE LETNE TEHNIČNE PREGLEDE □ SMARJETI □ ŠENTJERNEJU □ ŽUŽEMBERKU □ DOLENJSKIH TOPLICAH □ ČRNOMLJU (pri Einspiedlerju) □ METLIKI (pri vinski kleti) □ NOVEM MESTU vsak dan razen ob sobotah 8. sept. od 7. 9. sept. od 7. 10. sept. od 7. 11. sept. od 7. 22. in 23. sept. od 7. 24. in 25. sept. od 7. do 18. ure do 18. ure do 18. ure do 18. ure do IB. ure do 18. ure od 6, do 14. ure Lastnike opozarjamo, naj pravočasno urede svoje mopede in pripeljejo na pregled brezhibna vozila. mmiii ^šlBBBSBBBBBB KRŠKO " OBIŠČITE NOVO SAMOPOSTREŽNO TRGOVINO NA SEIVOVEM Odprta je vsak dan od 5. do 18. ure. bife pa od 5. do 19. ure. 0 Špecerija # gospodinjski pripomočki # galanterija V bifeju točimo pristni cvič«k iz Gadove peči ■ ■ m\m\ Kadrovsko socialna služba pri gradbenem podjetju OBNOVA razglaša ^ naslednja delovna mesta za GRADBENE INŽENIRJE IN TEHNIKE za operativno službo s prakso GRADBENE TEHNIKE za obračunsko službo s prakso GRADBENE DELOVODJE VISOKOKVAUFICIRANE IN KVALIFICIRANE ZIDARJE VISOKAKVALIFICIRANE IN KVALIFICIRANE TESARJE 2ERJAVISTE BAGERISTE IN BULD02ERISTE SEFA KADROVSKE SLU2BE REFERENTA ZA KADRE ADMINISTRATIVNE USLUŽBENCE VZGOJITELJE ZA VAJENIŠKI DOM ZIDARSKE IN TESARSKE VAJENCE Delovna mesta se nahajajo na območju mesta Ljubljane, Celja, Novega mesta in Ljubljane — okolica. Za vsa razpisana delovna mesta Je potrebna ustrezna šolska in strokovna izobrazba. Osebni prejemki so določeni s Pravilnikom podjetja. Samska stanovanja so zagotovljena v samskih domovih podjetja. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Ponudbe sprejema kadrovsko socialna služba pri GP Obnova Ljubljana, Tit»va 39. ustvariti uspešen način obveščanja članstva, članstvo uspešno idejno politično izobraževati in pripravljati razne gospodarske, družbene, kulturne in druge analize. Eden izmed pogojev za uspešnost političnega delovanja je tudi stopnja razvitosti občinskega stališča, ki vpliva na izbiro ljudi v razne organe ZK. Ti so v v majhnih občinah že tako preobremenjeni, z drugim delom, vrhu vsega pa je od njih odvisno še politično in pa^ijsko delo, ki zavoljo tega navadno ni tako učinkovito, kot bi želeli. Ta ugotovitev je spodbudila k razmišljanju, da bi nekatere dejavnosti ZK laže oblikovali na širšem območju, in to za vprašanja, ki so skupna vsem občinskim konferecnam. Zato so menili, da bi kazalo ustanoviti analitsko slripi-no, za konference na območju medobčinskega sveta. To skupino naj bi plačevale občine, saj družbeno politične organizacije pripravljajo analize, ki imajo širši družbeni pomen. Kazen t^a je nesmiselno delati politične analize mimo ekonomskih zasnov in obratno, ugotovitve te analitske skupine pa bi lahko uporabljale tudi občinske skupščine. Na širšem dolenjskem območju je tudi veliko zanimanje za programske akcije ZK, kar je dokazal odziv na pobudo ZK za vključitev našega območja v dolgoročni plan Slovenije. Pobuda, naj bi začeli ustvarjati svoj regionalni plan, s katerim bi se vključili v slovenskega, že kaže prve sadove. Zanimanje zanjo kažejo celo občine zunaj območja, na katerem deluje medobčinski svet. Ob takšnem, v pravem pomenu besede medobčinskem delovanju sveta ZK pa se odpira tudi vprašanje odnosov med svetom in konferencami ter med svetom CK. Na seji so spregovorili tudi o tem. Sklenili so, da bodo dosedanje izkušnje prenesli na občinske komisije za organizacijo in razvoj s predlogom, naj jih upoštevajo v letošnjih izpremembah sklepov o organiziranosti, isto pa bodo predlagali tudi Centralnemu komiteju. Z VELIKEGA PARTIZANSKEGA SLAVJA V SODRAŽICI Doslej največja proslava v Sodražici Udeležila sta se je tudi predsednik CK ZKS Franc Popit in častni predsednik GO ZZB Slovenije Franc Leskošek-Luka — Na slavju je govoril tudi prvi komandant Notranjskega odreda Bojan Polak-Stjenka 30. in 31. avgusta je bila v Sodražici proslava Notranjskega odi^a. Domačini, ki so že med vojno naše borce vedno prisrčno sprejemali, so Sodražico m dohode k njej okrasili z zastavami in s cvetjem. Bivšim borcem in drugim gostom ter udeležencem proslave je ob tej priložnosti spregovoril prvi komandant Notranjsk^a odreda, narodni heroj in zvezni poslanec Bojan Polak-Stjenka. Slovesnosti so se začele 30. avgusta ob 16. uri, ko je AMD Ribnica oi^aniziralo ot- major Jones voritev takrat še ne popolnoma dograjene ceste Vinice—Sodražica. Dela je namreč zavrlo deževje. Istega dne so odprli še zanimivo razstavo dokumentov o Notranjskem odredu (v osnovni šoli). Predsednik UO Notranjskega odreda Miro Mlakar je imel pogovor z nekdanjimi borci odreda, zvečer pa je bil še ognjemet. Zagoreli so tudi taborni ognji, pri gasilskem domu pa je bila kuitiuno zabavna prireditev. Glavni deQ proslave se je začel v nedeljo ob 10. uri na trgu v Sodražici. Na zborovanju je naivBOče med drugim pozdravil tudi predsednik občinske skupščine Ribnica Bogo Abrahamsberg, ki je nato predal komandirju prve riibnžke čete Filipu Te-kavcu-Gašperju plaketo o podelitvi domicila tej četi. Predsednik se 'je nadalje zahvalil vsem, ki so pripomenu k modernizaciji ceste žlebič—^Sodražica. Nato je predal predsednik občinske organizacije ZZB Ribnica Jo- že Tomšič predstavni'ku prve ribniške čete prapor. Prvi komandant Notranjskega odreda Bojan Polak-Stjenka je nato govoril o zgodovini tega odreda, o sedanjem ne preveč rožnatem položaju v svetu. Zavzel se je za dosledno izvajanje gospodarske in družbene reforme in za bratstvo jugoslcf-vanskih narodov. Na koncu je pozval vse k enotnosti, če se bo spet pokazala potreiba po obrambi domovine. Za- hvalil se je vsem domačinom in organizatorjem tega pri- srčnega srečanja za lep sprejem nekdanjih borcev No- tranjslcega odreda. V kulturno umetniškem delu proslave je nastopilo več skupin in posameznikov iz raznih krajev Slovenije, po proslavi je treoiažna eskadri-la letal improvizirala napad na Sodražico, ki je bila med zadnjo vojno 33-krat bombardirana. Lepo vreme in dobra organizacija sta omogočila, da so prijetno razpoloženje ohra-niHi kasno v noč. 1. septembra je v Wellan-portu v Kanadi po krajši hudi bolezni utiirl major Wil-liam Jones, šef prve zavezniške vojaške misije pri narodnoosvobodilni vojski in partizanskih odredih Jugoslavije. Major Jones je bil star 74 let. Bil je velik prijatelj nove Jugoslavije, še v času narodnoosvobodilnega boja se je dodobra spoznal z našimi narodi. Takrat je z našimi partizanskimi enotami prekrU žaril precejšen kos osvobojenega ozemlja. Nazadnje se je mudil pn nas tani, ko je bil 20. oktobra v Dobrniču s soprogo gost na prosltvi 25-letnice I. kongresa Slovenske protifašistične ženske zveze. Pokojni major Jones je prejel več visokih jugoslovanskih odlikovanj za zasluge v skupnem boju proti fašizmu in za razvoj prijateljstva med narodi Kanade in Jugoslavije. Komisija že imenovana Pred kratkim so predstavniki družbeno političnih organizacij in občinskih skupščin občin imenovali komisijo, ki bo s strokovnimi službami sodelovala pri izdelavi enotnega razvojnega programa za Belo krajino, člani komisije so: Franc Cimerman, Niko Flajnik, Niko Zupanič, Slavko Nemanič, Tone Strucelj, Vladimir Lončar, Viktor Zupančič, Franc Košir, inž. Gido Rozman, Slavo Vranešič, inž. Julij Nemanič, prof. Jože Dular in Anton Troha. Sekcijo kluba poslancev bodo ustanovili Prve dni septembra bo4o ustanovili sekcijo Dolenjskega kluba poslancev za Spodnje Posavje, v katerih bodo poslanci iz občin Brežice, Krško, Sevnica in Laško. Na prvi seji bodo sprejeli delovni program in izvolili vodstvo. Metlika vabi | borce j in aktiviste v nedeljo, 7. septembra, i< bo v Metliki spet sreča-nje nekdanjši borcev in | aktivistov, ki je postalo že j] tradicionalno. Metliška občinska skupščina je pred leti podelila domicii 15. SNOUB, od takrat je vsar kih pet let večja proslava petnajste brigade, medtem pa vsako leto srečanje vseh nekdanjih borcev iz nasaiih krajev Slo«veniue in Hrvaške. Letošnje borčevsko srečanje se bo začelo v nedeljo ob 10. uri pri spomeniku na Trgu svobode, kjer bo priredila koncert metlišika godba na pihala. Ko bodo položili vence k spomeniku padlim bo u-radna slovesnost končana, nato pa bo na Pungartu dobro urejen veseliščni pax>stor, kjer bo tovariško srečanje borcev in aktivistov z belokranjskim prebivalstvom. Občinska skupščina Metlika in občinski odbor ZZB NOV vabita na srečanje! OB PRAZNIKU TREBANJSKE OBČINE IN GUBČEVE BRIGADE - OB PRAZNIKU TREBANJSKE OBČINE IN GUBČEVE - OB PRAZNIKU TREBANJSKE mu- ' M ^ iii Kratek pregled gospodarskih in drug ih dosežkov ter načrti za prihodnje Spet se je zasukalo leto in spet je na koledarju okrnjen 4. september - dan občinskega praznika. Prebivalci občine ga slavijo v spomin na ustanovitev Gubčeve brigade, legendarne partizanske enote, ki je nastala pred 27 leti v gozdu pri Trebelnem. Trebanjska občina spada med deset slovenskih občin, ki imajo še vedno več kot polovico kmečkega prebivalstva. Ta značilnost daje pečat vsem njenim problemom in prizadevanjem. Pomanjkanje delovnih mest se vleče že vsa povojna leta, čeravno je v tem času v občini zraslo več industrijskih in obrtnih podjetij, izboljšale pa so se tudi prometne zveze, ki omogočajo več kot 1000 prebivalcem, da se vozijo na delo v druge občine. Kmetijstvo je še vedno najvažnejša gospodarska dejavnost, od njegovega napredka in položaja je odvisen življenjski standard mnogih ljudi. Zadnja leta so bila čas preizkušenj: kupna moč je bila manjša od ponudbe kmetijskih pridelkov, kmetje in družbene kmetijske organizacije so se nenadoma znašli v slabšem položaju. Tovarna -up poljedelstva Prav v »suhih« letih se je "itrdilo prepričanje, da lahko kmetijstvo napreduje samo v tesni povezavi s predelovalno industrijo in trgovino. Iz teh razlogov je tudi nastal načrt za predelavo najvažnejšega pridelka — krompirja — v krompirjeve kosmiče, krompirjevo moko in druge tovrst- ne izdelke, ki jih uporablja prehrambena industrija. Tovarna bi po investicijskem programu, ki so ga izdelali strokovnjaki tovarne Kolinska iz Ljubljane, Kmetijskega inštituta Slovenije, KZ Trebnje in DANE z Mirne, predelovala 27.000 ton krompirja, kot jih ima zdaj celotna Dolenjska. Živinoreja daje kmetovalcem trebanjske občine 70 odstotkov dohodka, zato je njen razvoj izredne važnosti. KZ Trebnje namerava v prihodnje še povečati proizvodno sodelovanje pri pitanju živine, reji krav ter pridelovanju semenskega in merkantilnega krompirja. V to je vključila tudi družbeno zemljo, ki za drvižbeno proizvodnjo ni bila donosna. Prek zadruge prodajo kmetov^ci že skoraj milijon litrov mleka na leto, v proizvodnem sodelovanju pa spitajo do 400 ton goveda, posadijo skoraj 70 ha krompirja itd. Za naprej pripravljajo poseben dolgoročni program kooperacije. Nove in nove pijače »Dane« Med industrijskimi podjetji je treba na prvem mestu omeniti Tovarno rastlinskih specialitet in destilacijo DANO na Mimi. V letošnjem prvem polletju je ta tovarna Občanom in delovnim kolektivom čestitajo za občinski praznik: Občinska skupščina Trebnje Občinska konferenca ZKS Občinska konferenca SZDL Občinski sindikalni svet Občinski odbor ZZB Občinska konferenca ZMS znova za 11 odstotkov povečala količino proizvodnje, že doslej pa je izdelala okoli 500 vagonov različnih pijač na leto. ‘ DANA je poslala druga največja tovarna tovrstih izdelkov v Sloveniji — po 17 letih obratovanja. Sloves, ki ga uživajo njeni proizvodi: gorjan, hermelika, vodka, pelinkovec Samo ter brezalkoholne pijače: frutella, sadni sirupi in drugo, so priznanje kupcev, zlate, srebrne in bronatse kolajne, ki jih dobivajo izdelki na sejmih, pa so priznanja strokovnjakov. Na letošnjem vinskem sejmu v Ljubljani je DANA spet dobila tri zlate medalje, med drugim tudi za svojo vodko, katere so v letošnji turistični sezoni prodali izredno veliko. Te dni je tovarna dala na trg še nekatere nove pijače; potentillo — srčno pomoč, rastlinsko specialiteto z dodatki sadnih sokov, »Vitka« sokove za diabetike, presenetila je z novo embalažo, mini-aturkami itd. Vse večji delež proizvodnje sestavljajo osvežilne pijače, katerih prodaja se vsako leto poveča za polovico ali več. Tovarna si prizadeva, da bi na Mimi zgradili tudi tovarno za predelavo krompirja in tako združili sorodno industrijo. V Kemoopremi cisterne po tekočem traku v starem trgu pri Trebnjem se je s pripojitvijo nekdanjega Litostrojevega obrata okrepilo podjetje KEMOOPREMA, ki izdeluje naprave za kemično industrijo, konstrukcije in druge izdelke. Trenutno zaposluje že 150 ljudi, število zaposlenih pa se še povečuje. KE-MOOPERMA serijsko izdeluje cisterne velikosti 3 do 100 kubičnih metrov, po potrebi pa tudi večje. Letošnjo jesen bo dokončana rekonstrukcija tovarne, ^ bo lahko dajala milijardo starih dinarjev celotnega dohodka, kasneje pa še več. v KEMOOPREMI bodo uvedli serijsko izdelovanje konstrukcij Iz H-profilov, za KLET IZ »DANE«: v teh sodih se »mladijo« znani izdelki Tovarne rastlinskih speci litet in destilacije »DANE«na Mirni. izdelovanje cistern pa namestili tekoči trak. 2e doslej se podjetje lahAco ponaiša z nekaterimi zahtevnejšimi izdelki, na primer za poljsko usnjarsko industrijo, Iplas v Kopm idr. Veliko je pridobi- lo tudi z izdelki iz titanmate-riala. Kmalu novi šivalni stroji TŠS - IMV Izredno razveseljivi so načrti s Tovarno šivalnih strojev na Mirni, ki je z novim letom postala obrat Industrije motornih vozil Novo mesto. Za to tovamo šivalnih strojev, ki je prišla v času gospodarske reforme v velike težave, obstajajo zamisli, da bi v nekaj letih izdelovala 60.000 šivalnih strojev letno v sodelovanju s priznano tajo tvrdko. Za vse to že pripravljajo program, te dni pa se bodo na zagrebškem velesejmu že predstavili z novim šivalnim strojem. Tovarna si je na Mirni zagotovila prostor, kjer naj bi stal nov lesni obrat. Dobri obeti so tudi za EMI, tovamo plastične embalaže in patentnih svinčnikov. EMI bo postala obrat Tovame zdravil »KRKA« iz Novega mesta in bo zanjo izdelovala najrazličnejše plastične izdelke, za kar že pripravljajo proizvodni program. V prihodnje bo nujno potrebno pospešiti razvoj obrata ISKRE v Mokronogu, kjer izdelujejo elektrolitske kondenzatorje. Se to jesen pa bo obrat MODNIH OBLAČIL v Trebnjem sprejel v nove proizvodne prostore večje število delavk, tako da bo štel 300 zaposlenih. Na Mimi dela tudi.Gradbe-no ogj^i^sl^b T^c^jetje, ^ je znano* svoj ih nizkih penah gradl^gj|\ storitev, jp'^jetje ima v^fiko dela ih ^i čim-prej uSe&hičiti progr^, ki vsebuje zlasti relconstrukcijo opekame v Prelesju ter nakup težje mehanizacije. Zadnja leta se je z izdelovanjem gasilske opreme uveljavilo podjetje LIO Pohorje na Dobu, ki iz svojega lesnega obrata liizvaža skoraj vso proizvodnjo v dežele Zahodne Evrope. Novi prostori za komunalno podjetje Med štirimi obrtnimi podjetji trebanjske občine se Je zadnje leto posebno Izkazala Mizarska delavnica v Trebnjem, ki je že podvojila predlansko proizvodnjo. V sodelovanju s Slovenijalesom iz Ljubljane je opremila več trgovin in gostinskih objektov, v načrtu pa ima nadaljnjo rekooistrukcijo in modernizacijo. Krojaško podjetje Trebnje je postalo znano po izdelavi uniform, Čevljarsko podjetje Mokronog pa po trpežnih čevljih. »Hrast« iz Sen-tlovrenca izdeluje nekatere serijsko lesne izdelke. V Trebnjem je posebno V Tovarni šivalnih strojev na Mimi, ki je z letošnjim letom postala obrat IMV Novo mesto, bqflo za-5eU izdelovati nove vrste šivalnih strojev v mnogo već-jih količinah kot doslej. Z njimi se bodo predstavili že na bližnjem z^rebškem velesejmu. uspešno Komunalno obrtno podjetje, ki ima močan kovinski in zidarski obrat. Podjetje je prevzelo že več zahtevnejših del v občini in zunaj nje (gradnja počitniških hišic v Catežkih Toplicah), selitev v nove proizvodne prostore nekdanjega Litostrojevega obrata pa mu daje nove možnosti. Podjetje zaposluje več kot sto ljudi. Del stanovanjsko komunalnega gospodarstva predstavlja tudi Stanovanjsko podjetje, ki gospodari že s 400 družbeni stanovanji in 85 poslovnimi prostori. Z gozdovi v trebanjski občini upravljata GSG Novo mesto in GG Brežice. Pridobitev občine je tudi nova veterinarska postaja na Cvibljah pri Trebnjem ter nove sodobne trgovine podjetij MERCATOR, DOLENJKA in KZ Trebnje. Občina podpira tudi napredek zasebne obrti. V okolici Velikega Gabra, Biču in Fristavici se je razvilo močno pridelovalno središče semenskega krompirja. Semenarji (na sliki ob nedavnem obisku v vasi Okroglo pri Kranju, kjer so si ogibali stroje tamkajšnje strojne skupnosti) se zelo zavzemajo za tehnični napredek v poljedelstvu. Mirna: v nedeljo otvoritev Velik napredek je občina dosegla tudi v družbenih službah in drugih negospodarskih dejavnostih. V nedeljo bo na Mirni otvoritev nove šole z 8 učilnicami, kabineti in telovadnico. Etelno je bila zgrajena iz samoprispevka, ki ga že tretje leto plačujejo prebivalci občine za izboljšanje materialnih razmer v šolstvu. Občina ima že urejene zdravstvene objekte, ki jih ni mogoče primerjati s prejšnjimi. Trebnje išče svoje mesto tudi na področju kulture. Daleč čez meje je zaslovelo a svojimi tabori naivcev, delovnimi srečanji naivnih in ljudskih slikarjev ter kiparjev, in z razstavami tovrstnih del. Ob letošnjem prazniku se namerava oddolžiti tudi rojaku, književniku Pavlu Golii. Ob 10-letnici njegove smrti bodo v Trebnjem odkrili spominsko ploščo na njegovi rojstni hiši, odprli ^ominsko razstavo in priredili večer Golieve poezije. Dolenjcem skoraj ni treba našteti naravnih lepot območja trebanjske občine. Po zaslugi avtomobilske ceste ter asfaltirane ceste po Mirenski dolini so postale dostopne naravne znamenitosti: stari gradovi, cerkve s freskami na Mimi, Vihru, Šentrupertu, vinorodna okolica Mokronoga, lov na Homu ali v Tre-belnakih hribih, ribolov ob Mirni itd. V Trebnjem je postal motel že premajhen, kraj ima zda^ novo kopališče, prav tako Minaa. Gostišča, po katerih je bil ta del Dolenjske že v preteklosti znan, postajajo vse važnejši del turističnega gospodarstva, od katerega si ljudje še veliko obetajo. Razen v besedilu omenjene delovne organizacije pa čestitajo za občinski praznik še naslednje: Dolenjska banka in hranilnica Novotehna« — Novo mesto »Tobak« — Ljubljana Tobačna tovarna — PE Novo mesto Elektro Ljubljana — PE Novo mesto Elektro Celje — PE Krško »Kremen« — Novo mesto Podjetje za PTT promet — Novo mesto Cestno podjetje — Novo mesto Državna založba Slovenije — Ljubljana »Petrol« — Ljubljana Gostišče »Grmada« — Trebnje »Žito« — Ljubljana Lekarna — Trebnje »Borovo« — prodajalna Trebnje Kmetijsko gospodarstvo Slovenska vas Avto—moto zveza Slovenije Kino Trebnje PLAVANJE s . v iSlt Za uspelo delovno srečanje slikarjev—samoukov je bilo v Trebnjem precej zanimanja. Na sliki; Janez Gartnar in predsednik občinske skupščine C5iril Pevec na obisku pri slikarju Antonu Plemlju (Foto: M. Vesel) PO KORISTNEM SREČANJU SLIKARJEV-SAMOUKOV Trebanjski „pekne'' tabor v spomin na udeležbo slovaške ljudske umetnice Marije Žilove na letoš-njeni slikarskem srečanju, ki je vse lepo in dobro na taboru ter pri nas sploh označevala s slovaško besedico »pekne«, so udeleženci tabora poimenovali II. delovni zbor samoukov za »pekne tabor« v prijetnem vzdušju so se v soboto zvečer razšli v Trebnjem udeleženci drugega tabora slikarjev-samoukov in naivcev. 2e prejšnji dan so. na posebnem delovnem sestanku pregledali lansko in letošnjo slikarsko ter kijfersko »žetev«, pri čemer so znova ugotovili, da je tabor vsestransko koristno ki^ltumo delo, ki ima svoj globji pomen tudi v širšem prostoru. V Trebnjem nastaja galerija del naših slikarjev-naivcev in samoukov, ki se je letos obo- gatila za nove dragocenosti. Vsak udeleženec tiibora je podaril za zbirko eno ali več svojih najnovejših slik, risb oz. kipov. Slikarji in kiparji-samo-rastniki, med katerimi so bili letos Slovakinja Marija žilo-va, Jan in Ana Knjazovic iz banaške Kovačiče ter Anton Repnik, Greta Pečnik, Peter Jakčeva razstava v Novem mestu Razstava Jakčevih del v Dolenjski galeriji v Novem mestu bo odprta Se ves september. Ob delav* nildh si jo lahko ogledate vsak dan od 9. do 15. ure, ob sredah in sobotah je odprta tudi popoldne od 15. do 19. ure, ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Dolenjska galerija vabi na ogled razstave učence osnovnih šol, dijake srednjih in poklicnih šol ter učitelje in profesorje z vse Dolenjske. kultura in izobra- ževanje V Novem mestu bo svet režiserjev Med. drugim naj bi skrbel za Oder mladih Odkar je dala znana novomeška igralka, režiserka in prevajalka beletristike Alenka Bole-Vrabec odpoved na delovno mesto vodje in režiserja Odra mladih, je o delu in nastopih že močno uveljavljene skupine mladih igralcev in recitatorjev čedalje manj slišati. Zavod za kulturno dejavnost, pri katerem je Oder mladih kot samostojna skupina, je sklenil gledališko dejavnost te skupine ne samo obuditi, marveč tudi poživiti. V kratkem bo sklical na posvet režiserje, ki naj bi se dogovorili o nadaljnjem delu Odra mladih. Na posvet bodo povabljeni: Riko Urh, Alenka Bole-Vrabec, Polde Cigler in Boža Podrgajs iz Novega mesta ter Janez Povše iz Ljubljane, Iz teh ljudi, ki so se do zdaj uveljavili kot režiserji in igralci, bodo osnovali svet režiserjev pri zavodu. Ta svet naj bi skrbel tudi za naraščaj v amaterskem gledališču. Za kasneje pripravlja zavod podoben posvet tudi za režiserje podeželskih odrov. Turk je nabiral točke Mali kulturni barometer pesmi s sodobno tematiko. Do sidiij se Je Krakar uveljavil z več Iox^-gami poeeije, znan pa Je tudi kot pesnik tako imenovane taboriščne poetBiJe. ■ TO2ASKA TURNEJA — Slovensko gledališče iz Trsta bo v drugi poloivlci septembra v gosteh v Sloveniji. Na svoji turneji po slovenskih mestih bo uprizarjalo A. E*. Čehova dramo »Tri sestre«. Med drugim bo nastopijo za abonma v Novem mestu in za ljubitelje gledališča v Črnomlju. V novi sezoni bodo tržaSki gledališčniki uprizarjali tudi Afohničevo dra-tnaitizaoijo Levstikovega »Martina Krpana«. ■ TRIDESETLETNICA MUZE-lA — V soboto 80 v škofjelo-6kem gradu proslavili trideset let obstoja lo&kega muzeja. Ob tej piiloi^osti so v Železnikih 0(^11 novo kraJovTK) muzejsko ^ttlco. Muzej Jo v času svojega obstja uredil več bogatih zbirk o razvoju raznih dejavnosti, dasti bogata pa Je zbirka čipk. ■ STO PESNIKOV V STRUGI — Na struSkih večerih poeeilje (v Makedoniji), ki so se začeli in končali prejinji teden. Je sodelovalo okoli sto pesnikov in kritikov iz Šestnajstih evropskih, azijskih in afriških driSav. ■ ODKRILI POMEMBNO TRDNJAVO — Med gradbenimi deli v Džerdapu so ob ustju reke Ce-zavo odkrili rimsko-bizaatinsko vo-JaAko utrdbo. Menijo, da Jo odkritje po pomenu takoj za Lepenskim virom. ■ FESTIVAL STUDENTSKIH GliEDALIdC —• Od ponedeljka do petka prihodi\]i teden bo v Zagrebu deveti mednarodni Študentski gle^lišld fesUval. Udeležiln se ga bodo Študentska gledaliSča iz devetih držav. Letos na tem festivalu ne bodo podeljevali nagrad kot prejSnJa lata. ■ KRAKARJEVE PESMI NA RADIU — V soboto bo na tretjem programu ljubljanskega radia večer Krakarjeve poBaiJe. Pesnika, semiškega rojaka, bodo predstavile Jovanovi, Boris Lavrič, Jože Svetina, Polde Mihelič, Ivan Lackovic, Martin Kopričanec, Ivan štefanek, Anton Plemelj, Pero Mandič, žirovska rojaka Jože in Konrad Peternelj ter Viktor Magyar, so se v soboto zvečer zbrali še na poslovilnem prigrizku pod mirenskim gradom. Janez Gartnar jim je v imenu tabora razdelil spominske kolajne ter se jim prisrčno zahvalil za izreden delovni polet. Marija 2i-lova in Jan Knjazevic sta v odgovoru poudarila bratstvo in toplo gotoljubnost, ki so je bili deležni udeleženci tabora, medtem ko je Ivan Lacković podčrtal zlasti pomen novih kulturnih žarišč, kot je zdaj Trebnje, katerega spodbuda prerašča v”* kulturno akcijo državnega in meddržavnega pomena. 2elel je tudi, da bi kar največ slik ostalo doma, da naivni slikarji ne bi bili znani predvsem po svetu, temveč tudi na domači zemlji. Jan Knjazevic je zatem razdelil predstavnikom ObS, obč. komiteja ZKS, ObK SZDL ter drugim organizatorjem tabora nekaj svojih slik, o ideji tabora pa je govoril nato tudi Gerhard Ledić iz Zagreba. TONE GOSNIK TIS razdelila štipendije Izvršni odbor temeljne izobraževalne skupnosti v No-* vem mestu je 29. avgusta razdelil štipendije prosilcem, ki so se javili na prej objavljeni razpis. Največ štipendij bodo tako dobili študentje višjih in visokih šol za študij matematike, slovenščine in nemščine, psihologije in drugih predmetov. Zanimivo je, da se za štipendijo za študij glasbene vzgoje ni nihče javil, prav tako pa tudi ne za nekatere druge predmete, štiri štipendije je TIS podelila za študij na srednji vzgojiteljski šoli, štiri pa nadarjenim učencem v srednjih šolah. Zanimivo je, da je morala 12 prošenj za srednješolce zavrniti, ker niso ustrezali razpisanim pogojem za štipendijo. Krško: akvareli Jara Hylberta v tarSki galeriji bodo • v poneddjeik, 8. septembra, ob 18. uri odiprli razstavo akvarelov akadam^^a slikar- ja Jara Hylberta. RodiJ se je v Krškem, po rodu je Ceh, živi pa v Parizu. 35 let je živel tudi v Egiptu. Razstava bo za Krčane zelo zanimiva, saj bo med deli tudi nekaj takih, ki jih je slikar napravil po motivih iz okolice Krškega. Tri dni so se na bazenu Celulo-zarja kosali stareJSi pionirji za naslove državnih prvakov. Marljivi kr^ športni delavci so praktično v enem dnevu pripravili tekmovanje in ga izvedli brezhibno. Za takšno požrtvovalnost zaslužijo priznanje. V moštvu starejših pionirjev Ce-lulozarja se je najbolj izkazal borbeni Igor Turk, ki je sam nabral največ točk. Celulozar je v ekipni konkurenci pristal na .odličnem petem mestu. Najboljši rezultati posameznih tekmovalcev: IGOR TURK — 100 m prosto: 1:08,9 (nov rekord SRS za starejše pionirje); 4. mesto — 100 m delfin: 1:18,5; 3. mesto — 200 m delfin; 2:52,8 (nov rekord SRS za starejše pionirje). J02E PEČNIK — 200 m prsno: 10. mesto 3:12,4. EVAN ŠEPETAVO — 200 m prsno; 11. mesto 3:20,3. J02E GRAJŽL -100 m hrbtno; 16 mesto 1:27,3 itd. Med pionirkami so plavate: Jožica Erjavec in Alenka Pogačar. Za sedli sta 10. in 11. mesto. L. H. Kočevje : Sava (Črnuče) 0:3 V prvem odbojkarskem srečanju jesenskega dela I. republiške lige v Kočevju so domačini izgubili s črnuško Savo s 3:0 (15:6, 15:10, 151;1).\ Tekma Je bila živa in borbena, pri domačih se je poznal predolg počitniški odmor. Kočevje; Bižal, Kavčič, Konizar, Pogorelc, Arko, Luzar, Ogrinc in Kersnič. V nedeljo bo dolet^ski derbi Kočevje — Novo mesto. A. ARKO Gaber je : Trebnje Odlična Metka V Splitu Je bilo državno plavalno prvenstvo za mlajše pionirje. Mlado zastoi)stvo krškega (%l\ilo carja je v konkurenci 16 plavalnih klubov zasedlo 5. mesto. Največ pohvale zasluži Metka Novak, Id je kar osemkrat plavala v finalu. Razen nje Je postala državna prvakinja tudi Bojana Babič. Nekaj najboljših rezultatov krških pionirjev: METKA NOVAK — 100 m prsno; 1. mesto 1:33,7; 50 m prsno; 2. mesto 43,2; TEA PRE-SKAR — 50 m delfin; 3. mesto 43,4; BOJANA BABIC — 50 m prsno: 1. mesto 42,3; ALENKA GAR-BIči — 50 m d^in: 8. mesto 48,8. Medtem ko so bile pionirke odlične, se pionirji niso uvrstili f finalne boje. Za takšno preizkušnjo 60 bili še prešibki. L. H.4RTMAN ROKOMET BELT v zasavski ligi Ker črnomaljski rokometaši želijo igrati, so se vključili v zasavsko rokometno Hgo, v kateri bodo igrali tudi Novomeščani. 1^-venstvo se bo začelo t» nedeljo. Črnomaljci bodo gostovali. Njihova želja je, da bi pristali v sredini prvenstvene razpredelnice. T. LATERNER Moste : BETI 64:47 (Met.) 3:1 v nedeljo so se začela tekmovanja v slovenski odbojkarski ligi. Nov član prve slovenske lige, moštvo Trebnjega, je gostovalo v (}elju in i^;i^ilo srečanje z ekipo Gaberja s 3:1 (6, 5, —9, 5). Za Trebnje so nastopili: Pavlm, Opara, Mišmaš, Slak, Babnik, 6tor, Mrvar, L^an, Pandža in Sila. NovincMn v ligi se je poznalo, da so šele prišli med najboljša slovenj odbojkarska moštva, čeprav so od č^ do časa, po-pa v tretja nizu, dobro zaigi^, so morali priznati premoč na^rotnika, ki je bil mirnejši pr^vsem pri i^ v polju. V nedeljo pride igrat v Trebnje ekipa Mislinje. M. L. KOŠARKA Na Loki že drugič »stotica« v soboto so na Loki, v tekmi II. slovanske košarkar^ lige z ^po Hrastnika, NorCMneščani prijetno presnetili; v Jesenskem delu t^ tekmovanja so že drugič preseli mejo sto košev. Tokrat so premagali moštvo Hrastnika z re-zulta^ešni: Pirc 23, S. Kovačevič 1, Splilial 27, Lenardič, 2. Kovačevič 13, POj črvina 4, Bencik 5, Crošnik, Kopač 24, in F. Setina 4. M. GOSNIK Brežičani zmagali v Trebnjem v počastitev občinskega praznika Trebnje je bil v nedeljo ekipni hitropotezni trening, na katerem Je sodelovalo 5 ekip. Premočno Je zmagala ekipa Br^c z 18 točkami, sledilo: Mokronog 13,5, Sevi^ca 13, Krmelj 10,5 in Trebnje 5. Tri prvouvr36^ ekipe so prejele praktične nagrade, U sta Jm prispev^ DANA Mirna in občinska skui»čina Trel^e. Zmagovita ^pa Je igrala v postavi; Micič, Stevanovič, brata Filipčič, Tedč in Valenčak. Po-GTešali smo NovomeSčana in Metličane. B. DEBELAK Metličani so se dobro upirali razigranim domačinran. č^rav so nastopili brez Polojca in Mr. var ja, je rezultat zanje ugoden. Kaj več kot toliko res r.iso mogli doseči* Najboljša v metliški vrsti sta bila Guštin in Ipavec. Prihodnjo nedelijo gostujejo Metličani v Litiji,' Novomeščsiii pa miajo v soboto doma srečanje z Mostami. S. M, Ribnica : Brežice 13:13 Dolenjski rokometni derbi med Elibničani in Brežičani se je končal z delitvijo točk. Ekipi sta pokazali lep rokomet in doseženi rezultat ustreza dogodkom na Igrišču. Ribničani so s svojo igro nekoliko presenetili in bodo v tem tdmiovanju imeli kar pomembno vlogo. Krmelj : Veterani (Kranj) 16:14 Prvo tekmo na dmnačem terenu so Krmeljčani po trdem boju odločili v svojo korist. Gostje so bili boljši v prvem ix>lčasu, domači pa T drugem. Pet n^ut pred koncem so Krmeljčani vodili s 4 cadetki, a so gostje s hitrimi protinapadi rezultat ananjšali. Krm^J; V. Logar, C. Logar, Zaman 4, Mirt, Hočevar, D. Pa-pei 1, Damjan 5, M. Papdć 5, Prosmik in Kolovrat 1. B. DEBELAK nogomet ATLETIKA Drugo mesto za Viranta in Zagor-čevo Na republiškem atletskem pr-venstvu za starejše mladince, ki je bilo v soboto in nedeljo v Celju so s precejšnjim uspehom nastopali tildi novomeški atleti. Največ uspeha sta požela Meta Zs^sorc in Kostja Virant, prijetno pa so presenetili še Vesna Saje, Branko Suhi in Franci Kristan. Nekaj boljših rezultatov; 100 m: Jakše 13,3, Katino^ 13,7, Gazvoda 13,2; 200 m; Gazvoda 27,9; 800 m: Perše 2,33,0; višina; Lužar 1,30; daljina; Saje 4,70; disk; Zagorc 26,75; kopje; Zagorc 35,83; Saje 35,08; krogla; Zagorc 9,62, Zagor. jan (Koč.) 9,62; 4x100 m: Novo mesto 53,1. Moški — 100 m; Hribernik 11,6, Pekol 11,9, Divjak (Koč) 12,0, Svener 12,4; 110 m ovire; Simčič 21,0; 1500gna; Cvel-bar 4:34,4; 3000 m: Bučar 9,42,2, žužek (Koč.) 9:33,0; 4x100 m: Novo mesto 45,9; kopje: Suby 55,71; Simčič 41,57, Pungerčar 41,49, Knavs (Koč.) 47,90; višina; Kri-staa 1,80, DragoS 1,65; krogla: Virant 12,35, Možina 8,55; daljina; Suhy 6,27, Simunič 5,15; 2(M m: Pdcol 23,7, Divjak (Koč.) 24,4, Hribernik 24,3; 800 m: Cvdbar 2,09,0; troskok; Simonič 12,67; disk; Virant 39,48, Simčič 25,80, Možina 27,38; 5000 m; 2ožek (Koč.) 17,01,2. Celulozar : Dokležovje 4:3 Sreče za domače nogometaše Je bila, da se Je pojavil na igrišču vratar Vukotič, ker bi sicer tekmo izgubili. Gostje so že v 12. minuU vodili z dvema zadetkoma tn ta rezultat obdržali do konca prvega polčasa. Domači so se nelcoliko bolje ^rali v drugem delu tekme In z zadetki Kandičs, An^lkoviča in Stanojeviča zanesljivo osvojili 2 točki. Domačim se je poznalo, da ie dolgo niso Igralim skupaj, in da so Se dopustniško razpolovni. Prihodnjo nedeijo _bo Celulozar Igral doma z velenjskim Rudarjem. L. H. ■ OROSLAvf3fe — V prijatelj-dd nogometni tekmi Je doma^ Oroteks premagal novomeški EXAN z 8:3. (B.R.) ■ NOVO MESTO — V povratm prijateljski rokometni tdoni ao rokometaši črnomaljskega BELTA porazili Novomeščane s 25:18. Rezultat je nekoliko presenetljiv, ker je znano, da so ▼ prvem srečanju v Črnomlju zmagali Novome-ščani. (A. L.) ■ HRASTNIK — Prijateljsko rokometno srečanje z domačimi rokometašicami so brežiška dekleta odločile v svojo korist z 12:9. V soboto igrajo prvenstveno srečanje doma z Usnjaiijan iz Šmartnega. (V. P.) Od tu in tam ■ SEVNICIA — V prijateljskem rokometnem srečanju sta se pomerili. mladinska ekipa Brežic in Izbrana ekipa Sevnice. Domači so bili boljši in so zmagali z 32:26. Pri gostih sta bila najuspešnejša Ostrelio in Lipej, pri domačih pa Bv^č. (M. J.) _ KRMELJ — Preteklo sredo 60, krmeljski rokometaši sodelovali na kviifikacijah za vstop v republiško rokometno ligo, šlo je za 12. udeleženca v ligi, ker je ekipa Ormoža odstopila. Krmelj-čani niso uspeli, zasedli so komaj 3. mesto. (B. D.) ■ NOVO MESTO — Na tem-6kem prvenstvu Novega mesta je verjetno že odločeno, kdo bo prvak. Samo Medic je v odločilnem srečanju premagal Pavla Uhla a 2:1 (7:5, 3:6, 9:7). Ostali rezultati: Lukšič — M. Picek 6:1, 6:2; Luk-6ič — J. Picek 9:7, 6:2; Gerbec — — Lukšič 6:2, 6:1. (S. T.) ■ KOSTANJEVICA — V prijateljskem nogometnem srečanju 60 se srečali kostanjeviški in pre-kojtski mladinci, zmagali so domačini s 6:5. 25a KostanJevičaM so bili u^)ešni Kočevar (3), Cimcr. man (2) in Prah (1). in pri gostih Tomšič (4) In Kovačič (1_). Povratno srečanje bo to nedeljo v Šentjerneju. (J. Z.) ■ TREBNJE — V počastitev občinskega praznika je bilo v nedeljo občinsko strelsko tekmovanje, na katerem Je nastopilo 12 ekip. 2e drugič so v člaaski konkurenci zmagali strelci »Matija Gubca« z Doba. V mladinski konkurenci so bili najboljši strelci »Franc Krese — čoban« Trebnje. V članski konkurenci posameznikov je bil najboljši Igor Slak (Trebnje), sledijo Mirko Hrovat (Mokronog) in Franc Novak (Velika Loka). Pri mladincih je bil najboljši Vito Plavštajner (Mirna), sledita Franc Maroš (Trebnje) In Drago Jerele (Trebnje). Najboljše ekipe so pol^ pokala prejele še diplome, posamezniki pa praktične nagrade. (J. P.) ■ KOČEVJE — V prijateljski nogometni tekmi sta se sr^^ m^vi Ribnice in Kočevja. D jak. (L. H.) ■ KRMKTJ Šahisti sevniške občine so v počastitev 35-letnice orgaiiizaoijskega dela Borisa Debelaka, šahisti iz Krmelja, priredili šahovski hitrc^tezni tiu’-nir, na katerem Je sodelovalo 15 šahistov. V hudi konkurenci Je zmigal Sribar (Krmelj) 10,5 točke, sledijo: Markovič (Krmelj) in Dvojmoč (Sevnica) 9,5, Derstven-fiek (Sevnica) 8 itd. Po udeležbi Je bil to do zdaj eden najbolj zasedenih turnirjev v Krmelju. (B. D.) ■ KRŠKO — Od 28. do 30. avgusta so bile v Pomurju letne športne igre elektrogospodarskih kol^tivov Slovenije. Na igrah so sodelovali tudi športniki podjetja Elektro Celje — enota Krško. (F. M.) ■ KOČEVJE — V prvem kolu Jesenskega dela košarkarske lige ljubljanske tekmovalne skupine so člani Partizana iz Kočevja doma premagali I^JublJano B s 54:44. Za domače so igrali: A. Smole, P, Smole, Majcen, Južnič, Vovk, Kajina, Kersnič in Arko. Pionirji bi morali igrati tekmo s KK U-tija. Ker gostov ni bilo na igrišče, se Je srečanje končalo z 20:0. b. b. za kočevske ptonirje. (A. A.) ■ DOLENJSKE TOPUCE —Danes p<^oldne bo tukaj občin^co plavalno prvenstvo v okviru delavskih športnih iger. Nastopali bodo posamezniki in ekipe v prostem in prsnem plavanju. (C. V.) ■ KRMELJ — Te dni Je predsednik šahovskega kluba »Milan Majcen« iz Sevnice Franc Derst-venifek izročil zlato diplomo zaslužnemu telesnovzgoOnemu delav-cu in šahistu Borisu Debelaka iz Krmelja, čestitkam se pridružuje tudi naše Sporino uredništvo. (J.B.) ■ NOVO MESTO — V soboto popoldne bo interni atletski miting, na katerem bodo nastopili novomeški atleti. Prihodnji tordc bo v Novem mestu ob 16. uri sindikalno občinsko atletdto prvenstvo. Št. 36 (1015) v paviljonu mirenske DANE je bilo vedno dovolj pokušalcev, očitno zato. ker so se hotel! prepričati o čudežni moči POTENTILE. (Foto: Primc) Okrogle v •v m spicaste s sejma ZA SOKOVE NJ ZLATA — Predstavnik podjetja VITAL Mestinje je na sejmu delil letake »Sadni sokovi — vir zdravja svežine« in se jezil: »Le zapičite, da za sokove ni zlata, ampak le papir! Nagrajena vina in žgane pijače dobijo razen diplom še kolajne. M% hi morali dobiti za naš borovničev sok zlato kolajno, dobili pa smo le diplomo, na kateri je pisalo, da je naš sok dobil zlato kolajno. Torej za alkohol je denar in zlato, za sokove pa ne!« DOBRA VAGA V NEBESA POMAGA — Neki pokuševalec je skušal pretentati točajko: »Le dobro mero mi natočite, boste v nebesa prišli.« Ona pa: »Vi boste prišli prej v nebesa kot jaz, če vam dam dobro mero, posebno še, če vozite avtomobil!« KAKO DELAJO CVI-CEK? — sejmu gostinske opreme stroji mešajo pijače, jih točijo v posode itd. Neki gledalec je vso to avtomatiko začudeno gledal, dokler ga ni drugi podučil: »Vidiš, tako pa pri nas cviček delamo!« TERAN JE ZGINIL — Neki ljubitelj terana je spet prišel k mizi, kjer ga je malo prej že enkrat dobil Za pokiišino. »Se enkrat teran,« je naročil. »Ga ni,« mu je povedala točaj* ka. »Kako ga ni, saj je bil še malo prej tukaj,« le pokazal m mizo. »že. Se,« se je vmešal drugi pokuševalec, »prej je bil res tam, zdaj je pa tukaj,« in je pokazal na svoj trebuh. POTENTILA DAJE MOČ — Največji nami je bJl pri paviljonu DANE, seveda zaradi POTENTILE oziroma SRČNE MOČI. Slišati je bilo razne zelo nedvoumne pripombe in vprašanja, ki jih pa raje ne bom navajal, ker jih tenkočutno uho ne prenese. Zapisal bom le nekatere .nedolžne. Zastopniki trgovskih podjetij so se neprestano zanimali, če POTENTILA res učinkuje tako in tako in če DANA že sprejema naročila zanjo. Neka ženska je hotela vedeti, če učinkuje že D majhnih količinah, ali je je morda treba naročiti vagon. Druga je spet svetovala predstavnikom DANE: »Jaz bi naprai'ila <^o pijačo samo iz zelene, ta najbolj pomaga. Starejše ženske to vemo in gojimo najboljšo sorto zd-^ene.« Pa kaj bi našteval izkušnje in mnenja drugih. Zaupam nai vam le, da sem se tudi jaz. ko sem odhajal iz DANINEGA pa-vili jona, počutil nekam va-hiega. vendar ne vem, če zaradi POTENTILE ali »pleh muzike«, ki je igrala na razstavišču. JOŽE PRIMC DANA presenetila (Nadaljevanje s 1. strani) znane zdravilne rastline srčna moč, nekaterih drugih zdravilnih rastlin in soka rdeče pese, ki ga doslej še nikjer niso uporabili v taki kombinaciji, čeprav ima prav pesa nekatere zdravilne sestavine, Id jih človeško telo zelo potrebuje. Poteptila je nova naravna zeliščna grenčica (toni-kimi(. Vitka frutella pa je nov oranžni sok brez sladkorja, namenjen ljudem, ki žele ohraniti vitko linijo, in diabetikom. Inženirju Janeza Vičiča, ki vodi razvojni sektor DANE, pa smo vprašali, zakaj so njihovi najnovejši zeliščni grenčici dali ime prav »potentiila« oziroma »srčna moč«. Odgo-vil je: — Zato ker zelo ugodno vpliva na razpoloženje, dobro počutje in moč. Opazili smo tudi, da je odlična oranžada »frutella« v novi 2,5-litrski lepi plastični steklenici, in še nekaj, kar je za obiskovalce vinskega sejma zelo pomembno: tri simpatična dekleta v DANINEM paviljonu točijo obiskovalcem brezplačno. » * y v' ' čeprav se čas jesenskih gob komaj začenja, se že pojavljajo redkosti, ki jih najdejo nabiralci. Poslovodja novomeške prodajalne BOROVO, Jože Božič, nam je prinesel pokazat šop jurčkov, ki jiji je našel v nedeljo v gozdu na Rupcrčvrhu. Ko smo pazljivo pregledali družinico, smo ugotovili, da je v šopku 15 jurčkov. (Foto: M. Vese!) „Na zdravje drugemu stoletju" Na stoletnici Movernovega ata z Drganjega dola pri Semiču se je zbralo 60 ljudi — Stoletnik je v družbi vztrajal ves dan do pozne noči. Jedel je in pil ter tudi pomagal peti Najstarejši Belokranjec, Martin Movern irf VavpČe vasi 25, po domače pa z Drganjega dola, bo 17. septembra uradno star 100 let. Sin Franc in snaha Micka sta mu priredila slavje že zadnjo avgustovsko nedeljo. Pri Movemovih so ob tej priložnosti izpraznili veliko hišo, kajti zbralo se je okoli 60 odraslih sorodnikov, sosedov, prijateljev in ožjih znancev, medtem ko otrok sploh niso prešteli. Stoletnik je ob 13. uri sprejemal goste pred hišo, darila pa so sproti nosili v posebno sobo. Ko so bili gostje že siti vseh dobrot obilnega kosila, sta prišla na mizo še dva janca, popoldne pa so dali v peč kar 26 kokoši. Zares: stoletnico so pripravili kot pravo, bogato kmečko ohcet. Slavljenec je bil ganjen ob pozornosti, kakršne ni bil nikdar vajen, še posebno pa-je bil vesel darila in čestitke krajevne organizacije ZZB Semič. 'm. Olga Mauser spet v Clevelandu V torek dopoldne je odpotovala z ljubljanskega letališča na Brniku domov v Cleveland gospa Olga Mauser s tremi hčerMcami. V Svrža-kih nad Metliko, kjer živi njena mama, je preživela dva meseca letnega dopusta. Pred odhodom nam je sporočila, da prisrčno pozdravlja vse znance in prijatelje in da je srečna, saj je v zadnjih tednih videla povsod v stari domovini tako lep napredek. Tudi mi pozdravljamo drago rojakinjo in se ji v imenu družine Kutnar ter treh družin dolenjskih trojčkov lepo zahvaljujemo za pomoč, ki jo je prinesla tem družinam. UREDNIŠTVO DL Tatiča mopedov 18 letni Tine Vidmar in 17-letni M. J., oba iz 2eljn, sta v zadnjih treh mesecih kradla mopede v Kočevju in Stari cerkvi, jih razdirala in dele poskrila na raznih mestih roških gozdov. Posamezne dele sta montirala tudi na svoj moped ali jih skušala prodati. Julija sta vlomila tudi v leseno hišico Toneta Kovačiča v Rogu in pobrala posodo, posteljnino in drugo v skupni vrednosti okoli 600 din. Pri eni tatvini mopeda je sodeloval tudi 21-letni Jože Zajc iz 2eljn. Tatinsko skupinico so miličniki odkrili pred kratkim. m v soboto, 30. av|;asta, je na Stari Bučki pr! Škocjanu utonil v vaški luži 68-letni Alojz Blažen. Okrog 14.30 je iz neznanega vzroka padel v lužo, kjer ga je našla hči utopljenega. Pokojnik je bolehal za božjastjo. Nihče ne ve, kaj je iskal okoli luže, ker se je prav te luže zadnje čase izogibal. Pred šestimi leti je v bližnji luži, ki so jo pozneje zasuli, utonil {^kojnikov 5-letni vnuk. Takšni in podobni primeri utopitev na podeželju i^so redM, ljudje pa kljub temu premalo skrbno zavarujejo luže z ograjami. Na sliki: komisija si ogleduje kraj nesreče (Foto: Polde Miklič) Nikdar v življenju se ni Movernovemu atu tako dobro godilo kot nekaj zadnjih let. Vedno je zelo skromno živel, garal na kmetiji in še tesaril. Med vojno, ko je ostal v slamnati bajti popolnoma sam, si je še kuhal in pral, večkrat pa je vozil tudi ranjene partizane. Stoletnik je bil bolan samo letos, maja, ko ga je zadela kap, a je poležaval samo mesec dni. Zdravje se mu je popravilo. tako da ie zdai snet Stoletnik Martin Movern je z gosti vred zapel tudi narodno »En starček je živel.« Trčil je z vsemi gosti, jedel in pil kot vsi drugi, le turško kavo je odklonil. »Te potrate včasih nismo poznali,« je dejal. Foto: R. Bačer pokonci od zore do mraka. Še klati jabolka, vozi samokolnice gnoja in hoče biti na vsak način koristen dlan družine. Razum mu ni popolnoma nič opešal, le govori bolj težko. V petek pred slavjem je domače prestrašil s povišano temperaturo, vendar se je izkazalo, da je bila to le nervoza pred velikim dogodkom. Na slavju je Martin Movern trčil z vsakim gostom, najraje pa je srkal pivo. Ko je domač harmonikar raztegnil meh in je omizje začelo peti, je pritegnil svoj glas tudi stoletnik. Ob pesmi »Ko psi zalajajo po celi vas na glas« pa sta mu spolzeli dve debeli solzi ter se izgubili v gubah na obrazu. Le turške kave nd hotel piti. »To je sama potrata,« je dejal. »Včasih te godlje nismo poznali.« Jubilanta so izzivali, naj družbi zaupa svoj recept za visoko starost. Takole se je odrezal: »Varčevati je treba, veliko delati in malo piti.« V družbi je vztrajal že vse popoldne, zato so ga domači prosili, naj malo leže. O tem pa ni hotel nič slišati. Ko so o mraku odšli prvi gostje, so Movernovi zagotavljali, da se vpelje pravzaprav šele začenja. Ne rečem dvakrat, da se ni kasneje stoletnik še zavrtel s katero izmed brhkih kuharic. RIA BACER Medvedjek: štiri so odpeljali v bolnišnico 28. avgiista okoli 23. ure je turški voznik Ahmed Dirlik z osebnim avtomobilom nemške registracije pri Medvedjeku prehiteval kolono vozil In trešćil v osebni avtvomobil, ki ga je naproti vozila NovomeSčaiika Maila Klemenčič. Novomeško vo^-lo je po trčenju zasukalo naokrog, Turkovega pa poleg njega. Marto Klemenčič in Cico Poglajen, ki sta bili hudo poškodovani, so odpeljali v ljubljansko bolnišnico, poškodovanega Dirlika in njegovo ženo pa v novomeško bolnišnico. Škodo so ocenili na 10.000 din. v Trije Novomeščani v Singapur v nedeljo popoldne ob petih sta odpotovala na 3-me-seciu »izlet« po vroči Aziji bratranca Andreja — Agni-čev ^drijaničev (Mišo) iz Novega mesta. Tretji Nov^eščan — kombi IMV, ki sta ga krstila za AZIJA — bo moral do vrha naložen prevoziti več kot iHl.OOO kilometrov, včasih tudi čez drn in strn! Do-^ ^ Ljubljani poslovila od uredništva »IVliaame«, za katero bosta poročala s potovanja, po-polc^ie pa od domačih v rojstnem kraju. Srečno pot! Invazija lisic na Veliki Trn Lisice stalne obiskovalke kokošnjakov — Lovci na Velikem Trnu bi potrebovali pomoč — Morda bi razpisali nagrade za lisičje repe ŽE DRUGA BLAGAJNA V SEVNIŠKI OBČINI! Ko bi vlomilci to vedeli! v Iz pošte na Studencu pri Sevnici so odvlekli okoli 400 kg težko blagajno, več kot pol denarja pa pustili v predalu — Blagajno že našli »Kšeft je dober, samo likof je slab,« pravi ljudska modrost za tatvine, vlome in drugačna .prisvajanja tujega premoženja. Minuli teden pa na Studencu tudi »kšeft« ni bil posebno dober. Lahko bi bil namreč mnogo boljši; vlomilci so z veliko muko odvlekli 400 kg težko blagajno poštnega urada, v bližnjem predalu pa pustili nedotaknjeno poštno vrečo s 4.500 dinarji, pripravljeno za prevoz. Poštno uslužbenko Faniko Cizelj je lahko vseeno pošteno pretreslo. V sredo zjutraj sta bili na vratih njenega urada odtrgani letev in ključavnica, o blagajni pa ni bilo ne duha ne sluha. V njej je bilo shranjenih okoli 3.800 dinarjev in znamke v vrednosti 1.737 dinarjev. Ves denar mora pošta shranjevati v blagajni, toda tokrat je prav kršitev tega določila rešila velik del denarja, ki je namesto v blagajni tičal v predalu. Storilci so pripravili dejanje skoraj v stilu filma »Liga gentlemanov«. Poštna uslužbenka pravi, da sta se prejšnji dan zglasila na pošti dva sumljiva človeka s čudno govorico. Ponoči so vlomilci najprej porezali telefonske žice, da ne bi mogel nihče klicati na pomoč, zatem vlomili in z nekim vozilom, verjetno s kombijem, odpeljali težki tovor. Uprava javne varnosti iz Celja ima natančne opise svmiljivih oseb in vrsto sledi. Skoraj nemogoče je, da bi tatvina ostala nepojasnjena, vlomilci pa nekaznovani. Blagajno so že našli na poljski poti med Kronovim in šmar-jeto, kjer so jo vlomilci razbili in zažgali skupaj z nekaterimi vrednostnimi papirji. M. L. Veliki Trn, vasica v krški obči^* ob hudem deževju in veliloh vodah doživlja pravo inv»2^J0 lisic in druge divjadi. Ko se Krka razlije v dolini in seze do Krakovskega gozda, s® gozdni prebivalci pred nevarnostjo umaknejo v viš-je Novo prebivališče si poišc^o navadno pri Velikem Trnu in §e v okolici ne-katcnh drugih vasi. Vse bi še šlo, če med »begunci« ne bi bile tudi lifice. DO jim ne morejo lov- ci niti psi, spretno se jih ognejo in že so sredi kokoši. Tamkajšnji ljudje pravijo, da »rumena zalega« izbira ugodne trenutke za roparske pohode, v glavnem pa gre na delo tedaj, ko doma ni nikogar. Domači lovci jih večkrat preganjajo, vendar jim sami ne morejo priti na kraj. Zato so domačini priponuiili: »Če bi za vsako lisico razpisali posebno nagrado, bi verjetno prišli tudi drugi lovci na pomoč ogroženim vasem.« UKRADLI SO BLAGAJNO NA STUDENCU: Storilci so najprej porezali telefonske žice, potem pa so se spravi nad vrata, ki so hitro popustila. (Foto: Legan) Mladostni spomini Pavla Golie Kakšno je bilo Trebnje ževnikove mladosti in Trebanjci v času knji-ob koncu stoletja 15. avgusta je minilo 10 let. odkar je umrl Pavel Gtolia, slovenski pesnik, dramatik in direktor ljubljanske Drame. Ko sem pred letom dni obiskal Trebnje in iskal njegovo rojstno hišo sem ugotovil, da milajši rod niti ne ve, da je pomembni slovenski književnik doma iz Trebnjega. Sele starejši domačini so me napotili k njegovi rojstni hiši. Pavel Golia se je rodil v Trebnjem, v nekdanji stari Sringerjevi hiši, ki je imela hišno številko 28. Lastnik stavbe je bil pozneje lekarnar Janko Rupreht, ki se je priženil v Springerjevo hišo. Milka Rupreht, rojena Springer, se po pripovedovanju gvojih staršev še dobro spomni nekaterih nadrobnosti iz časov, ko so stanovali z Golievimi pod eno streho. Springerjevi, Ruprehtovi in Gollevi otroci so bili dobri prijatelji in so se na domačem vrtu igrali raznovrstne igre. Kadar so se igrali skrivalnice, se je mednje zmeraj pritaknil še mali Pavelček, ki tedaj Se ni hodil v šolo. Bil je bistroumen fantiček in si Je brž zapomnil vse, kar je slišal. Znal je neverjetno veliko »odštevank«, to je posbenih pesmic v priljubljeni otroški igri. Starejši otroci so lahko kmalu slišali, da si je nadarjeni sodnikov sin celo sam Izmišljal nove »odštevanke«, kar je bilo za njegova leta prav nenavadno. Njegov oče Ludvik Je služboval kot sodnik in sodni predstojnik trebanjskega sodišča. Tisti čas je imelo Trebnje že svojo sodnijo, stala je na desni strani sedanje ceste Ljubljana—Zagreb. Takratno sodišče so ljudje imenovali Greselnovagraščina. Posloipje je bilo zgrajeno okoli leta 1850. V tistem času šo bile v naših krajih velike upravne spremembe. Upravna in sodna oblast je prešla iz fevdalnih v državne roke in že prva leta je Trebnje dobilo tudi okrajno sodišče. Pavla sem poznal zelo do- Ob letošnjem občinskem prazniku v Trebnjem se bodo hvaležni rojaki spomnili književnika Pavla Golie in na njegovi rojstni hiši v soboto, 6. septembra odkrili spominsko ploščo. Ta dan bo v Trebnjem odprta tudi spominska razstava pesnikovih del, zvečer pa bo v prosvetnem domu večer Golieve poezije. Prireditve bodo pod pokroviteljstvom Slovenske akademije znanosti in umetnosti, o Pavlu Golii pa bo govoril Josip Vidmar, brOi Njegovo delo sem sprem-lj&* j ^ kot reden obiskovalec Uj^oljanske Drame. Prija-mož nii je rad prepovedoval o Svojem življenju, s prijetni® nasmehom je govoril 0 zanimivostih iz mladih ki jih je preživel v Trebnjem in drugih krajih Dolenjske. je povedal o sebi; »Ro^l sem se v Trebnjem, ki J® v tistem času maj- hen Podeželski kraj. Takrat še vlaka ni imelo. Moj ofie t-Udvik je bil sodnik okr®J*^®ga sodišča in celo sodni P^^tojnik. Poročil se je 1 Rozmanovo in v za-Konu Se je rodilo 7 otrok, 5 fant^ ^ 2 sestri. Dobro se še ®P^^injam, da je bil za nas. ^ročaje, takrat največji dogV^o znali izreči nemške bes®^ Eilwagen, kot se Je imenovala poštna kočija, ki je Pffo ^ Novega mesta in bila . *^enjena v Ljubljano. Otr^ ,®^o se radi povzpeli nanJ m se peljali z njo. ^ e^^?^^t)nem spominu so mi ® tudi nekateri starej- ši ki so bili šegave- ga ^ ^ja, vedno pripravlje-ni, kako duhovito. Talf ^. Orekarjev oče. Po ted^..‘navadi je bil oblečen v ^ko nošo, podobno na-,^a sebi Je imel žame-ten ®''hik z velikimi srebr-nio^ JJ^bi. Dostikrat sem P®® iz ust te prijaz- ne , ,®*^jske grče. Ko smo Trebnjega, mi Je bJl® ^krat hudo. Dušilo me J®> zapuščal svoj roj- stni raj prijatelje, v oči Pavel Golia na proslavi 70 mestu. pa so mi silile solze tudi zaradi starega Orekarja, ki je prav tisti dan ležal na mrtvaškem odru. Prosil sem mamo in očeta, naj bi ostali v Trebnjem še kak dan, da bi šel za Orekar-Jevim pogrebom, vendar me niso uslišali. Prav tedaj je strahovala v Trebnjem kužna bolezen — davica, ki Je bila strah in trepet vsake družine. Zdravniki zanjo še niso vedeli pravega zdravila. Iz strahu pred boleznijo smo na hitro odFKJtovali v drug kraj — v Mokronog. Tisti čas sem že hodil v prvi razred osnovne šole. Tudi v Mokronogu nismo ostali dolgo. Brž, ko so zboleli prvi otroci, je preplašena skrbna mati iEbrala nov kraj našega 'jmika. Z vozom smo se odpeljali čez Gorjance v Metliko, kjer sem se že v tretje vpisal v prvi razred. Toda tudi tam nismo ostali dolgo. Preselili smo se v Novo me- 'letnice aprila 1957 v Novem (Foto: Niko Paulič) sto, kjer sem končal ljudsko šolo in ginmazijo.« Dobro se spominjam še drugih zanimivosti, ki Jih je pripovedoval pokojni Golia. »Eden izaned vaških posebnežev, ki mi je ostal v spominu je bil stari Kolca. Dobro se spomnim tudi starega Pintarčka, ki je bil strokovnjak posebne vrste. Znal je popravljati zlomljene in strgane dežnike In Je bil posebno v čislih pri ženskah. Te so v tistih časih nosile sončnike, parazole imenovane, ki so bili znak napredka In višjega standarda takratnega ženskega sveta. Mnoge ženske so se bale sončnih žarkov, saj Je bila od sonca porjavela koža znak manjvrednega stanu delavca in kmeta, ki opravljata svoje delo pod žgočim soncem. Bela, včasih prav ostudna mlečna polt je bila zelo cenjena In veliko vredna kot znak dobrega stanu, ki se mu ni tareba ubadati z delom na X prostem. Zato so se domala vse takratne ženske, ki so kaj dale nase, skrivale pred soncem pod parazoli. V Trebnjem in okolici je bilo še veliko takih ljudi, ki so privlačevali pozornost mladega sveta. Svojevrsten možak je bil stari Lazar, ki smo ga otroci imenovali Kostni Lazar, imel pa je še več drugih vzdevkov. Mož je hodil okrog mesarjev in gostilničark, pa tudi gospodinj, in povsod stikal za različnimi kostmi, ki jih je prodajal ljubljanski tovarni kleja. Stari Lazar je bil gotovo dober trgovec, čeprav je barantal le z zavrženim blagom. Pri vsakem poslu so mu bili otroci dobri in zvesti pomoč-, niki. Poklanjal jim je cukr-čke, da so mu znašali vkup kosti ali mu vsaj povedali, kjer bi jih lahko dobil. S temi malimi daritci pa si Je ustvarjaj tudi prijateljstvo s trebanjskimi pobci. še danes, kadar vidim v trgovini različne dobrote, se spominjam svojih prvih priboljškov, ki nam Jih Je dajal zbiralec kosti. Danes bi ne vzel iz njegovih umaaaaiiih rok nobenega cukrčka, v tistih časih pa Se nismo vedeli ničesar o higieni in smo radi polizali vse, kar nam Je stara dobričina. Kostni Lazar, privlekel iz umazanega žepa.« Pavel Golia Je bil svetovljan, razborit In duhovit človek. Sale in domislice je kar stresal iz rokava In, če si bil v njegovi družbi, ti Je vsak sestanek z njim ostal nepozaben. Rad je zahajal s svojo stalno družbo v znano Go-rjupovo gostilno ob Ljubljanici. Duhovito je znal prikazati prijetne večere v tej gostilni: »V gostilni pri Gorupi-v Ljubljani za vodo-so vina kot sinipi-kot sami sladki strupl-po grlu nam teko ...« JOŽE 2UPANĆIC 'W X X ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ SMRT IN ZVELIČANJE SIMONA FUCNIRA Vihar je besnel in tulil okrog vogalov, lilo je kot iz škafa, Simon Pučnik pa je govoril, počasi in vzvišeno: »Priznati moramo, tovariši, da za narod in njegovo kulturo bore malo naredimo. Kultura, dragi moji, je zrcalo vsakega naroda. V njej se kažejo narodovo življenje in hotenje, veličina in sposobnost. Ne moremo reči, da naš narod nima ne življenja in ne hotenja, da ni sjwsoben. Prav nasprotno: dober je in v njem so sile, ki bi se jih dalo s pridom izkoristiti, usmeriti na pravo pot in dokazati vsemu svetu, da nekaj veljamo ...« Zagrmelo je, kot da bi te prelepe besede potrdila tudi razjarjena narava. »In vendar: nekaj se je zataknilo v našem delu in ni kamor ne pridemo. Tavamo v krogu, iščemo, pa ničesar ne najdemo. Je to pravično in lepo? Je prav, da na vasi zamirajo pevski zbori in da ljudje pojo samo še v gostilni? Je prav, da ugaša naš gledališki amaterizem in da se mladina navdušuje samo še za električne kitare, vnemar pa pušča .lepe, stare in svete narodne O'bičaje in igre? Ne in * ne, tisočkrat ne!« Simon Fučnik je govoril in utrujen je bil njegov glas. Nato je utihnil in pogledal okrog sebe. Pet ljudi je sedelo v prvi in sedem v drugi vrsti. In še od teh so trije spali spanje pravičnega. »Naš zastoj je posledica naše nedejavnosti! Pa mislite, da bo kdaj lepše, če bomo —« tu je govornik malo počakal — »spali? Mi, ki smo poklicani, da stvari postavimo tja, kamor sodijo? Ne bodimo kralji Matjaži! Bodimo Petri Klepci! Zgrabimo za drevo nedelavnosti, izrujmo ga in z njim pometimo vse pleve, ki nam raste na žlahtni narodovi njivi!« Govor je bil končan in na vrsto je prišla razprava. Bila je prav takšna, kot so vse razprave pri nas. »Tovariši, spregovorite! Mar nima nihče nobenega vprašanja? Vam kultura res ničesar ne pomeni? Niste še nikdar razmišljali, kako bi jo rešili?« Vse je bilo tiho, le eden od treh je rahlo zasmrčal. »Ne bodite pasivni, tovariši!« Spet je zagrmelo. To pot tako močno, da so se celo oni trije zbudili. »Pa naj bo,« se je odločil nekdo. »Mene zanima tole: zakaj razpravljamo o kulturi samo mi spodaj, nikdar pa o njej ne pove — vsaj pametnega ne — kdo zgoraj? če pa že kaj reče, ostane le pri besedah... Kje na svetu toliko razpravljajo o reševanju kulture, kot prav pri nas? Kaj nam pomagajo besede, pa sklepi in resolucije, če ni denarja?« »Ne tako, tovariš, ne tako! Prav na nas spodaj leži breme, da rešimo kulturo, saj kulturo ustvarja ljudstvo. Kultura ne prihaja od zgoraj...« »Kultura ne, denar pa ...« »Denar, denar. Saj to ni vse! Treba je zavesti, poleta, idealov ...« »Pa še vikend...« je dejal nekdo, tako prisrčno, da so se. vsi zasmejali. Simon Fučnik je čutil, da tako razpravljanje ne vodi nikamor in je zato sestanek končal. Medtem je nehalo deževati. Le tu pa tam se je še zabliskalo in malo zagrmelo ... Počasi je hodil po mokri cesti in razmišljal. Glava je bila težka in temne so bile misli, ki so se podile po njej. Gledal je v prihodnost in nič lepega ni'videl. In postal je tako žalosten, da se je naslonil na cestno svetilko in se bridko razjokal. To so bile edine solze, ki jih je v zadnjih dvajsetih letih kdo potočil za narod in njegovo kulturo. Simon Fučnik je prišel domov, legel na posteljo in — umrl. Pogreb je bil lep in veliko govorov je bilo, prizadetih in poveličujočih. V njih sta se neštetokrat ponovili besedi narod in kultura, in pokojniku je bilo v borbi zanju postavljeno lepo mesto. Potlej pa so se pogrebci razšli m čas in življenje sta tekla naprej... Minila so leta, s kulturo pa še vedno ni bilo nič. Bili so sicer sestanki na različnih nivojih in forumih, bili so simpoziji in posvetovanja, bile so resolucije in predlogi; uspeha pa ni bilo, in denarja tudi ne. XXX Nekej^a večera se je Fido Hudogled mimo pokopališča vračal proti domu in nekam negotov je bil njegov korak. Ko je prišel do pokopaliških vrat, je zaslišal rahlo stokanje. ., . »Kdo si, človek božji?« je zaklical, Fido m pri srcu ga je stisnilo. , , , »Jaz p#!m, jaz, Simon Fučnik, borec za narodovo kulturo.« »Kaj U teži, Simon?« »Povej , ni, tujec, kaj je z narodovo kulturo? 2e sto let ležim v grof u, vsako noč sprašujem isto, pa ne dobim od govora. Kaj Je z njo?« »Pomiri se, Simoni Pravkar se vračam s simpozija o financiranju naše kulture. Dva tisoč tristotega po vrsti...« »O sr^a, o veselje! Končno boš dočakal, nllli moj narod!« In čez pokopališče se je razlila čudovita luč, zaigrala je nežna glasba, potem pa je bilo vse tiho. Simon Fučnik je bil zveličan. VLADIMIR BAJC Druga pomlad dobovških upokojencev Sami Si bodo zgradili dom upokojencev — Tako prizadevnih upokojencem je pa malo — Verjetno bodo njim sledili še drugi Upokojenci so si sami postavili dom. Žrtvovali so veliko prostovoljnih ur in prispevali precej denarja. Obiskali. smo prizadevne upoko-jerce iz Dobove in Kapel, ki se bado prihodnji teden selili v nove družbene prostore. Kljub temu, da je r^o izpod neba, smo štiri najbolj Anton Perkman 22. avgusta je umrl Tone Perkman. Rodil se je leta 1997 v Zakotu pri Brežicah. Leta 1915 ga je zajel vrhunec I. svetovne vojne in je moral kol mlad slovenski fant na fronto. Ko je 1919 general Maister klical zavedne slovenske fante in može v boj za severno mejo, je tudd po- prizadevne graditelje našli pri domu. V glavnem so bili to člani iniciativnega odbora, ki vsestransko prednjačijjo. Marljivi tajnik drušbva ^ANTON ZAKSEK je o prizadevanjih upokojencev povedal: »Letos praznujemo 20-letni-co ustanovitve našega društva. Jubilej botno proslavili z otvoritvijo novega doma. V stavbi bomo dobili dvorano, pisarno, stanovanje in vse drugo, kar sodi k urejeni hiši. Otvoritev bo septembra, ko bomo im«li tudi družabni večer. Gradimo že od lani. V kratkem bomo dom poferili in pričeli notranja dela. To, kar vidite, je plod prizadevanj. vj^eh naših članov, saj smo sami, razen prispevika v delu, zbrali blizu 5000 din, dobili pa smo še podjporo republike, brežiške »KRKE«, »Ljudske potrošnje«, krajevne organizacije ZZB in lovcev. Vendar Mmo morali še precej zbrati, ker e predlagali občinski skupščini. štipendije v brežiški občini se gibljejo v razponu 150 do 450 din, take pa gotovo ne bode zadostovale glede na povedane življenjske stroške. 8. septembra bo 20-letnica Prizadevno in delovno društvo upokojencev v Dobovi, ki šteje 253 članov iz Dobove in Kapel, bo slavilo 8. septembra 20-letnico ustanovitve. Ta visoki jubilej bodo kronali z otvoritvijo novega doma upokojencev, ki so ga zgradili sami upokojenci s svojimi prispevki, s prostovoljnim delom, s pomočjo n^caterih delovnih organizacij in družbe. Ob tej priložnosti bodo imeli tudi družabne večere. kojni Tone odšel na Koroško, kjer ga je zadela krogla in je bil od tedaj 70-odstotni vojni invalid. Ko je prišel domov, se je zaposlil kot pismonoša in dočakal poflcoj-nino. Vsi, ki so ga poznali, so ga cenili zaradi njegovega mirnega in odkritega aiačaja; ženi je bil dober tovariš, otrokom pa skrben oče. D. VAHBK RADIO BREŽICE PI-rrEK. 5. SEPTEMBRA: 20.00-2t).io — Napoved sporeda in čila 20.15-20.25 -^Nove pl^ RTB obvestila in reklame. 20.25— 21 ■ • Glasbena oddaja — izora- NKOEUA. 1. SEPTEMBB.V 11.00 ^ Domače zanimivosti — Magnetofonski zapis s skupščine Skupnosti 'diskih centrov Slovenije v Bre iiojh - Vzgojno P^edav^je — nii^^ i^metovalce — inž. Vlado Ko vacif- Kmalu bomo trgali — jahava vas ansambel Milana _ Vedeljska rei»rtate z obiska DPD Svobode bratov MIIba^v Proseku — Kontovelu pri Tr^u Po or nimaš prednosti! -- Obvestila reklame in n' ifov 13.00 - Občani čestitajo in h.'3SSti: SB.TBM8K V 18.00- 19 (10 Novo v knjižnici --ton vam predstavlja — ghisbene Sole - Tedensk Športni komen'ir - Obvesti, rekl^ame in pregled filmov. 19.00—19.30 narodtiorabavnem tonu — glasb na oddaja Pišece - dejavnost KS gre tudi skozi vodovodno pipo v krajevni skupnosti Pišece so glavno dejavnost usmerili v izgradnjo vodovodne mreže Našli smo ga pri gradnji rezervoarja na hribu nad Pi-šecami, kjer je z drugimi občani iz Podgorja in Oreiiovi- ce pridro mešaJ beton. Ivan Cizelj, ki je že šest let predsednik krajevne skupnosti in prav toliko časa odbornik občinske .skupščine. NOVO V BREŽICAH ■ NA OBČINSKO KONFKREN. CO MIADINE. ki je bUa napovedana pretoki! petek, je od 50 povabljencev priSlo le 10 mladincev. Zato je koitferenca odpadla ter Jo bodo sklicali v septembru. Tako je sklenilo predsedstvo Zveze mladine Brežice, ki se ]e sestalo v torek ■ 1'IIIH LETOS JE PRETESNO — BrežiStui predSolska ustanova jo letos zavrnila več kot 30 otrok, ker ji ie vedno {Himanjku-je prostorov. StarSl lato upravičeno pričakujejo, da bodo njihovi malčki I dočraditvljo novega šolskega poslopja dol>Ui prostore v stidar\>i šoli. V vrtcu Je Lrenut no 78 otrok, ki so po starosti razdeljeni v tri oddelke. ■ OBISKAU SO SAVUDRIJO - V pott* in soboto 90 se člani predse^tva občinske zveze prijateljev mladine mudili v občinskem počitniškem centru v Savudriji. Ogledali so si preurejene prosto- BREŽIŠKE VESTI rc, proučiU poslovanje t«r dali predloge za odpravo dosedanjih pocn^IdJlvosU. ■ V GLASBENO dOLO je trenutno vpisanih 106 učencev, nokaj pa Jih ^čakujejo Se v JesenAem roku do 10. septembra. V tem Šolskem letu bodo posebno pozornost posvetili Studiju klasdčnih instrumentov. Razen glasbenih oddelkov želijo letos uvesti tudi tečaj baleta. Na zavodu so zaposleni Štirje redni ter dva honorarna pre^vatelja. V preteklem Šolskem letu Je 8 povprečno oceno prav dc^ro opravilo letne lapite- 109 učencev. ■ MODERNIZACIJA CESTNIH ODSEKOV — Do modernizacije cestnih odsekov od ieleenlSke postaje do Spodnjo Pohance ter sko-il Bresino bo zagotovo priSlo v naslednjih tednih. Zaradi slabega vremena jo Cesliu) podjetje Novo mesto v precejšnjem zaotianku z asfalliratvjem na ostalih cestUčlh. Hkrati s tem bodo asfaltirali tudi Vodnikovo in Cankarjevo ulico ter Športno IgrlSče v Artičah. ■ V MINULEM MESECU Je Posav^ muzej na Llbnl ivi Kr-Skem odkrival grobiSča iz zgodnje hallStatake dobe. Naleteli so na moSkl In ženski grob. Mod drugim 90 naSli lepo situlo, prvo take vrsto na Štajerski strani. je odgovoril na nekatera vprašanja. — Kakšna je osnovna dejavnost KS ttšece? »V glavnem gradimo vodovodno omrežje. V teh hribovitih krajih je vedno manjkalo vode, zato smo ljudi kaj hitro navdušili za takšno delo. Leta 1966 je dobilo v vaseh Pavlova vas in Elavne vodo 11 gospodarstev, leto kasneje pa v» Srednji I*avlo- vi vasi še 33 gospodarstev. Letos, ko imamo največjo akcijo, računamo, da bomo speljali ^7 km vodovoda, tako da bo dobilo vodo še več kot 100 gospodarstev. Razen tega je precej delavna komisija za socialno varstvo in poravnalni svet.« — Odkod vam toliko sredstev? »170.000 dinarjev bomo prispevali prebivalci, ostalo pa nam bo dala občinska skupščina Brežice. Nekaj denarja dobimo tudi iz peskokopa, vendar gresta material ;n denar za krajevna pota.« — Ali ljudje zaupajo kra j?vnl skupnosti? »Nekaj časa so precej dvomili, vendar rezultati so zadnjih let, zlasti pri širjenju vodovodne mreže, amai^jšali število nevernih Tomažev. Ce bo Slo po sreči, bomo imeli do konca lota v naši KS že 70 odstotkov gospodarstev pod vodovodno pipo.« — Imatr program dela? »Kak.^nega daljšega programa nimamo, a delamo po željah občanov, želimo usposobiti iie zobno in splošno ambulaito tako da bi nas obiskovali Tsdravniki.« — Kdo vam največ po-iiUHta? »Razumevanje imamo pri interesentih — občanih, kmetijski zadrugi in občinski skt»pš?^l'U.(; — Ali delate Hami? »Ne! Svet krajevne skupnosti je zelo dober, ljudje izberejo vedno take, ki so voljni dela.« S. DOKL Gradbišče v tovarni papirja v Krškem: PIONIR g^radi novo halo, v katero bodo prestavili stroj za brušenje valjev. (Fofo: J. Teppey) Obvestilo najemnikom grobov na pokopališču v Krškem Vse najMnnike grobov na pokopališču v Krškem obveščamo, da se zglasijo do 30. septembra 1960 pri ZaivodU za komunalno dejavnost v Krškem, Cesta krških žrtev 11, zaradi ureditve vpLsa v matično knjigo umrlih. Opozarjamo vse najemnike grobov, da smo dolžni po odloku o komunalnih storitvah, členu 34, prekiniti najemnino po preteku • 10-!etoe dobe za grobove, posebrK) za tiste, ki so zanemarjeni ali nevzdrževani. ZASKRBLJUJOČE STANJE NA KRŠKIH CESTAH Zakaj je toliko prometnih nesreč? število prometnih nesreč v krški občini v stalnem porastu — Franc Bučinel meni, da so krivci za nesreče v glavnem ljudje sami v krški občini so imeli v letošnjih šestih mesecih 127 pri v Krškem izdaja redno me sečno glasilo »Informacije«. V njih je prikazano deic. občinskega sindikalnega sveca, sklepi sej občinske skupščine ter dejavnost osnovnih organizacij sindikata. Po»»ben uredniški odbor, ki ga sestavljajo Marjan 2ibert. Drago Kastelic, Branko Pirc in Edo Komočar, želi z glasilom posredovati članstvu na: )S>-novnejSo problematiko, ki zadeva delo sindikatov Dobijo ga vse osnovne organiza clje sindikata, ki jih je 44, občinske družbeno polltlOne organizacije itd. Glasilo je med ljudmi naletelo na dober odmev S. D. Pridite na Rako in Krajevna skupnost Raka sklicuje sestanek z občani v zvezi z asfaltiranjem ceste Raka—Smednik. Na Raki bo sestanek v soboto, 6. septembra, ob 19. uri nad krajevnim uradom, in na Smetol-ku v nedeljo, 7. septembra, 0*5 14. url. — Kaj pa starejši? »Zamerim nekaterim staršem' ki ki^pujejo mopede Ne vedo za popust v krški občini samo mladinska aktiva v Koprivnici in Raki izrabljata popuste pri avtobusnih vožnjah. Vsi drugi verjetno ne vedo za i^odnost — 60-odstotnega aii-žanja. Mladinci iz teh dveh aktivov so priredili že vrsto izletov v turistične kraje Slovenije. Zaslužni sindikalni delavci na morje Predsedstvo in organizacijski odbor za praznovanje 5^^ letnice sindikatov Jugoslav^e pri občinskem sindikalnem svetu v Krškem je organiziralo akcijo za zbiranje kandidatov, ki so šli na brezplačno 7-dnevno letovanje na morje. Na oddihu bodo v občinskem počitniškem domu Materada — Poreč. Občinski sindikalni svet bo v celoti kril stroške 4 zaslužnim predvojnim sindikalnim delavcem, ki jih je letos odlikoval predsednik republike. Ravno tako bo dal sredstva za nekatere upokojene sindi kalne delavce. Najman} 50 odstotkov vseh stroškov za bivanje bo ObSS prispeval za vse tiste člane, ki jih oo-do predlagale še osnovne organizacije sindikata. Občinsko vodstvo meni, da se bo na ta način vsaj deloma oddolžilo zaslužnim sindikalnim delavcem za njihov prispevek pri utrjevanju sindikalne organizacije. S. D. starejšim mladoletnikom, čeprav le-ti nimajo vozniških iz?)itov. Takšni mladi vihra- vi voanika največkrat povzročijo nesreče. Starejši so' še kar previdni, razen redkih izjem.« — Imate pri vas tudi črne točke? »V glavnem je največ nesreč na cestah PijavSko—Krško, Krško—Drnovo in Krško—Dolenja vas.« — Kaj pa parkiranje v mestu? »To je težek problem. Ne vem kako ga bomo rešili.« S. DOKL .Turistično društvo Krško prireja v nedeljo, 14. septembra 1969, s pričetkom ob 14. uri, na Stadionu Matije Gubca VELIKO TRADICIONALNO TOMBOLO GLAVNI DOBITKI: avto »Škoda« motorna kosilnica motorna žaga in še 377 di-ugih dobitkov v skupni vrednosti prek 6 milijonov starih dinarjev. Tombolske kartice so v predprodaji v trafikah in knjigarnah v Krškem, Brestanici, Kostanjevici, Senovem, Sevnici, Brežicah in Novem mestu. Obiščite Krško in sreča, se vam bo nasmehnila! KRŠKE NOVICE ■ PRII’OKOCILO OBČINSKE SKUPSCINK. Občinska skupSčina jc priporočila delovnim organizacijam, naj pomagajo reSevati probleme mlacloletnikov tako, da bi tudi neprilagojeni mladini omogočili uk in zaposlitev. Znano je namreč, da primemo vključevanje v družbeno dogajanje mladoletnike odvrača od kasanlvih dejanj. S primemo zaposlitvijo in večjimi motnostmi za lzuCit«v poklica , bi iimanJSali prestopniiitvo mladdlet-nlh občanov. ■ KAZPKODAJA TEKSTILA. — Tckstilana, tek&tllna tovarna Iz Kočevja, bo danes, 4. septembra: od 11. ure dalje pri hotelu Sremič prodajala svoje izdelke. Tekstilana zagotovlja, da ima v potujoči trgovini na zalogi kvalitetne izdelke po najugodnejiih pogojih — na večmesečni kredit brez porokov, obresti in po tovarniških cenah. Kupol morajo imeti pri nakupu le osebno Izkaznico. ■ Z AVTOBUSI V KOZJE. Občinska konferenca ZKtS bo U. septembra organizirala za mladinske aktive in nJUiove člane udeleibo na proslavo, ki bo ob praznovanju 50 letnice SKOJ na Kozjem. Za avtobusni prevoz bo treba plačati 4 din. I*rijavo sprejemu občinska konferenca ZMS Kiiko do 10. septembra. ■ ODDIH. V torek. 2. septembra, zvečer Je odpotovalo na 7-dnevno brezplačno letovanje v Ma-terudo pri Poreču 15 dolgoletnih zaslužnih sindikalnih delavcev iz 1^ delovnih organizacij. Stro&ke letovanja In prevoza Je plačal občins** sindikalni svet. _______ ■ ZAKLJUČEK SEZONE. počitniške skupnosti v Materadi r bil v glavni tiu'lstični sozoni den. Coprav bo dom odprt do ^ septembra, Jo prod noviin Sols*^ ! letom to dabSe zaseden. Trenu^ so na lO-dnevnem oddihu členi be na pihala tovarne papirja, ^ dikalni delavci ter skupina turistov In študentov, ^ub t«*** da Je september še primeren ^ kopanje m sončenje, tega ne znajo iKrabiti. Morda Je p***®" lo reklame! _ pA> ■ 30-LETNICA TOVARNE PIRJA. 20. oktobra bo minUo „ let, odkar so v tovarni celul^®^ papirja naredili prvo kllop^ oelulozfi. Ob tej obletnici bo^^^ dali Jubilejni bilten, v katereffl.^ji do prikazani razvoj In nao«' motnosti razvoja največjeg* JetJa v občini. VESTI IZ KHŠKK OBČINK v ODLOČILNEM TRENUTKU ENOTNI VSI, KI BODO PRISPEVALI Odločitev po 10 letih pričakovanja Podjetja in ustanove bodo prispevali tudi manjkajočih 250.000 dinarjev za gradnjo modernega vrtca v Sevnici — Te dni začetek del Predstavniki delovnih organizacij so na skup:iem sestanku 27. avgusta soglašali z dodatnim prispevkom 250.000 dinarjev, ki jih je manjkalo pri lastni udeležbi za gradnjo novega vrtca. Znova so tudi potrdili odločitev, da je potrebno pri odbiri otrok za varstvo upoštevati odnos delovnih organizacij, kjer so starši teh otrok zaposleni. Znano je, da je bilo potrebno prvoten načrt vrtca, ki je bil narejen leta 1965, na zahtevo izvedencev republiške skupnosti otroškega varstva delno spreaneniti in dopolniti. Od lanskega decembra, ko sta .skupščina Tis in zatem še občinska skupščina sprejeli program iB^adnje, so se povečale tudi cene gradbenih storitev in materiala. Temeljna laobraževakia skupnost se je znašla v procesu, kje dobiti dodaten denar. Prvotno predvidena vsota moli jon novih dinarjev, namenjenih za gradnjo, se » pr^j povečala. Kazalo je budd, da nekatere delovne organizacije ne bodo vplačale svojih prispevkov fcot je bi- lo dogovorjeno, tako da bodo težave še večje. Poslale so odklonilne o>dgovore in s omajale tudi pripravljenost drugih. Vsi stroški gradnje bodo 2aiašaii 1,58 milijona dinarjev. Vrtec bo imel 4 oddelke za predšolske otroke ter dva oddelka za dojenčke, razen t^a pa še neJcatere dodatne prostore, ki spadajo k moderno urejenim varstvenim prostorom. Skupaj bo lahko sprejel do 100 otrok. Kakšne so potrebe v Sevnici, dokazuje podatek, da so morali lani odkloniti kar 58 otrok, ker v vrtcih za vse ni bilo prostora. Na sestanku v sredo so udeleženci prikazali dovolj pripravljenosti in enotnosti. Ko so sprejemaJd raadelil-nik prispevka, so se povečini odločili za delitev po izplačanih osebnih dohodkih, in ne po štefvilu zaposlenih. Mnogi so tudi poudarjali, da bo delovna organizacija, ki jo zastopajo, plačala prispevek, če bodo to storili vsi brez izjeme. Samo Jugotani- Nova šola na Telčah Dolgoletna želja domačinov jn obljuba skupnosti sta sedaj izpolnjeni številnim domačinom in ffostom, ki so se zbrali na slovesni otvoritvi, med nji-*ni sta bila tudi 25vezni po-Lipužič in prednik republiške izobraževalne skupnosti Ludvik Zajc je o gradnji šole govoril pod-. predsednik sevniške otočlmke 1 skupščine Jože Knez. Povedal je, da so gradnjo šole na Telčah odlagali toliko časa *aradi t^a, ker je bilo po-trelmo najprej urediti v tem l^iraju elektriko, cesto in vo- 13. septembra proslava na Lisci očinski komltej-i ZK ®®^iSke, krške, brežiške in |a§ke občine pripravljajo ve-^o proslavo sojetnice usta-n^itve KPJ, SKOJ in sindi-ki bo posvečena sjpo-*ninu na pomembno sejo naj-^ega vodstva partije le-» 1938 na Lisci. Proslava bo ^ soboto, 13. septembra po-*^®^e piTi Toničkovem do-^ na Lisci, Za to priložnost ^do izdali tudi broSuro, ®*®dera6ki kipar Vladi-fitovičedc pa bo naredil Maketo. dovod. Prav zaradi tega so drugi kraji preje dobili nove šole. Zahvalil se je domačinom za pomoč pri gradnji šole. Nova šola ima tri lepo urejene učilnice in druge potrebne prostore ter stanovanje za upravitelja. Gradnja Sole, oprema, ureditev okolice, ureditev ceste in vodovoda je veljalo 607.600 din. Denar so dobili od medol^inskega sklar da za šolstvo, republiške izobraževalne skupnosti, prispevali pa so tudi domačini. Solo je v kratkem času in poceni zgradilo gradbeno podjetje Zasavje iz Trbovelj, ki je računalo Im’ neto površine manj kot 1000 din. Izmed domačinov se je za novo šolo zahvalil Alojz Kuhar, odbornik občinske skup-^ine, pedagoSki svetova- lec Jože Petančič pa je česti-tal kolektivu Sole in zaželel čimboljše šolsike uspehe. Po prisrčnem feultumem programu, ki so ga pripravili šolarji iz TeJč in Tržišča, je predsednik sevnišifce občinske skupščine Marjan Gabrič izroča kl(juč nove šole upravitelju Francu Kosu, ki je zatem povabil goste in domačine na ogled šolskih prostorov, M, V, SEVNIŠKI PABERKI REGISTRACIJA MOPEDOV, OBMOČJE KRAJEVNIH URA-2^. TrČ£6e In Sentjani bo regl-ii^Ua mopedov 11, sept, od 7, do in 12. septembra od 7. do ij^ure. Za ostalo območje bo r^j^iovanje prometnih dovoljenj a.proBtorlh anrto moto druMva v 12., 15. in 16. septembra. S^KglstraoiJl bodo tudi tehoifini ^t*«dl, ki bodo skupno z obvez-^ »varovanjem ter podalJSa-prometnoga dovljenja velja-^ *0,50 din. Id Kaj JE z OBULBAMI ZA g---lOVEC7 Za vCoraJ je bU v ^ynlcl aUioan sestanek turistifi-djetja Hmoljnlk, da bo bolje turistično postojanko na SEVNIŠKI VESTNIK Malkovcu. Več o tem bomo fie poročali. ■ TOKRAT VENDARLE DRUGJE. Minuli teden se Je mudil v Sevnici 2e tretji drkus v letofi njem letu. To je bil Antalek, se je nastanil v Snmrju in ne pmi osnovno Solo. Za nastope z iival-md Je bilo med ljudmd preceJSnJe amimanje. ■ o POKOPALIŠČU SE SKUP-ACINA. SevnlAko pokoiiališče postaj premajhno za vse večje potrebe naraščajočega mesta. Čeprav so o tem o!b raaUčaih priložnostih že govorili, Se vedno ni Jasno, kaj bodo ukrenili in kje bo novo pokopaliAče. Na eni prihodnjih sej bo stvar vzela v roke tudi občinska skupfičina. ■ KAKO PA ODŠKODNINA? Zdaj, ko Je £e skoraj povsem očitno, da bo konfekcija LISCA gradila nove poslovne prostore na nasprotni »tranl ceste In bodo zato cesto zaprli, so pri bencinski črpalki začeli postavljati streho. Streha je sleer potrebna, toda veliko vpra5ajxle je, koliko časa bo na tistem mostu 8e stala črpalka in kako bo s povračilom stroSkov gradnje zdaj, ko vedo, kaj piudvi- dova zazidalni načrt toga dela mesta. nu, ki je doslej že veliko prispeval za vrtec v Šmarju in ki je v denarnih težavah, so soglasno dovolili, da bo lahko malo kasneje po-vnal svojo obveznost. Podjetja in ustanove bodo tako k letošnjim 200.000 dinarjem dodatno prispevali še 250.000 dinarjev. 490.000 dinarjev bo dal sklad za investicije v otroško varstvo, del denarja pa republišika skupnost otroškega varstva. Minuli teden je bil že zakoličen prostor za nov vnrtec ter sklenjena pogodba z graditeljem, gradbenim podjetjem iz Zagorja. M. L, NOVICE IZ LOKE ■ PRENOVLJENA SmjSKA STAVBA. V prihodnjem Šolskem letu se bodo otroci učili v obnovljeni stavbi, kar je lepa pridobitev kraja. Popravljena so (^ma in vrata ter prepleskani zidovi in pročelje. ■ NOVI UCNl MOCI. dni se je priselil v Loko novi vaditelj Branko Kranjc, njegova žena, učiteljica telesne vzgoje, pa bo poučevala v Sevnici. Prej sta poučevala v Bučkovcih pri I^utomeru, ■ UREJEN ODER. Pros\’etno druStvo Primož Trubar je imelo ob zadnji veseMci toliko prebitka, da je lahko uredilo nov oder. V Loki bodo zdaj lahko riostopili različni ansambli in druge skupine. ■ ZDRTA CESTA. Skozi naselje Loka, Račiča In Breg, pa tudi drugod, je zadnje dolgotrajno deževje zelo razrilo ceste. Videti je, da se cestno podjetje kaj malo zanima, kaj je s cestami. Ljudje želijo, da bi za stoletnico čitalnice v hoiu. asfaltirali cesto skozi naselje, vendar je še veliko vprato-nje, kje bodo dobili denar. S. Sk. Bogata izbira v ELEKTROTEHNI Odka-r je trgovsko podjetje EIjt*odo nadaljevale še danes, v soboto in nedeljo. Danes ob 16. uri bo otvoritev razstave del naivnih in ljudskih slikarjev in kiparjev v avli nove osnovne šole na Mimi, ob 16.30 bo v Trebnjem prijateljska odbojkarska tekma med Trebnjem in Novim mestom, zvečer pa bo ob 19. uri v prosvetnem domu koncert Invalidskega pevskega zbora. Sobota bo posvečena 10-let- Predlog za spremembo Upravni odbor sklada za štipendiranje nadarjenih dijakov in šitudentov, ki nosi ime na^ rodnega heroja Jožeta Slaka-Silva, je minuli teden znova pretresal vlogo sMada. Na eni prejšnjih sej občinske skupščine so namreč menili, naj bi ^ad šolal učence kmetijskih Sol in s tem pripomogel k napredku vasi in kmetijstva. Na seji upravnega odbora so poikdarili, da Je potrebno pomagati pri študiju otrokom, ki živijo v izjemno slabih razmerah ne oziraje se na to, v katero šolo hCKiijo. V tem smislu naj bi spremenili tudi statut sklar da, po katerem so doslej podeljevali posojila samo učen- 28. septembra kmetijska razstava Pod pokroviteljstvom kmetijske zadruge Trebnje bo v nedeljo, 28, septembra, na sejmišču na Veseli gori pri Šentrupertu razstava živine in kmetijskih pridelkov. S to razstavo, pri kateri sodelujejo tudi sklad za reproduk-cijo živine, veterinarska po-staja in občina, želijo med rejci živine in poljedelci zbuditi večje zantmanje za uvajanje boljših pasem in sort ter odbiro najboljših živali in najboljšega semena. cem z najboljšimi učnimi uspehi. Minulo leto sta biHa v te namene na voljo dva milijona starih dinarjev, posojilo pa je dobivalo 9 d^akov oesi-roma študentov. UO je skile-nil, naj tisti, ki so končali raered s prav dobrim us^ bom, kasneje vimejo saino polovico posojila, odlični učenci pa so že po statutu oproščeni vračila. nici smrti rojaka, akademika Pavla Golie, Ob 16. uri bo najprej otvoritev spominske razstave, ob 17. odkritje spominske plošče na rojstni hiši, ob 19, pa večer Grolieve poezije. Sodelovali bodo umetniki SNG iz Ljubljane, govoril pa Josip Vidmar, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti. V nedeljo dopoldne bodo najprej športna tekmovanja, popoldne ob 13.30 najprej slavnostna seja občinske skupščine, ob 14. uri pa zborovanje in otvoritev šole, kjer bo govoril Janez Vipotnik, predsednik republiške konference SZDL. M. L. Dobrnič: ostra kritika Na pobudo krajevnih organizacij so minulo nedeljo v D(*miču sklicali sestanek, posvečen problemom kmetijstva, zdravstvenega zavarovanja in gozdarstva. Za tamkajšnje razmere je bila udeležba precej slaiba. Vsega oko- li 35 ljudi je poslušalo zastopnika zavoda za socialno zavarovanje Zvoneta Šuštaršiča in druge. Kmetovalci so znova potožiiU o svojem izredno težavnem položaju in očitnem zapostavljai>ju. To, kar se zdaj dogaja z vasjo, so dejali na sestanku, ni v skladu s cilji ljudske revolucije. Zdaj, ko je večji del kmetijskega prebivalstva na Dolenjskem v velikih težavah, U morali biti prizadeti ljudje deležni večje družbene pomoči. TREBANJSKE IVERI ■ v H>NEDEUKK DAROVANJE KRVI. 8. sept«mbra bodo v Trebnjem ponovili krvodajalsko akcdjo. Odvzem krvi bo od 6. do 13. ure v zdravstvenem domu. Občinski odbor vabi Cimveč ljudi in teli, da bi bila akcija uspeć-nejSa od julijske. ■ 2E V ZAOSTANKU. 2e sredi avgusta bi moralo Trebnje dobiti novo prodajalno konfekcije v q^njih prostorih zadružnega doma. Komtmalno obrtno podjetje, ki preureja prostore, je z delom toliko zakasnilo, da ta trgovina KZ Trebnje ne bo odprta za občinski pražnik. ■ KAR POD KOSTANJEM. Mladinski aktiv je priredil v soboto mladinski ples. Ker vodstvo osnovne Sole m dovolilo plesa v avli osnovne Sole, se je mladina zavrtela kar na pro&tem pri go-stiSCu Grmada. Igrali so godcd novomeške garnizije. ■ POKUŠNJA JUH. Tovarna Podravka iz Koprivnice bo v soboto, 6. septer jbra, priredila v poslovalnici Dolei>Jke braspla&vo pokuS- njo svoiih Izdelkov; juh, pudingov in drugih jedil. ■ KAJ JE S TURISTIČNIM DRUŠTVOM? Precej časa je že minilo, odkar je v Trebnjem prenehalo delovati turiatifino dru&tvo. Prav bi bilo, da bi druStvo obnovili, saj ta dejavnost postaja vse pomembnejša tudi za gospodarski napredek kraja. I*ri občinski skupSčind obstaja posebna komisija za turizem, njena naloga pa Je tudi to, da spodbuja delo turističnih druStov. ■ PREMALO KOVINARJEV. KEMOOPREMA je pripravljena aa-posliU več kvalificiranih kovinarjev. Letos so se v tem industrijskem obratu osebni dpustnlkl so se vmlll, Solarji pa se pripravljajo na pouk. Nekateri lansko Šolsko loto komaj taklJučtUeijo, saj jih je imelo kar 1W»ceJ popravne izpite. 500 metrov in zgraditi čistilno napravo. Predgrad: razprava v soboto, 30. avgusta, zvečer so v Predgradu razpravljali predstavniki krajevne ^upnosti iz krajevnega odbora SZDL o predvidenih spremembah v gospodarjenju z gozdovi. Ugotovili so, da na njihovem območju ni močnejših g02idnih posestnikov in da goad ni osnovni vir dohodka kmečkih gospodarstev. Vendar pa kmetje zahtevajo, naj bo trgovina z lesom prosta, ker bodo ime- li tako večji dohodek. Posebnih možnosti, da bi gospodarili z gozdovi v okvru zadruge, pa ni. Javna razprava občanov o gozdarstvu bo v nedeljo, 14. septembra.. Fara: kdo naj skrbi za ceste? Kakor povsod imajo tud: v Pari nemalo skrbi in težav ‘z vaškimi cestami. Za poti naj bi na svojem območju skrbela krajevna skupnost, pravijo, vendar prav v tem ne odigrava prave vloge, ker nima denarja. Nekaj de se starih tisočakov letne dotacije skupnosti je mnogokrat premalo za zadovoljevanje kakršnihkoli potreb kraja. Vprašujejo, kdo naj po pravlja, vaške ceste, posebno tiste, ki jih uporabljajo tudi drugi. Namigujejo na cesto od Fare proti žagi. ki jo največ uporablja KGP, vzdržuje pa nihče, in j? skoro povsem luiičena. Pred praznikom Kočevja Občina Kočevje bo 3. oktobra spet slavila občinski praznik. Posebne priprave za organizacijo praznovanja se še niso začele, če izvzamemo prizadevanje krajevne skupnosti Kočevje za olepšavo mesta. Zvedeli pa smo, da bodo v okviru praznovanj občinskega praznika predvidoma odprli. novo TOVARNO rVERNIH PLOŠČ in novo blagovno hišo ljubljanskega podjetja NAMA. Podgane ogrožajo mesto V Kočevju je vedno več podgan. Zato je nujno potrebno, da sprejme občinska skupščina odlok o obvezni deratizaciji (uničevanju podgan). Podobne odloke ima že večina slovenskih občin. Zdaj imi* čujejo v Kočevju podgane občasno le redki posamezniki, kar pa ni uspešno. To delo bi uspešneje opravil Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana, plačati pa bi ga moirali lastniki zgradb. V Kočevju doslej ni bila še nikoli opravljena deratizacija, ker to ni bilo potrebno. Nova javna razsvetljava Do 20. oktobra letos bodo dobili javno razsvetljavo še naslednji novi deli Kočevja: Cesta na stadion, Bračičeva ulica. Zadružno naselje ob Kolodvorski ulici in ulica proti novi osnovni šoli. Zvenleli smo, da bodo vsa dela zagotovo opravljena do roka, če ne bo nagajalo vreme. Če želite odgovor ali naslov iz malih oglasov, turna pošljite v pismu dopisnico ali znamko za SO part UPRAVA LISTA Na proslavi Notranjskega odreda v Sodražici je predsednik občinske skupščine Ribnica predal nekdanjemu komandirju prve ribniške čete Filipu Tekavcu-Gaš-perju listino o podelitvi domicila tej četi (Foto: Primc) USTREČI VSEM ALI GRADITI DRUŽBENA STANOVANJA? Kako razdeliti borcem kredite? Ribniška občina bo dobila letos okrog 900.000 dinarjev za kredite članom ZZB za ureditev stanovanj, za kredite pa je zaprosilo okrog 180 članov organizacije. če pustimo ob strani dejstvo, da ključ za razdelitev republiških sredstev med občane ni najbolj pravičen, bo dodeljenega denarja glede na prošnje vsaj trikrat premalo, če naj bi vsaj deloma omilili in uredili stanovanja članov ZZB. Slišali smo, da prevladujeta v Ribnici dve težnji, kako porabiti kredite. Nekateri menijo, naj bi jih veza- li pri ‘banki in s skupnim denarjem gradili družbena stanovanja, drugim pa se zdi pravičneje, da bi odobrili prosilcem kredite, za kolikor pač prosijo oz. kolikor bi jim lahko dali. Stara res nica je, de se vsak družbeni dinar v privatnih rokah vsaj podvoji, če ne potroji. Med prosilci Je namreč le nekaj takih, Id prosijo za odkup stanovanja, velika večina pa prosi le za skro-nrne kredite — nekaj starih stotisočakov ali milijon, s čimer bi radi popravili stanovanja; Ce bi z republiškim denarjem, namenjenim kreditom za borce, zgradili, recimo, dvajset stanovanj v stolpiču, bi bi3a gradnja razmeroma draga, prav tako pa bi bila stanarina hudo viso- Zapuščen zelenjavni vrt Prebivalci Ortneka in turisti, ki obiskujejo te kraje, se prav radi spotikajo ob poraščen zelenjavni vrt, ki je last puljskega društva prijateljev mladine. Poskrbeti bi bilo treba, da iz vrta zgine pu$ča, ne da bi bilo treba obnavljati staro parolo: »Zemlja tistim, ki jo obdeluje jo.« Kdo ima prednost? Prednostni red prosilcev za stanovanja, s katerimi razpolaga občinska skupščina Ribnica, so pristojni občinski organi izdelali na podlagi prošenj oziroma potreb zadnjih petih let. Prednostna lista, po kateri bodo dodeljevali stanovanja, je izobešena na oglasni deski v hodniku občinske skupščine. Popust za redne plačnike Podjetje INLES Ribnica je s 1. septembrom uvedlo za kupce, ki v 15 dneh plačajo kupljeno blago, 3 odstotni popust. Ta popust velja le za delovne organizacije, se pra- vi za kupce na debelo, medtem ko za prodajo na drobno, se pravi iz prodajnih skladišč, ne pride v poštev. Za ta ukrep se Je podjetje odločilo, da bd spodbudilo kupce za hitrejše poravnavanje račtmov. Po podatkih Je namreč v Jugoslaviji okoli 57 odstotkov delavnih organizacij, ki neredno poravnavajo svoje obveznosti do dobaviteljev. ka. prenekateri član borčevske organizacije bi težko zmedel stanarino in tako bi se lahko zgodilo, kakor se rado ^odi, da hi stanovanja; zgrajena iz teh sredstev, dobili povsem drugi ljudje, pač tisti, ki bi zmo gli stanarine. Prenekateri borec bi tako ostal na cedilu, predvsem pa tisti, ki prosijo le za skromna posojila za ureditev obstoječih stanovanj. Končno pa družbena stanovanja prosilcem s podeželja, npr. Grčaric, Loške- Voda noče teči v hrib Kanal, ki teče od ribni' ške OPEKARNE v pOtOk Bistrico, je speljan tako nesrečno, da se narasla Bistrica delno steka "oanj in poplavlja del stadiona, ki so ga navdušeni nogometaši komaj obnovili. Priključek kanala na Bistrico je bil narejen ob nedavni regulaciji, čudno je, da je kolavdacijska komisija prevzela, oziroma odobrila tako delo Vodne skupnosti, saj vsi ostali Ribničani vedo^ da voda ne more teči v hrib! ga potoka itd., nič ne koristijo. Gre še za nekaj drugega. Prosilcem je treba čimprej odgovoriti. Koanisija, ki naj bi imela to na skrbi. Je že imenovana, treba Je le pripraviti pravilnik, po katerem bodo dodeljevali posojila. Pravijo, da bodo obiskali vse prosilce, pri tem pa bodo sodelovale v vsakem kraju tamkajšnje organizacije ZB. Tako ho najbolj pravično in najbolje. -vec Loški potok: lovci so razvili prapor Lovska družina Loški potok je pretekli mesec razvila svoj prapor. Ob tej priložnosti je v osnovni šoli na Hribu odprla tudi lovsko razstavo, na kateri je bilo prikazanih več jelenjih, srnjakovih in medvedjih trofej, več primerkov nagačene nizke divjadi, pernata divjad (tudi planinski orel!), lovske naprave, orožje, pasti in bogata zbirka povojne lovske literature. Kalilci so iz »TEMELJA« v zadnji številki našega lista smo objavili prispevek o kalilcih nočnega miru v Ribnici. Zvedeli smo, da ‘omenjeni delavci niso zaposleni v Stanovanjskem podjetju, ampak v podjetju TEMEIJ iz LJubljane-Cmuče. To podjetje je proti kršilcem tudi že ukrepalo. Študentje zahtevajo sklad Ribniški študentje, ki jih Je nad 30, predlagajo, naj občinska skupščina ustanovi sklad za štipendiranje in posojila. Tako bi lahko študirali tudi socialno šibkejši, študentje pa bi se po končanem študiju morali zaposliti doma. Zdaj se Jih po končanem študiju večina zaposli zunaj domače občine. Če hočemo, da bo rib-niška občina hitreje napredovala in v razvoju dosegla druge občine, moramo dobiti v občino predvsem strokovnjake. K. O. RIBNIŠKI ZOBOTREBCI ■ ■ ■ SG vaSćani Zupo- toka, Sušja, Vinic in Slatnika zaradi neredne dostave kruha v isa-dnižno trgovino v ZapoUiku. Kruh dovažaijo LJUBUANSKE PEKARNE. Kruh bi momJ biti v trgovini ob dlnlla, osta-U pa Jo bodo v kratkom. V nadzidanih prostorih bo nov obrat za proizvodnjo ploUlnih strojev, va jenoi in pomožni prostori. KOČEVSKE . NOVICE KONEC ŽUPANČIČEVEGA NATEČAJA V soboto so delili priznanja Noplačano ustvarjalno delo belokranjskih režiserjev, igralcev, folkloristov, pevcev in glasbenikov je bilo poplačano s priznanji in čestitkami na zares prisrčni svečanosti v hotelu Lahinja Tekmovanje za Župančičev natečaj, ki se je odvijalo na belokranjskih odrih v minuli jesenskozimski sezoni, je bilo končano šele 30. avgusta, ko so zmagovalcem i-azdelili nagrade in priznanja. Sklepna slovesnost je bila sicer časovno odmaknjena od uprizoritev in nastopov, bila pa je za res prisrčna. Poleg režiserjev in vodij nastopajočih skupin sta se zaključne slovenosti udeležila oba predsednika belokranjskih občinskih skuščin, predstavniki družbenopolitič-organizacij iz Metlike in Črnomlja, Franc Košir v imenu Kolektiv ISKRE se je izkazal Pretekli teden je občin^i odibor RK v GmomJju spet abrad 32 krvodajalcev in jih posilal na odvzem krvi na transfuzijsko postajo v Novem mestu. Tokrat je bilo med prostovoljnimi krvodajalci največ članov kolektiva semiške Iskre, razen teh pa so dali kri še nekateri oravićfflicev. Osebnih invalidov Je 132, od teh 63 tekih, ki so več 50-odstotno invalidni. Mirnodobskih invalidov imajo 7. Od skupnega števila invalidov jih je v delovnem razmerju samo 19, 84 jih prejema pokojnino, invalidski dodatek ali občinsko priznavalnino, medtem ko se ostali preživljajo samo s kmetijstvom. V Metliki ugotavljajo, da se zdravstveno Sitanje invalidov vedno slajbša, invalidi pa imajo možnost bre^Iačnega zdravljenja v txDpliško-klimat-skah zdraviliščih. Letos je zaprosilo za »dravljenje samo 23 invalidov, med katerimi je največ — upokojencev, zelo malo pa kmetov. Tisoč obljub, čistilnih naprav pa ni že lani smo pisali o veliki mlakd odpadnih voda, ki se sibirajo na veliko jezo ljudi v vrtači za tovarno »Beti«. Odplake iz tovarne so močno onesnažene z organskimi snovmi in kažejo močno porabo kisika. Sanitarna inšpekcija je zahtevala, da »BetiK poskrbi za ustrezne čistilne in kanalizacijske naprave. Odtlej je romalo že na obe strani več dopisov, pravega učinka pa še ni. Sanitarna inSpekcija oipozarja, tovarna »Beti« pa prosd *a podaljšan(je roka. Da bi r.xBeti« zaradi neurejenih odiplak republiškemu sanitarnemu inšpektoratu. Vse kaže, da bo potrebna precejš-ntja kazen, da se bo »Beti« lotila urejanja potrebnih čistilnih naprav. Poganci: prevračal se je do potoka 26. avgusta Je s ceste pri Pogan-cih zaneslo osebni avtomobil francoske registracije, ki ga je vozU Ivan Sega iz Velikega Orehka. Avtomobil je najprej drsel po bankini, nato Je padel v grmovje, od tam pa se je 30 metrov prevračal po strmini ter naposled obstal v potoku. Na sreCo težjih poSkodb ni bilo, po*^kodovano pa je V07.il0 (7.000 din škode). in miru ima sodnik pogosto opravka z istimi osebami, znanimi pretepači, pri prometnih nesrečah pa je v največ primerih kriva prehitra vožnja glede na trenutne raz-niere cestišča, nepazljivost in vinjenost voznika. Čeravno so vinjenim voznikom izrekli visoke denarne kazini in osmim tudi odvzedi vozniško dovoljenje, se tovrstni prekrški letos nadaljujejo. Sodnilc za prekrške je v letu 1968 izrekel 626 prav-nomočndh kaani. Zaradi pre-teipov in surovega vedenja na javnih krajih je bilo kaiz-novanih 56 oseb (leta 1967 samo 42); zaradi nedostojnega vedenja v javnosti je bi- lo 47 kazali; zaradi omalova-ževaz>ja uradnih oseb 11 kazni. Pred sodnikom so bili tudi 4 klateži in berači. Nadalje je bilo 8 kaznovanih zavoljo igranja hazardnih iger, 355 je bUo kaznovanih zaradi prometnik prekrškov, medtem ko je 145 kršiteljev ostalih predpisov, kamor sodi budi neplaičevanje družbenih obveznosti. V prvi polovici letošnjega leta je dobil sodnik za prekrške 390 predlogov za uvedbo postopka. Navadno je proti koncu leta prekrškov znatno več, zato bo letošnja šte- vilka kršiteljev predpisov ^ veliko višja od lanske. Medtem ko je bUo leta 1963 samo 207 prijav, jih je bilo leta 1965 že 315, leta 1967 kar 664, lani pa 812. Največ prijav in predlogov za kaznovanje dobi sodnik za prekrške od postaje milice. Lani so poslali z milice 588 predlogov, z javnega tožilstva 32, občinsiki organi za notranje zadeve so prijavili 8 občanov in inšpekcijske službe 59 kršiteljev predpisov. Več mladoletnih prestopnikov Od lanskega do letošnjega julija je socialna sliižba občinske skupAčine v Metliki zabeležila 15 mladoletnih prestopnikov, kar je nekaj već kot v prejšnjem obdobju. Vsi mladole^ storrlcd so bi- li razen wi^a povratnika prvič prijavljeni. Zagrešili so več manjših tatvin in neupravičeno uporabljali motorna vozila. Težjih kaznivih dejanj se niso lotili. Zakaj mladoletno prestopništvo narašča, ni točno ugotovljeno, sklepajo i>a, da zaradi neurejenih družinskih razmer in neurejenega otroškega varstva. Za zamenjavo pšenice je veliko zanimanje Podporo SZDL so kmetje hvaležno sprejeli Na vsem metliškem območju je nedavna akcija občinske konference SZDL, s katero so prek zadiruge odobrili kmetom nabavo semenske pšenice po znižani ceni, naletela na zelo ugoden odmev. Odborniki ali predsedniki SZDL že popisujejo po vaseh interesente za na^vo semenske pšenice in, kaže, to-vretne pomoči SZDL nikjer ne odklanjajo Dogovorjeno je, da bo lahko dobil semensko pšenico vsak kmet: bodisi za denar po 0.90 do 1. din kg, lahko pa bo v zadrugo pripeljal pšenico, kd Jo je nameraival sam sejati, v zameno pa mu bodo dali skoro enako količino dotore semenske pšenice. V primerih, če kmet trenutno ndma ne denarja in ne pšenice, bo seme vseeno lahko dobil, zadruga pa bo s plačilom počakala. Kmet^^valci so zadnje čase že na več sestanikih izjavili. da s takuTii akcijami SZDL na terenu pridobiva simpatije. V prihodnjem letu pa želijo, da bi jim organizacija pomagala bu^ pri r^eoira-nj^u umetnih gnojil, katerih visoka cena marsikonui ni dostopna. Škodo po toči popisujejo Te dni je občinska konu-sija popisovala škodo po vaseh okoM Krasinca, ki jih je toča »redi av^gusta močno prizadela. Kot oreh debeda toča, ki je v hudem neurju padala ponoći. Je razbila nekaj šip in opeke, sklestila sadje z dreves ter močno poškodovala zlasti koruzo, ajdo, proso, vinograde in povrtnino. Ko bo škoda pri posameznih kmetovalcih ugotovljena, bo svet za gospodarstvo pri ObS Metlika prizadetim odpisal dobršen del davkov. SPREHOD PO METLIKI ■ ZADNJE DE2EVJE, ki Je z redkimi presledki držalo skoraj deset dni, Je pretrgalo obiranje hmelja, ki je ie priCel rjaveti. Sicer so ga že po prvem nalivu fikropUi, vendar je moča hmelj prikrajtola na kvaliteti. ■ TUDI SADJU. ZLASTI PA GROZDJU, Je škodilo zadnje dežev- Je. Grozdne Jagode so pričele podati in prav tako slive, ki so z dreves v trumah odpadale. Tudi krompir Je tu in tam pričel gni- '■ ODKUP INDUSTRUSKEGA SADJA letos prav slabo kaže, ker imajo predelovalnice sadja neprodane £e veliko lanske zaloge. Pač pa bo kmetijska zadruga v Metliki letos odkupovala industrijske slive In jih posredovala tovarnama Bel-sadu v Črnomlju In Dani na Mimi. Tudi krompirja bo to jesen metliška zadruga odkupila okoli 200 ton. ■ V VINOTOČU METLIŠKE kmetijske zadruge so preJSrlJl teden prodajali namizno grozdje Iz vlnomerskih vinogradov — rdeče kardinal in belo kraljico vinogradov — po 3,50 din. Zaradi dežja grozdja nekaj dni ni bilo v prodaji. Ljudje upajo, da mu bo oe-hn padla, zlasti te bo naprodaj tudi nekoliko napokano grozdje. ■ PO 43 LETIH ODSOTNOSTI Je pred nekaj tedni spet obiskal rodno Metliko domačin Maksi Ma-leSlč. Leta 1927 Je kot krojažkl pomočnik odšel za kruhom v Kanado, kjer je našel delo In sta sl tam z Metličanko Martino Mežnaršlčevo ustvarila drugi dom. Malešič, ki je že kot fant delal v Metliki v takratnih naprednih organizacijah, je ob svoji vrnitvi našel doma vrsto starih prijateljev, s katerimi Je zlasti ob minulih gasilskih slovesnostih rad obujal spomine. Ta teden se^bo spet vrnil v Kanado. ■ V NEDEUO, 24. AVGUSTA, popoldne so Metličani v velikem številu spremili na zadnji poti priljubljeno domačinko Dragico V^eis-sovo. Pokojna, ki jo je v 61. letu . starosti Iztrgala iz življenja dolga, težka bolezen, Je bila doma Iz znane Sturmove trgovske družine in ie še zadnja leta po vojni pomagala možu voditi pekarno. Metličani se Je bodo radi spominjali. NOVICE ČRNOMALJSKE KOMUNE "Oeletekstih‘ ČRHOhAELf Kje bo proslava? v Novem metsu se bo v kratkem sestal pripravljalni odbor 5sa občinski praznik in naredil okviren program prireditev. Kaže, ^ ^ bo osrednja proslava na ' sam praznik, 29. oktobra, tudi letOs na podeželju in sicer v enem izmed krajev, kjer bodo odprli nove objekte: v šmarjeti predvidoma šolo, v Straži trgovino in v Vavti vasi bencinsko črpalko in v šetjeme-ju oziroma ria Malem Slat-niku asfaltirano cesto, ki bo povezovala oba kraja med seboj in z Novim mestom po desnem bregu Krke. Kasneje bo določeno, v katerem teh krajev bo tudi slavnostna seja občin-"ke skupščine. Na Trdinovi ulici so začeli kopati 18. avgusta so predsitavni-ki komunalnega podjetja Novo mesto pocipisali s komunalnim skladom ObS Novo mesto pogodbo o ureditvi kanalizacije na Trdinovi cesti. Po pogodbi mora komunalno podjetje kanalizacijo urediti do konca septembra letos, če bo vreme lepo. 25. avgusta so že zaprli promet za vozila in takoj po dežju začeli delati. Zvedeli smo, da podjetje Vodovod ponuja komunalnemu podjetju i^op jarkov za položitev vodovodnih cevi, vendar komunalno podjetje teh del še ni prevzelo. Dobili so inženirja Pri komimalnem podjetju v Novem mestu je te dni nastopil delo tov. Julij Kavšek, gradbeni inženir, ki je tudi gecmeter. To je prvi gradbeni inženir, ki dela pri ko-mimabiem podjetju. Skt5>aj s kolektivom miu želimo čim-več uspeha! I:’ Cesta skozi Gumberk kliče Prebivalci prosijo za popravilo neprevozne ceste od Rateža do Otočca Posebna komisija novomeške občine in občani Bršlina in Muhabera so v pet^ dopoldne (na sliki) ocenjevali škodo, ki so jo naredili Cigani iz Žabjeka. (Foto: S. Dokl) CIGANI IZ ŽABJEKA SE NE BOJE POSLEDIC — KER JIH NI! Na bršlinskih njivah čedalje vsiljiveje gospodari tuja roka Občani Bršlina in okolice ne zdržijo več — Kaj bomo pustili, da bo prišlo do obračunavanj? — Vprašanje je bolj resno, kot kaže v petek dopoldne je prišla večja skupina ljudi iz Bršlina in Muhabera na občino in na Dolenjski list s pritožbo, da so Cigani iz 2abjeka na njihovih posevkih napravili veliko škodo, ter zahtevali posebno komisijo. Na njivah v Bršlinu so isti dan popoldne res ocenjevali. Ljudje, ki jim je že vsega dosti, so ob tej priložnosti primaknili na račun občine, odgovornih ljudi, zaščite Ciganov in prepo&isnega reševanja ciganskega vprašanja precej krepkih. Jezni so na vse. Novomeška kronika ■ ULICA TALCE\ — UiUKALl-SCE? — Odkar je Ulica talcev asfaltiraxia, se je i:q>renienila v avtomobilsko dirkališče in najbrž bo prej ali slej priSlo na njej do nesreče. Ob ulici so kar 3 Šole: poklicna, srednja ekonomska in tola za zdravstvene delavce. Za dirkališče jo uporabljajo vozniki, ki si skrajšujejo daljto pot skozi križi-fiče pri industriji obutve in po Cesti herojev. Večinoma prezrejo prometne znake, ki prepovedujejo vožnjo oo Ulici talcev nad 30 km na uro ■ BKEZPI.ACNA POSKUSNJA PODRAVKINIH izdelkov ze bila ta teden v ponedeljek, torek in sredo v Novem mestu. PODRAVKA je ponudila potrošnikom svoje juhe, slano pecivo, krokete in pudi^e. V ponedeljek je bila poskuSnja v DOLENJKINl samopostrežnici v Bršlinu, v torek v DOLENJKINI samopostrežnici na Cesti herojev, v sredo pa v DOLENJKINI delikatesi na Glavnem trgu. Z brezplačno poskuSnjo svojin izdelkov bo PODRAVKA razen Novega mesta obiskala tudi Mirno. Trebnje in Črnomelj. 91 RAGOVSKl MOST POPRAV-LJ.*. K) — Komunalno podjetje je dobilo naročilnico za popravilo ragovskega mostu, ki vodi v priljubi leni novomeški park. Na mostu bodo zamenjali nekaj preveč obrabljenih moetnic in popravili ograjo. Tako l)o most Se pred lepim lesenskim vremenom, v kate rem zaide v ragovska sprehajali.^a še marsikak sprehajalec, spet na red in varen za prehod. ■ H GLEDALIŠKEMU ABONMA.llJ, bolj po domače: k predplačilu vstopnic za vso gledališko sezono 1969/70, vabi z lepaki Zavod za '.niltumo dejavnost Novo mesto. Cena vstopnic za 9 predstav je: za sedpJ I. vr.^te 63 din, II vrste 54 din TIT. vrste 45 din in IV vrste 36 'Mn Znasek le plačljiv v treh ob-oVih Interesenti se morajo pri javiti zavodu do 15. septembra w TR7.NICA le bila v ponode Ijf'k spet bogato založena s sadjem In zelenjavo. Piznati pa je treba, da so sodle In zelenlavo ponujali oredvsem prodafalci z juna. po zaslug katerih je novomeSk.T tržmca s tan' dvojim že skoraj dve leti res bogato založena. Okoliike kmetice so imele naprodaj le nekaj jabolk, hrušk, krompirja, rdeče pese, peteršilja, korenja, solate in semenja. ■ JUTRI, 5. SEPTEMBRA, se bo tudi na osnovni šoli »Katja Ru-pena« pričel redni pouk. Za učence lanske druge izmene ter lanske 3. e in 4. e razreda bo pričetek ob 8. url, za lansko prvo Izmeno ob 10., za vse novince oziroma prvošolce pa bo pričetek ob 9. url. ■ GIBANJE PREBIVALSTVA: — Rodile so: Martina Zidarič s Kiuirske poti 8 — dečka. Milica Vovk s I^utizanske 20 — Aleša, Zdenka GoSnik z Mestnih njiv — Marka in Alojzija Klevišar i Vr-hovčeve 1 — Mirana IZ NOVOMEŠKE^m PORODNiSNiCEt«ai!SE Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Jožefa Pate ia Dolnjega Kamenja — Marinko, A-malija Senica iz Straže — Dušana, Pavla TumSck s Kija — Roberta, TerezUa Franko iz Brusnic — Matija, Štefka Struna Iz Žužemberka — Tomaža, Ana Potokar z Račjege sela — Jožico, Drai;a Ravbar z Ru-teža — Bogd^a, Rozi Lenarčič iz Velikih Brusnic — Elizabeto, Antonija Lonirar iz Stranske vasi — Zdenko, Ana Slak iz Žužemberka — Liljano, Jeriča Malnar Iz Sela — Matjaža, Marija Slangelj iz Gotne vasi — Janeza, Alojzija Urh z Otoka — Eriko, Jožefa Sive Iz 2abje vasi — Jožeta, Marija Metelko iz Ravna — Martina, Anica Cemec iz Prečne — Matjaža, Ljubica Turk iz Mirne peči — Miroslava, Viktorija Stromar iz Mirne — Majo. Marija Bratkovič iz Apnenika — JoSota, OIra JanC-ar iz CrmoSnjic — Ti neta, Ivanka Gorenc iz Cilpaha — Franca, Jožefa IIuč Iz Starega trga — dečka, Jožica Blatnik iz Meni*ke vasi — dečka, Marija Blažič iz Velikega Slatnika — deklico, Milena Orlica iz Brezovice — dečka In Pavla Udovč iz Zajčjega vrha — dečka. sami ne vedo, kako se bo to končalo. Stanje se slabša, prihaja že celo do obračunavanj. Ocenjevalci so imeli kaj videti. Tuja roka na njivah neusmiljeno pustoši. Storjena škoda je precejšnja in gre v tisoče dinarjev. Most v Zalogu bo obnovljen Leseni most 5ez Krko v Zalogu je imel nosilne trame iz smrekovine, zato so že popolnoma obrabljeni. Zamenjali jih bodo s hrastovimi, obnovitvena dela pa bodo vejala okoli 90.000 din. Most veliko pomeni okoliškim prebivalcem, ki imajo tam njive, čezenj pa se je vsa leta odvijal zelo živahen odvoz opeke za krajevne potrebe. Obnovitvena dela na mostu bo opravilo Komunalno podjetje Novo mesto. Ljudje imajo tudi precej njiv v pušči, imeli pa jih bodo še več, če občinska skupščina nekaj ne ukrene in končno le začne reševati to vprašanje. Ljudi najbolj moti, da Cigani pasejo konje in osle po njihovi zemlji ter da davčna politika ne upošteva zmanjšanega katastrskega dohodka. Morda bi se pa vsaj to zadnje dalo kako urediti? Zvedeli smo, da bodo nekateri odborniki občinske skupščine spregovorili o tem resnem vprašanju na prvi seji občinske skupščine Novo mesto. S. DOKL Sem naročnik Dolenjskega lista in ga vedno z veseljem prebiram. Veliko zanimivega najdem v njem. Tudi o cestah in o tem, kako jih marsikje popravljajo in vzdržujejo, pišete. Zato sem se odločil opisati Tiašo cesto, ki vodi od Rateža do Otočca ob Krki. 2e pet let je ni nihče popravljal. Večkrat sem še prosil na krajevni skupnosti, naj store kaj, pa so samo obljubili, naredili pa niso nič. Grmovje, ki raste ob „Šota" navdušila prazno dvorano Spet klavrna udeležba na kulturni prireditvi Na turneji po Sloveniji je minuli četrtek zvečer v Novem mestu nastopila — v okviru Dolenjskega poletja 69 — mednarodno priznana folklorna skupina »šota« iz Prištine. Prikazala je več turških, albanskih in srbskih ljudskih plesov ter nekaj iger s Kosova in Metohije, razen tega pa predstavila izbor ljudskih pesmi, ki jih prepevajo tam doli. Posebna paša za oči so bile narodne noše, v katerih nastopajo njeni člani in članice. »Sota« je nastopila v Novem mestu kmalu po svoji uspešni turneji v Afriki. Tam je sodelovala tudi na mednarodnem festivalu folklornih, ansamblov in se, kot trdijo poročila, lepo uveljavila. Tako, seveda, na tujem. Kajpak je 50-članr.ki ansambel navdušil tudi v Novem mestu, vendar tu samo — prazno dvorano, ali bolje: samo 30 (preštetih) obiskovalcev. Toliko o prireditvi Dolenjskega poletja 69 v Domu kulture. Sodbo ob tem škandalu pa naj si cenjeni novomeški kulturni publikum napiše sam. IVAN ZORAN Vsi otroci so spet doma 375 otrok iz novomeške občine je bilo letos na morju, 36 pa na Vranskem v zdravilišču v drugi polovici avgusta se je vrnila v Novo mesto Čimprej do diplome! Stanka Somrak z Mu-haberja pri Novem mestu študira kemijo in biologijo na ljubljanski univerzi. Julija je opravila zadnje izpite za drugi letnik, adaj pa se bo vpisala v tretji letnik. Vseskozi študira s prav dobrim uspehom. »Vas ta študij veseli?« »Da, zelo. Odločila sem se, da bom profesorica. Seveda je do konca še daleč — še tri leta. Potrudila pa se bom, da bom v roku končala.« »Stipendira me temeljna izobraževalna skupnost. V drugem letniku sem dobivala po 280 din, zdaj pa mi bodo štipervdijo povečali za 30 dm. Pravijo, da md bodo glede na podražitev preživninskih stroškov primaknili še nekaj.« »Vam štipendija zado-^?«' »Niti za hrano in stano vanje ne, zato mi prav to. liko daje tudi mama od svoje pokojnine. Tudi zato bi rada čimprej doštudirala in šla v službo, da mami ne bi bilo treba več dajati zame. .« »Kaj si kot šitudentka v šolskem letu lahko privoščite?« »Včasih grem na sestanek kluba dolenjskih študentov, včasih v kino in na ples, pa v gledališče. No. toga ni prav na pre-:ek, ker zaradi študija 5koraj ni prostega časa.« »Kako ste preživeli po-iitnice?« »Avgusta sem bila za vzgojiteljico v otroški koloniji v Fazanu, Letos sem bila z otroki že peto leto. člada sem z njimi.« IVAN ZORAN cesti, se je na posameznih mestih že tako razbohotilo, da so veje cesto pregradile. Zal, moram reči, da tudi grmovje rase kar naprej in ni nihče niti tega obsekal. Imam moped, in še dva v vasi ga imata, toda po tako slabi cesti, pa tudi zaradi grmovja, ki jo je na mestih, kot že rečeno, pregradilo, se z mopedom ni mogoče peljati. Plačujem testne takse od mopeda, vsi vaščani plačujemo takse od vozov in vprežne živine in se vprašujemo, kam gre vendar denar, ki ga plačujemo, ko pa je naša cesta tako pozabljena? Zelo bi bili hvaležni krajevni skupnosti, ko bi poskrbela zato, da bi obseka- li grmovje in eesto vsaj ma- lo popravili! FRANC UCMAN GUMBERK p. OTOČEC OB KRKI Tudi dobra volja zaleže! Kolektiv uprave občinske skupščine Novo mesto je s svojim sklepom zvišal svojim štirim štipendistom, ki jih ima na visokih šolah, štipendije z dosedanjih 320 din na 400 din na mesec. Tako je majhen kolektiv, ki sam nima zavidljivih osebnih dohodkov, takoj upošteval priporočilo univerzitetnega sveta delovnim organizacijam glede štipen^j. Dokaz več, da sta pripravljenost m dobra volja veliko bolj učinkonta kot pa kakršnokoli izgovarjanje! zadnja skupina otrok, ki so štirinajst dni letovali na Debelem rtiču in Fazanu ob morju, 5 V teh dveh krajih je v poletnih mesecih letorf letovalo 375 zdravstveno in te-lesiK) šibkih otrok iz novomeške občine, 36 pa jih je bilo na Vranskem. Skupaj je letovalo 411 otrok oziroma vsi, ki jih je sredi leta — po zdravstvenem pregledu — določila posebna komisija. Počitniško letovanje in okrevanje otrok na morju in na' Vranskem so omogočili delovne organizacije, njiho- vi sindiikati, center za socialno d^o, starši in Rdeči križ, ki so zbrali v ta namen okoli 85300 din. Letos je občinski odbor RK i7. Novega mesta tudi obnovil kuhiivjo v počitniškem domu Fazanu, kar ga je velja- lo 15.000 din. Razen tega pa bo poravnal Se nekaj neplačanih računov z bivanja otrok v kolonijah. Kanalizacija v Bršlinu končana Prejšnji teden so končali polaganje kanalizacije v Brš-llnu Opravljena so vsa dela, potreben je le še en prekop ceste, ker morajo zamenjati kanalizacijsko cev premera 25 cm, ki vodi pod cesto, z novo premera 50 cm. To delo bodo opravili ponoči, tako da ne bi ovirali prometa. Strojni oddelek v Novem mestu Industrija motornih vozil iz Novega mesta bo v sodelovanju s srednjo tehniško šolo iz Kršk^a že letošnje šolsko leto odprla v Novem mestu reden oddelek srednje tehniške šole strojne smeri. Vsem interesentom za ta poklic, ki so doslej obiskovali srednjo tehniško š(rio le v Ljubljani ali v Krškem, bo tako omogočeno redno obiskovati strojni oddelek kar v Novem mestu. Prijave za pr- vi letnik že sprejemajo na kadrovskem oddelku IMV v Novem mestu in na srednji tehniški šoli v Krškem. Pogoji za vpis v ta oddelek srednje tehniške šole so v razpisu, ki ga objavljamo da-. nes. Na prvih izpitih premalo Dnnravlieni v soboto, 30. avgusta, so se na novomeški osnovni šo- li »Katja Rupena« končali pr- vi popravni iapiti za učence petega do osmega razreda. Izpite je od ,272 učencev opravilo le okoli 180, najbolje učenci osmega razreda. Padli so predvsem učenci, ki so popravne izpite vzeli premalo resno, medtem ko se jih je okoli 5 odstotkov že vnaprej vdalo v usodo, da bodo novo šolsko leto ponavljali rassred. Jarek skozi živo skalo Pri Komunalnem podjetju smo zvedeli, da se je p>ola-ganje kanalizacije in vodovoda skozi Šmihel zavleklo zato, ker so na zadnjih metrih pri izkopu jarka za cevi naleteli na živo skalo. Jarek vodi tik ob hišah, zaradi bližine s^vb pa morajo vrtati v skalo skoraj tako previdno kot zobozdravnik. Povedali so, da bodo okoli 15 m Izkopov dokončali do drugega tedna, nakar bo začelo svoja dela Cestno podijetje. Smo mar že dovolj pametni? Novomeški zavod za izobraževanje kadrov in produktivnosti dela je v 10 letih obstoja opravil svojo nalogo, gospodarstvo pa premalo posega njegovih strotivah, ki so najcenejša pot do kadrov Svojo dejavnost delijo t zavodu na dve vrsti: na pomoč zaposlenim slušateljem pri rednih oblikah šolanja od osnovne do višjih šol in na razne oblike dopolnilnega ^ izobraževanja zaposlenih, ki poteka v ^hfinogih oddelkih za izredne slušatelje višjih šol in v oddelkih za zaposlene srednjih šol. Pri zavodu delujejo oddelki naslednjih mariborskih šol: višje ekonomsko komercialne, višje pravne in višje tehniške šole ter pedagoške akademije iz Ljubljane. Zelo raavejani so tudi oddelki za zaposlene srednjih strokovnih Šol. Med njimi so 4-lčitine: tehniška šola strojne, eleiktro in lesno industrijske stroke iz Ljubljane, tehniška gozdarska šola iz Postojne in tehniška šola tekstilne stroke iz Kranja, 2-letne pa sO: poslovodska trgovaca šola iz Brežic, delovodska kovinska šola in polclacna administrativna šola iz Ljubljane. če ie dovolj interesentov, prireja zavod v skladu s P'^edmetniki za višje šole predavanja, konzultacije in izpite, za srednje strokovne šole pa po njihovem učnem načrtu pouk trikrat na teden. Razen tega prireiaio tudi tečaje tujih jezikov, v soglasju z osnovno šolo Katja Bupena Novo mesto pa vodijo oddelek za odrasle osnovne šole. Precej teže je s strokovni«! izobraževanjem v delovnih organizacijah. Tam ne kažejo posebnega zanimanja za tovrstne storitve zavoda. V podijetjih' pa kljub temu potekajo razni seminarji za doi>olnilno izobraževanje, toda v lastni režiji podjetij. (Da ni posredi lov za honorarji, ob katerem zapiramo oči pred kvaliteto?) Težave so tudi z družbeno ekonomskim in splošnim izobraževanjem. Za kvalitetna javna predavanja, ki so zelo draga, ni bilo v Novem mestu zadostnega zanimanja, zato so z i^imi prenehali. Na koncu pa še vprašanje: kaj bo z nekaterimi od-d^i srednjih šol? D^vci so se prijaviili, v nekaterih podjetj^ pa ne morejo uskladiti delovnega časa z deiom šole. RasTvoj, potrebe in interese zaposlenih nas opozarjajo, da moramo spremeniti strokovno sestavo za-posleooih, ki se nam zadnja leta celo posdabšuje! Najce- nejša pot do izboljšanja j.e izobraževanje ob delu, zato ne zavračajmo ponujene posode znanja! OBVESTILO Pouk na gimnaziji v Novem mestu se bo pričel v ponedeljeir, ^ 'septembra 1969. Dijaki, zberite se ob 8. uri v telovadnici gimnay,ije! S seboj prinesite copate! Ravnateljstvo n mMM po več kot 50 letih bo ponovno izšla v knjižni zbirki BABIČINA SKRINJA Danes lahko marsikaj, kar so stare pratike prinašale, brez škode pogrešate, še vedno pa je vrsta vprašanj, na katera boste našli od-KOvor v pratiki: — o mesecih, praznikih, (^bieajih, kmečkih opravilih in slovenski kuhinji — stari slovenski pregovori in rekla — večni koledar, premakljivi in nepremakljivi prazn»‘' — deželni in farni patroni, seznam godov — mesečni horoskopi — Nostradamusove prerokbe itd. ' ' Nepreklicno naročam modov knjige SLOVENSKA STOLETNA PRATIKA Gc'uo 12.— Ndin bom poravnal takoj po prejemu knjig«. Ime in priimek Naslov Podpis BABIČINA SKRINJA Izdaja: ČGP DELO 40VI TEDNIK CELJE * TUDI VI STE KOVAČ! Vsak je kovač svoje sreče! Zato mislite že danes na jutrišnji dan in ne pozabite: iz malega raste veliko! Vlagajte svoje prihranke na hranilno knjižico pri DOLENJSKI BANKI mmasr~:‘ i —— IN HRANILNICI v Novem mestu ali pri njenih poslovnih enotah v Krškem, Metliki in Trebnjem! Hranilno knjižico DBH lahko dobite tudi pri vseh poštah v občinah Novo mesto, Krško, Metlika in Trebnje! DBH v Novem mestu obrestuje hranilne vloge ~ navadne po - vezane do 6% 7,5% :i2 Pristavove jasno modre oči so žarele, ko se je še enkrat globoko priklonil. »Na svidenje, častivredna devica!« je šepndl Mariji. Marija se ni ozrla nanj. Molče je izpodbodla konja in zaropotala z njim čez most. Lepi pristav si je grizel ustne. Njegova samozavest se je krivila pod dekletovim prezirom. A stisnil je pest. A vseeno boš moja!-------------- V. Tri leta pozneje. Konec februarja. Jasen zimski dan. Bleščeč sneg je jemal vid. Na dveh saneh je oddrčala Valvasorjeva rodbina izpred gradu. Na prvem vozilu sta sedela zadaj baron in baronica, pred njima pa starejša hčerka, petnajstletna Ivana s svojo petletno polsestrico Katarino ,Frančiško ob eni ter živahnim devetletnim bratcem Volkom ob drugi strani. Na drugih saneh v ozadju risar Trošt in Marija, pred njima pa starejša baronova sinova, Janez Ludovik in Volbenk Vajkard. Marija se je živahno sklonila s sani, ko so privozile mimo kozolca. Tam na poti dol k studencu je stalo dekle v kmetiškem kožuhu. »Katka!« je zakričala Marija, a že so bili mimo. Katka si je z roko obrisala solzne oči in pomahala v pozdrav. Marija ji je odzdravljala, dokler jo je videla. Hudo ji je bilo zaradi Katke, ali prave žalosti ni bilo v njenem srcu ob ločitvi, saj je živela v njej ena sama lepa, srečna misel: še dan in noč, pa bom v Krškem, v Krškem, kjer biva sna Strassoldovem gradu on — Matija Grajžar. In kakor vselej, kadar vaštetovaT^^ VBAŽJK OEKLE (Zgodovinski roman) je bila sama s svojimi mislimi, ji je^opet oživela v spominu vsaka njegova beseda, vsak njegov pogled, vsak dotikljaj, vse, vse, kar se ji je neizbrisno zarezalo v dušo... Klo so privozili cto ovinka, se je na prvih saneh ozrla baronica — poslednjikrat je objela z očmi kraj svoje sreče in nesreče. Zaihtela je. Valvasor se ni ozrl. Z obrazom, kakor okamene-lim, je strmel predse. Baronica si je brisala oči in skrivaj postrani pogledala na moža. Mraz ji je segel v srce. Kakor skala je sedel mož poleg nje. že so zdrčali prek najvišje točke in grad se je skril za ovinkom. Sani so drsele proti dolini. Tam v globoka grapi je ležala vsa Kostrevnica, nekdaj Valvasorjeva — zdaj ne več. In vsenaokrog, kamor *je segal pogled, do Stične in do Pluske in daleč na drugo stran hriba do Litije — vse nekdaj Valvasorjevo, vsa sela, kmetije, polja, gozdovi, o, gozdovi — nekdaj polni starodavnih bukev in smrek, zdaj po večini izsekani in — ne več njegovi. Baronica je brala z okamenelega moževega obr^ vso divjo bolest, ki ga je razjedala. Ali v njenem srcu ni bilo razumevanja, ni bilo usmiljenja, v njeni duša je vstajala jeza, skoraj sovraštvo. Vse, vse je žrtvoval, ne da'bi bši misiil na rodbim, na ženo, na svojih petero otrok. Razmetal je krasen dom. In zakaj? častihl^je! Strastno hr^>«i«ije po slavi: »Bukve, tedaj pojte, na vsem svetu stojte, po vseh deshebah letite in maju zhast donesite.« Te slovenske verze je postavil na čelo svojemu velikemu delu — delu, ki ga je uničilo. v jezi in žalosti je žena iznova glasno zaihtela. Valvasor se je zdrznil. Ozrl se je nanjo. Zasmilila se~mu je. V sedmem mesecu noseča — pa takale vožnja! Skrbno je popravil blazine za njenim hrbtom in ji zatlačil kožuhovinasto odejo okrog nog. Njegov pogled pa je ostal' trd in hladen. Dobro je čutil, da ga žena ne razume, da ga obsoja. Na svetu je živel samo en človek, ki je Valvasorju pogledal do dna njegove duše — njegova »mater spi-ritualis«, Marija. Ona je poznala njegovo slabost: neutešeno hrepenenje po veliki slavi, a poznala je tudi njegovo strast: iskanje resnice v neprestanem znanstvenem delu, v neprestanem opazovanju in r^-iskovanju vsega, kar je bilo in kar je na tem skrivnostnem svetu. Da, Marija! Edini luksuz, ki si ga je rešil iz velikega poloma, je bila — Marija. V popolnem polomu mu je bil njen jasni in neustrašni duh v največjo oporo. Brez solzavosti, stisnjenih zob mu je pomagala pri razpečevanju dragocenih zbirk. Skupno sta izbirala izmed vsega bogastva tisto, kar mu je bilo za nadaljnje delo' najbolj potrebno, za njegovo veliko delo, za njegovo rešitev. Vse drugo je spravil v denar ali podaril znancem. ' BREŽICE STE V ZADREGI Zi% DARILO? Šopek oageljčkOT Je primerno darilo za vsako priložnost. — Naša dnevna proizvodnja je več tisoč cvetov v 6 barvah. — Zahtevajte v vaSi najbližji cvetličarni V nageljčke iz vrtnarije Cateš (g Nagradni razpis za bralce »DELA« nami TURISTIČNI NAGRADE DELO DELO liiHiiiininiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiinniiin! I KRI, KI REŠUJE ŽIVLJENJA | = Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfussijsld = = poetaji; RucU Omahen, Viktor Vovko, Slavko Eržen, Marinka E = !^malc, člani Krke — tovarne zdravil Novo mesto; Jože 2ura, 5 = član Dolenjke, Novo mesto; Jože Barborič in Janez Mislej, E š člana IMV, Novo mesto; Miha Somrak, kmet iz Kala; Ana E = Tramte, gospodinja iz Gabrja; Miha Ferbežar in Janez Vidmar, E r člana Iskre, Novo mesto; Jožefa Novosel, članica Splošne E š bolnice, Novo mesto; Franja Pavlin, članica Industrije obu- E E tve. Novo mesto; Zdravko Tekstor in Milka Jerčin, člana E = Laboda, Novo mesto; Franc Moljk, Stane Strumbelj, Dušan 5 E Lavrič, Jožica PodBornlk, Marija Štukelj, Dragica PovSe, Anica E E Vidmar, Bojan J:^3a, Jožica Bukovec, Frančiška Ra^, Stef- E = to Barič, Mirko MaleševiS, Janez Avpič, Ana Šuštaršič, Jože E = Kofalt, Anton Bukovec in Jože Cesar, člani Iskre, Semič; E E Bojw Florjančič, član Novoteksa, Novo mesto; Slavka 2ni- E = daršič, člai*ica Hotela Kandija, Novo mesto; Viljem Zamida, S E član Ele, Novo mesto; Anica Tomšič, članica Dominve&ta, = E Novo mesto; Alojzija Hrovatič, gospodinja iz Gornjih La- E E kovnic; Enica škof, Marija Adam in Franc Zupančič, upo- E E kojend iz Črnomlja; Pavla Bradač, gospodinja iz Soteske; E E Bogomir Novak In Breda Jerman, člana Občinske skupSčdne = E čnMKnelJ: Idrija Kolenc, gospodinja iz Črnomlja; Ivan = E Strubelj, član Begrada, Črnomelj; Milka Sirucelj in Zvone = E Ilutar, člana Beti, Črnomelj; Jožefa dime in Jožefa Hudevc, = E gospodinji iz Rajnušč; Jože Žagar, upokojenec iz Rodin; = E Marija Klobučar in Alojzija Muhič, gospodinji z Jame; Ivan = E Kučinič in Anton Pavliha, člana Komunalnega podjetja, Cr- = E nomelj; Anton Makse, kmet iz Rakovnika. E iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin ZAHVALA Ob boleći in nenadomestljivi izgubi našega ljubega moža in očeta JOŽETA PIRKOVIČA iz Gor. Vrhpolja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, ga spremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili cvetje ter nam izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo društvu upokojencev, kolektivu servisa IMV, Zavarovalnici SAVA Novo mesto, ISKRI Šentjernej za podarjene vence in spremstvo. Enako se zahvaljujemo tudi čestiti duhovščini za spremstvo. V5«m še enkrat naša iskrena zahvala. Žalujoči: žena Milka, otroci Tone in Jožica, Jože in Milena z družinama m VSAK MESEC ZA VSE OTROKE DO 4. RAZREDA TRGOVSKO PODJETJE »DOLENJKA« NOVO MESTO objavlja prosto delovno mesto SALDOKONTISTA Pogoji; srednja ekonomska šola, po možnosti s prakso pri strojnem knjiženju. ^ Nastop dela takoj ali po dogovoru. Interesenti naj pošljejo ponudbe v 8 dneh po dnevu objave. F^teffa OPOZORILO Eiektro Ljubljana - enota Novo mesto opozarj a vse odjemalce električne energije, da ob vsaki spremembi stanovanja (preselitev, zamenjava) takoj poravnajo zapadle obveznosti, hkrati pa dobavitelju nemudoma javijo nafJov novega odjemnega mesta (stanovanja). ELEKTRO LJUBLJANA -- enota NOVO MESTO RAZPIS OKTOBRSKIH NAGRAD OBČINE BREŽICE Na podlagi 13. člena statuta sklada za podeljevanje oktobrskih nagrad občine Brežice razpisuje UPRAVNI ODBOR SKLADA ZA PODELJEVANJE OKTOBRSKIH NAGRAD OBČINE BREŽICE . OKTOBRSKE NAGRADE za ieto 1969 1. Oktobrska nagrada občine Brežice se daje za posvebne uspehe in dosežke na družbenih, eko-. nomskih, političnih, prosvetnih, tehničnih, kulturnih in djiigih področjih ustvarjalnosti in dela, ki imajo poseben pomen za razvoj in napredek občine Brežice. Kandtidate za podelitev oktobrskih nagrad lahko predlagajo UO sklada, delovne in druge organizacije ter občani. 3. Obrazložene predloge je treba poslati do vključno 25. septembra 1969 skupščini občine Brežice — upravnemu odboru sklada za podeljevanje oktobrskih nagrad. 4. Oktobrske nagrade bodo podeljene na svečani seji občinske skupščine Brežice 28. oktobra 1969. UPRAVNI ODBOR SKLADA M ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ M BAGAT PRODAJALNA NOVO MESTO organizira * TEČAJ ZA ŠIVANJE/KROJENJE IN VEZENJE NA »SLAVICI« Prijave sprejemamo v prodajalni BAGAT Prešernov trg 15. ZAČETEK TEČAJA BO V PONEDEUEK, 8. SEPTEMBRA 1969. TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA KRŠKO bo v sodelovanju Z INDUSTRIJO MOTORNIH VOZIL IMV NOVO MESTO odprla V NOVEM MESTU PRVI LETNIK REDNE TEHNIŠKE SREDNJE ŠOLE — STROJNI ODDELEK Pouk bo vsa štiri leta v Novem mestu. Kandidati, ki bi se radi vpisali v ta oddelek, naj pošljejo na naslov: Tehniška srednja šola Krško naslednje dokumente: prošnjo na obrazcu 1,20 s kolkom za 50 par, ^.pričevalo 8. razredtei osnovne šole, zdravniško spričevalo, dopisnico s svojim naslovom. Kandidati ne smejo biti starejši od 18 let. Na prošnjo je treba pripisati: za oddelek v Novem mestu. Prijave bomo sprejemali do vključno 10. septembra 1969.. Vsi kandidati, ki se bodo prijavili na razpis, naj se zberejo 12. septembra 1969 ob 8. uri pred upravo IMV v Novem mestu. Začetek pouka bo 15. septembra 1969. SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE GROSUPUE PROJEKTIRA IN IZVAJA VSA GRADBENA DELA KOVINSKA INDUSTRIJA IG pri Liubljani ^ Telefon: 6 PROIZVAJA: TEŽKO EMBAL/\20: -(»ode, bC'bne in lioboke; SREDNJO EMBALAŽO: razne kante; PATENTNE ZAPIRAČE za pločevinaste sode; SODOBNO MONTAŽNO OPREMO ZA SAMOPOSTREŽNE TRGOVINE, KLASIČNE TRCK>VINE; PLOČEVINASTE STROPNE OBLOGE; METALNA GALANTERIJA; razne plombe za prehrambeno blago in tekstil, sponke. Ščitnike, Idjučke za konzerve, gumbe za usnjeiio galanterijio; GARDEROBNE IN PISARNIŠKE OMARICE; BRZOPARILNIKE RADIO LJUBLJANA VSAK UAN: poročila ob 5.00 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, .^3.00, 15.00, 18.00, 19.30 in ob 22.00. Pisan glasbeni spored ob 4.3 do 8.00. ■ PETEK, S. SEPTEMBRA: 8.08 Operna matineja. 10.15 Pri vas dmna — vmes ob 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti: iiž. Lojze Briški: Fosforna m kalijeva gnojila je treba vnašati globlje v zemljo 12.40 Cez polja in potoke. 13.30 Priporočajo vam 14.35 Na5; po sliišalcl čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Napotkj za turiste. 15.25 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Človek in zdravje. 19.00 Lahko noč. otroci! 19.15 Minute z ansamblom Vitala Ahačiča. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. ■ SOBUTA, 6. SEPTEMBKA: 8.06 Glasbena matineja. 9.20 Cez travnike zelene. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — ruristični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Slavko Gliha: Man-sholtov načrt ureditve kmetijstva v EGS. 12.40 Z domačimi ansambli- in pevci. 14.05 Glasbena pravljica. 15.20 Glasbeni intermezzo. 10.00 Vsak dan za vas 18.15 »Top-pops 11«. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Maksa Kumra. 20.30—21.15 Zabavna radijska igra — RadivoJ Kebar: »Mojstrovine Sama Soma«. 22.15 Oddaja za naše izseljence ■ NEDEUA, 7. SEPTEMBRA: 4.30—8.00 Dobro jutro! 8.05 Prista- mški Koncen Piran • — Koln {prenos iz Pirana). 9.30 Z orkestrom Carmen Dragon. 10.05 Se pomnite, tovariši ... 10.30 Pesmi borbe in dela. 10.50—13.00 NaSi poslušalci čestitajo in pozdravljajo — vmes ob 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 13.30 Z novimi ansambli domačih viž. 14.05 Vrtiljak zabavnih melodij. 15.30 Humoreska tega tedna — K. Kusen-berg: Hitro življenje. 16.05 »Po domače«. 19.00 L^iko noč, otrroci! 20.00 »V nedeljo zvečer«. 22.15 Zaplešite z nami! ■ PONEDELJEK. 8. SEPTEMBRA: 8.06 Glasbena matineja. 9.05 Za mlade radovedneže. i0.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — dr. Dragan Josi-pović: Bolezni perutnine. 12.tt Majhen koncert pihalnih orkestrov. 13.30 Priporočajo vam. . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.20 Glasbeni mtermez-zo. 16.00 Vsak dan za vas. 19.00 Lahko noč. otroci! 19.15 Minute z ansami)lom Mihe Dovžana. 20.00 Simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije. 21.35 Pisan drobiž (iz lahke orkestralne glasbe). ■ TOREK. 9. SEPTEMBRA; 8.08 Operna matineja. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti: Vet Peter Lazar; S krvnimi skupinami preverjamo poreklo pri govedu. 12.40 Slovenske narodne pesmi 13.30 Pripo- TELEVIZIJSKI SPORED Nedelja, l. septembra 9.00 Kmetijska oddaja v madžarščini (Beograd) 9.30 Narodna glasba (Ljubljana) 10.0 Kmetijska oddaja (Zagreb) 10.45 Propagandna oddaja (Ljub Ijana) 10.50 Disnejrev svet (Ljubljana) 11.40 TV kažipot (do 12.00) Ljub Ijana) 14.20 Monza: Avtomobilske dirke — prenos (EVR) 16.30 Konjske dirke v Ljubičevu — prenos fdo 18.00) (Beograd) 18.15 Celovečerni film (Ljubljana) 19.45 Cikcak (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Beograd) 20.30 Vijavaja (Ljubljana) 20.35 Ljubezen po starem — humo • reska (Beograd) 21.20 Videofon (Zagreb) 21.35 Športni pregled (JRT) 22.05 TV dnevnik (Beograd) 22.25 Rezerviran čas (Beograd ali Zagreb) 22.25 Kolesarske dirke — posnetek etape Pariz—Bordoux — (Zagreta) DruKi siMircd; 20.0 TV dnevnik (Zagreb) 20.30 Spored italijanske TV Ponedeljek, 8. septembra 9.35 TV v šoli (Zagreb) 10.30 Angleščina (Zagreb) 14.45 TV v Soli (Zagreb) 15.40 Angleščina (Zagreb) 18.35 Tiktak: Suzankin svet — I. del (Ljubljana) 18.50 Zabavno glasbena oddaja — (Skopje) 19.20 Poljudno znanstveni film — (Ljubljana) 19.45 Cikcak (Ljubljana) 20.0 TV dnevnik (Ljubljana) 20.30 Vijavaja (Ljubljana) 20.35 Andrej Hieng: Gluhi mož na meji — TV drama — (Ljubljana) 21.50 ^. Berlioz: Rimski karneval (Ljubljana) 22.00 Poročila (Ljubljana) Druidi spored: 17.30 Večerni zaslon (Sarajevo) 17.45 TV vrtec (Z(^^reb) 18.00 Mali svet (Zagreb) 18.20 Znanost (Zagreb) 18.50 Zabavna oddaja (Skopje) 19.20 TV pošta (Beograd) 19.45 TV prospekt (Zagreb) 20.00 TV dnevnik (Beograd) 20.30 Spored italijanske TV Torek, 9. septembra 9.35 TV v šoli (Zagreb) 10.30 Ruščina (Zagreb) 14.45 TV v šoli (Zagreb) 15.35 Ruščina (Zagreb) 18.35 Risanka (Ljubljana) 18.45 Po Sloveniji (Ljubljana) 19.05 Po sledeh napredka (Ljubljana) — 19.20 Jazz festival v Ljubljam — (Ljubljana) 19.50 Cikcak (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 20.30 Vijavaja (Ljubljana) 20.35 Dober dan, žalost — ameriški film (Ljubljana) 22.05 Dosežki mcdicine: Operacija kolka — I. del (Ljubljana) 22.55 Poročila (Ljubljana) 23.00 Waterpolo Italija ; Jugoslavija — posnetek iz Budimpešte (Beograd) Drugi spored: 17.30 Kronika (Zagreb) 17.45 Risanka (Zagreb) 18.00 Lutkovna igra (Zagreb) 18.20 Telesport (Zagreb) 19.00 Narodna glasba (Beograd) 19.15 Od zore do mraka (Beograd) 19.45 Tv prospekt (Zagreb) 20.00 Tv dnevnik (Zagreb) 20.30 Spored italijanske Tv Sreda, 10. septembra 9.35 Tv v Soli (Zagreb) 17.45 Oddaja za otroke (Zagreb) 18.30 Velika ptistolovščina — serijski film (Ljubljana) 19.00 Pisani trak (Ljubljana) 19.15 Ja^ portret (Beograd) 19.45 Tv prospekt (Zagreb) 20.00 Tv dnevnik (Ljubljana) 20.30 Vija-vaja (Ljubljana) 20.35 D Cimarosa; Tajni zakon — opera (Ljubljana) 32.50 Poročile (Ljubljana) mer/ ročajo vam... 14.05 Iz albuma skladb za mladino. 15.20 Glasbem Intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 18.15 V torek na svidenje! 19.00 Lahko noč. otroci!! 19.15 Minute s triom Vitala Ahačiča 20.00 Radijska igra — WiUiam Shakespeare; »Vihar«. 20.46 Parada popevk 22.15 Jugoslovanska glasba ■ SREDA, 10. SEPTEMBRA: 8.08 Glasbena matineja. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje "oste 12.30 Kmetijski nasveti — inž Raoul Jenčič. Mehanizacija v zasebnem sadjarstvu in vmogradništvu 12.40 Od vasi do vasi. 13.30 Priporočajo vam . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Glasbeni intermezzo 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Mladina sebi in vam. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice 20.00 Koncert opernih melodij. 21 Mozaik zabavnih melodij ■ ČETRTEK, 11. SEPrEMBRA; 8.08 Glasbena matmeja 9.35 Iz zakladnice resne glasbe 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Jože Sile: Spremembe v sortimentu pšenice. 12.40 Dalmatinske narodne pesim. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.05 »Mladina poje«. 15.20 Glasbeni mtermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 19.00 Lahko noč. otroci! 19.15 Minute s pevko Jožico Svete 20.00 Četrtkov ve-čerr domačih pesmi In napevov. 21.00 Od Ibsena do lonesca 21.40 Glasbeni nokturno 22.55 Waterpolo Nizozemska : Jugoslavija — posnetek iz Budimpešte (Ljubljana) Drugi spored: 17.30 Kronika (Zagreb) 17.45 Oddaja za otroke (Zagreb) 18.30 Poljudno znanstveni film —' (Zagreb) 19.00 Enciklopedija (Beograd) 19.15 Jazz portret (Beograd) 19.45 Tv prospekt (Zagreb) 20.00 Tv dnevnik (Žagreb) 20.30 Snored italijanske Tv Četrtek, II. septembra 9.00 Otvoritev jesenskega velesejma — prenos (Zagreb) 9.35 Tv v šoli (Zagreb) 10.30 Nemščina (Zagreb) 14.45 Tv v Soli (Zagreb) 15.40 Nemščina (Zagreb) 17.00 Budimpešta; Waterpolo Jugoslavija • NDR — prenos (IV — Pograd) 18.15 Pionirski Tv dnevnik (Ljubljana) 18.45 Od zore do nuaka — oddaja Tv Beograd (Ljubljana) 19.15 Rezerviran čas (Ljubljana) 19.45 Cik cak (Ljubljana) 20.00 Tv dnevnik (Ljubljana) 20.30 Vija-vaja (Ljubljana) 20.35 Lepa naša domovina — Kmetijstvo (Ljubljana) 21.05 Profili slovenske kulture na Tržaškem — oddaja iz cikla Kulturne diagonale — (Ljub Ijana) 21.50 Smart — serijski film (Ljubljana) 22.15 Poročila (Ljubljana) Drugi siiored; 18.00 Oddaja za otroke (Sarajevo) 18.30 Narodna glasba (Sarajevo) 18.45 Tv komedija (Zagreb) 19.45 Tv prospekt (Zagreb) 20.00 Tv dnevnik (Zagreb) 20.30 Spored Italijanske Tv Petek, 13. septembra 9.35 Tv v šoli (Zagreb) 14.45 Tv v šoli (Zagreb) 18.15 P. 1. Čajkovski: Koncert za violino in orkester v D-duru (Ljubljana) 19.00 Po Sloveniji (Ljubljana) 19.20 Svet na zaslonu (Ljubljana) 19.50 Cik cak (Ljubljana) 20.30 Vija-vaja (Ljubljana) 20.35 Princ študent — ameriški film (Ljubljana) 32.20 Poletni quiz — oddaja Tv Zagreb (Ijubljana) 23.50 Poročila (Ljubljana) Drugi spored: 17.30 KroniHa (Zagreb) 17.45 Oddaja za otroke (Skopje) 18.15 Mladinski koncert (Ljubljana) 19.00 Kultura danes (Beograd) 19.50 Tv prospekt (Zagreb) 20.00 Tv dnevnik (Zagreb) 20.30 Spored italijanske Tv Sobota, 13. septembra 17.55 Po domače s Henčkovlm ansamblom (Ljubljana) 18.25 Dlsneyev svet (Ljubljana) 19.15 Kitajska vojna — Iz cikla Sprehod skozi čas — (Ljubljana) 19.45 Clk-cak (Ljubljana) 20.00 Tv dnevnik (Ljubljana) 20.30 Vija-vaja (Ljubljana) 20.35 Tv magazin (Zagreb) 21.35 Rezervirano za smeh (Ljubljana) 21.50 Serijski film (Ljubljana) 22.40 Tv kažipot (Ljubljana) 23.00 Poročila (Ljubljana) 23.25 Športna reportaža (JRT) Drugi spored: 17.30 Kronika (Zagreb) 17.45 Narodna glasba (Beograd) 18.15 Mladinska igra (Beograd) 19.15 S kamero po svetu (Beograd) 19.45 Tv prospekt (Zagreb) 20.00 Tv dnevnik (Zagreb) 20.30 Spored italijanske Tv 14. in 15. septembra 1969 leta LICITACIJA PRI CARINARNICI UUBUANA Carinarnica Ljubljana bo prodajala dne 14. in 15. septembra liHit) motorna vozila in ostalo blago in, to: avtomobile v nedeljo, 14. septembra v prostorih Šolskega centra m tisk in papir, Ljubljana, Pokopališka 33, od 8. ure dalje; motoma kolesa in ostalo blago 15. septembra od 8. ure dalje v prostorih carinarnice Ljabljana, dmartinska c. 153 a. Pregled vozil in ostalega blaga bo v petek DS. septembra 1969 od 9.—^13. ure in v soboto 13. septembra od 9.—13. in od 1,4.—17. ure v prostorOi carinarnice Ljubljana. 1. tovorni avto MERCEDES BENZ, klper, 5 ton, letnik 1955, nevozen 2. osebni avto VOLKSWAGEN VARIANT, letnik 1965, nevozen 3. osebni avto OPEL ADMIRAL, letnik 1^. nevozen 4. osebni avto MERCEDES 320 S, letnik 1962, karamboliran 5. osebni avto MERCEDES 320 S, letnik 1960, nevozen 6. osebni avto VOLKSWAGEN 1300, letnik 1968, karamboliran 7. osebni avto OPEL KADETI COUPE, letnik 1968, karamboliran 8. osebni avto 3, nevozen ■ 37. osebni avto TRIUMPH SPORT, letnik 1965, karamboliran 38. osebni avto OPEL KADETT L, letnik 1966, karamboliran 39. osebni avto GLAS 1700 TS, letnik 1966, karamboliran 30. osebni avto OPEL REKORD COUPE 1700, letnik 1961, karamboliran 31. osebni avto FORD TAUNUS 13M, letnik 1963, karamboliran 32. osebni avto AUDI 60, letnik 19M, karamboliran 33. osebni avto OPEL REKORD, letnik 1961, karamboliran 34. osebni avto SIMCA 1300, letnik 1964, karamboliran 35. osebni avto OPEL REKORD, letnik 1962, nevozen 36. osebni avto SIMCA 1100, letnik 1968, karamboliran 37. osebni avto OPEL REKORD, letnik li)64, karamboliran 38. osebni avto VOLKSWAUEN 1300, letnik 1964, karamboliran 39. osebni avto RENAULT 4 L, letnik 1965, karamboliran 40. osebni avto FIAT 1500, letnik 1967, nevozen 41. osebni avto FORD TAUNUS 17M, letnik 1963, karamboliran 43. osebni avto CITROEN ID 19 P, letnik 1963, nevozen 43. osebni avto OPEL REKORD 1700, letnik 19NS8, karamboliran 44. osebni avto FORD TAUNUS 12M, letnik 1964, louramboliran 45. osebni avto FORD CORS.AIR, letnik 1964, karamboliran 46. osebni avto NSU PRINZ 1100, letnik 1967, karamboliran 47. osebni avto FORD TAUNUS 1700, letnik 1963, karamboliran 48. osebni avto VOLKS\VAGEN, bus, letnik 1966, karamboliran 49. osebni avto FORD TAUNUS 17M, letnik 19^, karamboliran 30. osebni avto ALFA R031E0, GIULIETTA TI 1300, letnik 1960, nevozen 31. osebni avto CITROEN DS 19, letnik 1963, karamboliran 53. poltovonii avto VOLKSWAGEIN, fnrgon, letnik 1960, nevozen 53. osebni avto LANCIA FLAVIA BERLINA, letnik 1962, karamboliran 54. osebni avto FORD TAUNUS 17M, letnik 1962, motor razstavljen 55. osebni avto VOLKSVVAGEN, letnik 1966, karamboliran 56. osebni avto BMW, letnik 1962, nevozen 57. osebni avto VOLKSWAGEN 1500, letnik 19(>8, karamboliran 58. osebni avto OPEL REKORD, letnik 1961, karambolir^ 59. osebni avto BMW 700, letnik 1960, karamboliran 60. osebni avto VOLKSWAGEN 1300, letnik 1958, karamboliran 61. osebni avto FORD TAUNUS 17M, letnik 1963, karamboliran f>3. osebni a\io RENAULT FLORIDA S, letnik 1963, karamboliran 63. osebni avto CITROEN DS 19, letnik 1963, karamboliran 64. osebni avto VOLKSWAGEN, letnik 1961, karamboliran 65. osebni avto FIAT 850, letnik 1965, karamboliran 66. osebni avto FORD ZEPHIR 6, letnik 1966, karamboUran 67. osebni aotv VOU(SWAGEN 1200, letnik 1962, karamboliran 68. osebni avto FORD TAUNUS 17M, letnik 1961, karamboliran 69. osebni avto PEUGEOT 404, letnik 1962, karamboliran 70. osebni avto OPEL REKORD, letnik 1957, nevozen 71. osebni avto FORD TAUNUS 12M, letnik 1961, karamboliran 72. osebni avto FIAT 1300, letnik 1965, karamboliran 73. osebni avto PEUGEOT 404, letnik 1962, karamboliran 74. osebni avto OPEL KAPITAN, letnik 1957, nevozen 75. osebni avto FIAT 13^00, letnik 1961, karamboliran 76. osebni avto AUSTIN 1100, letnik 1966, karamboliran 77. osebju avto DKW F-ll, letnik 1965, karamboliran 78. osebni avto RENAULT 8, letnik 1964, karamboliran 79. osebni avto FIAT 500, letnik 1965, karamboliran 80. osebni avto OPEL REKORD OLVMPIA, letnik 1957, nevozen 81. osebni avto Mercedes 190, letnik 1960, karamboliran 83. osebni avto Ford Taunus 17 M, letnik 1957, nevozen 83. osebni avto DKW Union 1000 S, letnik 1960, motor razstavljen 84. osebni avto Peugeot 404, letnik 1963, nevozen 85. osebni avto C^l Rekord, letnik 1963, karamboliran 86. osebni avto BMW 1700, letnik 1961, nevozen , 87. osebni avto Fiat Neckar 600, letnik 1959, nevozen 88. osebni avto Volkswagen 1200, letnik 1951, motor razstavljen 89. osebni avto Gogomobil, letnik 1959, nevozen 90. osebni avto Simca Aronde, letnik 1959, karamboliran 91. osebni avto Renault Dauphen, letnik 1961, karamboliran 92. osebni avto BMW 700, letnik 1961, nevozen PONOVNO NA LICITACIJI: 93. osebni avto Ford Taunus 17 M, letnik 1960, nevozen 94. osebni avto Audi 80, letnik 19M, karamboliran 95. osebni avto DKAV 1000 S, letnik 1961, nevozen 96. osebni avto Opel Rekord, letnik 1956, nevozen 97. osebni avto Skoda Octa^ Popnlar, letnik 1963, karamboliran 98. osebni avto Mercedes, letnik 1955, motor razstavljen 99. osebni avto Fiat 500, letnik 1958, nevozen 100. osebni avto Ford Taunus 12 M, letnik 1960, motor razstavljen OSTALO BLAGO 101. avtoelstema BPW 21.000 litrov, rabljena 103. camp prikolica, delno izgorena 103. mlatilnica za žito znamke Kddel, brez pogona, rabljena 104. motor ta Volkswagen (1963), rabljen 105. 7000 kg (avtodeli in ostalo) 106. 45.000 kg Samotne opeke za industrijo stekla 1,40 din za kg 107. 366 komadov rabljenih vreč (juta) in osulo blago (motoma kolesa, motorji za potniSke in tovorne avtomobile in deli ter ostalo blago). Avtocisterao pod 6t. 101 si lahko ogledate pri carinarnici Jesenice, Titova 37, a ostalo blago kot je navedeno v carinarnici Ljubljana. Pravico udeležbe na licitaciji imajo vse pravne in fizične osebe. Udeleženci morajo v dneh, določenih za o^ed, vplačati kavcijo v višini 10 odstotkov od začne cene v carinarnici Ljubljana, a predstavniki podjetij tudi pooblastilo. Vse informacije o licitaciji lahko dobite od 8. 9. 1969 dalje po telefonu 316-588 — carinamica Ljubljana. Spisek motornih koles in ostalega blaga ne objavljamo v tem oglasu; izobešen bo na oglasni deski carinarnice LjubUs^pa. ^ CARINARNICE UUBUANA 18.000.— 16.000.— 15.000.— 15.000.— 15.000.— 13.000.— 9.900.— 9.800.— 9.500.— 9.500.— 9J800.— 9.000.— 8.700.-8.600.— 8.500.— 8.300.— «.000.- 1.000.— «.000.— sobo, s posebnim vhodom, samskemu moškemu. Naslov v upravi lista (1496/69). MI.ADA ZAKONCA iščeta s 1. oktobrom opremljeno sobo za dobo 4 mesecev. Naslov v upravi lista (1688/69). DVE DIJAKINJI iščeta opremljeno sobo v Novem mestu NpsIov v upravi list« (1693/69). MOTORNA VOZILA 8IMCO GLS, 10.000 prevoženih lun, prodam takoj. Naslov upravi Do-lenjiikega lista (1713/69). UCiODNO PRODAM flčka, dobro BRIC — 50 m delfin; 8. mesto 48,8. lezen lijak. Ogled na Kristanovi ohranjejio lon&no peč in litožc- 19. Nof’o mesto. PRODAM Fiat 600 D. PoUsk, Mirna peč 60. U(K>DN(> PRODAM odlično ohra njen osebni avtomobil Zastava 1300. letnik 1966 z (».300 km. BJ je garažiran od prvega dno ^alie in ves čas strokovno vadriU>van. Komprasija vsakega cilindra: 11 do 11,5. — Interooenti lahko pošljejo ponudbe na upravo Dol. Hstft pod »16.000«. I*R(M>AM MOrOR Maks. Jožefa Turk, Sela pri Zajčjam vrhu 4, Stopiče. INVI.IDSKI MOTOR na tri kolesa ugodno nrodnm. Prane Kralj, Pol na Rakovo jeWo 15, Trnovo — Ljubljana. PRODAM KOMRiNIRANO omaro — oreliov turnir in skoraj nov plinski šte- dilnik prodam. Jereb, Ulica Majde Sile 13, pritličje. MIZARJI, POZOR! Prodam ročno stiskalnico za fumiranje. Janea Dobnikar, Delnice 30, Ljubljana-Šentvid. PRODAM navadno tritonsko harmoniko. Jože Kic, Zloganje — Škocjan. PRODAM magnetofon Grundig TK 42 za 3000 dta in klavir za 2000 din. Silva Pungerčar, Trbinc 17, Ulma na Dolenjskem. PRODAM GRABLJE (gumijasta kolesa), ki pristojita h kosilnici ali konjski vpregi. Franc Kastelic. Potok 2, Velika Loka. PRODAM preprogo, pernice In aa-vese. Cesta komandanta Staneta 1, Novo mesto. PRODAM lovsko puško Bokarico a zamenjalnimi cevmi in moped tribrzineo v dobrem stanju. Pečnik, Šmihel 11, Novo mesto. PRODAM peč in kad za kopalnico po ugodni ceni. Mišjak, l^erča vas 25, Novo mesto. PRODAM kuhinjsdu} opremo — štedilnik Gorenje na trdo gorivo, 8-litrski bojler ter elektnčni kuhalnik na dve pJošČi. Vid Bauer, Novo mesto, Vrhovčeva 18 (za postajo milice). PRODAM SPALNICO iz trdega lesa, odlično ohranjeno. Pojasnila pri Karlu Šmidu, Muzejska 3, Novo mesto. STROJ za izdelavo cementne strefi-ne opeke — 600 kosov na uro In modele, prodam. I^Jubljana, Milana Majcna 47. POSEST PRODAM TRAVNIK, vinograd, hram in sadovnjak ob cesti — Poklrtc in Blanci. Franc Bobnič, Rožno 55, Blanca. PRODAM, zelo poceni, takoj vseljivo hlšioo, nekaj ^hištva, vinograda, sadovnjaka, travnika, njive, gozda (skupaj 63 arov). Javna prodaja (licitacija) bo 14. 9. 1969 ob 12. uri v Spodnjih Vo-dalah 22. Tržišče na Dolenjskem, pri Pogačniku. Začetna cena 10.000 din, interesenti naj imajo v roki časopis. PROD.^ VINOGRAD (11 arov) a grozdjem vred pod semiško postajo. Informacije: Stare, Crmoš-njlce 5, Semič. PRODAM vseljivo hišo z vrtom v bližini Krškega. Elektrika in voda v hlSi, oplod vsako nedeljo. Cena ugodna. Naslov v oglasnem oddelku (1723/69). UGODNO PROD.\M imetje, ki sestoji iz: njiv, travnikov, gozda in gospodarskega poslopja. Posestvo je oddaljeno 2 km od Sevnice, na cesti Sevnica—Planina. Infor-maclje pri Antonu Goričami, Mestni vrh 31, Sevnica, lahko pa tudi v trafiki — Franc Svab, Sevnica. PRODAM njivo, košenico. njivo Rakovnike in njivo ter gozd Srednji vrh. Ivan Stampfelj, Potov vrh 19, Novo mesto. PROD.AM PARCEIX). primerno za gradnjo stanovanjske hiSe, v Mirni peči. Informacije pri: Janazu Spendahi, Biška vas 19. Mirna poč. PRODAM dvo gradbeni parceli. Franc GorSak. Žadovinek 9, Lo-skovec pri KrSkem. RAZNO RIBNICA: 6. in 7. sept. italijanski barvni film »Prerok«. SEVNICA: 6. in 7. sept. ameriški film »Divja reka«. 10. sept. švedski film »Fredy. streljaj prvf!«. SODRA2ICA: 6. in 7. sept. španski barvni film »V setici Zora«. TREBNJE: 6. in 7. sept. ameri-šlca barvna komedija »Robinson Cnisoe«. Septembrsko vreme v pregovorih Tilen oblačen, me-glen. naznanja deževno jesen. — če je na mali šmaren lepo, rado ostane še dva meseca takč. — če je Matevž vedren, ho še prijetna jesen. — če na Miholovo veter zaveje, mrzla bo zima, s snegom do veje. — če o Mihaelu sneg naletu-je, dolga se zima oblju-buje. LUNINE MENE- 11. 9. • ob 20,56 19. 9. > ob 03,25 25. 9. d) ob 21,21 »nisini Ob bridki izgubi našega moža, očeta in brata FRANCA BLATNIKA iz Dobindola se iskreno zahvaljujemo zdravstvenemu osebju iz kinu'gije v Novem mestu, pevoem, duhovnilcu, tov. Florjančiču za poslovilne besede, sosedom, sorodnikom, prijateljem In vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, ter kolektivom za podarjeno vence PIONIR, R(XJ, ELA. KOVINAR, Kavama, NOVO-TEHNA, gozdni obrat Crmošnjice. Vsem še enkrat prisrčna hvala. 2^ujoči: iena Marija, otroci sm Matija, Domine. Franci, hčerke: Mari, Anica, Darin!n, brata: Stane. Milan, sestre: Milka, Lina, Anica tar drugo sorodsivr IZDELUJF.M kompletne načrte za gradnjo stanovanjskih hiš, vikendov, g.-u^, gospodarskih poslopij In adaptacij. Ponudbe pod »Projektanta. NAftEL SEM kompletno rezervno kolo za tovornjak (suma 8,5nx20) od Bučne vn.si do priključka avtocesto. Zjleufte .se na na.slov; Kandij.5kn 1, Novo mesto. ZAKAJ OnuPDJKTK pri zdravljenju svojega kronično obolelciju želodca, jerer ali žolea ali mor !a drugih prebavil? Uporabljajte vend;ir ro iaiko DONAT vodo, ■ zdravilo, ki vnm ga daje narava, v Novem m('Stu gn dobite pri HMraUNIKU, STANDARDU (MERCATORJU) in pri DOLENJ KI. K MODKRNI OBLEKI — moderen nakiti Dobite ga ix> naročilu ali Izbiri pri zlatarju v Ljubljani, Gosposka S (polog univerae). Ob izgubi našega dobrega očeta u> starega očeta, brata in strica. JANEZA KLEMENČIČA iz Zdinje vasi 26. ae iskreno zahvaljujemo dr. Obla-Icu za pomoč pri lajšanju bolezni kot tudi zdravstvenemu In strežnemu osebju Internega oddelka splošne bolnišnice Novo mesto, sindikalni podružnici in sodelavcem občinske skupščine Novo mesto in delovnemu kolektivu LITt^STPOJ Ljubljana za podarjene vence in cvetje, gospodu župniku za spremstvo ter vsem sorodnikom in sovaščanom za izraženo sožalje, pomoč in spremstvo na zadnji poti. Žalujoči: hčerke Anica, sin Miha, hčerke Rezi. Jožica, Milica in Kristina z družinami Ob težki izgubi našega dragega moža in očeta JANEZA ŠTEFANIČA b Bereče vasi se isicreno zahvaljujmo vsem sorodnikom. znancem in prijateljem za sočustvovanje in podarjeno cvetje. Za velik trud se zahvaljujemo zdravnikom in ostalemu Klravstvc-nemu osebju zdravštvencR« doma v Metliki, enako podjetju BETI Metlika, IMV Suhor, DU Mutlika, ZVVI Suhor in vaščanom. Žalujoči: iona in otroci — .Ma rija. Franc, Angela in Jane« Vsem, ki ste nam ob nenadni smrti na.%ega dragega moža in o^eta JOŽETA PLUTA stali v najtežjih trenutkih nu.itbič-no ob strani in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti v Vojno vas. i^runa hvala Posebej .se zahvaljujemo tov. Francu Koširju, Francu Stajdoharju in Nandetu Kaj^u, ki so se s toplimi besedami poklonili pokojnikovemu spominu. Zahvaljujmo se tudi godbi in pevcem ter vsem, ki so pokojjuka 7«suli z venci in cvetjem. Žalujoča žena Ana, otroci io drugn sorodjclvo Dotiri in skrbni mami Rozaliji ToniitVln iz Inipolja pri Sevnici želijo za njen pravnik vso lopo hči Tilka z nlof.om Ivanom in vnuk Borut iz Novoga mesta. Dr. Zdenki In Tonetu Gošiiiku lskr»no čestlUimo ob roj.stvu sina Marka — Kolektiv DL. Ivan Lahajnar. Cegelnica 29. Novo mesto, prejMvedujem kot oskrbnik delanje škode na posestvu v Dobi^olu 22 vsem vaščanom, posebno pa Ani Ravbar iz Uršxiih sel. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. Preklicujem vse najine izjave o Mariji. Vertič iz Rudnika 21, Kočevje, ker niso resnične. Hedvitca In Alojz RoSelJ, Zeljne 54, Kočevje. Franc Primc, Koroška vas ‘^0, Novo mesto. Vinko Hrovatič, Koroška vas 17, Novo mesto, Jože Humar, Koroška vas 16, Novo mesto, Janez Železnik, Koroška vas 14, Novo mesto, in Jože Primc, Koroška vas 26, Novo mesto, prepo vedujemo pašo živine po vseh svojih parcelah. Kdor prepovedi ne bo upošteval, ga bomo sodno preganjali. Jožefa Blatnik, Visejec 32. Hinje, preklicujem za neresnične besede, ki sem jih govorila o Heleni Kastelic, Visejec 31 in se ji zahvaljujem, da je ostoplla od tožbe. Marija Skrij, Znančevc njive S 2*R 1, Novo mesto, opozarjam tistega, ki bi vzel v najem mlin, last Antona Rozmana, iz Vavte vasi 24, da ga ima v najemu lahko samo do smrti lastnika in ne sme nič spreminjati, ker so dediči njegovi otroci, Ivan, Anica in Marija. Martin Kraševec, Brusnice 74, prepovedujem pašo kokoši in živine po moji njivi Mariji Derganc in Alojzu Brkopcu iz Brusnic. Sprememba naslova! Naročniki ki ipremenijo svoj stan naslov naj sporočijo oba naslova Dogaja se. da sporo čijo samo novega, ker pa ima mo pri nas včasih več naroč nikov t enakim (nrllmkom m tmenom. seveda ne moremo vedeti, čigav naslov (e treba tpremeniti I Roziki Gajivoda is Kanade za njen praznik prisrčno čestitamo in Ji žolfmo vso lopo: GaTvodovl, Ani drejčičcvl, Zorkotovi in Kramar-jevi iz Gaberja. Možu Jožetu In sinčiku i>a prav lop pozdrav. Vojaki! Vsj vojaki, ki naročajo Dolenjski list, naj napišejo tudi točen domač naslov, da bomo vedeli, alt naj jim po&iljamo b^okranjsko-kočevsko izdajo (z dvema evenllcama) ali posav-3ko-trebanjsko (* eno zve-edioo). [Oo»/EsriL^ I V NEDELJO. 7. septembra, bodo Igrali v gostiliii Bela cerkev »Fantje treh vasi«. Pričetek ob 16. url Jedača, pijača in ples. — Vabljeni! Ferdo Heferle, Poljane 14, skrbnik Ivana Lužarja iz Poljan 25, objavljam, da bo v nedeljo, 7. septembra 1969 ob 9. uri dopoldne na javni dražbi prodana hiša, last Ivana Littarja, Poljane 25, Dol. Toplice. EKSPRESNO očisti oblačUa Pralnica in kemična čistilnica Novo mesto, (Sermova 5. (iOSPODINJE obveščamo, da lahko nabavijo na delovišču Struge pri Otočcu prvovrstne plantažne hrii.^ke za vkuhavanje. Hrušice liihko kupite vsak dan (tudi v nedeljo) dopoldne od! 7. do 12. ure in popoldne od 15. do 19. ure. Priporoča se Kmetijska zadruga »KRKAr<. Novo mesto Odlično ohranjen osebni avtomobil Z 1300 letnik 1065 (avgust) s 62.300 prevoženimi km. ugodno prodam v Novem mestu. Ponudbe poSljitc na upravo lista pod »Odlično za 16.000«. S traktorjem se je prevrnil na travnik 29. avgusta opoldne se je pripetila prometna nesreča na cesti III. reda Brežice—^Dobova. Valentin Svager iz Vukovca je v Brežicah samovoljno vzel trakor in se z njim odi>eljal prcii Dobovi. Ko se je v Trnju imiikal osebnemu avtomobilu. ki je pripeljal naproti, se je prevrnil na travnik. Na traktorju je nastalo za okoli 800 din škode. Vozil je brez vozniškega Izpita. Trčenje na križišču 29. avgusta i>opoldne se je pripetila prometna nesreča na križišču Gregorčičeve in Hrastniške ceste v Brežicah. Po Gregorčičevi cesti je vozil proti križišču osebni avto Ivana Volka iz Krške vasi, po Hrastniški cesti pa je v smeri križišča vozil osebni avtomobil Janka Kosa iz Brezine, ki je v križišču izsiljeval prednost in povzročil trčenje. Na obeh avtomobilih je nastalo za okrog 2.000 din škode. Volk je vozil brez vozniškega izpita. Z avtomobilom v vprežni voz 30. avgusta zvečer se je pripetila prometna nesreča na cesti II. reda Brežice—Bizeljsko v gozdu Dobrava. Voznik konjake vprege Anton Gerjevič iz Sela je vozil drva iz gozda proti domu. Na ravni cesti ga je dohitel voznik osebnega avtomobila Jože Sumrak iz Pišec in se zaletel v vprežni voz. Pri trčenju je voz odbilo 10 metrov naprej v obcestni jarek, kjer se Je prevrnil. Pri nesreči so bili p^lEodovani Franc Gerjevič iz Sel, njegova žena Ana, voznik Sumrak in njegova žena Marija. Na avtomobilu je za okoli 15.2()0 dinarjev škode. Na ovinku ga je zaneslo Franc Kos iz Dramelj je 24. avgusta zvečer vozil s precejšnjo hitrostjo z Bizeljskega proti Brežicam. V Stari vasi pri hiši št. 36 ga Je na blagem desneip ovinku zaneslo na levo na travnik. Po njem se je peljal 31 metrov, nato pa se je aaletelv telefonski drog, ga zlomil, vozil še 25 metrov in obstal v obcestnem jarku. Pri nesreči se ni poškodoval, škodo pa so ocenili na 950 dinarjev. Nesreča na križišču 25. avgtista zvečer se je pripetila prometna nesreča na križišču cest v Malem Mraševem. Iz Krškega se je pripeljal z osebnim avtomobilom Alojz Koretič iz Dola, iz Brežic pa je pridrvel tovornjak Franca Molana iz Sromelj, ki je v križišču izsiljeval prednost. Tovornjak Je trčil v Koretičev avtomobil, ki ga je sunek obrnil v smer, iz katere se je pripeljal. Pri tem se je poškodoval voznik osebnega avtomobila in sopotnici Brigita Kodrič t> Sutne ter Marija Zorko iz Dola. Odpeljali so jih v brežiško bol-nitoico. Na vozilih je za okrog 7.100 {^inarjev škode. Preveč se je umaknil 25. avgusta popoldne se je pripetila prometna nesreča na cesti III. re^ Brežice—Krško. V smeri Kršlcega se je peljal z osebnim avtomobilom Frano Trstenjak i> Ljubljane. Na krljUšču v Spodnji Pohanci mu je pripeljal naproU neznan voznik avtobusa, kateremu se je umaluiii na skrajno desno stran, zap^jal v jarek, kjer je vozilo oplazilo drevo. Škodo so ocenili na 800 dinarjev. Kolesarja so odpeljali v bolnišnico > Voznik osebnega avtomobila Franc Prelogfar iz Gabrijel je 31. avgusta zvečer vozil iz Radeč proti Krškemu. V Dol. Boštanju pri Sevnici je zaradi naproti vozečega avtomobila zasenčil luči in nenadoma pred seboj opazil kolesarja Alojza Resnika iz Dol. Boštanja. Istega je aadel in zbil po cesti. Pri nesreči je bil kolesar poškodovan in so ga prepeljali v celjsko bolnišnico. Lešnica: trčenje terjalo 45.000 din škocJe Milan Nikolič se je peljal 30. avgusta z osebnim avtomobilom nemške registracije od Zagreba proti Ljubljani. Pri LeSnici je zapeljal prek neprekinjene črte. Tedaj Jo naproti pridrvel z osebnim avtomobilom Rifet Hadžič iz Kamengrada. Vozili sta se silovito zaleteli drugo v drugo. Voznika sta bila ranjena, škodo pa so ocenili na 45.000 din. Mirna peč: v cikcaku v jablano Franc Pust iz Globodola je 30. avgusta popoldne vozil osebni avtomobil iz Mirne peči proti Poni-kvam. Na nepreglednem ovinku go je zaneslo s ceste, vozilo pa je treščilo v jablano. Voznik, njegov sin In sopotnik Ivan Prpar so bili laže ranjeni, škodo pa so ocenili na 5.0()0 dinarjev. Mali Slatnik: s traktorjem pod cesto 25. avgusta je Stanislav Turk i> Brusnic s kolesom na klancu med Malim Slatnikom in Ratežem prehitel traktor, ki ga je vozil Rate-žan Ivan Po\^, ter je padel. Tvak-torist je tedaj naglo zavil na desno, nato pa se prevrnil pod costo. Kolesar in traktorist sta bilu laže ranjena. Pri srečavanju sta se oplazila 20. avgusta opoldne se je prtpo-tila prometna nesreča pri mo.stu prek Krke v Brežicah. Iz smeri Čateža se je pripeljal do križišča z osebnim avtomobilom Dušan Pučnik iz Maribora, ki je pri mostu ustavil. Prek mostu se je pripeljal z osebnim avtomobilom Jov^jt Džordževlč ia Brežic, ki je pri sre-čavanju (plazil Pučnikov atvo in na vozilih povzročil za okoli 500 din škode. TRGOVSKO PODJETJE DOLENJKA NOVO MESTO objavlja prosti delovru mesti 1. POSLOVODJE IN 2. NEKVALIFICIRANEGA DELAVCA v PRODAJALNI MIRNA PEC POGOJI: pod 1.: končana Sola za prodajalce s 5 leti prakse v mešani trgovini, pod 2.: končana osnovna šola. Nastop dela 1. oktobra 1969. Interesenti naj poiMjejo ponudbe v 8 dneh po tej objavi. DOLENJSKI LIST LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinske konteren-oe SZDL Brežice. Omomelj, Kočevje, Krško. Metlika. Novo mesto, Ribnica, Sovnlca in Trebnje UREJUJE UREIiNISKl ODBOR: fone CJoSnik (glavni m odgovorni urednik), Ria BaCot, Slavko Dokl. Miloš Jakopac, Marjan Legan, Marija Pado vun, Jože Primc, Jožica Teppej in Ivan Zoran Teh nlčnj urednik: Marjan MoSkon IZHAJA vsak Mtitok - Posamezna številka 70 par (7b starih din) - Letna naročnina: 32 Ndin (S2()0 Sdln) polletna naročmna 16 novih dinarjev (1600 Sdin); plačljiva Je vnaprej — Za mozemstvo 6250 oovih dinarjev Sdin) oa 6 ameriških do- larjev au ustruEna druga valuta f vrednosti b ameriških dolarjev — Tekoči račun pn podr SDK v Novem mestu; Sai-JMJ - NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRA-VE Novo mesto Olavnt trg 3 — Poštni predal; 38 — Telefon: (068)-21-327 ~ NenaročonUb rokopisov in totograflj ne vračamo - Tiska OP aDolo« v tjubljoni