LETO- "V . "r glasilo slovenske narodne podporne jednote Cr»4aiiki U aprsvaUkt pn •uril ttIT 8. Uw«4«U iT, OfflM t pskUcsUOO. ^JMT S*. Uttdtl« »TI. JEKLARSKI INKI SE PffIKAZETAJO KOT miHElUH LliJE. BULETIN FRIPOVIDUJI, DA 12-URNI DELAVNIK VI ■ SPLO*NO UPELJAN. # odstotkov delavcev dslo šs vedno po dvonojst ur no don. Wubington, D. 0. — Ko so v letih 1919-1930 zaztavkali jeklarski delavci proti diktaturi jeklarskih in železarskih baronov, ao delavci izgubili stavko. Med jeklarskimi bsroni je tskrst zavladalo veliko i veaelje in mislili so, da so s tor zmago doaegli trajne u-spehe. Zadnje čsse pa niao nič kaj veseli. Njih veaelje jim kali dejstvo, da je p*i primarnih volitvah zmagal kot kandidat za governer-sko mesto Oifford Pinchot, ki ni socialist, tudi ne komuniat, ravno tako nc pripada k* delavski fsrmarski stranki. Ampak Pin-ebot je poznan kot rogovilež proti stari gardi v republikanski stranki, on je mladorepublikanec, ki dela stari gardi preglavico, ker noče slepo alužiti velepodjet-niitvu. Jeklarski baroni ao obdržavali konferenco in ae razgovarjali o uvedbi 8-urnega delavnika v jeklarski industriji, končno ao pa sklenili, da ae ie bolj poavetujejo o tem vpraianju in da uvedejo 8-urni delavnik, ako ae izkaže praktična potreba. Vsekakor jih je pO zaskelela zmaga Pinchota. Biro za delavsko Statistiko je izdal buletin, ki pri-, kazeva majhen napredek v jeklarski industriji. Številke ae nanašajo na položaj v letih 1920, 1915 in 1910. Kljub temu je pa v letu 1920 delalo ie 63 odstotkov delavcev pri plavžih in počeh po 12 ur na dan in po iest ali sedem dni v tednu. Buletin prsvi, da je bil 12-urni delaviiik v letu 1910 aplošno uveden. Izjema je bila le v depart-mentu za pločevino. ' Stavka jeklarakih delavcev za odpravo 12-urnega delavnika je bila izgubljena. Državni kozaki in privatni atražniki in veliki biz-niški interesi so se pri zadnji atavki navalili na delavce. To je bil vzrok, da delavei niao zmagali. Stara garda republikanake stranke je bfla takrat v acdlu v Pennsylvaniji. Pod Pinchotom mogoče pridejo mile reforme. A-ko hočejo delavoi zmagovati, velja zanje atara resnice. Delsti morajo sami zs zboljisnje zvojih razmer. To pa lahko le ztore, ako se organizirajo politično in atrokov-no in ae c^etranijo od vaeh mehanskih strank. 0OPROO J« VLOŽIL TOŽBO ZA ZAKONSKO LOČITEV. Žena ga ja ps ustrelila. Tulsa, Okla. — 35-Ietno m rs. M. A. Jerguaon ao aretirali, ker je u-strelils avojegs soproga. Ko ao jo prignali na polieijo, je izjsvils: "Ne vem, ssksj sem to atori-la". I)r. Jerguaon je vložil tožbo zs zakonsko ločitev. Njegovs sopro-** je ps priils domov po neksj obleko. Zdravnik ji jc rekel, da j> da pet minut čaas, ds pobere obleko. To jo je mends ujezilo in oddala je nanj atrel, ki gs je ubil n« mestu. BVAULO DELAVCEM V Df-DIAJTL Wsahington, D. O. (Federated Pr*w). — Strokovno glasilo ie-lecniikih delavoev "Labor" zva-ri delsvce v Indisni. ds ss naj ni-k«r ne dajo zspeljsti s govorsn fi®i o naprednosti Beveridgs, ki I""tane kandidat republikanake franke, ker je pri primarnih vo-•'»vah porazil eenatorja Kevra. '-»•t pravi, da jsBeveridfce ns r»dnjsk, čeprav pripada k mla-^reptiblikanosna. On je podpor-pennsyfvaneke železniike družba in družba ga je podpirala v "dilsssi boju pri primarnih vo-1 trsk. V leto 1912 je sledil Roo *velta. daairavno je glasno ob-»"jzl »taro gardo v republikanski franki. IHOM tlui BMU. !„«._ ** u^«.. -šTzt Acc^Um« f«r = I .1 - PEKKSTLVANSKIOPERATOR JI NAROČAJO PREMOG IZ ANGLIJE Dr RELCBJEI . Someraet, Ps. — (Feder. Press A rt Shields.) — Thomaa Fisher, glavni upravitelj Berwind-Whitc Coal kompanije, je prianal pred sodiščem — pred katerim se vrši razprava glede uvčljavljenja atal-ne sodnijake prepovedi nspram Htavkujočim rudarjem — ds je bila stavka katastrofalna za družbo. Fisher je dejal, da ja njegova družba priailjena naročati premog iz Anglije, Franeije in Belgije, akn hoče držati pogodbo s paro brodnimi družbami, katere mora zalagati a premogom. JSrSIBr Chicstfo, IH, pondoljek, 29. mojo (May 29) 1922. Y Mrtr STEV.—NUMBER 125. SE ENKRAT JE ZMAGALA REZOLUCIJA, DA SE UVEDE PREISKAVA, ZAKAJ VI JUS-TIČNI TAJNIK NASTOPIL PROTI VOJNIM KORUMPOIJONI STOM, ODKLONJENA. Daughertjr prizna, da ja v Morss-jevi aferi prejel le žtiri tizoč dolarjev. Wsshington, D. O. —'Stara garda v kongreani zbornici je še enkrat zmagala in tako preprečila, da Woodruff-Johnsonovs rezo-lucija, po kateri ae ima uveati preiskava proti justičnemu tajniku, da ae zagovarja, zakaj ni uvedel postopanja proti vojnim korumpcijonisto.m, ni prišla na dnevni red. Proti rezoluciji je bilo oddanih 149, za rezo]ucijo pa 114 glasov. Voditelji atare^ garde v repu-blikanaki stranki ao bili vsi zbegani, ko je bilo jasno, da bo 25 republikancev glasovalo, da pride rezolucija na dnevni red. Klic za pomoč je bil poalan ns vae atraai, da dobe zadostno žtevilo za odklonitev rezolucije. Opozicija ae ne čuti premagano, ampak pripravljena je nadaljevati boj do zmage. Kongreanik Campbell iz Kansasa noai rezolu cijo a aabo v žepu in atara garda ae boji, da opozicija najde pot in gs prisili, da jo predloži kongreani zbornici. Kongresnik Johnson iz Južne Dakote je povedal tako razumljivo, da ao ga lahko razumeli vsi, da podvzame ponovno skcijo v prihodnjih dneh. Medtem ko se ti dogodki odi-grsvsjo v zbornici, ze pečs tudi acnst z Dsughertf jevo zsdevo s druge strsni. Senstor Lenrpot iz Wisconsins, ki pripada k alari gardi, je čital v aenatu piamo, ki gs je piaal juatični tajnik aena-torju Wataonu iz Indizne dne 22. maja in v katerem prizna, da je V zadevi Moraeja prejel štiri tiaoč dolarjev od Thomas B. Felderja. Temu dostavlja, da ta vaota krije komaj polovico njegovih izdat- k<>v- , ,f K beaedi ae je oglaail tudi ae- nator Wataon iz Oeorgije, ki je prijel justičnega tajnika, ker je odredil, da se izpusti zasežena la-dija, na kateri ao bile opojne pijače. > PRAHČ JE PRILOMA1TIL V CERKEV. js sevsda prsnshala. Baltimors, Md. — Dvajset prašičev ae je odtrgalo od velike črede in divjalo po ulicah. Velik merjaaec je vdrl v katoliško cer-kev av. Srca Jezusovega, ko je župnik Kesler čitsl msio. Ko ae je zsksdil proti sltsrju, gs je e-den vernikov zsgrsbil zs zadnjo nogo. tods merjaaec ae mu je iztrgal. Maša je prenehala in pričel je aploien lov na merjeeca ki je prilomsetil v eerkev, dokler ga niso ujeli. TRIJE OTROCI »O UTONILI V VODNJAKU. Stotosboro. Oo. - Trije otroei Foeter Allena v ataroeti 2, 4 in » let so utonili v vodnjsku biiss doms. Oče in msti ats bUa neko liko oddsjens od hiše. ko ste •liiala otroiko vpitje. Hitolo ats domov in našla ets svojegs S-lH-negs sins viseti no vrvi v vodnjs ko. ki ss js trudil, ds reii malen*-ke. Mjegs se potegnili iz vodsjs-ka, ostali malenčki ss utonili MiiJENUiMpsr SMEJO BITI PREMAGANI! P« j Lewiz pravi, da operatorji dveh mesecih stavke zpoan* vajo, da ns bodo zlahka premagali rudarjev. PREMOGARJI STOJE ČVES90 BOJU KOT PRVI DAM. Indianapolie, Ind.—(Federated Press.) — "Po dvsh mesecih ru-dsrske atsvke ao pričeli mnogi operatorji spoznavati, ds rudarji ne morejo biti in ne bodo premagani v tem boju; do enakega sp^ znanja je priiel tudi velik del, ameriškega ljudatva." Tako ae glaai poročilo eksekuti-ve rudarske organizacije, kater* ga ao podpisali John L. Lowis, predsednik, Philip Murray, pod-predacdnik,; in William Oreen, tajnik-blagajnik. "Več ko 600,000 rudarjev s|oji ie vedno in trdno v atavki — nadaljuje poročilo — in njihova morala in zveetoba bo stvsri, m katero zo v boju, je neomajana Stavka ae lahko in ae bo nadalje-vala do zmage. Jjv distriktih 1, 7 in 9, ki zsvse-msjo antrseitno polje, je 156,000 rudarjev v Stavki od prvega dne in produkcija trdega premoga je popolnoma suapendirsna. Skupna mezdna konferenca zastopnikov rudarjev in operatorjev se vrli le od 15. msres v New Toku, toda do pogodbe ie ni piilo. Operatorji predlsgsjo, ds so mezds zniža 18 do 28 odstotkov ,to je povproi-no 21 odstotkov ss vae rudarji na polju trdega premoga. Prod log je bil takoj in odločno odklonjen; enako se zgodi z drugimi predlogi te vrste. Rudsrji ns bodo sprejeli znižanja mezde. Na polju mehkega premoga amo ponovno in ponovno akuiali grafi* žirati mezdno konferenco s operatorji na temelju pogodbe, ki je po tekla 31. marca, toda operatorji ao do danea odbili vaa naša vabila za aestanek. Ravnotako ao zavrgli vabilo tajnika za dolo. Operatorji očividno upajo, da bodo sklenili separatne pogodbe s posameznimi distrikti; skoro v vaeh okrožjih ao vsbili orgsnizscijs ns sepsrst-ne konference, toda organizacij« ao zavrgle njih vabila in se drže programa, katerega je določil odbor za taktiko v Člevelsndu dne 24. marca t. L Eksokutiva ze drži programa in ss gs bo t^ržala v bodoče. Ako mialijo operatorji, ds rsztrgsjo naio orgsnisscijo s ss-psrstnimi pogodbami, ss motijo in doživeli bodo rszočsrsnje. PoloŽsj stavke je prav dober. Poleg organiziranih rudarjev, ki ao ssstsvksli 1. aprila, je v boju 100,000 rudsrjsv v držsvsh Penn-aflvania, Weet Virginija, Krn-tucky, Colorado, Utah in New Mežico, katere amo organizirali med stsvko. Poročilo vlsdnegs geološkega društva za merjenje se glssi, ds js produkcijo premogs v prvih šestih tednih stsvke za 17 miljo-nov ton manjša kot je bila v veli-ki ztavki lete 1910. Prsmogove re-serve v deželi ae rapidno manjšajo in toliko naglaiana neunij-aka produkcija nikakor ne more zadoščati tekočim potrebam dežela. Cene premoga, ki ga kopljejo neunijaki rudarji nipatam, so i« poskočile ss sto odstotkov in ie bodo rsale kljub ns porom v lede, ds jih drži dol s prostovoljno skcijo operstorjov. Veliko po msnjksnje premogs v Ameriko je neizogibno, sko ss ljudstvo hitro n* zdrami iz letargije in sporna, kam gs tirs lakomnost operstor jev. United Min« Workers popol-noma odklanjajo odgovornost zs pomsnjksnje in drsginjo premogs, ki pride. Ameriško ljudstvo bi morslo soht^vsti obrslun so s«ds nji položsj. ** Ghioago, IU. — Feder. Press.)— Tsksjšnji Obrsmbni odbor je pre jel brzojsvno vest is Seattla, da sts še dvs porotnika v znanem procesu proti sedmim članom I. W. W saradi umora štirih legijo-par jev v Centrali ji, Wash., izjav i-la, ds ao obsojenci nedolžni. Do zdaj je pet porotnikov podpisalo aspriseženo izjavo, da so glasovali sa krivdo obtožencev ssmo ssto, ker so bili člsni orgsnisscijo L W. W. ns glede ns svldonco. FRANCIJA SE ME UDELEŽI KONFERENCE V HAGII. Poineare i**'1' poanemati ameriško nekak zporazum proti Rusiji- MILITAJU8TI ZAHTEVAJO OKUPACIJO RUHRA Pari?, 28. msjo. — Is saneslji vih virov so poročs, do js frsneo sko vlada sklenila, da ae na udeleži haške konference s ruskimi sovjsti. Ta korak je bil storjen, ko je francoski vnsnji minister ko-rozpondiral z državnim depart montom v Washingtonu glede konferenoe v Usgu. ' Poineare js informiran, ds ni najmanjše možnosti, da bi ss A meriks udeležila hsšks sli katero druge konference s Huti. Ako bi >ila kakšna možnost, tedsj bi s merišks vlsds zahtevale, da bolj isviki umaknejo, oziroma prekli iejo njihovo zpomenico, katero zo izročili zaveznikom v Genovi kot Odgovor ns pogoje entsnts za re konatrukcijo Kusije. V tej sporno-biei so sovjetski delegatje izjavi 1i, da ruakr rspubliks obdrži na-oionalizirans podjetja. Praneoaka vlada jo ^rspriiana da Sovjetska Rusljs ne bo prskli« esla dotične spomeniee in(vsled tegs smatra haško konferenco ss nepotrebno. Poineare je neki sslo zadovoljen s informacijami, ki jih js prejel iz Wsahingtons; njegovo atsliiče je, da napelje francosko politiko napram Ruaiji na smeri-iki tir. 4 | Poročilo Lloyds Georgs glede genovske konferenee, ki gs js po dsl psrlsmsntu v četrtek, js na redilo alab vtia na uradne okroge v Parizu. Poineare je naznanil v petek francoski zbornici, da ne bo več trpel boljievlfil aka vlada pomsgs.boljievikom ns vse nsčins in sili vrsngelavoe, do ae vrnejo v Ruaijo kamor ae ps boje iti. Organiziram plesksrji in sobni slikarji v Hoa-tonu ao priisli sopet z bojem zs pet dni dels v tednu, kstsregs so izgubili, ko so bili izprtf dns 30. januarja 1921. Z veliko voilno eo štiri lokslne organizacij« pls-aksrjsv in aobnih sliksrjsv osvojile zaključek, da odalej naprej na pridejo delavci na delo v soboto dopoldne. Podjetniki eo nsznsnili, da skli-Šejo sejo, ns kateri se dogovore, ksj jim js storiti j ali pr«.gIsae lapor zs vss delsvse ali ne, ki nočejo delati v soboto dopoldne. Pleekarskl- delavei ia sobni sil-ksr ji so se odločili, ds izvojojejo boj do kones. VLAK V JARKU — Osobni vlsk štev. J. je pri Vtoiti sspustil tir ia lokomotiva je potegnila vss voso-vs rs run treh sa as bo v jsrek. Strojevodja ia k ar ječ sta ubite Od potaikov ni Ml raajea siki«. Tako aasnaaja ieieaniika dmžbs. ki navaja kot vsrok sa sosreio AAZSTRBLBA V RUDNIKU, Enajst rttdarjsv ubitih. Blrmfogham, Ala. — V rudnika Armar Stav. 3, ki je laatalna Alabaina Fuel in Jron kompahlje, Js rzratrelba ubila enajat rudar Jtv. Družba je velika nsaprotniss rudarske organisssije. V rsdnjl stavki as Je poalužlta vaakovrat-nlh aredatev, da je zlomila odpor rudsrjsv. Posvsns Js bils tudi mi* I les, ds pszi ns ''red In mir" Eksplozija pokazuje, zakaj as js družbs bojevsls proti rudarski orgsnizzoijl. Kjer so rudsrji dobro organizirani, ne gredo ksr ts-bimenlnič v rudnik, č« poetojl nevarnost sa eksplozijo. NOVE POVODNJI. , H — T'ikaj ae J» vtr-gsl obisk In dež je lil, da je bila kmalu vaa okoliea poplavljena, ftkoda je velika. Tiri roeklalandakc železnice so Izpod pluti ns dsljsvo štiri sto Čeri Je v in promet js ttll ustsv-IJen Okoli pet sto svtomobilov j« bilo ssjetih. Oatall so ns njlvsh sli ns eaatah, ds ss izognejo to kom in kudouraikom, ki zo prlha jali z gričev. Burlington. Is. - Tukaj je bil silen deževni naliv, ki je napre vil veliko ikod*. Poškodoval je eeete in hiie Stari potok llaw-Ms, ki je sinili kot odvodi ks nsl, je v neksj minutah nsrsstel in prestopil bregove. Vods ss J« razlila pr*k asst.' ns ksterih je največ trgovin. Vdrla je v kleti in naprsvlls ns blsgu veliko iko ds. NAROČNIKOV. Vslod praznika Spomlaakoga dsa "Proavsto" jsfert ss Isldo. RAZMERE IIHUSUI SE t OBRAČAJO U BOLJŠE. Bogata letina ss obeta ob Volgi is v Ukrajini; kmstjs so vračajo v sapuMans vasi. CENE ŽIVILOM PADAJO \ u Moskvs, Sovjetska Kusijs, 97. msjs. — Kaamere v Rusiji ss obrs-čsjo na boljis. Ceus živilom v Moskvi so pričale psdsti in prvič odksr je sovjetska vlada na krmi« lu, je prlčels rasti vrednoat rublja. Pred tremi tetini js bilo štiri in pol mlljons papirnatih rubljsf aa eden dolar, dauea so Štiri miljo-ni. V lat eni čaau Js cena kruhu padls zz atotiaoč rublje v. Ugodna poročila o letošnji Isti-ni pšenics in drugih pridslkov vplivajo na cene In valuto. Ob Volgi, v krajih, kjer js atrsins suša pred onim letom uničila vss pol js, ss letos obeta bogata iztav« Iz gladovnih provinc poročajo, ds aeine, kl lansko leto nI pognalo zorsdi suše, je letos vzklilo. Kmetje, kl so zspustill vssl prsj. šnjo jesen, ae sdaj vračajo nazaj, Američani, ki izvršujejo pomožno skeijo, pomagajo sovjetskim obla« stem pri preseljevanju kmetov Is meat v njihov« kraje. Ukrajina tudi poročo o bogati letini. Slabo pa jo na Krimu la v Kttbanu, kjer letošnja letina no obeta doati. Vlada pomaga kmetom pri kultlviranju zemlje. Amo* rliki "kvakerji" tudi pomagajo strsktorji. Kmetje, ki so skrivali iivila v nsdi, ds jim prinesejo vslik dobiček, ao zdzj alarmifanl valed padanja con In pričeli ao voilti žito na trg. Ulica v mnogih mestih so Ksr natlačene z vozovi, na kstsrlh so žaklji s žitom . M<«kvs Jc te dni zelo aktiv ng« Ulice poprsvljsjo, hU belijo in bsrvsjo tur grad« nova poalopja, Povsod odmevajo udarci klsdlvs h) glasovi žage. Najvsžtiojkl politični dogodsk Js obrsvnavs proti 43 monJŠsvl* Uom in socislnim revoluoijonar« Joni, ki se otvori 1. junija pred rovolucijonsrniui sodiščem t Moskvi. Obravnavi bo prlsostvo-vsi tudi Krnile Vsndcrvslde, soeis* Ustični vodja v Delgiji in sastop. nlk drugo Inlcrnscionslsf navzofl bodo tudi Paul Bonsosrt, posla* nss v franaoskrm parlamentu, m Theodor Llebkneeht, brat Karla Liebknechta, In Kurt Roaonfsld la Nemčije. Soskvs, 27, rusjs. — Vsndt» s in njegovi tovsriil so donsa d os psi i v Moskvo. Hprejeti so bltt z velikimi sovrsžniml demonstro-cijsml. Vso pot od ruske meje as se vozili v posebnem vosu, V katerem je bila vojsiks straža. Ob prihodu v Moakvo jih js strsis apremila v hotel, kjer bodo zavarovani predMemonatranti. DELAVKE NISO OROANIZHA-NE IN ZATO JIM LOŽJI IZKO-RIBAJO, New Tork, N. V. — Mre. flo- renee Kelley. tajnica Liga kon* zumeatov, Je iijavila, ds dslsvsl na ssslažijo le premslo, smpsk o* prsvljsjo tudi dels, od ksUrih nI prišskovsti, ds se jim poviie mezds. Ps njenem mnenja so te bo-seds posebno veljavne aa dslsvks, ksr niso kot skupins organizira* ne, "To dejstvo je krivo, da loljs izkoriščajo delavke", js povdsri-Is Ketlf jevs, Chirsga la okoliss. — Jaaao, Jugovzhoda« vetrovi, NI veliko spremembe V lemSOfSlort HolaeS iside ob i,It, zaide • 1«. PROSVETA "P H O 8 V E T A" "THE ENLI6HTSNMENT" ,L- mt----i- l^.ftt a mlmti ISSBSobTT! i« M l«, «nd IcMeaffo) and Caoad« psr yssr; ** 00 P*B H I ■ ■ H cstfea^s&ng "NEPRISTRANSKA" SODlSCA! Oboroženi hlapel v službi Berwind White Coal kom-panije so ponoči vdrli ? dom John Rykala, štrajkujočega rudnrj« ▼ Windberju, Pa. Napad je bil izvršen o polnoči Oboroženi hlapci so se izgovarjali, da iščejo tihotapsko žganje. Odgnali so Kykala in njegovega brata v klet, neki oboroženi hlapec je medtem porinil 7-mesečno dete na stran in posilil ženo Rykala. Drugi oboroženi hlapci so v kleti trdili, da so našli steklenico Žganja in kazali so kos zvite cevi Rekli so Ry-kalu, ako ne gre stavkokazit, da ga naznanijo kot tihotapskega žganjekuha. Brata Bykala in žena so spoznali v Roy Hedgesu oboroženega hlapcajci je na rudarjevi ženi izvršil zločin. In kaj se je zgodilo?1 Sodišče je zanj določilo tisoč dolarjev poroštva in poroštvo-je podpisal uradnik premogovniške družbe. Ali bi se sodišče zadovoljilo tudi s takim poroštvom ako bi navaden delavec izvršil tako hudodelstvo na mi-Ijonarjevi ženi? Najbrž ne, ampak sodišče bi izreklo, da sploh ne dovoli poroštva za tako hudodelstvo. Smokav-zarsko časopisje bi hujskalo, da se na j delavee linča, ako ga porotniki ne obsodijo na smrt Tako izgleda ponekod nepristranost sodišč, kadar nastane boj v industriji. Iz takih dogodkov se morajo delavci učiti, da bodo še veliko in veliko trpeli v industrijalnih bojih, ako se ne organizirajo politično in poslove od profesionalnih političarjev v demokratični in republikanski stranki. Dama justica prav dobro vidi, čeprav jo slikajo kot slepo damo, kdo stoji pred njo: delavee ali pa človek, ki priplula ali služi gospodujočemu razredu! ' - ALI SE NAJ DELAVKE ZANESEJO NA DRŽAVNE MEZDNE ODBORE? SLU D NASELBIN Državni mezdni odbor v Kaliforniji je znižal minimalno mezdo za delavke. Delavke niso mogle drugega storiti prostemu zaključku, kot da so protestirale. Samo-posebi se razume, da protest ne bo ničesar zalegel ln da mezde ostanejo znižane. Ako hočejo delavke preprečiti, da se jim ne bodo zniževale mezde, se morajo predvsem organizirati strokovno in seveda tudi politično. Ako so delavke organizirane strokovno, jim nobena mezdna komisija ne more znižati mezde. Ce se delavke organizirajo politično v socialistični stranki in glasujejo za kandidate socialistične stranke, tedaj ne bodo postale dcžavne mezdne komisije, \\ bodo delavkam zniževale mezde ob* času draginje. Resnica je, ako bi se bile delavke v Kaliforniji organizirale že pred leti v delavski strokovni organizaciji in storile svojo dolžnost na volilni dan pri volilni ftari, bi v državi Kaliforniji ne bilo take mesdne komisije, ki bi sniževala mezdo delavkam. Take komisije so večalimanj pod vplivom oseb, ki Imajo politično moč države v svojih rokah. Radi tega ne morejo pravično ravnati sa delavke, dokler so delavci ne pribore politične moči v državi. Delavke se lahko zanesejo le nase. Organizirati se morajo in s pomočjo svoje organizacije isvojeVatl življen ske razmere, o katerih se lahko reče, da so človeške. — z prebiram v Proeveti poroti-la o stavki, ki se ugodno razvija, kolikor je razvidno U tasopisjs. Tudi pri naa Ia po&vaau od i. aprila in eelo prej saao ie priteli s selitvijo krampov in lopat ia prcaioforova. Na stavki naa je 240 mož. Rov, ki je valad aUvke prenehal obratovati, je le nov in ie ni bilo v njem sapoelenih mnogo ljudi. Kar mirno smo priteko vali, kaj ko skrenila kompanijs, p je izvozila velik kap premoga, potem pa je bila / pripravljena pogajati se s nami sa novo pogodbo. Upala je, da bomo po ee-paratni pogodbi pristali aa novo lestvico ia priteli s delom, toda salo se ja pri tem urezala. Separatno sklenjeno pogodbo ne smatramo ta nnijako postopanje, kajti tf bi mi delali in bi bili naii bratje ie na stavki, bi jim s tem zavdali nove rane, kar se pa nikakor ns sms zgoditi. Kadar bomo prileli s delom, aioramo pričeti vsi na enkrat ali pa nit. Premoge jim seveda priauajkuje, zato bi radi imeli separstno pogodbo in bi tako imeli dovolj pre mogs za lomitev stavke. Ne dajmo se kar tako na lepem speljati na limanee, da bi se dali podjarmiti kakor osel, nato pa bi plaafil vsi a biti nad naa. Čimbolj nam bodo pri(ovsrjall, naj pridemo bliije, tem bliije bo naša zmaga, kar to bo dokas, da jim gre sa nokte. Zato brat ja, le sku-»j in tako naprej do zmage. Bolj-s je, te ie imamo podleti, ds poležemo doma bres dala kot pa v njihovi suinosti. Tega mora biti sato ae dejmo ss pregovoriti sa nobeno osno. Ko emo delavei dobro organi-sireni, tedaj gredo krog naa pod-etnlki bolj s lepim prigovsrjs-njem, kakor hodi matek krog vrele kale, toda te se Me organiziramo, tedaj so delodajalci bolj divji. No, pa se le nlenejo in ugnali se bodo, ko bodo nvldell, da ne odnehamo od svojih sahtev smaga bo nsia. če bomo vel trdno vztrsjsli, se nam ne bo treba vet dolgo tako boriti sa boljši koitek kruh s. Ko se bodo prite-ustavljat! kolesa obratov radi pomanjkanja premoga, tedaj bodo radi pristali na nsle zahteve, liti moramo vsi enih misli, da ne odnehamo, pa naj pride kar le» če. Ravno danea Je tukajinja premogovna družba dobila deaet ie ezniikih vagonov, ki bodo sinit kot stanovanja stavkokasom. snglekkih tssopislh je priobtl s oglss za stavkokase, ki bodo ! meli osemurni delavnik in plato kot je bila leta 1919, to Je $8.89. Pile, da je dobro delo, premog visok devet tevljev in tndi klin, da vsak lahko sasluii $10, pa to d i $12, ako vsame delo na kon-trakt. mi bomo ob delo. Prav radi ver jemeau) kompaniji, da bi ee kaj rada poeluiila takega sredstva, toda vprašanja kje bo ljudi dobila. Članom naše organizacije priporočamo, naj se ne dajo apeljati po kakih agentih, katerih imajo kompenije po vsek meetik in naselbinah sa pridobivanje atavkokazov. Ostanite na evojih prostorih ia ne verjemite obljubam Če vaa apravljajo v take HMfe' kjer je atavka. Odgovorite jim, da je tam atavka in tja ne greate. — Stavkar. Brownsville, Pa. — Kot povsod tndi pri naa počivajo premogov! rudniki, v katerih ie pred stavko nieo ekoraj nit delali. Tu-kajien rov je laet Diamond Coal ia Coke kompanije, ki je zaprla rov ie meaeea junija, lani. Tako so si morali delavei poiskati tez sto kakšno delo, kjer je kdo mo gel in znal. Vetinoma so dcUli »ri Alicia rovu, it. 1, ki ga lastu-e Pittsburgh Steel kompanija. tedaj počivajo vai rovi, ker krampe in. lopate so unijski ru-arji odložili ie pred 1. aprilom. Va delo so kodili nekaj Česa aamo oni rudarji, ki iive v naselbini, Alieia rov it. 1, namre* ai bi) unijonlalran. Pa tudi delavei pri tem rovu so se zavedli in postili ielo vetinoma ie prvi te len epri-n in vpiaall so se k uniji vsi ra-zun par domatinov in enega Slovenca. Družbo pa je tak nastop zavednih. delavcev silno razjezil sirovo je pritel* p kopati * svojimi delavei. Izdala jo poziv na delavstvo, da morajo na delo ali iz stanovanj. Prej ao jim pat bili dobri delavci, ko ao garali zanje, aedaj pa, ko ao naatopili za kak izboljlek življenja sebi, nas hotejo zmetati kar na cehe. Čula sem, da ima kompanija iest n&kladatev, dva "kompeni.i ska delavca" in k.?kih 14 dolav Tako vidite, bratje, kako se kompanija poslull vsakik laii, samo da slulijo njenim name nem. Dosti nss je tuksj, ki t prejinjo plsto nismo mogli saslu liti po $10. To je torej prava sle psrlja in samo ssnjka, v katero hoPcjo pridobiti radarje. Hotejo ps imeti aamo isvelbane radarje ki mislim, ds jlk bodo prav telko dobili v tem kraju in ie poerimo sa "open shop" ja jako dvomljivo. Kako bodo kaj obratovali najeteli, bom porotal v bodoče — Naročnik DELAVSKI NASPROTNIKI SPREMINJAJO SVOJA IMENA. f. Ta. — Drultvo Slovenska eloga, It. 859 8NPJ šteje 97 tlanov, kateri vetinoma smo vel radarji Ia skoro vsi tapo-aleni pri Bich Botton rovu, ki laat Windeor premogovne družbe KastavkaU amo dne 11. maja ee organislrall v radarski organi raciji. Vsega nas je v tej naeelbl ni aa stavk! prlbllino 400 radar J«v, ostalo je seveda le neka; ljndi v rovih, to eo vetinossa tu ksjlnjl domačini ln pa traei. Člana aalega draitva ni niti enega Takoj po sklenjenem premirju so nasprotniki delav-stva nastopili kot sagovornikl "odprte delavnice" in sa-govomikl "ameriškega načrta". Delavsko časopisje je raskrinkalo, kaj souskriva pod temi "šlagerji", ki so MH^JSE preračun jen i aa omamljanje ameriške javnosti Privatni bianiški intoreai v Kaliforniji so sposnalijM obratovala kot dmgakrsti in kmalu, da "odprta delavnica" in "ameriški načrt" ae vle-četa in nastopili so pod drugim Imenom. Imenovati so se pričeli "Better American Federation" (Boljša ameriška federacija). Pa tudi U plašč nI dolgo drftal In pričel je Kompanija ki seveda rada. da apravi nezmožno v kako zatišje. Vrnimo ee k našemu pofctvo-valnemu pripravljalnemu odbo ru. Našega blagajnika »obrata Lovrenca še do danee nisem vprašal, menda iz same nevolje, ker nisem sam tega zmožen, kaj za eno eopernijo je bil zmeial med tisto eadje, ki mu pravimo klobase, da niao bili udeleženci prav nit olikani in bi ae bili kmalu zlaaali zanje. Smolo pa imam kamor ee obrnem. Ker eem veren katoličan v prohibieijoniških ozi-rih, ai preganjam polovico dnevnega taaa v tovarni, polovieo pa doma v svoji titniei. Zgrevanemu petiar j a se ob tekih prilika* sa-cedc sline po kaki zabavi. Zato sem se tisto soboto po petkn odločil, da grem na veselico. Pri vseh papeževih bulah sem se pri-dušil, da se bom po dolgotrajni simaki puščobi veaj enkrat zopet polteno zabaval. Varal sem se in imel sem Smolo. Prej eem imel eel natrt in program zabave izdelan, v duhu sem plesal ie tedejr dni preje s ;Imi eev sa zunanje delo, ki ao večinoma črnci in par Anglelev. Žal* tndi nek Slovenec med nliml, česar ti pat ne more Šteti v čast, da opravlja tako delo. On se mor a ne zaveda, kako mnogo mu la ko ikoduje to delo, in kako bodo pozneje i njim postopali, ker ;a sedaj na atrani kompanije in se ni vpissl k uniji. Tudi tlan naie jednote je, sato je nevarno, I a bo moral puatiti našo organi-acijo, kar bo še posebno občutil,^ ker je ppdvrien revmatizinu, torej pogosto potreben odpore, ma ieno in otroke, a vzlie temu ;1 in je njegova dolžnost. Dolžnost tlsnov organizacije je, da »rinesejo to naprej na seji dru-tva. Brata poživljam, da pusti delo in se pridruii zavednim de-avcem, ker sider mu bo to početja neizmerno ikodilo. Ssj bi tudi moral imeti toliko zavesti, da I ne spodobi podpirati kompa-nijo medtem, ko mete njegove so-brate na eesto. Premisli vse to, dragi brat, spreglej in pristopi v vrste stav-karjev. Nagovori ie druge, naj store ravnotako in se s teboj vred pridraiijo k uniji, da ai vsi sku paj priborite boljšo bodotnoet. — iona stavkar ja. vaemi barbertonaklmi ikrateljl-ki in se ie naprej naalajal. Po polnočne ure sem ie teden dni prej "precahnal", kako se bom sprehajal z njo» kako bova pila sladki vojn opojnosti in resek zrak pomladne noti. Toda amola, trikrat smola 1 Kakor boste pozneje razvideli, so se vss moje sanje izjalovile. Ifoj program pa se js proti moji volji izpremenil v krokanje. No, navsezadnje tudi to še ni toliko zastrupljeno. Naš sobrat tajnik Oarbor me dobro pozna, pa me nagovori , ko stopim v dvorano: "Hej, ti rogo-vila, rogovilasta, kaj pa je za ena kazen božja, da si tako uljudenf Znano ti je, na katerem proatoru se prodajajo vstopnice, ker tja se mi "sjridaj", na tisti iuštarski stol se vsedi in pasi, dobro mi pa zi na velike in na male Ustave! razlika je 50 in 25 centov. Posebno mi pazi na dolge lase. Tu je rod je pričel odhsjati. Marsikdo mi je zatrdil, da gre vaael k po. citku, kajti ^ni ai mialil na tako fletn^» zab*o. Tako je, naš na-rod pat potrebuje zabave. "Ali ee ne boš oženil", me je vprašala dekle in mi stisnila roko v znak prijateljstva. "Ns vem, pravi eveti PavcL" —- "če ae pženiš, storiš do0o, če pa ne, Se boljše", fe je naamehnila in odšla s prijateljico V temno noč. Pobral sem drobiž in posval ie o-stale eobrate v spodnjem delu dvorane. Tudi mi smo odšli v temno not, ki moram reti, da ja sila res temna; kažipota ni bilo. Naalednjega dne, pa se je tripe-reana deteljica, to je v obliki me. ne, tajnika Garborja in njegove, brata Jožeta, ki ima "mašino", znašla v sosednji naselbini Rit. manu pri znani in napredni družini Joe Rezeljnovi. Gostoljubna družina!« Ko ao naa zagledali mati, ao takoj sta. vili predlog, da se morajo tiste ^špice" gor v din&iku preseliti na pet. Jože je stopil doli pod stopnjioe in predno smo se vsega dobro zavedali, že je prijatelj Drobnit — dobra duša — priti-akal na harmoniko. Re$em vam, da ae zopet pričela veselica, zame celo boljša od aobotne ,od katere smo se težko ločili, a ni bilo drugače. Obiska pri družini Rezljevi ne bom kmalu pozabil, za kar mi bo priča jagnje, prodano na jav-ni draibi* Da ste mi vsi zdravi in veseli. Na svidenje pri pikni. ku, ki ga priredi društvo "Tri-glav" meseca junija, o Čemur pa :>o še poročeno. — Frank Boh. JAVNA GOVORNICA. Glasovi članov S. N. P. J. In UUtolJsv Proavata. jik stanovanj, ako se ae vrnejo aa delo. Pričeli eo tndi eepireti mirna ljadi ia jik aaprli okrog IS krea vsakega rasloga. čleto eno- r-pe-tt. Zdaj nMUpajo pod popolnoma norim i^ nom in sicer so si nadeli popolnoma navadno Ime Val- uko p j, kompeaija ie poainii ley Industrial AssociationM (Dolinsko induiftrijsko druš- ia iadinnkftas. tiskanega na pU-tvo). jketik. k! prepoveduje dvema ali Tudi pod Um Imenom ne pojde dolgo, kajti •»^i^Te^ra^i" ka javnost nI več tako aaupljlva, kot je bila pred deeet! Pi naj kompaaija pntae kar ali več leti Nasprotniki delavstva lahko menjajo stokrat ho v mi aetaaemo elalai ia bo-svoje Ime v enem letu, ali pa še večkrat, ako je to njih š*-;"" vtirajaii koaea. Priteii ae Ua, razkrinkani kol nasprotniki delavstva bodo tako M- ^VSCM^L^ ^ Iro, kot bodo a^enjaU ime. ^ M O. — Spomini na prvo pomladno veselieo draitva "Triglav", It. 47 SNPJ, so mi le danee pred otmi in ne morem drugače kakor da jih opišem. Bi lo je dne S. aprila, ko je najmoč nejie društvo SNPJ sborovslo ns svoji seji v navadnih proetorih. Po daljših ln krajšik diakuaijah so prišli napredai rodoljubi in liani naše mogočne 8NPJ do aa-kljutka, da prirede veaelieo v na rodovo koriet. Predlog je bil sprejet, pripravljalni odbor pa je lel ne delo, da vse najboljše pripravi, uatrele in poetreie barber-tonakemu obtinatvu na veter veselice. Priprave sa veaelieo ao do- pač Uko. Naie "frklje" so izven dvorane velike in kaj rade ee ba ha jo s svojimi osemnsjstimi leti, toda ko je taa za v dvorano, se ti pa skluči kot morski konj, poleg pa ie taji in trdi, da ima komaj trinajst let, čeprav je najboljša katoličanka. Veš, kadar se gre za irtvovanje kakega kvodra, ta krat se ne vpraša za greh, če jim to neee, se tudi slaiejo." "O, malenkostni ljudje," sem vsdihnil, "sa borih 25 eentov la gati, potem pa lo k epovedi hoditi radi tega. Nak, to se pa ie ne splača. Če se slaiei za en kvoder, potem pa morsl irtvovati vet ka kor dve tori proetega časa pri spovedi. Slaba plača, kajne, ta ne vpraiajte, zakaj vera peša Bolje je biti polten in plačat kvoder, prosti čas pa porabiti za čitanje naprednega ttiva." "Vsedi se na stol, molti in pazi" je bilo povelje, ki sem ee mu mo ral kot povelju uradne glave u-klonlti. Na žgal sem si cigareto in se vsedel na odkazani stol ter pri tel malomarno bobnati s prsti po mizi. Slavno barbertonako občin stvo, krepki sinovi in hčere slo venskegs naroda, ao ss pričeli vrstiti po dvoranskem hodniku. Lo til sem se dela, zraven dostavljal da poznam In ljubim ssmo de nar. Vendar sem imel mslo premalo namszan jezik, kajti pri Ite vilnih Evinih hčerah fem priie v zadrego. Tedaj pa sem se spom nil na brata tajnika, kajti on je "old tlmer". "Samo trinajst m je večkrat zabrenčalo." — "Oh srospodičns, če ne boste zsmeri lit" — "Prsv uit. tebi ie ne! No potem pa, no, kaj potem. . . ke potemt" — "Ns prsih se' poz na." — "Ali si lleht ,zdaj te ieU poznam, na kvoder. pa 'kaj dvorano pridi!" — "Obžalujem saj vidil. ta peklenski tajnik, po tem pe le moja dolinost." Ae tisto nro, ko grtm od doms lahkega erca in veael, da se bom zabaval, pa mi ti zlodji vse prsv pred nosom zaplankajo. Sicer se je ilo sa korist nsrods, toda ras-lika je pri tem ta, da drugi ne nerede meni nobene ltoristi. Prijatelje Joiete je doletela ravnota-ka n«oda. Pritajeno je Dunio, Pa. — Sedaj je čaa, da delavci, osobito premogarji spoznamo naie, delavske kandidate. Pri volitvah ae vsiljujejo različni "delavski prijatelji" sa kandida-te v različne urade. Vsiljujejo ae nam kot prijatelji, v resnici pa so republikanci in demokratje in je vse njihovo početje protide-lavsko, dasiravno se radi ponašajo, da delajo za delavake interese. Delavei v Ameriki , imamo že dovolj skhienj, da bi še nadalje sledili takim "zastopnikom" delavstva. Organizacija U. M. W. of A., vodi sedaj ljut boj proti premo-garskim operatorjem. Ali se sedaj gane kateri ismed tistih "de-lavakih prijateljfv" v prilog or-gaiiizirlnega delavstva f Lahko se reče, da se ne da eluiiti delav-stvu, demokratom, republikancem in ie ne vem kakim nazadnjaškim strsnkam, kajti kdor je demokrat ali republikanec je zastopnik finančnega razreda, torej po sebi umevno, da ne bo zastopal delavstva. Ako hočemo imeti delsvsko vlado, moramo biti politično organizirani in sbirati svoje zs-stopnike iz svoje srede. Delavci, volilei, ne pozabite, da je krivda •na naa aamih, da imamo sedaj toliko izprtje v premogarski industriji. Ce bi hotela vlada napravi-ti konee stavki, bi jo lahko tako kakor ieli večini, veaj nam ved-no pripovedujejo, da večina vlada; zakaj se ne gane f Kakor se sedaj liri premogar-ska stavka, ravnotako bi ae mo* rala iiriti socialietična misel po vseh naaelbinah v vseh industrijah. Dovolj je ie glumaltva ka-pitalističnih strank, zato proč od njih, delavci, in organizirajte se v svoji politični stranki, to je so-cislistični. Vse druge, ki se po-naiajo a svojimi delavskimi imeni sd direktno ali indirektno le v službi kapitalizma. 8tavkar v Ralphtonu ee po ne-potrebneni razburja radi dopisa is Dunls. Ce on in neksteri drugi niso bili deležni dobrot mr. ti» mermene, ga dopis vendar ni za* del. Vaak torej ve asm, koga se tite. Kjerkoli sedaj delajo naši rojeki, zepomnite ee jih, ter poskrbite, da ee bo s čaaom javnoet z njimi seznanila, da jih bo poz- nala kar. tudi poznejša leta. Na potovanja v domovino. — Nikakor ne bom mogel pozabiti članov SNPJ in 88PZ Ur vsek o- is« in, r^b ki so ae prišli poelevit od mene ob na vse. toda spomnil se je, da je |. 1L- . u . , _ M „ bro potekale; sekaj pa bi tudi ne.iduše društva njegov brat. zetoI?*™ wlh(*}.•; * »•j šlo ee i* sa blag namen. Polo.j*« je s lahko vestjo in klobsaieo ^-r j'. JI i. viea dobitka ve^liee je bile na- v roki vse odpimtil. Kjer so do- i*,k» ® manjene v pomoč ruskim sirotam, bre duše, tam ee torej Ke dele ^. »-"»»ku Metelko, ki eo prlSU po drage polovica pe sa bolne dru pnetki. Tudi jes sem vsem po ra? na dom.* asbno p. tejnikn var odpu-til, ko'Uko M ^^ je eeetre Msry pridrvelido ;-Podsm na parnrk, še «krat M a nri.tr. m •• k r.n i.vi«. PrtT ,fP° posdravua pnjotclje t-rssarsem^^u^fe : " Večac življenje meni. pmiilem S 'Z^^Žu. in mesarjem, bres knherie pe bi Itvene eobrate. To so ideje, ss ks Ure je treba delati, kajti te ee aklicujemo aa aapredne, ee moremo pokazati kot Uke tudi dejan-eki ia podpirati drug dragega Nikakor ae amemo poanemati v pr.p^m«*, m «n«in« detav ijm ianso primerjal praaat aiami.jike padke. BliM ss je ^aa aa od-W. ki^kodo prijeli obratovati i* ki Jo prenaša vete* dokler jo ae kod; vse prehitro je prišel, ia a*- takih oairik oaik. ki se tollejo politak ae izgledalo lepo." prsih ia rokantijo po temaik kle- Cvet napredaege nsrods se je tak ter ob vsaki priliki nagtalejo. < sabo val, telil Iclodtne nervotuo-kake eo ketoliški. v reeniei pa b! .ti U as vrtil oh rvokik nsle de jik iakke primerjal praaai slami, jške pedke. Bliial ss je Acs sa od- kiK katerim sva prišla po aakljutja skupaj v Netr Tork. Ne svidenje. — If»M Stipolšck iz mum m (Federated Preaa.) . jupredovaaje Ml j. — I« po rojila tajnih« Miaoourske delavske federacije na l«4*1 konvenciji v Hannibeln, Mn. je rasvidno, d« je federacija napredovala na člsn .ivu/od lani od 58,731 na 5«,215 „a krajevnih unijah pa od 416 na 429. Enotna fronta v Nsw Torku Krajevna socialistična stranks in Farmer-Lab*r party bosta imeli »kupno kandidatako listino pri jesenskih volitvah. Do tefa sporazuma jf prillo ""kj* ***** na anogih konferencah med sociali iti in voditelji farmarake-delav-,kf stranke. Zdaj ae vrie konference s centralnimi strokovnimi unijami, ki ae mogoče pridružijo skupni politični akciji. jjl JE iskati vzroke za HARAMANJE malih kaz NJIVIH prestoptov? Hew York, N. Y. — Dr. Amos T. Bedford, auperintendent ženske poboljSevalnice v Bedfordu, i/.javlja, da je breaposelnoat aa-krivila, da se mno^e mali keznji-vi prestopki." Breaposelnoat med delavkami je velika in marsikatera delavka je priailjena izvršiti majhen prestopek, ksr nc dobi počenega dela. Tega mnenja je tudi gdč. Mary Lilij, predstojnica ženskega oddelka prisilne delavnice na otoku Hlacktvellu. Ona ae je še bolj odločno in jasno izjavila v tem ozi-ru, kajti ona pravi, da je nara-fčanjc malih preatopkov direktna posledica brezpoeelnoeti. Delavke v newyorških tovar-nsh prejemajo izredno nizko me-rdo. Povprečna mezda je od $10 do $12 na teden. Tako izjavlja gdč. Julija Rjan, predstojnica mestne posredovalnice ' za delavke. Ona pravi, da take mezde ne krijejo življenskih potrebščin delavke. , • zamolčani ruski memo ai»ovske kon- perenoe se priobči New Tork, n. T. (Federated PTeas). — Memorandum, ki ao ga predlošili ruaki delegatjs genov-ski konferenci in ksteregs so sa-molčali kapitalistični listi, je do-sp<-l aem in bo priobčen prvega junija t magazinu "Soviet Rus sia". Pisan je trezno, zmerno, toda brsz kompromisa. Prersšstsns ao v njem zahteve drugih aaro-dov in njih državljanov sa odškodnino, ki jo js njim povzročila ruaks revolucijs. V njem se poke zuje, ds ao te zahteve brez mi ralne podlage, toda aahtsvs se priznsjo zsrsdi vztrajne vsdržlji-voati in trmoglsvoati tujezemskih kapitaliatičnih tirjalcev. Ali memorandum nadaljuje, da ims Rusija tudi zshteve, katere morajo biti priznane. Poaebno veliko izgubo je imela Ruaija zaradi Intervencije in blokade, za katero ao odgovorne vae takozvane eivi lizirane sile na avetu. Dokument predočuje v eeloti v bolj čitljivi formi material, ki ga je Cičerin formuliral v končnem memoran dumu, katerega je priobčilo amc riško časopisje. Dokument rszgrinjs v csloti hipokritično postopsnje narodov napram Ruaiji in eden zadnjih odatavkov je v tem oziru poaebno značilen. BANDITJE SO ODNESLI ZA $1Q,000 PLENA. Prvi Maj na Japonskem. Toki jo. — (Federated Press. Pismeno poročili.) —Dne 1. msjs je 2000 delsvcev korakalo po ulicah trgovskega dela Tokija v demonstracijah, katere je organizirala Japonska delavska liga na prvega maja. Delavci ao prepevali jevolucijonarne pesmi in nosili napise z zahtevami za osemurni delavnik in priznanje Sovjetakc Rusije. Demonstracije se nlao Izvršile v miru. Policija je ie par dni prej zaprla znane aktivne voditelje socialistov, nekaterim Je pa ukazala, da morajo biti doma. Komaj •e jc pričel pohod, je policija aretirala kakih petdeset demonstrantov. Rdeče zastsve so silno rssdrs* žile polici jote, ki ae niso ganili, dokler so delavci aamo peli in nosili napise; kakor hitro js ps nekdo potegnil ispod obleke majhno rdečo zastsvitfo, ao policaji planili po njem. Drugi so dvignili ko več zsstavic in poliesji so skakali kakor divji v množico. Člani "društva beračev" ao imeli manj sreče. Noaili so velik napis "Doli a kapitalisti", katere-pa niao ncali dolgo. Polieijs jim ga je vzels. Najalable ae je godilo uniji tiskarskih delsvcev, katere smatrajo policijaks oblssti v Tokiju zs "nsjbolj nevsrnc". Njihovi voditelji so bili aretirani *im so se poksssli na ulici Kobe, Japonska. — (Federated Press.) _ Tukajšnji ameriški list ''The Japsn Advertissr" je bil 2 maja zaplenjen, ker je prinesel prevod revolucionarne pesmi, katero so delavci peli v pohodu pri n>«j*kih dcmonstrscijsh. Policija )' uirrabila vso naklado, predno je b«l list dostavljen v Kobu. 1'revod dveh pesmi ,radi katerih * Ml list zaplenjen, ss glaais "Pesem revolucije. Revolucija je blizu, rsvolucijs > blim. Vstsnite atotisoči, ki «te •Slečeni v eunje! Zbudite ae, pre "valci T kolibsh! Kdo so tisti, ki "> uničili naš vrt svobode! Kdo * P°f nr.il pravico f Ksko dolgo fie trpeli režim tlsčenjs in progondvf Kri v nsših žilsh kroši j*rpalj«ns. Svobodo hočsmot Svo-»li smrti Ali ss naši bratje Df l«re zs svobodo v Rusiji! Pesem terorists. K|' reč se ne bomo pokoravali in pref l>"Plavlje«a s krvjo. Vstani, Wori»t! Z 'linamitom v roki in a v*ra, ds sila a* pobija s sOo, * 'Mmimo v vataji in abrata-»'•Jmo t našimi vladarji. Polja in * * od.nerajo klici zmage. Nsls * tukaj. Povsliiajm« reva- Minnsapolis, Minn. — Bsnditje, ki so vstopili oboroženi v pslsčo C. F. Dcaverja in zaprli njegovo aoprogo v čumnato zs obleko, ao odnesli za $10,000 plsns. Pobrali so vino, dragoceno kožuhovino in denar. Srebrni krožniki, zlatnina in dragulji so jim tudi dobro do-šli. Zunaj pred palačo ao imeli velik avtomobil, na katerega ao naložili plen in se odpeljali, kakor ds se ni nič izrednegs zgodilo. Plen so nosili ns avtomobil v kovčegih, da so passntje mislili, da odhajajo obiskovalci ali gostje.- Po izvrženem ropu je izginila tudi hišinja, ki je bila v alužbi šele en teden. V začetku ao mislili, da ao banditje odvadil hižinjs a silo s ssbo, tods polieijs sodi sdsj, ds ja bila hišinjs člsnies bandit-akega krožka. LAŽ IMA KRATKE NOOE. Ohioago, HI (Feder. Preaa). —■ Ko je na Sheridanovi oeati zgorela spsrtmentns hiša, ao šmoksv-zsraki liati takoj obdolžili atsv-binake delavce, da ao sanetill požar, da as tsko maščujejo ssrsdi Landiaove razsodbe. Policijski kapitan Gailery v Rogers Parku sodi, da ao ogenj zanetili otroci, ko ao ae igrali. Stavbinaki podjetnik in njegov drug izjavljata, da ni res, da ata prejemala grozilna pisma pred izbruhom požaru. Mra. Frances Choate, ki stanuje v sosednji hiži, izjavlja, ta jo veliki dnevniki niso pravilno citirali, ko so poročali, da je ona videla teči od hiže tujca, ki je viknil: "V pekel z Landisevo razaodbo". Izjavila je, ds tujee ni omenil a beaedico Landiaove razaodbe. NOV STROJ ZA VOJSKOVANJE NA MOEJU. Norfolk, Va. — Mornarica je preizkuaila novo letalo a admiral-ake ladije "Maryland" in atro-kovnjaki izjavljajo, da se je letalo obnsalo, kajti v eni in štirih petinkah sekunde je letalo dose-glo hltrico šestdeset milj v uri. Letalo vrže s ladije atroj zs metsnje in letslo mora doseči hi-tries šeatdeaet milj v uri, ko naplavi šestdeset čevljev pota. Bankirji zaključili, da mora Nsmšija sprejeti pogoje. Pariš, 28 .msjs. — Vodilni med-narodni bankirji, ki so tu zboro-vsli glada posojils zs Nemčijo. so zsključili konferenco. Bankirji ao obvestili Nsmčijo, ds more apre-jeti odškodnlnake pogoje zeve »i-kov dne 51. majs. sko hoče dobiti posojilo sne miljards dolsrjev. Konferenc Se bo nadsljev.U po SI. msju, ko bodo bankirji videli, kaj atori Nemčijs. Verski ko ji ta Irskem Belfsst, 27. srajs. - V <• tedna je Mlo2So^b ubitih »nvsč ko sto ranjenih v bojih Bmdpeoto- atsnti in kstoličsni v Belfsstu. Včeraj je bile obHih tMi hombemi. V vsbednem dela kopljejo etre In* jarke na ul^k. Si« do polnoči je bilo okrog dneet požarov in šola ter knjiži..« rta sforall Boji se -daUujsK JUtoiuani bs|s i« Likerja. m. ** OMb S . mseturni delavnik ▼ klavnicah Okiosfo, m — Dolgo časa so klsvniški baroni vlskli javnost, predao ao prišli s dejatvom ns dan, da js uveden dessturni delavnik. Pa tudi adaj ne pravijo, ds ao uvedli 10-urni delsvnik, sm-psk pravijo, ds bodo česurno de-lo odškodili šele po 10-uraem dnevnem dalu. Najlepše na stvs-ri je, ds khvniški baroni trdijo, da ao delavci sami prosili, da ss podsljšs delsvnik. Delsvnik ao podsljšsla tvrdke *Wift A Oo., Armonr A Co. in 'lorria A Oo. Farna piščal bo še vedno, tulila po oamik urah, ampak tuljenje parne piščali ne bo pomenilo, da je delavnik konšan, ampak bo najbrš služilo aa blufsnjs javnosti, da je 8-nrai delavnik Še vedno vpeljan. Kadar bo parna piščal odtulila, prične česurno delo, fti ns bo ss dvs uri odškodovaao posebej. Ps nsj šs kdo trdi, ds mesarski baroni niao brihtni ljudje, kadar gre aa njih koriat. senator oalawat proti justlonmmo tajniku. WasklagtoR, D. O. (Federated Preaa). — Senstor Caraway, ki se bojuje ss odstranitev Dsugher-tyja kot juati&negs tsjniks, is-jsvljs, ds neki zsmoraki šofer na-stopa v ulogi detektiva sa justični department pri vohunarsnju ss senstorjl Rekel je, ds js pripravljen predložiti dokaze ss svojo trditev. Senstor je dalje opozoril aa obtožbo kongreanika Woodruffa is Miehigana in John-aona is Severne Dskote, kl obtožujete juatičnega tajnika, da nI nastopil proti vojnim korumpei-jonistom. Tudi sa njima se vohu-nsri, js msnll ssnstor Csrswsy, ps tudi njih privstna poŠta je bila odprta in prešitana. Odločno je ps odklonil Dsughertyjevo obtožbo, ds nspada asdanjega jus-i i r-nega tsjniks, da tako brani člane Wilaonovegs ksbinets. Dejal je, da naj Daughert7 nadaljuje s svojim delom in nsj obtoži vse ossbs, kl so prizsdete ssrsdi korupeije. Svaril ja asnat, češ, ds as vohunari sa isnstorji. FAlftSA KUHARICA OBTOŽENA UKORA ŽUPNIKA. South Chicsgo, 111 — Pred Štirimi meseci je bil ustreljen rev. Florijan Chodniewlcz, župnik poljake cerkve na 15145 Houaton A ve., v kleti nje|ovegs farovša. Takrat js bilo poročeno, da je umor la vršil tat, ki ss js' hotel polsstltl šupnikovsgs vins. Prsd psr dnevi js pa dstektiv Vinesnt Sklba sretiral Karla Magewakcga in njsgovo ženo Stslo as obtožbo, da sta ons dva sakrivila umor. Msgewaki je bil osrkvsni hišnik, Štela pa Chodnlewissevs kuharica. Detektivi so isvohali, da je umorjeni župnik sabranil kuharici poročiti ae s hišnikom, kar je Mafsarsksgs tako ujssilo, ds js ubil župnika. Kmalu po umoru ata aa Mafenraki in Štela poročila pri nekem drugem katoliškem duhovnu in uatanovila dom« ne da bi bil kdo slutil, da sta onadvs krivs župnikovs amrtl ... ^ ————- Bolgarski militarist umorjon. Belgrad, 17. maja. — Alekssn dsr Orskov, bivši bolgaraki poslanik v Psrisu, Stookholmu in Bemu in pristaš miliUristišne atrsnks, js bil v četrtek zvečer ns paden in umorjen v Sofiji. ______9 RAZNO. ▼ lit« 1000. 6e 75 let, In piee-li bomo leto 2000. Ststistiks iz kssuje, da od ssdmih novorojenč kov sdsn navsdno doživi 75. le to. V msatik in po dsšsli eelegs svets js torej precej mlsdtk lja-di, kl ntrgo« jo došiveti leta 2000., ki ims sa adrastle danes poseben mističen sfjsj. Kskšno bo leto 2000f Leto 1000 je snačilo sva tovno paaiko, Isto 9000 ps bo a-poteozs napredka. V 75. letih bedo čudesa dsnsšnje doke le še o t roške igrače. Vaša pomorska in aaša zračna vozile, ki so bils še nedavni dobi Jaleaa Verne-a sanje ia utopija, doka do leto ?000 prtu dvoma tekaično šs ip ko isboljšaaa ia Upopolajeae, da bodo selema sveta alašiU kot a-)"!! da imaš vodne sils avefea, najbršs tudi moš. vetra, breadvomno ps silo plima in ossks, aajel in iskoristil bo tudi elektriko, kl ss nahaja v sraku. Neki angleški učenjak je prepričan, da ae bo v doglednem čaau izdelovalo pohištvo is niklja aorodne kovina, ki bo tsko lshks, da bo vsskdo lahko premaknil veliko omsro, kskor prsmiksmo danea navadne atole, in ta kovina bo tako eenena, da bo nabava ta* kega pohištva omogočena najširšim alojem; v higijeničnem oziru pa bo tako pohištvo odgovarjalo najdalekoaežnejšim zahtevam. V atanovanjih bo vae električne: kuhinja, kuhalni aparati, anaže-njs poaode, človeško ročno delo bo omejeno ns minimum. O kskl poselaki krisi ne bo govora. Nrki ameriški aalagatelj napoveduje tudi velik preobrat v opremi knjig. Liati bodo nikljasti ter tako lahki in tanki, da bo poaame sen zvezek lahko obaegal po 30.. 000 strsnl. Nski ameriški tovarnar js prepričan, ds dobimo kms-lu stroj, ki bo s elektriko točno reguliran pomeril obleko, jo sešil in prišil tudi gumbe. Ako amerno verjeti atstiatiki in Če as bo pre-bivslatvo velikih meat množilo v isti meri kakor doalej, bo lets 2000 imel London 14 tniljonov prebivalcev, ravno tsko tudi New York, Psrlz ps 9 miljonov. Tudi Ljubljsns bo dotlej dsleč prasko-čils število 200.000. Gsats bodo tlskovsns a novodobno nlkljsato kovino, ker bo ts kovins zelo trpežna ter se bo valed njene gibč-nos t i blat veno omejil ceatni ropot. Zrak v velikih meatih bo čiatejši in boljši, dima ns bodo vsč poz-nsli. Premog bo isgubil avoj pomen in avojo važnost. To ps je ls nsprsdek, ksteregs še lshko prsdvidevsmo. Bres dvoms ps ss bo pojsvll naprsdek tudi ns poljih, ki danea še niao predmet u-šsnjsškega oairoraa ljudskega proučevanja. To velja alasti aa aoeiallzem, ki bo takrat štel še več ato miljonov verniksV, • F*. ŠIMANOVSKTi Brezbožne misli. Osel Ns vsm, saksj aem vsdno ssvi-dal mrtvsoe na našem pokopali* jšu. Tako slsdko tsorspijol Sre-di gosds ns niskem griču, obds-nem od hrastov, bres in borovis, v tsj gozdni tišini so nsšli avojo poslednjo poateljo. Od spomladi do jeseni ps jim pojsjo slsvški, kosi in drugi pti&ki avojs pesmi. Ssmo tokrat, ksdsr so' priaell so-pet nov nsjemnik, razlegajo ss bsrbaraka peaml in glaano šalo-vaajs živih. ... Drugsče vlsds tsm vsdno ta-jinstven mir. Polstl ko js aoln-ee nsuamiljeno pripekalo, aem po eele urs posedoval pod brezami blizu pokopsliščs, In nekoč ssm> bil neprostovoljno pričs posebnega dohodka. Pri pokopališkem plotu ae js u* atavil osel In trgsl in grizel zsdo voljno cvetoče grmičevje. Nedaleč od tsm ps sts ae pogovsrjs-U dvs žsbi, Stara žaba je pouČe. vsls mlsdo: "Vidiš, ksko js tn vae krsanot Bog nebeški je ustvs-ril vss to, ksr tu krog in krog vidiš — drevess, ptiče, travo, rožst to lužo, muhe in komsrje ps js u-stvsril U nas, da ki i mi imele vedno sadoati hrane in ssbsvs. Moramo torej biti Bogu hvaležni in ss to gs tudi a nsšim pet-jem vaško noč hvslimo. Njsgs, Ktvsmlka vasgs dobrega, ki nam radodarno dajs vaaga, šsssr mi potrebujemo," "Ampak, msms" — ss je oglasila mlsds Žsbks — aamo tiatih štorkelj in kač bi ne amel Bog ustvariti! To je grozno I fte vfie> rej aem ns Isatns oči videla, kako je ged požiral mojo seetrieo ksko je revica jokala!" "Draga moja" — js rskls stara žaba — "vae na sveta gre po božji volji, proti ksteri nlhše ne ime godrnjati, kajti, kar , Bog» atori, dobro stori. Tvoja seatrlss se je gotovo nekej pregrešile, de jo je sedela taka kaeea! Ns smsš pozabiti, de smrt ai še konee vae. ga. Ns sodni dsn zopet veteneme k novemu šMjeaja. v katerem bodo pre višal uživali večno blaženost. Zapomni si, ds je naša da* ša assmrtns." "O, ti klepetal js. ti se»remna* — SS je vmes oglasil osel — — rtae došef Kar dakao prometne sredstvo, še jih dotlej ne kodo le ispodrinile šs prsktišaejšs la boljše isasjdbe Naše lokaototlvs bodo leta 2000 ravno toke aeoMderae. kakor ss dsass stori poltoi vosavl našik prednikov. Vlake ko gonila le a-lektrike. Stroji vsak lovsra bodo imeli le elektrišM aagoa. CUvek . Pe. ZAPADNO OKEOUEi A>»m StUer, Bm 104, Or«m. Ke.«.. m tojssapsf Mike t«««i, S4SS S. Wlaeke«ter S^ Merr»r, Otok. j Nadaorni odbori 8184 Se. Ceewlor4 A ve., Ckteage, III« Piaak »4, 0H WUIIem Sllter, 8805 $t Oilr Frank Zalto»________ Somrak, SSOO Freseer Aee., CleeeU»4, Okle. Zdnišitvoni odbori Fre4ee4alk. Pritk Alei, 8184 Se. Ctow#er4 Ava^ CMae« rt S. SSrd SU CleveUoš. OkU. VRHOVNI ZDRAVNIKi Dr. F. A Ker«, 8808 St. Ctalv Av., CUvelaad. O. FOZORI- Keresa»«4r«ee « «1. «4W»lki. U delajo v glavaem aradW m vrli tekel«. VSA PISMA, M se «««U«J« ne posle al. peei Fr*4**4«Mtv« S. N. P. J„ HVMS S^ UvtoUb Avu CMasgai IS. I VSS ZADEVE BOLNIŠKE POOPORZ SZ NASLOVE. Betottk« toH «litr« S. N. P. J., SSS7-SS 8«. UvsAk A ve., Ckhage, IS. DENARNE POSIUATVE IN STVARI, kl a« llšeja^ ImMforaleega •Aor« I« j«4»ete vekle a« «aslavai T«J«U»v« S. N. P. JH 8887*88 Sa. Ues* 4«le A ve., CUeeoe, IS. VSR ZADZVR V ZVEZI Z BLAGAJNIŠKIMI POSLI a« asšSjato aa •^•r.TtopUbUlve S. N. P. JH 8887-88 S«. Uw*4eW A v«., CkWhlll. . Vaa udSolbo olodo oaaloiraB Im to ol iMalooalmoBs ■ Vsi ertelvl m «1. ««r«l«l «4*ek se aaj I. 418 W. Hjkf Su SprtoafUld, III. ae mJ je sgstoj. d^Hp^tS dkFttflS ^HMHMMftSi^ CflHMts oM^^^hMjjMb Hi MHHH ^ppft i« v eveal ■ glesiUm i*4nele, naj ae F«ŠSie aa eealevi *Ti asssšaH> 8SST-88 3>. Law«4«le A j*., Ckleef«, III. stvori, kskor ats vs šsbs, vredni, da jim goapod Bog vdihne ae-amrtno dušo? Sodrgs aa^its" "Ali ml no greš domovi" js aavpil hlapeo in udaril s bičam po oalovsm hrbtu. 2sl mi je bilo, ds js bil satti-miv pogovor na tsk način pretrgan, ksjti poalušal aem i Šivia zanimanjem. In mrtvi so / spali mirno dalje, ns ds bi ss ssnlmali ss rssgovor osls in šsbs, ker oslov v svojem življenju med ljudmi dosti slišali. 0«daš. O akoro neverjetnem Čudežu mi je pripovedoval goadal šuvaj Hulava. In rsa bi v to storijo ns verjsl, če bi ml tegs ns povsdsl človsk, o kstersga verodostojno-atl sem popolnoms prepričsn aiv atsrček Ja Še. Kskor aem kupil, tsko prodsm. "Ali ate bili Še v gozdu, tsm, kjsr stoji av. Janea Nepomukf" — ms js nekoč \prsšal Hulava. "Js tsm mrešs, k! ss lshko od* pre. Pobožni kriatjsui mečejo notar densr; tudi steklsniss s oljem puščajo tsm. Na vem, kdo vsdno to oljs nslivs, ker luč nikdar fts ugasne. Nekoč — bilo je sslo vroče — sam bil Šsjen in v žepu Biti fioks. Da ps nsš goaginlčsr BO da rad ns kredo, itsk veats. No, ps ssm šel prosit av. Jsneas — ime) j« preoejšnjo množino kraj-carjtv. Ti, sv. Jsnss, ti al imel vsdno aa rsvsšs odprte roke, vedno si bil rsdodsran. AU bi mf dal za steklenico plvsf AtrsŠno sam Žsjsir — aem proail svetniks. — In oljs, ds bi šsvljs namazal, kl tudi potrabovsl. "No, no. le vsemi" — je da* brokotno rekel sv. Jsnea — "saj jas toga densrja ne-potrebujem. Stoaovsnjs ns plsčujsa, as jsai ps tudi niš — in s tsm oljs« mi itak vsdno amrsdijo pod nos. «" "Od tegs časa aem blagajnik av. Janeza", je dodal Hulava. 5 krat 1 m 1. \ To, kar vem aedaj povem, ss js zgodilo pred neksko tisoč Isti ns Arsbekem. (Arabci ao bili tokrat Imenitni mstemstiki. SsJ I-msjo nsš« srsbsks številke po njih avoja Ime.) Torej — neki ašent Arebes js Bsenkrst aačel jsvno doksaovstl, ds js trikrat sns sns. Proti temu ae je dvignil aeveda takoj vss sč^nl svet, to ksko ki ne Ml, sej ae je tema—naravno— ljudski razam upirali Diaputoei je In učeni spori eo končali a tsm, ds so neerečenega nlenjsks aeŽ* gsll. - Nedolgo neto eo prišli ae Arak-sko krščanski misijonarji, odpo aleaei m>kih pobožnik oblastni kov, s jssaiti. Le ti si ssšell ae glašati enega "pravsgs" Bogs "Ksko pa ae aove tleti val Bog?" ao vprašali neverni Arah al / "Bog Oša, Sla la ev. Dok." ss je glseil odffovor. Tode — to je vaader "Ns, to js sdsB Bog ▼ trsk osebah, Val trljs pa so sopst aams ed.nl" No, ln alsioBsrJl, ns samo, da niso bili sato acigani. Is pridobili so prlstolev la vsraikov, ds* ilravBo so isti naamiael učili kskor nesrečni učenjak. , , , Učen I. V gostilni ss rašujajo všssiM vprašanja kakor aa kskem vseučilišču. • "Kaj, da to bolha ns lslešejo ia neanagef Ls poskualta to t Daj« to v sabaj nekaj kfuji ln po« škropit. 8 nsko"vodo In vidrtl bo-ats, koliko kolk ss ssrsdi tokoai • psr dal Vss bo mrgolelo." "To veadar ni mogoče" — ra/ Ssm Jas — "potlej pa to morajo nahajati v laganju jajčka. Is nll ns moro biti aiš I Žs grški modri-jas Arlstotolsa ja prod Kristovlm rojstvom «IU, da omas vlvum • sa ovo, to js i vsako bitja ss rodi, is jajsa." "Da Bsf Postavimo I Jas vaa tskoj dokalsm, da js to Mtoa, • Liter vina - vslja!" "Vslja"i ssm rak si kras pramilljsvsaja, dobro vsdol, da Issaai prav. "No, to davisa Marijaf NI spa-Isla brss možat Ha»" Isgubtt sssi — ssvsda, Is Imamo neka. .. .1 i« Ena ss Isnske. Moški so sae mi vragi, pravi marsikatera žen-sks Toda ksj bi daU msrsiksto* ra, da bi Jo vss! — vrag. KJE JE Frank Turšič po dosaaše Bevčev is Oradilla 1 pri žellaljak pod LJubljano. Očem ga le sad 4 me-seeev saradi sslo važnih stvari aleer tukaj mu ja umrl krat Ma^r Lin Tnršiš la sspustU js ajsmR avoto $800.00, Densr ss aaksjs pri' A. S. A R. Oo,, katera pa as mora dvigniti aikls drugi asfo njegov • brat. V domovini ima possstvo, kl * js vss v aeredu ia edino on morB spraviti vss vred. Cenjene rajska liram Zdralsnih držsv prosim, I* kdo vs aa njsgor ntolov ali Is Ja komu anaao, ako je umrl, aaj mi to aem udoma nasasaL Ako bo pa ssm Utal to vretiee, aaj ss karkoli hitro mofols prljsvl, da ae bo i prepozno ia sicer aa naslov* Frank Okoren, 424 Wsst Chesauf Strast, Leadville, Colo. (Adv.) _____t MA PRODAJ IM aa aizke aeao, »80000, tstoad* atropaa lesena kMa, s prestorom -pripravnim ss prodsjalaa. V kili js pila la slsktrišas razsvetljave. Vel ss polsvs aa, 1827 S. Morgsa »t., (bliau 18tk Si.) Ckisago, IU, VA PBODAJ lil Preda ss NOVA 4 eebne bila, moderno vrajaae, elektrika, voda in vae je v klM. Zamljtlle m#H S7Hs1SS Poleg ja ena krave la kako* HHS|S| meatal podlagi. Za eeno ss ogls- ___ troje alte oeetaia pri Isetnika ns: 8701 bog,',t, en eden," ss agovsrja |w^ *** Ckteage, "L U Arsbcc i^i .v.., .■„ . Mar 274Mt IH fr dBirdliki'1 rtt i Si 5EVERA 5 HAIR POMADE W. F. SEVERA CO. Ct-UAM HflPPUS, IOWA nočno udri t neko osebo, odletel nazaj in padel naravnost v roke drugemu, ki me je prijel in trdo pridrial. ."Prinesi bakljo Diek," je dejal Silver, ko ao me vjeli. f In mo2 je skotil is koče in se nemudoma vrni) z gorečo bakljo. , (Dalje prihodnjič.) Zakoni o razporoki t Združenih državah. dospel bliije, je postalo moje erce naenkrat mnogo lalje. Smrčanje samo ob sebi ni ravno prijeten glas in jaz sem se pri drugih priložnostih pogosto pritoževal radi njega, toda v tem trenotku, ko ao ,moji prijatelji glaano in mirno smrčali v svojem spanju, mi je bilo najlepla godba. Mornarski klic »trate: "Vse dobro!" ni nikdar bolj pomirjajoče donel na moja uieea. V istem čaau pa ni bilo nobenega dvoma o eni stvari: oni ao nemarno elabo »tratili. Če bi ae Sil-v«r in njegovi plazili sedaj okoli njih, Živa duia ne bi dočakala belega dne. Tako ae godi, sem si mislil, ako je ksfitan ranjen, in zopet sem začel samega sebe močno grajati radi tega, ker eem jih zapustil v toliki nevernosti, ko jih je bilo tako malo za straio. Med tem sem se priplazil do rrat in vstal. Povsod je bila te ms, tak6 da nisem mogel ničesar razločevati a svojimi očmi. Kar se tiče glaeov, je bilo čuti enakomerno smrčanje spečih in neko čudno trkanje, ki si ga nisem mogel razlagati. S svojim orožjem pred seboj sem stopil naravnoat notri. Nameraval sem se vleči na svoj prostor (sem mislil in se hehetal) in se razveseljevati nad njihovimi obrazi, ko me najdejo naslednjegu jutra. Moja noga je zadela ob nekaj, kar sc je umaknilo — bila je noga enega spečih — obrnil se je in za-stokal, vendar se ni zbudil. Kar naenkrat pa se je začul v temi oeter glas: "Pijaatri! Pijaatri! Pijastrir bres prenehanja ali spremembe kot klopotanje majhnega mlina. Silverjeva zelena papiga, kapitan Flint! Njo sem bil sliial klju-vati košček skorje in si nisem mogel razlogati glasu, ona je bila, ki jc bolje čuvala nego človek in ki je sedaj s svojim nadležnim kričanjem oznanjala moj prihod. Nisem imel čaaa, da bi se zavedel. Vglod ostrega, pretreeujo-čega glaau papige so se speči zbudili in planili pokonci, in s krepko kletvijo je zaklical Silverjev glas: Obrnil sem sc, da bi. bežal, sc pazil na nebu migljajoč avit, kjer je po mojih mialih človek s otoka pri praaketajočem ognju kuhal avojo večerjo. Čudil »em se sam pri eebi, da je mogel biti tako bresekrben. Kajti če aem jaz videl to šarenje, ali ga ni mogel opaziti Sitver, ki je taboril na obrežju med močvirjem t Polagoma ae je noč le bolj etem-nila in vee, kar-eem mogel storiti je bilo, da aem hodil vaaj približno prot! avojemu cilju; gora z dvema vrhovoma za menoj in Daljnogled na moji deonici ao postajali vedno manj in manj vidni. Zvezd ja bilo malo in eo bile blede, po ravnini aem ae nepreetano izpodtaknil in padel v peščeno jame. Naenkrat me je obdala neka svetloba. Ozrl eem se kvišku; bledo evitanje luninih žarkov ae je prikazalo izza vrhunca Daljnogle da, in kmalu potem sem videl nekaj Širokega in srebrnega, kako se je pomikalo globoko doli sa drevesi : bila je vzhajajoča luna. 8 pomočjo njene svetlobe sem kmalu prehodil oetanek pota; deloma sem korakal, deloma tekel in se nepotrpežljivo bližal ostrogu. Ko sen} pa stopil v gozd, ki leži pred njim, nisem bi tako lahkomiseln, da ne bi umeril svojih korakov in hodil »em nekoliko bolj oprezno. Moji doživljaji bi ae ža-loatno končali, če bi me moji pomotoma ustrelili. Doepel sem naravnost do roba gozds. Zspadni del je bil fe ves razevitljen, ostanek pa in oatrog so ležsli še vedno v temni senci, obrobljeni z dolgimi srebrnimi svetlobnimi žarki. Na drugi strani koče je izgorel velikanski ogenj do pepela in razširjal mirno rdečo evetlobo, ki je bila v velikem nasprotju s bledo lunino. Niti žive duše ni bilo čutiv niti glasu, iz-vzemši šumenje vetra. Zelo začuden in morebiti tudi malo preetrašen sem sc ustavil. Mi nismo imeli navade zakuriti velikega ognje, po kspitanovem povelju smo celo skoparili z lato m, in začel sem se bati, da se je utegnilo v moji odsotnoeti kaj hudega zgoditi. Da sem bil še bolj gotov, sem se plazil po veeh štirih brez najmanjšega šuma proti hiši. Ko sem Čudoviti doživljaji malega Jaeka na suhem in na morju. Angleško spiaal R. L. Stcvenaon. Poelovenll J. M. (Dalje.) Splezal naprej in pogledal preko ograje v morje. Zdelo ae je zelo plitvo, in držeč ee radi var-noati odrezane vrvi z obema rokama, »eni »e apuatil počasi ras krov. Voda mi jc aegsla komaj do paaa; petek je bil trd in pokrit z valovitimi progami; pogumno aem bre-del proti »uhemu ter pustil Hiepa-niolo za aeboj; ležala je po »trani, njeno glavno jadro pa je plavalo široko razproatrto po zalivu. 8ko-ro v istem ča»u je »olnce zašlo in veter je šumel »kozi zibajoče ee aoireke. Poarečilo ae mi je, da aem prišel iz morja; niaem »e vrnil preznih rok. Tam je »edaj ležala ladjo pro ata vneli roparjev, da jo zopet vzamejo v last naši možje in odrinejo ds morje. Nič ni bilo bolj samoob-eebi umevno, kakor vrniti se domov v ostrog in se ponašati s svojimi uspehi. Morebiti bi me malo karali radi mojega bega, toda o-avojitev Hispsniole je bil zadoatcn odgovor in nadejal eom ae, da bo celo kapitan Mmolett priznal, da nisem tratil čaaa. Takih miali in prav dobre volj« aem ae napotil domov proti oetro-gu in evojim tovarišem. Spominjal aem ae, da je najbolj vzhodni iz-' med obeh potokov, ki ata ae izlivala v aidrišče kapitana Kidda, tekel od gore z dvema vrhoma na moji levi atrani, in radi tega aem ee obrnil v to amer, da bi prekoračil potok, kjer jc bil še majhen. Gozd ni bil zelo goet in aledeč nižjim podaljškom gore aem kmaln zavil za ono goro in ne dolgo potem prebredel vodo, ki mi je aega-la akoro do kolen. To me je privedlo blizu onega kraja, kjer aem naletel na Bena Gunna in zaradi tega aem korakal bolj previdno in ae oziral na vee atrani. Kmalu ae je popolnoma atemnilo, in ko aem ugledal dolino med dveme vrhovoma, aem o- CgNA /j« Vpntfeojtit V Ulv»rn«l,. PRODAM FARMO 40 akrov, le eno milje do mesta. Poslopje, stala in orodje vse se proda po nizki eeni. Pišite za po, jasnila lastniku J. L. Paulin, 1147 Horden Street, Muakegon Heights, Mich. EMIL KISS, bankir, 133 Second A T«., NEW YORK, N. Y. zastopništvo Slovansko Bmm D. D, Zagreb. Pr,a Hrvatska StoSlaska. Zaerab, la njih pmdrufelc v Jugoslaviji. IsplaCujn v gotovem AMERIŠKEM dolarju v dinarjih in kronah v starem kraju POTOM POSTE IN MtZOJAVNO. SLUŽBO DOBI Samskaf ženska za delo pri mali družini, sprejme ae tudi ože-njen par, ženaka naj bi pomagala pri hišnih delih, dam stanovanje prosto mož^pa lahko dobi kakšna delo v bližini. Plača po dogovoru. Pridite osebno ali pa pišite. Martin Potokar, P. O. Box 244. Lyons, prodajam šifkarte za vse LUilJK. vam preskrbim rojake iz starega kraja. obavuam vse ban C.Ji e posle. prejemam denar na vlooe in plačujem 4% obresti. PMlts M realk. EMIL KISS, bankir, 133 Seooad Av«., NEW YORK, N. Y. 7ARMA HA PRODAJ. Proda se 40 akrov zemlje, 38 akrov je obdelanega in dva akra je hoata. Zemlja leži v lepem kraju ob glavni ceeti. Nova 6-eobna hiša, nove štale in vse jc v dobrem stanju. Vae prodam, ker grem ^ stara domovino. Prodam pa kakor kdo hoče aamo farmo ali vse skupaj farmo in živino, ter orodje itd. Za natančna pojasnila obrnite sc osebno ali pismeno na lastnika. Sedaj je ugoden čas za ogledati zemljo. Naelov je: Frank Lasa, R. 6, Bos 38, Poplar Bluff, Mo. Veliko potnikov prišla, niaem videl. Najprej sem zagledal Lizo, ki je stala že daleč od mene med množico, ter od* revncl začudenja; Mavrikja Nikolajevima niaem isprva niti opazil. Zdi ae, da je takrat valed gno: če par korakov zaoatal za njo, ali pa so ga odrinili. Lisa, ki se ja rinila skozi trumo, slepa in gluha za vso okoli soba, kakor d je vročici pobegnila ia bolnišnice, je le prekmalu vzbudila pozornoati ljudje ao začeli glaano govoriti, nato je iabruhnilo vpitje. Eden ja kriknil takrat: "Ta ja Stavroginova!" In s druge strani: "Ne le, da more, šo gledat hodijo I" Zdaj sem videl, kako se je odzadaj vzdignila joka in pala na njeno glavo; Liza se je zgrudila. Strahovito se je razlegel vzkrik Mavrikija Nikojajeviča, ki je planil na pomoč in z vso močjo udaril človka, stoječega med njim ia Lizo. Ali meščan, o katerem sem govoril, ga je zgrabil še tisti hip odzadaj z obema roksms čes pas. Nekaj čaaa nisem mogel ničesar razločiti v metežu, ki je naataU Liza je menda vstala in zopet pala od novega udarca. Mahoma pa je stopila tolpa vsakaebi; širok kolobar je naatal okrog Lizc, ki je ležal na tleh, dočim je etal Mavrikij,Nikolajevič vee krvav zraven nje ter kričal, joksl in lomil roke. Ne pomnim natan-ko vsega, ksr se je zgodilo potem; vem le, da ao Lizo odnesli. Hitel sem za njo; bila je še živa in mogoče pri zaveati. Policija je zgrabila meščana in le tri druge. Ti trije taja do današnjega dne vsako udeležbo pri zločinu in zagotavljajo trdovratno, da ao jih pomotoma prijeli; morebiti je rea tako. Meščan, čeprav mu je dtjanje očitno dokasano, kot neumen človek Še adaj ne ve po-jaaniti, kaj jc bilo pravzaprav. Kot očividec, da-ei la oddaljen, sem moral tudi jaz izpovedati v preiakavi; izjavil aem, da ae je zgodilo vae zelo alučajno, dejanje ljudi, ki ao bili mogoče nahuj-•kani, toda zmedeni in pijani, bres pravega raz-eodka. Tega mnenja ae držim še aedaj. P. M Doetojevsklj Roman v treh delih. -Prelolil Vladimir Levstik- (Dalje.) "Čemu tof se je prestrašila. "Poalavljam ee od eveta; in v vaši podobi ee hočem poeloviti od sve svoje pretckloeti t" Zapla-kal je ter vsdignil obe njeni roki k svojim objokanim očem. "Na kolenih pred vsem, kar je bilo krasnegs v mojem življenju, vam poljubljam roke in vaa sahvaljujem I Zdaj sem sc razbil na dvoje: tam bresumnež, ssnjsč, kako bi sletcl v nebo — vingtdeua ana! — tu ubit in presebel ata-ree-inatruktor ches ee msrchand, a'il eziate pour-tant, ee marchand! Kako ate premočeni, Liee!" je vskliknil ter skočil na noge, čuteč, da so sa tudi njemu tmočila kolena na mokri zomlji. "In kako je mogoče, da hodite v taki oblekit ... In pi«, »redi polja ... Vi plakatef Voua čtes msl-houreuset ' Zlomks, nekaj »em slišal . . . Toda odkod prihajate sdaj?" je hitel vpraševati, oal-raje se v globokem strmenju ns Mavrikija NLko-lajeviča. "Mais ssvez vous 1'hcurc qu'il eatf" "Stepan Trofimovič, ali ate ališali kaj o urno nit .. .'Ali rea? Je reaf" "Ti ljudje t Vso noč itic gledal zarjo njihovih dejanj. Njih konec ni mogel biti drugačen ..." Oči ao ae mu isldiskale. "Bežim la de-lirije gorečih aanj, da poiščem Ruaijo; exiatc-t-el-le. la RuaaieV Bali, c'eiit voua, cher cepitalnet Niaem ae nadejal, da vaa srečam kdaj pri vieo-kem podjetju . . . Toda vicmite moj dežnik, in — kako da hodite peAt Vzemite za boljo voljo vaaj ta dežnik, jas ai itak poiščem voznika. Pel aem ae odpravil »smo nato, ker bi Staaia (mialil J« Nataajo) kričala po vae j ulici, ako bi vedela, da Mlhajam; izmuznil aein »e kar najbolj Inkognk to. Ne vem. naš 4Golo«' piAr nekaj o rszbojništvu v predmestju ... to vendar ni mogoče, da bi bil človeku že na prvem koraku poti razbojnik sa petami. Ohčre Lise, ali niste rekli, da Ja nekdo nekoga ubil t Oh, mon l>ieu, z vami jc alabo!" "Pojdlva, pojdivat" jc viknila Liza kakor v hiateričnem popadku in npct potegnila Mavrikija Nikolajevima • selnij. "Stojte. Stepan Tro fitaovič'*, »c jc zdajri vrnila k njemu, "stojte, ai romačrk, dajte, da vas prekrižam. Mogoča bi vaa bilo bolje iveaati ali ja* va« rajši prekrižam. Tudi vi pomolite aa ubog«. Liso — malce, majčkeno; preveč se mkarte truditi, Marvikij Nikolajevi«', vrnite temu otroku njegov dežnik, ne. prosim va« Tako. .la . . . Pojdlva! Pojdlva že!" K usodni hiti »ta dospela ravno v trenotku. ko s* j«. bila gnsts mnotira pred ujo le dovolj vmmila o Stavroginu In o tem, kako ugodno je janj, da »o leno aaklati. Vendar pa — to po navijam — je velika večina A* vedno molče ta ne-premično poslušala. Divjali »o rgolj pijani kriča čl ter ljudje, ki jih rado pograbi, kakor na pri mer ine4.au, ki je mahal z rokami V »e ga je po snalo kot tihega človeka, toda včoaib, kadar ao ga spratUe gotov. r«*i Ura vnatrija, «* je maho ma nekam tapodd kakor »l\lnče, ki ar »trga a konopra. Kako ata Lua in Mavrtkij Nikolajevtč V STARI KRAJ ODHAJA veliko rojakov. Ako ste »udi Vi umeajeal tja, tedaj naj bplje storita, oko potujete skosi podpisano tvrdko, ld i« »mm saradi točna postrežb« ia pri-porožtM od onih, ki se še potovali. IZ STAREGA KRAJA bo priilo po 1. juliju sopet veije itevilo aovik prisoljoacov. Ako Mita tudi VI dobiti kako aaobo um, todaj nam plAita po aa-daljno tosadoTna pojaaailo. PRI POŠILJANJU DENARJA aa prod v som r»ti* jaesmma f^JJfJr vaš. PaaaSnl vlak la „ ChoWsffi SI* rab to« v Jo#aalavll* bar ba vaa la vN|t faaa la Naw Tarbn 4» Saasa S Sni. Val isotjaga i MiliS Hlill a vaalja v S, 4 Sa a mM fabilrl. T— aaboa iNkteja aa ba pal—aia aa lanska. C sna r tratjsni rnaraSu |a Sa Ljubljana |ll«. Oavab gO. NAHAVNOCT V DUBROVNIK ALI TUBT ITALIA.......... Junljo 10 VaSnJa atana «00. Davab K. Zo vaa nadaljaa pajaaaila obrni to na 70 — 9th Ave., NEW YORK CITY, Za kuhanj« piva doma Imamo v aalogi alad. hmelj, aladkor ta vae drage potr*bi«ine. Poakuaita in aa prepričajte, da Je doma pri naa. kuhani vedno la najboljAi in naJce-ntjAi. Dobiti Ja tudi tbirko sodov, ataklanie ta raanih loncev, itd. Ml vam dostavimo naročilo po polti. točno v vae kraje. Grocarijam, aUdčičarjem Hi V prodajalne iolesnine damo primeren po-puit pri večjih naročilih. PiAlte po laformaeije na: FRANK OGLAR, •401 S upori or Avoauo, Cfevoiond, O. ROJAK PAslK JE ČETRTO POGLAVJE V trgovini nad 1« let, na tiaoče dolarjev raspailje Maga po eeli Ameriki pa ae ni nikdar aliialo da ni vaak dobil polteno blago. Kdor od naa enkrat kopi, ko kapi. PoMlja brezplačne eenike po celi Ameriki sa are, slatnina, srebrn in a, diamante, prstane, dalie prave glasne Columbia gramofone, slovenske in v vseh dragih jesikih gramofonske plofcle, sastave. ragalije, kape I. t d. On Jo edini pravi sastopnik v Conemaugb, Pa., sa Cplumbia gramofone In ploUe. En sam poakoa in prepričali se bodete. IVAN PAJK, 24 Matn St, Conemaugb, Pa. ^ Poslednji sklep Msraikjo so videli Pjotra Stepanoviča iato jutro, in v»i pomnijo, da jo bil nenavadno Živahne volje. Ob »Iveh popoldne je prihitel h Oagano vu, ki je Še le prejčnji dsn prispel is vasi. Polno gostov je bilo rbrsnih v hiši; to se ve, da ao mnogo in vneto govorili o najnovejših dogodkih. Pjotr Stepanovič jc govoril največ ismed veeh in tako, da ao ga poelalali. Drugače so ga imcK pri naa od nekdaj ra "blebetavega študenta t luknja v glavi", toda rdaj jo govoril o Juliji Mibajlovni — predmet ki je moral v tej obči smedi vsakogar sanimsii. Kot njen nedavni najintimnejši laugmik je povedal nemalo novih In nepričakovanih podrobnosti; nedoma In neprevidno, kakor je bilo njegova navada, jc itdal več njenih laatnih isrekov o sploeno ananlh oaebah našega meata in a tem taščenil rasna aamoljnbja Njegovo govorjenje je bilo nejasno in camotano, beeedovanje bolj malo svilegs človeka, ki ga spravlja njegovo poštenje v mučim potrebo, da mora namah ugnati eelo goro dvomov, čeprav v svoji prostodušni okornosti asm ne ve kako aačeti in kako koočati. (Dalje prihodnjič.) ŠTEDENJE KOT IZDATEK. KATERO POT GRE VAS DENAR? PRORAČUN VAS1H PREJEMKOV IN IZDATKOV VAM BO POVEDAL TO V NAPREJ GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE FRANK SAKSER STATE BANK CartUsadlt Stroot New York, H. Y. 0