Poštnina plačana v gotovini 30. junija 1920, Za Ameriko celoletno polletno četrtletno očaifci oaj pošiljaj« ■m no po nakaznici. Za inozemstvo: celo leto . . K 400' pol leta. . . „ 200' četrt leta . , „ 100 za mesec . . „25 si srn. naračunajo po pu... ijenem prostoru is sicer 1 mm visok ter 55 mm iiiok prostor za enkrat 2 K za večkrat popust. Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj sc frankirajo. — - ....... ——— Rokopisi se ne vračajo. ' Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Teleion štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu -t štev. 8. Telefon štev. 44...................................... Izhaja vsak dan zjutraj Posamezna številka velja 1 krono vse ostale pokrajine. Vsakih par minut so čakale sto- in tisočglave skupine, slavoloki so se vrstili drug za drugim ponekod so stali kar celi drevoredi velikih in malih mlajev, na hišah zastave, okna slavnostno okrašena kakor za Rešnje telo. Skupine so bile tako pogoste, da regent ni mogel več,povsod postajati, če je hotel priti še isti dan v Maribor. Mirno mnogih skupin je moral voziti zato v diru v največjo žalost težko ga pričakujočih ljudi. Lep je bil sprejem v Žalcu, kjer je regent tudi izstopil. Med tem, ko se je razgovarjal z raznimi Žalčani so mu male punčke ovile avtomobil z ljubkimi venci in ga obsule s cvetjem. CELJE. To prijazno mestece ob Savinji je nadkrililo vsa pričakovanja. Sprejelo je regenta tako sijajno in odu-ševljeno, da bi skoro ne verjel, da so to res Celjani. Po celem mestu, kjer se je regent peljal, je stal gost špalir, trg pod_ rotovžem pa je bil nabit ljudi. Cenijo jih na 15—20 tisoč. Pred mestom si je regent kratko ogledal vojaško parado, v mestu samem pa ga je pozdravil mestni gerent v bogato in okusno okrašeni estradi pred rotovžem. Regent si je pustil predstaviti razne deputacije, potem pa se je razgovarjal še s številnimi Celjani. Posebno dolgo se je mudil pred sokolskimi vrstami, povpraševal tega to, onega ono. vmes pa kar nenadoma ogovoril tudi kmeta iz okolice, ki se mu je prav samozavestno odgovarjal. Mesto je bilo res divno okrašeno; popolnoma se je spremenilo reventu na cast. Razlike med Nemci in Slovenci ni bilo, eni kot drugi so stoitli ’v£e' da bi bil sprejem čim lepši. Mala deklica je poklonila regentu šopek v imenu beguncev, deputacija reguncev pa se mu je poklonila in ga nosila naj ne pozabi .mejnikov ireh“ — Uorica, Trst in Reka. Med špalirjem Sokolov, Sokolic, L-lov, mladino in ostalega občin' stva si je ogledal regent gizvne 1 lice mesta, ves čas predmet navdušenih in burnih ovacij. PROTI MARIBORU. Po skoro polurnem postanku so odpoljali, Celjanom mnogo prehitro, avtomobili dragega gosta in njegovo spremstvo. Pot je vodila skoz Vojnik, Konjice, Slov. Bistrico in druge manjše kraje, ki so bili svoj čas z nami kot nemškutarski. Sedaj so v navdušenju tekmovali z ostalo Slovenijo. Vsi sprejemi so bili vzorni, 'dam veveričji kožušček, podložen 1 r* psom.-c Nekateri računalo na psihologijo > »Kdor mi pokaže sobo.mnu pla--cnm 10<>3 rubljev v frankih.« Ti love na valuto, se lahko reče, Evo objave, naravnost minljive * sled naivnosti; neutemeljenosti, in Irezuspešnosti: »Išče se soba za sa* mostojno dekle. Ponudbe (?) naj se naslove na M. S.« Kako naj bo slišno med divjanjem t.cpične nevihte brenčanje komarja? Isti uspeh bi doživelo londonsko gledališče Prury haul, ako bi obesilo objavo o svoji predstavi vrh palme sredi afriške puščave Kalahari. Bedna samostojna naivnim! Boli razumljiv je že ta poziv: »Če ste pošteni ljudje, dajte seto!« Tu se čuje vsaj krik; človek dela šum. mogoče 24 le kdo zasliši. Neki ,noi prijatelj, zelo resen člo< yek, nikak paglavec ali vrtoglavec. ie hodil in hodil, se mučil iu mučil brez stanovanja, proučeval in proučeval značaj?in tlihclogijo časopis* r'li obiav o sobah in ko se je dobro 1 oglobil v vso \j snov, je planil v časopis ZNObjavo: »7a soljo sem pripravljen poročiti gospodarjevo hčer. Na starost, in na leno no gledam, vse je brez pomena, razen sobe! Naslovite ponudbe srca. roke in sobe na tega in tega « Človek velikega uma je bil moj r r.iateli: še tisti dan .-e je javil pri i.em neki starejši gospod. eden lepši od drugega. O nemčur« stvu nikjer več sledu.. To je lep sad regentovega potovanja. MARIBOR. Kmalu po dvanajstih je dospel regent v Maribor. Skozi veličasten slavolok južnih železničarjev, ki so čakali s svojo godbo, se je peljal« cela ogromna avtomobilna kolona preko dravskega mostu na Glavni trg. Slika na mostu je bila nepozab« pa. Na obeh straneh same male deklice. vse v svečanih bolih oblekah, okrašene Z venci, šopki in cvetlicami. Ko je vozil regent preko mosta, je vihralo v zraku tisoče zastavic in! iz tisoč ljubkih grl so orili iskreni pozdravi. Obširni glavni trg je bil popolnoma poln. Morda 30 tisoč ljudi ali še več. Kar hiše so se tresle, ko so vse te mase vzklikale regentu v pozdrav. Trg je bil, kakor celo mesto, sijajno okrašen. Na magistratu je sprejel regenf celo vrsto deputacij, med njimi tudi Prekmurce. Po avdijenci je stopil na balkon, z nepopisnim oduševljenjerti pozdravljen od občinstva. Zahvalil ge je za ovacije in zaklical z balkona: Hvala vam lepa, bratje Slovenci, živeli! — Odpeljal se je nato po mestu, kjer ga je pozdravila pri stolnici duhovščina s škofom, povsod dru-.god pa nešteto občinstvo. Po kosilu v Narodnem domu se je odpeljal pa kolodvor, kjer je že čakal dvorni vlak. REGENTOVA ZAHVALA SLOVENCEM. 29. junija. Predno je regent Ale« ksander ob povratku v Beograd zapustil slovenska tla, je blagovoli! podati vodji Ljubljanskega dopisnega urada nastopno izjavo: »Kratko bavljenje od nepitna trt dana u Ljubljani ml Je dalo Izdatno prilike, da u stalnom dediru bez pretanka sa svlma slojevlma vidim, d« slovenačkl deo našeg naroda ne prl-janja nlšta manje za narodno ujedl-njenje od druga dva dela. Osim Ljubljane Imao sam zadovoljstvo običl neka obltfnja mesta 1 Maribor, 1 svuda se ona! prvi dlvnl utisak samo jačao, ako ie moguče. Srdačne I tople manifestacije u Slovenačkof Išle su pravo mom srcu 1 tu če ostati. Sa žaljenjem ostavljam ovu kras-nu zemlju 1 krepki rodoljubivi narod slovenačkl s čvrstom željotn, da opet I često dolazim medju moje drage Slovence". Slovo od Slovenije. ski in habsburški duhovi so se razblinili v teh dneh v prazen nič. SLOVO OD LJUBLJANE. Častna straža, ki so jo tvorili regentu skoraj dan in noč navdušeni Ljubljančani pred deželnim dvorcem na-Bleivveisovi cesti, mu je^ ostala zvesta tudi včeraj zjutraj. Že celo uro pred napovedanim odhodom so, se zbirale vedno večje gruče Ljubljančanov in Ljubljančank, da še enkrat vidijo svojega Aleksandra in ga pozdravijo ob slovesu. Ko so se začeli kmalu po osmi uri pomikati avtomobili z regentom in njegovim Spremstvom po Bleiweisovi cesti, so bile na obeh straneh zbrane kljub razmeroma zgodnji uri že ogromne množice, ki so prirejale odhajajočemu regentu prisrčne in burne ovacije. — Med živio-klici so se čuli tudi pogosti vzkliki: nasvidenje! — na katere je regent veselo pritrjeval. Lepo poletno jutro je odvedlo regenta iz slovenske prestolice. PO KRANJSKI. Nebo je ostalo Slovencem in regentu naklonjeno tudi zadnji dan, kakor da bi se tudi ono samo podredilo vsesplošni disciplini, ki je vladala te dni po celi Sloveniji in ki tvori eno najlepših strani regentovega obiska. Ponoči je bilo ravno toliko dežja, da je izpral cesto. Regent je imel zato za svoje potovanje naravnost idealno pot. Kakor bi se tudi sami veselili krasnega dne, so drveli avtomobili po široki državni cesti. Seveda daleč ni šlo v diru, ker so že na Jelici čakali s prvim špalirjem, pa je seveda regent pustil voziti skozi špalir počasneje. Na Črnučah je stal že drugi, in potem naprej celo pot vsakih par kilometrov. Vmes pa še vse polno manjših gruč in posameznikov, ki so vsi veselo pozdravljali regenta. Zelo lep sprejem je bil v Domžalah. Sokolstvo. Orli, gasilci, šole iz Domžal in okolice in mnogo, tisoč ljudstva je tvorilo pred vhodom v Domžale več sto metrov dolg, pester in živahen špalir, ki je z veselim vriščem pozdravljal regenta, in ker je ta prehitro odšel, še celo družbo za njim. Kraj sam je bil mično okrašen, cesta polna ljudi. Po celi soteski od Domžal pa do Trojan so se ponavljali prisrčni pri- jnaj pošljejo pred komisijo za preiskovanje protirevolucije. O tej komisiji gre namreč sumljiv, toda vsekakor resničen glas, da napravi z vsakim obdolžencem kratko postopanje. Vsakega kratkomalo ustrele, kriv ali ne kriv. Tehnični izraz ža to postopanje se imenuje v ruščini „pa. stavitj k stjenke". Druga črtica potrebuje obširnejših pripomb, kar tu pisatelj z grenko ironijo slika razkosanost Rusije' In smeši boljševiške upravne oblasti, ki imajo vse silno dolge naslove. Zato se ti navadno skrčijo v besedo, sestavljeno iz začetnih zlogov. Nesrečni Pavluša misli, da govori njegov prijatelj angleški, ko čuje besede Ispolkom in sovdep. Prva beseda pomeni izvršilni odbor (ispol niteljnvi komitet), druga pa svet poslancev (sov-jet deputatov). Nasprotniki boljševikov imenujejo zato Rusijo navadno Sovdepijo. Istl besedni tvorbi sta revsovjet in sovbarhoz; prva pomeni revolucijonarnl sovjet, druga pa sovjet narodnago hozjai-ptva (gospodarstva). Kar se tiče potovanja, Pavluše s Krima v Moskvo, je treba omeniti, da je bilo ozemlje severno Krima dlje časa pod oblastjo razbojnika Mahno; od mahnov- Štajerci so se včeraj maščevali za nekdanji nemški terorizem, ki je hotel tej krasni slovenski pokrajini na vsak način vsiliti nemški značaj. —1 Kdor je videl Štajersko včeraj, ne bi mogel verjeti, da je bilo toliko teh lepih trgov in vasi v nemških oziroma nemčursKih rokah. In kdor ie videl včeraj Celje in Maribor, bo tudi neverjetno zmajal z glavo, če bo slišal nemška zatrdila, da živi v teh mestih toliko in toliko zagrizenih Nemcev. Pot proti Mariboru je bila tako slovenska in jugoslovanska, da bi tudi na Dolenjskem ali Gorenjskem ne mogla biti bolj. Nikjer nj bilo opaziti najmanjšega odpora, nasprotno — tudi nemški prebivalci so pozdravljali svojega novega vladarja z jednako vnemo kakor slovenski. Celje in Maribor sama sta marsikomu izmed prirediteljev belila lase, češ .da bi utegnili Nemci če ne drugače, vsaj s svojo odsotnostjo ovirati dostojno manifestacijo ob regentovem prihodm A ravno ti dve mesti sta se postavili tako, da se lahko mirno uvrstita v isto vrsto z Ljubljano. Ko je regent včeraj na povratku v Beograd izjavil slovenskima ministroma, da je s svojim potovanjem izredno zadovoljen, in da ga zlasti tudi veseli, da si je ogledal Štajersko, to ni bila nikaka kurtoazija, ampak je regent govoril.gotovo iz polnega uverjenja. Na svoji vožnji iz Ljubljane do Maribora je videl pokrajino, ki spada med najboljše, naj-kulturnejše in najbogatejše cele jugoslovanske kraljevine. Videl pa je tudi, da je že tudi v te nekdaj tako zastrupljene pokrajine popolnoma pronikla naša državna misel, da so že tudi ti nekdanji nemškutarji in Štajercijanci orijentirali svoje mišljenje proti Beogradu. Sprejemi so bili na celi poti izredno prisrčni. Težko bi bilo reči kdo je sprejel regenta lepše, ali predvčerajšnjem Gorenjska, ali včeraj pokrajine ob 1 ržaški cesti gori do Drave. Povsod so ga sprejemali tako. kakor sprejemajo samo ljudje, ki hočejo dati duška svoiim čustvom Na komando ali s silo se ne dajo izsiliti taki prizori, kakor so se odigravali. ko se Je vozil prestolonaslednik med ljudmi. Nase ljudstvo je še mno-go bolj jugoslovansko kakor hočejo jo vedeti nekateri črnoVleJM. AvstrP HgfiBgHSggjBSB z=k== BS ilf —HMli Iz boIJjseviškega raja. Priobčujemo v prevodu dvoje kratkih črtic znanega ruskega pisatelja Arkadija Averčenka, čegar izbrani jezik, lahkotni Slog in fina ironija ter satira močno spominjajo na mojstra satirično-humorističnih črtic, Čehova. Vsi večji ruski listi imajo med svojimi sotrudniki pisatelje, ki niso aktivni politiki, vendar na svoj način ožigosajo vse važnejše dnevne dogodke. Prednost teh črtic, ki so podobne francoskim ko-zerijam, je, da nikdar ne napadajo oseb, ampak vedno le učinek odredb vladajočih činiteljev in režima. Slikajo te posledice ne s sovraštvom, ampak s fino in časih zelo kruto ironijo ter govorijo na usta oportunista, mirnega in zvestega državljana, ki nikdar ne premišljuie o razmerah, ampak jih jemlje kakršne so in se Jim skuša podrediti in prilagoditi. Čitateljem bosta Ti dve črtici v podrobnostih mestoma kolikor toliko neumljivi, za to podajamo k njima sledeča pojasnila: Averčenko spada med tisti del razumništva, ki se ne more sprijaz- 1 mu z današnjim boljševiškim držav- zori s šolsko mladino, ki je bila vsa v belih oblekah, okrašena s cvetkami in oborožena z malimi zastavicami v vseh možnih razporeditvah naših barv. Malčki so komaj čakali, da so mogli pozdravljati in vzklikati. Na mnogih krajih je tvorila častno stražo tudi kmečka kavalerija, naši krepki fantje na svojih konjih. Poznalo se jim je, da so služili dolga leta vojake, poznalo pa tudi, da pozdravljajo Aleksandra vse drugače, kakor so Karla in njegove generale. Revni kmetje in kmetice za špalirji so videli vzhičenje mladine; tudi nje, ki so prišli doli s hribov, je pograbilo splošno navdušenje in poT zdravljali so regenta z vihtenjem klobukov in glasnimi vzkliki. Mnogi kraji so čakali z godbo, ponekod s celimi orkestri, podrugod tudi s samo harmoniko, prav vsak kraj pa se je postavil s pevskim zborom, ki je prepeval naše himne. Da je bilo nešteto slavolokov in mlajev, ni treba še le omenjati. Stali so pogosto tudi popolnoma na samoti, torej res samo regentu v pozdrav brez postranskih namenov bahanja ali računanja. Napisi so bili pravi izraz ljudskega mišljenja in dokaz, kako popolnoma je prekrasilo jugoslovanstvo že vse sloje. Videl sem med njimi tudi take s slovniškimi h pravopisnimi napakami in teh sem bil še bolj vesel, saj sem vedel, da so jih sestavljali res kmečki ljudje. - Tako je šlo preko Lukovice, Krašnje, Blagovice in Št. Ožbolta vrh Trojan, ki sta ga označevala dva ponosna nlaia. Trojane same niso zaostajale za drugimi kraji. Jednako oduševljeno so pozdravile potujočega vladarja. SAVINJSKA DOLINA. Pri vhodu v njo, na Vranskem so dočakali regenta tisoči ljudi, ki so se zbrali iz razsežne vranske okolice. Trg je bil zelo lepo okrašen, hiše vse v zastavah. Oasilci so naredili praktično ograjo z vrvmi na obeh .straneh ceste. Po kratkem pozdravu so (Oddrdrali avtomobili naprej. Široka, a vsled velikega prometa zelo raz-vožena cesta je vodila regenta po krasni Savinjski dolini, že od nekdaj znani po svoji zavednosti. Tudi to pot je rešila svoj sloves. Prekosila je s svojimi oduševljenimi sprejemi boljševiki tako vojake Denikina, Kolčaka in Judeniča, kot nasprotje rdeči gardi in rdeči armadi, ki sta vojaški ustanovi sovjetske Rusije. IŠČE SE SOBA. Sp'sal Arkadij Averčenko. Po vsem čmeinem zimskem na' brtžiu zveni vedno is'i vsiljivi klik: Dajb; m: sobo! Toda sobe ni... In iz te zagate ni izhoda. Na zadnji strani časopisa v des-ftm kotu se tolpoma zbirajo blede pr Jave brezuspešno iščočih in v šumu življmja ie komaj slišen njih brez" barvni šelest: »Dajte mi vendar sobo.« Vedno pa niso te objave vele in brezbarvne... Zadnji čas ie življenja naučilo iščoče dajali svejbn stokom krčečo pozornost vzbujajočo in pe-«,fro obleko. »30D rubljev (istemu, ki mi pove za sobo. nai bo kjerkoli.«. »Dajte sobo! Kuri! bom celo stanovanje s svojimi drvmi.« »7a sobo bom dala! gospodarje-y>m obel iz svojih lastnik živil. Tudi i'h bom učil kakršnekoli glasbe.« Dobe se tudi zapletene objave: »Iščem sobo. Če ima poseben vhod, dam gospodinji svoje nove la-kaste šolmi in japonski senčnik. Če . pa ;ma tu.sebsu vhod 'in ie sredi me< sta, do l mi kuka’o, okovano z biser-»o maMco in pravico, dobivati živila v zadrugi »Sam.o .veselje*.. Tudi pr o* O bivanju regenta Aleksandra v Slo« venljl smo priobčili doslej le pregledna po« ročlla, v prihodnjih Številkah priobčimo podrobnejša poročila. »Prihajam rali svoje hčere.« »!n sobe. seveda?« je previdno pristavil moj prijatelj. »No, se razume samo ob sebi. Enega ne bo brez drugega.«,* »A*a. zelo me veseli. Ali je, Čed* i.a9« »Bo že. Rasti ni velike, ampak zetčki...« »Vrag vzemi zobčke! .Vprašani, a!i je soba čedna?« »Precej čedna. Ampak hči je zelo talentirana, pomislite, izvršila je...« »Svet!«?* »Hm.. Kako bi rekel? Prej ko* B'anjeva!* »Mislite občje5 Ali kaj? »Imam samo njo. Je edinka « »Pravite, da so oboji kostanjevi, ali kap* »Ne. lasje.« »Čigavi?- »HČerkini.« »O. da bi vas! Sprašujem vas tesne stvari, vi pa govorite o neumne st ih'.« »Ah, za sobo sprašujete? Da, pre*> 1 e! svetla le. Vedno ie izbir ala in prebirala, omožiti se ni hotela, zdaj pa :ma! Temna Je ..« »Kako temna, zakaj temna, saj pravite, da ie precej svetla!« »Govorim o njeni bodočnosti. Da se ne obsedi, se ne sme dolgo sedeti « »Kaj? Do ene ponoči se lahko po* Eftli. dokler gori .elektrika.« Točfm^isM RUSiie' Zat0 ga biča s" cev se Je Prišlo V Hariknv prek? k v svoiih «•■*» 'Araltekih Šovlltov pod ;vom Iz bnH5oS."nnia ?°d na- poveljstvom generala Petljure. t r ~ v Lkecra ra.,«—. ! avanturist« h, fanofu-morra iiirraiin- Stran 2. ^JPGOSLAVIff" dft8 8P. flmffi TVX). 188. ?tov; Albanski odpor proti Italijanom. LDU, Beograd, 28. Jun!!«. la Ko* rlce se poroča: V koriSki pokrajin! ie, Izbruhnila nesloga, čim so odSI« jrancoska oblastva. Tamošnji patri-joti nočejo biti solidarni z vlado, k! paktira z Italijani. Tudi se nočejo solidarizirati z vstaši v Valonl, ker oni paktirajo z Qrki. LDU. Beograd, 27. junija. Iz Podgorice javljajo: Prebivalci mesta Korice so dne 21. t. a. Imeli protestno skupščino proti bombardiranju Ju pokol Ju, ki so ga Italijani izvršili ▼ •ValonL Pri odhodu francoskega komandanta Je zastopnik občin knet govor in izročil protest, naslovljen na francosko vlado, s katerim se zahteva intervencija velevlastl proti nasilju Italije. Težkoče v pogajanjih z Avstrijo. LDU. Beograd, 27. junija. „Po-l!tika“ piše: Pregovori, kJ se vodijo v Beogradu z avstrijskimi delegati, so prišli do vrhunca. Avstrijski delegati so odbili našo zahtevo, da dvigne avsiriiska vlada sekvester premoženja in zaplenitev premičnega imetja naših podanikov. Vrednost tega imetja in gotovine, ki Jo Je avstrijska vlada stavila pod sekvester. znaša 1.2 milijard. Kakor se čuje, naši delegati ne bodo pristali na tako ureditev zadeve, vsled česar bi se pregovori lahko ukinili. ZASTOPNIKI NAŠEGA SOKOLSTVA PRI MASARYKU. LDU. Praga, 28. Junija. Danes ob 10. dopoldne se Je poklonilo na ffradčanih 15 zastopnikov Jugoslovanskega sokolstva predsedniku Masaryku. Prisotni so bili tudi ukrajinski in francoski zastopniki. V ime. Su Ceske oboi sokolske Je govorii dr. chainer, v imenu Jugoslovenskega sokolstva pa dr. Lazar Popovič. Ma-saryk se Je zahvalil za poklonitev v češkem in francoskem govoru. ZBOROVANJE MEDNARODNEGA ČASNIKARSKEGA SINDIKATA V PRAGI. r LDU. Praga, 28. Junija. Ob 10. dopoldne Je v državni zbornici zboroval mednarodni Časnikarski sindikat. Zborovanje je otvoril predsednik Češkega sindikata dr. Svatek v francoskem, angleškem in srbo-hr-vatskem jeziku. Navzoče Je pozdrar vil tudi minister za zunanje stvari dr. BeneŠ. Čehi. Angleži in Ameri-kanci so priredili Jugoslovanom živahne ovacije. Govorili so vsi zastopniki časnikarstva iz zavezniških in pridruženih držav razen Italijanov, ki niso došli na zborovanje. —* V imenu Jugoslovenskih časnikarjev je govoril v francoskem in srbo-hr-vatskem jeziku urednik Kisek iz »Splita. Sprejeta je bila resolucija glede ustanovitve mednarodnega Časnikarskega sindikata v Bruslju. Popoldne se je vršila zopet Javna telovadba sokolstva pri natlačeno polnih tribunah. Uspeh je bil sijajen. Navzoč Je bil predsednik Masaryk In zastopniki tujih držav. Nocoj priredi Jugoslovensko poslaništvo banket povodom proslave Vidovega dne. Osnutek o izenačenju uradniških plač. Dodatno k našemu včerajšnjemu poročilu o osnutku za izenačenje uradniških plač prinašamo ?e sledeča pojasnila: Po potrebi se za posamezne kra-fe v kraljevini more odrediti uredim Stanarina, ki more biti 50 % večja od redne. Neoženjeni dobivajo stanarino za 25 % manjšo kakor je redna. Državni uslužbenci imajo za rodbine pravico doklad, in sicer za ženo. otroke In pastorke. Uradniku pripada za žarno 720 diaarjev na leto, podit radniku in slugi pa 540 dinarjev, vsem brez razlike pa pripada 540 dinarjev na leto za vsakega otroka. Ministrski svet odreja izredne doklade po botrebi službe in po razmetali V posameznih krajih v državi in zu-. Pal države. Uradniki se delijo v nastopne kategorije;! L na skupino z zrelostnim izpitom in popolno fakultetno izobrazbo, 2 na skupino z več-Ic izobrazbo kakor so srednje šole z zrelostnim izpitom in manjšo kakor fakultetno Izobrazbo. 3. na skupino s srednješolskim zrelostnim izpitom, H- m skupino t nekoliko večjo Izobrazbo kakor je v csncvuhi Mah. (Praviloma se v vseh Štirih skupinah uradniki po kvalifikaciji v njihovi kategoriji avtomatično pomikajo do gotovega razreda. — Uradniki prve skupine začno službo z 9. razredom in avtomatično napredujejo do 6. razreda. Uradniki druge skupine začno s srednjo plačilno stopnjo bO. razreda in napredujejo avtomatično do najvišje plačilne stopnje 7. razreda. Uradniki tretje skupine začno službo z 10. razredom in napredujejo avtomatično do 8. razreda, uradniki četrte skupine pa začno službo z 11. razredom in napredujejo avtomatično do vštevši 9. razreda. Mimo avtomatičnega reda more uradnik napredovati z imenovanjem na prosta mesta neposredno višjega razreda. Pri tem odločuje njegova sposobnost. Po potrebi se razpisujejo natečaji. Uradniki druge, tretje in četrte skupine morejo napredovati samo še za dva pladlna razreda višje, kakor Je označeno kot maksimum avtomatičnega napredovanja. Za poduradnike se postavljajo osebe, ki imajo osnovno šolo in strokovno izobrazbo, kakor je potrebna za posamezne službe. Za sluge se postavljajo one osebe, ki znajo toliko čitati in pisati, kolikor to zahteva njihov službeni položaj. Uradniki služijo v posameznih stopnjah dve do tri leta. poduradniki in siuge pa služijo v nižjih stopnjah po dve leti, potem pa po tri leta. ■ «•/ >*• VIŠNJEVA REPATICA. Levstikov humoristični ta sntlrlUčtd roman, Id jo vzbudil vsestransko zanima-nje, ko ie izhajal kot podlistek v »Jugosla-»UK Je ravnokar k šel v lepo opremljeni knjigi. — Cena broširanemu Izvoda (2 zvezka, »kupa] £66 strani) 40 K, okusno skopal vezanemu 50 K. Naroča so pri •Zvezni knjigarni« v Ljubljani, Marijin trg štev. 5 ta pri podružnicah Jugoslavijo« v Mariboru, Celju in Ptuju. *Ka1 Ima tu posla elektrika?« »No. čc pridejt gostje I« »Kai pa mislite, mola hči ni taka L Moj prijatelj zamišljeno pocmalca Z ustml in vpraša; »Topla?« »Kako. temperatura? Normalna, Fai neki mislite? 35 r.* »O, Bože moJJ Vašo tčer vzamem vseeno kaj Jo neki tako hvalile! Povejte raie kal o solil* »Oprostiti, jaz bi vseeno rad da bi šlo vse kot v ljubezni. Nazadnje sem le oče.* » laz pa najemnik. To ie važnejši. Kaj na samovar boste dajali?* »Popolno garnituro. Zraven dobi Žc šest vezenih srajc, spodnjih hlač..«-»Pustiti, papa! Raje jo pojdiva pogledat! k »Pa ni še oblečena * , . »Sobo, papa, sobo!«,., * Izkazalo se je. da ;e sola zelo lepa, kar se ni moglo ba_i trditi o nevesti toda moj prijatelj Je bil v devetih nebesih: »Saj sem tri mesece spal na treh zabojih Ulila in en teden uod mizo v prodajalni za črevlje! Naposled sem le našel tini prishanL Ko sta se novoporočenca vmlia iz rerkve in sela za m:zo s col ducata sorodnikov k ženifovanjski pojedini, h mlada žena nežna pollulnla moža rekle med tilnikom ta ušesom in rekla] »No, GriŠenfka, preživiva lepo me-tk ni mescu nama bosta za to že zadostovala tudi dva tednu, potem s« pa odpraviva iskat.« »Česa9« »I, stanovanja! Sal vendar ne moreva oba in še z d-.klo živeti v eni sobi!« 4i Državni pravdnik le jokal na ves »las in dejal, da ne bo obtoževal, ampak branil ubijalca. Porotniki so nabrali zanj tisoč rubljev, okrožno sedeče pa je razglasilo sledečo sodbo: »Uboj je Izvršen v samoobrambi in v duševni zmedenosti. Zato se obtoženec oprošča « »Kako bo pa z zaporom?«. Je ogorčeno vprašal oproščeni Griša. »Prosti ste. v zapor se ne vrneta , več « »Škoda! Mogoče bi me dali v blazni oo°« »Ni mogoče, saj ste normalni.« »No. pa vsaj k preiskovalni komi* siji za protirevolucijo.« »Svobodni stel!« »To se pravi, scet na zaboje mila? To so sodišča pri nas v Rusijil* Čitatelji, usmilite se Griše... Prevci B, B. Sliko is Poljske. Milanski „Avaiiti“ prinaša poro-iSlo o razmerah, ki vladata y Poljaki Iz dopisa posnemamo; Vest o padcu Kijeva fe povzročil« v celi Poljski silno palriko. Poljski denar je padel za 10 točk. Kruh J« v .Varšavi po 80—90 rubljev kilogram. Vsled velike draginje v deželi se povsod pojavljajo mezdna gibanja in baš sedaj štrajkajo K .Varšavi peki, elektricisti, telefonisti, tramvajski nameščenci in občinski uradniki. Vse strokovno delavstvo zahteva, da se z Rusijo sklene mir. Čo se to v najkrajšem času ne zgodi, preti nevarnost, da izbruhne y celi deželi splošen štrajk. Ministrstvo Je odstopilo. Pilsud-skega je zapustila tudi ljudska stranka. Zagovornika poljske akcije proti Rusom, socialistična desničarja Lieberman in Reger se pripravljata na pot v London, kjer nameravata Informirati »Labour Party** o razmerah v Poljski, »katero hoče imperi-jalistična Rusija požreti4*. Medtem postaja panika v republiki vse večja. Boljševiške zmage nad poljsko armado Jemljejo poljski žlahti še zadnje upe, ki so Jih stavile vanjo. »Nova Reforma** se n. pr. zanaša ha čete novih dobrovoljcev, ki kmalu pojdejo v boj proti Rusom. „Czas“ se tolaži drugače in pravi, da so Nemci, ki so prve čase zmagovali, na koncu podlegli. Upa, da se pri Poljakih, ki v začetku podlegajo, zgodi narobe. Bog bo žp dal — piše „Czas“ — da Poljaki zopet zavzamejo Kijev, »ilustrovani Curier Ced-zseny“ piše, da uspova ruska ofenziva samo zato, ker jo vodi Luden-dorff, izraziti sovražnik Poljakov. —• Medtem pa poziva »Robotnik44 vlado. naj rekvirira ukrajinskim kmetom živila, dokler je še čas, t. J. dokler se poljske čete umaknejo. In tako dalje. V Ukrajini vlada proti poljski sol-dateski strašno sovraštvo. Poljsko vojaštvo pustoši zasedene pokrajine tako, da so Podolci in Volinjci poslali v Varšavo delegacijo, ki je protestirala proti postopanju poljskih uradnikov in funkcijonarjev v njihovem ozemlju. Poljski komisar pa ni znal delegaciji dati drugega odgovora nego da pripadejo gladom dogovora s Petljuro ta ozemlja Poljski, in da bo vsakdo, ki bi se anek-SiiKuptral, ustreljen. — Panika torej raste od dne do dneva, toda Poljska šlahta ne iz-premeni svojih nazorov in se raje kakor z resnico brati z različnimi propagatorji carizma, od katerih sta se zadnji čas mudila v Varšavi, kjer Tih je sprejel tudi Pilsudski, voditelja ruskih kadetov. Rodičev in baron Nolde. Baje sta delala s Poljaki načrte za uničenje ruske rdeče armade. Toda tisti načrti menda ne koristijo nič in ne bodo nič zalegli zakaj Rusi korakajo naprej, Poljaki pa fcežijo pred njimi Nemška gospodarska kriza. Vsenemško časopisje se že nekaj časa bavi z nenadnim poostrenjem nemške gospodarske krize, ki je najtežja izza zloma centralnih sil. Časopisje povdarja, da je težaven položaj v trgovini in industriji nastal v istem času, ko se je nemška valuta občutno izboljšala. »Frankfurter Zeitung4* doznava, 4a je nemški trgovinski minister, ko Je zaslišal komisijo veleindustrijal-cev, ki so mu poročali natančnejše o zastoju ekonomskega življenja v Nemčiji, izjavil, da more samo povratek normalnih razmer na tržiščih torej znižanje cen, vzpostaviti narodno gospodarstvo. Samo normalno razmerje med prodajno in kupno ceno bo rešilo državo iz krize. Nemčija stavi vse svoje nade v Izvoz in upa, da ji bo mogoče zopet zavzeti ono mesto, katerega je imela pred vojno. Boli se samo Amerike, ki Ji povsod konkurira in ki Ji bo glede izvoza delala še dolgo časa preglavice. Časopisje sicer, prinaša ministrove izjave, a ne nudi nikakib detajlov jo namerah pristojnih oblasti glede o-mogočenja izhoda iz gospodarske I krize. Nemška valuta se je sicer izboljšala, toda nemški finančnlki-stro-kovnjaki so mnenja, da je Izboljšanje nemške valute samo inimoidoČ pojav, ki izhaja iz špekulativnih manevrov. Zelo važen pojav v nemški gospodarski krizi je tudi nezaposlenost delavstva, ki £# veča od dne do dne. Organ stavbnih delavcev poživlja vlado, naj piorabi milijarde, s katerimi razpolagal m d& tako življenja industriji. Surovine, katere ima Nemčija. naj se vporahijo za industrijo, fcaftt Jasno Je.