. , . - r- . ----„ GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki The only Slovenian daily -: In the United States :- Issued every day except fj] -: Sundays and Holidays|jj gtojtro jF ko. t N PIHAM«; 4687 COE TLANDT. Entered — Second-Clan Matter, September 21, 190% at the Port Office at Hew York, H. Y., wider the Act of Congress of March 3, 187». TELEFON PISARNE: 4687 OORTLANDT, NO. 87. — ŠTEV. 87. NEW YORK, WEDNESDAY, APRIL 14, 1915. — SREDA, 14. APRILA 1915. VOLUME XXTTI. — LETNIK YYTTT, AVSTRIJCI SO DOBILI 0JAČENJA IN STOPILI V OFENZIVO. PRI UŽOSKEM PRELAZU SO BAJE PRODRLI RUSKO BOJNO ČRTO. VOJNE OPERACIJE V KARPATIH VODI NEMŠKI GENERALNI ŠTAB. KEMCI SO ZOPET OBSTRELJEVALI RUSKO TRDNJAVO OSOVEC. POLOŽAJ NA VZHODNEM BOJIŠČU JE V SPLOŠNEM NEIZPREMENJEN. SNEG V ALPAH. SEJA ITALJANSKE-GA MINISTRSKEGA SVETA. TURŠKA DIPLOMATA V RIMU. ANGLEŠKO POROČILO O BO-I Jip V KARPATIH. BOLGARSKA ŠE VEDNO ČAKA NA NEMŠKO POSOJILO. NA CIPER STA j ODŠLA DVA BATALJONA GRŠKIH VOJAKOV. GENERAL PAU SE JE VRNIL ZOPET V PARIZ. MNENJE BIVŠEGA ITALIJANSKEGA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA. L-,™ — k Dunaj, Avstrija. 13. aprila. — Avstrijsko vojno ministrstvo na-Hianja: — Rusko ofenzivno pro-Hiranje, ki se je žarelo 20. marca, ■> sedaj ustavljeno. Ker se Rusom Hi posrečilo prodreti do konca ^ine La bore za, so intskušali zavzeti višine ob obeh straneh Užok-prelaza; naši so z vso silo navalili nanje, in jih na več mestih pognali v beg. Na ostali fronti je položaj neiz-premenjen . Ogromna avstrijska sila. Petrograd, Rusija. 13. aprila. — Iz tukajšnjega časopisja je razvidno. da operira v Karpatih pet avstrijskih armad in dva nemška armadna zbora. Vse operacije sto-pod vodstvom velikega nemškega generalnega štaba. Izpred Osoveca. >ndon, Anglija, 13 aprila. — IVtrojrradu je bila izdana sle-"a uradna izjava: — Nemci so v nedeljo od jutra do večera ob-itreljevali trdnjavo Osovec s svojimi osempalčnimi topovi. Povzročena škoda je le malenkostna. M&di&ri so li gvesti zmage. Benetke, Italija, 13. aprila. — V Budimpešto prihaja vsak dan več nemških vojakov, ki po enodnevnem počitku odhajajo naprej v Karpate. Prebivalci so si s v est i zmage; vojaki popolnoma zaupajo svojim nemškim poveljnikom. Avstrijsko poročilo. Washington, D. C.. 13 aprila. Avstrijci in Nemci niso samo u-stavili sovražniškega prodiranja pač so na nekaterih točkah celo prodrli rusko fronto. — Brzojavka, ki jo je dobilo tukajšnje avstrijsko poslaništvo, se glasi: — Ob celi fronti v Karpatih vlada mir. — Izza zavzetja Przemysla do včeraj so bili Rusi v ofenzivi, "včeraj kiuo jih pa deloma pognali v beg iu na več mestih prodrli njihovo fronto. Boji v Bukovim. Kariz, Francija, 13. aprila. — MTk^jšnjemu "Petit Parisien-u" Ko sporočili iz Bukarešta, da divjajo v Bukovini silno vroči boji. Ker je pri Bojnu koncentrirana ■>ree,ej močna ruska posadka, so ■Jokali Avstrijci proti temu mestu Idvd oklopna vlaka. Enega je ru-Fskij artilerija uničila, drugi se je Ipajzelo poškodovan vrnil v Cer-Siofrice. Za oklopnilna vlakoma so |>rl>dirale avstrijske čete, ki so se Im| morale slednjič umakniti. Angleško poročilo. H London« Anglija, 13. aprila. — Bera v no so Rusi napeli vse sile Bi se borili e izvanredno hrabrost-B>, si dosedaj še niso mogli pribo-BSti dveh prehodov na Ogrsko. Gre B namreč za Dukla in za Užok Helaz. Ker je Užok prelaz važ-Bcjm od Dukla prelaza se je v tej Bmeri koncentriralo vso rusko o-Benzivo. Pred par dnevi se je po-Brečtlo Rusom zavzeti neko viši-Ho, ki kontrolira cesto, vodečo k viok prelazu. Operacije v Karpa-Bh ao večje važnosti kot opera Bje na kateremkoli bojišču. Av-Krijei so prepričani, da bodo zma-Bali posebno sedaj, ko jim je print večje število Nemcev na po-Bp. Ilusi se zanašajo na armado, ■prodira izpred Przemysla proti Bi. Nekaj čet je še dospelo v ■tfaate, d oči m j« glavna sila še Rusko poročilo. Petrograd, Rusija, 13. aprila. — Uradno se naznanja: — 11. iu 12. aprila se je bila v Karpatih vroča bitka, katere fronta je segala od Bartfelda do Strij. Naši armadui zbori so prodirali ob obeli straneh reke Ondave. Pri Užok prelazu smo zasedli nekaj zelo važnih višin ter vasi Bukovic in Benef. Pri tej priliki smo vjeli l!700 avstrijskih vojakov, med katerimi je bilo 53 častnikov. Zaiydno od reke Njemen smo odbili vse nemške napade. Iz-vzemši malih artilerijskih spopadov vlada sedaj ob celi fronti mir. Sneg v Alpah. Milan, Italija. 13. aprila. — V Alpe se je zopet vrnila zima. Višine so pokrite z debelo snežno plastjo, temperatura je znatno padla. V nekaterih dolinah je napravila toča precejšnjo škodo. Vihar. Brindisi, Italija, 13. aprila. — Nad Jadranskim morjem vihra že več dni grozen vihar. Iz Srbije in Crnegore poročajo, da ovira vojne operacije zelo slabo vreme. Razburjenje v Italiji. Rim, Italija, 13. aprila. — Vee-ra je sprejel kralj Viktor Emanuel v avdienci zunanjega ministra Konnina in se dolgro časa posvetoval ž njim. Takoj po avdienci se je vršila seja ministrskega sveta. Ljudje so bili prepričani, da je nastopila odločitev in tla bo Italija napovedala Avstriji vojno, dočim so nekateri časopisi poročali, tla se je posrečilo knezu Bue-lowu pregovoriti Avstrijo, da bo odstopila Italiji nekaj ozemlja. Ljudstvo se je šele danes nekoliko pomirilo, ko se je iz zanesljivega vira doznalo. da je zunanji minister pojasnil kralju mednarodno situacijo in da bo Italija na vsak način poskušala ohraniti nevtralnost. Slabo znamenje. Rim, Italija, 13. aprila. — Neki vojaški časopis naznanja, da so dobili častniki povelje, da morajo takoj zamenjati svoje svetle uniforme s temnosivimi in biti vsak hip pripravljeni na otthod. Pod zastave so poklicani vsi letniki rezervistov od leta 1890 do 1912. Bivši ministrski predsednik Giolitti, ki je odločen zagovornik nevtralnosti, je dfyies rekel, daje vojna med Avstrijo in Italijo neizogibna. Pogajanja. Atene, Grško, 13. aprila. — Med Francijo, Anglijo in Italijo se vrše pogajanja, ki se tičejo v prvi vrsti plovbe po Sredozemskem morju .Če bodo pogajanja za Italijo ugodno izpadla, se bo takoj pridružila zaveznikom in u-darila na Avstrijo. Grška pomaga zaveznikom. Pariz, Francija, 13. aprila. — Iz Dedeagača so sporočili tukajšnjemu "Teropsu": — Ofieijelno turško glasilo "Tanin" dolži grško vlado, da gre pri vseh prilikah zaveznikom na roko. Grška je namreč dovolila Angležem in Francozom da so izkrcali na otokih Lemnosu, Tenedesu in Im-brosu svoje čete. Na Ciper sta odšla baje dva bataljona grških vojakov, ki imajo nalogo pregovoriti tamošnje Grke, da naj se pridružijo Angležem. Bolgarska. Pariz, Francija. 13. aprila. — "Petit Parisien" je dobil iz Sofije brzojavko, ki se «rlasi: — Bolgarska še vedno pričakuje posojila. katerega bi ji morala dati Nemčija prvega aprila. Nemčija ne zaupa veliko bolgarski vladi. Misli .da bi takoj pristopila na, stran zaveznikov, kakirhitro bi dobila obljubljenih sto milijonov frankov posojila. Turški diplomati. Rim, Italija, 13. aprila. — Ca-rasso efendi, član turške poslanske zbornice in Midihat hej. bivši odbornik mladoturške stranke, sta bila prejšnji teden v Rimu in sta se posvetovala z nekaterimi italijanskimi diplomati. Vrnila sta se preko Benetk in Dunaja v Carigrad. Turška diplomata sta rekla nekemu časnikarskemu poročevalcu : Sem nisva prišla zategadelj, da bi poskušala pridobiti Italijo za Turčijo oziroma za Avstrijo in Nemčijo. Najina misija je bila čisto privatnega pomena. Nekateri pravijo, da je Turčija slepo orodje v rokah Avstrije in Nemčije. To nikakor ni resnica. Turčija je dobro vedela, zakaj se je umešala v vojno in je pripravljena ustrajati do konca. Ruski jetniki pobegnili. Ženeva, Švica. 13. aprila. — Iz jetniškega tabora pri Milovici so ušli trije ruski častniki: Knez Vladimir Jasvill. knez Mihael Vukoto in grof Tolstoj, unuk slavnega ruskega pisatelja grofa Leva Tolstega. Skoraj gotovo se jim je posrečilo priti do ruske meje. Avstrijsko armadno poveljstvo je razpisalo veliko nagrado za onega, ki bi begunce prijel. Strah pred Rusijo. Berlin, Nemčija. 13. aprila. — Urednik Wolff piše v "Berliner Tagesblattu": Anglija in Francija nista naši največji sovražnici. Naša največja sovražnica je Rusija, in nje se moramo v prvi vrsti bati. Neoslabljena Rusija bi bila za Nemčijo večna nevarnost, taka Rusija bi bila za nas dolga vrsta razočaranj in ponižanj. Španska. Berlin, Nemčija, 13. aprila. — Španski časopis "Catalonia" naznanja, da se^ vrše med Anglijo. Francijo in Špansko pogajanja, potom katerih bi bila Španska pooblaščena začasno zasesti Tanger v Maroku. Španski ministrski predsednik je izjavil, da so to gole izmišljotine in da Španska nikdar ni nameravala zasesti Tanger. Pan zopet v Parizu. Pariz, Francija, 13. aprila. — Včeraj se je vrnil iz Rusije general Gerard Pau in podal sledečo izjavo: — Dva meseca sem potoval in lahko rečem da sem z uspehi, ki sem jih dosegel, popolnoma zadovoljen. Prepričan sem, da bodo zavezniki zmagali. Glede stališča, ki so ga zavzele balkanske države, ni hotel ničesar izpovedati. Z zapadnih bojišč. Novi naskoki Francozov. Francozi so vprizorili nove naskoke ob reki Aisne, med Maas in Mosel ter pri Verdunu. OPERACIJE BELGIJCEV. Iz Berlina se poroča, da se je odbilo vse francoske naskoke in da Nemci napredujejo. Ribarenjt na rspsrini obali Švedsko. Kodanj, Dansko, 13. aprila. — Glasom poročila iz Halmstad se nahaja pod varstvom nemških bojnih ladij celo brodovje nemških ribiških ladij na ribolovu ob za-padni obali Švedske. Berlin, Nemčija, 13. aprila. — Da nes je bilo izdano sledeče ofieijelno poročilo: "Francozi so vprizorili včeraj naskoke pri Be-rv-au-Bac ter med rekama Maas in Mosel pri Maizerev, iztočno od Verduna; nadalje pri Marchevil-le. južno-iztočno od Maizerev in konečno južno od Ilartmanns-Weilerkopf. Vse te naskoke pa se je odbilo. V Bery-au-Bac se je posrečilo Francozom tekom noči prodreti v enega naših zakopov. vendar pa se jih je takoj pognalo nazaj. Glasom francoskih poročil so porabili Francozi zopet bombe, ki postajo in livarno v Bruegge. ne da bi napravili kako znatnejšo škodo. Nemške čete so vrgle veliko število bomb v Poperinghe, Ilaze-brouk in Kassel, kateri kraji so zasedeni od angleških čet. Severoiztočno od Suippe so u-porabili Francizi zopet bombe, ki so vsebovale strupene pline. V gozdu Le Pretre se vrše noč in dan boji ter polagoma pridobivamo na ozemlju . London, Anglija, 13 aprila. — V amsterdamskih poročilih se glasi, da se vrše v bližini obali v Flandriji zoj>et boji in da skušajo Belgijci zopet pregnati Nemce iz vasi Dre i Grachten. Prišlo je baje do več ročnih spopadov. V isti brzojavki se grlasi. tla so vrgli angleški letalci bombe na železniško progo med Bruegge in Antwerpenom. a 111 še znano, s kakim uspehom. Letalci so se vrnili nepoškodovani. Pariz, Francija, 13. aprila. — v današnjem popoldanskem poročilu se glasi, tla so se vršili med Severnim morjem in reko Aisne le artilerijski boji. Iztočno od Bery-au-Bac so zavzeli Francozi en nemški zakop. V Argonih so se vršile operacije z minami. Isto-tako se je vrglo meti zakope in utrdbe sovražnika ročne bombe. Med rekama Maas in Mosel se je našim četama na več mestih posrečilo priti v neposredno bližino nemških seč iz bodeče žice. V večernem poročilu se glasi, da je potekel dan na eeli fronti primeroma mirno in da so utrjevali Francozi postojanke, katere so bili zavzeli prejšni dan. Francoski letalci so uspešno obstreljevali neko vojaško taborišče v Vigneules v Woevre-distrik-tu. Razkropili so tudi en nemški bataljon, ki se je nahajal na pohodu. I Napad letalcev na Hamburg? "London, Anglija, 13 aprila. — Glasom neoficijelnega poročila so obstreljevali včeraj francoski letalci Hamburg ter zanetili požar v par vojašnicah. Poročilo prihaja od potnikov, ki so prišli iz Holding, Danska. Ti so pripovedovali, da se je izvršil napad zjutraj in da so vrgli Francozi bombe na vojašnice) Letalci so baje ušli nepoškodovani. Kreditne banke v Belgiji. Berlin, Nemčija, 13. aprila. — Nemški governer v Belgiji general Bissing, je odredil glasom sem došlih poročil ustanovitev kreditne banke. Ta banka bo dajala predujme na rekvizicijske račune, izstavljene belgijskim civilistom za dobavljeno blago. Polno izplačil tev se je preložilo "iz gotovih vzrokov." Popravo na parniku "Kronprinz Wilhelm". Poveljnik pomožne križarke je naprosil za daljši čas, da izvrši potrebne poprave. OBISK ZDRAVNIKOV. Amerikanci se zelo zanimajo za način, kako se zdravi takozvano Beri-Beri bolezen. Newport News, Ya., 13. aprila. Poveljnik Thierfelder nemške pomožne križarke "Kronprinz AVil-helm" je predložil danes pristaniškemu carinskemu kol> ktorju Hamiltonu prošnjo za gotovo časovno dobo. v kateri bi mogel izvršiti potrebne poyrave. Ladje-delski izvedenci so sporočili kapitanu. da hi trajalo najmanj osem mesecev, tla se popravi škodo, katero je trpela latlija na svojem lino dni trajajočem vojnem potovanju. Pristaniški kolektor noče imenovati dobe. za katero je prosil kapitan križarke. vendar pase govori, da so trije tedni. Odredilo se je vse potrebno, da se spravi križarko v suhi dok. dočim se je prošnjo poslalo najprej v Washington. Thierfelder je danes izjavil, da bo mogel pri odhodu iz pristanišča prav tako niti bojnim ladijani zaveznikov kot je to storil, ko je prišel v pristanišče. Iz pristanišča bo baje odšel, kakor hitro bodo izvršene najpotrebnejše poprave. Zdravniki na krovu pomožne križarke so se zelo zadovoljivo izrazili glede načina boja proti Beri-Beri epidemiji, ki se je pojavila med moštvom vsled pomanjkanja svežega sočivja in pitne vode. Izmed 110 obolelih jih je 15 že ozdravelo, dočim se je zdravstveno stanje ostalih izboljšalo. Kot najvažnejše protisredstvo dobivajo bolniki dijeto pomladanske čebule in drugega sočivja. Dr. Goldfelder zveznega zdravstvenega urada je obiskal danes križar-ko in sicer v*spremstvu karantenskega zdravnika McGaffrev. — Ameriški zdravniki so se zelo zanimali za način, kako zdravijo nemški kolegi zloglasno Beri-Beri bolezen. V mornariških krogih se smatra za smešna poročila, da niso bojne ladije zaveznikov ničesar vedele o nemški pomožni križarki. V resnici pa se je baje zadnje dva dni ustavilo ves parobodni promet z Bermudo. Zavezniške bojne ladije niso streljale na nemško kri-žarko, ker je imela slednja preveč potnikov na krovu in ker se je vedelo, da bo šla križarka kmalu v pristanišče. Na prošnjo carinskega kolek-torja je odredil danes kapitan Thierfelder sestavo liste moštva, z označbo narodnosti posameznega. Glasilo se je, da se nahaja na krovu več naturaliziranih Ameri-kancev, s katerimi želi Hamilton govoriti zaupno besedo. Položaj moštva na krovu je zelo slab. Denarja nimajo ljudje sploh nobenega. Kar dobe v pristanišču, dobe na kredit nemške vlade. Washington, D. C., 13 aprila. Državni department je dobil danes s posredovanjem nemškega poslaništva prošnjo poveljnika nemške križarke 'Kronprinz Wilhelm', v kateri se prosi za dovoljenje, da sme ostati križarka v svrho poprav v pristanišču Newport News. POZOR! Dobili ono še par sto "PSA-TIK". Kdor jo iott dobiti, naj pošlje 12 centov. 8LOVZMIO puBunroo oo POZOR! Vsak, ki se naroči na "Glas Naroda" in nam pošlje najmanj en dolar (za štirimesečno naročnino), dobi zastonj SLOVENSKO - AMERIKAN8KI KOLEDAR ZA LETO 1915. Ker smo lansko leto tiawn tri-tisoč iztisov več, ga imamo se nekaj v zalogi Rojaki, ne zamndite te ugodne prilike! Koledar dobe tudi stari. naročniki, če nam pri obnovitvi naročnino naznanijo, da ga že nimajo. Slovenic Publishing Co., Cortiandt St, How York Otty. Boji pri Brownsville. [Nemiri v Singapore. Vsled bojev na mehiški strani je ogrožena tndi ameriška stran. Hu-erta je politično mrtev. London, Anglija, 13. aprila. — Zunanji urad j»* naročil angleške-mu poslujočemti poslaniku v Mexico City, naj dvigne pri generalu Villi protest proti novim regulacijam obratovanja v rovih, katere je bila izdala vlada Ville. Zunanji urad se je odločil za tak korak, potem ko mu j.* poslanik sporočil, da pomenijo regulacije skoro isto kot zaplenjenje inozemskih rov-skih interesov. Washington, I). ('.. l:|. aprila. Zvezna vlada se je informirala glede nove odredbe režima Ville t«*r izvedela, tla nimajo predpisi namena škodovati postavnemu načinu obratovanja rovov, temveč da le. skušajo omejiti špekulacije. Armadni transportni parnik "Sumner"' je pripravljen, da odpluje v Tampieo ter vzaine tain na krov 300 Anierikaneev. ki se hočejo vrniti v Združene države. Vsled poročil, da se vrše ostri boji južno od Tuxpam. je postala situacija za Amerikanee v Tampieo še bolj opasna. Podadmiral Ca pert on je danes sporočil, da se nahaja s svojo zastavno ladijo *'Washington"* na poti proti Tuxpam. da pride eventuelno na pomoč Aineri-kaneem in drugim inozemeem, ako bi se situacija dotedaj ne izboljšala. Čete Ville so naskočile Tuxpam dne 11. t. m. ter zavzele kraj prihodnji dan. vendar pa so jih čete Carranze zopet pregnale. Z boji v tamošnji okolici se še vedno nadaljuje. V bojih nasproti Brownsville. Tex. je bil ranjen eden Villovih generalov. Paolo Navarro. Včeraj se je obstreljevalo kraj Matamo-ros. Ker pa je postalo vsled tega na ameriški strani zelo nevarno, se je poslalo šolske otroke v West Brownsville iz šole domov. Ta šola se namreč nahaja v precej ogroženi poziciji. Iz KI Paso je prišlo včeraj poročilo o protestu generala Ville proti izkrcanju generala Huerte v New Yorku. Mehiški konzul v New Vorku je izjavil, da se stranke v Mehiki prav nič ne brigajo za navzočnost Huerte. ker ne more slednji nikomur več škodovati. On je politično mrtva oseba. Nesreča ameriškega parnika "Minnesota". Kobe, Japonska, 13. aprila. — Nad sto potnikov ameriškega parnika "Minnesota", ki je nasedel na skale pri Ivadžima. je izkrcal danes tukaj parnik "Oansa''. Na krovu parnika so ostali potniki medkrova in posadka, ker se bo parnik kmalu splovilo, nakar bo lahko nadaljeval z vožnjo. Ko je zasedel parnik na skale, je bilo čutiti le majhen sunek in velko potnikov je šlo zopet v postelje. Ob 1. uri ponoči je prišel parnik t4Oansa" na pomoč in pozneje je prišla tudi japonska križarka "Jakuma''. Med potniki, katere je prevedel na suho parnik "Oansa", se nahaja tudi Mrs. Francis Burton-Harrison. žena generalnega gover-nerja Filipinov. Zapuščina umorjenega. Gostilničar Otto Zinn, ki je bil dne 5. aprila umorjen v kleti svoje gostilne, je zapustil svoji ženi $14.000. MOHORJEVE KNJIGE za leto 1915 ■o vendar enkrat dospelo. Danes smo jih pričeli razpošiljati naročnikom. Kdor želi dobiti 6 knjig In sicer: 1. Koledar za leto 1915; 2. Mesija, 1 zvezek; 3. Mladim srcem, 2. zVezek; 4. Zgodovina slovenskega naroda, 4. zvezek; 5. Slovensko večernice, 68. zvezek; 6. Duhovni boj (molitvenik), naj nam dopofljo i d o l a k. Knjigo odpoiljemo, ali po po» M, aH " Oo. Pri zadnšenjn usta je indijskih čet so pomagali Angležem Rusi, Francozi in Japonci. London, Anglija. 13 aprila. — Sest kompanij angleških teritori-jalnih čet iu mornariških vojakov s petih zavezniških križark je bilo treba, tla se je zadušilo dne 1.1. februarja v Singapore ustajo, ki je izbruhnila med indijskimi četami. Iz danes objavljene* ofici-jelne izjave vlade je razvidno, da je zavzel upor že resne dimenzije in da je bilo treba velikanskega napora, da se jja je zadušilo. Zavezniki so imeli malo izgub, dočim je padlo 52 ustašev ter jih je bilo til4 ujetih. Enajst se jih pogreša ter se domneva, da so zbežali v gozdove. Z ustajo je pričel 5. infanterijski polk, ki sest o ji iz samih domačinov. < J lasom načrta naj t■ i se ob polnoči dne 13. februarja napadlo Evropejce, a načrt sc je izjalovil in ustaja j«j izbruhnila že popoldne. Izkrcal« se je mornariške vojake z ene angleške. dveh japonskih, ene francoske in ene ruske križarke, a u-staja je že zavzela večje dimenzije ter jo je bilo mogoče zatret? šele po dveh tednih, ko je prišel parnik, ki je privedel s seboj terL torijalne čete. Dva nstaša se je po zadnšenjn ustaje obsodilo na smrt ter ustrelilo. Ko je izbruhnila ustaja, je bilo v Singapore le malo belih čet. Mornariškim četam, katere ro je na prošnjo governerja izkrcalo, pa se je posrečilo zapoditi ustaše v gozdove. Pri zasledovanju so se posebno izkazali Japonci, katerim se je posrečilo ujeti večino ustašev. ki so se skrivali v gozdovih. Eksplozija v angleškem pristaniškem mestu. London, Anglija. 13 aprila. — En deček in štirje možje so bili u-biti in 40 oseb je bilo ranjenih pri eksploziji, ki se je završila danes na ribjem tr^u v Lerwick, glavnem mestu Shetlands otokov. Kako se je izvršila eksplozija ni znano. Lerwick ima kakih 5000 prebivalcev ter je ena plavnih škotskih postaj mornariške rezerve. Mesto je tudi centrum industrijo s slaniki. Uničenje nemškega aeroplana. Amsterdam, Ilolandska, l!l apr. — Ilolandski vojaki so izstrelili danes z zraka neki nemški aero-plan. ki je letel preko bolandske-ga otoka Yaleheredd. Oba avijati-ka, ki sta se nahajala v aeroplanu, se je interniralo. Nižje cene za denarje v staro domovino. Pošiljamo denar na Kranjsko, Štajersko, Primorsko, Koroško, Tirolsko, Češko, Hrvatsko in O-grsko tako zanesljivo kakor pred vojno. Iz poslovanja zadnjih trek mesecev smo se da dobrega pre-i pričali, da pride denar tudi daj signrno v roke naslovnikov« Vojakom se ne more sedaj denar pošiljati, ker se nikdar za gotovo ne ve kje se nahajajo, ii* nam skoraj vsako pošiljatev za vojake c. kr. poštni nrad vrne. Denar nam poSljite po mestic Postal Money Order'i, ter priložite natančni Vaš naslov« in one osebe, kateri se ima izpla* Sati. K 5.... 10.... 15____ 20.... 26.... 30.... 35.... 40.... 45___ 50.... 65.... 60.... 65.... 70.... 75.... 80... 85___ 90.... 95.... 10S 110 ... .90 1.80 2.65 3.50 4.35 5.20 fi.05 6.90 7.75 8.50 9.35 10.20 11.05 11.90 12.75 13.60 14 45 15.30 16.15 17.00 18.70 K 120 ...i 130.».« 140...« 150.... 160...« 170.... 180.... 190.... 200.... 250____ 300.... 350.... 400...* 460...» 500,... «00____ 700.... 800.... »00.... 1000.... s 20.40 22.1C 23.80 25.50 27.20 28.90 30.60 32.30 34.00 42.50 61.00 59.50 68.00 76.50 84.OS 1O0 80 117.60 134.40 161.20 168.00 aal tejaki ■•'■ ■ " - - -i- -'--T GLAS NARODA" Owned (• corporation.) FRANK SAKSER, LOUIS BENEDIK, m of the corporation and _of *bov« officers : __Street, Borough of Manhattan, Mew York City, N. Y. Eft celo leto velja Mft z* Ameriko fe ......$3.00 ...... 1.60 4.00 2.00 4.80 2.66 1.70 leta................. sa mesto New York..... aa mesto New York sa vse leto........ ** pol leta...... " četi pol leta aa ** »»Topo u (M I. •« etrt leta...... "GLAS NARODA" isfeaja vsak dan jaraemii nedelj in praznikov. "GLAS NARODA** ("Voice of the People") every day except Sundays and Holidays. , Subscription yearly $3.00. Adfi Dopisi bres podpisa In osobnosti se oe pnobiajejo. — Omm* mi s« blagovoli pošiljati po -Money Order. °ri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejii^s tsralltfs naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in pošiljat v am naredite ta naslov: -GLAJ8 NARODA** v 12 Cortlandt St., New York City. Telefon 4«87 Cortlandt. m vojne. Velikanski stroški, ki so nastali za vojskujoče se države za nadaljevanje vojne, dajejo povod za različna ugibanja iu razmišljeva nja. Ta ugibanja in ti računi ima jo sami posebi le malo pomena, ker si ne more noben človek pravilno predstavljati velikanskih Kvot, ki pridejo pri tem vpoštev. Kljub temu pa tvorijo temelj za različne misli in izvajanja ter jih j«- treba raditejra upoštevati. Neki angleški strokovnjak je pričel na podlagi mesečnih izdatkov vojskujoč h se narodov ugo tavljati, koliko bodo znašali skupni stroški vojne, ako se bo slednja zavlekla ter bo trajala eela vojna nekako l^to dni in pol. Kot je stvar sedaj, je to celo vrjetno. fSkupne vojne stroške se določa za ta čas na $40.000,000.000 torej z besedami: štirideset tisoč milijonov. Od te svote odpade 25 tisoč milijonov na direktne stroške prizadetih, 500 milijonov na vojne priprave nevtralnih, 5 tisoč milijonov na razdejanje imetja, dočim odpade ostanek na izgubo dela 12 milijonov vojskujočih se mož. Da si vsaj nekoliko predstavimo velikansko svoto, naj se spomnimo, kako velikansko pozornost je vzbudilo leta 1871, ko je zahtevala nemška vlada od Francije vojno odškodnino v znesku petih tisoč milijonov frankov. Pet tisoč milijonov frankov je tisoč milijonov dolarjev in ko se je to izračunalo, se je čudil celi svet. Bilo je nekaj nezaslišanega: Pet tisoč milijonov frankov! Sedaj se pa gre za 40krat tako veliko svoto kot je bila leta 1871. To so pa le stroški ter ni všteta eventuelna vojna odškodnina. Se lažje si predstavlja človek to svoto, ako jo primerja s skupnim bogastvom kake dežele. Združene države so najbogatejša dežela sveta. Skupno bogastvo Be ceni v tem času na nekako 140 tisoč milijonov dolarjev. V to svoto je vračunjano vse, kar predstavlja kako vrednost v Združenih državah : vsa zemljišča, rudokopi, tvorniee, prometna sredstva, stroji. denar ter sploh vse, kar predstavlja kako vrednost v tej deželi. Štirideset tisoč milijonov dolarjev pa znašajo stroški vojne, ako naj bi trajala le eno leto in pol. Treba bo dela cele generacije, da se zopet ustvari vrednosti, ki bo bile razdejane vsled vojne. Naši otroci in otrok otroci bodo morali delati, da plačajo dolgove, katere se je napravilo sedaj. To pa seveda le v slučaju, da bosta svetu še vnaprej vladala denar in pa orožje. Potopljen paznik? Po listu '4Frankfurter Zeitung" javljajo "Daily News" iz Madrida: Brzojavka iz Eli Ferrola poroča, da je morje na obrežju v bližini tega pristanišča naplavilo mnogo konj in druge živine, iz česar se da sklepati, da se je tamkaj potopil velik transportni parnik. Razsodišče mesto stavke. Preteča stavka na cestnih železnicah v Auburn in Syracuse, vsled katere bi bilo ustavljeno tudi obratovanje električnih železnic v Rochester, Buffalo in v drugih mestih severnega dela države New York, je bila preprečena vsled posredovanja državnega delavskega komisarja James M. Lvneha. Ole-de spornih vprašanj, radi katerih bi kmalu prišlo do stavke, se bo vsled tega obravnavalo in jih rešilo potom razsodišča. Tako uspešno delovanje od države oživotvor-jenega delavskega departrnenta je razveseljivo in to posebno radite-ga, ker se bo posnemalo prvi vzgled ter se bo stem ugladilo pot k splošni uvedbi razsodi«"nega postopanja pri diferencah med de lavci in delodajalci. Neštevilne skušnje so že pokazale, da ni za nobeno stranko dobro, ako se preneha z delom. Ako se pravočasno uvede razsodiš«"uo postopanje, se lažje upošteva pravičnost zahtev z ene strani in popustljivost z druge kot pa v slučaju, da pride najprvo do prelivanja krvi in ubojev, kot se pri takih stavkah le prerado dogaja. Dopisi. So. Fork, Pa. — Vedno čitam vsakovrstne dopise in vem, da se povsod godi nam delavcem bolj slabo. Kadar kapitalisti vidijo, da ni "profit" po njih volji, nas po sade na — cesto, oni pa čakajo s polnimi blagajnami denarja na "profit opportunity". Vsa ta gonja in boj za obstanek, me je privedlo do tega, da bodem skušal organizirati "Slovenian Coal Mining Co." — Ker sem že večkrat z rojaki o tem razpravljal, želim, da bi se vsi, ki se za stvar zanimajo javili do 1. maja. Kakor hitro dobim prijave, se zberemo k skupnemu posvetovanju ter uresničimo idejo. Vsak delničar bi bil zaposlen pri domačem podjetju, brez delnice sploh dela ne dobi, kakor tudi delnice ne, ako ni vposlen pri družbi. Natančna poročila in pojasnila o ordrih bom podal na zborovanju. Vzeli bomo premogov rov v rent. Ce kupimo namreč premog, moramo plačati. Tak, ako pa imamo rov v rentu. začnemo takoj lahko obratovati, in to ne da bi plačali "Coal tax", katero tako zahteva postava. Ker smo Slovenci prve vrste delavci, zakaj bi svoje inoči porabili v profit tujcem ? Imamo toliko organizacij, a vse so vstanovljene v takem smislu, da moramo le plačevati, denar pa leži mrtev za nas! Zakaj pa bi mi ne imeli svojega podjetja, kjer bi se tudi kaj okroglega pridobilo? Ako bomo samo "živio" vpili, in ne bo mo porabili svojili moči za sebe, bomo ostali sužnji tujcev. Jaz sem zadovoljen dati v to svrho $500— 1000, in imam že par somišljenikov, kateri pristopijo s precejšnimi svotami. Torej rojaki, kateri hočete stalno delo, ter delati zase. premislite dobro! Vsa natančna pojasnila bodem podal na zborovanju. K priglasitvi priložite znamko za odgovor, če bo pa preveč priglasitev, bodem naznanil dan zborovanja v "Glas Naroda". S pozdravom vsem zavednim delavcem. Frank Petrič, Box 862, So. Fork, Pa. De Pue, HI. — Vse se probuja, kar je slovenskega, tudi tu v našem majhnem mestecu. Naši rojaki so uvideli, da je v združenju moč ter so pričeli gledati, da pridejo do večjih pravic. Bilo je že omenjeno, da so Slovenci tu prvi v trgovini, vendar nam hočejo kratiti državljani nekatere pravice. — Naša podružnica Slovenske Lige dobro napreduje. Njeni napadalci so utihnili, ker so uvideli, kake plemenite namene ima. Začeli so se sramovati zatajevanja ter napadanja svojega lastnega naroda. — Tudi čitamo mnogo tu v naši naselbini. Skoraj vsak rojak je naročen na eden ali več časopisov, seveda zavzema prvo mesto vrli dnevnik 'Glas Naroda', neustrašeni bojevnik in zagovornk slovenskega naroda. — Dela se tu še precej dobro, a je zelo veliko brezposelnih ter jih čaka cel polk pred vratmi tovarne M. P. Z. Works, ki je edina tovarna tukaj naokoli in je v njej zaposlenih 900 do 1000 težakov. Mestece De Pue leži blizu majhnega jezerca, ki je imenujemo De Pue Lake in v katero teče nekoliko reka Illinois. Zato imamo zabavo tudi z ribarstvom in tudi na lov gredo lahko rojaki nedaleč od tukaj, kadar se jim poljubi. Kar se tiče nas žen, imamo pa dobro zabavo v gledališču rojaka GLAS NAHODA, 14. APRILA 1915. no gledališče, ter sploh Slovenci radi podpiramo svojega rojaka. Mnogo rojakov ima tudi svoje domove in hiše tukaj ter se nekako podomače počutimo. Ker je tukaj tudi precejšnje število naših krvnih bratov Srbov. Huso v in Hrvatov, živimo pomešani skupaj ter se prav po bratski razumemo. Pozdravljam vse zavedne Slovence in Slovenke! — Marv Grame. Calumet, Mich. — Tu delamo s polno paro a plača je še vedno slaba ter je polno brezposelnih. Ne svetujem nobenemu sem hoditi, ker Calumet ni več. kar je bil pred leti. — Zadnje dni je hudo pobilo rojaka Mat. Banovca v rudniku. Nanj je padla plast s tako silo. da mu je strlo rebra, a je upati, da bo kljub temu okreval. Glede društvenega stanja ne vem kaj poročati. ker se je Calumet razcepil na dve stranki. Ni moj namen trditi, da je ena ali druga boljša, vem pa. da prepiri ne rode dobrih sadov. Kakor je slišati, je tudi tu nekaj rojakov, ki se zanimajo za Slov. Ligo. Kakor se vidi. se bo ustanovila tu podružnica Lige, ker je že čas, da se malo zdramimo in spanja. — Zvesti zasledovaleč dopisov. Clinton, Ind. — Dela se tukaj ne dobi. Štiri milje iz Clintona so novi premogorovi in družba da vsakemu delo, ki kupi lot. Seveda mora lot takoj in drago plačati. Ta kupčija prav dobro napreduje. Slovenei imajo nekega Polentarja, da zanje posreduje. Pozdrav vsem zavednim rojakom! — Frank Oblak, linijski premogar. Kingston, W. Va. — Prosim, da priobčite dopis iz te male slovenske naselbine, da ne boste mislili, da spimo tu spanje pravičnega. Kakor rojaki po drugih naselbinah, tako se tudi mi zanimamo za Slovensko Ligo ter smo si ustanovili podružnico dne 14. februarja t. 1. in sicer z eno besedo vsi iz Kingstona in Milburna. Le tako hodimo naprej pogumno, pa bomo gotovo dosegli, da bomo tudi mi Slovenci dosegli svoje pravice. Saj je že menda čas, da se znebimo nemškega jarma. Tukaj v King-stonu in Milburnu se je delalo do sedaj s polno paro, od zdaj zana-prej pa nam bodo dali počitnice, kakor nam obetajo, seveda ne vem, za koliko časa. Tu se je pripetila v rovu zopet strašna nesreča dne 1. aprila t. 1. Nam Slovencem zelo priljubljen rojak Jos. Mahne, doma iz Cirknice pri Rakeku na Notranjskem je šel zjutraj zdrav in vesel na delo in mislil je, da se bo tak tudi vrnil od dela. Pa usoda je bila drugačna. Nad njim se je utrgala v jami plast kamna ter ga pokopala pod seboj in sicer ob štirih popoldne. Plast je bila tako velika, da so štirje delavci komaj z njega zvalili. Pol ure je bil pod kamnom, ko je vpil in kričal na pomoč, predno so prišli do njega, ker vsi iz okolice njegovega rova so bili že odšli domov, drugih pa že ni bilo več, razven kompanij-skiL delavcev, ki so ga tudi rešili izpod plasti. Njegova lastna svetilka, ki mu jo je vrglo z glave, je gorela dalje na tleh ter ga žgala naravnost v roke, tako, da mu je zažgalo meso, pa je sam ni mogel odstraniti. To je on sam povedal, ko so ga prinesli domov na nosil-nicah ob petih zvečer. Ob pol desetih zvečer pa je že izdihnil svojo blago dušo. Imel je v petih krajih zlomljen hrbet (križ), drugega mu pa ni nič zlomilo. Eno uro predno je umrl me je prosil, naj grem po zdravnika. Nisem ga dobil doma, ker je bil v kinematografu. Šel sem ponj seveda tja. On je že vedel, kaj da je, ker je bil pri njemu, ko so ga prinesli domov. Prosil sem ga, naj gre takoj k bolniku, ki je zelo slab, a on je rekel, da bo prišel potem, seveda po igri. Res je potem tudi prišel, a bilo je že prepozno, ker je revež že prej izdihnil. Očital sem mu, zakaj ni prišel precej, pa je rekel, da bi vseeno umrl. Taki so kompa-nijski mazači, da jim je ljubša ena igra, kakor pa en ubogi delavec, od katerih živi. — Ranjki je bil član društva Sv. Barbare v New Alexandria, Pa. K zadnjemu počitku smo ga spremili v Charleston, "W. Va. z vsemi častmi na katoliško pokopališče. Sprevoda so se udeležili vsi tukajšnji Slovenci, iz česar se vidi, da je bil ranjki pri rojakih zelo priljubljen. Rojakom se zato kar najlepše zahvalim in mi bo to, ostalo vedno v spominu. Ranjki je bil star 36 let ter še samec. Tu zapušča enega žalujočega brata, v stari domovini pa eno sestro ter mater. Bodi mu lahka tuja svobodna žemljica, nam pa ostaneš vedno v spominu! — Hribolazec. Akti Zgodovinski Is Neronovih ZA VSEBINO OGLASOV NI ODGOVORNO NE TJFBAVNI- Vtnc. Mačka, ki ima dobro ureje-^TVO NE U5WNI&TX0, •m Spisal Aleksander Duma«. (Nadaljevanje.) Neron se je umaknil v svojo so bo in je dal poklieati Aniceta. Ta je bil po svojem povratku poročal cesarju o vspehu svojega poslan stva. in cesar, prepričan o njegovi zvestobi, ni niti najmanje dvomil na resničnosti njegovih besed. Kako veliko je bilo raditega Aniee-tovo presenečenje, ko mu je planil Neron nasproti in vzkliknil: "('emu si mi vendar dejal, da je mrtva? Zdolaj je sel. ki mi ga je poslala." ' Torej je moral priti iz pekla", je odgovoril Anicet; "kajti videl sem. kako se je podrl strop in kako je ladja izginila v valovih; čul sem tudi glas: "Jaz sem Agri-pina cesarjeva mati," in videl sem kako ji je nekdo z veslom razčes-nil glavo." "Xo, motil si se. Mrtva je Aee-ronija, a moja mati je rešena." "Kdo pravi to?" "Osvobojenec Agerin." "Ali si ga videl?" "Ne še." "Kaj misli ukreniti božanstveni cesar ?'* "Ali smem računati nate?" 'Življenje žrtvujem za cesarja/ "No. dobro! pojdi v sosednjo sobo, in čim zakličem na pomoč, vstopi naglo, zagrabi Agerina in reci, da si ga videl, kako je dvignil bodalo proti meni." "Tvoja želja mi je ukaz," je odvrnil Anicet, se poklonil ter vstopil v poleg nahajajočo se sobo. Neron je ostal sam, vzel v roke ogledalo, in ker je videl, da ima spačen obraz, si ga je pobarval z rdečo barvo, da bi skril bledico. Nato si je uredil lase iu gube na svoji togi, kakor da bi imel stopiti na oder, in v tej naučeni pozi je legel na počivalnico, kjer je pri čakoval Agripininega odposlanca. Prišel je sporočat Neronu. da je njegova mati rešena; pripovedal mu je o dvojni nesreči, ki je zadela ladjo, pri čemer je Neron poslušal, kakor da bi ne vedel niče sar; nato je še pripomnil, da je rešil Agripino neki ribiški čoln. ravno v trenutku, ko so jo jele zapuščati moči in ko bi ji ne bil mo gel nihče več pomagati, nego bo govi. Ta čoln jo je (^peljal skoz prekop cesarja Klavdija do lukrir skega jezera. Na obrežju jezera jo je pričakovala nosilnica, s katero so jo prenesli v njen dvorec. Odtu je takoj poslala sužnja k cesarju, da. mu sporoči o njeni rešitvi. Za rotila ga je tudi, naj je nikar ne obišče, četudi bi si želel, kajti se daj da potrebuje miru. Neron ga je poslušal dokonča in je lilinil zaporedoma bojazen, pre senečenje in radost. Ko je izvedel, kar je hotel vedeti, namreč, kje da se nahaja mati, se je takoj lotil izvršitve načrta, ki ga je bil sko val v naglici; zalučal je odposlancu meč med noge in je poklical na pomoč. Se predno je odposlanec utegnil vtajiti dozdevni napad, so ga že izročili pretorijanskemu stotniku, ki je bil prihitel s telesno stražo, čim je začul cesarjev glas. Planil je po hodnikih in razglasil, da je bil izvršen na cesarja napad po naklepu njegove lastne matere. Med časom, ko so se v Baolih vršili ti dogodki, je Agripino, kakor že rečeno, rešil neki ribiški čoln, ki se je v pozni uri vračal v pristanišče. Toda v trenutku, ko je Agripina dohitela čoln, je Akto vprašala, če se čuti dovolj močno, da bi priplavala do obrežja, ki se je že videlo v daljavi; kajti ni vedela, če jo bo Neronova jeza preganjala do njenega dvorca ob lukrinskem jezeru, in ni hotela, da bi tudi mlada deklica, kateri je bila dolžna življenje, morala poginiti ž njo. Akta je uganila povod, ki je silil cesarjevo mater k temu početju, goreče jo je prosila, da bi ji smela slediti, toda Agripina ji je velela, naj jo zapusti, ter ji je obljubila, da jo pokliče k sebi, čim bo iz nevarnosti. Akta je ubogala, in Agripina, ki je bila medtem neopažena. je poklicala leno se pregibajoeo barko, dočim se je Akta nevidno oddaljevala in bela in lahka polzela po morski površini kakor labud, ki skriva svojo glavo pod vodo. Čimbolj se je Agripina bližala obrežju, tembolj je to postajalo živahno. Videla je, kako brezumno švigajo lučice sempatja, in ve- vc matere. Nato so odhiteli na obrežje vsi njeni suSnji, varvanci in prijatelji, upajoč, da se je morda rešila, ali pa, da je morda morje splavilo nje truplo na suho. Cim so opazili v temi bela jadra, so se vsi zbrali v pristanišču, in ko so izvedeli, da se v barki res nahaja Agripina, se je tarnanje izpreine-nilo v vriskanje. Tako se je kakor v triumfu, v rokah svojih služabnikov in spremljana od razburjene. kakor iz spanja vzbujene množice, vračala v svoj cesarski dvorec, čegar duri so se takoj zaprle za njo. Toda kljub temu je množica pričakovala zunaj in je v svoji preveliki radosti in ljubezni zahtevala z živahnim vzklika njem. da se prikaže žena. kateri je bil senat na cesarjev ukaz podeli I naslov "prejasne". Toda Agripina se je umaknila v svoje sobane, ni se pa veselila tega navdušenja od strani prebivalstva ; narobe, bila je celo vsa prestrašena, kajti vedela je, da priljubljenost pomenja na Neron o vem dvoru zločin, in to tembolj, če izkazujejo to priljubljenost pregnancu. Cim je dospela v svojo sobo, je pozvala k sebi Agerina, edinega človeka, na katerega se je zamogla zanašati, in ga je. kakor smo videli, odposlala k Neronu. Šele, ko je izpolnila to dolžnost, se je spomnila svojih ran: ko se je povezala, je odpustila vse svoje spremljevalke in je legla v posteljo. Z glavo, skrito v blazine, se je popolnoma udajala strašnim mislim, ki so jo mučile, dočim je postajalo zunaj vsklikanje množice vedno bumejše. Naenkrat j«-teh tisočero in tisočero glasov u-rnolknilo., vsklikanje je potihnilo kakor začarano; baklje, ki so plaratele skoz okna kakor odsev požarja, so ugasnile. Noč se je zopet stemnila, in nastala je usodna, tajinstvena tišina. Agripina je začutila, kako jo po telesu pretresa smrtna groza, in mrzel znoj se ji je cedil po čelu. Uganila je, da množica ni utihnila brez vsakega povoda, da ni brez vzroka pogasila bakelj. V resnici je čula, kako je vdrla v zunanje dvorišče oborožena četa; nato so jeli odmevati koraki po hodnikih od sobe do sobe. Agripina je prisluškovala temu nerazumljivemu, grozečemu ropotu, naslonjena na posteljo, loveč sapo; toda ni se zgenila. Ker se ji je zdel beg nemogoč, ni niti mislila na to; slednjič je odprla vrata svoje sobe. Zbrala je ves svoj pogum in se je ozrla, bleda, toda odločna. Na pragu se je po javil osvobojenee Anicet, za njim tetrarh Ilerkulej in pomorski stot nik Olarit. Ko je zagledala Aniceta, o katerem je vedela, da je za upnik Neronov in izvrševalec njegovih ukazov, je izprevidela, da jo pričakuje smrt; zato ni niti z be- sedico potožila, videč, da je vsaka prošnja zaman. "Ce prihajaš kot odposlanec, povej mojemu sinu. da sem zopet zdrava: če pa prihajaš kot rabelj. izvrši, kar ti veleva služba!" Ne da bi bil odgovoril na te besede. je Anicet izvlekel iz nožnice meč in je stopil k postelji. Agripina je razgrnila odejo in je de-jla. obrnjena proti morilcu: "Prokleto bodi moje telo!" Morilec jo je zabodel in umrla je s prokletstvom. izrečenim nad svojim lastnim telesom, ki je nosilo takega sina. 1 Umrl je v Pragi slikar Herbert (i. Masarvk. sin profesorja T. G. Masarvka. v starosti 35 let. Obolel je bil na lega r ju. tem že opetovano pisali. n70-71 enotno nemško državo. To je delo liis-mareka, najznamenitejšega nemškega državnika, ki j«* s svojo e-nergijo spravil vse Nemee razven onih v Avstriji pod dedno žezlo Holienzollerncev. Že od nekdaj so prihajale skoro vse velike ideje, ki so se kasneje uresničile v korist in prospeh nemštva. iz Prusije. Tam se je začel tudi takozvani militarizem, ki je poplavil potem celo Evropo, in v Prusiji ji' bila najprej upeljana splošna vojaška služba. Sploh se posebno Prnsi kaj radi trkajo na svoje prsi ter] bahajo s svojo kulturo ter imenujemo zato mnogokrat vse Neuiee Pruse, kot en sejanlli s travo. Tri poslopja. IV2 milje od letovišča. Blizu dve veliki žagi, kjer se vedno laliko delo dobi. Cena $1000, takoj se plača $400; ostalo na lahke pogoje. Lepa prilika. Štev. 7. 40 akrov lepe valovite zem Ije. Šola, trgovine, pošta in mlekarna blizu. Dovolj lesa za dom in prodajo Cena $500. Jako lahki plačilni pogoji. Štev. 15. Farma 80 akrov: 41,« milje od postaje. Ravna zemlja. 45 akrov obdelanih, ostalo ima precej dobrega lesa. Dvonadstropna hiša iz opeke. Veliki hlev. 10 glav goveje živine, par konj, mašinerlja in orodje. Vse vknp $4500. Plačilni i»ogoji po dogovoru. Najlepša prilika. Štev. 10. Farma 80 akrov: 35 akrov orane zemlje, ostalo pašnik in gozd. Ob glavni cesti. Telefon napeljan mimo. Vodnjak z izvrstno vodo. Velika hiša, hlev in druga gospodarska poslopja. To je farma za veliko familijo. Cena $3600; takoj ena Četrtina; za ostalo dosti časa. Štev. 22. 45 akrov farma: 30 akr. očiščenih. Hiša, hlev. Vse potrebne naprave blizu. Ob glavni cesti. Cena $1500. Takoj $500. Ostalo na dolgo časa. Štev. 21. Farma 80 akrov: 1% milje od pošte in železnice. 20 akr. orane zemlje. Dobra hiša, dva hleva, mlin na veter in dr. 2 konja, C glav gov. živine, 50 kokoši, vozovi in orodje. Vse skupaj samo $3000, ako se v kratkem proda. Lahki plačilni pogoji. Štev. 53. 40 akrov farmske zemlje s poslopji. Precej lesa. Cena $800. Takoj samo $250, ostalo na lahke pogoje. Vise te, kakor tudi mnoge druge farme, ki jih imam na prodaj leže v priznano najboljšem dela severno-sredne-ga Wlsconslna. Pišite po cenik. Poleg tega imam na prodaj tudi mnogo rodovitne neobdelane farmske zemlje po $10 do $20 aker. Zakaj potem plačevati več za slabSo zemljo in na slabšem krajo. — MoJa večletna izkušnja in moje zastopništvo mi omogo- :: - r___-L - „ Ca ponuditi rojakom te izvanredne pri- ter ji je prinašal krik, eegar po- llb.„ „ _ j .. . . . . , ,. . , like v nakup. — Pišite ali pridite na: vod ji je vzbujal skrbi. Cim se je ^ zakrajžek, n 2, namreč Anicet vrnil v baoliško državni našel, zastopnik za Wisconsin pnstamsce, je dal razglasiti vest in za Soo Line o potopu ladje in o smrti cesarje- Nt PM Ara, Mfhnnkee, Wis. I ? Aii hočete celo svoje življenje žrtvovati ? K svojim delodajalcem in jim kupičiti bogastvo s svojimi žulji, S da vas v slučaju bolezni in nesreče ter na stara leta prepuste £ svoji žalostni usodi in Vas pošljejo s trebuhom za kruhom, ker S jim ne morete več koristiti? X LASTUJTE FARMO! Kupite si kos dobre in rodovitne« zemlje v ugodnem, prijaznem in zdravem kraju. ZEMLJA bode vaš najzvestejši prijatelj! ZEMLJA vam nosi največje obresti. — ZEMLJA bode redila vas in vašo družino. ZEMLJA vas bode postavila na trdne noge ter vam pri-jjj pomogla do samostojnosti. — ZEMLJA vam bode dala bogate stvo, blagostanje, srečno, zadovoljno in neodvisno življenje. ZEMLJA in življenje na farmi v prostosti naravi vas ohrani pri jjj zdravju. BODITE samostojni, dokler imate še priliko, ijj VPRAŠANJE je: Kam se obrniti in kje kupiti, da bodete dobili dobro zemljo, na kateri lahko vse to dosežete. Prodajalcev je veliko in vsak hoče prodati svet pod različnimi pretvezami ne glede kam vas spravi. RADI tega vam svetujemo da se obrnete na rojaka A. Mantel-na, kateri vam bode dal pošten nasvet ter vas napotil da kupite naravnost od lastnikov ter vara prihranil lepe svote denarja ki bi ga drugače morali plačati agentom. Po pojasnila pišite ali se pa osebno zglasite pri A. Mantel 133 W. WASHINGTON ST. Room 1007 CHICAGO, ILL. Sfi ZASTONJ deset (10) HASSAN! kuponov (1ZREŽITE TA KUPON) MMM Ta POSEBNI KUPON je vreden deset (10) HASSAN CIGARETNIH KUPONOV ako M ga predloži skupno z devetdesetimi (90) ali več red nimi HASSAN CIGARETNIMI KUPONI v kaki na. Bih HASSAN PREMUSKIH POSTAJ ali pri THE AMERICAN TOBACCO CO, Premium Dept. 490 Broome St, New York, N. I, (Ta ponudba ugasne 31. decembra 1915.) T/ 1 2S&32C&32C&33C& Velika vojna mapa vojskujočih se evropskih držav. Velikost )e 21 pri 28 palci H* Cena 15 centov. Zadej je natančen popis koliko obsega kaka dršra^ koliko ima vojakov, trdnjav, Bojnih ladij i. t d. V zalogi imamo tudi Novo stensko mapo cele Evrope. Cena ji je $1.50. Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Rasi je, Nemčije, Fraaefjt, Belgije in Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno in Tsak stane 60 centov. Naročila in denar pofiljite nai Slovenk Publishing Company, 82 Cortlan it Stmt New York, H. Y. &35S84 \ GLAS NARODA, 14. APRILA 1915. Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v drla vi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. GLAVNI URADNIH; Predsednik: J. A- GERM, 507 Cherry Way or box 57, Brad-dock, Pa. Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave., Bar-berton, O. Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS KASTELIC, Box 583, Salida, Colo. Dr. MARTIN J. VRHOVNI ZDRAVNIK: IV EC, 900 N. Chicago St., Joliet, I1L Ohio. NADZORNIKI: MIKE ZFNICH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER ft PEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kana. JOHN VOGRICH, 444—6th St., La Salle, 111. JOHN AI'SEC, 5427 Homer Avenue, N. E. Cleveland, ^ JOHN KRŽISNIK, Box 133, Burdine, Pa. POROTNIKI: PRAN JUSTIN, 1708 E. 28. St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR. 308—6. St., Rock Springs, Wyo. G. J. PORKNTA, Box 701, Blaek Diamond, Wash. POMOŽNI ODBOR: JOSEPH MERTEL, od društva hv. Cirila in Metoda, 1, Ely, Minn. LOUTS CHAMPA, od društva a v. Srca Jezusa, itv. 2, Ely, Minn. JOHN GRAHEK, »t., od druitva Slovenec, itv. 114, Ely, Minn. Vsi dopi»i tiktjofi se uradnih radev kakor tudi denarne poSi-'jatve naj se poiiljajo na glavnegtt tajnika Jednote, vse pritožbe p« na predsednika porotneg-a porotnefra odbora. Na osebna ali neuradna pis me od strani članov se ne bode isiralo. Društveno glasilo: *'GLAB NARODA". Članom in odbqrnikom krajevnih dru Ste v v naznanje! Vse proteste, incijative, predloge in sploh vse uradne atv ri oairoraa dopise, ki se tičejo J. S. K. J. JE POŠI-LJ iTI GLAVNEMU TAJNIKU. Najprej mora glavni tajnik vse pregledati, ker mi brea njegove vednosti ničesar ne natisnemo, kar se tiče k Jednote. Vse, kar bo on odobril, bo v našem listu pravočasno >bčeno. Uredništvo Cr. N. NOVICE IZ STARE DOMOVINE. KRANJSKO. r Pokopali so dne 15. in. m. v Sta- i ri Loki iro^po M in ko Kalmi, rojeno Krt>k, lastnico znane gostilne; Vincarje v Škof ji l*oki. Mož rajni*«? Aiulrej Kalau je na vojski in j ga pogrešajo. Kalanova je naj brž e umrla, ker je hudo žalovala za j mo/ein. Pogreša se Ciril Premrl, rez. I nad poro«'-u i k p«*H(M)lka. 15. slot-J ni je, vojna po.sta št. NJ. V zaeetku decembra odšel je na severno bojišče in »e ni več oglasil o«! 21. de-cembra 1914. Pogrela se Jožef Zajec, lovec 7. lovskega bataljona. 1. stotnija. vojna pošta 73. Od 23. a v pusta se ni oglasil. Poizvedovanje so dognala, da je dne 16. oktobra odšel na dopust iz c. kr. rez. bolnice Steyr. Ranjen je bil v levo roko. Umrl je v Št. Vidu nad Ljubljano g. Virpilij Toplihar. Pokoj-Uiik je bil dne 15. februarja poklican pod zastavo. V vojaški službi je dobil pljučnico in potem še le-gar in je tema boleznima končno dlepel. Is notarske službe. Litijski no-ir Luka Svetee je radi visoke irosti opustil notar i jat. Poena zima na Gorenjskem. Te se je osobite po gorenjskih do-[h ponovila z«'lo občutljiva zi-Snežilo je in zmrzovalo. Na irski cesti so se blizu koroške odtrgale skale. Škodo so Milu popravili. rega našli so 12. marca ipea Antona Kolesji pml neko do v Poini. Koleša je šel 24. fe-larja iz Poljšnika v Litijo na febiranje, kjer je popival. Precej )trkan se je podal popoldan do-»v, a ni prišel več domov, mar-je v temi igrešil pot. padel v td in se ubil. v Kranju in na Gorenj-V noči od 14. "tra 15. marea ob 11. ponoči itneli smo na ljskem največji potres za v aprilu L 1895. Pred potre-v smeri Cerklje, Šen >vo proti Kranju zrač in bučarije, kakor da bliža huda nevihta. Skočim k : Nebo, kakor ribje oko jasno, 5je je ledenomrzlo in rezko, v posteljo, le nekaj trenot-kar začutim vrelcu podob io zaporedno za v zdi go sunkoma, liavpič- _ no. postelja zaškriplje, po«lol»e se zganejo, imam občutek, tla se strop u«l«'re. Xa to pet sekund mir. zatem do .j šibkejših sunkov in konec je. Ta potres so čutili po Gorenjskem v Kranju, v Predosljah in daleč naokoli. Na kakšni bolezni je umrl? Med vožnjo iz Trsta v Maribor je dne 16. marca umrl nadsprevodnik Južne železnice Fran Haberl. Že par postaj pred Ljubljano mu je postalo slabo. Do Zidanega mosta se je njegovo stanje še poslabšalo. Jel je bljuvati in na raznih telesnih delih so se pojavile temne krvne podplutbe. Ker ni bilo nikjer dobiti nobenega zdravnika, so bolnika peljali v Celje. Toda še predno so ga pripeljali v Celje, je Haberl umrl. Čudno je, da je mrtve-čeva glava takoj očrnela. Za sedaj so mnenja, da je llaberla zadela posebne vrste kap. Umrla je v Ljubljani na Sv. Petra cesti štev. 46 ondotna posest-nica gospa Frančiška Pukelstein po dolgem bolehanju Odlikovanje. Stotnik domobranskega polka št. 1. g. Anton Krejči. iz znane ljubljanske rodovine, je odlikovan z vojaškim zaslužnim križcem z vojno dekorakijo. Odlikovan pomorščak. Stanko Koderman, topničarski učitelj na ladji **VVieii'\ je dobil srebrno hrabrostno svetinjo 2. razreda, ker je s svojima 24 cm topoma izvrstno streljal na 1600 metrov visoko stoječo črnogorsko baterijo. Umrla je v Vižmarjih posest niča ga. Helena Bizjak, roj. Planin-šek, po dolgi bolezni. Umrla je v Novem mestu ga. Ivana Ramor rojena Peternel, soproga c. kr. cestnega mojstra. ŠTAJERSKO. Padla sta na severnem bojišču, kakor javlja uradno poročilo, Ant. Vnkšinič, posestnik in mlinar na Božakovem št. 3; padel je dne 9. septembra 1914 pri Grodeku. V bolnišnici Satoralja Ujhely na O-grskem je umrl za ozeblinami Iv. Težak, posestnik in mlinar na Božakovem št. 11; umrl je dne 21. novembra 1914. Ta dva sta bila še mlada, prvi star 29 let, drugi 32 svetovalca, kakor tudi dva najuglednejša in nadebudna moža. Strašna smrt slovenskega častnika. Absolvirani jurist in rezervni poročnik 2. bos.-here. polka Iv. Grandovec iz Trebna je bil 21. februarja na severnem bojišču zadet od sovražne krogle. Podal se je v lazaret, katerega je takoj nato vžgala sovražna granata, tako da so ranjenci, med njimi tudi poročnik Grandovec. zgoreli. Legar v Gaberju pri Celju. Iz Celja poročajo: V Gaberju se je močno raznese! legar. Obolelo je že nad 70 oseb; večina od njih se nahaja v izolirniei celjske bolnišnice. Bolezen je dosedaj omejena na nekatere hiše v Gaberju in v Spodnji Hudinji. Vlom v notarijatsko pisarno. Iz Rogatca poročajo: Neznan tat je vlomil ponoči v pisarno tukajšnjega notarja dr. Baumgartena. Odnesel je raznih pisarniških predmetov v vrednosti kakih 50 K. Zamenjati je hotel konja. Pred kratkim se je vršil v St. J ur ju ob južni jeleznici konjski sejnv Vojna uprava je nakupila ne'.*aj konj. katere je postavil četovo ■ - • ^ - • . 6104 St Clair Ave., Cleveland, Ohio. GLAS NARODA, 14. APRILA 1915. BEDAK ROMAN. KeUenuum. — Za "G. N." priredil J. T. (Nadaljevanje.) Eisenhut je letel kolikor je mogel preko trga naravnost proti reki. Snežilo je. — Majhni kosmi, kristalom podobni so padali z neba in pokrivali pot. Eisenhut je šel z dolgimi koraki preko mosta, ko je pa dospel na polje, je začel zopet bežati. — Tam zunaj je bila črna in temna noe iu veter je pihal preko ravnine. Temna Eisenhu-tova postava se je prikazala na višini, zopet izginila v dolino iu se zopet prikazala. Letel je in letel, dokler se ni zgrudil upehan v sneg. — Snežni kosmi so mu začeli pokrivati obleko, lase in brado. Ko je zopet odprl oči, ni vedel, kaj se je pravzaprav zgodilo. — Pole«; nje«ra j«* klečal mož k i iu ga drgnil s snegom. — Eisenhut je vprl vanj svoje zmedene oči. Poleg njega je klečal Grau. \ TRETJE POGLAVJE. ** 1 V Eisenhut in (Jrau sta šla hitro preko mosta. Uran mu je posodil suknjo in klobuk. — Ne vem — je izpregovoril Eisenhut s tresočim glasom-- ne vem. kako ste me našli? — To je čisto uiekaj naravnega, gospod Eisenhut. — Po sledu sem šel in Vas našel. To je nekaj čisto naravnega. — Le naprej. Eisenhut je odkimal. — Sanjalo se mi je o velikem ognju. — Pri njem sem se ogrel. — Velik ogenj je bil. — C'isto vanj sem bil •-• gel in sem se ogrel. — Ogenj me je poklical po imenu: — Eisenhut — je zakričal, Eisenhut, plesi, pleši !. . . . In jaz sem plesal. — — .laz sem plesal, ogenj se je pa smejal.--Tedaj ste me Vi potre- sli. Najrajše bi bil umrl — toda kakor vidim, še vedno živim.... Tudi v vodo sera hotel skočiti, naravnost v vodo. Toda voda se je tako (»lesketala. — Mrzla je bila in pokrita z ledom. — Pod ledom plavati j«* pa težava, kaj ne?--Na smrt si obsojen. Eisenhut, mi je nekaj reklo.--Na smrt--na smrt!.... Umreti moraš — moraš.... Hal sem se. strašno sem se bal.--Nato se mi sanjalo, da sera res utnrl, in da ste Vi govorili na grobu____Moj Bog!.... Kako strašno je bilo! Eisenhut s*» je jokal, se smejal, in CJrau je dobro slišal, kako so mu šklepetali zobje. Raz/alil sem Vas, gospod tiran, nocoj sem Vas raz/.alil, prositi Vas moram za odpuščanje. — Pustite vendar to. Saj ni vredno, da bi mlatila prazno slamo. Ko sta dospela do Eisenhutove hiše, mu je rekel: — Ali smem iti malo k Vam? Ali smem, gospo«! Eisenhut? — Slabi ste še in postrežbe potrebujete. Pri tem ga je tako čudno gledal v oči, da mu ni mogel odbiti prošnje. Skopuh je postal naenkrat zelo ponižen. Odprl je vrata in ga povabil — le vstopite, prosim. V hiši je bilo temno in je dišalo po plesnobi. — Nekaj je zašu-melo in skočilo je preko Orau-ovih nog. — Nikar se ne preplašite, gospod. Podgane so tukaj, veste. Zategadelj tudi stanujem v prvem nadstropju. Ko je tlr-iiu odprl velika Železna vrata koncem hodnika, je začelo po celi hiši zvoniti. — To so zvonci. Zaradi tatov, veste. — Pred njimi ni človek nikoli dovolj varen. Pred sprejemnico v prvem nadstropju je ležal majhen rjav psiček, ki je neprestano mahal z repom. Poglejte! Ali ste že videli takega psa? — Zakaj pa ne lajaš, če pride tujec v hišo? O ti bestija! Priček se je preplašen stisnil v kot. Eisenhut je prižgal svečo, jo postavil na mizo in sedel v naslonjač. Stanovanje je bilo zelo priprosto opremljeno. Poznalo se je, da živi v hiši človek, kateremu ni veliko za red. — Stene so bile prazne, tapete so ponekod odstopile, dišalo je kakor v kleti. — Poleg vrat je Stara omara, ki je bila prenapolnjena z raznimi steklicami. — Eisenhut se gotovo ni branil dobre kapljice. Ko je (Iran zakuril v peči. se je vrnil in sedel poleg Eisenhuta. — Kako neprijazno je Vaše stanovanje, gospod Eisenhut. — Kako lepo hi lahko imeli, če bi hoteli. Saj imate menda dovolj sredstev, slike bi imeli po stenah, po tleh preproge in na oknih cvetlice. — Tudi ure bi ne smelo manjkati. Pa tudi knjig nimate, lepih knjig. — Ko bi bili včasih utrujeni, bi prišli domov, sedli v naslonjač in začeli brati. — Moj Rog. koliko lepih knjig so spisali ljudje! — V knjigah zadobi človek mir, veselje, lepoto in svet. — Če hočete, bom šel z Vami v knjigarno? — Ali želite malo groga? Eisenhut je bil zaprl oči in nepremično sedel. — Z glavo je odkimal, ne da bi ga pogledal. — Nikar ne bodite neumni. — Čevlje Vam bom sezul, da se ne boste prehlad i I i. — Ali ni že malo toplejše v sobi? Sezul mu je čevlje in mu s preprogo zavil noge. — Vse je končano, vse. — je zamrraral Eisenhut. — Kot prijatelj sem prišel k Vam, gospod EisenJiut. — Veste, kot prijatelj. Eisenhut se je začel po vsem telesu tresti. - Ali v rja mete, da je peklo — ga je vprašal Eisenhut po dolgem molku. — Ne. ^ vrjamete ? f i M — Vi n — Ne. — Zakaj ne T * — Zato, ker ne vrjamem. • — 1 >obro. toda Vi se motite. — Da, peklo je. Strašno je to peklo, .laz Vatn povem, da je peklo, da mora biti. — Življenje je peklo. jaz sem j»eklo .— Poglejte me. jaz Eisenhut sem peklo! — Moje misli in moje sanje so moje jn-klo. — Psa lahko postavim pred hišo. da mkdo ne more notri, vprašam Vas, ali lahko postavim psa pred glavo. ali ga lahko postavim pred srce T---Po dnevi se že nekako razvedrim, toda po noči. — Zdi se mi, da je celo moje telo pokrito s krastami in mehurji. — Ali je to življenje? — Ne, to. je peklo! Včasih se mi dozdeva, da je pri meni pajek, ki mi počasi sesa oči. — Ali ni to nekaj strašnega?--- Zakaj ne morem biti tak kot so drugi ljudje, zakaj ne morem biti srečen? — Zakaj ne morem jaz reči: _ Dober dan, kako se kaj imate? — Zakaj se ne morem jaz smehljati...... V družbi nisem priljubljen in zato sovražim ljudi. Ljudi sovražiti, je pa tudi peklo. — Če kdo koga hvali, mi je ravno tako, kot da bi me zbadal z nožem v srce. — Vsi dobri ljudje so pravzaprav hinavci, vsi dobri ljudje se sovražijo med seboj, kakor hudiči se sovražijo. Jaz ne verujem v Boga, jaz v nič ne verujem._ Vesel sem. če se kakemu človeku slabo godi. — Če si ilomi nogo. se smejem in pravim: — Prav ti je, prav ti je, če si si zlomil desno, si zlomi še levo, da bo mir besedi. — Da, ravno tak sem! — Živeti ne morem, umreti ne morem .— Življenje pa ljubim, neizrečeno ga ljubim. čeravno je življenje peklo.--Če sem že tako daleč, se Vam bom izpovedal do konca.---Odkritosrčno Vam povem, da ljubim 711 •LAVNI ODBORI IS Cortland It, N«v Ii Calumet. Mich. L Millard Ave., II Trn OIRSKTORIJi Dlrekterlj obatojt Is J«dn«ff aesanlsaclj, od aimrenaklli listov ta od sni a. , anamk«, knJlUe«. ta tm draco oo obrnite Millars Ave.. Chicago. III. Prank K«rfta, PoWJatve soanjalto aa to Narod kl oe ekrbl aa eroje rove. Človek kl ae »odpira narodnih aevodov, nI vreden ela evojeaa Spominjajte ee oh veeh prilikah ko mislili, kakor povedo z besedami. — Jaz ne vrjamem, da le eden izmed njih tako misli. — Zakaj me pa nihče ne ljubi? — Zato. ker Vi ne ljubite nikogar, gospod Eisenhut. Eisenhut se je nasmehnil: — I)a. res je. jaz sovražim ljudi. — To Vhui čisto nič ne pomaga .— Ljudje to vedo, čeravno se Vam kažejo prijazne in ljubeznjive. — Ljudje vedo? — je vprašal Eisenhut in ga začudeno pogledal. — Oe na vse pomislim, pridem do zaključka, da je bilo moje življenje ena sama velika blamaža. — Da, da. ena sama velika blamaža. — Parkrat so me eelo kmetje pretepli, ker sem bil pijan, toda zato se ne zmenim. To je še malenkost. Toda drugače. Oe sem le odprl usta. sem se blamiral. Oe sem hotel pisati kaki dami pismo, ga nisem mogel sestaviti. — Vrag vedi, kam se postavljajo vse te vejiee, pike in podpičja A V provorim s kako lepo žensko, se mi smeje v obraz. — Rati bi bil izobražen, toda kaj se hoče____ — Oe imate le malo trdne volje, se bo dalo še vse popraviti. Mislite da bi se res dalo? — Seveda. Koliko ste stari? — Triintrideset let. Grau se je smehljal. — Nikdo ne ve tega — je šepetal Eisenhut. — Pa tudi tega nik-do ne ve. da nisem bil nikdar v šoli. — Mati mi je večkrat rekla: — Kaj bi hodil v šolo. saj imaš vendar denar. — Lenz me je včasih malo poučeval, toda kaj je bilo to? — Niti toliko poguma nisem imel. da bi se učil. Pomislite, niti toliko! — Le potolažite se. gospod Eisenhut, še vse se bo dalo popraviti — ga je tolažil (Jrau. (Nadaljuje se). Kaj pravijo pisatelji, učenjaki In državniki o knjigi Berte pL Suttner "Doli z orožjem!" Lev Nikolajevih Tolstoj je pisal: Knjigo sem z velikim užitkom prebral in v njej našel veliko koristnega. Ta knjiga zelo vpliva na človeka in obsega neb roj lepih misli.... Friderik pL Bodenstedt: Odkar je umrla madama Stael nI bilo na svetu tako slavne pisateljice kot je Suttnerjeva. Prof. dr. A. Dodel: "Doli z orožjem je pravo ogledalo sedanjega časa. Ko Človek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti* da se bližajo človeštvu boljši časi. Kratkomalo: zelo dobra knjiga. Dr. Lud. Jakobov ski: To knjigo bi človek najrajše poljubil. V dno srca me je pretreslo, ko sem jo prebral. Štajerski pisatelj Peter Rosegger piše: Sedel sem v nekem gozdu pri Krieglaeh in sem bral knjigo z naslovom "Doli z orožjem I" Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma in sedaj lahko rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem življenju. Ko sem jo prebral, sem zaželel, da bi se prestavilo knjigo v vse kulturne jezike, da bi jo imela vsaka knjigarna, da bo je tudi v Šolah ne smelo manjkati. Na svetu so družbe, ki razširjajo Sveto Pismo. Ali bi se ne moglo ustanoviti družbe, ki bi razširjala to knjigo? Henrik Hart: — To je najbolj očarljiva knjiga, kar sem jih kdaj bral____ C. Neumann Hofer: — To je najboljša knjiga, kar so jih spisali ljudje, ki se borijo za svetovni mir.... Hans Land (na sbodu, katerega je imel leta 1890 v Berlinu) : Ne bom slavil knjige, samo imenoval jo bom. Vsakemu jo bom ponudil. Naj bi tudi ta knjiga našla svoje apostolje, ki bi šli žnjo križemsvet in učili vse narode.... Finančni minister Dunajewski je rekel v nekem svojem govoru v poslanski zbornici: Saj je bila pred kratkim v posebni knjigi opisana na pretresljiv način vojna. Knjige ni napisal noben voja-Ski strokovnjak, noben državnik, pač pa priprosta ženska Berta pl. Suttnerjeva. Prosim Vas, posvetite par ur temu delu. Mislim, da se ne bo nikdo več navduševal za vojno, če bo prebral to knjigo. CENA 50 CENTOV. Naročajte jo pri: Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York City, N. Y. NA&I ZASTOPNIKI, kateri oo pooblaščeni pobirati naročnino sa "Glas Naroda" in knjige, kakor tudi za vse druge v našo stroko spadajoče posle: Jemu Uod, Ark. In okolica: Michael Clrar. Francisco, CaL: Jakob Lov&n. John Debevc In A. J Terbove. Lead vilic, Cole.: Jerry Jamnlk. Pueblo, Colo.: Peter Culig, J. M. Bojte, Frank Janesh in John Germ. Salida. Colo. In skatiea: Louls Co-steUo (The Bank Saloon). Walsenburg, Colo.: Ant. SaMch In Frank Blatnik. Clinton, Ind.: Lambert Bolskar. Ini: Alois Rodman. HL: Jernej B. Verbič. 638 Aurora Ave. OflMby, HL: Math. Hribernlk. Depoe, HL: Dan. Badovinac. Chicago, HL: Frank Jurjorec. Ia Salle. HL: Mat. Komp. MM, HL: Frank Laurlch, John Zaletel in Frank Bamblch. am.: John Stale. HL: Frank Petkovflek tat Math. Ogrin. So. Chicaga, HL: Frank Ottna In Rudolf Potek. BarborUL Pavel Shalt* In If. F. Detroit. Mch. OlasUL : B. K. Zgonc, Jakob Petrich in Frank Žagar. Duluth, Minn.: Joseph S ha ra bon. Ely, Minn, in okolica: Ivan GouSe, M. L. Kapsch, Jos. J. Peshel in Louis M PeruSek. Eveleth, Min.: Jurij Kotse. Gilbert, Minn in okolica: L V Hibbing, Minn.: Ivan Pouife. Nashwauk, Minn.: Geo. Maoris. Virginia, Minn.: Frank Hrovatlch. BL Louis, Mo.: Mike Grabrlan. Aldridge, Mont.: Gregor Zobec. Great FsDs, Meat.: Math. Urich, MOO N. 5th Ave. Brooklyn, N. I.: Alojzij Čefiarek In Leo Štrukelj, little Falls. N. ¥.: Frank Gregorka. Cleveland, Ohio: Frank Sakser. J. MartnClč, Chas. Kar linger In Jakob okolica: Frank slav Palčič. Irwin. Pa. in Mt. Pa.: Frank Gabrenja. Pa. la sfceUes: Frank Gottlicher. MwaJsw lends, Pa.: Georg Schulta Moon Kun, Pa. in okoUcn: Frank Maček. Pittsburgh, Pa.: Ignacij Podvasnlk. Ignas Magister. Z. Jakfio in U. B. Ja- koblch. Unity BU* Pa.: Joseph Skcrlj. Steelton, Pa.: Anton M. Pa pit West Newton, Pa. in okolica: Joolp Jovan. Willeek, Pa.: Frank Seme In Joeeph PeterneL Toele, Utah: Anton Pal čl«. Winterqonrters, Utah: Louis Bla-sicli. Black Diamond, Wash.: Gr. Porenta. Ravcnsdale, Wash.: Jakob Bom lak. Davis, W. Va. in okolica: John Bro-fllch. Thomas, W. Va. hi skellca: Frank Kodjan. Grafton, Wis.: John StampfoL Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik, John Vodovnlk in Frank Meh. Sheboygan, Wis.: Frank Sepieh in Heronim Svetlin. West Allis, Wis.: Frank Skok In Louis Liončarič. Back Springs, Wyo.: A. Justin In Val. Stalich. lfp am fur, Wye.; Joslp Motoh. NAZNANILO IN P&IP0R0-ClLO. Vsem našim cenj. naročnikom in ostalim rojakom v Newburgh (Cleveland), Ohio, in okoliei na-zn an jamo, da je za ta mošnji okraj nan zastopnik g. JAKOB RESNIX, 8599 E. 81. St., Cleveland, 0* kateri ima pravico pobirati naročnino za naš list in knjige ter zato izdajati pravoveljavna potrdila, vsled česar ga rojakom najtopleje priporočamo. Upravništvo Glas Naroda. naznanilo in pkip010- Cilo. Cenjenim rojakom v sapadni Pennsylvaniji naznanjamo, da jih bode v kratkem obiskal nai posebni zastopnik g. venceslav palčič, ki je pooblaščen pobirati naročnino na naš list in knjige ter izdajati veljavna potrdila, vsled česar ga rojakom toplo priporočamo. Upravništvo Glas Naroda. f^'i&l-' L ^^ (ŽP - O. in okolica: Alois Ba- lant. Bridgeport, O.: Frank Hočevar. CsOinwoed, O.: Math. Slapnik. Lsrain, Ohio in okolica: John K iS 1735 £L 33. St. Tomgstoo, O.: Ant Kikelj. Ctty, Oreg.: M. Justin. ikolica: M. Kla-rleh. Pa.: Louls Hribar. Pn.: Ivan Germ. BridgeviDe, Pa.: Rudolf PieterSek. John Pa: i?an Psjk. Anton Jerina. Pa.: John Kokllch. Pn. !■ pk: Dragutln SlavlS, khdMlas: John Smo pri bmbI M dob« patoBtim la nanti-maa »taleča zdravila: sa raat in proti apadanja senakih in moških laa. kakor tudi za raat iwtlnh brk in brade; za revtnatizem koatibolj ali treanja ▼ noirah. rokah in križu, za rane. opekline, bole. ture in Icraete i. t. d., za kurje očeaa. bradovice. potne noe«. ozebline i. t. d.: vsakemu jamčim tSOO kateri bi zdravila brez uspeha rabil. Pičite takoj po cenik. "Koledar" in žepno knjigo pošiljam zastonj; knjižica velja za vsakega 6 dolarjev ki jo prečita. JACOB WAHClC, L Mth SL, Za en dolar dobite dnevnik "Glas Naroda' SKOZI ŠTIRI MESECE. "Glas Naroda" izhaja v šestih dneh na 30 straneh. V njem najdete važneje vesti vsakega dne, vesti iz stare domovine in zanimive povesti. Vse o sob je lista je organizirano in spada v strokovne nnije. Prosti nasvet in Informacije Thi Bureau of Industries and Immigration" sa državo New York varuje in pomaga priseljencem, ki so bili osleparjeni, oropani ali s katerimi se je slabo ravnalo. Brezplačno se daje nasvete priseljencem, kateri so bili osleparjeni od bankirjev, odvetnikov, trgovcev z zemljišči, prodajalcev parobrodnih listkov, spremljevalcev, kažipotov in posestnikov gostiln. Daje se informacije v natnrali-zacijskih zadevah: kako postati državljan, kjer se oglasiti sa državljanske listine. Sorodniki naj bi se sestali s priseljenci na Ellis Usoda sli pri Barge Office. DRŽAVNI DELAVSKI DEPARTMENT (State Department of LaborJ BUREAU OF INDUSTftUSB AND IMMIGRATION. Urad v mestu New Torku: 26 East 2Sfth St., odprt vsaki dan od 9. ore zjutraj do 5. popoldan te ft.4ol4.Mk TISKARNA "GLAS NARODA" isTfftoje vsakovrstne tiskovine po nizkib>tii|ij Ni «kBM.±lmi«ie prerode jjtn& jm^t. UnQiko.orgmiliirania til vet* pravila, okrožna. eadkt HI, Vsa&aročflapoiU it« Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York^N. Y^ Veliki vojni atlas vojskejočih se evropskih držav in pa kolonij-skih posestev vseh yelesiL! Obsega 11 raznih zemljevidov.' g na 20tib straneh in vsaka stran je 104 pri 13| palca velika. Cena samo 25 centov. Manjši vojni atlas obssgs dsret raznih cemUsridor aa 8 straneh, vsaka Btran 8 pri 14 palcev. Cena samo 15 centov. Vil semljevidi so narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število prebivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povBcd tudi označen oba 3g površine, katero zavzemajo posamezne države. Pošljite 25c. ali pa 15c. v znamkah in natančen naslov In mi vam takoj odpošljemo zaželjeni atlas,- Pri večjesfc odjema damo popust. Slovenic Publishing Company, j^8^Cortlandt Street, New York, N.^TV^ Cnmpagoie generale fransatiantlpe Dlrsktaa irla do Havre, Pariza, Švici, lnomosta to Ljubtjans •ASlOVBSCr T.A SAVOSt" "IA ntAMCK' "Chicago", "Li Tearanw", forfcn^ii uKapnn Ghm agencija: 19 STATE STREET, NEW YOR& sornsr Fearl li, Ohssekrough Bvlldlnf. Mtnl parnlkl odphijejo vedno ob sredah Is piiatsnllie •T. V. B. ® ®» NAJBOLJŠA d) 'SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA Prirejena za slovenski narod, b sodelovanjem več strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. l y platan nuaQSLOO. Rojaki ▼ Oevetod, ft deb« ? potofaari Br. Sakss, Mi St Qm Ave^ It Ee -A'-yJ: