govski lasi* • pri ul td Itak PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 70 lir bodo: gledf H PREKINJENO ZASEDANJE SENATA IN MRZLIČNA POSVETOVANJA MOŽNOST DOGOVORA MED LAIČNIMI SKUPINAMI IN DEMOKRISTJANI 0 RAZVEZI ZAKONA Leto XXVI. St 225 (7719) TRST, sreda, 7. oktobra 1970 katef ; bo t jo Kot ?ril s elter Govori se o predlogu: odobritev nekaterih popravkov, toda istočasno tudi javno glasovanje in obveza KD, da se zakon takoj ponovno odobri v poslanski zbornici RIM, 6, — V senatu je prišlo do cele vrste razgovorov J^ed načelniki skupin, do prekinitve zasedanja senata in končno do sklepa, da se bodo načelniki vseh skupin ponovno sestaM jutri dopoldne ob 8.30, ko bo KD odgovorila na vpra-Sknje, Če pristane na javno glasovanje v zameno na nekatere Popravke zakona o razporoki ter istočasno na trdno obvezo, o& pride zakon o razporoki na vrsto razprav v poslanski zl>ornici, takoj ko bo odobrila zakonski dekret o konjunkturi. Na popoldanski seji, ki je trajala samo nekaj minut, je senator Leone izjavil, da je nje-&ova pobuda, da se o predlogu ^akona o razporoki pogovarja-Jo načelniki skupin, naletela na hober odziv s strani vseh sku-Pta» ki so preučile člene zakona ® .Popravke, ne da bi s tem PreaudioiraLi njih načelno starce o razporoki. Zaradi tega, J® povedal Leone, so se dogovo-"h, da odpovedo popoldansko večerno zasedanje ter da se °°uo v dvorani senata zbrali Ponovno jutri ob 11. uri. Nihče S® temu oporekal, tako da je ■vanfani sejo senata prekinil. Nato je prišlo, kot že rečeno, v palači Giustiniani do številnih sestankov načelnikov skupin. V odmoru med zasedanjem je poslanec Fortuna dejal novinarjem, da ni dvoma, da je pobuda senatorja Leone-ja umestna tudi zato, da se pojasni nujnost rešitve vedno bolj zapletenega položaja. Sedaj so skupine, ki zagovarjajo razporoko enotne in predvsem zahtevajo, da se glasuje o zakonu odkrito, na javnem glasovanju. Kolikor bo KD sprejela to zahtevo, bodo lahko skupine, ki so za razporoko, tudi pristale na nekatere spremembe tehničnega značaja, ki se ne nanašajo na bistvo zakonskega predloga. Istočasno pa muii^ Hlini MIMI Milimi iiiiiiiiimii lil m lin [ OBISK FRANCOSKEGA PREDSEDNIKA V SZ Pompidou o prijateljstvu s SZ kot faktorju miru Včeraj so obravnavali predvsem dvostranska vprašanja '0 (LIJI lije( al V rski prof jrečfl - bJ š x 'f v 0 i M? ' * MOSKVA, 6. — Predsednik fran-toske republike Georges Pompidou |e danes prispel v Moskvo na u-. »adni obisk. Na letališču, ga je ~ fA Pozdravila kompletna »trojka* Brež-hjev, Podgomi in Kosigin. Na le-30” : tališču Vnukovo ni bilo nobenih svečanosti niti čitanja izjav in je svečano obeležje nudila samo televi-Z'ja, ter prisotnost stotine novinarjem, od katerih jih je IIP nalašč za to priliko prispelo iz Francije. Visoki gost se je nato takoj odpeljal v Kremelj, kjer je popoldne položil venec na grob neznanega junaka, kar je sovjetska televizija neposredno prenašala. Razgovori med obema delegacijama so se pričeli z vprašanji dvostranskega interesa, kot je to spo točila agencija TASS, ki pravi, da so obravnavali sovjetsko - francoske .. . odnose in vprašanja gospodarskega sodelovanja med obema državama. 54 Po poročilu agencije TASS so bili 'ie I razgovorih prisotni poleg članov išu ' *teojke» še podpredsednik vlade Ki-mllin, ki predseduje odboru za znanost in tehniko ter zunanji minister Gromiko. Prisotnost Kirillina podčrtuje sovjetsko zanimanje za tehnično - gospodarska vprašanja sodelovanja med SZ in Francijo, podobno kot se to opaža pri vseh dru-Kih stikih z zahodnimi državami. Glasnik francoske vlade pa je izjavil, da se je govorilo o stvarnih zadevah in to realistično in konkretno. Prvi francosko - sovjetski razgvor je trajal uro in petdeset minut in se je končal okrog 19. ure. * Najprej je spregovoril tajnik KP SZ l, j Brežnjev, ki je izrazil zadovoljstvo • D1 h?'rudi 0,5si‘ka in željo, da bi ta o-—o teli1 ce»< .... Ul ti n* vil* et*» Sj rt* I si v znatni meri od francosko -sovjetskega sodelovanja na politični ravni. Svoboda na Finskem HELSINKI, 6. - Predsednik ČSSR Ludvik Svoboda je v spremstvu zunanjega ministra Jana Marka danes prispel na Finsko na štiridnevni uradni obisk. Na letališču ga je sprejel finski predsednik Urho Kek-konen in drugi člani finske vlade. LONDON, 6. — Jutri se bo v Blackpoolu začel letni kongres britanske konservativne stranke. Eden glavnih argumentov razprave bo vprašanje britanskega vstopa v Evropsko gospodarsko skupnost. MOSKVA, 6. - Agencija TASS je uradno sporočila, da bodo v kratkem na ozemlju Nemške demokratične republike kombinirani manevri čet varšavskega pakta, katerih se bodo udeležile čete Bolgarije, Madžarske, Vzhodne Nemčije, Poljske, Romunije, Sovjetske zveze in Češkoslovaške. V poročilu sovjetske agencije je rečeno, da bo manevre vodil nemški armadni general Heinz Hoffmann. se marajo skupine v poslanski zbornici javno obvezati, da bodo čim hitreje odobrile novo besedilo. Fortuna je nadaljeval, da ni velikih možnosti za sporazum. Na vsak način pa je bilo zelo koristno, ko so laične skupine senata (PSI, PSU, PSIUP, KP, PRI, PLI in neodvisna levica) dokazale, da ne zavračajo konstruktivnega dialoga in da so tudi med temi tako težavnimi razpravami stalno sledile enotni liniji. Novinarji so nato vprašali posl. Fortuno in Baslinija, kako sodita dejstvo, da sta vsedržavni tajnik in predsednik LID (italijanska zveza za razporoko) podala ostavko. Parlamentarca sta odgovorila, da gre za pravilen način, da se dramatizirajo stvari in da pride do izraza javno mnenje, ki zahteva razporoko. Poslanec Renato Massari, član vodstva PSU, pa je izjavil, da se vedno bolj vztrajno govori o odobritvi zakona o razporoki z nekaterimi pomembnimi popravki. To pomeni, da je treba zakon ponovno odobriti v poslanski zbornici. Po nekaterih govoricah bi lahko to privedlo do praktične odstranitve zakona z dnevnega reda in po istih govoricah, gre za sporazum med krogi KD in krogi PSI. V tej zvezi je omenil izredno »ponižnost*, ki so jo dokazali demokristjani, ko so pristajali na neofrontistične odbore med PSI in KPI in z nekaterimi znaki, kot je npr. spremenjena propaganda PSI o razporoki. Vendar pa je socialdemokratski poslanec zaključil z nekakim pristankom na popravke, češ da je mogoče na nje pristati, potem ko se bo KD javno obvezala o rokih odobritve zakona o razporoki v poslanski zbornici. Po večernem sestanku v palači Giustiniani je podpredsednik komu nistične skupine v senatu Buffalini izjavil novinarjem, da gre za vprašanje načelnega značaja o zahtevi po načinu glasovanja. Vse skupine, ki zagovarjajo razvezo zakona, so enotne, da gre za politično vprašanje in da se je mogoče sporazumeti samo v primeru, ko bo mogoče odobriti zakon o razporoki. Senat je tudi prekinil razpravo o vladnem zakonskem dekretu o konjunkturi in se je sestala komisija za finance in zaklad senata, ki je popoldne pričela združevati razne popravke, tako da bi lažje sprejeli zakonski predolg. Komisija se je ponovno sestala zvečer ob 21. uri ter je nadaljevala s proučitvijo popravkov, ki jih je predložila valda. V poslanski zbornici so se sestali načelniki skupin, ki so ugotovili, da zbornica trenutno nima pomembnega dela, saj mora čakati, da ji senat preda vladni dekret o konjunkturi, katerega morata odobriti obe zbornici parlamenta do 26. oktobra. Dogovorili so se, da bodo jutri obravnavali davčno reformo,1 katero bodo dali ponovno v proučitev »komisiji devetih*, nato bodo obravnavali razna vprašanja in interpelacije. Štiriurna stavka kovinarjev RIM, 6. — Danes je po vsej Italiji štiriurna stavka kovinarjev, ki sta jo proglasili sindikalni organizaciji FIOM - CGIL in FIM -CISL. V bistvu ne gre za stavko klasičnega tipa, saj so uporabili štiri ure stavke, da so obrazložili članom obeh sindikalnih organizacij kovinarjev vsebino skupnega poročila, ki je bilo sestavljeno med vlado in sindikati o obeh pomembnih reformah, da ocenijo ti dve reformi in da se dogovore o nadaljnji borbi za celoten kompleks reform. Sindikalni akciji se ni priključil sindikat UIL. STRAŠNA NESREČA V VOJAŠNICI V GORICI Sedem mrtvih in osem ranjenih pri eksploziji grelnega kotla Na teoajnike-karabinjerje se je zrušilo ostrešje - Hitra reševalna akcija Trije ranjenci so še v smrtni nevarnosti - Sožalje predsednika republike Saragata, predsednika poslanske zbornice Pertinija, predsednika senata Fanfanija, predsednika vlade Colomba in ministra za obrambo Tanassija GORICA, 6. — Strašna nesreča je v današnjih prvih popoldanskih urah pokončala sedem mladih življenj, karabinjerjev, ki so prišli v Gorico na izpopolnjevanje. Silovita eksplozija grelnega kotla je porušila pritlično zgradbo, v kateri so tečajniki prisostvovali predavanju: ruševine so jih dobesedno pokopale pod seboj. Nihče izmed prisotnih se ni mogel izogniti posledicam, tako hitro in silno je delovala rušilna moč eksplozije. Do trenutka, ko poročamo o dogodku, ki se je pripetil okoli 14.30, še ni bilo mogoče zatrdno ugotoviti, koliko vojakov je bilo pod ruševinami, ker so vojaške reševalne skupine še vedno odmetavale opeko in ostrešje, ki je padlo v pritlične in kletne prostore, kjer je bil kotel, vendar se zdi, da je bilo takrat v obeh sobah okoli 15 oseb. Fantje so umrli predvsem zavoljo udarcev v glavo, zlomov hrbtenic in notranjih poškodb, pa tudi ranjenci imajo pretežno enake poškodbe. Dogodek je žalostno odjeknil po vsem mestu, saj je smrt pokosila same mlade fante, ki so prišli z eno izmed izmen v Gorico in so obiskovali v vojašnici 13. bataljona karabinjerjev ob Tržaški cesti, kjer je tankovska enota, teoretični in praktični tečaj iz ra-diofanije. Takšni tečaji so nekaj običajnega ter se jih ponavadi udeležuje večje število mladih karabinjerjev. Govori se, da se ga sedaj udeležuje menda še kakšnih 100 tečajnikov, ki so jih zaradi delavskih manifestacij poslali v Benetke, tako da je tej okolnosti pripisati dejstvo da ni tragedija dosegla še hujših razsežnosti. Ko je grelni kotel razneslo, je nastal zamolkel pok, ld so ga zelo razločno slišali vsi prebivalci tamkajšnjega okoliša. Pok je bil prehud, da ne bi takoj pomislili, da gre za nekaj resnega, že nekaj minut kasneje se je pričela hitra reševalna akcija, v kateri so sodelovali poleg vojaških reševalnih skupin tudi gasilci, karabinjerji, na pomoč pa so prihiteli rešilni avtomobili prometne policaje, karabinjerjev, gasilcev, Rdečega in Zele- ....................................... NA PRIPOROČILO CK ARABSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE Kairski parlament bo danes potrdil kandidaturo Sadata za predsednika Z AR Po neuradnih vesteh bo sedanji notranji minister Goma postal predsednik vlade, Ali Sabri pa bo prevzel vodstvo Arabske socialistične zveze - Egipt pristaja na podaljšanje premirja z Izraelom KAIRO, 6. — Egiptovska nacionalna skupščina se bo sestala jutri na dveh izrednih sejah: zjutraj se bo poklonila spominu pokojnega predsednika Naserja ter po določbah egiptovske ustave uradno ugotovila, da je mesto predsednika republike nezasedeno. Na popoldanski seji pa bo parlament določil kandidata za novega predsednika republike. Nobenega dvoma ni, da bo skupščina določila na to mesto sedanjega začasnega predsedni ka Sadata, za katerega sta se včeraj opredelila vrhovni izvršni odbor in centralni komite egiptovske vladne stranke, Arabske socialistične zveze. Skupščina bo morala tudi določiti datum referenduma, s katerim ho egiptovsko ljudstvo dokončno potrdilo Sadata za predsednika republike. Glede včerajšnjega sestanka vrhovnega izvršnega odbora Arabske socialistične zveze se je danes zvedelo, da niso določili samo kandidata za predsednika republike ampak tudi ljudi, kd bodo prevzeli funkcije podpredsednika, predsednika vlade in voditelja stranke. Po še neuradnih vesteh bo bodoči predsednik egiptovske vlade seda- tmiiiimim.iimmnmiimiiiiiimiimniiimiiiniiiiiiiiiMMlNmiiiiiiiiiimiiuniiiiHi.... PO POVRATKU S TURNEJE PO EVROPI Nixon napoveduje nove pobude za politično rešitev v Vietnamu Nove predloge bo ameriški predsednik obrazložil danes po radiu in televiziji Vlade Južnega Vietnama, Kambodže in Laosa so že odobrile pobudo ZDA WASHINGTON. 6. — Predsednik Nixon bo imel jutri važen govor o Vietnamu, ki ga bosta oddajala radio in televizija in o katerem se pričakuje, da bo vseboval nove a-meriške predloge za politično rešitev vietnamske krize. Govor, ki ga bodo oddajali ob 2’.. uri (v četrtek ob dveh zjutraj po našem času) je napovedal sam Ni-xon, ki je dejal, da bo šlo za »najbolj obširno izjavo, ki bi jo kdajkoli dali o tej temi po začetku te dolge in težke vojne*. Šef Bele hiše je še napovedal, da bo na-čelrvk ameriške delegacije na pariških pogajanjih za Vietnam da! na prihodnji seji. ki bo v četrtek, nove predloge. Ti predlogi, .je dejal Nixon, niso »propagandistična zvijača, pač pa sl z njimi zastavljamo točne dlje*. Predsednik ZDA je pojasnil, da so izjavo pripravili »po zelo poglobljeni preučitvi vseh problemov, ki zadevajo položaj ZDA v sklopu pogajanj* ter dodal, da je že prišlo do stikov z vladami Južnega Vietnama. Kambodže in Laosa. Vi so vnaprej odobrile Nixonovo izjavo. Jutri popoldne, preden bo imel govor po radiu in televiziji, bo Nixon obrazložil članom vlade in nato še voditeljem kongresa vsebino svojega govora. Istočasno se bo državni sekretar Rogers sestal z diplomatskimi predstavniki vseh zainteresiranih držav in predvsem tistih držav, ld so neposredno pod prle ZDA v vietnamski vojni. Pred-sedn!kov svetovalec za zunanjepoM bo imel jutri dve tiskovni konferenci, obe seveda posvečeni položaju na azijskem Jugovzhodu. Nixon, ki se je danes sestal s časnikarji, akreditiranimi Dri Beli hiši, je povedal, da .je že med svojimi avgustovskimi počitnicami v Kaliforniji poglobljeno preučil položaj ZDA na pogajanjih za Vietnam. To preučitev je dopolnil med svojim nedeljskim srečanjem z načelnikom ameriške delegacije v Pari zu Davidom Bruceom in njegovim namestnikom Philippom Habibotr.. Med srečanjem, ki je bilo, kot je znano, na Irskem, sta ameriška delegata sporočila predsedniku svojo oceno o novih mirovnih predlogih, ki jih je pred kratkim sprožila juž-novietnamska revolucionarna vlada. Ti predlogi so predvidevali prenehanje partizanskih napadov na a-meriške čete, če bi ZDA sprejele obvezo, da umaknejo vse vojake iz Vietnama do 30. junija 1971. Dalje je ZRV predlagala začetek pogajanj z novo vlado, ki naj bi jo sestavili v Sajgonu in v kateri bi lahko bili tudi predstavniki sedanjega kolaboracionističnega režima z izjemo predsednika republike Van Thieuja, podpredsednika Cao Kija in ministrskega predsednika Khie-ma. Končno naj bi se nemudoma začela pogajanja za osvoboditev vseh vojnih ujetnikov. Te predloge je sicer sam David Bruce označil kot »staro vino v novih stekleni-cah», vendar pa so jih v Washingto-nu skrbno preučili. Vsekakor p8 je Nixon danes poudaril, da niso novi tična vprašanja Henry Kissinger pa ameriški predlogi odgovor na pred- loge ZRV, ker so jih začeli pripravljati že dolgo pred 17. septembrom, ko je zunanja ministrica ZRV gospa Thi Binh sprožila avoje predloge na pariški konferenci. Za jutrišnji govor predsednika Ni-xona vlada torej veliko pričakovanje, medtem ko se pojavljajo domneve, kaj bi ameriški predsednik utegnil predlagati. Mnenje opazovalcev je, da bo šef Bele hiše v bistvu predlagal uvedbo premirja v Južnem Vietnamu, v zameno pa bi se obvezal, da bo »s pospešenim tempom* nadaljeval program umika čet iz Vietnama. Ni pa izključeno, da bi Nixon utegnil ponujati nasprotni strani nekaj več kot same pospešen umik. Na ta način bi se razlagala intenzivna diplomatska dejavnost, ld jo je Bela hiša sprožila pred Nixonovim govorom. V okviru te dejavnosti je David Bruce sprejel danes v Parizu načelnika saj-gonske delegacije na pogajanjih Pham D ang Lama ter mu sporočil vsebino jutrišnjega predsednikovega govora. Iz Sajgona pa so priklicali v domovino podpredsednika Cao Kija, ki je na zasebnem obisku v Londonu. Glasnik južnovietnamske-ga poslaništva v Londonu je sporočil, da je Kija priklical pred sedruk Van Thieu, da bi z njim razpravljal o »izredno nu jni zadevi*. Zastopnika južnovietnamske revolucionarne vlade v Parizu so danes vprašali, kaj misli o novi ameriški pobudi. »Bomo videli*, je odgovoril. »Mi še vedno upamo, da bo Ni-xon pozitivno odgovoril na predloge, ki smo jih dali 17, nji minister za notranje zadeve Shaaravvi Mohamed Goma, ki je tudi tajnik organizacijske komisije centralnega komiteja Arabske socialistične zveze. Vodstvo stranke bo prevzel Ali Sarba, podpredsednik republike pa bo postal Husein El Shafei. Če so te vesti resnične, potem se je uresničilo pričakovanje političnih opazovalcev, ki so menili, da bodo oblast, ki jo je združeval v rokah Naser, razdelili med »trojko* egiptovskih voditeljev. Egiptovski zunanji minister Riad je medtem prvič po Naserjevi smrti potrdil smernice egiptovske politike glede spora z Izraelom. V televizijskem intervjuju, ki ga je objavila tudi tiskovna agencija MENA, je Riad izjavil, da je ZAR pripravljena podaljšati prekinitev ognja na Sueškem prekopu še za tri mesece. Kot je znano, bi se moralo premirje, ki ga predvideva Rogersov načrt, končati 5. novembra, že v preteklih dneh pa so tako v Washingtomu kot v Tel Avivu izrazili željo, da bi ta rok podaljšali. Edini pogoj, ki ga je Riad postavil za podaljšanje prekinitve ognja, je da se nadaljujejo prizadevanja za popolno izvedbo resolucije varnostnega sveta OZN iz 22. novembra 1967, tako da bi poslanik Jartring lahko nadaljeval svojo posredovalno misijo med A-rahci in Izraelom. Riad je nato odločno zanikal, da bi ZAR kršila sporazum o premirju, kot trdijo Izrael in ZDA; dodal je, da so egiptovske rakete pre makrili blizu kanala, preden je premirje stopilo v veljavo. »ZAR — je dejal Riad — ne bo umaknila niti ene rakete z zahodnega brega Sueškega prekopa ter ne sprejema diskusij o tem argumentu*. Pač pa je zunanji minister obtožil ZDA, da so kršile postavke sporazuma o premirju, ki so jih same formulirale, ker so dobavile Izraelu novo orožje. Riad je tuch potrdil, da je ZAR. vedno pripravljena pristati na mirno rešitev spora. Dodal pa je, iia bi morale štiri velesile pritiskati na Izrael, da bi sprejel resolucijo varnostnega sveta, kajti, kot kaže, niso ZDA sposobne, da bi izvedle tovrstni pritisk. Šef egiptovske diplomacije je nato dejal, da .le treba tudi izvajati pritisk na ZDA ter v tej zvezi omenil, da ima ZAR sredstva, da izvaja ta pritisk, in to tako, da prizadene ameriške interese glede arabskega petroleja. Na zaključku svojega intervjuja je Riad dejal, da bo ZAR sledila politiki, ki jo je začrtal predsednik Naser, ter da si bo prizadevala za politično rešitev krize. Če pa ta prizadevanja ne bodo rodila uspehov — je dejal zunanji minister — ne bomo imeli druge alternative kot da osvobodimo naše ozemlje s silo. V Jordaniji intenzivno nadaljuje svoje delo vrhovni medarabski odbor, ki nadzoruje nad izvajanjem oblasti osvobodile v zadnjih dneh skoraj 20.000 ujetnikov, ki so jih zajeli med spopadi preteklega me seča v Amanu in Žarki. Danes so tudi ponovno vzpostavili telefonsko zvezo med Amanom in ostalim svetom, v prestolnici pa so tudi za dvanajst ur prekinili policijsko uri. Predsednik medarabskega vrhovnega odbora, tunirjski ministrski predsednik Bahi Ladgam, se je danes sestal z nekaterimi tujimi veleposlaniki v Amanu in z načelnikom mednarodnega odbora Rdečega križa v Jordani.)1', s katerimi je razpravljal o koordinaciji pomoči prizadetemu prehivalstvu. Nov sovjetski poslanik v Kairu KAIRO, 6. — Namestnik zunanjega ministra Sovjetske zveze Vladimir Vinogradov je bil imenovan za novega veleposlanika v Egiptu. Sporočilo je dal kairski list »Al Akhbars. Bivši sovjetski diplomatski predstavnik v Kairu Sergej Vinogradov (ka nd bil v sorodstvu s svojim naslednikom), je umrl avgusta letos v Moskvi. Novi veleposlanik je bil v Kairu pretekli teden, ko je spremljal ministrskega predsednika Kosi gina na Naserjevem pogrebu. Poijsko-zahodnonemška pogajanja v Bonnu BONN, 6. — Poljsko - zahodno-nemška pogajanja so se nadaljevala danes v Bonnu na ravni izvedencev, ki so se razdelili v dve delovni skupini: prva razpravlja o vprašanju priznanja meje na Odri in Nisi, druga pa o problemih glede ponovne združitve družinskih skupnosti, ki so jih prigode vojne in povojnega obdobja razpršile. Pogajanja, ki so se začela februarja letos, so se po daljšem pre moru ponovno začela včeraj v Bonnu med delegacijama obeh držav, ki ju vodita poljski namestnik zunanjega ministra Wirriewicz in zahodno nemški podtajnik za zunanje zadeve Duckvvitz. Sedanja, šesta faza pogajanj med Bonnom in Varšavo bi se morala zaključiti s pripravo osnutka pogodbe o odpovedi sile in spoštovanju ozemeljske ne dotakljivosti. Če bodo pogajanja u-spešna, bi morali poljsko zahodno-nemško pogodbo parafirati v Varšavi med obiskom, ki ga bo zahod-nonemški zunanji minister Scheel e pravil v poljskem glavnem mestu 2. novembra. Za dokončni podpis pogodbe pa se nričakujo, da bo sam kancler Brandt potoval v Varšavo. Svečana otvoritev kongresa italijanskega združenja časnikarjev SALERNO, 6. — Danes se je v _______ _________ _______________ občinski palači v mramomi dvora- kairskega sporazuma med jordan- i ni otvorid dvanajsti kongres italijanskim kraljem Huseinom in palestin-1 :-kega tiska, kateremu je naslovil skim voditeljem Arafatom. V okvi-1 predseAvk republike Saragat poru tega sporazuma so .iordanshc i slf.nico, v kateri opozarja na po- membno vlogo tiska posredovalca informacij in izraz svobode v koristnem nasprotju mnenj. Poslanico je poslal tudi papež Pavel VI., ter najvišji predstavniki države, tako de je bil celoten dopoldanski del zasedanja posvečen pozdravom. Poročilo je prečita! predsednik Falvo, ki je dejal, da predstavlja osnovo za priznanje značilnosti kategorije sindikalna enotnost. Omenil je tudi žalostne pogoje, ki jih imajo novinarji v tipičnih podjetjih, kjer obstaja avtoritarni, ali vsaj patemalistični odnos, zelo številna izigravanja pogodb in nespoštovanja zakonov o profesiji. Omenil je tudi nujnost, da se izboljša odnos med številom prebranih časopisov in številom prebivalstva, pri čemer je omenil tudi zastarel način distribucije časopisov. Mnogo je treba narediti glede novinarske etike, če se hoče, da bo list lahko razširjen v vsaki družini ter je v tej zvezi predsednik 0-menil tudi nekatere zadnje primere, ko se je kategorija odločno u-prla v obrambo svooodnega izražanja idej in proti preventivni aretaciji. Nato je predsednik govoril o »politiki do tiska*, da se zaščiti avtonomia listov in pri čemer je treba izhajati iz predpostavke, da je tisk javna služba, saj opogoju-je svoboda tiska vse druge svoboščine. V tej zvezi je bila tudi izrečena zahteva, da parlament čim prej odobri zakon o olajšavah za založnike, da se tako ustvari jez proti izginjevanju listov in proti koncentraciji dnevnikov. Popoldne sta govorila za mednarodno federacijo novinarjev tajnik Theo Bogaerto in predsednik Jean Maurice Hermann. nega križa. Na vseh križiščih od Tržaške ceste pa preko Ul. Duca d’Aosta do splošne bonilšnice so mestni stražniki in karabinjerji nadzorovali promet ter omogočali rešilnim vozom kar najhitrejši prevoz ponesrečencev. Ob cestah so se zbrali meščani ter najprej z vprašujočim pogledom sledili pogostim vožnjam rešilnih voz, pozneje pa so onemeli, ko se je kot hBsk raznesla vest o nesreči in o smrtnih žrtvah. V manj kot eni uri je ves Južni del mesta z žalostjo spremljal boj reševalcev, da bi ranjencem čimprej nudili pomoč ter jih rešili. V splošni bolnišnici je predsednik upravnega sveta odv. Sanrin takoj ukazal poklicati v službo vse potrebno zdravstveno in bolniško osebje, prekinili so obiske ter storili vse, da bi mogli nuditi ponesrečencem učinkovito oskrbo. V oddelku za hitro pomoč jih Je sprejel dr. Vuga, ki je moral žal ugotoviti, da za najhujše ranjence ni nikakršne pomoči. Nekatere so pripeljali v bolnišnico že mrtve, drugi so bili na koncu svojih moči. Zdravniki so porabili vso zalogo krvne plazme ter so poklicali še druge vojake, naj darujejo kri. Ponesrečence z najhujšimi poškodbami so operirali, toda za njihovo zdravstveno stanje nismo mogli Izvedeti. Sploh je bilo iz razumljivih razlogov zelo težavno ali pa sploh ni bilo mogoče pritt do prepotrebnih vesti, ki bi omogočile bolj podroben opis nastanka nesreče, nje. nega kraja, tragedije ljudi, ki jih je prizadela. Izpred vhoda v vojašnico ni bilo mogoče ničesar videti, ker je bil vstop zabranjen vsakomur, tudi predstavnikom tiska, z druge strani pa je bilo mogoče videti,manjkajo-či del ostrešja, razpoko v zidu, ki je ostal pokonci, in prevrnjene kor-ce na neporušenem delu zgradbe. Nesrečno prizorišče so si takoj ogledali najvišji predstavniki vojaških oblasti iz Gorice in Vidma, generalne profcure, sodstva, predstavniki krajevnih oblasti. Med prvimi je ranjence obiskal predsednik upravnega sveta bolnišnice dr. Sanzin, kasneje je prišel deželni odbornik za zdravstvo odv. Deve-tag, ki ga je k ranjencem peljal primarij dr. Baldretti. Vojaške oblasti so medtem zbrale podatke o ponesrečencih ter jih razposlale svojcem. Med prvimi je za nesrečo izvedela zaročenka brigadirja Golfa Iz Trenta, ld stanuje v Gorici. Pol ure pred nesrečo je bila še z njim, ob 16. url pa je prišle v bolnišnico ter izvedela za njegovo smrt. Tik pred zaključkom redakcije smo izvedeti za imena ponesrečencev. Življenje so izgubili: podporočnik 21-letni Vlttorio Golfo iz Trenta: brigadir 41-letni Ampello Giacchetti iz Jesola, sedaj bivajoč v Gorici (oče treh otrok v starosti od 7 let do treh mesecev), karabinjer 21-letni Tommaso Rossi iz Rocca Gorga (Latina); karabinjer 20-letni Antonio Piana iz Orlstana (Cagliari), karabinjer 20-letni Angelo Maria Codau iz Scandurija (Nuo-ro), karabinjer 27-letnl Guglielmo (Nadaljevanje na 3. strani) ..................... Svečan sprejem Tita v Belgiji Pozdrav kralja in kraljice, danes se pricno razgovori (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 6. — Predsedniku Jugoslavije maršalu Titu in njegovi soprogi je prebivalstvo glavnega mesta Belgije Bruslja priredilo danes dopoldne pri prihodu na tridnevni uradni obisk prisrčen in topel sprejem. Na letališču v Bruslju sta predsednika Tita in njegovo soprogo pozdravila kralj Balduin in kraljica Fabiola. Neposredno po prisrčnih pozdravih je kralj Balduin predstavil predsedniku Titu člane svojega spremstva, zatem pa je Tito predstavil kralju svoje spremstvo in med drugimi podpredsednika Zveznega izvršnega sveta Nikola Miljandča, predsednika sabora sobranja Makedonije Nikola Min-čeva, državnega tajnika za zunanje zadeve Mirka Tepavca, generalnega podpolkovnika Petra Babiča in dr. Smodlaka. Po slovesnosti na ietališču in pregledu častne čete je predsednik Tito s soprogo v spremstvu kralja in kraljioe šel v salon letališča, kjer je kralj predstavil predsedniku Titu predsednika senata, predsedni- ka parlamenta, predsednika ter o-stale člane vlade ter druge ugledne osebnosti Belgije. Z letališča sta se predsednik Tito s soprogo v spremstvu kralja in kraljice in drugih osebnosti odpeljala s kraljevskim vlakom na glavno železniško postajo v Bruslju, od tu pa z avtomobilom, ki so ga z obeh strani spremljali konjeniki v pestrih uniformah, do kraljevske palače, kjer bo rezidenca predsednika Tita med bivanjem v Belgiji. Neposredno po prihodu sta Balduin in Fabiola priredila intimno kosilo v čast svojega gosta. Predsednik Tito in njegovi sodeloval ci se bodo med obiskom v Belgiji razgovarjali s predsednikom belgijske vlade Eyskensom, zunanjim ministrom Harmelom in drugimi člani vlade o hktualnih mednarodnih vprašanjih in o sodelovanju med obema državama. Poleg Bruslja bo predsednik Tito s soprogo obiskal pokrajino Entvverten in Valonijo. Po obisku v Belgiji bo predsednik Tito s soprogo odpotoval na uradni obisk v Luksemburg. B.B. TRŽAŠKI DNEVNIK PR 7. oktobra 1971 ._ ZAHTEVA PO KONTINGENTU CENEJŠEGA BENCINA ZA TRST Tržaški občinski svet nasprotuje nadzorstvu nad gorivom na meji Svetovalci so odobrili resolucijo strank levega centra, ki daje županu mandat, naj v Rimu posreduje za dodelitev kontingenta bencina po znižani ceni ■ Zavrnjen predlog o enotni delegaciji Po dolgi in v marsikaterem tre nutku žolčni razpravi je tržaški občinski svet odobril resolucijo levosredinskih strank o vprašanju omejevanja nakupov bencina onkraj meje in želji tržaških krogov, da bi se našemu mestu dodelil poseben kontingent bencina po znižani ceni. Stališča o teh dveh vprašanih so bila dokaj različna, čeprav ni bilo politične skupine, ki bi dodelitvi kontingenta cenejšega bencina Trstu nasprotovala. Nasprotja so nastala tedaj, ko so se svetovale1 lotili vzro kov nastale krize in ukrepov, ki naj omogočijo čim hitrejšo rešitev vprašanja. Levosredinske stranke so bile mnenja, in to so poudarile tudi v resoluciji, ki je bila odobrena na koncu seje, malo pred polnočjo, tla mora Trst vztrajati pri svoji zahtevi po kontingentu cenejšega bencina, obenem pa zahtevati, naj se odpravi neutemeljeno in nezakonito nadzorstvo nad gorivom, ki ga tr žaški avtomobilisti kupujejo onkraj meje. Levosredinske stranke dopuščajo tudi možnost, da bi do dodelitve kontingenta v tem specifičnem trenutku, ko vlaga Italija silne napore za premostitev konjunktume krize z izrednimi ukrepi tudi fiskalnega značaja, lahko ne prišlo. V tem primeru izraza resolucija le vosredinskih strank upanje, da bo vlada sprejela ustrezne ukrepe, ki naj olajšajo kočljivi položaj tržaških bencinarjev. Teh je bilo v sejni dvorani z* dobro deset'no in so z zanimanjem, in ne brez dobršne mere nezaupanja in ironije, sledili izvajanjem predstavnikov raznih strank. Zaključni sklep občinskega sveta je v njih zapustil občutke malodušja, toda v tem si niso b'’li vsi edini. Resolucijo, ki so .jo sprejeli samo svetovalci levosredinskih strank, ji nasprotovali mdsover, medtem ko so se komunisti, socialproletarec in liberalci vzdržali glasovanja, daje tudi tih mandat tržaškemu županu, Umrl je dr. Mirko Legiša Včeraj okrog 1. ure po polnoči je na svojem domu v Vižovljah nenadoma umrl zaradi srčne kapi dr. Mirko Legiša, konzorcialni živino-zdravnik za devinsko - nabrežinsko, zgoniško in repen taborsko občino. V nedeljo je bil na lovu, v ponedeljek zvečer pa je še opravil svojo službo v klavnici. Že več let je bolehal na srcu, zaužil je zdravilo in se je počutil bolje. V ponedeljek je spet začutil bolečine, čez nekaj minut pa je izdihnil. Dr. Mirko Legiša se je rodil 9. maja 1899 v Mavhinjah. Ko še ni dokončal osnovno šolo so starši nadarjenega dečka poslali v pripravljalnico v Pazin, kjer je nato obiskoval gimnazijo. Ko je opravil veliko maturo se je odločil za veterinarski poklic in se je vpisal na univerzo v Zagrebu, kjer je bila pravkar ustanovljena veterinarska fakulteta. Bil je tako med prvimi študenti te fakultete. Nato je študiral na Dunaju, doktoriral pa je na univerzi v Neaplju. Kot mlad In navdušen veterinar — Kraševec do mozga — se je zaposlil v Komnu, kjer je deloval od leta 1924 do leta 1944, ko so Nemci požgali Komen in njega ter njegovo družino, kot druge vaščane, odpeljali v Nemčijo. Na Krasu je našel tudi svojo življenjsko družico Marijo roj. Pavlica iz Rihenberka in se poročil leta 1932. Po vrnitvi iz Nemčije je bil nekaj časa v Mavhinjah, nato je služboval tri leta v Kopru in pomagal pri organizaciji veterinarske službe v slovenski Istri. Začel je bolehati in ga je nevzdržno mikal njegov Kras. Vrnil se je v rojstni kraj in deloval kot zasebni živino-zdravnik. Javne službe ni mogel_ dobiti, ker so mu bili odvzeli državljanstvo in mu delali težave, ker ie bil zaveden Slovenec. Čez nekaj let mu je bila popravljena krivica, pridobil je spet državljanstvo in leta 1961. dobil službo kot občinski veterinar za občine Devin - Nabrežina, Zgonik in Repentabor, ki imajo skupno veterinarsko službo. Poznal ga je ves Kras, iz vseh vasi so ga klicali kmetje. Bil je zelo vesten in vedno pripravljen priskočiti kmetom na pomoč, tako da večkrat ni šel na daljše izlete in potovanja. «Ne morem, ne smem. Lahko se kaj zgodi in me bodo poklicali*. Z vsemi se je rad pogovoril in dajal nasvete Zato so ga naši kmetje imeli radi. Jutri ga bomo spremili na njegovi zadnji poti. Pogreb bo ob 16. uri iz hiše žalosti v Vižovljah na pokopališče v Mavhinjah. Naj mu bo lahka kraška zemlia. Vdovi, hčerki in sinu izrekamo globoko sožalje. naj v Rimu tolmači želje tržaškega prebivalstva. Do razprave je prišlo po predlo-ž:tvi več ločenih resolucij. Nekateri so predlagali (med temi liberalec Cecovini. komunist Cuffaro in drugi) naj bi se vse resolucije združile, vendar je sporna točka o načinu, kako posredovati v Rimu pri vladi, ostala sporna do konca in enotni nastop onemogočila. Psiupov-d, liberald in komunisti, pa tudi rrvsovci, so namreč predlagali, naj bi zahteve tržaškega prebivalstva po kontingentu cenejšega bendna zagovarjala enotna delegacija vseh svetovalskih skupin z županom na čelu, tej rešitvi pa so odločno in načelno nasprotovali demokristjani, sodaldemokrati, sodalisti in repu-blikand. Poleg te sporne točke je bilo med svetovala različno mnenje v oceni koristi maloobmejnega prometa. Razumljivo je, da so mu odločno nasprotovali nvsovri. medtem ko so odprtje meje in živahnost trgovinskih stikov med sosednimi področji odobravali predstavniki ostalih strank, tudi liberald. Z druge strani pa so komunisti in psiupovci poudarjali, da je za nastalo krizo kriva vlada, ki že dolgo vrsto let zapostavlja koristi tržaškega gospodarstva, bod:si v primeru ladjedelništva in pristanišča, kakor tudi v drugih primerih pomorskih prog in bencina. Poleg tega pa je bila ocena leve opozicije še kar pikra, ko je šlo za vladni1 dekret proti konjunktumih ukrepov. Misovd so med drugim tudi poudarjali, da bi od kontingenta cenejšega goriva za Trst imela ko rist tudi država, ker bi v tem primeru dobila vsaj del davčn'h pribitkov na bencin, ki gre — v nasprotnem primeru — v jugoslovanske blagajne. Posebno odločno je bilo stališče levosredinskih predstavnikov, od A-bateja (KD) in Rinaldja (KD) do Cesara (PSU) in Pittonija (PSD, ko je šlo za oceno videmskega sporazuma in sosedskega gospodarskega sodelovanja med našo deželo in Slovenijo. «V nobenem prime ru ne smemo rušiti ustaljenega go spodarskega ravnotežja, ki je nastal med sosednimi področji*, .je dejal Cuffaro (KPI) je tudi poudaril važnost odprte meje, zahteval pa je, naj rimska vlada vsaj delno poravna škodo, ki jo je itak priza dejala tržaškemu gospodarstvu. Pittoni (PSI) je priznal, da so bila vsa posredovanja doslej brezuspešna. Zato se je ;zrekel za mandat županu, naj v Rimu zagovarja dodelitev kontingenta, obenem pa za rešitev stvarnih socialnih zahtev tržaških bencinarjev. Predlog sen. Seme za bencin po nižji ceni Med razpravo o vladnem ukreou o novih dajatvah je senator Šema predložil v senatu resolucijo z zahtevo po dodelitvi določene količine bencina, oproščenega davka, za avtomobiliste, ki bdvajo v občinah, ki spada.jp na območje videmskega sporazuma. Ko je orisal resolucijo, je Šema še posebno opozoril na nevzdržni položaj zakupnikov bencinskih črpalk ter na naklonjenost tržaške javnosti te.i rešitvi. Resolucijo so podpisali tudi nekateri drugi komunistični senatorji, toda večina jo je zavrnila. Zanjo so glasovali komunisti, psiupovci in neodvisni levičarski senatorji. Po zavrnitvi resoluc:je je senator Šema predložil popravek k vladnemu u-krepu. Zasedanje o zdravstvu v Ljudskem domu Deželni odbor KPI je sklical za soboto 10. oktobra ob 15.30 v Ljudskem domu v Trstu v Ul. Capitoli-na št. 3 zasedanje o vprašanjih zdravstvene reforme, ki je v o-spredju zanimanja javnosti v zvezi z borbo delavcev za reformo in s sestanki sindikalnih organizacij z vlado. Uvodno poročilo bodo podali dr. Laura Weiss (potreba po zdravstveni reformi, predlogi in akcija KPI), deželni svetovalec Bc-gomas (akcija dežele v zdravstvu) in poslanec Mario Lizzero (borba proti vladnemu odloku za resnično zdravstveno reformo). Uvodnim poročilom bo sledila razprava, ki jo zaključi odbornik za zdravstvo Emilije Romagne Germa no Bulgarelli. Zasedanje bo javno in še posebno vabijo nanj delavce, sindikalne voditelje, javne upravljavcev, zdravnike, bolničarje, študente in-V5e tiste, ki se ukvarjajo s socialno zdravstveno oskrbo. MNOGO HRUPA ZA MALO Manj dramatična resnica o planinski dogodivščini Mlada tržaška planinca Umberto Javazzi in Janko Furlan sta sama prišla s stene, potem ko sta v njej prebila noč «Mnogo hrupa za nič .. .» je na-1 oprijemkih in sta morala stalno slov znane komedije. Ne bi si upali 1 krušiti led s kladivi. Ko sta bila trditi, da je bilo prav nič to, kar se je pripetilo mladima tržaškima planincema Janku Furlanu in Um-bertu Javazziju pri plezanju na vrh gore Jof-Fuart. Po tem, kar nam je povedal Janko Furlan pa bi lahko rekli, da je bilo »mnogo hrupa za malo* . .. Pogovorili smo se z 19-letnim planincem ob povratku v Trst. Povedal nam je, da pleza od lanskega poletja, medtem ko ima njegov prijatelj Umberto, ki je tudi vpisan v CAJ, nekoliko več izkušenj. V nedeljo zjutraj sta se odpravila iz prenočišča Pellerini, medtem ko so ju starši čakali v Ovčji vesi. Nameravala sta preplezati 700 metrov visoko severovzhodno steno Jof-Fuarta, v steni pa sta se znašla nekoliko v težavah, pred- vsem ker je bilo mnogo ledu na < lino.* le dobrih 100 metrov pod vrhom, ju je zajela tema in tako sta bila primorana prenočiti v steni. Ker sta domnevala, da bosta v enem dnevu dospela na vrh in se tudi vrnila, sta bila lažje oblečena, brez hrane in brez spalnih vreč. Na polici, kjer sta bivakirala, sta izklesala neke vrste zavetja, ker je bila temperatura več stopinj pod ničlo. Prav zaradi mraza nista prespala ampak se grela s tem, da sta stalno tolkla s kladivi po kamenju. Proti jutru je začelo rahlo snežiti, zato sta se odpravila v dolino, fot nazaj je bila zedo dolga, tako da sta komaj po 18. uri zagledala ob vznožju stene reševalne skupine. Skupaj so se srečno povrnili v prenočišče Pellerini. »Torej*, je zaključil Janko Furlan, »nihče naju ni rešil, saj sva sama prišla v do- SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom OTVORITVENA PREDSTAVA SEZONE 1970- 71 LEV N. TOLSTOJ MOČ TEME drama v petih dejanjih Kostumi: ANJA DOLENČEVA Scena: SVETA JOVANOVI C Glasba: IGNACIJ OTA Režija: JOŽE BABIC V soboto, 10. oktobra ob 21. uti (PREMIERSKI ABONMA) V nedeljo, 11. oktobra ob 16. uri V sredo, 14. oktobra ob 20. uri V četrtek, 15. oktobra ob 20. uri (RED B — NEDELJSKI POPOLDANSKI) (ABONMA MLADINSKI V SREDO) (ABONMA MLADINSKI V ČETRTEK) Prodaja vstopnic od četrtka, 8. t. m. dalje vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred začetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih eno uro pred pričetkom predstav. Rezervacije na tel. 734265. ABONMAJE DOBITE VSAK DELAVNIK DO VKLJUČNO 7. t.m. V TR2A5KI KNJIGARNI; OD ČETRTKA DALJE V KULTURNEM DOMU OD 10. DO 14. URE. PRI POVERJENIKIH SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA LAHKO DVIGNITE ABONMAJE SE DO 9. t.m. ....minili.............................................................................................................m....... KLJUB NASPROTOVANJU UIL Popolnoma uspela 4-urna stavka za uresničenje socialnih reform Jutri bodo stavkali delavci gradbene in podobnih strok - Ob 13. uri skupščini v Trstu in Nabrežini Včerajšnja štiriuma stavka kovinarjev ter delavcev in uradnikov v pristanišču je zelo dobro uspela, čeprav se je ni udeležila UIL, oziroma pri nas CCdL (Delavska zbornica). Kot po vsej državi sta namreč napovedali tudi pri nas stavko samo CGIL in CISL, vendar se je pri tem pokazalo, da se strinja z njuno sindikalno politiko ogromna večina delavstva, kar se je videlo tudi na skupščinah, ki so bile med stavko po tovarnah in v pristanišču. Delavci so stavkali predvsem zato, da pritisnejo na vlado in na krajevne oblasti, da se čimprej lotijo reform za rešitev zdravstvenih in stanovanjskih vprašanj ter vprašanja javnih prevozov. Poleg tega pa so s skupščinami dokazali, da je treba ta vprašanja množično pretresti tudi v tovarnah in na deloviščih samih. Izjemno so stavkali v železarni Italsider v Skednju ves dan, ker se je tikala stavka poleg omenjenih e I1)i ItllllllllliaillllllllllllllllllllllllllllHIIIimilllUllfllllllllllllllllllllllllllllllltlllllUllllllllltllimillllllllllllllllllllllltlltllltllllUIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIMIHIIIIIIIIIIIIIM PO PODATKIH DO KONCA JULIJA LETOS Blagovni promet v luki narašča medtem ko se vrste potnikov redčijo Konkurenca med cesto in železnico v zaledju - Letos nekaj več lesa na naših pomolih Statistična služba Neodvisne ustanove za tržaško pristanišče je pravkar objavila dokončne podatke o osebnem in blagovnem prometu v luki do konca julija letos. Iz teh podatkov je razvidno, da je v prvih sedmih mesecih 1970 priplulo v Trst 2.674 ladij (lani v istem času 2.555) s skupno tonažo 6,948.077 ton (lani 6,665.641 ton). Ladje so pripeljale 13,593.484 ton blaga in 62.112 potnikov (lani 12,812.100 ton in 67.548 potnikov); odpeljale pa so 1,378.876 ton blaga in 63.866 potnikov (lani 1,353.536 ton in 67.734 potnikov). Skupen promet (dovoz in odvoz) je po vsem tem dosegel 14,972.360 ton blaga in 125.978 potr rukov, medtem ko sta ustrezni postavki znašali v istem času lani 14,165.636 ton oziroma 135.282 potnikov. V blagovnem prometu je glavnina dovoza in odvoza odpadla na ladje s tujo zastavo, in sicer zlasti pod vplivom dovoza surove nafte za Cezalpski naftovod, pri čemer so italijanske ladje skoraj povsem izključene, v osebnem prometu pa so imele tudi letos italijanske ladje veliko prednost pred tujimi, saj so same prepeljale kar 123.976 od vseh 125.978 potnikov. Na soncu naj zabeležimo še, da medtem ko je blagovni promet letos napredoval v primeri z lanskim za okoli 800.000 ton, se je potniški promet nasprotno skrčil za okoli 9.300 enot. tem ko je znašal v ustreznem razdobju lani 14,165.636 ton (od tega 10,041.718 ton surove nafte). Obojesmemi kopenski promet na relaciji Trst - zaledje, če upoštevamo poleg železnice ln ceste tudi dobave surovega petroleja po naftovodu Trst - Ingolstadt, Je do konca julija dosegel 12,421.706 ton, med- Pismo Bazovcev tržaški občini Promet po blagovnih vrstah je dal do konca Julija naslednje rezultate: promet z rudami je dosegel 706.318 ton, medtem ko je znašal v Istem času lani le 426.301 tono; promet s premogom je ostal nespremenjen, saj je znašal 220.555 t., lani pa 220.605 ton; promet s surovo nafto Je vrgel 12,514.898 ton, medtem ko je znašal lani 12,104.301 tono: promet z drugim razsutim blagom je ostal praktično na lanski ravni (130.530 proti 126.655 tonam), promet z žitaricami Je nazadoval s 53.456 na 35.512 ton, promet z lesom se Je nasprotno povečal z lanskih 54.755 na 78.149 ton, in končno promet s kosovnim blagom, ki Je letos do konca julija prvič prekoračil milijon ton, ter dosegel 1,009.953 ton, medtem ko je znašala ustrezna postavka v lanskem letu 948.535 ton. Ce upoštevamo še dobave raznih potrebščin za ladje ln posadke (lani 231.028, letos 276.445 ton), Je celokupen promet v luki do konca julija 1970 dosegel 14,972.360 ton (od tega 10,363 007 ton dovoza surove nafte za Cezalpski naftovod), med- Na pobudo krajevne sekcije KPI v Bazovici so zbrali številne podpise vaščanov z zahtevo po razsvet- maiai ,, _4, . litvi ceste, ki pelje od vhoda v vas tem ko je znašal lansko leto 11 nul._______.. „„ t> sno 194 mn Ragrieiinr nn nosamev, Protl mejnemu prehodu na Pesku 500.124 ton. Razdeljen po posameznih zalednih državah pa je bil pro met naslednji (v tonah): Italija 1,477.386 Avstrija 631.185 Češkoslovaška 39.025 Francija 20.993 Zahodna Nemčija 9,984.757 Vzhodna Nemčija 5.387 Jugoslavija 160.224 Romunija 4.251 Svioa 56.227 Madžarska 30.826 Druge dežele 11.445 Skupaj 12,421.706 Postavka, ki se v tem pregledu nanaša na Zahodno Nemčijo, obsega skoraj izključno dobave surove nafte po cevovodu Trst - Ingolstadt, v ostalem pa velja še pri mer jati promet z zaledjem ločeno po železnici odroma po cesti. Glavne postavke za razdobje prvih 7 mesecev letošnjega leta so namreč naslednje (v tonah): Rude Premog Min. olja Žita in oljčna semena Les Kosovno blago Po žel. Po cesti 184.023 77.759 3.703 185.317 35.747 826.322 37.580 54.570 700.635 5.005 33.040 431.037 Skupaj 1,165.828 1,409.410 Iz pregleda izhaja zanimivo dej; stvo, da se poslužujejo ceste tudi nekatere blagovne vrste, ki bi sicer zaradi masovnost* in tudi zaradi svoje omejene vrednosti spadale prej k železnici kakor k cesti: tako zlasti rude in premog; za les ste železnica in cesta mani diferenci rani, medtem ko kažejo žita, oljčna semena in kosovno blago znatno večji »'nteres* za železnico kakor za konkurenta. Poglavje zase predstavlja promet s tekočimi gorivi po cesti, vendar te pričakovati, da se bo ta promet zlasti na relaciji Trst - Avstrija znatno zmanjšal, ko bo popolnoma stekel naftovod Trst Mauthen v Ziljski dolini -Schwechat pri Dunaju. skozi novo naselje. Pismo je na slovijeno na odbornika za javne industrijske službe tržaške občine in pravi med drugim, da je zaradi vedno večjega prometa na tej cesti zlasti ponoči zelo nevarno njeno prečkanje. Že 17. februarja lani je odbornik Vasootto obljubil svetovalki KPI Jelki Grbčevi, da bo občina poskrbela za razsvetljavo na tej cesti, toda doslej še ni sprejela nobenega sklepa. Pismo je podpisalo 44 družinskih glavarjev vprašanj tudi notranjih zahtev v samem podjetju. Kot smo dejali, je bila stavkovna udeležba povsod visoka razen ene same izjeme. V ladjedelnici Sv. Marko-Tržaški arzenal je stavkalo 90 odstotkov delavcev, v Tovarni strojev 70 odstotkov, v Italsider 95 odst., v Navalgiuliano 95 odst., v Telettri 85 odst., v IRET 95 odst., pri Durissiniju 100 odst., v Lig 100 odst., v drugih malih podjetjih povprečno od 85 do 100 odstotkov. Le v podjetju Stabili-menti Meccanlci Triestdnl je stavkalo samo 60 odstotkov delavcev, ker Ima v njej precej vpliva sindikat CISNAL. V pristanišču je znašala udeležba v stavki na splošno 90 odst., med samimi delavci pristaniških družb pa je bila stavka popolna. Zato je bilo seveda delo v pristanišču štiri ure popolnoma ustavljeno. Tudi tu so se delavci sestali na skupščini In razpravljali o vprašanju reform. Jutri pa bodo dvanajst ur stavkali delavci gradbene, lesne, cementne in pleskarske stroke ter delavci v opekarnah ln v kamnolomih. Stavka bo trajala od 12. do 24. ure. Tudi tl delavci stavkajo za reformo zdravstva, stanovanjske politike in javnih prevozov, poleg tega se borijo s stavko za polno zaposlitev in proti naraščanju cen. Delavci se bodo sestali na dveh skupščinah, in sicer ob 13. uri na sedežu CGIL v Trstu, v Ul, Ponda-res 8, ter ob isti uri na sedežu CGIL v Nabrežini. Danes seja deželnega sveta Danes ob 9.30 uri se sestane deželni svet. Na dnevnem redu so odgovori odbornikov na vprašanja in interpelacije svetovalcev ter razprava o zakonskem osnutku o podpori gospodarskim delavnostim. Prav tako bo danes popoldne seja deželnega odbora, kd bi morala biti včeraj popoldne. Pritožba na mešano komisijo »Odbor za pomoč razlaščencem* je po občnem zboru, ki je bil v Dolini 11. septembra, poslal mešani italijansko - jugoslovanski komi-siji formalno pritožbo proti razla-ščevanju in takoimenovani začasni 1111111111111111IIItl111111111111111111111111IIIIIIIIIIIlili Z AVTOM V OBCESTNO OGRAJO Huda nesreča Tržačana na portoroškem ovinku Prepeljali so ga v izolsko bolnišnico in sprejeli s pridržano prognozo > Pri Banih je podrla vojaka Predvčerajšnjim je prišlo v Portorožu do hude prometne nesreče, pri kateri je bil huje poškodovan 24-letni tržaški avtomobilist Gian-franco Bettini, stanujoč v Ulici Col-leond. Ko je vozil s svojim avtomobilom pri vili Vesna, je zavozil na napačno stran cestišča. Tam je namreč ovinek, ki pelje na levo, Bettini pa je obrnil na desno. Pri tem je trčil v varovalno ograjo, odbilo ga je nazaj na cesto, kjer se je avto ustavil. Hudo ranjenega Bettinija so z rešilnim avtom prepeljali v bolnišnico v Izolo, kjer so ga sprejeli na kirurškem oddelku s pridržano prognozo. • • • Včeraj opoldne je 68-letna upokojenka Elisa Zanetti iz Ulice Capo-distria 22 prečkala Ulico Bftiamon-ti izven zebrastih črt, ko se je vanjo zaletel s svojim fiatom 124 Mario Gramoza iz Vicenze. Prepeljali so jo z rešilnim avtom v bolnišnico, kjer so ji ugotovili poškodbe na spodnjem delu hrbtenice in ver- jetne poškodbe medenice. Okrevala bo v enem mesecu. ZvČer ob 20. uri pa je prišlo do nesreče pri Banih, ko se je 17-letna Norma Rota, rojena v Piranu in sedaj stanujoča v Padričah, zaletela s svojim ciaom v vojaka Nunzia Clementeja. Oba so sprejeli v bolnišnici, kjer so ugotovili Rotovi u-darce na temenu ter odrgnine po rokah in nogah, vojaka pa so pri držali zaradi hudih bolečin v hrbtu m nogah. Oba bosta okrevala v 10 do 15 dneh. Rota je izjavila, da je vozila od Opčin proti Banom po Bazoviški cesti, ko se je dobrih 200 na po karabinjerski postaji morala približati robu ceste, ker .ie ja nasprotne smeri privozil po sredi ceste avto. Vojak ji je obračal hrbet in trčenje je bilo neizogibno. zasedbi zemljišč. Pritožba se sklicuje na čl. 7 posebnega statuta glede prepovedi sprememb, ki bi lahko ogrožale etnično sestavo področij, in poudarja, da obsežne razlastitve, zlasti v dolinski občini, še vedno ogrožajo etnično sestavo tega področja. Poleg tega so se razlastitve že več let izvajale brez vsakega obzira do pravične odškodnine prizadetim slovenskim lastnikom. Pritožba opozarja na nevarnost novih razlastitev v Osapski dolini po nižjih etnah in na krivi-čtn način »začasne zasedbe* zemljišč ter govori o preganjanju o-menjenega združenja s sekvestri, kazenskimi postopki itd., o preganjanju političnih osebnosti in pro-fesionistov, »ki so v okviru svojih pristojnosti podprli pravično stvar manjšine*. Pritožbi je priložena resolucija, sprejeta na občnem zboru v Dolini, o kateri smo že poročali. Danes ob 20. uri bo v veliki dvorani Ljudskega doma v Trstu v Ul. Madonnina št. 19 skupščina članov tržaške federacije KPI. Pokrajinski tajnik inž. Antonino Cuffaro bo poročal o kongresih sekcij in o naogjh komunistov v sedanjem političnem položaju. Dostop na skupščino je dovoljen samo s člansko izkaznico in izkaznico ZKMI. Danes, 7. oktobra ob 19.20, bo na programu Ljubljanske televizije oddaja »BAZOVICA 70 — SPOMIN IN OPOMIN., ki jo je pripravila ekipa Radio televizjie Ljubljana po letošnji jubilejni proslavi bazoviških žrtev. GLASBENA MATICA TRST Obveščamo otroški pevski zbor na Opčinah, da bo prva vaja v četrtek, 8. oktobra 1970 ob 16. uri v prostorih osnovne šole na Opčinah. Prva vaja otroškega pevskega zbora v Trstu pa bo v petek, 9. oktobra 1970 ob 18. url v šoli Glasbene matice v Trstu, Ul. R. Manna 29. Prosvetno društvo France Prešeren v Boljuncu organizira v nedeljo, 11. oktobra izlet v Kobarid, Bovec in do. lino Trente, Cena (prevoz in kosilo) približno 3.000 lir. Vpisovanje pri Ga-brijeli Žerjal in ostalih odbornikih društva. SPDT organizira 11. okt. avtobus-ni izlet v zapadne Julijce z vzponom (po izbiri) na Polovnik ali na Pol. dašnjo špico, združenim s srečanjem planincev iz Slovenije. Izlet priporočamo posebno mladini in najmlajšim; posebno pa onim, ki bodo obiskovali smučarski tečaj. Odhod ob 5.45 s Trga Oberdan, ob 6. uri s Proseka. Vpisovanje v Ul. Geppa 9. Tel. 31119. Slov. prosv. društvo Tabor - Opčine — priredi v nedeljo, 18. t. m., izlet v bolnico Franja. Potujemo preko Postojne - Idrije. Po ogledu bolnice Franja, kosilo v Mostu na Soči. Po kosilu še ogled Tolminskih korit, nato preko Kobarida in Čedada na Opčine. Vpisovanje od danes dalje v Prosvetnem domu od 20.30 do 21.30. Včeraj ^ danes Danes SREDA 7. oktobra MARIJA Sonce vzide ob 6.10 ln zatone ob 17.35 — Dolžina dneva 11,25 — Lu na vzide ob 13.37 in zatone ob 21.37. Jutri, ČETRTEK I. oktobra SIMEON Vreme včeraj: najvišja dnevna temperatura 20,1, najnižja 13,5, ob 19. uri 18 stopinj. Zračni tlak 1018,0 rahlo pada, veter 7 km na uro, jug, vlaga 77-odstotna, nebo Jasno, mor. je rahlo razgibano, temperatura mor. ja 19,9 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 6. oktobra se Je v Trstu ro. dilo 8 otrok, umrlo pa je 9 oseb. Umrli so:’ 83-letni Antonio Vouch, 70-letna Wanda Minelli vd. Sblatero, 2 meseca star Paolo Pilotto, 62-let-ni Ernesto Rahle, 77-letna Annun zlata Fornezza vd. Parmegglanl, 67-letni Tlziano Bergo, 64-letna Maria Klavora por. Meula, 86-letna Giusep. pina Iamnik, 58-letna Iolanda Loren zon por. Forti. Darovi in prispevki V počastitev spomina pok. Milana Kjudra darujeta Bijanka in Vilko Batič 1.000 Ur za prosvetno društvo Lonjer Katinara. Gledališča AVDITORIJ E s Danes zvečer ob 21. uri bo v Avdit riju četrti koncert jesenske simloni ne sezone orkestra gledališča Vere Orkester bo vodil dirigent Anton N nut, stalni dirigent dubrovniške! mestnega orkestra. Dirigent Nan« ki je nag primorski rojak, je do; gel visoka priznanja v Jugoslaviji j je dirigiral najznamenitejše orkest' v Varšavi, Budimpešti, Bruslju, P[ gl, Londonu, na Dunaju in drug Solist bo prav tako znani slove tki hornist Jože Falout iz Ljubija’ p ki se Je v zadnjih letih uveljavil * , eden najbolj kvalificiranih mojste j™ težkega inštrumenta, kakršen je to criti, Nastopal je že v Sovjetski zvezi, C Jjcera škoslovaški, Nemčiji, Poljski. N od Darij ški, Italiji in Avstriji. do T Program obsega: Haydnovo Sinil nijo št. 48 v C Duru, Straussov Kf “'.h C cert št. 1, op. 11 za rog in orkesO lijo 2 ter Witolda Lutoslavskega Konci ske j za orkester v prvi tržaški izved izjav, Pri blagajni Avditoriju, tel. 31* sodbi se nadaljuje prodaja vstopnic. sodil sec l Torti ga G št. 6£ Chia TIR jih DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) B. Barbo, Trg Garibaldi 4, Ul Gret-ta Ul. Bonomea 93, Godina »Al. 1'1GEA», Ul. Ginnastlca 6. G. Papa, Felluga 46 (Sv. Alojz). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 09.3(1 do 1.31) AlFAlabarda, Ul. Istria 7, Al Gale-no. Ul. S. Cillpo 36 (Sv. Ivan), de Leltenburg, Trg S. Glovanni 5. Miz zan. Trg Venezia 2. Nazionale 16.00 «Tora! Tora! Toro zarac (Napad na Pearl Harbour). niso Eden 16.00 »Splendorl e miserie prost Madame Royale», Ugo Tognaf Maurice Ronet, V. Caprioll. Tech1 color. Prepovedano mladini pod 1 ^ , letom. Fenice 16.00 »La citta vlolenta*. F povedano mladini pod 14. letom. Grattacielo 16,00 «Dramma della I JJn i losia, tutti 1 particolari in ero* Nash ca», Marcello Mastroianni, Mori: Vidne Vitti. Teehnicolor. pojil Excelsior 16.00 »Tristanas, Catherh Ko j Daneuve, Franco Nero. Techni1 Nove lor. Prepovedano mladini pod 1 roči! letom. nato: Ritz 16.00 »Omicldio al neon P _ ,, 1'ispettore Tibbs», Sidney Poiti* , Martin Landan. Teehnicolor .F lu™‘ povedano mladini pod 14. letom Alabarda 16.30 «Le calde notti 1 J***6’ Poppeas. Teehnicolor. Prepoved* °°.kh mladini pod 18. letom. 12 ™ Filodrammatico 16.30 «Fanny H'1 jjjjšfa (Vita Intima dl una ragazza mod* 1 na) Technicolcor. Prepovedano m1 ga j dini pod 18 .letom. sLaš; Aurora 16.30 »Vlva le donne». Tech' dejal color. no n Cristallo 16.30 «Io non scappo, fugS* Alighiero Noschese-. Teehnicolor. pg Capitol 16.00 »I girasoli«, Sofia t ren, Marcello Mastroianni. Tech . color. .Jr* Mderno 16.30 »Sporco contratto«, V Remlck, James Coburn. Techni* uems lor. Prepovedano mladini pod 1 Kaj 'etom. h*cM Impero 16.30 «La strana vogli« 1 Jat Jean«. Teehnicolor. Prepoved* na mladini pod 14. letom. M Vlttorio Veneto 16j00 «L’armata Br* atrm< caleone«, Vlttorio Gassman. Ca1* iz V: rine Spaak. Teehnicolor. ker Ideale 16j00 «E 1’Inghilterra šari 1 dajat strutta*, George Aubert, Clara G* nji sard. katzm Astra 16.30 «Nol slamo le colonn* Stan Laurel, Oliver Hardy. Abbazla 16.00 #Obiettivo X«, M* Stevens, Alex Nird. Ist .1 letne milje Con. Verdi Zaprto. Batd Kje. Sn priš« Ravnateljstvo državnega trgovski tehničnega zavoda »Žiga Zoisa - F ,K1 di Guardiella 13-1 - sporoča, da se ■ ^ začelo vpisovanje za dveletni teP meri srbohrvaščine ln da bo trajalo do ■’ Pride oktobra. Vpisovanja sprejema taj* ma štvo zavoda vsako sredo in petek 1 Več« 13 do 20. ure in po telefonu na ' Bale 95-326. ljan Ravnateljstvo državnega trgovski tehničnega zavoda »Zlga Zoisa obve* "™k vse profesorje, ki bi želeli poučen* 890 srbohrvaščino, naj vložijo us tret* Ki prošnjo do 17. oktobra na Konzorf dva za strokovno Izobraževanje - Pl**1 gniti della Borsa 14 tel. 61-377. za j Pre: -aaaMHMHV krit. draj SOŽALJE <^a *-• IMNilIllUBPBl, Občine Devin-Nabrežlna, 7.ff bate nlk ln Repentabor izražajo globo** pa sožalje družini Legi a ob smrti d* srei Mirka Legiše, konzorcialnega živio* šla zdravnika. dini ‘list Lovska sekcija DevinNahrežlO1 ^ izreka sožalje družini ob smrti ^ jfc bornika dr. Mirka Legiše. Danes, 7. oktobra, bo nastopil v kinodvorani v Skednju pod vodstvom prof. EMane Zajec ORKESTER MIRAMAR (junior in senior) Harmonikarski ansambel bo nastopu z najlepšdmi skladbami svetovnih skladateljev. Začetek ob 20.30. Sporočamo žalostno vest, da nas Je v 87. letu starosta za vedno zapustila naša draga mati in nona JOŽEFA KRALJ Pogreb nepozabne pokojnice bo danes ob 14. uri Iz hiše žalosti na domače pokopališče. Žalujoči sin In hčerka z družinama ter drugo sorodstvo Sv. Križ, Buenos Aires, 7. oktobra 1970. Zaspal je v Bogu DR. MIRKO LEGIŠA ŽIVINOZDRAVNIK Pogreb dragega pokojnika bo jutri, v četrtek, ob 16. uri iz hiše žalosti na mavhinjsko pokopališče. Žalostno vest sporočajo žena Marija, sin Igo, hči Marta z možem Žltomirom in hčerko Varanko tar drugo sorodstvo Vižovlje, Mavhinje, 7. oktobra 1970 kon Frii je v c P nje: din nov ten dej gle< da ma krš N tOŽ; me det let tis( Razkladat v hangar št. 60. Med raz-pr idadanjem pa so finančniki opazili tonl k?'* drugim blagom štiri velike za >tti r®!6' v katerih je bilo 2 tisoč na-ved* bojev nemške izdelave. Prihajali so “ Mhnchna ter bili namenjeni v Hil mesto Pirej. Cattaruzzo, ki je mod' oii legalni zastopnik avtoprevozne io rol ga podjetja «Sutrio» iz Vidma, je „ 5 ■ ,a* opravičiti posest zabojev in 6 da gre verjetno za material- uegc n° napako v prepisu. )ior. »v ^ šoferja, Tortul in Chiarandini, ia il P® . sta_ dejala, da je bilo na rec#' Pesnici sicer napisano Schrotpa-tr' • • » Isti sodniki so včeraj sodili 32-’ letnega Luciana Panizzuttija iz Conegllana ter 37-lebnega Carla Baldmija iz Sacnleja, obtožena golju- *»}C. v j Sredi aprila lanskega Meta ^je prišel draguljarju Giorgiu Del Sa-rskd ^ate J® Ul- Roma 22 njegov trgov-Si ®ki agent Pantezuttd in ga vprašal, se i °e ima na razpolago zlate pri-tetj merice, ker je pravkar naletel na do 1' Priložnostnega klienta, kj se zani-taJJ ma za tovrstno kupčijo. Še Isti « y*x:er je agent prišel z omenjenim n paldiirnijem v Del Sabatovo dragu-garno, kjer so vsi trije sklenili /skd "PPČijo: 289 kg stariih srebrnih avei* ^“camskih novcev za 8 milijonov Cevi 890 tisoč Idr. tref. , Pa je Del Sabato hotel čez Di°ad • . dni v «Banco di Romat- dvi-p gniti z Baldinijevim čekom denar Za Prodajno blago, je ostal pošteno Presenečen. Ček ni imel nobenega kritja, še isti dan je telefoniral draguljarju Baldiniju in mu povedal, va ni zadovoljen s srebrnimi novri _j J*r zahteval vrnitev čeka. Del Sa-“ato je sicer bil za to. istočasno ; ‘j, Ba je seveda hotel tudi vrnitev vseh • ?, mih novcev. Naslednji dan ria IVl J,. . skopaj s Panizzuttijem na Bal-bmijev dom, v Sacile, kjer pa ga ...nji! ‘‘‘^ta našla doma, ker ie la med- 1 i■ m odpotoval v Milan. Del Santo l Poskusil še enkrat srečo. S če-om se je napotil v »Banco del riulii, kjer so mu povedali, da , Raldirvjeva naložba denarja Že celoti izčrpana. _. o Del Santovi prija>-i barabi-Jbrjem, so se le ti podali na Bal-'nijev dom. Tu so našli le 42 kg ovcev, kajti ostale ie moški med-^m že prodal. V lastno obrambo je da je dal del novcev v pre-strokovnjaku, ki je ugotovil, r® gre le za neko zmes železa, z jbajhno količino zlata ter brez ka •vrsnekoli numizmatične vrednosti. t včerajšnji razpravi .je javni tožilec zahteval za Panizzuttija 8 d^secev zapora ter 100 tisoč lir ufnarne kazri, za Baldini.ja pa tri .eta_ in 6 mesecev zapora ter 160 jaoc lir denarne kazni. Branilca, pririni ka Campoccia iz Conegliana m Chucchini iz Pordenona pa sta abtevala za oba oprostitev, ker dajanje ni kazrivo. Sodniki so, kar zadeva izdajo če-brez kritja, obsodili Baldinija i?n ‘. ^ ‘n 6 mesecev zapora ter , Usoč lir denarne kazni. V smi-pd majskega dekreta predsednika *°PUbHke pa so mu odpustili celot-p1 kazen, za obtožbo goljufije pa s° za oba sklenili prekiniti sodni Postopek zaradi amnestije. S SEJE OBČINSKEGA SVETA V GORICI rezal samo prvo plast jekla, ker je notranji del blagajne sestavljen iz negorljive snovi. Pri poskusu rezanja te plasti pa se je dvignil zelo velik prah. Zaradi tega je neznanec najprej odpri okno, da bi prezračil sobo, nato pa tudi odšel skozi to okno. Pri tem je pustil veliko sledov in več «profesional-nih potrebščin». škoda na blagajni znaša kakih 300.000 lir, ki jih bo krila zavarovalnica — seveda, če ne bodo odkrili vlomilca ... Običajni dolgoprstneži okradli Jugoslovana 54-letni jugoslovanski državljan Vladimir Grlic iz Zagreba je potoval v nedeljo skozi naše mesto. Parkiral je svoj aivto znamke fiat 1100 z evidenčno tablico ZG 521-00 v Ul. Rossini približno ob 17.30 zjvečer. Ko se je dobri dive uri pozneje vrnil k avtu je bil neprijetno presenečen, ko je ugotovil, da so mu neznanci s silo odprli stransko okence in odnesli več predmetov v skupni vrednosti nad 170.000 lir. Iz avta so mu namreč izmaknili filmski aparat, znamke secooic, fotografski apaTat. znamke tenax, torbo, ki je vsebovala bencinske bone za 25 litrov ter čake Avtomotcsaveza za 70.000 lir, uro in še razne manjše predmete. Znanstveni oddelek policije je u-vedel preiskavo. Pretepen in okrvavljen na pločniku v Rojanu V nedeljo zvečer ob 19.30 so poklicali agente letečega oddelka v Rojan, kjer je ležal na tleh okrvavljen 37-letni mornar Sergio Luban iz Ul. Morerj 86. Agentom je dejal, da se je spotaknil na rjočniku, padel in pri tem udaril po obrazu in glavi. S policijskim avtom so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so ga pridržali z 12-dnevno prognozo zaradi poškodb po glavi, čelu, ldoih in zaradi psihičnega razburjenja. Agentom se je zdelo čudno, da se je lahko tako poškodoval samo zaradi padca, zato so ga zaslišali in Luban je priznal, da ga je v resnici pretepel neki Romano Vi-goriti, o katerem pa je vedel samo, da je železničar. Agenti so iskali po vsem Roianu človeka, ki bi odgovarjal opisu, ld ga je dal Luban, vendar pa niso našli nikogar. Ponesrečen poskus vloma blagajne . Včeraj jyUt,raj ^ villi Battistella 'z Roman«a stopil v urad kovačnice »fjotti . Battistella», katere je solastnik, in je zapazili, da so neznanci poskusili vlomiti v bla-fiajno. Znanstveni oddelek kvesture je briše! do zaključka, da se je že 'f *oboto popoldne neznanec pri-Jfadel v veliko kovačnico v Ul. riKessi l v industrijski coni. Po-je odprl vrata, ki vodijo v Kovačnico, kjer je našel vaaiček ? pripravami za plinsko varjenje m *a je pripeljal v urad. Tu je Ponarejevalec čekov prijavljen sodišču Včeraj so funkcionarji letečega oddelka prijavili sodni oblasti neznanca, ki se je izdajal s ponarejenimi ali ukradenimi dokumenti za 301etnega Enrica Simoninija iz Milana. Obdolžili so ga goljufije s ponarejenimi čeki nekega neobstoječega turinskega bančnega zavoda Pravi Enrico Simonini nima s to zadevo nobenega opravka. Neznanec je dal v plačilo za račun, ki je znašal 120.000 lir, popol noma izmišljen ček. Prav zaradi tega in ker .je uporabljal ime nekega milatičuna, domnevajo na le tečem oddelku, da je morda v stiku z milansko tolpo ponarejevalcev čekov. Zato so obvestili tamkajšnji leteči oddelek, ki bo sodeloval pri preiskavi. Vesti s Koprskega V Kopni je končala svoj obisk skupina strokovnjakov umetniškega inštituta lepih umetnosti iz Benetk ki se ukvarjajo s problemi restavracije zgodovinskih objektov. Povabil jih je Svet za kulturo koprske občine, da bi s svojimi izkušnjami pomagali pri obnovi koprske pretorske palače. Kakor je znano, je ta zgodovinski objekt v dokaj slabem stanju, saj se razpoke v zidovju nevarno širijo, čelna stran pa je nagnjena. Strokovnjaki so že izdelali projekt za statično Utrditev stavbe ter za obnovo fasade in notranjosti. Gostje iz Benetk, med katerimi je bil tudi tamkajšnji generalni direktor združenja umetniških ustanov inž. arh. Renato Padovani, so projekt ugodno ocenili in dali tudi več koristnih nasvetov na podlagi svojih izkušenj. Živahna debata o bodočem programu občinske uprave Izbruhi predstavnika MSI proti demokratičnemu sožitju in delovanju so naleteli samo na negativen odmev ■ Dr. Sanzin o večji skrbi za probleme naših vasi ■ Chiarion o smradu v Podgori in gradnji hiralnice Eksplozija v vojašnici 7 karabinjerjev mrtvih V Kopru se je te dni sestal inidativni odbor za ustanovitev grupacije podjetij, ki poslujejo po določilih tržaškega in goriškega sporazuma o ,ialoobmeinem blagovnem prometu. Na sestanku so obravnaval'! konkretne grupacije, vštevši tudi zadeve s področja industrijsko - tehničnega sodelovanja med podjetji na obeh straneh meje, brezcarinski uvoz ter vprašanja v zvezd z razdeljevanjem razpoložljivih deviznih kvot za potrebe živilske in kovinske industrije. Na sestanku so sklenili, da bodo čim prej izdelali osnutke potrebnih temeljnih listin o po- čitno so po njegovem krivci vsi ti-slovanju grupacij, nato pa bodo sti, ki so se borili proti fašizmu in sklicali ustanovni občni zbor. I njegovim grozodejstvom. V ponedeljek zvečer je bila druga delovna seja občinskega sveta v Gorici in kot je bilo napovedano že na prejšnji seji, je župan Martina že od samega začetka otvoril debato o svojem poročilu o programu levega centra v občinski upravi. Prvi je spregovoril Candussi (P SU), ki se je na splošno ugodno izjavil o županovih izjavah in prav tako tudi naslednja dva govornika Manzini in Cefarin, oba od KD. Zatem je začel predstavnik MSI Pedroni svojo kritiko občinskega programa, pri kateri je večji del njegovega posega bil posvečen znanemu žargonu fašistovskih škvadri-stov in obrabljenim frazam nacionalističnega šovinizma. Ni pozabil zaničljivih izrazov «o Balkancih*, o nevarnosti, ki jo predstavlja sodelovanje s slovensko skupnostjo na Goriškem za italijanstvo Gorice in celo nevarnost za vso Italijo. Pri dolgi filipiki v tem smislu, pri kateri je izrabil vse svoje glasovne organe in preperele fraze, ni pozabil omeniti niti «foibe ed infoibativ, za katere bi morali odgovorni izplačati primerno odškodnino, kot so jo plačali Nemci za deportirance. O- Njegov poseg ni vzbudil niti najmanjšega odobravanja med prisotnim občinstvom, kar ga je gotovo malo razočaralo, še manj pa pri svetovalcih in odbornikih. To je razvidno že iz posega naslednjega govornika odv. Maja (PLI), ki je takoj izjavil, da se ne strinja s takim nacionalizmom, kateri rodi na drugi strani podobno reakcijo in da taka politika ne koristi miru in pozitivnemu sodelovanju. Dodal je, da odobrava to, kar je napovedano v programu, da pa v njem še marši- [ otroški vrtec in morajo voziti otro' kaj manika in med drugim je predlagal tudi posojila študentom z jamstvom občinske uprave, da bi lahko koočaLi študije. Predvsem o potrebi, da je treba premagati še zadnje ostanke preživelega nacionalizma in v sodelovanju s slovensko skupnostjo za mir in dobre odnose na meji, je govoril Brancati (KD), ki je naglasil tudi potrebo še novih socialnih reform. Dr. Sanzin (PSI) je prav tako zavrnil Pedronijeve izjave kot nesmisel in ravno ti njegovi absurdi so najboljši dokaz pravilnosti politike levega oentra v goriški občini. Sicer pa so tudi dosedanje delo občinske upraive in njeni uspehi najboljše potrdilo pravilnosti take politike, pri kateri bomo vztrajali tudi v prihodnjem petletnem obdobju. Poudaril je potrebo še novih posegov na pristojnih mestih za uresničenje blagovnega železniškega prehoda na meji ter nato govoril tudi o potrebah predmestij in bližnjih vasi, kjer še vedno nimajo urejene avtobusne povezave, napeljave metana in kjer je treba rešiti krajevne kulturne, etnične in druge značilnosti. Izrecno je omenil Podgoro, Pevmo in Oslavje z njihovimi problemi ter šentmavar, kjer so zaprli (Nadaljevanje s 1. strani) iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii OB ROBU FAŠISTIČNE DANNUNZIOVE PROSLAVE Pokrajinski svet obsoja manifestacije za poveličevanje fašizma in nasilja Resolucijo v tem smislu so odobrili vsi svetovalci razen fašističnega Predsednik Chientaroli prebral delovni program pokrajinskega odbora Komemoracija egiptovskega predsednika Naserja Že pri prvi seji pokrajinskega sveta, ki je bila pred dvema mesecema smo ugotovili, da bo v sedanjem pokrajinskem svetu vzdušje bolj živahno kot v preteklosti. Ta naša ugotovitev se je izkazala za resnično na prvi delovni seji sveta, ki je bila v ponedeljek zvečer. Številni svetovalci so živahno posegali v debato o najrazličnejših problemih in tudi s strani predsednika in odbornikov so prihajali živahni odgovori. Ob začetku seje je predsednik dr. Chientaroli govoril o stoletnici zavzetja Rima po italijanskih kraljevih četah. Nato so počastili spomin egiptovskega predsednika Naserja. Sledila je obširna razprava o D’Annunziovi proslavi s strani nekega fašističnega krožka v isti dvorani. Komunist Menichino je u-gotovil, da je bila dvorana temu društvu dana na razpolago s strani določenih ljudi ah' stranke v pokrajinskem odboru, saj je bilo iz tiska razvidno, da je o tem problemu obstajal nesporazum med socialisti in demokristjani. Menichino je še dejal, da je bilo »posojilo* dvorane temu krožku v nasprotju z antifašističnimi izjavami na prvi seji pokrajinskega sveta. K besedi se je oglasil socialist dr. Semola, ki je poudaril, da so socialisti tako v odboru kot v svetu takoj zavzeli nasprotno stališče do odstopa dvorane fašistom. »Nima niti pomena govoriti o fašizmu D'Annunzia», je dejal Semo-la in predložil svetu v odobritev resolucijo naslednje vsebine: »Pokrajinski svet v Gorici poudarja pomen in vrednost odporniškega antifašističnega gibanja na katerem je zrasla z ustavo naša KRIZA V SOVODENJSKI TOVARNI Delavci v dopolnilno blagajno še za nadaljnje štiri tedne Delegacija na prefekturi zaprosila za posredovanje *ačel rezati s plamenom blagajno, . vendar pa mu je uspelo, da je pr e- s tem v zvezi krize v zaposlitvi. Pod- Pred časom smo pisali o prodajni krizi v tekstilni tovarni v Sovod-njah, ki je dala vodstvu tovarne pretvezo, da je v avgustu in septembru poslala za tri tedne svoje delavce v dopolnilno blagajno. V ponedeljek je vodstvo tovarne zopet sporočilo notranji komisiji pod jetja, da je znova prisiljeno poslati v dopolnilno blagajno vse svoje delavce za po 24 ur tedensko od četrtka, 8. otkobra In za cele štiri tedne. Vzrok naj bi bilo pomanjka nje naročil za tovarniške izdelke. Vodstvo tovarne je še dodalo, da tudi po poteku tega roka štirih tednov ne more jamčiti ali predvide vati popolne obnove proizvodnje. Sindikalne organizacije so po tem sporočilu sklicale v tovarni sesta nek vseh delavcev, da so skupaj proučili položaj in namere vodstva tovarne. Po zaključku sestanka so odšli delavci in sindikalni predstavniki v Gorico, kjer so se zbrali pred prefekturo na Travniku. Delegacija delavcev, v kateri so bili člani notranje komisije in drogi sindikalisti, je zaprosila za avdienco. Sprejel jih je podprefekt dr. Capellini, ki so mu obrazložili ves položaj in svojo zaskrbljenost zaradi slabih perspektiv proizvodnje v tovarni in prefekt je pokazal zanimanje za zadevo ter obljubil takojšen poseg s strani prefekture. Sindikalni predstavniki so zahtevali tudi sestanek z deželnim odbornikom za industrijo in delo, da bi tudi ta posredoval za premostitev krize z grožnjo brezposelnosti. Trčil je ” v ustavljen avto Prejšnji večer, nekaj pred 21. it-ro, so sprejeli za 10 dni na zdravljenje v splošno goriško bolnišnico 20-letnega Giovannija Palozza iz Gorice, Tržaška cesta 52, ki so mu ugotovili udarec v lobanjo, rano na bradi in številna »drgnjenja. Palozzo je malo prej v Ulici Ca-nova s svojim fiatom 600 od zadaj trčil v avto lancia flavia, ki ie last Giuseppa Tomasija iz Gorice, Ulj ca Canova 11 ter je bil ustavljen pred njegovo hišo. Obe varili sta utrpeli precejšnjo škodo, kot je u-gotovila cestna policija. Ob navojnicl se je ranil Včeraj so "ridržali v tržiški bolnišnici za 10 dni na zdravljenju 47-letnega Oskarja Miliča iz SHvnega št. 30, ki se je ranil na roki in pod-laktu, ko je odpiral železno navoj-nico pri nekem lokalu. republika. Zaradi tega pokrajinski svet obsoja strumen tali zacijo v u-porabi dvorane s strani nekega krožka, ki ‘jo je uporabil za manifestacijo fašističnega značaja. Pokrajinski svet obsoja vsako manifestacijo povzdigovanja političnega nasilja, ki ga naše demokratično prebivalstvo odklanja. Odbor je odgovoren, da ne bo dovolil ponovitve takih dejanj.* Protf besedam komunističnega in socialističnega svetovalca je dvignil svoj glas fašist Coschina, ki je hotel prikazati, da je šlo za nedolžno nacionalistično manifestacijo. Zelo ostro mu je odgovoril krščanski demokrat dr. Cian. Resoluciji Semole so se pridružili Fer-letičeva (SDZ), Lugnani (PLI), Po-letto (PSIUP), Zorzenon (PSU) in Poletto (KPI). Resolucijo je odobrilo vseh 23 svetovalcev, proti je bil edinole osamljeni fašist. Predsednik odbora dr. Chientaroli je nato prebral dolg petletni program delovanja odbora in sveta. V glavnem se program opira na sporazum, ki so ga dosegle stranke leve sredine pred nekaj meseci na pogajanjih v Gorici. V programu so našteti najrazličnejši problemi, ki zanimajo našo pokrajino in naše prebivalstvo. * Precej poudarka je v programu na načrtovanju, govor je o gradnjah javnega značaja, o zdravstvu in podporah, o kulturi in šolstvu, o kmetijstvu, o problemih slovenske manjšine, o stikih s Slovenijo, o služnostih pokrajine. Skratka, predsednik je podal izčrpen pregled potreb naše skupnosti. Prvi se je k besedi oglasil komunist Menichino, ki je v kratkem o-risal delovanje komunistične skupine v prejšnjem pokrajinskem svetu, večji del svojega govora pa je posvetil polemiki s socialisti in krščanskimi demokrati, ker so ti obnovili koalicijo leve sredine skupno s socialdemokrati, v Tržiču in v Gradiški pa se je ustvarila večina KD - PSI in so bili tam socialdemokrati izločeni. Menichino je polemiziral s socialistom Setnolo ker je ta na prvi seji obsodil triko a-meriško agresijo v Vietnamu kot sovjetski vdor na Češkoslovaško. Ob zaključku svojega govora pa je Menichino dejal da ima vtis, da bodo tokrat odnosi med večino in levo opozicijo drugačni in pozitivnejši od preteklosti. Krščanski demokrat Zaccai iz Tržiča je precej obširno govoril o potrebah po šolskih prostorih v Tržiču in ponekod bil tudi precej oster. Zaradi tega ga je predsednik večkrat prekinil z ugotovitvami nasprotnega značaja. Daljši govor pa ie imel načelnik skupine KD dr. Cian. Osredotočil je svoj govor na programacijo, na sodelovanje z drugimi pokrajinami, na ustanavljanje medobčinskih konzorcijev in tudi na sodelovanje z deželno upravo. Poudaril je potrebo po sodelovanju med večino in opozicijo na vseh nivojih ter omenil važnost sodelovanja tudi s krajevnimi oblastmi obmejnega pasu v Sloveniji. Večina, ki se je ustvarila v Gorici, je dejal dr. Cian, je garancija proti nameravani krizi v vladnem merilu. Italija potrebuje dandanes trdno vlado, da se reši iz gospodarske krize. Poudaril je potrebo po sodelovanju z opozicijo. Po njegovem govoru so debato o programu prekinili (svet se bo spet sestal prihodnji torek) in odobrili vrsto drugih točk. Odboru so dali dovoljenje da odobri načrte občin za javna dela, za katere ta dobijo podpore s strani deželne vlade. Do širše debate je prišlo pri naslednji točki, kjer je bilo treba odobriti načrt za dozidave pri realni gimnaziji v Tržiču. Denar je pokrajina dobila od države (95 milijonov lir), povečali bodo kapacitete te šole. Z večino glasov so bili odobreni popravki k letošnjemu proračunu pokrajinske uprave, in popravki k statutu konzorcija za varstvo sub-normalnih otrok. Podobne popravke je pred nekaj dnevi sprejel tudi občinski svet v Gorici. Na tajni seji so nato, na predlog clbomika Waltritscha, odobrili izredno, petnajstodstotno nagrado vsemu osebju pokrajinske uprave, za prvo letošnje polletje. Uslužbenci bodo dobili s to nagrado od 24.000 do 60.000 lir. Višina nagrade je odvisna od službe in koeficienta posameznikov. Isti odbornik je orisal tudi pogajanja, ki se prav v teh dneh vršijo med upravo in sindikati, glede povišanja plač. Tako odbornik kot številni svetovalci, ki so posegli v diskusijo, so izrazili upanje, da bi čimprej prišlo do sporazuma med upravo in sin-dikati, v splošno zadovoljstvo celotnega osebja. Oddaja tiskanja uradnega vestnika Goriška prefektura obvešča vse prizadete, da bodo dne 31. oktobra ob 10. uri dopoldne imeli na prefekturi poskusno dražbo za oddajo tiskanja njenega uradnega vestnika (Foglio annunzi legali). Vse podrob- ke v vrtec v Gorico. S temi in drugimi priporočili je izjavil, da bo glasoval za predloženi program. Chiarion (KPI) je očital županu, da v njegovi izjavil ne omenja aktualnih problemov, o katerih se sindikalno razpravlja po vsej državi. Omenil je okužbo zraka zaradi tovarne v Podgori, kjar bi bilo treba sprejeti potrebne protiukrepe, omenil je, da bodo z deželnim prispevkom ene milijarde lir gradili nov kronikarij v Ul. Diacono samo zato, ker ima tam graditelj (Fatebe-nefratelli) svoje zemljišče, in ne v okolišu, ki je po regulacijskem načrtu določen za sanitarne ustanove itd. Seja in debata sta se precej zavlekli in govorili so še Vilma Cor-va (KPI), De Grassi (KD), Della-go (PSI), Zuccalii (PSU), BatteUo (KPI) in Bratina (SDZ). Župan in Lupieri včeraj na obisku v Novi Gorici Goriški župan Martina in predsednik trgovinske zbornice Lupieri sta bila včeraj dopoldne na obisku v Novi Gorici. Ob tej priliki sta imela razgovore s predsednikom tamkajšnje občinske skupščine ši-macom in drugimi krajevnimi predstavniki. Razgovarjali so se o raznih problemih, ki zanimajo obe mesti, zlasti pa o pripravah za ureditev novega mejnega prehoda med Vrtojbo in Štandrežem za bodočo avto cesto in tovorni promet in sedanjem stanju ter o bodočem poteku del na obeh straneh meje. Kot ponavadi so razgovori potekali v popolnem medsebojnem razumevanju. V soboto zaprta cesta pri Rupi V zvezi z drugim zborovanjem letalskih pilotov — akrobatov, ki bo na letališču v Gorici v soboto, 10. t.m., predvidevajo po državni cesti Gorica — Dol velik promet vojaških vozil. Zaradi tega je goriški prefekt izdal odlok, s katerim je določena zapora odseka državne ceste od gostilne Pavletič v Gabrjah do križišča s cesto pri Štandrežu, ki pelje v industrijsko cono. Izjema so vozila, ki so namenjena k svečanosti na letališče. Zapora velja v soboto od 15.30 do 17. ure. Avtomobilisti, namenjeni iz Gorice proti Trstu po Tržaški cesti, bodo morali kreniti po Ul. Fermi proti industrijski coni pri štandrežu tem napraviti ovinek skozi Sovodnje in Gabrje do Pavletioeve gostilne. Isto pot bodo morala napravitj tudi vozila, ki bodo prihajala iz Trsta, v obratni smeri. Zanin iz Sovramonte (Belluno), karabinjer 19-letni Massimo Bona-relli iz Tuscanie (Viterbo). V splošni bolnišnici v Gorici so pridržati na zdravljenju 7 karabinjerjev. Ti so: 23-lebni Ciro Boralii iz Resine (Neapelj), ki se bo zdravil 15 dni zaradi udarca v lobanjo in kostnih zlomov, 37-letni Luigi Bartolini iz Stella Ciiento (Salerno), ki stanuje v vojašnici v Sovodnjah ter se bo zdravil v bolnišnici 8 dni, 20-lebni Giorgio Manca iz Narcora (Cagliari), s prognozo zdrav jen ja 40 dni, 30-letni Edo Marinari iz Portoferraio (Livorno), kateremu so ugotovili zlom stegnenice ter druge notranje in zunanje poškodbe ter so ga pridržali s pridržano prognozo, 21-leini Bruno Esposito iv Neaplja ki se bo zdravil 10 dni, 22-letni Marcello Quintili iz Pistoje s prognozo 10 dni, 20-letni Pasguale Sola (Salerno), ki ima prav tako pridržano prognozo zaradi zloma leve roke, udarce v lobanjo, poškodbe na prsnem košu in trebuhu. Pri trčenju rešilca ki je peljal ranjence v bolnišnico, in avtomobila pred semaforjem blizu splošne bolnišnice pa sta bila ranjena tudi gasilec 26-letni Francesco Gioia iz Mon ta gnane pri Padovi, ki sluzi svoj rok v Gorici, in ki so ga pridržali za 10 dni na zdravljenju, ter civilist Aojz Tomasini, 61 let, rojen v Opatjem selu in bivajoč v Devinu 71, ki je dobil lažje poškodbe ter so mu nudili prvo pOmoč s prognozo okrevanja v 6 dneh. Pri eksploziji je bilo uničenih nad 150 kv. metrov strehe vključno s tramovi iz zelezobetona. Trupla sedmih smrtno ponesrečenih karabinjerjev so začasno prenesli v mrtvašnico goriške pokrajinske bolnišnice, danes dopoldne pa jih bodo verjetno položili na mrtvaški oder v eni od soban vojašnice na Tržaški cesti. Dan in ura pogreba še nista bila določena, verjetno pa bodo pogrebne svečanosti jutri. Poročajo, da se bosta po vsej verjetnosti pogreba u-deležila poveljnik karabinjerskega zbora gen. Forlenza in poveljnik 11. motorizirane brigade gen. Di Falco. Svoje sožalje je svojcem žrtev v goriški karabinjerski vojašnici med prvimi sporočil predsednik republike Saragat preiko poveljnika karabinjerskega zbora generala For-lenze. Obenem je ranjencem sporočil svoje želje po čimprejšnjem okrevanju. Poveljniku karabinjerskega zbora so poslali svoje sožalje s prošnjo, da jih posreduje svojcem umrlih, tudi predsednik poslanske zbornice Pertini, predsednik senaita Fanfani, predsednik vlade Coiomfoo in minister za obrambo Tanassi in notranji minister Restivo. Sožalje pokrajinske uprave poveljstvu karabinjerjev S pokrajinske uprave so poslali poveljstvu 13. premičnega bataljona karabinjerjev na Tržaški cesti v Gorici naslednjo sožalno brzojavko: «V imenu predsednika pokrajinske uprave dr. Brona Chientarollija, ki j: odsoten iz Gorice in v imenu pokrajinskega odbora izražam iskreno sožalja ob hudi nesreči, ki je prizadela ta batalj a i.i uničila ah ranila mlade karabinjerja tega ba taljona. Marko Waltritsch, podpredsednik pokrajine» od plač, češ da je utrpelo škodo zaradi neke stavke. Na sestanku so sprejeli zato resolucijo, v kateri ugotavljajo, da izvaja v vsej deželi samo to podjetje protistavkovno akcijo ter izrekajo globoko ogorčenje v imenu vsega delavstva v deželi spričo tega položaja. Delavcem podjetja Ribi, ki so v odločnem protinapadu proti kršenju pravice stavkanja, izraža odbor v imenu vseh delavcev popolno solidarnost, javne oblasti pa poziva, naj posredujejo z vso svojo težo, tako da se spor pravično reši v korist delavcem. Poleg tega pa naj oblasti začnejo izvajali novo politiko prevozov z ustanovitvijo deželnega prevoznega podjetja in naj pri tem odrečejo subvencije zasebnikom, ki špekulirajo z javno prevozno službo v škodo uslužbencem prevoznih podjetij in skupnosti. Resolucija pravi na koncu, da so sklenili začeti borbo na deželni ravni za popolno rešitev tega vprašanja. V ta namen bodo sklicali skupščine delavcev v vseh pokrajinah, seznanili javnost s položajem v podjetju Ribi in po vsej deželi, sklicali deželni sestanek skupno z uslužbenci javnih prevozov ter proglasili triurno deželno stavko uslužbencev zasebnih in javnih prevozov z zborovanjem v Trstu. Poleg tega bodo poslali svoje odposlanstvo na razgovor z deželnim odbornikom za prevoze Varišcom. V Doberdobu je umrla Alojzija Lavrenčič IHZlKNI LKKARN1 V GOBICI V Gorici je danes ves dan In nejše informacije daje prefektura ponoči dežurna lekarna TAVASA-do 30. oktobra med uradnimi urami. NI, Korzo Italija 10, tel. 25-76. Akcija v obrambo uslužbencev RIBI Deželni usklajevalni odbor sindikatov sporoča, da se je sestal v soboto v Vidmu ter razpravljal o nevzdržnem položaju v podjetju Ribi v Gorici. To podjetje odteguje nam-I reč uslužbencem določen odstotek IIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllUIIIIIIIIIIIMIUIIIIIIIIIIIIIlUUIIIIIIIIIUIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIflllllllllllllllllllllllllllll OB TRGATVI NA GORIŠKEM Ugodne vremenske prilike odločilne za povečanje prideika Z izboljšanjem vinogradništva in modernizacijo kletarstva tudi boljši po-goji za prodajo - Potrošnja še vedno večja od proizvodnje - Povečanje izvoza Sredi trgatve smo. Na splošno I bolj trdo lupino ter da bodo zato obeta biti letošnji pridelek grozdja ‘ pridobili po 68 do 69 litrov mošta po vsej državi le za malo manjši od lanskega, kar se tiče grozdja za predelavo v vino, in nekaj večji, kar se tiče namiznega grozdja, iz-gledi so vsekakor nekoliko boljši v srednji in severni Italiji kot pa v njenih južnih predelih. Po podatkih, Iti so jih zbrali na pokrajinskem kmetijskem nadzomi-štvu v Gorici, bo letošnji vinski pridelek v naši pokrajini večji tako po količini, kakor po kakovosti, od lanskega. Tisti, ki se jim je bolj mudilo, so začeli s trgatvijo zgodnejših vrst že konec septembra; v goriških Brdih velja to zlasti za tokajec, drugi pa so še nekoliko počakali, ker je postalo vreme bolj suho in sončno, da bi grozdje pridobilo na sladkorju, saj je to osnova za dober mošt in potem za dobro vino. Med letom so bile za trto še kar ugodne razmere. Spomladanski mraz nd napravil škode, toča se je omejila le na nekatere ožje predele in tudi gniloba se grozdja ni lotila, kakor tudi ne razni škodljivci. Ugotovili pa so, da ima grozdje letos na stot, namesto običajnih 70 litrov. Kljub temu predvidevajo, da bo dosegel letošnji pridelek 150 — 155 tisoč stotov, zlasti ker so v teku leta vključili v proizvodnjo še nekaj novih vinogradov. Cena grozdja za mošt se vrti od 160 do 180 lir za kg. Ta teden je trgatev v polnem teku. Najprej so začeli s trganjem belega grozdja, kot so traminer, pinot beli in sivi, malvazija itd. Zatem so prišla ali pridejo v teh dneh na vrsto rdeča in črna vina. V zadnjih letih je vinogradništvo na Goriškem zabeležilo lep napredek in to lahko ugotovimo zlasti v Brdih, kjer imajo za vinogradništvo najbolj ugodne razmere in kjer uspešno deluje konzorcij za zaščito tipičnih briških vin, ki daje navodila tudi za pomladitev in modernizacijo novih trbnih nasadov. Vzporedno s tem napreduje modernizacija opreme tako za vinogradništvo kot za kletarstvo, tudi preko raznih zadružnih organizacij med vinogradniki, med katerimi naj omenimo | oporo. organizacijo vinogradnikov iz Šte-verjana in z Oslavja. V bodoče bo treba posvečati največ pažnje predvsem pridelavi kvalitetnejših vinskih sort, ki dajejo tudi gospodarsko največ koristi. V Brdih imamo okrog 600 ha vinogradov z izbranimi vrstami trt. Poprečna letna vinska proizvodnja na Goriškem znaša okrog 140 tisoč hektolitrov: potrošnja v pokrajini se vrti okrog 170 hi ali za 30 tisoč hi več, kot znaša proizvodnja. Pri tem je treba še upoštevati, da že sedaj izvažamo okrog 40 odstotkov domačih vin in za bodoča leta se predvideva nadaljnje povečanje izvoza, ker se tudi prodajna organizacija izpopolnjuje s primerno propagando in z ustekleničenjem vin s primernim jamstvom kakovosti. Spričo takih razmer zlasti v Brdih priporočajo nadaljnje povečanje in modernizacijo vinogradništva in kletarstva, ker je ta kmetijska stroka v tem predelu od vseh najbolj donosna. Seveda pa pri tem ni zanemarjati drugih panog kmetijstva, zlasti takih, ki gredo vzporedno z vinogradništvom in so mu celo v V torek popoldne so pokopali v Doberdobu Alojzijo Lavrenčič, vdovo Gergolet, ki je dočakala 77 let ter je bila iz znane Pojacotove družine. Leta 1920 se je poročila z Andrejem Gergoletom, s katerim sta imela 5 otrok. Najstarejši, Jožef, je zaradi vojnih posledic umrl leta 1942; ostali štirje: Slavko, Marcel, Stanko in Marija pa so živi. Leta 1929 je odšel mož Andrej v emigracijo v Južno Ameriko, da bi se nekako preživljali so morali otroci brskati po gmajni za strelivom in svincem iz prve vojne. To so delali vse do leta 1934, ko se je oče zopet vrnil domov iz Amerike. Vsi trije sinovi, ki so dočakali svobodo, so dali znaten prispevek NOB; tako v brigadi kot na terenu so Pojacotovi fantje vedno sodelovali pri najbolj nevarnih akcijah. Pokojni Alojziji je umrl mož Andrej leta 1953. Sama se je potem pehala še naprej skupaj s svojimi sinovi za življenje ter bila vedno ponosna na svojo družino, ki jo je znala vzgledno vzgojiti v napredne člane človeške družbe in naše narodne skupnosti. Svojcem in vaščanom bo ostala ta dobra žena v trajnem spominu. J. VERDI 17.00—22.00: «West side stary», N. Wood in G. ChaJki-ris; kinemaskopski film v barvah. CORSO 17.30—22.00: «1 due nemiri«, A. Sordi In D. Nivem. Italijanski kinemaskope v barvah MODERNISSIMO 17.15—22.00: «1 baccanali di Tlberio«, U. Tognaz-zi in W. Chiari; italijanski film v barvah. VITTORIA 17.15—21.30: «La parmi-giana«, N. Manfredi in C. Spaak; italijanski film, mladini pod 14. letom prepovedan. CENTRALE 17.00-21.30: «Rio Con-chos», S. Whitman in R. Boone; ameriški kinemaskopski film v barvah. TršiS AZZURKO 17.30: «West side story», N. Wood in G Chakiris; kine-maskopskt film v barvah. EXCELSIOR 17.30: «Sai cosa face-va Stalin alle domne?#, M. Lee; film je v barvah. PRINCIPE 17.30: «Requiem per un gringo«, L. Jeffrles in F. Be-nussd. Barvni film. %«vi (iortrti SOČA «Z», francosko-alžirsld barvni film — ob 18. in 20. url. SVOBODA «Pravica do rojstva«, mehiški barvni film — ob 18. In 20. url. DESKLE ((Bandolero«, ameriški barvni film — ob 19.30. ŠEMPAS ((Srečni dobitnik«, francoski barvni film — ob 20. uri. KANAL «Levje leto«, švedski film — ob 20. uri. PRVACINA ((Ločitev na ameriški način«, ameriški barvni film — ob 20. uri. V TR2ICU V Tržiču Je ves dan ln ponoči dežurna lekarna Alia Salute, dr. Fabbris, Viale Cosullch 117, tel. 72-480. 7. oktobra 1PRIMOI PREDNOSTNI SEZNAM ZA DVAJSET FUNKCIJ Priprave Slovenije za bližnjo rotacijo v zveznih organih Sedaj zavzemajo kadri iz Slovenije 34 vodilnih mest v zveznih organih Komisija za volitve in imenovanja skupščine SR Slovenije je po posvetovanjih s koordinacijskim odborom za kadrovska vprašanja na republiški konferenci SZDL, komisijo izvršnega sveta za kadre, s kadrovskimi organi Zveze komunistov, SZDL, Zveze sindikatov in Zveze mladine ter z občinskimi komisijami za volitve in imenovanja pripravila orientacijski seznam za 20 zveznih funkcij, ki bodo imele prednost za predlaganje kandidatov iz te republike v letu 1971. V prednostni seznam za predlaga-ganje kandidatov iz Slovenije so vneseni: zvezni tajnik za gospodarstvo, predsednik zveznega sveta za zdravstvo in socialno poMtiko, predsednik zveznega sveta za pravosodje, tajnik oziroma namestnik tajnika zveznega tajništva za turizem (če se bo ustanovilo), pomočnik zveznega tajnika za notranje zadeve, podtajnik oziroma pomočnik zveznega tajnika za finance, pomočnik tajnika zveznega tajništva za kmetijstvo (če se ustanovi), pomočnik ravnatelja zveznega ravnateljstva za rezerve prehrambenih proizvodov, pomočnik predsednika zveznega sveta za koordinacijo znanstvene dejavnosti, pomočnik predsednika zveznega sveta za izobrazbo in kulturo, pomočnik predsednika zveznega sveta za delo, tajnika tajništva zveznega izvršnega sveta za konjunkturo, glavni ravnatelj zvezne carinske uprave, ravnatelj zveznega zavoda za cene, predsednik zvezne komisije za jedrsko energijo, predsednik zvezne komisije za kulturne zveze s tujino, predsednik u-stavnega sodišča Jugoslavije, glavni tajnik zvezne skupščine in tajnik družbeno-pa'itičnega ali gospodarskega sveta zvezne skupščine. Pri določitvi funkcij, katerim bi SR Slovenija pri določevanju kan- didatov morala dati prednost, se je komisija ravnala po nekaterih načelih. Upoštevala je, da je treba v organih federacije zagotoviti paritetno zastopstvo vseh republik, oziroma narodov in narodnosti, da je potrebna zamenjava kadrov iz republik pri posameznih funkcijah po poteku njihovega mandata, da je pri predlaganju novih kandidatov treba upoštevati funkcije, ki so jih že prej imeli kadri iz določene republike, da je treba težiti za tem, da se zagotovi navzočnost kadrov iz republik na vseh sektorjih in na različnih ravneh, da se pri izbiranju kandidatov mora zagotoviti ustrezna kvaliteta kadrov, da mora republika imeti določeno število strokovnjakov za posamezna področja in da je treba pri predlaganju kandidatov upoštevati tudi delovna mesta, ki se spopolnjujejo neposredno z odloki zveznega izvršnega sveta. Vzporedno s temi načeli je komisija izbrala tudi funkcije, za katere Slovenija ne hi v letu 1971 predlagala kandidatov, oziroma ne bi jun dajala prednosti. Med temi je deset funkcij: državni ta j; nik za narodno obrambo, zvezni tajnik za notranje zadeve, zvezni tajnik za finance, predsednik zveznega sveta za izobrazbo in kulturo, predsednik zveznega sveta za koordinacijo znanstvene dejavnosti, predsednik zveznega sveta za delo in namestniki zveznega tajništva za notranje zadeve, zveznega tajnika za gospodarstvo, zveznega tajnika za zunanjo trgovino in predsednika zveznega sveta za pravosodje. Sedaj zavzemajo kadri iz Slovenije 34 vodilnih mest _ v zvezni skupščini, zveznem izvršnem svetu in zvezni upravi. V prihodnjem letu poteče mandat naslednjim zveznim funkcionarjem iz Slovenije: zveznemu tajniku za finance, predsedniku zveznega sveta za koordinacijo znanstvene dejavnosti, namestniku zveznega tajnika za zunanjo trgovino, pomočniku zveznega tajnika za gospodarstvo, pomočniku zveznega tajnika za notranje zadeve m tajniku družbenopolitičnega sveta zvezne skupščine. Nobeno teh mest ni vneseno v prednostni seznam za predlaganje kandidatov v letu 1971. Amerikanci delajo vino sami Vsaj 200 tisoč Amerikancev si je omislilo nov hobby: pripravljajmo si vino sami. Vsako leto pripravijo 300 milijonov litrov takega vina. Nov hobby je nastal iz več razlogov: želja, da bi nekaj naredili sami, občutek, da postajajo snob, in končno zadoščenje, da imaš polno klet vina, ki ga lahko prodajaš po 200 lir liter, kar je za ameriško tržišče zelo poceni. Tega se veselijo celo največji proizvajalci vina, kajti menijo, da bodo ti novi navdušenci prej ali slej nakupili tudi vino najboljših letnikov. Zaradi novega navdušenja A-merikancev se je zelo razširila dejavnost tvrdke Wine — Art Sa-les Ltd., ki prodaja v Severni Ameriki vse priprave za proizvodnjo vina na domu. Lastnik te družbe je pred kratkim stopil v družbo milijonarjev. Tudi sam je navdušen nad tem hobbyjem. Stanley F. Artderson je začel svojo dejavnost s tem, da je odprl majhno trgovino v Vancouverju v Kanadi leta 1958. Sedaj je lastnik 20 trgovin v Kanadi in 26 trgovin v ZDA. Osnovna oprema za proizvodnjo vina na domu stane 6 tisoč lir. Poleg tega prodajajo za tiste, ki Vhod v hrvaško Istro je zaživel Majhna vas Kaldanija z nekaj starimi hišami je bila še do nedavnega prazno križišče, kjer je levo šla prašna cesta v Kaštel, desno pa ozka slaba asfaltirana cesta v Marijo na Krasu in Savudrijo, Plo-vanija pa je bila še bolj zapuščena. Pred tremi leti je s tekočo vodo prišlo v Kaldanijo in Pio-vanijo novo življenje. Plovani-ja. se je spremenila v precej sodobno križišče cest z bencinsko črpalko, moteli in turistično informativnim kioskom. Pred tremi leti je bila Plo-vanija znana samo po kamnolomu, sedaj pa je postala iz-letišče iz Trsta in slovenske Istre in marsikateri turist se ustavi v enem izmed dveh tamkajšnjih motelov. V preteklem letu so uredili cesto preko Marije na Krasu v Umag in del ceste od mosta na Dragonji do križišča v Plo-vaniji. Napeljava vode in obnova cest sta odkrili turistične možnosti Kaldanije in Plo-vanije. Vendar pa zdaleč niso še izčrpane vse možnosti. Pričakuje se, da bodo na tem področju v kratkem še kaj zgradili, predvsem preskrbno središče. T. F. nočejo sami stiskati grozdja, kon-serve s koncentriranim sokom. Za tri tisoč lir je mogoče dobiti 4 litre koncentrata, iz katerih je mogoče narediti 20 litrov vina. V začetku je bila javnost proti vinu iz koncentrata, kasneje pa so opazili, da je vino iz koncentrata prav tako dobro kot vino, ki ga v Kaliforniji prodajajo po 1200 lir steklenico. Kljub temu so še puristi, ki nočejo koncentrata. Ti so ustanovili enološko društvo, ki ima svoje vinograde v Illinoisu. Nekateri so na lastnem koščku zemlje vsadili svoje trle. Nekateri kupujejo grozdje ii Marylanda, povečini so to uradniki in taksisti, ki si želijo prislužiti še nekaj denarja poleg plače. Zvezna vlada pa zahteva nadzorstvo nad proizvajalci vina na domu. Ti se morajo vpisati v poseben seznam finančnega ministrstva. Po zakonu lahko proizvaja vino le vsak družinski poglavar in le do 800 litrov na leto. Toda tega zakona v ZDA ne upoštevajo preveč. MOSKVA, 6. — Letos so podelili eno izmed največ jih sovjetskih literarnih nagrad, nagrado »Za najboljšo knjižno delo o sovjetskem delavskem razredu* pisateljem G. Konalovu, M. Bube-novu in V. Popovu. Vsi brije pisatelji bodo prejeli skupno 5 milijonov in pol lir. To je le ena izmed številnih knjižnih nagrad, k; jih podeljujejo v Sovjetski zvezi. Vsako leto izide namreč v tej državi 2700 del z naklado 250 milijonov izvodov. S tem je SZ na prvem mestu na svetu glede izdaj in naklade knjig. « polog -70» NQ y JUGOSL O VANSK1 GLOBINSKI REKORD Sodeloval je tudi goriški jamarski odsek «Azi -UL ROV PRIČAKOVANJ6 ! Danes hogomet: prezenta florveški aška -,a turn: Italija, tnah pri pe, rep je bilo se je p zo uvrs Druge bo ude samo 1 J|B izloči t.valci s. :ekmov; urtifrin se očitnih kipe bo dno po Ki. ZSIh n Pri odpravi, ki sta jo organ* Pa na rala Društvo za raziskovanje pP^avi Slovenije in Inštitut za raziskat Sanja nje Krasa pri SAZU, so sodelovale z< Jamarski kub »Ljubljana maMjs'h I Jamarski klub DP s-železiuc?' ključ iz Ljubljane, Jamarski klub M*|8o m Jamarski klub «L. Čeč* iz Po6»23» K ne. Jamarski klub Logatec, J® na tr Trevor Russum iz krnel onskalidna jamarskega kluba in Jamarski 0 ga p sek SPD Gorica. dol Igo SLAVKO REBEC najbo IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Ani Vel Jetno E. De Fortuna !•* sta. v galeriji Mignofi ^ V katalogu nove razstave, Tr*k| jo galerija Mignon prireja E? ivardu De Fortuni, nam slikarfš°va predstavlja beneški kritik chio kot nadaljevalca zadnjih s|,urza karskih izkustev rajnkega Konti ne. Temu De Fortuna tudi res P* sveča na osrednji steni visečo a* Bt ko, ki ima za Fontano tako z"® ^an čilni pokončni rez preko vse S* Če platna. Prav mladi slikar nade real JJIUUIU. X / Ut/ i*--- ljuje torej tam, kjer je stari mol 'oia, ster postavil končni mejnik stesan: j emu ustvarjanju, potem ko se f njer to v raznih obdobjih razbohoti" zadi v razkošnosti barv in oblik, ki F 'a je tudi kot kipar, kar je počri' hote koma bil, stvarno občutil. Sledit na De Fortuna povzema v reliefne* Pa bogatenju celotnih površin sli"2a Podlaga teh je namreč vzorčast' raz] prekrita z otipljivo naneseni'1,1 Ji, - - • "-liri1 r marogami bele barve, sličnih oglatim brazgotinam nagubane n° že. V teh tiči bistvenost učinW slik, ker njih sicer pleskarsko etfi komerne rdeče, modre in želeti j barve zažive v migotanju odtef I kov le zaradi različne jako?" uvi vpadnih in lastnih senc množic1 in brazgotin. Sredi širokih in ostri v$< omejenih barvnih ploskev pa s1 ki plaho odražajo, s sintetično tanit1 Str črto orisani liki ljudi. In ti sl ki edina vez s stvarnostjo naravi' za ki jo mladi Edtvard De Fortuna 1 mi drznim skokom preskakuje, v upO' nju, da pristane nekje na še ne vem in neraziskanem polju likov nega sveta. r* MILKO BAMBIČ mrzel slapdč. ki me .je skoraj do kože premočil. Drugič v zgornjem delu, pri Jezercu, ker sem začel prečenje z desno, namesto z levo nogo in se ponovno skoraj do pasu okopal. Sicer so pa take dogodivščine, čeprav prvi trenutek morda neprijetne, vseeno le pozitivne. Če drugega ne, vsaj pri o-stali h vzbudijo val šaljivih pripomb in gromkega smeha, ki neverjetno dvigne moralo ne samo ne bo šlo vse prav. Nekdo se vtika OVEN (od 21.3. do 20.4.) Razdraženost svojega poslovnega sodelavca boste pomirili z diplomatičnostjo. Prišlo bo do nekega srečanja. BIK (od 21.4. do 20.5.) Naglo popravite napako, ki bi vas utegnila drago stati. V krogu svojih prijateljev boste uživali ugled. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Potrudite se, da bi pri svojem delu bili objektivni. Odločno opravite z besedičenjem v zvezi z vašo osebo. RAK (od 22.6. do 22.7.) Napeti odnosi z zunanjim svetom. Prijeten in zelo zabaven večer. LEV (od 23.7. do 22.8.) Resno se spoprimite z vprašanji, ki jih te al- HOROSKOP ste rešili. Postavite se po robu svojim pesimističnim težnjam. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) V uresničevanju svojega programa boste morali premagati težkoče. V čustvenem pogledu uberite drugo pot. TEHTNICA (od 23.9. do 2210.) Boriti se boste morali z neštetimi težavami, če boste hoteli imeti v poslih uspeh. Mir v družini. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Reševali boste stare zadevščine in v vaše družinske razmere. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Držite se starih načrtov in sprejetih obveznosti. Vaše ambicije se slabo odražajo. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Nepričakovana sreča in izredna pomoč. Več popustljivosti. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Neki tekmec bo podlegel in pot k uspehu bo odprta. Nekdo vam ponuja svoje prijateljstvo. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Razčistite pojme in šele nato se lotite dela. Ne glejte na vsako kaprico ljubljene osebe. Iz Pološke jame 1 POKAL HENRY DELANNEY Italijani branijo naslov nogometnega prvaka Evrope «Azzurri» se bodo borili v šesti, Jugoslovani pa v sedmi izločilni skupini Danes se začne drugo evropsko egometno prvenstvo za državne reprezentance, in sicer s tekmama '»rveška - Madžarska in Češkoslovaška - Finska. V prvi izvedbi te-pa turnirja je osvojila prvo mesto ftalija, ki je v dveh finalnih tekmah premagala, sicer z malo sre-i ’ ,,’'ePr?zentanco Jugoslavije. To Je bilo leta 1968 in za tretje mesto Be Je po zmagi nad Sovjetsko zve-20 uvrstila Anglija. Drugega evropskega prvenstva se uo udeležilo 32 držav, odsotna bo i _!ama Islandija. Razdeljene bodo v J*8 lz)°čilnih skupin, katerih zmago-' v se bodo udeležili nadaljnjega ^tekmovanja. Osem zmagovalcev sku-bo srečalo v medsebojnih iz-■ Ocilnih tekmah, štiri preostale e-,lpe bodo odigrale finale, ki bo ve-cl° P° sistemu direktne izločitve, bodo odigrali finale, še ni zna- ^kipe so tako razdeljene: 1. skupina ln®®I*uu'ja, češkoslovaška, Wales Dprba za prvo mesto se bo po verjetnosti bila med reprezen-•,.ip ncama Romunije in Češkoslovaške. ° n r>° Zadnj‘h zapleti ja jih v češki eki-?rvri ni’ j1®3 verjetno Romunija več iz-• jnjjf edov na zmago. Wales ima le ma-i-infi JI Upanja na boljšo uvrstitev, Fin-F, Ka pa se [10 verjetno skušala le ffa^brln- 4rnb< 2. skupina i do*, ^"Igarija, Madžarska, Francija da rfln Norveška. do!*1. r° je vsekakor najtežja skupina. ršča< orveška je edina ekipa, ki v tej skupini nima absolutno nobenega u-rganJPa na zmago. Ostale tri ekipe, se iie J* Pravi Francija, Madžarska in Bol-:isko' garija, se bodo med seboj trdo bo jlovinle za uvrstitev med osem najboljša« Francozi so v zadnjem času znief vključili v svojo reprezentanco mno-7'*ad'b igralcev iz ekipe «undsr To) jn je j-g^o reči, kakšna je nje-’ irtir? trenutna moč. Bolgarija je so-*ld /ldna 6^'Pa’ k* je zmožna vsakršne-slu §a podviga, Madžarska pa brani dolgoletno tradicijo in eno izmed BEC najboljših nogometnih šol na svetu. pil 3. skupina —J Anglija, Grčija, Malta in Švica. Veliki favorit je Anglija, ki ji ver-tno nobeno od preostalih moštev bo moglo osporavati prvega me- jeti pe , sta. Ofl 4. skupina J, Sovjetska zveza, Španija, Severna ilirska in Ciper. Ev, Za prvo mesto bi se morali pote-fcflfjtSovati Španija in Sovjetska zveza, foruCSeverna Irska ni na višini teh dveh h sit drža v, o Cipru pa ni da bi govorili. 'ontt >$ p 5. skupina 0 ^''Belgija, Škotska, Portugalska in zrUt Danska. »seS1 Če izvzamemo Dansko, ki nima nadV realnih možnosti za napredovanje, mo! u«ajo vse tri ostale ekipe < lake st7 ®anse- Belgija mora dokazati, da se J njena uvrstitev v finalno kolo na ‘ipd; zadnjem svetovnem prvenstvu ni bi-k s'učajna; Portugalska se bo ocCr hotela oddolžiti za svojo izključitev ^ svetovnem prvenstvu, Škotska Pa je bila vedno težak nasprotnik s(\j Za vsakogar, posebno, če bo lahko -a.s • r®zpolagala z vsemi svojimi igral-«3 ?*■ igrajo v raznih angleških mo-Imir, stvih. Za to skupino je torej izred- 1 M no težko dati kakršnokoli napoved Hnki $. skupina f {*aiila, Švedska, Avstrija in Irska. , J Rožnata predvidevanja za lahko a .vrsti te v Italije, evropskega prvaka lrt , svetovnega podprvaka, niso po-,1 i upravičene. Švedska je ekipa, -.oM d Italiji lahko pošteno zmešala . si ^.'ene' da ne govorimo o Avstriji, „e, ' Je tradicionalni težak nasprotnik m < m,,?ZZllrre* ItaliJa Pa Je kliub te-favorit v tej skupini. na up»' tur kov 7. skupina , agns'av>.ia, Vzhodna Nemčija, Ni--mska in Luksemburg. „ 'd vstop v finale se bosta pote-au zelo verjetno Jugoslavija in Vzhodna Nemčija. Letos smo bili priče izrednim uspehom vzhodnonemškega športa, ki se je v vseh zvrsteh uvrstil v sam svetovni vrh. Ni izključeno torej, da so se Nemci tudi v nogometu povzpeli do svetovne kvalitete. Niti Nizozemsko ne bi prezrli, če upoštevamo dejstvo, da so se v pretekli sezoni njena klubska moštva dobro izkazala. Poglejmo le Feijenoord, ki je osvojil kar medcelinski pokal. Vidimo to rej, da bo Jugoslaviji kar trda predla. 8. skupina Zahodna Nemčija, Poljska, Turčija in Albanija. Izrazit favorit je tudi Zahodna Nemčija, ki ji bo verjetno le Poljska kos, Turčija, po njenih zadnjih nastopih sodeč, nima realnih mož nosti, reprezentanca Albanije na je na svetovnem in na evropskem no gometnem prizorišču popolna neznanka. Vsekakor bo tekmovanje zelo dolgo, saj bodo zadnje tekme šele v decembru leta 1971 in se do takrat mnogo stvari lahko spremeni. Nemogoče je, da bi neka ekipa obdr žala vrhunsko formo kar za dve leti zaporedoma. Možni so torej sleherni izidi. F. ROKOMET V Berlinu so zaključili mednarodni rokometni turnir, veljaven za ODBOJKA Druga zmaga Krasa nad tržaškim Libertasom KRAS — LIBERTAS 3:2 (9:15, 14:16, 15:13, 15:11, 15:10) Sinoči je v zelo borbeni tekmi zgoniški Kras, ki bo letos nastopil v italijanski odbojkarski C ligi premagal tržaškega drugoligaša Liber-tasa 3:2. To je bila druga zmaga Krasa nad Libertasom v treh dneh. V nedeljo sta ekipi namreč igrali v Zgoniku in je prav tako zmagal Kras. Tekma je veljala za predpr-venstveni turnir ki ga organizira CRDA. Zgoničani so nastopili z naslednjo postavo: Drasič, Guštin, Simoneta, L. in M. Budin, Persinger, Škrk, L. in R. Milič. S tem so krasovci dokazali, da nedeljska zmaga nikakor ni bila zgolj naključje, da imajo realne možnosti, da se uveljavijo tudi v C ligi. - bs - ATLETIKA V SKOKU V VIŠINO BUENOS AIRES, 6. — Italijanski pilot Andrea Varnimi, ki se je hudo ponesrečil med neko avtomo- Nagrado narodov. V odločilnem I bilsko dirko v Argentini je še srečanju je Jugoslavija premagala Zahodno Nemčijo s 25:17 in tako osvojila prvo mesto. dno v kritičnem stanju. Vannini je v bolnišnici, kjer se mora zdraviti zaradi zloma nekaj vretenc. Bo Kestutis Šapka nasledil V. Brumla? Mladi letonec je za las podrl 2,29 m visoko letvico Je Valerij Brumel dobil naslednika? Na to vprašanje lahko trenutno da odgovor verjetno le en človek na svetu: to je Kestutis Šapka iz Sovjetske zveze. Šapka je 21-letni študent, kateremu so atletski strokovnjaki že zgo daj prerokovali velike možnosti v skoku v višino. In niso se preva-raV. Že lani je preskočil 2,10 m visoko letvico, v začetku letošnje sezone pa še cm več. V nedeljo so imeli v Sočiju veliko mednarodno atletsko prireditev, na kateri je nastopil tudi šapka. Potem ko je s precejšnjo lah Koto premagal višino 2.23 m in s tem postavil nov osebni rekord, so mu letvico postavili na višino 2,29 m. To je bila seveda mera novega svetovnega rekorda. Sedanji re kord drži še vedno legendarni Va lerij Brumel z značko 2,28 m, in ...............................................................................i...n......................iiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ...............................m ZA POKAL EVROPSKIH NOGOMETNIH PRVAKOV Cagliari proti Atleticu AMSTERDAM, 6. - V osmini finala tekmovanja za pokal evropskih prvakov se bo Cagliari srečal z Atleticom iz Madrida. Italijani bodo prvo tekmo odigrali doma. Tako je odločil žreb, ki so ga opravili za to tekmovanje in za ookal po kalnih prvakov, danes v Amsterdamu. V obeh tekmovanjih bodo prva srečanja opravili 21. oktobra, povratna pa 4. novembra. POKAL EVROPSKIH PRVAKOV Waterford (Irska) — Celtic Glas-govv (Škotska) Panathinaikos (Grčija) — Slovan Bratislava (ČSSR) Crvena zvezda Beograd (Jugoslavija) — UT Arad (Romunija) Carl Zeiss Jena (Vzh. Nemčija) — Sporting Lizbona (Portugalska) Standard Liege (Belgija) - Legija Varšava (Poljska) Cagliari (Italija) — Atletico Madrid (Španija) Borussia Monchengladbach (Z. Nemčija) — Everton (Vel. Britanija) Ajax (Nizozemska) — FC Basel (Švica) POKAL POKALNIH PRVAKOV PSV Eindhoven (Nizozemska) — Steaua Bukarešta (Romunija) Goeztepe Smirna (Turčija) — Gornik Zabrže (Poljska) CSKA Sofija (Bolgarija) — Chelsea (Vel. Britanija) *-**• Real Madrid (Španija) — Wacker Innsbruck (Avstrija) Benfica (Portugalska) — Vorcvarts Berlin (Vzh. Nemčija) Honved (Budimpešta) — Manchester City (Vel. Britanija) FC Bruges (Belgija) — FC Ztlrich (Švica) Cardiff City (Wales) — Nantes (Francija) Po razveljavitvi tekme z Beogradom Demonstracije v Splitu zaradi nogometa BEOGRAD, 6. - Trinjast oseb je bilo lažje in težje poškodovanih, dva avtomobila so vrgli v morje, poleg tega je bila prizadejana še druga materialna škoda v demonstrr "ah, do katerih je prišlo sinoči v Splitu, ko so pristaši nogometnega ' luba Hajduk zvedeli za sklep tekmovalne komisije nogometne zveze Jugoslavije, da je prekinjeno prvoligaško nogometno tekmo 7. kola Hajduk • OFK Beograd registrirala s 3:0 v korist OFK Beograda. Demonstracij se je udeležilo okrog 3000 oseb. Uprava Hajduka je v sporočilu (ki je bilo objavljeno danes) napovedala, da bo uporabila vsa zakonita sredstva, da se »nepravičen, enostranski in nepremišljen* sklep tekmovalne komisije razveljavi. Kot je znano, je bila prvenstvena tekma Hajduk - OFK Beograd prekinjena v 53. minuti pri stanju 2:2, ker je sodnik nepričakovano padel v nezavest. Tekmovalna Komisija sodi, da je sodnik padel v nezavest, ker ga je zadel v glavo neki predmet, katerega so vrgli gledalci. Zanimivo je, da nihče ni videl tega predmeta. Stališče Hajduka so danes na svojem sestanku podprli predstavniki družbeno - političnih organizacij Splita, ki so istočasno obsodili izpade posameznikov na sinočnjih demonstracijah ODBOJKA ALPI v ČSSR Tržaška prvoligaška odbojkarska ekipa ALPT bo odpotovala za teden dnd na češkoslovaško. Tržačani bodo odiigrali v Pragi in Bmu več tekem z najboljšimi tamkajšnjimi šesterkami, ob povratku pa bodo na Dunaju nastopili tudii proti avstrijskemu državnemu prvaku. Na pot bodo odšli nasledn ja igralci: Cipolla, V. Veljak, Grilanc, Pavlica, Ražman, Sgomba. Pegino. Tip-pi in Pellarinii. NEW YORK, 6. — Mehikanec Jose Napoles, svetovni prvak boksarske vvelter kategorije,i. je premagal Portoričana Peta Tora s tehničnim k.o. v devetem krogu. Sodnik je dvakrat prekinil match, ker je Toro močno krvavel zaradi rane, ki jo je dobil med borbo. Napoles je tako osvojil svojo 50. zmago s k.o. AVTOMOBILIZEM ¥ WATKINS ČLENU Poraz ferrarijev J. Rindt že prvak V nedeljo so ljubitelji avtomobilizma pričakovali v Watkins Glenu že četrto zmago ferrarijev v dirki formule 1 za veliko nagrado ZDA, veljavni za svetovno prvenstvo. Toda pričakovanja se niso izpolnila. Zmagal je avto znamke lotus, vodil pa ga je praktično skoraj neznani Brazilec (italijanskega porekla) Emerson Fittipaldi. Lotusov «pa-tron» Colin Chapman si seveda mane roke po tej zmagi (ki jo je izbojeval 23-letni Fittipaldi v svoji strmo vzpenjajoči se karieri) čeprav seveda obenem še ni prebolel hude izgube, ki ga je doletela s smrtjo Rindta v Menzi. Po Rindto-vi nesreči avtomobili letus niso bili več v ospredju, toda Chapman je dokazal, da ni le spreten kon-struktor vozil, ampak tudi uspešen iskalec novih talentov Znano le, da je bil že Jim Clark njegovo odkritje. Zdaj pa je tudi v mladem Brazilcu zaslutil pilota velikih mož nosti in njegovo zaupanje je bilo poplačano. Po Rindtovi usodni nesreči so v ZDA lotusi zopet prvi šinili skozi cilj. Trenutno še ni mogoče reči, če je bjl ,x. Watkins Glenu uspeh lotusa znak ponovne uveljavitve teh strojev, ali pa le slučajna zmaga. To bo bolje pokazala letošnja posled- ....................................!>•■■ IM ■ I. II ■■! || I.,..!. J| m .................... KOŠARKA PO ODSTOPU ING. T0ŠIČA /. Daneu bo treniral ljubljansko Olimpijo Ljubljanska Olimpdja ima od včeraj novega trenerja: Iva Daneua. Oldmipdjo, ki trenutno brani naslov jugoslovanskega državnega prvaka, je doslej vodil poklicni trener ing. Milan Tosič. Ta je pa prav v preteklih dneh prejel vabljivo ponudbo iz Združene arabske republike, kjer naj bi dobil zelo dobro trenersko mesto. Ker poleg tega doslej v Ljubljani ni mogel najti primernega stanovanja je prosil vodstvo Olimpije za razveljavljenje pogodbe, ki ga Je vezala na to društvo. Olimpdja je njegovi želji ustregla, pri tem pa se je seveda sama znašla v težavah, saj je ostala brez trenerja. Predloženo je bilo, da bi trenersko mesto prevzel dosedanji igralec tega društva Ivo Daneu, kar so vsi z navdušenjem sprejeli. Daneu Je bil doslej 209-krat član jugoslovanske državne košarkarske reprezentance (in je glede tega rekorder) s katero je tudi osvojil naslov svetovnega prvaka. Dolgo vrsto let Je bil glavni steber Olimpije (in tudi reprezentance) poleg tega pa je nekaj časa veljal celo za najboljšega amaterskega košarkarja na svetu sploh. Dancu, ki Je prevzel trenerske posle prt Olimpiji prav na svoj 33. rojstni dan. bo za moštvo jugoslovanskega državnega prvaka tudi kot trener prav gotovo zelo dragocen, saj trenutno verjetno v Jugoslaviji ni košarkarja z večjimi izkušnjami, kot jih Ima on, pa tudi ne bolj slovitega in priljubljenega, če se bo pa tudi kot trener tako izkazal, kot se Je v vlogi Igralca, bo pokazala bodočnoust. nja dirka za svetovno prvenstvo, ki bo na sporedu čez tri tedne v mehiški prestolnici. Vse kaže, da todi ferrariji ne čakajo na to preizkušnjo križem rok, saj nikakor ne nameravajo zapustiti brez boja letošnjega svetovnega prvenstva, ki jim je prineslo dokaj zadoščenja. Neuspeh ferrarijev v Watkins Glenu — po izjavah vodstva te hiše — ne pomeni, da so italijanski avtomobili slabši od izdelkov majhne angleške tovarne. Dirkalni avto je pač sestavljen iz stotin manjših in večjih delov; vedno se lahko zgodi, da ta ali oni del odpove. Prav to pa se je zgodilo v tej dirki, ko je Ickxu odpovedal dovod goriva, Regazzoni pa je imel težave z gumami, električno napeljavo in izpušno cevjo. Ostane pa dejstvo, da je prav Ickxov ferrari o-pravil najhitrejši krog in to v rekordnem času. K temu moramo dodati tudi dejstvo, da so imeli lotusi odlične gume dunloo, ferrarijevi fi-restoni pa se niso obnesli ravno najbolje Lestvica dirke v VVatkins Glenu: 1. Fittipaldi (Braz.) na lotus-fordu (p.h. 204,048 km n.u.) 2. Rodriguez (Meh.) na BRM 17” 3. Wissel (šve.) na lotosu 39" 4. Ickx (Bel.) na ferrariju itd. Lestvica za svetovno prvenstvo: 1. Rindt (Avs.) 45 točk 2. Ickx (Bel.) 31 točk 3. Regazzoni (Švi.) 27 točk 4. Brabham (Avstral.) in Stevvart (Vel. Brit.) 25 točk Ker bo zdaj na sporedu le še ena vožnja za svetovno prvenstvo, ne more vodečega (a mrtvega) Rindta nihče več doseči: naslov svetovnega prvaka je obranil in osvojil pa svoji smrti. NOGOMET MILAN, 6. — Gaetano Mascoli bo sodil tekmo med Fiorentino in Monzo, veljavno za četrtfinale italijanskega pokala. Tekma bo jutri zvečer ob 19. uri v Firencah. * • • RIM, 6. — Tiskovni urad italijanske nogometne zveze je objavil i-mena igralcev, ki se bodo udeležili skupnega treninga pred tekmo Italija - Avstrija tunder 23». Naslednji igralci morajo priti v Covercia-no do srede ob 12. uri: Scala, Reg-giani, Anastasi, Bettega, Capello, Marchetti, Spinosi, Scala, Massa, Vecchi, Bet, Santarini, Sabatinii, Ca-stellini, Petrini, Pulici, Sala, Rim-bano. Ti nogometaši bodo odigrali trening tekmo proti Pištodeseju. to že od leta 1963. Šapka je v dveh poskusih skočil slabo, v enem pa je manjkalo prav malo, da ni letvica ostala na stojalih in seveda obenem padel stari rekord. Zanimivo .je, da mladi Letonec ne skače v klasičnem, trebušnem slo gu, (kot ostali sovjetski skakalci), ampak s «fosburyjem». Preden se je lotil skupno s svojim trenerjem Josifom Gadovičem novega sloga, je na «stari» način preskočil največ 1,85 m vrsoko letvico. Nato pa je začel hitro napredovati in sovjetski atletski voditelji so kmalu postali pozorni na atleta iz Vilna. S svojimi zadnjimi nastop; pa je zbudil pozornost vseh atletskih strokovnjakov po svetu, ki zdaj z zanimanjem pričakujejo, če bo premagal tudi letošnjega sezonskega svetovnega prvaka Kitajca Ničihčina. Sezonska lestvica desetih najboljših skakalcev v viš:no ie namreč naslednja: L Ničihčin (Kit.) 2,26 2. šapka (SZ) 2,23 3. EUiot in Brown (oba ZDA) 2,21 5. Major (Mad.), Gavrilov (SZ), Zacharias (Z. Nem.) 2,20 8. Kelemen (Mad.) 2,19 9. Jordan in Shepard (oba ZDA) 2,15 Iz te lestvice .je jasno razvidno, da Šapka in Ničiho n precej pred njaoita pred ostalimi. Trenutno je Kitajec sicer nekoliko «viš.ji», ven dar če upoštevamo napredek, ki ga .je opravil v zadnjem času Sovjet, (pa tudi odlično sovjetsko skakalno šolo) potem rv nobenega dvoma, da je Šapka Ničihčinu vsai enakovreden, če ne celo v nekoliko bol jšem »startnem* položaju. Njegov skok, s Katerim le za las ni postavil novega svetovnega rekorda, to vsekakor po trjuje. _____________ ATLETIKA KOŠIČE, 6. — Jugoslovanski atlet Nedo Farčič je zasedel dobro tretje mesta v maratonu v Košicah. Prvi je prispel na cilj Sovjet Kurilov. # # # Na atletskem tekmovanju v Reg-gio Emili je Renato Dionisi preskočil letvico v višini 530 cm. Poskušal je tudi postaviti nov italijanski rekord z značko 543 cm, kar mu pa ni uspelo. Atlet je namreč trikrat zaporedoma zrušil letvico. Na istem mitingu je Azzaro v skoku v višino preskočil značko 214 cm, Anese pa je pre tekel razdaljo 1000 m v času 2’19" 4. V ženski konkurenci je Sara Simeoni skočila v višino 173 cm. « • « Padova, 6. — V atletskem srečanju v tem ftaliianskem mestu je reprezentanca Slovenije premagala reprezentanci Benečije in Ra-den — Wuerttemberga. V posameznih disciplinah so dosegli nekaj dobrih rezultatov. V skoku v višino je Vivod preskočil 209 cm, Lovšetova pa 171 cm. Pretekla nedelja v sliki ■mm Odbojkarski turnir Poleta na Opčinah: Bezeljakova (Bor) in Klabja-nova (Breg) v skoku ob mreži Namiznoteniške igralke Triglava, ljubljanske Olimpije, ARAC in Krasa, ki so se udeležile nedeljskega turnirja v Zgoniku Moštva Save, Libertasa in Krasa, ki so nastopila na odbojkarskem turnirju za »Kraški pokal* v Zgoniku MLADEN OLJAČAi K01 AR A v Prevedel: Severin Šali Ali je prečkala cesto? Kam se je obrnila? Ali je prispela d°niov ali pa so jo zajeli v kald ulici, medtem ko je poskušala Uvleči preobtežen voz iz blata? Moral bi itd z njo, ne pa s Turkinjo, je zavzdihnil. Moral bi reševati njo, ne pa Emlro; zazdelo se mu Je, da bo zajokal. Zakaj nisem stopil z voza 111 šel z njo? Odtrgal je smrekovo vejico in Jo začel lomiti, košček za koščkom, če bi vstal z voza, bi me morda ustrelili; odvrgel je vejico in Jo poteptal s čevljem. «Poslušaj, draga,* Je rekel Emini. «Nikar komu ne povej, d« msem bil ranjen in da sem se samo pretvarjal Glavo bi «gubil.» «Ne boj se, kuštravec,» Je rekla Emira. «Ce boš povedala, bom ob življenje.* «Mar nisi ranjen?* Je rekla Emira. «Vendar si ranjen. Za-k&J pa nosiš zavoj čez čelo?* «Dobro govoriš,* je rekel Rajko. »Zadelo me Je.# «Dajva, spočij va sel* «Se malo,* je omahoval Rajko. «Ali so prenehali?« «Zdl se, da so. Ne slišim več topov.* •Kdo bo odgovarjal zanje?* «Za katere?* je vprašala Emira. «Za ranjence. Poklali jih bodo. če bi se mogli vsaj sami pokončati. Toda nimajo orožja, pa tudi moči ne. Kak revolver ali bombo, to je vse.» »Gorje jim,» je vzdihnila Emira. Hitela sta po livadi, obrasli s smrekami. Ostra in zelena trava, zlepljena z blatom, se jima je motala okrog nog in ju praskala po mečih. «Ali poznaš te kraje, Rajko?* «Ne poznam,* je rekel Rajko. «MMim, da greva proti Vltlovskl.* «Jaz pa poznam kraje okrog Vitlovske,* Je rekla Emira. «Ce bova prišla tja, potem vem za pot tudi do Mrakovice.* «Tudi jaz jo poznam,* je rekel Rajko. «Toda ne bova šla proti Mrakovid, ker bodo tja zavili vsi, ki beže, to pa ni dobro. Nakopičili se bodo, pa jih bo sovražnik pobil. Treba Je iti po pobočjih, kjer ni beguncev, ker bo vojska hrumela vzdolž Mlječanice, Gračanice in Moštanice, po zatočiščih, prav tako pa bo zajeda tudi vrhove od Maslln-Bajira do Mrakovice...* «GleJ, jagode!* je zavpila Emira. «Nablraj,» Je rekel Rajko. »Jaz bom malo posedel.* Pogledal je po pobočju proti Mlječamdci, nad katero je zelenel gozd. Ničesar ni bilo slišati Dvajset metrov pred njim je ležalo drevo, Izruvano do korenin: splet žil z rušami Je strčal nad jamo. Takšen je tudi človek, je pomislil. Raste in pade, za njim po ostanejo potrgane korenine. Zakaj mora biti podrto vse, kar živi? «Primi,* je pritekla Emira s šopom Jagod. «Nisem mogla več nabirati, ker se bojim kač.* «Tukaj ni kač,* Je rekel Rajko. «Kače so med kamenjem.* «Vseeno, jaz se jih bojim, čeprav jih nd.» «Verjetno se vojaki pripravljajo na počitek. Zdi se, da so se ustavili.* «Morda pa se vračajo v vasi?* «Ce bi mislili na vrnitev, bi ne hodili v gozd,* je rekel Rajko. »Ne bodo šli nazaj, dokler ne prebrskajo planine, ker so se zakleli...* «Kje bova spala?* «Pod drevesom. Nabrala bova listje. Imava odejo. To nosim že od začetka vstaje.* «Kje si bil, ko se Je začela vstaja?* «Ti bom že povedal,* je rekel Rajko. «Treba je pripraviti prenočišče. Pojdiva po steljo.* «Mar nisva preveč blizu sovražnika?* «Bolje Je, da ostaneva čim bliže; tako bova videla, kod in kam gre.* «če naju zaloti med spanjem, se ne bova dobro imela.* «Ne bo strašnejšega od tistega, kar sem bil že doživel. Toda ne maram pripovedovati o tem, ker me začne boleti glava,* je rekel Rajko in polnil odejo s steljo. «če še pomislim, da si Turkinja...* ((Nisem Turkinja, temveč muslimanka,* je rekla Emira. «To je prav isto. Vsi ste Turki in vsi nam strežete po življenju.* «Ti je mar žal, ker nisi četnik?* «Ne lajaj,* je rekel Rajko. «Turki so najhujši klavci. Jaz Turkom ne verjamem, tudi če nosijo peterokrake zvezde.* «Meni menda verjameš?* «Ti si nekaj drugega. Kot da je tebe izmojstril kdo izmed naših.* «A11 bi mi povedal, kaj si bil doživel?* ((Doživel sem, da sem videl zaklanega svojega očeta Nikolo. Turek ga Je zaklal, Mujaga, pribočnik. V Kostajmci.* «KdaJ se je to zgodilo?* «Med vstajo, po Sv. Iliji, Bili smo v okolici Lješljama, držali srno fronto. Od Dobrljina in Bosanskega Novega je planila vojska, strahopetci so se razbežali, fronta pa je razpadla. Pobegnil je, pri moji veri, tudi šoša s puškarji, moj oče pa je vzel gorjačo, nataknil nanjo belo zastavo in začel zbirati kmete, da bi jih povedel k predaji. «Z borbo ne b< mč,» je govoril. ((Kolovodje so pobegnili, nas pa so pustili n; cedilu. Moramo se predati oblastem.* Nekateri so ga poskušal odvrniti od predaje, toda on je, kot pred smrtjo, preproste ponorel: kot brez glave je tekal od hiše do hiše, od človek: do človeka in jih zbiral pod belo zastavo. Zbral je bil več ko dvesto ljudi, toda moralo jih je biti več, in jih popeljal i Dobrljin. Tudi mene z njimi. V Dobrljinu so nas pograbil ustaši, segnali so nas v vagone, pa v Kostajnico. Odpeljali sc nas k Bajičevim jamam in nas začeli klati. Več kot tristc ljudi je bilo ubitih. Tu je Mujaga zaklal mojega oč?ta...» Sklonil je glavo. Slišati je bilo, kako glasno diha. «Kako pa si ti ostal?* je vprašala Emira. «Tega tudi sam ne vem,* je nadaljeval Rajko. «Ko so na' odpeljali na klanje, je pristopil k meni ustaš z revmeo ir mn rekel, da bom grobar. Se je rekel, da md bo podaril živ ljenje, če bom dobro opravil delo, ker sem naj mlajši v sku pind. Vzel sem rovndeo, ko pa so začela klati, sem dobesedn-okamnel. Zaklali so prvega in ga vrgli v jamo Jaz pa sen začel zasipavati. Potem so zaklali drugega in so ga vrgli » jamo. Jaz pa zasipavam. Prepoznal sem Mladjena Vuruno i: Vodičeva in njegova brata Dušana in Žarka. Ko so zaklal Mladjena, je Mujaga izpraznil čašo in zavpil: «Aferim. Nž zdravje!* Potem si je nalil čašo in zavpil: ((Naslednji.* Tak« so zaklali Dušana in žarka, brata Mladjenova. Metali s0 jil v jamo, Mujaga pa je naprej vpil: «Aferim. Na zdravje'* ir izpil čašo. Gledal sem in se čudil. Kaj pa je vse to, pri mci; veri? Zakaj nas koljejo? Zazijal sem in pozabil zasuti zad njega mrtvaka, ustaš pa je pritekel in me sunil: «Zasuj, ma ter ti srbsko.* In tako sem metal prst na mrtvaka in ka zagledam: pod nož so peljali tudi mojega očeta Nikolo Na jlne oči so se srečale. Zazdelo se ml je, da se ml je oče poc nožem nasmehnil. Tako je, siromak, tudi odšel v grob...* (Nadaljevanje sledi) TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 TRST Ul. sv. Frančiška 20 Telefon 37 338 95 823 Uredništvo Podružnica Uprava Naročnina Mesečno 950 lir — vnaprej, četrtletna 2.700 lir, polletna 5.200 lir, celoletna 9.600 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir. SFRJ posa- mezna številka v tednu in v nedeljo 50 par, mesečna 10 din, letna 100 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ «ADIT* • D7S I j ubij a na Stari trg 3/1 telefon 22 Tekoč' račun pri Narodni bank« v Ljubljani 501 3-2' Stran 6 7. oktobra 1970 Oglasi Za vt>ak mm v *išim enega stolpca trgovski^ finančno • up avni 300, legalni 400, osmrtnice 150 lir »Malt oglasi* * beseda Oglasi za tržaško m gortško pokraimo se naročajo pri uP' Iz vseh drugih pokrajin Italije pri <*$ooeta Pubblicita Ital** Izdaja m tiske ZTT • Odgovorni urednik Stmislav Renko POD PRITISKOM VOJAŠKIH KONSERVATIVNIH SIL Predsednik Candia odstopil Letalski napad na upornike Prevratnikom se je uprl gen. Torrez, ki je poklical kmete, delavce in študente v boj proti reakciji LA PAZ, 6. — Bolivijski predsednik general Ovando Candia je dar nes odstopil z mesta predsednika republike. Takoj nato je bivši predsednik zapustil predsedniško palačo, šel domov im se kmalu nato odpeljal iz zasebne rezidence skupaj z ženo in dvema otrokoma do mehiškega veleposlaništva, kjer je zaprosil za politični azil. General Rogeljo Miranda, ki je do sedaj opravljal službo poveljnika vseh treh rodov vojske, je sestavil vojaško «junito», ki je prevzela oblast v Boliviji. Kmalu nato pa je Miranda sporočil svojo o-stavko s položaja predsednika «jun-te«. Vojaško poveljstvo, ki ga je podprlo v borbi proti predsedniku Ovamdu Canddi, je imenovalo generala Efrataa Guachello, Femanda Saltorla in Alberta Alberraclna za člane trdumviraita, ki bo opravljal v tem razdobju predsedniške posle. Mirandova ostavka je dala takoj slutiti, da se v vrstah bolivijske vojske dogaja nekaj nenavadnega. To domnevo so potrdile poznejše vesti. Candiova ostavka ln nadalj-njd razvoj dogodkov so potrdili, da je Bolivija skoraj na pragu državljanske vojne. Do sedaj je sicer na ulicah v La Pazu mimo, toda ta mir utegne biti le mir pred nevihto. Kakšno je politično razmerje sil v današnji Boliviji? Bivšega predsednika Ovanda Candio podpira del vojske. Gre posebno za enote, ki so izven La Paza, ta sicer v oporišču Cochabamba, kjer je šola za taktično izobraževanje vojske (CITE). Tu je zelo močan vpliv generala Torreza, ki je prav danes podal zelo ostre izjave proti generalu Mirandi ter praktično osnoval novo bolivijsko vlado. Torrez je pozval vse uporniške sile v La Pazu, naj položijo orožje ta priznajo zakonito oblast, ki jo je on prevzel v svoje roke, potem ko je Ovando Candia zapustil predsedniško mesto. General Torrez je bil pred časom poveljnik- bolivijske vojske. Toda pozneje ga je sam Ovando Candia odstavil. Torrez p>a je vseeno ostal zvest svojemu predsedniku ta sedaj poziva Bolivijce na odločno borbo proti Rogeliu Mirandi ta njegovim vojaškim pomagačem, katere obtožuje, da se udinjajo ameriškemu imperializmu ta ameriškim monopolom. Politični položaj je sedaj še bolj zapleten, ker je Torrez pozval tudi bolivijske kmete v boj proti Mirandi. Močne kmečke sindikalne organizacije so že včeraj zahtevale od bivšega predsednika Ovanda Candie, naj jim izroči orožje, kar pe je bivši predsednik odbil, da bd storil. Torrez pa ni dvakrat pomišljal ter se je povezal s kmečkimi sindikalnimi organizacijami, delavstvom ta posebno z revolucionarnimi študenti. Torreza je davi podrpla skupina 450 častnikov, ki pripadajo raznim rodovom vojske, ter ga Imenovala za predsednika revolucionarne vlade. Torrez je namestil svoj generalni štab v vojaškem oporišču «Del Alton v okolici La Paza. Kaj se dogaja v oporišču, ni znano, ker je dostop prepovedan. Po zadnjih vesteh je večje število vojaških ta civilnih letal že prepeljalo v oporišče «Del Alton enote šole za taktično izobraževanje vojske. Pravijo tudi, da se pomikajo proti prestolnici dolge kolone tovornjakov s kmečkimi delavci, ki nameravajo piodpreti generala Torreza. jasno. Gotovo je, da gre za hud spopad med bolivijskim revolucionarnim gibanjem ta konservativnimi krogi, ki se oslanjajo na severnoameriški kapital. V poznih večernih urah je prišla vest, da so letala tipa «mustang» bombardirala palačo predsedništva republike, kjer zaseda vojaška «jun-ta«, ld je prevzela oblast po Mi-randovi ostavki. Zvedelo se je še, da so se davi sestali v oporišču «E1 Alton visoki častniki, ki podpirajo Torreza. Ti so sklenili, da se ustanovi civilno vojaška vlada ob sodelovanju delavcev in študentov, častniki so zahtevali tudi ostavko gen. Mirande, kar se je v resnici zgodilo. IZJAVE SOVJETSKIH VESOLJCEV V Sl pripravljajo polet na planet Mars Ugodne perspektive za sodelovanje žensk Pomembno odkritje «sončnega observatorija» KONSTANZ (Zahodna Nemčija), 6. — Trije sovjetski kozmonavti so danes izjavili na tiskovni konferenci, ki je bila v okviru kongresa o kozmonavtiki, da sovjetski učenjaki pripravljajo načrt izgradnje vesoljske ladje in rakete za človeško po-tovanje na Mars. Boris Jegorov, VitaMj Sevastja-nov ta Adrijan Nikolajev so govorili o teh načrtih in o drugih morebitnih vesoljskih pobudah, ki jih pripravljajo v Sovjetski zvezi, toda niso hoteli px>vedati, kdaj bo prišlo do poleta na Mars in niti, če se bo to zgodilo v tem stoletju. Sevastjanov je izjavil dobesedno: «Ne morem izjaviti, kaj takega, ker čas gre hitreje naprej od človeških predvidevanj. Lahko samo trdim, da obstajajo dobre perspektive.* iiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii mm iiiiiii MALO PO POLNOČI Odnos sil v sami vojski pa je precej zmeden. Torrez trdi, da ga ! podpirajo številne vojaške enote ! kopne vojske, kakor tildi en del letalstva. Vendar pa je general Fer-nando Saltori izjavil, da bo podpiral Mirando, Mirando so podprli tudi kadeti vojaške šole. Pritisk revolucionarnih sil pa raste neprenehoma. Univerzitetni študenti v La Pazu so izjavili #vojo solidarnost z generalom Torrezom ter so priredili v mestu protestno manifestacijo. Povezali so se tudi z bo-livijslDimd sindikati ter začeli priprave za sploino stavko vseh bolivijskih delavcev. Bivši predsednik Ovando Candia je bil na oblasta dobro leto dni. Bil je znan kot sredinsko levičarsko usmerjen človek, ki je takoj sprejel več pomembnih ukrepov za obrambo bolivijskega gospodarstva. Med drugim je nacionaliziral petrolejsko industrijo, kar je posebno prizadelo veliko ameriško petrolejsko družbo «Gulf Odi«. O-vando Candia je nadalje ustanovil posebno državno družbo, kateri je poveril nalogo, da skrbi za Izvoz bolivijskih surovin. Po nekaj mesecih pa je začel rasti pritisk desničarskih krogov, lil so se zbirali okoli generala Rogelia Mirande. Visokim vojaškim krogom se je posrečilo, da so vrgli generala Torreza s položaja poveljnika vojske, dosegli pa so tudi, da je Candia obljubil, da bo izplačal določeno odškodnino ameriški družbi «Gulf Oil». Nadalje se jim Je posrečilo tudi, da so izrinili iz vlade ministra za informacije, ld je bil znan kot levičarsko usmerjen državnik. Napeli pa so vse sile, da je v vladi ostal notranji minister Arroya, ld je znan kot Mlrandov somišljenik. Te sile si stojijo danes nasproti v Boliviji. Kaj se bo zgodilo, še ni ■llllllllllllllllll■llll>■lll■»(■l*■*|■■>1llllll,lHl^tllflllnl^llllllllllllllllllUlllllllllllllllHllllllll■lll*ullllllllllllll PRED MESTOM BEIRA V MOZAMBIKU Potopil 12 mrtvih in se je trajekt: 41 pogrešanih Potresni sunek prizadel Knin Na srečo potres ni terjal človeških žrtev, povzročil pa je precej škode BEOGRAD, 6. — Močen potresni | namenom, da ubije 30 ljudi«. Kot sunek je prebudi malo po polnoči prebivalstvo dalmatinskega mesta Knin. Po podatkih seizmografskih a-paratov geofizične^a inštituta v Zagrebu, naj bi bila jakost potresnega sunka med 6. in 7. stopnjo mednarodne lestvice. Bilo je 24 minut čez polnoči, ko so se prebivalci Knina nenadoma zbudili in »čutili*, da se .je zemlja pod njimi zamajala. Dobro so se še spominjali potresa, ki je porušil mnogo poslop.j 7. septembra, zato so tekli na cesto, nato pa proti predmestju. Mnogi so še zaradi zadnjega potresa živeli v šotorih, ki so se nevarno majali. Panika je bila torej precejšnja. Ljudje so se zbrali v predmestju in čakali na druge potresne sunke, katerih na srečo n; bilo. Potres ni terjal človeških žrtev, škoda, ki jo je povzročil, pa je precejšnja. Prebivalci Knina še niso utegnili popraviti stanovanj in poslopij, ki jih je poškodoval prejšnji potres, ko .je današnji sunek povzročil novo škodo in okvare. Nove skupine prebivalcev Knina so se torej «preselile» v šotore. Potres tv prizanesel niti nekaterim okoliškim vasem. Oblasti skušajo sedaj oceniti škodo — ki je vsekakor precejšnja — in pomagati tistim, ki so morali zapustiti domove. je znano, je prišlo do pokola v My Lazu 1. 1968. Ameriške vojaške oblasti so spočetka obtožile raznih zločinov nekaj čez 30 pripadnikov vojske ZDA. Pozneje se je število obtožencev znižalo na 17. Na ljubljanskem razstavišču Sedemnajsta razstava sodobne elektronike BEIRA (Mozambik), 6. — V Mb-nambiškem zalivu pred mestom Beira se je včeraj potopil trajekt »Barreiro#, ki je plul Iz Belre proti kraju Bafe, namenjen pa Je bil v kraj Barada de Sofala, ta na katerem Je potovalo približno 53 prebivalcev teh dveh mozambiških ribiških vasic. Trajekt je najprej nasedel na sipino, sam nekaj mamut kasneje pa je z vsemi potniki izginil pod vodno gladino. V bližini Je bila ribiška ladja, ta Je takoj po radiu prosila pomoči in se tudi sama približala. Ko je dospela do «Barrei-ra» je pa bilo že prepozno, ker je trajekt naglo izginil v morske globine. Posadka ribiške ladje je ((re- šila« samo šest trupel. Nekaj ur kasneje je reševalna skupina s helikopterja zagledala še šest trupel, o ostalih pa do sedaj še ni sledu, Med pogrešanimi — nihče pa več ne upa, da bi bil še kdo živ — je skoraj cela posadka s kapitanom Joaom Silo Goncalesom, ta je bil stari morski maček. Oblasti so seveda uvedle preiskavo, da bi ugotovile vzroke nerazumljive nesreče. Tako posadka kot kapitan sta namreč dnevno plula na progi med tremi mozambiškimi kraji ta torej poznala vsako ped morske gladine ta dna. Res je, da je bil trajekt v precej slabem stanju in zato je mogoče pripisati vzroke nesreče kaki okvari na motorju ali krmilu. (Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 6. - Na ljubljanskem razstavišču so odprli danes 17. razstavo sodobne elektronike, na kateri razstavlja nad 260 podjetij iz enajstih držav. Med razstavljal« je tudi 38 jugoslovanskih podjetij. Med ostalimi so najbolj številna podjetja iz ZDA, Zahodne Nemčije, Velike Britanije, Avstrije, Francije in Italije. Po daljšem času razstavljajo tudi podjetja iz Sovjetske zveze in prvič iz Španije. V okviru razstave je tudi jugoslovanska konferenca o sestavnih delih elektronskih naprav in simpozij o telekomunikacijah, na katerem sodelujejo tudi tuji strokovnjaki. Božič Kanadske oblasti se nočejo pogajati s Grossovimi ugrabitelji MONTREAL, 6. — Zdi S2, da se kanadske oblasti ne nameravajo pogovarjati z ugrabitelji angleškega komisarja za izmenjave pri kanadski vladi Jamesa Crossa. Kot je znano, so angleškega diplomata u-grabili pred nekaj dnevi člani organizacije »Front de liberation que-becoan*. Gre za uporniško skupino, ki se bojuje za neodvisnost francosko govorečega dela kanadskega prebivalstva, ki živi predvsem v pokrajini Quebec. Za Crossovo osvoboditev so ugrabitelji zahtevali odkupnino v znesku pol milijona dolarjev v zlatu, osvoboditev 13 političnih pripornikov in posebno letalo za polet na Kubo. Kanadske oblasti so zaskrbljene, ker je Cross bolan ter potrebuje posebna zdravila s katerimi sedaj verjetno ne razpolaga. Razgovor o sovjetskih vesoljskih pobudah je načel kozmonavt Nikolajev, ko je odgovarjal na vprašanje, ki je zadevalo sovjetske načrte glede vloge, ki bi jo lahko imele ženske v bodočih vesoljskih poletih. Sovjetski učenjaki imajo na tem področju gotovo precej veliko izkušnjo, saj so edino oni poslali v vesolje edino žensko, to je Valentino Tereškovo. Nikolajev je v tej zvezi odgovoril dobesedno: «Za jedaj nimamo na tem področju nobenih posebnih perspektiv. Poudariti pa moramo, na primer, da bi potovanje v smeri Marsa zahtevalo 7 mesecev tja in prav toliko mesecev nazaj. Prišteti pa je treba še eno ali dve leti življenja na Marsu predan bi lahko prišlo do povratka. Dvomim, da bi imel kak moški po treh letih odsotnosti z Zemlje čiste in jasne misli. Zato mislim, da ženske ne smejo izgubiti upanja in prepričan sem, da se bodo aktivno udeležile bodočih vesoljskih poletov.« Sovjetski kozmonavti so na drugi strani izjavili, da v SZ ne predvidevajo za sedaj izkrcanja človeške posadke na Luno. Pripomnil pa je, da se ta možnost ne more popolnoma izključiti. Sevastjanov pa je pristavil, da se sovjetski vesoljski učenjaki ukvarjajo sedaj z izgradnjo stalne vesoljske postaje, ki bi krožila okoli Zemlje. Sovjetski kozmonavti so nadalje izjavili (čeprav ne direktno), da so naklonjeni poletom z mešanimi sovjetskimi in a-meriškimi posadkami. Zgodovina človeštva, je rekel Nikolajev, pozna mnogo primerov mešanih ekip, ki so odkrivale neznane kraje v Arktičnem morju, v Anta> ktiki, na raznih potovanjih in raziskovanjih. Iz Moskve pa sporočajo, da so London — Claire Wamford Dunn, njen mož Brian (tretji z leve) in Fred Parkin (prvi z desne) J J^'1 do skušali peš preko Sahare. Pri bližno 5.000 kilometrov poti preko puščave od Nigerije do Al* 10v nameravajo prehoditi v 150 dne h. Pot jim bo udiral z jeepom Christoper Yates (drugi z ld g|a ...............iiiiiiiiiiiliiiiliiiiiiitiiiiiiiiiiiiiitiniiiiiliiliiiilllllllliiillllillilllliniiimlll...............mil...»llllllind Mc PRETEKLO NOČ V GENOVI K « i Po pn ve: civ US] o Ug du zal Sergio Gadolla je sin najbogatejše genovske družine ka Mati je prosilo policijo, naj prekine preiskavo so Le Ugrabljen 19-letni študent 200 milijonov za izpustitev GENOVA, 6. — Ugrabitve so postale zadnje čase res skoraj vsakdanja zadeva. Ugrabljajo se letala, časnikarji, čuvaji v zaporih, dekleta, zadnje čase pa ugrabitelji ne prizanašajo niti študentom, še posebno če so sinovi bogatih družin, čudno je le, da se take stvari do- znanke. I časnikarjev, ki so gostje lajn® sij Sergio je sinoči bil na nekem za informacije Makedonije. Sti' li sovjetski strokovnjaki izs-Telili ra-1 gajajo tudi v severni Italiji, med- keto, katere namen je ugotoviti izvor izredno močnih žarkov na robu sončne oble. Aparati na tej naj- tem ko sta ((domovina« ugrabitev Sicilija ta Sardinija. Zadnji primer ugrabitve se je novejši vesoljski ladjici so odkrili ^ pripriil preteklo noč v Genovi, kjer sončne žarke, ki so desettisočkrat močnejši od žarkov same sončne krone. Menijo, da je v nekaterih krajih sončnega roba žarišče jedrskih eksplozij, ki povzročajo temperaturo do sto milijonov stopinj, medtem ko je normalna temperatura na soncu le okoli 20 milijonov stopinj. Agencija Tass je sporočila, da se bo »sonati observatorij* vrnil na Zemljo skupaj s filmskimi posnetki in z vsemi aparati. NEW YORK, 6. — Zdravstveno stanje bivšega jugoslovanskega kralja Petra Karadžordževiča je zelo resno. Prepeljai so ga v neko kliniko pri Los Angelesu zaradi hude pljučnice. Bivši kralj je zbolel na pljučnici že v februarju letos in je bil od tedaj pod stalnim zdravniškim nadzorstvom. so neznanci ugrabili 19-letnega študenta Sergia Gadollo. Približno eno uro po ugrabitvi so telefonirali mladeničevi materi in zahtevali od nje 200 milijonov za sina. Sergio-va mati Rosa Maggiolo vdova Gadolla je prav -gotovo najbogatejša ženska v Genovi. Ob moževi smrti je namreč podedovala celo vrsto kinematografskih dvoran, poleg o-stalega dela premoženja. Že pred nekaj meseci je ženska začela prejemati vrsto grozilnih pisem, s katerimi je neznanec od nje zahteval, naj plača 30 milijonov, če noče, da se njenim otrokom pripeti kai hudega. Sergio ima namreč še 21-letnega brata Gianframca ta 15-letno sestro Gabrlello. Policija je tedaj ugotovila, da je bila zahteva samo neokusna šala neke boljše MiiiimiiiiiiimiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimfiitmiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiitiHitiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiitiiiiiiiimiiiiiiiiN 0 uporu jetnikov v newyorških zaporih Vstaje so izbruhnile v štirih zaporih, vendar je policija povsod že vzpostavila red - Jetniki so izpustili vse lalce Prva obravnava zaradi pokola v My Laiu NEW YORK, 6. — Pred vojaškim sodiščem v oporišču Fort Hood v Teksasu se je začela danes prva obravnava v zvezi z znanim pokolom civilnega prebivalstva v My Laiu v Vietnamu. Na zatožni klopi je 30-letni podčastnik David Mitchell (črnec), ta je obtožen 1 imapada na civilno prebivalstvo z Jon Voight v filmu »The Revolutlonary» (Revolucionar) režiserja Paula VVilllama. Film fiastopa na mednarodnem kinematografskem srečanju v Sorrentu, kjer je letošnja prireditev posvečena ameriški kinematografiji NEW YORK, 6. - Jetniki, ki so se uprli v štirih newyarških zaporih, so izpustili vse talce in se predali policiji. Že pretekli teden so se uprli jetniki v zaporu Quean, v soboto pa je prišlo do vstaje še v treh newyorških zaporih, v katerih so se jetniki v začetku uprli iz solidarnosti, kasneje pa so tudi sami postavili točne zahteve ta celo «ujeli» nekaj talcev* Kakor smo žq poročali, so jetniki v zaporu Queen ujeli sedem talcev, kasneje pa izpustih dva, v manhattanskem zaporu — ki je znan po nazivu »The tombgs* ah »grobovi* — so ujetniki v soboto ugrabili kar 17 talcev. Policija je seveda obkolila oba zapora ta bila pripravljena, da v Vere vanju, medtem pa so se uprli jetniki v zaporih Kew Gardens in v Brooklynu. Najprej je policija sklepala, da so vodMi vstajo v zaporu Queen pripadniki črnske organizacije »Black Panthers*. Kasneje so predstavniki jetnikov uradno izjavili, da niso »črni panterji* organizirali vstaje, čeprav so pri njej sodelovali. »Stranka nima z našim uporom nobene zveze*, so zaključili izjavo. Če nekohko analiziramo zahteve jetnikov vseh štirih zaporov, pridemo do zaključka, da so pravzaprav zahtevali isto. Nekateri so sicer nastopili nekoliko (»treje. tako da so ugrabili nekaj ljudi, drugi so zažgali žimnice in metali opremo skozi okno, vsi pa so zahtevah izboljšanje razmer v zaporih. Nekateri so celo nudili predloge, ki bi posredno privedli do zahtevanih izboljšav. Vai zapori so namreč prenatrpani ker jetniki včasih čakajo tudi po več mesecev na proces, ne morejo pa iz zapora, ker so kavcije previsoke. Jetniki v manhattanskem zaporu ali v »grobovih* so povabili newyorškega župana Lindseya, naj jih obišče, da bi se sam prepričal, kakšni so pogo.ji, v katerih morajo živeti. Skupina jetnikov se je tudi želala pogovoriti z voditelji nekaterih črnskih organizacij, ki se pa, povabilu niso odzvali. Newyorški župan je nastopil zelo ostro. Najprej je postavil jetnikom pogoj, naj izpustijo vse talce. Šele nato je bil pripravljen, da se z njimi pogovori. Kasneje je Lindsay postavil točen ultimat .jetnikom v manhattanskem zaporu. Ker do določene ure niso izpustih talcev, je župan sam šel do zapora, okoh ka terega je že nekaj ur stalo nekaj stotin policistov. Župan je dal jetnikom še tri rrrnute časa. nakar je približno 120 policistov vdrlo v zapor. Jetniki so tedaj izpustili vseh 17 talcev. Nekaj ur kasneje so na podoben ultimat in podoben vdor policije izpustili talce tudi jetniki v zaporu v Long Inslandu. Okoh zapora je bilo zbranih približno 500 policistov. Edini jetniki, k’ se še niso predah policij, so bili tisti v zaporu Queen. šele danes so, na prigovarjanje župana in nekaterih drugih osebnosti izjavili, da so pripravljeni zapustiti peto nadstropje, v katerem so se zabarikadirali, če jim oblasti zagotovijo, da jih zaradi upora ne bodo kaznovati. 42 jetnikov — med katerimi je b:lo 9 članov črnske organiza ti je «Black Panthers* — je splezalo po lestvi skozi okno, tako da so jih lahko videli časnikark in preostav-niki raznih črnskih organizacij. L:ndsay je 42 jetnikom zapora Queen obljubil, da jih bodo premestiti v drug zapor, tako da ne bodo imeli več istih čuvajev, ki bi se lahko maščevati zaradi »ugrabitve*. Župan je tuda obiskal »grobove* in se pogovoril z nekaterimi predstavniki jetnikov. Časnikarjem je kasneje priznal, da imajo jetniki dovolj razlogov, da protestirajo. Po udari je, da res poteče preveč časa, preden pride do procesa, ni pa omenil kavcij. To je edini «u-speh», ki so ga jetniki do sedaj dosegli, zanimivo pa bo videti, če bodo odgovorni organ res kaj narediti, da bd izboljšati razmere v zaporih. sestanku v privatni šoli »Ugoltai Vivaldi«, da bi se s sošolci pogovoril o finančnih problemih, ta zadnje čase tarejo šolsko upravo. Materi je obljubil, da bo doma še pred polnočjo. Mati je res slišala sinov avto vrste mini-morris, M se je ustavil pred vežo, sina pa ni bito domov. Prepričala se je, da se je zmotila in šla spat. Ko je zazvonil telefon •— približno uro kasneje — je bila prepričana, da jo sin obve-ča o zamudi, bili pa so ugrabitelji, ki so zahtevali 200 milijonov za Sergia ta ki so obljubili, da se bodo še oglasili. Nekaj ur kasneje so res telefonirati urednikom tiskovne agencije ANSA ta poudarili, da niso imeli orožja, ko so ugrabili Sergia. Mati je zvečer prosila policijo, naj bi prekinila preiskavo. Boji se namreč, da bd to ne ogrožalo Ser-giovega življenja. Tudi ugrabitelji, so se sipet oglasili in vprašali gospo Gadollo, če je pripravila denar. Okrog nie se sedaj zbirajo mladeničevi prijatelji in sošolci, ta nestrpno pričakujejo naslednjega telefonskega poziva ugrabiteljev. Eden od prijateljev je tudi dal policiji nekaj podatkov, da je lahko vsaj približno določila uro ugrabitve. Sergdov prijatelj Johnny Gri-maldi se je namreč preteklo noč vračal domov, ko je pred garažo opazil Serglov avto s prižganim motorjem ta odprtimi vrati. Počakal je nekaj trenutkov, ker se pa Sergio ni prikazal, je avto parkiral ta zaprl. PoHcdja v začetku nd posvečala posebne važnosti avtomobilu, vendar je na osnovi teh podatkov lahko določila, da so mladeniča ugrabili komaj je dospel pred dom ta so ga na kak način prisilili, da ie odšel z njimi, ne da bi zaprl avto. Preiskavo v zvezi z ugrabitvijo je vodil kvestor Giuseppe Riblzzi, K je prosil za pomoč nekaterih polici jstah izvedencev iz drugih mest. Za sedaj še ni znano, če je policija na prošnjo Sergiove matere prekinila preiskavo, ali z njo nadaljuje v »drugačni« obMki. Slovenski časnikarji na obisku v Makedoniji Predsednik izvršnega sveta Makedonije dr. Ksente Bogo jev ski časnikarji, ki jih je d* zjutraj sprejel tudi tajnik za farmacije dr. Miloslaveski, so nes obiskati mestne skuj uredništvo lista Nove Make' jutri pa si bodo ogledali nel druge kraje Makedonije. tal se Prihodnje leto kongres PSU so ko v ob kv gl; 14 sp vr RIM, 6. — Prihodnje leto W ^ 6. do 10. februarja vsedržavni11 greš PSU. Sklep o kongresi ta. sprejelo danes vodstvo strank* za je tudi kooptiralo naslednje t* “j prof. Battaro, posl. Ceccher* ta posl. Ciampaglio, dr. Macae posl. Martomeja, posl. Massa* sp prof. Parravicina, tako da j® statutu izvršni odbor sestavlj«* ® sl nc in r< rt Ul 31 članov DUNAJ, 6 — Romunska pisna agencija «Agerpress» spe da se je romunski ministrski sednik Ion George Maurer . ponesrečil pri neki prometni i jr sreči. Nesreča se je pripetila o noči. Maurer je dobil več jj? Zl ran ter močan šok. Zahvaljuj«* takojšnjemu posegu romunski® c t.n.iih 7/uraivniiko'V. se mu ie ^ ^ tujih zdravnikov, se mu je stveno stanje že izboljšalo. jj Maurer je star 68 let tet d ministrski predsednik od leta * r DUNAJ, 6. — Danes se je t dunajskim kazenskim sodiščet® čel proces proti 60-letnemu * fu Wendiu, ki je obtožgp, d> sodelovol pri umoru okod 300 Z*" Obtoženec je zagrešil te zločin« področju Minska v letih 194» 1943. Wendel je Avstrijec po rodit deloval je pri puču, ki je sjj glavil avstrijsko zakonito ob Bil je potem član »gestapa* td poveljeval nekii skupini, ki prevažala ujetnike. Nacistični ' črnec je ubija svoje žrtve v td n jaki h z izpušnimi plini moto*' SHAVVNEE (Oklahoma), 6. Močan tornado je prizadel id Shawnee v osrednjem delu " home in bližnji kraj Prague-samem mestu Shavvnee je jj riški ciklon požel tri žrtve, po'1 čil pa je približno 50 ranjence*, 4 milijone dolarjev (ati dve ’ ldjardd in pol lir) škode. ta sprejel danes skupino slovenskih1 ja približno 25 kilometrov. [a- oseba je izgubila življenje v V' je Prague, ki je oddaljen od Shav* ih I in nrihlifnn 95 kilnmp^irov iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiitfiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiMiiiiiimiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiuiii1 Umrla je zvezda «pop» glasbe: Janis Joplil HOLLYWOOD, 6. - Vmrla je Janis Joplin, zadnja od treh tzvezd» pop glasbe v Ameriki in v svetu. Prvi koncert pop glasbe, ki je zaradi svoje obsežnosti in tudi kakovosti opozoril nase javnost, je bil v Monterepu leta 1967 Na njem so nastopali in... izstopali trije pevci: Otis Redding, ki je izgubil življenje še isto leto v neki letalski nesreči; Jimi Hendriz, ki ie umrl pretekli mesec v Londonu, in še Janis Joplin. ki je umrla včeraj. Za Hendriia je policija izjavila, da se je zadušil med slabostjo in bruhanjem. Prijatelji pa so povedali, da je dan pred smrtjo zaužit devet tablet uspavalnih sredstev. Govor je bil nato o njegovi izredno občutljivi naravi in značaju, tako da je marsikdo — morda tudi delno upravičeno — mislil, da ie mladenič naredil samomor. Vest, da je komaj 27-letna Janis Joplin umrla, je včeraj močno pretresla vso ameriško iavnost. še posebno pa glasbene kroge in njene občudovalce, ki jih v Ameriki in v svetu ni malo. Trupio ie našel neki prijatelj v njenem stanovanju. Po licija je takoj odkrila, da ie umrla zaradi zaužitja prevelike količine mamil, do sedaj pa še ni znano katero mamilo ie povzročilo prezgodnjo smrt. Na roki ie Janisa imela znake zbodljajev. Ti naj bi pričali o vbrizgavanju mamil v žilo. Thomas Noguchi — človek, ki je vodil preiskavo v zvezi z Janisino smrtjo in ki je še prej preiskoval okoliščine pokola v Bel Airu, ko sp umrli filmska igralka Sharon Tate in njeni štirje prijatelji — je izključil možnost, da bi bila Janis naredila samomor, baje tudi ni možno, da bi šlo za umor. Verjetno si je pomotoma vbrizgnila preveliko količino mamil, morda heroina. Omenili smo že. da ie bila Janis stara 27 let, povedali pa bi še kaj o njenem sicer zanimivem, zato pa nič manj razburkanem Življenju Rodila se je v Teksasu, komaj 17 letna pa je zapustila dom in šolo — nameravala je namreč postati u-čiteljica — ter se lotila glasbe. Najprej je nastopala z manjšim ansamblom. kmalu pa se je pridružila *Big Brother and the Holding Compani/», dosegla slavo in jo tudi priborila ansamblu. Čeprav ie bila za temnopolte pevce. Popolnoma je obvladala tehniko »soul* petja, ritem pa ji je bil prirojen. Ko je stopila na oder, jo ie vedno spremljala steklenica žgane pijače, navadno viskija, ki jo je pogosto srkala. Med enim samim nastopom je popila včasih tudi do liter viskiia. «Rock Encgclopaedia» opisuje njene nastope, kot tfrenetične, spolne, u-trudljive, polne znoia in strasti*. Jenis sama je izjavila, da ne more mirovati ko poje. »Raje bi se odrekla petju, kot da bi na odru mirovala, ritem imam v krvi. kri se mi med petjem hitreje pretaka in moram se gibati». Nekateri kritiki so it očitali, da se na ta način uničuje, kajti vsak nastop je pomenil zanjo nenavaden napor. Večkrat jim je odgovorila: mm napo; Morda ne bom živela tako dolgo, kot drugi pevci, vendar sem prepričana, da se včasih splača se u-ničevati »n ne misliti na prihodnost*. Prav pred kratkim je pela ob postavitvi spomenika znani črnski pevki Bessie Smith, ki je bila ena največjih črnskih pevk. Najbolj znane so bile njene interpretacije bele polti, je imela čuden, nizek tspiritualsov* ali črnskih žalostink in nekoliko hripav glas. ki je tipičen | ter tblues* pesmi.