Vrt '■••tnnVititAVnrvfnivnt* Posamezne fiterilke I Ka» | Taline Din -*50, ob no* 5 deljah Din 1*— »TAJBOU* iznaja vsak dan,- ta* nedelj« in praznikov, ob 18. de.ivmoro naslednjega dne t«r etane niMeftno oo pošti D 10«—, xa ino-Mmatvo D 18 —dobtavljen na duia « & U*—, na Izkaznica D IKK-« ■ Inserati po dogovora* Naroč* so jn upravi »TABORA*, ■ MARIBOE, Jurčičeva ulica štov* A. m Platna srt&čsna v gotovfn£\ p a———aa——am— ra O •irterWWm«»irwmvrrwwr»ii 1 poo«wcxn» SiltTillTM H*, j ; radn. Din - -SO, *b no* doljnh Din 1*-. ! Z UJlKI)SloX t O Bc llltaja T Varl- 1 • boru, Jurčičeva al. ot, 4, 1. nad- • d-ropjo. Talaion mtorurb. št. 278. » J UPRAVA g« iuh.-.ja v Jurčičevi ■ aliai šu 4, pritličje, deano. Taia« " on «t. 24. 8U8 pošlnoč okoval ra> m Can štor. 11.787. • 2 N* aartčiia brea denarja um d« ■ j sira* —, BokopUi e« no vračajo. ..r* Uto: lil. Maribor, sreda 23. avgusta 1922, Številka: 189. Madžarska. Maribor, 21. avgusta. Madžarska prosi, da io Zveza na-' oclov sprejme kot svojo članico. Do- ■inv i!6 izločena in to ji je dajalo I? no. stališče med ostalimi srednje-topskimi državami, ('e b> sprejeta, Siano enaka drugim, in kar rjo glav-3 • ni'in sedanji režim dobi najvišjo Sj.uurodno san-kftijo, V ZoneVi so vrši .. Mbedr^o dni plenarna seja Zveze na-ecicv. C!lama točka na programu ta 't Pfošnja madžarske viadc. Na 1 , aniu; Malo an^an!e bodo udeležene r:zave zavzele enotno stališče. Vpra-vn\® 3® zolo važno, če uvažimo, kdo je - stlzarska in kakšne namene ima se-m* madžarska vlada, j. Madžarska je doživela na pariški ZaH TeaCi vekk neuspeh. Vse njene .‘ .i-eve so bile odklonjeno, dasiravnoso j, zastopali diplomatke, ki so imeli ‘-•-en odlično prakso tudi mnogo dob-J-1 zvez v političnem svetu zapadne -■vrope.^Tcda madžarski fevdaino-mi-cavistični krogi, ki so skupno s ko-, ttipiranim liberalnim meščanstvom tič V l'okah najeti madžarskega poii-h, življenja prod oktobrsko iovo-®mo in so jih dobili znova po zlomu v'„*l5°jD.unteiaa«t ti krogi so kljub Jb-vni obsodbi vztrajali na tleh 6,isuje imperija list ione politike. Z tf*!?* . spretnostjo so obvladovali Dr’ •vn° v lastni državi in jil' cil tu k P°Polnemu uiniku pred reak on' Madžarska je postala gnezdišče 0 oligarhije, ki jo gnala centralno v,:?aYP. v boj za interese imperijali-atič- 2 a dmastij in njihovih vojaških klik. uecuveno drznostjo jo izigravala rai-ovno pogodbo, kovala reakcijonarne rovarila proti mladim državam, 'i so razvijajo v sosedstvu in skušala 'Povno restavrirati habsburški pre-:-Koliko težav in borbe je bilo z j^fdzarsko, je še vsem v spominu. Baš Mala antanta ima veliko zaslugo, da Rt_ tranila, nevarnost habsburške re-. 1'racije na Madžarskem. Zakaj, čo i .se Habsburgovci vrnili na madžor-,]QVI P^ol bi bilo danes drugače no 6( Madžarskem, marveč tudi v Av-ril1, na Bavarskem in morda sploh 1)0 vsej Nemčiji. a ^eiftva jo bilo treba ponoviti, spoznamo, kaj pomeni Madžarska je *az* evropsko lconsolidaci- jrv \ci]a Politika je v jasnem nasproten Z /.• in cilji evropskih demokra- v«nu'1’iS0 kbiub različnim interesom Post str™iajo v tem, da jo treba in rfV' ■ novo ®vropo na temelje miru ie vf ega obla.. Madžarski režim Vifnžri 5or vsak militaristični režim sovi h-,, miru in mednarodnega obno-Žavne1 0IU:uni.ii kršila mirovno po-naših mXRVin . P°l'pčajo, da zbira na Pravil- ° svoje vojaške čete in pride n' vpad na našo ozemlje. Neglc-ki bj - ;s>Vra'J?° Predrznost te nakane, Klavo’^adzarska Poplačala s krvavo aih .i_„ ° 1° nov argument o »mirov-fiprcj^m,-1^lh'< države, ki prosi 7 v Zvezo narodov. Ostra izjava Poincareja proti zaveznikom, zlasti proti Angliji. Nobenega moratorija Nemčiji. Pariz, 21. avgusta. (Izvirno.) Ministrski predsednik Poincavč je danes o tvoril zasedanje generalnega sveta v departmaju Mcttsse.. Pri otvoritvi je imel govor v katerem je ja med drugim izjavil: Francija ne stremi za povečanje svoje oblasti, ne zahteva hegemonije, ampak samo izvedbo pogodb in plačilo svojih dolgov. Ne čudim se, niti nisem ozlovo-ljen, da se je nekaterim . vojskujočih se držav oprijel zopet oni sveti egoizem, s katerim se nekatere javno hvalijo, druge pa ga skrivaj podpihujejo. Toda Francija ne more razumeti,, zakaj se sporazum med zavezniki tekom zadnjih treh let tolikokrat vzpostavlja na račun Francije. Vedno bolj dobivam vtis, da se Franciji ne priznava več pravica lastne francoske politike- Priznava se sicer, da je imela Francija največje izgube, da je deset njenih pokrajin služilo za bojno polje drugim narodom ter da je utrpela več kot polovico skupne škode. Kljub temu pa se je morala Francija ukloniti večini, ki je povrh tega pri ureditvi reparacij-skega vprašanja najmanj zainteresirana. Iz tega bi se izcimila nekaka stalna podrejenost Francije. Anglija, ki je vendar navdušena od samih prijateljskih namenov, dozdevno pozablja velikanske predujme, ki jih je dala Francija Nemčiji. Včeraj še le je Nemčija zopet prosila za dopolnilni moratorij in Anglija sama je u-gotovila, da Nemčija svojih iz plačilnega naloga z dne 5. maja t. 1. izvirajočih obveznosti ni izpolnila ter da je z nepotreb- nimi izdatki in povečanjem Inflacije papirja upropastila nemško marko. Po logičnem mišljenju bi bila morala repara-cijska komisija predlagati zaveznikom skupno akcijo proti temu postopanju. Toda od gotovih vlad izdane instrukcije so bile vedno izvanredno mile. Kar se tiče dolgov, sc pač ne more primerjati dolgov Francije z dolgovi ostalih zaveznikov. Presojati te dolgove enako bi bilo nepravično. Poravnava dolgov, ki jih je povzročila Nemčija, s strani Nemčije, je ncizpremenljivo načelo. V interesu skupnosti so se vsi medzavezniški dolgovi sešteli. Če zahteva torej Anglija takojšnje plačilo svojih dolgov, ne soglaša pa z iztirjanjem reparacij, bo pač naravna posledica tega ta, da bo tud Francija morala zahtevati plačilo svojih terjatev od Italije, Rum unije in Jugoslavije. Toda mi ne bomo nikdar dopustili, da bi prišli v tak položaj. Predvsem hočemo ztirjati naše terjatve od Nemčije. Do tedaj pa nam je seveda tudi nemogoče, plačati naše dolgove pri naših zaveznikih. Ne preostaja torej ničesar drugega, kakor da odklonimo od Nemčije zahtevani moratorij. VSA FRANCIJA STOJI ZA POINCA-REJEM- Pariz, 21. avgusta. (Izvirno.) Danes se vrši po vsej Franciji zasedanje generalnih svetov. V vseh govorih, kakor tudi v sprejetih resolucijah sc izraža-mi-nistrskemu predsedniku popolno zaupanje in odobrava njegova politika. Rudarska stavka v Trbovljah. za Madžari pa fcandno ci ,Pa iraajo izvrštno propa- 41» Na važnih Pon&aval- ki r>n s^° zrn<>žTii verzi rani lju-,iaPadnn«vZna'1? okus im razpoloženje Oevropsk0 publike in vedo na Celje, 22. avgusta. (Izvirno.) Položaj je nespremenjen. Hudajama, Zabukovca in Velenje še delajo. V Zagorju je včeraj zvečer ob 10. uri izbruhnila popolna stavka. Vse je mbno, doslej ni bilo nobenega incidenta. Danes popoldne prispejo v Trbovlje poslanci dr. Korun, ZAVLAČEVANJE SPORAZUMA Z ITALIJO. Beograd, 22■ avgusta. (Izvirno.) Kakor poroča »Politika«, se je podpis pogodbe med našo kraljevino in Italijo radi fašistovskih nemirov zopet zavlekel. Skrajni čas je že, da se zadeva predloži Zvezi narodov v končnoveljavno rešitev, ter se kočno izvede rapallska pogodba- PREVZEMANJE NEMŠKEGA REPA-RACIJSKEGA BLAGA. Beograd, 22. avgusta. (Izvirno.) Prometno ministrstvo je imenovalo kot eksperte za sprejem železniškega mate-rijala v Nemčiji in sicer 400 lokomotiv in 9000 vozov, Fjedora Alejnokova in Sima Jankoviča. Ves železniški materija! gre na račun nemških reparacij. RUSKI DIJAKI HOČEJO NA NAŠE UNIVERZE. Beograd, 22. avgusta. (Izvirno.) 180 ruskih dijakov, ki živč v Sofiji, je prosilo pri ministrstvu za dovoljenje, da smejo nadaljevati svoje študije v Zagrebu in Beogradu. NEPRAVILNE POTNE CICERINA. LISTE Pari z, 2. avgusta: »Echo de Pariš« poroča iz Bruslja: Kor Čioerinovo potno listino niso bilo pravilno izpostavljene, so belgijske oblasti Prepovedal« prekoračenje belgijsko meje. Cičerin radi teag ne more nadaljevati svojega potovanje v Londoaj Brandner in drugi, da posredujejo med de Iavstvom in družbo. Ako bo na strani družbe količkaj uvidevnosti in tudi na strani delavstva treznost in hladnokrvnost, je pričakovati, da se spor v kratkem poravna in bo stavka v najkrajšem času končana. INVALIDI ZOPER NAMEŠČENJE ŽENSK V DRŽAVNIH URADIH. London, 21. avgusta. (Izv.) »Dai-Iy Mail« poroča iz Florence: Minulo soboto se je zbralo krog 7.000 bivših vojakov, ki so se borili na fronti, da protestirajo proti nameščenju žensk po državnih uradih. Demonstranti so šli prod glavno pošto kjer so predrli vojaški kordon ter hoteli izgnati vso poštne uradnice. Med uredništvom jo nastala prava panika. Končno so je vojaštvu posrečilo razgnati demonstrante, ki so sklenili, da bodo ponovno napadli vso državne urade, če do prvega septembra ne bodo zamenili vseli ženskih nastavljenih z invalidi in odpuščenimi vojaki. KONGRES MEDPARLAMENTARNE UNIJE. F r a k a, 22. avgusta. (Izv.) Kor je več držav odklonilo sodelovanje pri dunajskem kongresu medparameatar-ne unije, je sklenil predsednik češkoslovaško delegacije, da se tudi Češkoslovaška ne udeleži kongresa. BORZA. Zagreb, 22. avgusta. (Izvirno.) Sklep-Dbftaj 0.10—0.1025, Berlin 7.25,—8, Budimpešta 5—5.25, Milan 399, London 385, Newyork 82.50, Pariz 685. Praga 275.50 —274, Curih 1575, dolar 85. Curih, 22. avgusta. (Izvirno.) Sklep. Berlin O.43, Newyork 524)4, London 23.48, Pariz 41-80, Italija 23.40, Praga 16.50, Budimpešta 6.32, Zagreb 1.45, Bukarešta 3.10, Varšava 0.06)4. Dunaj 0.00/4, f fin način utreti pota svojim težnjam. | Povrh tega imajo madžarski magnati ; odlične rodbinske in osebne zveze v Angliji, Franciji Italiji in Ameriki zveze, ki jih ne smemo omalovaževati. Le na ta način si lahko razlagamo, da velike države samo podpirajo madžarsko prošnjo. To store tem lažje, ker njihovi vodilni državniki ne poznajo dejanskih razmer, so dostopni za enostranske informacije in nimajo neposrednega interesa na tako »lokalnih« vprašanjih kakor so spori nasledstvenih držav z Madžarsko. Vprašanje sprejema Madžarske f Zvezo narodov je tedaj vprašanje njene kvalifikacije za tako izrazito mirovno institucijo kakor je Zveza narodov. Adi je Madžarska kvalificirana za vstop? Treba je, da odgovori ves naš narod: N e! Država, ki 6i drzne tri leta po vojni javno groziti svojim sosedom, da se bo maščevala — država, ki zbirni čete na naših mejah in očitno izigrava določbo o oboroževanju, ta država ne zasluži da bi bila sprejeta v ofjcielno organizacijo onih držav, ki hočejo mir in delo. Zveza narodov jo osnovana v duhu spravljivosti in pacifizma, njen ideal je sporazum med narodi, do-čim madžarska oligarhija noče niti miru niti sporazuma. Dokler se politične razmere v tej državi ne razčistijo, dokler ne zavlada v nji demokracija — tako dolgo nima Madžarska enako kakor sovjetska Rusija pristopa v Zvezo narodov. Nočemo verjeti, da bi bila Zveza narodov le za parado in pa radi lepšega, kakor ne verujemo, da bi bilo mirovno prizadevanje in mednarodni sporazum le navadna fraza. Albin Spreitz, Skrb za obmejno šolstvo. Na delegacijskem zborovanju »Zvezft slov. učiteljev in učiteljic na bivšem Štajerskem« je bila sprejeta resolucija, ki zahteva podvojeno skrb za obmejno Šolstvo in gmotno izboljšanje položaja obmejnega učiteljstva. Pomembna in sila resna je ta resolucija! — Vedno bolj se oči-tujc, da šolska uprava ne posveča več I obmejnemu šolstvu nikakršne pažnje. V ! času osvobojenja sta storila politična in j šolska uprava, kar je velevala ura! A • sedaj? Prevladuje, menda skrajno zmotna 1 sodba, da vsled napredujoče notranje konsolidacije države obmejni kraji niso ; več problem, temveč utrjeni, nerazdruže-ni deli državne celote ter se je obmejno prebivalstvo že vživelo v jugoslovanskd ideologijo- Da je to skrajno zmotna sodba, nas prepričuje med drugim tudi daj-' styo, da nemška bojna društva, med ; vsemi »Schulverein« in »Siidmarka« že j zopet navdaja nekaljeni optimizem, ki je v prvih letih ujedinjena že nekaj utrpel ; na jakosti. j Govoriti nam je zlasti o obmejnih krajih mariborske oblasti. Učiteljstvo sluŽ-| buje pod zelo težkimi političnimi in socal-nimi razmerami- Ker vžiga učiteljstvo v mladini ljubezen do skupne domovine u-jedinjenih bratskih plemen ter deluje med najširšimi plastmi na ojačenju narodnega in državnega jedinstva, je izpostavljeno prenmogokrat najpodlejšim klevetom in denuncijam prikritih in odkritih nasprotnikov. Vsaj logično bi bilo, če že ne iz drugih razlogov, da bi pristojne oblasti v pravnem n moraličnem oziru najkrep-keje podpirale stremljenje obmejnega učiteljstva. Pa kaj dožvljamo? Obmejni šolnik je osamljen in samcat se mora psihično in fizično ubijati v korist ciljev vzgoje, narodove probuje in ljudske prosvete. Nemška bojna društva so svoječasno naj-izdatneje podpirala nemške ali nemško orientirane šolnike y. sedanjih obmejnih krajih. Skrbela pa so tudi za lepo opremo učilnic in preskrbovala devo s šolskimi potrebščinami in s sainoučili. Nemških patriotskih knjižic je kar deževalo na mladino. A sedaj? Povesimo poglede! Zloben slučaj hoče, da so ravno vzdrže-.vatelji šol, krajni šolski sveti v obmejnih krajih povečinoina največja coklja šolskemu napredku. (Nekaj je izjem, čast njim!) Seveda e potem ves napor učiteljstva zman, da bi dvignilo šolo na tisto stopnjo, ki odgovarja njeni organizaciji! Pa še nekaj je treba povedati. V obmejnih krajih, zlasti vinogradih, se je gr-ido razpasel alkoholizem. Le en primer: 'Ali potrebuje vinogradni kraj z jedva 1200 duš, kjer itak uživa pretežni del prebivalstva svoj lastni pridelek, še 6 gostiln? — Tu ne pomaga moralizirati, snovati društvo »Prerod«, »Mlade junake« itd. Treba se je postaviti na radikalno stališče! »Narod se da spametovati z modro besedo ali s korobačem,« pravi pisatelj Finžgar. — Oblastva, zganite se! Zaklicati je treba krepko v merodajno javnost: ali hočete, da postanejo obmejni kraji res nerazdružni deli države, ali pa naj postanejo še vedno to, kar so pove činoma, namreč — problem! Če žele merodajni činitelji prav, tedaj ven z vsa-kojako pripomočjo, če želi drugo, pa bo ostalo, kakor je! Politične ves da je »gospodska«. Kmečko ljudstvo bo moralo uvideti, da so ravno ti demag. ona gospoda ki je proti kmetom in delavcem. Pozna jih pač le tako dolgo, dokler jih lahko izkorišča. P Iv, - * Prestiž Jugoslavije v Mali antanti. Kakor poročajo iz Beograda, sta se ugled in vpliv naše države v Mali antanti zelo dvignila tako da uživa Jugoslavija izjemen položaj. Ministrski predsednik Pašič namerava na konferenci v Marijinih Lažnih sprožiti tudi razpravo o avstrijskem vprašanju Naši politični krogi zagovarjajo dobre odnošaje z Avstrijo. * Zavlačevanje sporazuma z Italijo? rtalijanski delegat Contarini je — kakor poroča »Slov. Narod« — na sestanku z našim delegatom Nešieem stavil glege i-talijanskih šol v Dalmaciji zopet no-fve, za nas nesprejemljive predloge. Iz vse ga je jasno, da Italijani pod fašistovskim terorjem ne upajo skleniti sprorazuma in zato pogajanja zavlačujejo- — »Jutro« pa poroča, da je Nešič 21- t. m. ob povratku V Beograd izjavil,' da s Cantarinijem sploh še ni razgovarjal, ampak je samo Izročil agende dozdajnemu opravniku konzularnih poslov v Trstu, Cincar-Mar-koviču. * Radič kapitalist. Dr. J. Politeo piše v »Slobodni Tribuni«, da je Stjepan Radie posestnik in trgovec, torej kapitalist »par excelence«, ki se je v Hrvats. bloku združil z vsemi bankokrati in ostalimi kapitalist, katerih nikdar ne napada, zato pa napada siromašno hrvatsko inteligenco in če ne more nič drugega, pa ji očita, Prof. S. Reich: Vtisi iz Izleta s b »bH'j.'ri|entov v >. (Dalje.) Pop po. j molitve; hitro da bi čim prej ponehalo to krčevito jokanje. Tam dvigujejo mater, staro, oslabelo, osamljeno, ki že popolnoma onemogla od jokanja tiho vzdihuje; tam zopet vdovo od moževega groba, pa zopet sestre z bratovega Včasih, al redko, se najde na pokopališču tudi kak moški- Vdovec, sam, vse mu je pomrlo pa mora priti on sam na svoje grobove te rjim prinašati za pokoj duše. Nakupil je potrebnih stvari ter jih razvrstil po grobovih. Srepo obupano gleda spremlja s pogledom popa ter ga prosi, da pride čim prej do njegovih grobov in da jih »prepoje«, da zamore čim prej od tod oditi, da zbeži in da ne posluša več tega joka in »naricanja«, ki vedno bolj in bolj narašča, se razlega s kriki ter od časa do časa recitira — na način junaških narodnih pesmi: »Jag, Dimitrije, tugo domačine!« ali »Kuku, Iele (gorje), sinko! Tugo, čedo dete)! Pa zašto mi se, čedo, u snu češče ne javljaš, ne dolaziš? Dodji, sine, te mati češče bar u snu da te vidi i gleda..« Pop, prišedši do njenega groba, ne pusti je dalje »naricati«. Hitro čita molitev, »prepojava. grob, da bi e ona potem dvignila in otirajoč solze, ihteč še od joka, začela dajati beračem, slepcem in nebogljenim. Posebno pa da pazi; oko je kak * Valutno vprašanje in politika na Češkoslovaškem. V praškem časopisju se je vnela ostra polemika med pristaši visoke valute in njihovimi nasprotniki. Polemika ima tudi precej strankarsko-politične primese. Najodličnejši zagovornik visoke je znani finančni strokovnjak dr. Rašin. Nasprotniki, ki se večinoma zbirajo v socijalističnih vrstah, pa opozarjajo na dejanske posledice negovih teorij oziroma sedanje valutne politike sploh. Češkoslovaško gospodarsko življenje se nahaja v hudi krizi, ki ni nič manj škodljiva in mučna kakor kriza v državah nizke valute. Češkoslovaška industrija stoji. Prenaglo dviganje krone je spravilo večino industrijalcev v skrajno težaven položaj, ker so ustavljena naročila iz onih držav, na katere je doslej računal češkoslovaški trg. Več slovaških tovarn se namerava preseliti na Madžarsko. Druge odpuščajo svoje nameščence in delavce, radi česar raste število nezaposlenih in se veča socialno nezadovolj stvo. Poljska industrija trpi radi slabe češkoslovaška pa radi dobre valute. * Monarhistične demonstracije na Ba varskem. Ob času, ko vladajo med Berlinom in Monakovem napeti odnošaji, so nacionalistično-monarhistični krogi zasnovali izzvajočo demonstracijo. Včeraj je dospel v Monakovo maršal Hindenburg v obiske bavarskemu princu Leopoldu bivšemu poveljniku vzhodne fronte. Razna militaristična društva so odredila, da se Hindenburga sprejme z vsemi vojaškimi častmi. Vsi udeleženci morajo nositi uniforme stare cesarske armade z vsemi odlkovanji- Tudi »Reichswehr« mu mora pokazati predpisano čast. Bavarska vlada se udeleži oficijelno te parade. Vršile se bodo demonstracije proti republiki Vesti o sprejemu še nimamo, gotovo pa je, da je Hindenburgov prihod na Bavar sko znamenje popolnega razkola med Monakovem in Berlinom. Edino demokratično glasilo v Monakovem »Siid-deutsche Presse« je prenehalo izhajati. Dnevna kronika. — Suša na Ptujskem polju. Na peščenih krajih je suša že uničila koruzo, krompir, ajdo, repo, pašo in otavo. V nekaterih dneh pa nastopi tudi na boljših legali ob Dravi usodna katastrofa. Ljudstva so polašča strah pred pomanjkanjem, ki mu preti v prihodnji zimi — Obmejni promet z Avstrijo. V Radgoni se vrši dne 23. t. m. sestanek naših in avstrijskih delegatov glede ureditve obmejnega prometa. Sestanek ima svrho izdelati praktične odredbe slep ali hrom prosjačič spominja podobi, postavi ali licu na njeno umrlo dete, da ga potem najbolj kliče k grobu ter gosti. In kot da je že sam sinčič ostal od mrtvih ga hrani, trpa mu v nedra, neprestano mu ponujajoč, da čim več je, da poskusi še to in ono, češ da je njeno pokojno dete jedlo to najraje... Tako in slično opisuje zadušnice Stankovič v svojih »Balkanskih črticah« In ako težko prebijejo domači možakarji takega dne na groblju še težje, da,neznosno je nam, ki tega nismo vajeni. Ker direktna proga Zaječar—Knjaže-vac Niš še ni izročena prometu — sovražnik jo je pri umiku popolnoma razdejal — smo morali z ozkotirno železnico najprej v Paračin, da počakamo tam beograjski vlak za Niš. Vožnja je ako inetere santna, romantična, slična vožnji iz Sarajeva čez Ivan planino v Hercegovino, samo je ta sigurnejša, ker vozi stroj čez največjo strmino s pomočjo zobčastega kolesa, ki teče med tračnicami- Med potjo smo enkrat precej časa stali in to priliko je porajgil spremljajoči nas profesor Marinkovič, da nam raztolmači geološke formacije te pokrajine, ki so dokaj interesantne. Opazovali smo ob progi hišice, zidane vse na en način, v kvadratu z malo verandico na oglu in z značilnim romanskim dimnikom. Paračinci so nas bili zelo veseli; samo ob sebi umevno so nas tudi oni iia postaji kar najprijazneje dočakali, mesto pa se je odelo v zastave. Meščani so le obžalovali, da ostanemo tam samo nekaj Ic znani pogodbi o prometu v obmejnem pasu. — Simfonični koncert s plesom v Rogaški Slatini. Dne 23. t- m. ob pol 9. uri zvečer se vrši v Rogaški Slatini v veliki zdraviliški dvorani simfonični koncert s plesom v korist »Otroško bolnice kraljice Marije« v Mariboru. Opozarjamo naše cenjeno občinstvo na to prireditev ter prosimo da jo po možnosti podpre — Rndarska stavka obsega nele Trbovlje in Hrastnik, ampak tudi Zagorje in Kočevje. Stavka doslej 12 tisoč rudarjev. — Občins-ke volitve v Zagorju ob Savi so se — ker so bile prve razveljavljene — vršile minolo nedeljo. Od 1035 volileev se jih je udeležilo le 435, Dobili so soc. dem. 112, klerikalci 330, obrtno-gosp. strank sklican za 1. sept. in bo kot prvo vprašanje obravnaval uradniško pragmatiko- —. Novinarski kongres v Subotici in Novem Sadu. Letošnji novinarski kongres se vrši v Subotici dne 8. in 9. septembra, 10. septembra jo izlet v Sombor, 11. pa v Novi Sad- Priprave so povsod v .teku. Kakor poroča novosadsko »Jedinstvo«, pripravlja tamkajšnja sekcija JNŠ velike priprave za sprejem domačih ju goslo vriskih, kakor tudi inozemskih novinarjev, ki se vdeleže kongresa. Novosadski župan dr. Žarko Stefanovič je z veseljem sprejel vest, da se vrši četrti dan kongresa v Novem Sadu ter je obljubil s strani občine tako moralno kakor tudi gmotno podporo. Vest o kongresu je sprejelo z veseljem tudi občinstvo, ki pri pripravah pridno sodeluje. Program kongresa in velikih zabav se objavi pozneje. Iz Maribora se vdeleži kongresa kolikor je doslej znano 7 novinarjev. — Kongres mnmnskih novinarjev se vrši 27. sept. v Bukarešti- Povabljeni so tudi' novinarji Male antante. in priprava' za volilni boj. To bi bili 1* galni razlogi, a sodeč po lanskoletne® kongresu, bo kongres spontana negacija naše države in naših zakonov. Vlada je prošlo leto storila neodpustljivo pogreško, da. ni na kongresu bila zastopana po uglednem in sposobne® odposlancu. Morje grdenj in klevet .se spustiti vodje. Kulturbunda na vasTi® odposlanec političnih oblasti pa .i© »u?" giral beležnik,' ki niti jezika ni znal m je vse toleriral. Poznamo intenzne Kulturbunda, Delegati dobrovoljceV; Narodne odbrane, naše organizacij© (nacionalistične omladine) in udruz©” nja srbskih četnikov bodo prisostvovali zboru. Vlada mora zahtevati, °a njen delegat prisostvuje vsem soj©-’11 in vsem zaupnim konferencam. N© do* ^ I ni -i * .. ^ »1 el O ,1' V BI* voljujemo novega »memoranda« v ®tJ. lu Radičevega na genovski konfernc1-— Ženo prodaL Nedavno smo Pj>r0* č-alL da je nek ruski begunec v Beogradu svojo ženo formalno proda! gatemu bankirju. O znacilnejši _ čiji« pa javljajo listi iž Vilne-bogi trgovec je imel lepo ženo. Slu»» je imei lepo no je srečal to ženo bogati velepcse©" nik iz okolice, ki je bil pred vojno,. T ’ — V — — •- 4- 9 ■erižniško »moralo« pa.®^ cijaz, z x _______ pridobil . ogromno premoženje-veleposestnik je šel k dotičnemu govoru in mu ponudil,, za ženo 25 nui* jonov marki To je bilo prvo Pr kot občinski- odbornik in član šol. sveta je čep 85 let požrtvovalno L, šil svojo dolžnost v blagor občina^ _ in šolstva. Bodi mu lahka gruda ® moča! Žalujoči rodbina naše sožalje. __ Darujte za,Sklad otro^e bolnice' v Mariboru. EUJSftKUiHllSiljEa ram, da sem že težko čaka! na — PoSL ljo. Saj ni šala, biti na potovanju 1® m neprestano na nogah, nič ali prav u13 spati, poleg tega pa ti pripeka, kakor menjeno, solnce kot za plačo. ~ Ko so nas gostoljubni Nišlije čali, nam je dodelil ljubeznjivi in načelnik, ki se je z vso ,vnenia vtžc‘ -m to, da bi nas v vsakem ozira zadovo*^ prenočišča, deloma v privatnih hišah, loma po hotelih. Mene je v moje veselje doletela sreča, da sem spal v bo lu Evropi, da sem svoje trudne kosti ia“.. ko takoj položi! v zaželjeni .vodpra _ položaj. Spal sem dobro, ali zgodaj me prebudile — imel sem radi vr° okno odprto — kavke, ki so tam dotfl3 živali, kakor pri nas golobje; toda n . vsaj tihi, kavke pa kriče že na vse ZS° in nadlegujejo počitka potrebne P01’ nike- • hild Ogledovanje mesta in okolice Je " tudi že zelo pod vplivom naše Preutrujenosti. kar so si naši gostitelji 1 4 biti slabo tolmačili, da morda nismo d ^ žetni za vse one zanimivosti, ki jih vt.-*.. bilo do- obilno v Nišu. Ne, zanimanja je g volj, volja bi bila že dobra, ali i© že popolnoma odreklo. Kjerkoi snio gledali senco od sence, smo jo. tak°J f -j, ploatiralj; potili nismo že samo v0C\1(r ampak krvavi pot, srajce ga pa ^ fde več piti, so. ga bile že do cmhmo;.:1 mmP. lJ-9* v " ' --tj* . • t I /Maribor, 23. avgusta 192% *T 5 BO R« ■■r- - a~ T.pcnrtfjr.Tftr^HB ■■ ra~. J iv»jrfyi^a Pašic o Sloveniji. ■(Man našega uredništva n© imel ■priliko, med vožnjo iz Ljubljane do Maribora govoriti z ministrskim predsednikom Pašičem, ki je včeraj potoval iz Bleda v Marijanske Lažne. Ministrski predsednik" se je želo laskavo Mrazil o krasoti naše divne Slovenije ter ni mogel dovolj prehvaliti prij Bcsti in vljudnosti slovenskega nar Občudoval je posebno .slovensko j. strijo in stavbeno živahnost, ki se < Paza po mestih (Maribora seveda s ter ni mislil! Op. ured.) V razgovoru z mariborskimi predstavniki se je zelo zanihal za Maribor, o katerem je že marsikaj slišal, pa doslej še ni imel prilike spoznati ga natančnejše. Zanimale so Ka posebno tukajšnje narodnostne in Jraginjske razmere, kakor tudi tukajšnja industrija, ki se v zadnjem času Jelo^razvija. Izjavil je, da sj bo, če mu “o čas dopuščal, na povratku ogledal Siesto in okolico, posebno pa falsko elektrarno in tvomieo za dušik v Rušah. Zelo je bil tudi presenečen vsled ^Prejemov na postajah, katerih ni pričakoval. Hvalil je prijaznost in uljud-tost ki jo najde povsod na Slovenskem. Vse njegovo bivanje v Sloveniji ®in_je zapustilo samo najugodnejše in fcrijetne utise. DS. Zbzu zaupnikov JDS za miriborsko bulast, ki je bil radi sokolskih slavnosti Preložen od 13. avgusta na 3. septembra* ^ vrši nepreklicno -ta- daa to je 3. sept-pol 9. uri dopoldne v dvorani Narod-jjega doma v Celju. Kot najvažnejša toč-dnevnega reda je poročilo in razprava 6 organizaciji uprave v mariborski oblaki, kateremu vprašanju se mora zlasti demokratska stranka z vso pozornostjo ^svetiti. Podrobnosti še objavimo. Mariborske vesti. .Maribor 22. avgasta ti>22. ^tekuslja o konstituiranju mariborske oblasti. Za četrtek 24. t. m. ob 8. uri svce«r jkllcuje narodni poslanec g. dr. V. Bukovec zborovanje demokratske franke v' dvorano Narodnega doma. *Wanec sam bo uvedel interesantno ^spravo o konstituiranju mariborske Vlasti in podal v svojem poročilu z ^vimi dejstvi podprte Izjave. Sklepi, 'torjoni na podlagi diskusije, kateva naj o predmetu razvije, bodo me-J®dajnf za vse naše bodoče delo. Želeti da se udeleže zbora vsi, ki jim je *a stvar in ki se niso samo prvi % navduševali za posebno maribor-«° oblast. Pristop k zborovanju imajo *dl pristaš! drugih strank, ki b^č)>io ?~tv> o predmetu debatirati. toiiliiL ■^®ra klerUcaJnega občinskega tiv^^k® ^rePe^ca- Današnje »Juro« prinaša v nekem mariborskem do-,P0r0cil0 0 zakolu v Slovenski ^oski stranki, v katerem hoče nekdo ££ati klerikalnega občinskega orlbor-«t* , ‘ Ere^ka’ da je odložil v >‘?anki svoje funkcije in mandat v ob-ne strinja s po-ftiko SIS Resnici na ljubo pa bodi gvedanov da 3e g. A Krepek še prav klerikalec kot je bil poprej ter da S izstopil iz stranke in ni odložil gakoij ker se ne strinja s politiko to 511 niti ne prostovoljno, ampak je J vt te prisiljen vsled nekih nečeden a*en Izključeno pa vendar ni, da bi j® ne izkušal sedaj vriniti v kako dru-P stranko, toda po našem mnenju se zahvalila za taike prisraše. °Uko, da-ne bo mistifikacije. h4J“\Tr*rov®c M. Samida na Stol-j °as prosi objaviti, da ni pri-1alKorskega in. njegove stranke ^GS in da sploh ni politik. Tudi iz-j, ■*a> da ni bfl med sklicatelji usta-vnega zbora te stranke dne 13. u m. u ™ }z Meljskega predmestja« Drevored «zel£znega mostu proti brodu je eden ^lepših v Mariboru. Gostilni BirtiS in i tttfon sta na dobrem glasu. Senčni vrtovi ibeh podjetij s0 dnevno polni maribor-wm izletnikov, ob drevoredu se vyežba naša vojska in na stotine delavcev ter žalujočih gre dnevno črez gori omenjeni brod- Na veliko žalost pa moramo konsta-tirati, da je v toplem času n v prvih večer nih urah atmosfera na brodu in deloma tudi na vrtih omenjenih podjetij neznosna. Mestna oblast namreč trpi, da razni tovarnarji na levem bregu tik broda zlivajo in odlagajo svoje industrijske odpadke v 'Vavo. Kako se to dejstvo strinja s predli za javno zdravstvo, to vedo le modri sedaj vsemogočni mestni gospodje. Po ašem mnenju bi se naj vojaška oblast, prizadeti hišni • posestniki na levem in desnem bregu združili ter skupno javili ta javni škandal višjim oblastim. Vse do gotove mere. m K podražsnju piva. Prejeli smo: Pivci piva se v zadnjem času pritožujejo, da najdejo v zaprth steklenicah tukajšnje pivovarne črne sluzu a te krpe in druge sumljive reči. Po našem mnenju so ali organi pri snažeuju malomarni ali pa je več 100 milijonsko podetje tukajšnje pivovarne to delo sploh opustilo. m Pojasnilo glede dobave električnega toka- Mestno elektriško podjetje bode pavšalno zaračunavanje toka kolikor mogoče omejilo in mesto tega vpeljalo števen i tarif. V pogojih za dobavo električnega toka iz mestnega elektrovodnega omrežja v Mariboru je Mestnemu elektriškemu podjetju pridržana pravica.' da zaračuni porabo električnega toka na podlagi števčnega ali pavšalnega tarifa, kakor pač smatra bolj primernim. Pavšalni tarif pride v poštev le pri napravah, kjer je možno določiti množino dobavljene električne energije že vnaprej. Pri vseh pavšali ranih napravah ima Mesino elektriško' podjetje pravico da kontrolira uporabo električnega toka s pomočjo števcev oziroma drugih aparatov- Pogoji za dobavo električnega toka so cenjenim odjemalcem na razpolago pri Mestnem elektriškem policiu. Istotam se dobe tudi vsa pojasiL’a glede dobave kakor tudi glede zaračunavanj* električnega toka. m Usmiljenim srcem! Vojni invalid, katerega je vojna popolnoma uničila, prosi usmiljena srca za podporo. Zena mu je med vojno umrla in zapustila pet nepreskrbljenih otrok. Da preživi sebe in otroke, je razpečal že skoraj vso premičnine, sedaj pa ga je vrh vsega zla še doletela bolezen, tako. da se z družino vred nahaja v največji bedi. Podpora nujna! Darove sprejema naše nredništvo. Imena darovalcev bomo objavili! m Radi razžaljenja so bili kaznovani Emil Albert na 5 dni, Ferk Rudolf in Maks Weiland po 5 dni, Rudolf Bohak na 8 dni, in Rudolf Serk in Vlado Sudič po 3 dni zapora. Vsak i>o svojem zaslužen ju. m Presenečena potepuha. Na pod-strežju mariborskega bioskopa je zasačila policija te dni nekega, Ivana Esta iz Deutschradersdorfa in nekega Ivana Zacbnerja iz Gradca, ki sta se zatekla v nevsakdanje skrivališče. — Oba sta brezposelna potepuha. Iz papirjev. ki so se našli pri Zechnerju, je razvidno, da prihaja iz notranjosti države. Kako je prišel čez mejo, še ni dognano. Oba čakata v zaporu za »rešitev«. m Izprfjena mladina. Te dni ste se kopali v mestnem kopališču na Dravj llletni učenki ljudske šole V. A. in P. 0. Skupno ž njima, je imela shranjeno svojo obleko tudi neka Mila T. Med kopanjem ji je zginilo iz njene torbice 200 kron. Pri preiskavi se je našel denar pri obeh učenkah, ki jih je policija po preiskavi izročila sta.rišem. m Kavarna v mestnem parku. Pri lepem vremenu dnevno koncert od 17. do 19. in od 21. do 23. ure. Orkester pomnožen. m Velika kavarna. Najmodernejša kavarna v Sloveniji. Na razpolago tu in inozemski listi. Eleganten Bar. — Dnevno koncerti. Ljudska knjižnica Narodni dom, I. nadstr. posluje ob nedeljah od Vs10.—V211. ur« in ob Četrtkih od V219._i/220. ur. Mladinski oddelek ob sobotah od 18. do 19. ure. Ipd '-tsnkt in inteleki •v w n n živali. (Konec.) Prehoda instinkta v spomin in miselnost se pri pticah in mnogih sesalcih ne more vtajiti; spomin in miselnost pa imata svojo utemeljitev, kakor smo omenili že spočetka, tudi v možganski strukturi, dočim možganom amfilij in ceptilov ta struktura manjka. Isekt ima mesto pravega živčnega sistema samo golt, podgolt in trebušni ganglij. Meduza so lahko radiarno razkosa, se pa, ako ostane le v sredini zveza, še vedno lahko premika. Domači zajci sploh še nimajo zavesti; ako pogledamo njihove možgane natančnejše, potem vidimo, da sploh niso nagubani ter da so opremljeni s grobimi, izbočenimi vohalmimi napravami. Ako na to primerjamo z žajčjimi možgani pasje, ki so nagubani in diferencirani, potem lahko razumemo razliko duševne sposobnosti med obema živ&lima. Antropoidne opice, ki so nam kot primat ne med živalmi najbližje, se odlikujejo posebno po inteligenčnih izra-žajih. Taka opica stopi na zaboj, ali pa postavi sama še- drugega vrhu prvega, da pride tako n. pr. do obešenih živil, še večjo inteligenco pa pokaže naravno s tem, da v slučaju, da vratar, ko gre od nje iz kletke, položi ključe kam v skozi drogovje dosegljivo bližino, vzame te ključe, poizkuša izmenoma enega za drugim, končno najde pravega ter se osvobodi- Tega pa, da je treba zaboj položiti tako na zaboj, da imata oba enako raznotežje, opica ne ve. Instinkti opic so predpo-dobe človeške strasti, nagonov, duševnih razvnetosti in občutnosti, vendar pa izgledajo vse te lastnosti pri njih spremenjene in preoblikovane. Pri človeku vodi razum strasti ter postavlja ljubezni in strasti, ljubosumnosti in nevošljivosti meje, volja pa dviga strastvene razvnetosti do najvišjih storitev v umetnosti in znanosti ter razvnema dušo do sovraštva proti slabemu in grdemu. Ponovimo samo še kratko doslej povedano. Refleksi in instinkti potekajo po podedovanih živčnih vodih, spomini in predstave pa pridobljenih nanovo izgrajenih, tako da modificira*-jo in razrašoujejo posebni neuroni nova pota v celičnih telesih. Po porodu, ko jo oddaja zaključena, se gan-glijske celice ne pomnože več, pač pa se vedno in vedno bolj izpopolnjujejo. Otrok pomnožuje svoje znanje potom asocijacijskik vlaken, pospešuje izli-kanje neuronov v mladosti s pomočjo pouka, a pozneje z vtisi miljeja ob naraščanju razraščaja neuritov in ob nastopanju kolateralij. Zasledujmo razvoj možgan pri poe-dinih živalskih vrstah. Možgani vrečarjev, edentatov in živali, ki se hranijo z insekti, so brez diferetncije. Netopirji še nimajo nagubanih možgan. Pri glodalcih, miši, podgani, moz-ske-mu prašičku in zajcu je dobro razvit vohalni organ. Jasno nastopa naguba-nje možgan že pri psu. še bolj pa pri zvereh; kopitarji, kakor konji, se že odlikujejo pq nagubanih možganih ter po ra,zumnosti. Sloni dosegajo visoko stopnjo duševne zmožnosti. Pri primatih, pri opicab ee nahaja vohalni organ že v propadanju- Pri talnih opicah je obraz že pomembnejši, videno mora že vporabiti in izrabiti. Čeprav pa imajo antropidne opice zelo nagubane možgane, zaostajajo ti po teži daleč za človeškimi; človeški možgani tehtajo 1400 gramov, možgani šimpanza pa le 350 gramov, torej komaj petino in dočim znaša, število možganskih gangli.iskih celic pri človeku krog 10 milijonov, znaša pri šimpanzu komaj desetino, torei skorj 1 milijon. Ljudje, rojeni z b.iševnimi defekti izražajo v oVasn in početju poželenja in nagone kakoršne najdemo pri nižjih živalih- Tako nalikujejo idioti v marsikaterem oziru s svojo požrešnostjo in nesnažnostjo na opice, ali pa stoje celo še nižje, pa tudi z duševnimi silami nai-bogatejše nadarjeni človek postane žival, ako oboli na možganski paralizi. ,' Sokolstvo. o Za Sokolski dom se ;e nabrala ob priliki poroke brata Dr^gota Rosine, trgovca v Mariboru, s sestro Fani Jugovičevo 2000 K. Wm darovalcem iskrena hvala. Novoporočencsma obilo sreče > Zdravo! o Uradne ure Sokolskega društva so do preklica ob četrtkih od 18.—19. ure in ob nedeljah od 10.—11. ure. Zdravo! o Telovadba članstva »n naraščaja »Sokolskega društva v Mar;boru“ se vrši začasno v telovadnici drž. gimnazije v sledečih dneh; člani v porsdeljek in petek od 20.—22. ure, članice v ponde-ljek in petek od 19. do 20. ure, moški naraščaj (vaditelj br. Zoter) v sredo od 20. ure dalje5 moški nsrsščai (Vaditelj br. Kranjc) v sredo od 19. do 20. ure, ženski naraščaj (vad. br. Grušovnik) v pondel ek in petek od 17. do pol 19. moška deca (vad. br. Msčus) v sredo od 17. do pol 19. ure. Soort. ; Kolesarska dirka za pi’VwiibtvO Maribora. V nedeljo, 20. t. m. se je vršila med slovenskim kolesarskim društvom »Perun* ter »Delavskim kolesarskim diuštvom“ na 50 km dolgi progi Vuženica — Maribor kolesarska dirka za prveastvo Msribora. Prvenstvo si je priboril član „Peruna“ g. Franjo Kumerc, ključavničarski mojster, ki je prevozil določeno progo v 1 uri 43 minut in 45 sekund. Drugo mesto in s tem tudi drugo nagrado je dobil g. Ivan Vesenjak, mizar, član »Delavskega kolesarskega društva", ki je dospel na cilj v 1 uri 44 minutah in 5 sekundah. Tretje mesto in tretje darilo je dosegel v 1 uri 50 minutah in 45 sekundah g. Ernst Pahor, trgovec, član .Peruna*. Mlademu slovenskemu kolesarskemu društvu „Perun“ moramo le častitati na tako lepem in častnem vspehu. : SK Celje : SK Maribor 2:4 (2:2) Nedeljsko gostovanje .Maribora" v Celju ni prineslo od strani .Maribora* zaže-ljene igre. Opaža se, da manjka moštvu traininga. Nekoliko krivde radi disharmonije igre leži pač na krilski vrsti, ki je bila cela zasedena po rezervah, ki so se tudi potrudile ali vendar niso doprinesle polnovrednega nadomestila. V napadalni vrsti, v koji so bile po večini .Einzelleistungen", so odpovedali v streljanju še stari .kanoni*. Obramba je stavljene ji naloge povoljno rešila, ali vendarle ne z ono preciznostjo, ki smo je drugače vajeni. Menda manjka vsem — traininga. Čel ani, ki so ojačeni z dvema ferijalnima igralcema, kažejo precejšen napredek. Moštvo še sicer ni celotno vigrano ali njih izredna požrtvovalnost jim dopušča, da obdrže tudi na-pram tehnično boljšemu nasprotniku otvorjeno igro. — Scortali so; Pernat 3, Vogrinec 1, Sriber 2. Koti 2 :5 za „M“. Sodnik g. Ochs. : S K Zldenice (Brnof). Rokometa team SK Zideaice je dosegel doslej na svojem gostovanju v Zagrebu in Ljubljani 4 zmage. Team .Haška* je porazil z 12:3, »Ilirijo* z 12 :1 in 9:0, .Jadranko* 17:1. Da doživljajo n*ši teami tako visoke porsze, je krivo pač to, ds so to njihovi prvi nastopi, medtem ko je hazena na Češkem že zelo udomačep ženski Šport. : SK Polet (Niš) : SK Deligrad (Aleksinac) 5:1 (2:0). Odigrano dnje 13. avgusta v Nišu. Igra precej surova in primitivna. Sodnik g. Sepec. Objave. § Mestni kino. II. del filma »Kralj Gol-conde«: »Sesedajoča gora« v 6 činih se predvaja a torek, sredo in čotrtels; Kultura in umetnost x „Casopis za zgodovino in narodopisje". Izšel je 2. snopič letošnjeg« letnika „Casopisa za zgodovino ih narodopisje*, ki ga izdaja Zgodovinsko društvo v Mariboru. Med razpravami prinaša dr. Kovačičevo študijo o historičnih portretih na oltarni podobi župne cerkve na Crni gori z ilustracijo na posebni prilogi. Dr. F/an Ilešič razpravlja o krajevnih imenih Maribor in Ljutomer, Prof. Fr. Kotnik piše o predigrah bo« stanjske pasionske igre, katero je leta 1818 preložil v slovenščino Andrej Schuster-Drabosnjak. V »kvestjih* pišt dr. Omersa o zagovorni knjigi Aialoaa ercran * > C K T5 v? r. »viarsoor. z>*< »»?><»'« Vetriča. Dr. Glonar prinaša pgr odlomkov iz ljublj. licejske knjižnice o sred-ajeverskih zagovorih. Doc. dr. Kelemena se peča z nekaterimi slovenskimi tujkami. »Slovstvo* porota o važnejših bi-itoričnih publikacijah. V težkih razmerah izdaja Zgodovinsko društvo svoj »Časopis*, zato zasluži moralno in gmotno podporo vse naše javnosti. x Gospodarska geografija. Sestavil ar. Vinko Šarabon. Jugoslovanska knjigama v Ljubljani je kot 3. in 4. zvezek ^Znanstvene knjižnice* izdala to vele-važno in za naše trgovske in gospodarske kroge prepotrebno knjigo. Maloštevilni in vrhutega med tri država razkosani Slovenci ne bomo nikdar igrali vaJne politične vloge. Položaj naših bratov v Korotrmi in ob sinji Adriji pa sam nalaga dolžnost, da vztrajamo v idealih svojih dedov: na prosvetnem polju stopiti med prve narode sveta ter se osvoboditi in okrepiti gospodarsko, vzgledujoč se po Cehih, Švicarjih in malih sevemogermanskih narodih. Ne straši naj nas mali naS broj, vsaj gospodovati in izkoriščati niti ne želimo; tem lažje pa se poglobimo v svojih težnjah, tem smotreneje zasledujmo določne svoje cilje. Temelj stremljenju nam polaga šola; toda šolski pouk ostane brezploden, Če v praktičnem življenju* ne nadaljujemo na njegovi osnovi. Geografija je veda o površini zemlje; površine ji dosltj človek skoraj nič ni pretvoril. Da se preživi, je sprva nabiral plodove in korenja, lovil na suhem in v vodi. Ko pa bera ia lov nista več prehranjevala razmnoživših se množic, začel je gojiti koristne rastline in udomačil živali. Zatrl je zveri, ujede in zajede. Iztrebil je puščavo v travnik, preoral pašnik v njivo; tu goji koristne in potrebne rastlinske vrste, izboljšujoč in oplemenjujoč jih; uničuje pa plevel ia i\eštete rastlinske zajedslce. Zemljc-delcu je postavil vasi, sezidal mesta obrtniku, trgovcu in činovniku; da olajša promet, zgradil je ceste, pota, mostove ter končno železnice itd. Učeč se zemljepisja v šoli, občutili smo vedno spone političnih mej,Često nenaravnih in skrajno krivičnih. Nekako oddahneš se, čitajoč gospodarsko geografijo: bujno življenje vzplapola na kopnem in vodah, pred očmi nam dozorevajo pestri plodovi ne- umornih rok. S pričujočim ličnim delcem je Šarabon izpolnil zevajočo vrzel. Hvaležno bede temeljila njegova predavanja sprejel vsak izobraženec, pa tudi pri-prost človek. Prepotrebno priročno knjižico je izročil vedno naraSčujočemu številu trgovskih strokovnjakov, poklicanih, da zstro v trgovini nesolidno armado šušmarjev, verižnikov, navijalcev cen in drugih nikdar sitih zajedalcev. Naprednemu kmetovalcu je odprl pogled po širnem svetu. Narodnemu gospodarju je podal v kratki, jedrnati, lahkoumljivi domači besedi to, kar smo poprej iskali v mnogh spisih najbolj kulturnih narodov. Da je knjiga res dobra in posnetek najboljšega, jamči n3m že ime pisateljevo. Šarabon piše dokaj zanimivo in zelo pregledno. »Zgodovinski razvoj trgovine* zanima pač vsakogar, „Clovek v "naravi*, »kolonizacija* nam vzbudit« mlade spomine, ko smo čitali GerstS-ckerja. V »produkciji* se seznanimo z m3lone vsemi rastlinami, ki nam nudijo živež, odejo, leke, nasladila itd.; tu s!e čarno koristne živali ter prepotrebne ki dragocene minerale. Kako neznatna j. jugoslovanska produkcija in k"ko pri- mitivno trgujemo in prometujemo im Slušajoč »o morju*, vzklikamo z n' srečnimi vojniki Cira ml., tbalata, ta • lata (morje, morje). »Gradoa pristanišča* zaključujeta vzorno _ del -»Naravno zaledje Trsta in Reke ie si -vansko, S pristanišči imamo odprto P v celi svet, tu na morju bomo do velikopoteznost in se oprostili ozkih riterialnih spon.“ Več nego sto (ae (..^»>.«.1. 'Vi J n ?falj|3ll$i0” ^_____ tudi kot odličen poliglot), polagajoč temeH P^v] slovenski gospodarski ge škili’angleških, francoskih in italijanski spisov je proučil pisatelj (znan - ‘ Hoč teme • • . • grilf',’r °S bi bilo knjigo posebej priporočati, bi iej prav skoro druc;e izdaje; to'cia > podatki zadnjega desetletja (sve • vojna) nam ne bi podali jasnejše nego je pričujoča. _____ It Bcrnhard Kellermann: PREDOR. Roman. ,, (Dalja.) Maud jo je iz uljudnosti morala izprcvajati sama.'; Razkazala je Etheli okrevalnico, šole, otroško bavišče in skromne prostore ženskega krožka- Etheli je bilo, (vse izredno všeč, pa ni po navadi mladih dam trosila preobilne polivale- In naposled je Ethel vprašala, ali j*. ne bi mogla biti kakorkoli v prid? Ne? Etheli je bilo prav tudi tako. Doma je z Editho čevrljala tako ljubko, da se je dekletcu takoj omilila. Zdaj je Maud odolela Bvoji nepojasnivi in z ničimer podkrepljeni odpornosti eoper Ethelo in jo je naprosila, naj obeduje pri njiju. Ethel je potelefonirala svojemu »paju« ter je ostala. Z Macom je na obed prišel Hobby. Hobbyjeva novzočnost je dajala Edithi krepko svestnost, kakršne! nikdar nikoli ne bi bilo, ako bi bil med njimi samo tihi! !n molčavi Mac. Pomenek je ravnala Ethel. Popoldne je hvalila Maudine naprave stvarno — ne da bi po napadi mladih dam pretiravala, — zdaj pa jih je hvalila prekomerno. V Maudi se je iznova prebudila sumnja. »Na Maca streže,« si je dejala. Pa jo je nemalo zadovoljevalo, da Mac ne posveča Etheli kaj prida več nego ivljudno pozornost. Motril je lepo m razvajeno Ethelo s prav tako ravnodušnimi očmi kakor bi ogledoval steno-tfpistko- »Knjižnica v ženskem krožku se mi zdi Še nekoliko pomanjkljiva,« je dejala Ethel. »Sčasoma jo izpopolnimo-« »Zelo bi me razveselilo, ako bi mi dovolili, da prispelem nekaj knjig, gospa Allanova. Hobby, potegnite Be zame.« »če imate kaj knjig odveč,« je privolila Maud — Naslednje dni je poslala Ethel velike svežnje knjig. Blizu pet tisoč zvezkov, Maud se je presrčno zahvaiila, čl se je kesala svoje ustreznosti Zakj odtlej se je pri-peljla Ethel večkrat sem vun. Delala se je, kakor da sta ona in Maud iskreni prijateljici, in je malo Editho z darili zasipala. Nekoč je .vprašala Maca, ali se ne bi inogla o priliki popeljati v predor! Mac jo je pogledal začudeno, zakaj bilo je prvikrat, da mu je zastavila to vprašanje dama. »Ne morete!« je odvrnH na kratko in skorajda ne-fam osorno. Pa ni bila Ethel prav nič užaljena. Presrčno se le Smejala in dela: »Ali, gospod Allan, kaj sem Vas mar ivznevoljila?« Odslej je prihajala bolj poredkoma. In Maudi je bilo prav. Ljubiti Ethele L!oyd ni mogla, naj si je prizadevala še tolikanj. In Maud je bila ustvarjena tako, da je mogla občevati samo z ljudmi, katerim je bila srčno Vdana. Zato ji je bila Hobbyjeva 'družba tako prijetna- Bil na njenem domu sleherni dan. Prihajal je k lunchu dinerju, tudi kadar Allana ni bilo. Prišlo ic do tega, 'da ga je pogrešala, kadar je izostal, ;* ■■ časih, ko je bil pri njej Mac. 5. " »Hobby je vsekdar tako zorne voije!« je rekala Maud. ----- Allan pa je odgovarjal: »Bil je od nekdaj čudovit dečko, Maud.« Pri tem se je smehljal in se delal, kakor da rahlega očitka .v. Maudinem čestokratnem opozorilu na Hobby-Jevo vedrovoljnost ne čuje. Mac ni bil Hobby. Ni ime! Hobbyjevega daru za radovanje ne Hobbyjeye lahke čudi. Ni mu bilo dano, da bi kakor Hobby po dvanajsturnem storilu zabaval s plesi in popevkami črncev ter uganjal raznovrstne veseljaške norčije. Mar je kdo že Videl Hobbyja drugačnega nego smejočega se in Šale ubijajočega? Hobby se reži po vsem obrazu, Hobby uloči jezik v ustih in sproži dovtipno bodico. Kamorkoli pride Hobby, se že vse pripravlja, da se bo smejalo, Hobbyja veže dolžnost, biti dovtipen. Ne, Allan ni bil Hobby Edino, kr mu je bilo dano, je bila sposobnost ne kaziti prešerne volje, pa se je vsekdar potrudil, da je ne Skvari. Dosti hujše je blo to, da je žarečina njegovih od-nošajev do Maude z leti gasnila. N si lagal. Zdelo se mu je, da bi bilo za moža njegove vrste boljše, ne imeti nobene rodbine — čcprav( je Maudo in hčerkico ljubil iskreno- ___________ I Hobby opravi svojo reč, pa je prost. On. Allan, pa nikdar ne opravi! Predor raste in ž njim raste delo. Vrhu vsega je Allan imel še svoje posebne skrbi, o i katerih ni govoril z nikomer! Ze sedaj je dvomil, da uspe dograditi predor v pet-f najst letih. Po njegovih računih bi bilo ob zelo ugod-(40).nih prilikah mogoče. Ta rok je tiste dni hladnokrvno postavil, da pridobi za svoje započetje javno mnenje in ljudski denar. Ko bi takrat postavil dvajset ali dvajset in pet let, mu ne bi izročHi niti pol toliko denarja. V tem razdobju bo toliko do odole! dvojnima rovoma Vizcaya-Finisterre in Amerika-Bermuda. Skonec četrtega gradbenega leta so bili rovi ameriške proge provedeni dve sto in štirideset kilometrov od ameriške obali, osemdeset kilometrov od Bermude. Na francoski progi je bilo izvrtanih okoli dve sto kilometrov od Vizcaye, sedemdeset od Finisterre. Od atlantskih prog pa ni bil dograjen niti še šesti del ne. Kako na odoli slnim daljam Finistrre-Acora, A?ora-Bermuda? , , i -v- (Dalje prihodnjič.) Glavni urednik: RadivoJ Rehar. Odgovorni urednik: Rudolf Ozim. Banka v provinciji išče knjigovodjo, korespondentinjo in praktikanta za takojšnji nastop. Ponudbe pod ,,Banka" na upravo lista. i46t 5-1 ------------------------- ... /i** '*yi "ahteMfte ttuk( P" st Um u^abof*' ■ — Mala oznanila. rV0 USeriCG, pridnega in možnega, Vsled odhoda ju V 7.a trgovino z mešanim blagom spreime Aloj d j Ploj, Fala ob Dravi. 1449 3—1 Spreime se družabnik za vpe- hrštuo za eno hifljo, Oglerla sc 15 uro popold. v ulici žt. l i. od i&jS -ni«?10' 1445 3' Ijano trgovsko podie'jo l’o- J Si &! Ne m?sM naročnin«1 „«1. 1452’. 1452 upravo 145a Išče s« dressur za pss. Vpra-J Sati PrcSerpora ul. 19. 1459 ; Kup hišo v J . .Vi z trgovskim lokalom ali odkupim trgovino z hišo in zraven spadajočim stanovanjem vred. — Ponudbe na upravo lista pod »Trgovska hiša*. ' 1455 2—1 separirasi® sobo zame in za brata v bližini parka ali v sredini mesta. Ako mogoče s popolno oskrbo s 1. septembrom t. 1. Ponudbe pod „0. J.“, Mariborska tiskarna. * Prazni zaboji v dobrem stanu, kakor porabljene ia nove sode, vpo-rabljive za pošiljatve sadja, se dobe v večji množini po jako ugodni ceni. Naslov v upravi. 1450 Gospodična išče večjo ne-opreml:eno sobo, če mogoče g separatnim vhodom. Ponud-bs pod„Samoslojna“ na upravo „Tabora“. 1454 3-1 Stanovanje !n hrano iščem za svojega fanta, ki bi obiskoval 1. re&lko. Ponudbe prosim na naslov: Slaviču Vojni-lovič, SrediMe ob Dravi. 1457 2-1 Boljfie gospode ali gospodično se sprejme na dobro hrano. Naslov v upravi 1453 Nt»wa spa!n!ca ceno na prodaj. Aleksandrova cesta 40, mizarstvo. 1455 2—1 Suhe gobe, lipovo cvetje, brlnjevo olje in poijsko pridelke plača najbolje tvrdka Sire-Rant, Kranj, telef. int. St. 9, in nudi p» najnižjih cenah na debelo sladkor, riž, Olje, kavo itd. Prosim za ponadbe gob z vzorei. 1403 Dobre mleko 1n drugi mlečni izdelki se dobijo v mlekarni Ivana Golob, Slovenska ul. 16. 1411 10-5 v celih serijah ,z ^fli ke, po modernih koP|j{an. oblikah ali aTn ',ane, skih oblikah dobavlja za tovarne ie vala in čcvljar e. AP^j. elegantne oblike-kanska i/.bera ,‘.l“ za vsako seziJ0- tiaro- Zgornje izdelujem iz čnika ml doposW a materijalaprvovrs«'na tro in po ceni. 1 0’ ot). delazmožnost v I V it tiranju zgornjih delo tovarna «3»“'' jn Nakup, reparatura Prodaja ml eew5SaP3hBfisW°J®d Zahtevajte prospe'(*e' Raiph F. Bich‘e ' Subotica Vi. Pouj:ewanS® , v vseh strokah modertl ' V VoLIl 9UUJM1U t»H« Š mehanične izdelave _ - vala. — Zahtevajta S emo, sSaisso, drva, premog* krompir, sa«2|Q in cSrsag© pr?€8©!!k@ kupuje in prodaja OSET, Maribor, Aleksandrova c;2g št. 57. Telefon št. 88. RAZPIS. J*jgos!ovenski Sokolski Savez proda potom pismene ponudbene obravnave tribune in vse objekte na telovadišču pri artiljerijski vojašnici. Interesenta^ naj podajo svoje ponudbe za celoto aii posamezne dele do 10. septembra t. I. podpisanemu Saveza. Tozadevne načrte vpošlje Savez na zahtevo proti povzetju 500 K. 1459 S Ce&sspocfftpsfc® 9n pol|edeB|s^° ©rocžl® in sfroIE Leip. vseh vrst (glavno zastopstvo tovarne Rud-SacK> zig-Plagwitz in mnogih drugih) žice in jeklene vrvi . , za „Felten & Guilleaume“, Motorji „Titan“, jtd* j kurjavo itd. ,01so“, žarnice Philipo, Holandij i gndiasftrSlsIke naprav® in (Gefija, Teudloff^Dittrich itd.) Poljske železnice, železo vseh vrst itd. Ruber* pokrivanje streh, strojna olja. Maprav® za Milin© 8n plSarnf1 Metaie in econ^ekdlo papirla roi^ del' (Jugoslavija d. d. Karlovec) nudi iz bogatega skladišča v Zagrebu tržišče vzorcev industrijalnih i2: kov Zagreb, Paromlinska cesta 1 ^ Zastopnik za severno Slovenijo S.. Popovičeva ul. 7. Lastnik it? izdajatelj: Kogzoroij »Tabor«. — Tiska: Mariborska tiskarna d. d-