GLAS SVOUODR
HUJVKNSKI tlujnilv
'/.l^lluliutl r)lUTNH14 lllubmili
Glas
GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI.

GLAS SVOBODE
SLOVKNIO \VK1CKT>Y Ditdtiii To Tut. IxTiwun* tl» Tli* LiHoiiRfi Uuurit
"OD BOJA DO ZMAGE"!		"KDOR ME MISU SVOBODNO, SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO"!
Stov. 39.		Chicago, III., 27 septembra 15>07. Leto VI.
Delavci! Od Min-nesote proč! 17,000 rudarjev je se vedno na strajku! Ne vrja-mite la/njivim kapitalističnim listom, ki poročajo, daje rudarski št ra j k končan Ne poslušajte agentov, kteri so v službi kom pitni jo in kapitalistov!
POZORl
Opozarjamo opetovano svoje cenjeno naročnike, prijatelje in somišljenike, da se nahaja pisarna "Glas Svobode" sedaj na 629 Laflin & 20. street, Chicago, 111., vsled česar je vse pošiljatve na upravoištvo kakor na uredništvo, ki se tičejo lista, adresirati na označeni naslov, iti sicer vedno le i ki "Glas Svobode", ne pa na Ivana Kakerja ali Ivana Moleka, kakor se je dosedaj tu pa tam zgodilo.
Upravništvo in uredništvo Glas Svobode.
Konvencija SiPi »La Salle, III.
Tretje planin zborovanje Slovenske Narodne lVtlporoe Jedno-te je bilo po devetdnevnem zasedanju zadnjo srnin (2.">. septom-bra) konižano.
Zborovanje je otvoril in ve.s čas vodil pmls -ihiik John Stori Zapisnikarjem je bil i/V Ijen Frank Kerže, delegat za društvo "Slovelija" št. ""><» v New Yorku. Pomožni zapisnikar pa I V'ter Ge-šefl, delegat /a drifitvo "Novi Dom" št. l!S. Greenlartd, Mieh.
Prvo d lo. katero je storila konvencija, je l>i!o. <la je razveljavila sklep slanega <»eiitralnega • d bora, ki je določal iaključenjo Je«. Žavrrtuika u Jednote in mu steni obenem odvzel pnuvico zastopati kot delegatu društva Sla-vi ju hI. 1 pri zborovanju. 7, 41 glas »vi proti U so tkilega tje sprejeli Zavrtnika nazaj v Jednoto in mu stem dali .pravit"*, da je kot pravilno izvoljeni delegat .priso-stovd v s e»s na konvenciji.
Večidel ostalega časa se je pa konvencija pečala z jednotiniini pravili. Stara. t<> je dosedanja pravila, <so z malimi izjemami črtana. npremenjeua in z mnogimi novirni dodatki izp polnjena ta ko, <ln ima Slovenska Narodna Podporna Jednota sedaj veliko, t- meljitejša, jasnejša in daleko-sfžina tpravila, kakor jih je imela j kedaj ]>oprej. Po temeljnem nače- j lu ostane Jtidn ta svobodomiselna, pn to načelo ostane na podla« iri lastavn e izjav«- nekršljivo do tretje bodoče konvencije, šele na tretji- bodoči konvenciji se «a.rno-re f> tuuVJo kršiti, in sicer ako v«i člani S. N. P. J. enoglasno v to privolijo.
Poleg dosedanje wmrtnine v ».tiesk u i|«5fl<> je kouvencija določila sedaj še ien razred za $1000. Seveda <t!ani Jednote. kateri se hodu /.-»varovali m zadnje iroetio-rano svato, bodo naravno plače-
val neJiaj višjo pristojbino. Mol-niška podpora je ostala pri .starem.
('as glavnega zborovanja je do-I ocen na vsaka tri leta.
Za uradno glasilo ustanovi Jied-nota s v 11 j 1 ms ten list. Izhajal bode i»kwčuo v primernem formatu, ill urednik ^Tnu-bnde^TtTTTTrr >nik jednote.
Ostale važne stvari, kar se tičo 'pravil in posebnih določb, bodo razvidne i/, zapisnika, katerega J d'nota v k rat k em izda v posebnih brošurah.
Prosti čas-med Zborovanjem so drl.ega.lje porabili v prijavni in gostoljubni druščini laisallskih svobf domiselnih Slovencev. Društvo "Triglav" št. 2 je dne 21. sr.pt. primi i lo veselico v dvorani g. K mm pa. katere so so udeležili \>i delegat je. velik« večina čla-n v rečeticga društva in mnogo rstalih rojakov i/. La Salle in ok lici Veselica se je vrlo obnesla.
Novi odbor:
V »novi centralni odbor so iz-v Ijeni .-ledeči delegat je:
Predsednik: Martin Potokar.
Podpredsednik: Josip Zalokar
(davni tajnik: Frank Kerže.
II. tajnik: Frank Mravlja.
Hlagajnik: Frank Korče.
Nadzorni odhor: Josip Kalan, Josip Bricelj, Martin Štefančič.
Porotni odbor: Mihael Žugelj, Jakob Miklavčič, M art iti Žekfo-nikar.
Četrto glavno zborovanje se vrši leln TH10"v rtevelnmTu. O.
Razgled po svetu.
RUSIJA, i-
1/. bodza se pod 23. sM|»t. poroča: Sedem delavcev in ena mlada delavka so bili danes ustreljeni, ker .so baje s delovali pri umoru tovarnarja Marka Silbersteina. IVrsekneija se je izvršila brez vsakor&iega zaslišanja in brez prejšne obravnave. Maroko Silberst c i ti, latrtnik velike tovarne za bombaž v Lotb.u, bil je dne 13. tun. »umorjen, in sicer ho ga umorili njegovi delavci, kor jim ni hotel izplačati plače. 20. septembra je policija in vojašt;v > nenadoma zasedlo tovarniške naprave in prijelo* osem sto delavcev.
Iz Tiimska, Sibirija, je zopet došla v .is t o novem terorističnem <iir< zedej«tvu. Dva neznana laguna zalučala sta bombo pod kočijo timikajšneiro (»olicijskega tutfčel-nikui ober.sta I'mboMa. Z načelnikom v itn l, ki je šele .pred nekaj ledni to .sluzibo nastopil, j*' v kosce raztirgau tudi njegov asistent in "k(*6ijaž.
- V ZitiMiiiru v gulnerniji Bol-liimija Ine 23. tm. itw»padli trije revolueijiMnarji načelnika žen-ilanrnerijo v njegovi vili iu ga 'raini-ii. P.mili itutli A« is t drugih o-eb, kal ;c so jih -pn'ganjaU'. Končno pa so re,volncijoiwi.rje dohiteli km* tj in jih liueali.
AVSTRO OOERSKO.
<"'uje se. dn se je cesar Franc Jcsip odi čil, .odpovedaiti se (>re-stidu v najkrajš«»m ča.su v korist nadvojvode Frana Fenlinancla.
iti v jnein ministerstvu na Dunaju odkrile so se razne goljufiji* in nepoštene manipulacije.
Na Dunaju se vrši kongri« zdravnikov, ki-.se pewvetujejo, kako hi se dndo najuspešnejše bojevati proti najstrašnejši in najbolj razširjejii bolezni — jutiki.
Medsf>!»< juo l^r« zmiselno sovraštvo nK'd avstrijskimi nannli se jv najekkitantneje jiokazalo p<»-vdotn manevrov 13. anna dne ga kora, ki so se vršili v oJcolici me-
jJta Karlovca tla Hrvaškem. Pri vuijah sta bila Ihstroljeua dva pod-ča.stniku !»li. Iirvatfkega polka. Dve d'nigi kroglji |xi sta frčali tikoma dveh čmstuiikov, katerima sla bili nami njeni. Dognalo se je knmhi, da so .stireli (prišli i/, visti osiciškega lintn lj< ala domobrancev, v katerem so warn i Srbi. IJa-taljon so obkolili Vojaki drugih polkov, in našlo «e Se, da so štirje možje imeli pri sebi ostre patm-ue. Bili .sn ar.tttovani. in pozneje so priznali, da so h plemienskega so v na št V a streljali Ifr via te.
ANGLUA.
Minister vojne mornarice je dal nalog hidijHlrlnujami v Devon-port, da takoj pričnejo z zgradbo nove velike križarke po načinu "Dreadnau^ht", z 2().(MK) tonami, ki bo r;uiin z .več manjšimi oborožena tudi z osmimi velikanskimi kamni (13'/L- palčnirni). Delo se naj pospeši kolikor mogoče. — V programu vojne mornarice je stalo, da se im» {feit t^l« kili križark /.graditi. In ta, je sedaj jH'ta, SvoječaAno Ne je sicer naznanilo, da se pesta križanka no bo gradUa. •predhni> «e ne zvedo i. speli i mirovne konference v Haagu. Si (daj se je pokazalo, da so tpo mnenju angleške vlade "uspehi" mirovale konference precej piškavi.
VELIKANSKA STAVKA NA ANGLE&KEM.
Kakor knžejo*' >*a znmnenja,
pripravlja se na Angle.škem stav-ka. kalvinšiie Mvropa še ni videla. Ako niaeilniki velikih angleških železnic niapram svojim uslužbencem ne (spivmenijo kmalu .svojega tako ošabnega stališča, pričakovati je, da se v«w promet popolnoma ustavi. Železniški usluž-l>enei, ki iugajo z generalno stavko, no zahtevajo veliko. Njih edina zahteva jo, da se pripozuajo njih organizacije, i.n da se razfne sporne bočke. *n. pr. glede plače, delavnega čuiisa itd., poravnajo potoni a'aossodišč. Magnati so .pa prosimo odtklouili to zaUievo in izjavili, da aie pripoznajo dclav-sliili organizacij pod nol>enini po-gi jem iti da se aiimajo d čemi pogajati. Ako pride v resnici ilo štrajka, odložilo Ihi	mož
ko bi trenil svoje delo. Železniški ravnatelji zatrjujejo .sicer, da jim bo prav lahlko nadomestiti štraj-karje, t< <la vsakdo ve, daje to lo "bluff an je". Delavci mirnoduš-no pričakujejo tuulaljncga navoja wtvi«rij, ker blagajna je polna in sigurni s«> ponioči vseli drugih organizacij; ra/.untega pa icajo izkušiuiega voditelja,, državnega poslanca liihanda Belba, ki je nrnoge velike mostlne boje »tmigo* nosno vodil.
Kuliji za Panamo.
Komisija za panamski prekop je sklenila, da « neiitcgoma im-portira 3<nmi kitajskih kulijev. 1'ogodba za "dobavo tega blaga" že poti pisana! Preti štirimi tedni je bilo v enem iLncviii odpuščenih 3tmx> črncev, ki se bodo so-uaj namestili s J\it.ajci.
POZOR!
Vs<' piltlrUiZniee S. N. P. J. ob-v« ščamo. da sn1 bolniškoupripora ne ho izplačevala š»> kakih H dni. Ii.kler ne prevzame vseh |M>slov rovo izvoljeni odl^r.
P«oblašreni s sklepom III. gl zborovanja, dali to noto wm po-dinii/jiiiča<m na znanje.
Zavertnik J že. Frank Korče Peter Geshell.
Ameriške vesti.
Katoliški duhovnik oženj en.
Ik .Dcnvera, Colo., se poroča:
iSi štiriletnem tožil rje n ju je sodnija določila, tla je Dvelyn Hcftin.s litipore bila žimki nnnjoega Rev. Father 1-Vlix Mariano Laj>o-re, duhovnika in župnika pri cerkvi M t. Oarmel. Imenovani župnik je bil v svnji knjigarni lit. iiovenibni l!)i>3 ustreljen ; -Joseph Sorice, katerega so našli v sobi z duhovnikom, je vsled sprejetih ram umrl. Sluti se, da je slednji ustrelil župnika.
Ko sc j radi poseativa umorjenega /upnika prtMl lohlastjo o-bravnali. m je trdilo, tla ni drugih dedičev, kakor njegov bniit Felice Letpore, oče in tri sestre. Imetje umorjenega duhovnika se je cenilo na 20,000 dolarjev, ter je obstalo v zemljiščih, denarju na banki in nekoliko pat««vtov.
Komaj s i se zaključile obravnave glede tega imetja, ko je Hvelvn UemtN nastopila kot dedinja'. Hekl« je, da je bila žena unu«rjenega, ter da se je 1. julija lH!hi z njim poročila>. V tem zakonu se j • porodil sin iu sicer 15. septembra ltf!>8.
Fcliee Laip>re, kateri je bil sodno nastavljen upravitelj zajm-š.*'ine, je zanikal viso siln trtli-tev vdove, češ. da je lažniea in goljufirka.
Sotlnik Unuit Hudson je zdaj priznal pravieo vdove do postav-i)" Lra dela zapuščine žiipniko-ve. \' svoji s k lib i pravi sodnik, da je ]i p■ Ino-ma (prepričan, da je Mrs. Ileum- govorila rnsnieo iu <l.a tli goljufivka. 'Doka'Zovaiuje po ,pri-čah je pokazHilo, da se je meseca julija kita IH!Mj žnipnik res ,pow-čil z Miss Ueuns. in da je Victor Mariano b; p re, zdaj !) lel star, njiju sin.
Tožairj »nje je tproiizročilo toliko stiroškov. da je ostala koonaj čiitirtina pnemoženja.
Smnt župnika bejmre in Sorice je bila žal igra, katere skrivnost se ni nikdar pojasnila. Duhoven si je v teku svojega pastirovanja pri ' bil mnogo sovražnikov iu m ,"Jkr.ai1 se mu je is smrtjo pretilo.
Na dan, ko se je umor. 'prigoilil, sta župnik iu S trie« igrala karte. Pravi tsc. da je Sorice takrat u po-ticijnil revolver ter začel na duhovnika streljati. Duhoven je branil svojce življenje, kiaikor ,j*i mogel, in posrečilo se mil je iz-\iti orožje iz rok Soričevih. nakar je Streljal tun sledhjega. ]U'i-ziklevši mu smrtne rane. lVetlno je župnik umrl. je izpovedal, da je Sorie prišel v Denver nalašč, tla ga umori.
Steunenberg — tat!
V ravnokar započetem procesu proti senat* rju W. Borah radi zemljiške taittvine so prišle že sedaj siMizaeijoue|.ne ativari na dan. Piiwirjt'iii guverner Steunentberg .se je tudi udeležil velikih sleparij skupno z Morahom in drugovi, ki so si tatinskim !potom prilastili 17.43<i akrov ' zemlj*1. Državni I vidni k Norman Rnick jo na^ inns" dokazal, da jo bil budi Frank .Steunenberg eden izmed i bdolžienih. Tivla bili so tako obzirni, da ga niso obtožili pod njegovim pravim Imenom, ampak I od običajnim ameriškim psevdonimom "John I)oe". St4Mii se .p pre*irinilo, da stvar ni prišla v jflwnost, d >klcr proces proti llav-\vo ■ In at i končan. Kakor znano, dvignila se je obtofŽba proti s*>-nntorju Moraihu že pred procesom Ilavwo^dovim. toda držalo se je
tajno, da bi mogel ta, tatvino ob-dolženi md/, zastopati državo in pravieo proti "hudodelou" Hay-woo'du. Morah je namreč v njegovem proiK'su fungiral kot državni jiravd'nik in javni obtoži-telj.
Pettibone teško bolan.
(icoilge Prtfiibone, ki je obdolži n soudeležbe pri umoru bivšega guvernerja v Idaho, Steunen-berga, je nevarno i/ndcl, tako <la si• ga moniH prenesti v bolnico, da bo operiran. Proeiis proti njemu je vsledt.egit začasno ustaiv-ljen.
Tužna Mexika. .
Kakor pi/vsod. tako je tuldi v Mexiki: tk'laivsk-o IjudNt'Vo nosi vsa bremena na svojih raniaih; pri tem pn v takih razmerah, da se lahko s polno prav i do tiivli, tla ni ljudstva na svetni, ki bi bilo toliko/ izkoriščano in wpamo od dir&ave iu kapitalistov, kakor ravno Mexikanei. IVilj^ki delavoo — peon — je sužen.j v pravem pomenu Is'scile. Kodi si« in umrje wa zctinltji, ka je namočena z njegovim znojein. (Ml, njegova žena iu otroci .se nar/lijo kakor živina kapitalistov: gospodar ima neomejeno ohlaist čez nje, njegova lastnina is i. ( V umrje gospodair-'pr.sestiaik, preide človeška živina v last iM:*vega go^pmlarja.
Ugodni časi za farmarje.
Dohodki a.meriš.kih farmarjev bodo letos za več tisoč milijonov večji kakoi* lani. Lcttina je letos istnetlun dobro obrodila. Rmzunite-ga pa so čem* raznim pridelkom letos znatno poskočile. Ameriški farmar se ni še uik kir nahajal v tako dobrih finaneijelnih razmerah kak r sedmj. Farmar ima tudi o)b času aLabi)h letin boljši fi-naneijehii us|>eh nego mestni delavci« po tovarnah: kajli za ko-likotr manj pridela, za toliko dražje lahko svoje produkte proda, ker je neodvisen. Mestni delavec pa m ra ob slabih letinah še huje trpeti. — Takol piše neki poljedelski lisi.
Iz delavskih krogov.
Anialgamatetd f\)[vper kompn-nija in z njo zvezane družl»e v I'.utte, M<«nt,, so število svojega dela Mrkega osobja po jamah v Muf.tc in p** topilnioah v flrcflit Falls znižale iza 50' ,' ali za tpolo-vicot Sest družb, 'upadajočih k .Vmal'gjwnaited k'onipaniji. je od svojih 7112 delavcev obdržali sai mo 3">7!>. in v North Mutlte in Mut.te rudnikih se ji" obdržalo samo 4-V; delavcev. Iu še sedaj so odslovitve vedno na (Inevnimi redu. Radi znižanja (produkcije je samo v okivižju Mutte izgubilo 4000 mož svoje delo, — na veliko žaliKt trgovcem, ki vidijo dan za dnevom na slot ine rudarjev od-hajiiti iz Mutte, Mutte je namreč precej drago mesto, iu delavec, ki je brez dela, -se ne more dolgo tamlkoj držati.
Ker so tatove i v Ffelani, M«nit., branili ustaviti rabo svojih telefonov povodom stavke u-slnžbeneev "Kre'k.v Mountain Bell Telephone kompanije", (sklenila je delavska zveza ''Trades and babir Assouddv" generalno stavko za Ileleno, 'ki je pričela dne 23. tm. opoldne. Kakor zatrjuje •organizirano delavstvo, bo ta ,sk!o[> imel za poledico popolno prenehanje cestnega prometa kakor ti nI i za tvor i te v vseh hotelov. tovarn, kupčijdtfh hiš in celo gost i len. v katerih se rabijo telefoni.

2
glas svobode)
Na devinski skali.
Zgodovinska povest. Peti del.
Nadaljevanje.)
nt
Molče stn se ogledovali, a obe sta pri tem mislili samio na Jurja, In pri tem jo Katarina pozabila, kako jo je bilo sram, stopiti pred Homo, in je Hema pozabila, da ima pred sabo srečno tekmovalko. V njiju dušah je bilo (prostora sa-n:*> za bojassen, kug da se zgodi a J lir jem, njiju srci je navdajal samo strah« da g-a izgubita. Ugasnila je raed njima vsaka rival i teta; čutili sta, da ju dela ljubezen de Jurja ena'ki.
"In kaj je sedtajt" je prva iz-pregovorila Hema.
"Režita ga morava," je odgo-vorila Katarina.
Za (katero izmed obeli tekmovalk je trebil rešiti Jurja, na to ni mislila nobena.
14AH bi se vi upali iti v kraj. ki ga oblega patrijarhova armada!"
"Ce treba, bi šla bosa." je dejala Katarina si »rano ali odloč po in rdečica ji . zalila lici.
"Potean pijde skupaj." je odločila llema.
Ta sklop je bil lahko storjen, nli njega izvnšitev je bi';« težka.
"Prosila bom goriškega grofa Majnbarda, da naju oddelek njegovih vojwea!kov spremi v De v in ali v Komen, kjer trn Juri."
"Tako ne pojde, milost i va gospa." je menila Katarina. "Patri* jarhovi vojAoa'ki naju gotovo za-lote, in potom je vse izgubljeno."
"Kako pa naj si pomagava t"
"Zadostoval bi vodnik/ ki pozna dkrivma pota."
"Dobro," je dejala ILma. "Vzemiiva vodnika iu raska d\a \ojšraka za varstvo. Pot ni dolga in lahko bedovo jeodili."
Katarina se je lahno nasmehnila.
"Patrijarhova armada bo oble gani kraj tako obkolila, da ji d v« ženski na konjih iu s petimi moškimi gotovo ne uideta."
"Ali kaj je vendar storiti T" je uprašala Huma, v«n zbegana, da nobeden wjcmi'h predlogov ni izvedljiv.
Katarina je dolgo (premišljevala, kaj bi bilo storiti, ali ni > našla dobre misli.
"Ve«te kaj, milostiva gispa," jc končno rekla. "Dovolite, da grem sama do Jurja ..."
"Sama?" je vzkliknila začudte-na llema. "In mene uečete seboj!"
"Milost i va ga-spa — prisegam Varn pri spominu na svojo mater, da ostanem pri vašem soprogu samo toliko, časa, kolikor je treba, da ga svarim — potem me .ne vidi nikdar več."
"Ah. Katarina." je ihte rekla llema. "Moja dolžnost je, da storim, ker sem nji gova žena. Katarina — |H>vejte mi, kaj bi v tenf slučaju storili vi, če bi bila .lurje-va žena!" .
*1 Trtlba bi bilo obleči razcapano kmet »k o ubletko in iti ]>eš čez dni ui Mm."
"Ali — (V bi naju zalotili vojaki. Kaj bi lahko vs^ z nama stoli li," je boječe v/.k1 'krnila Hema.
"Zato je trtiba iti ponoči."
"Ponoči, v kmetski obleki in plaziti se po stranskih potili — ah, Katarina, jaz se tega ne u-pam."
".laz .se upam in pojdetn." To je bilo vse. kar je odgovorila Katarina, ali ujeu glas je razodeval vse lufckončno njeno ljubezen do Jurja. Tedaj se je Hema jokajo ubletiila Katarine, naslonila svojo glavi oh njeno lice in koma i slišno diluiila: " Ah. Katarina, j ga jaz tudi ljubim.''
Sloneli sta dolgo časa druga Ob drugi, v tesnem objemu, iu si s solzami lajšali bolest.
"Katarina — jaz pojdem s te« i oj," je končno i ziprego vorila Hema. "Kdaj odklevat"
"6e noeoj."
"Ali kje naj dobim vsega, kar treba za tako pot!" je zopet uprašala llemia.
"Ne bojte se, milostiva gospa; vse preskrbim jaz in tudi zlata imam dovolj pripravljenega."
"Potem je'samo še treba, da \ bvestim Nikolaja Rogonjo."
"Ah, nikar mu ne povejte ničesar." jte Ilemd hitro segla v besedo Katarina. "Bo gonj a Vam jo \ dan, ali skušal Vas bo pregovoriti, da ostanete doma; rokel bo. da najde kako drugo pot, a ve iujte mi, gospa, dirugo poti ni."
"Kje pa hočete difoiti vodnika za talko nevarno potovanje!"
To vprašanje je Katarino opozorilo na največjo težavo v njenem načrtu.
"To bo težko," je menila, in skPb, ki ji je polnila srce, se ji jc čitala z obraza, 44ali za denar se dobi vse."
Kakor jo Katarina tudi premišljevala in si belila glavo, vaila? ui mogla dobiti načina, kako preskrbeti vcnlnika.
Kaj je za mil a petje.' Tenak moški glas je v bližini pel italijansko Ijiibavuo |xtsei». Komaj so se za slišali prvi glasovi, se je Katarina zganila in vzkliknila:
"Imam ga, imam ga. Siromak jo blazen in ne bo upnuševal za najin namen ; siromak je tako sla hoten, da ga bodo vojščaki pustili v miru in hvaležen je Jurju tako, da bi zan'j rail žrtvoval življenje."
Stekla ji- iz sirfbe in sraSuo na -la Poti a Vidala.
IV.
(Vbhvtvii v dolgi erni halji in prcpavcani /. dolgimi vrvmi sta t- • m.i in Kaiarina si -lili pevcu Vi \«!u. V rokah so imeli \ si trije pa* »ice s križi na koueu iu mestni stražarji s jih smatrali za romarje 1cr jih pustili toliko raje '■uiti, ker je iiil ves Čedad že do uia sit | atrijarhove armade.
Vidali je prepevajo svetne in I oboy.no pesmi korakal med Katarino in meti Hotno, ne vedoe, kaj je pravi namen njegovih spremljevalk, Heme niti poznal ni. Govoril je samo s Katarino in tudi s to !e jako milostno. Katarina je blaznega pevia vedno imenovala "kralja Amfiona". Ilemi se je to zdelo tako Čudno, da je uprašala. kaj da tu pomeni.
"Vidal si domišlja, da je kralj Amfion," je tiho povedali Katarina. 44Na;prej si je nesrečnik domišljal, da je volk; pozneje si je domišljal, da je jarec in je nekaj časa zau/ival samo zelenjavo, od a j pa živi v veri, da je kralj Amfion, čigar harpa je tako mo-imk'iio zvenela, da je njen glatf podiral zidove. Imenujte ira tako, iu lahko bode te ž njim izhajali."
Homo je to razkritje kaj nc-e god no presenetilo. Plašno je irle-ilala iblnznega pevca, ki je golo glav korakal pred njo in opeval | mesec, ki je razlival svojo inedb svetlobo po širnih planjavah.
"In ta blazni človek naj naju varno pripelje do mojega moža?" je uprašala Hema in b »jeee dostavila :41 Ah, Katarina, jaz se bojim, da naju zapeljeta kralj Amfion v veliko nesrečo."
Listu v podporo.
Anton Malis, Oh i co pee, Ivans.; 12c; somišljeniki v Mihvaukah $4. Go.
Pripomba upravništva. Vsled i (I j ill hv p .mote izostalo je oznanilo glede v Milwaukee nabranega zneska pr $4.05 v predzadnji šte vilki; zato je v zadnji Atevilki (.rioličeni opomin s. daj brezpomemben; prišel je v tisk po pomoti, katera se lalhko vsakemu pripeti. Prosimo torej, da se nami j prosti. Besedila ne tnoreino pri-občiti, ke>* j.> ti proti postavno in bi prišli radi njega lahko še v sitnosti.
Pozor gostilničarji!
Ne plačujte za vino in viski previsokih cen, ker se dobi to cenejše! Jaz, Vaš rojak, Vam jamčim, da prodajam boljše, korist-
nejše in cenejše kakor vsak drugi. Proti direktnemu naročilu in takojšnemu plačilu izdaten popust, ker si steni prihranim čas, vozne in druge velike stroške.
Prodajanih starokrajski brinje-vec, priznano zdravilo za vse trebušne iu ledvične bolezni.
"High Life Bitters" ali gren-čec je najkoristnejša pijača, kar jih je v Ameriki, ki prepreči vse želodčne nepravilnosti in čisti zlasti kri, ohranjuje zdravje in daja telesu moč.
Prodajam tudi "Old Country Trester" ali tropinovec, kuhan iz pristnih iu čistih tropin, — nadalje: zdravilno grenko vino, slivo vico, konjak,. Old Tom, Gin, Imeprial, Dry Gin, Bonded Bye, pristna kalifornijska in druge vrste vina, kakor: Biesling itd., — sploh vse pijače, ki jih mora imeti tia razpolago vsak dober gostilničar.
Objedticm izdelujem najboljšo avstrijske viržinske po $24 (tisoč komadov in razne druge smodke od $24 do $80 tisoč. — To vse "Union Made-".
A. Horvat, Cigar Mfg. & Wholesale Liquor Dealer,
600 N. Chicago st., Joliet, 111.
POZOR ROJAKI!
Slika prodstuvlja ifo h zlatom pre-tegnjeno (Orold filled.) iti zdvo-jnitn pokrovom. Size l(i
JAMČI SE ZA 20 LET.
Ura ima kolesje najl>oljših ameri-kanskili izdolokov (Elgin, Walt-ham ali Springfield) ter ima 15 kamnov
Cena jo sedaj samo
—$13.00-
Za obilno naročbo se priporočam spoštovanjem
Jacob Stonich,
72 K. Madison Ht.
Chicago, III.
Kasparjeva državna banka.
m Blue Island Ave, Chicago, III.
plačuje nd vlo^ 1- jan. pii HO jun. in en i 1. jul. )>a do 80 de<\ po H odstotke obresti. Hranilni predal za $11. na leto. Pošilja se denar ua vso dele sveta in prodaja so tudi vozne listke (šifkarte). Denar se poBojuje na posoBtv«
in zavarovalne police. 11 " 11 '
KORIST VSACEGA MQSKEGA]JE. DA SE BRIJE SAM
Hrltveni stroj Patent Gem, kojegakline so izdelane iz najbolšega angleškega jekla se prodaja v clfe | <> Sf>. in je v uvoji Behtuvi najbolj praktičen, z katerini sv ii morate obriti v 2 minutah, tako kot bi došli od brivca. Pri hrijeii-jn z tem b trojeui bo Vam ni trebu nio razumeti v brijenju in Vam onemogočeno bo urezati. Kline Btrojn se nabruBijo na jer-nionu, kakor pri navadni britvi, triko Vam je n pomita stroja garantirana za vedno.
Ta stroj stane pri nas samo $11.ter Vam ga damo it mesece na [K>BkuBtijo, ako v tekn tega časa z strojem ne bode zadovolni, ga zanioretenazaj posiliti, nnkiir \'am denar povrnemo. Ne odlašajte lotej in naročite siga Inkoj, z kate-rini bodete gotovo popoln« ma zadovolni P' I rr »i til vi stre/a pošljite 5oc v stcmpiaii, a ostalo svoto iladail bodete na expreiti. Ktdor pa pošlje telo svoto :3.0o v naprej, temu pošljemo stroj po pošti, poštalaeprostn.
t>UIU' v iniitHrIorni J>-/iku 1111 210 214 K. 112 St.,
i.. oltaklila .v c0.
New York. N. Y.
Rodovitna zemljišča,.
P0
Želoznifoia postaja Heaver Lake je samo eno do tri milje od teh zemljišč oddaljena.
Ta zemlja je bila last lesne družbo in lastninske pravice so popolnoma neovrgljivo jasne.
Vsak kupovalec dobi tako lnst-ninsko pismo, katero nobena postava na svetil ne more omajati.
Zemljišče je lahko, brez velikega dela in stroškov mladega leso-vja. katero ga semtertje pokriva »trebit i.
Zemlja jc jako rodovitna in rodi vs:tke vrste zrna, sočivja in sadja v obili meri.
Prvi na*eloiki na teh zcmlji-šuih bodo vse iirednosti povikšane ccne zetnlji.% že v par letih uživali.
I/, pisem, katero sein prejel, sem razvide!, da se mnogo Slovencev >.i Ii v državi Michigan naseliti, — /ato sem se poslužil prilike ter sem pridobil ta zemljišča tako u-godno, da jih morem za nizko ceno šestih dolarjev en aker proda-jnti.
Vsak kupovalec zemljišča plača pn možm sti, nekoliko takoj, drugo v mesečnih obrokih — v svo-tah katere bo mogel lahko plače-
v državi MICHIGAN. OGEMAW COUNTY,
AKER
vati.
Slovencem je država Michigan dobro znana in oni vodo, da s«1 v njej nahajajo vsi pogoji dobrega obstanka. Zemlja je rodovitna, kraj je zdrav, voda je dobra, proda se lahko vse, kar se pridela, in kdor ne more zemljo takoj plačati, dobi poVfcod dela dosti za d bro plačo, da jo polagoma v mesečnih obrokih poplača.
Ako hočeš pridobiti svoj lasten dom za mali denar, — zdaj se ti prilika ponuja!
Dalje dajem na znanje, da iaia« v Michigan tudi /e obdelane f irme, na katerih se nahajajo vsa po-Irebna poslopja!
Cena teli farni je od šest sto dolarjev naprej; polovica kupnine se plača takoj, drngo pa v polletnih ali letnih obrokih.
To je |H»sebiK> ugodua prilika postati samostojen kmetovalec!
Vožnja iz Chicago, t je in nazaj, velja devet dolarjev 50 centov, in vsakemu kdor kupi zemljišče, bo in strošek povrnjen.
Vsa pismena upraianja o zrni-Ijiščih iu farmah se bodo točno in obširno v slovenskem jeziku odgovorila.
John J. Pollak. B 5:14 W. 18th Street,
CJI1CAU0, ILL.

QLAB SVOBODK
Lev Tolstoi:
Moje verstvo.
Poslovenil Ivcvi Kaker.
X.
Zmota, da jo za človeka boljše zapustiti svet, kakor pa izpost&V-ljati .se njega Skušnjavam, jo sta-ra. Ileb rejcem i>e davno znana zmota, ki ni tuja samo duhu kri-stjanstva, manvoS tudi judovske-mu naboženstvu. Proti temu krivemu mnenju spisala se je že davno pred Kristusom pripovedka o preroku Jonasu, katero je Kristus čislal in jo večkrat navajal. Prerok Jonas je hotel biti pravičen edino sain iu se je popolnonm odtegnil pokvarjenim ljudem. Bog pa mil je pokazal, da je on, prerok, samo zato tukaj, da oznanja zapeljanemu človeštvu resnico, in da se torej ljudi j ne smei ogibati, marveč z njimi skupaj živeli. Jonas zaničuje pokvarjene Ni-r.ivčmne (prebivalce mesta Nini-ve) in so jim izogiba. Kakor tulili pa si .fonas prizadeva uteči svoji usodi, ga Bog vendar pripelje nazaj v Nin i ve, in sicer v ribjem trebuhu, — in zgodi se tako, kar ja Bog Motel, t- j- Ninivčami so spre. jeli s posredovanjem Jonasovim božji nauk in njih življenje ]>osta-i.e holj&\ Jonas pa. ne da bi se količkaj v ose . 11, da se ga je Bog poslužil kot sredstvo v izpolnile v svoje volje, se j ■ jezil in bil ljubosumen na Niuiveane; le on sam hoče biti pameten in dober! Beži v puščavo, objokuje svojo 'osodo in očita Bogu. Kar zra&te nad njegovo glaivo neke noči buča, ki ga varuje pred žgočimi solnčnimi( /urici, v neki drugi noči pa spod-jedo črvi bučo. Jonas očita Bogu, da je njegova ljuba buča poginila. In Bog mu reče: "Ti žaluješ po buči, katero si si lastil; zrasla je v ,-»ni noei in v eni noei zginila. Kak' naj potem jaz ne žalujem rudi številnega ljudstva, ki je dr-\il.v v propad, živeč kot živina in ne vedoč, kaj je levo in kaj des-eo?! Tvoje spoznanje resnice je bilo dobro le v to svrho, da si jo razširjal med druge, ki je niso poznali."
Kristusu je bila ta pripovedka znana in jo jo večkrat povedal za vzgled', llazuntega pa se pripoveduj« v evangelijih, kako je Kristus som,'ko jo obiskal v puščavi Janeza krstnikn, prodno je še nastopil kot učitelj, zapadel ravno isti skušnjavi iu da ga je satan v puščavo speljal, da ga skuša; nadalje: kako je Kristus t sleparijo premagal, kako jo odšel domov v Galilejo in odtakrat prebil svojo življenje med cestninarji, farizeji in očitnimi grešniki, o-znaujevul jim resnico iu se ne ogibal tudi še tako p ikvnrjenih ljudi j.
Po cerkvenih namkih pak nam je Kristus, Bog-človek, dal vzgled, kako naj živimo. Vse svoje življenje, kar nam ga je znanega, jc prebil Kristus v vrtincu življenja samega: s cestninarji, vlačugami in s farizeji v Jeruzalemu;, Glavne zapovedi Kristusove so: ljubezen do bližnjega in razširjanje njegovega nauka z živo besedo (z vzgled' m). Za eno kakor drugo jc potrebno, da ostanemo s svetom v vodni dotiki. Kar naenkrat pa .se pravi, da obstoji Kristusov nauk v tem, da naj vse zapustimo in se z nobenim človekom ne ukvarjamo! Izkaže- se t rej. da zahteva cerkev ravno nasprotje od tega, kar jo Kristus učil in v dejanju pokazal. In 'to naj bi se reklo: živeti po njegovih naukih?!
Kristusovega nauka, kakor ga razlaga cerkev, ne smatrajo posvet njaki in duhovniki k t nauk o življenju, pač pa pa imajo po-svet.njaki za nauk. na kaj naj bi varovali, dn bodo v posmrtnem življenju zveličani, — oni, ki živijo po samostanih, pa za navodilo, k akta naj svoje življenje š« slališe napravijo kot jo že.
Kristus pa tega ne uči.
Kristus oznanujc resnico, in če je kaka dvomljiva, zavita resnica resnica, mora se tudi dejansko izkazati kot resnica. Če bi se Kri-
stusov nauk v življenju ne obnc-sel, ptftem ni pravi nauk resnice.
Kristus obžaluje ljudi, ki se mu ■zdijo kl< t zguibljene ovce, in jim obljublja pastirja in dobro pašo. Svoje učence, ki radi ijjcgovega nauka trpijo preganjanje, opominja, da nuj pogumno in vztrajno .pronalšaljo zalezovanje svata. Tega <ni rekel, da bi manj trpeli, če bi živeli po naukih sveta, — nasprotno, rekel je, da bodo ne* s remi, ee se ravnajo po vzgledih sveta, privrženci njegovega nauka pa da bodo srečni.
Kristus ue pridigajo odrešenju z vero na pretirano samozatajeva-nje iu d u se vsemu od povemo; on i.či življenje, ki pripravlja člove-1'it žo na toni svetu manj trpljenja in več radosti, kakor Osebno življenje.
Ko Kristus svoj nauk razodeva, zatrjuje ljudem, da bi steni, četudi bi le sami spolnovali njegov nauk v sredi med onimi, ki ga 110 spoluujej'o, — vendar ne bili nifi manj nesrečni,- marveč nasprotno še srečnejši, kakor pifoni, ki njegovega nauka ne spolnujojo.
Marko 1(1, 28—31: "In Peter mu reče: Glej, vse smo zapustili in Tebi sledili. Jezus odgovori in pravi: Itesniono vam p vem: nikogar ni, ki zapusti hišo, brate, s wtre, očeta, mater, ženo, otroke, ali polje radi mene iu radi evangelija, ki bi ne sprejel stotero, sola j v tem času, hiše, 'brate, sestre, matere, otroke in njive, s preganjanji, in v prihodnosti večno življenji«. Mnogo pa je takih, ki bodo zadnji, ki so sedaj prvi; prvi pa »bodo oni. ki so sedaj zadnji." (Tudi pri Matevžu 19, 27—30; Lukežu 18. 28—30.)
I11 res: Kristus pravi, da čaka one, ki sledijo njemu, preganjanje onih. Iti mu ne b do sledili; 110 pravi pa. da bi njegovi učenci '.sled tega kaj izgubili. Nasprotni, njegovi učenci bodo na tem svetu 11 žili več veselja, kakor pa eni. ki niso njegovi učenci.
I>a Kristus tako govori iu misli, o tem ne more nihče dvomiti, ker so njegove besede resnične in ker j«* smisel vsega njegovega nauka ta!<: mi sam ji tako živel iu njegovi učenci sn tako živeli. - Ali pa je to res?
(Dalje prihodnjič.)
Nekaj o barabstvu.
Ničesar ni bolj .sj>o.sobuo, zbliževati ljudi raznih prepričanj in družabnih stopinj v današnji človeški družbi, kakor uljudno in dostojno vedenje diru g proti tlruge-iinu; olika, katera se kaže pri Občevanju' z ljudmi, jih takorekoč spravlja v enako vrsto, pa naj si lw <Lo še talko (neenakih slojev. Bo-di-si cesar, kralj ali princ, ali pa elotvek najnižjega družabnega stališča, — ako toastopiš mnipram drugim <b«stojn<>, odlkriito, brez poniževanju, brez si in jen j a in klečeplazenju. — smo si v tem jx>gledu enaki vsi: vsi se čut info, da snu) predvsem ljudje, ki se velikansko razlikujemo od živin*1; kajti aiko se obnašamo tako, postavili smo se na stališče gentlemama.
t\» j »a nastopiš proti svojemu bližnjemu (pa najsi l>ode ali princ; milrjom.ir. mmfian, ali delavec ali •kdi r si bodi), — brezobzirno, glasno, vedln>o poudarjajoč svoje misli iu načela z arugantmim glasom iu rovtumikim kretainjem, kali v oči bode vsakega civilizira-nega in d' stojuega človeka, — poltmi si baraba, — pripadaj že temu ali dmugetnu družabnemu dojil.
V Ameriki so si vsi stanovi enaki,'kan* se tiče'inedbebojnega vedenja ; vsak rojen Ameriikamec ob-dhmhi si' proti svojemu s »človeku uljiidui in olikano; tudi če se v političnih m dftrzih ozirrh ne strinjajo, .««' Amerikani v oboe mirno in destoj d ni g proti druzemu vedejo; — gentleman i so.
Tisto glasno, arogantno, brezobzirno in n taMno obonlanje, katero opazujemo tako mnogokrat naif razre lno-zaveduimi (I) so-
drugi, je rmpovtirano iz Evrope. Oni priseljenci, ki so 'bili v Evropi najnižji sužnji in opravljali dela
kulijev tier najbolj čutili teško (►est go.s[xxla rjeivo, ■—■ hočejo postati, prišedfii- v Ameriki, ošabni avtoknati in preširni paše ter vso terorizirani, ča^e njih volji takoj ne ukloniš, ('e se ti čudni možakarji, ki pravijo, dia smo si vsi ljud\je braitljo in rocdt selxij enaki, vsilijo v kalkk> družbo, potem se tako napenjajo in napihujejo, oporekajo in s i kaj o, da se kar kadi; nikomur ne dajo veljati, in šo do besede drugemu ne puste, da bi tudi on svoje misli in nazore obrazložil. Talko pa se vedejo bi takrat, kadar imajo 15 centov v žepu. Kadar pa potrebujejo kako pomoč ali kaiko službo, so pa zopet oni stari evropejiski ladij i, kojih brbet je vedno pripravljen sprejemati batine, — katerih so v res-airi zelo potrebni! — To so bara-l»e comuiw il fault,
V Ito pripoenano barabstivo sjva-dajo (posebno radikalno prismuknjeni prekuieirhi, ■— oni, katerih hrbet je še iz Evrope kriv, in ka-t« rim sedaj tembolj tukaj čeljusti migajo, kcli'kor lx»lj so biii
Kvropr ponižni in hlapčevski, ker jim je dtra'h in trepet zapi»il usta.
Gt*je ga res ni na svetu kakor tužemj te vrste, — suženj svojih pretiranih iu prismiuknjenih nii-slij, ka'tore heee jw> vsaki eeni tiwli dirugim nsiliti.
Ako bodo Ithike vrste kričači prišli v prihodnjem družabnem redu na krmilo, y.a katerega se ti ljudje toliko in tako glasno vne-ma(jo (seveda le na videz, ker hočejo masi ljudstva le rmponirati in si pridbbiti ugled loot prvobori-telji in edini rešitelji človeštva!), — poteim Ik) ta družaihni red ul-t.ra-barabski j>osebne vrste; kajti drug drugemu bodo po glavah plesali in drug drugega bodo skušali uničiti; — saj se Itlo že sedaj dogaja!
Baralbstvo jo pojav najnižjega suženjstva. — bmrnkst \"<» je ona neopravičena silovitost v prekanjenem in prikritem prizadevanju, ki kar akter izuje tiste, ki hočejo za vsako ceno obračati pozornost na-se in se kazati drugim ljudem kot take, kakoršni niso.
TRI ZEMLJIŠKA POSESTVA
so na prodaj radi odhoda v stari kraj. Prvo obsega 120 akrov, in na njem se nahaja tudi srebru rudnik. Drug > meri 40 akrov. To posestvo leži 3 milje od Middle-towna, Cal., ob okrajni cesti (County road), in na ji jem se na-hajaijo v dobrem stwnju vsa gospodarska podopja, kmetijsko o-rddje in 20 glav konjev in goveje živine. Na tem kraju jo bil saloon petnajst let. Tretje posestvo leži <110 miljo od Middletowna, tudi otb okrajni cesti, in obsega 27 akrov Istega trija in 4 akre vrta, na katerem jo 100 sadnih dreves. Kavno zdajj se bo tam delala tudi hiša s petimi sobami. Poleglega imam ua prodaj tudi 2000 galo-nov od 1. din H let starega vina. — Cena prvenuu in drugemu posestvu je £{."><«>, tretjnmu pa $1200. Kupec laihko .plača pri prvem obroku. kolikor mu je mogoče, ostalo svoto pa poravna na letne obroke.
Tukaj so nudi leipa prilika vsem rojakom, katere veseli naseliti se v solnčni Kaliforniji.
Obenem tudi opominjam vse svojo dolžnike po Ameriki, ki so mi že po štiri lota dolžni gotove svote. bodisi na vinu ali na posojilu, da poravnajo svoj dolg naj-dalje do 1. oktobra t. 1. Ako tega ne store, bom primioran tirjati jih na njihove lastne stroške,
(teorije Simonič, Mirabel.
Middletovvn, Mine Lake Co., California.
Direktna zvez« z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško FRANCOSKA PROOA
Coinpiignie Generale Transatlantique
glavna prevozna dbužra.
'v /	v V' v J '	vr	
	Lw,___' - *		
			
		■ T----.,.	
Now York v Avstrijo čez Havre Basol. Veliki in brzi parobrodi.
La Provence.........30.000 HP
Ln Savoie............22.000 HP
La Lorraine..........22.000 HP
La Touraine.........15.000 HP
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno brano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop 1111 li> State St. New York.
MAUUICK W. UOZMINSKI, glavni zastopnik za zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, III.
Frank Medosh, agent na 9478 Ewihg Ave. S. Chicago, III. A. C. Jankovlcli, agent na 2127 Archer Ave, Chicago, 111. Pavl Sarifc, agent na 110 17. cesta, St. Louis, Missour.
f Slovenci pozor! §
® . _L_ a
W Ako potrebujete odejo, klobuke, srajce, kravate ali druge 01 važne reči za možke — za delavnik ali praznik, tedaj so og-lasite pri svojem rojaku, ker lahko govorite v materinščini.
Čistim stare obleke in izdelujem nove
ter ^=po====-----
j. najnovejši modi in nizki ceni. ju	IV-
JURIJ MAMEK, 581 H. Centre Av§.	^
bllzo 18. ulice Chicago, 111. Bj
G>
0
M, A, WEISSK0PF, M. D,
--zihiavn t K in kanocelk1k -
885 Ashland Ave., Chicago, III. tkl. canal -J7f>
Urad 11 je na svojim domu:	V lekarni P. Platt,
od 8. —10. ure predpoludne 814 Ashland Ave.: od I. 3. ure popoludne in	od 4,- S. popoludne.
od 0. 8:30 ure večer.	Ob nedeljah samo od H,—10,
um I >i>>luduo doma in to le izjemoma v prav nujnih slučajih.
DR. WEISSKOPF jo Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist.
<ž)
Pemu pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati evo;o, mogočo šo popolnoma zdravo zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vBelej dobro in po najnižji ceni napravi	»
Dr. B. K. Simonek
Zobozdravnik,
544 H LIT K ISLAND AYE. ClIICAtiO, ILL.
Telefon Morgan 433.
		
	[f.	Tiskarna j
Glas Svobode
MATIJA KlttAR
UOSTILMIC Alt
v Kenosha, Wis.. 432 Middle S
Se priporoča rojakom za obisk Toči dobro in Bveže pivo, naravno vino in pr»stno žganje. Izvrstne smodke.
TELEFON ŠTEV.777
Vsem društvom in posameznikom se priporoča tiskarna «'QLAS SVOBODE" za na-ba v I jen je vsakovrstnih tiskovin. Tiskarna je opremljena z najboljšimi stroji in najmodernejšimi črkami
•
Tiskarna "OLAS SVOBODE" je unijska tiskarna, kjer se dela le osem ur na dan in se plačuje delavcem unijske plače. Sodrugl, ki iive v mestih, kjer ni unijskih tiskarn, naj pišejo upravništvu za pojasnila. Tiskarna preskrbi tudi prevode iz tujih jezikovna slovenski jezik ali naobratno.

,. r
■fir"- • -
ki
Glas Svobode"
[The voice op Liberty j WEEKLY
Published by Tho Glas Svobodo Co G2'JLaflin St. Chicago, 111
»t tlib IVMt Office »i Chicago, IU., «.» b^iMiiid OlMt MnUer
Subscription »1.50 por y«r.
Advertisements on ugroomeni..
trvi svobodomiselni list m slovenski narod v Amerik'. O las Svobode" tztdo TBafc! p«tek >i velja za AMERIKO;
ca celo leto ................•1-50
«a pol leta .................75c
za EVROPO:
u celo leto ............kron 10
ca pol leta .............kron B
Naslov za dopise in pošiljatve je l<;ifiH SVOIMMIO'
H2l> Jjaflin Sr. Chicago, Ili..
Dopisi.
Oregon City. Oregon, (''mu noč se bliža koncu, Nastopil hode dneva svit. Liu* prosvete se razširja, — Farji, poj te se solit! Slovenski narod, čegar preteklost je črna kot kuhinjski lon.e, še počasi probu. ■ iz svojega tisočletnega spai a, odpoveduje slepo pokorščino svojim pijavkam, in drobi v prah verige rimskega mračnjaštva. - S. N. !\ d., ta mogočna organiziciju, ki st ji izven verskega fanatizma, je zidana na dobri in zdravi podlagi iu nas druži v eno veliko celoto. \\ - • i i pojav je njena hitro rastoča moč in pristopanje novih društev, v strah in trepet rimski ^ardi. S svojimi nesramnimi n.ipadi na S. X. IV J. iu na posamezne jim neljube osebe izgublju ta gar la pri zavednem iMavstvu dan za dnevom svoj upliv. l"gonobi:» so hoteli jednoto in njenO ^prejšnj glasilo lil. Sv., a zadeli s'» na mo čan odpor. Dobivali bodo tudi še \ prihodnje krepke zaušnice, da si bodo za vselej zapomnili, da s olo domisleei ni dobro češenj zobati. Njihov mošnjiček bn ih>-stal še bulj jetičen. Tudi med "dobrim* katoliškim" ljudstvom se je začelo daniti: vera v hudiča in čopom i ce izginja kot jMMiila-tianski sneg. Pekla mi delavci ne-etme, ker ga imamo že tukaj; če pa jv pekel res. naj ga pa tisti /,ji-se obdržijo, ki na tem svetu lenobo pasejo. Popačena rimska vera s svojim papešt.voiu na če!'U tli niti senca prvega krist janst va. Kristus, ta prvi soeijalist, ni imel toliko svojega, kamor bi glav položil; sedllj pa se hoče že vsak kaplanček voziti s parom konj. i Prvi razširil vatelji kristjflustva ■ so bili priprosti, ponižni ljudje. | brez napuha in tiečiuiernosti; Peter je bil pripr st ribič, ki s<- ni! nikjer šolal. Dandanes pa mora j P.uhovttik po zatrdilu g. Sijarjaj 16 let štiudirat i. predno je sposo bi u za hokus-p dius!	Velik
h'l.uibuLr je tudi papeževa n zmot | ljivost, kar je sijajno dokazal Le< Taxil, ki je papeža in vi s kiitnli-j škj svet več let imenitno za llos j vodil. Vera je dan.lan > zadobda značaj navadne baruntije, kjer st razne brezmiselne ceremonije merijo po dolarjih. Koliko ji pa Janez računal Kristusa, k t ga ja krstil v reki Jordanu.' Na mi sel mi pride prepoved, katero jo! in r! učeni duh tvnik Dr. Jako! Zupan \ stolni cerkvi ljubljan
0	Ter, drugi dan bero, tretji dan ■za cerkvene potrebe. S cerkvenim premoženjem se dela kot svinja z mehom. Cerkveni odbor iu ključarje si v d i župnik sam, — seveda take. da mu zgage ne delajo. Kadar so računi, pokliče pre-častiti par litrov vina, — račune tlela pa sam, odborniki jih le odobrijo iu podpišejo, ne da bi se o pravilnosti prepričali. Ko pridejo potem taki možje domov, kar ne 'morejo prehvaliti "dobrega in prijaznega gospoda"! liospod si pa zadovoljno pogladi svoj r< jeni trebušček iti pobožno zahvali
1	toga, da mu je dal tako "dobro" ljudstvo, ter premišljuje, da it. bt škega kraljestva še ne bo tako kmalu konce, dokler se bodo dale neumne ovčice to:i potrpežljivo striči! Za poneumjeva-nje ljudstva ustanavljajo se po Kranjskem ".Marijine družbe". k> tvorijo celo armado jesenskih l.i > zzohih devic. Ko st- kaka pun-ea navžije vseh sladkosti zapeljivega svetu iu ne m re več ljubčka nobiti, iu ko ji začnejo enkrat »*1 zadaj prsa rasti. tedaj pa hitjd v farovž, in Marijina hčerka .i«' opečena. Kakšen gladko obriti kaplan je potem tu1 urejeni gospodar čez njeno dušo iti telo. Večina ljudi j pa d< bro ve, kake vrste "device" so te v verskem tanutizmu poblaznele babnice.
Poglejmo hla[>ca! Revež ima iil ,">il do HHi gld. letni plače in i ne | atnene hlače po vrhu. in :k ua gt spoil po strani pogle-
olas svobode
jati, če se jim ne prodaš z dušo in telesom. Takih eden sem bil jaz do 18. julija. Bil sem namreč predsednik in zastopnik društva "Novi I). m" šiv. 102 K. S. K. J. in član društva "Slovenije" v Newark u S. N. P. J. Mimogrede tedi omenjam, da sem jaz ustanovil društvo "Novi Dom". To društvo j, še dosti dobro napredovalo, a to pa le z va ranjeni in prikrivanjem fanatičnih verskih pravil K. S. K. J. Morda mi bo kdo pn Ibacival. češ čemu si pa ustanavljal društvo na popovski podlag?.! Tem odgovarjam, da v naši mali naselbini ni drugače kdo, uvažujoe, da je nekaj vendar le boljše kot nič; Znano je marsikomu, kake razmere vladajo v takih malih naselbinah, če ni prebujenih rojakov. S svobodomiselno idejo sva jaz in moj brat zadela n i pravcaHl.' bari rad,- duševnega mračnjaštva.
Kakor že < meujcnio. društvo jt napredovalo, - a ne s sveto-lilinci samimi, niarvi veliko bolj s člani drugega mišljenja iu še .■elo / drugoverCi. Vsi. Itega sem večkrat privatno izrazil svoje mnenje, bi-li ne kazalo, da bi celo društvo prestopile k S. N. P. J. Kajti edino medverska jednota, l*akoišna je S. N. P. d., ki se ne I riga za versko prepričanje in svetovno nabiranje svojih članov in ki ima pred očmi 1» svoj vzvi-eni smoter: pomagati bratu v p tri bi. o I i: 10 t ako jednota .je umestna i" pravična p oti vsak
daj.i, če ne po-eže 1 volj gl ib »ko! mu. ki zamore v resnici vršiti svoj
v /trp! Ce post m« jo faram pre v " neverni". da /e| c tnalo bolj . (Zadrgnejo. takrat p t mora hi-, l; misiji n ! Prefrigaui iiuuei s ta« ko grozo opisujejo hudiča iu peklenske muke. da se p slušalceill kar lasje ježe ua glavi, iu marsikdo tudi pa m t izgubi. Ko pride kmet' od t ike pridige domov, poišče zadnje gro.š ,, ter jih nese v tarov/, da ga rešijo gospod peklenskih muk, ki ga čakajo. —. Po spoyedntcah sprašujejo nedo* rasle mladeniče in deklleta take nemoralne stvari, da se mladina mora pohujšati. In potem s ti ljudje še čudijo, ako je kakšna poprej poštena dekle kmalu po misijotitl v blagoslovljenem stanu !
V slučaju, da kdo umrje, po. prašajo gospod najprvo, če jo imel pokojnik kaj denarja. Ako denarja ni. se hrani na vse krip-|>. pokopa in t udi zvoniti ne pusti. Ce pa sveti mož zvoha. da jo imeti pokojnik kaj p« d palcem, t< laj pa mu tolčejo po zvonovih, da bi človek kina u ogltlšil; pokop se izvrši z vsemi ceremonija«
lo\tlioljubni nanw-Ji. — a ne ka-; iši, ■ jednote, ki svoji- člane v verskem oz.jni teroriziraj » in jih ; li >li i .m če imajo popolnima
pod komando.
Posrečilo se mi je u ikaj roja« i lo v pridobit i za S. N. P J. Drugi no pa z mano simpatizirali, ru-z.un enega starega grešnika, ki je vedno pi dlo obnekoval S. N. P. J. 'Seveda je ta farški pod repni k iclik postenjakovič!)	Pisal
sem dne 2. rožnika na glavnega tajnika K. S. K. J., Josipa Dundo, če je dovoljeno spre jemati v društvo in jednoto tudi drugoverce in u« snuiio rimske katolike, češ da sn ti drugoverei (pravoslavni iu protestant i tudi dobri iu po« steni ljudje, 'ki so v raznih unijah. in želijo postati člami slovenske organizacije. Ve<lel sem sicer 'dobro, da mi bo dgovoril; "Ne".
toda odgovora \ tako surovi iu neotesani obliki pa sigurno nisem pričakoval od gladkega g spoda Josipa I )undc.
Pisal mi ,j med drugim: "Pod besedo "praktičen katoličan" člen IV, točka 1 ni potreba nič zavijati; pod besedo "praktičen
mi. Pri plačanih "očenaših	.	>
/maši skupaj tolik imen. da se j 'katoličan " je razumet i rimski ku-najbolj fanatičnim klerikalcem j tolii'an. Kajti eden prvih iu glav. ze kar čudno /<h	nih pogojev za vsacega kandida-
Kaj n" rojaki, to je ]ira\a ga ta. ki /.< li s st pili v našo jedlto-dja za I etra. ne pa Kristusovi to. j njegov rimskokatoliški namestniki. Temu nesramnemu verski nazor; za druge ni me-farškeiuti početju bi moralo biti s! \ K. S. K. J." že zdavnaj konec. Iu kadar tak j pridati iT- zatisne oči, prinašajo j klerikalni listi dolg** članke njem ter ga • iustijejo k t vzor-i nioža. lii si je st kel nevenljivih J zaslug /4\ vero in narod. L niato-i
vrhutega na slabih nogah in je v dvomljivih rokah, in da še usmrt-nine ne morejo izplačevati, ker da ni kapitala!!" Dosegel j«' toliko, da je dobil p božue ki-niovce in kukavic ua svojo stran Seveda so mu priskočili na ]»>-moč tudi vsi člani v krilih, ki so mu obljubili s častno besedo, da li. n biče jo pomaga,ti reševati sveto vero!
Prišla j.- seja IS. rožnika. Takoj 'co je vstopil Ignatius Siipanz, si lajni predsednik, v dvorano, pristopil je s slailko-prilizujenim obrav.i irr k m ni in oni rekel: ' Ti, •loža, kar zahvali s« za pred.sedni-štvo, jaz lahko društvo sani obdržim s svojimi tremi ženskami." Jaz mu odgovorim, da ^e bom zahvalil takrat, kadar se bo /dela prilika meni, a ne takrat, kadar bi -mi on zapovedal; stvar mora priti na dnevni red. Ivo sem sejo .otvuril, dal sem Dundo-vo pismo takoj preči tat i; hotel - in videti, kakšen utis bo napravilo na drustveuiike. (Jospodiue Ignatius Siipanz je naredil za 6 palcev klaljši obraz, kot ga ima po navadi. Začel se je premikati, kot da bi imel sršene nekje! Na t sem apeliral na društvo s po-jasnujočim govorom: da se naj vsakdo zavida in si premisli, ali /mamila naj žrtvujemo lobr in p štene' društ venike, ali pa obrnemo brlet K. S K J., ki postopa krivic no in nečl vekoljubno.
seveda le. da se z jezikom prizna
va sveta katoliška vera!
Vaš terorizem bo gotovo obrodil lep sad, katerega pa ne boste Vi vtticli. 1'pam, da dobite vkrat-keni primerno kotilkurenco, ker zraslo bo n ■ vo krepko društvo na svobodojniselui podlagi, v korist naši mladi naselbini iu tukaj.šniin Slovanom v pouus.
Tebi, "(Has Svobode", pa želim imiogo uspeha v probuji slo. venskega naroda v Ameriki.
Josip Man tony, 128 Stone street.
Potres v San Bernardinu, Cal, ■ ■ 1 "*
V San I teniLuir: I in u, Cal., preživeli s-,) oiudortitii prebivalci zopet nekoliko teških dni j v velikem strahu iti razburjenosti. Dne 20. t. m. (začutili so mtiknwt, da se jim pod nogami zemlja hudo trese. Potres je bil baje ravni v talkio močan. kakor .mi v San Francisco. Zaivv.el jo smer od juga proti severu. Silam tnočuti sum k i so s ču-t:li « sidiiito v hribiviu okrilg S an Bernardina. Posamezno si.oječa (Sr-eviisa in gozijijvi se je gibalo, kakor ob najliujši burji, a živali so preplašene zbežale na vse strani. Piivaročetia šk <la se še ui na-
POZDRAV!
ore.)
J. Ltl
kidaj s. pojavi meti narodom kak duh ivnik, ki dela izjemo pri svojih stanovskih tovariših.
Da se preženejo mračne megle, ki plavajo nad našim IjuLstv m. je najboljše sredstvo \ s- stranska izobrazba duha potom svoln
ski: kako žal, ko je sla, in kal živinču uu
J*
.. je Kristus poni 1 ua navadnega o« potem to nettmuo Boga. In vendar, kakor nam viri iu Dr. Zupan zatrjujejo, je osel ostal vsejeduo še osel, čeravno je Boga m sil. Kav-i.otako se godi iu še slabši- rojakom onstran voli k <* luže, kjer se ima duhovščina nadvlado, k so »pričale sadnje državnozborske Vi lit ve. Vse, kar se douia najboljšega pridela, znosijo pobožne ženice v farovž. — samo da so gospod debeli, kmet pa doma suh
miselnega časopisja in	d brili podučnili kujig.
Frank	Savs.
Newark, N J.,	scptni.
ni mi ži i.ik lar
it trska in 1
ranči z polna.
mora z nezabelje-lovoljiti. Malha ni Kdeti dan oznani
" Aiih rikaiiski Sloveiiee" pri-t.csel je v svoji številki d pis i/ Nevvarka. datiran /. dihe 20. avgusta. glede s-, je društva "Novi Dom" št\ P i\ s. K. -I V dopisu se govori, da se je pri tej seji, ki so j,- vršila dne 18. julija ti., "zo|h1 doživel slučaj, ki b«» vsaeega čitalea zanimal, a mnogim niulil dober pouk.
Da, istina je, «la je to dober pi duk za vse otiv polovičarje. kji-teri hočejo dvema gospodoma služiti, in ki živijo v krivi veri. da je mogoče s klerikalcem izha-
, i j t e, l.i 11 Iji božji! K. s la samo na fanatičen vei >ki rimski katolicizem, vse drugo, kar stoji v pravilih, je postranska stvar Lahko -i lop v, l it. ubijalec ali največji preš..stoik. vsejeduo lahko postaneš
čla:i K S K -I samo da slepo veruješ ;n z jezikom priznavaš, kar ti rinwJ\0«ksntoliški pop pri-; [Htvt dujc!!!
Omenil sem že. da sino imeli ]>i'i ) našem društvu č..iiie-drugoverce, ki b p Dundovi u- eni ( !) razlagi "o praktičnem katoličanstvu" torej ne stneli biti poleg. Mislil si m «i . S daj je prilika, priti z I arvo na d.1n. Napak sem storil b to. da selil .še preti sejo povedal. kaj namera vato. Bivši blagajnik iu sedajni predsednik društva "Novi Dom" si je pa tudi svoje mislil: "Sedaj, ali pa nikdar!" Kajti njegova največja, /e davno g jena,.srčna želja je bila: postali predsednik! Izostal je Iri dni pred sejo od svojega i a v ad i lega dela, pa pot pod noge im| člana do člana, od terei-jalke do tereijalke: "češ, Mauto-n\ h'če društvo prodati, zapeljati člane v bin In jo rla In prestopili k breiverski jednoti, ki stoji
Brat Miha« ! Stipčič je predlagal, da naj iz_stoiii društvo "Novi D»iin" iz K S. K. J. in prestopi h S. N. P. d Siipanz. /ačuvši ime S. N. P, J., poskoči kvišku, kakor In ga pičil gad. inizakriči: "Humbug! S. N. P. J. je hutnbug! Društvo "Novi Doni" <nstaue pri K. s. K. J.! Kdi.r je za to. naj roko livign !" Itazumljivo je. da .sem mu jaz takoj dokazal, da še ni predsednik on, Ignatius Siipanz, marveč da sem predsednik do-si daj še jaz. Ko so se duhovi zopet malo polegli, sem društvenim bratom iu sestram (pri društvu imajo uamireč ženske ist,, pravice ki t moški člani). raztolmaiSil Stipči-čev predlog in pojasnil stališče iu pomen S. N. P. ,1.; povedal iscni, da je S N, P J., vkljub vsem sovražnim utipadoun in sune ničem j uu z nasprotne strani, ena najboljših -lovenskih organizacij, ki je osnovana ua zdravi, reelni podlagi. Naspr tiio pa s, m K. S, K J. s svojim v rskim teroriv.-inoin ožigosal kot duhu modernega časa nasprotno, ki se vsled-tega ne ibo ni >gla dolgo vzdržati.
Kukavica še ui nikdar slavca posnemala: - zato je tudi Stiji-čičev pn dlog. ko jejprišel ua glasovanje, pr ipadel vsb I ne7.ilVeti
nosti navzo"ih članov iu članic. Niti ena katoliška "dama" ni glasovala za .Stipčičev predli.g!
Sti-ili je bilo illojc poslovanje l>i i tem društvu dovršeno. Zahvalil »em se s primernimi bese lami /a pri l-i dništvo in izstopil od društva in obenem od K. S, K. d. Mo j mu v zgledu je sb I j! (udi večje število drugih.
Pri odhodu v staro domovino iskreno pozdravljam vse .sorodnike, znance in prijatelje v India-nopilis kakor tudi člane društva "Krtuice Pi šeren" in vse člane S. N. P J., h r jim kličem: "Ži veli!"
Končno še "pozdravljam" pin-kirtonskega delavskega ovaduha J. Ž. in njegovo kolo-mbo ter se mu "zahvaljujem" za njegova izdajalska ovadušiva napram mu-juti sorodnikom.
" La Provence" na oceanu, 20. scptni. llioT.
Krnu !'\il< tič-Kovnjanov.
JAVNA ZAHVALA.
Mi delavci v državi Minnesota si iskreno zahvaljujemo članom »'rušiva " Bratoljub S. N. P. J., ki so darovali +-S \ podporo našim brat m delavcem, kateri so vsled štr^ijka že okrog dva meseca bri'z dela.
Veilno jim bomo hvaležni, in kadaMmdo oni v potrebi, spomi-njiili se jih bodimo i udi mi.
M vele tli, Minil., 12. sept. 1!MI?.
Jidin Movent b. r,. tajnik Kveleth Miners unije.
DOLŽNOST? ČEGAVA?
Pripeljati in vzdržati ves na tod na tem, da si pridobi in ohrani telesno ntoč, jo v resnici tajna ! c olžnost. Cega\a'.' Nemogoči jo ! j« res . m jiti z z ikmii ali v silit i pod kazni jo, venda/ ni-li dolžnost vsakega človeka, da vzdržuje se-be in sv. jce v dobrem zdravju in n oči.' Delajmo tako iu ne bo dol po, ko postane naš narod naj močnejši na svetu. Ozirajmo s na
Podla laž je torej, kar piše A i atiirne zakone. Kaki r hitro /,t s., da me je društvo enoglasno čutim, n- priliko v našem telesu, izobčilo. Vi pobožnjaki: ali >e ne rabimo takoj Triticrjevo zdravil-sramuj te svojih lažij Prepriča-; no grenko vino. Ono deluje di ni b lite, vi plesnjivi svetohlinei.i rektno na prebavni sistem in preda mi pri poštenih in značajnih1 preči vsako n. p avilimst. Vzdrž l.-iideh niste vzeli ugleda,,če la- [ dober apetit iu ■ krepi organe k žete, d« str m izključili od lice-J pravilnemu ■sprejemanju, pVebav merske in farizejske j duote; kaj-! Ijanju in oddajanju hrane, On ti vi vsi dobro veste, da sem od-. obnovi kri. ojači živce in da moč st pil sam! Ž- tri mesece poprej celemu telesu. N. dopustite, da sem pou dal, da nameravam od- vaši prebavili organi oslabijo. V stopiti od K. S. K. J.. - ako ik i elo društ vo, pa jaz .s nu.
Ako bi vas poznal svet. kakšne) kreature da ste. kakor vas po-ziPani jaz, gotovo bi se nbraeal vsak ipošien človek s studom bili
VUS.
\*i podli in nesraimui pi,see t.eli j lažij, vi ste vzor pravega katoliškega moža. - a še boljši bi bili.! č, bi poplačali svoje d Igove, ka-teje hte naredili, da ste mogli iti v dru/fbo pouličnih židovskih vlačit g!
Iu vi drugi častiti katoliški možje, pa tudi delate čast pravilom K. S. K. J., posebno kar se tiče člena II, točka 2! IJlavnTrPje
slučaju vsak' . slabosti uživajte Trinerjevo zdravilno grenko vino.
Dobiva se v vseli lekarnah in pr izdelovalcu Josipu Trincrju. 71)0 So. Ashland \ve . C ' -ago. II*. '
Listnica uredništva.
Dopisnik iz Chicage: Na d p
se brez podpisa se 11 oziramo. Sicer je na vsa *tv:ir preinaicn-kostna iu ne spada v list.
M. Ž. v Barberton, O.: Ne im temo še v te j številki; imamo š htarejse dopise, ki tudi hoc j' priti na vrsto. Dopisniki se jezijo, a vsem ne moremo ustreči, pri najboljši volji ne. Prihodnjič.
GLAS SVODODE
Slovenska Narodna
Podporna Jednota.
Nadzorniki:
Pomožni odbor:
Bolniški odbor:
h sedežem v Chicago, Illinois. Predsednik: John Htonich, 559 S. Contro Ave., Chicago, 111. Podpredsednik: Matija Stuohen, 443 Main Str. La Salle, III. Tajnik: Mautin Konda, <51)51 Loomia St., Chicago, III. Zapisnikar: Anton Mladič, 937 Blue Island Ave., Chicago, 111. Blagajnik: Fkank Klohučak. 9617 Ewing Ave., South. Chicago, 111. Dan. Badovinac, Box 55, Du'pue, 111. John Veršoaj, 1411 Clarence Avo. Chicago, 111, Matija Stuohen, 443 Main Str. La Salle, 111. Martin Potokar, 5t>4 S. Centre Ave., Chicago, III. Mohok Mladič, 017 S. Centre Ave., Chicago, III. J ako h TisoL,900ti Strand St. So. Chicago. 111. Maktin Skala. Box 10">(» Ely, Minn. Josie Matko, Box 181 Claridgo. Pa. Matija Pečjak, 819 Chestnut St. Johnstown, Pa.
VSE DOPISE naj blagovolodruštveni zastopniki pošiljati na I. tajnika Martin Konda; denarne pošiljatve pa blagajniku Frank Klobučarju.
Osrednji odbor S. N- P. Jcdnote ima vsaki tretji četrtek svojo redno mesečno sejo. Opozarja so vsa društva, ki imajo vprašanja do odbora, da pravožusuo dopoSljejo svoje dopise jednotnemu tajniku.
V obrambo.
a
Enostransko demagoštvo.
jem letaku. a v oči ga bode zbitika knjig, ki vsebujejo najm»-vejšo vido un vseh poljih elove* škega ninpredka!! — Za "moderno" smaltiM on to, če ujame kje 'kako latinsko, ali grško besedo, katere pa seveda ne razumi, in jo .štuli tja, kjer j«' bnv. pomena in naravnost smv&na.
Na nekem .mestu pravi ta skva
Neki Frank Pdilrič piše o meni v svojem fa.moz,nem letaku, ki jo
izšel par dni prod konvencijo, ta- ,	,
ko niz žaljivo in arogantno, kakor	t dozo . da sein bil bled ko
da bi bil jaz njegov sluga ali hla-1	".u je sanjalo ij
...... Ne zdiolo bi se mi skoro v-red- " 'da je mislil pri pranju teh
L odgovarjati na njegov, pri^ M'^1 .,, sebe ko je stal kakih 10
sinodu rije in zavijamo«, a a oziroan m...... mi. rumbled pred sodnikom
mi »avimst hočem to storiti, tla si j Land is m in p ■ .mi jceljal v svoje 1W. \M kdo mislil, da s X me Petri- opravičenjo par no razumljiv, h bo.
čn»ve b nnbe ubilo.
Predvsem moram (»meniti. da se na rečenem lotrfku možakar sploh ■ni podlpifcal; iz katerega vzroka, rje vem. Tudi linijskega zna
st 11. tre-oe s,* kakor bilka ua votli. To j«1 bilo takrait, 'ko je ploskal v sM.lni dvorami v svoji prifrknjen*). sti in hoftel steni p.ikazati ntjust.ra« šenost. Toda n-uUMinost.. dolgo
.- U't- Will. «	• —	■■ ------' ,	.	.
Iti ieini pogumi -laz m ni sta ure in aminja n na umu lecaKU, m m j< i
ipottanHhukem moral tiskati v kaki .skolwki tiskarni. Ti je hudi značilno za tako "zavednega iu od-ikiritega (t) soo i j a lista " !
Kakšno službo si in opravljal v si arom kraju, to je postranska stvar: rečem pa lahko, da sem ostal pri svoji utroki, pri pisanju, in da Ht4 uikaki r ne bom pustil ko-■maiudinati od IVtriča, kiaj imam v svojih novimvh tiskaiti Ln kaj ne. Jaz sem odgovorni uuvdnik in in
ilnove prod tem sodnikom miriio-dušno in brez t ivpotanja, ker seun vedel, da ji1 stvar (i>og za dušev-tiio sViobi kn, katera me je spravila na zatožno klop, — vredna, da s- za njo dtrpi. Ko pa sem takrait Petriča gledal. bledega ko vosek in tresočega se na eOletu telesu kot bilka v vetru. tedaj sem videl, iz kake »molče j • pečen nje-gov zna;'a j in njegova neustrašeni. st, iz tiste moke n umret", ka-
ni arevolucijonira.la. Da se je proti meni namenoma hujskalo in da jo bila eela sifcvar preračun jena, to so-uni neka'teine osebe pozneje naravnost. q>o ved ale, in liwWfeo budi z imeni postreže'!!), Če bi ne bilo toga zahrbtnega splekarjenja, ki se mora vsalkemu dostojnemu iu po-, steno in pravično mislečemu člo-vieku studiti, bi nikdar ne prišlo do tako burnih prism nov pri zadnji sej i d rušiva " Narodni h Viteze v", kjeir je doslej vladala bmattkkai -loga in najlepši idilični in i r. Sice r no pa pri te*m kompletu sodelovalo tudi razne ma-b-nkdsliiie os tujosti, ki jih pa nečem omenjal i.
Jaz kar.naravnost i" odkrito tukaj povem, da b.> list "Glas Sviobodd", dokler boni jjiz pri njem, proti vsaikorsni koruipoiji in proti oni biiiavščini. s katero prikrita korupcija škodoželjno in l,riiwnfu(joče napada očitno korupcijo, kričeč: poglejte lopove, kliku su črni, a giejllte nas, kako miio wli!
Žalostno je le to, da smo Slovenci tako lahkoveren narod, in da tiste.uiMi najbolj zaupamo, ki je najbolj glasen.
Ivan Kaker.
Naznanje.
uuz sem wipuvnu .............. ..
PuiHč m kadar kaj pride, uigram	tera so pomete po Hel. m se jo
le m pretrpeti, in ne «a. Ce bi «e -vniliam v.vse.------
jaz v njegovo rok.delst vo. v pe-	Na im ne ni ni'kxlo uplival pri
kanjo, utlkd, potem 'bi lahko on	i v ievan-ju :i7. številke "(iias
meni kaj pridlpisoval iu me kriti-	Svobode", katera je povzročila
koval. Ko bi on ».stal pri svojem	toliko krika iu krivičnega - iinni-[Mhštunom in lvoristmmi delu. prijM-ujn, Storil s^rii, kak. r >.-m mi-
peč-eiiju krnil a. potem bi more-	sli!, tla jc prav in pofttono. Dalsem
I,iti še uwtiVaril kaik produkt, ki bi	i.bema -tiMiikanna pirostor. C ani
bil | jut Umi v prid in služil v te-	. euitralneiru .d'boi\a s., imeli ravn .
lesno'hrano. TI. delo mu noče	laik«, pravic.., 'a m- čuje njih gin*,
nič kaj dišati, marveč se je raje	ako:- čla--ii opozicije Ti ."lani so
poprijel črnega d magogstva, ki	vtihio mpiv/enitirali S. N P J
m- kiVŽe v njegovih neslano pisa-	! ttere glasnilo j« la list bil. Naj s« nih člankih (?), katere skuša raz-, jo\prvj g« , lilo. kar že hoče, - tmk aim lWlkim iniljevati. Toda vom njim nas[iroti sem )>il t.iukorekoč
Met se je tega brev.miseki-oga "i'i-	monvlično zavezan, dati jim v H-
divide a lista" že naveličal. nje-	stu priliko, da se branijo, —- ka* gov "kulividuHilizem'! je 10 pre- ker sem <lat priliko tudi opoziciji,
Kavi ji v in lueti-een. Noben časnik	da je ja-vnio povedaUi svoje ,,.bdoI-
ga ne piMi bli/u. tudi	žil ve: Ni bila moji stvar, pr isko-
" Prol saree" ga je bojkuil iral!	'vati, kdo ima- prav iu kdo n«'. Na
iu ko le ni odneha! izsiljevati svojih . sl-irij temu časniku, m rali so končno tega človeku s silo, t. J. s in -ttmi. odgnali < 1 uredlninke mize, Pctfl en ličil temu je bila. da jo m,sil več te din o v razliit oihnaz. -kakor da bi inu kdo s krampom pti.šral iwisMiiiilnijono kri! Tuli pr 1 pa.rUl:i ga j«' neki rojak radi
drugi tirani lista in v prejšnih Št< v i Hi ah jo priobčila opozicija članke, ki so bili naperjeni p >■ svli ji temi nci pro!i do^edajnumu | n mtraliH-inu oilboru. Kot časnikar, nit.'i*4iI sein biti niu-Ii strantkiifini, j l:ot d<degat pa bi tudi storil svojo, iloishiost. iu nikdio nima pra- j 'vice tl.i su'inni.s'iija ua pollagij
te nkgiivo nudležiHKsti (wiibO/al svojih i/ zraka vzetih domnevanj,' dh'tem po glavi. - ker njegova | " Da sem dal	obema!
pie lrzri si je res taka, d,a ni dru-1 straurkiinm, t., je nekako balansi-j ge pomoči.	ralo ob jestran.ska pivd-lmeivunjn. |
" Kaiko ta človek v-ako. tudi naj-j M;km» s. ru jaz storil le svojo dol/, bolj dolbro in pri|H>ri>čljivo stvari i.»s-t k»4 netpristranski easnrkar v slabo obrne iu zavije, knae .wo. fV je potem prijel P trfcč Ln nabito to. dlii 'mi očita zbirko knjig, ravnost silovito iu arogantno za-Tcg;i p i ni pnvela!, du si jih je ! hleva I jriobe. nje sv<»jcgn. del.. sam i.tl pri.m m izposoje val. in ma m -miseln.-ga. deloma pretira«]
ga ipisan ia, ~ t nima ni kakega j
N kateri naročniki na "Svetovne uganke" sn s*- i/razili. da je nerddn pošiljanje naročnino /a vsak zvez.'k piwbej, ker je t i vedno pošiljanje zdriiKiuro z nepotrebnimi pi vtuimi siroški. Tu li jaz si m t ga mnenja. Nekateri ia ročni ki -> • vsledtega podali naročnino kar za več zvezk* v skupaj: drugi so se pa s tozadevnimi i. p rušim ji obrnili uihhio iu zebli še drugih pojasnil.
Na vsa Ia uprafianjii odgovur-jam sledeče.
"Svetovne uganke'' bodo izbijalo v zvezkih po lOo v pr^s edku približno vsake 14 <lnij ali štiri tedne. kakor Uo ipae delo v ti skarni naprnlovalo. \'se'b z.vo/kov bo 1,"i, nrorda par več; danc-s tega še ne morem natančno povedati. St le ko bo prvi zvezek tiskan in gotov, se bo dal to presodili, kar bom svoječusiio že sporočal. Komur 1orej pošiljanje naroenine v znamkah za vsak zviv.ek posebej ne ugaja, je na prost, voljo dano, naročiti se na več zvezkov skupaj. Steni se tudi meni delo obi.jši iu razno drugo sitnosti prihranijo. 'I udi se lahko združi v enem kraju deset ali Več naročnikov in f ' upaj pošljejo naročnini bmli-si , i prvi In disi /m več zvezkov. Pri seli takih skupnih naročil vab poslal se b.> en izvod po vrhu kot nameček.
Ko bo pi vi zve/ek g* tov, ga takoj n ip sij m ua vse naročnike.
Živo zanimanje za to poduči,j h vo knjigo in nenavadno veliko števil naročnikov, ki so se oglasili takoj po prvem ozuanilii iu ki se se vedno oglašajo. me je napotilo. da bom trajno izdajal take poljudno pisano znanst vene si vari v zvezkih, ki bodo imeli uas v
"Izobraževalna knjižnica". Ko
bodo končane "Svetovne ug.in-ke'\ pride na vrsto druga, ravno-tako zanimiva snov. namreč: "Pa-peštvo in njega socijalno-kulturni npliv na človeštvo", iu poznoj« zopet kaj druzega.
Na razna trprašanja glede kiiji-ee "Moje verstvo" odgovarjam, da prid.- tudi to delo v kratkem v iisk; a to bo sam ena knjiga in b. stala $1. Nan čila s,- '/.■• tudi si daj sprejemajo.
Ivan Kaker.
(12!i laflin st
koršno zavzema prvi moderni zastopnik to vede oziroma naravnega rntzvoja človeštva gietle njego-,\e zgodovine Od prvih početkov pa do današnje steipinjt* kulturnih narodov iu glede evolucije duševnih zmožnostij čl, veških itd. Do-.sedaj tava naše ljudstvo v barbarskih srednjeveških verskih nazorih in drugih tradieijoiielnih lin žoh, — in ni čuda, da imajo razni ljudski sleparji tako široko polje ya svoje "uspešno delovanje iu ...srečevanje" naših napram takim stvarem lahkovernih ljudi j, ki pa tičijo na drugi strani do grla v predsodkih, če jim hoče kdo resnico povedati. Skrajni čas je torej. da stopimo v kolo drugih iz-bražetiib narodov.
Vsak Slovence, kateri količkaj stremi po samostojnem mišljenju in po samozavesti, ki razlikuje človeka od živali ali pa tudi oil duševnega sužnja nesmiselnih nazorov, — moral hi si t: delo naročiti. Znanje teh preko r i stilih stva, rij je posebne vrednosti za <le-lavee. Dokler človek no pozna zgodovine svojega izvora in lladnJj« nega raizv. ja iu dokler ni natančno poučen o vseli razmerah današnjega življenja, ki ko le narav, na posledica lolgol raj nega raz-vitka. no more tudi razumeti, kak pomen ima naše življenje, kake dolžnosti iu pravice ima dn sebe in drugih. Ko k do ljudje to razumeli, šele potem se bo fnoglo uspešno pričeti z zidanjem novega družabnega reda, katerega si resnično želijo vsi pravi človekoljubi. V-. stranska izobrazba jo temelj. na kujem k slal prihodnji družabni red. Po^affliczni članki, polni lepili fraz, ki pa \ resnici nimajo nobene opore v naravnih pojavih in kritični logiki, niso dosti vredni ter ilelavvko Ijudslv . lo begaj' . Tako pisanje dela le ih m vii omilil I jivee. ki se zopet iu zopet povriičajn nazaj k svojim starokopitnim verskim nazorom, kateri st jim bili vcepljeni že v zgodnji mladosti.
I' -.1 itaiin \'am. cenjeni ure I i.ik. da st. sv ]. ti i tega težavneg . delo, in ne brigujt. se z,i žalitve i nih. koji.li znanje obstoji ed i mile v sKinničeiijii. obrekovanju, zabavljanju in hujskanju.
\'sak roj i s naj bi se brez obotavljanja nitr čil na to prekorist-n . knjigo, katera bo prvikrat odkrila rojakom v slovenskem jeziku vse skrivnosti življenja.
Živela resnična prosveta. — a ne I is! a kričava modrost in izzivajoča domišljav, st. ki je ponekod! tulcu zel udomačena!
Samot a ree.
Čas in denar trositi
po mestu, pri tujcih se okrog ozirati,— to bi bilo pač nespametno, če se Ti ponuja prilika v soseščini med domačimi, — to moraš sam priznati, — ali ne 7
"Kaj pa to?"
Prav nič nenavadnega, in veti-liar za Tebe dosti važnega----
"Kaj neki?"
to-lc: v staro domovino se hočeš vrniti, — iz stare domovine nameravaš dobiti brata, sestro, ali nevesto--
"lies mislim to storiti!" —
Pridi torej k meni, in dobil boš parobrodni listek za katerokoli progo in za najnižjo ceno.
In še nekaj! — Ti denar domov pošiljaš ?
'' Ifcs j e tako!"
Pri meni storiš to varno in ceno, — ob išči me, in zadovoljen boš z mojo postrežbo.
Ne pozabi, da zavarujem proti ognju in mv življenje, in vedi tudi, da prevzamem vsake vrste tožbe. ki jih izdelam za mal denar s kolikor mogoče dobrim uspehom.
Notarjev je dosti, toda v postavah izkušenih malo. C'e potrebuješ dobrega notarja, obrni so na-me.
Razun zemljišč in farm v Michigan u (glej današnji oglas!) imam tiidi v državah Alabama in Texas izvrstna zemljišča. Kdor se želi naseliti, naj mi piše.
Obdelano farmo po vseh državah in v Kanadi preskrbeti mo-iem vsakemu v, bližini njegovega bivališča.
Posredujem pri prodaji iu zu-n enjavi razi; .vrstnih posestev in ia zemljišč.
Lote, nove in stare hiše v vseh delih mesta Chicago preskrbim kupovnlcetn, — vse to storim točno, pošteno in v popolno zadovoljstvo naročevalcov.
Mu - go letna izkušnja v teh stro kali stavita me v prijeten položaj, da zagotavljam slehernemu, ki potrebuje mojega posredovanja v vseh navedenih zadevah, najboljšo postrežbo.
Tudi v sobotah popoludne iif v nedeljah p red p (ludne pisarna odprta.
Na-me so obrniti, pomenja
pas in denar hraniti!
JOHN J. POLLAK,
Ii :>:14 \V. I H. Street Chicago, III.
Vsak slovenski delavec mora citati "Glas Svobode"! Sodrugi, širite gal


UlJ
I Ji
• SLOVENSKI DEL. PEV. ZBOR "OREL"
M .
priredi v proslavit svojega peti« t nega obstanka
H	izredno veselico
m
\ soboto I OKTOBRA 1007.
v Narodni Dvorani na Centre in 18. cesti.
Ker kodo nastopili razni p vski zbori (slovenski, hrvatski in češki) in so nekatera društva /n obljubila sto jo udeležbo, obeta biti ta veselica ena naj znknvnejSih.
llujfi Id. (t iil i u- v ii.iue-abro mm številu!
mm
DIO
ODHOK!
»mm
Poslano.
nios
se d i mi .je knjigi oaj.fi p-ovol U; y»j.:iiž
»rej
mu ma poti in mu pomena za ja vn- sLjShvr pa .ini jo 10e. I
a razžalitev! Ali ni .v -1 vo. ali se
iibro zuan* . tla jr-bilo IVtrieevo [>i stopanje k* neke vrste provoka
dok more tak čk vek inwn »vati i eij«. -sugeriraiia o l meni sovraž civiliziram čl ivek, ki" se irtvko ob-j ne strani, katera me je skušala * rJBŠa?! O "modernih" mislih, ojnn/niimi obljubami in grožnjami
"iiMHleiwm" na-prMku kloiH'ta ta : za--c pHdobimi. Ko m ji je to po-
demagog in čudlni učenjak v svb-1 resnočilo, pa je duhove pr^ti me-
<"'ital m* n \ Vasem listu, da bole "Svetovne uganke" začeli lajati v pi saiuc/.nih zvi zkih j>o ln si jih lahko vsak na* biivi. pa ni stvari v s1 venskem slovstvu b jj nujno potr«*bno. kakor poduk ljudstva v naravoslovju ali spoznavanju narave in v vseli drugih važnih stvareh, ki globoko posegajo v človeško življenje, — posebno s stališča, ka-
l*ozo rt
Pozor!
Slovenci.
"Salon" z MODERNIM KKULJlNd l
Svežo pivo v so<lčkih in buteljkah in druge raznovreine naravno pijače — tiajltoljš«' in najfinejše uftijske smodki čedno prenočišče za nizko ceno
i
Vsem Slovencem iti drugim Slovanom so pri porot
Potniki dobe Postrežbo t«»čna in liborna.
Martin Potokar, 551 S, Centre be. Chicago, III.
H
GLAS SVOBODE
VESTI II SURE DOMOVINE IN
i i
Utrjenje Trata.
Odkar we Italija tako pri.Ttrf) oborožil je, /lasti pa povečuje \i < bnavlja svojo mornarico ter gradi trdnjave ob avstrijski meji, «0 začeli tudi Avstrijci nekoliko premišljati, ali bi ne bilo morda dobro, ako bi ae tuikli sanni nekoli-'ko bolj pobrinili za varnost svojih mej proti Italiji. Zlasti o utrditvi Trata se je pisalo že mnogo. Sedaj priporoča neki dr. Nord načrt, ki ga je sestavil žc prod več nego 30 leti general pl. Herman. Temu so ui posrečilo, prepričati avstrijskih v jaških krogov o ugodnosti svojega načrta; pač pa so se ga j olastili Francozi in Angleži in so po njein zatrdili več svojih pristanišč. Ta načrt obstoji v tem, da In se sezidale nad 1'unto Franco pri tlradežu in nad Koprom v Istri, ob kateri črti je morje široko komaj IS km., trdnjavice, in sieer dve na širokem morju na umetnih otokih, na vsaki strani na bregu {»a po ena. Te trdnjavice bi obvladale celo črto in bi za-branile tuji mornarici uliod v tržaški zaliv. Ta način utrditve bi ne bil predrag, ker jc morje v tržaškem zalivu zelo plitvo.
V Velikovcu
na Koroškem, kjer .so se vršili cesarski manevri, so aretirali nekega laškega častnika radi vohunstva. Piše se Zonzoli in je pomorski častnik. Sedaj se vršijo pogajanja, da ga izpuste. Kmalu po končanih vajah pa so videli v Ljubljani in drugod v visočini :MXN> metrov velik balon, ki se je pomikal v smeri proti Italijan« skem. Sumi se, da so italijanski ogleduhi opazovali -z visočine avstrijske vojaške vaje.
Oproščen morilec.
V	egorski Beli Cerkvi se je imel dne 28. avg, zagovarjati 17-letni Ne rja Jovauov, ker je umoril dvojega nezakonskega odeta PoSko fctefiuuuva s sekiro. Štefanov je živel 32 let z neko Ma-sin Jovauiov »kukaj. krnela sta 12 oltjrok. Zadnji «'as se je oče tulili pijači. Nekoč je prišel pijan domov in zagrozil svoji nezakonski polovici, da j<> umori. Sin pa je branil mater in ubil očeta s sekir . Pri porotni obravnavi je vse priznal in bil oproščen.
Tifus v Postojni.
Tifus, o katerem se* v staro-krajskih listih veliko piše, ae vedno bolj razširja. Bolezen je menda nastala vsled slabe vode. To« da sedaj ni več toliko kriva voda, kakor pa nalezijivosU V teku 14 dni j je obolelo na tifusu 2C> oseb.' Vsak dan pa jih pomrje večje število. Oblastva store, kar je v njih 'tuoči, da se ta strašna epidemija meji in poneha.
Velik požar.
V	lljuru na < ►genskem je zgorel velik parili mlin z 200 vagoni žita in (HXK) vrečami moke. Škode je skoraj 2 milijona kron. Zgoreli sta tudi 2 osebi. Požarna hramba je bila tako vzorna, da ji je zgorel v t. z brizgalno vred!
Mrtva ženska porodila.
V	vasi Budinščiua pri Pctrinji na Hrvaškem je porodila mrtva 11)letna kmetica dela Sekulič o-troka, ko ji* ležala ua mrtvaškem odru. Seveda je bil otrok tudi mrtev. Je I a je bila omožena od lanske jeseni in njen tm« je od lanske spomladi tukaj v Ameriki. Pri ljudeh je ta slučaj vzbudil veliko pozornost. — Ce ni to le časnikarska raca?
Ogersko delavstvo.
Ogerski parlament se sestane 10. oktobra. Socijalna demokracija proglaša, da bo organizirano delavstvo pričelo 10. oktobra generalni štrajk, v katerem bo vztrajalo vse dotlej. d«»kler vlada striktno ne obljubi, da izvile nemudoma volilu reformo na podlagi splošne in enake volilne pravice. "Nepszava", glasilo tam-
kajšnih sodrugov, poživlja somišljenike, naj smatrajo 10, oktober kot praznik, na katerem mora mirovati vse delo.
Ogenj.
V	(lornji Senici pri .Medvodah jc pogorelo S poslopij, med temi
hiš. Škode je okrog 32,000 K, zavarovani pa .so bili vsi pogori lei le za -K K K) K. Nekdo je v svoji hudobnosti za^gal, — a kdo, st! ne ve. Iz pogorelih hiš so ljudje rešili vse, kar je edino zasluga gasilcev, ki so storili vse, da pomagajo svojemu bližnjemu.
Živinska surovost.
Ob priliki letošnjih cesarskih manevrov na Koroškem, .dal jc neki topničarski poročnik privezati topničarja, ki je po nesreči prevrnil imudcijski voz, pri čemur je bil ranjen konj. Topničarja so na rokah in nogah zvezali in z vrvjo vzdignili na drevo, kjer j. tako visel eno uro. Kmetje so ga opazili, šli k majorju in tako protestirali, da so morali vojaka i d vezat i. Poročilo je nekoliko neverjetno, ker je pre« živinsko in privezovanje nekaj let s. m v avstrijski armadi odpravljeno. Dognnna istimi pa je, da se je z vojaki v drugem oziru kruto iti nečloveško pi stopalo, tako da jih jc mnogo vsled naporov iu drugih neprilik pomrlo, iu da so končno morali državni poslanci vmes poseči in napraviti trpinčenju konec.
Stavkarsko taborišče
v Stolnem Belemgradu in Oger-skem j*' oblast, razpustila iu izumila strankinega tajnika in pa tajnika deželne zveze. Zaprli so sedem stavkujočili delavcev. — To je ogerska justica!
Kmečki fant in komtesa.
V	ltevalu na O gorskem je kmetski fant Andraszik odpeljali hčer tamošnjega veleposestnika | grofa Pongracza v neko sosednjo vas. Mladi parček se je kmalu nato vrnil ter nastanil v bližnji vasi. Vsi poizkusi, ločiti mlado kom-teso od njenega ljubimca, so bili brezuspešni. Tudi ponudba velike apauaže (rednega letnega doneska ■ s katero naj bi se omak-rila v Ameriko, niso nič izdali.
Tržišče z mladimi deklicami
so odkrili v Budimpešti. Neko dekle je ovadilo policiji kavar-narja Windsor, tla jo je nagovarjal, naj vstopi v neko tolerančno hišo v Szegedinu. Preiskava je dognala, da je kavarnar s tovariši imel obširno trgovino, pošiljajoč svojo "robo" po vsem Ogerskem, v Nemčijo, Srbijo in celo v Ameriko, dobivajoč za posredovanje od osebe po 1000 kron.
"Pohabljena" roka.
Neki 17-letni Ivan Bobnič je hodil po Ooricl okoli beračil; pripovedoval je, da ima eno roko, katero je držal skrito, pohabljeno. V Št. Petru pa mu v neki hiši niso hoteli dati miloščine. To ga ji- tako razkačilo, da je pozabil, da ima eno roko "pohabljeno". Mahal je okolu z obema ter žugal. Nato so ga djali v zjipor, kjer mu ni treba pohabljene roke.
ODPRTO PISMO SLOVENCEM.
Cenjeni Collins Medical Institute!
Vam naznanim, 'da sem poginoma ozdravila po Vaših zdravilih. Sedaj ne čutim n bi uih bolečin več, za kar se Vam srčno zahvaljujem. Ce hodem še kedaj bo-lana, se bodem že vedela kam obrniti in tudi drugim Vas bodem priporočila.
Ostajam Vam hvaležna do hladnega groba.
Marija Meglič, 11 US Western Ave., Chicago, 111.
Brez Zdravja-ni Sreče.
The Collins New York Medical Institute.
V tem mnogo let obstoječem zdravniškem zavodu je na'čelu zdravnik "Specialist", kateri ima veliko izkušnjo v zdravljenju vsakovrstnih boleznij. A v svoji mnogoletni zdravniški praksi, posvetil je največjo važnost zdravljenju. Akutnih kroničnih in zastarelih boleznij /MOŽKIM ŽENSKIH IN OTROČJIH.
Iz vseh krajev širne Amerike že mu zahvaljujejo ozdravljeni bolniki popolno ozdravljenje boleznij z ninogobrojniini pismenimi zahvalami.
Kadi tega poživlja, da se obrnejo na njega Vsi, kateri so bolni slabi irt nemočni in katere
drugi niso mogli ozdraviti. Kakor hitro Vašu bolezen-natanko pripozna — takoj se Vam v obširnem pismu v materinem jeziku naznami celokupno stanje Vaše bolezni — kakor tudi navodilo, kako so imate ravnati in zdraviti, da čim prej popolnoma ozdravite, — ako je potrebno -- pošle Vam tudi potrebna zdravila in sredstva s točnim navodilom, kako se morajo rabiti.
V dokaz njegove spretnosti nekoliko pismenih zahval in slik od ozdravljenih bolnikov.
Ozdravljen od mnogoletaana reu inatiima, bolečin v kosteh in iivčnu boleznl.
Mike Novak
tljS Molilni Ave, I'm lilo, Colo.
Stavni Medical Institute!
Stein piiinoMi v: Vam tahvalju jem, ker »te u/dravill inujis del« trike notranje Iiolrzni oteli mu iivljeniti pomočjo VaSili dobrih rdravil. — tli) »om pri ninoflh zdravnikih in v^aki mi je rekel, d a moje tlele ii«i inoro otdravlli. Srčno ne Vam toraj zahvaljujem In dovolim! da ne tu natisne v ču»o-plse, da vidijo rojaki, da ste Vi rdini 'dravulk, katei i v resnici »a-morc ptimogall.
Toliko na 'nanje naSitn rojakom v Ameriki, — Uilti ini »e do uruba Vam hvale/ui Sem Antulit
M Washington AM-. Cnlmi,bus O
Jaz se Vam lepo zahvaljujem, ker sle uie ozdtaviii. da »edaj popolnoma dobro iliiim, kakor da ne bi bil nikdar nitih.
1'riporočam Vas viem rojakom šum« Amerika kot najboljšega zdravnika ter Vas pozdravljam 1'ctcr Alkimija Hm Trlinountaiu, Mich,
Vam mznnnitn. da sem iioimiI-iiottia ozdravila po Vafih. /dtavilih da ne čutim Ilikak* bolečine več, Za kar De Vini »rečno Zahvaljujem. Če bodem Jc krdaj bolana, »e bodem vedela kam obrnili in tudi din-slin V.,. prtproiam.—Vas pozdravljam Vala. do groba Vam livalclna Marla Megli«.
11f>n VVeitein Ave. Chicago Ills,
Ozdravljen bolezni na očeh, glavobola iu Kumenja v oiesili.
John Polanc.
lioi 151 Kock Spi i lit i. VVj i
Rojaki Slovenci ! ako se v katerem koH slučaju obrnete na naš zavod — tedaj želimo, da nam točno opišete Vašo bolezen, koliko ste stari'' Koliko Časa traja bolezen ? in vse druge podrobnosti javite. Vsa pisma naslavljajte naravnost na :
THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE
140 W. 34th St.
Dr. R. Mielke, Medical Director.
Nev. York, N. Y.
Ako osebno pridete, javite se v oflisu našega zdravniškega zavoda, —ordinirajočemu zdrav-niŠkemn direktorju vsaki dan od m ure du poludnt; do 5 ure popoludne. Ob nedeljih in pzaznikih od 10 dopoludne do 1 popoludne.
Slovencem in bratom Hrvatom v Cblcagi naznanjam, da sem svojo gostilno opremil z modernim kegljiščem iti tako svojim cc. gostom pripravil najboljše zabavišče.
Vsem bratskim društvnm prijxirociim tudi moje dvorane za društveno sejo, Bvatbe, zabavne večere itd. dvorano pa -za narodne in ljudske veselice.
veliko
Cc. gostom so vedno na razpolago najboljše pijače, unijske smodke in prost prigrizek.
HiT" Potujoči rojaki vedno dobro došil!
Priporočani bo vsem v obilen poaet.
Frank Mhulic,
;>H7 H. Pen tre Ave.	Chicago, III. U%
IŠČEM Janeza Suštfupr, doma iz Poženka pri Cerkljah, podomače Kleparjev. Sporočit mu imam nekaj važnega iz stare d« movine, zatorej prosim rojake, kateri vedo. za njegov naslov, da mi ga naznanijo. Frank ltarle. Box 1017, Ely, Minn.
Ni kak ma/ač!
Dunajski zdravnik.	Hitro in gotovo ozdravljenje
vsakovrstnih l>oloznij, in to t«rajno, ne samo za nekajčasa Zdravim temeljilo razne tajim moško bolezni, zastrupl-jen je itd- Mnogo ljudij prihaja k meni. ki so izgubili &-yoje zdravje v raznih tukajšnih klinikah iu lekarnah in isk'Mi pomoči pri takozvandi '"profesorjih" zdravilstva, kateri se pa na zdravljenje bore malo razumejo.
Obračajte se na
zdravnike, ki v svoji stroki res kaj razumejo.
Šolal sem sena dunajski visoki šoli, ki je eno uajgla-■ovitejših vseučilišč. Obsežno zdravnišf o znanje, ki st m si ga pridobil na te šoli. kakor tudi lo letna ptuksa ua-posabljata me, da zastavim pot vsaki bolezni.
Jaz Vam pismeno jamčim, da Vas ozdravim temeljito in trajno.
Cene niske, vračunana so pri tem tudi zdravila. Zdrainiški svet zastonj.
Ordl n Irani > d It. ure zjutraj do s. ura /večer. V nedeljah od 11 I«, ure do p. DUNAJSKI SPECIALIST
PRIJE1N0 UMSKO IN POMLADANSKO
lutnji'v Itillj > In drui:« kraj- ob adfijantk'tu m r)u v« tu (-r— »k rlil m h ra tkutau*
CUNAHl) LINE
1'KIJVAŽA L.I I'M IN KLAGO ČEZ CH KAN
GIBELALTAR, GENOVA, NAEPEL 110.
I.KI'1, VELIKI IN NOVI
PAKNIKI NA DVA VIJAKA "CARPATHIA"	13,600 ton.
"SLAVONIA"	10,600 ton.
"PANNONIA"	10,000 ton.
-ULTOniA"	10,400 ton.
Iz New Vorka odplujejo NARAVNOST V ITALIJO.
Obrnite bo do naših zastopnikov kateri Vam dajo potrebna navoda la o cenah in času kedaj parniki odplujejo.
F. G. WHITING, ravnatelj. t»7 Dearborn Str.	CHICAGO
NAJEMNIK k VANA,
Izdelovalca
Bodovice mineralne votlo in drugih neopojnih pijač.
62—81 Fisk St, Tel. Canal 140o
Krnil Kachmaii,
580 S. Centre Ave , Chicago.

I'nivrlovnlnl Zdrav tiik /»v.«|.i
112 Clark in Washington ulica CHICAGO, ILL.
Central Medical Institute-
Izdeluje društvene znake, gumbe, zastave in drugo potrelisčine.
ATLAS BREWING CO.
sluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najtiolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena,
| LAQER | MAC1NET | (1KANAT |
ltazvaža pivo v steklenicah na vse kraje.
Kadar otvoriš goBtilno, ne žabi se oberniti do nas. kajti mi te l>odetno zadovoljili.
Si
gwwwiffwiffwirnifitfwis t-

MOOKIINI FOTOOHA« FIČNI ATELIJE
L. Hagendorff.
- Vogal Reed in ^)regan ul. ^
= V MIL WAr K E E. W1 S. ^ = ^
: Znižane cene za poroč- ^ ne slike.
00873406
18222109
OLAS SVOBODH

RAZNO.
"NI NEVARNOST
j*

ai mislijo nekateri Ijtnljo v začetku bolezni. '"Saj bode samo izginilo, Ako ho prilika enkrat opusti jo nevarnost kintdu na krmilu. No čakajte da greste v posteljo, ninnak poslužite so hitro
Severovega zdravila za odisti »jetra
Slabo dihanje, ^ronbost v ustih, glavobol, črnookvirjo pod očeh bolečino v hrbtu, otekle nogo in drugo bolezni kličejo za point.č v takih »lučajih. Goreominjeno zdravilo Vmh bo pomagalo.
Cena $1.25 in 75c
"Trpel sem ml bolečinah v hrbtu m naobistlh. - Moja sapa je bila prav odurna, vendar sem po rabljenju dveh steklenic Severovega zdra\ i I a zoper bolezni naohistlh in jetrih prav poimlnoma ozdravel"
Izganjali so hudiča!
V Ohicagi je bilo pred nekaj dnevi aretiranih pet oseb. članov verske sekte Parhanutov, ki so imeli svoj glavui stan v Zion Gi-ty. Obtoženi so, da so mučili do smrti (Mletno Ix-ticijo Greenhan-lyh. Mod urotovanci se nahajata sin in hči umrle, kakor tudi žena oziroma mož teh dveh in Še neka
T. CioniHki, Walton, N. 1».
~----------
Neprebavnost Vedno-prvi vrsti
tiru ga bližnja s rodniea.
Umorjena Greenhanlvh je bolehala že tlvajs-1 lot, in njeni 0-troei so domnevali. da je obsede-na od hudiča. Iloteli so hudiča pa na t i. iu pri tem so ubogo žensko trpinčili do .smrti. Vsakokrat. ko je starka zawpila, so mu-črtelji odgovarjali z "Amen" in "ALeluja". Menili .so, da upi j C starka vsled strahu pred hudičem. Ko so videli svojo žrtev umirati, so popadali ua kolena, iu starkinn hči je izjavila, da bo mati kmalu /.tirava. - Iu res je kratke nato okrevala, — ko nehala dihati!
IVtorica je proti aretaciji pro testirala in izjavila, da so to uči
umora svojega moža preti brnski-mi porotniki, a je bila oproščena* Zdaj so razvid'e]i, da je ona v isti-iii o I rov al a svojega prvega moža Krntochvvilla, tla se je pozneje 0-možila v svojim sedanjim možem Sevčikom, ki je bil prej veliki Idapee v njeni Jii.ši. Prijeli so jo pa vsled nekega novega zločina. Ona je imela svojega otroka iz prvega zakona, ki drugemu možu ui bil po volji, tri leta zaprtega v kleti in sicer v neki ozki, leseni
luknji ter ga je ves ta čas hranila samo toliko, tla ni od gladn umrl. Njeni sosedje so mislili, tla ima otroka pri sor tlnikih, kakor je nekoč govorila. Otroka, ki jo zdaj že dvanajstleten deček, so pa rešili 11a sledeči način: Klet ji* bila vedno zaklenjena iu Ana Hevčik je nosila ključe vedno « weboj. Ali slučaj je hotel, tla je imela gospodinja pri hiši tatinsko deklo, ki je nameravala u-k rado ni plen skriti v isti kleti. Opazila je, da njena gospodinja ključi vedno pri sebi nosi in zato jo; jih je ponoči vzela ter šla v klet, tla bi spravila tam ukradeno bin-go. V kleti ju pa zaslišala neko cviljenje iti jo našla dečka, ki ui
f
je nekaj nnvaduena v tej tltželi. Ta bolezen zadržuje eoli sistem v delovan ju deln narod. Nobeno zdravilo ne popravi takih napak taka uspešno kakor
Severov Želodčni
G renčeč
ki jo najboljše zdravil« zoper vse nerede v želodcu. < bistrimi bolečin« v prebavnih organih, dn isti delujejo r^diio. < »dprnvi tudi dispesijo.	Gena SI.00 in ,"0e
in pridobiva dnevno novih prijateljev
Severov
I nili vsled notranjega nagiba in ia imel skono nič več človeškega 1111 i verskega prepričanja.	sebi. Hitela je ua žandariiterijo, ki
Zdaj pa naj še kdo reče, tla ni j,, stvar preiskala. — Otrok je bil i umesten in potreben neizprosen ftziučez pokrit z blatom, lasje so j boj proti ve.skeinii fanatizmu in mu padali do prsi. ni mogel govo-j ljudski lahkovernosti!	! riti ter je blazen. Tri leta je živel
v stari kleti v družbi ipiši iu podgan. Namestit aretirana ž. ua je
Balzam
ki je volecenito zdravil* proti zabasanosti neprebavnost i, pogostem glavobolu, i/gn ljuljeuju okusa, navadni Blabos.i, in dm gib podobnih boleznih žena in deklet.
Gena 7o
vseli lekarnah. Zdravniški nasvet pošljemo na zahtevo vsakemu zastonj
F. Se
Poštnim potom lahko vlagate denar.
Ua zamoremo vslužiti tudi zunanjim vlagateljem uvedli smo da vloge sprejemamo postnim potom. VI lahko denar na vsaki poŠti za nas vložite s pripombo naslova. Vloge sprejemamo od $1.00 naprej.
Pišite po navodila na
SOUTH CHICAGO 9.tflM BANK
278— 9'nd Street
Chicago, III.
M 0 r N o B i. A U 0 .
Najbrže, da ste videli *e kako oznanilo in si predste.v Ijiri. kako po coni so blago dobi. Ali se spominjate, kako slabe blago ste dobili in si sami sebi rekli: "Nikoli več tam niče-same kupim" Večina nas ima tako skušnjo, in če je vi ni-ste imeli, stojte se srečnim. Mnogokrat vidite take predme-to pznamovane in tako lepo popisane, da se vam priljubijo in si jih hočete nabaviti. Greto in si jih ogledati- in najdete, da niso niti polovice one vrednosti ali kkkovosti kakor opisano To je glavni vzrok, da mi ne navajnmo naših cen po o-glasih. Nekatere prodajalne trdo. tla cena tega ali onega prod. mota je za polovico znižana. Mi tega ne
vč, da nekaj dobička moramo imeti, ker sicer tu- bi mogli
r	n
Pozor rojaki!!!
Potujočim rojakom jk) Ztlr. tlriavah, onim v Ohicagi in drugim po okolici naznanjam, tla točim v svojem novourejo-nilil "Buloonu'' vedno bvožc najfinejše pijače "atlas beer" in vsakovrstna vina. Guijske ainodke na razpolago. Vsaee-mn v zal» ivo služi dobro ure-jeno kegljišče iu igralna miza (jxm>I table). Solidna postrež ba zagotovljena.
Za obilen obisk se vljudno priporoča:
MOttOR MLADIC
»517 S. Centre Ave. blizo lit ulice Chicago, 111..
t£ ......■.... si
storimo, kajti vsakdo v bi mogli
eksistirati. Naša trgovina obstoji v So K) do 20 let in todo-
kazuje, da zadovoljimo ljudstvo. Pridite k nam in si oglejte blago in ceno. V zalogi imamo najlepšo vrsto oblek,slamnikov, klobukov, letno spodnje obleke itd.
n,rl,.ti>> ui nnši> v/.orceza molke obleko.
POZOR ROJAKI!
Podpisani naznanjam rojakom La Salle iu okolici, da izdelujem vso vrste moško in ženske fobleko najmodernejšem okusu.
Za ubila naročila se nnjtople-jo pri poročam
VIKTOR VOLK krojač,
038 1r« st.	la salle, ill.
1 V kateri državi je največ stavk?
1 Dr. Maks Mever j«- sestavil sta-j tistiko stavkali. Največ stavk ] .ye, 110 v Neiin-iji, kakor bi se dom-nevalo, pač pa na Italijanskem: I kajti tu pride "JS stavkajočih de-i luvcev na 1000. Potem pridejo i Združene državo s *24. Francosko / Avstrija s 13, Belgija z 12. Angleško .S,.'t, in zadnja je Nemčija. ki ima le S.l stavkujoeih 11:1, 1000 delavcev.
Koliko papirja porabijo časopisi?
Na eclt 111 svetu izhaja 30,000 dnevnikov, ki se tiskajo v mili-, ji.nih izvodov. Za ta papir se po-i t rabi poprečno na dan DMH) ton I papirno mase. Ker izide vrhutega j 1 krog i-MKi novih knjig vsak <lan, potiska <0 ua leto približno 3T5,-1 1 ii m i ton papirja. Pri tem pa ui v j j računu papir z i zavijanje, pisa-j nje foil. I bi se pr izvaja toliko papirja, pasti morajo celi gozdovi. Vsako hI: izgitu v ta namen ]250 milijonov kubičnih metrov j lesa. nd teli potrebuje Amerika i sama ! K h > milijonov kubičnih me-I t rov. dočini jih pride na Kvropo , :i:»0 milijonov. Kaj bo s papir-I n industrijo, ako izginejo ante-j ri.ški prugozdje?
Grof Lev Tolstoi,
znani ruski pisatelj, kojoga tlelo "Moje verstvo" pri občuje naš list v prevodu, je pisal v časniku "Novoje vreuija". <la se ne udeleži več strankarskih političnih bojev pred \ lil vami v dumo, kil j. r je to poprej storil ;p*>ved«l jc, da - mil zdi tak boj škodljiv in l.i-i -miseln. Obenem izstopi iz zveze oktohristov ter ne mara pripadati nobeni stranki več.
, Včasih je spoved le dobra.
Neki rrancjt.ski občinski tajnik in njegova žena sta sla skupaj k spovedi. Najprej je priSla na
vrsto žena. Med spovedovanjem j j'^'j, ,n fcnyalhi 2astujk Marga je duhovnik tako tido zaspal, dn
priznala, da jo prvega moža otro-valii. da bi se m. gla množiti z drugim in iz ljubezni tlo drugega moža je imela olrtdvu zaprtega v kleti. Drugi mož je pred kratkim umrl. Pred sodiščem se bo najprej razpravljal umor moža.
Beraško podvzetje v Berolinu.
V Berolinu so 1 dkrili zanimivo organizacijo, ki se je bavila z beračenjem. Poti jetnik te "obrti", neki Kuhaček, si je izposojal od slovaških siromašnih starišev dečke po fiO mark mesečno, ki so pi tem raztrgani in sestradani beračili po Berolinu in nosili milo-dare svojemu gospodarju. O11 je z njimi zelo krut«' postopal; stanovanje jim je dal v kleti, a hranil jih je prav nečloveško. Kuhar k a >• prijeli, n otroke — o-krog -O po številu so vrnili starisam.
Podkupljivost newyorske policije.
diiitob Hamburg, predstojnik nekega tajnega policijskega zavoda, kateremu jc komisar Bingham naložil, tla opazuje delav-
II	st policije, je izjavil, tla dobi ncwyorftka policija vsako leto $800,000 tlo $1,000,000 za podpiranje zločinov. Po njegovem mnenju gre v vzhodnem delu tega svetovnega ■mosta vsak mesca $40.000 iz tega vira v žep policiji
III	politikom!
Točo uničujoči balon.
Dosedajni poizkusi razgrniti 0-blake, ki groze s točo vinogradom in žitnemu polju. ^ bili nezadostni iu n sigurni. Višino o-blakov je teško določiti in rakete ter aparati / zračnimi topovi ne delujejo 11 v j ešno m<-d oblaki, in zato se s streljanjem niso dosegli zadostni uspehi. Zdaj sta v Bru-1 s.e I j u znana zrakoplove® de la
*-«-»«-**» t »»frttS-frtt-C«^
WISCONSIN

R O
phone 413
► LOO*
<S>

1 LO
I h orana in voseBc liro došli. nova njem
24 Unlfm Street. KENOSHA,	WISC.
a drust vene seje
I'«i| otniki <lo-Postri žba s stain bruno.
ga I u*!i glasno presenečene žeto Zapustila je spove pristopil lin /. ki ■> ko gbisno usekni! vednik prebudil.

pokašljevanje ke ui zbudilo, ibtieo. .tlakaje
j ' najprej tail a >- je spoke r je bil ' jm
mr.i no, 111 spoznal spremembe, temveč je dobrohotno rekel t 'Be nadalj 1 j, draga hčerka. Rekli ste, 1I11 ste svojemu možu večkrat prelomili zakonsko zvestobo." — Kakor bi ga ga<l pičil, je oilsko-čil mož. poiskal svojo pobožno za-ke'i>' • pobvico tir izpnvetl lliij-'m > nadaljeval <1oma!
Grozni zločin nečloveške ženske.
Na Morivskem so zasb lili pri pravkar ■«! orožnikov prijeti po->estnici Ani Krat ehvvil. oinoženi Sevčik. v "Oolsu, pravcati kriminalni roman. Imenovana je bila pred kakimi štirimi leti zaradi
itavila balon, ki se ob pretečem šumenju v oblakih in preti nevihto spusti v zrak. Posebna pripra« va v balonu pokaže spoda.j stoje-eni pa/ovale . kedaj se balon nahajii me I oblaki, in v tistem hipu se spodaj na poseben način zažge eksplozni plin. ki se nahaja v balonu. Učinek j", kakor svedo-čijn očigledei, k« o-aleu. Oblaki si razprše kako dn bi -c lazpo-čili, iu cesto zini tuje e ^to malo naboja, tla so neva. ai oblaki uničijo.
HARMONIKA h.i PEODAJ. —
Imam ttvjr'harmoniki, jedna nova I jp F. Fuksovegfi tlela, a druga, j t no b to stara, j'1 Geguarjevega : dela. dedno predam in s;e t kate-I ro si kdo izvoli. Gena a vsako harmoniko je $!•">. dohn Galeti, Bo:; NW. Giranl. O.

olas svonoDH

DROBNE VESTI.
Umor velikega vezirja.
Velikega vezirju perzijskega je neznam v napadel, ko je zapustil zbornico, in triu ustrelil. Morileo .se je na to sam umoril. V Berziji utegnejo nimtati sedaj take borna« tijf, kakoršne so v Mamko, Afrika.
Kolera.
V	Moskvi na Ruskem se je kon-Ntatirul zdravniško prvi slučaj kolire. Vsi litega vlada po Mo-skvi in drugod velik strali. N' Ni?« .ji m Novgorodu pa je za kolero umrlo 12 oseh.
Ognjenik Etna
ua italijanskemu otoku Siciliji je jel silneje bruhati. V več krajih i h njegovem podnožju mi se culi pol rein i sunki, ki pa niso napravili nobene Škode.
Tudi Vezuv pri Neaplju je zjreel delovati. Reka lave teče iz kraterja v smeri proti observatoriju. Sem in tja obdaja ognjenik oblak pepela. Prebivalstvo okrog Vezuva j - v strahu.
Štrajk v Antwerpnu.
V	Antwerpnu je prišlo med htrajkuj čim i delavci in tujimi eelavei (skebi) <lo krvavega spopada. Vojaštvo je zaprlo .'10 delavcev, ki so plenili. Meščanstvo podpira .štrajk.srje. Angleški delavci so jim poslali !jv><),<><X>.
Dva generala umorjena.
V	okraju IVrnikov ua Ruskem so revi lueijonarji umorili getiera-la Ciurko, njegovega brata, ki je tudi general, iu njegovega sina, Murilei so pobegnili.
Vojne priprave francoske.
Vojni in . kolonijalui minister sta sklenila pripraviti eno brigado ki louijaluega vojašt va iu en polk audanakih rezervistov za odhod v Maroko. N' Toulonu je pripravlje-na okloptlioa ".fllles Kerry", da i dplove prot i Maroku.
Proti vstašem
\ Maeedi niji se snuje šest novih lovskih bataljonov. Tudi v Albaniji mi se razglasili tozadevni po-v.ivi na prostovoljni vstop, toda prijavil se ni nihče, kar je treba le pozdraviti.
Milijonska defravdacija.
Ravnatelj nizozemske banke v Anilieiunu je poneveril pet milijonov mark iu zginil.
Na Angleškem
preti v zapadnem delu lakota, ker jt slabo obrodil krompir.
Koze
ua Dunaju (namreč bolezen se neznansko širijo. Razširjenja ni mogoče ustaviti. Vsak dan «e naznanjajo novi slučaji. I>< .sedaj je ze fKI slučajev te lede/ni. Izdani so nasveti, naj bi si vsi Diinajčani pustili koze eepiti. Tudi cesar se jo podvrgel cepljenju koz, ko sije povrnil z vojaških vaj.
Kitajski delavci.
Ker primanjkuje delavcev na Brandeuburškem (Nemčija), se vodijo sedaj pogajanja z neko druih v Hamburga, ki hoče vpeljali kitajske delavce na Nemško. - ' Svoječasno smo poročali, da jih tudi na Ogersko hočejo vve-Hti.
ROJAKI, NAROČUJTE SI
**C LA8 SVOBOrE."
Delavci na prostem
izpostavljeni mrazu in vlažnosti se ubranijo dolgotrajnemu bolehanju zureumatizmom in neuralgijo, ako rabijo
Dr. RICHTERJEV Sidro Pain' Expeller,
ko čutijo prvo pojave. To zdravilo odgovarja zahtevam nemških zakonov in ima ne-oporekljiv rekord tekoui 35 „Q, let.
,T. V vseh lekarnah, 25 \|yin 50 centov, ali pa pri izdelovalcu.
F. AD. RICMTER & CO.
213 Pearl St.,
KrSTVork.
Rojak, kateremu si včeraj dal "Glas Svobode", da je čital, je danes pripravljen naročiti se nanj. Pojdi k njemu in videl bos, da je res.
'Slovenci v Ameriki!
BERI 11 KAR VAM MI H KAI HOČEMO NAZNANITI.
Mi Slovenci živimo tu v Ameri ki sedaj v jako hudem času in t« je gotovo že Vsaki posamezni opazil. Ne da bi mi mislili, samo delavce in navadni narod, l.er tu čutijo več ali nianje vsi Slovenci brez izjeme. Duit-danes je v Ameriki samo humbug kateri se razširja med vsem narodom, ali naj več pa še med Slovenci in naj prvi j > M« -dual Instituti, katere moramo omeniti. Ni več daleč, ko bodo ti Instituti popolnoma iztifui i in to je edino na kar mi delujem«' in k;:i si lahko \-«, Li Slovcnee želi, ko: potem se bodo Slovcnci in tu«.! drugi Slovanski Narodi obrnili \ v slučaju bolezni, naravnost na p« ste m. zdravnike kijteri imajo sku t »a j Companijo iu delujejo s z«lru-ženim močmi v k inst in bi. <" Slovanskega Naroda K.:in I i mi Siov c ne i piišii .iU«» bi se i. « i' r« i i pobrigal zato, da se u L,.\i t i «I«• uamo ubiraujt Idedi« .d Jiev.tutov proti Slovanskemu Narodu in k.i kor stno že omenili; č.is jc j.iki kratek v kateieitt bodo u Instituti izplav ali po v« di.
Vidite Slovenci, lavno \ tej /a devi bi Vas mi ra«u oporni ili na America Europe < « mpanij , I • 11 c -r.i ni Mijdical Institut iu katera obstoji iz treh naj in.« i: * -Vh zdravnikov Dr. Root, Di. Kid^l.t m l)r. Spillinger, katei Itn se la!i ■ ■ \ ki Slovenec v slučaju i I zni s popolnim / ;.i<-ni pi i zdraviti, Mi smo \ /' /i s svi paro znanim in mm\. » "dii .auitn Laboiatorinhi v inu in i/ i< • i Laboratoriju d« I« •> i i/ilr.v:'i po imenu < ' i\< I, ! « i n i l.i ska z ' rav i l.i n; - o t ■ > i kakor < )ROM > i •" ' to mi tudi t e ž 1 ". «> i u..' ., katerega nioiaino | 1.1 , « i : t .i zdravila t:.! o dab-č iz Ivr >pe «i«i bivamo. \ \	' i i ,.}.».
leni s\ <■ a v r. ; v i 1 dsnšr.i ah sanm (>r< -i ■'«ir.i\. a i i ' ' !■ j ■ 1 j h celo vojaške bolnišnice ] • č« le biti. ker čudoviti so uspehi, kater* imajo OROSI zdravila pri \-aki bolezni.
Vsaki od Vas tudi ve, <!u hočejo biti Amerikam i nuj bolj pametni in da m Če jo priznati nobene/uu. -jnšne stvari, ali vidite rojaki, pri ORC >SI zdra\ nik. se niso mogli z> -perstaviti. ker prepričani so tudi Amerikanci ila so edina Orosi zdravila, po katerih se vsaka bolezen sigurno ozdravi in u pisani sn Orosi zdravila tudi v Wasbingtonti kod prav a in naturalna j>od številko 34OJ in to je tudi očitni dokaz, kateremu vsaki mora verovati in zaupati.
BOLNIKI kateri imajo -živčne bolezni, ali kateri trpijo na želodcu, plilčih, jetrih, ledieah, zauii.š • uosti in vsi listi kateri imajo b> ■ -zen v očeh, ušesih, nosu in viaiu, kokor tudi \ si, kateri im.ij« > bol :: \ krvi, naj se takoj na t: . oi ij »
svet, ker to so same t.. ;e b ni, I ttere imajo jako hude p<i ke ako ne dobi bobdk | av«> e 1 ■ pomoč. Bolezni v krvi, t■> v a'.i ve. tla so to \ ie tajne možke irt žens' i bolezni. Orosi zdravila s • edina iu naj hitrejša pomoč.
TOKAJ SIX »VENCI ! I .ujmo skupaj, da pridemo do cilja .in »la se udiranje našega. Naroda preneha. Ako ste bolni, naj si bode ka liorsnja bolezen koli in ako ravno je morda Že zastarana to nič ne dene ker (J ROS I ZDRAVILA Vas bAdo gotovo ozdravila. I11 res je to, kar ljudje žc govorijo, da do tistega, kateri rabi OROM ZDRAVI* - - SMRT NIMA OBLAST
Pištte nam »j p -knjigo "SPOZNAJMO SE" katero Vsaki / onj do,,i,
Ni .. e \ ...1 natančni naslov in a!.o s'.e bolni r.am brez okolno-•ti nataiu >« ,e V...ho bolezen in 1 1> ckio \ :>o pismo t/ilToj uašl 1 ■ . . i :u predi žili, kateri 1 ■' \ ' 1 b« .«■/ 11 j fenoli i in Vam ...» j ml!aj;i oi, :;in»ze določili prava < '.U - 1 . ..: [ «» katerih Vam j,-. ' . v: - j .t. v o.
zapo..::;it:-:	• na-
slov, i 1 pišit r
America [hrupe Conipaiiy
(OROSI)
1G1 Columbus Avenue, New York.
Ako hočete prihraniti nekaj dolarjev, kupile peel In pohištvo pri
W N A s
G>
N a z d a r rojaki!
Slovencem in drugim bratom Slovanom priporočava svoj lepo urejeni
^=Saloon=
Točiva vedno sveže pivo iu pristne druge pijače. Raznovrstne fino siiiodke na razpolago. Za obilon poset bo jiri|K>roč«va
brata Košiček
590 S, Centre Ave. Chicago, III.
Jas. Yasumpaur,
na voglu 1H in Paulina til. Chicago, III.

MED NAMA!
Ako hočeš imeti dobro fotografijo, pridi k meni.
Jaz se havim s tem poslom že 25 let in moj delokrog seje med tem časom zelo razširil. To pove dovolj. Pridi k meni in bodij prepričan, da ti izdelam po zmerni CNie fino sliko v najbolje izdeloi ulnici fotografij, kar jih je na /apndni strani (West| Side) mesta.
TELEFON calumet 1078
Najfinejše fotografije
izdeluje vendar-le samo
P. Schneider
POTOOUAF 2222 State St., Chicago.
Cene zmerne- postrežba hitra.
Izkušen fotograf
391 JOJ Blue Island Ave. vogal 14. Place. CHICAOO, ILL.
establish 188:1 1	phone Canal 297
ZADOVOLJSTVO v ŽIVLJENJU
se uživa, ako sta mol in iena popolnoma zdrava. Osebe, ki so težko bolne na Želodcu ali jetrah, so vedno čmerne, nezadovoljne in sitne. Naobratno so pa osebe, kojih želodec redno prebavlja zavžito brano, odlofine, vesele in polne življenja. Vnekako pa ima lahko vsak Človek zdrav želodec, ki redno prebavlja, ako le rabi
WO0BPB TBtNKU'8
Trinerjevo zdravilno grenko vino,
ki pospešuje slast do edi »n prebavnost. Ali veste, da pomeni trdno zdravje, ako se dobro prebavljena hrana spremeni v telesu v čisto krif ki je glavni pogoj življenja.
Naročila za ta pripomoček so tako ogromna, da so pričtdi to izvrstno sredstvo kar na debelo ponarejati, da bi varali ljudstvo. Ali naši čitatelji vedo. da je edino pristno t^^
Trinerjevo zdravilno, grenko vino

AloitTC«i»
najboljše domače zdravilo in namizno vino na svetu.
Dober tek.
Izborno prebavljanje. Trdno zdravje.
Močni živci. Močne mišice. Dolgo življenje.
To je zdravilo, kakeršnemu ni para na svetu. Ako je rabite, odvzamete mnogo bohzni od sebe. Rabite je, da vam bodo boljše dišale jedi, kot krepčalo in čistilca krvi, branite bolezni.
• • • *
POZOR! Kedarlcoli rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino kot lek, tedaj ne smete uživati drugih opojnih in slabih pijač.
» » * *
V LEKARNAH
V DOBRIH GOSTILNAH
Jože Triner
7QQ So. \shland Ave.,	CHICAGO, ILLINOIS.
Mi jamčimo za pristnost in polno moč naslednjih specielitet:
Trinerjev brinovec, slivovka, trophijevec, konjak.