Stev. 192 TRST, v sredo 12 iulija 1911 Teč&j XX* VI IZHAJA VSAK DAN tedl ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične Stev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih tobakarnah ▼ Trstu in okolici. Gorici, Kranju, St. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele Stev. po 5 nvč. (10 stot.) OGLASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v Širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo in toZIjtvo v Trstu. INOST Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. „V edinosti je moč!" NAROČNINA ZNAŠA Zft celo leto 24. K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K ; na na- ročbe br«-z doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Varoomu n& naiteljsko lz dan J o „EDINOSTI* »tane: Xft oeio leto Kron 5-20, za pol leta Kron 2 90 Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma se ne »prejemajo in rokopisi se na vračajo. Naročnino og'aae in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 2» (Narodni dom). Izdaj te i j in odgov rni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij li>ta „Edinost", - Natisnila T:skarna „Fdinost*, vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Galatti štev. 20. Po5tno-hranilni?ni ra?un Stev. 841-652. TELFFON 5t. 11-57 BRZOJflUNE UE5TI. Socialistični poslanci pri Gautschu. DUNAJ 11. „Arb. Zeitung" poroča, da so načelniki državnozborskih socijalističnih klubov povabljeni za četrtek na konferenco k ministerskemu predsednika baronu Gautschu. Italijansko vseučiliščno vpračanje. DUNAj 11. Odbor za avstro-italijansko prijateljsvo je poslal vladi in parlamentu prošnjo, v kateri urgira rešitev predloge ti-čoče se italijanske pravne fakultete. Bolgarsko veliko sobranje. TIRNOVO 11. Veliko sobranje je vspre-jelo spremenjeni člen 6 ustave, ki se glasi: Car nosi naslov: „Njeg. Veličanstvo car Bolgarov", prestolonaslednik „carska Visokost*4. Na to je sobranje razpravljalo spremenjeni člen 17 ustave, ki določa, da se vlada v imenu carja pogaja o pogodbah z inozemskimi državami in jih sklepa, nakar dobijo sankcijo po carju. Vlada priobčuje pogodbe sobranja, če to dopuščajo interesi in varstvo dežele. Posl. Fabel Seht (radi-ka ec) se je izjavil za popolno javnost vseh pogodeb. Rusija ni zadovoljna s črnogorskim kraljem ? BEROLIN 11. „Voss. Zeitung" poroča iz Petrograda, da so petrograjski krogi zelo grajali neodločno vedenje črnogorskega kralja za časa pogajanj med Turki in Mali-sori v Podgorici. Ruska vlada se bavi baje i vprašanjem, bi li ne bilo umestno, da se odvzame kralju Nikoli letna apanaža. Turčija. SOLUN 11. V okolici Kalabaka je nova 30 mož močna grška banda v smeri proti Kraniji prekoračila mejo in prodira proti Kastoriji. Ustaja v Albaniji. SOLUN 11. Albansko prebivalstvo v1 Agirokastru se je, sledeč nasvetom nekaterih agitatorjev, proglasilo neodvisnim, je vjelo mutesarifa in ga zaprlo v fort. Potem je vlomilo v vladne blagajne in vzelo iz njih okolo 500 funtov. Konečno so se ustaši sami umaknili v fort. Oddelek vojakov so ustaši, večinoma Gegi, pognali v beg. Iz Janine so odšli vojaki v Argirokastro. Z gornje Albanije so bile tudi odposlane tjakaj čete. Vlada se nadeja, da kmalu uduši upor. j CARIGRAD 11. Črnogorski diplomatični poslovodja je podal včeraj ministru za una-nje stvari važno izjavo, katere vsebina pa ni znana. Vlada je konečno pritrdila, da je največa želja Črnegore vzpostavljanje miru t pokrajini Malisorov in da stori Črnagora vse možno, da omogoči Malisorom, da se povrnejo v domovino. Diplomatični zastop- j nik je ponovil zahtevo, da se turške čete j umaknejo z hriba Jezero in z dveh redut v Cakovu, dokler ne dospe specijelna komisija. CARIGRAD 10. Iz dobro obveščene? vojaške strani se doznaje, da je Črnagora' namestila svoje topništvo ob meji »na najboljih pozicijah in da je to topništvo po številu trikrat močneje nego turško. Radi tega je pričela tudi Turčija sedaj pošiljati topništvo na turŠko-črnogorsko mejo. Vročina v Ameriki. NEW-YORK 11. Vročina se je povrnila. V New-Yorku je umrlo za solnčarico 19 PODLISTEK. Češka Magdalena. Zgodovinska novela iz XIV. stoletja. - Spisal Ferdinand Schulz. - Poslovenil H. V. oseb, na stotine se jih je onesvestilo. V Filadelfiji je umrlo 17 oseb, razun tega je zabeležiti še mnogo drugih nesreč, prevzro-Čenih od vročine. Žrtve vročine v Ameriki. BEROLIN 11. Iz New-Yorka poročajo, da je glasom pravkar objavljene statistike umrlo v zadnjih dneh za solnčarico 250 oseb. V Čikagu, Bostonu, Filadelfiji, Pitts-burgu in Clevelandu je bilo skupno nad tisoč žrtev silne vročine. Temperatura je še vedno visoka. Velika vročina na Krimu. PETROGRAD 10. Na Krimu vlada že več dni grozna vročina. Dan na dan umre za solnčarico mnogo ljudi. Bolnišnice so prenapolnjene bolnikov. Vročina je napravila na žetvi mnogo škode. Poplave na Romunskem. BUKAREŠTA 10. Vsled silnih nalivov v Moldavi so mesta Jassy, Bacau, Uirgu, Neamcu, Roman, Vaslui deloma pod vodo. Vse reke so izstopile, voda je odnesla mnogo mostov. Želtzniški promet je popolnoma ustavljen, tudi Braila je ugrožena od po-vodnji. Utonilo je tudi mnogo ljudi. Budimpešta 11. Cesar je iz privatnih sredstev daroval za prebivalce v Kečkemetu oškodovane po potresu 100.000 K. Bari 11. Požar je uničil krasno stolnico v Conversanu. Bridgeport 11. Ekspresni vlak v Boston je danes popoludne skočil s tira in se prevrnil čez viadukt. 13 oseb je mrtvih, mnogo pa ranjenih. Lokomotiva in 5 vozov je padlo 30 čevljev globoko in se razbilo. 10. slovanski časnikarski Kongres v Belgradu. V otvoritvenem govoru 10. vseslovan-skega časnikarskega kongresa je predsednik vseslovanske časnikarske zveze Holeček izvajal pred vsem svoje veselje na tem, da obsega letos vseslovanski časnikarski kongres tudi Zjedinjene srbske časnikarje. Posebno srčno je pozdravil poljske tovariše, ki so po enoletnem odmoru zopet odločili, se udeležiti kongresa. Omenjal je uspehov, ki so se jih že dosegli slovanski časnikarski kongresi, ter povdarjal, da je skrajni čas, da slovanski časnikarji revidirajo svoje razmerje napram mednarodni časnikarski organizaciji. Malo zanimanja, ki so ga slovanski časnikarji dosedaj kazali napram mednarodnim časnikarskim kongresom treba obžalovati ne-Ie v interesu slovanskega časopisja kakor takega, temveč tudi v interesu ugleda slovanskih kulturnih prizadevanj v obče. Poljski publicist Antoniji Živan in vseslovanski časnikarski kongres. Znani poljski publicist Antoniji Živan je je poslal predsedniku vseslovanskega časnikarskega kongresa pismo, v katerem izjavlja, da se radi sovražnega postopanja Rusov napram Poljakom, ne more vdeležiti kongresa. Sedanja ruska vlada — tako je rečeno v pismu — da je vstvarila stranko narodnjakov, katerih geslo je: Rusijo — Rusom. Nemce, med temi tudi Poljake, se preganja najhuje. V slovanskem vprašanju igrajo ruski narodnjaki skrajno ulogo. Pred Europo in drugimi slovanskimi narodi hočejo veljati za zaščitnike Slovanov, v Rusiji pa uničejo brez usmiljenja to idejo. „Hitro vzemi svoje otroke, Adelhaida!" je velel deželni grof, ko se je malo zavedel. „Zapustila boš z menoj to prokleto trdnjavo in deželo in ne boš se več vrnila od tam, od koder da Bog, da ne bi bila nikdar odšla 1" Adelhaida se je izvila iz njegovega •bjema ter vprla na njega svoj začudeni pogled, kakor bi ne bila dobro razumela. „Nimamo odveč časa. Moja ljuba hčiJ" jo je silil deželni grof k naglemu odhodu. „Pokaži mi sobo, kjer imaš svoje otroke, sam jih ponesem doli in glej da že zapustimo to mučilnico za vedno..." In namignil je enemu v svojih vitezov, raj ga spremlja notri v grad. „Oče 1 Dragi oče!" se je nanj obesila Adelhaida in zadržala niegove korake. „Ne zahtevaj, da bi tvoj obisk, ki me je toliko razveselil, postal vzrok greha..." „Nesrečna hči I* je vskliknil deželni grof... „Ti govoriš o svojem grehu in o zločinih kralja molčiš?" In pahnil jo je lahno v stran ter korakal k glavnemu v notranjost grada vodečemu vhodu. „Počakaj kar tukaj. Našel bom in pripeljal tvoje otroke sem. Nič druzega ne bom od tod seboj jemal 1" „ Kazimirova soproga sem J* Adelhaida se je tresla po celem telesu in je prijela očeta zopet za roko. „Ne smem, ne grem od tod!" „Nori otroki" se je obrnil k njej deželni grof in jo pogledal z neskončno bolestjo. „Kaj hočeš še tukaj čakati, v tem gradu, v tej deželi?" „Da me Kazimir odslovi od mojih dolžnosti I" je odločno vskliknila. „Da se da od mene ločiti v istem hramu, v katerem je sprejel mojo prisego zvestobe! Preje ne smem od njega." „Uboga hči, zdi se, da do sedaj niti ne poznaš cele svoje bede, celo svoje ponižanje in onečaščenje," je odgovoril deželni grof s tresočim glasom. „Vedi tedaj, da je v istem hramu, v katerem je Kazimir pred leti prisegal ljubezen in zvestobo tebi, podal desnico drugi ženi..." „Svetniki božji)" je zaplakala Adelhaida. »Oče, to ni mogoče, ti se motiš, ne, ne, tega Kazimir nI storil, nI mogel storiti!" Druga seja. (Izvirno poiočilo »Edinosti). BELIGRAD 11. Na drugi seji slovanskega časnikarskega kongresa so nadaljevali pozdravi raznih skupin. Imenom Slovencev je govoril Andrej Gabršček. Na to so sledili referati. Sinoči se je vršil v krasno opremljeni dvorani hotela „Kazino" na čast vdeležencev kongresa sijajen banket za 300 oseb. Izrečena je bila prva napitnica na zdravlje kralja Petra. Napitnica je bila sprejeta ? viharnim navdušenjem. Izrečenih je bilo od zastopnikov raznih slovanskih narodov več napitnic. Za Slovence je govoril glavni urednik „Edinosti" gospod Maks Čotič. Govornik Slovencev je žel za svoja izvajanja burno odobravanje. Danes opoludne se je vršilo ogledovanje belgrajske elektrarne. Belgijska družba, ki je lastnica elektrarne, je sijajno pogostila slovanske časnikarje. V remizah je bil navzoč tudi belgiski odposlanec v Belgradu. Ravnatelj družbe je časnikarje pozdravil v francoskem jeziku. Danes zvečer se je v Čarobno razsvit-Ijenem parku v Kalimegdanu vršila velikanska slavnost, katero so priredile slovanskim j časnikarjem na čast belgrajske dame. Naval je bil ogromen, slovenski gostje so bili predmet viharnih ovacij od strani občinstva. Dnevne vesti. Hrvati in Slovani v Argentiniji. Iz Rosaria da Sante Fč poročajo: Delniško društvo „Hrvatsko-slavenska Zajednica" je kupila ves aktiv in založbeno pravico lista „Materinske Riječi". S 1. junijem je pričel izhajati v Rosariu nov list pod imenom „Zajednica" kakor glasilo Hrvatov in Slovanov v obče, ki živijo v Južni Ameriki. Zveza alpskih nemških nacijonalcev. Državni posl. Einspinner je povabil nemške svobodomiselne poslance iz Štajerske, Koroške, Kranjske, Tirolske, Predarelskega, Solnograške in Gor. Avstrije na posvetovanje, na katerem je bila ustanovljena zveza alpskih poslancev. Tej zvezi je pristopilo 21 članov. V Bukovini so jeziki romunski, malo-ruski in nemški deželni jeziki in se v teh jezikih tudi urejuje. Na prvi seji deželnega zbora bukovinskega dne 26. m. m., je posl. Poljak Kwiatowski dal svojo izjavo v polj-ssem jeziku, Čemur ni nihče prigovarjal. S tem je storjen praecedens in tako se bo v bukovinskem dež. zboru govorilo v Štirih jezikih. Pripomniti treba, da šteje po novem volilnem redu bukovinski deželni zbor 63 poslancev (od teh sta pravoslavni metropolit in rektor črnoviškega vseučilišča virilista) in samo 6 poslancev je Poljakov. — Kako razumevajo pa naši Italijani na Primorskem jezikovno enakopravnost I ? Razpad krščansko-socialne stranke. S to nekdaj tako mogočno stranko gre ra-pidno navzdol. Prepiri med posameznimi voditelji so na dnevnem redu. Sedaj gre za županski stolec glavnega mesta Dunaj. Župan dr. Neumayer se je te dni podal na dopust. Predno je to storil, je izjavil svojim prijateljem, da upa, da se bo zdrav in spočit zopet vrnil na svoje mesto, s čimer je hotel reči, da se nikakor ne misli Še odpovedati županski Časti, kakor bi to rad hotel bivši trgovinski minister in propadli držav-nozborski kandidat — dr. Weisskirchner. Pravijo, da bi ta gospod zelo rad vrgel In vrgla se je z izrazom najobupnejše bolesti na mrzlo zemljo. „Moji otroci I moji ubogi otroci 1 kako ste onečaščeni I" je v krčevitih bolečinah plakala. „Misli na-sel" jo je dvigal deželni grof k sebi, „ohrani se za otroka, ki sta zgubila očeta I" „Ali si mi povedal resnico?" je vprla Adelhaida svoj obupni pogled na očeta in v njenem nežnem slabotnem telesu se je tresla vsaka žilica v pereči bolesti. „Tukaj vprašaj svojega stražnika, ki je vsled človeškega sočutja najbrže zatajeval pred teboj, žalostno grozno resnico/ deželni grof je pokazal na Ziemka, ki je stal v nemem presenečenju vsled ganljivega prizora ob strani ter trepetal v strahu, da izpolni kraljica voljo svojega očeta. Zgrozil se je posledic takega dejanja, kateremu se ni nikakor mogel vpreti. Vendar ni mogel v svoji poštenosti drugega kot pritrditi, da je vitez govoril resnico o Kralju Kazimiru. Kraljica je kot kip obstala. Vsa kri je v njej zastala; še celo možgani so prestali za hip delovati. Ta vest o življenju kralja jo je zadela kot strela z jasnega neba. Roke je krčevito stisnila na srce in zatajila sapo v sebi, kot bi se bala, da mora s prvim vzdihom tudi njena duša odleteti z oslabelega telesa. Šele črez par hipov, v katerih župana Neumayerja, da bi stopil na njegovo mesto. Na skrivnem ruva proti njemu, kar se da, in posl. Heilinger mu je na javnem shodu očital, da si hoče preskrbeti sinekuro (brezskrbno življenje). Drugi konflikt je nastal med županom Neumayerjem in podžupanom Hierhammerjem radi neke lovske zadeve. Razpor vlada tudi v klubu mestnih svetnikov. Velik del ni zadovoljen z dosedanjo politiko krščansko-socialne stranke. Na čelu secesionistov stojita občinska svetnika Gussenbauer in Nagler. Ustanovili so si tudi poseben klub z imenom : Svobodno združenje narodnih občinskih svetnikov. Kot vzrok secesije navaja Gussenbauer vrsto nečednih afer v stranki sami, nediscipliniranost krščansko-socialne delavske organizacije, odvisnost stranke od dunajskega nadškofa in slednjič pcdrejenje dunajskih interesov agrarnim, katere bo zastopala večina krščansko-socialnih poslancev. Torej prepiri na vseh koncih in krajih. Ako pojde tako dalje, bo krščansko-socialni stranki kmalu zazvonil mrtvaški zvon 1 Poslanec Nčmec načelnik češkega socialno-demokratičnega kluba je poročevalcu lista „Samostatnost", izjavil, da bodo socialni demokratje proti vsaki obstrukciji v parlamentu. Glede češko-nemškega sporazuma, je rekel, da bodo češki socialni demokratje odločno stali na stališču najstrožje enakopravnosti obeh narodnosti na Češkem. O priliki otvoritve državnega zbora 17. t. m. se bo vršila v prestolnici sv. Štefana slovesna služba božja, katero bo daroval dunajski nadškof Nagi. Angleži in maroško vprašanje. Angleški ministerski predsednik Asquith se je v konfliktu med Francijo in Nemčijo, ki je nastal vsled odposlanja križarke „Panther" v Agadir, postavil odločno na stran Francozov. Angleži obsojajo korak Nemčije, ki direktno nasprotuje angleškim interesom. Gre tu v prvi vrsti za strategična vprašanj. S tem, da bi se Nemčija ugnezdila na marokan>kem obrežju, bi si zagotovila oporno točko v Atlantskem oceanu, kar bi seveda ne bilo prav Angležem, ki so na morju absolutni gospodarji. Nemci so stari nevarni konkurenti Angležev v svetovni politiki, zato je več nego gotovo, da najnovejši korak Nemčije glede maroške zadeve, ni bil toliko naperjen proti Francozom, temveč v prvi vrsti proti Angležem. Zato je igra Nemčije tembolj nevarna, ker se Angleži v takih stvareh ne šalijo radi. Sicer so menda tudi na Nemškem spoznali, kako velikega kozla so ustrelili. Nemški listi pišejo o Asquitovi izjavi zelo zmerno in brez vsake bojevitosti. Gospod Kiderlen-Wachter menda čuti, da se je blamiral. Naša avstrijska vlada pa krepko sekundira nemškim blamažam in jih odobrava... 10.000 kron so nabrali o priliki narodnega praznika za hrvatske šole in sicer samo v Zagrebu. Splošni rezultat ni še znan. __ Domače vesti. „Neodrešeni rdečkarji". To je staro imenovanje za naše kamoriste, kar aludira na Garibaidijeve rdeče srajce. Pod glasilom neodreŠenih rdečkarjev, ki je poživljalo na bojkot, smo mi mislili seveda „Indipen-dente" in ne „Lavoratore", kakor je to je preživela največje muke, so ji brez moči omahnile roke in globoko vzdihnivši je dejala z glasom, s katerega je zvenel mir, toda grobni mir. „Vsega je konec! Vse je končano; vse zgubljeno! S teboj pojdem, oče, pelji me kamor hočeš! Samo moje uboge otroke pusti pri meni!" In zakrivši na smrt obledelo lice z obema rokama, seje opotekla, iščoč opore... Ziemko jo je vjel v naročje. „Ti greš z nami," mu je rekla kraljica, zbudivša se z omedlevice, katera jo je objela po velikem naporu misli. „In Hata in Katuša tudi," je dodajala črez trenotek: „morda bi se vam potem slabo godilo, ker ste nas pustili oditi..." Na to je Adelhaida, kot bi bila zadobila novih življenjskih moči, samo odhitela v zgornje grajske prostore po Jadvigo in Marillo in črez nekaj trenotkov ni bilo v Žarnovcu niti žive duše...« Adelhaido je vzel deželni grof pred-se na konja; en vitez Jadvige, drugi Marillo; Ziemko in obe verni sluškinji so korakali radi varnosti proti divjim zverem med obo-roženci... Za odhajajočimi so ostala vrata na stežaj odprta, most spuščen... (Pride še.) Stran II. ►EDINOST« St. 192. V Trstu, dne 12. julija 1911. marsikdo napačno razumel, med temi tudi list „Zarja", ki nam podtika ne vemo kake namene- Toliko v pojasnilo. Matura na tukajšnji c. kr. državni gimnaziji. Na tukajšnji državni gimnaziji, je maturiralo letos 37 dijakov, med temi 12 Slovencev in 1 Srb. O teh so napravili zrelostni izpit vsi in sicer: Kordan Viktor (z odliko), Kuščer Vladimir. Lubec Božidar, Malalan Fran, Rešaver Fran, Stanič Anton, Vračko Dragotin, Zobec Anton, Gabrijelčič Mihael, Goriup Danilo, Vrtovec Dragotin, Vovk Anton in Srb Košić Mirko Mrgna. Mladim prijateljem naše iskrene čestitke ! Slovenska dekliška šola na Acque-dottu. Voditeljica te šole g.a M'ra Engel-man je izdala jako skrbno sestavljeno letno poročilo, iz katerega posnemljemo o obisku te šole v Šolskem letu 1910/10 sledeče Številke : Šola je imela štiri razrede, v katere se je začetkom šolskega leta vpisalo 282 učenk. Tekom leta jih je izstopilo 23 in vstopilo 9, tako, da je bilo koncem leta v vseh štirih razredih 268 učenk, od katerih je bilo sposobnih za vstop v višje razrede 226, nesposobnih 33 in neizprašanih 9 učenk. Po narodnosti je bilo 266 Slovenk, 2 Hrvatici, po veri 267 katoličank in ena pravoslavna. Obrambenemu skladu dr. sv. C. in M. so se nadalje prijavili 916. Dr. Jos. Glo-bevnik, Novomesto (plačal 103 K 1 h), 917 Moška podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Novem mestu (plačala 108 K), 918. Krško uradništvo. Občni zbortrž. podružnice „Glasbene Matice" bo v sredo dne 19. t. m. v Slov. Čitalnici ob 8. in pol uri zvečer. Na dnevnem redu so med drugim poročila tajnika blagajnika in šolskega vodje ter volitev novega odbora. Po občnem zboru nastopi društveni mešani zbor Še enkrat z Jugo-sjovanskimi vaškimi slikami. Kolera. Od Sv. Ivana smo prejeli: Ker sta bila sedaj pred kratkim dva slučaja kolere na parniku „Oceania" in ker so zdravstvene odredbe tako stroge, da se ni bati, da bi se bolezen razširila, naj omenim kako se je leta 1886. pazilo v takem slučaju ko je bila kolera v Trstu. Sv. Ivan je bil takrat okužen tako, da je bilo v posameznih hišah do pet in še več mrtvih. V eni teh hiš, kjer i je stanovalo več strank, bil je dan za dnem nov slučaj in brez vsake skrbi je bolnika obiskal kedor je le hotel. Spominjam se dobro, da nas je bilo otrok okolu postelje,! kjer je ležala taka bolnica cel roj in smo I suvali eden druzega, da smo bolje videli, kako so revico masirali in ni bilo nobenega, da bi nas spodil ven, gledali smo dokler smo se naveličali. Jaz ne vem, kje je bila takrat ta zdravstvena oblast, da ni videla tega nespametnega početja. Ni čuda če se je bolezen tako naglo Širila in da je bila umrljivost tako velika. Ko je bilo že dovolj slučajev, so za- ' prli stanovanja in ljudje so se zatekli eni k sorodnikom, drugi k znancem in tako jos zanesli v druge hiše. — Po previdnem ravnanju pa kakor je sedaj se ni bati te sovražnice človeštva in taka strogost zasluži vse priznanje. | Akad. društvo slov. agronomov „Kras" na Dunaju vabi za vstop v društvo one abiturijente, ki se mislijo posvetiti štu-1 diju na zemljedelski visoki šoli na Dunaju; t. j. agronomiji, gozdarski in kulturni] tehniki. Društvo daje članom na razpolago obširno strokovno knjižnico, ki vsebuje vse za študij potrebne knjige, dalje razne zbirke in obširno čitalnico. Zastopa le strokovne interese slovenskih zemljedelskih tehnikov. Lokal društva: Dunaj XVIII. Lazari-: stengasse 12. » Informacije glede študija, vpisovanja! itd. pošiljajo med počitnicami: Agr. Zdravko Petkovšek, Stara Vrhnika, gozdarski tehnik Rupert Brovet, Kozje na Štajerskem, kulturni tehnik France Hinterlechner, Ljubno v Savinjski dolini. —^ j Tržaška mala kronika. * Smrtna nesreča. V ponedeljek, 10. t. m. ob 10. uri predpoludne ustrelil se je po nesreči v Boijuncu Edvard Lampe, dobro znani trgovec na ulici Bariera vecchia v Trstu. Prišel je z vlakom ob 9 uri in pol do Boršta, šel po stranski poti preko „Go-renjega konca" (oddelek vasi Boljunec) do kovača Koradina, pri kateremu je imel že več časa shranjeno puško-dvocevko. Do-spevši v kovačnico je Lampe vprašal po svoji puški, katero da hoče vzeti s seboj v Trst. Kovač mu je povedal, da ima puško na stanovanju sto korakov oddaljenem. Lampe je šel takoj po svojo puško, ter prosil, naj mu dajo staro vrečo, v katero bi mogel puško zaviti. Ko je imel puško na mizi ter jo zavijal v vrečo je v trenotku ko jo je hotel z vrvico obvezati počila, ter zadela nesrečneža v desno stran reber. Zraven sta stala kovač in njegova soproga. Nesrečnež je v hipu zakričal in tekom ene^minute izdihnil. Kovač pravi, da puška, odkar je bila pri njemu ni bila nikdar nabasana, tedaj je moral v času, ko je šel Lampe po puško, sam postaviti naboje. O dogodku je bila takoj telefonično obveščena tržaška policija, c. kr. okr. gla- varstvo in družina. Soproga, dve hčerki ter brat pokojnikov, tudi trgovec v ulici Barriera bili so že opoludne z avtomobilom v Boijuncu. Bil je ginljiv prizor! Ker se pričakuje sodne komisije ni mogoče še dognati kaj ima pri sebi. Pokojni Lampe je bil blaga duša, ki ni storil nobenemu najmanjše krivice. Rodom je bil Boljunčan, sin bivšega župana Lampeta. Obžalovati je le, da je zapustil laško vzgojeni hčerki, ki ne razumeta besede slovenskega. Bil je pa vpliv soproge, ker pokojni je najraje občeval v svojem materinem jeziku. Samomor na Prošeku. Lastnica gostilne „Pri konjičku" na Prošeku Josipina vd. Godina, stara 45 let, je že nekaj dni sem zginila in kljub vsemu poizvedovanju ni bilo ni najmanjega sledu za njo. Predvčerajšnjem Je oster duh trohnobe spuhteval iz kleti. Šli so tja in našli tam truplo gostilni-čarke že v razvitem stanju trohnobe. Nesreč-nica se je bila zastrupila s karbolno kislino. Truplo je bilo takoj pokopano. Vzrok samomora je neznan. Lopovski sin in brat. — Ivan Zafred, star 18 let, iz Trsta, je potepuh, ki ne mara nič delati. Včeraj je zahteval od svoje matere, ki je branjevka na trgu Goldoni, na| mu da denarja. Ker mu ga ni dala, je začel proklinjati in žugati. Končno ga je sestra privedla domov. A tu Je naklestil sestro, s sekiro razsekal mizo in tulil kakor besnež. Redar je prihitel in ga aretiral. Na policiji je zagrozil, da ubije celo rodbino. Radi § 127 k. z. V kabini vojaškega kopališča sta bila predvčerajšnjem aretirana 19-leten kovač v ladijedelnid Sv. Marka Josip Kr. iz Kopra in 14-letni Bazilij M. iz Farre, ker sta bila zasačena v sumljivem položaju. Koledar in vreme. — Danes: Mohor šk. in Fortunat dij. — Jutri: Marjeta devica. Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne 25" Cels. — Vreme včeraj : oblačno. — Vremenska napoved za Primorsko: Jasno. Temperatura malo spremenjena. Sev.-vztočni vetrovi. Svoje lastno dete zastrupila in v štedilniku sežgala. Težka je usoda kmetskega dekleta, ki pride v veliko mesto, da si tamkaj s trudom svojih rok služi ne ravno najslajši kruh služkinje. Marsikatero takšno kmetsko dekletce je prišlo dobro in nepokvarjeno v velikomestni pekel, a vračalo se je iz mesta pokvarjeno in izgubljeno na duši in na telesu, a marsikaterikrat tudi Šele potem, ko je izgovorilo že nad njem sodišče svojo težko, uničujočo besedo. Nekaj popolnoma navadnega pa je, da taka revica, iskajoča vsaj kolikor toliko veselja in zabave po svojem trudapolnem delu, pade kot žrtva zapeljivca, in tako se množe potem vrste onih največjih revčkov na svetu, nezakonitih negodetov, plodov takih nedeljskih „zabav". In koliko je potem onih nesrečnic, ki v svoji veliki sili in v svojem strahovitem obupu ne vedo, kako preživiti sebe in svojega otročiča, store še nadaljni, najgroznejši korak in s svojo lastno roko silovito pretrgajo ubogemu nedolžnemu črviču nit življenja. Potem se vrste druga za drugo one pretresljive porotne obravnave, ki se sicer končujejo navadno z oprostitvijo nesrečne obtoženke, ki so pa vendar najžalostnejše obiležje našega veliko-mestnega življenja. Evo zopet takega slučaja. Kdo je oče? Matilda Hambrusch je doma v GrabŠtanju, v celovški okolici na Koroškem. Prišla je v Trst „služit", kakor pač pride toliko in toliko kmetskih deklet. Kako je pač bilo in kedaj, ni mogoče vedeti, kolikor je pač sama povedala svoj čas, niti sama ni vedela, kako je ime očetu otročiča, ki ga je povila dne 15. majnika letošnjega leta v tržaški mestni bolnišnici. Povedala je pač, da je občeval žnjo neki vojak s tremi zvezdami, za katerega pa ne ve, kako mu je ime. Porodila je torej in otrok, bil je moškega spola, bil je popolnoma normalno razvit in zdrav. Kam je izginil otrok ? Otrok je izginil in ni ga bilo. Kam je prišel ? Pri včerajšnjem zaslišanju je izpovedala Hambruscheva, da se je hotela, izstopivši iz bolnišnice, odpeljati z otrokom na svoj dom na Koroško. Par postaj od Trsta proti Celovcu pa se ji je storilo tako milo, da je izstopila in odšla z otrokom, ki je bil itak silno slab, skoraj umirajoč, tja po polju in potem tamkaj vrgla otroka v neki jarek. Vrnila se je potem v Trst in zopet nastopila službo. Kaj je dognala policija. Kakor rečeno, je tako izpovedala Hambruscheva, ko je bila zaslišana včeraj. Policija je že hotela preiskovati v smislu te iz-povedbe, a se je potem premislila in začela preiskovati v drugi smeri. Tako je izsledila, da je Hambruscheva dala otroka v rejo neki Kristini U r b i Č e v i pri Sv. Ivanu, kjer je otrok ostal en mesec. Tu so otroka redili s steraliziranim mlekom in parkrat ga je prišel pogledat tudi zdravnik zdravniške postaje dr. Luzzato, ki je konstatiral, da je otrok popolnoma zdrav, pač pa da potrebuje izdatnejše hrane. Prišla pa je po enem mesecu Hambruscheva, ki je Urbičevi plačala za rejo otroka in vzela otroka seboj. Urbičeva ji je Še branila, naj ne jemlje otroka, češ, dasiravno ima sama 6 otrok, vendar hoče še obdržati otroka pri sebi, četudi ji Hambruscheva ne more več plačevati. Toda ta se nikakor ni udala in je vzela otroka, češ, da se odpelje žnjim domov na Koroško. Urbičevi so ji svetovali, naj se odpelje z vrdeljskega kolodvora, a Hambruscheva ni hotela nič slišati o tem. Ko je odšla od Urbičevih, jo je spremila Urbičeva hčerka in ji pomagala nositi njene stvari. Pripravljen strup. Šle ste po ulici Domenico Rossetti. Med drugimi stvarmi ste imeli seboj tudi stekleničico z mlekom za otroka. Tu se zgodi, da pade Hambruschevi iz rok stekle-ničica z mleko n, ki se pa ni razbila, pač pa ji je zdrknila od nekod neka druga ste-kleničica, katere vsebina se ji je razlila do obleki. Ta tekočina je takoj sežgala obleko, kolikor jo je zmočila. Bil je to očividno strup, kaka močna kislina. Videvši, da ima obleko pokvarjeno, je Hambruscheva poslala Urbičevo dekletce na Miramarsko cesto k svoji bivši gospodinji, češ, da naj ji prinese drugo obieko. Dekletce je odšlo in Hambruscheva je ostala z otrokom sama. Otroka zastrupila. Ko se je Urbičeva vrnila z obleko, je videla da ima Hambruscheva otroka pokritega z nekim robcem, a ko je pogledala bližje, je opazila, da je otrok silno bled, da ima ustnice kakor ožgane, da je skoraj bolj mrtev, kakor pa živ. Hambruscheva je nato takoj odslovila Urbičevo in je od tistega časa nekako izginila. Mrtvi otrok v kovčegu. Pri zaslišanju je Hambruscheva trdila, da je odšla potem proti Sv. Andreju, kjer je potem sedela na neki klopici, kjer sta jo baje neki gospod in neka gospa pomilovala in tolažila zaradi otročiča, ki je bil silno slab. Potem da se je odpeljala in storila z otrokom, kakor smo že povedali. Policija pa je dognala, da ie Hambruscheva, ki odločno taji, da bi bila zastrupila otroka, bivala nekaj dni v zavetišču v ulici sv. Frančiška št. 15 (Marijin dom), da je tu zavila mrtvega otroka v papir in ga potem zaprla v svoj kovčeg. Dva ali tri dni je imela truplo v kovčegu in si med tem poiskala novo službo, ki jo je dobila pri družini Fanta v ulici Giuseppe Gatteri Št. 9, III. nadstropje. Otroka sežgala v štedilniku. Policija je našla, ko je preiskovala kovčeg, perilo in obleko nesrečne Hambru-scheve, krvave madeže, sledove strupa oziroma kisline in našla je tudi nekaj — pepela. Prva dejstva kažejo nato, da je Hambruscheva umorila, zastrupila svoje dete, a najdeni pepel pa je pokazal, kam je izginilo trupelce. Največja verjetnost je, da se je Hambruscheva hotela iznebiti mrtvega otroka in popolnoma skriti sled. Vzela je pač, ko se je čutila popolnoma varno, trupelce iz kovčega, je položila med drva in premog v štedilnik in je tamkaj sežgala. Za spomin pa si je ohranila ali ves, ali pa vsaj nekaj pepela svojega zastrupljenega in sežganega otročiča. Vršila se je tudi že preiskava v tej smeri, toda do končnega uspeha še ni dospela, kajti treba je pred vsem popolnoma razdejati Štedilnik, da se bo zamoglo po dobljenih ostankih ugotoviti, ali ta že itak skoraj popolnoma upravičeni sum v celoti odgovarja resnici. To pa se izvrši tekom današnjega dneva. Aretacija. Preiskava. Hambruscheva je bila včeraj popoludne aretirana po tukajšnji policiji, ki je potem pod vodstvom komisarja g. Keršovana vodila celi dan preiskavo In zaslišavanja. Seveda je bila na licu mesta tudi sodnijska komisija. O nadaljnih uspehih teh preiskovanj in zaslišavanj bomo seveda poročali. Tudi sestra detomorilka. Končno naj dostavimo še k današnjemu poročilu, da je policija dognala, da je tudi sestra Hambruscheve pred par leti porodila nezakonskega otroka in ga umorila. Nihče ne bo mislil, da bi bilo to v kaki kakoršnisibodi zvezi z današnjim groznim dogodkom, a značilno pa je vendar le, če ne za drugo, pač pa za ocenitev duševnega obzorja onih nesrečnih deklet, ki izgubivši svojo žensko čast, tako pogostoma zapadajo zločinu. Grabštanj in njegova okolica je namreč glavno gnezdo onega zloglasnega nemškonacionalnega „Bauernbunda" na koroških slovenskih tleh, ki zastruplja ne samo politično, temveč tudi nravno sicer dobro a mehko koroško slovensko ljudstvo. In nič se ni potem čuditi, ako ono zloglasno pijančevanje na raznih „Bauernbundahovih* „veselicah" poraja potem take strahovite "posledice, kakoršne so se pokazale pri dveh rodnih sestrah HambruŠevlh. Kakor rečeno, bomo o razvijanju cele zadeve poročali kolikor mogoče natančno in podamo našim bralcem tudi natančnejše osebne podatke o Hambruschevi. Društvene vesti. Pripravljalni odbor organizacije slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov na Jugu, vabi vse cenj. tovariše na ustanovni občni zbor gornje organizacije, ki se bode vršil v četrtek, 13. t. m. ob 7. en četrt uri zvečej v prostorih „Slavjanske Čitalnice. Akademično ferijalno društvo „ Balkan" opozarja, da je danes (v sredo) 12. julija in v petek 14. julija pevska vaja ob 7 in pol uri zvečer v veliki dvorani Slavj. Čitalnice. DAROVL — Za svetoivansko podružnico CM. so darovali: Ga. Marica Bartol za F. Riminsko 1 K, g. M. Kunstić 1 K. Mesto razsvetljave Germek in Schmidt po 1 K, za dve breskvi v Prvačini 20 stot. skupaj 4*20 K. Iz nabiralnikov v področju svetoivanske podružnice se je nabralo za maj in junij: 1. „Narodni dom" 45 83, 2. „Učiteljski kružok" v „Nar. domu" 26 03, 3. „Gospod, društvo" na Frdeniču 2 06, 4. Šuban na „Višavi" 10 —, 5. Živec Franc na Sovra-nišču 7-57, 6. Brišček Matevž 6'07, 7. Kolar „Balkan" na novi cesti 170, 8. Kara na „Vali" 1-53, 9. Furlani Gregorij 262, skupaj 103 K 41 vin. — Za Magdalensko CM. podružnico daroval je učenec I. razreda škedenjske šole Dragotin Sancin ob sklepu šolskega leta K 5. Vrlemu dečku srčna hvala. — Gosp. učitelj Luznik daroval je isti podružnici K 1. Živili posnemovalci. — G ca Marica Primožič je nabrala med učenkami trgovske šole K 4. Za možko podružnico družbe sv. Cirila in Mttoda t Trstu. — Denar hrani uprava. — Za Družbo sv. Cirila in Metoda je daroval g. A. Pirich 10 K. — Denar hrani uprava. _____ _ Vesti iz Goriške* Velika železniška nesreča bi se bila skoraj pripetila v nedeljo večer na progi med Gorico in postajališčem Št. Peter pri Gorici. Ob 10. uri zvečer je namreč med divjanjem velike nevihte pognal silen vihar tri velike železniške voze in jih drvil nasproti brzovlaku Štev. 205, ki je vozil iz Trsta. Le pazljivosti čuvaja in strojevodje brzovlaka se je zahvaliti, da se je nesreča preprečila brez posledic, ki bi bile gotovo velike, le vlak je imel 40 minut zamude. Vesti iz Istre. Ustanovitev Cirilmetodove podružnice za Breg. — Iz Brega nam poroča;o Minulo nedeljo se je na povabilo naručitelja g. Venturini-ja zbralo v „Gospodarskem društvu" v Boljunu kakih 30 oseb, ki so sklenili osnovati podružnico Cirilmetodove družbe za Breg. Potem ko sta gg. Venturini in Munih pojasnila pomen in namen družbe Sv. Cirila in Metoda, ter je g. Ceh priporočal, naj se rabi vedno le izdelke, ki se jih prodaja v korist družbe sv. Cirila in Metoda, je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik; Fran Venturini (Boršt), odborniki: g. Čeh (Boršt), g.ca Logar (Dolina), gg. Milostnik (Ricmanje) in Ur-bančič (Boljunec) namestniki: gg. Kariž (Dolina) in Ropster (Boršt), g.ca Reselj (Boljunec) in Pregarc (Ricmanje). Obžalovati je, da iz Doline ni bilo na ustanovnem občnem zboru niti enega domačina. No, nadejamo se, da bodo Do-linčani, ki se sicer skažejo o vsaki priliki s svojo rodoljubno požrtovalnostjo, tudi napram novoustanovljeni podružnici vzdržali ta svoj dober glas, ter da bodo pristopili k isti kot člani tudi oni, ki se niso udeležili ustanovnega občnega zbora. Šol ska veselica v Dolini. Iz Doline nam poročajo: Minulo nedeljo smo imeii tu šolsko veselico, ki je izpadta nad vse pričakovanja lepo. — Učenci in učenke nastopali so pogumno in sigurno. — Hvala za to gre seveda našemu učiteljstvu, ki se je za celo prireditev veliko trudile. Učenci in učitelji pa so bili za svoj trud obilo poplačani z doseženim uspehom. Veselice se je vdeležila tudi vsa dolinska duhovščina, ter s tem pokazala, da jej je pri srcu napredek šole. Nadejamo se, da bo tako tudi v bodoče, da se najde duhovščina in učiteljstvo na složnem delu vsakikrat, ko se bo šlo za višje koristi. Le obžalovati moramo, da so dolinski možje kazali vse premalo zanimanja za to šolsko veselico. Moralo bi jih vendar zanimati, kako so fijihovi otroci napredovali ▼ šoli. A na veselici očetov nismo skoro niti videli. — Menda so smatrali za nujneje opravilo igro na krogle, „briškolo" in „tre-šete" I Pa tudi učiteljstvo iz ostalega Brega je — izuzemši dveh — briljiralo s svojo odsotnostjo. Vsi odsotni menda vendar-le niso bili zadržani po neodložljivih opravilih ? V Trstu, dne 12. julija 1911. »EDINOSTc St. 192. Stran HI Proces „Banca Popolare Goriziana pred goriško poroto. 44 Peti dan, v ponedeljek. Menim, da bo značilo škandal to, če se moj predlog zavrže. Glavni argument bra-Viharna seja. — Drž. pravdnik, zahteva niteljev proti mojemu predlogu je ta, da se j odgoditev procesa. — Branitelji se vpi- nahajajo obtoženci že dve leti pod obtožbo.: | trgovski banki v Vidmu, kjer so mu dali OI D,II D1 r?vn? to zaviesio j Edor odpotuj naj se preskrbi z vsem potrebnim v novi trgovini D. ARNSTE1N „Air Alpinista" v Via Sebastiano štev. 7. Bogata zaloga zadnjih novosti, kovčekov, torb, torbic, Športnih potrebščin itd. j| MLUVI ČESKY ! MLUVI ĆESK1 ! rajo in zmagajo. V kolikor se tiče braniteljev Luzzatta, Le- Seia začne ob 9. zj. Predsednik spo- nassija in Conforti-ja moram povedati, da; roči da je bil izvedenec Viertaler pri so le-ti ^htevah dejegiranje druge sodnlje.i ESL.« ulnU v Vidmu, kier so mu dali Ce bi bili to dosegli, bi ravno to zavleklo na razpolago vse sPis4 in pojasnila. V proces Branitelj Luzzata je še pred tremi i imenu sodnlga dvora izreče Videmski banki ^ s*avil tak predlog. To sem povedal, u , da bo jasno, da vse kar branitelji sedaj zahvalo. ^ navajajo proti mojemu predlogu, so samo Govori drz. pravdni*: |,epe fraz^ dočim so sami za kuiisami delaii. Visoki sodni dvor! V zadnji seji je ^a odgoditev na vse načine. Branitelj Luz-predsednik ventiliral zadevo o sporni točki,; zatta je dosegel celo, da je bil izžreban namreč s razlikah ne samo glede izgub prijjeden slovenski porotnik. Moj predlog te-igri marveč tudi glede izgub iz drugih j mejjj v zakonu. Tudi hočem dokazati, da se opravil. Branitelji so trdili, da ne samojje marsikaj stekalo v žepe Colle-ta in dr. 500 000 K, ampak vse izgube sploh izvirajo j Luzzatta. Poskusite Fl- ki ie naJ" GOVO KAVO ff<3-praTe PO ZMERSIH CENAH ar z jamstvom. Zobotehniški :: atelje Josip Konig* koncesionovani zobni tehnik, diplomovan dentist na dentistični akademiji v Parizu. Trst, nI. Farneto 36, II. n. «* DVORANA ZA SODNE DRAŽBE ulica SanitA 23-25 pritličje. Dražba ki se bo vršila danes dne 12 t. m. od 9. do 12. predpol. Mramornat umivalnik z ogledalom za dve osebf, nočne omarice, mizice, stenske ure, obešala za zavese, razglednice, premikalo za razglednice, okrožne biblioteke, zvezki in stara celotna dela raznih pisateljev, romani raznih pisateljev, v raznih jezikih, tiskovine in znanstvene knjige. Danes od 3. do 6. pop. : Velika izbera novih čevljev za gospode, gospe in otroke. Dražba, ki se bo vršila danes 12. t. m. od 3. do 5. ure pop. na licu mesta Piazza della Borsa štev 11 : Železna blagajna štev. 3, pisalna miza, kontrolna blagajna, table, izložbene potrebščine, mizice, svetilke za električno razsvetljavo, dolge mize in predalniki za trgovino. Manufakturna trgovina ii TEODOR KORN u Trst, ul. Miramar štv. 65 Stavbeni in galanterijski klepar. — Pokrivač streh vsake vrste. PREJEMAJO SE VSAKOVRSTNA DELA IN POPRAVE ■ PO NIZKIH GESAH. :: Delo dobro in zajamčeno. TfilEl. 25-26. □ Poslovodja: Franjo Jenko. 3£ 3! — filial ka — Cnrico de franceschi nI. delle Poste lo, \og*l Valdlriro. VELIK IZBOR volnenega in bombažnhtega blaga, perila, Brajc in drobnarij, kakor tudi izgotovljenega perila za moške in ženske. Cene zmerne Fczor Slovenci! Nov veliki dohod moških, deških in otroških oblek za poletje. Velikanski izbor blaga za obleke po meri po cenah brez konkurence v dobroznani trgovini .,ALLA CITTA' Di TRIESTE" Trst, ulica Giosne Cartocci it. 40 (prej Ttrrente) Obleke za moške iz blaga od K 13—48 Obleke „ „ „ platna „ „ 4—18 Obleke za dečke iz blaga od K 10—28 Obleke „ „ * platua „ „ 6—12 Velik izbor oblek za otroke od K 2'14—14. Zaloga hlač, srajc, delavskih srajc itd. itd. ALLA CITTA' DI TRIESTE I Trsi ulica Giosne Carflocci iter, 40 (prej Torrente) 80.000 UK bo darovanih! Dr. Fran Korsano Specijalist za sifilitlčne In koine bolezni ima svoj 22« AMBULATORIJ v TRSTU, v ulici San Nicol6 Stev. 9 (nad Jadransko banko). Sprejema od 12. do 1. in 5.i/t do 6.Va pop & Prevzetje izključne razprodaje mi omogočuje ponujati za samo 3 krone krasno pozlačeno fino remont, uro na sidro s pozlačenim ali posrebrnjenim kazalnikom. Ta ura je 36 ur idoča, za kar se jamči na tri leta. Nihče naj zaioga™?« S^ME^at Trst, Corso 2. Telef. 1071. 2 kosa 5 K 50., 3 kosi 8 K 40. — Pošiljaj v j-g^l^m^ U eksportnu trgouInn H. SPINGARN 1 LinOIEUlIl IluOS Krakov Stev. 240. Za to, kar ne ugaja, se vrne denar. — -Izključen vsak rizi&o.- K 2*50 m* 1-80 met. Pristni linoleum..... Podolgaste preproge 67 cm. Preproge v vseh velikostih z varnostnimi ogli iz kovine 150/200 K 7 90 200/300 K 15 — itd. ^r g | i v Gospodarski predpasniki iz vo&enega Restavracija ZnidersiC p,atna K 250 SAP J A NE Mamizni prti 85/115 cm , 65/150 cm 280 1 SO železniška postaja med Ilirsko Bistrico in Opatijo, pešhoda l1/* ure. Avtomobilska postaja Trst—Opatija—Reka. Površniki Iz Ma od K ZO dal] p Podrjuhe.........po 70 stot. Ovratniki iz kavčuka .... »50 „ Odda za letni Čas od 1. julija do 30. Manšete iz kavčuka..... ,60 septembra oziroma tudi zi krajši eaa 7 elegantnih sob. Gostilniške cene zmerne. - Za vso dobo po dogovoru. - Gozdna lega zdrava in prikupljiva za izprehode. - Priporoča se H. Žnidezsič. Pošilja se tudi na deželo. •136 E 947 10 /5 Dražbeni oklic. Zdravljenje: krvi Čaj „Tlssčeri cvet" (Mitleflori) Cisti kri ter je izvrstno sred'tro proti onim alufi jim, Ć© pefie v želodcu, kakor proti slabemu prebavljan„'u in heinoroiiam. - Jeden omot ta ril rm ljenje stM.o 1 K ter se dobiva t odlikovani lekarni PRAXMARER • „Al DUE MORI*' Trst (mestna hiša) — Telefon 377 Poitoe poSiljatve se livrSujejo takoj tu franko, ako se dop< ilje Kron l 10- ANTON BARUCCA MIZARSKI MOJSTER Trst, ulica San francesco 5'^Issisi 2. Specijalist za popravljanje ronlet na oknih. Na željo se menjajo pasovi In zmeti. Na zahtevanje mestne hranilnice ljubljanske v Ljubljani zastopane po odvetniku dru. Ivanu Tavčar ju bode dne 20. julija 191L dopoldne ob 9. uri pri podpisani sodniji v izbi št. 1 dražba nepremičnin v vi. št. 307, 308, 309, 310 in 311 do. Gorjansko, vi. št. 359 do. Koven, vi. 105, 138 do. Brje in vi. 256 do. Brestovica 8 pritiklino vred, ki sestoji iz ene krave, dveh vozov, enega ora[a in vinske nekai nos ode Nepremičninam, H je prodati na dražbi j » P«P°ln<> de" |B " » gj gg^! je določena vrednost na 140536:60 kron, pri-1 a — tikHZJmn^i7p0onudenk znaša 94804:40 „on ; \ ^OdajaljK UT ta dr^OCenOSti pod tem zneskom se ne prodaja. f ^ H II RjS TPJ jrl (ex drug Dragotina Vekjeta) Trst (pnr^?Dpv^ Corso iteo.36 Bogati izbor zlat&nine, srebrnine, dragocenosti in žepnih nr. Kupuje in menja staro zlato in tudi srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne arebrnine, zlatanine, kakor tudi žepne ure. DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE. C. Kr. okrajna sodnlla oddelek L KOMEN, dne 19. junija 1911. AL£KS. FRANC MATER - TRfeT žgalmca kave TELEFON 1743. FaJboIJil vir %m dobivanje p*t*M kav* Hotel Balkan 70 sob, električna razsvetljava, lift, kopelji, CENE ZMERNE. j-uwwuwaw K. Blecha. Hotel Balkan dtran IV. .EDINOST" Si. 132 v Krminu in ni znano, koliko časa bo treba za to. Colle je izjavil v nasprotju s trditvijo izvedencev, da je bilo zaznamovano na borzi ne samo 500.000 ampak 900.000 kron. Izvedenci pa do danes niso z gotovostjo mogli vsega tega dognati. Zato predlagam odgoditev na prih. zasedanje. Vsi branitelji so se temu predlogu upirali. O Lenassi-ju in Luzzattu trde, da sta vse premoženje izgubila pri polomu banke ... Državni pravdnik pravi, da mu je znano, da je bila Luzzattu zarubana hiša za 80 000 K in da se je dne 30. maja 1911 izvršila druga vknjižba za 30.000 K po nekem ožjem sorodniku Luzzattovem, tako, da ta hiša danes za Luzzatti-ja nima nikake vrednosti več. Pincherle: Ta vknjižba je od Dottori-ja. Drž. pravd.; Za me je vseeno. — Ta vknjižba je sumljiva. Colle kritizira operat izvedencev. Viertaler (izvedenec): Colle je storil izjavo, ki znači razžaljenje mene in mojega kolego. Žal nama je, a to moramo že danes povdarjati da so bile knjige B. P. pravi monstrum zmešnjave in da so bile vse številke v njih ponarejene. Pangrazi: Tega nimate vi pravice trditi. To bodete storili, ko boste vprašani. Tudi vsi drugi branitelji protestujejo in zabranju-biti porotnik v tem procesu. Sicer pa da ima jejo Viertalerju, da bi nadaljeval, zavest da bo sodil po najboljši vesti in pravici.! Nastane hrupno prerekanje med brani- Braniteljski zbor predlaga zavrnitev; telji in izvedenci, predloga. — Sodni dvor sklene zavrnitev z! Viertaler ponavlja, da se na knjige B. n.otivacijo, da če tudi se je Lazzari tako P- ni možno opirati. Sodni dvor se je na to izrazil, vendar je prisegel in ni poprej tega kake pol ure posvetoval. Končno naznani uveljavljal. ! predsednik, da se zavračajo vsi predlogi drž. Drž. pravd, si pridržuje ničnostno pri- j pravdnika... tožbo. Drž. pravdnik izjavi na to, da hoče Še en predlog za odgoditev. °stat» Povsem tuj pri celem procesa in da bo ^ & & I dajal samo tiste izjave, ki jih predpisuje za- j Marinaz: Ni dolgo temu, kar sem izve- /con ... Zahteva tudi, da se pritegne k sejam i del, da je tržaška trgovska banka ukrenila stenografa, ki bo ves proces stenografiral. izvršbo proti celemu upravnemu svetu. Izka- $prejeto. O današnji seji je bilo v mestu zalo se je pri tem, da je bil rubež pri Alfr.; mnogo govora. Komentiralo se je utise tako Lenassi in odv. dr. Rajmundu Luzzatto brez-, jn tako vspešen. j Prihodnja seja v torek ob 9. uri pred- Oba sta izjavila, da ne posedujeta ničesar.' poludne. Znano je bilo, da je imel dr. Luzzatto: _ mm 240.000 kron premoženja, Lenassi pa 400; M&l". d©!. Organizacija, tisoč kron. Danes pa izjavljata, da sta insol-1 ventna. Izvedel sem dalje, da so nekateri i Tovariši N. D. O. Vsi tovariši in to-zarubljeni predmeti izginili. Da se sestavi ob- varišice NDO so naprošeni, da pridejo jutri tožba tudi v tem smislu in da se ukrenejo v sredo zvečer ob 8. uri in pol v gostilno poizvedbe je potreba časa. Tudi bo treba „Trattoria alla Posta", ulica Squero nuovo sedaj, ko je bilo dognano bivališče Josipa na odhodnico našega g. podpredsednika N. Naglosa in je bil aretiran, pritegniti tudi tega R. O. v Pulo. v obtožbo radi goljufije. Potrebna so poiz- Prosimo obilne udeležbe, da se čim vedovanja v tej zadevi pri okrajnem sodišču častneje poslovimo od našega nam premilega Tudi okol<ščina da ni bil delničar je brezpomembna, ker bi to bit lahko postal. Puecher: Predlog naj se zavrne, ker |e proti zakonu, ki ne dopušča izključenja kakega porotnika. Tudi pove § 205 da priče ne morejo biti porotniki. Kadar je sestavljena enkrat porotna klop, je konec. Marinaz: Sklicujem se v tej zadevi na razsodbo najvišjega sodnega dvora. Po kratkem posvetovanju sodni dvor odbije tudi ta predlog drž. pravdnika. Drug predlog. Marinaz: Glede na to, da je visoki sodni dvor odbil moj predlog, sem prisiljen staviti druzega. Prišel je k meni dr. Bader, in mi je rekel, da se je izjavil porotnik Lazzari v pogovoru z Bombičem, da se nahaja v jako težkem položaju v tem procesu ... To mi je povedal sam dr. Bader. Obstajal bi torej povod za izključenje v smislu par. ! 306. Tudi na me se je Lazzari dvakrat obrnil s prošnjo, naj se ga izključi iz porotne klopi zaradi njegovih prijateljskih odnošajev z Lenassi-jem. Tudi odv. Pangrazi-ju je Lazzari to pojasnil. To sem izvedel Še le v soboto od dr.a Baderja. Zato predlagam naj se Lazzarija izključi kot porotnika. Porot. Lazzari izpove, da je rekel samo to, da bi mu bilo nevšečno ko bi moral tovariša Hrvata, zvečer. Na svidenje ob 8. in pol Gospodarstvo. Poziv vrtnarjem. Kmetijska družba za Trst in okolico vabi okoličanske vrtnarje, ki hočejo naročiti vrtnarska semena za jesensko setev, naj se potrudijo v družbeni urad ulica Giorgio Galatti št. 14. Opozarjamo tudi okoličanske posestnike, da ima družba na razpolago plemenske mrjaščke in svinjice, katere bi oddala prosilcem brezplačno za ustanovo skočne postaje oziroma rejenje mladih prašičev. Tajništvo. Zvišanje cen kožam. Tekom zadnjih tednov so se zvišale cene kožam za 8°/f in tudi za 10%. _ Razna vesti. Kazenska razprava proti Ikanu Milj-koviču. V ponedeljek predpoludne je pričela pred zagrebškim sodiščem kazenska razprava proti Ikanu Miljkoviću, ki je obtožen, da je v Turnu čakal na muslimanska izseljenca Mustafo Duranovič Capro in Jusufa Miljković - Nukića, ju umoril in oropal. Trupla so pri Karlovcu potegnili iz Korane in na podlagi več dejstev je bil osumljen Ikan Miljković, da je izvršil zločin in po dovršeni preiskavi je bil stavljen pod obtožbo. Ikan Miljković je mohamedanec, star 40 let iz Trnova pri Bos. Kladuši. Na razpravo je bilo pozvanih mnogo prič iz Bosne. Znamenita obletnica. Dne 14. junija t. I. je minulo 1100 let, kar je nemški cesar Karol Veliki v Cahenu (dne 11. junija 811) razsodil prepir med solnograškim nadškofom in oglejskim patrijarhom s tem, da je določil Dravo za mejo med obema cerkvenima pokrajinama. Ta odlok je bil dalekosežnega pomena za Slovence sploh. Slikar Hegedus umrl. V soboto je umrl v Budimpešti eden najboljših ogrskih slikarjev Ladislav Hegedus, ki je leta 1901 dobit prvo nagrado avstro-ogrske banke za načrt bankovcev po 100 kron. Cerkven rop na Tirolskem. Kakor poročajo iz Inomosta, so v nedeljo tatovi udrli v župni crkvi v Rattingu in Pettnavu na Tirolskem in ugrabili dragocene cerkvene predmete. Škoda je velika. O tatovih ni nikake sledi. Samostan Dečani v Stari Srbiji ruska državna lastnina. Beligradske ,Večernje Novosti" poročajo, da so ruski menihi prevzeli samostan Dečani proti odškod- V Trstu 12. julija 1911. nini 100.000 rabljev kakor rusko državn-lastnino. Ta samostan, ki ga je meseca avgusta 1903 ruski konzul z vojaško asistenco vzel srbskim menihom, bo odslej pod upravo ruskih konzularnih uradnikov. Češčina obligatna v šolah Moravske Ostrave. Nemški občinski svet v Moravski Ostravi je sklenil uvesti češčino v javnih šolah ljudskih in meščanskih Šolah kakor obvezen predmet. Dotlej je bila češčina neobvezna. Tudi Nemci so začeli umevati, da |e znanje druzega deželnega jezika potrebno. » ■ HALI OGLASI S mm s v■■■■■ ■ . _ _ MALJ OOLAST se računajo po 4 •tot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. Najmanji pristojbina znaia 40 stot. Plača se takoj Inser. oddelku. _.j Milini Trflt> Pontoroseo iVai. V Ur ITI UIUJ $t. 5 Trgovina jeatvin ia koloni jal. Zaloga sveč, mila in čistila v prid diuibe av. Cirila in Metoda. Priporoča se Ivan Bidovec Dalmatinska gostilna Jt črno, dal m r ti n 8 ko, opolo Dobra kuhinja. po 80 st, 83 in belo 9t>. 1050 Plotilno industrija. Tnt-Rojan, Škortola St. I ID II lllcl pi*;tro 37. Podpletanje kakor tudi izgotovl enje novih nogavic. S >eci»liteta: svilene transparentu? nogavice za dame NaroČila se iz* rSuje točno po na;nižjih eenah. Dopisnica zadostuje. <)a se pride po delo v hišo. 1191 Na Dolenjskem Pojasnila daje je na prodaj prav krasna h za veak denar — F. Pertjt, urar, ulica delle Poste 9. 1139 Rs Hi nflg'e smrti svojega soproga prodam takoj n