*

Isla ,
Wm
ft i k S
* ?!
PPI
•$Ä M» * :	B .24,—
#«®«W8®Ä« II'CTÄ® •«*> S@ wtaffifffOT. <—
•• pÄssiw 1, «srsvai . Kcsroääai
i*fe fi- .- T«tofesst .it.
86. številka.
Wmmmmmm IJwHkM stasia 3#
,*4,,, *?
Kfeodhriseri poHflfra 1st za slow^tiska ljudstvo.
Maribor, dne 29. decembra 1919.
K»8W!?S«fes8®m3»
simmmSü pa SU M
yapamci vri
äösaga » pg| Mfeärte foäak flUteapiri ss ®s. «?&gfc
a »se «s«| te €
sp
sa. s»»
Letnik XL
/os. 'Jeraj.	|
Svetovni potop se je Končal, voda je odtekla, iznad objema valov se prikazuje nov svet, novo živ* ljenje, nov človek. — Globoke, skoro nezacelji • e rane jo usekal maferijabzem v 19. stoletju človeštvu. Brezbožni in sirovi nauk materijalizma, ki je zanikal osebnega Boga, dušo in večnost, je pripravil duševni svetovni potop, v katerem se je skoraj zadušilo Človeštvo. Napuhu jeni in vaše zaljubljeni zastopniki „vede“ in „znanstva“ so hoteli svet prekvasiti z novimi vrednotami, človeškemu življenju dati nov cilj in novo smer. Oprostiti so ga hoteli od zastarelih podmen, mp dati nov svetovni nazor. Razprostrli so visoko plapolajoč prapor svoje moderne vede, na kate* rem so bile zapisane manmljive besede: Napredek, svoboda in uživanje. In človeštvo je trumoma hitelo pod njihovo zastavo in srkalo vaše duševno hrano novih naukov. A ti nauki niso zdrava, tečna, telo in uuha okrepujoča hrana, strup zavit v zlate papirčke blestečih fraz. Človeštvo je zamenilo mleko zdravih načel z neprebavljivim močnikom materijalističnih, du-hamorečih podmen. Idealizem vere v Boga se je moral umakniti veri v uživanje. Resnica se je morala umakniti s svojega prestola, katerega je prešerno zasedla laž. Z resnico pa je zgubilo človeštvo tudi nravno ravnotežje, ker vsaka umstvena zabloda ima za posledico nravno zablodo. Posledica nravne zablod® pa je bil svetovni potop svetovne vojske in svetovni socijalne revolucije.
Voda se odteka, iznad poplavljenega ozemlja .se prikazujejo obrisi novega, sveta, novega življenja. Nad poplavljenimi, svetom se v jasnih kontufah dviga ••morrtea» vese^* * * * v*zmtrftfca •• boljših časov. Divji valovi boljševizma iu ivino lizma, otroka materialističnega svetovnega nazora se še niso pomirili, v našem čašu se sicer v vsem javi em. življenju kažejo razdirajoči vplivi zablojenega člo veškega uma, a od daleč na obzorju se nam prikazuje zvezda novega upanja. Upanje prihaja od tam; odvoder je izšlo vse zastrupljeuje človeštva, od zastopnikov in glavnikov brezverskega
'V/OVS/I Iaiojs.fr; i i- >; .	'
■>
Smešno naivna, vendar za našo Jugoslavijo po-učljiva je ona bajka O’ Liliputancih, med katere je zašel po naključju navaden človek, ki pa je bil v primeri z liliputanskimi jritlikavci orjaški velikan. Ko so ga ugledali spečega palčki, so se ga sicer ustra -šili na prvi pogled, vendar so začeli takoj misliti — kako premagati tega velikana ? Povezali in opletli so ga s svojimi vrvmi — nitmi tako, da, ko se je prebudil, ni mogel več vstati.
Tudi mi sedanji SHS narodi smo bili pred ujedinjenjem med drugimi evropskimi velikani:	Rusi,
Ob svitu novih idej.
svetovnega nazirao ja. Ustrašili so so sejalci sadov svoje setve. Odprli so s svojimi bogatajskimi n$uki včloveku na stežaj vrate divjim demoničnim silam sovraštva in razdiranja. V nadi, da človeka osvobodijo in dvignejo, so ga vkovali v težke verige nenasitiji-vih strasti. Osvoboditi so hoteli človeka od avtoritete, ne uvidevajoč, da se prava svoboda nahaja le v družbi posestnim avtoritete. Sedaj strmijo ti prosvitljenci v grozne učinke svojih dejanj, kakor otrok nemo obstoji pred v ognju vzplamtelo hišo, ki jo je pri igračkanju zažgal.
Zločin je vršila moderna veda in filozofija nad človeštvom, ker ga jo odtrgala od Boga, pravrelca vse sreče. Odsekaj vejo od živega drevesa in posušila se bo. Odsekana suha veja je človeštvo brez Boga. „Znanstvo“ ponujati človeštvu namesto vere v živega Boga, se prav! ponujati lačnemu človeku namesto tečnega kruha papirnat denar.. Pri vsem denarju bo človek od lakote poginil, če mu ne daš kruha za želodec. Znanstvo, še posebno brezbožno znanstvo ne more utešiti človeške duše, človeška duša je pregloboka, da bi jo mogel napolniti papir plitvega človeškega modrovanja. Človek potrebuje za svojo dušo nadnaravne hrane večnih resnic krščanstva. Brez teh človek ne more živeti, ker za resnico mi surogata, ni nadomestila.
Moderna veda je postavila v materijalističnem
19.	stoletju um na, obar in mu zažigala kadilo. Vero je kot zastarelo staro šaro postavila v kot — v cio-služen pokoj. Samo to kar z umom zaznam, je moje merilo. Absoluten sem in ne bom služil, se je človek 'Masfemieno povzdigaval.
Iz zmajevega semena je vzrastel zmajev sad — svetovna vojska in svetovna .socijalna revolucija. Ob rojstvu svojih negodnih otrok so se strezniii njihovi očetje, znanstveni voditelji,človeštva. Hvala Bogu, da se je začelo iztrezneiijo in da se je začelo na pravem kraju, pri korenini — novodobni perverzni lilozoliji.
Beograjsko liliputanstvo
Angleži, Francozi ter Nemci — Lilipntanci, katere je dobro poznala le malokatera velesila.
Svetovna borba nas je združila-, zrasel le iz treh posameznih Liliputancev velikan in orjak prihodno -ati — SHS kraljestvo. Vsi smo pozdravili navdušeno tega trobratskega orjaka ob preobratu, ker bili smo trdno uverjeni, da bo z vso brzino pridobival in rasel po svoji notranji moči in zunanji veljavi. Na našo trobratsko in skupno žalost ter razočaranje pa si moramo priznati danes, da je zadremal ta naš SHS orjak uspavan od skozinskoz otrovane demokratsko-so -
Vsi novodobno m bdeči podirajo eden za drugim na brezmiselnih podmenah zgrajene stavbe človeškega absolutnega razuma in napredka. Oči se jim odpira* jo, da vedno bolj uvidevajo, da ne more biti čioveški razum zadnja instanca, v vseh življenskih vprašan-jih. Kdor bi hotel z razumom vse razumeti, si človeš-ki m razumom, ki mu je odkazan delokrog v gotovih, mejah, j? podoben’ tistemu človeku, ki bi zahteval, da se naj ključavnica lsvna po ključu in ne ključ po. ključavnici. (Bergson). Človeku še-le more po veri razsvetljen razum odpreti varno pot v obljubljeno de* želo resnice. Človek ugotavlja v svojem izkustvu, da je vera več, kakor kompleks metafizičnih domnev« (Oesterreich).
Ti in podobni izreki modernih mislecev nam pričajo, da se vrši veliko streznenje pri umskih voditeljih človeštva, modernih filozofih. Vračajo se na stara preizkušena pota preteklosti, po katerih je ho* dil in še sedaj hodi zdrav in edino srečonosen krščanski realizem. V silnem poletu gigantskega tehničnega napredka v 19. stoletju se je človek zaletel Treba. je bilo svetovne vojske in revolucije, da si bo oddahnil in prišel zopet do spoznanja svojega; pravega bistva in namena.
Iztreznenju v vedi in znanosti mora slediti tudi iztreznenje v življenju narodov. Narodi morajo priti do zavesti, da še ni izpolnil* človek s tem svoje živ* ljenske naloge, da skrbi za svojo telesno življenje. Se ima višje duhovno življenje, ki ima tudi svoje pravice.. Le v harmoniji telesnega in duhovnega življenja more najti srečo.
Da je najnovejša iilozoiija in veda dala slov,o telo in duh hupajočemu materijalizmu, je najveselejši pojav v miselnem razvoju človeštva. Nova orientacifa proti desni, v smislu krščanskega svetovnega nazi-ranja nam je poiok, da be Človeštvo premagalo najhujšo duševno bolezen, kar jih je sploh kdaj imelo, boljševizem in se dvignilo pomljeno in očiščeno k novim delom za napredek in prosveto.
e
eialistiene vlade v Beogradu. To pogubonosno in uso-depolno spanje SHS mogočnjaka so brž izsledili razni. naši znotrajni in zunanji Liliputanei. Začeli so ga vladno spečega omotavati in povezovati s svojimi brezštevilnimi nitmi verižništva in tihotapstva.
Ako pogledamo danes našega sicer bratsko skupnega ter ujedinjenega SHS-orjaka, moramo priznati, da je tako povezan z nitmi korupcije, da mu je pod sed .njo demokratsko-socialistično vlado v Beo -gradrbpfijmogoče prerezati ali pretrgati te vezi in se osvobot.nj v moč, katero je dokazal javno pri svojem
LISTEK.
„Dunajsko p3smo^."'HSI
Revščina je velika, zlasti pri uradnikih, Ki imajo stalne plače. Ce se In če človek najesti, potrebuje 50 do 100 K. Kako bi p; mogel potrošiti tako svoto za samo kosilo, ako znaša njegova dnevna plača 1® 25 K? To je problem, ka erega more el o vek rešiti le s ten», da trpi lakoto.
Spričo teh clejstev je treba omeniti, da je enten-ta Avstrijo močno oklestila. Na Dunaju so računali, da dobijo bogate dele Češke, kjer stanujejo Nemci in romantični južni Tirol . . toda zastonj se oko ozira, in kar je ostalo, je le torso in ne državi i organizem, ki bi bii sposoben, da živi. Dolgovi Avstrije so. velikanski, surovin nima, rudnikov nima in Dunaj konsumi-ra mnogo več, nego more dežela pridelati. Radi tega je padla avstrijska krona skoro na ničlo in berlinska borza je ne notira. „Wir sind am Tiefstand unserer Kräfte“ pravijo olikanei, in kuharice odgovarjajo: -Ja höher hinan! geht’s nimmer“.
Tihotapska kupčija, in verižništvo se bujno razvija; gališki juđje delajo najboljši „kšeft“ in ktLr s® aoče preveč truditi, se zglasi pri uradu za brezposelne. kjer dobi podporo, in potem gre til Kapi/ S®-vedn na tak način mora s ati kg. masti 150 K’ Kajpada tudi državniki nimajo druge besede v uš i h razna „Katastrofe“, in tu ne bo pomagal niti k.m-.pr*-
ki so gaj sklenili krščansko soeijalei in sotijali-
sti, da, rešijo državo. Za tako rešitev bi se morali iznebiti najprej Judov, k; so rak-rana dunajskega gospodarskega življenja.
Potem bi mora’.: socijalisti odložiti svoje kuti :r-no-bojno orožje, ker nemški alpski kmet ima za tako circus-politiko ravno tako malo smisla, kakor slovenski. Sicer pa so taki kuilurnohojni sunki le nesrečno sredstvo, da odvrnejo pozornost občinstva od prave bede. Kaj bo slednjič pomagala zakonita razporoka nekoliko tucetev nezvestih zakonskih, ako v državi vlada lakota in nered?
Dalje bi bilo potrebno, da vlada prisili ljudi k delu. Pridno, pošteno delo je predpogoj za blagostanje. To so uvideli nemški delavci, ki delajo dve uri na dan čez urnik, samo da uredijo državne finance. Na Dunaju pa plačajo brezposelnost! Delavci, ki pa
v resnici delajo, imajo izvrstne plače razun ... inteligentnih delavčev Žena, ki pere stopnice v bolnici ima večjo plačo nego asistentni zdravnik, ker socijalisti,' stavljajo v isto »rsio ročno delo in ii.teligeniu«. Kdo bo potem študiral? Kultura mora nazadovati! Inteligentni sloji so vsi pobiti.
Slednjič bo treba omejiti razkošje. Vojska je privedla mnoge ljudi, ki niso imeli nikake izobrazbe, de denarja. Ti ljudje so kar naenkrat v socijalnem. življenju „gor padli“. Ker se. ne morejo ponašati z omiko, se morajo ponašati z razkošjem; v gledaliških i-majo prve lože, toda ne vsaki kretnji se jim vidi, da so vojni dobičkarji. Ono res gosposko lino ozračje, ki je vladalo n. pr. prej v dvorni opari, j* izginil»-; trista židinia se šopiri v dvorni toži in ker je publika „taka“, se začele biti tuđi predstave „take“. Res fini
olikani ljudje ne zmorejo cen za opero, in vojno-do-bičkarska družba spada v opero, kakor konjsko sedlo »a osla. Bivši mor je res marsikaj zagrešil in njegov španski c-eueumnijel je bil tuintam res starokopiten: toda je treba priznati, da je i dvor upiival na u-glajenost v manirah, dočim zdaj ni več takega korektiva. Ko bi bili ostali na Dunaju .sami pristni Duhaj-” oani in ko bi vladalo neko blagostanje, bi bila ostala i fina omika. Toda gališki element in gospodujoči proletarijat sta prinesla v sklad dunajske omike zelo neubran glas. Dunaj je bil prej nekaka naravna in ne pretirana „scliola elegantiarum“, zdaj kaže zunanje obnašanje, plafati, zabave itd., da v tem oziru zelo nazaduje. Skoda!
Kaj pa politika? Na kratko: zunanje države se ne zmenijo za Avstrijo., Avstrijske dežele se n« zmenijo za Dunaj; To vam je jedro vse politike.
Cehftv Dunajčani ne marajo, toda, jim se mora* jo dobrikati, kajti od Cehov je odvisno, bodo li mogli na Dunaju kuriti ali ne: raditega jun bodo četudi, s težkim srcem dovolili tudi češke šole.
.Jugoslovanom S’> Dunajčani in sploh Nemci (seveda razun onih na slovenski meji) mnogo bolj na klonjeni nego pred leti. Marsikak Nemec mi pravi, da bi bile treba postopati z Jugoslovani v bivši monarhiji drugače nego se je postopalo, zlasti dati jim lastne uradnike! Zdaj uvidevajo to, ko se je vrnilo iz Jugoslavije v Avstrijo toliko nemških uradnikov, s kojimi ne znajo kaj bi začeli., Saj jih je bito dosti v. starih centralah in mala Avstrija še tftti na mora prehraniti. Se pač vs* maščuje ,v zgodovini,
(Bftttft prihodapč.)

s' Sera» 2.
m&AZA.
rojstvu ia pođ Proticevo vlado, ležeč m takbrekoČ še i otroških povojih’.	f
Glavna krivda teh pogubonosnih nitno neštetih | vezi, ki nam grozijo z občno nezadovoljnostjo med u - j radništvom in ljudstvom, je v nezmožni, nedelavni be- ] ograjski vladi in njenem	slepomišenju.	j
Le poglejmo si vsaj površno te razne niti, s ka- j terimi je omrežena naša sedanja vlada v Beogradu, j ki dremlje ali spi v svojih vladnih poslih, ali jih pa | spravlja v občno nezadovoljnost, da, večkrat v — dr- f Žavno škodo.	j
Celih sedem	naših ministrov,	med njimi sam mi- \
nistrski predsednik Ljuba Davidovič, je udeleženih f pri velikem kapitalu — bankah, ki poganjajo po Ju - I goslaviji kot gobe po dežju. In ravno ti naši nešteti \ velekapitalisti in med glavnimi naši ministri, so oni | pogubni Liliputanci, ki zavlačujejo nas Jugoslovane. | najbolj grizeče vprašanje: Ureditev valute. Vse, kar- f koli je storila sedanja demokratsko-socialistična via- | da na polju naše valute, je toliko, kakor nič za pov - | zdigo denarne vrednosti, pač pa dreza in podžiga to j
vladino razvozlavanje le ljudsko nezadovolje, je v 1 Škodo posameznikov, osobito nekapitalistov, in v ško-| do celokupni državi.	|
Druga vrsta v vladi sami v Beogradu zaposle- j nih, državi in ljudstvu škodljivih Liliputancev pa so: j železniški minister Draškovič, šumar Kristan in pre- I hranjevalec Bukšeg. Ti trije velemožje ne mislijo, ka- | ko bi preskrbeli prehrane potrebno Jugoslavijo, am- J pak — Avstrijo. Kristan ponuja naše žito v Pragi J Avstrijcem, železničar Draškovič pa si beli glavo , I kako bi namazal železniška kola, da bi oddrdralo to | žito v Avstrijo. Bukšeg pa je v celi dobi svojega pre-1 hranjevalnega ministrskega delovanja spal, da so | lahko razni verižniki, Židje in vojni dobičkarji takoj 1 po bogati žetvi naše žito prav poceni pokupili, ga na-1 gromadili in zaprli v svoje verižniške žitnice, katere I bodo odprli sedaj Avstrijcem, ne pa že dokaj gladnim | Jugoslovanom. Uradno se je poročalo, da zamore iz-j voziti Jugoslavija 40.000 vagonov, izvozila jih je že |
30.000	vagonov. Teh 30.000 vagonov je izvoženih po- j tom od vlade podpisanih izvoznic, a kaj so izvozili ti- j hotapci, to zna sam Bog!,
BTo ji» pogubonosno in državi nevarno liiipntaa-sfvö v beograjski vladi sami. Po vzgledu in recept« demokratsko-socialistične vlade pa je zraslo brezštevilno drugih Liliputancev: verižnikov in tihotapcev i* vseh slojev, ki omotavajo SHS orjaka s svojimi vražjimi nitmi, ki preiskušajo ljudsko potrpežljivost d® skrajnosti, državi škodujejo na znotraj in jo spravljajo v slabo luč v inozemstvu.
Saj ravno radi tega prokletega liliputanstva v vladi sami in po celi državi smo prišli ob kredit pri Angležih, ki so nam odbili naprošeno posojilo ravne radi naših slabih, korumpiranih in neurejenih notranjih razmer.
To je v kratkih obrisih resnega pomisleka vredno liliputanstvo naše beograjske vlade, ki je rodilo korupcijo med uradništvom in nezadovolje do skrajnosti med našim dobrim in močnim trobratskim narodom, ki rabi za svoj razvoj in proevit edino le samo :i zmožno, delavno, pošteno in nesebično vlado v Boo gradu.
Vlada, kje si?

Iz cmureške okolice, 23. dec. 1919.
Gadjo zalego si goji naša država tu ob Murina svojih prsih. Naša sedanja liberalno-socialistična vlada je menda izdala tajni ferman svojim podrejenim oblastim, naj postopajo z vsenemškimi agitatorji ob novi državni meji kolikor mogoče prizanesljivo. Naj napravijo eksponenti vsenemškega gibanja tostran Mure še tako drzen in veleizdajniški čin proti naši državi, naj hujskajo in rujejo še tako proti obstoju kraljestva SHS, vendar jih prijemajo državne oblast samo z glace-rokavicami.
Ker vsa tozadevna naznanila vladi in politični oblasti dosedaj niso prav nič izdala, navajam tukaj naši javnosti te-le vzglede, kako organizira nemški „Volksschutz“ neuko in nemškomisleče ljudstvo proti Jugoslaviji.
1.	Glavno zbirališče dr. Kamnikerjevih sodru-gov in pomagačev je trg Cmurek. Tam se zbirajo: dr. Schormann, dr. Krautgasser, nadučitelja Band-hauer in Jager, tovarniška ravnatelja Schelf in Winkler, mlinar Hanson in .še nekaj takih. Od tod gredo potem navodila na vse strani tostran Mure. In naše obmejne oblasti gledajo mirno, kako hodijo najzagn zenejši petelini preko Mure in zopet nazaj po — navodila.
2.	Zbirališče protijugoslovanske gonje na desnem bregu Mure je v bližini tovarne Feuerlöscher v občini Sladki Vrh pri Cmureku. Ravnatelj tovarne Franc
. Scheff je bil sicer v poletju 1919 radi protidržavne a-gitacije skupno z nadučiteljem Bandhauerjem prijet in
odgnan v Maribor, a milosrčno mariborsko državno j pravdništvo ju je prav kmalu zopet izpustilo. V g:s- j tilni Schelf in v bližini omenjene tovarne se zbirajo | dan za dnevom najsumljivejši elementi.	]
3.	V prejšnjem tednu se je v sred belega- dne ■
*» alila tropa do 70 'mož,: mladeničev in tudi žensk ad j Schei.'ove gostilne proti hiši gerenta g. Marijana Zöh-rerja v Svečanah. Obkolili so njegovo bišo in zahtevali, naj pride gerent pred hišo. Grozili s z gorjačami v rokah: „Kumm aussi, Du verdammter olter win-discher Lacki! Ber ma Dir schun zaign, uns an die südslavischen Räuber zu verkaufen!“ G. Zöhrer k sreči ni bil doma. Duševni vodja te „akcije“ je bil že znani Scheff. Vodili so to družbo tovarniški delavci. ter posestniki: Schwinger, Schrey, Fortmüller, Pe - j stifschefc, Heinrich Strasser in.drugi. Ta „upor“ se j je naznanil oblasti, a še do danes se ni proti nobeni ! izmed teh 70 oseb uvedla kaka preiskava.	j
4.	Nadučitelju Slovencu na Sladkem Vrhu gro- I zijo, da če bo pričel v šulferajnski šoli s slovenskim jj podukom, mu bodo vse razbili. Nad 30 šip je že bilo v jeseni na „skriven“ način pobitih. Slovenski krajni šolski svet bo plačal za to nad 1000 K. Oblast ni u-vedla preiskave. Dan za dnevom grozijo tudi posestniku Rupertu Trunku v Somartu, ker je bil upravitelj šulferanjske posesti na Sladkem Vrhu.
5.	Drugo zbirališče Kamnikerjancev je Hanso-nov mlin pri Gornjem Cmureku. Pred 14 dnevi so se sestali pri Hansonu vsi velikaši iz Cmureka in to -stran Mure. Drug dan se je že razširila vest od hiše
do hiše, da je dr. Kamniker poslal Seheffu poročilo:; Meja bo razvodje med Muro in Dravo. Slovenci trpimo, silno mnogo trpimo pri tej gonji.
6.	Naša vlada je dejala pod sekvester posestva večinoma manj krivih nemških kmetov, ki imajo tukaj, vinograde. Hujskači kakor Scheff, tovarnar Feuerlöscher, mlinar Hanson in enaki tiči pa se še do danes svobodno kretajo.
7.	Tovarna Feuerlöscher je dobila nedavno iz Hrvatske 2 vagona ovsa za 4 F euer Fischerjeve konje* Prvi vagon je vseboval 9100 kg, drugi 15.100 kg ovsa. Oves v drugem vozu sploh ni prišel iz Weiters-felda čez Muro, ampak so ga spravili z vozovi (uti-hotapili) v Ernovž. Več vozov tega ovsa je dobil tudi trgovec Fiedler v Cmureku. Oves je poslala Vojna zveza izrecno samo za tovarno. Omenjena Vojna sveza je poslala dne 24. novembra 1919 za gladne tovarniške delavce 2500 kg fižola na postajo Weitersfeld * Fižol pa ni prišel v želodce ubogih delavcev, ampak je romal na raznih vozovih v Ernovž in od tam v — Gradec.
8.	Sempatje zaplenijo obmejne vojaške in finančne straže tihotapcem živino in druga živila. Vse to se proda na licu mesta. Zaplenjeno blago pokupijo if zopet Nemci. Predlog, da bi se take zaplenjene reči prodale samo Slovencem, vlada ne upošteva. Nemci se nam Slovencem smejejo v pest.
Tu bo treba napraviti red z astro železno metlo, sicer se bo vladna prizanesljivost nad nami m nav So državo bridko maščevala. Prihodnjič vež.
Prestavit občinskih volitev.
w* i
>1 os .crm
^OSl I Prvo 1
Pravijo, da se bližajo občinske volitve, bliskanje se je že pričelo in priznati moramo, da od one strani, od katere si tako zgodaj in na tako raz -burljiv način nismo pričakovali. „Naprej“ je napisal krepek uvodnik, v katerem je na način, ki je lasten možem, kateri hočejo vreči svet na nove tračnice, po-vdaril misel, da morajo tudi socijalni demokrati poseči v občinske volitve ter si zagotoviti upliv na občinsko upravo. Navaden državljan bi mislil, da to ni nič posebnega in tako modrost zamore kuhati vsaka politična stranka. Takoj je pa udaril „Slovenski Narod“ z vso jezo svoje težke osebnosti. Tako jeznega ga še ! nismo videli kmalu, kakor sedaj. Pisal je prav iz notranje srditosti. Razjezil se je, kakor se razjezi trgovec, ki je doslej neomejeno gospodaril v svojem kraju, pa dobi naenkrat pred nos nevarnega konkurenta. „Slovenski Narod“ je namreč takoj razut, ! nevarno zMo doiičnega „Naprejevega“ članka: ; j posežejo socijalni demokratje v občinske volitve, je v nevarnosti predvsem ljubljanski mestni zastop, kjer župa-nuje doslej dr. Ivan Tavčar, lastnik „Slovenskega Naroda.“ Kmetskim občinam po deželi socijalni demokrati ne bodo nevarni, pač pa bi utegnili pritisniti ob
steno demokratske zastope po mestih in trgih, pred- g vsem pa Ljubljano. V svetem ogorčenju radi ogrožen-ja ljubljanskih svetniških stolcev je izustil „Narod“ celo krivoversko misel, naj bi se, kakor na Francoskem, tako tudi pri nas združile vse meščanske stranke proti socijalistom. Kakšne stranke je imel pri tem v mislih? „Samostojne“ v Ljubljani ni, narodnih socialistov pač ne bo prišteval k meščanskim strankam, Nemci so v Ljubljani prešibki za izdatno pomoč, torej je mogel misliti samo na Slovensko Ljudsko Stranko. „Naprej“ je to tudi tako razumel in takoj zakričal, da se pripravlja zveza med liberalci in klerikalci. „Narod“ mu je odgovoril nazaj s širokim razmahom krepkih govorniških figur, s kakoršnimi razpolaga le samo dr. Ivan . Tavčar. Njegov odgovor ni bil namenjen samo v uredništvo „Napreja“, ampak tudi na ulico in v zapečke vseh dobrodušnih meščanov brez razlike strank. Naslikal je na steno Belcebuba komunizma, kakor stoji za plečmi hudiča socijalizma in oprezuje, da bi zavladal nad belo Ljubljano. Solidni meščan v zapečku bo ta članek bral in pri tej priliki mu bo vstala pred očmi grozna postava Bela Kuna in njegove druhali in po živcih mu bo zagomazelo pri misli, da bi zadi za rdečim socijalistom utegnil priti
no r't"U !
črni komunist ter ga pregnatjoK» njegovega udobnega zapečka.	>
Skoraj ob istem času jes pa1 ™el dr. Vekoslav. Kukovec silno državniški govor, kjer je socijaliste silno hvalil in jih imenoval naravnost „državotvorno stranko“, ob enem se je razjokal nad zaslepljenostjo narodnih socijalistov, Slovensko Ljudsko Stranko jo pa naravnost izobčil iz občestva svetnikov.
Solidni meščan v zapečku bo zmajeval z glavo:; ti rdeči socijalisti, ki ga hočejo vreči iz njegovega a-dobnega zapečka, naj bodo državotvorna stranka ia po svoji dobroti prva za demokratsko! Da, dragi moj Jaka! Ti tega ne razumeš! Ce hočejo ljubljanske mestne svetnike potipati na njihovih stolcih, so zločin® in treba je z njimi postopati kot s pajdaši Bele Kuna, Če se pa vržejo na klerikalce, izvršujepo državotvorno delo. Med Tavčarjem in Kukovcem je samo ta razlika, da je Tavčar uvidel, da se bo udeležba socijalistov pri občinskih volitvah obrnila v prvi vrsti proti liberalni stranki, s katero se srečujejo po mestih in trgih, ter obrtnih krajih; Kukovec pa upa, da pojdejo, kot srednjeveški „lancegeneki“ (Lanzknechte) v bojno službo „demokratom“ radi lepih oči njigovih prvakov.
t|Polltlcne Testi.
Jugoslavija.
N a § regent Aleksander se še vedno mudi v južni Franciji. Za regentovega bivanja, v Parizu je prestolonaslednik veliko konferiral z Nikolom Fašič.
Beograjski ministrski svet je skle nil, da se ne sme izvršiti nobena važna naredba posameznih ministrov, dokler ne bodo poučeni o njej v?> člani vlade.
Naše prehranjevalno in o b n o v n o niinistrstvo je sklenilo, da izda za zgradbo do vojni v Srbiji porušenih vasi 1,330.000 dinarjev. Za prehrano in pomoč v novih pokrajinah 1,080.000 din. za prehrano vojnih sirot v Sarajevu 500.000 dinarjev, vb agrebu 450.000 dinarjev, v Splitu in Podgorici no
300.000	dinarjev, v Novem Sadu 250.000 dinarjev.
Naše notranje ministrstvo je pod -pisalo ukaz o imenovanju gotovega števila takozva -nih okrožnih načelnikov.
Finančno ministrstvo je pustilo uvesti; 300 milijonov kronskih bankoveev, kateri so bili kojekovani. Po eni strani odteguje finančni minister krone, po drugi strani pa izpušča v svet nov — mč-ali malovredni papir.
Naši brezparlamentarni vladi ja
odklonila Angleška pri njej naprošeno posojilo z utemeljitvijo: Jugoslavija ne dobi od Angleške posojila« ker vlada brez parlamenta in so njene notranje raz -mere neurejene. (Tako raste naš kredit po „vplivu“ demokratsko-socialistične vlade.)
Dr. Korošec je poslal ministru za prosveto Marinkoviču interpelacijo, v kateri zahteva v imenu slovenskega naroda takojšnjo rešitev vseučiliščnih razmer v Ljubljani. V tem „upitu“ pravi dr. Korošec: Ako se bo še odlašalo z ureditvijo vseučilišča v Ljubljani, bo smatral slovenski narod to odlaganje za pr j-zir in mržnjo do slovenskega naroda samega od strani vlade v Beogradu.
Za neodvisnost srbske pravoslavne cerkve mora plačati naša država 1% milijona frankov. Pol milijona takoj, ostanek pa, ko bo izvoljen novi patrijarh srbske cerkve.
Ministrski svet v Beogradu je sklenil, da se sprejme od Amerike Jugoslaviji ponujeno posojilo v znesku 250 milijonov dolarjev.
Direkcije za javna dela, ki bodo podrejena direktno ministrstvu, se bodo osnovale v: Zagrebu, Ljubljani, Dubrovniku, Novem Sadu, Sarajevu, Beogradu, Kraševcu in Skoplju.
Radi preureditve srednjih šol je poklical načelnik oddelka za prosveto ravnatelje gimnazij na tozadevno konferenco.
Avstrijo, C • & ©slovaške in Gr č i-
j o izvaža Jugoslavija žito po tihem. Tudi francoska vlada namerava pri nas kupiti 50.000 ton žit" 1Aft nnft ton koruze in 10.000 ton ovsa. Marca in api naj začelo z odpošiljatvijo te žitne nabave eijo.
Strokovne organizacije soc mokracije v Zagrebu, Osjeku in Varaždinu u, ^ lastili komunisti, ki nameravajo samostojno nastopili pri občinskih volitvah v omenjenih mestih. Ministre Koraču, ki je bil kolovodja socialistov na Hrvatskem, so izpodkopana voditeljska tla.
Koncem januarja 1920 se bodo vršile občinske volitve v Jugoslaviji.
Iz Jugoslavije se bo izvozilo to zim® 4 tisoč vagonov življenjskih potrebščin. Franeija je izrazila željo, naj ji odstopi Jugoslavija odvišek žetve po sedanjih tržnih cenah.
Italija.
D’Annunzio izjavlja, da ne bo zapustil s svojimi prostovoljci Reke, dokler se ga ne odveže od prisege, da hoče braniti mesto do skrajnosti. Zastopniki italijanske vlade so dospeli na Reko, da se pogajajo z D’Annunzijem glede njegovega odstopa. General Badoglio je stavil D’Annunziju nltimatum zastran njegovega samodrštva na Reki, rok za tet «Štirn atum je potekel že v torek zvečer.
I talija n s k a vlada bo predložila parlament« zakonski predlog, potom katerega ve be töte-
Seval samo kralj o napovedi vojne in sklepanja miru, , ampak samo parlament.
Italijanski socialisti se zavzema,;o za žensko volilno pravico.
Francoska.
V	Franciji se je osnovala nova politična stranka, ki se imenuje „Mlada republika.“ Pripadniki te stranke so francoski inteligenti. Program te no- j ve stranke stavi sledeče zahteve: 1. Odprava milita - f rizma in uvedbo milice 350.000 mož. 2. Odpravo cen- I tralistične uprave. 3. Vzdrževanje svobodno verskih 1 gol od države. 4. Zahteva obširno socialno reformo. |
5.	Starostno in invalidno zavarovanje ter spravna sodišča. Stranka je zastopana v parlamentu in imajo v tej stranki tudi francoski katoličani svojo zagovornico pri vladi.
Avstrija.
Iz Dunaja poročajo, da pride v krat -kem v Beograd avstrijski državni kancler dr. Renner. Dr. Renner bo nadaljeval započeta pogajanja med Jugoslavijo in Avstrijo. Ta pogajanja bi naj dovedla do zbližanja med obema državama in do medsebojnih političnih zvez. (Pogajanja bodo seveda gospodarskega značaja, ker Nemcem kaj dobro tekne jugoslovanski kruh.)
Na Dunaj dospe ententina komisija, ki bode nadzirovala izvedbo saintgermainske -mirovne pogodbe. V tej komisiji bodo zastopani samo ententini častniki.	'
V	Gradcu se je osnovala nova svobodomiselna stranka za Štajersko. Program te nove velenemš-ke ljudske stranke je: Priklopitev Avstrije k Nemčiji, kantonalni sistem, boj proti židovstvu in izenačenje razrednih nasprotstev.
NaDunajusose vršili po kolodvorih pred ustavitvijo železniškega prometa krvavi izgredi med potniki. Po dva dni so množice čakale, se rile in suvale, da so prišle do vlakov. Med porivanjem in suvanjem je prišlo do več krvavih izgredov.
Kusi}?.
General Denjikin je izgubil poveljništvo nad protiboljševiško armado. Njegovo mesto bode zavzel general Wrangel, ki bi naj započel novo ofenzivo proti boljševikom. Poljaki se bojijo boljševiških vojnih sil katere nameravajo naperiti boljševik! spomladi proti Poljski.
Amerika.
V	Ameriki je sprejela zbornica reprezentantov zakonski predlog, ki se tiče deportacije vseh inozem-cev, ki pripadajo anarhističnim organizacijam.
Teiieiiikc-iiovice.
Mariborski mestni poglavar dr. Viljem Pfeifer se je zvezal s socialnimi demokrati in hotel izdelati načrt za rekvizicijo mleka po mariborski okolici, S8 -ve po cenah, kakor bi jih narekovali mariborski mestni magistrat in oni iz rdečih vrst. Tozadevni Pfei-fer-socialistični-nasilni predlog je odbila in odklonila ljubljanska vlada. (No, vsaj tokrat je srečala samo -držca dr. Žerjava — pamet!)
Poduk v trgovski nadaljevalni šoli se prične z novim letom. Cas vpisovanja se razglasi v prihodnjih dneh.
Letošnji naborni seznani je izgotovljen in razpoložen do 28. decembra 1919 v občinskem uradu, vojaški referat, v pogled. Poživljajo se glavarji onih družin, katerih, sinovi imajo priti h letošnjemu naboru, da istega pregledajo, ako je njih družinsko in imovno stanje pravilno vpisano. V slučaju, da bi odkrili pri tem vpogledu pogrešek, imajo si preskrbeti pravočasno protidokaze. Obenem je njih dolžnost, obvestiti one naborne obrezance lastne družine, kateri ne bivajo v tistem okraju, da se predstavijo pravočasno naborni komisiji, ker bi se v nasprotnem slučaju pregrešili proti zakonu o ustroju vojske. Naborna komisija bo uradovala za mestno občino, Maribor v meljski vojgfidci. V smislu naredbe Dravske divizije so dolžni priti k naboru vsi v letu 1896, 1897, in 1898 rojeni, kateri sp bili v bivši avstro-ogrski vojski iz kateregakoli vzroka vojaščine oproščeni ali pa so bili med vojno za vojaško službo nesposobnim spoznani, in sicer: a) oni, ki so bili med vojno za vojaško slnžbo nesposobni, b) oni, ki so bili med vojno si-:er vojaki, a so bili od naše vojsko v, letu 1919 pri »rezentaeiji nesposobnim spoznani in odpuščeni, c) mi, ki so bili pod bivšo 'Avstrijo iz kateregakoli vzre-:a vojaščine oproščeni in vsleđ tega niso odslužili predpisanega roka v kadru, ter so vslecl oprostitve še doma.
Dar Dijaški kuhinji. Gospod policijski nadko-misar dr. Financ Senekovič je podaril Dijaški kuhinji v Mariboru 500 K. Prisrčna hvala p
Dijaška kuhinja v Murski Soboti. Za prekmurske razmere se Slovenci vse premalo brigamo. Ni zar dosti, da smo pridobili prekmursko zemljo, pridobiti si moramo tudi prekmurska srca. Ta si pridobimo z dobro upravo, z dobro aprovizacijo, z dobrimi šolami in s podporo dobrodelnih ustanov. Vsega tega še nam primanjkuje. Naredil se je'začetek s podporo prekmurskih prvošolcev v Murski Soboti. Dijaki so večinoma revni, prišli so nekateri bosi k sprejemnemu izpitu, nimajo tople obleke, ne zadostne hrane. Knjige in druge šolske potrebščine stanejo veliko. Domače prebivalstvo je še v slabem gospodarskem položaju, tako da ne more podpirati svojih srednješolcev. Zato jim morajo priti na pomoč drugi Slovenci, ki jim je bila milejša usoda. Za podporo sobotskih gimnazijcev se je ustanovila pod energičnim vodstvom požrtvovalnega ravnatelja g. Ivan Bračka Dijaška kuhinja, M
potrebuje izdatne podpore. Žens	v Mariboru je že uvidelo to potrebo ter	eč tisoč K.
Iz Maribora so poslali: 100 K	; 50 K dr.
Turner; po 40 K Fr. Moravec,	sc; po 20 K
M. Matek, A. Jerovšek, I. Zidajo*., ±. Kociper, A. Stergar, dr. Somrek, Fr. Osterc; 15 K dr, Tomažič; po 10 K: H. Rant, dr. Medved, dr. Jeraj, Fr. Šegula, P. Holcman, M. Umek, I. Goleč, dr. Lenard, I. Pahor, A. Arzenšek, A. Rezman, A. Tkavc, I. Majcen, M. Petelinšek. Spominjajte se prekmurskih dijakov z novoletnimi darili ter pošiljajte prispevke Dijaški kuhinji, ravnateljstvu državne gimnazije v Murski Soboti!
Poziv. Glasom poročil s Primorske je poinanj -kanje učiteljskih moči na Goriškem in v Istri silno veliko. Okupacijska oblast v Trstu je zastopnikom političnega društva „Edinost“ izjavila, da mnogo šol ne more odpreti ravno radi pomanjkanja učiteljskih moči in da se bodejo prošnje tistih učiteljev, ki bi se hoteli vrniti v zasedeno ozemlje, uvaževale. Na to ob -
ljubo se opozarja učiteljstvo, ki se je preselilo iz zasedenega ozemlja, s pozivom, da se čim številneje priglasi za službovanje na Primorskem. Preskrbelo se bo za to, da tisti, ki se vrnejo, ne bodo imeli sitnosti. Pravilno opremljene prošnje naj se naslovijo na ci -vilnega guvernerja v Trstu ter pošljejo čimprej višjemu šolskemu svetu v Ljubljani.
Uradna zdravniška služba. Pri zdravstvenem odseku za Slovenijo in Istro je izpopolniti službo zdravstvenega nadzornika v Vil. činovnem razredu. Prošnje je vlagati do 10. januarja 1920.
Rokodelci mariborskega mesta, ki reflektirajo na prevzetje tekočih del za leto 1920, se vabijo, da predložijo z 2 K kolekom opremljene prošnje z navodno enotnih cen do dne 30. decembra 1919, 12. ure pri vložnem zapisniku mestnega magistrata. Enotne cene je zapisati v izkaz za delo, ki se dobi v mestnem stavbnem uradu (Glavna pošta, II. nadstropje!. Tega je priložiti prošnji. V prošnji se mora izrecno navesti, da je ponudnik že vpogledal v stavbnem uradu ležeče pogoje in jih popolnoma priznal.
Vsi usnjarji in trgovci s kožami, usnjem in urjenimi izdelki, kakor tudi tvornice čevljev, morajo tekom osmih dni — to je do dne 31. t. m. — predložiti
n.estnemu magistratu natančen izpisek iz svojih knjig izza dne 1. junija 1919.
Trgovski sestanek se vrši v soboto, dne 27. t. m., ob 19. (7.) uri v dvorani restavracije „Maribor.“ Pri tem sestanku se bo razpravljalo o plači nastav -jjencev. Ker je zadeva zelo nujna in važna za vsakega trgovca, je potrebno, da se tega sestanka zanes -ljivo udeleži.
Trgovcem, ki se zanimajo za nakup ali najem neke trgovske hiše na Koroškem, je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled shira dotičnega poslopja ter zbornici došli dopis, s katerim se priporoča naselitev kakega veletržca.
Trgovinske zveze z Anglijo. Trgovske in in -uustrijalne tvrdke, ki se zanimajo za uvoz raznovrstnega blaga iz Anglije, dobe naslove angleških trgovskih in industrijalnih tvrdk pri britski legaciji v Beogradu. Prošnje za naslove, naslovljene na Legation de la Majeste Britannique Beograd, je vložiti pri trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani.
V Avstriji se je pred kratkim podražil papir za 200 odstotkov.
Izobraževalni tečaj je priredilo mariborsko o krožje K. Z. v St. Lenartu v Slov. gor. dne 22. t. m. 1 Na hvalevredno dobro obiskanem tečaju sta predava-1 la gg. dr. Hohnjec in Vlado Pušenjak.
Na Koroškem so izvedli v coni A poskusno glasovanje. Pri tem glasovanju je bilo oddanih 80% za Jugoslavijo. Nemci, ki so oddali svoje glasove za N.-Avstrljo, so izjavili, da bodo glasovali tudi oni za Jugoslavijo, ker je Nemška Avstrija ob robu propada. Glasovanje se je vršilo nepristransko.
Občni zbor državnih cestarjev, organiziranih v JSZ, se vrši v Celju na Kraljevo, dne 6. prosinca ob
9.	uri dopoldne v vrtni dvorani hotela „beli vol.“ Tovariši! Pridite mnogoštevilno, ker gre za Vaše ko-
risti !
Železniška nesreča se je zgodila pri ekspres -nem vlaku Lille—Pariz, ki je trčil v Douaiju s tovornim vlakom. Dosedaj je naštetih 12 mrtvih in 23 ranjenih.
Listnico z večjo svoto denarja je nekdo pozabil pri celjskem trgovcu g. Antonu Kocuvan na Glavnem trgu. Ker se je to zgodilo že na dan sv. Martina, pa se poprej javno ni moglo razglasiti, se prosi lastnik, naj se takoj oglasi pri navedenem trgovcu.
Prostovoljna požarna hramba na Pobrežjn pri Mariboru priredi dne 31. t. m. Silvestrov večer v prostorih gostilne Rojko na Spodnjem Pobrežju. Vspo -red: godba na lok, licitacija božičnega drevesa, medsebojna. darila pod božičnim drevescem, žive slike, „Novo leto“ in ples. Medsebojna darila se sprejemajo v’gasilni shrambi in na večer prireditve pri blagajni« Prijatelji požarne brambe se uljudno vabijo, da Čim-najštevilnejše posetijo to društveno slavnost.
Jngoislovaiska stroko ve a zvez* Maribor skupina vajencev vabi na božično prireditev v nedeljo dne 28. decembra popoldan ob 4. uri v FlosarskPulici 4.
Silvestrov večer v Ruški kočf. Odpeljemo se ob 3-29 popoldne z glavnega kolodvora do Knš, potem krenemo k Sv. Arehu. Jed in pijačo sebojNvzeti.
Uspeli gonje zoper Korošca. Spominjajte se, da je dr. Korošec pred dobrim pol letom izustil v Beogradu besede, da bo morda treba seči po rekviziciji žita. Zo same te besede so imele velikanski uspeh. Veliki posestniki žita po Banata in Slavoniji so se u-strašffi. Žita je bilo tudi brez rekvizicije na prodaj dovtfj, tfa je «h. Korene preskrboval prebivalstvo s
kruhom po zmernih cenah. Zoper njega se je pa dvignila strašna gonja ravno radi teh besed. Začeli so kričati, da hoče odreti našega malega kmeta in m« po sili jemati pridelke. Korošec je odstopil, veleposestniki so i idoli, da ne bo rekvizicij in niso več marali prodajati žita, oziroma so ,prišli v Banat madžarski Judje, pokupili, kar je bilo mogoče kupiti, samo da spravijo denar v biago, žito pa pustili ležati v skladiščih. Naenkrat je zmanjkalo moke, draginja je pričela naraščati, kot plaz. Oglašati so se pričeli uradniki, uslužbenci, delavci, zahtevali z ozirom na draginjo povišanje plač, priredili stavke. Država je popuščala, povečavala plače, delila doklade in prispevke. Država ne seje in ne žanje, živi samo od davkov. Ako ima več stroškov, mora imeti tudi več dohodkov, to se pravi, več davkov. Pravično bi bilo, da bi našla gove vrste davkov, ki bi zadeli predvsem bogataše in vojne dsbičkarje. Toda zato je treba novo postave, postavo mora skleniti državni zbor, državna ga zbora pa ni, ker ga vlada ne mara. .Torej se morajo pobirati davki po starem načinu in po prejšnjih! postavah, ki pa zadenejo predvsem revne in srednje premožne stanove. Pos,edica dotične gonje je torej :i naraščanje draginje, povišanje plač in novo privijanje davčgega vijaka.
Po stari postavi. Dokler nimamo skupnih postav, veljajo v vsakem delu kraljevine SHS one postave, ki so vladale v državi, kamor je pripadal pred vojno. Tako imamo v naši državi sedaj pet ali še več postav: avstrijska, madžarska, bosanska, hrvaška, srbska, menda tudi bolgarska, kdo ve, če ne velja kje celo še arnavtska in turška in seveda tudi črnogor -ska. Nedavno se je pa zgodil sledeči slučaj: Bilo je godovanje našega princa regenta in oblastnik Bačke je razglasil na vse podrejene urade, da morajo praznovati ta god ter dodal: „Za praznovanje godu našega Veličanstva princa regenta kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev veljajo odredbe madžarske postave z dne 22. februarja 1902.“ — A kako bi praznovali v Bački, ako bi ne bilo dotične madžarske postave?
Uradne ure Gospodarske komisije za stvarno demobilizacijo v Ljubljani so vsak delavnik ud 8. ure dopoldne do 1. ure in od 4. do 6. ure popoldne. Da se pa more poslovanje Gospodarske komisije vršiti redno in gladko, se sprejemajo stranke samo ob torkih, sredah in pelkih od 10. do 12. ure opoidne. Le vplačila prt blagajni Gospodarske komisije se sprejemajo v sale dan v uradnem času. — Skladišča Gospodarske komisije so odprta vsak delavnik o I 8. ure zjutraj do 12. ure opoldne in od 2. do 5. ure popoldne. (3d 1. do 8. januarja 1920 ni vstopa v skladišča radi nove inventarizacije.
Sobotne „Straže“ nismo izdali radi pomanjkanja železniških zvez. Ako bi bili izšli sobotna in oon-deljkova številka, dostavili bi se bili naročn časno in ob enem.
Naročnina našemu listu bo zn
Za selo lato 50 K, za pol let* ^_________________,
za četrt leta 14 K.
Kmetska Zveza.
Zborovanje SKZ pri Mariji Snežni. Dne 21. L m., po pozni maši smo imeli tukaj lep shod S. K. Z« Zbrali so se najodličnejši možje domače in sosednjih župnij. Shodu je predsedoval gerent sladkovrške občine Marijan Žohrer. O političnem položaju in o naši politični organizaciji je govoril tajnik Zebot iz Maribora. Ustanovil se je krajevni odbor SKZ. Navzoči so tožili o protijugoslovanski silni gonji, ki jo vprizarja-jo vsenemški agentje na celi črti od Apač do Spilja. Čudno, da naše oblasti ne vidijo nič in ne slišijo nič« Zborovalci so izrekli popolno zaupanje Jugoslovans -kemu klubu in njega predsedniku dr. Korošou. Zastopniki vseh občin od Apač do St. lija so izrazili željo, naj se čimprej zgradi dobra državna cesta, ki ni vsporedno ob toku Mure na njenem desnem bregu vezala vse kraje od Radgone do Spilja, oziroma do Si. lija. Ker so prehodi čez Muro na vseh točkah skoraj popolnoma zaprti (odprti so samo za tihotapske družbe), dobrih cest proti Mariboru ni, zategadelj, je nujna potreba, da se do bližnje železniške postaje — St-Ilj — še leta 1920 začne graditi dobra cesta. Sedaj je kakih 12 velikih občin skoro popolnoma odrezanih od prometa. Naj se za to idejo zavzamejo vsi merodajni faktorji. — Isti dan je imel pri Mariji Snežni shod Samostojne tudi nek brezposelni „šafar“ Žnuderl, ki pa je zbral krog sebe same take, ki jih srce vleče — radi tihotapstva — v Nemško Avstrijo. Samostojni stranki pri nas pšenica ne bo šla v klasje. Ljudstvo cele naše župnije ostane zvesto Slovenski Kmečki Zvezi.
V Jaresiai se je ustanovil na Štefanovo ob dobri udeležbi odsek „Orla“. Na ustanovnem shodu sta govorila: Dr. Hohnjec in dr. K. Capuder.
Vsem orlovskim okrožjem! Vsled ustavljenega prometa na južni železnici v dneh od 24. do 28. dec« se vrši vaditeljski tečaj od 2. do 6. januarja 1920, oslovsko zborovanje bo dne 2. januarja od %11. ure cta* lje v Ljudskem domu v Ljubljani, občni zbor Orlov ske Zveze bo pa dne 4. januarja dopoldne. ‘Obvestiti o tem vse bvate Orle, poskrbite med tem fesom za še številnejšo udeležbo. — Predsedstvo ia vaditeljski z9fe ‘Orlovske Zveze.
\
Tiskarna sw» Cirila w
žalostno vest, da je gospod
Edvard Jonas
faktor
naznanja
po 44 letnem, zvestem službovanju vsled dolgotrajne mučne bolezni, previden s sv. zakramenti v 61. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal.
Telesni ostanki preblagega pokojnika se bodo vpondeljek, 29. decembra ob 2. uri popoldne v mrtvašnici mestne bolnišnice slovesno blagoslovili ter na mestnem pokopališču v Pobrežju položili k zadnjemu počitku.
Sv. maša zadušnica se bode brala v torek, dne 30. decembra ob 7. uri zjutraj v farni cerkvi sv. Magdalene.
Maribor, dne 27. decembra 1919.



Helena Per naznanja v svojem in v imenu svojih otrok žalostno vest, da je gospod
Minko Wotan
uradnik
v četrtek, dne 18. decembra 1919 po dolgi, mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspal. Pogreb pokojnika je bil v soboto, dne 20. decembra 1919. Bodi mu blag spomin! Šoštanj, dne 22. decembra 1919.
fini a nas is mili
KnpajedT okrogel les za žaga na
Štoru ali na žago postavljen Sli drugače po dogovoru. M. Vračko, Polzela.	1781
Kotle za žgenie
pralno kotle, kance, štedilnike in vsa v kotlarsko obrt spadajoča dela izvršuje točno in po zmernih cenah Lovrenc Tomažič, Maribor, Sodnijska uL 24.	1797
Cebelni vosek,
suhe satine in odpadke sveč kupuje po najvišji dnevni ceni J. Kopač, svečar v Ljubljani, Gosposvetska cesta, 90, Spodoja Šiška. _________ 1799
kupujem
po najvišjih cenah hlode, rezan in tesan jelov kakor trd les ter vsakovrstna drva za kurivo. Viktor Glaser, lesna trgovina v Eušah pri Mariboru.	1796
•Srsnaraksaa uessca iz dobre krščanske hiše sprejme krznarski mojster Blaž Rogina, Gosposka ulica v Maribora.	1790
Ročna torbic»
z legitimacijo na ime Othmar Steinbacher se je zgubila v Razvanju. Odda se naj prsti plačilu v razvanjski ciglarni.	1813
Otvoritev pekarne-
Naznanjam cenjenemu občinstvo, da sem 22, decembra 1919 otvoril pekarno na Tržaški cesti št. 11 Maribor. Za obilen obisk se priporoča Martin Čemeč. 1807 Občlsskl tajnik, sposoben slovenskega in nemškega uradovanja, se sprejme takoj Plača po dogovora. Ako bi bil ob enem tudi organist ia mežn&r ima prosto stanovanje. Dopise na Občinski urad Vetrinj pri Celovcu, Koroška SHS.	1812
Zlata molka ara z verižico, se proda. Ulica Vssh Svetnikov 10 Maribor.	1808
Koajskl hlapec oženjen, ki je vajen po hribih voziti les, se sprejme proti dobremu plačilu s 1. januarjem. Matija Obram, Maribor, Fisehergasse 9.	1789
Govoriti povsod slovensko!
hiša z velikim vrtom v Mariboru, za vsako obrt ali trgovino sposobna, se takoj zamenja za posestvo v bližini Maribora. Naslov v upravništvu.	1805
Posestvo, sedem n, iv, sedem trav-I cika v, pašniki, z vsemi poslopji J > in pospodarskimi rečmi, se proda f j Mihovce št. 24, Cirkovce. 1802 j
Harmoniko, trivrstno, čiste novo, | iz mirnaga časa, želim zamenjati | za podstiešni les. Ponudbe Ko- g roška cesta št. 85, v Mariboru.
1881 5

Pozi» I
OGLAS „UNION-PROPAGANDA”, MARIBOR, j
INDRA ČAJ	I
nipolillG ▼ ikatijioafe dsbefb j
'' “BAUCHST Coloniale ». j MARIBOR-	i
Spirit 9§ odstotni, dokler v zalegi I
V ,nadeljo, dne 3. novembra 1918 predpoldne sta bili oropani trgovina s papirjem in galanterijskim blagom ter trgovina z delikatesami v Strnišču pri Ptuju. Pozivljeva vsakogar, ki bi mu bilo znano, kjer se nahajajo oropani predmeti kot posteljnina, preproge, moške in ženske obleke, perilo, različno pohištvo itd., da na spodaj označeni naslov nazaani nemudoma imena in bivališče neznanih storilcev proti nagradi 1000 K.
km Cspera m Šfrobi,
Maribor, Fabriksgasse 21, v trgovini.
Slovenci širite naše liste!
fSrwcrslcis esEfcmptn» tenka v
Ljubljana, decembra 1919,
Vabi o na subskripcifo 15.000 novih delnic po K 400
nom. v skupnem znesku K 600.000
Izrednifobčni zbor Slovenske ežkomptne backe r Ljubljani, ki se je vršil dne 28. septembra 1919, je sklenil z ozirom'na ugodni razvoj vseh bančnih poslov ter imajoč pred očmi važne narodno gospodarske naloge, zvišati delniško glavnico od
Nafpodlagifpcoblastila[na\/edenega občnega zbora je podpisani upravni svet sklenil provesti to zvišanje pod sledečimi pogoji:	fH i>V
1.	Delniška glavcica|od 4,000.000*— se zviša z izdajo 15.000 delnic po K 400*—nom., torej za K 6,000 000*—, na 10,000,000*—. 1 | Ü
2. Posestnikom starih delnic se ponudi 7,500 novih delnic in to na način, da stari delničarji sprejmejo na vsake štiri stare delnice tri nove po kurzu K 490*—, prištevši K 5*— pri delnici za stroške izdaje delnic.
3.	Ostanek od 7.500 delnic se da na razpolago novim subskribentom in starim delničarjem, v kolikor iste žele podpisati več delnic, kot jim po zgornjem razmerju pripada, po kurzu od K 590*—, prištevši K 5*— pri delniei za stroške izdaje delnic.
4.	Nove delnice participirajo na dobičku zavoda za leto 1920.
5.	Subshripeijski rok traja od 20. decembra 1919 do 10. januarja 1920.
6.	Protivrednost podpisanih delnic se mora vplačati takoj, IsafkaSBefe 10. januarja 1920. Na vplačila za nedo-deljene delnice povrnem o 3 odstotke obresti do vrnitve denarja.
7.	Prijave sprejema:
Slovenska eskomptna banka v Ljubljani,
Hrvatska eskomptna banka v Zagrebu,
Srbska backa v Zagrebu,
Mariborska eskomptna banka v Mariboru in njena podružnica v Murski Soboti.
8.	Reparticijo novih delnic si pridrži upravni svet.
9.	Kurzui dobiček (agio), ki se doseže pri izdaji novih delnic, gre v korist rezervnemu zakladu banke, od-števši emisijske stroške in pristojbine.
Upravni svet Slovenske eskomptne banke v Muh lani.