Spedizlone !n abbonamenlo poslale Poštnina plačana v gotovini
Cena 1 Eira
DRUŽINSKI
CDNIK
5
S Leto XIV.
V slogi bo takrat svet, ko se bo hodila muha s pajkom na sonce gret.
Slovenski rek
V Ljubljani, 16. julija 1942-XX. štev. 25 (661)
»DRUŽINSKI TEDNIK«
Izhaja ob Četrtkih. Drednl 8 tv o 1 n uprava v Ljubljani, MikloSiCeva 14/111. PoStnl predal St. 345. Telefon St. 33 82. — Račun poštne hranilnice v Ljubljani St. 15.393. Rokopisov ne vračamo, nefrankiranih dopisov ne sprejemamo. Za odgovor je treba priložiti 2 liri v znamkah.
NAROČNINA
*U leta 10 lir, */2 leta 20 lir, vse leto 40 lir. V tujini 64 lir na leta — Naročnino je treta plačati vnaprej.
CENE OGLASOV
V tekstnem delu: enostolpčna petitna vrsta ali ojtu prostor (viSma 8 mm tu Širina 55 mm) 7 lir; v »-.glasnem delu 4.50 lire.
V dvobarvnem tisku tene po dogovoru. — Notice: vrstica 7 lir Mali oglasi: beseda 0.50 lire. Oglasni davek povsod še posebej. Prt večkratnem naročilu popust.
Danes:
TUDI LUCIJA NI OD MUH!
Naš novi roman
{Gl. str. 2 in S)
Uspešni poleti leialsiva osi
Angleži so izgubili mnogo bombnikov in oklepnih vozil
Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja 711. vojno poročilo:
Na egiptovskem bojišču smo odbili sovražni napad z občutnimi izgubami za nasprotnika. V bojih preteklih dni smo uničili 35 tankov in oklepnih avtomobilov ter prijeli mnogo ujetnikov. Obširno delovanje obojega letalstva: letalstvo osi je podpiralo boje na kopnem in ie bombardiralo ter obstreljevalo sovražne kolone in povzročilo številne požare: v ponovnih dvobojih smo sestrelili devet angleških letal.
Na Malti so italijanske in nemške skupine obnovile bombne napade na letališča in so zadale angleškemu letalstvu izgubo 14 strojev.
Z dnevnih operacij se tri naša letala niso vrnila: dve letali, za kateri je bilo pretekle dni rečeno, da manjkata. sta se vrnili.
Sovražnik ie v noči na 8. julij vrgel nekaj bomb v okolici Messine in Ree-gio Calabria: ni bilo škode, ne žrtev. Eno angleško letalo, ki ga ie zadelo protiletalsko topništvo, je v plamenih treščilo na tla blizu S. Ranieriia. Od Posadke sta se rešila en častnik in en Podčastnik, ki sta bila uieta.
„.Glavni Stan italijanskih Oboroženih "H je objavil 9. julija naslednje 772. Vojno poročilo:
Na področju pri El Alameinu so motorizirani in oklopni italijansko-nemški oddelki po daljših borbah. kronanih z uspehom, prisilili sovražne elemente k umiku z izgubami in so si Pri tem zagotovili posest nekaterih važnih postojank.
Letalstvo ie v velikih skupinah napadalo središča britanskega zaledja ter zbirališča čet in vozil, povzročajoč sovražniku pomembne izgube.
Osem letal britanskega letalstva ie treščilo na tla po dvobojih z lovci osi.
Oporišča Mikaba in Luka sta bili ■predmet številnih akcij naših in nemških bombnikov. V zraku nad otokom je bilo uničenih v boju 10 letal. Eno naše letalo se ni vrnilo.
V Sredozemlju so lažje enote in pomorska izvidniška letala, ki so spremljala neki konvoj, pravočasno lokalizirala dve sovražni podmornici, ki iu ie kasneje potopila torpedovka »Pe-gaso« pod poveljstvom korvetnega kapitana Francesca Actona.
Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objaviia 773. vojno poročilo:
Na egiptovskem bojišču topniški dvoboji. Bilo je nekaj napadov lahkih oklepnih enot na naše zaledje: nekaj vozil smo uničili in onesposobili: dru-
ga pa so naša letala obstreljevala in zažgala.
Italijanski in nemški lovci so sestrelili dve angleški letali v Afriki, šest pa na Malti, kjer smo znova bombardirali letališče v Micabbi.
Eno naše letalo se ni vrnilo.
V vzhodnem Sredozemlju je neko naše torpedno letalo napadlo in potopilo 5000-tonsko sovražno trgovsko ladjo, ki ie plula v zaščiteni ladijski spremljavi in je prevažala tanke in avtomobile.
Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil je objavil 11. julija naslednje 774. vojno poročilo:
Na področju pri El Alameinu so se znova razvneli siloviti boji, pri čemer so bili močni sovražni napadi gladko strti v središču ožine in zaustavljeni v severnem delu. kjer ie bila borba zlasti srdita.
V južnem odseku so čete osi s presenetljivim napadom prisilile sovražnika k znatnemu umiku.
Italijansko in nemško letalstvo ie krepko podprlo operacije na kopnem. Naša 50. napadalna skupina, ki ie delovala nad neposrednim sovražnim zaledjem. ie bombardirala in obstreljevala s strojnicami skladišča vojnih potrebščin in zbirališča motoriziranih vozil, povzročajoč eksplozije in požare.
V številnih spopadih so bili prizadeti britanskemu letalstvu hudi udarci. saj ie izgubilo 33 letal. 17 so jih sestrelili italijanski lovci 1. in 4. skupine. 16 pa nemški lovci.
Skupine bombnikov so podnevi in ponoči napadale letališča na Malti, katerih naprave so bile hudo zadete. Lovci v spremstvu so sestrelili 12 britanskih letal
Z vseh včerajšnjih operacij se tri naša letala niso vrnila.
Glavni Stan_ italijanskih Oboroženih j Sil objavlja 776. vojno poročilo:
Živahni boji se nadaliuieio pri El Alameinu. kjer so čete osi odbile nove napade ter zadale nasprotniku izgube v ljudeh in tankih.
Letalstvo ie v ponovnih nastopih povzročilo požare v -sovražnem zaledip ter onesposobilo veliko število avtomobilov: v letalskih boiih so nemški lovci sestrelili dva »Curtissa«.
Naše spremljevalne enote neke ladijske spremljave. ki ie plula po Sre-dozemliu. so odbile napade angleških letal ter sestrelile en bombnik in dve torpedni letali. Na ladjah ni bilo ni-kake škode.
Minister Riccardi o italijanskem gospodarstvu
Monakovsko vseučilišče Je podelilo znamenitemu gospodarstveniku častni doktorat
Italijanski minister za izmenjavo in splošnega življenjskega standarda ita-, ov^am/BI nl oc lc	s	uu-
valute	Riccardi	se	je	pretekli	teden	lijanskega naroda. Čeprav ne moremo	zdravi Duceiu in Hitlerju in himnami
niudil	na	razgovorih	v	Berlinu	od,	Italiio šteti med velike industrijske	obeh narodov. Po končani slavnosti se
““	~	—	države. Je- vendar v pogledu vojne, ie kakih 100 uglednih osebnosti ude-
produkcije korakala z gigantskimi ko- j	ležilo sprejema, ki ga ie priredil ita-
raki m dosegla izredno visoko tehnič-	lijanski generalni konzul Petrucci. Po
no izpopolnitev.	sprejemu pa ie predsednik bavarske
Dalte te minister Riccardi dejal:	vlade priredil obed na čast Ekse. Ric-
hamozadostitev ni edini temelj. na'cardiiu. k> so se ga udeležili tudi katerem sloni pričakovanje končne 1 ministri dr. Funk. Rust in Clodius, zmage osi. Niej se pridružuje še proti-' skupno z drugimi osebnostmi.
blokada z uničevalnim delovanjem podmornic in letal, protiblokada. ki zbuja občudovanje sveta spričo doseženih rezulattov. Na drugi strani ie izven dvoma, da so se v sovražnem taboru zmotili v presoji možnosti gospodarskega samozadoščania držav osi. Anglosasi namreč niso upoštevali, da je zelo težko presojati prehrambeni položaj Evrope v vojni na osnovi mirovnih podatkov. Zagrešili so tako veliko napako v presoji izgledov. kajti v vojni se sleherno gospodarsko področje pod pritiskom najrazličnejših činiteliev bistveno izpremeni.
Prehajajoč na politiko cen je minister opozoril, da sta se Italija in Nemčija s skrbnim nadzorstvom nad cenami znali izogniti gospodarski katastrofi inflacije, ki nasprotno ograža gospodarsko politiko Roosevelta, ki se po tolikšnih govorih in izpadih proti diktatorskim metodam mora sedaj posluževati podobnih ukrepov, če ne_ celo še bolj drastičnih. Glede bodočega gospodarskega dela minister pravi, da bo bistvene važnosti določitev denarne vrednosti, na osnovi katere naj bi se vršile izmenjave.
Delo bo nadomestilo zlato tudi zato. ker se zlato ne more samo po sebi držati v ravnovesju, medtem ko država lahko uravnovesi gospodarsko proizvodnjo s potrošnjo in tako prilagodi potrošnjo vsem gospodarskim rezervam prebivalstva, med katerimi so na prvem mestu človeške delovne sile. Evropsko gospodarsko sodelovanje pa se bo moralo konkretizirati v sistemu tako zvanih življenjskih prostorov, ki bodo s svojimi gospodarskimi, polje; deiskimi in industrijskimi napravami v stanju rešiti živlieuiski problem samozadoščania.
Središče italijanskega življenjskega prostora bo Sredozemlje. Mare no; strum. ki ie nujno potrebno za italijansko življenje in italijansko civilizacijo in v katerem se stikajo tri celine. Uresničenje življenjskih prostorov bo doseženo po končani zmagi, ko bo nastal nov politični zemljevid Ev-| rope. Že sedaj pa je moči reči. da sej italijanski življenjski prostor razvija v, skladu s stoletnimi italijanskimi tradicijami. v skladu 'z zemliepisiem in z zgodovino, ki pozna samo Rim in Benetke na vsem sredozemskem pro-; štoru in njegovem zaledju. Za sedaj je dnevno povelje: Vse za vojno. Naši j dve državi sta se spremenili v pravi I vulkanski delavnici, v kateri se orožje ! in duh utrjujeta v ognju vere. Tako pripravljamo v krvi in v znoju naših delavnic svojo zmago. Dva šefa — ena vera. dva naroda — ena vojna. Naša gotovost v končno zmago ima na sebi nekaj mističnega, kar daleč presega razmišljanja in presoje, ker ie v nas samih, v našem nagonu in zato orga-nična. Na vrhu naše duhovne delavnosti so naša najboljša čustva, ki nam naše navdušene in hvaležne misli obračajo k onim. ki zmago pripravljajo. k obema šefoma, ki vladata na vrhu zgodovine, k vsem bojevnikom vseh vrst orožja in na vseh bojiščih, k delavcem v tovarnah in delavcem na polju »Monakovski tovariši, prinašam vam besedo vere svojega naroda- Zmagali bomo!« je končal minister Riccardi
Izbran glasbeni program ie dopolnil ' svečanost, ki se ie zaključila s po-
koder se je podal v Monakovo. Tain so ga sprejeli nemški gospodarski minisčer dr. Funk. prosvetni minister dr. Rust in drugi zastopniki oblasti, ter italijanski 'generalni konzul minister Petrucci. Minister Riccardi ie kmalu po svojem prihodu v Monakovo Položil venec na grob padlih za na-rodnosocialistično revolucijo, nato se ie pa podal na vseučilišče, kjer so Rtu podelili častni doktorat. Slovesnosti so se udeležili mnogi dostojanstveniki.
Po končani svečanosti je minister Riccardi govoril o temi »Evropa in njeno samozadoščanje«. Najprej se ie navzočnim. zlasti dr. Funku. zahvalil *a sprejem in izrazil občudovanje za vse tisto, kar ie Nemčija znala uresničiti na vseh področjih narodnega go-spodarsskega življenja. Nato ie minister prešel na svoje predavanje. Najprej je razložil, da pomeni samoza-Poščanie rezultat sodelovanja vseh evropskih narodov in prispevek skupnega dela k skupni produkciji. Nova Evropa si mora ustvariti sistem življenjskih prostorov, ki naj bodo urejeni s primernimi življenjskimi in delovnimi sredstvi.
. Nato je minister govoril o vprašanju “alijanskega samozadoščania in ie med drugim dejal:
Italija ie kot država z mešanim gospodarstvom prisiljena čedalje boli razvijati svojo industrijo že zaradi *vojega posebnega zemljepisnega podaja. zaradi vedno večjega demografskega pritiska, zaradi oskrbe svo-hh vpiivnostnih področij in zaradi po-.dčanja svoje zunanje trgovine. Na industrijskem področju se Italija ne more zadovoljiti z obstoječim položnem, temveč mora korakati naprej. ‘Jasti tudi zaradi že dokazane indu-‘rijske sposobnosti in zaradi Mussoli-JJlavega pojmovanja socialne pravič-‘,(>sti, ki izhaja iz same industrijske uefavnosti. ter končno zaradi dviga
Vel. Kralj in Cesar ie izdal ukaz.
naj se ustanovi kraljeva gimnazija v občini Ljubljana. Imela bo popoln nižji ni višji tečaj. Načeloval bo ravnatelj. poučevalo bo pa več rednih profesorjev.
Italijanski minister za izmenjavo in valute Riccardi se je pretekli teden mudil v Berlinu, kamor ga ie povabila nemška vlada. Na postaji so ga sprejeli nemški gospodarski minister dr. Funk in mnogi visoki uradniki ter zastopniki vojaških oblasti ter italijanski berlinski poslanik Alfieri. Minister Riccardi ie imel z ministrom Fun-kom več razgovorov, tičočili se gospo: darstva obeh držav. Obiskal ie tudi fašistovski dom v Berlinu.
Mladinsko kolonijo Bruna Mussolinija so te dni svečano odprli v Spalatu. Namenjena ie letovanju velikega števila mladine obojega spola. V kra.t-kem dobe letne kolonije še Korčula, Vis. Brač in Trogir.
Vis. Komisar za Ljubljansko pokrajino je obiskal okrajno glavarstvo za ljubljansko okolico in si ogledal vse urade ter se razgovarjal s Šefi glede ukrepov 28 občin tega glavarstva. Posebno se ie zanimal za zdravstveno službo, za šolska in poljedelska vprašanja. Nato si ie Vis. Komisar ogledal tudi katastrski urad za mesto in okolico in dal nekaj navodil za boljšo ureditev uradov in racionalno delo na okrajnem glavarstvu.
Najvišje cene zelenjavi in sadju je določil Visoki Komisar za ta teden. Kila kumar sme stati 6 lir. kumarice za vlaganje, ki jih gre na kilogram 125 komadov. 12 lir. stročjega fižola 4.80 lire. rdeča pesa 3 lire. glavnata solata 3 lire. špinača 4 lire. liter borovnic 4 lire. češnje hruslavke 6 lir. kilogram suhega lipovega cvetja 20 lir. jajca 1.75 komad. Vse te naivišje dopustne cene veljajo za vse ljubljanske živilske trge in za vse ljubljanske prodajalke in prodajalce.
Prehranjevalni urad Visokega komisariata v Ljubljani ie pričel razdeljevati zgodnji krompir na julijske živilske nakaznice po 6 kil na osebo na odrezek G. Stranke dobijo krompir pri trgovcu, kjer dobivajo vsa druga živila na nakaznico. Cena v prodaji na drobno ie določena na 2.25 lire za kilogram.
Nove oblačilne nakaznice bomo dobili konec oktobra, ko zapadejo stare. Pristojna ohlastva bodo izdala nakaznice dveh tipov, in sicer za odrasle in za otroke izpod petih let.
Pošiljke zavojev vojnim ujetnikom in civilnim vojnim internirancem v taboriščih v kraljevini ie poverjeno edinole avtonomni sekciji Italijanskega Rdečega križa v Ljubljani. Zato se opozarjajo vsi prizadeti, naj ne izročajo zavitkov drugim osebam ali ustanovam. ker imajo carinski obmejni uradi nalog, da zadrže vse pošiljke, ki niso poslane po Rdečem križu in če ni seznama pošiljk prej vidirala ljubljanska carinska uprava. Zavoje sprejema Rdeči križ ves mesec po že objavljenem abecednem dnevnem redu
Vsa drva za mesec julij ie ljubljanski mestni preskrbovalni urad že razdelil med stranke. Zato nai ne prihajajo več v Mestni dom po nakazila. Kdaj bo drva spet mogoče dobiti, bo urad objavil o pravem času. da se bodo iiudie lahko preskrbeli z drvmi.
Obvezno cepljenje proti daviei v občini Novo mesto bo po naslednjem razporedu: obvezanci od A do G 16 julija. od H do R 17 julija in od S do Ž 18. julija. Cepljenje bo v prostorih šolske poliklinike od 8. do 10. ure-Obvezno ie za otroke obojega spola med 18, mesecem in 10. letom starosti. Cepljenja bodo oproščeni samo ti-
Vellvolo Ingtese abbattuto d’un caccia italiano in Egitto. — Angleško letalo, ki ga ie sestrelil italijanski lovec
nad Egiptom.
sti otroci, ki bodo izkazali s potrdilom, da so že cepljeni proti davici. ali pa so davico že imeli.
Proti tifusu morajo biti »cepljeni« vsi gostilničarji, mesarji in vsi njihovi uslužbenci. »Cepljenje« prav za prav ni cepljenje, ker se »cepivo« po-užije, ne pa vbrizga pod kožo. Vrši se pa to cepljenje vsak dan tega tedna na ljubljanskem mestnem fizikatu od 7.30 do 9. ure. Vsi morajo priti k cepljenju tešč. ker drugače zaščitne tablete ne učinkujejo. K zauživanju morajo priti Štirikrat, naprošeui so pa, da prineso zmerom kozarce za vodo s seboj.
Žene ali drugi sorodniki bivših jugoslovanskih častnikov, pristojnih v ljubljansko pokrajino, ki so bili v nemškem vojnem ujetništvu in so zdaj v italijanskih ujetniških taboriščih, naj čim prej predložijo avtonomni sekciji Italijanskega Rdečega križa v Ljubljani. Gosposvetska cesta 2-11. potrdila. ki so jih prejeli od nemških oblasti glede prejemkov, ki jih še imajo dobiti od nemških oblasti.
Zaslužnim borcem na vzhodni fronti je razdelil odlikovani« poveljnik italijanskega ekspedicijskega zbora v Rusiji general Messe. Zbrani so bili častniki, podčastniki in vojaki, ki jih je general najprej nagovoril, poveličujoč njihovo žilavost in vztrajnost tes borbenega duha v štirimesečnih operacijah od zime do konca pomladi. Poudaril je. da so njihove žrtve jasen dokaz kreposti italijanskih vojakov, ki sodelujejo z zmagovitimi nemškimi četami. General ie končal govor s pozdravom Vel Kralju in Cesarju ter Duceiu. Nato so razdelili odlikovanja.
Italijanski kulturni zavod v Budimpešti je razpisal za prihodnje šolsko leto osem štipendij po 10.000 lir za tiste filozofe, ki so se obvezali, da bodo zadnje študijsko leto dovršili na bolonjskem vseučilišču, se posvetili italijanščini in napravili končni izpit. Poleg tega prejmejo tudi povrnjene vse takse. Štipendije bodo razdelili s privoljenjem madžarskega prosvetnega ministrstva.
Noia letala ie prejelo Urvatsko domobranstvo pretekli teden. Pošiljka Šteje več lovcev in bombnikov, ki iib je hrvatska voiska naročila v italijanskih letalskih tovarnah. Prevzenui letal se ie udeležil Poglavnik z vsemi člani vlade iu vojskovodjo maršalom Kvaternikom.
Pošto za vojake na vzhodnem bojišču bodo odslej prevažala letala, da bodo vojaki v boljši zvezi s svojimi domovi. Oblasti opozarjajo svojce vojakov, nai uporabljajo čim tanjši papir, da bo mogočo čimprei dostavljati pošto.
Žitna letina v Italiji je po poročilih, ki prihajajo iz raznih okraiev. letošnje leto dobra. Korporacija za žitni pridelek je te dni zasedala v Rimu ir ugotovila, da zdaj posejana površina z žitom popolnoma ustreza potrebam italijanskega konsuma in da ie treba v bodoče pospeševati pridelovanje krompirja. V kratkem bodo znani podatki o letini za vso državo, nakai bodo mogoče določeni novi obroki zs moko. znižani od 15. marca t. L
V službi ostanejo tudi profesorji, kj , so izpolnili 65. leto starosti, ie pred ] nedavnim določilo italijansko ministrstvo za narodno vzgojo ' Elektrifikacija italijanskih železnic uspešno napreduje. V preteklem letu , so izdali za razne obnovitve 816 milijonov lir. V znatnem obsegu so se izboljšale in dopolnile naprave v Juž-| ni in Otoški Italiji. Z dograditvijo proge Bologna-Trento se ie elektrificirano j omrežje povečalo na 5423 km.
Posebni dopisnik agencije Stefani i poroča o ponovnih letalskih ofenzivah na Malto. Italijanski in nemški bombniki dan za dnem in noč za nočjo bombardirajo važna oporišča na Malti. To pa ni lahko pravi dopisnik, ker se angleški lovci vselej dvignejo proti njim in se začno bitke. Sicer ie pa Malla izgubila že mnogo svojega pomena. pravi dopisnik. Zdaj ie samo še nekakšen vmesen most za bombnike in transportna letala na poti med Anglijo in Egiptom, a za lovska letala ie Malta predaleč, ker niso sposobna za tako dolge polete
Ženske nogavice se bodo izdelovale samo v tipiziranih oblikah po naino-vejši odredbi ki jo ie izdal korporacijski minister. Nogavice se bodo izdelovale v treh skupinah. Prva skupina obsega nogavice iz čiste svile katerih cena je določena v nadrobni prodaji na 31 do 46 lir za par. Druga skupina obsega nogavice iz umetne svile z močnejšo peto in stopalom, ki se bodo prodajale no 18 do 34 lir za par. V tretio skupino pa spadajo nogavice iz mešane preje, ki se bodo prodajale po 12 do 25 lir par.
Dovoljenja za izdajo prevodov tuiih književnih del. izstavljena pred vstopom Italije v voino. niso več veljavna, če niso že izrabljena. Tuja dela. katerih izdaja v prevodu ie bila v tem času odobrena, se morajo torej pred objavo še enkrat predložiti v odobritev.
Padec ruske trdnjave Sevastnpol so zagrebški ustaši proslavili z obhodom po mestu in s koncertom voiaškib godb na Zruiievcu.
. Pred^aduik turške vlade dr. Refik
Kajdam ie pretekli teden nenadno umrl v Carigradu, kjer se ie udeležil
»eč konrerene in političnih razgovo-Zadela ca ie srčna kap. Niesova im rt ie napravila globok vtis na ves lurški narodi ki se s spoštovanjem ■pom in ja zasl lic pokojnega za domovino. Njegov naslednik na mestu predsednika vlade ie zunanji minister Sa-radzoglu. do katerega je imel pokojnik veliko zaupanje.
Zastopnik hrvatskih mohamedancev dr. Hazim Muftie iz Sarajeva se je jDretekli teden mudil v Zagrebu. Pristojne oblasti so mu zagotovile potrebno državno podporo za muslimansko cerkev, ki bo odslej znašala lii in pol milijona kun na leto. Razen tega bo država prispevala k popravilom l>oškodovanih verskih poslopi j v vzhodni Bosni.
Velikanski požar ie nastal pretekli teden v bližini Marseilla. Pogorel ie neki grad in več tovarn. Čeprav ie bilo na delu mnogo gasilcev, niso mogli ognja pogasili nokai dni.
Medsebojno trgovinsko pogodbo sta podpisali llrvatska in Španija v Madridu. Pogodba določa plačilne pogoie »n druga vprašanja prevoza med obema državama. Za Španijo je pogodbo podpisal zunanji minister Sufier. za Hrvatsko pa hrvatski poslanik v Madridu.
Nemško vrhovno poveljstvo ie izda-
lo	nalog, da mora vsak nemški voiak pozdraviti, kadar gre mimo spomenika Neznanega junaka v Berlinu. Kdor pa stopi v kapelico, mora sneti čepico in dvigniti roko v nemški pozdrav.
Razstavo nemških in hrvatskih voj-ndi slikarjev bodo priredili v Stross-raajrerjevi galeriji v Zagrebu. Nemški sJikarii so doslej razstavljali v Parizu, Kimu, Madridu in Helsinkiju in so povsod dosegli velik uspeh.
. Pogozdovanje Hrvatskega Primorja in Dalmacije, začeto že pred nekaj leti, se zdaj nadaljuje. Zlasti si prizadevajo pogozditi strme predele, padajoče proti morju, kjer je delo posebno težavno. V okolici Dubrovnika so doslej zasadili okrog 20.000 mladih borovcev.
Bolgarski notranii minister Gabrovski je izdal naredbo. da bodo smeli Zidie v Sofiji bivati samo v posebnem okraju, to je v ghettu. To velja za Ži-d,"\ ki jih ne bodo odpeljali v druge kraie.
Hrvatski vojskovodja maršal Kvaternik ie te dni odpotoval v Bratislavo, da vrne nedavni obisk slovaškega vojnega ministra generala Katloša. Slovaški listi so ga toplo pozdravili.
' fllUo versko svečanost so imeli prelekli teden na Cetinju. Tamkajšnji samostan ie proslavil praznik sv. Petra Cetinjskega iz kraljeve rodbine Petroviča Njegoša, ki se je več ko 20 l"t bori! za svobodo proti Turkom m ie bil avtor prve črnogorske kodifikacije. Bil ie metropolit in knez hkrati, črnogorsko ljudstvo proslavi 'sako leto njegov praznik s procesijo, l.etos so se procesije udeležile tudi vojiške oblasti, črnogorski guverner je pa samostanu in cetinjskim siromakom poklonil večio vsoto denarja.
Starih hranilnih knjižic hrvatska poštna hranilnica od 1. septembra tega Seta ne bo več priznavala. Stare kuiižice zamenjuje z novimi.
i rmlrtjo zimskih plaščev, moškega in ‘loškega blaga ie nemški državni urad za oblačila prepovedal do 15. septembra. Prav tako je prepovedal tudi prodaio oblačilnih predmetov iz papirja in iz tkanin, mešanih s papirjem. Izvzeti so samo papirnati ovrat-riki in nekatera zaščitna oblačila za deiavce in delavke.
Nekatere 'imejitve potrošnje ie nedavno uvedla srbska vlada. Tako ie trepovedala izdelavo mesnih konserv »n orekaieneaa mesa. da bi prebivalstvo čimbolj oskrbela s svežim me-w«n. Monopolska uprava je pa odredita. da se »noraio zaradi varčevanja s papirjem in lepenko prodajati cigarete v nadrobni prodaii brez škatlic ali zavitkov. Trafikanti morajo vrniti j>:-".7.ne škatle in zavojčke, sicer ne dobijo novega blaga.
d20 milijonov škatlic viigalie izde-kjo na leto hrvatske tovarne vžigalic, kakor poroča hrvatski državni monopol. Domača uporaba znaša 120 mili-
jonov, oatanek pa hrvatski monopol lahko izvozi v tujezemstvo.
Naredbo o obveznem delu pri srbskih državnih železnicah ie nedavno izdal srbski notranji minister. Na to delo se lahko pokličejo vsi v smislu določil uredbe o obveznem delu. če to zahtevajo interesi nemotenega vzdrževanja železniškega prometa.
Zapuščena pokopališča v Mostarju nameravajo izpremeniti v sadovnjake žlahtnega sadja. Stara mohamedanska pokopališča zavzemajo mnogo dragocenega prostora v najlepših delih mesta. S posajenim sadjem se bodo dohodki vakufa s časom povečali, drevesa bodo pa zmanjšala silo burje.
Delavske kuhinje so pred-kratkim pričeli ustanavljati po Bosni. V ta namen je hrvatsko korporacijsko ministrstvo odobrilo 400.000 kun.
Po novem invalidnem zakonu, ki ga je nedavno izdala hrvatska vlada, morajo vsa državna, samoupravna in zasebna podjetja, ki zaposlujejo več ko deset oseb, zaposliti med name-sčenstvom 10 odstotkov vojnih invalidov. Podjetja pa, ki zaradi svojega ustroja ne morejo zaposliti invalidov, morajo za vsako delavsko mesto, ki bi ga moral zasesti invalid, plačevati v sklad vojnih invalidov na leto 2.000 do 20.000 kun.
Delovna taborišča za cigane na Hr-vatskem bodo v kratkem ustanovili v raznih krajih, da zajezijo cigansko nadlego v mestih in na kmetih. V taboriščih bodo cigane naučili discipline in poštenega dela.
Četrti razred na vseh vlakih na področju sarajevskega železniškega ravnateljstva je železniški odbor pri hrvatskem prometnem ministrstvu na zadnji seji ukinil.
Poglavnik ie pretekli teden obiskal več hrvatskih vojaških enot v Bosni, ki čistijo okraje pred partizani. Odlikoval je osebno najbrabreiše častnike in vojake, med drugim tudi polkovnika Rubciča.
Barvanje usnjenih izdelkov s speci, jelno barvo na brizgalnik. Barve in aceton — Efaks — Napoleonov trg.
HOČEMO POMAGATI STARŠEM
IN NAŠI UKAŽELJNI MLADINI!
STARŠI! Sprejemni izpiti za srednje šole obsegajo pet predmetov: računstvo. slovenščino, zgodovino, zem-1 Ijepis. prirodopis, risanje. Zato najbolj oiajšale pripravo nanje svojim otrokom. če jih prijavite k pripravljalnemu zasebnemu pouku. Nov pouk se začne v ponedeljek 27. julija. Prijavljanje dnevno od S—12: Trgovski dom. pritličje. Gregorčičeva 27.
*
TEČAJ ZA POPRAVNE IZPITE iz
vsi.h predmetov se pod vodstvom gg. profesorjev začne v ponedeljek 27. julija v Trgovskem domu. Gregorčičeva 27. pritličje. Priporočljiv tudi za tiste, ki v šoli kakor koli težko izdelujejo. Sistematska priprava! Prijavljanje dnevno od 9—12: Trgovski dom. pritličje. Gregorčičeva 27.
*
DVOMESEČNI TEČAJ za knjigovodstvo. korespondenco, trg. računstvo, stenografijo in vse trg. predmete se začne v soboto 1. avgusta. Priporočljivo za tiste, ki žele razširiti svoie znanje, kot tudi za tiste, ki se nameravajo vpisati v trgovsko šolo ali akademijo. Prijavljanje dnevno od 9—12: Trg. dom.
*
POLETNI JEZIKOVNI TEČAJI so namenjeni našim uradnikom (-eam). dijakom, gospodinjam, obrtnikom, pomočnikom (-cani) itd. Pouk italijanščine in nemščine od prvih osnov do obvladanja, za začetnike in spretnejše, ob ponedeljkih, sredah, petkih. Dopoldanski tečai od 9—10. popoldanski od pol 3 do pol 4, večerni od 6—7. tudi od 7—8. v Trg. učnem zavodu. Kongresni trg 2. Prijavljanje dnevno od 9—11. Tudi Gregorčičeva 27.
ZOBOZDRAVNICA
Dr. Jeglič-Globočnik Slana ord. od 9. do 11. in od 14. do 17. ure Gosposvetska 2/11, telef. 31-93
Iz Stalinovega življenja
Založba Frane Miiller v Dresdenu je izdala knjigo z naslovom »Stalin
v luči tiska in karikature«.
Iz te zanimive knjige prinašamo Hi nekatere podatke iz življenja tega usodnega rdečega diktatorja:
> S ta lin — tako pravi avto-r (Martin Pase), bivši študent .teologije, poznejši poulični razbojnik, ubijalec lastne šene, ubijalec tisoč in tisoč svojih rojakov, judovski hlapec, najbolj krvavi tiran svetovne zgodovine
—	ni anonimus pred svetovnim pravosodjem.
Rojen je v Tiflisu od georgijskih staršev. Oče se je s težavo prerival skozi življenje kot ubog čevljar. Stalin je bil določen za študenta teologije. Njegovo pravo ime je Josip Visarianovič Džugašvili. Navidez je bil pred svojimi učitelji eden najmir-nejših študentov, v resnici pa je bo-goslovsko zunanjost izrabljal le v to, da je mogel pred javnostjo zakriti svoje stvarne namene. Že kot teolog je stopil v zvezo z raznimi terorističnimi skupinami.
Svoje največje razbojniško delo je izvršil 23. junija 1907., točno ob 12. uri opoldne, v Tiflisu. Tega dne bi bil moral uradnik državne ruske banke v Tiflisu, Kurdjulcov, dvigniti na pošti denarno pošiljko, pravkar prispelo iz Petrograda, v znesku 1 milijona rubljev. Voz so čuvale kozaške straže in nikdo ni niti pomislil, da bi se v tako prometnem mestu ob belem dnevu moglo kaj pripetiti. Naenkrat je začelo vpričo vseh gledalcev streljanje na kozake. Nastala je divja panika in to je izkoristil neki mlad človek, ki je vrgel na voz še drugo bombo. Kozaki in konji so ležali v lužah lastne krvi, blagajnik Kurdjulcov je bil smrtno zadet. Mladi človek mu je vzel torbo in izginil. Fes ta napad, ki je zahteval 50 človeških žrtev, je trajal le nekoliko minut. Vodja napada in ropar de-\ nar j a je bil osebno Stalin. Ukradeni milijon je izginil v komunistično blagajno. Eden od ukradenih bankovcev se je pozneje našel, plačal je z njim neki jud, po imenu Valaf-Finken-stein: bil je to Litvinov.
V	svoji mladosti se je poročil z georgijanko Svanidse, ki mu je rodila sina. Ta sin je pozneje umrl za pljučnico. Petdesetleten se je poročil z neko petnajstletno Nado Alelujevo. Četudi mu je podarila dvoje otrok, se je je kmalu naveličal in vzel k sebi priležnico, hčerko juda Kaganoviča. Nado Alelujevo fe enostavno ustrelil, mlado Kaganovičko pa je proglasil za svojo zakonito ženo.
Znan je Stalinov strah pred ljudmi in njegova brezmejna bojazen pred sestanki z onimi, katerih GPU več let ni nadzirala. Njegova nekdanja volja po ubijanju se je spremenila v strašno bojazen za lastno življenje.
Ponoči se nahaja Stalin na nekem velikem kmečkem gospodarstvu, ki ga čuvajo agenti GPU. V celem Nišnij-Novgorodu ne sme živeti noben kmet in v ulicah, skozi katere hodi Stalin v Kremelj, ne more stanovati noben civilist. Dobro zavarovan voz ga pripelje vsako jutro v Moskvo. Pet drugih avtov, prav takih kakor je Stalinov, vozi ob isti uri po petih različnih poteh k istemu cilju. V šestih različnih vhodih pridejo ti avtomobili vsako jutro v Kremelj, da se potem vsak večer zopet skozi šest različnih vrat vrnejo v Nišnij-Novgorod. Nikdo ne ve in ne sme vedeti, d katerem se vozi Stalin, ker se Stalin strašno trese pred vsako možnostjo napada.<
Osebne vesti
POROČILI SO SE:
V Ljubljani: prof. Jože Peterlin in profesorica Lojzka Loiubarjeva; g. Demeter Miklič, uradnik drž. železnic v Ljubljani, in gdč. Tatjana Kodričeva; g. Ladislav Vrhovnik in gdč. Ljudmila Perčeva; inž. Hubert Ranzin-ger in gdč. Tatjana Bitenčeva.
V Beogradu: inž. Drago Kavčič iz Kranjske gore, in gdč. Darja Herbertova.
Bilo srečno!
UMRLI SO:
V Ljubljani:	Marija Ahčinova; Katarina Jurmanova; Štefan Turnšek, trgovec; 451etna Josipina Strnadova, uradnica Kmetijske družbe v Ljubljani; Lojze Počivavnik, mestni računski inžpektor: Marija Krečeva; dr. Pavel Avramovič, šef odseka za ljudsko zdravje pri Visokem komisariatu v LjubljaniFranc Povhe, uslužbenec dramskega gledališča.
V Polhovem gradcu: Ivanka Bizjanova.
V Zagrebu:	611etni Jožef Glavnik, preglednik finančne kontrole v pokoju.
Naše sožalje 1
Športni tednik
Nobenih velikih dogodkov s športnih torišč. Življenja je sicer vsepovsod vse polno, toda vse je omejeno po obsegu, vse bolj usmerjeno na krajevnost. In zato se mora tako gibanje zadovoljiti v splošnem s skrčenim zanimanjem.
Seveda, v Littorialu v Bologni se odvijajo borbe za nacionalno prvenstvo v lahki atletiki. Po našem merilu merjeni so rezultati v poedinih disciplinah dobri in prav dobri. Potem javljajo tudi o nedeljskem zaključnem smučarskem tekmovanju na prelazu Stelvio, kjer je tekmovalo 14 štafet. Tudi v plavanju se zasledi kaka drobna vest: v Torinu so preplavali Po in sta si nudila ostro borbo Žižek in Močan. Za las je zmagal Žižek. In nekaj kolesarskih dirk so predirkali. — Toda vse to so drobne vesti o dogodkih, ki ne utegnejo zajeti splošnega zanimanja.
V	najpopularnejši športni panogi, v nogometu, smo pri kraju. To nedeljo so zaključili borbo še v drugem razredu. Bari si je že nekaj nedelj pred koncem zagotovil toliko prednost, da mu prvega mesta niso mogli več odvzeti. Z dvema točkama pred drugim stopa ponovno v prvi razred. V zelo težavni borbi za drugo mesto je zmagalo moštvo iz Vicenze. V zadnjo borbo je šlo z eno točko prednosti, toda na tuje igrišče. Odpravilo je protivni-ka (Fanfullo) tudi na tujem in si ohranilo tisto točko prednosti, ki omogoča v družbi z Barijem vzpon v prvi razred. Pescara in Padova sta sicer tudi zmagali, a ni bilo več mogoče nadomestiti izgub iz prejšnjih nedelj.
Nazaj gredo štiri moštva z repa razpredelnice. So to po vrstnem redu: Fiumana, Reggiana, Prato, Lucchese. Prihodnje leto se bodo borila vsaka v svoji skupini tretjega razreda.
Za ta štiri mesta v drugem razredu gre sedaj borba med prvaki skupin tretjega razreda. Za seboj imajo že drugo nedeljo, ki je prinesla te rezultate: skupina A: Cremonese-Mater 2-1; skupina B: Varese-Juventlna 1-0, Anconitana-Cuneo 3-1; Pro Gorizia je bila to nedeljo na odmoru, ker je njen nasprotnik diskvalificiran. Stanje je zelo izenačeno: vsa moštva razen Go-rizie imajo po dve točki.
Iz zunanjega sveta se je izvedela da so imeli v Švici na sporedu še eno prvenstveno borbo v nacionalni ligi: Luzem-Young Boys 1-1. Pravijo, da je slovaško prvenstveno tekmovanje tudi končano; prvo mesto je dosegla SK Bratislava.	O.	C.
Filatelija
Uporaba filatelije v človekoljubne namene
Ko se ie filatelija v toliko razvila, da je število njenih resnih pripadnikov začelo postajati upoštevanja vredno. so razne države uvidele, da se da ta pojav izkoristiti. Izdajati so začele znamke, ki so imele določen pribitek na svojo nominalno vrednost. Običajno je šel tak pribitek v korist javnih človekoljubnih ustanov, predvsem Rdečega križa. S tem se je začelo v filateliji novo poglavje. Zbiranje znamk je postalo namreč nujno zvezano s čisto
dejanskimi stroški. Razumljivo ie. da v običajnem prometu skoraj nikomur ne pride na um. da bi plačeval višjo pristojbino, kakor ie potrebno. Ni možnosti, da bi zbiralec dobil te dobrodelne znamke na običajen način, t. j. na pismih trgovske ali kakšne druge korespondence. To dejstvo ca primora, da si kupi take znamke sam. ali da v najboljšem primeru plača le pribitek. M o r a namreč imeti take znamke, če hoče. da je zbirka popolna.
To spoznanje so posebno v zadnjih časih temeljito izkoriščali in izdajali ob vseh mogočih in nemogočih prilikah dobrodelne znamke s čedalje večjimi pribitki, ki so s časom prekoračili nominalno vrednost znamke tudi po 50 do lOOkrat! Razumljivo ie. da tako pretiravanje ni rodilo dobrega sadu, ker so bili filatelisti pač primorani opustiti zbiranje takih znamk. Ne smemo namreč pozabiti, da predstavljajo jedro filatelistov srednji sloji, ki nimajo n« razpolago prevelikih vsot za znamkovni »šport«.
Nesmisel takih izdaj je dobil svoi vidni izraz v ogromnem neprodanem ostanku nekaterih dobrodelnih znamk. Njih namen se torei ni izpolnil. Ker se je pa to matematično iasno izkazalo na skromnem dobičku ali celo izgubi take izdaje, v novejšem času ne opažamo več toliko takih znamk in sta v nekaterih državah (Romunija) število serij in višina tega pribitka že po zakonu določeni.
Če se sedaj odvrnemo od stranpoti takih izdaj in si ogledamo le bistvo, moramo priznati, da ie dobrodelna znamka idealna rešitev za neprisiljeno pobiranje prispevkov. Običajno imajo večja dobrodelna društva že kar nekak abonma na letno izdajanje serije znamk s pribitkom, ki se steka v njihov sklad. Dandanes je že nešteto zvrsti takih znamk. V glavnem so tele: v korist Rdečega križa. Zelenega križa (nizozemske kolonije). Belega križa (Latvija), protituberkulozne lige. Unij za zaščito dece (pro juveutute). splošne dobrodelne (scaritasc) in še cela vrsta drugih.
Obvezne dobrodelne znamke ne spadajo popolnoma v skupino ostalih dobrodelnih znamk, ker je njih uporaba prisilna in imajo torej značai dodatnih znamk. Primer za te vrste znamk so: v Turčiji v korist Rdečega polmeseca (= Rdečega križa) in v korist unije za zaščito dece; v bivši Jugoslaviji poplavne znamke (pretiski na beograjski izdaji leta 1926.) ter Rdeči križ in sl.
Na prej omenjene načine, t. j. pri neobveznih dobrodelnih znamkah ter pri obveznih, dodatnih znamkah, prinašajo znamke same neposredno prispevke, ki služijo dobrodelnosti.
Posredno pa postanejo znamke lahko sredstvo za pridobitev denarja v človekoljubne svrbe s tem. da jih dobimo v dar, prodamo in izkupiček uporabimo nato v take namene. Lep primer so n. pr. tkzv. misijonske znamke. — Danes ie ta drugi primer le podrejenega pomena, in 9icer iz, enostavnega razloga, ker je že pri vsakem, količkaj dobrem viru znamk celo krdelo filatelistov, ki seveda ne izpuste nobene znamke. Bančne korespondence na primer gredo skozi pravcato sito. Smetana ostane kajpak ravnatelju ali pa tajniku, srednje vredne znamke pobero potem iz koša ostali uslužbencu preostanek pa kak nadobuden srednješolec, ki mu ie uspelo, da ie primaknil svoi lonček k takemu viru.
Vidimo torej, da ima filatelija tudi v humanitarnem pogledu častno vlogo v iavnem življenju.
Uspeh dobrodelnih znamk ie odvisen od filatelistov. Čim več pa je teh. tem bolje ie seveda. Ta ugotovitev je važen temelj, na katerem so znale nekatere države umno graditi hi so dosegle že lepe uspehe. Spoznale so namreč, da so posredno one regulator filateliie, da z izdajanjem dolgih serij z velikimi pribitki slabe vrste filatelistov-kupcev in da se nasprotno doseže veliko več z izdajanjem serij, ki obsegajo le nekaj vrednot z majhnimi pribitki. Spoznale so. da ie *reba ubrati neko srednjo pot. na kateri se doseže največji možni uspeh. S teni se ie pa spet doseglo soglasje z zbiralci.	1). Gruden.
%udi	[V	m	G	M	jJ ni od muh J
DETEKTIVSKA POVEST
»Ne. rnoDsieur. Sla sem skozi spalnico. da bi ji uesla sveže brisače v to»!>.lni':D. in nisem aikogar videla. Res )e sicer — pod omarrro ali pod possstelio lusein pogledala. Ali ie kaj zbudilo mojo pozornost na flcstori... Izpila ie kozarec mleka, pojedla kruh s presnim maslom ter zraven brala liniigo. Sni nravim. današnja mladina s svojo dietot Ali sem jaz morda debela? VpraSššam vas. ali sem debela? OMela S'jm io, t:er ne ie dovolj, in sem li o;»la poln krožnik jabolčnega naraslih. iiil je zelllo dober, vselej ga sama napravim, vous savez.*** Ostala »eni pri ul*j, dokler ga ai pojedla.<
Ainand« je so«lasuo prikimala. Luciji sem pa s čela brala, da bi bila rad.i vprašala za recept madame La Vello.
I »stDica penziona ie nadaljevala:
»Potlej je Heslera nesla posodo v kuhitiKi io non:iia. spravila kruh ia nož in osnafila povoščeno platno na kub in is Vi mizi. •’>*lllo ie redna in snažna, mala Hestera. vous savez. Prosila me je. naj ii oprosjim. ker si mora Se obleko zlikati. Ke mere imeti zmerom iste obleke, kadar nastopa na odru, vous romprenpz. Niena najljtibšn sinia obleka je bila ra?en loga še nekoliko raztrgana. Vzela io ie iz omnrrre. raztrgan del odparaln. io zakrpali? jn začela obleko likali. Posvarili« sem jo še. nai se rrres toplo obleče in si najame taksi. Kestera ni lahkomiselna mlada stvarca, ki troši
•** Vaate.
denar za taksi sem in taksi tja. Dobro in mirno dekle jel Zasmejala se je in me vprašala, ali bom tudi jaz najela taksi za v kino. To je pa čisto nekai drugega. Grotto je nekai ulic odtod in jaz sem tako močna in zdrava kakor konj.« Rosno ie pogledala Johna By-nania. »N’est-ce pas. John. otrok mora pazili in misliti na svoj glas. Zame je zdai vseeno.« otožen pogled nas ie ošinil vse po vrsti. >jaz sem se že ločillla od odra...« Zmajala je z glavo in njeni dolgi uhani so zažvenketali. »Hestera me je poljubila in rekla: Sara. vi ste dragulj. Zmerom mi pravi Sara. ker sem podobna vellliki Sari Bernhardtovi...
Nehote sem opazovala nadzornika, j ki je bil stopil k mizi, na kateri so stali lučka, telefon in šivalna košarica. Medli sii svetilke ie padal na odprto šivalno košarico in razločno sem lahko videla nadzornika, kako ie pregledoval njeno vsebino: klobčiče sukanca, gobico za krpanje, srebrni naprstnik, nekai zvitih nogavic, zavojčke šivank... kaj neki išče? Dvignil ie ilustrirani časopis, ležeč poleg, in pokrov šivalne košarice... samo košček sinje svilo ie ležal pod njo.
Zdajci, v nenadnem 6trahu. sem spoznala, kaj je manjkalo.
Toda nadzornik ni zinil besedice o tein. Pripomnil je nekam tjavdan:
»Da. da. razumem... Zdai bi vas rad prosil, madame. da mi našteiete vse hišne prebivalce. Začnimo z vami. Stanujete v pritličju, kajne? Sami? Koliko časa?«
Visokostno. vserazumevajoče se je zganila.
v »Že sedem let je hiša moja last, živim sama in stanujem v pritličju.«
»In mladi mož. o katerem ste prej ✓govorili: kaj veste o niem?c
»Pojavil se je pretekli teden, rekel, da ie igralllec, trenutno brez angažmaja in da prihaja iz Hollywooda. Mislim, da spada k množici tistih nesrečnežev. ki so tam zaman poskušali napraviti karrrierrro. Najsi bo že kakor koli — plačal ie za dva tedna vnaprej. Čeprav nisem ravno...«
Nadzornik ie odmahnil z roko.
»Vem. vem. V drugem nadstropju stanuje skupina akrobatov. Finalovi...«
»Fennellijevi. monsieur,« je očitajoče popravila. »Mati Luisa Fennelli. papa Luigi Fennelli. Raffaello. Michelangelo in hči Lotta Fennelli.«
V	tretjem nadstropju stanuje v prednji sobi neka Mrs. Joffeveva. upokojena višja garderoberka, kakor ie madame LaVelle ponosno izjavila.
Zraven stanuje Miss Dot DeVeere, »manekenka, ne tako mlada, kakor sama trdi. sirota«. Tretji stanovalec ie profesor Sesame. neki čarodej. »Čudovit ie, res prav izvrsten.« ie hvalila lastnica penziona s svojim zvonkim glasom. »Nastopa v .Regatti* in še v nekem nočnen. klubu. Vidite torei, kakšen talent!« Madame LaVelle ie naredila učinkovit premor, preden ie nadaljevala:	»čisto zgoraj slanine
Mistaire Saint John. Izredno velllik trageddd. Prav rojen ie za klasične vloggge. Shakespeare. Ibsen, vous savez. Že skoraj šest let stanuje tu. Če gledališki ravnatelji ne bi bili takšni bedaki...« Umolknila je. njene male sive oči so pa bliskale, kakor da bi bila sama ladv Macbeth. Z iznenada izpremenjeniiu pridušenim glasom ie nadaljevala: »Poleg niegove sobe je
ropotarnica, zraven pa soba za služkinjo...«
»Za služkinjo? Kako ii je ime?«
»Klotilda. Redko kdai spi tukai: najrajši gre zvečer domov, ker ie poročena, vous savez. Nieu mož ie neznansko dober z njo. samo mucika ii pravi.. Razen tega ie zgoraj še ena majhna soba. v kateri stanuje neki mlad mož. Mistaire Paul. plesalec, ta čas brez angažmaja. Odkar ie tu. še sploh ni imel angažmaja. Toda ali ie sam kriv? Prikupen, čeden mladenič ie. Mon Dieu. kako'težki časi... kaine? To ie vse,« ie končala gospodinja in ljubko mahnila z roko. kakor v pričakovanju. da ii bomo zaploskali.
»Hvala.« ie rekel nadzornik. Za trenutek ie pomislil, nato pa dodal: :Madaine... kakšno orodje ie služilo Miss Galovi. ko je parala in krpala svoio obleko?«
»Kaj?< Ob nepričakovanem vprašanju se je madame LaVelle zdrznila, ^šivanka in nit. kajpada, in škarje, lepe ostre škarje; zakai pa?« Pogledala ie okrog sebe, kakor da bi bila nenadna tišina zbudila- nieno pozornost. »Kai se ie pa na lepem zgodilo?«
»Nič,« ie rekel nadzornik, brskaie po šivalnem košku. »Škarie manikaio. In zdai bi vas prosil, madame LaVelle. da pogledate »a trenutek v spalnico.«
Vzravnala s« je v vsei svoii pre-vitki velikosti in ie nadzorniku sledila k spalničnim vratom. < KI url ie vrata in prižgal luž.
Obrnila sem se stran in zamižala. Zaslišala sem io, kako sunkovito diha in hripavo šepeče: »Mon Dicu... mon Dieu... to je vendar Smvtb!«
»Zberite se. madame. Kako veste, da ie Smvth?«
Slišala sem. da so se vrata zaprla, in sem spet pogledala. Madame LaVelle ie skoraj nezavestna slonela na podboju. »Ko...kockaste hlače... in rjavi čevlji... in brazgotina na roki... Novi podnajemnik... Mon Dieu. kdo ie to storil...?«
Lucija jo ie odvedla k zofi in ii nagnila stekleničko z jabolčnim žganjem na živordeče, trepetajoče ustnice. Nadzornik ie molče stal poleg in opazoval. kakor da bi bil v gledališču.
Tisti trenutek smo iz predsobia zaslišali korake; vrata so se odprla. Poleg rednrja ie stalo vitko mlado dekle v premočenem dežnem plašču. S klobuka ii ie curljala voda. Svetlokosta-njevi lasje so ji valovito padali na ramena; njene velike temne oči so zrle iz ozkega, bledega obraza.
John Bvnam je kriknil: »Heslera!« Planil ie k niei in io objel. Naslonila se ie nam. kakor da bi bila morala poiskati varstva, a takoi nato se ie vzravnala.
•	Kaj se ie zgodilo. John?« Njen tihi glas ie zvenel napeto, a mirno. »Re... redarji mi niso hoteli ničesar pojasniti.«
»Dušica... dušica...« ie zaiecal on->Kje si bila? Skoraj poblaznel sem od skrbi zate...«
Nadzornik Moore ie položil rok« Bynamu na ramo.
>Trenutek. Mr. Bvnam!«
Tedaj ie Amanda planila pokoit«* in potisnila oba moža vstran.
'Pustita otroka!« Potegnila ie mlad* dekle na enega izmed stolov. »Tukf draga moia. najprej si morate m?-l0 opomoči.«
Dekletove oči so opazovale nenavadno družbo v njenem stanovanju: debelega moža. ki jo ie predirljiv® opazoval: redarje; madame LaVelle. aedečo strto na zofi. s klobukom, ki
Listek ..Družinskega tednika1*
MEHANIZACIJA GLASBE
Napisal Georges Antheil
Gotovo Je, da bo v bodočnosti glasba zelo ali cisto odvisna od mehanskih Pripomočkov. Glasba je umetnost, ki 'zraža polet človeške duše z najbolj neoprijemljivo nebeško matematiko, Ki se pa narobe zelo lahko prilagodi strojem, ki jih je izumil človek. To smo spoznali ob odkritju gramofona; radi«, in zvočnega filma. Se vse prej je pa človeški genij izumil orgle, ki jul je Bach tako rad imel, kmalu na-5P pa klavir s pedalom ,sostenuto‘, ki Je zelo olajšal revolucijo zvokov Cho-Pinu in utrl pot Wagnerju in moderni glasbi.
Tisti, ki se branijo mehanske glasbe. ?e prav za prav upirajo nečemu, kar Je neizogibno. Američan Stokovski, ®ed največjimi dirigenti našega časa, Je menda čisto izgubil zanimanje za svoj simfonični orkester v Filadelfiji ima danes rajši Westinghousov električni sistem registriranja zvokov, •la veliki moderni glasbenik je spoznal, da pripada bodočnost mehanizirani glasbi, in se je odločil, da se bo Posvetil njeni izpopolnitvi. Stokovski Pa ni edini sodobni glasbenik, ki je to storil.
Nevidni orkester
. Nekdaj, za vladanja vojvod, knezov m škofov, je zasebni orkester takšnega znamenitega gospoda jedel v kuhinji z ostalo služinčadjo, in glasbeniki, bolje rečeno, muzikanti so bili veseli, ce so dobili razen hrane in stanovanja še nekaj cvenka povrhu. Dandanašnji dober elan orkestra zahteva in dobi .sorazmerno visoko plačo. To po-rneni, da 9tane dober simfonični orkester precej denarja, število simfoničnih orkestrov zato ne more biti posebno veliko. In spet zato se milijoni Poslušalcev hote ali nehote navajajo na nevidno glasbo. Današnje občinstvo elasbo posluša, vendar ne vidi tistih, ki igrajo. Mladi rod ne pripisuje nobenega pomena vidni predstavi glasbe, 'n večina današnje mladine še sploh ni*oli nj videla simfoničnega orkestra.
Konserviraua glasba
Cisto drugačen je primer povprečnega poslušalca starejše generacije. Dopovedovali so mu. da je učinek Clasbe neposredneiši in močnejši, če lahko človek na lastne oči vidi dirigenta — na primer Mascagnija — kako vodi svoj orkester. Toda takšen Povprečen poslušalec nima dovolj priložnosti. da bi zahajal na takšne koncerte. Namesto tega pogosto posluša simfonične koncerte, ki jih prenaša radio. In kaj drugega naj bi tudi počel, če mu vizuelna glasba ne zadošča, ker jo lahko posluša samo kdaj pa kdaj?
Takšen povprečen poslušalec se bo zatekel h konservirani glasbi boljše kakovosti, kakor smo je bili vajeni doslej. Ta glasba bo pripravljena po novem, zelo dovršenem načinu, tako da bo prav takšna, kakor če bi jo Predvajali ljudje. Nikomur ne bo več na misel prišlo, da bi preklinjal to konzervirano glasbo. Narobe, izvrstna bo in bo imela velik uspeh.
Stroj za pisanje zvokov
Poslej glasbenih del ne bodo več Predvajali in jih nato prenašali na Plošče temveč jih bodo neposredno vtiskali na plošče ali v zvočni film. Skušali vam bomo to nazorneje razložiti.
Vzemimo na primer zvok ,f‘. ki ga daje oboa. Ta zvok je isti, ako ga zaigramo zelo močno ali pa čisto tiho. Točna črta zvočnega vala, ki ga zapoje oboa. bo tvorila neskončno majcen del nove glasbene .abecede*. Prav gotovo bodo v bodočnosti izumili stroj *a pisanje zvokov. Ta stroj bo lahko zabeležil sleherni zvok kakršnega koli glasbila, in sicer brez pomoči teh glasbil, torej brez orkestra. Ne bo nam več potrebno sto in sto glasbenikov, peveev in pevk. odpadle bodo tudi nuične in drage skušnje. Glasbo bodo upodabljali neposredno na film, kakor delajo zdaj to pri zvočnem filmu, toda
s pomočjo posebnih tresljajev. Prav verjetno je, da bodo v ta namen uporabljali tudi ultravijoličaste žarke.
Narekovanje glasbe
Skratka, za proizvajanje tega ali onega zvoka ne bo potrebno več to ali ono glasbilo. Človeško petje in glasba, ki jo izvajajo ljudje, bosta poslej odveč.
Vendar ne smemo misliti, da bo ta način reprodukcije glasbe brezizrazen, plehak. Narobe, ta glasba bo lahko zajela tudi še tako nežne odtenke. Inženir za zvoke bo imel pred seboj partiture, na katere bo tedanji Toscanini. Stokovski ali kakšna druga veličina na tem področju zaznamoval vse potrebne odtenke. Inženir ne bo imel druge naloge, kakor da se bo točno ravnal po teh navodilih.
Morda boste porekli, da je to torej popolna mehanizacija glasbe. Prav. toda ali Stokovski danes ne ravna prav tako? Tudi on nosi v glavi točno I in jasno sliko glasbenega dela. tako J kakor si ga on zamišlja. To svojo no-\ tranjo zasnovo bo pozneje kratko in malo razložil inženirju zvoka, ki bo ukrenil yse ostalo.
Konec virtuozov
Mislim, da se bo odslej glasbeni okus občinstva tako razvil, da ne bodo pripisovali pretiranega pomena onim drobnim nedovršenostim velikega umetnika, ki se po njih loči od dru-
I	gib umetnikov. Zdi se mi. da bodoči ljubitelji glasbe ne bodo več zahtevali od velikih umetnikov, da jim pred-našajo glasbo, ki so jo drugi komponirali: zahtevali bodo od njih samo dobro glasbo in nič več. Če pa razvoj glasbe ne bo šel v tej smeri, potem je boljše, da se glasba več ne razvija.
Že zdaj je na dlani, da ie velik simfonični orkester, takšen kakor ie zdaj, obsojen, da izgine. Dobil bo novo nalogo: namesto da bi ponavljal zme-
rom iste slavne skladbe, ki iili bodo poslej izvajali mehanski, bo orkester ustvarjal nova dela, ki jim bo mogel posvetiti vse svoje izkušnje.
Ker ima pa povprečni poslušalec najrajši klasična dela. mu bo gotovo zelo pri srcu televizijsko platno.
Simfonični telefon
Ta novi glasbeni sistem bo vključen v telefonsko omrežje: dovoli bo. da boste zavrteli neko določeno številko in namesto telefonskega zvončka boste zaslišali neko simfonijo. Številke simfonij bodo natisnjene v ogromnem telefonskem imeniku; v njem boste našli tudi vse važnejše opere, melodije in sonate, prirejene pod nadzorstvom najpomembnejših glasbenih veljakov. Ljudje ne bodo več hodili v gledališče ali na koncerte brez večerje, temveč bodo posiušali res samo tisto, kar jim bo všeč.
Zelo verjetno je. da bo’ leta 1955. televizija potisnila čisto v ozadje radio in kino in da bo gramofon sploh izginil.
Zmaga čiste glasbe
Že danes ljubitelji glasbe rajši poslušajo glasbo doma, kakor pa da bi se gnetli po vročih koncertnih dvoranah. Velik simfonični orkester, ki ga lahko tudi gledaš, je nedvomno zelo zanimiv in ima mnogo mikavnosti. Vstopnice za koncerte 60 pa predrage in zato se človek laže odpove temu užitku.
Široki množici ne kaže drugega, kakor da odkrije glasbo zaradi glasbe same, in ne zaradi prednašanja nekega velikega umetnika. Slog in interpretacija teh umetnikov sta minljiva, toda dobra glasba ostane zmerom ista. Okrog velikih virtuozov ie pogosto vse preveč šarjenja, krika in vika. Doba mehanizirane glasbe bo glasbi storila veliko uslugo, ker bo naredila kone« tem pojavom. Glasba bo samo glasba, brez hrupa in družabnih obveznosti.
pride
Pa
življenje
NAPISALA T.
Monika ie sedela v kupeju drugega razreda in skozi okna. oškropljena od dežja, žalostno gledala na peron. Bilo je tik pred odhodom vlaka. Zunaj so vrveli ljudje, obloženi s kovčegi in torbami, nosači so sopihali ob vlaku. Kdaj pa kdaj je šel mimo mlad parček, tesno prižet drug k drugemu. Ob pogledu na takšne svoiice ie Moniko zmerom nekaj zbodlo. Očitno tam. kjer srce leži — a tega ni hotela priznati. Skušala si je dopovedati, da ie to posledica vlažnega vremena in da ie neke vrste trganje. Njena svetlolasa kodrasta glavica se je tedaj sklonila niže nad precej nezanimivo knjigo, a da bi ji pogledi in misli svojevoljno ne bežali drugam, ni mogla preprečiti.
Monika ie naspol hrejeneče naspol olajšano vzdihnila, ko ie vlak nato počasi odsopihal s postaje. Robčki so piapolali in mahljlai v slovo. Čeprav je Monika vedela, da niti eden ni niej namenjen, je potegnila svoi robček iz žepa in ga v odgovor na mnoge bele pike v daljavi pustila, da je vihral v vetru. Potlej je sedla in začela buljiti v svojo knjigo.
A dolgo ni vzdržala tako. Pogledi so ii spet in spet uhajali skozi okno. tia, kjer ie izginjalo mesto v ralili tenčici dima. sopare in megle. Tu in tam ie še kakšen cerkveni zvonik molel iz sivine, potem je pa vlak brzel že mimo predmestnih hiš — in sledili so jim od dežja razmočeni travniki in razmehčane podeželske ceste.
Morda je nespametno, da sem kaj na vrat na nos odpotovala, je premišljevala Monika. A kaj naj bi bila storila, ko sem tako na lepem ugotovila. da me Rudolf nič več ne ljubi? Monika ie bila namreč žena pisatelja, ki ie v sleherni črtici in noveli in podlistku opisoval katerega izmed doživljajev s svojo ženo. Ali je morala biti pa junakinja po vsaki ceni podobna Moniki 1 To ie bil doslej dokaz njegove ljubezni. Lepega dne pa — Monika ni mogla verjeti svojim očem
—	je v nedeljski prilogi nekega lista
brala novelo svojega moža. v katerem je imela junakinja kostanjeve lase. Ko ie bila Monika vendar plavolaska! Monika je osupnila, tako osupnila, kakor osupnejo vse mladoporočene žene. ki zalotijo svojega moža že po šestmesečnem zakonu pri skoku čez plot. Potem se je vrgla na zofo in tulila. Dolgo in izdatno. Med tem časom ie nekajkrat pozvonil telefon. Monika ie snela slušalko in io položila na mizico. S tem ie naredila kpnec zvonjenju in je tem krčeviteje ihtela dalje. Poleg nje so ležali že triie mokri robci. Ko ie Monika iemaia petega iz omare, ie zagledala svetel kovčeg iz svinjskega usnja. Še nekajkrat je zaihtela, potlej pa odločno privlekla kovčeg na sredo sobe, odprla omaro in začela — zlagati obleko.
Tako se ie zgodilo, da ie po deseturni vožnji izstopila na neznatni, od dežja razmočeni postaji nekega kopališča.
Ob istem času je Rudolf telefoniral Monikini prijateljici Editi. »Pomisli, na lepem ie izginila!«
»Takooo,« se je oglasilo na drugem koncu žice. »Kam neki?«
»To bi tudi jaz rad vedel!« ie vzdihnil Rudolf. »Napisala ie samo. da je za dva tedna odpotovala.«
»No, pusti ji to veselje!« ga ie mirila Edit.
»Dovoli!« je vzrojil Rudolf. »Veselje zanio — a ne zame!«
»Vi moški ste pač vsi enaki se-bičnežik se je zasmejala Edit in odložila slušalko.
•
Po treh dneh je sonce spet pogledalo izza oblakov. Zdaj je sijalo veliko in svetlo nad zasneženimi vršaci, ki so se zrcalili v svilnatosiniem jezeru. Majhni čolni so se pozibavali po rahlih valovih in veseli ljudje so ležali na bregu, se sončili in moleli vse štiri od sebe.
Monika ie imela v svojem hotelu že nekaj znancev, a vendar se je pogosto zgodilo, da se je izmaknila živahni glasni družbi in sama legla kje v pe-
sek. Prekrižala si je roke pod glavo, si nataknila temne naočnike in sanjarila v beli dan.
Morda bo pa Rudolf prišel za menoj, je kdaj pa kdafzasanjala in si v domišljiji naslikala, kako bo lepega jutra pozvonil v njeni sobi telefon in
io	zbudil iz spanja. Vratar bo rekel: »Neki gospod želi govoriti z vami. gospa. ali naj ga pošljem goi?« In Monika bo najprej za trenutek oklevala, potem pa tiho rekla: »Da!« Poletni sončni žarki bodo preplavili sobo. pred 9kni se bo dolgo in sinje razlivalo jezero in nazadnje, po minutah neskončnega čakanja, se bodo vrata odprla in noter bo stopil — Rudolf.
To so bile misli, ki iih mladoporočene žene le same in nemoteno razpletajo. Zato ie bila Monika skrajno ogorčena, ko ie neki moški s temnimi naočniki in romanom legel v pesek poleg nje. Udobno se ie zleknil in začel brati. Ali bolje: delal se ie. kakor da bi bral! Izza knjige je namreč opazoval Moniko z neprikritim občudovanjem.
In kakor se zgodi, če kakšen moški občuduje mlado ženo, ki je prepričana, da io mož vara, se io zgodilo tudi to pot: Monika ie najprej trdovratno buljila v svojo knjigo, čez nekaj časa je njegove občudujoče poglede vračala z ogorčenimi, ki so pa postajali vse manj strogi. Zakaj Monika je ugotovila, da ima njen sosed lepo postavo, česar ne bi mogla trditi o vseh mo-čkih, ki so vsenaokrog lenarili po pesku.
Dan je dolg. Zato ni nikakršen čudež. če sta Monika in tujec — ali bolje, gos od Bolding. kakor se je bil predstavil — zvečer že skupaj sedela na beli. do zadnjega kotička zasedeni terasi, prisluškovala godbi in globoko zrla drug drugemu v oči. Sicer je Moniko kdai pa kdaj malce vest pekla, a se je kmalu potolažila, ko si je dopovedovala, da jo Rudolf vara.
In tako so se vrstili neskrbni dnevi. Gospod Balding je imel kajpak velik krog znancev in jo ie kmalu uvedel vanj. V splošnem so opazovali mlada lepa človeka kot bitji, ki skupaj spadata. Egon — tako je bilo ime Monikinemu novemu znancu — ii je včasih pripovedoval o dalinjih deželah, kamor jo bo vzel s seboi. če... da... če..
*
Sonce je šele pred nekaj trenutki vstalo izza gore in pogledalo v Monikino svetlo sobico. Tedaj ie zabrnel telefon. Monika je zaspana dvignila glavo in skočila k telefonu, zakaj nedvomno... njena skrivna želja se ie bila izpolnila.
»Neki gospod želi govoriti z gospo.« je rekel vratar kakor po programu.
»Naj pride gor!« je odgovorila Monika in se ni prav nič čudila. Hitro je smuknila nazaj v posteljo in pričakujoče gledala proti vratom. A trajalo ni niti celo večnost — kakor je bila Monika zmerom mislila — temveč čez eno minuto je že potrkalo, vrata so se odprla in noter je stopil — neki tuiec.
»Oh.« je presenečena vzkliknila Monika, »bržčas ste zašli!«
»Oprostite, madame! Žal niseml Ne zamerite, da vas tako zgodaj motim, a hotel sem zbuditi čim mani pozornosti.« Obrnil ie zavih svojega suknjiča in dodal: »Kriminalna policija!«
»Oh!« je rekla Monika še enkrat — in njene oči so postajale čedalje večje in čedalje bolj okrogle. Kar je hotel mož vedgti. je kmalu izvedel. Zanimal se je izčrpno za gospoda Boldin-ga. Preveč izčrpno, ie ogorčena ugotovila Monika.
»čemu pa vse to izprašujete?« ie nazadnje vprašala.
»Ker smo v gospodu Boldingu spoznali že dolgo zasledovanega hotelskega tatu, ki nam io ie pa snoči žal popihal — ne da bi poravnal hotelski račun!«
»Ne!« je kriknila Monika in proseče pogledala uradnika. »Recite, da vse to ni res!«
»Pač, le preveč res je!« ie rekel detektiv in vstal. »Še enkrat vas prosim, da mi oprostite, a zdaj boste moje ravnanje pač razumeli. Zbogom!« in pred osuplo Moniko so se vrata neslišno zaprla.
Tri ure nato je Monika odpotovala.
DARMOL
najboljše odvajalno sredstvo
Rudolf je previdno stopal po stopnicah proti svojemu stanovanju, V levi roki je nesel glavico solate, v desni vrečico s štirimi jaici. iz levega žepii mu ie štrlel zavoi presnega masla, iz desnega pa steklenica mleka. Previdno in tiho psovaje predse je na zadnji stopnici zložil nakupljene reči na tla, da bi odklenil vrata stanovanja. Ker le bil slabe volje, ie prezrl, da sploh niso zaklenjena, temveč samo zaprta.
Počasi in previdno je mimo vseh oglov prijadral sV'zi predsobie v kuhinjo. Takrat mu je pa steklenica mleka z glasnim truščem zdrknila iz rok iva tla, Rudolf ie pa z odprtimi usti omahnil na najbližji stol. Pri štedilniku ie stala — Monika.
»Ti — tukai?< Rudolf se še zmerom ni opomogel.
»Kakor vidiš!« ie odvrnila Monika in ga odvlekla v sobo.
»Smešno,« ie reke) Rudolf po kratkem pojasnjevanju, »da si tskoj mislila, da te varani!«
»No, kaj pa potem Vi: je rekla Monika in se spet naredila užaljeno.
»Vidiš, zdaj ti to lahko povem.« je odgovarjal Rudolf. »Ni še dolgo tega, kar sem v družinskem albumu našel tvojo fotografijo, na kateri nisi svetlolasa, temveč — kostanjeva. In ker mi je to bolj ugajalo, sem se odločil da te bom v eni izmed svojih naslednjih novel opozoril na to. Tako se ie zgodilo, da junakinia v usodni noveli ni bila svetlolasa, temveč — kostaui-ka!«
Moniki ie zaprlo sapo. Ko si je opomogla. je tiho rekla:
»Včasih mislimo, da naredimo piko. Pa pride življenje, naredi vejico in — piše dalje...«
FR. P. ZAJEC
1ZPHA4AN OPTIK IN URAR LJUBLJANA, sedal Stritarjeva ul.4>
pri frančiškanskem mostu
KsatomtM oCaia, Gii nogndi, tojiomen, Darometr. mgmnetfi, iti Veiika ubira ut, iiatmne m stiornine. Samo italltetM optika	Ceniki	breitilatno
■•IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIU;
| OKVIR II
i SLIKE. FOTOGRAFIJE. 60BEIINE. I
( KLEIN I
= LjUBLjANA, Vvoitovo 4 = .Tuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiitiiiiiiur
FILATELISTI POZOR! Najugodnejše kupite in vnovčite znamke vseh kontinentov do poslednjih okupacijskih znamk — v knjigami Janez Dolžan, Ljubljana. Stritarjeva 6.
li	ie bil zlezel čisto na stran, in z razmazanimi ustnicami, ki so bile videti kakor krvave; drobno starejšo osebico, ki ie vtikala stekleničko v svoj mošnjiček; Johna Bvnama. ki ie s strahom zrl vanjo; žensko poleg nje-Ea, ki je je bil sam mir...
»Prosim, povejte mi. kaj se je zgodilo? Kdo ste vi?«
, »Jaz sem Amanda Beagle.t Amanda le naštela imena vseh navzočnih. a še breden ie utegnila kaj več pojasniti,
li	ie nadzornik segel v besedo:
»Rad bi vam zadal nekaj vprašani. Miss Galova.«
»Nihče te ne more prisiliti, da odgovarjaš, Hestera!« je vzkliknil John %nam.
»Miss Galova,« — nadzornik Moore 8e je naredil, kakor da bi bil Bvna-*hovo svarilo preslišal — »nekega moškega so umorili. V vaši spalnici.«
Hestera Galova je strmela vanj z jjeuavadnim izrazom. »Umorili...? Ali fiiislite...« Nasršila ie obrvi, se prisilno nasmehnila in ponovila: »V moji “Dalnici! Toda kaj je imel... ne razumem niti besede!«
Nadzornik ni odgovoril. Ogorčena “em ugotovila, da opazuie mlado dekle ? Prav istim zamišljenim zanimanjem, ,Kakor poprej madame LaVelle. ko ie Dl*a omedlela.
. Zdajci ie iz njenega bledega obraza •zginil še tisti bore ostanek rdečice, ‘a lepem ie bila videti starejša, obupana in do dna prestrašena.
»John, to ie strahotno! Oh, zakaj morala...?«
■ John Bynam ie pokleknil prednjo in
2	Prijel za roke. »Hestera! Poslušaj *ne!<
Vsa iz sebe je kriknila: »Kaj se ie bodilo? Ali... ali...«
6d»i ,ora ~ P°elej mi v oči! V tvoji w«iuici leži truplo nekega tujca. Ne
vemo. kako je prišel noter in kdo ga je umoril. Vemo samo to. da ie Sara pravkar spoznala v njem nekega novega podnajemnika. Nekdo ie moral...«
»Kaj praviš? Podnajemnika?« Osuplo ga je pogledala. »Ali to pomeni, da ni...«
»Da ni — kdo?« jo ie hlastno vpra-šal nadzornik.
»Hestera, nikar ne odgovarjaj! Gospod nadzornik, na vaša vprašanja ij ni treba odgovarjati!« je vzkliknil John Bynam; planil ie pokonci in divje zastrmel v nadzornika. »Ne morete je prisiliti k temu!«
Nadzornik ie skomignil z rameni. Preslišal je kopo besed in se obrnil do mladega dekleta:
»Umor se je zgodil. Moja dolžnost Je, da vas opozorim na to, da utegnemo vse. kar boste izpovedali, uporabiti proti vam. Če ne marate govoriti brez pravnega zastopnika, vas nihče ne sili k temu. Prihranili bi nam pa mnogo truda, če bi priznali resnico. Miss Gale, ali vas smem prositi, da pogledate za trenutek v svojo spalnico?«
Trda črta se ie zarisala okrog He-sterinega ustnega kotička in niene oči so bile zdajci videti kakor dve črno-izžgani luknjici v listu papirja. Odločno vzravnana je vstala in stopila proti vratom,
John Bynam io je zdaici zgrabil za laket.
»Hestera! Gospod nadzornik, ali se to mora zgoditi...?«
Ona ga očitno sploh ni slišala. Ko se je pa neka majhna, mehka roka dotaknila njene, je pogledala navzdol in videla pred seboi par sinjih oči pod srebrnimi kodrastimi lasmi in prhutajočega metuljčka.
»Prosim, gospod nadzornik.« ie poprosila Lucija z nežnim glasom, »do-
volite. da grem z nio. To bo grozoten prizor za otroka.«
Prikimal je in odprl vrata. Dekle se je s prsti trdno oklenilo Lucijine roke. Nadzornik Moore je stopil na stran, da je imela Hestera prost razgled. Pogledala ie tja, za trenutek prislonila levico k očem in iznova pogledala tja. Opotekla se je. John Bvnam jo je prestregel, ko ie nezavestna omahnila.
6.
»Semkaj, John,« je ukazala Amanda in pokazala na zofo. Neizprosno ie potisnila stol pred lastnico penziona. John ie negibno postavo položil na zofo in Lucija ie poskušala vliti nekaj kapljic jabolčnega žganja med niene blede ustnice. Ko so se, Hesterine oči odprle, sem brala v njih grozo; oklenila se ie Lucije. Nadzornik si ie pritegnil stol in jo opazoval. Pod njegovim predirnim pogledom se ie počasi vzravnala. John je razburjen božal njeno roko.
»Pusti, John.« ie rekla tiho. »Zal mi je, a prvič v svojem življenju sem omedlela.«
»Zelo razumljivo,« ie odvrnil nadzornik. Vprašal jo je. ali more identificirati truplo. Odkimala je. Ali kaj sluti, kako se je zgodil umor? Spet je odkimala.
»Kako ste prebili nocoišnii večer, Miss Gale?«
Hestera ie čisto mirno poročala. Pozno popoldne se je bila vrnila domov in nekai časa brala. Mr. Bvnam ji je bil telefoniral; kmalu nato je bila vstopila madame LaVelle. Nekai minut sla kramljali druga z drugo.
»Prosim, čisto natančne podatke!«
Hestera ie za trenutek pomislila.
»Brala sem in iedla kos krulia. Ma-dame LaVelle mi ie prinesla krožnik
jabolčnega narastka — bil ie izvrsten.« Hvaležno se ie nasmehnila gospodinji. »Potem... da. sai res, potem sem si zakrpala obleko in jo zlikala. Govorili sva o Mr. Saintu Johnu, ki ko mora biti čudovit kot kralj Lear... in o Bette Davisovi. Madame me je svarila. naj se toplo oblečem in naiamem taksi.«
Nadzornik se je sklonil naprej:
»In potem?«
Ni takoj odgovorila, temveč ga ie zamišljeno pogledala; niene oči so poiskale Johna Bvnama in se spet vrnile nazai k nadzorniku.
»Ali lahko dobim kozarec vode?« ie vprašala.
John ga ii ie prinesel, izpila ie nekaj požirkov in tiho rekla:
»Potlej sem nehala likati in takoi nato me ie nekdo poklical po telefonu. Neki moški, ki ga poznam od prei. Hotel se ie sestati z menoj. Rekel je, da se seli v Južno Ameriko in da bi me rad še enkrat videl. Posodila naj bi mu denar.« Za trenutek ie umolknila. preden je nadaljevala: »Privolila sem, da se sestaneva ob četrt na osem. Morala sem se hudo podvizati in sem kmalu nato odšla z doma. Najela sem taksi in sem se vozila približno pol ure. Žal vam ne morem natanko navesti ure. ker moia zapestna ura stoii.«
Opazila sem, kako Amanda guba čelo. in celo Lucija ie bila malae osupla na pogled. John Bvnam je strmel v Hestero. kakor da ie ne bi bil prav razumel. Hotel ie izpregovoriti. a ie molčal.
»Ali tudi tega ne veste, oljkorei ste odšli zdoma?«
»Oh, ali nisem povedala? Med telefonskim razgovorom sem pogledala tjale na uro.« Pokazala ie na uro na
pisalni mizi. »Bilo ie ravno o poli sedmih. Dvajset minut pred sedmo sem odšla na sestanek.«
Nehote sem primerjala uro na pisalni mizi z svojo zapestno uro. Obe sta kazali tri minute pred poli enajsto.
»Hestera... dušica... ali se res ne motiš?« ie pridušeno vprašal John Bynam.
»Zakaj? Ura pravilno kaže. ali ne? Električna ura ie...«
»Natanko kaže.« je odvrnil nadzornik. »Toda vaša izpovedba. Miss Gale, in izpovedbi madame LaVelle in Mr. Bynama si nasprotujejo.« Pogledal je gospodinjo, ki se ie bila spet dostojanstveno vzravnala in ie strmela v Hestero, kakor da ne veruje svojim očem.
»Prav tako ie. kakor sem rekla!« Hestera je opazila Johnov zmedeni izraz in ie zajecljala: »Kako John— Kaj se ie zgodilo? Zakai...«
S pridušenim glasom ii ie segel v besedo: »Po mojem sem ti telefoniral ob sedmih, dragica. Morda sem se zmotil...«
»Zmotiti si se moral.« ie vzkliknila. »To je bilo vendar prej, preden ie prišla Sara k meni. Bržčas ni bilo dosti čez šesto uro...«
Nadzornik ie odmahnil z roko.
»Pozneje se vrnemo na to. Nadaljujte, Miss Gale. Mislite torei. da st8 se kakšne pol ure vozili s taksijem. Kam ste §e peljali?«
Tiho ie odgovorila: »Pred neko stanovanjsko hišo na Pet in petdeseti cesti sem šoferju velela, naj ustavi. Plačala sem mu, stopila k hišnim vratom in naredila, kakor da pritiskam na enega izmed zvoncev. Počakal* sem. dokler ni taksi izginil...«
Valje prihodnja
KOMAJ .SEM DOCA-”
kal.da aaeM spat
ŽE 1*RI OSMI RIES.1 IN petnajstem krompirju SBM methal Vjssrt
IMATE KAJ ZA
jesti? umiran
OD LAKOTE /
VTETOUlA
KAKO SEM BIL VESEL POSTAL SEM .NJIHOV LJUBLJENEC
O GiROZA'• PRIPOVEDOVALI 50 Ml O MORSKI KAČ,i
67
Iz skrivnostne džungle
LOV NA ORHIDEJE
Zakaj so te prelepe cvetlice tako redke in tako drage
Orhideja Je cvetlica, ki raste v ogromnih divjih predelih džungle v tropskih krajih in se odlikuje po izrednih, nenavadnih oblikah in po razkošnih. izpreminjajočih se barvah. Nobena cvetlica na svetu se ne more primerjati z orhidejo. To je edina cvetlica, ki jo dobimo prav v vseh, še tako nenavadnih barvnih odtenkih in razen tega tako svojevrstnih oblik, da človek težko verjame, da spadajo vse to cvetke v eno in isto cvetlično družino.
Ta čudovita cvetlica raste na visokih in pogosto nepristopnih drevesih v pragozdu. Kakor živali in druge rastline, se tudi orhideja lahko prilagodi barvi in obliki svoje okolice. Včasih ima orhideja isto sočno zeleno barvo lian. ob katerih raste, spet drugič pa pepelnato sivo in na videz neznatno barvo drevesnega debla, ki ob njem poganja. Zato je orhideje zelo težko nabirati. In da se prevejanka se bolje skrije, ne menja samo barve, temveč se tudi po obliki prilagodi svoji okolici.
V tropskih pragozdovih rastejo orhideje, podobne divjim golobom, metuljem, ogromnim netopirjem in še vsem mogočim manjšim in večjim pragozdnim živalim.
Ker je trganje orhidej zelo nevarno, so nabiranje orhidej nabiralci sami krstili v .lov" na orhideje.
Lov na orhideje je med najnevarnejšimi poklici na svetu. Lovec mora iti v notranjščino pragozda, zakaj samo tamkaj, sredi divjine, kamor še nikoli ni stopila človeška noga. se ta kraljevska cvetlica razbohoti v vsej lepoti in razkošnosti. Tisti, ki so že kdaj .lovili" orhideje, trdijo, da je ta lov nevarnejši od iova na divje zveri in od odprav na Severni ali Južni tečaj. Marsikdo se bo nasmehnil in zmajal z glavo. češ. takšna orhideja vendar ni tako nevarna zadeva, saj ne more ne ugrizniti ne drugače raniti nabiralca. Vendar ni tako. Le poslušajmo. kaj se je pripetilo nekemu lovcu na orhideje.
Bil je že vajen tega poklica in je bil v svojem življenju utrgal že marsikatero dragoceno orhidejo, ki je pozneje v Evropi ali Ameriki navduševala milijonarje in krasila njihove salone. Posebno je bil ponosen na orhidejo, ki je bila čudovito podobna majhni, toda zelo nevarni živopisani tropski kači. ki navadno živi po drevesih pragozda, ovijajoč se vej. Za to orhidejo ie dobil največ, zakaj bila je tako čudovite barve in tako svojevrstne oblike, da človeško oko česa takšnega še ni videlo.
Ko je nekoč spet odšel na lov. je prav na takšnem drevesu kakor nekdaj zagledal orhidejo, podobno kači. Bila je kakor kača zvita v svitek, pravi vcvet je pa štrlel pokonci kakor kačja glavica. Lovec je le s težavo splezal na visoko in košato drevo, toda srce mu ie igralo od veselja, ko je iztegnil roko po dragoceni cvetlici. Tedaj je pa svitek šinil pokonci in cvet je siknil proti lovcu. Komaj je še utegnil, da se je rešil na spodnje veje. od ondod jo je pa hitro popihal od nevarnega drevesa in še nevarnejše .cvetlice", ki je bila tako nenadno oživela.
Nerodno ie to, da rasto orhideje samo v najbolj divjih predelih pragozda in da vedo za njihova skrivališča samo izkušeni nabiralci. Lov na orhideje ie tudi zelo utrudljiv, zakaj lovec si mora krčiti pot v sredino džungle. in še se mora pogosto odpovedati dragoceni cvetlici, ker ne more splezati do nje. Nekateri lovci love orhideje z lasom, toda zanka jšogosto poškoduje občutljivi cvet. tako da je ves trud zaman. Včasih lovec tudi odseka kakšno vejo tropskega drevesa, da se mu posreči, odtrgati cvet.
Ni čudno, da so orhideje najdražje cvetlice na svetu. Ne samo, da jih ie tako težko nabrati, ta občutljivi tropski cvet je hudo neprimeren za prevažanje v daljnje kraje. Od 10.000 orhidej, namenjenih v severnejše kraja, jih pride do cilja samo nekaj sto. Te cvetlice so njega dni dosegle bajne rene. Nekoč so iz Južne Amerike poslali orhideje na Francosko. Od 27.000 cvetov sta pirišla samo dva nepoškodovana. Druge so uvenele, ali se pa osule.
Ni čudno, da so orhideje drage, toda boli čudno je, da nekateri ljudje ne vedo, kam bi z denarjem in kupujejo te dragocene cvetlice kakor kupi povprečen človek nagelje na trgu. Nekaj drugega so orhideje, ki jih privzgojimo v cvetličnjakih. Te imajo sicer pogosto zelo lepo, svojevrstno obliko, so čudovitih barv, toda s pravimi, divjimi orhidejami se ne morejo meriti. Te orhideje razmerno niso drage in so zelo lep okras modernega doma.
Upajmo, da bo ,kult dragocenih orhidej" prej ali slej zamrl in da ne bodo na svetu več bogati čudaki plačevali za eno samo cvetlico po 250.000 lir...
■ 'mtm ... .......
Zakon, ki je trajal eno samo minuto
Pred civilnim sodiščem v Osloju na Norveškem so te dni imeli zanimivo ločitveno pravdo. Sodnik ie moral ločiti zakon, ki je formalno trajal reci in piši eno samo minuto. To nikakor ni časopisna raca za pasje dni, temveč resnično dejstvo, ki ima tole zanimivo ozadje.
Neki gospod Smrson se je bil poročil pred trinajstimi leti in se ie hotel te dni sporazumno z ženo ločiti, ker žena ni imela otrok. Ko ie sodnik vzel v roko poročni list, je opazil, da je bil župnik pred trinajstimi leti pozabil podpisati ta odločilni in dragoceni dokument, Ta zakon torej dolgih trinajst
Le ragazze tedesche consegnano la divisa che hanno portato sei mesi durante i Iavo*i obbligatori. Ora vanno per mezzo anno nelle fabbriche d’armi e munizioni, ove saranno addette a lavori ausiliari nelTindustria bellica — Nemška dekleta oddajajo obleko, ki so jo nosile šest mesecev pri obveznem delu kot nekakšno uniformo. Zdaj odhajajo se za pol leta v tovarne za oboroževanje, kjer bodo opravljale pomožno vojno službo v oborožitveni industriji
let sploh ni bil veljaven, ne da bi zakonca to vedela. Ker zakon torej formalno ni bil sklenjen, ga tudi ločiti ne bi bilo treba.
Vse bi bilo dobro, če žena ne bi zahtevala alimentov; ker ie mož ni hotel pustiti brez podpore, je sodnik poslal po duhovnika, ki ju je bil pred trinajstimi leti poročil. Kmalu je prišel na sodišče in naknadno podpisal poročno listino. Ni se bilo še posušilo črnilo njegovega podpisa, ko ie sodnik že ločil zakon, ki je trajal torej formalno samo eno minuto, v resnici pa dolgih trinajst let.
Žalostna zlata poroka
V normanski vasi CoquainvilIiersu bi bila morala zakonca Lesourdova te dni praznovati zlato poroko; to slavje, ki se je nanje pripravljala vsa vas, se je pa nepričakovano žalostno končalo.
Zakonca Lesourdova sta se že zelo veselila slavnostnega dne. Tisto usodno jutro je pa 761etna madame Lesourdova potožila možu. da se slabo počuti, čeprav nikoli v svojem življenju še ni bila bolna. Mož je v strahu poklical zdravnika« ki jo je preiskal in zmajal z glavo. Kolikor mogoče obzirno je povedal gospodu Lesourdu, naj se pripravi tudi na naibuiše.
Ta novica ie 811etnega možička tako potrla, da je omedlel. Gospa Lesour-
dova se je tako'prestrašila, da je umrla, preden se je mož zavedel. Ko je zdravnik starčka zbudil iz omedlevice, se ie zavedel samo še toliko, da je izvedel za smrt svoje ljubljene žene. Kmalu nato je izdihnil in odšel brez bolečin za njo v večnost, prav v trenutku, ko se je vsa srenja zbrala pred hišnimi vrati, da bi čestitala zakonskemu paru k zlati poroki.
Metulji selivci
Naravoslovci so odkrili nenavadno zanimivost v življenju lepega metulja »monarha«, ki ima po deset centimetrov široka krila. 2e dolgo so namreč domnevali, da se ta metulj, prav tako kakor nekatere ptice, v določenem letnem času seli.
Nekje v Kaliforniji so več takšnih metuljev pobarvali. Kmalu nato so ugotovili, da se je več teh metuljev pojavilo ob Hudsonu, to ie. na skrajnem severnoameriškem vzhodu. Tako so preleteli razdaljo 1500 kilometrov, kar je za metulje že nezaslišano dolga pot.
Nravnost nad vse!
Mister H. Harold Stanley iz Muncija v severnoameriški državi Indiani ie začel boj proti — neoblečenim izložbenim lutkam. Ogorčen je nad tem. da
strokovnjaki izdelujejo lutke, ki so živim modelom tako na las podobne. Zato je po njegovem velika pregreha proti nravnosti, če takšne manekene postavijo v izložbo, oblečene samo v nedrček ali podobna diskretna ženska oblačila, in jih tako izpostavijo očem javnosti. Prav tako je po mnenju strogega gospoda nedopustno, da izložbeni aranžerji slačijo in oblačijo te lutke, ne da bi poprej izložbena okna zastrli z gostimi zavesami.
Ker ie Mr. Stanlev lastnik nekega časopisa, ima dovolj priložnosti, da v njem napade nenravne aranžerje in trgovce. Njegov edini uspeh je doslej ta. da vsako jutro najde pred vrati svoje hiše po nekaj teh »nemoralnih« lutk, in sicer takšnih, ki nimajo na sebi niti nedrčka.
Nenasitno trenje
Najbolj osovražena fizikalna nujnost je pač trenje, ki ie sovražnik skoraj vseh tehničnih problemov. Vsi vemo. da kolesa, osi in ležaji postanejo vroči od trenja. Nihče pa niti ne sluti, koliko škode povzroči ta pojav.
Preračunali so na primer, da samo pri berlinski podzemeljski železnici' trenje povzroči toliko Škode, da se: izrabi vsako leto za okrog 210 ton: jekla pri kolesih, tirih in zavorah.
'f UGANKE
Križanka 4 2 3 4 f 6 7 8
1
2
3
4
I S
:: 6 :: 7 :: 8 :: 9 to
11
Vodoravno: 1. Tuj sesavec, ki žre neke žuželke. 2. Vozeča se pošta ali bolnica (množ.). 3. Ljudska beseda za dajatev, trošarino (iz latin. preko nem.); votla mera; del telesa. 4. Evropski veletok (brez samoglasnika); ploskovna mera (množ.); oblika pomožnega glagola. 5. Poleti nam gasi ;zejo. 6. Indijski vladar, ki je pojem za silnega bogataša; same. 7. Ta barva obleke je nekoč pomenila plemstvo. 8. Štor, klada (iz italij.); dajejo grozdje (2. skl.); vrsta (brez sredine). 9. Priredni veznik; junak Gotovčeve opere; rimski hišni hog. 10. Tujezemsko. 11. Posvetilo, izra-,zeno z začetnimi črkami pesmi (n. pr. jv Sonetnem vencu; tuja pisava).
J Navpično:	1. Navadna rastlina
Jkraj potokov in njiv, bledorumenih ■ostrozenih cvetov, ki ji pravijo tudi .zabri. 2. Sorodnik kamilice, ki ima J mnogo podvrst z belimi, rdečimi ali ; rumenimi koškastimi cvetovi v češu-Ijah; sirsko pristanišče, ki so ga nekoč med drugim tudi križarji zavzeli. :3. Začetek abecede; moški kras; tolmun. 4. Tretjina ognjenika; začimba: ;števnik. 5. Dva enaka soglasnika;
■ vztrajen morski ptič z južne pol-i oble. 6. Ladje so jih nekoč vedno ;imele; naš pianist. 7. Pripetljaj, večkrat neprijetne narave (tujka); oseb-;m zaimek._ 8. 15., 8. in 13. črka abe-■eede; vzvišena lirska nesem; ostanek, ce raco oskubeš obeh .samoglasnikov. :»• Pogojni veznik; poslanci; naš pisatelj (1881.—1939. Sigmovo maščevanje). 10. Razumen; zo-otai 11. .Alpski vednozeleni grmič sleč ali gi-ičev-nik s tujo besedo.
ŠTEVILNIH 1—2—3 1—2 4—5 —10—6 11—12 15—4—9	15—9,	IG—6
1—9 17—1—6.
DRUGI DAN SO SLI. MORNARJI PO MOJ BALON —	6>S
PO ŠTIRIH DNEH 3HO ZAGLEDALI MOJ , ROJS TNi K R.AJ
SE-1''
Ključ; a) 11—6—13—2—14—12— —5—6 = suknjič; b) 16—12—11 — —12—16—6—5—2—8—3—9 = posebno poleti koristna higienska na prava; c) 15—12—17-—1—2—1—6 = = plačilo za prevoz; č) 12—7—4— —9—10 = obod.
Če gornje številke nadomestiš z ustrezajočimi črkami, boš čital Olau diusov izrek, ki se posebno moških tiče.
*
O BIČA TNICA Pet sestric pomenov troje veže;
1 2 3 4 5 Snežni vrb se dviga na Balkanu,
1 2 5 3 4
S smrtjo le fakirju več ne streže,
5 4 3 2 1 Rubensu način je, Zurbaranu,
1 2 3 5 4 Ta posoda kmetu prav zaleže,
*
ČAROBNA ZLOGOVN1CA 1	2	3
1. svinjski dar.
2. letonsko mesto,
3. špansko gorovje ali ameriška zvezna država.
Rešitev ugank iz preišnie številke
Križanka: Vodoravno po vrsti: 1. Josip .JVr Ok. 2. uporabljena, reč, I, Ba, sp 4. Jtra tiči. pol. 5. la. m.	kralj.	6.	o, sipa, h. vtv
7. šelestenje. S. t,	a	e,	Jena. i*. e, d,
l>anci. 10. rakita, k	k.,	d.	31.	re, iva, na a.
Stopnice: n. ar, fra,	Fran,	Frane, FrancOi
Francoz.
čaroben lik: 3. kam, 2. kemik, 3. rama^M1* 4 mizar, 5. kar.
Obratnica: kalij, enajst, teslo: nežica, m*** Fala, nabor, oktava, trava, Baiva. **ii Anton Funtek,
Posetnica: Kostanjcvka.
H. VII. 1942 XX.
DRUŽINSKI TEDNIK
»Na deželi?«
»Ne, rue deg Petits-Champs.«
»In še prej?«
»Pri svoji družini.«
»V Normandiji?«
»Da.«
»V katerem kraju? Povedali ste mi k ime kraja, toda pozabil sem ga.«
pot je mlada žena odkimala. Čutila je, da zna ta tujec iz nje izvabljati priznanja, ki jih ni bila oolžna dajati nikomur. Ali naj zdaj vplete v to zadevo še svojo družino?
nikakor! Ko ji je dejal, da mu je bila že povedala ime rodnega kraja, jo je hotel samo izkušati. In *akaj je rekel, da ga je pozabil, on, ki ni pozabil prav nobene, še tako neznatne malenkosti? Hotel je pač izvedeti to ime po vsaki ceni.
Morda se pa njeni starši tako živo zanimajo za njeno poroko? Če bi bilo to res, bi se vsa njena lepa zgradba zrušila v prah. Nekoliko neverjetno ji je zdelo, da bi mati in gospod Lebredel tvegala toliko denarja, da bi najela zasebnega detektiva. Sicer Ji je pa sam zatrdil, da to ni njegov poklic.
, Liana se je odločila, da ne bo zinila niti besedice o Batenvillu. Ponosno je rekla:
»To, kar bi radi izvedeli, se tiče samo mene. Moje starše pustite pri miru!«
In ob spominu na bitja, ki so ji bila draga, se je vsa vzburila. v »Zdaj imam dovolj vaših vprašanj !« je vzkliknila. »Nič več vam ne bom odgovarjala, če mi ne boste povedali, zakaj vse to.«
»Vendar, mala gospa...«
»Ne, ne, pustite me!« je jezno zavpila, sama se čudeč svojemu pogumu. »Povedala sem vam, da ne spravite iz mene niti besedice več. Nadležni ste mi že s tem izpraševanjem!«
. Videč, da ga je zadela v živo, ji Je bilo skoraj nekoliko žal. Nič ironije ni bilo v njegovem pogledu, nič Podsmehljivosti v njegovem nasmehu, ko je spravljivo dejal:
»Žal mi je, da sem vas spet razburil, madame! Morda se mi bo posrečilo, da vas potolažim. Danes je lepo vreme in vidim, da ste prosti. \ Ali bi ne hoteli preživeti ta dan z menoj?«
Videč, da ga gleda, kakor da ga ne bi bila razumela, je pristavil: »Pri prijatelju sem si izposodil dvosedežnik za ves dan. če hočete, se popeljeva malo na deželo. Mislim, da ste že siti pariškega tlaka in vročine?«
Liana je še zmerom molčala. Njegov predlog, novica, da stoji spodaj avto in čaka nanjo, sta jo tako presenetila, da ni prišla do besede. Pierre je mislil, da pomeni ta molk odklonitev, in je še bolj vneto nadaljeval:
»Da, mala gospa, po vseh razburjenjih, ki jih morate zaradi mene prestati, vam bo dobro del dan na svežem zraku...«
»Hvala lepa, da se tako zanimate za moje zdravje,« je pikro odgovorila, »toda tega povabila pač ne morem sprejeti!«
Temno jo je pogledal: »Zakaj ne?«
Pod tem zapovedovalnim pogledom j'e izgubila nekaj svoje mirnosti.
»Ne morem! Razumite me prav. Kaj bodo ljudje govorili o meni? Zenska mora paziti na svoj dobri glas...«
»Oh, vrag vzemi tako imenovani dobri glas,« je vzkliknil. »Kdo bo kaj izvedel? Ali niste nekoč dejali, da dolgujete odgovor samo svoji vesti? Saj ste vendar samostojna poročena ženska! Še več! Vdova... Prosta, svobodna!«
»Vseeno,« je vztrajala, čeprav že ne več tako prepričevalno. »Rajši ne...«
Čutil je, da njen odpor ni več tako trden, in ji je jel prigovarjati:
»Zakaj si ne bi privoščili nekoliko izpremembe? Glejte, kako lep dan je. Obljubim vam, da vas ne bom več izpraševal. Upam, da se me ne bojite! Saj vendar nisva prvič skupaj...«
Hotela je ugovarjati, zakričati: »Saj ste vi tisti, ki iščete moje družbe, silite za menoj...« toda ustra-j šila se je njegovega obraza, ki je bil ’ zdaj spet ves bel in zapet. Zato je šibko odvrnila:
»Saj bi šla, toda ne morem. Domenjena sem s prijatelji, z Montelo-vimi.«
njen nriii mož 1
LJUBEZENSKI
ROMAN
»Montelovimi? To ime mi je znano.«
»Verjetno. Ni vam bilo nerodno, vpraševati po tej družini pri vratarki hiše, kjer stanujejo!« ga je pikro zavrnila.
»Bilo je potrebno, da sem jo povprašal,« je odgovoril skoraj v zadregi. »Kako vendar ste to izvedeli? Mislim, da sem ženščini pošteno plačal! Lahko bi bila molčala! Sicer pa ne gre za to! Prosil sem vas, da bi preživeli z menoj današnji dan, četudi ste mogoče imeli kai drugega v načrtu.«
»Zakaj?« je spet vznemirjena vprašala.
Nekaj trenutkov se je obotavljal z odgovorom. Nato je tiho in skoraj ponižno dejal:
»Ker ste mi potrebni.«
»Potrebna?« je presenečeno vprašala.
»Da... avto imam, sam sem., želim si vaše navzočnosti.«
»Moje navzočnosti?«
»Da. Rad bi vas čutil poleg sebe... vas poslušal... vas gledal!«
Za nekaj trenutkov je zaprla oči. Te besede, izrečene tako mehko ih polglasno, so zganile v njej strune, ki njih drhtečih tonov še ni poznala.
Potrebuje jo? Kakšno čudno priznanje! Rad bi jo poslušal... gledal?
Potegnila si je z roko čez razbeljeno čelo. Moj Bog, ali je to še ona? In kaj je ta nepojasnljivi, neznani občutek, ki jo je prvič obšel tisto nedeljo v saint-germainski cerkvi in jo prevzame vselej, kadar ga vidi?
Morda domišljija in nič drugega? Ali ji zadoščenj‘e, da ne more izvohati nič slabega v njenem življenju, vliva tolikšen občutek veselja in spro-ščenja? Ni si mogla tajiti, da ji je vsemu strahu na kljub nekako dobro delo, kadar ga je videla, kako stoji na bližnjem vogalu in potrpežljivo čaka nanjo. In ob misli na tisto deževno popoldne, ki ga je preživel pod platano pred njenim stanovanjem, jo je vselej oblil prijeten srh zmagoslavja. Kolikokrat jo je pa vznemirjal m mučil s svojim sumničenjem, z neutrudljivim zasledovanjem in še posebno s tem samozavestnim, nekoliko visokostnim nastopom!
Da, ta .gospod Pierre* ji ni bil samo v zabavo in razvedrilo!
Ko jo je videl tako zamišljeno, s temnimi očmi, uprtimi v neznane daljave. je stopil k njej in ji lahno položil roko na ramo:
»Na kaj mislite, mala gospa?«
»Na nič,« je nekoliko v zadregi odvrnila.
»To je vendar nemogoče!« se je zasmejal. »človek zmerom misli na kaj,: ali na — nekoga.«
»Torej vedite, da sem mislila ria vas,« je priznala. »Skušala sem vas razumeti!«
»Aj, mala gospa,« je vzkliknil na-j spol vzradoščen naspol presenečen, I »to bi vas stalo preveč energije! Ni-' koli ne bi mogli uganiti, kaj se godi v meni... Celo jaz sam tega vselej ne vem... Toliko je stvari, ki me mu-, čijo!«	j
»Res, nekoliko čudaški ste,« je priznala. »Zdaj ste ljubeznivi in prijetni, trenutek nato ste že neizprosen nasprotnik, pripravljen uničiti vse, kar se vam postavi na pot... uničiti tudi mene,« je tiše pristavila.	i
»Neizprosen nasprotnik!« je ponovil zamišljeno in uprl pogled vanjo, i »Mi moški moramo izvojevati notra-1 nje boje, ki so nevarni tedaj, kadar j so navzkriž z logiko... človek dvomi,! se obotavlja, ker pozna Ahilovo peto,1 ki mu brani, da bi izvršil tisto, kar je neizogibno... Včasih pa, kadar to spozna, je žal že prepozno...«	|
Prenehal je in pobesil glavo, kakor ; da ga je premagala silna utrujenost, j Njegova roka je še zmerom mirovala 1 na Lianini rami; zdajci se ji je za-l zdela kakor težko breme; Zrcalo nasproti ji je vračalo sliko, ki ni bila posebno razveseljiva: dva mlada človeka, vsa zaprta vase, tako daleč vsaksebi in vendar tako blizu drug drugega...
Zdajci se je Pierre sunkovito vzravnal; bil je spet tako velik, da bi morala gledati navzgor, če bi govorila z njim. Vzkliknil je z izpreme-njenim na videz vedrim glasom:
»Pojdite z menoj, mala gospa! Prisotnost vlepe in mlade ženske lahko ublaži človeku bolečine in prežene skrbi... Storili boste dobro delo, če mi boste danes delali družbo... Bodite usmiljeni, madame. Lussanova! Pozabite divjaka v meni in izbrišite jezo s svojim sladkim smehljajem! Ne pustite me danes samega!«
Čeprav je čutila, da je izgovoril te besede od srca, in čeprav je v poslednjem stavku zazvenela iskrena prošnja, se še ni mogla odločiti. Dvomeče je dejala:
»Bojim se. Nikoli se ne vozim z avtom, in... sama z vami...«
»Ali sem bil kdaj premalo spoštljiv?« je skoraj užaljeno vprašal.
»Ne, priznam, da ne. Vseeno bi pa rajši ostala doma.« .
»Tudi če vam dam častno besedo, da vas bom zvečer 'živo in zdravo pripeljal nazaj?«
Še zmerom je molčala.
Pozorno jo je gledal. Videla je, da je užaljen, ker mu ni takoj odgovorila. Zakaj neki mu ie toliko do tega, da bi se peljala z njim? v »Kam bi pa šla?« je naposled vprašala.
»V Saint-Germain. Letalski dan je danes. Obedovala bova tamkaj in gledala s terase ,Grand-hotela‘ mogočno prireditev.«
V 24 URAH
barva, plisita in kemično čisti obleke, klobuk** itd Skiobi in svetlolika srajce, ovratnike, za pestnice itd Pere. suši. munga in lika domače perilo Pumo čisti posteljno perje in pub
tovarna iOS. REICH LJUBLJANA
»Torej idila v dvoje!« se je nekoliko porogljivo zasmejala, hoteč prikriti zadrego, ki jo je bila obšla ob njegovem predlogu.
»O idiliv ne more biti govora, saj bova ves čas obdana od množice ljudi,« je vrnil zbodljaj.
»Vseeno bom sama z vami,« je trmasto vztrajala pri svojem.
«Z menoj in tisoč drugimi, ki se bodo pripeljali v Saint-Germain z isto željo kakor midva: da vidijo letalsko pnreditev.s
»Da, to je res...« je zamišljeno pritrdila.
»Rečeno, storjeno. Greva!«
. Nehote se je zdrznila. Tako blizu le bila že privolitvi. Ni vedela več, kako bi se branila in kakšen vzrok bi navedla, zakaj ne more iti.
»Doslej še nikoli nisem bila sama z moškim za ves dan na izletu,« je naposled dejala. To je bila sicer šibka obramba, toda tujec je za. lutil, da je v njej nekaj resnice. Mcgoče je uganil to po Lianinem odkritem pogledu, uprtem v njegove oči, morda po plahosti, s katero je izrekla poslednje besede.
»Razen z možem, ali ne?« je pikro vprašal.
»Da,« je prestrašena in raztresena ponovila. »Razen z možem.« Nato ga je sovražno pogledala. Očitno je bilo, da se mora vselej spotakniti ob pokojnega Lussana. Skoraj sovražno je vzkliknila: »Pustite pri miru spomin na mojega pokojnega moža! Ne slišim rada njegovega imena z vaših ustnic!«
»Zbode vas, ali ne?« je trdo vprašal.
»Da, žali me,« je suho odvrnila. »On me nikoli ni mučil. Ni bil takšen kakor vi, ki mi ne morete dati miru.«
Primerjala je pokojnega z živim, ne da bi se tega prav zavedela. Niti opazila ni nenadne jeze, ki je preletela Pierrov obraz.
»To je tisto, da!« je vzkliknil skoraj surovo, »ne govoriva več o Lus-sanu! Sovražim to ime! Oh, kadar pomislim, da ste vi... Vas, tudi vas sovražim, če se spomnim, da ste pristali na to, da se omožite z njim...«
»Kako to mislite?« je vprašala. Njegov obraz je bil zdaj spet čisto
»Pustiva to!« Trudno je zamahnil z roko. »Pravim vam, da bi bilo boljše, če ta strašni človek sploh ne bi bil živel! Pustiva ga počivati v miru, ne vi ne jaz si ne želiva, da bi naju strašil v sanjah...«
Premolknila je, trudeč se, da bi za-dobil izgubljeno ravnotežje.
»Mislim, da sva se torej zedinila, da vas popeljem v Saint-Germain?«
»Nisem sa še sprijaznila s tem načrtom.«
Morda ji ie ugajalo, da jo tako dolgo prosi, mogoče je bilo njeno upiranje posledica njene dekliške neizkušenost’ vsekako je Pierra to obiranje pošteno ujezilo. Spet je prebledel.
»Če vam moj predlog ni všeč, ne bom več govoril o njem,« je nekoliko prepirljivo vzkliknil. »Vidim samo, da mi podtikate vse najslabše...«
Liana je zardela, čutila je, da je ta očitek skoraj upravičen, in ker je bila po naravi milo, krotko dekle, je za trenutek pozabila na svoje nezaupanje.
»Naj bo. Ker ste mi dali besedo...«
»Torej pristanete na moj predlog?«
»Da... Zaupam vam!«
»Hvala! Tako sem zadovoljen, madame! Oh, hvala!« To je bil vzklik neprikritega veselja.
Oba sta utihnila kakor v zadregi, da sta se bila nenadno tako zbližala. Pierre je stopil k oknu, odgrnil belo zi ,eso in se zagledal na ulico, kjer se je sonce igralo na okromanih delih njegovega rdečega dvosedežnika, ki je potrpežljivo čakal pred hišo. Liana si je nadela klobuk, vzela drugo torbico in si naskrivaj še nekoliko nardečila ustnice. Ko se je obrnil, je stala sredi sobe, pripravljena za odhod.
»Vzemite plašč, zvečer uttgne biti hladno,« ji je dejal. Skoraj se je razveselila dokaza te skrbnosti, toda takoj se je zavrnila, češ da ni drugega kakor gola vljudnost. Zdelo se ii je tako neverjetno, da bo z njim preživela ves božji dan... Vzela je iz omare športni plašč, si ga ogrnila okrog ramen in pustila, da je šel pred njo iz stanovanja, čutila je, kako se njeno nezaupanje taja ob pogledu na njegov ozki, in čvrsti tilnik, ki ji je bil bogve zakaj nekako domač in prijeten.
Tik ob izhodu se je nenadno obrnil in prestregel njen zamišljeni pogled. še nreden je mogla preprečiti, jo je prijel za roko in jo ponesel k ustnicam, čuden trepet sladke in neznane radosti ji je pretresel vse mlado telo.
»Prosim vas, nikar!« je proseče zajecljala.
Takoj je izpustil roko, jo nekoliko odsotno pogledal, nato se je pa obrnil in ne da bi jo bil počakal, da bi zaklenila, stekel po stopnicah. Ko je nekaj trenutkov nato pritekla na prag, je že stal ob avtu in si dal opravka z motorjem. Molče ji ie namignil, naj sede na oblazinjeni sedež poleg krmila, nato ji je pa še potegnil izpod svojega sedeža odejo iz velblodje dlake in ji jo ponudil.
»Če bi slučajno pričelo deževati,« je hudomušno dejal in pomežiknil. Sčdel je poleg nje, si nataknil rokavice in pognal motor.
še dolgo pozneje se je Liana spominjala te svojevrstne vožnje. Njen sosed je prvi čas trmasto molčal in se ves posvečal avtomobilu. Po zanesljivih gibih, po spretnosti, s katero je krotil še tako ostre ovinke, je
spoznala, da je izurjen vozač in da mu ravnanje z avtom ni tuje.
Kmalu je bilo predmestje z enodružinskimi hišicami, delavskimi okraji in pepelnatosivimi stanovanjskimi hišami za njimi. Ob cesti, ki se je bela in vedra vila pred njima, so stale raztresene kmetske hiše. Na sončnih dvoriščih so kokodakale kokoši in se igrali otroci, zvedavo gledaje z#i avtom. Ponekod so že kosili otavo. Rosna trava je izpuhtevala na vročem soncu opojen, močan voni. Kljub enakomernemu brnenju motorja je slišala petje kos, pod katerimi je padala red za redjo.
Liani se je zdelo, kakor da jo je nekdo s čarobno palico prestavil v Normandijo. Tako ganljivo domače in znano ji je bilo vse: od mirnega, vročega jutra do petja kos, do bele ceste, vijoče se čez deželo v neznane dalje. Stisnila se je v kot in se vsa predala opazovanju. Skoraj pozabila je na .gospoda Pierra', ki jo je na skrivaj kdaj pa kdaj od strani ošinil, ne da bi načel nov razgovor.
Še pozneje so se ji podrobnosti te vožnje porajale kot izredno žive, barvite slike, ki so se družile v prijeten, topel spomin. Spomnila se je, kako si je skušala tisto jutro sleherno podrobnost vtisniti v spomin, čuteč, da je doživetje polno in močno, ali da ji drsi iz rok, kakor nam polzi pesek med prsti. Zavedela se je, da je vse tisto, kar v tem trenutku občuti, prihodnji mah že za njo, da se sama od trenutka do trenutka izpreminja, da zdaj, ko sedi ob njem v avtu, že ni več tisto dekle, ki se ie zjutraj tako trdovratno branilo, da bi se peljala z njim.
»Zakaj ste sedli tako daleč od mene?« je nazadnje prekinil molk. »Ali ugodno sedite?«
»O, hvala,« je v zadregi odgovorila in se še bolj stisnila v koti »Slišala sem, da mora imeti šofer dovolj prostora za šofiranje.t
»O, saj niste tako debeli,« je dov-tipno odvrnil in zmanjšal hitrost. »Mislim, da je pametnejše, če odkrito priznate, da se bojite. Ali morda prehitro vozim?«
»O, ne. Zelo dobro vozite, tako da se prav nič ne bojim.« Ni marala priznati, da se boji nečesa drugega...
Kam neki me pelje, se je vpraševala. Dejal je bil, da v Saint-Ger-main. Le zakaj ie tako trmasto vztrajal pri tem predlogu?
Na poti v Saint-Germain bi se morala peljati mimo Clichvja, Asnieresa in Colombesa. Liana, ki je le slabo poznala bližnjo okolico Pariza, kajpak tega ni vedela. Uživala je sanio lepoto pokrajine, ne da bi vpraševala, kod se vozita.
Zdaj je Pierre tako zmanjšal hitrost, da sta se peljala čisto počasi.
»Kaj je?« se je vznemirila.
»Motor mi nagaja. Pogledal bom, kai ni v redu...«
Izstopil je, slekel plašč in se nato vrnil k Liani.
»Če hočete, se malo izprehodite. Dobro vam bo delo,«
»Oh, saj nisem utrujena. Rajši bon) kar tu počakala.«
Zardel je in se jel opravičevati:
»Oprostite, pregnati vas moram iz zavetja. Pod vašim sedežem je namreč orodje, ki ga potrebujem.’»
Ni se mogla premagati, da se ne bi zasmejala: »Zakaj mi vendar niste tega takoj povedali?«
Skočila je na cesto in se jela razgledovati. Prav je imel. ko ji je dejal. da ji bo dobro delo, ce se bo nekoliko razgibala, žvižgaje predse se je nekoliko oddal iila od avta in si ogledovala okolico. Pokrajina se ji je zazdela nekam znana, čeprav se ni mogla spomniti, kdaj naj bi bila že tukaj.
Zdajci je začutila, kako ji postaja vroče, kako ji je zatrepetalo srce v nenadnem spoznanju.
Da, zdai se je spomnila, kdaj je že videla ta velika, železna vrata, to ograjo, obdajajočo prostoren park. Spomnila se je tudi velikega belega poslopja, ki ga je zdaj naspol zakrivalo listnato drevje.
Zavod za starce v Nanterru! Tisti deževni dan, ko ie stopala za pogrebom svojega moža!
Kakšno čudno naključje, je premišljevala sama pri sebi. In avto se je moral pokvariti prav tukaj, je nekoliko nejevoljno pomislila.
Dali e prihodnja
HUNOR
Med papigami
Prva papiga drugi: »Nič nisem zadovoljna pri svojem novem gospodarju.«
Druga papiga: »Zakaj ne?«
Prva papiga: »Moj novi gospodar namreč jeclja.«
Skrivnostna pisava
»Zakai se pa gospa Trebušnikova tako jezi na svojega moža?«
»Našla je njegov dnevnik.«
»No, potem je pa brala lepe stvari!«
»Ne! Prav zato se jezi. Dnevnik je namreč pisan s tajno pisavo.«
Obrnilo se je
»Ali imate še zmerom liubko strojepisko, ki ste ji zmerom diktirali?«
»Ca, toda zdaj diktira ona. Sem se namreč poročil z njo!«
Previdnost
»Ali je Miha pošten?«
»če mu daš roko, preštej prste, da boš videl, ali ti jih bo res vse vrnil!«
Zenska logika
Zdravnik: »Svetujem vam, gospa, da se večkrat kopljete, da greste veliko na Zrak in se lahno oblačite.«
Ko pride žena domov, pove možu: »Zdravnik je dejal, da moram takoj v toplice, potem v gorsko letovišče in nakupiti več novih oblek.«
Uganka
Ljudje so res čudni. Moški, ki si domišlja, da je umetnik, si dš, rasti dolge lase. ženska z istimi nagnjenji si pa ostriže lase na kratko.
Tolažba
»Mislim, da ste prišli prepozno, ko je Bog razdeljeval modrost.«
»Tolažim se samo še s tem, da ste prišli vi za menoj.«
Dober sloves
»No, kaj je dejal zdravnik, ko si mu povedal, da sem te jaz poslal?«
»Zahteval je, da mu naprsj plačam!«
Dvomljiv uspeh
»Brali ste torej knjigo: ,Kako postanem odločen1. Najbrž z uspehom?«
»Pozabljate, da jo je moja žena tudi brala.«
Zmerom isto
»O, Bog, kakšna osla sva!«
»Govori rajši v ednini.«
»O, Bog, kakšen osel si!«
Dolga brada
»Rada bi kupila svojemu možu božično darilo,« pove žena na prodajalčevo vprašanje, kaj želi.
»Morda bi mu kupili lepo ovratnico?«
»Ne, moj mož ima namreč brado.*
»Pa kupite svileno srajco.«
»Ne, ne, moj mož ima zelo dolgo brado.«
»Potem, draga gospa, pridejo v po-i«cv samo še nizki čevlji.«
Previdnost
»Ko me je zavrnila, sem bil tako nesrečen, da sem hotel skočiti skozi
okno.«
»In kaj te je odvrnilo od te namere?«
»Višina!«
Prva jeza
Zaročenec: »Torej mi odpuščaš, čeprav sem včeraj razdrl najino zaroko.«
Zaročenka: »Seveda, samo ne vem, kako bom rešila prstan. V prvi jezi sem ga namreč nesla v zastavljalnico.«
Izgovoril se je
šef: »Kako se drznete moji hčeri pisariti ljubezenska pisma! Ali mislite, da vas za to plačujem?«
Uslužbenec: »Oprostite, saj jih pisarim v prostem času!«
Vsaj nekaj
Pisatelj (ki ga je zapustilo dekle): »Hvala Bogu, vsaj nekaj! Za novelo .Nezvesta1, ki sem jo v prvem razočaranju napisal, sem prejel 50 lir honorarja!«
Nesrečna lena
Ona: »Janez, zelo sem nesrečna, ker vidim in čutim, da me več ne liubiš!«
On: »Ljuba žena. ali nai ti mar vsak dan iznova prisegam svojo ljubezen?«
Ona: >Ne, ne. sat'ti verjamem. Stvar je druga: le kako moreš ljubiti žensko s tako starinskim klobukom?!«
BAJKA 0 IZGUBLJENEM RAJU
Nadangel Gabrijel je prišel k ljubemu Bogu, se globoko priklonil in dejal: »Gospod, prihajam ti poročat o svojem nadzorstvu v raju. Adamu in Evi se dobro godi in se razumeta, vendar se na moč dolgočasita. Prosila ste me za kakšno razvedrilo, da bi jima večnost hitreje minevala.«
»Pokliči kočijaža,« je dejal lnibi Bog. Trenutek nato je že stal kočijaž pred njim. Bog ga je vprašal: »Ali je beli kočijaž prost?«
»Pravkar je počesal konje,« je odgovoril kočijaž.
»Dobro,« ie dejal Bog. »Naroči mu, nai naloži cel voz smeha in naj ga takoj odpelje k Adamu in Evi. Rad bi jima razvedril njuno samoto.«
Potem se je obrnil k nadangelu: »Pojdi in sporoči jima, da sem jima poslal zabavo.«
Kmalu nato je nadangel spet stal pred Bogom in mrko dejal: »Oprosti, gospod, da te nadlegujem, toda Adam in Eva nista več poslušna.«
»Kaj hočeš s tem reči?« je vzkliknil ljubi Bog.
»Hotel sem reči, da sta se dolgočasila, da ju je zasačila kača in jima ponudila jabolko.«
»Ali sta ga pojedla?« je vprašal ljubi Bog. »Nesrečneža! Beli kočijaž je torei prišel prepozno?«
»Imel ie prenapolnjen voz...«
Gospod je Btrogo pogledal in dejal : »Pokliči še enkrat kočijaža.«
Ko ie kočijaž stal pred njim, mu
je Bog zapovedal: »Povej črnemu ko-cijažu, naj takoj naloži svoj voz s solzami in dohiti belega kočijaža. Sporoči naj mu, da se mora obrniti, namesto da bi peljal v raj. Hočem, da se bosta Adam in Eva kesala. Poidi!«
Kočijaž je izpglJiil božje povelje, voz s solzami je v vsej naglici odpeljal. Takoj ko je črni kočijaž dohitel belega, je zavpile
»Beli kočijaž! Obrni se! Tako zapoveduje Bog. Adam in Eva sta grešila, zato jima moram pripeljati namesto tvojega voza s smehom, svoj voz s solzami!«
»To lahko drugim pripoveduješ!« je odgovoril beli kočijaž. Nevoščljiv si in izdajalec. Zapovedi sprejemam samo od svojega gospoda. Prehiti me, če me moreš!«
Pričela sta dirkati. Vprege so se raztrgale. Zdaj je prehitel crni ko-čiiaž belega, zdaj spet beli črnega. Oba sta s kretnjami in klici podila svoje s peno pokrite konje. Ker je bil pa voz s solzami boli naložen, ga je beli, ko sta se bližala raju. precej prehitel.
V	trenutku, ko sta oba voza dosegla mejo raja, je črni kočiiaž ošvrknil svoja konja. Tedaj se je eno izmed koles njegovega voza zamotalo v voz s smehom, oba vozača sta se prekopicnila in se zarila med zamotano gmoto smeha in solz.
Adam in Eva sta slišala hrup in prišla na mesto nesreče. Trupli obeh kočijažev ju nista zanimala; ker sta pa bila postala radovedna, sta pobrala, kakor je pač naneslo, solze in smeh ia oboje odnesla s seboj v raj.
blazin
Od Štiri in dvajsetih ur navadno osem ur.prespimo. Nekateri ljudje po-trebujejo več spanja, drugi mani. tod.a duševni delavci radi spe se več kakor osem ur. vedoč, da to ni izgubljen čas. Spanje je svojevrstna umetnija: mnogo je ljudi, ki ne znajo živeti, in prav toliko menda takšnih, ki ne znajo spati in se pritožujejo nad nespečnostjo.
Co hočete dobro in trdno spati, se morate čez dan utruditi, pa ne samo duševno, temveč tudi telesno. Ljudje, ki ves dan težko telesno delajo in nimajo preveč občutljivega in zapletenega duševnega doživljanja, po navadi najbolje spijo. Marsikatera mi je na vprašanje, zakaj slabo spi, odgovorila:
Preprosta poletna obleka za mlada dekleta, sešita is pralnega kockastega blaga. Obleka Je v pasu nabrana, pas Je pa iz istega blaga in ga vežemo v pentljo. Obleko poživljajo ljubki gumbi in deški ovratnik.
.OKUSNI" ZAKONSKI MOŽ
Recept stare tetke za mlade ženke
Ko se je neka moja prijateljica poročila, ji je njena stara tetka, dovtip-na sivolasa gospa, poslala ljubko poročno darilo, zraven pa recept, kako naj si sama pripravi .okusnega' in .užitnega' zakonskega moža. Evo ga:
»Ljuba nečakinja!
Mnoge može, ki pridejo v zakon s kar najboljšimi načrti, žene s slabim kuhanjem pokvarijo. Nekatere žene svoje može preveč kuhajo, druge jih prepogosto zalivajo z mrzlo vodo, spet tretje jih kat venomer vlagajo v kis, večina od njih pa pečico, v kateri bi jih rade zlatorumeno zapekle, prehudo zakurijo.
Nič čudnega torej, da postane mož, ki bi ga spretna žena rada pripravila okusnega in izvrstnega, pogosto žilav in neužiten.
Ce želiš res dobrega zakonskega moža, ga moraš prav previdno izbrati. Posebno važno je, da ga izbereš sa/na osebno. Roba s trga ni priporočljiva. Ne daj se prevariti in preslepiti bleščeči zunanjosti; tisti moški, ki ne bodejo v oči, so najboljši. Važno je tudi, da je platno, ki ga vanj zaviješ, lepo belo, čisto, mehko, brez lukenj, opremljeno s potrebnimi gi nb/ in trakci. Modra žena nikoli ne bo hotela moža po sili dolgo držati v loncu. Ostal bo v njem že sam tako dolgo, dokler mu bo tam prijalo. Ne prestraši se, če kdaj zavre, potegni ga z ognja, pa se bo sam umiril.
Zelo pomirljivo učinku/e sladkor v obliki poljubov. Nikoli pa ne uporabljaj kisa in popra, narobe so pa milejše začimbe kar priporočljive... Naj ti ne pride na misel, da bi s kakšnim ostrim nožem poskušala, ali je dovolj neženI Mešaj ga skrbno s srčkasto žličko in ga kdaj pa kdaj pusti samega in odprtega na svežem zraku, da ne bo postal usnjat in neokusen.
Ce se boš ravnala po tem receptu, ti bo zakonski mož prav dobro teknil.
Tvoja teta Meta.«
Urejuje A. Preinfalk
(Ti štirje modeli so risan* izrečno	ta »Družinski tednik« in	niso bili Se objavljeni.)
Štirje	praktični modeli poletnih oblek. Prvi model	kaže	modro obleko z	naramnicami in	bluzo iz peščenorumenega
etamina z dolgimi	rokavi. Sešijete jo lahko sami,	tako	da kakšni stari	obleki odrežete	životek. Drugi	model	kaže
dolgo	tričetrtinsko	jopico iz domačega platna. Na	njej	so našiti veliki	žepi, poživlja jo	pa širok pas.	Jopica	vam
bo prav prišla za poletne večere. Iz vzorčaste svile si lahko sešijete obleko, kakršno vidite na našem tretjem modelu. Poživlja jo rob na životku in na robu krila ter veliki žepi. Naš zadnji model vam pa kaže obleko iz peščenorumenega šantunga. Bluza, pas in ovratnik so vinskordeče barve.
NAS NAGRADNI NATEČAJ
Kotiček za praktične gospodinje
Za vsak prispevek, objavljen v tej rubriki, plačamo 10 lir
Gobov Kuljaž
V* kile lisičk ali mavrohov ploščato zreži in jih duši na 5 dekah masti, na kateri si že prej zarumenila 1 čebulo. Gobe osoli, dodaj sesekljane kumine in sladke paprike. Vse skupaj polij z Vs litra mleka, v katerem žvrkliaš 3 deke moke. Pusti, da se vse dobro prekuha. Preden postaviš gobov guljaž lia mizo. ga potresi s sesekljanim zelenim peteršiljem.
K. B., Ljubljana.
Pečen krompir
Vzemi pet do deset srednjevelikih krompirjev in jih dobro operi. Vsakega razjjolovi in na ploski strani osoli. Neolupljene kose polagaj s ploščato stranjo navzdol, drugega poleg drugega v pekačo, ki si jo namazala z maslom ali mastjo. Pekačo postavi v pečico in peci približno 1 uro. Tako pri-, pravljen krompir je zelo okusen in ga daj s solato družinici za večerjo.
M. V., Ljubljana.
Kako zvečamo količino olja?
V času solate nam količina olja. ki jo dobimo za ves mesec, nikakor ne more zadostovati. Zato si pomagamo na razne načine, da dobimo iz majhne količine olja večjo in tako »privozimo«. kakor pravijo gospodinje, do konca meseca.
Iz 5 dok gorčice. 2 rumenjakov in */s litra olja naredi majonezo. Nato posebej zavri J4 litra kisa in posebej lU litra vode. Ko se shladi, zmešaj vse skupaj in zlij v steklenico. Tako pripravljena zabela je okusna in tudi izdatna.	M. N., Ljubljana.
Za vsak prispevek, objavljen v »Kotičku za praktične gospodinje«, plačamo 10 lir. Znesek lahko dvignete takoj po objavi v naši upravi. Po pošti pošiljamo šele takrat, ko se nabere več takšnih nakazil. — Prispevke naslovite na Uredništvo »Družinskega tednika« Kotiček za praktične gospodinje, Ljubljana, Poštni predal 345.
ALI ZNATE SPATI?
Nekaj nasvetov u tiste, ki s« pritožujejo nad slabim snom
Od osem ur trebujej< duševni
»Skrbi imam.« Ljudem, ki imajo skrbi, tistim, ki jih muči huda žalost, je težko svetovati, kaj naj store, da bodo spali.
če bi se meni l<ai podobnega zgodilo. bi takole ukrenila: čez dan bi se zamotila s kakršnim koli delom, ki bi me vso zajelo in zahtevalo od mene vso pozornost in vso ročno spretnost. Zvečer si ne bi preobložila želodca — večerjala bi zelenjavo ali sadje — nato bi pa (samo izjemno za tiste dni!!) vzela uspavalo in skušala za-sj>ati. Če bi se mi vsiljevale težke misli, jih ne bi skušala odpoditi — to je vendar nemogoče! — temveč bi se jim predala in se skušala šele čeznje dokopati do zaupanja v boljši čas. v prizanesljivost usode. Vse. kar ie hudo. se ne konča vselej hudo in se pogosto obrne v dobro ali pa vsaj na boljše. Ko boste prišli do tega spoznanja. boste pod vplivom telesne utrujenosti, zaradi delovanja uspavala in ob udanosti v usodo, ki je ne morete izpremeniti. počasi in neopazno zdrknili v spanje.
So ljudje, ki nimajo posebnih skrbi in vseeno slabo spe. Zakaj?
V sobi. kjer so pred pol ure ljudje kadili in pili alkoholne pijače, pa je za spanje nismo prezračili, temveč kauč samo pregrnili v posteljo — v takšni sobi še tako zdrav človek ne more dobro spati. Sobo je torej treba vselej zvečer prezračiti, čeprav samo za nekaj minut. Zdaj poleti to sicer ni važno, ker so okna tako vso noč odprta, zato je pa toliko važnejše pozimi in jeseni, ko se zbirajo ljudje po sobah in ko imamo skoraj vsi okna ponoči zaprta.
Prav tako pozimi človek slabo spi, če pusti grelec centralne kurjave čez noč odprt. Zrak postane presuh in prevroč, dihanje je težje, spanec je nemiren in rahel.
V_ bolniških sobah še čez dan ne smejo stati cvetlice, ki imajo zelo močan duh. V sobi. kjer je polno dišečih cvetlic, šmarnic, španskega bezga, vrtnic ali hiacint. tudi zdrav človek ne more trdno in mirno spati.
Kadar ima človek nahod, slabo spi. Da si olajšamo spanec in omilimo kašelj, si podložimo pod glavo še
blazinico, četudi smo sicer vajeni I nizkega .zglavja.
Marsikdo ie zelo občutljiv za ropot z ulice. Najboljše je, če si damo v* ušesa voščene kroglice, ki jih lahko kupimo v vsaki drogeriji, ali naredimo I sami iz staljene sveče.
Znano je, da ljudje, ki imajo slab I krvni obtok, slabo spe. Pomagamo si tako. da si pod noge podložimo debelo blazino, tako da imamo noge više od glave.
In zdaj še nekaj drobnih nasvetov, kako hitro zaspite.
Ne navajajte se na uspavala, ki vsebujejo mamila. Če že morate seči jx> uspavalu, vzemite takšno, ki je prirejeno iz valeriane ali kakšnega drugega nedolžnega mirila za živce. Zelo priporočljiv ie sladkan čaj iz pomarančnega cvetja, ki ste mu pridejali nekaj kapljic mente.
Če ste zelo utrujeni in ste preživeli j>ojK)ldne v zakajeni in zaprti sobi, delajte pred spanjem dihalne vaje. Postavite se pred odprto okno in nekajkrat globoko vdihnite in izdihnite. Za one. ki so zelo živčni, priporočajo vroče mokre obkladke okrog členkov na nogah in rokah, ki jih menjavamo, brž ko se shlade.
Marsikateri zakon se je že razdrl, ker žena ni znala spati. Ne verjamete? Poslušajte, kakšne napake delajo ženske v zakonskih spalnicah:
Zavzeti hočejo vso posteljo. Zavijejo se v vso odejo, zato nemirno spe, zmečejo odejo po tleh in razkrijejo moža. da ga zebe. Dovolijo, da skoči pes na posteljo. Čitajo pri luči. medtem ko! mož preganja nespečnost. Ležejo v po- 1 steljo s strahovito lepotno krinko, da so podobne staroveškim vitezom v oklepih. Ko bi mož že rad zaspal, ga nadlegujejo z drobnimi pritožbami zoper služkinjo in draginjo na trgu.
Ali je torej kaj čudnega, če si nekateri možje zažele v zakonu spet svoje nekdanje samske sobice?
Izkoristite sončne dni
Poletno čiSčenje
Prah In nesnaga so škodljivci vsakega stanovanja
Lepi sončni dnevi so kakor nalašč .'stvari-ni za gospodinjo. V poletnih mesecih jih je dosti, zato jih moramo čim bolj izkoristiti. Kako prijetno je, če se perilo v enem dnevu, včasih celo v nekaj urah popolnoma posuši! Brez skrbi lahko nosimo zračit posteljnino in obleko in ni se nam treba bati, da nas bo presenetil dež.
Ali ste ta mesec, draga gospodinja, že opravili poletno čiščenje? Ali ste se spomnili na zimske obleke in na volnene stvari, ki ste jih spomladi spravili? Morda se vam ie kljub vsej pazljivosti le zaredil kakšen moli in opravlja zdaj svojo uničujoče delo. Preglejte te stvari in ugotovite, kako je z njimi. Ko iih boste pa že razvlekle. jih še enkrat jx>tresite s sredstvom proti moljem; tako jih boste brez skrbi lahko spet zaprle in pustile do jeseni v miru.
Kadar je pri vas na dnevnem redu veliko čiščenie, je zelo dobro, če prečistite tudi vso poletno obleko. Pralni* obleke po možnosti operite in iih nikar ne pustite, da bi iih razjedala pot in prah.
Ko nosite posteljnino na zrak in sonce, jo pokrijte 8 kakšno stvarjo, da jo obvarujete pred jarkimi sončnimi žarki in preprečite, da barva ne oble-
di. Še prav posebno pazljivi pa morate biti pri zračenju pernatih in odej. Le-te denite v senco in ne na sonce! _ Vprašali se boste, zakaj? Saj so tudi naše mame in babice nosile blazine na sonce. Res je. a kakšen dobiček so imele od tega? Sonce je perje presušilo, postalo ie krhko in se je v blazini drobilo. Zato so morale tolikokrat kupovati novo perls; kar je pa seveda v zvezi s stroški. Zato je boljše, če blazino denemo v senco, kjer se samo dobro prezrači.
Priporočljivo je, da prostor, ki ga prečistimo in postavimo vse na svoje mesto, hitro zapremo, in sicer ne samo z oknom, ampak tudi z zastorom, rebrači ali vetrnicami. V sobi bo prijetno hladno, zrak bo čist in svež. čeprav bo zunaj pripekala še takšna vročina. Okna zapirajte tudi ob drugih dnevih in ne samo takrat, kadar imate na sporedu veliko čiščenie. Še prav posebno bi morali zapirati okna v stanovanjih ob cestah, kjer se kar kadi od prahu. Najboljše je. če prezračite stanovanje zjutraj, ko še ni tolikšnega prahu, in pa zvečer, ko sonce zahaja. Takrat naredite po sobah prepih in v vse prostore bo prišel svež in hladen zrak.
Včasih so vo nekaterih hišah spravljali preproge, ki niso bile nujno potrebne. Mislim, da ta navada ni slaba Preproge obvarujete prahu, stepanja in čiscenii; in jih ne kvarite. Če še niste tega storile, ie še Čas, saj pre-
§roge lahko še dva meseca počivajo, eveda pa morate preproge spraviti očiščene in potresene s kakšnim dobrim sredstvom proti moljem. Med preproge denite pole časopisnega papirja. Jeseni pa. ko boste spet položili po tleli lepe in čiste preproge, boste opazili, kakšna vesela izpre-memba bo nastala v vašem stanovanju.
Po sobah naj vam tndi poleti ne manjka cvetlic. Če utegnete, jih nabe-rite sami, saj so prav toliko vredne, kakor če jih za drag denar kupite v cvetlicami.
. Ko pospravljate po stanovanju in če imate balkon, ne pozabite nanj. Nikar nai vam ne služi za odlaganje nepotrebnih reči. Očistite ga. olepšajte ga po svojih močeh in si na njem naredite prueten kotiček, kjer boste lahko po trudapolnem delu prebili urico miru in počitka.
Kadar si pa naprtite nalogo velikega čiščenja, si spet pokličite v spomin naše nasvete, ki vam pravijo, da morate delati smotrno in ne vsega naenkrat. Naredite si načrt in čip*:(e prostor za prostorom. Tako bo ki ib pospravljanju vladal v vaši hiši nekakšen red in ne boste glave izgubile če nenadno potrka na vaša vrata nepričakovan gost. Če ne zmorete vsega dela v enem dnevu, si ga razdelite na dva ali pa tudi na tri dni. Boljše ie. ce delate dalj časa in vse res lepo in temelpto uredite, kakor če hitite in samo polovičarsko izgotovite vse v enem dnevu.
Porabni nasveti j
Če hočete biti vročini kos. ne mislite nanjo in ne govorite o njej!
Kadar vam je zelo vroče, se naihi-trejo in brez škode za zdravje ohladite. če pomočite obe roki do komolca v mrzlo vodo.
Masten madež najlaže odpravite iz blaga, če ga zlikate čez pivnik. Vedeti pa velja, da mora biti pivnik bel in brez madežev od črnila.
Problem št. 181.
Sestavil B. Nimcovič <W. Sch. Ztg. 1937.)
Mat v 2 potezah
Domiselnost velja!
partija v Solno-gradu
Poročali smo že, da je o prvem mestu na solnograškem turnirju odločila šele zadnja partija med Aljehinom in Keresom. Evo te razburljive partije, medtem ko smo njuno partijo iz prvega srečanja že predzadnjič prinesli. Prvo je izgubil Keres zaradi netočne obrambe, to pot pa je bil žrtev položaja, ko je moral nujno igrati na zmago, če je hotel prehiteti svetovnega prvaka. Etika boja je to zahtevala, a to pot je bil bolj slabe sreče!
KRALJEV GAMBIT
P. Keres—dr. A. Aljehin
Solnograd, zadnje kolo 18. VI. 1942.
1. e4, e5. 2. f4 IKeres sega po ro. mantičnemu orožju, ki je nekoč povzročalo toliko divjih bojev] ef4 [Falk. beerjev protigambit z d5 je precej nevaren, Lc5 pa še bolj] 3. Sf3, Sf6 [Redko, a moderno; za glavno obrambo velja d5, g5 pa ni več priljubljeno] 4. e5, Sh5. 5. De2 [Dobra novost, ki najprej preprečuje d6 ali d5; drugače so igrali 5. d4, g5 ali 5. Le2, d61 Le7 [c5 tudi prihaja nekoliko v poštev]'
6. d4, o—o [d6? ali d5? 7. ed6 z 8. Db5+ in konj h5 zgine s površja]
7. g4?! [ostro, pa dvorezno; beli je imel dve poti nadaljnjega razvoja: bodisi takoj pripraviti dolgo rokado s Sc3 in Ld2, ali pa po Df2 in Le2 kratko rokirati]
fg3. 8. Sc3 [Na 8. hg3 se je Aljehin namenil takole braniti: SXg3 9 Dh2 SXhl. 10. Ld3, f5! 11. ef6, g6.' 12. Sg5, h5. 13. LXg6, LXf6. 14. DXh5, De7 + f s polomom] d5. 9. Ld2 [na 9 Le3 bi udaril kmet z f5—f4] Sc6. 10. o—o—o, Lg4. 11. Le3 [11. Lel žal ne gre zaradi Sf4 in g2] 16. 12. h3, LeS. 13. Sg5 [To razodeva, da se beli napad ne razvija posebno srečno] fg5. 14. DXh5, g6 [Boljše je bilo De8. 15. De2, h51. 15. De2, g4? [To da belemu spet živeti, ker se linija h odpre; h5 je bilo na mestti]
16. hg4, Lg5. 17. Kbl (grozilo je Tf2), LXe3. 18. DXe3, LXg4. 19. Dh6, Tf7. 20. Lg2! [20. Se4 ovrže kmet a g2!] Se7 (LXdl? 21. LXd5 odloči). 21. Tdfl, Tg7 [Bell pritiska; slabo bi bilo TXfl? 22. LXfl, Lh5. 23 TXh5! gh5. 24. De6+, Kf8. 25. Df6+ Kg8 (Ke8? 26. e6!) 26. Lh3 in zdaj 815 komaj še reši hitrega poraza] 22. Df4 [Na 22. Tf6 se brani črni s Kh8 in Sg8] Le6. 23. Se2? [Takoj je kazalo vzeti kmeta g3, ki ga v nadaljnjem samo moti;; dalo bi se še uspešno boriti] Sf5. 24. Lh3, Dd7! 25. Tfgl, Taf8. 26. Dd2, SXd4! [Osvoji važnega osrednjega kmeta in dejansko že zapečati belemu usodo; to je zla posledica gornje zamude, ko je nujna ponovna borba za kmeta g upropartila močno središče in veliko upanje belega
27. DXd4, LXh3. 28. TXg3, Lf5 29. DXa7, bG. 30.Da3, c5. 31. Db3 Lc4. 32. Tdl, Df5. 33. Sc3, c4. 34. Da4, DXc5. 35. Te3 [obup: rešitve pa tako ni nikjer: Tggl, Te7. 36. Tgel, Tfe4, Df5, ali SXe4, DXe4 itd. ima črna dva vezana kmeta več in beli kralj tudi ni prav varen; Aljehinu bi ne povzročilo nobenih tehničnih težav več.] LXc2 + . 36. DXc2. DXc3. 37. SXd5, Dc5. 38. Dc3, h5. 39. a3, Tf5. 40. Sf6+, TXf6 [Najenostav-*e, saj izsili menjavo dam in hitro dre s prostim kmetom; zato je konec povsem razumljiv] 41. OXf6, Df5+. 43. DXf5, (Tf5. 43. Kc2. Kh7. 44. Kc3, Tg4. 45. Td7 + , Kg6. 46. Td6+, Kg5. 47. TXb6, h4. 48. Tb8, h3. 49. Tg8 + , Kf4. 50. Th8, Kg3. 51. Th5, li2. TU je Keres partijo predal; dati mora trdnjavo za kmeta, nakar drugi črni prostak napreduje v novo damo.
Rešitev problema št. 179.
1.	Dc4! Brozi. 2. Det+,	Kil. 3.	Dhl mat.
1.	...g1D. 2. Dc3+, KIJ.	3. Dg3	mat.
1.	...US. S. De2-H Sxc2.	3. Sd3	mat.
Rešitev problema št. 180.
1.	Dhl, Lh3. 2. Dal, Sf5.	S. T>n8	mat.
1...........8xf7. 2. Dxh7+.	Kf8. S.	I>Xf7	mat.
Potovanje Je bilo uapcino. Polje IS Je krt’ iiSče delovanja lovca in skakata.
Izdaja K. Bratuša, novinar; odgovarja H, Kern, novinar; tlaka tlakama Merkur d. d. ? Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mihalek — vsi t Ljubljani.