PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo - Cena 40 lir Leto XXII. Št. 51 (6338) TRST, sreda, 2. marca 1966 VČERAJ SO PRISEGLI PODTAJNIKI NOVE VLADE Pripadniki leve struje KD so izstopili iz vodstva stranke Pripadniki struje «Forze nuove» ugotavljajo nevarnost involucije levega centra in zahtevajo «razčisčenje» v KD - V četrtek bo Morovo poročilo o programu v senatu oddajala TV- Posredovanje ministra za delo v sporu elektriških uslužbencev ku vlade Moru brzojavko, v kateri mu zagotavlja vso podporo stranke, kar je tudi sporočil tajnikom ostalih treh strank 'evega centra. Včeraj sta mu že odgovorila Moro in Tanassi, danes oa sta odgovorila tajnik PSI De Martino in tajnik PRI La Malfa. De Martino se zahvaljuje za obveznost KD, da bo podpirala vlado, in se nato sklicuje na obveznosti za »pogumno socialno obnovo«. Brzojavka nadaljuje: «PSI je bila vedno prepričana v takšno pre-osnovo in bo tudi sedaj brez kolebanj podpirala izvajanje dogovorjenega programa demokratičnih reform, pri čemer izraža željo za aktivno italijansko mednarodno politiko, za konkretne pobude L ~ Dopoldne so prisegli podtajniki nove vlade mini-P^skemu predsedniku Moru. Moro je ves čas, ki je bil potre-za prisego, prekinil sestavljanje programske izjave, ki jo ni«fJUtri na kraišem zasedanju ministrskega sveta prečital mi-“»trom. V četrtek se bo nova vlada predstavila parlamentu. *vot smo že poročali, bo Mo- --------------------- 16.30 najprej prečital programsko izjavo vlade v senatu. jSdel zasedanja senata bo te-pvizija prenašala neposredno in “^Pričela izreden popoldanski genos okrog 16.25. Ob 18.30 bo jjoro izjavo ponovil v poslanski krnici. Razprava o vladi in o vladnem »r°gramu se bo pričela v petek ]*enatu, kjer bo prvi spregovoril tominist Bufalini. Do sedaj so »isani govorniki: Pajetta (KPI), č‘8lianesi (PSDI), Turchi (MSI), ?*Mo in Di Prisco (PSIUP), Ber-fp?asco, Veronesi in D’Andrea i r*)- Vse skupine v senatu se j,° sestale v četrtek dopoldne, a Se dogovore o stališčih, z izje-S® socialistov, ki se bodo sestali ■PPoldne, ker morajo izvoliti tuja novega načelnika skupine, '— j' dosedanji predsednik sen. ”,Postal minister za zunanjo tr-, Vlno in je ta naloga neskladna predsednika neke skute v parlamentu. t.^redvidevajo, da se bo splošna , ‘Prava zaključila v senatu v so-l‘° dopoldne, predsednik vlade Po vsej verjetnosti odgovoril v jodeljek ali v torek, ko bodo kat ®^asovali 0 zaupnici vlade, o v ‘eri se bo nato razpravljalo še Poslanski zbornici. Nova vlada je komaj - sestavlje-za’ oziroma sploh še ni prejela ,,ttPnice, ko so se že pričele o-L* Polemike v vrstah KD. To-j.** Sre za levičarsko strujo «for-V PUove», ki je bila pri imeno-in podtajnikov zapostavljena |j *i ugotavlja, da niso upošteva-fjjorazmerja med strujami v ko-»dorotejcev«. Ta negodovanja Ptlšla do izraza že .prejšnji teli,' tako 6a ie namestnik tajni-Ha ^olloni dal ostavko. V KD so ka?r,ed štirje namestniki tajnika, iis rSno J® tudi število najvažnej-t struj v stranki. k j se Je Položaj zaostril, ker odstopili vsi člani izvršnega ji °ta KD, ki pnpaaajo tej stru-tj c*ani izvršnega odbora Pasteli; Galloni, Vittonno Colombo, ku*Pelli in Toros so pisali tajni-•st- , Rumorju in mu sporočili je )V“0. V pismu ugotavljajo, da t R*la vladna kriza rešena tudi pomočjo, da se s tretjo vla-ta levega centra ohrani politično VjOležje, ki je bistveno za razit demokracije v Italiji. Med v9l~o Pa je prišla do izraza ne-involucije, ki je še zlasti V|A‘a do izraza zaradi sestave Hj°.e. Ta nevarnost dokazuje pokanje politične volje in dvom-j»s* enotnost samo odvzema KD Hj 1°st v njenih odnosih z drugi-llt strankami. Podpisniki zato zajejo notranje razčiščenje v Itj^edvidevajo, da bo še ta mesec C0 do sklicanja vsedržavnega (j 1® KD, čeprav se istočasno tu-hj*' čujejo glasovi, da namerami J*ajvišje vodstvo stranke skli-lik sele Po velikonočnih praznite Na vsak način pa odstop le-ilj^sNe struje iz vodstva stranke te0 govori, da bo zasedanje vse-li(9',nega sveta burno. Pri tem Udi za izvedbo obveze, da iz-(«1° Scelbo za predsednika vse-(ijjrVhega sveta, kar levici v KD wk°r ni všeč, in skušajo po Verjetnosti sedaj najti način, tH j, te obveznosti ne bi izvedli, te?erner računajo tudi z dokaj W.mljivo ugotovitvijo, da je 2», vn‘ svet stranke suveren. %ra(ii teh sporov je tajnik : nke Rumor poslal predsedni- N Iz Palerma poročajo, da je demokristjan posl. Coniglio izjavil, da ne more sestaviti vlade, za kar je bil izbran na zasedanju deželnega parlamenta 24. februarja. Coniglio je na zasedanju parlamenta povedal, da mu ni uspelo rešiti političnih nasprotij in da PSI ni. privolila v sestavo vlade, ker niso bila rešena vsa vprašanja. Kriza deželne vlade na Siciliji se je torej zaostrila. Do krize je prišlo 22. januarja, ko je odstopila vlada levega centra, ki ni prejela dovolj glasov za odobritev proračuna. Minister za proračun Pieraccini je sprejel predstavnike treh sindikalnih organizacij. Za CGIL sta bila prisotna Foa in Lama, za CISL Storti in Baldini, za UIL pa Rossi in Simoncini. Minister Pieraccini je v začetku dejal, da spada tudi ta sestanek v načrt sistematičnih posvetovanj med ministrstvom in predstavniki sindikalnih organiza- za pomirjenje, razorožitev in mir i cij delavcev in delodajalcev, ter je v Vietnamu«. | predlagal taka posvetovanja redno ....................................... Vzhodna Nemčija zahteva sprejem v Združene narode Ulbrichtovo pismo tajniku U Tantu enkrat na mesec. Sporočil je tudi, da bo o stališčih sindikatov ministrstvo izdalo posebno poročilo, ki ga bo predložilo CIPE in vladi. Bistveni del razgovora pa je bil posvečen programiranju v okviru države in v okviru dežel. Tajnik CGIL Lama Je v tej zvezi izjavil, da so govorili o odnosih med deželnimi programi in vsedržavnim načrtom ter da je v tem okviru zelo važna avtonomija deželnih odborov za programiranje, dokler ne bodo ustanovljene dežele. Sindikalne organizacije so pred-lagale ustreznejšo prisotnost delavcev v deželnih odborih za načrtovanje in so poudarile nujnost stalnega sodelovanja med odbori za programiranje in izvršnimi organi. Minister za delo sen. Bosco je sklical za jutri ob 10.30 tajništva Zoran Polič o kmetijstvu v Sloveniji LJUBLJANA, 1. — Aktualna vprašanja kmetijstva in podeželja ter priprave za šesti kongres so bila glavna tema današnje seje glavnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije. Na seji je član izvršnega odbora Zoran Polič v uvodnem poročilu ugotovil, da je družbeni sektor nosilec vseh osnovnih naporov razvoja družbenega in pa tudi zasebnega kmetijstva s tem, da ga z raznimi oblikami kooperacije vključuje v svoj proizvajalni proces. Vloge zadruge, ki so največji del svojega dohodka do reforme krile s subvencijami, regresi in premijami, so zabredle v težave. To pa ne pomeni, da je zadružništvo za bredlo v krizo, temveč da so v krizi samo zadruge, ki so vodile kratkovidno politiko. Okrepitev kmetijske proizvodnje zahteva, da se družbeni obrati kmetijstva, zlasti pa zadruge opremijo z mehanizacijo in da nudijo zasebnim kmetom usluge. »Mobilizacija družbenega sektorja za uresničenje te naloge, to je bitka, ki se mora danes voditi,« je poudaril Polič, »a ne bitka proti lastnikom zasebnih traktorjev.« Polič je poudaril velik pomen kooperacije družbenega sektorja kme tijstva z zasebnimi kmetovalci pri reševanju raznih vprašanj kmetijstva in poudaril, da se pri izvajanju sklepov ne sme podpirati politika, ki bi podcenjevala vlogo zasebnih kmetovalcev. NOV SOVJETSKI USPEH V VESOLJU Sovjetska sonda «Venus 3» je včeraj prispela na Venero «Venus 2» pa je letela 24.000 kilometrov daleč od Venere Dobljene podatke sedaj analizirajo - «Kozmos 111» BEOGRAD, 1. — Na vabilo vla de Romunije je danes odpotoval v Bukarešto podpredsednik zveznega izvršnega sveta in član izvršnega komiteja CK Zveze ko-.. , , : munistov Jugoslavije Boris Krai- smdikalmh orgamzacij elektriških ?her. Boris Kraigher se bo sezna- NEW YORK, 1. — Vzhodna Nemčija je danes uradno zahtevala sprejem v Združene narode. Zahteva za sprejem je navedena v pismu predsednika republike Ulbrichta, ki ga je danes izročil U Tantu načelnik poljske delegacije Lewandowski. Ta je izjavil, da izvaja dobre usluge za račun vzhodnonemške vlade. U Tant bo Ulbrichtovo zatitevo izročil v kratkem predsedniku varnostnega sveta, ki je ta mesec jordanski predstavnik El Farra. Na podlagi postopka mora ena od držav, ki je zastopana v varnostnem svetu, predložiti resolucijo, s katero podpre zahtevo za sprejem. Mogoče bosta resolucijo predložili Sovjetska zveza ali pa Bolgarija, ki sta zastopani v varnostnem svetu. Predstavnik ameriškega državnega departmaja je na današnji tiskovni konferenci med drugim izjavil: «Na-še stališče je dobro znano. Nemška zvezna republika je edina vlada, ki je bila zakonito in svobodno ustanovljena in ki lahko govori v imenu nemškega ljudstva v mednarodnih zadevah.« Bonska vlada pa je objavila izjavo, v kateri obsoja zahtevo vzhodnonemške vlade za sprejem v OZN in trdi, da gre za nov poskus za povečanje razdeljenosti Nemčije. Predlogi nevezanih na ženevski konferenci ŽENEVA 1. — Danes se je v Ženevi nadaljevala razprava o razorožitvi. Predvsem pa so govorili o pogodbi proti širjenju jedrskega orožja. V začetku seje je etiopski delegat prebral poslanico, ki jo je etiopski cesar poslal konferenci in s katero poziva jedrske države, naj dajo jamstva nejedrskim državam. Angleški predstavnik lord Chalfont je izjavil, da gre za zakonite interese nejedrskih držav, da pa se mu zdi težko ugoditi vsem zahtevam, zaradi katerih postaja sporazum še bolj zapleten. Po njegovem mnenju bi pogodba proti širjenju jedrske- ll,|iiiiilniliillll1,llllllliiilliiiii,ll,lliiiilllt„,,i, uniiiiiii n min,) n, mu,umnim,m PO NAPOVEDI PREDČASNIH VOLITEV Vilson napovedal olajšave "tnčni minister je obrazložil glavne obrise prihodnjega proračuna Napovedal je tudi uvedbo decimalnega denarnega sistema i^NDOiN, L — Angleški finanč-Stl '•'ister Callaghan je začel da-fiv spodnji zbornici volilno i'Df nj° * obrazložitvijo »male-j,°računa». Obrazložil je nam-l*šlin Vne obrise prihodnjega pro-J, j *■ Pred dnevi se je govorilih? se bo Wilson izognil pred-VjV Proračuna pred volitvami. .Pa je prav obratno. Calla- ■ .J* že danes obrazložil glav-'iHlP/jse proračuna, ki ga bo 'kut 11 aprila. Proračun določa M* e olajšave, ki se bodo uveli,,'' če bodo laburisti zmaga-volitvah. ;< uJ?Nan je poudaril štiri glav-!*l . cke Sporočil je, da so zo-\vPravili v rezervo tisti del do-jLjl’ ki jih je bila vlada prej * * v znesku 316 milijonov J5t>v' Ne bo potrebno pove >vkov. Man) premožnim bo-i."i MV°.yev'ali posojila s posebni °‘ajSavaml za nakup hiš. Spo-končno, da bodo v pri-[ft Jdni proračunu določili pose-«v*a*vek na hazardne igre ,n j' bj k temi davki bo vlada kri-"iij zke za del obresti na po-zidanje hiš. j!ka,'khan je izjavil, da je želel »'Hodljudstvu pošteno sliko \i.0rskega stanja, da se od-10 »lažne bojazni in lažno u- panje«. Zatem je minister izjavil, da se bo z gospodarskim dvigom držav, kakor so Francija, Italija in Japonska, izmenjava manufaktume-ga blaga zelo povečala. Dejal je, da se je stanje plačilne bilance izboljšalo in da vlada ne misli u-vesti porazne deflacionistione politike iz leta 1961. Naštel je nato razne podatke o dosedanjih uspehih v gospodarstvu in je na koncu pozval sindikate, naj zadržijo svoje mezdne Zahteve v okviru 3.5 odstotka letno in naj povečajo proizvodnost. Minister je nato sporočil, da bo Velika Britanija uvedla decimalni denarni sistem, če bodo laburisti ostali na oblasti. Šterling bo še vedno ostal kot temeljna enota, toda namesto da bi bil razdeljen na šilinge in penije, bo razdeljen na sto manjših enot. Ustanovili bodo študijsko komisijo, ki bo pripravila način za menjavo, ki bo po petih letih prehodne dobe dokončno stopila v veljavo februarja 1971 Voditelj opozicije Heath je obtožil VVilsona, da je spremenil razpravo o gospodarski politiki v »farso«. Spodn'a zbornica je zatem z večino odobrila gospodarsko I politiko vlade. ga orožja lahko v veliki meri ugodila zahtevam nejedrskih držav po jamstvih, ker bi prinesla s seboj druge sporazume o jedrski razorožitvi. Chalfont je ponovil tudi trditev, da jedrska sila NATO ne pomeni širjenja jedrskega orožja. Stališče nevezanih držav je obrazložil brazilski predstavnik, Predlagal je med drugim, naj tudi jedrske države podpišejo kako obveznost istočasno z nejedrskimi državami. Predlagal je, naj bo v pogodbi tudi_ izjava o namenih glede razorožitvenega programa, ki^ naj bi temeljil na naslednjih točkah: 1. S primernim mednarodnim nadzorstvom naj se sprejmejo konkretni ukrepi, da se u-stavi jedrska oboroževalna tekma, da Se omejijo, zmanjšajo in elimi-nirnjo ziiloge jedrskega orožja in njihovih vozil. 2 Ustavijo naj se vsi jedrski poskusi s spopolnitvijo moskovske pogodbe. 3. Okrepi naj se sodelovanje z nejedrskimi državami, da se pospešijo njihovi programi o mirnodobski uporabi atoma. 4. Določi naj se vsaj del prihrankov, ki bi jih ;m«li z razo-rožitvenimi ukrepi, za gospodarski in socialni razvoj manj razvitih dežel. Poljski delegat pa je govoril o nevarnosti morebitne udeležbe Za hodne Nemčije pri atomski jedrski sili in je poudaril, da je edina^ zahodna država, ki ustvarja težave, prav Zahodna Nemčija, ker je edina, ki vztraja pri zahtevi, da doseže jedrsko sodelovanje v NATO. Italijanski delegat pa ie odgovoril, da gre za »spletke, da bi razdelili zahodne zaveznike*. Prihodnja seja bo v četrtek. «Pilot miru» se je vrnil v Tel Aviv TEL AVIV, 1. — Bivši pilot izraelskega vojaškega letalstva Abie Nathan, ki je včeraj prispel s starim letalom «Steerman» v Port Said, se je danes vrnil z istim letalom v Tel Aviv, in sicer na isto letališče, od koder je bil odpotoval. Ko Je odletel iz Port Saida, se je moral po petih minutah vrniti zaradi neke okvare. «Pilot miru» je pristal danes ob 17.30 na letališču v Tel Avivu. Preden je pristal, je demonstrativno letel zelo nizko nad mestom in je pozdravljal ljudi. Policija, ki ga je čakala na letališču, ga je takoj izpustila na svobodo proti plačilu kavcije. Pilot je nato odšel v sprevodu petih avtomobilov v hotel «Hilton» med špalirjem ljudi, ki so ga pozdravljali. Lastnik omenjenega hotela mu Je dal na razpolago {(kraljevo stanovanje« v šestnajstem nadstropju, ki je običajno določeno za ugledna goste. Pilot je lastnik restavracije «Ka-lifomija« v Tel Avivu. Kakor je znano, je trdil, da namerava zahtevati sprejem pri Naserju, da mu izroči resolucijo z željo, naj bi prišlo do pomirjenja med Izraelom in Arabci. V izraelskih krogih so mnenja, da je bil glavni razlog njegovega dejanja iskanje popularnosti, kar Je nedvomno dosegel. Na drugi strani priznavajo v Izraelu, da so egiptovske oblasti pokazale veliko razumevanje, s tem da so takoj izgnale pilota. Na tiskovni konferenci je pilot Nathan med vzklikanjem več tisoč mladih ljudi izjavil, da je bil njegov odhod v Egipt «samo začetek«. Nameraval Je iti tudi v Libanon, kar pa ni mogel storiti, ker ni imel dovolj goriva. Izjavil Je, da bi se rad sestal tudi z jordanskim kraljem Huseinom. Pripomnil je, da je zadovoljen s svojim dejanjem, ker gre za stvar miru. Dejal je, da so ga egiptovske oblasti dobro sprejele ter da so mu včeraj razkazale Port Said. Guvernerju mesta je daroval sveto pismo, potem ko je dobil več daril. uslužbencev na razgovor o sporu, Vse tri sindikalne organizacije so vabilo sprejele. V tej zvezi je FIDAE-CGIL izdala uradno sporočilo, v katerem o-pozarja, da je že prišlo do podobnega sestanka na ministrstvu novembra lani in to brez uspeha. Spor traja že 14 mesecev, ko je zapadla delovna pogodba in zato, tudi posredovanje ministrstva ne more biti dolgo. Po drugi plati pa ugotavlja sindikalna organizacija, da se morajo začeti pogajanja med sindikalnimi organizacijami in delodajalci, in zato tudi izražajo pričakovanje, da bo posredovanje mi-■ nistrstva učinkovito in da bo mo-I goče na osnovi jutrišn jega razgo-' vora ugotoviti nove elemente, ki bodo omogočili neposredna pogajanja za obnovitev delovne pogodbe. Pred odhodom Stamboliča v Indijo BEOGRAD, 1. - Predsednik zveznega izvršnega sveta Pelar Stambolič bo, kakor smo poročali, od 6. do 20. marca obiskal kraljevino Nepal, republiko Indijo in kraljevino Afganistan na vabiio vlad omenjenih držav V delegaciji jugoslovanske vlade bodo zvezni tajnik za informacije Gustav Vlahov, namestnik državnega taj-r.:ka za zunanie zadeve Miša Pa-vičevič, načelnik uprave v zunanjem ministrstvu Nikola Miličevič in svetnik za zunanjepolitična vprašanja zveznega izvršnega sveta Žagar. V Indiji se bo delegaciji pridružil tudi zvezni tajnik za zunanjo trgovino Džuverovič, ki bo v tem času v Indiji na čelu jugoslovanske delegacije, ki se bo udeležila sestanka mešanega jugo-slovansko-indijskega odbora za gospodarsko sodelovanje. nil z gosoodarskimi dosežki sosedne socialistične države in se pogovarjal o aktualnih vprašanjih jugoslovansko-romunskega gospodarskega sodelovanja. MOSKVA, 1. — Sovjetska vesoljska sonda «Venus 3» je danes ob 7.56 dosegla površino Venere in s tem končala svoj polet, ki je trajal tri mesece in pol. Sonda je položila na Venero zastavico s sovjetskim grbom. Sonda «Venus 3», ki so jo izstrelili 16. novembra 1965, je lahko dosegla Venero, ker so 26. decembra lani nekoliko popravili njen tir. Sonda «Venus 2», ki so jo izstrelil’ 12. novembra 1965, pa je 27. februarja letos ob 3.52 letela 24.000 kilometrov daleč od Venere. Sporočilo agencije Tass pravi, da so ves čas letenja sonde «Venere 3» bili z njo redno v stiku po radiu ter so dobivali znanstvene podatke. Stik po radiu je prenehal v zaključni fazi poleta, ko se je sonda približala Veneri. Kar se tiče sonde «Venus 2», poudarjajo, da je letela v predvideni razdalji od Venere, ne da bi bilo potrebno popravljati njen tir. Agencija Tass pravi, da so poskusi z dvema sondama omogočili rešitev številnih povsem novih vprašanj, ki se tičejo medplanetnih poletov. Poleg tega so dobili nove znanstvene podatke, ki jih sedaj analizirajo in proučujejo. Polet sonde «Venus 3» je vsekakor velik uspeh če se pomisli, da je sonda preletela približno 280 mili Jonov kilometrov v treh mesecih in pol, preden je prispela na Venero. «Venus 3» so izstrelili 16. novembra, t. j. štiri dni po izstrelitvi «Venus 2». Sovjetska zveza je s tem dosegla dva nova velika u-speha v manj kakor enem mesecu: rahel pristanek z «Luno 9» na Luni in prihod sonde «Venus 3» na Venero. Ker pravi sporočilo agencije Tass, da je bil radijski stik s sondo prekinjen, ko se je ta približevala Veneri, ni moč vedeti, kako so u-gotovili trenutek, ko se je sonda dotaknila Venerine površine. Prvi sovjetski poskus izstrelitve sonde na Venero je bil 12 februarja 1961. Sonda «Venus 1» je letela približno sto tisoč kilometrov daleč od Venere. Približno dve leti pozneje so ZDA napravile podoben poskus s kabino «Ma-riner 2», ki je letela 40.000 kilometrov daleč od Venere. «Venus 1» je tehtala 643 kilogramov, «Venus 2» tehta 963 kilogramov, «Venus 3» pa je tehtala 960 kilogramov. Sporočilo agencije Tass dopušča domnevo, da so s poletom dveh sond dobili važne podatke glede magnetizma in radioaktivnosti atmosfere okrog Venere. Astronomi se ne strinjajo med seboj glede domnev o površini Venere. Eni mislijo, da gre za puščavo, drugi za samo vodo brez zemlje, tretji pa trdijo, da na Venerini površini lahko poganja rastlinstvo. Venera je nekoliko manjši planet kakor Zemlja, od katere je oddaljena 280 milijonov kilometrov. iiitiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiif NESOGLASJA V ZDA ZARADI VIETNAMA Senator Fulhright predlaga splošen sporazum s Kitajsko Sporazumeli naj bi se o nevtralizaciji jugovzhodne Azije - Predsednik sajgonske vlade pa zahteva «še mnogo» ameriških vojakov WASHINGTON, 1. — Predsednik senatnega zunanjepolitičnega cdbora William Fulbright je danes, predlagal v senatu, naj ZDA iščejo s Kitajsko splošen sporazum o jugovzhodni A-zi.ii z nevtralizacijo tega področja. Bodal je, da zgodovina, logika in zdrava pamet kažejo, da spada rešitev vietnamskega spora nujno v splošen sporazum v jugovzhodni Aziji. Boljša je nevtralizacija kakor pa «po--------- ---- polna zmaga«. Ce se ZDA ne mislijo zaplesti v posplošeno vojno v Aziji, je edina rešitev v iskanju splošnega sporazuma s Kitajsko. Po mnenju Fulbrigh-ta ima vietnamski problem v bistvu značaj borbe za vpliv med ZDA in Kitajsko, in prav čs bi načeli to vprašanje, namesto da bi postavljali vprašanja o sestavi prihodnje vietnamske vlade, bi imeli večjo možnost za trajen mir. Fulbright je predlagal, naj sporazum o nevtralizaciji jamčijo največje države, ki imajo interese v jugovzhodni Aziji, zlasti ZDA, Kitajska, SZ, Velika Britanija, Francija, Indija in Japonska. Fulbright je dalje izjavil: «2eleti bi bilo, da bi mi sporočili Kitajcem, da smo pripravljeni umakniti vse ameriške čete v jugovzhodni Aziji s pogojem, da oni storijo enako. Dokler bodo ZDA žrtvovale vedno večje število človeških žrtev m vedno več denarja v vojni, ki se širi in ki postaja vedno manj odločilna, je zaključil Fulbright, imajo Kitajci logično pravico upati, da bo ameriško ljudstvo prej ali slej ocenilo breme, ki ga prenaša, za nevzdržno in bo zahtevalo umik ameriških čet iz jugovzodne Azije.« iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitm P0 DRŽAVNEM UDARU V GANI Nkrumah je še vedno v Moskvi Delo konference 0AE vAdis Abebi Delegacija nove ganske vlade sodeluje na konferenci 0AE • Minister Quaison-Sackey odpotoval v Gano AKRA, L — General Ankrah je i so tudi odbor za politične zadeve govoril včeraj po radiu in obrazlo- in odbor za ustavne zadeve, žil načrte za gospodarsko refor-1 Pozneje je predstavnik OAE spoje že ..............................■“ mo. Izjavil je, da je že začel delovati odbor za gospodarske zadeve, da išče način za pobijanje pomanjkanja živil. Nova vlada namerava zaustaviti inflacijo in zahtevati pomoč od drugih držav za izvajanje načrta za gospodarski razvoj. Nato je general Ankrah izjavil, da vojska nima namena neskončno ostati na oblasti, ter da bodo priporočila gospodarskega odbora predložili v o-dobritev ljudstvu. Končno je general sporočil, da bo Gan? znova u-vedla svojo staro zastavo z vodoravnimi rdečimi, belimi in rumenimi črtami, ki jo Je bil Nkrumah nadomestil z zastavo stranke ljudske konvencije. Iz Londona poročajo, da je Nkru-mahov zunanji minister Alex Quai-son-Sackey prispel z letalom iz Frankfurta v London. Prav tako je prispel v London minister za trgovino skupno z drugimi sedmimi člani delegacije, ki je spremljala Nkrumaha Quaison-Sackey je nocoj odpotoval v Gano. Ni znano, kje je sedaj Nkrumah. Zatrjuje se, da se je danes pogovarjal s sovjetskim zunanjim ministrom Gromikom, s predsednikom vlade Kosiginom in tudi s predsednikom prezidija vrhovnega sovjeta Podgornim. Prevladuje mnenje, da bo Nkrumah odpotoval jutri iz Moskve v Kairo. Predsednik Madagaskarja Tisirana-na je sporočil, da njegova vlada priznava novo vlado Gane. Dodal je, da Je pripravljen dovoliti zavetišče Nkrumahu s pogojem, da se odpove politični dejavnosti. Konferenca zunanjih ministrov Organizacije afriške enotnosti je danes nadaljevala delo na tajni seji, katere se je udeležila tudi delegacija nove vlade v Gani. Ker ni prispela Nkrumahova delegacija, je bilo delo olajšano. Za predsednika sta bila imenovana predstavnika Malija in Sudana. Ustanovili ročil,.da so se sporazumeli, da se bo delegacija Gane, ki jo je poslala nova vlada, udeleževala dela konference kot polnopravna članica. Voditelji delegacij pa so se sporazumeli, da to ne pomeni priznanja osvobodilnega sveta, ki Je prevzel oblast v Akri. Ker so sklenili priznati delegacijo nove vlade v Gani, je zunanji minister Malija Osman Ba sporočil, da iz protesta ne sprejema mesta podpredsednika. Sinoči so bile v malijski prestolnici Ba-maku protestne demonstracije proti državnemu udaru v Gani. Demonstranti so vzklikali Nkrumahu. Ameriški predsednik je govoril ob peti obletnici ustanovitve »zborov miru«. V svojem govoru je ponovil, da je pripravljen pogajati se za sklenitev miru v Vietnamu, s tem, «da se dovoli južnim Vietnamcem, da izberejo svoj način življenja«. Dodal je, da bi ameriška vlada sprejela rezultate svobodnih volitev v Južnem Vietnamu in da je edini izhod pogajati se za mir in prepustiti vietnamskemu ljudstvu, naj odloča in to odločitev bodo ZDA spoštovale. O «zborih miru« je oredsednik izjavil, da ti predstavljajo «prav simbol tiste mirne revolucije, ki jo ZDA želijo za Vietnam«. Johnson je poslal pismo tudi kongresu z letnim poročilom o dejavnosti ZDA v OZN. Predsednik obžaluje, ker sevemovietnamska vlada ne priznava pristojnosti OZN kar se tiče vietnamskega spora. Pripomnil pa je, da se bodo morali kljub temu Združeni narodi bavitl s tem sporom. V Sajgonu je južnovietnamski ministrski predsednik izjavil, da bo potrebno še iimnogo drugih« ameriških vojakov, zato da bi «v krat kem času premagali« osvobodilno vojsko. Dejal je: «2elim, naj še mnogo drugih ameriških vojakov , pride na pomoč moji deželi. Ce bo i prišlo mnogo Američanov v Južni Vietnam, mislim, da bomo dosegli v relativno kratkem času zmago.« Predsednica indijske vlade Indira Gandi Je danes zavrnila idejo, da bi se Indija vključila v organizacijo, ki naj bi nastopala proti širjenju kitajskega komunizma v jugovzhodni Aziji. Izjavila je, da take organizacije ne služijo miru, temveč lahko še povečajo napetost in lahko škodujejo neodvisnosti Indije Zatem je Indira Gandi izjavila, da Indija ne bo izdelala atomske bombe. Glede Vietnama je izjavila, da bi se morali na vse načine truditi za sporazumno rešitev na podlagi ženevskih sporazumov. Indija pa bo vsekakor izpolnila svojo odgovornost kot predsednica mednarodne nadzorstvene komisije v Vietnamu. Ravnatelj astronomske opazovalnice v Jodrell Banku Bernard Lo-vell je izjavil, da gre za veliko tehnološko dejanje. Pripomnil pa je: »Vsekakor pa je treba obžalovati dejstvo, da so v sedanjem stadiju naše znanosti Rusi spremenili prihodnjo biološko ocenitev Venere, ker so na ta način okužili z organizmi z Zemlje planet.« Lo-vell je dejal, da so od sonde «Ve-nus 3» dobili zadnjikrat znake 22. novembra lani. Njihov teleskop ni mogel v zadnjem času dobiti nobenega znaka na določeni frekvenci. V Sovjetski zvezi so danes izstrelili nov satelit «Kozmos», in sicer 111. te vrste. Agencija Tass poroča, da je satelit opremljen z aparati za raziskovanje vesolja. Kakor je znano, sta na prejšnjem satelitu «Kozmosu 110» psa Veterok in Ugo-ljok. Včeraj je agencija Tass javila, da se oba psa dobro počutita. Za Untunga zahtevajo smrtno kazen i D2AKARTA, 1. — Državni pravd-nik je danes zahteval smrtno kazen za polkovnika Untunga, ki je obtožen, da je vodil državni udar 1. oktobra lani. Državni pravdnik ie izjavil, da je Untung kriv oboroženega upora proti državi. Med procesom je neki častnik pričal v obrambo Untunga. Izjavil je, da so predstavniki muslimanske stranke našli magnetofonski trak s podrobnimi dokazi, da je skupina generalov kovala zaroto za rušitev Sukama. Trak so izročili Su-kamu. Omenjeni častnik je izjavil, da bi moral biti predsednik nove vlade, ki bi jo ustanovili zarotniki, general Nasution. Prva tiskovna konferenca voditeljev državnega udara v Akri. Na levi je general strani pa general Ankrah Kotoka, na njegovi Predstavniki levičarske struje «Forze nuove« v krščanski demokraciji so izstopili iz vodstva stranke, ker zahtevajo, naj se skliče vsedržavni svet in naj se »razčistijo« odnosi med strujami. Ugotavljajo namreč, da se s sklicevanjem na enotnost v resnici brišejo sedanje razlike in da se na tak način vodi levi center v involucijo, kar kaže tudi sestava vlade, s katero se ne strinjajo. To stališče bo imelo resne posledice na notranje odnose v KD, vsaj trenutno pa skoro nobenih za vlado, ki se bo predstavila v četrtek parlamentu. Programsko izjavo, ki jo bo Moro podal ob 16.30 v senatu, bo neposredno oddajala televizija. Minister za delo je posredoval v sporu med sindikalnimi organizacijami elektri-kih uslužbencev ter ENEL in drugimi podjetji. Spor traja že 14 mesecev in se nana a na obnovitev delovnih pogodb, za kar delodajalci zahtevajo enostavno obnovitev sedanjih. Bilo je že več stavk in v zadnjih dneh so se sindikalne organizacije sporazumele za proglasitev nove vsedržavne stavke. Po uspelem raniem pristanku na Luni so sovjetski znanstveniki dosegli včeraj nov velik uspeh z vesoljsko sondo «Venus 3», ki je ob 7.56 zjutraj dosegla površino Venere po treh mesecih in pol letenja ter položila na planet zastavico s sovjetskim grbom, potem ko je preletela približno 108 milijonov kilometrov in v nedeljo letela 24.000 km daleč od Venere. Stik po radiu je prenehal v zaključni fazi, pred tem pa je sonda pošiljala znanstve. ne podatke, ki jih sedaj proučujejo. Pred petimi leti je sonda «Ve-nus 1» letela sto tisoč km daleč od Venere, ameriška sonda «Mariner» pa pred tremi leti 40 tisoč km. — Predvčerajšnjim so sporočili, da se psa Veterjok in Ugoljok v satelitu «Kozmos 110» dobro počutita. Na včerajšnji seji ženevske raz-orožitvene konference je med drugim brazilski delegat obrazložil stališče nevezanih držav o namenih glede razorožitvenega programa, ki naj bi temeljil na štirih točkah: konkretni ukrepi, da se ustavi jedr. ska oboroževalna tekma: izpopolni naj se moskovska pogodba; okrepi naj se sodelovanje z nejedrskimi državami in določi naj se vsaj del prihranka, ki bi ga imeli z razoro-žitvenimi ukrepi za gospodarski in socialni razvoj nerazvitih držav. V Bruslju pa je sinoči zaključil svoje zasedanje svet ministrov Evropske gospodarske skupnosti brez jasne obveznosti glede načelnih vprašanj. Zdi se, da so izvršitelji državnega udara v Gani v glavnem utrd'li svojo oblast in general Ankrah je obrazložil načrt za gospodarsko reformo. Za Nkrumaha pa se trdi, da bo danes odpotoval v Kairo iz Moskve, kjer se je baje pogovarjal s Podgornim, Kosiginom in Gromikom. Novo vlado v Gani so dejansko priznali tudi na konferenci zunanjih ministrov Organizacije afriške enotnosti s pristankom na udeležbo delegacije nove vlade in zaradi tega ker Nkrumahova delegacija v Adis Abebo sploh ni nrisne-la. Vendar pa so se voditelji delegacij sporazumeli, da to ne pomeni priznanje novega režima. Tudi v Damasku je državni udar uspel in včeraj je dr. Zuajen sestavil novo vlado, v kateri sta prvič v politični zgodovini Sirije tudi dva komunistična predstavnika. Za novega predsednika republike je bil imenovan dr. Atasi. Včeraj je Vzhodna Nemčija uradno zahtevala sprejem v OZN s posebnim pismom U Tantu, ki ga bo izročil predsedniku Varnostnega sveta. Predstavnik ZDA pa je takoj izjavil, da je samo Zahodna Nemčija tista, ki ima zakonito vlado, medtem ko bonska vlada vzhodnonemško zahtevo obsoja, češ da gre za nov poskus povečanja razdeljenosti Nemčije. Vreme včeraj: najvišja temperatura 12.8, najnižja 9.8, ob 19, uri 12; vlaga 54 odst., zračni tlak 1018.6 raste, veter 6 km vzhodnik, nebo pooblačeno, padavine 2.8 mm, morje skoro mirno, temperatura morja 10,4 stopinje. šišk dnevnik Danes, SREDA, 2. marca Janja Sonce vzide ob 6.42 in zatone ob 17.52. Dolžina dneva 11.10. Luna vzide ob 11.57 in zatone ob 3.57 Jutri, ČETRTEK, 3. marca Milena SEJA TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Z 32 glasovi večine odobren letošnji občinski proračun Zanj so glasovali svetovalci KD, PSI, PSDI, neodvisni Bdzzaro, dr. Simčič in Tolloy, proti pa svetovalci KPI, PSIUP, PU, FN, MSI in UNE Občina bo podprla ustanovitev dveh slovenskih strokovnih šol v Trstu Na sinočnji seji tržaškega občin- i slovenske narodne skupnosti v Tr- ] za razvoj tržaške pomorske druž-skega sveta, ki je trajala do ene | stu, o čemer bomo obširno poro-1 be. čali’ jutri. Žalovanje v pomorskih krogih Nenadna smrt Mattea Giugie Včeraj dopoldne ob 8.30 je nenadoma preminil v padovski kliniki, kamor se je pred dnevi podal na klinični pregled, Matteo Giugia, ki je bil več kot 35 let u-služben pri Tržaškem Lloydu in ki je nazadnje vršil dolžnost poverjenega upravitelja plovne družbe »Adriatica di Navigazione». Giugia, ki je bil po rodu iz Mon-dovija, je začel delovati na področju pomorstva v Genovi, toda že po prvi svetovni vojni se je zaposlil v Trstu pri Lloydu in bil leta 1958 imenovan za glavnega ravnatelja. Y času svojega delovanja je dal pomemben prispevek ure popolnoči, je bil z večino glasov svetovalcev treh strank levega centra, neodvisnega svetovalca Baz-zara, dr. Simčiča (LSS) in Tolloya (TU) sprejet letošnji občinski proračun. Proti so glasovali svetovalci KPI, PSIUP, PLI, FN, MSI in UNE. Na seji je manjka.1 samo mi-sovski svetovalec Guerrieri in je bil torej proračun sprejet z 32 glasovi, 27 svetovalcev pa je glasovalo proti. Seja se je zavlekla pozno v noč, ker so letos prvič po mnogih letih odgovorili na kritike in predloge raznih svetovalcev med razpravo o proračunu posamezni odborniki. Ob zaključku pa sta govorila še odbornik za proračun dr Verza, ki je v obširnem poročilu povzel vse značilnosti razprave in ponovno označil upravno politiko odbora levega centra, ter župan dr. Franzil, ki je s svojim posegom odgovoril tistim svetovalcem opozicije, ki so najbolj ostro kritizirali neučinkovito politiko občinske uprave v pogledu obrambe gospodarskih koristi mesta. Odbornik za šolstvo dr. Babile je v svojem odgovoru med drugim sporočil svetovalcu dr. Simčiču, da je občinska uprava sklenila podpre, ti ustanovitev dveh slovenskih šolskih strokovnih zavodov, trgovskega ter industrijsko obrtniškega v nadomestilo dveh slovenskih srednjih enotnih šol. Odbornik za proračun dr. Verza je zlasti polemiziral s svetovalci opozicije, ki so v svojih posegih dokazovali, da beleži letošnji občinski proračun dejansko 5 milijard. 108.155.880 lir in ne 3 milijarde 658.155.880, češ da je treba k rednemu primanjkljaju priključiti tudi 1450 milijonov lir posojil, ki jih bo občinska uprava v tem letu najela za razna javna dela in druge potrebe. Odbornik je dejal, da postavke posojil ni mogoče vključiti v primanjkljaj, ker bodo ta denar uporabili predvsem za razna javna dela in investicije. Nato je odbornik omenil, da je zaskrbljenost vseh svetovalcev zaradi najemanja posojil upravičena, ker iz leta v leto povzročajo občinski upravi vedno večje dolgove. Tega pa, je dejal dr. Verza, se dobro zaveda tudi občinski odbor in je zato v zadnjih letih ubral politiko postopnega zmanjšanja . najemanja posojil v okviru realnih možnosti občinske uprave. »asu' Zupan dr. Franzil pa je v svojem zaključnem govoru obravnaval predvsem gospodarsko vprašanje mesta in pri tem navedel vrsto podatkov o zaposlenosti, o številu prebivalstva, imigraciji in emigraciji, industrijski proizvodnji ter o raznih drugih številnih gospodarskih pobudah, ki so zlasti v zadnjem letu dokaz, da se gospodarsko stanje v Trstu ne slabša, ampak da se lahko na osnovi teh pojavov pričakujejo boljši časi. To naj bi po županovih trditvah dokazovalo tudi dejstvo da je v Trstu vedno več avtomobilov, da so se v zadnjem letu znatno povečale razne investicije in podobno. Seveda so na županstvu trditve, kakor tudi na odgovore odbornika za proračun, svetovalci opozicije v svojih glasovalnih izjavah pred izglasovanjem proračuna dali svoje kritične pripombe. Poleg tega pa so nekateri svetovalci v glasovalnih izjavah obravnavali tudi vprašanje ■lllllllllllllIlUIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIItHHIIIIIIIinillllllllimilllllllllfllllllllllMIHIIIMHIUIItllllllllllllllllllllinill SINOČI NA SEJI OBČINSKEGA SVETA Začetek razprave o proračunu devinsko-nabrežinske občine Proračun za I. 1966 predvideva nad 53 milijonov lir primanjkljaja, ki naj bi ga krili z državnim prispevkom Danes zvečer ob 20. uri bo v Miljah seja miljskega občinskega sveta, na kateri bodo med drugim izbrali novega občinskega odbornika, namesto umrlega odbornika za turizem Giordana Pacca. SEJA DEŽELNEGA SVETA Začetek razprave o zakonu o deželnem gozdarskem podjetju Odgovori odbornikov na številna vprašanja svetovalcev - Arturo Calabria novi deželni svetovalec KPI V tržiški ladjedelnici CRDA Vgraditev pramca na petrolejski velikanki V tržiškem obrazu Združenih jadranskih ladjedelnic so včeraj '-gradili na 80.000-tonski petrolejski ladji, ki so jo pričeli graditi 22. oktobra lanskega leta, spodnji prednji del ladje, ki sestoji iz 40 ton težkega enotnega dela. Petrolejska ladja je tretja v vrsti petih enakih enot v gradnji v istem obratu. V dolžino merijo ladje 252,80 m, v njihovih rezervoarjih pa je prostora za 100.000 kub. metrov goriva. Na včerajšnji seji deželnega sveta so najprej potrdili izvolitev svetovalca KPI Artura Calabria, ki je nadomestil umrlega Giordana Pacca. Zatem so razni odborniki odgovorili na razna vprašanja in interpelacije svetovalcev, nakar se je začela razprava o u-stanovitvi ' deželnega gozdarskega podjetja, v katero je poseglo osem svetovalcev. Deželni svet je najprej potrdil izvolitev Artura Calabria, ki je po predpisani prisegi postal deželni svetovalec. Calabria, je prejel na deželnih volitvah 1740 preferenčnih glasov. Rodil se je v Ca-varzere (Benetke) 2. januarja 1920, preživel je v Trstu svoja otroška leta, nakar se je leta 1945 za stalno naselil v našem mestu. Je poročen in ima dva otroka. Udeležil se je antifašistične borbe v partizanskih formacijah ter je invalid osvobodilne vojne Je član centralnega komiteja KPI, član glavnega sveta CGIL, glavni tajnik Nove delavske zbornice CGIL v Trstu, član vsedržavnega sveta iiiiiiiiiiiriiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiintiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinfiiiiiiiiiiniiiniHiiiiMiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiutiiiiiiiiilliiimiiiiimiiiiiMiiiiitiintiiti ZAKLJUČEN OBISK SOCIALISTIČNEGA MINISTRA V TRSTU Župan je ministra Tolioya seznanil s perečimi problemi našega gospodarstva Tolloy zagotovil predsednikom dežele spoštovanje čl. 47 deželnega statuta Sprejel je tudi predstavnike Nove'delavske zbornice CGIL Novi minister za zunanjo trgovino socialist Giusto Tolloy, je sinoči zaključil svoj drugi dan obiska v svojem rodnem mestu in zvečer odpotoval v Rim. Tudi včerajšnji dan je za senatorja Tolloy-ja potekel v polnem delu, saj je praktično izkoristil vsak trenutek, da se je sestal s predstavniki tukajšnjega javnega življenja ter se pobliže spoznal z. najvažnejšimi vprašanji gospodarske in socialne narave našega področja. V dopoldanskih urah se je senator Tolloy sestal s predstavniki deželnega odbora. Srečanja so se '»udeležil« P8ed.se (Klik- dr. Ber-zanti, podpredsednik Giacometti tep odbornik za industrijo m trgovino Marpillero. Dr Berzanti je v imenu dežele Furlanije-Julijske krajine pozdravil predstavnika vlade ter ga seznanil z delom, ki so ga deželni organi opravili na posameznih področjih v prvih 20 mesecih samouprave. Predstavniki deželne vlade so zaprosili ministra Tolloya, naj se v vladi zavzame za čimprejšnjo izdajo izvajalnih pravil k deželnemu statutu. V razgovoru so predstavniki dežele načeli vprašanje nadaljnje industrializacije Furlanije-Julijske krajine, vprašanje gospodarskega načrtovanja, vprašanje ladjedel-stva in vprašanje tržaške pristaniške ustanove. Minister Tolloy je izrazil svoje zadovoljstvo spričo tega prvega stika, ki ga je imel z deželnimi voditelji ter je obljubil, da si bo prizadeval, da bodo nakazana vprašanja ugodno rešena. Želim biti za deželo Furlanijo-Julijsko krajino, je poudaril senator Tol- Sinoči je bila v Nabrežini seja občinskega sveta, ki je začel z razpravo o letošnjem občinskem proračunu. Razprava se bo nadaljevala prihodnji torek, 8. marca. Kot običajno, je pred razpravo o proračunu župan podal poročilo o njegovi utemeljitvi Zupan je predvsem omenil glavne politično-upravne programske točke sporazuma, na katerih temelji sedanja večina v občinskem svetu, in poudaril, da je letošnji proračun bil tako sestavljen, da ustreza programskim točkam, ter hoče tudi dejansko biti nadaljevanje njegovega konkretnega izvajanja. Pripomnil je še, da so se vsi člani odbora pri svojem vsakdanjem delu ravnali po načelih harmoničnega in mirnega sožitja med prebivalci slovenske in italijanske narodnosti. Nato je prešel na anali: zo proračuna in navedel nekaj glavnih postavk ter načrtov za prihodnje delovanje občinske u-prave. Po županu je podal svoje poročilo o proračunu podžupan Corbe-ri, ki je podrobneje navedel razne postavke in primerjal letošnji proračun z lanskim. Proračun za leto 1966,* ki ga predlaga občinski odbor, predvideva skupno 219 milijonov 635.714 lir izdatkov in 166 milijonov 584.860 lir dohodkov. (Državni prispevek za kritje primanjkljaja lanskega proračuna je znašal 21.135.475 lir.) Odbornik Corberi je predvsem poudaril, da v letošnjem proračunu niso vključena javna dela, ker je občina že posebej zaprosila za odobritev prispevka v višini približno 60 milijonov lir za javna dela v občini. Pred razpravo o proračunu je občinski svet počastil spomin pokojnega deželnega svetovalca in nekdanjega miljskega župana Gior dana Pacca ter je odobril pravil nik o poljsko-čuvajni službi ter pravilnik o higieni. Prispevnjte ;s* DIJAŠKO MATiCO! Minister za zunanjo trgovino sen. Tolloy na županstvu z županom Fran-zilom in občinskim socialističnim odbornikom Dušanom Hreščakom Uspela stavka v železarni Italsider 1/ okviru vsedržavne borbe kovinarjev za sklenitev nove delovne pogodbe za kovinarsko stroko je bila včeraj v železarni Italsider v Skednju celodnevna stavka, ki so se je udeležili vsi delavci in precejšnje število uradnikov. Delavci se vrnejo na delo danes zjutraj. Osumljenec ropa pri Padovi se je javil karabinjerjem Luigi Nieri, glavni osumljenec ro. parskega napada pred bolnišnico Brusegana pri Padovi, se je sinoči ob 22.35 predstavil karabinjerjem sodnega oddelka, ki jih vodi kapetan Pazzaglia, v spremstvu odvetnika Prestija. Nieri je izjavil, da so ga osumili roparskega napada, ki je roparjem navrgel 39 milijonov lir, znesek plač 460 članov o-sebja bolnišnice. Zaradi tega so ga karabnjerji zasledovali in ga že imeli v pesti, vendar jim je Nieri, ki je znan tihotapec iz Jesola, ubežal. Da bi se izognil zasledovanju, je Nieri prišel v Trst — doslej se še ne ve, kako je dosegel naše me. sto — stopil do odvetnika in v njegovem spremstvu odšel na karabinjersko postajo v Ul. Hermet. V trenutku ko poročamo, je kapetan Pazzaglia začel zasliševanje osumljenca. Kot smo poročali v sobotni številki, so trije zakrinkani roparji z orožjem v rokah pred omenjeno bolnišnico oropali šoferja in uradnika padovske mestne hranilnice, ki sta se z avtom pripellala z denarjem v bolnišnico. Brž ko so j roparji imeli denar v rokah, so urino zbežali v ukradenem avtu. loy, prijateljski minister, ki je deželi vedno na razpolago. Kar se tiče delovanja samega ministrstva za zunanjo trgovino, se je senator Tolloy obvezal, da bo ministrstvo spoštovalo člen 47 deželnega statuta, po katerem je treba pri pripravljanju in sklepanju trgovinskih sporazumov s tujino, v kolikor ti sporazumi zadevajo obmejni promet v deželi, odnosno blagovni tranzit skozi tržaško luko, vprašati za svet in upoštevati mnenje deželne vlade. Senator Tolloy se je pozneje srečal tudi s predstavniki tukajšnje občinske uprave. Na občini ga je sprejel župan Franzil, ki je gosta dočakal s člani občinskega odbora. Dr Franzil Se je novemu ministru zahvalil za njegov prihod v naše mesto še preden je prejel zaupnico, ter mu je čestital kot prvemu tržaškemu ministru v italijanski republiki. Župan je senatorju Tolloyju zaželel mnogo u-speha pri delu ter je prešel na opis gospodarskih problemov, ki so zdaj najbolj pereči v okviru tržaškega in deželnega gospodarstva. Med temi problemi Je vprašanje nadaljnjega razvoja in krepitve tržaškega velesejma, ki naj postane še trdnejša vez med srednjo Evropo - Sredozemljem in Afriko, kar se tiče splošne blagovne menjave in še posebej določenih specifičnih blagovnih zvrsti. Zupan je ministru Tolloyu predočil potrebo, da se tudi tržaškim avtomobilistom prizna kontingent goriva po znižani ceni, kakor ga uživajo avtomobilisti na Goriškem in v Dolini Aosta. Župan je v tej zvezi poudaril, da bi podelitev take olajšave trgovinsko in turistično močno približala naše področje najvažnejšim središčem v državi in v tujini. Med ostalimi problemi, ki se jih je dr. Franzil dotaknil v razgovoru z ministrom, je treba omeniti še vprašanje pristaniške ustanove in pa vprašanje primernih cestnih zvez med Trstom in zaledjem. Glede prvega vprašanja je dr. Franzil poudaril potrebo, da naj uresničitev pristaniške ustanove pomeni nekaj drugega kakor samo preobrazbo Javnih skladišč, tako da bo nova organizacija lahko postala instrument za vsestranski napredek tukajšnjega gospodarskega življenja. Glede cestnih povezav z zaledjem pa je dr. Franzil poudaril predvsem nujnost, da se uresniči avto cesta Videm - Trbiž, s katero bo italijansko cestno omrežje končno primemo povezano z Avstrijo in Zahodno Nemčijo. Dr. Franzil je ob zaključku omenil še ladjedelnico Sv. Marka ter vprašanje tržaškega ladjedelništva v okviru italijanske in evropske sedanjosti. Minister Tolloy je v odgovoru poudaril, da je prišel v naše mesto prvič zato, ker po rodu Tržačan, drugič pa tudi zato, ker ga na Trst vežejo kulturne in politične vezi. «Kot minister za zunanjo trgovino)), je povedal, smatram, da je Trst eden izmed najvažnejših inštrumentov na tem področju, in sicer v državnem merilu, ki pa id bil doslej popolnoma izkoriščen.« Na koncu je izrazil željo, da bi Tržačani kmalu našli popolno zaupanje v same sebe, kar je prvi pogoj za ponoven dvig tržaškega gospodarskega in socialnega življenja. Senator Tolloy je včeraj sprejel tudi predstavnike nove delavske zbornice CGIL, ki so mu predočili vrsto gospodarskih vprašanj s področja trgovine, ladjedelništva in pomorskega prometa. Poudarili so potrebo po čimprejšnji uresničitvi pristaniške ustanove, ki naj bo kolikor mogoče neodvisna, dalje potrebo po modernizaciji in okrepitvi pristaniških naprav, vprašanje trgovinskih sporazumov s tujino, o-brambo ladjedelnice Sv. Marka, ter vprašanje podjetja CRANE-ORION in zaposlenosti v deželi. in pokrajinski predsednik ANPI ter od leta 1956 tržaški občinski svetovalec. Prvo vprašanje v deželnem svetu je postavil komunist Šema v zvezi z zaščito pred nesrečami na delu. Odgovoril mu je novi odbornik za delo Dal Mas. Rekel je, da vprašanje nesreč na delu že dolgo skrbi deželne organe, zl?sti pa odbomištvo za delo. Zato so pozvali ustanove, ki odgovarjajo za nadzorstvo in za preprečevanje nesreč, naj posvečajo temu vprašanju čimveč pozornosti. Doda1 pa je, da ima dežela glede tega vprašanja samo dopolnilne pristojnosti. Rekel je, da je vprašanje zelo resno, ker je vedno več nesreč na delu. Pri tem je omenil smrtno nesrečo, ki se je pripetila 7. januarja v podjetju Cividin-Rosen-rvasser. Ponovil je, da pritiskajo deželni organi na pristojne ustanove, da bi se okrepili zaščitni u-krepi zlasti v kovinarski in gradbeni stroki, ter da bi se povečalo število tečajev s poukom o metodah za preprečevanje nesreč. Odbornik Vicario je odgovoril svetovalcema Bergomasu in Jarcu v zvezi s prispevki in podporami dijakom. Navedel je razne podatke in rekel, da je dežela podelila 1895 štipendij in 926 prispevkov za potne stroške. Istima svetovalcema je odgovoril odbornik za delo Masutto glede izplačila odškodnine kmetom, katerim so odvzeli zemljo za zgraditev avto ceste Trst-Benetke. Odbornik je orisal postopek pri izplačevanju odškodnine. Odgovoril je svetovalcema tudi glede dela ceste Ronke-Doberdob pri_ Selcu, ki ima slabo cestišče. Družba Au-t-ovie Venete je glede tega odgovorila, da bo morala zgraditi drugo varianto te ceste zaradi podvoza pod avto cesto. Sedaj so napravili začasen odcep,_ posejan z gramozom. Kar se tiče poljskih cest, ki jih je avto cesta presekala, je družba poudarila, da bo treba spremeniti njihovo smer Dri Sabličih in pri Laškem jezeru. Na vsak način bo družba poskrbela, da bodo imeli kmetje dostop do svojih zemljišč. Zaradi prekinjenega vodovoda pa so Sabliči tudi brez vode in bo treba podaljšati tja vodovod iz Jamelj Odbornik za industrijo in trgovino Marpillero je odgovoril na dve vprašanji liberalca Traunerja in misovca Morellija o položaju prodajalcev bencina in trgovcev na drobno sploh. Pri tem se je skliceval na odgovor, ki ga je že dal predsednik Berzanti na podobno vprašanje. Dejal je, da je odbor večkrat posredoval v Rimu, da bi se našla kakšna rešitev. Razen tega je odbor zahteval sklicanje sestanka z ministrom za finance, kateremu bodo predočili položaj. Isti odbornik je odgovoril liberalcu Traunerju in demokristjanu Stopperju o ukrepih za zaščito ribolova na Jadranu. Rekel je, da je to zelo kočljivo vprašanje, ki se tiče odnosov z Jugoslavijo. Dejal je, da je odbor interveniral pri o-srednjih oblasteh, ko so jugoslovanske pomorske izvidnice odpeljale v Umag italijanski ribiški ladji «Piera» in «Andrea Doria«. Minister za trgovinsko mornarico se je obrnil na poveljstvo mornarice, ki je poskrbelo za dodelitev še ene izvidniške ladje za nadzorovanje jadranskih voda. Sledil je tudi medministrski sestanek, in sicer 7. februarja 1966. Svetovalcu Trauner-ju je odbornik za turizem Giaco- metti odgovoril glede obnovitve letalske službe na letališču v Ron-kah.. Končno je predsednik Berzan. ti odgovoril liberalcu Morpurgu, da ni dežela pristojna glede bivših uslužbencev ZVU ter je zato opozorila ministrski svet na razlikovanje med osebjem posebnega staleža do izčrpanja in staleža državnega osebja. Končno je odbornik Vicario odgovoril svetovalcu Bergomasu glede ukinitve industrijsko-tehniške šole v Krminu. Rekel je, da je bila ta ukinitev neizbežna zaradi upadanja števila dijakov, ki se je v sedmih letih znižalo od 36 na 16. Dejal je, da pa bi morda ministrstvo pristalo na to, da se ustanovi v Krminu državni obrtni zavod, ki bi bil povezan z goriškim. Seveda bi se moralo prijaviti dovolj dijakov. Po odgovorih na vprašanja interpelacij svetovalcev se je pričela razprava o zakonu o ustanovitvi deželnega gozdarskega podjetja. V razpravo so posegli misovec Gefter. Wondrich, socialist Angeli, komunist De Caneva, socialdemokrat Bi-sol, komunist Moschioni, demokristjan Chieu, liberalec Morpurgo in pisupovec Bettoli. Zakonski osnutek šteje 19 členov. Drugi člen pravi, da bo imelo gozdarsko podjetje sedež v Vidmu ter da se bo avtonomno upravljalo. Spadalo pa bo pod odbomištvo za kmetijstvo. Naloga podjetja bo u-pravljati gozdno premoženje dežele, ga izboljšati in širiti. Podjetje bo pospeševalo vse dejavnosti, ki bodo težile k temu, da se izboljša gospodarstvo na gozdnih področjih. Upravljalo ho tudi vodne naprave in druge morebitne dobrine, ki mu jih bodo poverili. Četrti člen našteva deželno gozdno premoženje, peti člen pa pravi, da bo treba upravljati in izkoriščati gozdove po rednem gospodarskem načrtu. Sedmi člen omenja sestavo upravnega sveta podjetja, osmi člen pa naloge tega upravnega sve. ta. Deveti člen določa, da bo predsednik podjetja odbornik za kmetijstvo in gozdarstvo, naslednji člen pa pravi, da bo ravnatelj podjetja ravnatelj gozdarske službe pri odbomištvu za kmetijstvo. Razprava o podjetju se bo nadaljevala danes in bosta spregovorila še dva svetovalca. Huda nesreča ameriškega fizika Na obalni cesti se je sinoči ob 21. uri pripetila huda prometna ne. sreča, katere žrtev je postal 30-let-ni fizik, ameriški državljan John Alexander Strathde iz Kalifornije, ki je uslužben pri Mednarodnem inštitutu za teoretsko fiziko na Trgu Oberdan 6. Peljal se je v avtu «morris coope« EGX 400 D (GB) proti Sesljanu, ko pa je privozil do križišča ceste proti Grljanu, je iz še nepojasnjenih razlogov izgubil nadzorstvo nad avtom in zavozil s ceste na levi. Pri tem je avtomobil treščil še v drevo. Strathde se je po zaporednih sunkih hudo pobil in ranil. Z rešilnim avtom so ga nemudoma odpeljali v bolnišnico, ter ga s prognozo okrevanja v treh mesecih sprejeli na ortopedski oddelek zaradi zloma leve stegnenice in zapestja, udarcev in ran po glavi, obrazu in začasne izgube spomina. Še nekaj prostorov za Moskvo in Leningrad Obveščamo, da je na razpolago še nekaj prostjh mest z letalom v Moskvo in Leningrad od 22. do 25. aprila. Informacije in vpisovanje pri potovalnem uradu AURORA, Trst, Ul. Cicerone 4, telefon 29243. Prvi. tor hrane z «Asioi v Indijo Na motorno ladjo «Asia», ki bo danes odplula iz našega pristanišča proti Daljnemu vzhodu, so nato vorili 350 vreč riža in 2 toni testenin «Pastificia Triestino«. Ves tovor je namenjen indijskemu ljudstvu Gre za prvi tovor, ki odhaja iz Trsta v organizaciji RAI-TV. V naslednjih dneh bodo sledili drugi tovori, prav tako iz Trsta, ker je bi prav Tržaškemu Lloydu zaupan prevoz največjega dela zbrane pomoči za sestradano indijsko prebivalstvo. Ves tovor je opremljen z značkami italijanskega Rdečega križa, kar omogoča hitrejši postopek pri tranzitnih operacijah. Tovor bo prevzel indijski Rdeči križ v Novem Delhiju. Slovensko gledališče v Trstu V MALI DVORANI KULTURNEGA DOMA Danes, 2. marca ob 21. uri (invalidski abonma) v četrtek, 3. marca ob 21. uri (sindikalni abonma) Samuel Beckett ČAKAJOČ NA C0D0TA in POSLEDNJI TRAK V KULTURNEM DOMU V petek, 4. marca ob 21. uri (premierski abonma) v soboto, 5. marca ob 21. uri (abonma prva ponovitev) v sredo, 9. marca ob 20. uri (študentski abonma) v četrtek, 10. marca ob 21. uri (invalidski abonma) v petek, 11. marca ob 21. uri (sindikalni abonma) v soboto, 12. marca ob 21. uri (abonma za okolico) v nedeljo, 13. marca ob 16. uri (abonma nedeljski popoldanski) JOSIP TAVČAR Mrtvi kanarček Tragična fantazija v dveh delih Režija in scena: JOŽE BABIC Glasba: PAVLE MERKU’ Krstna predstava Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. Rezervacije na tel. 734265. V nedeljo, 6. t. m. ob 16. uri v Ljudskem domu v Križu Carlo Goldoni GLASBENA MATICA V TRSTU PRIREDI V NEDELJO, 6. MARCA OB 17. URI V KULTURNEM DOMU GROBIJANI OBVESTILO Pegadoški odsek Sindikata slovenske šole obvešča, da bo v četrtek dne 3. marca t. 1. ob 16. uri v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu v Ul. Petronio 4, drugi del predavanja prof. Bojana Pavletiča o temi Telesna vzgoja v osnovni šoli. (Telovadba v telovadnici in na prostem). Vljudno vabljeno vse učiteljstvo. Pedagoški odsek SSŠ MLADINSKEGA PEVSKEGA ZBORA OSEMLETKE TRNOVO IZ LJUBLJANE Zbor je bil nagrajen na festivalu mladinskih zborov v Celju VODI GA MAJDA HAUPTMAN Vstopnice bodo na razpolag® od četrtka, 3. t. m. dalje v Tr-žaški knjigami v Ul. sv. Frančiška 20, tel. 61-792. GledaMšča VERDI Danes ob 20.30 bo za red B v terju in ložah ter za red A na S3 rijah in balkonih druga predsta* Bellinijeve opere «1 Puritani«, * stsimi nastopajočimi kot pri sinov31 premieri. Pri blagajni gledališča se nadaiJU' je prodaja vstopnic. 5 O Nazionale 14.30 Disneyev film 5 skarjev #Mary Poppins« Techni lor. Juhe Andrevvs, Dick Van w ke. Arcobaleno 16.00 «La guerra del pless« Technicolor. Prepoveda mladini pod 18. letom. Exceisior 16.00 «Africa addio» Jacopettija in Presperija. Tech color. Prepovedano mladini pod let0m- AtlgC- Fenice 16.00 «La meravigliosa lica« Technicolor. Michele Merci Robert Hossein. ci Eden 16.00 «Lasciate sparare eni Razpis natečaja za filmske amaterje Fototecnica Carducci (Trst, Ul. Carducci 25) razpisuje tudi letos natečaj za filmske amaterje. Ta natečaj je že četrti in drugi v deželnem merilu. Natečaja se lahko udeležijo vsi filmski amaterji dežele, ki bodo letos razdeljeni v dve kategoriji; v prvi bodo filmski amaterji, ki so vpisani v Ginedub ali -v,-ipodobna zdruienjg; vsi tisti, ki niso vpisani v taka društva, pa bodo v drugi kategoriji. Za pripadnike druge kategorije se bo ohranila anonimnost; pri predložitvi filmov bodo amaterji te kategorije svoje filme označili samo z določenim geslom. Za udeležence natečaja je tudi letos na razpolago precej nagrad. Vpis za natečaj je vsak ponedeljek, torek in sredo od 19. do 20. ure na sedežu ((Fototecnica Carduc-ci» v Trstu na Ul. Carducci 25. Zadnji rok za vpis in predložitev del je 25- marca 1966. JOSIP ŠKRK, Salež 41 (nasproti šole) je odprl o s m i c o in toči domače črno in belo vino. LADJE V PRISTANIŠČU Umag, Orebič, M. Gubec, Bitola, Jesenice (Jug.), Krios, Pelops, Var-kiza, Billie, Annika (Gr.), Chervo-nograd (ZSSR), Carso, San Marco Eannock, L. Lauro, Spuma, Cellina, Asia, Tritone, Elena Cosulich, Sala-ria, Saipa II, Bernina, Otis, M. Mon-tanari (It.), Bharatkumar (Ind.), N. de Balboa, Ferax (Pa.), K. Laggon (Gh.), C. Pioneer, Alexandra I (Li.), Argonaut (Hol.), Kamphorn (Nem.). IZPRED TRŽAŠKEGA POROTNEGA SODIŠČA Zagovornik zahteva za Mesgheza zdravstveni psihiatrični pregled Prav tako zahteva združitev procesov za kriminalni dejanji v Trstu in v Milanu Na zatožni klopi tudi Giovanna Brainich, ki je Mesghezu nudila v Trstu zatočišče Včeraj ob 10. url se je začela] je še večino živ (v januarju letos pred tržaškim porotnim sodiščem je Za Jožefovo v Bohinj in na smučišča Vogla Potovalni urad AURORA priredi dne 19. in 20. marca 1966 avtobusni izlet v Bohinj in na Vogel. Izlet je primeren tudi za. smučarje. Vpisovanje pri AURORI, Trst, Ul. Cicerone 4, telefon 29243. (predsednik Rossi, prisedni sodnik Ligabue, tožilec Pascoli, zapisnikar Rachelli, zastopnik zasebne stranke odv. Venier, obramba Kostoris in Kuntz) obravnava proti zloglasnemu Giuseppu Mesghezu, ki je v noči med 11. in 12. septembrom leta 1964 streljal na mestnega redarja Marassija. Na zatožni klopi sedita Mesghez, ki je obtožen tatvine avta, upora proti javnim funkcionarjem, poskusa umora in nezakonite posesti in nošnje strelnega orožja ter 35-letna Giovanna Brainich iz Ul. Donota 16, ki je nudila obtožencu prenočišče, baje celo tisto noč, ko je zagrešil zločinsko dejanje. O samem dogodku, ki je Mesgheza pripeljal pred porotno sodišče, smo svoj čas obširno pisali. Mesghez, ki je bil že večkrat obsojen zaradi tatvin, je v septembru predlani ukradel avto fiat 500, ki je bil last Claudia Domini ja. 11. septembra zvečer je Dominijeva mali opazila ukradeni avto na obali blizu pomorske postaje. O najdbi Je obvestila sina, ki je telefoniral na leteči oddelek kvesture. Policisti so zastražili vozilo ter čakali na morebitne potnike. Prišel Je Mesghez, ki se je vsedel v avto, toda trenutek nato ga je brigadir javne varnosti Ventrice prijel. Ko je policijski podčastnik čakal na pomoč, ga je Mesghez sunil s kolenom v trebuh ter zbežal s pištolo v rokah Prišlo je do streljanja, toda brez zlih posledic. Ubežnik je potem stekel proti staremu mestu, toda kmalu ga Je dohitel mestni redar Marassi. Ko je Mesghez opazil, da mu je mož postave za petami, je brez oklevanja streljal s pištolo. Redar se je zgrudil na tla težko ranjen. Krogla mu je sedemkrat preluknjala čreva in le svoji izredni trdoživosti se mora zahvaliti, da ponovno nastopil svojo službo) Potem je Mesghez izginil. Sel je v Milan, kjer se je v Sestu S. Gio-vanni spopadel s policisti 19. novembra 1964. Nekoliko pozneje, in sicer 2. februarja' lani, so ga policijski organi aretirali ob priliki neke racije. Ko so ga prijeli, je imel Mesghez pri sebi ponarejene osebne dokumente. Peljali so ga na kvesturo, toda ko so ga zaprli v samico na policiji, ga niso skrbno pregledali. Moški pa je imel pri sebi revolver in s tem je prisilil nekega stražarja, da mu je omogočil pot do svobode. Ta pa je bila kratkotrajna, saj so ga malo potem dokončno aretirali. Ob tej priliki je prišlo do streljanja in en stražnik je bil ranjen. Izkupil pa jo je tudi Mesghez, ki je bil ranjen v nogo. Ko je Mesghez stopil včeraj v dvorano porotnega sodišča, ni bil nič kaj podoben kriminalcu, kot si ga predstavlja občinstvo na splošno. Dokaj elegantno oblečen, je hodil s težavo, opirajoč se na palico (baje je bil pred kratkim operiran na ledvicah). Nosil je temna očala ter je bil sploh zelo zadržan. Po prečltanju obtožnice je spregovoril njegov zagovornik odv. Kostoris, ki je postavil vrsto pripomb in zahtev. Branilec je zahteval, da bi morali združiti oba procesa (v Trstu in v Milanu) v enega samega. Poleg tega je menil, da je bila preiskava neveljavna, ker obtoženca niso zaslišali. Nadalje je menil, da bi zdravniški izvedenci morali pregledali njegovega varovanca, ker ni baje sposoben pravilnega presojanja in hotenja. Končno se je zagovornik uprl zahtevi, da tržaška občina nastopa na procesu kot zasebna stranka. Tem zahtevam sta se uprava odv. Venier in javni tožilec. Porotno sodišče bo o njih sklepalo da- nes. Ce jih bo odbilo, se bo proces nadaljeval danes z zaslišanjem Mesgheza. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 1. marca 1966 se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa je 13 oseb UMRLI SO: 79-letna Elvira Merlo vd Fragiacomo, 72-letna Maria Ru-bino vd. Rinaldi, 40-letnf Emanuele Penzo, 61-letni Antonio Iurlsovich, 45-lčtnl Alberto Cosulich, 64-letnl Ll-bero Fonda, 67-detnl Glovannl Ales-sio, 73-letna Maria Cattunar por. Co-slovich, 72-letna Giovanna Cergnul vd. Lecan, 59-Ietna Norma Mungher-11, 85-1 etn i Amedeo Goldin, 72-letnl Leandro Sepulcri, 64-letni Ettore Sta-blle. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (21. 2. do S. 3.) Barbo-Carnlel, Trg Garibaldi 4 Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26: Vlelmettl, Trg della Borsa 12; G. Papa, Ul. Felluga 46 (Sv. Alojz). NOČNA SLUŽBA LEKARN (28. 2. do 6. 3.) AlFAlabarda, Ul. deUTstrta 7: Al Galeno, Ul. S. Cillno 36 (Sv. Ivan); de Leitenburg, Trg. S. Glovannl 5; Mlzzan, Trg Venezla 2. Ted1' sa fare« Eddie Constantine. Grattacielo 16.00 «Cat Ballou« nicolor. Jane Fonda, Lee MarV ’ Alabarda 16.00 «Menage all’italian‘ Ugo Tognazzi, Anna Moffo. PreP^ vedano mladini pod 18. letom. ^ Filodrammatico 16.30 «Cover git* ragazze di tutti« Technicolor. orgia Moll, Maria Grazia Buccej ■ Prepovedano mladini pod 18, let® Aurora 16.30 «Aiuto i Beatles«. ^ Cristallo 16.30 «La grande corsa« Technicolor. Tony Curtis, Nata1 Wood. ... Garibaldi 16.30 «Orgoglio e P3* k ne« Technicolor, Gary Grant, Fr» Sinatra, Sophia Loren. ,, Capltol 16.00 «L’affare Blendfold* Technicolor. Claudia Cardil13 1 Rock Hudson. v<, Impero 16.00 «Casanova 70» PreP°v dano mladini pod 18 letom. , Vittorio Veneto 16.00 «11 mam3C" Kerwin Mathevvs, Nadia Gray. *** povedano mladini pod 18. leto®-Moderno 16.30 «11 giorno dopo« c‘ Robertson, Irina Demich. Zadnji dan. Astra 16.30 «Gli implacabili«. e Astoria 16.30 «Le gladiatrici« o111 mascope technicolor. .|. Ideale 16.00 «Gli impetuosi« TeC%. color. James Darren, Pamela 1 fin. ^ Abbazia 16.00 «La ragazza dagl' ... chi verdi« Peter Finch. Prepo*' no mladini pod 18. letom. Skedenj 16.00 «OSS 117: segrefjL. mo« Kervvin Mathevvs, Irina v mich. ŠZ BOR prireja v soboto, 5. mar®8 2. ples pod košem na stadionu «Prvi maj« od 21. do 2. ure Igrajo FANS Vstopnina: moški 700, ženske 500 l*r Ob priliki mednarodnih skok«* ir proslave 30-letnlce skakalnice * i niči priredi SPDT 27. marca Madžara Nagyja, Ceha Jungvvirta in še koga drugega, ki se do sedaj še ni uveljavil. TOKIO, 1. — Argentinec Horaci« Accavallo je novi svetovni prva* WBA mušje kategorije. Accavallo je namreč premagal po točkah » 15 rundah v dvoboju za svetovni ker je poleg časov direktno prema- naslov Japonca Katsuvoshija Taka-gal vse najnevarnejše nasprotnike.1 yamo. Kot je znano WBA ne Pr*‘ Njegova največja storitev Je šta- znava več svetovnega naslova mu9-fetni tek na 4x400 m na finalu ev- je kategorije Italijanu Salvatoreju Burruniju. ropskega pokala v Stuttgartu. Prvi trije poljski tekači so bili tisti dan v nerazumljivo slabi formi in Badenski je kot zadnji tekač dobil palico dobrih 15 m za vodečim Nemcem Kinderjem, drugim najboljšim 400-metrašem v Evropi, Badenski je v teku 400 m dobesedno eksplodiral in na cilju je Kinder ■ammmm BUDIMPEŠTA, 1. — Prva tekm* četrtfinala za pokal evropskih prvakov med Honvedom in Liverpoolom s" je končala 0 0 JMKKHKKKHKKOOOOOOOOOO^ ZGODBA 5 * v 4*4 4-5 0 Z V CECILIJ URBAN: O VIKU &000000ock 32. >00000 Zguba Naslednjega dne je Viko prišel k patru Volbartu s trdno namero, da bi si pod kakršnimkoli pogojem izprosil dovoljenje, da bi lahko še za dne odšel v pristan Marije Terezije in še enkrat videl Ganusjo. Da bi jo videl, se pogovoril z njo in dogovoril... O čem? O prihodnosti, o srečanju... Kje? Morda v Rusiji, kamor se je hotela vrniti. Morda v Ameriki, kamor jo bo šel iskat, če se ne bo vrnila. Z utripajočim srcem se je bližal jezuitovi hiši. Kaj naj mu reče? Ali se bo moral zlagati?... Greh? Toda Viko je zvedel prav od samega patra Volbarta, da je tudi laž dobra «za človekovo rešitev«. Sam pa mora nujno še enkrat videti Ganusjo, pa naj ga stane, kolikor hoče! Še enkrat bi rad zrl v njene sijoče, široke in rjave oči, skozi katere kot da sije sonce, slišati nien pojoči glasek, ki je izgovarjal tuje, toda razumljive besede, poprositi jo za njen naslov zato, ker si bosta seveda dopisovala. Svoj naslov je že bil napisal na papir in ga dal v žep. Tudi svinčnik je vzel s seboj za vsak primer, če ga Ganusja ne ho imela zato, da bi si napisal njen naslov Toda, kaj bo vendar rekel patru Volbartu? V veliki jezuitovi sprejemnici z visokimi knjižnimi policami, kamor je Viko pred dvema letoma prvič vstopil in kjer je navadno urejal knjižnico patra Volbarta, je v ozkem, visokem naslanjaču sedel njemu neznani pater z rožnatim, dobro izbritim obrazom in s sivimi obrvmi nad pozornimi, zelo svetlimi očmi, v blesteči sutani s snežnobelim ovratnikom. Poleg njega je na stolu sedel pater Volbart. «To je eden izmed mojih bodočih pomočnikov,« je pokazal na Vika, ki se je bil zaustavil na pragu. Neznanec Je ostro pogledal bodočega pomočnika, ki je postal ves rdeč. «Ali bi ga morda danes odpustili?« «Da, da, seveda,« Je pohitel pater Volbart, «Ludvik, danes sl prost!« «Ali je Slovenec,« je vprašal gost, ko Je Viko izginil skozi vrata. «Da. Saj veste, da je moja čreda — slovenska čreda.« «Kakšna pa je tale ovca? Mar ni ušiva?« «Fant ni slab, je vnet, poslušen in veren. Upam, da bomo sčasoma iz njega naredili zvestega slugo našega reda.« «Na vašem mestu bi Jaz ne zaupal preveč Slovencem, še posebej pa ne Slovencem iz Trsta. Preteklost teh ljudi še zdaleč ni neoporečna, najbolj žalostno pa Je dejstvo, da so najgloblje prepričani o svojem sorodstvu z Rusi, kaj pa se zdaj dogaja v Rusiji, pa vam Je tako dobro znano.« »Trdni katoliki so,» je pripomnil pater Volbart, «in tudi to mi je zelo dobro znano.« «Da. Tisti izmed njih, ki še veruje, toda takih je čedalje manj in ne samo med Slovenci,« Je odvrnil gost. «In zato mi je tudi naložena s strani našega spoštovanega generalnega vikarja nelahka, verjemite mi, pater Kalb, zelo nelahka obveznost, izbrati in obvarovati pred posvetnimi skušnjavami po možnosti čimveč otrok tega naroda; tale mladenič bo ustrezno gradivo. Vendar se Je minulo zimo precej razvil in po vrnitvi iz Rima ga bom poslal v našo hišo v Travnik. Ca« je že postaviti tega jagenjčka k ustreznim Jaslim.« «No, ali veste, bosensko mesto,« se Je namrščil pater Kalb. «pa res ni samo zanesljiva trdnjava pred posvetnimi skušnjavami.« «Drugih trenutno nimamo,« je razprl roke pater Volbart. «2al, za sedaj še ne. Toda mi zelo upamo, da nam bo mi lostljivi cesar po volitvah dovolil končno odpreti resnično semenišče. Njeno visočanstvo nadvojvodinja, pri kateri, kot vam je znano, imam čast biti njen spovednik, bo k temu prispevala svojo krščansko vnemo. Ce bo mladenič opravičil vaše zaupanje, ga bomo poslali tja. Zdaj pa preidiva k vašim beležkam Upam, da naju ne bo več nihče motil.« Ko se Je Viko znašel za vrati, se je od veselja oelo pokrižal. Kakšna nepričakovana sreča! In naglo se Je začel spuščati k morju, prepoln najbolj veselega upanja. Skoraj je bil že prišel k vodi, ko je bilo slišati glasno trobljenje skozi zrak, ki je bil ves razbeljen od znoja. Viko je obstal in tudi njegovo srce Je zastalo: ali Je mogoče? Odhajajo! No, če Je to Sele prvo trobljenje, potem se mu bo že še posrečilo priti... Skoraj tekel Je in Izbral najkrajšo pot skozi ozke pristaniške uličice, ki so se kot kače zvijale med skladišči. Srce mu je zdaj trepetalo kot klic k preplahu, kadar Je požar. Dve dolgi zlovešči znamenji s sireno sta pretrgali njegov tek. Vseeno, pa čeprav od daleč, toda še enkrat bi jo rad videl! Videti in umreti zato, ker srce ne bo zdržalo takšnega teka in takšne žalosti: razneslo ga bo. Ko Je Viko pritekel na pomol, se Je ogromna, čma ladja počasi obračala in usmerjala svoj kljun k odprtemu morju. Krma in desna paluba, obrnjeni k obali, sta bili na gosto polni izseljencev. Množica spremljajočih se je gnetla na pristanu. Eni so se poslavljali od ljudi, ki so za vedno zapuščali svoje rodne kraje in se poslavljali od vsega, kar je bilo ljubo njihovemu srcu in to samo zato, ker se zanje ni našlo niti kotička niti koščka kruha. Vladala je globoka tišina, v kateri Je bilo slišati povelja kot udarce biča, ki so spravila v gibanje morskega velikana-Množica na palubi in množica na bregu je bila nema. Zdelo se je, kot da je bilo že vse povedano in vse solze potočene. Ladja je zadrgetala, se zravnala in se začela oddaljevati 0“ brega. Moški na ladji so sneli klobuke in se globoko prikloni' h zemlji, ki Je bila zdaj od njih že odrezana z jeklenim pasom morja. Tisti, ki so ostali na bregu, so prav tako sneli klobuk8 in z njimi mahali odhajajočim. Zenske so zajokale, otroci s0 začeli vpiti. Ne, očitno ni bilo moč potočiti vseh grenkih solza-očitno je bilo, da m bilo konca joku onesrečenih. Ogromna bolečina tolikerih ljudi je Vika pretresla; solz* so pritekle tudi iz njegovih oči in olajšale prepolno srce. KonC' no je zagledal visokega Ukrajinca z dolgimi brki, ki se je P0-gosto križal in krepko stiskal k sebi Ganusjo, katere bled' obraz je bil videti kot bel cvet, izruvan iz rodne prsti in z® ovenel pod močnimi sončnimi žarki. Tudi ona je opazila Vik*, ta pa se je izmotal iz tesne množice spremljevalcev ter se P0" vzpel na enega izmed kamnitih stebrov na pristanu. Nje*18 tenka roka se je visoko dvignila nad pisane trakove njene vice m slabotno pomahala slovenskemu fantu, ki je prišel, vse' eno Je le prišel, pospremit jo. Nekaj je Viku vpila in Viko je kričal njej. Kričal Ji je, naj bi mu pisala, da ji bo tudi sarn pisal, da je nikoli ne bo pozabil in da jo bo čakal! Veter J® raznašal besede še prej, preden so prispele do tistega, kateremu so bile namenjene... Ladja je začela čedalje hitreje vozit1- Nenadoma se je poleg Ganusje pojavil možakar ogroinh® postave z rdečim pasom, ki se Je zabliskal na soncu In po roki kretnji, s katero je snel fes z glave, je Viko prepoznal človeku, ki se Je bil poslavljal od domovine, prav tistega D®1' matinca, ki je korakal z množico kurjačev in pel na vsa sv^ ja pljuča: «Le vkup, le vkup...« Dejstvo, da ga Je ugledal P0'®* Gamusje, Je olajšalo v Vikovem srcu bolečino zaradi težke v' gube. (Nadaljevanje sledi) ..... t-dqt ni montbucHI ti II TELEFON 93-IMMt In 84-638 — Poštni predal 559 — PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pelllco 1 II-, Telefon 33*82 — UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA It. 20 — Telefon 37-338 NAROČNINA: mesečna 800 ur — V n 8 pr®1 URLDNIA1VO: TRST - UL J celoleing '‘7 7(K) 1)r _ SFBJ posamezna številka v tednu m nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1 000 starih dinarjev), letno 100 din «0.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11 5374 - * četrtletn« 3.280 ur. fKilletna «*uo • n f J Narodni oanm v Ljubljani «00 14 603 86 - OGLASI-. Cena uilasov: Za vsak mm v Sirim enega stolpca: trgovski 160, flnančno-upravnl 250, osmrtnice 150 Ur - Mali oglasi 40 Ur beseda. - Oglasi tržašk® SFRJ: ADIT, DZS. Ljubljana, Star. "8 JJ-.'««* »'f- L unr.^ - la vseh drugih pokrajin Italije pri sSocletš PubbUc.ta Itallana«. - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdala in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst. _ goriške pokrajine se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri