Iskra V. Čurkina (Moskva) 
DAVORIN HOSTNIK 
Davorin (Martin Matvejevič) Hostnik je ena najzanimivejših oseb­
nosti v zgodovini rusko-slovenskih kulturnih in družbenih stikov. Sestav-
Ijavec prvega rusko-slovenskega in slovensko-ruskega besednjaka, aktiven 
publicist, nastopajoč na straneh slovenskega in ruskega tiska, je bil Host­
nik neutruden bojevnik za rusko-slovensko prijateljstvo. Zato njegovo 
življenje in njegovi nazori izzivajo zanimanje tako pri sovjetskem kakor 
pri slovenskem bravcu. 
Vendar je bilo do današnjega dne znano njegovo življenje samo do 
začetka devetdesetih let. Kaj je bilo z njim po izidu njegovih besednja­
kov, ali so se spremenili nazori, ki jih je Hostnik propagiral konec, XIX. 
stoletja, vse to je ostalo neznano. 
Ko sem se lotila naloge, da. dopolnim Hostnikov življenjepis, sem 
zadela na vrsto težav. Največja težava je bila v tem, da sta Hostnikov 
arhiv in knjižnica propadli med drugo svetovno vojno, ker so Rylsk za­
sedli Nemci in je bilo v Hostnikovi hiši nameščeno fašistično poveljstvo. 
V sovjetskih in jugoslovanskih arhivih se je posrečilo najti Hostni-
kova pisma in nekaj dokumentov o njegovi dejavnosti.1 Nekaj Hostniko-
vih pisem domačim nam je ljubeznivo dal na uporabo tov. Janez Hostnik, 
nečak Martina Hostnika, ki živi v Smartnu pri Litiji.2 Avtorica je prav 
tako izkoristila Hostnikove članke, ki so bili tiskani v mladoslovenskem 
časniku Slovenski narod (1886—1887) in v časniku Ryl'skij listok (junij-
oktober 1917), ki mu je bil nekaj časa urednik. Dne 8. julija 1957 je bil 
v Zasavskem tedniku (Trbovlje) objavljen zapis spominov tedaj še živeče 
sestre Davorina Hostnika Maričke; spomini nudijo zanimivo gradivo o 
Davorinovih mladeniških letih. Mnogo zanimivega in tehtnega je povedal 
o svojem očetu spoštovani Vladimir Martinovič Hostnik, sin Davorina 
Hostnika, nekdaj profesor matematike, zdaj upokojenec.3 Brez njegovih 
izjav bi bilo nemogoče podati nekatere poteze iz življenja Davorina Host­
nika. Poleg tega so se našld pri Vladimiru Hostniku nekateri očetovi 
papirji, med drugim Moi vospominanija, ki jih je napisal Davorin Host­
nik. Veliko poinoč je izkazal avtorici predsednik rylske organizacije Vse-
1 Hostnikova pisma Baudouinu de Courtenay, Zabretovima, Josipu Cimper-
manu in sorodnikom so napisana v slovenščini, druga pisma v ruščini. 
2 Janeza Hostnika in druge slovenske sorodnike Davorina Hostnika je 
raziskoval dr. Dušan- Kermavner. 
3 Njegov naslov nam je dal docent moskovske drž. univerze Lomonošova 
I. D. Očakov. 
261 
ruskega društva za zaščito zgodovinskih in kulturnih spomenikov časnikar 
Ivan Matvejevič Korobov. Korobov nam je dal na voljo spomine Hostni-
kovih učencev in poklicnih tovarišev, ki jih je sam zbral. Vladimiru 
Martinoviču Hostniku, Ivanu Matvejeviču Korobovu in vsem, ki so ji 
pomagali pri iskanju gradiva o Hostniku, izraža avtorica razprave pri­
srčno zahvalo. 
* 
Davorin Hostnik se je rodil 14. septembra 1853 v Podrojah blizu 
Smartna pri Litiji v kmečki družini. Njegov oče je bil očitno precej pre­
možen človek. Ker je imel številno družino, je želel, naj stane, kar hoče, 
spraviti naprej vsaj enega izmed svojih sinov. Najprej je bil poslan na 
gimnazijo starejši sin, po njegovi smrti pa po letih tretji sin, Davorin. 
V letih 1865^1872 je Hostnik študiral na ljubljanski gimnaziji. Učiti se 
je moral v hudih razmerah. Vladimir Martinovič se spominja očetovega 
pripovedovanja, kako je živel na stanovanju pri gospodinji, ki je odda­
jala ležišča gimnazijcem. Ta ležišča so stala pri njej v dvoje nadstropij. 
Denarja ni bilo in Davorin je jedel samo to, kar so mu peš v Ljubljano 
prinašali od doma njegovi sorodniki.4 Kljub temu je Hostnik sijajno štu­
diral — šest gimnazijskih razredov je končal z odliko. Posebno dobro 
so mu šli jeziki. A v sedmem razredu je moral študij pustiti. Njegovi 
starši, ki so bili zelo pobožni, so vztrajali pri tem, da postane duhovnik. 
Pod vplivom liberalnih idej pa je Davorin to odločno odklonil. Pomoč od 
doma je prenehala in mladenič je bil prisiljen iskati zaslužek. V letu 
1872—1873 je bil sodelavec pri Slovenskem narodu. 
Leta 1873 je stopil Davorin kot kadet v 46. pešpolk, ki je bil nasta­
njen v Trstu. Mislil je> da bi postal častnik in ostal v vojaški službi. 
Tisti čas je pisal svoji materi: »Ljuba mati, ne bodite preveč žalostni 
za nobeno stvar, posebno pa zato ne, da sem vojak. Vsakdo, kdor je 
zdrav, mora po postavi služiti v bran domovine, in če je treba, mora 
tudi kri preliti za njo.« 
Vendar tako razpoloženje pri Davorinu ni trajalo dolgo. Leta 1876 
je Davorin odkrito pisal prijatelju Josipu Cimpermanu5 o svojih nadalj­
njih načrtih: »Čudom se boš čudil, ako Ti povem, da mislim koncem 
prihodnjega leta v Trstu — maturo delati. Mislil si bodeš pa vendar 
lehko, da sklep, ki se je naredil v britki šoli življenja, v prostorih, kjer 
se nam je vsak dan pridigovalo o umeteljnosti, kako človeško krv bolje 
prolivati — da ta sklep mora biti trden.« Umetnost ubijanja se mu je 
upirala in predvsem to čustvo je povzročilo, da je Hostnik zapustil voja­
ško službo. K temu je pripomogla tudi bolezen, ki se mu je pojavila na 
očeh. »Upam, da se mi bode vse na bolje obrnilo,«6 je pripomnil Cimper­
manu v navedenem pismu, kjer pripoveduje o svoji bolezni. In res je 
očesna bolezen omogočila, da je brez ovir zapustil vojsko. 
4 J. Zupančič: Zasavski rojak — domači učitelj pri ruskem pisatelju Turge-
njevu. Zanimiva življenjska pot Martina Hostnika iz Podroj pri Litiji, Zasavski 
tednik (Trbovlje) 8. VII. 1957. 
5 Josip Cimperman (1847—1893), slovenski pesnik in prevajavec. 
6 Narodna in univerzitetna knjižnica, rkp. odd., ms. 484. 
262 
Leta 1875, ko je bil še v vojaški službi, je Davorin Hostnik obnovu 
svoje delo pri SN. 
Zanimanje za Rusijo se je zbudilo pri Davorinu Hostniku že v za­
četku sedemdesetih let XIX. stol. To pričajo njegova pisma filologu-sla-
vistu I. A. Baudouinu de Courtenay, ki se je posebno vneto ukvarjal z 
preučevanjem slovenskih dialektov (njegova doktorska disertacija je bila 
posvečena narečjem Beneških Slovencev). 
Prvo pismo Baudouinu de Courtenay je napisal Hostnik 27. marca 
1874 iz Ljubljane. Tu mu je razkril, kako da se je že zdavnaj želel se­
znaniti z njim, vendar iz zadrege tega ni storil. »Absolviral sem lansko 
leto gimnazijo ... Z veseljem se jaz učim jezike, in razen nemškega in säLo-
venskega najboljše pišem francoski. Posebno rad bi se učil ruski jezik, 
a manjka mi dobre učne knjige. Horvatski, srbski in češki tudi čitam, 
a ruski bi se rad tako naučil, da bi znal kakor svoj materini jezik.«7 
Hostnik prosi Baudouina de Cortenay za nasvet, po kakšnih knjigah 
bi se najbolje učil ruščine. Ko izraža v pismu vse simpatije do Rusije, pa 
s tem v zvezi še ne izraža niti najmanjše želje, da bi odšel v Rusijo. 
Očitno tedaj na kaj takega še ni mislil. 
Baudouin de Courtenay je napisal 'mladeniču blagohoten odgovor. 
A dopisovanje med njima se je vtem pretrgalo — Hostnik je odšel k 
vojakom. Vendar je Davorin v že navedenem pismu Cimpermanu, ko se 
je odločal zapustiti vojaško službo, pisal o svojih željah, da bi svojo usodo 
povezal z Rusijo: »Ce naredim po sreči maturo, bodem drugo leto osorej 
uže v Rusih.«73 Pobudo za to so mu dali pogovori z rojakom Jernejem 
Brezovarjem, ki se je že leta 1869 s Celestinom odpravil v Rusijo kot 
profesor latinskega in grškega jezika — v pismu Cimpermanu Hostnik 
mimogrede omenja srečanje z njim. 
Pozneje, aprila 1877, je Hostnik takole pisal Baudouinu de Courte­
nay: »G. prof. Brezovar v Kursku, moj star znanec in z menoj v taistem 
selu rojen, prigovarjal irli je uže davno, naj bi se potrudil, da dobodam 
ruski štipendij.«8 
Dne 20. aprila 1877 se je Hostnik spet obrnil s pismoim na Baudouina 
de Courtenay. Za razlog svojega dolgega molčanja je navedel vojaško 
službo. Hostnik ga je obveščal, da misli opravljati maturo na celjski gim­
naziji, potem pa se povsem posvetiti filologiji. »Nekateri... hočejo, da 
bi študiral pravo, a to meni ne ugaja. Poleg vsega tega, da se mi ta 
stroka mrzi, je še to, da bi v tako! derutnej državi, kakor je naša netmško-
madjarska Avstrija, jaz ne mogel niti v državnej, niti v zasobnej praksi 
nahajati zadovoljenja.« Hostnik je izražal željo, da bi študiral filologijo 
v Leipzigu, na oddelku, ki je obstajal na tamkajšnji univerzi in priprav­
ljal naravnost v Avstriji profesorje latinskega in grškega jezika za Ru­
sijo. Prosil ga je pomoči, da bi dobil rusko štipendijo, s teni da bi zastavil 
vsaj besedico zanj pri glavnem agentu slavjanskih komitejev v Avstriji 
protojereju ruskega poslaništva na Dunaju M. F. Rajevskem. »To ,pa je 
7 Arhiv Akademije nauk SSSR, f. 102, op. 2, d. 326, 1. 1, 1 ob, 2. 
7a Gl. op. 6. 
8 Arhiv Akademije nauk SSSR, f. 102, op. 2, d. 326, 1. 3 ob. 
263 
vendar istina, -da so mi poleg Francozov Rusi najljubši narod. Živeti mej 
jednim teh narodov je uzor mojemu živlenju.« Ob tem pa je Hostnik 
poudarjal: »Jaz sem... Slovenec dušo in telom.«9 
Naslednje Hostnikovo pismo Baudouinu de Courtenay, datirano 20. 
sept. 1877, posebno živo razkriva njegovo ljubezen do Slovenije, do nje­
gove rodne Dolenjske. Ko vabi ruskega znanstvenika na obisk, Hostnik 
pripominja, da niso različni dialekti na Dolenjskem nič manj zanimivi od 
narečij na Gorenjskem in Primorskem. »Poleg tega narod tukaj govori 
najčistejšo slovenščino... Pa jim tudi sicer zdravega humorja ne manjka 
nikdar. Tudi ni narod tukaj tako surov, o tepežih se le malokdaj čuje, 
o ubojih skoraj nikdar... Dolenjec je bolj .gemütlich', ne tako osoren, 
kakor njegov gorenjski rojak.«10 
V teh pismih se jasno črta ideologija mladega Slovenca-domoljuba, 
sovražečega avstro-ogrsko državo, ki zatira njegov narod. Prav to sovra­
štvo ga tudi sili, da si išče drugo domovino, v tem primeru Rusijo. Slo­
vensko domoljubje in želja oditi v Rusijo si v Hostnikovem svetovnem 
nazoru ne nasprotujeta, ampak predstavljata dve vzajemno povezani 
strani. To postane posebno jasno, če pregledamo nekatere poteze ideolo­
gije mladoslovencev, katerim je pripadal Hostnik. Ljubezen do domovine 
je bila pri njih najtesneje povezana s prizadevanji, zavarovati svoj narod 
pred pritiskom germanizatorjev, ki se je povečal zlasti po uvedbi dua­
lizma v Avstriji leta 1867, in očuvati njegovo slovensko bistvo. Na 
koncu šestdesetih in ob začetku sedemdesetih let so mladoslovenci sku­
šali vključiti v ta boj slovenski narod — kmete ter drobno in srednjo 
mestno buržoazijo. Toda sredi sedemdesetih let so mladoslovenci na­
pravili kompromis z zmernimi krogi slovenskih nacionalnih vodilnih mož. 
Odrekli so se taktiki aktivnega vključevanja naroda v nacionalni boj in 
namesto prejšnjega gesla o Zedinjeni Sloveniji zagovarjali geslo avstrij­
skih federalistov-fevdalcev, geslo zgodovinskega prava, to se pravi geslo 
podelitve avtonomije starim fevdalnim deželam. Eden izmed glavnih 
vzrokov takega kompromisa med mladoslovenci in staroslòvenci je bila 
okrepljena germanizacijska politika v slovenskih deželah — grožnja, da 
bo Avstrijo, ki so ji pripadale tudi slovenske dežele, pogoltnila močna, 
napadalna Nemčija. 
V takem položaju, ko je grozilo Slovencem popolno ponemčenje, ko 
je upadel nacionalni polet ljudskih množic, ko-so ustvarili liberalci kom­
promis s konservativnimi krogi, so najbolj goreči predstavniki liberalne 
mladine, ker niso verjeli y možnost, da bi se Slovenci v obstoječih raz­
merah v Avstriji ohranili, začeli Vse večje upanje v rešitev Slovencev 
pred nemško asimilacijo polagati v Rusijo, to najmočnejšo in edino 
samostojno slovansko državo. Zanje je bilo slovensko domoljubje ne­
ločljivo povezano ž ljubeznijo do Rusije, z vero v njeno osvobodilno po­
slanstvo med Slovani. Prav v te kroge slovenskih liberalcev je spadal 
tudi Davorin Hostnik. Pozneje, leta 1898, ko je imel za seboj že osemnajst 
9 Prav tam, 1. 3, 3 ob., 4, 4 ob. 
i» Prav tam, 1. 5 ob. • 
264 
let življenja v Rusiji, je zelo jasno formuliral svoje pojmovanje sloven­
skega domoljubja v pismu sinu svojega umrlega tovariša Zabreta: »... naj 
se (Slovenci) oklenejo slavjanstva, naj znajo, da je le v njem jih spase­
nje, naj popolno odvržejo vse, kar jih veže na Nemce, te zaklete svoje 
vragove ... naj ne mislijo, da sami po sebi kaj zimorejO', nego vse s 1 a v -
janstvo mora se zjediniti, ako nanj napadatjol... vsi Germani.«11 
Pojem slovanstva je Hostniku označeval predvsem Rusijo, in ko je 
govoril o moči slovanstva, je razumel pod tem v prvi vrsti moč in silo 
Rusije, 
Hostnik ovo željo, da odide v Rusijo, razen njegovih nazorov pojas­
njujejo tudi nekatere osebne okoliščine iz njegovega življenja. Že leta 
1872 je začel sodelovati v glasilu slovenskih liberalcev Slovenskem na­
rodu. Takoj po vrnitvi iz vojske je stopil v njegovo uredništvo. Toda tu 
je trčil z glavnim urednikom Jurčičem. Hostnik je pisal Baudouinu de 
Courtenay 25. oktobra 1877, da že štiri leta sodeluje pri SN, toda: »Zdaj 
se ve, da ne pišem več za ,Narod', dok bode v redakciji sedel ta surovi 
misantrop... Tudi pri ,Narodu' ne'sodeluje zdaj nikdo drugi kakor k 
večjemu še kak kmetski učitelj ali kak pop ali kak izgubljen dijak — 
vse Jurčičeva krivda, ker vsakega olikanega človeka odganja se svojo 
grobostjo in brezobzirnostjo.«12 
Mogoče, da so nesoglasja z Jurčičem, glavnim urednikom SN, pri 
katerem je Hostnik aktivno sodeloval, bili eden izmed vzrokov njegove 
želje, da se izseli v Rusijo. 
V pismu staršem z dne 1. januarja 1880 s poti na službeno mesto 
v Rusiji je Davorin Hostnik pokazal na drugi vzrok svojega odhoda z 
rodnega doma v tuje dežele: »Nas je veliko, tukaj nä Ruskem si bom 
prej in več zaslužil, da vam ne bo treba pomanjkanja trpeti.« Seveda je 
treba upoštevati, da je Hostnik v pismu domačim, skušal razložiti vzrok 
svojega odhoda v Rusijo s pobudami, ki naj bi bile razumljive preprostim 
kmetom, ' puščajoč ob strani idejne motive. Vendar pa- so pri njegovi 
odločitvi, da odide v Rusijo, očitno igrali ne zadnjo vlogo tudi gmotni 
razlogi. 
Leta 1878 je Hostnik nadaljeval svoje študije na Dunaju. Udeleževal 
se je aktivno življenja dunajskih študentov Slovanov, posebno pri izdaji 
vseslovanskega almanaha.13 Dne 4. septembra je pisal Baudouinu de Cour­
tenay: »Slovanski dijaci na tukajšnjej univerzi nameravajo izdati po­
četkom leta 1879 almanak v vseh slovanskih jezicih; samo Poljaci se ne 
hote udeležiti; ti se sploh za nas druge Slovane čisto nič ne brigajo.«14 
Hostnik je prosil Baudouina de Courtenay, naj pošlje za almanah kakršen­
koli svoj prispevek, in dodal, da vsi z veseljem pričakujejo njegov prihod 
na Dunaj. Dalje mu je sporočil, kako upa dobiti v tretjem semestru 
državnd štipendijo. 
11 NUK, rkp. odd., Hostnikova pisma Zabretovima, inv. št. 104/54. 
12 Arhiv Akademije nauk SSSR, f. 102, op. 2, d. 326, 1. 7-8 ob. 
13 »Slavjanski Almanah« je izšel aprila 1879. 
14 Arhiv Akademije nauk SSSR, f. 102, op. 2, d. 326, 1. 9 ob. 
18 zgodovinski časopis 265 
Še nadrobneje je Hostnik pisal Cimpermanu o svojem življenju na 
Dunaju v pismu marca 1879: »,Almanah' se je počel razšiljati. Tiskali so 
ga 1200 odtisov.« Razen nad almanahom je navdušen nad dejavnostjo 
Literarnega društva, ki je bilo ustanovljeno 31. januarja 1879. »,Literarno 
društvo' pridno deluje. Posebno nas zanimajo ,Črtice iz življenja še žive­
čih pisateljev'... Jaz sem nameraval enkrat brati — o Tebi in o g. P.15 
Pa ostati mora pri volji, kajti manjka mi vseh dat, posebno o gospe... 
Besede o društvu sem v društvu iz Tvojega lista bral in vse so zakliknili: 
Živel! Cimperman!« Kakor se zdi, je bilo Literarno društvo pod velikim 
vplivom enega izmed idejnih voditeljev slovenskih liberalcev, pesnika 
Josipa Stritarja: »Našemu društvu je velik prijatelj m mi ga vsi sma­
tramo za kažipota.«16 Zanimivo je, da se je dve leti prej v pismu Bau-
clouinu de Courtenay Hostnik tako visoko izražal o Stritarju, imenuj oč 
ga prvi sodobni slovenski pesnik in pisatelj.17 V tem času se je Hostnik 
bavil tudi s prevajanjem slovstvenih del: v slovenščino je prevajal igre 
Goldonija in Scriba, prevedel knjigo Julesa Verna Potovanje okoli sveta 
v 80 dneh in drugo. 
Toda misel na izselitev v Rusijo ga ni zapustila. Hostnika so živo 
zanimali Slovenci, iki so bui odšli v Rusijo. V istem pismu Baudouinu de 
Courtenay leta 1878 je Hostnik pisal: »Domov je letos prišel prof. Brezo-
var iz Kurskega in prof. Štiftar iz Kaluge. Na Rusko sta odpotovala zopet 
dva Slovenca, stud. phil. Sumi in Širok.«18 
Vendar se ni Hostniku posrečilo priti v Rusijo po tisti poti, po kateri 
so šli drugi slovenski filologi, to je čez Slavjanski Učiteljskij Institut v 
Peterburgu. Ko je konec leta 1879 nehal študirati na dunajski univerzi, 
je odpotoval v Rusijo kot domači učitelj pri graščakinji Teplovi, vdovi 
bratranca ruskega pisatelja I. S. Turgenjeva. Kakor je pripovedovala 
Davorinova sestra Marička, je Hostnika priporočil Teplovi Jernej Brezo-
var.19 Odhod v Rusijo očitno kaže poteze neke naglicei in celo neke skriv­
nostnosti. Hostnikov sin se je spominjal očetovega pripovedovanja, kako 
je moral emigrirati iz Avstrije zaradi grozečih mu represalij s strani 
oblasti zaradi aktivne udeležbe v nacionalni politiki. Na vsak način je 
Baudouin de Courtenay, s katerim je Hostnik v letih 1877—1878 oživil 
dopisovanje, zgubil s Hostnikom vsako zvezo, tako da je poizvedoval o 
njem pri slovenskem visokošolcu - jezikoslovcu na Dunaju Karlu Štreklju. 
Štrekelj je konec leta 1880 imoral sporočiti slavnemu filologu: »O Host­
niku ne vem ničesar.«20 
Z mešanimi čustvi je stopil Hostnik na ruska tla. Svojcem je pisal 
iz Kijeva 1. januarja 1880: »Cel dan se vozim že po ruski zemlji, jutri 
bom pri Jerneju v Kursku. Ne morete si misliti, kako mi je bilo težko, 
15 Pod g. P. je mišljena gospa Luiza Pesjakova (1828—1898). Ohranjeno je 
eno Hostnikovo pismo pisateljici iz 70. let. 
16 NUK, rkp. odd., ms. 484. 
17 Arhiv Akademije nauk SSSR, f. 102, op. 2, d. 326, 1. 7 ob. 
19 Prav tam, 1. 10 ob. 
19 Gl. op. 4. 
20 Arhiv Akademije nauk SSSR, f. 102, op. 2, d. 353, 1. 4 ob. 
266 
ko sem stopil iz očetove hiše, kjer je tekla moja zibka, da bi se podal 
na tako dolgo pot.. . Zdaj pa, ko istojim na neizmerni ruski zemlji, v ka­
teri solnce nikdar ne zajde, mi je mnogo lažje. Ljudje so dobri, sije jim 
tisto solnce ko "Vam, sveti jim ravno tisti mesec, molijo ravno tistega 
Boga ko Vi, in ko bi vi sem prišli in govorili po slovensko, bi vas vsi 
razumeli.« 
Hostnik ni mislil dolgo ostati domači učitelj. Po besedah njegovega 
sina Vladimira Martinoviča je še isto leto, 1880, opravil eksterne izpite 
na univerzi v Harkovu in dobil rusko diplomo. Takoj nato je bil imeno­
van za profesorja na moški progimnaziji v Borisoglebsku. 
Prve čase je šlo Hostniku trdo — motilo ga je nezadostno znanje 
ruskega jezika. V pismu hčeri svojega tovariša Zabreta ž dne 18. / 31. de­
cembra 1888 pripoveduje o prvih letih življenja v Rusiji takole: »Res je, 
da v oni čas, ko je umrl Vaš dragi, nepozabni oče, nisem dobival nobe­
nega slovenskega lista; tri leta sploh nisem citai čisto nič slovenskega, 
ker so mi v začetku vedno slovenske besede silile na jezik, ko sem govoril 
po rusko. No potem sem imel vedno po 4 slovenske časopise in kupoval 
sem nove knjige, ki so izhajale.«21 Zaradi vztrajnega učenja je Hostnik 
kmalu popolnoma obvladal ruščino. 
V Borisoglebsku se je Hostnik posebno živo spoprijateljil s profesor­
jem Vladimirom Radionovičem Dombrovskim. Ko je Dombrovski bil ime­
novan za ravnatelja na novo ustanovljeni progimnaziji v mestu Rylsk 
v guberniji Kursk, je Hostnik zaradi njegovih vztrajnih prošenj odšel 
obenem z njim v Rylsk za profesorja nemščine, francoščine, latinščine 
in grščine. Očitno je na Hostnikov pristanek vplivalo tudi dejstvo, da je 
v Kursku živel njegov starejši prijatelj in rojak Jernej Brezovar. V Rylsku 
se je Hostnik naselil za trajno in živel tu do svoje smrti. 
Okrajno mestece Rylsk je eno najstarejših ruskih mest. V prvo se 
omenja leta 1152, ko se je vračal knez Jurij Dolgoruki z nesrečnega po­
hoda. Vendar se Rylsk nikoli ni povzpel v vrsto najznamenitejših ruskih 
mest. Stoječ na meji Ukrajine in Rusije, se je Rylsk -v drugi polovici 
XVIII. stoletja spremenil v trgovsko mesto, pomembno središče posredo­
valne trgovine. Rylski trgovci so trgovali ne samo po ruskem carstvu, 
ampak tudi po deželah izven njegovih meja. Najbogatejši trgovci v Rylsku 
Filimonovi so prvi v Rusiji začeti trgovati s.kmečkim gospodarskim orod­
jem (s kosami in srpi), ki so ga uvažali iz Avstrije. Po njihovih kosah, 
s katerimi so kupčevali na veliko, je bilo veliko povpraševanje; rylski 
trgovci so jih razvažali po vsej Ukrajini in Rusiji. Tudi ni naključje 
dejstvo, da je prvi človek, ki je utemeljil stalno rusko naselitev v Aljaski, 
bil prav tako rylski'trgovec Grigorij Šelehov. Po njem je bila tudi ime­
novana moška gimnazija v Rylsku, na kateri je delal Davorin Hostnik. 
Sredi XIX. stoletja je Rylsk nadalje rastel in se razvijal predvsem 
kot trgovsko mesto. Leta 1858 so našteli v njem 7070 prebivalcev. Po 
statističnih podatkih iz leta 1867 je živel v njem 601 trgovec.22 V spo-' 
21 NUK, rkp. odd., pisma Zabretovima, inv. št. 104/54. 
22 V. Proseckij: Ryl'sk. Kursk, 1957, 23-24. 
267 
minski knjigi Kurske gubernije za 1860 se navajajo naslednji glavni pred­
meti trgovine v Rylsku: konopno predivo, avstrijske kose, kruh, med 
in vosek.23 »Čebelarske proizvode so nabirali po vseh okrajih v gubemiji 
in jih pošiljali proti mejam Avstrije. Tu so jih trgovci, posebno rylski, 
prodajali in se zakladali s tamkajšnjim blagom, zlasti s kosami, s katerimi 
trgujejo samó na debelo.«24 Poleg tega je šla skozi Rylsk trgovina s sonč­
ničnim oljem, ribami, ikrami, ščetinami in perjem. 
Trgovski promet je naraščal od leta do leta. Razcvetu Rylska je na­
pravila konec gradnja železnice, ki je stekla stran od njega. Začenši s 
sedemdesetimi leta XIX. stoletja je začela trgovina «mesta iz leta v leto 
upadati. A tudi v začetku XX. stoletja je Rylsk nadalje ohranjal trgov­
ski značaj. Industrija je bila v mestu slabo razvita — prevladovala so 
podjetja pol obrtnega značaja. Leta 1911 so v Rylsku našteli 37 podjetij, 
v katerih je delalo vsega 288 delavcev. Med podjetji so bili največja 
železolivarna z 18 delavci ter dve oljarni s 36 delavci.25 To se pravi, da je 
na vsako od drugih 34 podjetij prišlo manj ko sedem delavcev. 
Trgovsko mesto s hirajočo trgovino- in nepomembno industrijo, tak 
je bil Rylsk, ko se je v njem za vselej naselil Davorin Hostnik. 
Po podatkih spominskih knjižic Kurske gubernije za leta 1884, 1888, 
1890, 1891, 1892 in 1894 je Hostnik tedaj učil na progimnaziji nemščino 
in francoščino, ravnatelj pa je ves ta čas bil njegov prijatelj V. R. Dona­
ta rovskij. 
V Rylsku se je Hostnik seznanil z duhovnikovo hčerjo Aleksandro 
Vladimirovno, ki je postala njegova žena. Bila je na obisku pri svoji 
sestri, ki je bila žena zdravnika v kozaškem polku, nastanjenem 
v Rylsku, Nikolaja Jakovljeviča Pjaskovskega. Hostnik se je poročil 1887. 
V svojih zapiskih se takole spominja teh let: »Oženil sem se v začetku 
januarja 1887, 4. novembra istega leta se je rodila hči Saša. Z ženo sva 
stanovala v gimnaziji, tedaj progimnaziji, v dveh sobah. Po Sašinem 
rojstvu sem odkril sedanjo vilo, ki je bila last trgovca Ivana Filipoviča 
Matohina in jo je cenil na 950 rubljev. Petsto rabljev sem imel, za osta­
nek pa sem lastniku dal menico..., toda Matohin se je čutil užaljenega, 
raztrgal je menico in razmetal kosce po tleh. Pomladi leta 1888 sem začel 
zidati hišo.«26 V šestih letih življenja v Rylsku se Hostniku ni posrečilo, 
da bi "si bil kakorkoli primemo uredu življenje, in tako je moral živeti 
v gimnaziji. Mogoče je to bilo povezano s prizadevanjem, da -zmanjša 
stanovanjske stroške in zbere denar za postavitev svoje hiše. Značilno je 
dejstvo, da si je Hostnik pridobil hkrati s tem tako dober glas med ryl-
skimi občani, da mu je celo trgovec na besedo zaupal vsoto 450 rubljev. 
23 Pamjatnaja knižka Kurskoi gubernii na 1860. g., Kursk, 1860, 279. 
24 Gl. op. 23, 162. 
25 Gl. op. 22, 32. 
29 Moi vospominanija, rokopis v lasti Davorinovega sina, 1. Rokopis, ki 
obsega osem na obeh straneh popisanih pol, hrani sin. Konec manjka. Govori 
predvsem o odnosih Hostnika in njegove prve žene z njenimi sorodniki. Sin 
hrani tudi gradivo in osnutke za 2. izdajo slovensko-ruskega slovarja (naknad­
no sporočilo avtorice razprave, 7. IX. 1968). 
268 
V prvih desetih letih skupnega življenja sta zakonca Hostnikova dobila 
pet otrok: 1887 Aleksandro, 1889 Milico, 1890 Olgo, 1893 Vladimira in 
1897 Mitrofana. 
Davorin Hostnik je preživel v Rusiji skoraj petdeset let. V vsem tem 
času pa sta nam znana samo dva primera, da je obiskal svojo domovino. 
Prvikrat je prišel v Avstrijo poleti 1881, Ohranilo se je njegovo pismo 
očetu z dne 4. junija 1881 iz Maribora. V njem je prosil očeta za blago­
hotno naklonjenost pri ženitvi: »Jaz nočem od doma nič, povem še enkrat 
in pozabil tudi ne bom nikogar, čeravno mislijo, da sem strašansk hudo-
delnik samo zato, ker hočem za ženo žensko, ki mi prinese za doto dobro 
serce in umno glavo, denarja pa ne.« V tem pismu obljublja očetu, da 
bo prišel domov. Hostnikovi načrti, da bi si ustvaril družino, pa so se 
tisti čas izkazali za neuresničljive — njegova izbranka je odklonila, da bi 
odšla z njim v Rusijo. 
V drugo je bil Hostnik v domovini leta 1894. Sam piše o tem v svojih 
spominih takole: »Poleti, ko je imel Volodja okoli devet mesecev, sem 
se odpravil na zlato poroko svojih staršev.« K temu dodaja, da se je vrnil 
iz rodnih krajev čez en mesec. Sin Vladimir nam je pripovedoval o tem 
očetovem potovanju v domovino nekoliko nadrobneje. Po njegovih bese­
dah so avstrijske oblasti poslale Davorina Hostnika iz avstrijskih dežel 
veliko prej, kakor je hotel oditi sam. Usodno vlogo je pri tem odigrala 
njegova publicistična dejavnost v slovenskih časnikih, predvsem v SN. 
Publicistična dejavnost M. M. Hostnika vzbuja zanimanje ne samo 
zaradi piščevih osebnih nazorov, ampak tudi zaradi zgodovinskega raz­
voja liberalnih in vseslovanskih idej v slovenskih deželah. 
Naj živahnejša je bila ta dejavnost v osemdesetih letih XIX. stoletja, 
kmalu po Hostnikovem prihodu v Rusijo. Pozneje je leta 1895 v pismu 
»Sovjetu Slavjanskogo blagotvoritelnogo obščestva« Hostnik sporočal: 
»(Hostnikovi) psevdonimi: v SN Krutorogov; zdaj v Slovanskem svetu: 
Х-кЂ, Roščin in Hostnik; v nekdanjih Jzvestiph Slav. b. o.' v Pismih o Slo­
vencih (Pisma o slovencah): -Ђ.«26а 
Od Hostnikovih dopisov o Slovencih so najzanimivejši njegovi članki 
v SN, ki jih je objavljal v listu zelo pogosto od marca 1886 do novem­
bra 1867.27 O njegovi dejavnosti v tem glavnem glasilu slovenskih liberal­
cev je pisal Ivan Prijatelj v svoji Slovenski kulturno-politični in slov­
stveni zgodovini 1848—1895. Ko jo je ocenjeval, je zapisal: »Krutorogov, 
v tem letu naj glasovite j še ime na Slovenskem, je bil profesor v Rusiji 
in je od tam pošiljal ,Narodu' dopise, pisane v pestri ruski slovenščini, 
sicer pa ne brez temperamenta. Bil je duševno dete poznih slavjanofilov 
in je hodil docela po stopinjah Katkova.«28 Ta sodba ni brez utemeljenosti, 
2«a Arhiv Akademije nauk SSSR, i. 241, op. 1, d. 28, 1. 53 ob. 
27 Hostnik je sodeloval pri SN zastonj. 
28 Ivan Prijatelj : Slovenska kulturnopolitična in slovstvena zgodovina 1848 
do 1895," zv. V., Ljubljana, 1966, 275-276. 
269 
vendar ji je očitati neko enostranost. V svoji knjigi je razčlenil Prijatelj 
samo tiste Hostnikove članke, ki so bili posvečeni zunanji politiki Rusije, 
in v tem oziru je gori navedena sodba popolnoma pravilna. Toda hkrati 
s temi članki je pisal Hostnik v SN tudi dopise o notranjem položaju 
Rusije, o osvoboditvi kmetov, o krajevni samoupravi. To stran v Hostni-
kovi publicistični dejavnosti povsem upravičeno podčrtuje D. Kermavner 
v svojih pripombah h knjigi Ivana Prijatelja.29 
Sodba, kakor jo podaja Hostnik o notranjem položaju Rusije, ne more 
dajati osnove, da bi videli v Hostniku pristaša Katkova, nazadnjaškega 
zagovornika reakcije v Rusiji v osemdesetih letih. Hostnik se tudi sam 
ni istovetil s Katkovom v vprašanjih ruske notranje politike. V enem 
izmed svojih dopisov, napisanem 11. maja 1886, ob strahu nekaterih, da 
bodo odprli v Rusiji nove višje šole, sarkastično pripominja, da Katkov 
»poslednja leta išče samo nihilistov«.30 Pozneje je v nekrologu Katkovu, 
poudaril, da se je Katkov v vprašanjih notranje politike »često motil«.31 
Prav zato, ker Hostnikovi dopisi o notranjem položaju Rusije še niso 
dočakali svoje osvetlitve v slovenskem zgodovinopisju, začnimo z njimi. 
Prvi Hostnikov članek v SN pod naslovom »Pisma iz Rusije« se je 
začel tiskati 31. marca 1886. Bil je posvečen petindvajsetletnici osvobo­
ditve ruskih kmetov iz nevoljništva. Tega jubileja, poudarja Hostnik, 
v Rusiji niso praznovali, »akoravno ni dne, ki bi bil tako važen glede 
kulturnega in socijalnega življenja gromadnega severnega carstva«. Pač 
pa se je preteklo leto »gromko praznovala« stoletnica »dvorjanske gra­
niate« (fevdalne listine), ki jo je dala Katarina II. fevdalcem leta 1785. 
Ta »gramota« je izročala kmete v popolno last graščaku, ki je smel svo­
jega kmeta prodati, poslati v Sibirijo, ga zamenjati za pse, konje ali 
krave, igrati zanj pri kvartah in podobno. Kmetje so bili dolžni tri dni 
delati graščaku, tri dni pa sebi, toda po navadi so delali za sebe samo 
ponoči in ob nedeljah.32 
Ko je car izdal manifest o odpravi nevoljniškega prava, so bili .mnogi 
graščaki proti njemu in so proti muzikom »upotrebijali razne zvijače«.33 
Čeprav je preteklo že mnogo let od dneva osvoboditve kmetov, je mužik 
še vedno dolžan odplačevati graščaku. In Hostnik prihaja do sklepa: 
»Mužik je in ostane zakleti sovražnik pomeščika, dokler bo videl 
najmanjšo reč, ki ga spomina prejšnjih dni.«34 Na ta način obstoja dveh 
razredov v Rusiji, razreda graščakov in razreda kmetov, carski manifest 
ni odpravil. Protislovja in sovraštvo med razredoma so ostala kakor prej. 
In Hostnik ne gleda na ta protislovja, na to nespravljivost z očmi ne-
29 Dušan Kermavner: Slovenska politika v letih 1879 do 1895. Politično-
zgodovinske opombe k peti knjigi Ivana Prijatelja Slovenske kulturnopolitične 
in slovstvene zgodovine 1848—1895, Ljubljana. 1966, 376 si. 
39 SN 4. VI. (št. 126) 1886. 
31 SN 6. VIII. (št. 177) 1887. 
32 SN 31. III. (št. 72) 1886. 
33 SN 6, IV. (št. 77) 1886. 
34 SN 8. IV. (št. 76) 1886. — Kar je tu in pozneje v navedbah iz SN tiskano 
poudarjeno, je poudarjeno stavljeno že v izvirni objavi. 
270 
prizadetega opazovavca. Sin kmeta se je tudi sam postavil na.stran 
kmetov. 
V istih »Pisanih iz Rusije« opisuje ruske plemiče kot surove, pol-
izobražence, ljudi, ki jim je zamrlo čustvo celo do svojih otrok.35 Njegovo 
pripovedovanje o nekaterih človekoljubnih veleposestnikih, ki da so dali 
svojim kmetov svobodo in jim prepustili zemljo »na obrok« (v najem), 
zveni zelo slabo na ozadju tiste odbijajoče oblike ruske veleposesti, ki jo 
riše ostro in brezobzirno. Drugače kakor o plemičih piše Hostnik z veliko 
simpatijo o ruskih kmetih. Nemci pogosto zmerjajo ruske mužike s tatovi 
in pijanci. »Ne verjemite tega. Ako ruski muzik ukrade, ukrade takrat, 
ko bi od lakote umrl, ako bi ne ukral... Pije ruski mužik iz gorja, ali 
pa iz radosti... Sploh, kadar sodi inostranec ruskega imužika, naj ne 
pozabi, da je mužik sto in sto let živel kakor živina in ako je nravstveno 
malo razvit, tega ni on kriv, no tisti, katerim je on rabstvoval.«36 
»Ruski narod je plemenit, dober, pošten, ne sme se pozabiti, da je 
bil pred 25 leti še rab, živina pomeščiku.«37 
Celo revolucionarne nastope kmetov ima Hostnik deloma za upra­
vičena dejanja. V dobi tlačanstva so kmetje nekje morali iskati zaščite: 
na vasi je pravice veleposestnikov branil plemič »ispravnik«, a v mestu 
plemič »gorodničdj«. Gubernator, sodišča — povsod sami plemiči. Tako 
muzikom ni preostajalo drugega kakor na skrivaj ubijati svoje najokrut-
nejše tlačitelje.38 Tak odnos je imel Hostnik tudi do nastopov kmetov proti 
veleposestnikom v svojem času. V enem izmed dopisov je opisoval kmečko 
»puntanje« v Gluškovu, na posestvu milijonarja Tereščenka. Kmetje so 
zahtevali od njega državni »nadel« (delež),39 kar so motivirali s tem, da 
jih je Tereščenko kupil "od potomcev Potemkina, kateremu je Katarina II. 
podarila Gluškovo iz državnih fondov. Da zaščitijo Tereščenkove interese, 
so bile v Gluškovo poslane vojaške čete. Toda kmalu je prišel ukaz, naj 
takoj odidejo iz Gluškova. Hostnik je ob tem dogodku z veseljem pri­
pomnil: »Da je ta modri ukaz vlade razveselil vse, ni treba posebe go­
voriti.«40 
Ko opisuje zemljiško reformo v Rusiji, ki je ustvarila krajevno samo­
upravo, se Hostnik popolnoma zaveda njenega razrednega bistva. Pravico 
voliti v »zemstvo« (v deželne samoupravne organe) imajo samo zemljiški 
ali hišni posestniki. Zaradi tega mnogi uradniki in izobraženci nimajo 
volilne pravice. (Tukaj misli Hostnik predvsem na neplemiško izobražen-
stvo in uradništvo. Tako prav tisti, ki so izhajali iz najrevnejših slojev 
prebivalstva, niso imeli nobenega lastninskega cenzusa in so bili pri­
siljeni živeti od same plače.) »Samoupravljanje,« povzema Hostnik v svo­
jem članku, »ni prineslo narodu tistih blaginj, katerih je želel podariti 
35 SN 5. IV. ,(št. 79) 1886. 
36 SN 5. IV. (št. 79) 1886. 
37 SN 8. IV. (št. 79) 1886. 
39 SN 1. IV. (št. 73) 1886. 
39 T. j. delež, ki je pripadal državnim kmetom. Bil je večji od deleža, kakor 
je pripadal fevdalnim kmetom. 
*> SN 12. V. (št. 107) 1886. 
271 
mu nepozabljivi Car-Osvoboditelj .. . Kakor Vaša konstitucija daje moč-, 
riemu možnost, dušiti in daviti slabega, tako tudi naše rusko samouprav­
ljanje.«41 Boj strank v Rusiji v času volitev v organe samoupravljanja 
ne izpričuje načelnega značaja — vse stranke se tepejo za topla plačana 
mesta in za deželno kaso. »Davki so rastli z vsakim dnem; zenici so si 
iamišljali razne sinekure in njih privrženci so z velikim apetitom jeli 
zemsko pagačo.«42 
Ob vsem svojem pojmovanju številnih odbijajočih strani ruske stvar­
nosti njegovega časa, ob vsem svojem sočustvovanju z zatiranim ljud­
stvom in ob vsem svojem sovraštvu do vladajočih razredov pa je Hostnik 
ostal po prepričanju carist. Po njegovem ruski car ni prvi med ruskimi 
fevdalci, ampak zaščitnik ruskega ljudstva pred njegovimi zatiralci. 
Samo Katarino II. je štel za zagovornico fevdalcev, saj je zanje storila 
vse, da je ne bi izgnali nazaj v Nemčijo. Toda to njeno vedenje je raz­
lagal iz njene nacionalnosti, iz dejstva, da je bila Nemka. Drugi carji 
so skušali položaj ljudstva izboljšati. Zlasti mnogo je zanj storil Ale­
ksander II., ki ga Hostnik imenuje Car-Osvoboditelj »rabov ruskih in 
turških«.43 In če je v Rusiji mnogo nereda, tega spet ni kriv car. 
Zlasti zemljiška reforma bi mogla prinesti mnogo koristi ruskemu ljud­
stvu, ko bi vsi tako iz srca želeli njegovega blagostanja kot car. »Ako 
zemstvo [po Hostnik ovih besedah: »predstavitelj « »mestnega (krajevnega) 
samoupravljanja«, »Local-Autonomie«] ne dosega svojega "namena, kriv 
temu ni tisti, ki je dal dobrovoljno, ne vsled revolucije, avtono­
mijo, no kriv je narod, to je [= so] silni iz njega, ki žalijo slabeje«.44 
Da ruski car skrbi za blagostanje ruskega ljudstva, v to Hostnik niti 
malo ne dvomi. Dokaz carjeve ljubezni do ljudstva vidi Hostnik v za­
konu o zmanjšanju sredstev za vzdrževanje carske rodbine. »Da, Rusija 
je izbrana Bogom, da bi kazala tako imenovanej ,Evropi', kaj je — člo­
vekoljubje, i Samodržec, ,car pravoslavni]', daje povsod in vsekdar prvi 
vzgled.«45 Car po Hostnikovem naziranju ni samo zaščitnik ruskega ljud­
stva, ampak tudi predstavnik »ruske ideje, ki je slovanska«: »Slavjanofili. 
vidijo zastopnike ruske ideje, ki je ideja slovanska, v našem slav­
nem carstvujočem domu.«46 
Zato revolucionarno gibanje, naperjeno proti samodržavju, izziva 
Hostnikovo sovraštvo. Aleksandra II. je ubila »zlodejska roka«; anarhisti 
niso nič drugega kakor »židje ali od nemcev podkupljeni podleći«.47 
Vsa protislovja bi morali v Rusiji izravnavati po mirni poti. Za to je 
nujno potrebno »obče obrazovanje«, »obligatno učenje«. »Muzik se mora 
povzdigniti, pomeščik spustiti; k temu sta oba sposobna, kajti boljšega 
in plemenitejšega po prirodi naroda, kakor je ruski, ni treba iskati.« 
41 SN 26. V. (št. 119) 1886. 
42 SN 22. II. (št. 42) 1887. 
43 SN 5. IV. (št. 76) 1886; 8. IV. (št. 79) 1886. 
44 SN 21. V. (št. 115) 1886. 
45 SN 2. VIII. (št. 173) 1886. 
48 SN 6. IV. (št. 77) 1887. 
47 SN 31. III. (št. 72) 1886; 30. III. (št. 71) 1887). 
272 
»Najboljši dokaz« zä to vidi Hostnik v ruskem nenavadnem gostoljubju, 
v požrtvovalnosti, ki jo je ruski narod izkazal s svojo pomočjo Bolgarom 
za njihovo osvoboditev.48 »Naj preide petdeset let, naj pomrje sedanje 
pokolenje, naj se zbliža mužik z dvorjanom, takrat bo videla Evropa, 
kaj je Rusija.«49 
Čeprav se notranji položaj Rusije Hostniku še zdaleč ni slikal v 
mavričnih barvah in je ob vseh svojih carističnih zablodah gledal na 
rusko stvarnost z očmi kmečkega demokrata, pa je rusko zunanjo poli­
tiko presojal s stališča hura-patriotov, ki so se zbrali okoli reakcionarja 
Katkova in njegovega častnika. V Katkovu je Hostnik videl »iskrenega 
domoljuba, iskrenega Rusa in gorečega zaščitnika ruskega veličja in slo­
vanske ideje«, ki je imel v svojih sodbah o ruski zunanji politiki vedno 
prav in je bil za Rusijo to, kar je bil za Nemčijo Bismarck.50 
Kako je mogoče razumeti täko brezpogojno podporo demokratično 
nastrojenega Hostnika reakcionarnemu Katkovu, kadar je šlo za zunanjo 
politiko Rusije? Razložiti si jo je mogoče predvsem z brezmejnim sovra­
štvom do vsega nemškega, s sovraštvom, ki ga je izzival strah, da bo 
Nemčija pogoltnila imale slovanske narode. Pri Hostniku, predstavniku 
malega slovenskega naroda, pri človeku, pri katerem je bila ljubezen do 
domovine, do svojega naroda neločljivo povezana z bojem proti germa­
nizaciji, pri takem človeku sta bila tako sovraštvo in tak strah popol­
noma razumljiva. Za Hostnika je bilo izven dvoma dejstvo: »Zgodo­
vinski cilj Nemcev je: ub i t i S1 o v an a.«51 Katkov je bil po 
njegovem mnenju izpovedovalec čisto ruske, nacionalne zunanje politike, 
kolikor je bila usmerjena v okrepitev nacionalnega sijaja Rusije in v boj 
z Nemci. »V s i Rusi, vseh strank, so v vnanjej politiki jednega 
nmenja s Katkovom; drugače mislijo samo Nemci v Rusiji.«52 
Täko stališče je naravno vodilo do sklepa, da so vsi, ki se ne stri­
njajo z nazori Katkova o zunanji politiki Rusije, nemški vohuni. V po­
sebnem dolgem članku, ki ga pod naslovom »Nemško vohunstvo« posveča 
nemški špionaži, Hostnik med nemške vohune šteje francoske anarhiste, 
ruske nihiliste, bolgarske liberalce in nazadnje vse, ki imajo kakršne koli 
zveze z Vatikanom in s črno internacionalo.53 
Glavno zlo je bismarckovska Nemčija. Skozi vse Hostnikove članke 
se kot rdeča nit vije sovraštvo do nje, zakaj Nemčija je glavna "sovraž­
nica Rusije in slovanstva. V enem izmed svojih prvih dopisov pod na­
slovom »Bodoča vojna med Rusijo in Nemčijo« piše Hostnik o neizbež­
nem vojnem spopadu med Rusijo in Nemčijo, ta spopad pa bo pomenil 
> borbo na življenje in smrt Slovanstva z G er manstvom«. 
Nemčija je potolkla Francijo, zdaj pa je njena glavna sovražnica postala 
Rusija. Za boj z njo se Nemčija militarizira. Nemci mislijo, da bodo uni-
48 SN 22. V. (št. 116) 1886. 
49 SN 8. IV. (št. 79) 1886. 
50 SN 6. VIII. (št. 177) 1887. 
51 SN 29. X. (št. 247) 1887. 
52 SN 14. IV. (št. 83) 1887. 
53 SN 3. in 4. VI. (št. 124 in 125) 1887. 
273 
čili Rusijo z enim mahom. Ako se nemškemu militarizmu »posreči zada­
viti Rusijo, bode mu igrača, držati druge slovanske narode v rokah in 
topiti jih, drugega za drugim, v germanskem morji«. Prav zato »bode " 
cilj Rusije v tej vojni uničiti germanski militarizem! Takrat se začne 
čas, ko bo Slavjan, naj živi, kjer hoče, gospodar v svojej hiši, na 
svojej zemlji!«54 
Na ta način je od Rusije, od njenih uspehov v boju z Nemčijo od­
visna prihodnost vsega slovanstva. »Rusija je, kot nezavisna, mogočna 
slovanska država, ki šteje v sedanjem času okolu sto milijonov držav­
ljanov, prirodna stena, ki ohranjuje Slovanstvo pred nasilstvoim Ger-
manstva. Čim mogočneje bode Rusija, tem težje bode držati na uzdi nje­
ne rodne brate.«55 Rusija je steber slovanstva, njegova naravna mati. 
A tudi Rusiji je nujna podpora Slovanov. »Kakor imajo Slovani nrav­
stveno silo v Rusiji, samostojnej, veliki i mogočej slovanske j državi, tako 
ima tudi Rusija velik del svoje sile v sočuvstviji avstrijskih Slovanov.«56 
Prav zato, ker je Rusija glavna opora slovanstva, so vsi, ki nasto­
pajo'proti njej, sovražni Slovanom.. Tako so sovražniki Slovanov srbski 
kralj Milan in njegov minister Garašanin in glava bolgarske vlade Stam-
bulov. Oni so izvajalci nemške politike. »Sofijski pustolovci so samo 
orodje pustolovne srednjeevropske politike... Vse, kar se dela zdaj v 
nešrečnej Bolgariji, je delo teutonskih duš.«57 
Poljska s .svojimi neprestanimi nastopi proti Rusiji tudi ne vzbuja 
Hostnikovih simpatij. V svojih člankih o ruski Poljski poudarja, da polj­
ski narod ni enoten. Deli se na »šlahto, katere se drže politikujoči ksedzi 
[= duhovniki], in na prosti narod«, ki ga šlahta imenuje »bydlo tj. živi­
na«. V Rusiji vlada ne pusti poljskemu plemstvu tako tlačiti ljudstva, 
kakor to dela v avstrijski Galiciji.58 »Treba je dobro razločevati polj­
ski narod od poljskih grofov in knezov in njihovih zaveznikov — 
poljskih svečenikov, ki so fanatični sovražniki vsega nepoljskeg a.«59 
Šlahta ne bo rešila poljskega naroda. »Kakor je nekdaj samostalno 
poljsko kraljestvo poginilo od razvrata in mehkužnosti poljske ,šlahte', 
tako grozi pogibelj i poljskej narodnosti od ,šlahte\« Ko poudarja, da so 
revolucionarni nastopi delo poljske šlahte, sovražne ljudstvu, ne more 
v celoti opravičiti ruske politike na Poljskem. Zato mimogrede pripo­
minja, da se s poljskim vprašanjem v Rusiji ukvarjajo Nemci, uradniki 
v ruski službi — Berg, Kotzebue idr.60 Nacionalno zatiranje Poljske za 
Hostnika sploh ni več na programu. Tudi to ni naključje. Končna vtopi-
tev slovanskih narodov v Rusiji je zanje edina pot, da se izmaknejo pri­
tisku germanizacije in ohranijo svoje slovansko bistvo. 
54 SN 3. in 5. IV. (št. 75 in 76) 1886. 
55 SN 5. VI. (št. 127) 1886. 
56 SN 3. X. (št. 224) 1887. 
57 SN 16. III. (št. 61) 1887. 
58 SN 30. IX. (št. 222) 1887. 
58 SN 23. VI. (št. 141) 1886. 
o» SN 14. IV. (št. 84) 1886. 
274 
Prvi korak za priključitev Slovanov k Rusiji je po Hostniku učenje 
ruskega jezika in seznanjanje z rusko kulturo. »Vi se učite jeziku,« je 
pisal, »kateri govori 80 mil. ljudij in ki ima tako bogato literaturo, 
da so Francozi poslednja leta pali na-njo in prestavljajo in si trgajo drug 
druzemu iz rok [dela] Turgenjeva, Dostojevskega, Pisemskega, Tolstega, 
Gončareva i drugih? Vaši zakleti vragi trosijo denarja in čas in se vozijo 
v Rusijo učit se, da bi — danes ali jutri utrgali se v Rusijo, kakor volk 
v ovčje stado, da bi pobili njo, da bi jo razdrobili, a potlej Vas!.Oni se 
uče po ruski iz sovraštva k Rusiji, k Slavjanstvu, učite se vi iz lju­
bezni. Uznavajte ruski jezik, rusko literaturo, ruske nravi, ruski narod! 
A prva pot k temu je — slovensko domoljubje in podpiranje slo­
venskih, ne po jeziku, no po duhu časopisov!«61 
In znova se v Hostnikovem domoljubju razodeva ista črta: ljubezen 
do domovine je pri njem neločljivo povezana z. ljubeznijo do Rusije. 
Hostnik je dobro poznal in ljubil rusko slovstvo in si je na vse načine 
prizadeval, da ga propagira na straneh SN. Julija 1886 je v SN priobčil 
nekrolog A. N. Ostrovskemu in v članku pisatelja imenoval »velikega 
ruskega dramatika, bleščečo zvezdo na literarnem nebu matuške Ru­
sije«. Pri Ostrovskem je Hostnika privlačevalo predvsem to, da je bil 
»v svojih umotvorih propovednik človekoljubja, zaščitnik človeškega do­
stojanstva in pravi narodni učitelj«.62 Februarja 1887 je Hostnik napisal 
dolg članek »Petdesetletnica smrti Puškina«. V Puškinu je videl »naj­
večjega slovanskega poeta, sina neizmerne imatuške Rusije«.63 Ko pripo*-
veduje o tem, kako se je Rusija spomnila Puškina, Hostnik poziva Slo­
vence: »Rojaki, kdor zmore... naj si kupi Puškina, naj on krasi vaše 
knjižnice, čitaj te ga, prevedite ga, učite se iz njega ljubiti to, kar je 
naše.«64 V svojih dopisih o ruskem življenju uporablja za ilustracijo pri­
mere iz del Turgenjeva (Na predvečer), Gogolja (Mrtve duše), Gribojè-
dova (Gorje pametnemu), Lermontova (Pesnikova smrt). Nekaj vrstic je 
posvetil Hostnik v SN spominu Borodina, znamenitega ruskega sklada­
telja in slovitega kemika. Kakor pri Ostrovskem so Hostnika pri Boro-
dinu privlačevale njegove visoke človeške lastnosti: dobrota, poštenost 
in nesebična pomoč revnim študentom.65 
Vendar je Hostnik menil, da učenje ruskega jezika za Slovane ni 
nujno potrebno samo zato, da se seznanijo z ruskim slovstvom in z Ru­
sijo. Slovani so dolžni, da napravijo ruščino za medsebojni občevalni 
jezik in se tako Nemci ne bodo mogli smejati dejstvu, da je »občeslav-
janski jezik« nemščina. »Kulturni naš jezik naj bo ruski,« ker 
»vseh slovanskih narečij vsakdo ne more posebe znati.« Hostnik celo 
predlaga, naj bi slovenski pisatelji pisali v ruščini. To ne nasprotuje 
domoljubju vsakega posameznega slovanskega naroda: Gogolj je bil Ma-
81 SN 25. VIII. (št. 193) 1886. 
»2 SN 2. VII. (št. 147) 1886. 
63 SN 10. H. (št. 32) 1887. 
64 SN 23. II. (št. 43) 1887. 
es SN 17. III. (št. 62) 1887. 
275 
lorus iai je zelo močno ljubil Ukrajino, pa je vendar pisal po rusko, enako 
tudi zgodovinar Kostomarov.60 
Kljub trdnemu prepričanju, da morajo vsi Slovani neizogibno spre­
jeti ruski jezik, je Hostnik istočasno mislil, da v tej stvari naglica ni na 
mestu. In ko so Sovremenije Izvestija napisala: »prvi korak (k zbližanju 
Slovanov) naj bi bilo zjedinjenje vseh slovanskih azbuk« 
(mišljena je bila cirilica), je Hostnik, ki je sicer podpiral, to mnenje, 
vendar štel za nujno dodati, da v »današnjem času splošnega svobodo-
ljubja« ni mogoče zahtevati od Slovencev, da bi sprejeli cirilico, kar je. 
gornji predlog v bistvu vseboval.67 
Naslonitev na Rusijo, sprejem ene pisave in — v Zadnji posledici — 
sprejem enega jezika s strani Slovanov, vse to so bili za Slovane načini, 
kako bi se rešili, da jih ne bi požrli.Nemci. Poleg tega je Hostnik, tako 
kakor drugi pristaši vseslovanske ideje, štel za enega glavnih načinov, 
kako ohraniti svojo narodnost, to, da Slovani sprejmejo.ciril-metodijsko 
cerkev, ta pa naj bi bila imela dvoje glavnih' potez: služila naj bi ko­
ristita slovanstva, to se pravi, da naj bi bila neodvisna od Rima, in njen 
bogoslužni jezik naj bi bil slovanski jezik. 
Hostnik sicer teh pozicij v katoliški Sloveniji ni zagovarjal odkrito, 
vendar je izražal svoje nazore zadosti prozorno. Predvsem je poudarjal, 
da »vera nikomur ne pomaga ljubiti svoj narod... Ona nas zedinja z 
Bogom«. Primer takega indiferentnega odnosa nacionalne zavesti do 
vere vidimo lahko pri evangeličanu Palackem, ki imu je 'katoliški češki 
narod dal ime oče naroda. Isto je najti tudi pri Slovakih: najbolj vneti, 
njihovi domoljubi so bili evangeličani.68 
S tezo, da vera in nacionalnost nista med seboj pogojena, temveč 
obstajata neodvisno druga od druge, je Hostnik udaril po glavni ideji 
slovenskih klerikalcev, obseženi v trditvi, da je osnovna nacionalna po­
teza Slovencev njihova pripadnost h katolištvu. Ko je spraševal slovenske 
katoličane, čemu si želijo prestopa Bolgarov v katolištvo, je Hostnik 
dostavljal: »Kaj ima Slovenstvo od tega? Ali Nemci, Madjari neso 
katoliki? ... Kaj ima ,sveti oče' od njih?« In dalje: »Ne mešajte fana­
tizma z vero in licemerstva s pobožnostjo.«69 V nasprotju s kle­
rikalci je štel Hostnik pri narodu za glavno ne njegovo pripadnost tej 
ali oni cerkvi, ampak jezik, nacionalno opredeljenost. Vsi, katoličani in 
pravoslavni, se morajo združiti, v ljubezni do svoje skupne matere Slave. 
Ko poudarja svojo versko strpnost, Hostnik mimogrede kaže na to, kako 
se katoliški Rim sporazumeva z luterancem Bismarckom isti. čas, ko ver­
nim katoličanom, Slovencem in Čehom, ne dovoli uvedbe slovenskega 
bogoslužja.70 
66 SN 27. IX. (št. 246) 1887. 
67 SN 14. IV. (št. 83) 1887. 
68 SN 1. X. (št. 223) 1887. 
69 SN 25. X. (št. 244) 1886. 
70 SN 3. X. (št. 224) 1887. — Hostnikov nastop proti katoliški cerkvi je 
izzval besno reakcijo slovenskih klerikalcev. Njihovo glavno glasilo Slovenec 
je objavilo vrsto člankov Josipa Mama 18. VII. (št. 160), 6. IX. (št. 202), 7. IX. 
276 
Vse evropske države presoja Hostnik iz zornega kota njihovega od­
nosa do Rusije, iz zornega kota možnosti, kako bi jih izkoristil proti Nem­
čiji. Franciji, ki sovraži vse nemško, izraža svojo naklonjenost.71 Angliji, 
intrigirajoči proti Rusiji, izraža svoje odklanjanje.72 Odnos do Avstrije 
je nekoliko bolj zapleten. V svojih člankih jo Hostnik vabi v družbo z 
Rusijo, poudarjajoč: »Ko beli dan je jasno, da bi vojna Avstrije z Rusijo 
utegnila biti usodna.«73 
Tako torej Hostnik na vse, zunanjo politiko različnih držav in na­
cionalna gibanja, gleda iz zornega kota večnega boja slovanstva z ger-
manstvom. Vse najgrše je povezano z germanstvom, vse najboljše s slo-
vanstvom. Prav zato Hostnik noče priznavati, da se zunanja politika 
Rusije ne razlikuje v svojem bistvu od politike Nemčije — tako ena 
kakor druga država mislita na razširitev svojih meja na račun slabot-
nejših narodov. In če poskuse Nemcev, da bi asimilirali slovenske na­
rode, ocenjuje Hostnik kot barbarske in protinaravne, pa glede položaja 
Nemcev v ruskih-baltiških deželah izraža upanje, da »pojde ruska vlada 
dalje ... po modrem potu obrusenj a [porusenja] tega velikonemškega 
gnezda.«74 Tudi politika Rusije v Aziji se mu riše v rožnatih barvah. Od­
nos Rusije do krajevnega prebivalstva ni tak kakor odnos Nemčije ali 
Anglije. Rusija nastopa v Aziji »z lučjo prave človekoljubne kulture«: 
tam gradi železnice in šole, trguje tako, da je obema stranema ugodno.75 
Hostnik v celoti opravičuje politiko zatiranja drugih narodov, kakor 
jo izvaja carizem, prav zato, ker ga zanima samó slovansko vprašanje. 
»Slovani smo, a drugo vse, kakor kdo sam hoče,«76 v tem stavku je 
vsebovan ves Hostnik osemdesetih let XIX. stoletja. 
Take vrste publicistična dejavnost pa v avstrijskih deželah ni mogla 
dolgo trajati. 
Zaradi Hostnikovih člankov sta bili dvakrat zaplenjeni posamezni 
številki SN (št. 268 z dne 23. novembra in št. 278 z dne 4. dec. 1886).77 
Končni udarec pa je to publicistiko zadel približno čez leto dni. Jeseni 
1887 je avstrijski cesar Franc Jožef očital slovenskemu poslancu v du­
najskem parlamentu dr. Poklukarju rusofilstvo slovenskih časnikov. Ta 
izjava je bila objavljena v časnikih. Ljubljanski škof Missia je izkoristil 
očitno cesarjevo popustljivost in izdal 26. novembra 1887 pismo, ki so 
ga podpisali vsi škofje goriške nadškof i je. Pismo je bilo naperjeno proti 
SN in drugim liberalnim listom ter proti njihovim protikatoliškim in 
(št. 203) in 28. X. (št. 246) 1887. V njih je poudarjal, da je katolicizem rešil 
Slovencem njihovo nacionalnost in jim zato slovansko bogoslužje ni potrebno. 
»Ali smo še v Avstriji?« je vzklikal Marn v članku dne 6. IX. (št. 202) 1887. 
»Ali morda že ruski kozak straži na ljubljanskem gradu, ali že ruski rubelj 
žvenketa po našem mestu?« — Gl. I. Prijatelj, tukaj op. 28, str. 278, 279. 
71 SN 14. V. (št. 109) 1887; 29. III. (št. 70) 1887; 5. VIII. (št. 176) 1886. 
72 SN 25. X. (št. 244) 1886. 
73 Gl. op. 72. 
74 SN 2. III. (št. 49) 1887. 
. 75 SN 3. III. (št. 50) 1887. 
76 9. VI. (št. 130) 1886. 
77 D. Kermavner, op. 29, str. 376. 
277 
protiavstrijskiim tendencam. Vsem duhovnikom je strogo prepovedovalo 
takó časnike naročati kakor v njih sodelovati. Dne 18. dec. so na skupščini 
delničarjev Narodne tiskarne, ki je izdajala SN, ustanovili nadzorovalni 
svet, da bi pazil na delo uredništva. Zadnji članek Hostnika v SN je bil 
objavljen v, št. 256 dne 10. novembra 1887. 
Ivan Prijatelj ocenjuje na splošno dejavnost D. Hostnika v SN kot 
negativno za nadaljnji razvoj slovenskega liberalizma: »Krutorogov je 
vrgel v Slovenskem narodu usodno bombo... Takrat se je dvignil Missia 
iz svojega zatišja in zamahnil z mogočno svojo roko ne samo po .sloven­
skih rusofilskih fantastih, ampak po slovenskem liberalizmu sploh.«78 
Po dogodkih jeseni 1887 je v resnici postal položaj liberalcev težji, 
saj so jim lahko prilepljali etiketo ruskih agentov, a tudi cenzura je 
postala za liberalni tisk mnogo strožja. Težko nam je soditi o pomenu 
Hostnikove publicistične dejavnosti za slovensko liberalno gibanje, ker 
se nismo ukvarjali s preučevanjem slovenskega družbenega razvoja v 
osemdesetih letih XIX. stoletja. Vendar smemo izraziti svojo domnevo, 
da Hostnikov boj s katoliškim mračnjaštvom in seznanjanje slovenskih 
"bralcev z rusko stvarnostjo, zlasti z ruskim slovstvom, pač nista imela 
za Slovence samo negativnega pomena. Mogoče da Hostnikova publici­
stična dejavnost v SN potrebuje še bolj mnogostranske ocene. 
V ruskem slavjanofilskem tisku so dopise Krutorogova v Sloveniji 
cenili zelo visoko. Tako je bil v listu Известил С-Петербурского слав-
кнского благотворителБного обтества v št. 7.-8. leta 1886 priobčen 
članek, ki ga je podpisal N. Š., »Iz slovenskega tiska in življenja« [Из 
словенскои печати и жизни], V njem je bila zabeležena široka dejav­
nost SN za seznanjanje bralcev z deli Tolstoja, Puškina, Lermontova, 
Turgenjeva, posebno pa zaznamovano dopisovanje Krutorogova:79 »Do­
pisnik vestno in dovolj pogosto objavlja svoje članke o Rusiji. .. Skrbno 
piše o vsem, kar more zanimati Slovana v Rusiji, in piše očitno z željo, 
da bi nudil vso mogočo pomoč slovanstvu in pokazal-na pomen Rusije 
v njem.« V naslednji številki lista isti Š. podčrtuje Hostnikovo navduše­
nje nad zmanjšanjem dohodkov carske rodbine in ga hvali:80 »Ali ni res. 
da more tako govoriti samo ruski človek, in ali ni naravno, da plemenito 
srce Slovenca ne more videti v Rusiji tuje dežele.« Nadalje N. Š. navaja 
obširen citat iz Hostnikovega članka, kjer poziva Slovence, da se učijo 
ruščine. 
78 I. Prijatelj, op. 28, str. 279, 280. 
79 Корресподент добросовестно и ДОВОЛБНО часто дает свои статки из 
России... Он добросовестно пишет o всем, что может интересоватв слав-
ннина на Руси и пишет очевидно с желанием принести посилБнуго полљзу 
Славинству и указатв на значение среди него России („Известил С-Петер-
бургского славлнского благотворителБНОго обшества", 1886, št. 7-8, str. 348). 
80 He правда ли, что так может новоритв ТОЛБКО русскии человек и 
немудрено, что длн благородного сердца словенца Россил не может ка-
затБси чужога странои („Известии ...", 1886, št. 9, str. 412). 
N. Š. je gotovo N. V. Sljakov, filolog, sotrudnik lista Russkdj filologičeskij 
Vestnik. V predgovoru Slovensko-ruskega slovarja se Hostnik med drugimi za­
hvaljuje tudi Sljakovu za dragocena opozorila. 
278 
Še preden so se Hostniku zaprle strani SN, je začel objavljati vrsto 
dopisov pod naslovom Pisma o Slovencih (Пивсма o словенцах) v listu 
Известил С-Петербурского славннского благотворителвного обшества. 
V njih je seznanjal ruske bralce s položajem v slovenskih deželah in si 
prizadeval zbuditi v njih zanimanje za Slovence. V prvem dopisu je go­
voril o ponemčevalni politiki avstrijske vlade v slovenskih deželah. Pri 
tem je poudarjal, da se slovenski položaj dejansko ni spreminjal ne pod 
liberalnimi ne pod konservativnimi kabineti. Slovenci so vredni večjega 
zanimanja, kakor jim ga posvečajo Rusi.81 »Njegova [tj. slovenskega na­
roda — I. C] ljubezen do Rusije-je stalna; vsi Slovenci iniajo' enako 
iskren odnos do ideje slovanske vzajemnosti in enako ljubijo svoje slo­
vanske brate in mogoče nobena slovanska narodnost ni tako močno pre­
pričana o tem, da pomeni Rusija našo edino moralno oporo... Zavest, 
da ruska družba z razumevanjem spremlja nacionalni boj svojih bratov 
istega rodu v Avstriji, bi jim dalo mnogo moralne -moči.« 
Dopisi leta 1888 nosijo že nekoliko drugačen značaj — polemični so. 
To je Hostnikov odgovor na napade, ki jih je doživel SN zaradi njegovih 
člankov in zaradi člankov njegovega prijatelja F. Podgomika. Ko pri­
poveduje o pogovoru Franca- Jožefa s Poklukarjem, Hostnik pripominja, 
da so cesarjevi očitki Slovence razdražiii.82 »Samo ljudje z nečistjo vestjo 
vidijo lahko nekakšno nevarnost v takih malenkostih, kakor so dopisi 
nekega Krutorogova iz Rusije... Niso članki povzročili preganjanja, 
temveč je preganjanje povzročilo rusofilske članke.« V teh dopisih je 
Hostniku bila dana možnost, da odkrito pove svoje mnenje o avstrijski 
monarhiji in njeni zunanji politiki.83 Avstrija misli na vojno z Rusijo, 
»pri čemer se ne zanaša na hrabrost svojih vojsk, ki jih je vsak premagal, 
če se mu je le ponudila priložnost; Avstrija predstavlja zgolj kup pod-
ložnikov, ki si jih je nabrala z različnimi porokami, in se zanaša na gozd 
nemških bajonetov«. 
Hostnik ostro napada klerikalce: pastirsko pismo goriških škofov in 
škofa Kahna, ki je izrekel najstrožji ukoir celovškim bogoslovcem, ko so 
hoteli položiti lovorov venec na Einspielerjev grob.84 Urednika klerikal-
81 Ero (т. e. словенского народа — И. Ч.) лгобовБ к России неизменна; 
все словенци одинаково искренне относлтсл к идее славлнскои взаим-
ности, одинаково лгоблт своих славлнских братвев, и, может 6BITB НИ одна 
славлнскал народностБ так крепко не убеждена в том, что Россил наша 
единственнал нравственнал опора... Сознание, что русское обшество от-
носитсл co вниманием к националвнои борвбе своих единоплеменников в 
Австрии, придало 6Б1 ИМ много нравственнои СИЛБ1 („Известил..." 1887. 
št". 10, 494, 495). 
82 ТОЛБКО ЛК1ДИ с нечистои совестБкз могут видетв какукхго опасноств 
в таких мелочах, как корреспонденции какого-то Круторогова из России... 
He статБИ причина гоненилм, a гоненил причина руссофилБским статвлм 
(„Известил ..." 1888, št. 1,' 38, 39). 
83 ... ПолагалсБ при зтом не на храбростБ своих воиск — их ведв бил, 
Y кого толвко указвшалсл досуг, и Австрил представллет из себл ТОЛБКО 
кучу разнБ1х приданв1х, полученнБ1х за разнвши невестами, — но полагалсБ 
на вдетину германских IIITBIKOB („Известил ...", 1888, št. 2, str. 61). 
84 „Известил .. .*', 1888, št. 3, str. 129—131. 
279 
nega Slovenca Kluna imenuje slovenskega renegata.85 »Zdaj je kanonik 
ljubljanske stolne cerkve! In kako je za to hvaležen oblasti! Ko bi bilo 
mogoče, bi že zdavnaj zlezel iz kože za grofa Taaffeja!« S posebno 
trpkostjo je pisal Hostnik o tistih slovenskih liberalcih, ki so skupno 
z vladnimi krogi začeli napadati rusofile. Tako je Josip Vošnjak raz­
trosil govorice, kako da Podgomik dobiva denar iz Rusije s posredova­
njem Krutorogova.86 Slovenski študenti se bojijo brezplačno sprejemati 
Podgomikov časopis Slovanski svet.87 »Le kaj more biti vzrok temu hlap­
čevstvu Slovencev?« vzklika Hostnik. »Vzrok je zelo preprost: slovenski 
narod je reven in vsa inteligenca je tako ali drugače odvisna od vlade.« 
Enako je s slovenskimi poslanci — v besedah nastopajo proti Taaffejevi 
politiki, dejansko pa glasujejoza njegovo ministrstvo.88 »Slovenci smo s 
svojimi nacionalnimi zahtevami na ledišču, zato ker so naši predstavniki 
ljudje iz voska in iz njih prekanjenci delajo poljubne figure.« Za vodi­
telja slovenskih poslancev po pravici štejejo F. Šukljeta, ki s srcem in 
pametjo služi avstrijski vladi. Slovenski domoljubi se delijo na tri kate­
gorije. Prvi so tisti, ki.so svoje dobili (to so slovenski poslanci), drugi 
so tisti, ki čakajo (čakajo, da bi dobili tople državne službe), tretji pa so 
obupujoči. Obupujočim veljajo vse Hostnikove simpatije:89 »Maludušneži 
upajo na končno zmago slavjanstva,. na obče razširjenje ruskega jezika, 
na uvedbo ciril-metodijskega bogoslužja; toda vse to se mora izpolniti 
samo od sebe.« 
Z žalostjo gleda Hostnik na zatišje v slovenskem nacionalnem giba­
nju:90 »Kje so tabori, kje zedinjena Slovenije, kje navdušene sodbe o 
vsem ruskem, kar se tiče slovanstva!« Slovenci imajo izbirati: ali slovan-. 
stvo ali pogin.91 »Ostaja eno saimo upanje, da bo narod navsezadnje spo­
znal, da zaupa tistemu, ki zaupanja ni vreden! Če se to ne zgodi, potem 
Slovenci ne pojdejo saimo v Berlin, ampak kamorkoli.« 
85 HbiHe OH каноник лшбллнского кафедралБного собора! Ho за то уж 
как он благодарен правителБству! БудБ возможно, он давно вв1лез 6Б1 ИЗ 
кожи за графа Таафе! („Известил...", 1888, št. 2, str. 61). 
т P tem nadrobneje gl. niže. 
87 Какаи же может ÖBITL причина зтому холопству словенцев? — вос-
клицает Хостник. — Причина весвма простал: словенцБ1 народ беднБш, и 
всл интеллигенцил так или иначе находитвсл в зависимости от правителБ-
ства („Известил\ ..", 1888, št. 3, str. 132). 
88 MBI же, словенцБ!, с нашими националБНБши требованилми стоим 
на точке замерзанил, потому что наши представители народ восковои, из 
которого ловкачи делагот лгобвш фигурБ1 („Известил..."; 1888, št 6-7, 
str. 303). 
89 УнБ1ЛБ1е надекзтсл на окончателБнуго победду славлнства, на все-
обвдее распространение русского лзБпса, на введение кирилло-мефодиев-
ского богослуженил; но все зто должно прозоити само собого („Изве-
стил...", 1888, št. 11-12, str. 581). 
90 Где таборБ1, где соединеннал Словенил, где восторженнБ1е ОТЗБШБ1 
o всем русском, посколБку оно касаетсл славлнства („Известил...", 1888, 
št. 6-7, str. 305). 
91 Останетсл онда надежда, что народ в конце концов увидит, что 
доверлетсл тому, которБШ не стоит доверил! Есди же зтого не случитсл, 
то словенцм поидут не ТОЛБКО В Берлин, но куда угодно („Известил...", 
1888; št, 6-7, str. 305). 
280 
Hostnikovi dopisi v ruskem listu izražajo njegovo razpoloženje po 
obsodbi SN s strani avstrijske vlade: njegovo sovraštvo do avstrijske 
vlade, do klerikalcev in do oportunistov v slovenskih liberalnih krogih. 
Hkrati je čutiti v tem žalost ob preteklih junaških dneh slovenskega 
liberalizma, ko so pod geslom Zedinjene Slovenije slovenski liberalci 
zediniM na taborih množice slovenskega ljudstva. Nova oblika sloven­
skega liberalizma, ki išče kompromisov in slepo pobira stopinje za kleri­
kalci, ne zadovoljuje Hostnika in izziva njegov ostri protest. 
Obravnavani ruski časnik je tista leta urejeval sloviti ruski slavist 
in slavjanòfil V. I. Laimanski. Hostnik si je z njim dopisoval. »Kar se 
tiče prevajanja slovenskih novel in povesti v ruščino, bi jaz svetoval 
dela Jurčiča, ki zavzema doslej prvo onesto v slovenski beletristiM,« 
rnu je pisal Hostnik septembra 1887. »Dalje priporočam dela Tavčarja 
in Kersnika... V Jurčičevih delih nastopajoče osebe so vzete iz ljudstva; 
Jurčič je bil sam sin revnega ,ktmeta' [slovensko besedo uporablja Hostnik 
v ruskem izvirniku] in osebe, ki nastopajo v Jurčičevih romanih in po­
vestih, so zvesti portreti iz slovenskega ljudstva... Ne morem tudi za-
molčati Levstikove povesti, ki je bila pod naslovom Martin Krpan ob­
javljena v Glasniku 1858. Martina Krpana sem prevedel v ruščino.«92 
V istem pismu je Hostnik pripomnil: »O Izvestijah si dovoljujem reči, 
da se zadnji čas ne ukvarjajo toliko s Slovenci in Hrvati kakor prej, 
ko je ta oddelek vodil g. Šlakov. Slovenci sami pripominjajo, da zadnje 
čase o njih Izvestija pišejo ,malo in medlo', kakor mi piše g. Hribar.« 
Kmalu po tsm92a pismu so se v Izvestijah pojavili Hostnikovi dopisi pod 
skupnim naslovom Pisma o Slovencih (Пивсма o словенцах). 
Hostnikovo dopisovanje z Laimanskim je imelo prijateljski značaj. 
V pismih Lamanskemu je Hostnik odkrito izpovedoval svoje poglede na 
Rusijo, na Slovence in na tiste slovenske izselnike, ki so prišli v Rusijo 
kot profesorji latinskega in grškega jezika po razglasu prosvetnega mini­
strstva. V tem pogledu je posebno zanimivo pismo z dne 16. aprila 1888:93 
»Da sem. se sprijaznil z Avstrijo, ni nič res. Jaz Avstrijo sovražim iz vse 
svoje duše in iz vse svoje misli. To je stara, predrzna baba z vsemi na­
vadami stare device, ki bi jo bilo treba že zdavnaj v zgodovini ,dati 
92 ОтносителБно переводов на русскио ЛЗБЖ словенских новелл и рас-
сказов, л посоветовал 6Б1 сочиненил КЗрчича, которвш до сих nop занимает 
первое место в словенскои беллетристике... Затем л рекомендуго сочине-
нил Тавчара и Керсника... Деиствукицие лица в произведенилх НЗрчича 
ВЗИТБ1 из народа; ГОрчич сам 6BIA СБШ бедного „кмета" и лица, ввгступа-
кнцие в романах и рассказах КЈрчича, вернне портретБ1 из словенского 
народа... He могу умолчатБ еш-е °б одном рассказе Левстика, которвш 
подзаглавием „Мартин Керпан" полвилси в „Гласнике" 1858 г.... „Мартин 
Керпан" мнок) переведен на русскии лзик (Arhiv Akademije nàuk SSSR, 
Hostnikova pisma Lamanskemu). 
95a Относителвно „Известии" л себе ПОЗВОЛЈПО сказатв, что в последнее 
времл они не так занимаготсл словенцами и хорватами, как прежде, когда 
зтим отделом заведБшал г. Шллков, Словенцв1 сами замечагот, что в по-
следнее времл o них „Известил" пишут „мало и влло", как гаппет 
мне r. Хрибар (Arhiv Akademije nauk SSSR, Hostnikova pisma Lamanskemu). 
93 Hostnikova pisma Lamanskemu, Arhiv Akademije nauk SSSR. 
19 Zgodovinski časopis 281 
ad akta'. Zavrgel sem jo iz iskrenega sovraštva, čeprav sem imel službo 
v uredništvu Vaterlanda... Ljubim Rusijo, ljubim tudi mužika, s katerim 
se pogovarjam na vasi, ljubim vse, kar je ljubezni vredno. Da bi se bolje 
seznami z Rusijo, sem pred dvema letoma o velikih počitnicah sedel na 
konja in se s 16. konjeniško baterijo utaboril pri Cugujevu in pri Poltavi. 
Ne ,spadam med tiste Cehe in Slovence, ki jih je Tolstoj navlekel iz 
Avstrije s posredovanjem protopopa Rajevskega. Ne mislim se vrniti 
v Avstrijo in za na pot ne zbiram denarja kakor ,naši bratje.« Pozneje, 
oktobra 1888, se je Hostnik izrazil o profesorjih Slovanih še ostreje: 
»Njih ni vleklo v Rusijo srce, ampak življenje; zdaj odlično pijejo vodko, 
kolnejo po rusko in učijo latinščino, domovina pa jim je tako potrebna 
ko psu peta noga.« Očitno je Hostniku, ko je pisal te besede, stala pred 
očmi podoba njegovega rojaka J. Brezovarja, ki je lagodno opravljal svojo 
službo v Kursku in se malo brigal za življenje Slovencev. 
Sodelovanje z Lamanskim je pripravljalo Hostniku resnično 'veselje. 
Vendar je trajalo kratek čas. V 9., 11. in 12. številki leta 1887 svojega 
lista je Lamanski priobčil ciklus člankov, v katerih je pisal o neizogibnih 
notranjih spremembah v Rusiji v liberalnem duhu kot pogoju za uspeš­
no zunanjo politiko (v vzhodnem in slovanskem vprašanju). Glede pri­
hodnosti avstrijskih Slovanov, posebno Čehov in Slovencev, se je Laman­
ski izražal) pesimistično. Mnogo časnikov je polemiziralo s članki Laman-
skega. Listi se niso sramovali tudi ponarejanja: tako je list Денв natisnil 
neki članek, kakor da bi bil poslan iz Ljubljane; člankar je obsojal po­
glede Lamanskega.94 Članek je izrabil Hostnikove dopise, vendar je bil 
njihov smisel popačen. Lamanski je ob tem napisal pismo Martinu Matve-
jevdču, Hostnik pa je odgovoril Lamanskemai: »Vaše pismo me je zelo 
presenetilo. Ker vidim v Vas .poosebljenje tiste Meje, s katero jaz živim 
in diham od tistihmal, ko sem se zavedel, da sem Slovan,-Vas osebno 
globoko cenim in iz srca ljubim, tako kakor ljubim svoje ljudstvo. Zato 
hitim odgovoriti, da Vas prepričam, da jaz v Dnevu nisem pisal ničesar 
ne proti Vašemu članku ne zanj ... Svoj članek sem brali svojemu pri­
jatelju polkovniku Jermolajevu, in ko je prišel Vaš članek in sva ga brala 
mi je rekel: ,To pomeni, da ima tudi Lamanski prav tak mračen pogled 
kakor Vi.' Ne mračen, temveč resničen, razlika je samo v tem, da je 
Vaš članek bolj akademski, jaz pa razen tega vidim, da so pri Slovencih 
prišle na vrh vse pokveke', kakor pravi neprecenljivi Sčedrm. Edino, 
kar mislim, da ni povsem resnično, je to, da Slovenci po suženjsko hlap-
čujemo Nemcem in Italijanom. Kaj moremo! Pri njih je moč, nas pa je — 
peščica!«95 Tako ujemanje z Lamanskim v ocenjevanju Slovencev pri Host-
94 G. op. 93. 
»s Ваше ПИСБМО мени оченБ поразило, вид* в Bac олицетворение тои 
идеи которокЈ л живу и дишу с тех nop, как и сознаго себл славннином, 
и Bac лично глубоко уважаго и искренне лгоблго, как лмблго народ свои. 
Позтомго спешу ответитБ Вам, чтобв1 Вн убедилисБ, что и не писал в „Дне 
ничего ни против Вашеи статви, ни за нее... Moro статвго % читал моему 
APvrv полковнику Ермолаеву, и когда получиласБ Ваша и мн ее читали, 
то он мене сказал: „Значит и y Ламанского такои же мрачнни взглид, как 
282 
niku tisti čas ni bilo naključje. Pogojeno je bilo v Hostnikovem občem 
razpoloženju po napadih na SN zaradi njegovih člankov in po spremembi 
obče politične smeri SN kot posledici napadov. Zanimivo, da .je tako 
razpoloženje bilo značilno v tistem času tudi pri nekaterih drugih sloven­
skih političnih osebnostih. V pismu-iz leta 1888 je Hostnik pripomnil: 
»Zvedel sem od g. Hribarja, da je v Vašem članku mnogo resnice.« 
Pozneje je navedel Lamanskemu Podgornikovo mnenje: »V Slovanskem 
svetu ste gotovo brali o Vašem oblajanem članku. Podgoirnik mi je tedaj 
pisal, da ste povedali samo resnico.« Zanimivo pa je> da kljub soglašanju 
z osnovnimi trditvami Lamanskega v njegovem članku Hostnik ni izgub­
ljal optimizma. »Prej ali pozneje bomo zmagali, jaz sem o tem prepričan; 
na naši strani so vse -čiste glave.« 
Članki Lamanskega so izzvali ogorčenje velikega dela členov Slav-
janskega dobrodelnega društva, pa tudi v vrstah slovanskih, predvsem 
čeških osebnosti. Lamanski je moral oditi iz uredništva Izvestij. Hostnika 
je težko prizadel odhod Lamanskega:96 »Ko sem zvedel, da ste odpove­
dali urejevanju Izvestij, me je obšla strašna žalost. Mislil sem si: Če ste 
Vi zamahnili z roko, potem bi bili morali mi navadni vojaki že zdavnaj 
položiti orožje. Če ste Vi, ko poznate in razumete slovanstvo bolj od vseh 
sodobnih slovanskih činiteljev, razočarani glede njegovih življenjskih 
moči, potem nimamo čakati boljše prihodnosti.« Novo uredništvo v osebi 
Koimarova, ki je zamenjal Lamanskega, je predlagalo Hostniku, da na­
dalje sodeluje pri Izvestjih. »Pisal sem mu... da bi osebno* rad sodeloval, 
če .bodo Izvestja tudi v novi obliki zastopala duha in smer velespošto-
vanega Vladimira Ivanoviča.« Hostnikovo sodelovanje z Izvestji pa se 
ni uredilo. Napisal je zanje samo nekrolog dr. Valentinu Zamiku. 
Takó torej tudi v Izvestjih Hostnik ni sodeloval dolgo. 
V devetdesetih letih piše včasih Hostnik v Ljubljanski zvon in v 
tržaško Edinost in aktivno sodeluje vvseslovanskem Podgomikovem listu 
Slovanski svet. Tu objavlja članke kulturno^izobraževalnega značaja, 
posebej o ženskem vprašanju. Vendar vsa ta dejavnost ni več imela ta­
kega vpliva nä družbeno življenje Slovencev kakor njegovo sodelovanje 
v Slovenskem narodu. 
Ko ocenjujemo Hostnikovo ideologijo po njegovi publicistiki osem­
desetih let, je nujno podčrtati njeno protislovnost, ker so hkrati prisotne 
v njej progresivne in reakcionarne tendence. Po eni strani nastopa Host­
nik kot demokrat, ki stoji na strani ruskih zatiranih razredov, bojevnik 
za prerod najboljših tradicij slovenskega liberalizma in oster sovražnik 
katoliškega klerikalizma. Po drugi strani pa je zagovornik reakcionar-
и y Bac." He мрачнБш, но вернвш, ТОЛБКО разница та, что Ваша статвл 
более академическал, л же кроме того вижу, что y словенцев „вси мразв 
поввшолзла", как говорит бесцешши 1Цедрин. Единственно, что л не на-
хожу совсем верннм, то' зто что словенцБ1 рабски повинуштсл немцам и 
италБинцам. Что делатБ! Сила y них, a нас-то ГОРСТБ! (Arhiv Akademije 
nauk SSSR, Hostnikova pisma Lamanskemu). 
96 G. op. 93. . 
283 
nega carizma, oštro braneč reakcionarno rusko zunanjo in nacionalno 
politiko, pristaš pravoslavja, v katerem vidi ciril-tmetodijsko cerkev. 
Ti tendenci nista mogli dolga živeti skupaj — prej ali slej je morala 
ena pogoltniti drugo. 
* 
V osemdesetih in devetdesetih letih naveže Hostnik tesno poznanstvo 
in celò prijateljstvo z nekaterimi prebivalci Rylska. Njegov bližnji to­
variš je bil V. R. Dombrovski. Še leta 1881, ko je služboval v Boriso-
glebsku, je Hostnik pisal domačim: »Jaz sem vedno zdrav in' zadovoljen. 
Z direktorjem (tj. Dombrovskim — I. Č.) živim v isti hiši kakor pri 
svojcih; tudi kosim pri njih in otroci 'nie imajo strašno radi.« Pozneje, 
1. 1917, se je spominjal Dombrovskega kot organizatorja in prvega vodje 
moške iti ženske gimnazije v Rylsku ter kot ustanovitelja in organizatorja 
Društva za pomoč revnim učencem.97 V predgovoru k svojemu slovensko-
ruskemu besednjaku je med drugim izrazil priznanje za izkazano pomoč 
tudi svojemu gimnazijskemu vodstvu, tj. predvsem Dombrovskemu. 
V svojih spominih piše M. M. Hostnik o učitelju lepopisja in risanja 
S. V. Orlovu, ki se je mnogo prijatelju z njim in njegovo ženo. »Orlov 
je bdi sin mizarja, katerega posebna stroka je bilo izdelovanje okvirov 
za vse mogoče risbe. Okvire je postavljal v skladišče. Leta 1882, ko sem 
za razvedrilo odpotoval za božične praznike v Moskvo, sem živel v njihovi 
hišici na Ostroženki brez slehernih materialnih skrbi. Orlov je končal 
šolo ,Stroganova' in je dobil na rylski gimnaziji službo učitelja lepopisja 
in risanja. Kmalu smo ise spoprijateljili in se tikali.«88 
Med prve Hostnikove znance v Rylsku je spadal tudi zdravnik M. N. 
Bokit'ko, udeleženec rusko-turške vojne 1877-78 in osvobojenja Bolgarije. 
Pozneje, junija 1917, mu je Hostnik napisal nekrolog, v katerem je ome­
nil, da sta bila znanca 34 let [tj. od 1883]. »Med tovariši na obeh gimna­
zijah je Bokit'ko vedno užival odkrito spoštovanje in naklonjenost, učeča 
se mladina pa mu je izkazovala neomejeno ljubezen, kakršna je lastna 
samo mladim srcem.«99 [Bokit'ko je učil na gimnazijah higieno.] Bokit'ko 
je veljal' za enega izmed najimenitnejših ljudi mesta — leta 1910 je bil 
mestni župan. 
Bližji in dražji kakor odlični zdravnik Bokit'ko pa je bil Hostniku 
skromni javni delavec Fedor Vasiljevič Arbuzov, upravitelj rylske ženske 
cerkvene šole. Oktobra 1917 je Hostnik posvetil njegovemu spominu 
zelo topel in ganljiv članek. Z Arbuzovom se je seznanil leta 1882. Arbu­
zov, sin cerkovnika, je končal rylsko duhovsko semenišče in je bil od 1875 
"'„РМЛБСКИИ листок",13. X. / 26. X. (št. 36) 1917. 
98 Орлов бмл СБШОМ столлра, специалБностБ которого бБ1ла заготовка 
рам всевозможкшх рисунков. РамБ1 он поставллл в магазшш. В 1882 г., 
Когда si дли развлечении ездил на свлтки в Москву, л жил в их домике 
на Остоженке „на всем готовом". Орлов окончил Строгановское училшце 
и получил в РБ1ЛБСКОИ прогимназии место учители чистописанил и рисо-
ванил. МБ1 скоро с ним подружилисБ и 6Б1ЛИ на „ТБ1" („МОИ воспоминанил" 
М. М. Хостника). 
*"» РБ1ЛБСКИИ листок, 16. / 29. VI. in 19. VI. / 2. VII. 1917. 
284 
upravitelj mestne ženske cenkvehe šole, »ki ji je posvetil vso svojo dolgo, 
težko, gmotno slabo zagotovljeno pedagoško dejavnost«. Arbuzov je učil 
ruščino, aritmetiko in verouk in bil od 1883—1906 obenem tajnik Društva 
za pomoč revnim učencem. »Fedorja Vasiljeviča so odlikovale izjemna 
skromnost, srčna dobrota in značajska mehkoba ... Z vsemi je vedno živel 
v miru in slogi in nikoli ni imel sovražnikov.« Po Hostniikovih besedah 
je bil »v vseh smereh vzoren vzgojitelj prihodnjih mater,« skozi 44 let 
neprestano sejavec vsega »razumnega, dobrega, večnega«.100 
V rylski družbi ni imel Hostnik samo dobre prijatelje, ampak tudi 
somišljenike. Ö tem je zapisal v pismu uredništvu Izvestij decembra 1887: 
>Članke Lamanskega101 berejo tukaj vsi in, gredo iz rok v roke. Družba 
se za'Izvestja zanima. Ljudje občudujejo svobodno razkladanje misli o 
notranji politiki.« Eno izmed oseb, iki jih Izvestja zanimajo, Hostnik v 
pismu posebej omenja. To je bil poveljnik 16. konjeniške baterije polkov­
nik Fedor Jakovljevič Jermolajev [Ермолаев],102 ki je pozneje postal 
krstni boter Hostnikovi hčeri. Prav z njegovo baterijo je naredil Hostnik 
poleti 1886 potovanje v Čugujev in v Poltavo. Poleg Jermolajeva je. bil 
Hostniku idejno blizu tudi predavatelj Arhangelski (АрхангелБСКИ). Ko 
se je po odhodu iz uredništva Izvestij rodila v Lamanskem misel, da 
bi skupno s Pypinom in Majikovom izdajal časopis Живан старина, mu 
je Hostnik pisala »Polkovnik Jermolajev, predavatelj Arhangelski in jaz 
ostanemo večno vaši iskreni častilci in se razume naročniki.«103 
Izmed dobrih Hostnikovih znancev, ki niso živeli v Rylsku, je mogoče 
omeniti Ceha Ivana Vjačeslavoviča Netušila, rektorja harkovske univerze. 
Hostnikov sin Vladimir je osebno odpeljal Netušilu očetov dar: rusko-
slovenski in slovensko-ruski besednjak. Hostnik si je dopisovali z velikim 
filologom akademiikam A. I. Sobolevskim, slovitima slavistoma V. I. La-
manskim in I. S. Palmovom. Zanimanje za Hostnikova dela je kazal 
polkovnik ,N. N. Bahtin iz kadetskega zbora v Orlu, pesnik-prevajalec 
(psevdonim Novic), aktiven sodelavec Slavjanskih izvestij (tako so se v 
novem stoletju imenovala Izvestja Slavjanskega društva). V pismu Pal-
movu z dne 1. jan. 1902 Hostnik sporoča, da se je Bahtin obrnil nanj, 
da mu pomaga najti slovensko-ruski besednjak, in da mu je poslal svoj 
avtorski izvod. Leta 1904 je bila v Peterburgu izdana majhna knjižica 
Словинские noeTBi v Novičevih prevodih. En izvod je prevajavec poslal 
Martinu Matvejeviču s posvetilom: »Velespoštovanemu Martinu Matve-
jeviču od sestavljavca N. N. Bahtina.« Nedvomno je Hostnikov besednjak 
močno pomagal Bahtinu pri njegovem prevajanju slovenskih pesnikov. 
Hostnikov dom je bil na široko odprt za avstrijske emigrante v Rusiji. 
Po besedah Vladimira Martinoviča so nekateri izmed njih živeli v Host­
nikovi družini dalj časa. Hostnikova soseda Antonina NUriforovna Bryn-
ìoo prav tam, št. 36, 37. 
101 V teh člankih je Lamanski pisal o nujnosti notranjih sprememb v Rusiji, 
ker samo notranje spremembe bodo ustvarile pogoje za uspešno zunanjo po­
litiko (v vzhodnem in slovanskem vprašanju) (Известии, 1887, št. 9, str. 11—12). 
102 Arhiv Akademije nauk SSSR, f. 35, op. 3, d. 53, 1. 10. 
i*3 Arhiv Akademije nauk SSSR, i. 241, op. 1, d. 28, 1. 66. 
285 
ceva, ki živi še zdaj, je pripovedovala104 I. M. Korobovu: »K Hostniku so 
prihajali neki gospodje, ki se niso pogovarjali po rusko in se niso za­
drževali na ulicah. Kdo so bili ti ljudje, nobeden izmed članov Hostnikove 
družine ni razkladal. Gostje so si prizadevali, da bi bili neopazni. Kdaj 
so odšli, sosedje niso opazili. Na zunaj so bili kakor inoeemci.« 
Hostnik ni pretrgal zvez z domovino. Najbližji izmed njegovih tova­
rišev mu je bil Franc Podgornik, izdajatelj Slovanskega sveta (1888 do 
1899), v katerem je aktivno sodeloval tudi Hostnik. Časopis je imel vse-
slovansko smer: propagiral je sprejem ruskega jezika za slovstveni jezik 
s istrani Slovanov, prav takó organizacijo ciril-metodijske cerkve. Hostnik 
je imel o svojem prijatelju najvišje mnenje. V pismu založniški komisiji 
Slavjanskega društva je dne 19. j an. 1896 pisal o njem: »Podgornik je 
pravi Rimljan: zaradi Slovanskega sveta njegova družina trpi pomanjka­
nje, njemu so načela višja od družine, in zavest, da trpi družina, s svoje 
strani spodjeda njegove moči.«105 Hostnik ni samo sodeloval v Slovanskem 
svetu, ampalk je podpiral njegovo izdajanje, tudi gmotno. V gori omenje­
nem pismu založniški komisiji je prosil, da pošljejo uredniku Slovan­
skega sveta na račun njegovega honorarja in besednjaka 40 rabljev.1053 
Njegova prošnja je bila izpolnjena. S Podgornikovim posredovanjem je 
Hostnik tudi našel Gabrščkovo tiskarno, v kateri sta bila "natisnjena 
rusko-slovenski in slovensko-ruski besednjak. 
Izmed drugih vidnih javnih delavcev v slovenskem nacionalnem 
gibanju Hostnik ni pretrgal zveze z Ivanom Hribarjem. Zlasti se je čez 
Hostnika obračal s prošnjami na Hribarja V. I. Lamanski. To priča 
Hribarjevo pismo Lamanskemu z dne 30. septembra 1887: »Moj prijatelj 
Martin Matvejevič Hostnik (Krutorogov) me je prosil, da vam pošljem 
seznam vseh slovenskih periodik za objavo v Izvestjih. Imam čast, da 
izpolnjujem vašo željo in prilagajam tak seznam.«106 Hostnik je bil po­
vezan s Hribarjem predvsem kot dopisnik SN, na katerega je imel Hribar 
velik vpliv kot člen upravnega odbora Narodne tiskarne, izdajateljice tega 
časnika. Hribar, po svojem prepričanju rusofil, je visoko cenil Hostnikovo 
sodelovanje. Na občnem zboru Narodne tiskarne pomladi 1887 je Hribar 
izrazil posebno zahvalo »marljivemu, požrtvovalnemu dopisniku iz Rusije, 
104 K Хостнику приезжали какие-то господа, разговаривли не по-рус-
ски, на улице не задерживалисБ. Кто зти лгоди — никто из членов семБИ 
Хостника не расространалси. Гости старалисБ 6БГТБ незамеченнБши. Ког-
да уезжали, соседБ1 не замечали. Лгоди 6Б1ЛИ вроде как заграничнвге. 
105 Подгорник настолвдии римллнин: из-за »Slov. Sveta« семеиство ero 
терпит нужду, ему принцип ВБппе семеиства, a сознаине, что терпит семви, 
с свок) очередБ подтачивает ero СИЛБ1 (Arhiv Akademije nauk SSSR, f. 241, 
op. 1, d. 28. 1. 64 ob.). 
uosa- Prav tam. Hostnik je torej dejansko pošiljal denar Podgorniku, toda to 
je bil njegov osebni denar in ne ruski državni. 
loe Мои друг Мартин Матвеевич Хостник (Круторогов) просил менд 
подослатБ к вам список всех словенских периодических издании до опу-
бликовании в „Известилх". Имек» честв в удовлетворение зтого желанил 
приложитБ такои список (Arhiv Akademije nauk SSSR, f. 31, op. 1, d. 1507, 
1. 2). Pismo je napisano v ruščini. Tu ohranjamo Hribarjev pravopis. 
286 
g. Krutorogovu«.107 Pozneje, ko se je začela gonja proti SN, je Ivan 
Hribar, kot glavni Hostnikov pokrovitelj, moral oditi iz upravnega od­
bora Narodne tiskarne. Hostnik sam je pisal v Pismih o Slovencih o 
Ivanu Hribarju in o njegovem somišljeniku Ivanu Tavčarju, da sta brez 
pridržka nesebična, slovanski ideji vdana človeka in edina sodobna javna -
delavca v slovenskem narodu, ki imata enako »jasno glavo kakor čiste 
roke«.108 
Stalno si je Hostnik dopisoval z Gregorjem Krekom, profesorjem 
na graški univerzi. To dopisovanje omenja v pismu Zabretovi hčeri 
leta 1898': »S prof. Krekom si večkrat dopisujeva. Ta vrla slovenska 
korenina je učenjak, ki je tudi v Rusiji dobro znan.«109 V pismu ZabretO-
vemu sinu slika Kreka kot človeka, zvestega načelom resnice, ki šteje 
ljubezen do domovine za prvo in največjo zapoved: »Neprecenljiv je 
prof. Krek, ki ga cenim in ljubim kot svojo dušo.«110 
V Pismih o Slovencih se Hostnik z najglobljim spoštovanjem izraža 
o Valentinu Zamiku, enem izmed vodij prvega mladoslovenskega rodu, 
aktivnem organizatorju slovenskih taborov ob koncu šestdesetih in v 
začetku sedemdesetih let XIX. stoletja. Zamika je Hostnik skupno s 
Tavčarjem in Hribarjem imel za najbolj poštenega in razumnega sloven­
skega javnega delavca.111 Mogoče da si je Hostnik z njim dopisoval. To 
neposredno dokazuje nekrolog Zamiku, priobčen v 5. in 6. št. Izvestij 
Slavjanskega društva leta 1889. Nekrolog je podpisal Čitomir. A kakor 
priča Hostaiikovo pismo Lamanskemu (gl. zgoraj), je članek napisal Host­
nik. Hostnik je podčrtal v Zarnikovem svetovnem nazoru tiste poteze, 
ki so mu bile tisti čas najbližje: ruski jezik kot občeslovanski slovstveni 
jezik, ciril^metodijsko bogoslužje in zbližanje Rusije z Avstrijo. Pri tem 
je Hoistnik poudarjal, da je bil Zarnik »med javnimi delavci slovenskega 
naroda v zadnjih letih nesporno najbolj simpatična, najbolj nadarjena 
osebnost«. Med Zarnikovimi zaslugami kaže Hostnik na dejstvo, da je 
Zarnik osebno pridobil primernega dopisnika SN iz Rusije [tj. Hostnika]. 
Zanimiva je pripomba o Zamiku v pismu Lamanskemu: »Vošnjak je 
govoril na Zarnikovem grobu, ko pa je bil živ, je večno intrigiral proti 
njemu. Tako je pokazal, da mu gre samo za lastno kožo.«112 Očitno je bil 
Hostnik dobro poučen o Zarnikovem delu in o njegovih osebnih odnosih 
•z raznimi slovenskimi javnimi delavci. Po teh podatkih se nam zdi zelo 
mogoče, da je imel Hostnik z Zamikom v drugi polovici.osemdesetih let 
XIX. stoletja neposredne zveze. 
Ohranilo se je dvoje Hostnikovih pisem sinu in hčeri umrlega prija­
telja Zabreta z dne 7." junija ter 19./31. dec. 1898. AU je bilo to dopiso­
vanje stalno, je težko reči. 
i<" SN 18. IV. (št. 86) 1887. 
i«» Известил..., 1888, št. 3, str. 132, 133. 
109 NUK, rkp. odd., Hostnikova pisma Zabretovima, 19./31. XII. 1898. 
110 Gl. op. 109, pismo 7. VI. 1898. 
111 Известил ..., 1888, št. 3, str. 132. 
112 Gl. op. 93. 
287 
Končno je Hostnik pisal svojim sorodnikom. (Del teh pisem hrani 
Janez Hostnik v Šmartnu.) 
Hostnikovi dopisi v SN so vzbudili zanimanje zanj med številnimi 
Slovenci, ki so se želeli izseliti v Rusijo. 
»Imam pismi dveh duhovnikov,« je pisal Hostnik Lamanskeimu. 
»Eden od njiju zbira denar, in ko bo zbral 2000 goldinarjev, bo prišel za 
eno leto v Rusijo, ki jo hoče križem prepotovati ,od mrzlih finskih skal 
do plameneče Kolhide', da bi preučil pomeščika, popa, mužika in vse 
rusko življenje. Drugi pa mi piše, ali bi se našla zanj v Rusiji službica, 
če zapusti svoje duhovsko mesto v Avstriji. V teh dneh sem dobil skupno 
pismo s podpisi petih učiteljev ljudskih šol iz Ljubljane, ki me prosijo, 
da bi jim povedal, kako bi se prehranili v Rusiji, če pridejo. Kakor vi­
dite, tam pri nas vendarle mislijo na Rusijo.«113 V drugem, nedatiranem 
pismu Lamanskemu je Hostnik naznanjal: »Name so se s posredovanjem 
nekega slovenskega javnega delavca obrnili slovenski rudarji s prošnjo, 
da bi zanje poiskal delo v ,istokrvni Rusiji, kjer živijo naši bratje, katerih 
jezik mi razumemo'; enaiko se je obrnil name tudi nek duhovnik z vpra­
šanjem, ali bi našel, ,če bi tako naneslo' [prestop v pravoslavje], službo 
v Rusiji.«114 
Verjetno s temi primeri niso izčrpane vse Hostnikove zveze z rojaki 
v domovini, vendar gradivo, ki je na razpolago pri nas v Rusiji, ne daje 
nobenih drugih podatkov. 
* 
Konec devetdesetih let se je Hostnik lotil najpomembnejšega dela 
v svojem življenju: sestavljanja slovensko-ruskega in rusko-slovenakega 
besednjaka, prvega v zgodovini. 
Zgodovina izdaje teh besednjakov je naslednja. Slavjansko društvo 
se je v devetdesetih letih XIX. stoletja odločilo izdati s svojimi sredstvi 
vrsto slovansko-ruskih in rusko-slovanskih besednjakov. Dne 30. aprila 
1895 je na občnem zboru svèt društva na priporočilo založniške komisije 
predlagal, da se pripravi in natisne pet besednjakov iz te serije: bolgar-
sko-ruski, srbsko-ruski, slovensko-ruski, rusko-slovenski in slovaško-
ruski besednjak. Komisija je bila mnenja, da »morajo biti za izdajo 
113 Y мекш естБ писБма от двух евлгценников,— je pisal Hostnik Laman­
skemu — один из них собирает денБги и, когда накопит 2000 гулБ., приедет 
на год в Россиго и хочет ее исколеситв от финских хладнвге скал до пла-
меннои КОЛХИДБ1, изучитБ и помегцика, и nona, и мужика и весв 6БЈТ 
русскио. Другои же пишет мне, наидетси ли длл него местечко в России, 
если покинет свои свлгценническии пост в Австрии. Ha дннх л получил 
коллективное ПИСБМО за ПОДПИСБГО 5 учителеи народнБ1х школ в Лгаблнне, 
которБШ просит менн указатБ .им, как прокормитБсл в России, если при-
едут. Как видите, o России думагот все-таки там y нас (Arhiv akademije 
nauk SSSR: Hostnikovo pismo Lamanskemu 1. X. 1888). 
114 „Ko мне обратилисБ через одного слов. деители словенские углекотл 
с просБбок) приискатБ им заработка в „единокровнои России, где живут 
братБЛ, которБ1х ЛЗБ1К МБ1 умеем"; обраталсл евде один свлвденник с во-
просом, не наидет ли он в „случае чего" (перехода в православие) места 
в России (Arhiv Akademije nauk SSSR, Hostnikovo pismo Lamanskemu, b. d.). 
288 
\ 
\ 
predlagani besednjaki neobsežni, poceni in dostopni najširšemu krogu 
učeče se mladine«. Vsakemu besednjaku, je menila, bodi dodana tudi 
kratka slovnica »ruskega jezika v besednjakih ruskega jezika in slovan­
skega narečja ter slovnica vsakega slovanskega narečja pri besednjakih 
slovanskih narečij in ruskega jezika; pri tem тоога biti slovnica ruskega 
jezika napisana v ustreznem slovanskem narečju, slovnica vsakega slo­
vanskega narečja pa na vsak način napisana v ruskem jeziku.«115 Založni­
ška komisija je predlagala tudi kandidate za sestavljanje nakazanih be­
sednjakov. Ti so bili: za bolgarsko>-ruski Draganov, profesor v Kišinjevu; 
za srbsko-ruski Polovinkin, ruski visokošolec; za slovaško-ruski Mičatek, 
ki je že prej sestavil za Slavjansfco društvo rusko-slovaški besednjak; za 
slovensko-ruški in rusko-siovenski besednjak Hostnik, Slovenec v ruski 
službi, profesor v Rylsku. Za izdajo vseh besednjakov je bilo po predlogu 
določenih 10.000 rubljev.1153 
Občni zbor Slavjanskega društva je predlog sveta odobril. 
Dne 30. maja 1895 je svèt poslal D. Hostniku pismo s programom, ki 
naj bi mu služil kot vodilo pri sestavljanju besednjaka, in 4. junija je 
M. Hostnik odgovoril svetu v pismu takole: »Čast mi je sporočiti svoj pri­
stanek na vse pogoje, ki ste mi jih predložili... Razumem docela vso 
pomembnost takega besednjaka in si ne delam utvar glede težav pri 
njegovem sestavljanju. Zato bom zastavil vse svoje moči in vse svoje 
znanje, da opravičim zaupanje, s katerim me je počastil svèt, in se brez 
odloga lotevam dela. Gradivo bom pošiljal <sproti, kakor se bo nabiralo, 
vsakokrat približno v obsegu ene pole.«116 V istem pismu je Hostnik 
predlagal svétu, da se poleg dela po poslanem programu napravita še 
dva dodatka: 1. Abecedni seznam besed, ki se v vsakem od obeh jezikov 
enako glasijo, pa imajo različen pomen, in 2. Seznam besed, ki imajo ob 
različnem naglasu različen pomen. Značilno je, da je svèt ta dva pred­
loga ne samo sprejel, ampak tudi odobril — bila sta podčrtana že v 
Hostnikovam pismu samem (očitno je to storil I. S. Palmov, ki je nepo>-
sredno dopisoval s Hostnikom), ob robu pa je bilo napisano s svinčnikom; 
»Prav bi bilo o tem obvestiti tudi druge gg. sestavljavce besednjakov.«' 
Sestavljanje slovensko-ruskega in rusko-slovenskega besednjaka ni 
bilo samo zanimivo in važno delo za Hostnika kot filologa. To delo je 
115 ПредполагаемБ1е изданшо словари ДОЛЖНБ1 6BIT необЂемиств1, де-
шевБ1 и доступнБ1 длл самого обширного круга учашеисн молодежи... 
Русского ззнка к словарлм с русского на славлнские наречил и грам-
матика того или другого славлнского наречил к словарлм co славлнских 
наречии на русскии ЛЗБЖ, причем грамматика - русского лзБпса должна 
6Б1ТБ на соответствукицем славлнском наречии, a грамматика того или 
другого славлнского наречил непременно на русском ЛЗБИСС 
usa Arhiv Akademije nauk SSS, f. 241, op. 1, d. 1. 1-2. 
ne ЧестБ имевз ИЗЂЛВИТБ мое согласие на все условил, предложенрше 
мне... Понимал вполне вск> важноств такого словарл и не ошибалсв в 
трудности при ero составлении, л употреблк» все свои СИЛБГ И все свое 
умение, чтобБ1 оправдатв доверие, которвш почтил менл Совет, и немед-
ленно приступак) к работе. По мере того, как будет собиратвсл материал, 
л буду отсБ1латв ero в количестве приблизителБно одного печатного листа 
каждБш раз (prav tam, 1. 53). 
2&9 
V 
zlasti ustrezalo njegovim nazorom tistega časa, nazorom slovenskega do­
moljuba in pristaša slovanske ideje. »Meni kot Slovencu in skupno s F. 
Podgornikam prvemu in v boju nepopustljivemu bojevniku za idejo kul­
turnega panslaviztma na področju ruščine kot občeslovaraskega jezika in 
ciril-metodijske cerkve,« je pisal Hostnik v pismu 4. junija 1895, »bodi 
dovoljeno reči, da stori Slavjansko društvo z izdajo omenjenih besednja­
kov Slovencem neprecenljivo uslugo!«117 Pozneje je v predgovoru k rusko-
slovenskemu besednjaku, napisanem 30. avgusta 1896, takole opredelil 
njegov poimen za Slovence: »V pričujočem delu ponujam svojim dragim 
rojakom pomožno sredstvo, katero jim omogoči, da se nauče jezika naj­
večjega in najmogočnejšega slavjanskega plemena in da bodo črpali ne­
izmerna bogatstva ruske književnosti iz nje prvovira... Ako so roman­
ska in germanska plemena s takoj mrzličnoj energij ej začela pečati se 
izučenjem jezika velikanske severne države, to mi, Slavjani, seveda ne 
smemo zaostajati za njimi.«118 V istem predgovoru je poudaril, da dotlej 
rusko-slovenskega besednjaka sploh ni bilo, ruska slovnica pâ je izšla 
samo enkrat, a izdal jo je Matija Majar »blagega spomina«. Tako ome­
njanje Maj ar j a ni bilo naključje — Hostnik je bil naslednik njegove vse­
slovenske ideje, naslednik njegove aktivne propagande prijateljstva Slo­
vencev z Rusijo. 
Hostnik ni razočaral pričakovanj sveta Slavjanskega društva: dejan­
sko je takoj sedel za mizo k, sestavljanj u rusko-slovenskega besednjaka 
in delal zelo hitro. Že 18. avg. 1895 je odposlal njegov začetek vključno 
do črke M. Pri tem se je v pismu svetu opravičeval z zamudo, ker je 
moral naročiti iz Ljubljane neobhodne priročnike.119 Dne 30. sept, je 
poslal nadaljevanje besednjaka do besede »podospevat« (»o pravem času 
priti«). V spremnem pismu je sporočil, da je slovnico v osnutku že skoraj 
napisal.120 Posebno pozornost je posvetil pisanju ruske slovnice za Slo­
vence. V pismu 19. januarja 1896 je pisal: »Rusko slovnico za Slovence 
sem izdelal vestno, pri čemer sem sledil delu Историческан грамматика 
русского лзнка O. Buslajeva in znanstvenim razpravam pokojnega aka­
demika Grota. Zato je slovnica veliko obsežnejša od slovaške slovnice 
g. Mičatka, ki se mi zdi preveč stisnjena... Sploh sem nadrobno obdelal 
vse tisto, kar je meni pri učenju ruskega jezika povzročalo težave ali 
dvome, misleč pri tem, da se bo v takem položaju kakor jaz znašel vsak 
Slovenec.«121 
117 Мне, как словинцу и вместе с Ф. Подгорником первому и неосла-
бевшему в борвбе поборнику идеи кулвтурного панславизма на почве 
русского как обгцеславннского лзнка и кирилло-мефодиевскои церкви, да 
будет дозволено сказатБ, что изданием означеннвк словареи Слав. Благ. 
Обгцество окажет словинцам неоценимое благодеиние! (Arhiv Akademije 
nauk SSSR, f. 241, op. 1, d. 28, 1. 53 ob.). 
118 M. M. Hostnik: Ročni rusko-slovenski slovar in Kratka slovnica ruskega 
jezika, Gorica, 1897, str. VII. 
119 Arhiv Akademije nauk SSSR, f. 241, op. 1, d. 28, 1. 55. 
120 prav tam, 1. 56. 
121 Русскаи грамматика дли словинцев обработана много твдателБНО, 
причем н руководствовалсл „Историческои грамматикои русского лзвпса 
290 
Že 11. jan. 1896, tj. po malo več ko sedmih mesecih, kar je Hostnik 
začel sestavljati rusko-slovenski besednjak, je odposlal po pošti konec 
besednjaka in slovnico ruskega jezika za Slovence in začel z delom, da 
sestavi slovensko-ruski besednjak in ob njem slovnico.122 
Kmalu je založniška komisija pri Slavjanskem društvu sporočila 
Hostniku, da je dala besednjak in slovnico v recenzijo A. M. Mičatku. 
Ko je dobila njegov odgovor, je komisija Hostnikovemu delu »priznala 
smotrnost in Vam ga pošilja zato, da bi ga zdaj končno pripravili za 
tisk«.123 Zanimiva je Mičatkova sodba o Hostitikovem besednjaku in slov­
nici — ta sodba ni samo pozitivna, ampak do neke mere sijajna: »Rusko-
slovenska slovnica g. Hostnika predstavlja zelo vestno delo, ki more 
Slovencem, želečim si osvojiti ruski jezik, nuditi zelo koristno uslugo. 
Knjižica vsebuje zadosti slovniškega gradiva, mnogo več, kakor jo vse­
buje moja rusko-slovaška slovnica. Pravila daje avtor pravilno, razlaga 
jih lahko razumljivo, kratko in jasno. Tako imam ugovorov proti knjižici 
zelo malo.«124 Ta sodba toliko bolj izstopa, ker jo je podal ne samo dober" 
jezikoslovec, temveč tudi človek, ki je sam opravil podobno delo in je 
torej prav dobro poznal zahteve, ki se zastavljajo takemu delu. 
Ko je založniška komisija Slavjanskega društva odobrila rusko-slo­
venski besednjak in k njemu spadajočo rusko slovnico, je nastalo vpra­
šanje tiska. Dne 15. marca 1896 je založniška komisija naslovila na Host­
nika pismo, v katerem je prosila sporočila, katera tiskarna v Ljubljani 
aH v katerem koli drugem mestu Avstrije bi bila pripravljena prevzeti 
tisk besednjaka za kar najnižjo ceno.125 Hostnik se je glede tega takoj 
obrnil s pismenim vprašanjem na svojega starega prijatelja in somišlje­
nika Franca Podgorniika. Dne 17. aprila 1896 je Podgomik odgovoril Host­
niku s pismom, v katerem mu je svetoval, da izrabi usluge tiskarne 
Wagner na Dunaju, ki je sicer draga, a dobra in ima ruski tisk. Wagner-
jeve cene so bile dosti visoke — 40 goldinarjev za 1 tiskovno polo pri 
1000 izvodih in 50 goldinarjev, pri 2000 izvodih. To tiskarno je uporabljal 
Podgomik za tisk svojega časopisa Slovanski svet. Na koncu pisma je 
O. Буслаева и ученнми трудами покоиного академика Грота. Грамматика 
позтому гораздо обгемистее словацкои грамматики г. Мичатека, которуго 
л считаго слишком сокрашеннои. ... Вообше л подробно обработал все то, 
что длл менл при изучении русского лзвпса составллло затруднении или 
сомненил, полагал, что в таком же положении, как л, очутитсл каждвга 
словинец (prav tam, 1. 63). 
las prav tam, 1. 63. 
123 (Hostnikovo delo) признала целесообразнвш и препровождает ero 
к Вам длл того, чтобн ВБ1 теперБ же окончателБно приспособили ero к 
печати (Arhiv Akademije nauk SSSR, f. 241, op. 1, d. 28, 1. 67 in 90). 
124 Русско-словинскал грамматика г. Хостника представллет собои 
оченБ добросовестнБШ труд, которБш может оказатБ словинцам, жела-
кицим усвоитв себе русскии ЛЗБШ, весБма полезнук» услугу. Книжка за-
клкзчает в себе ДОВОЛБНО грамматического материала, гораздо болБше, чем 
мол русско-словацкал грамматика. Правила дает автор вернБ1е и излагает 
их удобопонлтно, коротко и лсно. Возражении против книжки имего сле-
дователБНО оченБ немного (prav tam, 1. 123). 
125 prav tam, 1. 67 ob. 
291 
dostavljal: »Ako bi želeli tiskati besednjak v drugem kraju in ne na 
Dunaju, me obvestite. Toda v Sloveniji bo težko najti takšno množino 
ruskega stavka v tiskarnah.«128 Temu mnenju se je v celoti pridružil, tudi 
Hostnik: »Tiskati slovar v kateri koli slovenski tiskarni je, mislim, ne­
mogoče. Niti ena od njih nima zadostne količine stavčnega gradiva-, zato 
bi si morala stavčno gradivo naročiti, to pa bi seveda dodala ceni za tisk; 
povrh bi vsaka tiskarna čakala na končno korekturo, da bi mogla vsako 
tiskovno polo natisniti v dokončni obliki in nato razmetati stavek, ker 
ne bi imela gradiva.«127 
Značilna podrobnost: Ko je želelo natisniti rusko-slovenski besednjak 
v Avstriji, je Slavjansko društvo mislilo, da je nujno treba skriti fakt, 
da ga izdaja ono s svojimi ^sredstvi. Po vsej verjetnosti je tako željo na­
rekovalo prizadevanje, da bi olajšali prodajo besednjaka v Avstriji (pred­
vsem v slovenskih deželah), zakaj podatek, da se je besednjak tiskal za 
ruski denar, bi avstrijskim oblastem lahko služil za pretvezo, da bi ovi­
rale njegovo širjenje. Hostnik je v celoti odobraval to prizadevanje: 
»Imam za povsem smiselno,« je pisal 10. aprila 1896, »molčati nekaj časa 
o tem, da se besednjak izdaja na stroške Slavjan. društva.«128 Poizneje, 
ko se je besednjak v Gabršekovi tiskarni že tiskal, je Gabršček, da bi se 
izognil sitnostim s strani avstrijskih oblasti, prosil, naj se tiska na zadnji 
strani knjige, da besednjak »izdaja Slavjan. dobrodelno društvo«. »Ker 
menim, da komisija podobno kakor jaz v korist dela ne najde ovir za 
izpolnitev te želje, ki dobro označuje odnos avstrijske ,vlade' do Sloven­
cev,« je pisal Hostnik založniški komisiji v pismu dne 24. julija 1897, 
»sem dovolil Gabrščku, ne da bi vprašal komisijo, to spremembo.«129 
Očitno pogoji za tisk besednjaka V Wagnerjevi tiskarni niso zado­
voljevali Slavjanskega društva. Hostnik je pisal o tem januarja 1898: 
»Sprva sem se pogajal z Wagnerjevo tiskamo na Dunaju; verjetno se 
njegov predračun hrani med spisi Društva, vsekakor pa je bil mnogo 
višji kakor predračun g. Gabrščka, zaradi česar sem tudi pretrgal po­
gajanja.«130 
12в Если ВБ1 пожелали 6BI печататБ словарБ в друтом месте, a не в 
Вене, известите менл. Ho в Словении трудно разБ1скатв такое количество 
русского шрифта в типографилх (prav tam, 1. 94). 
127 ПечататБ словарБ в какои-либо словинскои типографии считаго л 
немБшлимБШ. Ни одна из них не имеет достаточное количество шрифта, 
должна 6BI позтому шрифт внписатв и зто, конечно, она надбавила 6BI 
на цену за печатание; вдобавок, каждал типографил ожидала 6bi оконча-
телБнои корректурБ1, чтобв! даннБш лист напечататБ в окончателБном виде 
и разбросатБ набор за неимением материала (prav tam, 1. 91). 
128 Л нахожу весвма целесообразнвш, — писал он 10 апрелл 1896 г., 
— что умалчиваетсл до порн до времени o том, что словарв издаетсл 
иждивением слав. обицества. 
129. Полагал, что и Комиссил, подобно мне, длл ПОЛБЗБ1 дела не наидет 
преплтствии к исполнениго зтого желанил, характеризукмцего отношение 
австриискои „владв1" к словенцам, л разрешил Габршеку, не спросивши 
Комиссии, зту перемену. 
13* Л сперва вел переговорв1 с типографиеи Wagner в Вене; веролтно 
ее смета хранитсл при делах Обвдества и во вслком случае бБ1ла много 
ВБ1ше сметм г. Габрвдека, почему и и прервал переговорБг. 
292 
/ 
S tiskarno Andreja Gabrščka v Gorici je bila sklenjena pogodba o 
natisu besednjaka. Andrej Gabršček, dosti znan slovenski politični dela­
vec, časnikar, je spadal v krog slovenskih liberalcev, ki so se bojevali 
za ustvaritev vseslovanske kulture in slovanskega bogoslužja. Leta 1893 
je ustanovil v Gorici Goriško tiskarno, v kateri je izdajal časnike in 
časopise goriških liberalcev: Sočo, Primorca idr. Pozneje se je skupno 
z Ivanom Hribarjem udeležil vseslovanskih kongresov v Pragi in Sofiji. 
Dopisoval si je z Baudouinom de Courtenay, kateremu je v pismu avgu­
sta 1890 priporočal osebe, na katere se more obrniti pri svojem potovanju 
po Beneški Sloveniji. Iz pisma je razvidno, da sta si bila Gabršček in 
Baudouin de Courtenay dobra znanca.131 Zaradi svojih rusofilskih sim­
patij je bil Gabršček pri avstrijskih oblasteh sumljiv. Posebej je avgusta 
1897 sporočal Hostnik' v pismu založniški komisiji: »Sploh je tako deja­
ven, da je doživel meseca maja nadroben obisk, a na srečo niso našli 
nič ,nevamega'.«132 
Glas rusofila je v prvi 'svetovni vojni privedel Gabrščka v ječo. Tako 
je bil Gabršček po svojih nazorih blizu Hostniku; zanj kakor za Host-
nika izdaja rusko-slovenskega besednjaka ni bila samo trgovsko dejanje, 
temveč dejanje, iki se je v celoti ujemalo z njunimi nazori. 
Pogodba z,Gabrščkovo tiskamo je bila očitno sklenjena konec po­
mladi ali že ob začetku leta 1897. Dne 24. julija 1897 je pisal Hostnik 
založniški komisiji: »Tisk prvega dela, tj. rusko-slovenskega besednjaka, 
napreduje počasi: do zdaj je na čisto natiskanih devet pol besednjaka 
in 1 pola slovnice. Iz tiskarne mi pišejo, da bo knjiga imela približno 
26 tiskovnih pol, da bo tisk končan oktobra t. 1.... zamudo je povzročila 
deloma nepravočasna dostava stavčnega gradiva iz Leipziga, deloma stav-
čeva nezanesljivost: Nekaj časa dela, pa vse pusti.«133 Kakor je mogoče 
videti, je bila Podgornikova in Hostnikova bojazen o sposobnosti sloven­
skih tiskaren, da ob pomanjkanju ruskega stavka kvalitetno natisnejo 
besedilo rusko-slovenskega besednjaka, do neke mere umestna. Dne 
24. avgusta 1897 je Hostnik sporočal: »Do danes [22. avg.] je na čisto na­
tisnjenih 12 tiskovnih pol besednjaka in 3 tiskovne pole slovnice, skupaj 
15 pol, medtem ko celotna izdaja ne bo prekoračila 27 pol.« Dalje je 
Hostnik pristavljal, da je upravnik Gabrščkove tiskarne prosil za pred­
ujem v višini 500 rabljev.134 Očitno je založniška komisija zadržala iz­
plačilo predujma, zakaj tudi v pismu z dne 15. septembra 1897 Hostnik 
nujno prosi, da pošljejo Gabrščkovi tiskarni predujem, ker je vezana na 
plačilne roke, besednjaka pa je natisnjenega na čisto že 17 pol.135 
Po računu Gabrščkove tiskarne je bilo za 24 in V2 tiskovne pole 
besednjaka in za 5 in V2 pole slovnice izplačanih vsega 1843 goldinarjev 
90 krajcarjev.136 Proti koncu leta 1897 je rusko-slovenski besednjak izšel. 
131 Arhiv Akademije nauk SSSR, f. 102, op. 2, d. 69, 1. 1. 
132 prav tam, f. 241,. op. l,d. 28, 1. 116, 116 ob. 
m prav tam, 1. 101. 
m prav tam, 1. 115. 
135 prav tam, 1. 120. 
13« Prav tam, 1. 128. 
293 
Od vsega začetka dela za slovar je Hostnika močno vznemirjalo vpra­
šanje, kako bo z njegovim razširjanjem med Slovenci. Že januarja 1896 
je predlagal, da bi izročili del natisnjenega besednjaka uredništvu Slo­
vanskega sveta, drugi del pa ljubljanskemu .knjigarnarju Kleinmayerju, 
založniku mnogih slovenskih pisateljev.13ea Da bi napravil besednjak do­
stopen po možnosti najširšim slojem izobraženstva, prosi Hostnik konec 
leta 1897 Slavjainsko društvo, da bi znižalo ceno knjigi za učitelje in 
učiteljice osnovnih šol in za učence srednjih in višjih šol.137 Obenem 
izraža željo, da bi svèt Slavijanskega društva izposloval pri ministrstvu 
za narodno prosveto odobrenje za razširjanje besednjaka med slušatelji 
ruskih univerz.188 
Novice o izdaji rusko-slovenskega besednjaka je sprejelo slovensko 
izobraženstvo z veseljem. Tako je Podgomik pisal 17. apr. 18*96 Hostniku: 
»Poslali ste mi za izobražene Slovence in Slovenke veselo novico, da 
bomo po zaslugi Vašega dela kmalu dobili zdavnaj in tako močno. za­
želeni rusko-slovenski besednjak in slovnico... Slovenci me neprestano 
sprašujejo, ali je mogoče upati, da se bosta pojavila rusko-slovenski 
besednjak in ruska slovnica v slovenskem jeziku; zdaj morem dati od­
govor, ki si ga žele.«139 Podgornikove besede niso zgolj besede eksaltira-
nega pristaša vseslovanske ideje, ki željo sprejema za stvarnost. Dne 24. 
avgusta 1897 je Hostnik veselo poročal založniški komisiji: »Zame povsem 
nepričakovano sem v danes sprejeti številki časnika Domovina bral 
oznanilo o mojem besednjaku. Tam je med drugim rečeno, da bo besed­
njak s slovnico izšel oktobra meseca.« Slovnica obsega »vsa pravila, 
katera so potrebna k učenju ruščine, slovar pa' prinaša obsežno slovar­
sko gradivo«. Hvali tudi vsebino in zunanjo, tehnično stran izdaje .. . 
Besednjak priporoča tudi Hrvatom, a posebno toplo »vsem omikanim 
Slovencem«. —• »Mislim, da ni odveč dostaviti, da Domovina ni rusofilski, 
pa tudi ne rusofobski časnik.«140 
Dne 15. septembra 1897 je Hostnik vnovič pisal: »Tiskarna upa, da 
se bo knjiga živahno prodajala. Celo časopis Dom in svet, ki ga izdaja 
doktor bogoslovja Lampe, priporoča besednjak na osnovi poslanih mu 
korekturnih pol.«141 In nazadnje dne 16. nov- 1897: »Tiskarna j e "razposlala 
korektume pole uredništvom slovenskih časnikov in časniki, brez ozira 
na svojo smer, vneto priporočajo besednjak, po njih pa tudi nekateri 
srbo-hrvatski. .. Talko na Dunaju kakor v Ljubljani se oblikujejo' ,krožki 
ljubiteljev, ruskega jezika', katerih prizadevanja podpira tisk.«142 Tako je, 
sodeč po Podgomikovih in Hostnik ovih pismih, izdaja rusko-slovenskega 
besednjaka izzvala širok odmev med slovenskim izobraženstvom. 
issa prav tam, 1. 63-64. 
137 Prav tam, 1. 121, 121 ob. 
iss Prav tamj j_ 64> 
139 prav tam. Obstoji kopija pisma, ki jo je napravil Hostnik, v ruščini. 
140 prav tam, 1. 115 ob., 116. — Celjska Domovina je omenjeno obvestilo 
in priporočilo priobčila 27. VIII. (št. 35) 1897. 
141 Prav tam, 1. 120 ob. DS je priobčil priporočilo na platnicah št. 16, 1897. 
142 Prav tam, 1. 121 ob. 
294 
Drugi, slovensko-ruski besednjak je začel Hostnik sestavljati takoj, 
ko je končal delo za rusko-slovenski, tj. 'januarja 1896. In novembra 1897 
je že prosil založniško komisijo, da bi priporočila svetu pri Slavjanskem 
društvu kar najhitrejši natisk slovensko-ruskega besednjaka s slovensko 
slovnico.143 
Delo š slovensko-ruskim besednjakom je jemalo Hostniku ves čas, 
ki mu je preostajal ob zaposlitvi v šoli. Ko mu je Zabretova hči pred­
lagala, da bi sodeloval v ženskem časopisu Slovenka, ji je odgovoril: 
»S veseljem čitam .Slovenko'... Sodelovati ne morem, ker imam preveč 
dela s slov.-rus. slovarjem, ki se je uže začel tiskati.« Zabretovemu sinu 
je pisal nekoliko prej: »Veliko bolj obširen [kakor rusko-slovenski] bo 
slov.-ruski slovar, posebno pa slov. slovnica za Ruse. To je najbolji dokaz, 
da ne mislimo porušiti Slovence.«144 
Slovensko-ruski besednjak je bil drugače kakor rusko-slovanski 
namenjen predvsem ruskim izobražencem. V pismu iz meseca novembra 
1897 izraža Hostnik upanje: • »Moje delo bo do neke mere pripomoglo 
učenju slovenščine med ruskimi visokošolci.«145 V predgovoru, k svojemu 
slovensko-ruskemu besednjaku izraža Hostnik isto misel. 
Medtem ko je rusko-slovenski besednjak izdalo Slavjansko društvo 
anonimno, samo na zadnji strani platnic je bilo> zapisano, da knjigo »Iz­
daja Slavjan. dobrodelno društvo«, pa je zanimivo, da je v slovensko-
ruskem besednjaku na notranjih naslovnih straneh — ki sta -natisnjeni 
prva v slovenščini in druga v ruščini — zapisano-, da je besednjak »Izdalo 
Petr. Slav. Dobrodelno društvo«. Kraj izdaje je »Gorica 1901«, »natisnila 
.Goriška Tiskarna' A. Gabršček«. Isto je v ruščini povedano na drugi, 
ruski naslovni notranji strani. V ruščini je zapisan založnik Slavjan. 
dobrodelno društvo še na zadnji strani platnic. Tudi v predgovoru Host­
nik poudarja isto: »Pričujoče delo je izdano po misli in na stroške Slav-
janskega društva ... Vzvišeni namen, ki je vodil Slavjansko društvo, pa 
obilna žrtva, katero je društvo prineslo, da se doseže ta namen, gotovo 
vzbudi čuvstvo hvaležnosti v srcih vseh, katerim je drago, da se kulturno 
zjeđmijo'in vzajemno izpoznajo raztreseni slavjanski bratje.«146 Tako 
javno razglašanje deleža, ki ga je imelo pri izdaji besednjaka Slavjansko 
društvo, je tu izzivalo dejstvo, da so predpostavljali njegovo razširjanje 
predvsem v Rusiji; zato omenjenega dejstva ni bilo treba zakrivati. 
O Slovensko-ruskem besednjaku in slovnici je dal svojo oceno tudi 
A. Mičatek. »Spoštovanja vredno, resno, bogato delo,« je zapisal. »Za­
nimivi so med drugim tudi nekateri po mojih mislih pravilni popravki 
ne povsem točnih trditev naših slavistov (Brandta, Floonskega o vidih 
in o prihodnjem času). Definicije so, kolikor je mogoče tudi v sufikso-
logiji, podane natančno in popolno. Proti razporeditvi gradiva v slovnici 
bi znanost težko v čem bistveno ugovarjala. Slog, kolikor morem soditi, 
odlikujeta jasnost in pravilnost. Z eno besedo, proti vestnemu delu 
143 Prav tam, 1. 121 ob. 
144 NUK, rkp. odd., Hostnikova pisma Zabretovima, inv. št. 104/54. 
145 Arhiv Akademije nauk SSSR, f. 241, op. 1, d. 28, 1. 122. 
146 Slovensko-ruski slovar, Gorica, 1901, VII. 
295 
g. Hostnika nimam nikakih količkaj tehtnih ugovorov.«147 Tako sta torej 
že pri recenzentu doživela Hostnikov besednjak in njegova slovnica naj­
višjo oceno. 
Izid slovensko-ruskega besednjaka pa se je zavlekel. Januarja 1901 
naroča Hostriik sporočiti I. S. Palmovu, da je v Gabrščkovi tiskarni na­
tisnjenih 20 tiskovnih pol slovensko-ruskega besednjaka ter 17 in V2 pole 
slovnice slovenskega jezika. K temu sporočilu dodaja, da je že dobil dva 
izvoda nevezane slovnice.148 En od teh izvodov je bil takoj poslan hkrati 
s pismom 10. februarja 1901 akademiku A. I. Sobolevskemu: »Najponiž-
neje Vas prosim, da sprejmete v lep spomin priloženi izvod moje ,Slovnice 
slovenskega jezika'. S tem dajem po svojih močeh davek spoštovanja 
do Vas kot svojega učitelja: da Vas štejem za svojega učitelja, se boste 
prepričali na številnih mestih mojega skromnega dela.« Dalje izraža pre­
pričanje, da »bodo v prihodnjem akademskem letu imeli visokošolci v 
rokah slovnico in besednjak. Dokler ne bodo imeli česa boljšega, bosta 
tudi moji delci koristili visokošolcem-lingvistom. Upam, da bo kritika 
dobrohotna; saj sem, da tako rečem, oral ledino.«149 
Res sta siovensko-ruski besednjak in slovenska slovnica Davorina 
Hostnika izzvala odobravanje v ruski javnosti. 
Leta .1902 je bila v januarskem zvezku Журнала министерства на-
родного просвевденил priobčena recenzija P. Lavrova o obeh Hostniko-
vih knjigah. P. Lavrov pozdravlja izid obeh Hostnikovih del, ker bosta -
olajšali Rusom učenje slovenskega jezika. Zatem poudarja, da Hostnikov 
besednjak popolnoma ustreza zahtevam, kakor se postavljajo za besed­
njak — dati osnovno jezikovno gradivo. Ko Hostnikov besednjak pri­
merja z Janežičevim in Pleteršnikovim slovensko-nemškim besednjakom. 
P. Lavrov ugotavlja, da sta besedišče in frazeologija pri Hostniku mnogo 
bogatejša kakor pri Janežiču. Obenem daje vrsto pripomb: prvič v besed­
njaku ni besed, 'ki se glasijo enako v ruščini in v slovenščini; drugič so 
zapisane v besednjaku etimološke razlage vrste besed, pri čemer včasih ч 
Hostriik polemizira z' avtorji, ki dajejo drugačne razloge. Po ocenjeval -
čevem mnenju je to za besednjak popolnoma odveč. Končno bi po mne­
nju Lavrova Hostnik storil bolje, ko bi v besednjaku prikazoval ne vzpo­
rednost pokrajinskih ruskih besed s slovenskimi, ampak ujemanje sloven­
skih besed s srbskimi in bolgarskimi. Ko pokaže na te pomanjkljivosti 
besednjaka, Lavrov hkrati s tem poudarja: »Te pripombe pa nam vendar 
niti malo ne branijo priznati avtorju v polni imeri zaslugo, ki jo ima za 
147 TpYA почтеннвш, сервезнвш, богатвш. Интерестш, между прочим, 
и некоторвш, как полагаго, вернвш поправки не вполне верного ученин 
наших славистов (Брандт, Флоринскии o видах и будушем времени). Опре-
деленил поданвг, насколвко зто возможно, и в суффиксологии, точнвге и 
полнвш. Против распределенил материала грамматики наука врлд ли воз-
разит что-нибудв сувдественное. Слог, насколвко л могу судитв, отличаетса 
ДСНОСТБК) иправилБностБК). Словом, не имек» никаких сколБКО-нибудв вес-
ких Возражении против добросовестного труда г. Хостника (Arhiv Akade­
mije nauk SSSR, f. 241, op. 1, d. 28, 1. 150). 
"s prav tam, f. 241, op. 1,. d. 81, 1. 231, 231 ob. 
149 prav tem! f_ 176) op. 2, d. 486, 1. 1, 1 ob. 
296 
to, da je besednjak sestavil.« Kar se tiče slovenske slovnice, jo Lavrov 
vrednoti še više kakor besednjak: »Omejimo se zgolj na pripombo, da 
obsega slovnica glasoslovje, sklatijo in sprego, besed otvor j e in nauk o 
stavku, z drugimi besedami popoln kurz slovenščine. Avtor upošteva 
ljudski in knjižni jezik in kaže v zadostni meri poznavanje literature, 
ki se nanaša na predmet.«150 
Naklonjeno oceno, priobčeno v navedenem Žurnalu, je Hostnik z 
veseljem sprejel, toliko bolj, ker je bilo v isti številki objavljeno s strani 
ministrstva odobrenje besednjaka in slovnice za dijaške knjižnice višjih 
razredov srednjih šol. »Odobritve sem zelo vesel, z oceno zelo zadovo*-
ljen,« je pisal Hostnik 1. januarja 1902 I. S. Palmovu. »Zdaj bo torej 
na vse srednje šole razposlana okrožnica ministrstva, ki bo priporočala 
nakup knjige.« Hostnik je mislil, da bi dobil odobritev besednjaka tudi 
od Sinoda, talko da bi bil priporočen tudi za knjižnice duhovskih seme­
nišč. »Ge bi bila knjiga razprodana, bi bila mogoča druga, popravljena 
izdaja. Saj stalno zasledujem literaturo predmeta.«151 M. M. Hostnik je 
upal na drugo izdajo svojega besednjaka in se je ves čas ukvarjal z njim. 
Posebno visoko oceno ruskih znanstvenih krogov je doživela slovnica 
slovenskega jezika —" prisojena ji je bila nagrada Akademije znanosti. 
;;Da mi je bila prisojena nagrada Akademije znanosti, je najbolj raz­
veseljiv trenutek v mojem življenju, novica o tem me je ganila v dno 
srca,« je pisal M. M. Hostnik A. I. Sobolevskemu 10. februarja 1901. 
»Bolje ni -mogla biti ocenjena moja ljubezen do slovanskega jeziko­
slovja.«152 
Gmotno stanje se je začelo Hostniku boljšati že v devetdesetih letih. 
V tem času si je sezidal hišo, dobival je honorarje za članke v ruskih 
časopisih in sestavljal besednjaka. A prav v tem času ga je zadela velika 
osebna nesreča: 1899 mu je umrla žena. 
Ženina smrt in skrb, ki je padla zdaj nanj za petero otrok, od katerih 
najstarejši še ni imel dvanajst let, najmlajši pa, je štel komaj dve, sta 
spodkopavali Hostnikove moči. V začetku desetletja 19Ö0—1910 (pismo 
brez datuma) je pisal Ivanu Saviču Palmovu, s katerim sta bila znanca 
še izza let, iko je sestavljal besednjak: »Po smrti moje nepozabne žene 
je bilo moje življenje težko: otroci so bili majhni, pestrne pa, ki sem 
jih dobil, ena slabša od druge. V tem nezavidnem položaju me je stalo 
mnogo truda, da nisem docela zapadel malodušju. Edino vera v božjo 
pomoč me je rešila obupa. Otroci, hvala Bogu, ves čas niso bili nič bolni, 
150 П. Лавров. Рецензии. Хостник M. Словинско-русскии словар. Tb-
рица, 1901. Изд. Спб. Слав. благ. обвдества. Хостник-М. Грамматика сло-
винского лзнка. Горица, 1900 — „Журнал Министерства народного про-
свегцении", jan. 1902, 182—187. 
151 Arhiv. Akademije nauk SSSR, f. 241, op. 1, d. 28, 1. 65. 
152 Arhiv Akademije nauk, f. 176, op. 2, d. 486, L 2. 
20 zgodovinski časopis 297 
čeprav je naokrog bila epidemija, pa tudi učijo se starejši dobro. Živim 
samo zanje in za službo in nikamor ne hodim.«153 
Res je Hostnik popolnoma prenehal s publicistično dejavnostjo: po 
letu 1887 ni tiskal več ničesar v SN in 1899 je prenehal izdajati svoj 
Slovanski svet njegov prijatelj F. Podgornik. Hostnik ni pisal več tudi 
. v Izvestja. Tega ni mogoče razložiti samo s preobremenitvijo z delom 
z družinskimi razmerami ipd. V slovenskih deželah je rod Hostnika in' 
njegovih somišljenikov v sedemdesetih in osemdesetih letih zamenjal 
nov rod, s katerim je bilo Hostniku vedno teže najti skupen jezik. »Ko 
človek vidi,« je pisal Zabretovemu sinu junija 1898, »da je na oder stopil 
že nov rod z novimi ideali (ali pa brez slehernih idealov), tedaj se vsaj 
v mislih pogovarja... z ljudmi, ki jih je vedno brezmejno spoštoval in 
ki so vedno ostali zvesti načelom resnice in poštenja, ker šteje ljubezen 
do domovine za prvi in najvišji zakon. Tudi Vi, dragi prijatelj, ste eden 
izmed takih v našem stoletju redkih Slovencev... Mnogo je še dobrih 
ljudi v Sloveniji, toda zdi se, da zdaj niso v modi.«154 Prav to da Host-
mkove ideje pri novem rodu niso »bile v modi«, je bil očitno tudi eden 
glavnih vzrokov, da je nehal publicistično delovati v slovenskih deželah. 
Po izidu besednjaka in po nagradi, ki mu jo je prisodila Akademija 
znanosti, in po vrsti njegovih jezikoslovnih člankov iz slovanskega jeziko­
slovja, so začeli Hostnika šteti za enega izmed vidnih slavistov. Po bese­
dah Vladimira M. Hostnika so ga večkrat vabili, da bi prevzel preda­
vateljsko mesto na visokih šolah: na univerzi v Tomsku, na zgodovmsko-
filološkem inštitutu kneza Bezborodka v Nežinu, na univerzi v Varšavi. 
»Toda oče,« obuja spomine Vladimir M. Hostnik, »ki si je sezidal hišo 
z bančnim posojilom, ki je imel prekrasen vrt in ki se je bal za usodo 
svojih otrok, se ni ganil nikamor. Ukvarjal se je z znanstvenim delom 
(besednjaka in slovnici, pisanje in prevajanje) in počival v svojem vrtu. 
Oče je temeljito znal botaniko in delal poskuse v vrtnarstvu, cvetličar­
stvu in zelenjadarstvu (večkrat je pred revolucijo in pod sovjetsko ob­
lastjo za razstavljene rastline dobival diplome in nagrade).« Hostnikov 
vrt je bil rylska znamenitost. V njem so rastle tu nepoznana črna malina, 
jablane, kosmulja, specialne hruške. V vrtu je cvetelo sedemdeset vrst 
vrtnic. Ob hiši je stala topla greda, kjer je pozimi gojil kumare, paradiž­
nike, šampinjonke, česen in cvetlice. Vrtu je Martin Matvejevič posvetil 
ves svoj prosti čas. 
Dogodki 1904—1905 in dogodki naslednjih let so zahtevali od Host­
nika, da končno določi svoj odnos do ruske stvarnosti. Po dogodkih 
9. januarja ni bilo mogoče biti demokrat in istočasno še naprej carisi. 
153 После смерти незабвеннои женвг ЖИЛОСБ мне худо: дети маленљкие 
находил бонн, но одна хуже другои. Положение незавидное, много мне" 
стоило труда, чтобв1 не упастБ совсем духом. Одна вера в помопџ, божиго 
спасла менл. от унБШил. Дети, слава богу, все времл не болели, когда 
кругом бБ1ла зпидемил, да и учатсл старшие хорошо. Л живу ТОЛБКО длн 
?,ИоХ ? ^ слУжбБ1 и никуда не хожу (prav tam, f. 241, op. 1, d. 8Ì, 1.' 232, 
Zoži OD.). • ' 
154 NUK, rkp. odd., dvoje Hostnikovih pisem Zabretovima (sinu in hčeri) 
inv. st. 104/54. 
298 
.JL. 
S carjem ali z ljudstvom — v ruski stvarnosti je bilo na razpolago samo 
dvoje poti, ki med seboj nista bili združljivi. Iz te dobe Hostnikovega 
življenja je ostalo malo dokumentov; rekonstruiramo jo lahko predvsem 
po spominih Vladimira M. Hostnika in nekaterih starih rylskih pre­
bivalcev. 
Po pričevanju Vladimira Martinoviča so v začetku, decembra 1904 
v sosednji hiši aretirali socialdemokrata Porohonceva. Pri pregledu so 
našli nekaj pišem v nemščini. Povabili so Hostnika, da jih prevede v 
ruščino. V pismih je bilo nekaj mest, ki so bila za Porohonceva nevarna. 
Pri prevodu je Hostnik ta mesta, kolikor je mogel zabrisal. Zaradi po­
manjkanja dokazov so Porohonceva izpustili. Zakotni štacunarski Rylsik 
je imel dovolj močno organizacijo arhangela Mihaela (černosotenci = re­
akcionarni teroristi). Ob židovskih pogromih se je v Hostnik ovo hišo 
rešila družina krojača Nepomnjaščega, obstoječa iz šestih oseb. Černo­
sotenci so razbili vsa okna na hiši, zahtevajoč, da jim izroče židovsko 
družino. Da bi prestrašil pobesnele štacunarje, je Hostnik moral streljati 
z revolverjem v zrak. 
Leta 1904 je stopil v pokoj ravnatelj Dombrovski, Hostnikov pri­
jatelj. Ravnatelj rylsike gimnazije Šelehova je postal černosotenec Vysooki 
(ВБШОЏКИИ), lastnik dveh hiš v Voronežu. Leta 1911 je prišlo do tega, 
da se je moral Hostnik trdo spopasti z njim. Ko je ob poletnih počitnicah 
nadomeščal Visookega, je odkril, da je nekaj vagonov stavbnega lesa, 
določenega za popravilo šole, poslal Visocki v Voronež za svoji hiši. 
Hostnik je obvestil o tem kuratorja Harkovskega šolskega okrožja. Ime­
novana komisija je dokazala prestopek Visockemu, ki je bil nato upokojen. 
Tako je življenje samo postavljalo pred Hostnika zahteve, da izbira 
med zatiralci in zatiranci, in kot poštenjak in človekoljub se je brez 
pomišljanja postavil na stran zatirancev. 
Leta 1910 se je Martin Matvejevič v drugo oženil. Njegova druga 
žena, Olga Nikolajevna, hči rylskega poštarja Semjonova, je bila izobra­
žena, zelo muzikalna ženska. Iz vsega srca je vzljubila Hostnikove otroke 
in Hostnik je živel z njo srečno do konca svojega življenja. Po letu 1900 
se mu je izboljšalo tudi gmotno stanje. Leta 1909 so ga šteli med tistih 
97 meščanov, katerih nepremičnine so cenili po vrednosti nad 500 rubljev. 
ni pa spadal.med tiste bogataše (trideset ljudi), ki so imeli nepremične 
lastnine za več kot 3000 rubljev.155 
Februarja 1911 je gimnazija proslavila tridesetletnico Hostnikovega 
vzgojnega dela. Ohranjena so zahvalna pisma profesorju od učencev 
četrtega, petega, šestega in sedmega razreda in od gimnazijskega roditelj­
skega komiteja. »Skozi Vaše roke je šla že dolga vrsta mladine, ki se 
pri Vas ni samo učila, ampak tudi vzgajala, videč v Vaši osebi živ vzgled 
nenehnega prizadevanja in vestnega odnosa do dela,« so pisali petošolci. 
»Vaš vedno srčen odnos do učencev, nespremenjena dobrota in prizanes-
ljivoet so Vam med nami pridobili trajne simpatije.« Sedmošolci so po­
udarjali: »Vaš razsvetljeni um in Vaše razumevanje so nas v težkih tre-
155 Kurski drž. obi. arhiv, f. 302, op. 49, d; 557, 1. 22 ob; f. 302, op. 57, 1. 622. 
20* 299 
nutkih našega šolskega življenja vedno vlekli k Vam. Stoječ na straži 
naših koristi, ste imeli odprto srce za naše potrebe in ste jim vedno po 
možnosti ustrezali.«156 Te besede niso bile zgolj davek vljudnosti v od­
nosu do jubilanta. Hostnik je v hudih trenutkih resnično pomagal svojim 
učencem. Hostnikov učenec, danes zaslužni znanstveni delavec, profesor 
medicine Jakov Aleksandrovič Švarcberg se spominja: »V mojem gimna­
zijskem življenju je [Hostmk] odigral posebno vlogo, ki je meni, otroku 
iz zelo revne družine, omogočila, da sem dosegel srednjo izobrazbo in 
šel dalje po poti znanstvenega delavca in zdravnika. Že v tretjem raz­
redu gimnazije so me izključili, ker nisem plačal šolnine. Položaj je bil 
brezizhoden, ker mi starši, živeči v mestu Stari Oskol nekdanje Kurske 
gubernije, niso mogli pomagati, in tako bi bil moral Rylsk zapustiti. 
V tistem zame tako hudem času se je v mojo zadevo vtaknil -Martin 
Matvejevič; plačal je zame šolnino za pol leta, tako da so me spet spre­
jeli v šolo. Zatem sta me Martin Matvejevič in profesor ruskega jezika 
I. I. Oriščenko priporočila za inštruktorja. Tako sem začel tudi sam služiti 
in vzdrževati ne le sebe, ampak pomagati tudi svojim domačim.« Takó 
plemenita in čista izstopa pred nami podoba M. M. Hoetnika iz pričevanj 
njegovih učencev. 
Da je Hostnik v začetku stoletja pustil publicistiko, pa ni pomenilo, 
da se je odrekel vsaki javni dejavnosti. Nasprotno se je vedno aktivneje 
udeleževal družbenega življenja svojega mesta. Ze leta 1902 stoji Hošt-
nikovo ime v seznamih odbornikov rylske mestne dume.157 Iz zapisnikov 
rylske mestne dume za leto 1902 je mogoče videti, katerih vprašanj se 
je pri obravnavah na zasedanjih ' dume Hostnik loteval. Na zasedanju 
dume dne 28. maja 1902 se je pretresalo vprašanje o nezdravem stanju 
kopališč mesta Rylska (na reki Sejm). Po sklepu mestne dume naj bi se 
bila s tem vprašanjem ukvarjala posebna komisija, v katero je bil iz­
bran tudi Hostnik. Na istem zasedanju je bil Hostnik izbran v komisijo 
za reorganizacijo mestne šole v zvezi z odprtjem cerkvene šole.158 
Na zasedanju dne 18. decembra 1902 so se pretresala vprašanja o 
šolstvu. Najprej je bil sprejet sklep o določitvi progresivnega dodatka 
pri plačah za učitelje in učiteljice rylskdh mestnih cerkvenih šol za Vs 
dobivane letne plače vsakih pet let. Poleg tega je bilo po, poročilu od­
bornika dume državnega svetnika M. M. Hostnika, predavatelja živih 
jezikov na ženski gimnaziji, sklenjeno prositi mestnega župana, da da 
pobudo Skrbstvenеггш svetu rylske ženske gimnazije za uvedbo pouka 
enega izmed živih jezikov kot obveznega predmeta. Naprednost .te za­
hteve je očitna, če upoštevamo, da je bil v drugi polovici XIX. stoletja 
uveden na ruskih gimnazijah sistem klasičnega pouka. Po tem sistemu 
so bui vsi »politični« predmeti (naravoslovje, zemljepis, zgodovina, slov­
stvo, živi jeziki) reducirani na minimum, ker je bilo mišljenje oblasti 
uš т0 gradivo hrani Eylski domoznanski muzej. 
137 Kurski drž. obi. arhiv, f. 299, op.. 122. d. 1210, 1. 32, 45, 48, 75. 
158 prav tam> f 299, 0p. 122, d. 1210, 1. 38, 38 ob, 39. 
300 
tâko, da ukvarjanje s temi predmeti podpira pri učencih razvoj politične 
nezanesljivosti.159 
Hostnik je bil član dume v Rylsku tudi še leta 1907.100 Tedaj je tudi 
aktivno sodeloval pri delu dume, tako kakor je to bilo 1902. Prisoten je 
bil na skoraj .vseh zasedanjih in bil izvoljen v komisijo za ocenitev ne­
premičnin mestnih učiteljev.161 
M. M. Hostnik je bil član mestne dume tudi leta 1913 do začetka 1914. 
Toda v tem času je postajal njegov odnos do dume vedno bolj hladen — 
na vseh petih zasedanjih je bil tisti čas vedno »po službeni potrebi od­
soten«.162 Verjetneje .pa mu je desetletno delo v mestni dumi pokazalo, 
da z delom v dumi ni mogoče v ničemer izboljšati stanja v mestu. 
V novem sestavu dume, ki se je prvikrat sešel 7. aprila 1914, Hostniko-
vega imena ni več v seznamu.163 Odhod iz rylske mestne dume pa ne 
pomeni, da bi bil Hostnik truden od vseh vrst javne dejavnosti. To je 
pokazalo revolucionarno leto 1917. 
V letih, ko je živel v Rusiji, so se spreminjali tudi Hostnikovi verski 
nazori. V Rusijo je prišel kot katoličan. V enem izmed pisem materi, ki 
je napisano leta 1880 pred nastopom službe na gimnaziji v Borisoglebsku, 
je Hostnik pisal: »Mi katoličani imamo tukaj svojo cerkev... imamo dva 
duhovna... Oba sta Poljaka in prav prijazna človeka.. . Duhovna sta 
prijatelja z nami vsemi, saj veliko nas tako ni, morda kakih 200.« V-pismu, 
ki je bilo napisano 1882,164 opisuje domačim svpje življenje v Borisogleb­
sku in pri tem pripominja: »Ob nedeljah hodim včasi k našemu prvemu 
popu, očetu Anastaziju. On je to, kar v Ljubljani prost, in njegova hči 
je učiteljica v ženski gimnaziji. Oni so dobri ljudje, samo tukajšnji ruski 
duhovni so dolgočasni ljudje; oni le bolj govore o cerkvi, o postu... Več­
krat mislim, kako imajo Rusi veliko več vere, ko pri nas . ..« Že po dobrem 
letu, kar je prišel v Rusijo, je torej bil Hostnik, sodeč po tem pismu, na 
vsak način zelo blizu (prestopa v pravoslavje, če ni bil že prestopu. Nje­
govi dopisi v SN 1886—1887 govore že za njegov popolni razhod s kato-
lištvom. V teh letih je za Hostnika značilna idealna predstava pravoslavne 
cerkve, v kateri je videl eno izmed oblik ciril-metodijske cerkve. Šele 
nadaljnje njegovo poznanstvo z ruskim duhovništvom je postopoma spre­
menilo njegov pogled na pravoslavno cerkev. Močan moralni udarec je 
pomenilo zanj vedenje sorodnika njegove žene, duhovnika, ki se je leta 
1898 zaklinjal na svojo duhovno čast sestri, da njihov oče, ki je pred 
kratkim umrl, še živi. »Ostrmel sem nad to lažjo v kuti!« piše v svojih 
spominih M. M. Hostnik. »Mar se vedno tako zaklinjaš in tako lažeš, ne 
159 prav tam, 1. 77/79 ob. 
ura Prav tamj op 299, op. 122, d. 1211, 1. 1, 23, 43, 54, 58, 91. 
161 Prav tam, 1. 17 ob. 
162 Prav tam, f. 299, op. 122, d. 1212, 1. 9 ob' in d. 1213, 1. 9 ob, 21 ob, 26, 40. 
les Prav tam> f 299, op. 122, d. 1213, 1. 55. 
164 Pismo ni datirano, vendar se v njem omenja, kako stoji Rusija nepo­
sredno pred carjevim kronanjem. V času, ko je bil Hostnik v Rusiji, je bilo 
v Rusiji dvoje kronanj, Aleksandra III. in Nikolaja (1894). Aleksander III. je 
stopil na prestol 1881, kronan pa je bil maja 1883. Pismo je torej iz leta 1883 
pred mesecem majem. 
301 
da bi ti bilo nerodno celò zaradi kute?! sem. se spraševal in po tem dogod­
ku nisem mogel več spoštovati o. M. (tj. očeta Mitrofana).«165 Vendar je to 
bila laž posameznega predstavnika pravoslavnega duhovništva in je zorni 
kot, pod katerim je Hostnik gledal pravoslavje, ostal isti. Dne 17. 12. 1901 je 
Hostnik poslal na založniško komisijo Slavjanskega društva oceno o slo­
venskem prevodu liturgije Janeza Zlatoustega, ki ga je napravil Milivoj 
Ivanom »Spoštovano Slavjansko društvo bo storilo dobro delo, ako se po­
trudi in izda prevod, in če mi izkaže to čast, da ml da prevod popraviti, 
bom uporabu vso skrb za to Bogu dopadljivo delo, se razume samo po 
sebi, da brez slehernega plačila. Za Slovence, ki so sprejeli, pravoslavje 
ali prestopili v unijo, ki jo oni imenujejo ,slovensko cerkev vzhodnega 
obreda'... bo imel prevod velikanski moralni pomen.«166 ^ 
Končno razočaranje nad pravoslavjem je prišlo pozneje. Hostnik je. 
bil prijatelj z duhovnikom Aleksandrom Kovalevskim, veroučiteljeim na. 
ženski gimnaziji v Rylsku.167 Ob nekem izmed pogromov, ki so jih pri­
pravili rylski čemosotenci, je Aleksander Kovalevski organiziral okoliške 
kmete, da so nastopili proti njim. Zaradi tega so Kovalevskega cerkvene 
oblasti kaznovale. Kovalevski je odgovoril tako, da je odložil svoje du-
hovsko dostojanstvo in prestopil 'k starovercem. Ta dogodek je po bese­
dah Vladimira M. Hostnika prav tako močno vplival na očeta, na njegov 
odnos do uradne pravoslavne cerkve. Sprevidel je, kako sta cerkev in 
vlada nerazdružno povezani drug z drugim. 
Hostnik je z veseljem pozdravil novico o februarski revoluciji in je 
začel brez ozira na svojo priletnost (saj je imel že 64 let) sodelovati v jav­
nem življenju imesta. 
Skupno s predavateljem matematike in fizike na moški gimnaziji 
Nikolajem Petrovičem Malysevom in predavateljem ruskega jezika v du-
hovskem semenišču Jevgenijem Andrejevičem Glebovom je Hostnik aktiv­
no sodeloval pri izdajanju časnika PBIACKHH ЛИСТОК, ki je izhajal od 2. 
junija / 15. julija do 25. okt. / 5. nov. 1917. 
Časnik je bil tipično glasilo demokratičnega izobraženstva. V njem 
so se tiskali članki različnih smeri, od takih, ki so simpatizirali z boljše-
viki in pozdravljali mir brez aneksij in brez vojnih odškodnin, do takih, 
ki so boljševike obtoževali izdajstva in zahtevali vojno do zmagovitega 
konca. 
Ob volitvah za rylsko mestno dumo je časnik pozival ljudi, naj gla­
sujejo za seznam št. 3, ki ga je postavila Zveza ranjencev, delavcev in 
učiteljev. Ta seznam je podpirala tudi'Ženska zveza, kjer je bila v vod­
stvu Anna Nikolaj evna Glebova (žena E. A. Glebova) in M. À. Porohon-
ceva (verjetno žena socialdemokrata Porohonceva, katerega nanj naslov­
ljena nemška pisma je 1904 po naročilu .moral prevajati M. M. Hostnik). 
Program Zveze ranjencev, delavcev in učiteljev je bil natisnjen v 17. št. 
Rylskega listka. Vseboval je: ustvaritev zdravih, urejenih in kulturnih 
165 Hostnikovi rokopisni spomini Мои воспоминанил, 7. 
166 Arhiv Akademije nauk SSSR, f. 241, op. 1, d. 85, 1. 787. 
167 Курскии адрес-календар 1909 g., 102. 
302 
mestnih razmer za življenje širokih plasti prebivalstva; davki naj bodo 
odmerjeni »vsem državljanom sorazmerno z njihovimi dohodki in z vred­
nostjo njihovega imetja«; mesto mora imeti v posesti vsa javna podjetja 
in ustanove; zato je predvsem nujno odkupiti električno razsvetljavo. 
V programu je bilo govora o ureditvi mestne posredovalnice za delo, o 
organizaciji šol in jasli za otroke delavcev, o organizaciji brezplačne 
zdravniške pomoći za najrevnejše sloje prebivalstva, o boju s špekulacijo, 
o ustanovitvi cenenih jedilnic, o znižanju šolnine na srednjih šolah itd.168 
Kakor je videti iz povedanega, je bil program Zveze ranjencev, de­
lavcev in učiteljev zelo umerjen program drobne buržoazne demokracije 
in ni vseboval nobenih socialističnih idej. Toda očitno je bil ta program 
bolj kakor drugi blizu pričakovanjem širokih množic Rylska, saj je na 
volitvah avgusta 1917 zanj glasovalo 2251 volivcev, medtem <ko je skupno 
za programe vseh treh drugih skupin, ki so tekmovale z Zvezo ranjencev, 
delavcev in učiteljev (Zveza hišnih posestnikov, Blok demokratične de­
lovne inteligence in Kmečka organizacija), glasoval skupaj samo 1401 vo-
livec.lee 
Urednika št. 1.—10. in 27.—39. sta bila pri Rylskem listku Malysev 
in Glebov, od št. H.—26. pa Hostnik in Glebov. Hostnik je nadomeščal' 
Malyseva, ki je za nekaj časa odšel iz Rylska. O tem je pisal časnik: 
»Eden izmed uredniikov našega časnika N. P. Malysev odhaja za nekaj 
časa iz Rylska. Nadomeščal ga bo M. M. Hostnik, ki bo na razpolago v 
uredništvu v poslopju moške gimnazije vsak dan od enajstih do ene.«170 
Nikolaj Petrovič Malysev je nastopil službo na rylski gimnaziji 1912. 
Do tega časa je končal eno izmed ruskih univerz, potem pa je študiral na 
Sorbonni v Franciji. »Jaz sem bil že eno leto visokošolec,« se spominja 
Vladimir Matvejevič, »ko sem se seznanil z njim pri nas doma, ker je 
prihajal na obisk k očetu. .. Bil je zelo zanimiv sobesednik, z očetom 
sta pri nas ob čaši čaja pogosto zamenjala ruščino s francoščino.« O Host-
nikovem prijateljstvu z Malysevom piše tudi njun nekdanji učenec Ni­
kolaj Ivanovič Isajev, zdaj predavatelj na eni izmed visokih šol v Mo­
skvi: »Med gimnazijskimi pedagogi je bil predavatelj fizike Malysev. 
Med seboj smo govorili, da je študiral v Franciji na Sorbonnski univerzi. 
Bil je na glasu dobrega matematika. V stiku z nami ga ni odlikovala 
nobena posebnost, "razen kar največja zahtevnost. A glej ... ko so se vse 
politične stranke začele pripravljati na volitve v ustavodajno skupščino, 
se je nenadoma razkrilo, da je Malysev član partije boljševikov.171 Ve­
čina gimnazijskih učiteljev mu je nehala podajati roko in ga v zbornici 
ignorirati. Samo Martin Matvejevič je še nadalje ohranjal do njega 
prejšnji odnos.« 
Kako razložiti, da je časnik, kateremu je bil urednik Malysev, člo­
vek, ki je bil tako blizu boljševikom, postavljal tako skromen politični 
in gospodarski program? Po našem mnenju je to dejstvo mogoče razložiti 
ies Рмлскии листок 28. VII./10. VIII. (št. 17) 1917. 
16" Prav tam, 11. VIII. / 24. VIII. (št. 21) 1917. 
i™ Prav tam, 14. VII. / 28. VIL (št. 1.3) 1917. 
1,1 Po drugih pričevanjih je stopil Malysev v partijo boljševikov leta 1918. 
303 
s tem, da je bil programi prvič ukrojen za uresničenje v majhnem me­
stecu in je moral upoštevati obstoječ položaj v državi, posebno oblast in 
zakone začasne vlade, drugič bi pa radikalen program nedvomno lahko 
ostrašil rylske prebivalce, če imamo pred očmi specifično trgovski in ne 
industrijski značaj Rylska. 
Rylskij listok je Hoetnik urejal, pa vanj tudi pisal članke. S 
svojim imenom je podpisal samo dve osmrtnici: Bokit'ku in Arbuzovu. 
Ni dvoma, da je tudi nekatere druge članke napisal on. Tako je kmalu 
po volitvah v rylsko mestno dumo bil v Rylskem listku objavljen članek 
Mestna zemljišča (Городские угодл) s podpisom Krutorogov. To pa je bil 
Hostnikov psevdonim, pod katerim je nastopal že v letih 1886—1887 v SN. 
V članku je dajal avtor napotila novim občinskim svetnikom: Mest­
na duma mora poskrbeti za osušitev močvirij in povišati najemnino za 
mestno zemljo, zakaj kmetje, ki jo pod ceno jemljejo v najem, posprav­
ljajo z nje bogat pridelek, ki ga nato prodajajo na mestnem trgu za 
bajne cene. Na koncu Hostnik zahteva, naj bi si člani mestne dume ne 
določali velikanskih plač ter naj bi skrbeli za blagor mesta in ne samih 
sebe.172 Zanimiva je ta zadnja izražena Hotstnikova misel; ta misel v 
znatni meri pomaga razložiti vzrok, zakaj se je Hostnik tako ohladil za 
dejavnost v rylsH mestni dumi. 
Gotovo sta v časniku Hostnikova še dva zapiska. To ista opombi »Iz 
uredništva ,Rylskega listka'«, zapisani tisti čas, ko je Hoetnik urejeval 
časnik. V 13. in 14. št. je bil objavljen članek s podpisom Petra Goremyke 
»Poziv rylskim kmetom«.173 V njem je pisec svaril pred vstopom v »Zvezo 
poljedelcev-posestnikov«, ki je bila organizirana v Rylsku. Ta Zveza, je 
govoril članek, izraža koristi veleposestnikov-protirevolucionarjev, ki so 
opora hiši Romanovih. Agenti veleposestnikov so premožni 'kmetje, ki 
z varanjem zapeljujejo kmete v to Zvezo. Učitelji, nameščenci »kmetje-
izobraženci«, kakor jih imenuje člankar), morajo razložiti kmetom pomen 
»Zveze poljedelcev-posestnikov« in jim pomagati, da po krajih organi­
zirajo kmečke sovjete. V pripombi k temu članku pravi uredništvo: 
»Uredništvo ne more nase sprejeti odgovornosti za enostransko razlago 
dejstev... ker meni, -da je nepravično, pavšalno obdolževati veleposest­
nike zlonaimemosti nasproti kmetom.« Dalje je v pripombi govora o tern, 
da temetje orjejo veleposestniško zemljo, kosijo travnike in sekajo gozd. 
»Za svoje proizvode jemljejo od meščanov gorostasne cene; tako hladno­
krvno izkoriščajo brezimočnost mestnega prebivalstva in jim niti za las 
ni hudo ob stiski meščanov in mestnih kmetov. Sploh pa v vsej ruski 
zgodovini v nobenem primeru meščani nikoli niso zatirali in izkoriščali 
kmetov.«174 
Značilno je, da v tej svoji pripombi, tako kakor že v članku š pod­
pisom Krutorogov, Hostnik ostro biča kulake-špekulante, ki bogatijo iz 
gorja in brezmočnosti mestne revščine. Sovraštvo do njih je tako močno, 
172 РБ1ЛБСКИИ листок, 14. VIII. / 27. VIII. (št. 22) 1917. • 
173 Prav tam, 14. VII. / 27. VII. (št. 13) in 17. VII. / 30. VII. (št. 14) 1917. 
174 Prav tam, 17. VII. / 30. VII. (št. 14) 1917. 
304 
da imu celo dopušča možnost zastaviti besedico za veleposestnike. A če­
prav se Hostnik ni strinjal s članicom Goremyke, vendar ni bil pristaš 
»Zveze poljedelcev-posestaikO'V«. Ko je predsednik njene rylske podruž­
nice poslal ostro pismo uredništvu zaradi uvrstitve Goremykovega član­
ka, članka, v katerem se po njegovem mnenju en del prebivalstva ščuva 
prorti drugemu, tedaj je Hostnik ta ugovor imel za poskus, da zamaši 
usta drugače mislečim, in je pripomnil: »Edino pravilna in pametna pot 
bi bila ovreči dejstva, ki jih navaja Goremyka.«175 
Sodeč po njegovih člankih in pripombah, je videl Hostnik v kmet­
stvu predvsem tanko plast kulakov, kmečke revščine od nje ni ločeval. 
Obenem je nastopal Hostnik kot odločen zagovornik mestne revščine, ki 
jo je v znatni meri sestavljalo proletarsko in polproletarsko mestno pre­
bivalstvo. 
Poleg omenjenih člankov, ki so nedvomno Hostnikovi, vzbujata za­
nimanje uvodnika, podpisana z začetnicama I. S. Prvi članek »Grožnja 
svobodi« (Угроза свободе) je bil natisnjen v 24. št. Rylekega listka, v 
-času, ko ga je urejeval Hostnik. Pisec z grenkobo beleži naraščanje proti­
slovij v družbi. Na eni strani stoje vojaki in delavci, M vse druge brez 
razlike imenujejo buržuje: »S to besedo so krstili tudi drobnega uradnika 
in vzgojitelja, ki sta nedvomno prav tako delavca, ker tudi prodajata 
svoje delo in že samo po tem ne moreta pripadati buržoaznemu razredu, 
ki delo daje, sam pa ničesar ne dela.« I. S. tako vedenje proletarcev 
takole opravičuje: »Revni proletarec se zdi surov ne zato, ker je ,živai 
po naravi', ampak zato, ker je neveden in neizobražen. Noben veliki ru­
ski pisatelj ali pesnik ne govori grdo o duši nižjega sloja prebivalstva 
v ruski državi. Nasprotno so L. Tolstoj, Dostojevski, Turgenjev idr. po­
vedali mnogo lepega o ruskem delovnem človeku.« Drugič pa I. S. oce­
njuje sovraštvo, ki ga kažejo izobraženi, tj. izkoriščevalski razredi. »Ne 
da bi to umeli, se je treba nehote ustaviti pred sovražnim razpoloženjem 
do mračnega proletariata, ki se je v zadnjih dneh" ustvarilo med bolj ali 
manj prosvetljenimd izobraženimi razredi prebivalstva.« Ti razredi pre­
klinjajo demokracijo; toži še jim po »trdi, železni oblasti, ki se ne bi 
ustavila pred ničemer.« Nazadnje I. S. sklepa: »Prvo sovraštvo kot pro­
izvod nevednosti in, oprostite, živalskih življenjskih pogojev je razum­
ljivo. Drugo pa je popolnoma nerazumljivo.«178 
Ves duh članka nehote spominja na nekatere dopise Krutorogova 
v SN: isto sočutje z ruskimi zatiraniim • množicami, ista vera v pleme­
nitost njihove duše in razlaga vrste njihovih nesimpatičnih potez zaradi 
pomanjkanja izobrazbe in hudih življenjskih razmer. V spopadu razredov 
se I. S. postavlja na stran zatiranih razredov, čeprav misli še na miren 
izid tega spopada. 
Končno ves slog članka, predvsem pa jemanje primerov iz ruskega 
klasičnega slovstva spominja na članke Krutorogova ö ruskem življenju, 
ki jih je objavljal 1886 v SN. Vendar zanesljivo ugotoviti, ali se za za-
175 Prav tam, 21. VII. / 5. VIII. (št. 15) 1917. 
ne prav tam, 29. VIII. / 2. IX. (št. 24) 1917. 
305 
četnicama I. S. skriva Hostnik, ni mogoče. Ugotovimo lahko samo veliko 
skladnost nazorov člankarja I. S. z nazori Davorina Hostnika. 
I. S. pozdravlja mir brez aneksij in vojnih odškodnin. V drugem 
članku piše: »Ideali boljševizma kot nekaj prelepega in bližnjega širo­
kemu ljubečemu ruskemu srcu so mu [tj. ruskemu narodu. — I. C] vse­
kakor dragi, toda ruski narod zdaj ve, da je misel o njihovem uresniče­
vanju y sedanjih kulturno-zgodovinskih razmerah sanja.«177 Tako torej 
Hostnik konec septembra in v začetku oktobra še ni veroval v možnost, 
da se uresničijo ideali boljševizma v Rusiji, vendar jih je štel za prelepe 
in bližnje srcu ruskega naroda. 
Tâko približno je bilo Hostnikovo razpoloženje na predvečer oktobr­
ske revolucije. Sočustvovanje z najrevnejšimi sloji prebivalstva in doje­
manje plemenitosti idej, za katere so se bojevali boljševiki, to sta čini­
telja, ki sta v končnem bistvu privedla Hostnika k priznanju boljševikov 
in socialistične revolucije. 
Socialistična revolucija in državljanska vojna sta postavili Hostni­
kovo družino pred resne preskušnje. Kakor mnoge druge ruske družine 
se je tudi Hostnikova razdvojila. Hostnik sam in večina njegovih otrok 
so ise postavili na stran boljševikov. Njegova hči Olga se je omožila z 
boljševikom Aleksandrom Nikolajevičem Semjonovom (psevdonim Ki-
rillov), pravim bratom Hostnikove druge žene Olge Nikolaj evne. Aleksan­
der Nikolajevič je prav do revolucije sedel v ječi za 'svoje prepričanje. 
Med državljansko vojno je bil predsednik revkoma (revolucijskega ko­
miteja) v Tul'cmi in Proskurovu, zatem pa namestnik predsednika gu-
bernijske Čeke v Odesi. Stal je na čelu bojev z banditi in padel od 
njihovih rok leta 1920. S sovjetsko oblastjo sta sodelovala tudi Hostni­
kova sinova: Vladimir je učil matematiko na srednji šoli, Mitrofan pa je 
bil vzgojitelj v otroškem domu. Toda že 1922 je Mitrofan vložil prošnjo, 
da ga zaradi zdravstvenega stanja oprostijo službe.178 Kmalu nato je 
umrl. Drugače je bilo z Milico. Omožila se je s pravnikom Ohotinom, ki 
je leta 1918 s svojo družino emigiiral V Jugoslavijo. 
Sinova smrt, zetova smrt in hčerina emigracija so hudo pritisnili 
na zdravje Martina Matvejeviča. Vendar je delal dalje na gimnaziji, ki 
je po revoluciji dobila ime šola II. stopnje. 
^Leta 1919 je Hostnik učil francoščino in nemščino in bil istočasno 
na šoli knjižničar. Iz poročil vidimo, da je imel v času od 1. febr. do 1. 
marca 1919 od profesorjev na šoli največje število šolskih ur. Isto vidimo 
tudi za čas od sept, do nov. 191Ö.178 Toda že v času februar—avgust 1922 
je njegova delovna obveznost padla na eno četrtino.180 
O Hostnikovem delu na šoli v letih sovjetske oblasti pripoveduje 
ravnatelj iz začetka dvajsetih let M. V. Timonov: »Hostnik je bil v vsem 
mestu spoštovan človek, visoko izobražen, korekten, priljuden, najčudo-
vitejši vzgojitelj. Ljubili in oboževali so ga učitelji in učenci. Nihče ni 
177 Prav tam, 18. IX. / 1. X. (št. 30) 1917. 
178 Kurski drž. obi. arhiv, f. 1832, op. 1, d. 608 
179 Prav tam, d. 17, d. 20. 
180 Prav tam, d. 689. 
306 
'Г 
znal tako ravnati z otroki kakor on. V njegovi navzočnosti nihče nikdar 
ni bil predrzen. To je bil najčudovitejši človek.« Isto potrjuje Hostnikov 
nekdanji učenec N. I. Isajev: »Vedeli smo, da je Martin Matvejevič Slo­
van in da so Slovane v Avstro-Ogrski zatirali Nemci. Zato so izkazovali 
učenci Martiriu Matvejeviču najgloblje spoštovanje. Ker je bil že v letih 
in so ga zmodrile življenjske skušnje, je bil Martin Matvejevič s svoje 
strani do učencev očetovski, demokratičen... Mnogi izmed nekdanjih 
učiteljev na gimnaziji so v letih državljanske vojne zapustili Rylsk, Mar­
tin Matvejevič pa je ostal z nami do konca svojih dni.« 
Razen tega, da je deloval kot vzgojitelj, je Hostnik v začetku dvaj­
setih let'napisal brošuro »Kako zbirati, sušiti in hraniti zdravilne rastline 
v Kurski guberniji« (Как собиратв, сушитБ и хранитБ лекарственнБШ 
растенил в Курскои губернии), očitno po naročilu Rylskega rajonskega 
oddelka Kursk e gubernijske zveze Enotne delavske zadruge, saj je v 
uradnem glasilu Rylskega ispolkoma (izvršnega komiteja) in ujezdoma 
(okrajnega komiteja) RKP/b Krasnaja Iskra (Краснал искра) z dne 10. 
junija 1921 omenjeni rylski oddelek Enotne delavske zadruge objavil 
oznanilo o organiziranem zbiranju zdravilnih zelišč in rastlin za potrebe 
republike in za izvoz v tujino. Ta razglas pravi: »Vsem.organizacijam 
za množično preskrbo z rastlinami se dajejo brezplačno brošure M. Host-
nika (z gornjim naslovom) in navodila za nabiranje.« 
Dne 1. januarja 1923 je stopil Martin Matvejevič v svojem sedem-
desetem letu življenja v pokoj.1Bt 
Kmalu nato mu je sovjetska viada potrdila osebno pokojnino Sov-
narkoma (Sovjeta ljudskih komisarjev), kakor se je dodeljevala »odličnim 
osebam višje kvalifikaoije, ki so izkazale Republiki nenadomestljive 
usluge kulturnega in družbeno-revolucionarnega značaja ali visoko ce­
njenim ljudem za njihove zasluge kultumo-izobraževalnega značaja.«182 
Taka pokojnina je bila v Sovjetski zvezi prisojena zelo maloštevilnim 
osebam. 
Zadnja leta svojega življenja je Martin Matvejevič preživel obkrožen 
s spoštovanjem in ljubeznijo vseh svojih znancev. Družil se je z družino 
Glebovih, ki je tudi aktivno sodelovala s sovjetsko oblastjo. Svojo knji­
žico o zdravilnih rastlinah je podaril Glebovi s prijateljskim posvetilom: 
»Velespoštovani Anni Nikolaj evni Glebovi v lep spomin od M. Hostnika. 
23. VII. 1921.« Med Hostnikovimi prijatelji je bila družina Černikovih. 
Černikov, član partije boljševikov od leta 1918, je bil v drugi polovici 
dvajsetih let namestnik predsednika Rylskega izvršnega komiteja, nje­
gova žena pa zdravnica. Se zdaj živeči Černikov se spominja Hostnika 
kot naj kulturnej šega in naj človekoljubnej šega človeka v mestu. Mnogo 
časa je posvečal Hostnik svojemu ljubljenemu vrtu. 
Dne 26. marca 1929 je Martin- Matvejevič v starosti 75 let umrl. 
Njegovega pogreba so se udeležili sosedje, njegovi stanovski tovariši 
in učenci, ki jih je učil v Rylsku več ko štirideset let. »Ko smo ga poko-
181 prav tam, f. 1832, op. 1, d. 658. 
182 CGAOR, f. 5462, op. 7, d. 254. 
307 
pavali,« se spominja nekdanji ravnatelj šole Šelehova M. V. Timonov, »se 
je razvil velik pogrebni sprevod. Vse mesto ga je spremljalo na poslednji 
poti.« Na glavnem mestnem trgu je bilo žalno zborovanje. Med drugimi 
je na njem govoril Černikov. 
Po očetovi smrti je siri Martina Matvejeviča Vladimir Martinovič 
Hostnik podaril njegovo hišo «sindikatu prosvetnih delavcev. Zdaj je to 
Rylski rajonski Dom učiteljev. 
Hostnikovi otroci in vnuki, ki so ostali v Sovjetski zvezi, so se de­
javno udeležili graditve novega življenja. In ko se je začela velika do­
movinska vojna, so se Hostnilkov sin Vladimir Martinovič in dva njegova 
vnuka, Oleg Vladimirovič, sin Vladimira M. Hostndka, in Jurij Aleksan-
drovič, sin hčere Olge in v Odesi padlega čekista Kirillova, šli bit s fa­
šisti. Oleg in Jurij sta padla na fronti. 
Martin Hostnik je prišel v Rusijo kot goreč pristaš vseslovanske 
ideje, v kateri je videl edino rešitev za svoj narod. Up Slovanov je videl 
v Rusiji, v zlitju Slovanov z njo. Osnova za to zlitje naj bi bili po njego­
vem mnenju veeslovanska kultura, temelječa na ruskem jeziku kot knji­
ževnem ' jeziku vseh Slovanov, in ciril-metodijska cerkev, katere eno 
utelešenje predstavlja pravoslavna cerkev. 
Življenje v Rusiji je odprlo Hostniku oči za mnogo reči. Spregledal 
je laž uradne cerkve, ki je blagoslavljala pogrome, in videl, da Rusija 
ni enotna. Ob uradni carski Rusiji, na katero je nekdaj stavil svoje upe, 
je videl še drugo Rusijo, Rusijo delovnih ljudi. Tej drugi Rusiji je tudi 
naklonil vse svoje simpatije. 
Dolgoletno delo v rylski mestni dumi in delo oblasti sta Hostniku 
pokazati, da pri obstoječem redu ni mogoče izboljšati položaja ljudstva. 
Z druge strani so se vedno bolj videli razumljivi tisti, ki so se bojevali 
proti samodržavju. Njihovi ideali so büi blizu njemu, ki je bil demokrat 
in humanist. Prav zato je bil eden prvih predstavnikov rylskega izobra-
ženstva, ki se je postavil na stran revolucije, na stran boljševikov. 
Skoraj petdeset let je preživel Martin Matvejevič Hostnik v Rusiji. 
Rusija je postala zanj druga domovina. Nad štirideset let je posvetil naj-
plemenitejšemu delu — vzgoji in izobraževanju otrok. Njegova vzgojna 
dejavnost je dobila najvišjo oceno tako s strani njegovih učencev in 
. rylske javnosti kakor s strani sovjetske vlade. • 
Резгоме 
Мартин Хостник 
Мартин Хостник принадлежал к тому поколениго словенских либера-
. лов, которое вБ1шло на арену политическои жизни в период соглашении 
словенских либералов co словенскими консерваторами. В условилх гер-
манизации и спада словенского националвного движении надеждм на спа-
сение своего народа от ассимиллции они все более стали возлагатБ на 
308 
славлнскуго взаимностБ, т. е. на помовдв осталвнв1х славлн и прежде всего 
могушественнои независимои Росии. 
C гонв1х лет Хостник принимает участие в словенском либералвном 
движении. Уже с 1872 г. он лвллетсн сотрудником „Словенского народа". 
Постугшв в 1877 г. в Венскии университет, Хостник с головои окунаетси 
в студенческук> жизнв, становитсл одним из активнв1х участников „Лите-
ратурного обгцества", находившегосн под болвшим влианием одного из 
идешшх вождеи словенских либералов Иосипа Стритара. 
В начале 80-BIX ГГ. ХОСТНИК змигрирует в Россиго, где прселлетсн сна-
чала в г. Борисоглебске, a потом в г. Рв1лвске Курскои губернии в качестве 
учителл гимназии HOBBIX (немецкого и французского) и древних (латин-
ского) H3BIKOB. Будучи последователем одного из виднвгх русских поздних 
славлнофилов В. И. Ламанского, Хостник много сил отдает делу ознаком-
ленил словенскои обвдественности с Россиеи и русскои обвдественности 
co Словениеи. Наиболее активнаи публицистическал делтелвноств Хост-
ника падает на конец 80-BIX ГГ. XIX в. В зто времн он сотрудничает в 
„Словенском народе" и „Известилх С-Петербургского славлского благотво-
рителвного обвдества". 
В публицистике Хостник ввштупает с однои сторонв1 как человек, 
сочувствукзгции крествлнству и трудовому народу России, ненавидлгции 
ее зксплуататорские классв!, с дргои — как поклонник цари и катковских 
принципов внешнеи политики России. 
Преклонение перед Катковвии; 6BIAO обусловлено проповедвго послед-
ним неизбежности воинвх России с Германиеи, что длл Хостника, видев-
шего наступателвнуго ассимиллторскуга политику немцев 1фотив славлн 
в австрииских земллх, 6BIAO близко и понлтно. Антинемецкаи, прорусскаи 
направленноств статеи Хостника ввгзвала репрессии в отношении „Словен-
ского народа" co сторонв1 австрииских властеи. 
1 В 1897 и 1901 гг. в типографии Габргцека в Горице вв1ходлт nepBBie в 
истории русско-словенскии и словенско-русскии словари Хостника, под-
готовленнв1е им no поручениго С-Петербургского славлнского благотвори-
телвного обвдества. Они получашт ввшокуго оценку обгцественности как в 
Словении, так и в России, в частности, словенскаи грамматика Хостника 
при словенско-русском словаре получила преминз Академии Наук России. 
В годв! русских револгагсии (1905 и 1917 гг.) рушитси вера Хостника 
в царл. Октлбрвскук) револгацшо он встречает сочувственно. C nepBBix 
днеи советскои власти Хостник активно участвует в строителвстве совет-
скои uiKOABi. За свок» долголетнкж) и безупречнуго педагогическуго делтелв-
НОСТБ он получает от советского правителвства персоналвнуго пенсиго. 
Умер Хостник в 1919 г. в Рвхлвске. 
309