kbsja viak «Un raten sobot. nedelj In praznikov. Ittued daily except Saturdays, Sundays and Holidays PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški In upravnlik! prostori: 1057 South Lswndals Avs. "R Office of Publicstion: 1657 South Lswndsls Ave. Telephone. Rockwell 480« ljrro—year xxxvn Cens lists Je $6.00 SgyS-cl— matur Jaeuary IS. |SH. at the Doat-otflo. at Chicaao. IlUaota. unSer th« Act at Cenaras of March a ISIS. CHICAGO 23. ILL* ČETRTEK. 22. MARCA (MARCH 22). IMS Subscription $6 00 Yearly &TEV.—NUMBER S8 Acccptance for mailing at special rate of postage provided for In section 1103, Act of Oct. 3, 1917, suthorized on June 4, 1018. Nemški odpor ob Reni zdrobljen! Težak udarec japonski mornarici! Ameriški letalci napadli japonsko brodovje v lukah Notranjega morja med Kobejem in Kyuihum ter poškodovali 17 bojnih ladij. Japonci izgubili 475 bojnih letal. Cez 1400 ameriških letal se udeležilo napadov. Mac Arthur naznanil okupacijo japonskega letališča na otoku Panayu. Britske čete zasedle Mandalaj.—Bitka v Saarski kotlini zaključena z veliko ameriško zmago. Čez 70,000 nemških vojakov Ubitih, ranjenih in ujetih. Saar-bruecken, Zweibruecken in Worms v ameriških rokah.—Rusi zasedli Altdamm, vojaško trdnjavo pri Stettinu. Nova sovjetska ofenziva na Ogrskem PARIZ. 21. marca.—Organiziran odpor nemških sil v Sssrskl industrijski kotlini ns sspadnl strani Rsns in Pslstlnatu sa Je srušil pod udarci tretje ln sedme smeriške armada. Saarsks kotlina Js odrezana od oatale Nemčija. Od oboroženo nemške sile 80.000 vojakov Je ostalo sa-mo 10,000 ln snsmenja kažejo, ds bodo tudi ti uničeni. Oklopne kolone tretje armade se bližalo Ludwlgshsfenu in Msnn-heimu. središču kemične Industrije. Prve kolone so oddaljene le štiri milje od Ludwigshsfena. Guam, 21. marca. — Ameriški letalci so napadli japonsko brodovje v lukah Notranjega morja med Kobejem in otokom Kuy-shum in poškodovali 15 do 17 bojnih ladij, med temi dve oklopni, ter uničili 475 japonskih letal—200 v spopadih v zraku in 275 na letališčih, Uradjpi tomu-nike pravi, da so enote japonske bojne mornarice, ki so se skrivale v domačih lukah, dobile strahovit udarec. Admiral Chester W. Nimitz poroča, da je bil napad na japonsko brodovje izvršen v ponde-ljek. Bombe so potopile šest tovornih parnikov, poškodovale pa trinajst bojnih ladij in letalo-noscev, dve križarki in tri ru-šilce. Napad je vodil podadmi-ral Marc A. Mitscher. Ameriške izgube so bile neznatne. Sanio ena ameriška bojna ladja je bila poškodovana. Radio Tokio poroča, da se je napada na japonsko brodovje udeležilo čez 1400 ameriških bojnih letal. Ameriški ljetalonosci, s katerih so se dvignila letala, »o se nahajali samo 60 milj od japonske celine. Ameriške bombe so padale tudi na japonska letališča in porušile hangarje ter druge naprave. Nimitz je dejal, da je poro-fio preliminarno. Detajli o ško-d'. ki so jo povzročile bombe, bodo znani pozneje. K"be, Sasebo in Kure, morna-rične baze,%so bili tarča napada i* zraka. Bombe so razbile mnogo objektov in zanetile «gromne požare. Manila. Filipini. 21. marca. — Ameriške čete, ki so invadirale "'"k Panay zadnji pondeljek, so i'kupiralc japonsko letališče pri Moilu, «lavnemu mestu tega oto-poroča glavni stan generala l>"urt|;,sa MacArthurja. štiridesete divizije so P"*itle 25 milj daleč v notranjost otoka in zasedle Janiuay, lot«,tan in Barotac Nuevo. Z J'neriikimi silami kooperirajo f,'!pirjski gerilci pri čiščenju oto- Ka t Mandalaj, Burma. 21. mares, staro burmsko mesto so o*opirale britske čete po zdro-r"u< japonske sile. Okupacijo J* na/nanil admiral Louis ontbatten, poveljnik zavezni-vkih '1 v južnovzhodni Aziji. J*ponci ao držali Mandalaj " l,'t». deset mesecev in devet- r*J*t dni.. ti c 21. marca. — Kolone in *edme ameriške arma- de so se združile v Saarski industrijski kotlini po zdrobitvi odpora nemških sil na zapadni stranj reke Rene. Bitka v tej kotlini je bila zaključena z veliko ameriško zmago. Nemške izgube znašajo čez 70,000 ubitih, ranjenih in ujetih vojakov. Le nekaj tisoč nemških vojakov, ostankov dveh armad, se še nahaja v kotlini. Priprave so v teku za masno prekoračenje ameriških kolon reke Rene. Američani so okupirali Saar-bruecken, Zweibruecken in Worms, stara in zgodovinska nemška mesta. Saarbruecken, glavno mesto Saarske kotline, ki ima 135,000 prebivalcev, in Zweibruecken, 17 milj vzhodno, je zasedla sedma armada, Worms, mesto ob Reni, pa tretja armada. Kolone tretje armade so prodrle do Mainza; mesta,* kjer se-reka Main izliva v Reno. To ima 160,000 prebivalcev. Padec Saar-brueckena in Zweibrueekena bo morda rezultiral v evakuaciji vse nemških Čet na zapadnf strani Rene. London, 21. marca. — Rusi so okupirali Altdamm, vojaško trdnjavo in predmestje Stettina, luke in glavnega mesta Pomerani-je, poroča Moskva. Čez pet tisoč Nemcev je padlo v bitki za posest Altdamma. Rusi so zaplenili ogromne količine orožja in streliva. Znamenja kažejo, da bo Stettin kmalu v ruskih rokah. Druga vest omenja ljute bitke med Rusi in Nemci v Bres-lavi, glavnemu mestu Zgornje Šlezije. Tretja ruska armada, katere poveljnik je maršal Tol-buhin, je začela ofenzivo proti nemškim silam v severozapadni Ogrski, 58 milj od avstrijske meje. Tolbuhin je zagnal čez 200,-000 vojakov v ofenzivo. Rusi so zasedli čez 20 naselbin, med temi Tato, deset milj južnovzhod-no od Komama, trdnjave ob reki Donavi. Velika Britanija mora obdržati baze London, 21. marca,—Konservativec Frederick Cundiff jc rekel v parlamentu, da mora Velika Britanija obdržati morna-rične in letalske baze v Sredozemlju, da ne bo Malta nikdar več tako trpela kot jc v začetku sedanje vojne. Glavni bazi, kateri morata ostati pod britsko kontrolo, sta v Tripolu in Ben-gazu. Obe sta potrebni za pro-tekcijo. Cundiff je dejal, da ae mora Velika Britanija boriti za svoje interese v tej vojni, ne za ohranitev italijanskih kolonij v Afriki. Jeklarska unija preklicala stavko Gary, Ind, 21. msres,—Krs-jevns jeklarska unija je prekli csls stsvko proti Csrnegie-Illi nois Steel Corp. Trsjsla je šest dni in zavrla produkcijo. V konflikt je posegel federslni de lavski department in ga izrsv nal. Vsi stavkarji so se dsnes vrnili na delo. Panika v japonskih mestih Bombe povzročile ogromno škodo Waahington. D. Cm 21. marca. —Japonska radijska poročila vsebujejo priznanje o paniki v Tokiju, Nogaji, Osaki in drugih mestih kot posledici ameriških bombnih napadov. Avtoritete so odredile organiziranje civilne armade in evakuacijo prebivalcev iz petih največjih japonskih mest. List Asahi pravi, da število žrtev v Tokiju, Nagoji in Osaki ni majhno. Domej, časniška agentura, poroča, da so ameriške bombe povzročile ogromno škodo. "Zažigalne in razstrelilne bombe so padale kot toča na prebivalce," pravi agentura. Ruska časniška agntura Tass opisuje paniko in teror med Japonci v poročilu Iz Tokija. To pravi, da so avtoritete izgubile kontrolo nad položajem. Več tisoč ljudi je pobegnilo iz japonskih mest. Sporazum o svobodi tiska Grupa ameriških •> urednikov zapustila Moskvo Moskvs. 21. marca.—Diskuzije o svobodi tiska so ugladile pot dosegi sporazuma. Te so se vršile med člani odbora Zveze ameriških urednikov in žurnali-stov ter uradniki Sovjetske unije. Člani odbora so potovali po Evropi v interesu svobode tiska. Ti so Wilbur Forrest, pomožni urednik newyorškega lista Herald Tribune; Ralph' McGill, prednik lista Atlanta Constitution, in Carl Ackerman, dekan žurnalističnega oddelka univerze Columbia v New Yorku. Moskvo, kjer so se mudili teden dni, so zapustili zadnjo soboto. Pred odhodom iz Moskve so podali izjavo, "da so bile diskuzije s sovjetskimi uredniki ln časnikarji odkritosrčne. Izmenjana so bila mnenja o svobodi tiska. Obe, Rusija in Amerika, sta stopili na mednarodno polje kot zaveznici v tej vojni. Odbor se popolnorria strinja z odgovornimi sovjetskimi uradniki, ki so izjavili, da se bo našla pot za rešitev povojnih problemov in svobodno izmenjavo novic in informacij." Grčija dobila nadaljnji ameriiki parnik Washington, D. C., 21. febr.— —Administracija za pomorski» plovbo poročs, da Je ugodila prošnji grške vlade, naj ji izroči nadaljnji ameriški parnik tips liberty zs prevažale živil in drugih potrebščin. Doslej Je sme-riška vlada izročila 14 parnikov Grčiji. Ti plujejo pod grško zastavo, toda lastništvo je ostalo v ameriških rokah. Atenaka vlada je določila 300,000,000 drahem za popravljanje pomolov in drugih nsprsv v Pirejih in 8o-hinu. Delo bo nsdzlrsl morns-ričnl minister. Žena britskega premier ja obišče Rusijo London, 21. marca —Žena premier j a Winstons Churchilla je nsznsnils, da je sprejela povabilo sovjetske vlade, naj obišče Rusijo Izjavila je. ds bo kms-lu odpotovsls v Moskvo in ds bo ostala v Rusiji več tednov. VOJNI VIHAR ZAJEL NEMŠKE CIVILISTE Hitler odredil ustreliteu ' družin dezerterjev DELAVCI ZAPUŠČAJO TOVARNE London, 21. marca. — Vse ceste, ki vodijo iz Porenja in Saarske kotline, so natrpane z be-žečimi nemškimi civilisti. Nekateri porivajo vozičke, nslože-ne z imetjenvkidim je še ostalo, dočim (drugi nosijo kovčege ali pa beie praznih rok. Zmešnjava med civilisti se ne da opisati. Poročila iz Nemčije in nevtralnih držav govore o konfuziji, ki je nastala kot posledica prodiranja ameriških, britskih in ruskih armad in bombnih napadov na nemška mesta in industrijska središča. Vojaške avtoritete so preklicale dopuste ln odredile registracijo civilnih beguncev v obupnem poskusu, da vzpostavijo red v kaotičnem rajhu. Vest iz Sofije pravi, da so nemški ujetniki povedali, da je Hitler iz bojazni pred masnimi kapitulacijami odredil u^trclitev družin nemških vojakov, ki dezertirajo iz armade ali se podajo sovražniku. Uradna nacijska časnišks agentura DNB je priznala, da delavci zapuščajo tovarne v mestih, katerim se bližajo zavezniške armade in beže v centralno Nemčijo. "Nemški vojski so izgubili stike s svojimi enotami in poveljniki," prsvi agentura. "Iz tega razloga so bile uveljavljene nove reguiacijc o kontroli vojakov in civilistov.'' Vlada je uveljavila nove regulacije, da strne vse razpoložljive sile za obrambo Nemčije. Vojaški dopusti so bili prekliesni. Izjema velja le za bolne in ranjene vojske. Vse osebe, ki so zspustile svoja bivališča v dobi od januarja tega leta, se morsjo registrlrsti v policijskih uradih v krajih, v katerih se zdaj nahajajo. Moški jv starosti 16 do 60 let, ki niso bili pozvani v armado, se morajo registrirati v distriktnih vojaških uradih. Oni, ki se bi skušali izogniti dolžnosti, bodo kaznovani kot dezerterji. Zadeva kaznovanja vojnih zločincev Cehoslovaška vlada sestavlja noto London, 21. marca.*-Dosftove se, ds se je čeboslovaška vlada odločila za akcijo proti vojnim zločincem. Sestavila je že? noto, katera bo predložena konferenci Združenih narodov, ki se prične 25. aprila v Ssn Franciscu, Cal. Vlada je zavzele stališče, da je vprašanje kaznovanja vojnih zločinccv velik« važnosti v prizadevanjih za ustanovitev svetovne zaščitne organizacije. O tem bo razprava na konferenci v Sari Franciscu Uradno glasilo čehoslovsške vlade bo objavilo članek s pojasnilom njenegs stališčs Vls-da priporoča rned drugim, da vse države, ki no bile in so še udeležene v borbi proti skupnemu sovrstniku dobe predstsv-nlštvo v komisiji za kaznovsnje vojnih zločincev Kon terene» v Ssn Frsnciscu naj bi objavtls deklaracijo s tolmačenjem vojnih zločinov. Lord WrigM. ačelnik komisije Združenih narodov zs kaznovanje vojnih zločincev, je naznanil v zbornici lordov, ds Je diktator Hitler na listi vojnih zločincev. Ns tej listi so tudi Goering, Goebbel«, Himmler in drugi voditelji nacijske stranke. Domače vesti ' Ranjen na Filipinih Slovan, Pa — Družina Mlatnlk je bila uradno obveščena, da je bil njen sin Sgt. John Mlatnlk 12. febr. ranjen na Filipinih. Oglasil se je tudi sam, da se zdravi v Novi Gvineji in da se mu obrača na bolje. On je član društva 241 SNPJ, kakor tudi njegov brat Frank, ki se nahaja na zapadni fronti. V nemškem ujetništvu Export, Pa.—Alexander Sker-ly je prejel vest od vojne oblasti, ds se njegov sin S Sgt. Henry Skerly nahaja v ujetništvu v Nemčiji. Bil je pogrešan od 18. dec. in je član društva 758 SNPJ. Padel v vojni Pittsburg, 111.-Dne 1. febr. Je padel na zapadni fronti Cpl. Victor Eskra, star 20 let in član društva 445 SNPJ. Preko morja je bil poslan v začetku januarja t. 1. in tri tedne pozneje je padel. Zapušča starše, dva brsta (enega v armadi) in več drugih sorodnikov. Vprašanje garancije letne plače Predsednik Roosevelt odredil študijo Waahington, D. C.. 21. marca. —Predsednik Roosevelt Je Izjavil, ds je vprašanje garancije letne plače tesno povezano s preureditvijo industrij, ki so zdaj udeježtne v vojni produkciji, za produkcijo civilnih potrebščin po zaključenju vojne, za-eno pa je lnatruiral člane posvetovalnega odbora administracije za vojno mobilizacijo, nsj študirajo to vprsšanje. Ugotove naj, ali se more tak načrt lzvs-jati v ameriških industrijsh« Roosevelt ni dal zsgotovila, da bo priporočal izvajsnje načrta Nekatere industrije bi lahko garantirale letne plače, druge pa ne. Predsednik je na sestanku s časnikarji dejal, ds posveča pozornost temu vprsŠsnju že več let. Posvetovalni odbor, čigar načelnik je Max Gardner, bivši governor, Severne Ksrollne, se bo takoj lotil dela. Odbor tvorijo predstavniki delavcev, Industrij-cev, javnosti in farmarjev. Člani tega odbora ao med drugimi Philip Murray, predsednik Kongresa Industrijskih organizscij; Eric Johnston, predsednik Ameriške trgovske zbornice; Albert Gross, nsčelnik organizacije National Grange, in Anna Rosenberg, članica komisije za mobilizacijo delovne sile. Roosevelt in Willism H. Davis, nsčelnik'urada ekonomske stabilizacije, sta ponovno nagla* sila opozicijo proti reviziji mezdne formule malega jekla. Unije Kongresa industrijskih orgsni-zscij, Ameriške delavsko feders-clje in voditelji železniških bratovščin še vedno vodijo ksmps-njo zs revizijo te formule. Glavni argument je, da cene stalno naraščajo, dočim so mezde ustaljene. Ameriška bankirja dospela v Manilo Manila, Filipini, 21. marca.— Donald L. Ballantyne In Willi-am J. Larnneck, direktorju Chase National banke v New Yorku, sts dospela sem ns povsbilo fi lipinskega predaedriiks Osmens, ds mu pomagata pri rehabilita ] cijl bank Ameriške In brltake banke na Filipinih so bile for malno likvidirane po izbruhu vojne. Japonci so prevzeli ne-kstere filipinske banke in te so nesolventne. Važne diskuzije v Belgradu Vprašanje oblike bodoče vlade Belgrad. 21. marca,—Diskuzije o obliki jugoalovanake vlade v bodočnosti ae nadaljujejo, ksr je razumljivo po dolgih letih diktature in nemške okupacije dežele. Prav tako je razumljivo, zakaj oni, ki so se odločno ln junaško borili za osvoboditev Jugoslavije, zahtevajo glavno beaedo pri formiranju nove vlade. Sedanji rešim, čigar predsednik je maršal Tito, je prevzel oblast na podlagi sklenjenega kom-promiaa. V tem ao reprezentlra-ni najboljši elementi bivše ubež-ne vlade in partizani. Borba, glasilo komunistov, je odgovorila na britaka vprašanja, kakšno vlado naj dobi Jugoalavija. Borba je objavila članek pisatelja Borisa Ziherla. On prsvl med drugim, "ds je borba proti nacijskim okupacijskim silam apremenila obličje dežele. Jugoslovanska ljudstva, zapuščens in izdana po svojih bivših voditeljih, so se dvignila na noge z lastno močjo in vodila težko borbo proti invaderjem brez pomoči bojazljivcev. Ti boritelji se ne morejo klasificirati po starih političnih ali stranksrskih standsrdih. Od onih, ki so ostali doma in se borili proti invaderjem, se na more pričakovati ali zahtevati, nsj sa podvržejo vladi mož, ki so pobegnili is Jugoslavije in živeli v isgnanstvu ali pa bili v službi nemške armade." Ziherl dslje pravi, ds bistvo dsmokracije je, da mora ljudstvo vladati. Ono mora v polnem obsegu uporabljati demokratične pravice, to pa zahteva popolno harmonijo med državno politiko in življensklmi interesi ijudatvs. dčitno Je, da bodo v Jugoslaviji, kakor v Franciji, dobili levji delež v vladsnju dežele v povojni dobi oni, ki so tvegali Življenja v borbi proti invaderjem. Mannerheim bo morda resigniral London, 21. msres. — Finski predsednik Kari Gustsv von Mannerheim bo morda rosigni-rsl, ker so levičarške grupe zmagale pri volitvah. Ta stari orl-stokrat, bivši častnik v armadi carske Rusije, je postsl finski nacionalist in vodil svoio deželo v katastrofalno vojno. Ce bo resigniral, ksr je možno, gs bo naj-brže nssledil premier J upu Pas-sikivi. Zastoj v pogajanjih med rudarji in operatorji Washington, D. C., 21. febr.-—V pogajanjih rned rudarsko unijo UMWA In operatorji je nastal zsstoj. Slednji so pove-dsll Johnu L. I/ewisu, predsedniku unije, ds ne bodo sprejeli njegovih zahtev. Možnost je, ds bo vlsds posegls v zsstoj in skušala izsiliti obnovo pogajanj glede sklenitve nove pogodb«. Obsodbe bolgarskih vojaških častnikov London, 21, msres.*-Ljudsko sodišče v Sofiji je obsodilo .'*<) visokih vojaških lastnikov v smrt, 65 pa v dosmrtni zapor Vsi so bili spoznani za krive, da so po-gnall Bolgarijo v vojno na strani nacljsk» Nemčije. Med onimi, ki so bili obsojeni v smrt, je genersl Konstantin Luksš, bivši šef generalnega štaba, Pisarniški delavci končali stavko Hollywood, Cal , 21. marca, fttiri tisoč članov unije pissrniš-kih delavcev je končalo stavko j In se vrnilo na delo, Ti so stsv-j kali proti filmskim kompsni-, jsm. Konflikt je bil Izrsvnsn • po dosegi kompromiss. MILLION AMERIŠKIH VOJAKOV NA BOJIŠČIH Ostali milijoni v ozadju front PROBLEM ZALAGA. NJA OBOROŽENIH SIL Washington. D. C., 21, msres. —Dsst ims Amerika čez ens jat milijonov mož pod orožjem, Je v dejanskih akcijah ns bojiščih samo 50 divizij, okrog milijon vojakov, po analizi, objavljeni v tedniku Human Events, ki izhaja v Washingtonu. Urednik tega tednika je Frank C. Hanighen. Kot razlog nizke proporčnoati vojakov v akciji, navaja Hanighen ogromne razdalje med Ameriko in bojišči v Evropi ter ns Pacifiku, katere črpajo vojaške sile. Kardlnalno načelo vojaško vede nI vsem rstumljivo, ker ne vedo, da morajo vojaki vzdrževati komunikacijske Unije in akrbeti zs nssičevanje in zs laganje Čet na frontah s potrebnim materialom. Vojaški veščaki pravijo, ds bi lahktf Amerika postavila tristo divizij na fronto, če bi bila U na primer v držsvl New Jersey, Nsj večja sila, katero Amerika lahko postsvl na fronto ob Reni v Nemčiji, bi bila sto divisij. Če bi bila fronta v Apeninskih gorsh v Italiji, bi Amerika lahko Imela tam 80 divisij. Zs vozniški glsvnl stan je v novembru preteklega leta naznanil, da je zavezniška sila ns sa-padni fronti štela 37 divisij. BritakUmaršal Montgomery je 1. decembra izjavil, ds imijo Nemci 70 divizij ob Siegfriedovl liniji. Na 16. decembrs so Nemci začeli veliko prottofenzivo. Ker so imeli večje število voji-kov, so lahko prebili ameriške linije in udrll v Belgijo. Moderni sistem dobavljanja in komunikacij sahteva veliko silo, ksr vojaški veščski vedo. Čete ns kopnem In sile v zrs-ku zshtevsjo ogromno število tehnikov In inženirjev. Čim večja je daljava do bojišč, toliko več mož Je potrebnih zs dostsvljs-nje materiala četum v akcijah na frontah. Inženirski bataljoni, vojaška policija, sanitejsko in druge enote povečavsjo armade v ozadju sli, ki so v dejanskih akcijah proti sovrsžniku. Komplicirani značaj moderne vojne Je ustvaril nove ovire in zapreke, Argentinska vlada se še obotavlja Buenos Aires, Argentina, 21. marca Člani vlade so zaključili svojo sejo, na kateri so rsz-pravljall o zunanjih zadevah in prelomu odnošajev z Nemčijo in Japonsko. Na|x»vftd, da ae bo Argentina pridružila Združenim narodom, se ni uresničils. Ali se bodo člani kabineta ponovno sestali in razpravljali o prelomu /. osišeerti, naznanilo ne omenja. Francoski civilisti v službi ameriške armade Pariz, 21. marca - Čez 50,000 francoskih civilistov v pariškem distriktu Je v službi ameriške armade To dejstvo je razkril major Henry Sanderson, načelnik oddelka za dobavljanje delovne sile,- Delavci v Porurju posvarjeni Pariz, 21. marca Genersl !)wight D Eisc*nhower, vrhovni poveljnik zavezniških sil v Evropi, je objsvil proklsmacijo, • namenjeno tujim delavcem in ¡civilistom v nemškem Porurju. I Ts uključuJe svarilo ln opozori-, lo, nsj za puste Poru rje, preden ' postane smrtna past. PROSVETA iwip- ČETRTEK, 22. Marpa PROSVETA THE ENLIGHTENMENT OLAHLO IM LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORMZ JEDMOTE Organ oI and published by Wore»« Nailonal Benefit Society Naročnine m Zdruftene driave (lave® Chice§a) In Kanado M OQ M leto. 13-00 se pol let«. $1.50 m ¿etri leta» m Chicago In okolico Cook Co~ «7.50 ta celo leto. $3.7$ »a pol leta» «a lnotematvo ».00 iiubscripllon rale.: lor the United States (except Chicago) and Canada m OO per year. Chicago and Cook County $7.50 per year, foreign countries M-00 per year. „. Cana oglaaor po dogovoru^—Rokcplsl dopisov In nenaiočenlt» i lanko« «e na vračalo. Rokopisi literarne Vsebine (¿rtiče, povesti. drVins. pMtnT Itd J se vrneje pošili.t.lju le v sluiaju. ¿e Je ptiloitl pot tnino Advertising rates on agreements-Manuscript« ot[communications SiMi unsolicited article, wfll not be raturned. Other manuscript ^hC^torUs. plays. P~ms. e«*. will be r^ur^djo -nder enly when accompanied by self addressed and stamped envelope. Naslov na m, kar Ima stik ■ llstonu PROSVETA 26S7-59 So. Lawndalo Ave.. Chicago 23, Illinois MEMBER OP THE FEDERATED PRESS • Datum v oklepaju na primer (March 31, 1945), poleg vušega imena na naslovu pomeni, da vam Je s tem datumom potekla naročnina. Ponovite Jo pravočasno, da se vam list ne ustavi.__________________ Mehiška konferenca Če je soditi po številu «prejetih resolucij, je bila vseameriška konferenca v Mexico Cityju velik uspeh. Predloženih je bilo okrog 225 resolucij, sprejetih pa 60. Vse te resolucije so se tikale političnih, gospodarskih in socialnih vprašanj ter nove Lige narodov, kateri bo definitivno položen temelj na prihodnji konferenci združenih narodov v San Franciscu. Predstavniki 20 panameriških držav so torej prišli dobro oboroženi s te vrste municijo. In kjer je na takem zborovanju dosti resolucij, pomeni, da je tudi dosti perečih vprašanj, s katerimi se bavijo diplomatje. Teh vprašanj je bilo tudi na tem zborovanju toliko, da jih je ostalo še za par konferenc. Ena teh konferenc se bo vršila meseca junija in se bo bavila predvsem z ekonomskimi piobleml. Druga konferenca pa se bo bavila s političnimi vprašanji v ztezi z rehabilitacijo Panameriške unije, ki je bila zadnja leta po zaslugi Washingtona priložena na polico. ★ * * To konferenco je faktično izsilila Argentina, ki je gospodarsko najmočnejša država v latinski Ameriki. Njena zunanja trgovina, predvsem Izvozna, je na primer večja kot vse ostale Centralne in Južne Amerike z Mehiko vred. Zadnja leta je prišla na črno listo Združenih držav, in sicer ne zato, ker ječi pod svoje vrste klero-fašistično diktaturo, ampak vsled tega, ker ni hotela slediti po politični žnorci našega državnega department^—pretrgati diplo-matlčne odnošaje z osiščem in mu napovedati vojno. Ampak tudi španski diktator Franco ni storil tega, marveč je bil vsa leta odprto na strani Hitlerju in mu poslal še nekaj fašističnih divizij na ruako fronto. Kljub temu pa je bil njegov režim ves čas "personu grata" v Washingtonu, kakor je tudi še danes. In "persona grata par excellence" je tudi Vurgusov režim v Braziliji, ki ni nič manj fašističen kot je zadnja leta argentinska vlada. Tudi več diugih držav v latinski Ameriki je pod peto totalitarskih režimov sličnegu kalibra. Ker je argentinskim klerofašističnim diktatorjem dobro znano, omagati našim zaslužnim in hrabrim slovenskim borcem, se bom pa izkazal na tak način . . . Saj vemo, pri pesmi in vinu je vedno dobra volja in radodarna roka. Koncerta ne bom opisavala. Zado- stuje naj zagotovilo, da ga bodo podali pevci Glasbene matice. Danes ne obstojajo več dvomi in bojazni, kakšen gačin vlade bo dobila nova in prerojena Jugoslavija. V novi jugoslovanski vladi so dobile svoje zastopstvo vse stranke in narodnosti. In do vsega tega jim nismo ameriški Slovenci veliko j^omogli. Žali bože se s tem ne bomo smeli preveč ponašati. To zlato svobodo so si priborili sami s svojimi žilavimi rokami, s svojim bistrim razumom in s trdno in neomajno željo ter vztrajnostjo, da hočejo biti sami svoji gospodje na svoji lastni zemlji. In odkar jim proži roko prijateljstva in zaščite močna Rusija, se obetajo našim ljudem lepši časi in človekavredno življenje. Ne bodo se več upali tuji in domači lakomneži izkoriSčati to ubogo ljudsko paro. Za publicijski odbor podružnice št. 39 SANSa: Tončka Simčlč. SINOVA PREME&ČENA Youngstown, O. — V mojem dopisu sem poročala, da se moja sinova nahajata v tretji ameriški armadi, sedaj pa sem prejela pismo, v katerem poročata, da sta bila prestavljena iz tretje v deveto ameriško armado in sta v Nemčiji. Poštna številka pa je ista. Mary Nemec. JUGOSLOVANSKI ČASTNIK iSČE TETO Cenjeno uredništvo Prosvete! Obračam se na Vas s sledečo prošnjo: V Toledu, Ohio, živi moja teta Roza Stamol (Pta-mol?), rojena v Prekorju pri Celju. Njenega točnega naslova ne vem, zato Vas prosim, ako ga morete ugotoviti, da mi ga sporočite.. Oprostite mojemu nadlegovanju, toda nimam druge možnosti, kakor da sem se obrnil na Vaš list, katerega poznam še izpred vojne dobe. Ako ugotovite, kje živi moja teta Roza Štamol, sporočite ji, da je moj oče Ivan zdrav v Sr biji. Prav tako sta živa in zdra va tudi mama Bogdana in brat Branko, ki sta z očetom v Srbiji. Pred kratkim je bil pri njih Peter, sin tete Mice. Strica Franc in Tone pa sta na posestvih. Moja sestra Alenka je v Ljubljani. Oprostite mojemu nadlegovanju in se Vam že vnaprej iskreno zahvaljujem. Moj naslov je: Lt. Tugomer Prekoršek, 1st Sec tion Royal Yugoslav Military Mission, c/o A. C., C. M. F. Tugomer Prekoriek. F ■ ■ s a V a * f ,apNflaL , t » «1 • » dr a\i', V «l^^lk Ul J** ^■LflKH^Hfe L fn Vojna f urila—smrt in raideianlo— Je na vaej črti sadel« tudi Vthodno Prusilo. qnesdo nemških Junkerlev. Levo na sliki )e videti kamion ruskih vojakov, ki drve n»prej mimo ubitih Nemrev v bllšlnl Interburga. SPOMIN NA DRAGATUŠ Sharon. Pa. — V Prosveti se je po dolgem času posvetilo ime Dragatuš v Belokrajini. V meni so se zbudili spomini iz o-troških let, ki so danes sladki, a tedaj se mi je zdelo življenje prava križava pot. Sicer pa je bila trnjeva. Vsak dan sem moral hoditi v šolo v eno uro oddaljen Dragatuš. Pot je bila zelo ^laba, posebno ob slabem vremenu. Moral sem iti tudi v cerkev in četudi bi padale gnojne vile izpod neba. Sem pa toliko več odpustkov dobil, kakor je dejala moja dobra mati. Dobro se spominjam tistega lepega popoldneva pred 42 leti, ko me je mama prvič praznično oblekla v hlače (brageše), ki so bile narejene doma. Do tedaj sem nosil kikelco ali dugajso iz domačega platna. To sem bil ponosen! Od zdaj naprej bom res pravi fant, mi je dejala rpati. Prvič sem se podal na dolgo pot v Dragatuš, ko me je mati vpisala v šolo. Takrat sem prvič videl tista dva ogromna zvonika, katere sem do tedaj gledal iz daljave in sta bila videti kakor dvo rdeča lončka. Od tedaj naprej se je pričelo moje trpljenje, kako za vsakega, kdor je v šolo hodil. Ker ni še nihče opisal Draga-tuša, čeprav nas je veliko iz tiste fare v tej, deželi, ga bom pa jaz, kajti tudi Dragatuš bo imel strašno zgodovino po tej vojni. Dragatuš je farna vas z 19 vasicami in tremi občinami. malo višje kot ostaleh vasi. razen štirih, katere so bolj v hribih. V eni teh sem tudi jaz privekal na ta pokvarjeni svet. Dragatuška fara leži med rodovitnimi polji, skozi katera se vi-jejo trije bistri potoki. Skozi pelje tudi državna cesta iz Črnomlja na Vinico ob Kolpi, ka- kor tudi železnica, ki veze Do-' lenjsko z Reko. Na vzhodni strani je visoka Poljanska gora in vsa pokrajina je podobna tis-j ti pesmici "Hišice pod gorami . . Srce mi vedno zadrh-1 ti, kadar slišim omenjeno pesem. Dragatuš, kakor tudi ostali fa-rani, se je ponašal z ogromno cerkvijo in velikim šolskim poslopjem. Na trgu pa sta bili dve ogromni lipi, kjer smo se farani shajali .ob nedeljah. To je bil edini prostor, kjer smo prišli skupaj enkrat na teden in se pogovarjali o vsakdanjem življenju. Pod lipama je imela seveda prostor mladina. Pod eno smo se zbrali iz ene strani fare, pod drugo pa iz druge. Mi smo jih nazivali "šokce", oni pa nas "carapurce", ker smo bili blizu hrvaške meje. Med nami je prišlo večkrat do prask, zlasti na Ivandan, ko je bilo v Draga-tufiu žegnanje in ob birmi. Drugi dan je bližnji gostilničar zbiral skupaj posamezne kole. Taki smo bili pred prvo svetovno vojno, po vojni pa je bilo vse drugače. Vojna je nas združila in nismo se več tako grdo gledali kot prej, temveč prav nasprotno: zbrali smo se pod eno lipo vsi skupaj in se pogovarjali o vojnih grozotah. Bili smo res kot pravi bratje. Tudi zapeli smo in kadar je zadonela "Pa še enkrat v svojem življenju . . .", tedaj je marsikatera verna ženica pozabila, da zvon kliče v cerkev. V nekem poročilu iz stare do movirfe sem čital, da je bila cerkev s šolskim poslopjem vred podrta. Slišal sem tudi, da je duhovnik plačal s svojim življenjem. Ako je bil švabobran, ga ne žalim, ako pa je bil na osvobodilni strani, ga pa obžalujem, kakor da bi birmoj lastni brtit. Cerkev in šola sta bili res ka kor pravi trdnjavi in ni čudno, da so se ljudje notri zatekli v nevarnosti, kar pa je bilo zanje še bolj tragično, kajti prileteli so švabski bombniki in trikrat navalili na vas v enem dnevu. Dragatuš je tista vas, v kateri so imeli pred leti poizkusne volitve za dr. Mačka, nakar so čar šijski orožniki streljali na množico ter ubili dva ugledna posestnika. Poleg tega pa so zaprli dvanajst drugih kar v šolo in jih imeli zaprte nekaj dni, toda pozneje so jih morali izpustiti, kajti razjarjeni farani so pričeli oblegati poslopje. V Dragatušu je bilo pred prvo svetovno vojno tudi nekaj napol naprednih mož, kar je bila zasluga nadučitelja Mihe Kosca Mnogo njegovih učencev se na« haja v Zedinjenih državah. On je bil dober in napreden učitelj in njegovi nauki so mi že veliko koristili. Ker pa je bil preveč napreden, se je moral na pritisk župnika po dolgem obotavljanju preseliti v Bučko. Slišal sem, da je tam umrl, ko je bil še prilično mlad. Res da smo farani za njim žalovali, toda pomagati nismo mogli, kajti župnik je bil gospodar v fari in morali smo se mu vsi pokoriti. Kosec je odšel, toda njegovi nauki so živeli še po prvi svetovni vojni. Math Bahor. O TEM IN ONEM Hudson, Wyo. — Naj naznanim znancem in prijateljem, da je tukaj nenadoma umrl Jakob Porenta, star 65 let in deset mesecev. Bil je član društva Narodni dom št. 183 SNPJ. Doma je bil iz vasi Virnaže pri Škofji loki na Gorenjskem. V Ameriki je bival 33 let. Tu zapušča žalujočo ženo Mary, v Reliancu pa bratranca Johna Porento. Pokojnik je 8. marca še delal, ob polnoči pa je bruhnila kri iz 1 njega, nakar je bil odpeljan v soboto v bolnišnico Lender, toda ni bilo več pomoči zanj, kajti ob treh zjutraj je že umrl. Za njim žalujejo mnogi, kajti bil je i dober prijatelj vsakemu in je bil vedno pripravljen pomagati, bodisi pri tej ali oni stvari. So zadnji večer sva ae pogovarjala o starem kraju, jy^r je imel posestvo. Izrazil je bojazen, da bodo najbrže Nemci vse ondotne vasi požgali, predno se bodo u-maknili iz Slovenije. Dragi prijatelj, počivaj v miru v ameriški zemlji! Prečital sem izjavo, ki jo je podal župnik Jakob Černe ob svoji vrnitvnl iz Evrope. Pri ] Ameriški Domovini bodo gotovo •zatulili nad njim. ako bo ljudem govoril, kaj vse je videl v stari domov ml. On je bil priča gro- zotam v okupirani Sloveniji zaeno tudi sam veliko p « * Župnik Černe je bil čase v Ročk Springsu ln Ja poznam že kakih 35 let v da je možak in se ne bo p^ kukavicem, kakor so J svetejšem, kateri svojim cam vse drugače trobijo kot Z resnica. Prepričan sem, da bo imel Černe nekaj časa vsake v? ste nasprotnikov, posebno D * Ameriški Domovin,, kajti tem ljudem se ne da ničesar dol. vedati. Vse besede so bob* steno in tako Debevec, Amhri! zič, Gabrovšek in njih pajd^ zavijajo po svoje/. Sicer pa je umljiVo, da jlm je težko dopovedati, kako ¿Z stan domovini — strah jim sili v kosti, strah pred partizani ker so toliko zoper nje pisali in B0. vorili. h Pa še nekoliko šale. V Ameriški Domovini sem tudi čital o veliki dobroti j ivosti sv. Jožefa V nekem kraju so neke sestre imeli veliko zaupanje v Jožefa ter so ga postavile v prazno klet, ker ni bilo premoga, a dru-gi dan je bila polna klet pre. moga. Svetnika je menda zeblo, pa je prinesel premoga. Za praznike pa so sestre (menda usmiljene sestre) hotele postreei revežem, toda imele so so malo torte. Toda tudi to pot je prišla "čudežna" pomoč: neka skrivnostna žena je prinesla velik kolač. Kaj takega bi se prileglo tudi nam pečlarjem, še bolj pa našim revežem v stari domovini. Zakaj ne bi sv. Jožef po-magal njim, saj je patron kranjske dežele? . . . Newburški novičar pravi, da je Stalin cinik, ker večkrat reče, kaj slabega o papežu. Kako pa naj reče kaj dobrega o njemu, kajti papež se je očitno večkrat pokazal, tia je Hitlerjev in Mussolinijev lakaj. Stalin ima najbrže zato tako srečo v vojni, ker ima za patrona sv Jožefa ... Hitler je dejal, da je Bog z Nemci in zato bodo zmagali. Ako bi bilo res kaj takega mogoče, potem bi bilo najbolje, da bi tudi Roosevelt poklical naše vojake domov,, da jih ne bodo naciji pobili. Ako je Bog res tako vsemogočen, zakaj pa ne-ustavi zaveznikov, ki prodirajo po "sveti" nemški zemlji. Ej, ti novičar, le se bolj potegni svoje ovce in koštrune za nos, seveda, dokler ti bodo verjeli. Sv. Jožef je bil res lahko vesel, ko je prišel tako poceni do žene, katero mu je daroval kralj David, povrhu pa še osla. Kdo je bil oče Kristusa pa nevvbur-ški novičar ne pove. Ako bi povedal, bi ga farizeji okrog Ameriške Domovine proglasili za brezverca. Na koncu pa rečem, naj se papež in duhovniki drže svojega dela in naj se ne vtikajo v take može kot sta Roosevelt in stric Jože iz Rusije. J. Plnlsr. JOŽEFOVO V WINDSORJU Windaor. Kanada. - Pri nas že več let praznujemo praznik sv. Jožefa, ki je patron mnogih Slovencev in Slovenk. Na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem, Prekmurskem in Primorskem je poleg Janezov največ Jožefov aji Josipov. Na Gorenjskem, Dolenjskem in Notranjskem na dan sv. Jožefa ni bilo posebnih cerkvenih slavnosti, pač pa so se domači Jožefi in Josipi, Pepce in Jozfte zbrali skupaj v bližnji gostiim in praznovali god svojega patrona. Slovenski Jožefi in Jožefe * Windsorju so zbrali dan »v. Jožefa za slovenski dan. Vse priprave kažejo, da bo letošnja J ' žefova slavnost pristno slove" ska, po običajih vseh Jožef* Joškov in Josepin. Jože v Rusiji, Jože v JuHf viji. Jože Vidmar je pred nik Slovenskega narodne^» svobod iInega sveta, pr^" društva v Windsorju pa jc j" Jože, tajnik podpornega ^ tudi - Jože. daj to: Jo^ FF tja; bo že'Jože vse Prrt*rt^|o Jožetom so dane naloge in skoro ob vsaki priliki- Jožcti in prijatelji Josepin. Pepetov m Pepc Windsorja in Detroit* *> Ijeni, da se gotovo odele?' žefovega praznovanja v ■oeju- ... t. Jožefovo se bo vrMl" * s 24. marca, v Ju^v^j domu na Drouillard rd w sor. . Podllpč" MTTRTEK, 22. MARCA Slovenija v borbi za svobodo Mirko G. Kuhel, tajnik SANSa (Nadaljevanje) XIII Osnovno demokratična ustava, ki jo je sprejel slovenski parlament na zasedanju v Črnomlju 19. februarja 1944, spoštuje in ščiti privatno lastnino in gotovo ne govori o kakem podriavljenju industrije, kmetij ali katere druge poteze slovenskega gospodarskega življenja. jLA.. , » Večina malih podjetnikov od- spoštujejo njegovo osebno last- jočno podpira Osvobodilno fron to in partizane in nikjer še ni bilo dokazano, da so na kak način prislijeni do tega. Mala podjetja obratujejo, toda teh je le malo in so večinoma trgovskega značaja. Na prodaj so glavniki, toaletne potrebščine in druge podobne malenkosti, ki so ostale v zalogi izza italijanske okupacije, drugega blaga pa ni. Lastnina izdajalcev Največji veleposestnik na Slo-venskom je grof Auersperg, ki ne lastuje samo po naših krajih k-elika posestva, katera je oddajal v najem, temveč tudi v Avstriji in Ogrski. Osvobodilna fronta ga smatra za izdajalca, ¿er je pomagal nacijem, in njegovo premoženje bo zaplenjeno in prevzeto od države. Druga taka izdajica po imenu Van Der Wallis (ali nekaj slišnega) je ^stotako lastovala obširna po-pestva v Sloveniji. Bil je v tes-pi zvezi z Italijani in Nemci, toda je pobegnil v Avstrijo, kjer Se sedaj skriva. To so edina privatna posestva v Sloveniji, kjer bi bilo mogoče uvesti kolektivno obdelovanje plodne zemlje, toda v najemu |ih imajo posamezne družine, ki jo že poprej imele svoj obstanek pd kmetijstva na tej zemlji, povzet še ni bil noben korak, yojaski ali Civilni, da bi se ta posestva kolektivizirala. Kolektivno obdelovanja zemlje Večina slovenskih družin danes sestoji samo iz žensk, otrok In starčkov. Obdelovanje zemlje je trudapolno in počasno, kajti narod še vedno uporablja ¡tarokopitno poljsko orodje, [eklen pkig je že nekaj moder-lega. Lansko leto (1944) so po-ja bogato obrodila in edino zna-mnje kakega "kolektivizma", iko se sme to tako nazivati, je )ilo dejstvo, da so ranjenci in rojni invalidi pomagali pri polj-ikorn delu; poslale ao jih na delo rojaške oblasti radi pomanjka-ija delavcec. V varnih krajih 'časih pomagajo ženskam in o-rokom na kmetijah in poljih pravljati seno in druge pridel-:e tudi bataljoni na počitku. Rekvizicija živeža ln voznih sredstev Edini korak, ki spominja na olektivizem in katerega so par-izani upeljali, je rekvizicija ži-cža in tovorne živine za voj-ko. Oskrbnik za potrebščine v Osvobodilni fronti nikoli prisil-<> ne izvede kakšne rekvizicije, u bi namreč sam določal ceno n živež ali govedo. Po stari slo-enski navadi se mora s kmetom Rlihati" za vola, seno, oves itd. vsakem slučaju je dosežena '»stena cona; in če bi se kmet ranil denarja, ki je navadno "lovit a v lirah, polovica v par-zanskih bondih, dobi uradno '»trdilo. V tem je povedano, da "do po vojni partizanske obla-i vzetega vola ali katero dru-" vzeto reč nadomestile z drugo nmerno vrednosti. Vprašanje konj, volov in vo-n /n prevažanje ranjencev, tt'liva in drugih vojaških za-•H ji' " eno na ta način, da vsak Mar daruje rabo svojih '"J volov ali voza en dan ali na 1edon za vojaške name-■ ^"brna stvar ni vzeta samo-"l*"' Kakor pri vprašanju ve-ln- " »k ve, so tudi pri rekvi-nJ' partizani skrbno previdni. * ' narodu ne zamerijo ter da nosno. Brez te bi se v njegovem življenju ponovile grozote in strahote, kakršne je preživelo za časa italijanske okupacije. In nared nikoli ne bo pozabil oktobrske (1943) ofenzive, ko so Nemci požigali vasi, streljali nedolžne ljudi in pokradli ves živež in živino. Med slovenskim narodom in krutim sovražnikom stoji danes narodna vojska. Kot svojo skupno ustanovo jo narod zavestno podpira in zaklada, kajti v nji vidi svojo rešitev in srečnejše dni, katere mu narodna osvobodilna vojska s pomočjo zavezni- nino. Kmetom pomagajo na vse načine pri setvi, obdelovanju polja in pri žetvi, toda za to delo ne zahtevajo od njega kolektivizem za plačilo. In po-1 v vedno v ve*j» meri uresni-sledica tega je, da kmetje pro- čuie—nadaljuje.) stovoljno pomagajo kolikor pač morejo pri prehrani vojske. Vojakom na pohodih vedno ponujajo kruha in vina in vasi so gostoljubne ter sodelujejo z njimi kar največ mogoče. Mlinarstvo Mlinarska obrt je v Sloveniji še vedno dobro razvita Toda mlinarjev produkt je ves namenjen vojski in bolnišnicam. Tudi v tem slučaju se vodi natančen seznam in račun o prodani moki, in mlinar je uverjen, da bo plačan. Na pohodih nudijo mlinarji partizanom svežega kruha in mleka. To se dogaja v vseh delih Slovenije, ki so pod partizansko «oblastjo. Deželno gospodarstvo, razen kmetijskega, je v zastoju. Dežela faktično živi od svojega kapitala. Oblasti pomagajo kmetom na vse načine in širijo propagando za zaščito semena in plemenske živine. Redno tiskajo informativne letake in opozarjajo kmete, da skrivajo svoje pridelke in da ne pade sovražniku niti zrno v pest. Zapovedano obdelovanje plodno zemlje Spomladi 1944 je bil položaj živeža in prehrane v Sloveniji skrajno kritičen. Nastajalo je vprašanje, ali bo do žetve zadosti živeža za vojsko in civilno prebivalstvo. Parlament je sprejel postavo glede zapovedanega obdelovanja plodne zemlje, da zagotovi za vse vsaj nekaj potrebnega živeža. Kmet se je strinjal s tako postavo, kajti dobro se je zavedal, da čaka njega in vojsko veliko pomanjkanje in lakota. VpjaŠke oblasti so poslale za delo na kmete vse moške, ki so bili na razpolago. Narod je to pomoč z veseljem pozdravljal, posebno še, ker ni bilo treba nobenega vojaka plačati za to delo. Niti niso oblasti zahtevale od kmetov kakega plačila v obliki pridelkov. Slovenska narodna vojska ima v ljudstvu svojo največjo oporo in za povračilo je narod sam daroval živež in prenočišče brigadam, kadar so ga na svojih pohodih potrebovale. Vojaka in narod Kmetje pomagajo vojaštvu kolikor morejo. Še na misel jim ne pride kaka ideja o kolektivizmu ali skupnosti lastnine, niti jih nikdo na to ne prigovarja. Ljudstvo čaka na mir in spoznava ter se zaveda, da je slovenska vojska skupni trud in napor, pri katerem igrajo važno vlogo tudi njegovi sinovi in hče-Vsled tega zalagajo z žive- re. žem svojo vojsko. Marsikateri kmet pripravlja hrano in nudi prenočišče partizanskim vojakom v zavesti, da se njegovi sinovi in hčere nahajajo v drugih delih domovine in trdno upa, da bodo tudi njegovi od drugih kmetov deležni istega gostoljubja in sočutja. Edina kolektivna ali zadružna ustanova v Sloveniji je aloven-tka narodna vojaka. Ta Je aama upeljala svojo strogo disciplino in nI plačana. Obstaja le vsled volje naroda samega. In ljudstvo se zaveda, da ie ono zgradilo svojo vojsko in je nanjo po- mi*d seboj! Vseslovanski kongres v Sofiji Sofija. (ONA)—Nedavno je bil zaključen vseslovanski teden na Bolgarskem. Delegati iz Sovjetske Rusije, Jugoslavije, Poljske in Čehoslovaške so se prepričali, da je Bolgarija zdaj trdno zopet povezana s svojimi slovanskimi brati in so odpotovali v tem prepričanju. Bil je to teden parad, slavno-sti in govorov—v Sofiji in vsepovsod po deželi. Začelo se je dne 3. marca, na dan bolgarske osvoboditve z mašo v katedrali Aleksandra Nevskega in velikansko parado, katere se je udeležilo približno 100,000 ljudi. Na poslopju parlamenta so bili raz-obešeni ogromni portreti maršala Stalina, predsednika Bene-ša, maršala Tita, Dimitrova in Wände Wasilevske. Sloga med Slovani je bila poglavitna teza vseh govorov in vseh shodov. Sloga vseh Slovanov v vojni proti Nemčiji, v borbi proti fašizmu in v povojni dobi obnove. Ta novi panslavizem, katerega cilj je združenje slovanskih narodov na poljih kulture, politike in gospodarstva, je zelo različen od starega carskega panslavizma, zgrajenega na načelih rase. General Milovan Djilas, načelnik jugoslovanske delegacije, je povedal kongresu naslednje: "Ideja slovanske solidarnoati je danes čisto drugačna kot v preteklosti. Danes vidimo, da sinovi našega naroda in najbolj progresivni duhovi vseh slova-skih narodov niso mogli izvesti nekaterih ciljev radi politike osebnosti, ki so bile na vladi v nekaterih slovanskih državah. Razvoj prijateljstva med slovanskimi narodi mora biti zategadelj vzporeden z razvojem demokracije na podlagi enakosti pravic. Vsled tega mora biti pred vsem notranja zadeva in ne more biti naperjen proti nikomur, ker je izključno v službi narodne zaščite in neodvisnosti slovanskih narodov." Delegati so obljubljali, da se bodo ogibali sporov in nezaupanja, ki so v preteklosti rodili vedno nove te/ii^e med slovanskimi narodi. Kimon Georgijev, predsednik bolgarakc vlade, je v svojem pozdravnem govoru dejal: "Nekatere katastrofe preteklosti je razložiti le na ta način, da slovanski narodi do zdaj niso razumeli svoje duhovne in kulturne enotnosti in da radi tega niso hoteli sodelovati v smotru zaščite svojih medsebojnih interesov." Mnogo priznanja je bilo na teh shodih naslovljenega maršalu Stalinu, Sovjetski Rusiji in rdeči armadi. Moskovski vseslovanski odbor je naslovil naaled-njo brzojavko kongresu: "Pozivamo vse slovanske narode, da usmerijo vsak drobec svoje sile in moči proti smrtnemu sovražniku slovanstva. Naj Živi prijateljstvo slovanskih narodov Allce Takeuchl. Američanka Japonakega pokolenja. ki Je bila po Pearl Harborju a drugimi ameriškimi Japonci vred na predsednikovo odredbo legnana is Calilornlje. Zdaj Je aopet "doma"—v San Franclacu in dela kot ualuibenka v uradu aVeta CIO. prej pa Je imela enako alušbo v Columbuau. O. Na sapa dni obali Je enako raano sovraštvo proti aaijaklm naaeljencem in njfh tukaj rojenim otrokom. In aadnja lata še poeebne proti Japoncem, kot na Jugu proti aamorcem. Rasno blqoisivo Je v tej dešell aelo rasšlrjeno. 0 seji glavnega odbora SANSa r. »l'ki io vid#l, pro am#riiko bojno letalo, ki je prUlalo na Japonakem otoku Iwu. kjer ao bili ' boji na Pacifiku. Polletna seja glavnega odbora SANSa se je vršila 10. marca v Bergerjevi dvorani v Chicagu. Izmed povabljenih odbornikov in odbornic in častnih članov se je udeležilo zborovanja 22 članov izvrševalnega, nadzornega in širšega odbora. NenavzoČi so se radi dela, bolezni, voznih po-težkoč ali kakega drugega važnega vzroka oprostili. Razen daljnega zapada so bili na seji zastopani vsi deli Amerike, kjer ima SANS svoje podružnice. Glavna poročila so podali predsednik Krlaian, kateri je o-risal sedanji politični položaj v Jugoslaviji in poudaril, da zaključki zavezniške konference v Jalti jasno doknzujejo pravil nost stališča, ki ga je glede Osvobodilne fronte v Sloveniji zavzel Slovenski ameriški na rodni svet; tajnik Kuhel je predložil poročilo o delu upravnega urada, o našem delu za relif no akcijo pomožnega odbora WRFASSD ter o političnem delu, katerega je vršil upravni urad od SANSove konvencije naprej; blagajnik Calnkar je poročal o finančnih zadevah SANSa in podal svoj vtis o de lovanju pomožnega odbora v New Yorku. Krajša poročila ao podali tudi drugi člani izvršne ga ln širšega odbora ter pred sednik nadzornega odbora Loula Želesnlkar, ki je pobijal vsako nasprotno sumničenje o izrab ljanju SANSove blagajne in konštatiral, da ao vsa SANSova izplačila pravilna in utemeljena knjige v lepem redu ln vsi dohodki in izdatki mesečno objav Ijeni v slovenskih listih, Glede konference Roosevelta, Churchilla in Stalina v Jalti je seja aoglasno odobrila sledečo izjavo, ki je bila poslana pred* sedniku Rooseveltu v Belo hišo: Chicago, III., 13. marcu 194» Dragi gospod predsednik! Glavni odbor Slovenskega a merlškega narodnega sveta, zaseda joč v Chicagu dne 10. marca 1945, je z velikim veseljem In zadoščenjem vzel na znanje Vaši» poročilo o poteku In rezultatih konference v Jalti In Vas zagotavlja, da je ogromna večl-rja ameriških Slovencev prežeta z enakim duhom. Prepričani amo, da bodo sklepi te zgodovinske konference pomagali, ne 1« skrajšati vojno in s tem znižati neizogibne žrtve, ampak da bodo tudi utrdili solidarnost Združenih narodov in ustvarili podlaj-o, na kateri bi» mogoče ustanoviti ljudstvom pravičen ml* fh ga zavarovati zoper pobokWki sile, ki hI ga hotela kaliti. Dovolite torej, da Vam Izrazimo globoko zahval-nost za Vaše požrtvovalno delo In Iskreno vdanost Slovenski ameriški narodni svet, Etbin Kristan predsednik, Mirko G. Kuhe); tajnik Na seji je bilo tudi poročano, da Je JPO-SS na svoji seji prejšnji dan zaključil pridtižitl ar WRFASSD. toda do srdaj nabrani denar, kakor tudi vse bo- doče prispevke, ki ne bodo namenjeni zu takojšnjo pomoč trpečemu ljudatvu v Jugoslaviji, obdrži v svoji blagajni. Iz tega se da soditi, da bo JPO-SS vzdržal svoje Bedanje stališče. Brat John Pollock, blagajnik podružnice štev. 39 v Clevelan-du in član širšega odbora, je v imenu te podžuznice izročil tajniku Ček za $2,000 za takojšnjo pomoč Jugoslaviji. Obenem je izjavil, da se je podružnica štev. 2 JPO pridružila SANSovi podružnici. Omenjena podružnica J JPO je prispevala v sklad pomožne akcije pred združitvijo nad $16,000, v zadnjih štirih mesecih pa za pomožno akcijo WRFASSD vsoto $8,788.22. Druge podrobnosti o zaključkih te seje bodo razvidne iz zapisnika. O rasvoju pomožno akcije Do 18. marca jo bilo skozi SANSov urad poslano v urad WRFASSD skupaj $79,636.74. V marcu smo prejeli od naših podružnic in od podpornih organizacij skupni znesek $7,719.00. Slovenska narodna podporna Jednota je priapevala zopet $5,0(H), ali skupaj do sedaj $13,-500 v petih mesecih. Sledila ji |e naša podružnica štev. 39 iz Clevelanda z $2000. Druge vsote so poslali feledeči: Podružnica štev. 63, Brooklyn, N. V., $78, kar so prispevali razni darovalci. Denar je poslal naš pridni tajnik Mark Pešci. Za podružnico štev. 98, Export, Pa., je poslal tajnik Alekaander SkerJy $32 (in $18 članarine), blagajnik A. Valeritinčlč od podružnice štev. 30, Sharon, Pa., pa $150 za pomožno akcijo In $50 /.a SANS. Lokalni pomožni odbor iz Pittshurgha se je oglasil h čekom za $127.00. Društvo štev. 72 SNPJ, Radloy, Kana., je darovalo $10, štev. 19 SNPJ, Mineral, Kana., pa je nabralo med člani $62.90. John A. Spiljer, diatriktni podpredsednik SNPJ Iz St. Louisa je prispeval za pomožno akcijo znesek $20, brat Feliks Degulin, Port Angeles, Wash., ps $15 za relif in $5 ca SANS Ta rojak je daroval U večkrat prej, kot poroča Frank Milavee, kl je denar odposlal (in priložil $1 za SANS rid Johane Adame i Drugi posamezniki so darovali: John Čuk, Oakdale. Pa., $5 Frank Fiater, Chicago, $5, John Košak. Chicago, $8 (In $2 članarine) in Mary Stimatz, Brooklyn, N. Y„ $5 Podružnica štev 53, Johnstown, Pa., je prlefieva-la za relif ta mcsrc $21 50, štev, 56. Milwaukee, Wis., pa Sa |>< možno akcijo $152 00 (in $100 /n SANS) Prejeli amo ie druge manjše vsote za pomožno akcijo Glavni odbor Progresivnih Slovenk, Cleveland, Ohio, je poklonil SANSu $75. član širšega odbora RANfta I z Puebla, Colo. John M Stonlch. pa $5; priložil je le 15 od družine Jager in $7 «d J, Zadela Sestra Katharina Kralm. Detroit, Mich, je na aeji gl odboia SANSa izročila tajniku vsoto $25, mesto venca za njenim pokojnim sinom poročnikom Johnom Krainzem ml., ki je padel v bitki nekje na južnem Pacifiku. Bil je član podružnice štev. 1 v Detroitu. Predsednik Kristan je žalostni materi v i-menu SANSa izrekel globoko sožalje nad to veliko izgubo. Nabiranje obleke V tej koloni je bilo omenjeno ie prej, da se naj vsa že nabrana obleka čim prej tal pošlje v sklada lisce WRFASSD. 161 Per-ry Street, New York. N. Y. Čim prej bo dospela v New York, tem prej bo na poti v staro domovino. Obenem prosimo poaa-mean Ike. da aavojev ne pošiljajo v naš urad. niti Jih ne adreaira-Jo na Ime kakega odbornika. Ta teden smo prejeli dva zavoja od m rs. O. E. Schimpf, Gorilam. III. Kn zaboj obleke je Ve poslala tudi sestra Mary Krasser, Dunlo, Pa. Lokalni relifni odbor i/. Brook-lyna, N. Y„ je zopet nabral in odposlal v skladališče 151» funtov oblačila, tri zaboje čevljev In IS funtov raznega živeža. Pri tem delu so pomagale tudi naslednjo rojukinje, ki so pletlc Jopiče, nogavice in ovratnice: gdč. Juvan, mrs. Ivicln, mrs. Petek, mrs. Kobilca, mrs. Stimatz, mrs. DerČar In mrs. Cvetkovič. Naše prireditve « 1. aprila — Waukegan. Ill.t Relifni odbor in podružnica SANSa'imajo skupni program in veselico v korist pomožne akcije. Dramski odsek kluba Št. 1 JSZ iz Chicago gostuje z dramo "Norec". 7. aprila Si. Loula. Mo. Podružnica SANSa prireja vo-aollco v korist pomožne ln politične akcije. - - 14. aprila — Podružnica št. 39 SANSa prireja shod in veselico v korist pomožne in politično akcije SANSa v Boydsvillu. Govornik Mirko G. Kuhel. 29, aprila — Podružnice Štev. 2, 25, 54 in 60 SANSa prirejajo skupni program v korist pomožne akcije v Bohemiun-American dvorani, 1438 W. lBth Street, Chicago. Illinois. Vprtzorjcna bo Klopčičeva enodejanka Iz partizanskega življenja "Mati". Govornik Etbin Kristan. 29. aprila — Strabane, Pa.t Dramsko društvo Soča ln podružnica SANSa prlrejatu program v korist pomožne akcije v dvorani društva Postojnska jama. Govornik JoŠko Oven. Mirko O. Kuhel, tajnik. Nova vlada in mnenje v Belgradu Belgrad. (ONA) — Povprečni človek iz naroda je sprejel oblikovanje nove jugoalovanske vlade pod maršalom Titom z velikimi nadami in pozornim čakanjem na to. kaj bo. Vsakomur Je odleglo, ker je zdaj do konca vojne tudi konec večnih političnih preobratov. Partizani pozdravljajo novo vlado posebno kot dokaz, da je bilo narodno osvobodilno gibanje zares vedno oanovano na široki podlagi, Široko odprto vaem resničnim patriotom. Sestava vlade In navzočnost pokrajinskih predstavnikov je dokaz, da ae Je začelo ustanavljanje Isttnlto federativne in demokratične drža- Taka država bo silen kontrast napram predvojni Jugoslaviji, ki jo bilu centralistična in pretežno pod srbsko dominacijo. Radi tega Je seveda Čuti tudi nekaj kritike, Akoravno je devet ministrov Srbov, trde nekateri, da bi jih moralo biti več, posebno ker so nekuteri teh Srbov PreČa-ni. Toda to so vroČu "nacionalistična" nasiranjfff ki bi pozdravila vsako novo vlado. Drugi zopet ae pritožujejo, da tradicionalna stranka srednjega stanu nima zastopnikov v vladi. Nekateri se boje sprememb in bodočnosti. Toda v splošnem je javno mnenje najbrže najbolje izraženo v naalednjlh dveh izjavah: "Tito ima vse ase v rokah, o tem nI dvoma," mi Je dejal eden tukajšnjih trgovcev. "Dejstvo, i da je pristal na to, du so spoji z drugimi skupinami, je dokaz njegovih državniških vrlin in njegove vere v demokracijo." "Nisem partlzanka," ml Je dejala siromašno oblečena žena. Prepričanu sem pa, da Imamo zdaj najbolj reprezentativno' vlado, ki smo al Jo mogli želeti. Zajumčene so nam tudi svobodne in demokratične volitve po vojni, Zdaj bomo mogli brez nadaljnjih notranjih sporov nadaljevati vojno do poraza Nemčije." ¿Iiwim BOND3 STAMPS "bovolite, da vas popeljemo na oder Edisonove poskusne kuhinje" Kako m prikupiti Vašemu molu t l>ve i dobra ku Harica Nta ¿nasilnega pomena velim mol t Zato poskusite okusne terrpise Jane Yml« i jeve, Jedila dajajo perfekUti iri /diai^okus, vedno dobra Pogled V Kdluonovo poskusno kuhinjo vam kaj liltro pove čakaj. Kuharica gredo na dalo. INmI ftad*##rvtvom Jan« FimIi-iji va, prijavijo )«wii|« V vseakosl « U klrf to Kdtftofiovi poskusiti kuhinji. Merjenj* in mt-ianj«.' je natančno Pri kuhi in p* ki ae «trot«« pari na lemprratliro. Nato h* jrdlia postavijo na . . , Poskusno nrtlso. Jane FusU>r in njene p<«moeniee potkuAu» jo pripravljena Jedila v U«) kuhinji. Ali Je vsaka jed okusna* Ho diSava perfakt* O«? Jeli hrana ledllnaf So stioAkl v rtdu s VaAlm vojnim proračunom? Ali porna« iru hraniti "'point?"? fVakaJ do h rog* prlhaial Ako )« katerokoli jed mogoče Is-boljiatl. se poskusi ponavljajo dokler ni dosefori prt tek-itn okus, fi-viio radi tega hutUl tudi Vi hoteli poskusiti Jane Foslrrj* v* rereplse Vam sr hod«* dopadli In Vate pri' jateljl« e jih ImmIo Hvaillr, To-raj pa/it* na ratvpia« Jane Foaterjev«. COMMONWEALTH EDISON COMPANY PROSVETA RDEČA KOKARDA Roman iz velike francoske revolucije STANLEY WEYMAN VRHNJA PLAST ČETRTEK, 22. (Nadaljevanj«) Na srečo sem priletel na slamo; a vendar sem od padca izgubil sapo in obležal nekaj trenutkov, ne da bi se mogel ganiti, s čimer so se zlikovel okoristili ter me zvezali od nog do glave. Tako zvezanega so me nekam odnesli in vrgli v nekaj mehkega; po vonju sem spoznal, da mora biti seno. Nato se je zavalil name sveženj sena, za njim drugI in tretji, čedalje več in več, dokler nisem bil ves pokopan pod njim. v Misleč, da se zdaj-zdaj zadušim, sem spet poizkusil zaklicati na pomoč. Toda plaič mi je bil nekajkrat ovit okoli glave in vse, kar sem mogel spraviti iz sebe, je bilo zamolklo hrope-nje, ki se je izgubilo med gubami debelega blaga- OSEMNAJSTO POGLAVJE Kar ialost me je pogledati Dolgo sem se boril in strašna smrt od zadušen j a mi je ždela več minut tik za vratom; šele v poslednjem trenutku sem pomislil, da moram negibno ležati in zbrati vse sile telesa in duha, ako naj si pomorem. In res: ko sem nekaj časa miroval, je dušeči občutek odnehal. Vstati nisem mogel, toda posrečilo se mi je, da sem se prevalil na bok in zasopel nekoliko bolj svobodno. Moj položaj zato fe ni bil dosti boljši. Pritisk sena, ki je bilo nakopičeno name, mi je jel povzročati nove muke. Zapestja so mi zatekala od vezi, roč-nik meča me je tiščal v bok in hrbtišče se mi je lomilo pod svežnji, s katerimi so me bili zasuli. Od bolečin sem naposled izgubil zavest. To stanje je moralo trajati že dokaj časa, ko me je vzdramil iz njega nekakšen šum. Prisluhnil sem kakor v snu. Šum se je ponovil; nato sem začutil v meči ostro bolečino. Zakričal sem; in vzlic plašču in senu, s katerim sem bil pokrit, sem začul slaboten odmev. Trenutek nato se je jelo seno nad menoj premikati; najtejžji del gmote, ki me je davila, se je odvalil. Zaslišal sem glasove in klice ter zagledal nekakšno luč—bil sem otet! Z glasnim vpitjem so me pobrali in izvlekli izpod sena. Ko so mi odvili glavo, sem videl okoli sebe pol tucata obrazov, ki so se sklanjali nad menoj in me ogledovali. "Jezus!" je vzkliknila neka ženska. "Saj to je gospod, ki se je davi odpeljal!" Vsa prepadena je vzkrilila z rokami. Pogledal sem jo. Bila je krčmarica. Grlo mi jc bilo suho kakor usnje, ustnice zabrekle; dvakrat sem moral poizkusiti, preden se mi je posrečilo izreči prošnjo, naj me razveže. Med novim presenečenim vzklikanjem je izpolnila mojo željo; nato, ko so videli, da sem ves trd in se ne morem ganiti, so me zanesli na prag, posadili me na Stol in mi podali kozarec vode. Ta voda in sveži zrak sta me poživila in čez minuto sem spet lahko stal na nogah. Obsipali so me z vprašanji, čeprav so videli, da v zmedenosti in vrtoglavici prvih trenutkov ne morem zbrati svojih misli. Toda kmalu je pristopil človek z važnim obrazom ter odrinil množico seljakov in služinčadi, ki me je obdajala. "Kaj je to?" jc dejal. "Kaj pomeni to? Kako ste prišli v ta hlev, gospod?" Krčmarica je namestu mene odgovorila, da ne ve; eden izmed hlapcev, ki je bil šel po seno, da je z vilami dregnil v mojo nogo in me odkril. "A kdo je to?" je z zapovedujočim glasom vprašal novodošlec. Bil je visok in mriav človek z ostrimi, pro-dirljivimi očmi. Moje ime je vikont de Saux," sem se oglasil. "Ah," je zategnil. "In kako, vraga, ste prišli v ta hlev, gospod vikont?" "Razbojniki so me zaskočili!" sem zasopel. "Razbojniki!" Neznanec je puhnil skozi nos. "Bežite, bežite, gsopod, v naši občini ni razbojnikov." "Pa so bili vendar razbojniki," sem bedasto vztrajal na svoji trditvi. Preden sem se zavedel, kaj namerava, je— namestu odgovora—brez kake opravičbe segel z roko v žep moje suknje in potegnil iz nje mošnjo. Vzdignil jo je kvišku, da so jo vsi videli. "Razbojniki?" je rekel porogljivo. "Dvomim, gospod, zelo dvomim!" Osuplo sem gledal mošnjo; nato sem mehanično segel v žep ter izvlekel zaporedoma še nekaj stvari. Mož je imel prav. Napadalci niso bili razbojniki. Tobačnica, žepna ruta, ura z obeski, nožič, zrcalce in zapisnica, vse se je našlo! Mi* "Zdajle mi je prišlo na um, da sta ostala hiši dva kovčega," se je mahoma oglasila gospodinja. "Gotovo sta last tega gospoda." "Moja sta!" sem vzkliknil. "Moja sta! . . . A povejte: kaj je z damama, ki sta bili z menoj? Menda se nista odpeljali?" "Tri ure bo, kar sta na poti," je odvrnila žena, mereč me z očmi. "Prisegla bi bila, da je gospod z njima. Toda ko sta odrinili, je bilo še mrak in človek se tako naglo zmoti." Misel, ki bi se bila morala že prej oglasiti, me je nalik bodalu zbodla v srce. Segel sem v notranji žep svoje suknje in izvlekel—prazno roko! Odlok, tisti odlok, ki sem se toliko zanašal nanj, je bil izginil! Vzkriknil sem od gneva ter pogledal okoli sebe kakor iz uma. "Kaj je?" je rekel tisti, ki me je prej izpra-ševal. ' * "Moje listine!" sem vzkliknil škripaje z zobmi, zakaj tisti mah sem se osvestil, kako nesramno so me bili ukanili; "Moje listine!" "Nu, kaj je z vašimi listinami?" ' "Izginile so! Ugrabili so mi jih!" "Res?" je rekel suho. "To bo treba šele dokazati, gospod." Najprej sem mislil, da hoče reči, da se nemara motim kakor prej; obrnil sem žepe, da bi ga uveril. "Ne," je dejal še bolj suho. "Saj vidim, da jih nimate. Toda vprašanje je, gospod, ali ste jih vobče kdaj imeli." Pogledal sem ga. "Da, da, gospod. Kje so vaše listine?" "Pravim vam, da so mi jih vzeli!" sem krik-nil ves besen. "A jaz vam pravim, da bo treba to šele dokazati," je odvrnil. "Dokler ne dokažete, ne pojdete nikamor. To je kratko in jasno, gospod." "Kdo pa sta," sem vprašal ogorčeno, "kdo ste, gospod, da ustavljate potnike in vprašujete po njihovih listinah?" "Predsednik krajevnega odseka," je odgovoril. "Menda ne mislite," sem vzrojil, "da sem si sam zvezal roke in sem se nalašč dušil pod tem senom?" "Ničesar ne mislim, gospod," me je mrzlo zavrnil. "A naša vas je ob cesti v Turin, kjer biva vojvoda Artoiški in zbira nezadovoljne-že—in v Nimaš, kjer snujejo zle naklepe in si pripenjajo rdečo kokardo. Zato ustavimo vsakogar, kdor nima listin." (Dalje prihodnjič.) Na cvetno nedeljo (Nadaljevanje.) Prihuljeno smo jim sledili v cerkev. Tu smo še le mogli opaziti njihovo premoč, zakaj butare so segale do cerkvenega stropa ter se še pod njim krivile za spoznanje. Kar zona nas je spreletavala. — Fuks je bil prvi, ki je izkunil silo |Midgorskwih — butar. Hotel je namreč z udarci svoje lepo okrašene butare najbrž tekmovati s podgorskimi fanti, ki so kakor za stsvo z butarami bili ob kamnitni tlak, da je mar-slkak na vrhu cvetovca privezan ssd Izpod stropa telfbnll pobožni ženici ns glavo. Tedaj ga je pa prijela roka podgorskega fanta in mu treščila butaro s tako silo ob cerkvens tla. da je na mah odletel ves lepi okras. Ubožec se mi je v dno srca zasmilil. — Ponižno sem se s svojo butaro uklonil v zatišje pod korejm, kamor niso segle podgorske pesti. —» Po cerkvenem opravilu smo jo jadrno odkurlli — domov, ker smo se bali, da nas potoma zalotijo Podgorčanl ter nam obero pomaranče ln pentlje z butar. Svešcev Janez in jaz sva bila komaj spravila svoji na varno, , ko so že prihajali Podgorčanl. Omenim pa, da so bili zmago-valci domala skoraj vsi že zreli za — nabor. Takrat je bila navada, da so se pred odhodom iz mesta še ustavili pri moji babici, da se malce pokrepčajo. Butare so prislonili k zidu, ker jih niso mogli spraviti v vežo. Na ta trcnotekfsva jaz ln Sve-ščev prežala izza sosedne hiše. Ko so Podgorčanl odšli v gostilno, sva se potuhnjeno približala butaram in jih tako nekako v višini enega do dveh metrov kar vse po vrsti — nažagala. Ogljušljiv je bil "auf bika" divje razsrjenih podgorskih fantov, ko so segli po butarah, pa so se Jim v rokah razklale na dvoje. To je bila najina osveta za ubogega Fuksa. Pisar Je padel v omedlevico, ker mu Je vojni delavski odbor priznal zvišanj« plače—danes selo redek dogodek! Po svetih in posvetnih potili "Ta haupt hec" smo kamniški pobje imeli prosne dni, ko smo hodili za procesijo, enkrat v Ne vi je, drugič v Mekinje in navsezadnje tudi v oddaljeno Podgorje. To je bilo v tistih časih, ljudje božji, ko so naši fantje pri vojakih nosili še suknjo belo in ko so bile v veljavi še stare cvancgarice (vsaka po 33 kraj carjev) in pa goldinarji ali ka kor so jih Štajerci nazivali, raj-niši. Dva krajcarja sta bila takrat žp precejšnja vrednost za mrgolina sedmih", osmih let, posebno, če sta bila nova, da sta se svetila kakor cekini, ki jih do takrat še nikdar nismo videli. Pravili so, da jih ima samo cesar, kadar vzame popotni les v roke, mi ga pa dotlej še nismo strečali, torej jih še nismo poznali, cekinov namreč. — Za dva krajcarja se je takrat dobilo nešteto dobrot. Ne menim jedi, ki smo jih bili siti, kvečjemu bonbončke in pa ci-perzamen, ki je tako blagodejno vplival na moj želodec. Za dva krajcarja se je kupil škrničelj-ček purfla, strelnega prahu namreč. Za dva krajcarja, da nadaljujem, si dobil poln klobuk češpelj ali hrušk, češenj pa šc za ušesi povrhu in koncem koncev osem kolobarčkov lecta v obliki velikega tolarja tistih časov. Ti kolobarčki! Koliko jada, joka, pridig, tepeža in klofut so nas stali. Kolobarčki so imeli na eni strani cifro, to je nekak z modelcem vdelan okrasek, na drugi pa plat, namreč nič. Te kolobarje smo metali in sicer tako, da je recimo Hajkov Fuks držal svoj kolobarček koncema dveh prstov, jaz sem pa vrgel svojega na rob njegovega lecta. 9TH ARMY YANKS SEE BvojcRanaro^Tjeg^^ale KS SEEKWOVBPIN Ko sta se tedaj sovražna kolo-barčka zadela drug ob drugega, sta se oba skotalila po tleh in tam obstala. Cifra je bila moja, plat pa njegova last. Če je le-cet ali medenjak ležal na cifri, je bil Hajkov, če na plati, pa moj. Hejkuš! smo bili veščaki v tem športu. Znali smo tudi malce korigirati fortuno. Če smo hoteli nasprotnikov kolobar spraviti na tla recimo tako, da je gledala cifra navzgor, smo svoj lecet enostavno na neopa-žen način obtežili ter tako pripomogli, da sta oba\ kolobarčka drug pod drugim padla na tla ter tam obležala na plat, s cifro navzgor. Ti kolobarčki so bili — kakor je pač naneslo — ali sveži in v tem primeru užitni kot voljna žemlja, ali pa vlažni. S temi drugim smo igrali, prve pa po-hrustali kot dobrodošel pribolj-šek. Vsak paglavec je imel precej takega blaga v svojih var-žetih in malhah. Še vidim pred seboj v duhu debelušastega Tr-ščanovega Pepekk, ki je tistega dne, ko smo romali v Podgorje, imel vse hlače nabrekle in še izpod lajbiča so silili v svobodo delikatni kolački. Hajhata sem se smejal na tihem, premišljajoč, kako si jih bom z zvijačo priboril. Hitro sem skrivoma zabodel žebelj v najvlažnejši kolobarček ter ga tako opremljenega vtaknil posebe, da ga ne zamenjam. Vroče je bilo, ko smo naposled dospeli v prijazno Podgorje. Podgorje je uro dolga vas, ki se razteza med Kamnikom in Kriško graščino. Zelo idilično selo. Bele hišice se skrivajo pod košatim drevjem ali za-obilno obloženimi kozolci. Odzadaj jo v vsej dolžini varuje solnca ip mraza grmičevje, odtod ime Podgorje. Lepa posestva, pridni ljudje. Bliže Kamniku nego Kriškemu gradu stoji bela podgorska cerkvica na prijaznem holmu. Belemu zvoniku prav dobro pri-stoji rdeča streha liki ruta brhkemu podgorskemu dekletu. In vsa praznično je odeta danes, še pot je nanovo posuta s čistim belim peskom. Tja gori smo zdajci zavili, možje in žene v božji hram, mi pa okrog štantov in za cerkev. To je bila že t*ko naša svoboščina. In završel je neizprosen boj na vsej progi. Kamniški pur-garski in okoliški fantalini smo se razvrstili v dve koloni: cifra — plat. In začela se je bitka. Tla pomendrana, kolobarči zamazani, roke lectaste, hlače il-na in strgane, rdeča lica, od vpitja široko zevajoča usta, mahanje z rokami in suvanje s čevlji — to je bil nerazrešni vrtinec strastne igre. Kaj je napram tej španska bikoborba! In končni uspeh? Kolobarčki so menjali posestnike, kolikor niso obležali kot žrtve boja na ilna-tih tleh, da je marsikateri ošabno nabrekli varžet zdaj široko zijal o4 praznine. Na vse zadnje so sovražnosti dosegle ono točko, ko je hočeš nočeš moral poseči vmes pater Fortunat. In drugi dan je pela šiba po zadnjicah, da si kar skozi hlače čutil — klobase. Pa, naposled, kaj nas je to brigalo! Sloves naše moči in sile je pa vendar le segel v Tunjice in v Šmarco, v Radomlje in Volčji potok, do Gozda in Županjih Njiv, morda celo do oddaljenega Tuhinja. -— Ni bila to malenkost, če pomislite, da so podgorski fantje bili dan za dnevom pri volji za "auf biks". Da smo jinj vzbujali spoštovanje, je razvidno iz tega, ker so drugega dne proti svojim običajem prišli v mesto z nazaj potisnjenimi krivci na klobukih. Šment, to smo bili tiči! (Dalje prihodnjič) Razni mali o^ PRODA SE I 3 NADSTROPNA ZIDANA HIŠA 8 OPRAVLJENIH 2 SOftt IN KUHINJA APTS m PRODAJALNA Parna gorkota. NAJEMNINA PRINaSa $3,120.00 LETNO Lastnik abelson 7341 Vincennes ave. ABErdeen 3069 POMOČNICE ZA SALATE Stalno, kratko-urno delo. pazit J jedila, zakuske in "fountain served ter pomivalke posode. Ne ob večL rih, nedeljah in praznikih. \ Employment office 3rd floor MARSHALL FIELD & CO." | State—Washington +******>M-*»»**»**»*******» ' Ekstra Red | Points! JÜLICH ADVANCE I Ï I ! i 1 I ! * Ekstra točka morajo mnogo po- * magatL Dobita dva rdači točki ? sa vsak funt porabljena masti. J kl jo Uročit«. S« dalj« hranita * porabljena maščob« sa Bojno $ Fronto! * * EKSTRA CHOP! "BEVERAGE MAKER"! Stalno kratko urno delo, pripravi nje pijače, pomivanje posode in stre žajke. Se ne dela ob večerih, netfe ljah in praznikih. Employment offia 3rd floor. MARSHALL FIELD & CO. _State & Washington $50.00 NAGRADE ako nam naznanite nekoga, ki mi dobro karo na prodaj. Ali pa p kupim vašo karo in vam plača $50.00 posebej v gotovini. T«l. Seeley 0607 Po 6. uri P. M. Juniper 7810 APARTMENT HIŠA le 4 bloke 4 srede mesta Aurora. Posebno fii opravljeno, dobri dohodki, prinai $144.00 mesečno. Proda se $6,000.00. Kličite po 6 P. M. Brockway—Chicago—Hemlock 8261 PRODA SE ČEVLJARNICA; priai ša $150.00 tedensko. Zmerna cet* 4890 S. Archer Ave. W DELO DOBE hišnice "jamtresses Ženske za čiščenje Delovna ura od 5:30 popoldne do 12. urs necir, Vojno pujns Industrija. Rabfano tudi pomočnic« v jedilnici VPRAŠAJTE pri: illinois bell telephone company "Employment oFFicr ZA ŽENSKE Street Floor 309 W. Washington Street Pr^Tl^Ä «hotter of s low w.« to avoid Va*. after th., had ,„ cJ^Jtr ^^cJPJESJST * * "" * * naroČite si dnevnik prosveto Po sklepu 12. r«dn« konvencije se lahko naroči na list Prosvslo b prišteje «d«n. dva. trt štiri ali pat članov is ene drušlna k sni nsrot-ninL List Prosv«te stane sa vse «neko. ae član« ali MČlans H« m eno letno naročnino. Km o« «lani «e plačajo pri as«smaniu IIJO ■ tednik, te Jim to prištej« k naročnini. Tor«j s«daj ni vsroks. rttt. da J« list pradrag sa član« SNPJ. List Prasrate j« vaša lastnins b gotovo J« v vsaki druftlal nakdo. kl M rad «tal list vsak daa. Pojasnilo«—VseiiJ Kakor hitro kateri teh članov preneha biti čl* SNPJ, ali če m pres«li proč od družin« in bo zahteval sam ivoj 1» tednik, boda moral tisti član iz dotlčn« družine, kl je Uko >kupM naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravniitvu lkt«. ln obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako tel« o« stori, tedaj mora upravnlltvo mita ti datum sa to vsoto naročniku. okolico )• Za Cm listu Prostata jar Za Zàrui. dršave in Kanado 99.00 1 tednik Is ... t tednika lu 3 tednik« ln. 4 tednik« la.. I t«daikov ln.__________ nič Za Evropo Je- Ispolntte spodnji kupon, priloftite potrabn« v**«o dtntrl« Mmtmr Onter v pismu In si naročite Prosv«io. list. kl > PROSVETA. SNPJ. MS* So. Lawadal« Ara. Chicago II. I1L VrUotoao pošiljam naročnino aa list Prosrate vsote1 L Ime ..-------------ČL društva ftL Waster ___ Ustavite t«dnlk la ga pripišite k moji aaročuiai od članov moj«, drušiM: L_____ ČL društva ftt. ČL društva št.