PRIMORSKI dnevnik
J® začel izhajati v Trstu '3- maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž n®d Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdobu V Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra • 944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. rnaja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja Številka. Bil je edini lSani PSrt^anski DNEV-NIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
MT	dnevnik
TRST
Ul. Montecchi 6 PP559 Tel. (040) 794672 (4 linije) Tlx 460270
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382-85723 ČEDAD
Štreno De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
PoStnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 500 lir - Leto XXXIX. št. 254 (11.670)
Trst, sobota, 29. oktobra 1983
Pred današnjim občnim zborom VZPI-ANPI
BOGO SAMSA
Reagan osamljen tudi v svetovni organizaciji
Veto Washingtona preprečil izglasovanje resolucije varnostnega sveta o Grenadi
Tudi Pentagon skuša dokazati «upravičenost» vojaške invazije
Tržaški partizani se bodo danes na občnem zboru, na katerem ?do kot na podobnih najvišjih orga lucijskih zasedanjih sličnih mno-lpnih organizacij pregledali oprav-^?n° delo, poslušali poročila, poprave gostov in izbrali novo vodstvo, a vendar vsi čutimo, da je občni
zbor
partizanov nekaj več, da ima
e zlasti danes širši pomen.
Predvsem zato, ker je mir ponov j° v nevarnosti. Kdo bolje občuti ^varnosti, grozeče strahote nove °]ne: uničenja, pokolov, trpljenja, z° 2 krvi kot bivši partizan? Prav šk h pomen* današnji kongres trza ib partizanov nov prispevek k miru.
■ * se ga lahko gradi samo na ustvar sodU °zračia zauPania- razumevanja, Vanja, nikakor pa ne na na lnuian^u oborožitve, na tekmi kdo bo hko večkrat in hitreje uničil celo-en planet.
o * teh dneh smo priče nevarni za talVi	sestrelitve korejskega le
j a> nadaljnjih spopadov sovjetsko -Perialističnega tipa v Afganistanu, a,Vse-	namer postavljanja novih
uketnih oborožitev na tej in oni blV1* razrnejitvene črte med dvema okorna v Evropi, vse do naraščajo OrJJ^Pjdosti in ameriške agresije na
Oboroževalna tekma ima zelo resne nj Too^fske posledice, saj so seda lav .ave tesno povezane z razme-ye anjem sredstev za oboroževanje. v Posledice neposredno občutimo še ^Posebni meri v Trstu. Gospodarske korVf S0 raz^°P za prekinitev tako ga-nf gospodarske, kulturne in dru-slr»ne *zmenjave z neposrednim jugo-le anskim zaledjem in la prekinili '3e *e Poslabšala perspektive za stva*0 rešdev tržaškega gospodar-
„ ^Sa la vprašanja bodo prav gotovo liia^Zfdju današnjega kongresa ita-žašk™h *n slovenskih partizanov tr o Pokrajine, povezana s krizo t^ske družbe in zapletenimi poli-U2'mi odnosi v Italiji.
gotovo pa bodo še zlasti v ^ edju naša krajevna specifična turiaSania' Pogosto smo prebrali, pa m 1 sami dejali, da je fašizem pre ni n? *n. ‘to obstajajo samo še bed-Se sinnki. To je žal samo delno res. stari n°- obstaja fašizem in to oni me 1 nosilni, ki se v ničemer ni spre-(jj “■ O tem pričajo fašistični izgre-boli/> sl°venskih vaseh, izkoriščanje nji, ?? kampanje za zbiranje fašistič-S)cjjlsfcbader, ki so divjale po slaven vaseh točno tako, na enake na-
Nadaljevanje na i. strani
NEW YORK — Združene države Amerike so se morale v varnostnem svetu OZN poslužiti pravice veta, da so preprečile izglasovanje resoluci je, ki je samo «obžalovala» invazijo, a zahtevala takojšen umik ameriških invazijskih sil. Tudi omiljena resolu cija, ki Washingtona ni obsojala, ni bila sprejemljiva za Reaganovo ad ministracijo, saj ji je jemala «pra vieo», da lahko po mili volji vedri na zahodni poluti. Tudi tako pa je Reaganova pustolovska politika doživela v varnostnem svetu OZN žgoč poraz, saj je ni nihče podprl, le Velika Britanija, Togo in Zaire so se vzdržali. Sovjetska zveza, Kitajska, Poljska, Nikaragva, Gvajana, Jordanija, Zimbabve, Pakistan, Nizozemska, Malta in Francija pa so volile za resolucijo.
Celo vzdržanje Velike Britanije je kot kaže le taktična poteza, da bi lahko London čimprej dosegel umik ameriških čet z Grenade, ki bi jih zamenjali britanski vojaki v sklopu sil Commonwealtha. Britanska vlada je kot kaže besna, saj jo je invazija spravila v precejšnjo zagato.
Po glasovanju v Varnostnem svetu
je sedaj skoraj gotovo, da bodo za htevali izredno sklicanje generalne skupščine OZN, v kateri sklepi niso obvezujoči, a bodo nedvomno predstavljali novo moralno in politično klofuto za Reaganovo administracijo.
Medtem pa skuša Reaganova administracija na vse kriplje dokazati, kako je bila invazija «neodložljiva» in izvedena v «zadnjcm trenutku*. Po predsinočnjem govoru predsednika Reagana, ki ga objavljamo na tretji strani, je Pentagon skušal včeraj dokazovati z raznimi televizijskimi posnetki, da se je otok spreminjal v pravo kubansko oporišče. Posnetke skladišč kubanskega in sovjetskega orožja pa niso snemali televizijski o-peraterji ameriških televizijskih omrežij, tem še vedno ne dovoljujejo pravega vpogleda v dogajanja, temveč operaterji Pentagona.
Vesti z otoka so torej še vedno pomanjkljive. Pentagon zatrjuje, da je zajel 610 Kubancev in 19 Grenad-čanov, v bojih pa so sile ZDA izgubile 11 mož, 7 pa jih pogrešajo, števila padlih nasprotnikov Pentagon ne navaja, le priznava, da se odpor na daljuje.
Predstavnik ZDA Charles Lichenstein je z vetom preprečil izglasovanje resolucije o Grenadi v varnostnem svetu OZN	(Telefoito A P!)
V Rimu zasedal centralni komite socialistične stranke
Claudio Martelli
RIM — Včerajšnja seja centralnega komiteja socialistične stranke je (»kazala, da stranka še kar odločno podpira stališča tajnika PSI in pred sodnika vlade Bettina Craxija. Pred kongresom stranke, ki bo najbrž marca v Rimu, je videti, da PSI nima velikih notranjih problemov, da pa si prizadeva za utrditev odnosov z drugimi vladnimi strankami. Istočasno je močno angažirana v polemiki s pacifisti in s komunistično partijo.
Uvodno poročilo je imel namestnik tajnika Claudio Martelli, ki je dejal, da je z zadnjega vsedržavnega sveta krščanske demokracije prišel dokaj prijateljski in konstruktivni poziv, ki ga socialisti morajo sprejeti z istim prijateljskim in konstruktivnim duhom. Socialisti imajo dobre odnose ne samo z demokristjani, temveč tudi z republikanci, kot pričajo prijateljske poslanice s strani Spa-dolinija. To je še zlasti pomembno,
je menil Martelli, ker prihajajo po daljšem obdobju, ko so odnosi med obema strankama bili še kar napeti.
Uvodno poročilo Claudia Martelli ja je vsebovalo polemično ost, naperjeno proti pacifističnemu gibanju, «ki ne zna ločiti med pravičnim in nepra vičnim».
1. novembra brez depozita
LJUBLJANA — Zvezni izvršni svet je sprejel sklep, da se državljanom SF R Jugoslavije dne 1. novembra 1983 omogoči prehod državne meje brez depozita zaradi obiska grobov svojcev, padlih partizanov, taboriščnikov in o-stalih žrtev prve in druge svetovne vojne, in sicer na osnovi potrdil, ki jih bodo za ta izreden prehod državne meje izdajali organi za notranje zadeve občin, (dd)
RAZBURLJIVA SEJA OBČINSKEGA SVETA
TRST — Županovo poročilo je neprimerno za potrebe mesta, /lasti kar zadeva sedanji, zelo zaskrbljujoč gospodarski položaj ter njegove družbene in kulturne probleme. Tako se glasi resolucija, ki jo je sinoči izglasoval tržaški občinski svet na predlog KPI in Tržaškega gibanja, zanjo pa so glasovali tudi misovci in LpT, medtem ko so bile koalicijske stranke (KD, PSI, PSDI, PRI, PLI in SSk) seveda proti.
Sporazum o predilnici
Na včerajšnji tiskovni konferenci je deželni odbornik Francescutto povedal, da so v celoti sprejeli osnutek dogovora o premostitvi krize v podgorski tekstilni tovarni. Premostili so namreč tudi finančne težave, saj bo deželna uprava novima podjetnikoma v obliki jamstva takoj dala na razpolago dve milijardi lir, sama pa bo prispevala s poldrugo milijardo.
NA 8. STRANI
Razlastitve pri Proseku
Ijišč* ^Jetje italijanskih državnih železnic je včeraj «ugotovilo» stanje zem-sirito23 skorai šest hektarov površine, ki jih namerava razlastiti za razve,}^ ,proseške tranzitne železniške postaje. Že sam postopek, ki je pri °dno- °° 1683 ^ključnega akta, odpira veliko dvomov glede pravilnosti oni T' k‘ so se odvijali med deželno upravo in državnimi železnicami na j0 strani ter zgoniško občino na drugi, ko gre vendar za strukturo, ki reč arneravajo zgraditi na njenem teritoriju. Zgoniški občini jc bila nam enostavno vsiljena.
USt„ 0 Je že govor o odnosih, bi se morali korektno odvijati med raznimi č« m<)Vami ne samo pri podobnih ampak tudi drugih vprašanjih, ni mogo-nj0 ,"|ao dejstva, da so uslužbenci državnih železnic včeraj «ugotovili» sta-st°Pk zemli‘šč na osnovi odloka tržaškega prefekta o razlastitvenem po-bra iU ?a javno korist in spričo «nujnosti», ki je bil izdan že 29. septem-stva a?I; železniško podjetje je torej že pred trinajstimi meseci imelo jam-Zneje i k? lahko izvedlo razširitev postaje, kljub temu pa se je tudi po-dtnen • °“ra^al° na zgoniško občinsko upravo s prošnjo po urbanističnem pJP; za predloge in pomisleke občine se enostavno ni zmenilo. statv ?le8 vse8a tega je nujna še ena ugotovitev: državni zakon o razla-Ijavo '-.V	členu pravi, da izgubi vsaki razlastitveni postopek svojo ve-
so nji ce ?e ga ne izvede v roku treh mesecev. Odlok, na osnovi katerega nieseof Včeraj «ugotovljena» stanja zemljišč, je bil izdan, pred trinajstimi menil:1'.,vse to Prav? Poleg tega se tudi sprašujemo, kdaj se bodo spre-novam' • °dnosi fhed pristojnimi organi in krajevnimi skupnostmi ter usta-ristj; ' m organizacijami, ki jih zastopajo, ki v nobenem primeru ne ko-J0 nikomur.
NA 4. STRANI
Pomembne kulturne izmenjave
Slovesnost v Špetru Slovenov
Sinoči so v beneški galeriji v Špe-tru Slovenov otvorili razstavo umetnikov iz sežanske občine. Svoja dela so razstavili Stojan Zafred, Janko Kastelic in Miran Kranjec. Ob priložnosti je Z KO iz Sežane priredila u-metniški večer, na katerem so doma či recitatorji brali pesmi Jolke Milič, Aleksandra Ferfoglie in Alda Žerjala. Pesnike je predstavil Taras Kermavner. Nastopil je tudi ženski pevski zbor iz čežane.
Goste so ob priložnosti toplo pozdravili predsednik društva beneških likovnih umetnikov Giovanni Vogrich, Pasquale Gujon in predsednik teri-toria’nega odbora SKGZ za Beneško Slovenijo Viljem Černo in pa pred sednik videmske turistične in letov i ščarske ustanove Giuseppe Pausa, ki je med drugim poudaril potrebo, da bi društvo in ustanova sodelovali pri uveljavljanju kulturnih značilnosti tukajšnjih krajev.
Uspel protest v Čilu
SANTIAGO DE CHILE - Sedmič v zadnjih šestih mesecih je predvčerajšnjim (do včeraj zjutraj po našem času) čilsko ljudstvo pogumno pokazalo Pinochetu in vsemu svetu, da noče več fašistične vojaške diktature, kj je pahnila gospodarstvo v propad in prebivalstvo v lakoto, in da ne namerava odnehati boja za povratek demokracije. Manifestacije, ki jih je oklicalo «nacionalno delavsko poveljstvo* so se razširile od središča prestolnice na revne «po-blaciones* v okolici in v druga večja mesta, Valparaiso in Concepcion.
Medtem ko so sindikalni voditelji izročili v vladni palači dokument z zahtevami vse demokratične opozicije, so se vrstile spontane demon stracije, ki so mirno izražale protest in so se sprevrgle v spopade, ko so karabinjerji brezobzirno napadali manifestante & pendreki, sol-zilcem in močnimi curki vode, v nekaj primerih pa tudi s strelnim
orožjem, ponoči pa so se znašali nad prebivalstvom revnih četrti, ki je postavilo barikade in bobnalo z lonci. Bilo je tudi več bombnih atentatov, zaradi katerih je bil prekinjen železniški promet med Santiagom in Valparaisom.
Obračun poliejiske represije je 20 ranjenih (zlasti študentov) in nekaj desetin aretiranih, medtem ko sta dve osebi zgubili življenje, ker ju je strl avtobus, ki se je skušal izogniti barikadi. Politično pa predstavlja sedmi protestni dan velik uspeh, saj je ob posredovanju sindikalnega gibanja spet združil vso opozicijo, doslej ločeno med zmornejšim «demokratičnim zavezništvom* (demokristjani, del socialistov in sredinske stranke) ter levičarskim «demokratskim ljudskim gibanjem* (komunisti, socialisti in MIR), ki je pristopila k protestu in skupaj sestavila dokument, ki so ga izročili Monedi.
• VZPI-ANPI
NADALJEVANJE S 1. STRANI
čine in z istimi cilji, kot so v najhujših fašističnih časih. Odločen in enoten odgovor slovenskega prebivalstva, zlasti borbeno zadržanje mladi ne in široka podpora italijanske de mokratične javnosti so bili odločilni dejavniki tudi tokratnega poraza neo-fašistov.
Pa vendar je treba na te stvari ponovno in ponovno opozoriti, saj se porajajo na zelo širokem humusu nacionalizma, oživljanja nacionalne mr-žnje, zaprtosti Trsta, ustvarjanja ozračja napetosti in sovraštva. Ti procesi so mnogo širši, pogosto umetno gojeni in prepogosto ne mlete na takojšen in odločen odpor.
Prav na tem področju pa imajo partizanski borci mnogo povedati in lahko bistveno prispevajo, da se u-trde resnične vrednote odporniškega gibanja in osvobodilnega gibanja Slovencev na naših tleh, vrednote, ki pomenijo skupen boj slovenskih in italijanskih antifašistov za boljšo bodočnost.
V tem kontekstu bi želeli opozoriti samo m dve želji:
Organizacijsko, da se utrdi zveza partizanov, da pa se utrdi tudi e-notni antifašistični pokrajinski odbor, ki mj pomeni v tržaškem mestu ka talizator za široke demokratične, pro tifašistične pobude.
Predvsem pa, da bo prišlo do pomladitve in oživitve Zveze partiza nov - ANPI, saj je treba ideje odporniškega gibanja in narodnoosvobodilnega boja, ideje bratstva in so žitja utrjevati v mladem rodu. Pri tem pa lahko mi Slovenci s ponosom zremo na svojo slavno borbeno preteklost.
Borili smo se tisočletja, toda vedno pod poveljstvom tujih vladarjev, kraljev in cesarjev za tuje koristi in cilje. Pravijo, da smo bili dobri vojaki, najbrže zato ker smo pohlevno padali pod tujimi poveljstvi. Ni pa dvoma, da smo se znali junaško združiti in junaško sami organizirati v boju za lastno svobodo in s tem prerastli iz naroda hlapcev v narod junakov. Ta pogum, to zavest in borbenost je treba vzgajati in utrditi v mladini, da bo ostala v naši skupnosti trajna neodtujljiva vrednota.
Po raziskavi študijskega urada sindikata CGIL
Z višanjem javnih tarif vlada povečala inflacijo in deficit
RIM — Če bi pri obračunavanjih draginjske doklade ne upoštevali tu-d; decimalk, oziroma bi jih ne seštevali, ko dosežejo ali presežejo vrednost cele točke, bi se to edino sredstvo obrambe delavskih in u-radniških plač ter pokojnin pred inflacijo «upočasnilo» v prihodnjem letu za celih 34 odstotkov, torej mnogo bolj od predvidenih 18 odstotkov, ki so jih sindikati sprejeli z znanim sporazumom z dne 22. januarja pri ministru Scottiju v zameno za nekatere davčne olajšave in za obnovitev delovnih pogodb.
To je eden pomembnejših pcdatkov, kj izhaja iz podrobne in poglobljene
raziskave študijskega urada sindika ta CGIL o gibanju inflacije, osebnih ^dohodkov podrejenih delavcev in u-radnikov in draginjske doklade. Drug zelo pomemben podatek dokazuje, da je za naraščanje inflacije prek dogovorjene stopnje 15 odstotkov kriva predvsem vlada. Sindikalni inštitut IRlSS je namreč izračunal, da je vlada mimo in v nasprotju s sprejetimi' obvezami podražila javrte storitve \ mnogo nad dogovorjeno stopnjo inflacije in s tem pospešila njeno rast. \
so se od maja 1983 do maja avni prevozi podražili kar za otkov, pošta, telegraf in tele-22, elektrika za 23 in plin za
Tako letos 56
fon zal
odsti
25 odstotkov. To pa je bilo nespametno in škodljivo, saj je ne le po vzročilo višjo inflacijo, ampak tudi dejansko več stroškov kot prihrankov. če bi vlada namreč ne povišala tarif za javne storitve bi se sicer odpovedala 4.500 milijardam prihodkov, a bi po drugi strani prihranila še več, oziroma 4.960 milijard pri izdatkih, in sicer 500 milijard pri plačah državnih uslužbencev in 800 milijard pri pokojninah (zaradi manjših draginjskih doklad) in 3.390 milijard pri obrestih na državni dolg, ki bi lahko bile ob manjši inflaciji pač nižje. Poleg tega bi zasebni gospodarski sektor prihranil 1.340 milijard pri draginjskih dokladah.
Velik uspeh rudarjev v Kaknju
KAKANJ — Rudarjem jame Haljinci v Kaknju je uspel izjemen podvig V zgodovini jugoslovanskega rudarstva. V metanski jami, 80 metrov pod površino zemlje, so z vso mehanizacijo za široko odkopnjo vredno 700 milijonov din, prodrli skozi goreči sklad premoga do novega odkopnega sloja premoga.
Bitka z ognjem je trajala 14 dni, 80 rudarjev in članov reševalnih ekip j® dela'o noč, in dan, da so z mehanizacijo prodrli skozi tlečo plast premoga. Tveganje za ljudi in za dragoceno mehanizacijo je bilo izredno. Delali so v ognju in to še v jami, ki je znana po navzočnosti metana, najhujšega so; vražnika rudarjev. Ogenj so ugotovili aprila lani, nakar so bi i rudarji pred dilemo, ali zasuti odkop, ali pa pogasiti ogenj in predreti skozi to plast. Najprej so maksimalno lokalizirali o-genj in preprečili njegovo širjenje, nato pa so se od očili za prodor in — uspeli, (dd)
Izboljšuje se
pokritost
uvoza z izvozom
BEOGRAD — Vrednost izvoza na konvertibilno tržišče naj bi do kon ca leta dosegla 6 milijard dolarjev. Čeprav je to za 10 milijonov dolarjev manj, kot so načrtovali, pa je takšen obseg izvoza kljub vsemu dober. To oceno je bilo slišati na včerajšnjem sestanku zveznega sekretarja za zunanjo trgovino Miljenka Bo/ janiča s predsedniki pristojnih or ganov republik in pokrajin.
Predvidevanja, da bo prodaja na konvertibilno področje letos za 21 odstotkov večja kot lani, se v večini republik in pokrajin ne uresničujejo v celoti. Kljub temu pa je pokritost uvoza z izvozom občutno boljša, manjši pa je tudi primanjkljaj v menjavi.
Za prihodnje leto je predvidena približno ista rast izvoza kot letos. Uvoz bo tudi v letu 1984 omejen.
Premalo izkoriščeni energetski liri in zmogljivosti v Jugoslaviji
/BEOGRAD — Analiza zveznega komiteja za energijo in industrijo, ki jo je ZIS preučil na nedavni seji, daje celovitejša pojasnila, zakaj je v zadnjem času vse Več bojazni pred mrakom in mrazom — slabo so izkoriščene obstoječe energetske zmogljivosti in prepočasi posodabljamo sedanje in gradimo nove vire. Gre predvsem za premog in hidro zmogljivosti, katerih je relativno dovolj, to bogastvo pa še ne izkoriščamo dovolj, so dejali.
Konec leta 1982 so skupne razpoložljive zmogljivosti premogovnikov znašale 64,5 milijona ton, proizvodnja pa 54,6 milijona ton. Ocenjujemo, je bilo rečeno, da bodo leta 1985 nakopali okoli 73 milijonov ton premoga, kar je za 9 milijonov ton manj kot predvideva načrt. Najbolj težaven položaj je pri izkoriščanju rjavega premoga, katerega proizvodnja bo leta 1985 znašala okoli 13 milijonov ton, kar je bilo predvideno že za leto 1980. V poprečju izgradnja rudnikov zamuja za 2 do 3 leta,
kar lahko vpliva tudi na začetek obratovanja nekaterih termoelektrarn v izgradnji.
Glavni vzrok za to so seveda finančna sredstva in nepravočasen podpis družbenega dogovora o ukrepih za spodbujevanje izgradnje novih in posodobitev sedanjih rudnikov premoga. Namesto v začetku leta 1981 so ta dokument podpisali šele marca letos.
Razmere s hidroenergetskimi zmogljivostmi niso nič boljše. Hidroelektrarne, ki jih zdaj gradijo, skupaj jih je 5, bi marali namenu izročiti v prejšnjem planskem obdobju, medtem ko v sedanjem niso začeli graditi v prejšnjem planskem obdobju, bodo končane šele po letu 1985. Po dosedanjih raziskavah znaša hidroenergetska zmogljivost vseh voda v Jugoslaviji okoli 110 milijonov kilovatnih ur na leto. V začetku tega leta je jugoslovanski hidroenergetski sistem razpolagal s 7250 megavati in z možno letno proizvodnjo električne energije 27 milijona’/ kilovatnih ur. To je le 38 odstotkov vseh razpoložljivih vodnih zmogljivosti, (dd)
Knjiga o Istri
IZOLA — Včeraj so uradno predstavili trinajsto knjigo, ki jo je izdal zgodovinski raziskovalni center pri Uniji Italijanov z Istre in Reke. Gre za vrsto publikacij, ki se nanašajo predvsem na zgodovino, na ustvarjalnost in na razne vidike današnje stvarnosti italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji.
Zadnjo knjigo, ki jo je center izdal, je predstavil predsednik prof. Giovanni Radossi. V knjigi je zbranih enajst esejev o Istri, ki so jih napisali strokovnjaki različnih narodnosti. (eo)
□ BIJELJINA — V navzočnosti pred sednika IS BIH Seida Maglajlije in predsednika IS Vojvodine Živana Ma-reja ter drugih predstavnikov republike in občine Bijeljina so slavnostno začeli dela na prvi raziskovalni naftni vrtini na področju Semberije.
Besedilo na zaslonu - prelomnica v informiranju
PORTOROŽ — Ljubljanski Kompas je skupaj z inštitutom BildsJehirmatext iz Wormsa ZRN danes v Portorožu predstavil in organiziral posvet o novem informacijskem sredstvu BTX. Udeleženci posveta, na katerem je direktor omenjenega nemškega inštituta, dr. Klaus Frank podrobno razložil delovanje novega medija, so se lahko prepričali, da so se komunikacijska sredstva z uvajanjem sistema BTX (besedila na zaslonu) znašla res na pragu novega revolucionarnega obdobja. Gre za povezovanje televizijskih sprejemnikov, poštnih zvez (telefon, teleprinter) in računalnikov, kjer se zbirajo vse mogoče informacije. Do teh bank podatkov pa ima s pomočjo sistema BTX lahko dostop vse širši krog ljudi. V Zvezni republiki Nemčiji je trenutno 10 tisoč uporabnikov (polovico od teh je zasebnikov), do konca leta pa naj bi jih bilo že 20 tisoč. Do leta 1990 pa jih bo po ocenah v Evropi kakih 8 milijonov. To bo omogočilo širok pretok najraznovrstnejših podatkov, kar bo po eni strani poglabljalo človekovo koristno znanje, krepilo moč informacije in hkrati pocenilo uporabo
računalnikov (za eno uro uporabe računalniških informacij po sistemu BTX v ZRN računajo le 1,20 nemške marke). Na omenjenih sistemih informiranja in svojevrstne propagande prehaja vse več turističnih agencij in organizacij, zaradi česar se za BTX pri nas v Jugoslaviji zanima predvsem turistično gospodarstvo. Naložba za sam priključek («terminal») niti ni tako velika. Poleg televizijskega sprejemnika je moč dobiti dodatno napravo, ki stane približno 3 tisoč mark in že se lahko nadejaš, da lahko začneš uporabljati nepregledno vrsto vseh mogočih podatkov, ki jih zbira računalnik. Za začetek bo menda že veliko, če se bodo jugoslovanske turistične organizacije oziroma regije ali še bolje država lahko toliko pripravile, da se bodo lahko s podatki o naši turistični ponudbi vključile v računal nike v tujini. Tako bodo lahko zasebniki ali pa druge organizacije turističnih potovanj zvedeli kakšne možnost; za počitnice ponujamo pri nas, seveda se uporaba informacij s sistemom BTX ne konča prj turizmu.
BORIS ŠULIGOJ
Odprli mednarodni knjižni sejem
BEOGRAD — V Beogradu so odpr^ 28. mednarodni knjižni sejem, na kate-rem sodeluje 180 domačih in približno 380 tujih razstavljalcev.
Po otvoritvi je bila majhna slovesnost ob promociji knjige «Slovenija*> ko jo je izda'a Državna založba Slove-naje obenem z Jugoslovansko revijo-Državna založba razstavlja tudi mapo s 300 grafičnimi listi Božidarja Jakca. Cankarjeva založba pa antologijo Bff* «Peti in biti», medtem ko je mladinska knjiga presenetila z otroškimi slikanicami v srbohrvaščini.
Gospodarski položaj v Jugoslaviji je tak, da skorajda ne mine nobena se ja najvišjih političnih teles, na kate ri ne bi obravnavali tudi gospodarskih zahtev in iskali izhodov iz zdajšnje gospodarske krize. Že dalj časa so napovedali, da se morajo z vzroki, zaradi katerih prepočasi uresničujemo gospodarsko stabilizacijo, spopasti tudi na zveznem partijskem plenumu, pa čeprav je bilo nekaj takšnih plenumov letos že posvečenih tem vprašanjem. Ponovno se je namreč izkazalo, da u resničevanje stabilizacijskega programa najbrž najbolj ovirajo različni pogledi na to, kaj je treba najprej storiti in kako ukrepati. Do razlik in razhajanj ne prihaja samo na ekonomskem področju, ampak so razlike čedalje bolj tudi politične, saj se celo med samimi komunisti porajajo najrazličnejše zamisli o spremembi političnega sistema, zlasti pa o spremembi gospodarskega sistema. Čedalje pogosteje je opaziti, da vdirajo nekakšne centralistične oziroma etatistične tendence. Zlasti te, pa tudi nekatere druge silnice, krhajo enotnost partijskih vrst. S takšno realnostjo se je skušal spopasti torkov partijski plenum, zato ne preseneča, če bi lahko najpomembnejše sporo čilo tega sestanka združili v zahtevo, da je treba doseči popolno idejnopolitično in akcijsko enotnost. Če te e-notnosti ne bo, potem je uresničevanje gospodarske stabilizacije vpra šljivo ali pa bo vsaj hudo zamudno.
Razlike v stališčih in predlogih za uresničevanje stabilizacijskega programa je pravzaprav težko prikazati in analizriati. Tega so se v jugo slovanskih vodilnih krogih kaj hitro zavedli, zato se je pred nekaj leti tu di rodila ideja, da je treba ustanoviti
Gospodarsko pismo iz Slovenije
Enotnost pri reševanju gospodarskih vprašanj
posebno komisijo najvidnejših ljudi, ki naj bi delovala neodvisno od vseh najrazličnejših zahtev in pritiskov in pripravila program gospodarske stabilizacije. Kot je znano, je Kraigherjeva komisija uspela narediti takšen program, za katerega še zdaj usi trdijo, da je izredno pomemben korak naprej v premagovanju gospodarske krize. Čeprav je bil ta program v celotni državi sprejet kot osnova za oblikovanje gospodarske politike, pa se marsikje zdaj ponovno vračajo na začetek. Zahtevajo, da bi spet za čeli z razpravo o izhodiščih. S tem pa zavirajo prizade.vanja, da bi začeli u-resničevati prvo etapo stabilizacijskega programa. Razlogov, zakaj hočejo nekateri doseči, da bi se spremenile osnove, na katerih je delan stabilizacijski program, je več, navadno pa to jurvezujejo z okrepljenim republiškim in pokrajinskim etatizmom. Bistvo tega etatizma pa je v tem, da se na vse kriplje prizadeva, da bi bili stabilizacijski ukrepi pisani njemu na kožo, da s temi ukrepi ne bi ničesar izgubil, pač pa kvečjemu pridobil. Gre za dnevne koristi, ki se jih nočejo odpovedati, čeprav je jasno, da bo moralo uresničevanje stabilizacijskega programa prizadeti tiste, ki i-majo preveč pridobljenih pravic.
Zaradi takšnih «.prizadevanj» po o-hranitvi položaja, se je začela v Jugoslaviji zelo razraščati filozofija e-nakih želodcev. Zagovorniki te filozofije razlagajo, da ljudem v Jugoslaviji, ne glede na to, kje živijo, pripa dajo enake pravice. To pa pomeni, da mora biti tudi njihov ekonomski po ložaj podoben, če ne celo enak. Pri tem pa pozabljajo, da največ razlik nastaja zaradi samega dela. Nočejo videti, da mora biti delavec, ki naredi bistveno več kot drugi v podob ni tovarni, tudi bistveno bolje plačan za svoje boljše delo kot oni. ki ne dela dovolj in premalo dobro. Zato si hočejo nekateri, zlasti v tistih republikah, kjer so gospodarski rezulta ti slabši, zagotoviti spremembo štabi lizacijskega programa. Zagotoviti si hočejo več, kot pa realno ustvarijo. To pa je mogoče najlažje zagotoviti, če celotno gospodarsko politiko vodiš iz enega središča, če se torej opreš na centralizem ali celo etatizem, skratka, če prepustiš, da država ureja vse stvari. Takšne ideje so bile na plenu mu dokaj ostro zavrnjene. Toda doslej so bile zavrnjene že nekajkrat, tudi na lanskem partijskem kongresu, pa so še vedno izredno žive. Ker pa so na nedavnem plenumu govorili, da so razlike celo v najvišjih partij-
skih organih, potem lahko sklepamo, da je tudi tam najti precej pristašev centralizma.
Očitno je spopad s takšnimi silami težaven, ali pa je partija pri tem premalo odločna in enotna, kajti zdaj ugotavljajo, da se zaradi takšnih sil pojavljajo tudi zahteve po spre membi političnega in gospodarskega sistema. Predvsem pa ne pustijo, da bi natančno izdelali gospodarsko politiko za prihodnje leto, kajti prodira ti so začele ideje o postopnosti pri u resničevanju stabilizacije, pa ideje o inflatornem razvoju itd.. Zato priha jajo do zvezne vlade zahteve, ki so si popolnoma nasprotne.
Da bo jasneje, za kaj gre, lahko u porabimo primere z draginjo, ki se je letos zelo povečala, mnogo bolj, kot pa so načrtovali. Vsem je jasno, da draginje ne bo mogoče zaustaviti, če gospodarska politika ne bo odločno ukrepala. Toda vlada dobiva popol noma različne nasvete, kako naj u-krepa. Navadno to niti niso več na sveti, ampak že kar zahteve. Tako eni zahtevajo, da je treba cene prepustiti trgu in svobodnemu oblikova nju, drugi zahtevajo ostro nadzoro vanje cen in administriranje, tretji pa zahtevajo globljo reformo cen, pri čemer skušajo z reformo doseči bolj-
ši položaj zase. Ker so očitno zo0°' vomiki vseh teh idej tudi v sam} zvezni vladi, ta nikakor ne uspe pP' praviti odgovarjajoče politike cen- .
Prave enotne volje in prave akcij' ske enotnosti pa ni tudi za urejanje drugih gospodarskih področji. Velik" razhajanja so pri spreminjanju dev}}' nego sistema, pa na področju posojd' no - denarne politike, pri uvajanj ekonomskih zakonitosti, okoli tečaj11" politike in tako naprej. Vse te razpP*' ve tečejo, kot da ne bi imeli tzdel" nih pravih opredelitev. Takih opredelitev pa je v dolgoročnem stabilizacij skem programu dovolj. Imamo t°reJ skupni temelj, ki pa ga nekateri z“' radi različnih vzrokov in interesov no čejo upoštevati.
Zato se je nekaterim razpravljalcem
na partijskem plenumu upravičeno za, stavilo vprašanje, zakaj komunisti o točneje ne presegajo takšno praks ■ Zakaj partija ostro ne reagira takrd^ ko celo nekateri vodilni tovori** zvezi komunistov vztrajajo pri vah, naj bi spremenili ustavo v sm slu centralistične ideologije, P°^Tel0. nja in etatizma. Zakaj ni zveza K ■ munistov odločna pri spodbijanju ci stičnih tendenc na zvezni ravni, s .
je ta etatizem tisti, ki povzroča n h
več slabih posledic, ker močno k' > ekonomsko politiko za vso drža j dozdajšnja ekonomska politika Ps dobra, saj nas je pripeljala v g°sr darsko krizo.	. nj
Vtis je, kot da vseh teh vpras na nedavnem partijskem plenumu so uspeli povsem razčistiti, pa čep' so sklepi dokaj jasni, ko zahtevajo dejnopolitično enotnost in enotnost munistov pri uresničevanju štabu cijskega programa.
JOŽE PETROVČ^
V opravičilo vse večje vojaške angažiranosti ZDA v svetu
Ronald Reagan je posege v Libanonu in na Grenadi povzdignil na raven blokovske konfrontacije
WASHINGTON — V svojem predsinočnjem televizijskem govoru je ameriški predsednik Ronald Reagan poskušal prepričati svoje sodržavljane, da morajo kljub Nevarnosti takega koraka ameriški marinci ostati v Libanonu in da je bila invazija Grenade potrebna, ker sta oba dogodka v skladu z «življenjskimi interesi* ZDA.
Predsednik Reagan je oba dogodka, ki sta šokirala ameriško javnost in mu nakopala kritike iz vseh strani, spravil v en koš, kljub oceanu, ki ju ločuje, ker sta ^ed seboj tesno povezana. «Vez» je seveda našel, a z njo je obe vprašanji povzdignil na raven blokovske konfrontacije, ko je trdil, da za obema dogodkoma stoji nasprotna stran, v bistvu Sovjetska zveza.
«Dogodki» v Libanonu in na Grenadi so v tesni medsebojni povezavi, saj bi nasprotna stran takoj izrabila Ppložaj in se polastila Bližnjega vzhoda, v trenutku ko bi ga Američani zapustili. Isto tako bi v,o storili Kubanci na Grenadi, če jim ne bi tega preprečila invazija.
Ronald Reagan je torej, kot to dela že daljši čas, pba dogodka od izgub ameriške vojske v Bejrutu pa do jnvazije Grenade povzdignil na raven konfrontacije med-piokovskih sil, a to ne samo zaradi ameriškega ugleda’ in prestiža v svetu temveč predvsem zaradi varnosti in čuvanja lastnih življenjskih interesov.
Ameriški predsednik je torej predsinočnjim ponovil opravičilo za vojaško prisotnost v Libanonu in za inva-ZlJo Grenade v ugotovitvi, da se morajo ZDA protiviti
nevarnosti, da Moskva prevzame pobudo v vseh tistih krajih, kjer niso Američani sposobni braniti svoje «živ-ljenjske interese*.
Vsekakor je blokovsko pojasnilo novi argument pri opravičevanju invazije Grenade. Seveda je tudi predsinočnjim ponovil trditve, da so se morali odzvati pozivu šestih karibskih držav in da so morali poskrbeti za varnost ameriških državljanov na Grenadi, ker se ni smela ponoviti «tragedija z ameriškimi talci v Teheranu*. Takoj po teh ugotovitvah pa je Reagan dodal, da so na Grenadi odkrili «pravo kubansko oporišče*. Ob tem je Reagan ocenil, da je Kuba «nameravala zasesti otok*.
Kljub razmeroma enako odmerjenemu času pa je bil Bližnji vzhod glavna tema Reaganovega govora. Skušal je predvsem pomiriti in pridobiti ameriško javnost, ki ne razume ::n še težje opravičuje, da je moralo toliko mladih ameriških življenj pasti v Bejrutu. Reagan je ponovil tezo, da je Bližnji vzhod «ključnega pomena za zahodne politične in gospodarske interese*. «Njegov strateški pomen, njegovo energetsko bogastvo in usoda 200 milijonov ljudi, so življenjske važnosti za nas in za mir v svetu.*
Ameriška vojska torej ostaja v Bejrutu, ker so «pre-šli časi*, ko bi lahko ZDA ogrožali samo na njenih mejah, danes ima Amerika globalno odgovornost kot velika sila v vsem svetu.
Iraške pobude stopnjujejo spopad
BAGDAD — Iraške oborožene sile 0 v noči med mrkom in sredo odbile ?Pad iranskih sil na področju Kur-nistana. Iranci naj bi po poročilu a-Sencije INA izgubili 2436 vojakov. Iranci pa so bombardirali nekaj rajev ob meji, a med njimi mesto ■ landali. Civilno prebivalstvo je ime-0 precej izgub, gmotna škoda pa je grornna. Iračani poudarjajo, da bo j®nce doletela vedno ista usoda, če .	0 še naprej skušali zasesti Irak
*n strmoglaviti njegov režim.
, Vojna v zalivu se približuje kritič-. '■nčki. Iran je šel na pot gospodar-*fga frčrpavanja Iraka. Gospodarski vo°žaj v frnkn je zelo težak. Pred kJn° 2 Iranom je izvažal vsak več ij.1 iri milijone sodov nafte, danes ra ?urda le še 300.000. Zato se mo-vlada vedno bolj zadolževati v tuji-s l ce hoče ohraniti svojo bojno spo-“** v vojni proti Iranu. Izvoz je g' ?.re seda-i še čež Turčijo, ker „ ,rija zaprla naftovod čez svoje cnuje ter s tem podprla Homeinija. nJa«ni so se sedaj odločili za zelo do a,no P°tezo: minirali so dohode da .o Karga in pristanišča Ban-Homeini. S tem je Bagdad spre-
varnoZ*V’ ^ar pa 'a^^° xe*° ne'
muitnc’ ki utegnili jutri zapreti Or-Ko ožino ter vako ohromiti vse Pa h'° .?osPodarstvo v zalivu. Vse to Evr ' ime*° nepredvidljive posledice. doh°Pa ,n zah°dni svet so odvisni od r,r aX aaBe s tega področja. Iračani Bo: zakaj naj bi bila plovba v
zalivu dovoljena samo Irancem, nam pa ne! Amerikanci so zelo občutljivi za vsa m dogajanja na tem področju in ni mogoče izključiti kakega njihovega posega, če bi bila v nevarnosti svoboda plovbe.
Do sedaj še ni nobena od prizadetih strank napravila kakega koraka, ki bi bil usodnejši. Ne more se pa izključiti, da se ne bi obmejna vojna med Irakom in Iranom sprevrgla v širši konflikt.
MANILA — Večtisočglava množica je včeraj demonstrirala proti zakoncema Marcos, ki diktatorsko vladata nad Filipini. Zahtevala je odstop predsednika in njegove žene ter resnično svobodne volitve.
Evroizstrelki: polemika plamti
BONN — Intervju Jurija Andropova moskovski Pravdi, v katerem je sovjetski : žavni in partijski voditelj zagrozil, da bo prekinil pogajanja v Ženevi, če bodo ZDA začele z nameščanjem raket v Evropi, in sklep zahodnega zavezništva, da umakne iz Evrope 1.400 jedrskih izstrelkov sta še vedno v ospredju razprav na starem kontinentu.
Potem ko so ZDA že zavrnile stališča Andropova in njegove zadnje ponudbe (v bistvu, da uniči določeno število raket SS-20, če ZDA ne namestijo svojih pershingov in cruisov) tudi druge vlade Zah. Evrope negativno ocenjujejo stališča Moskve. Tako je včeraj glasnik bonske vlade Sudhoff poudaril, da vidi ZRN v sovjetskih stališčih «nekaj pozitivnih premikov, obenem pa tudi nesprejemljive elemente.* Po mnenju zahodnonemške vlade prav izjave voditeljev obeh velesil v zadnjih dneh dokazujejo, da v Ženevi Moskva in Washington nista preiskali še vseh poti, ki bi lahko privedle do sporazuma. Pri tem pa v Bonnu ocenjujejo kot nesprejemljivo zahtevo SZ, da bi med zahodne evroizstrelke prištevali tudi britansko in francosko jedrsko oborožitev. Še zlasti pa jih skrbi dejstvo, da SZ grozi, da po namestitvi raket ne bo več sedla za pogajalsko mizo. V isti sapi pa Bonn pozitivno ocenjuje dejstvo, da namera-
va NATO umakniti 1.400 jedrskih izstrelkov (topovske granate in mine).
Podobno stališče je zavzelo tudi italijansko zunanje ministrstvo, po katerem sklep NATO dokazuje dejansko pripravljenost zahodnega zavezništva, da zniža raven oborožitve, obenem pa spodbuja Varšarski pakt k pogajanjem. Omenjeni sklep — pravi Famesina — je nov dokaz, da se NATO noče angažirati v oboroževalni tekmi, pač pa si zajamčiti ustrezno obrambno sposobnost ob najmanjšem možnem številu jedrskih izstrelkov.
Povsem drugačna je ocena sovjetske agencije TASS, ki prikazuje sklepe NATO le kot «poskus, da bi s propagandistično in nevsebinsko potezo nekako nevtralizirala zahodnoevropsko pacifistično gibanje.* Po oceni TASS NATO umika samo zastarelo orožje, ki bi ga vsekakor morala že uničiti.
Iskanje skupnega jezika je, tudi zaradi vzajemne nezaupljivosti, izredno težavno in res je vprašanje, če bo v Ženevi prevladala treznost, ali pa bo propagandistična polemika preprečila dogovarjanje. Časa ni več veliko. Zah. Nemčija je na primer potrdila, da bo že konec novembra začela nameščati rakete pershing-2 in cruise, če se bodo razgovori v Ženevi izjalovili.
Parlament pritisnil deseterico ob zid
BRUSELJ — Po treh dneh maratonskih razprav o proračunu Evropske gospodarske skupnosti za prihodnje leto, je evropski parlament zamrznil izplačilo okrog milijarde dolarjev preveč vplačanega denarja Velike Britanije in ZRN in blokiral del skupne blagajne za posojila kmetom v deseterici.
Po besedah predstavnika! parlamenta je takšna odločitev, za ka tero je proti pričakovanjem glaso-
2aradi kupca zaradi zakona
predvsem
ZA VAS
Gold - Univvell
register blagajne fiskalne beležnice homologirani z D.M. št. 343657 od 07/09/1983
ELECTRONIC CIUCH
Trst — Ul. Tacco 40 — Tel. 040/730415
Zastopnik in tehnični servis
valo tudi mnogo britanskih in za-hodnonemških poslancev, apolitično svarilo» voditeljem držav ali vlad EGS pred bližnjim sestankom deseterice na vrhu. Če na začetku decembra v Atenah ne bo prišlo do premika proti predvideni reformi EGS, je slišati s sedeža evropskega parlamenta v Strasbourgu, utegne parlament v skladu s pooblastili, ki jih ima v skupnosti, po sestanku v Atenah drugič v zgodovini blokirati sprejem celotnega proračuna, najpomembnejše sestavine skupnih meha nizmov v deseterici.
Po pravilih igre v EGS namreč parlament vsako leto dvakrat gla suje o proračunu. Včerajšnje glasovanje, ki so ga nekateri opazovalci v Bruslju označili za «zgodovinsko», je bilo prvo, odločilno pa bo zadnje glasovanje v decembru.
Parlament se je odločil zamrzniti refundiranje denarja Veliki Britaniji in ZRN, ker je po mnenju po slancev to vračanje sredstev kronična bolezen EGS, ki po nepotrebnem razburja duhove in se vsako leto konča z zdrahami in grožnjami, zlasti Londona, ki daje, denimo, v proračun za skupno kmetijsko politiko petino denarja, iz njega pa dobi le desetino.
Z drugim ukrepom je najbrž parlament želel omehčasi rproti pritan-ske» tone svoje odločitve. Gre za zamrznitev 710 milijonov dolarjev (825 ECU), kar je sorazmerno majhen del ob skupno 22 milijard dolarjev (25 milijard ECU), kolikor naj bi v letu 1984 znašala skupna sred stva v blagajni EGS.
Poglavitni poudarki reforme EGS, ki jo na ta način želijo izsiliti po slanci, so soglasje držav članic za nove vire financiranja, ki naj bi skupnost rešili iz sedanje finančne krize, istočasno pa naj bi se članice domenile, še o brzdanju vse potratnejše «zelene Evrope», ki letos velja EGS tretjino več denarja kot lani (dve milijardi preračuna) in o uvajanju novih skupnih politik.
Osrednje vprašanje, ki si ga zastavljajo v Bruslju je, ali bo parlament resnično imel dovolj poguma, da v primeru izjalovljenega decem brskega sestanka na vrhu v Atenah
— kar ne bi bil prvi neuspešen se stanek te vrste — resnično uporabi svoje daleč najmočnejše orožje in zavrne sprejem proračuna, kar bi vsekakor zaostrilo njegove odnose z ministrskim svetom in evropsko komisijo in še zapletlo krizo deseterice. Mnogi menijo, da bi se tudi to lahko zgodilo.
DUŠAN SNOJ
STRASBOURG — Na predlog sredin-sko-desničarskih sil je evropski parlament izglasoval resolucijo, ki podpira prizadevanja enotne osvobodilne fronte Kampučije. Proti resoluciji, ki tudi poziva vietnamske vojaške sile, da se umaknejo iz Kampučije, je glasovala levica.
□ LUANDA — Angolske vladne čete so v zadnjih dneh popolnoma uničile oporišče uporniških sil UNITA pri mestu Mungo.
OZN obsoja tuje posege v Kampučiji
NEW YORK — Generalna skupščina OZN je izglasovala resolucijo, v kateri predvsem zahteva umik vseh tujih vojaških sil iz Kampučije, ponovno vzpostavitev suverenosti te države, možnost samoodločanja prebivalcev in nevmešavanje drugih držav v notranje zadeve te jugovzhodne azijske države.
Za resolucijo je glasovala večina držav clanic, proti se jih je izreklo 23 držav, med katerimi so bile predvsem zagovornice vietnamskega posega v Kampučiji.. Resolucija nadalje izreno omenja zaupanje, ki si ga je pridobila vlada Norodoma Si-hanuka.
Evropski industrij ci o izgledih za leto 84
BRUSELJ — V prihodnjem letu se bodo rahlo zvišali izvoz in naložbe na industrijskem področju: takšna je napoved zveze združenj industrijcev držav članic EGS. Posebna komisija, ki v okviru zveze UNICE proučuje tendence sedanje konjunkture, nadalje ugotavlja, da bo evropska industrija v letu 1984 končno občutila blagodejne posledice rahlega znižanja inflacije in posegov na monetarnem področju.
V svojem rednem poročilu, ki ga komisija izdaja vsakih šest mesecev, navaja podatke, ki se nanašajo na vse člane. Ugotavlja, da je pozitivna tendenca skupna vsem, vendar pa so natančne napovedi zaradi raznolikih indikatorjev, od katerih so številni še vedno negativni, zelo težke.
Vsekakor bi se še v letošnjem letu bruto proizvodnja morala zvišati za 0,6 odst., v prihodnjem letu pa za 1,3 odst. Podatki se nanašajo na poprečje v EGS; prav tako se bo uvoz v letu 1984 zvišal za 2,8 odst. (letos za 1,6 odst.), izvoz pa za 3,9 odst. (letos za 1,3 odst.), industrijske naložbe za 1,9 odst., letos pa so se celo znižale za 2,1 odst.
Izračuni, ki zadevajo italijansko industrijo, so manj obetavni: letos bi se interna bruto proizvodnja morala znižati za 1,2 odst., naslednje leto pa narasla za 1 odst. Osebna potrošnja za letošnje leto naj bi se znižala samo za 0,8 odst., gradbeni sektor bo zabeležil nadaljnjih —3 odst., industrijske naložbe pa —9 odst.
Nesprejemljiv odnos podjetja državnih železnic pri razlastitvah za razširitev proseške postaje
Podjetje italijanskih državnih žele znic je včeraj «ugotovilo» stanje zemljišč, ki se razprostirajo na skoraj šestih hektarih površine v zgoniški občini, za razširitev proseške tranzitne železniške postaje za potrebe raztovarjanja in carinjenja; s tem ukrepom je prizadetih deset lastnikov, posredno pa tudi celotna vaška skupnost iz Repniča.
Dogodki, ki so privedli do tega u-krepa so znani, kljub temu pa se bomo k njim še povrnili, saj zelo zgovorno kažejo kako so se odgovorne oblasti kot deželna uprava in predvsem ustanova državnih železnic obnašale do zgoniške občinske uprave, ki je dejansko niso upoštevale kljub temu da se ta poseg načrtuje na njenih tleh.
Pred kroniko včerajšnjih dogodkov je treba vsekakor najprej povedati, da se je vaška skupnost iz Repniča zbrala v sredo zvečer na javnem sestanku, katerega so se poleg zgoni-škega župana Guština udeležili tudi predstavniki sindikalnih organizacij Kmečke zveze in Coltivatori diretti: na njem so vaščani predvsem podčrtali pereč problem razlastitev in žrtev, ki jih bodo sedaj ponovno utrpeli; župan pa je na njem izrazil pripravljenost sodelovanja in podpore občinske uprave pri pobudah (priprav-
ljenost sta izrazili tudi obe sindikalni organizaciji Coldiretti in KZ, slednja kljub temu da pri teh novih razlastitvah ne bo prizadet noben njen član), v kolikor bi se lastniki organizirali za zahtevo po protivrednostih in garancijah za izplačilo denarnih odškodnin prizadetim. Tak skupni nastop je podprla tudi Grozdana Stubelj iz Repniča, kateri bodo razlastili '4,5 od skupnih skoraj šest hektarov zemlje, potem ko je bilo ugotovljeno, da po znani razsodbi ustavnega sodišča še ni znano, po katerih kriterijih se bodo izračunavale in izplačevale razlastitvene odškodnine, poleg tega pa niso državne železnice dale nobenih
garancij prizadetim, niti občinski u-pravi. Vaščani so se zato izrekli proti temu ukrepu državnih železnic.
Na osnovi takih zaključkov so se tudi ravnali včeraj dopoldne, ko so uslužbenci državnih železnic ugotavljali stanje zemljišč, ki jih nameravajo razlastiti; predstavnik občinske uprave ni podpisal formularja, na ka terem so predstavniki železnic opisali stanje občinskega zemljišča (makadamske poti, ki teče vzdolž sedanje železniške proge), ki ga nameravajo razlastiti. Tako zadržanje je pristojnemu funkcionarju utemeljil opirajoč se na člen št. 20 državnega zakona 865 iz leta 1971 o razlastitvah, ki določa,
da dekret prefekta o razlastitvenem postopku za javno korist spričo nujnosti, izgubi svojo veljavo, če se o-menjeni razlastitveni postopek ne izvede v roku treh mesecev. Dekret tržaškega prefekta, ki se nanaša na razlastitve teh skoraj šest hektarov v zgoniški občini je bil izdan 29. septembra 1982, torej točno pred trinajstimi meseci; pri tem ni moč mimo dejstva, da je bil ta dekret izdan v času, ko sta deželna uprava in podjetje državnih železnic pismeno večkrat zahtevali od zgoniške občinske uprave urbanistično mnenje o načrtu razširitve tovorne železniške postaje; in podobne pismene zahteve je zgoni-ška občinska uprava, ki se zaradi številnih utemeljenih pomislekov ni izrekla (o njih bomo podrobneje še pisali), prejemala še v naslednjih mesecih, ko je bil dekret že podpisan in ko je železniško podjetje že imelo jamstva, da bo lahko izvedlo razširitev postaje. Tak odnos do občinske uprave je nesprejemljiv in vreden vsake obsodbe.
Lgstnica 4,5 hektarov zemlje, ki jo nameravajo razlastiti, to je Grozdana Stubelj, pa ni včeraj dovolila uslužbencem državnih železnic, da bi vstopili na njeno zemljišče in ugotovili njegovo stanje, sklicujoč se na pomanjkanje vsakršne garancije «v
praznini* zakonskih določil o izračunavanju odškodnine in pomanjkanju garancij s strani podjetja. Uslužbenci le-tega pa so kljub temu gotovili* stanje njenega zemljišča kar po svoje, ker jim ni bil dovoljen vstop na parcelo, so se sprehodili ob njej in si jo ogledali 00 zunaj. Kaj so zapisali v zapisnikom znano, vprašljivo pa je sploh kakšno vrednost ima tak opis 4,5 hektarov razsežnega zemljišča, ki bi moral biti osnova za izplačilo denarne odškodnine. Tak način «ugotavljanja» zemljišča sta seveda obe sindikalni organizaciji, KZ in Coldiretti, odločno zavrnili in napovedali, da bosta glede tega sprejeli potrebne ukrepe-
Pri vsem tem, kar se je zgodil0 včeraj dopoldne ob proseški tram žitni železniški postaji, kjer so bili prisotni tudi funkcionarji in odborniki Kmečke zveze, ni moč mim° »birokratskega* odnosa, ki so imeli nekateri funkcionarji državnih železnic (predstavili so se z dvema ki sta podpisovali na tak način ugotovljena stanja zemljišč) do neposredno zainteresiranih, saj je bil z njimi nemogoč vsak dialog, kot da je bilo že vse vnaprej določeno, kak° se mora celotna zadeva odvijati.
(A. S.)
Poseg na prefekturi in pri železniškem podjetju
Po tem, kar se je zgodilo včeraj dopoldne v zgoniški občini ob proseški tranzitni postaji, sta predstavnika Kmečke zveze in Coltivatori diretti posegla na prefekturi in zadevo obrazložila podprefektu dr. Ravalliju, ki je zagotovil svojo razpoložljivost za reševanje vprašanja. Obenem je poudaril, naj se sindikalni organizaciji kar poslužita pravnih poti za zaščito svojih interesov, če mislita, da so njihove zahteve upravičene.
Obenem sta se obe sindikalni organizaciji kmetov dogovorili s podjetjem državnih železnic, da se bosta v ponedeljek srečali z direktorjev tržaškega okraja in razpravljali o zadevi.
Danes VI. pokrajinski kongres
Dušan Košuta: ideali ostanejo
Vsedržavnega združenja partizanov' Italije ANPI
Arturo Calabria: ovrednotiti zgodovino antifašizma
Dušan Košuta, tajnik pokrajinskega odbora ANPI - VZPI nam je odgovoril na vprašanje, če se slovenska zamejska mladina dovolj zaveda trajnih in splošnočloveških vrednot, za katere So se ljudje borili in dali življenja v NOB. Izrazil je prepričanje, da se jih mladi zavedajo, kar izražajo s svojo navzočnostjo v kulturnih, političnih, športnih in gospodarskih organizacijah ter tako potrjujejo tudi svojo narodno zavest. Mladina je napredna in ni obremenjena z nacionalnim sovraštvom in s šovinizmom. To pa pomeni, da nadaljuje pot
svojih partizanskih prednikov za odpravo krivic, ki se še dogajajo pri nas pa tudi tistih, ki vladajo v svetu. V upanju, da to ne bo nikoli več potrebno pa je Dušan Košuta prepričan, da bi naša mladina v trenutku potrebe prav tako kot njeni pred hodniki, stopila v pravični oborožen boj.
Na vprašanje, če vrednote, ki izhajajo iz NOB ceni tudi italijanska večina in njena mladina, je Košuta dejal, da je to razvidno iz podpore, ki jo široka fronta naprednih ljudi nudi tem'idealom. Vendar je ta fronta še vse preozka za zakonsko uveljavitev pravic Slovencev v Italiji. Italijanska mladina pa je vse premalo seznanjena s trpljenjem, ki so ga tukajšnji Slovenci prestali. Največjo krivdo za to nosijo pristojne oblasti, ki niso poskrbele, da bi mladino v šolah seznanjali s tem, kaj je za Italijo pomenil fašizem, kaj antifašizem, odporništvo in osvobodilna vojna. Zato imamo včasih vtis, da se naši ideali tu in tam porazgu bijo, ali da jih mladina ne zna pravilno razumeti in ceniti. Prepričan sem — je dejal Košuta — da so vrednote, za katere smo se borili v NOB tudi danes aktualne in veljavne, zato je prav, da se med našimi ljudmi ohranja tradicija in da se vsakokrat znova spominjajo bojev, žrtev in padlih, ker je tudi to način, da se oddolžimo tistim, ki so za te vrednote žrtvovali življenja.
Pred današnjim VI. pokrajinskim kongresom ANPI - VZPI, ki poteka ob 40-letnici padca fašističnega režima, smo se o njeni vlogi in delovanju v današnjih tržaških razmerah pogovarjali s predsednikom pokrajin skega odbora, Arturom Calabrio.
— Kdo sestavlja vaše vrste, kam je usmerjena vaša akcija in kaj danes pomeni antifašizem?
Naše korenine segajo v čas protifašističnega in osvobodilnega boja, zato se v organizaciji poleg bivših partizanov združujejo nekdanji aktivisti, domoljubi, borci za osvoboditev, ki so se borili v vrstah redne vojske, bivši deportiranci, interni i ranči, španski borci in sorodniki padlih za svobodo. Zato zavračamo o-predelitev naše organizacije kot združenja bivših borcev, saj se še borimo za svobodo, demokracijo in enakopravnost ter za enotnost vseh protifašističnih sil. Antifašizem za nas ni prazna beseda, etiketa, temveč zavestna izbira, ki ne pomeni le spomina na ideale svobode, ampak predvsem nadaljevanje bitke, ki smo jo nekoč bili z orožjem, v sedanjih, aktualnih razmerah. V naših vrstah so predstavniki različnih političnih in ideoloških usmeritev, ki aktivno, dan za dnem uveljavljajo ideale dolgega protifašističnega boja. Odtod široko delovanje VZPI na političnem, socialnem in gospodarskem področju, ki zahteva vsestransko krepitev naše organizacije.
— Kako se obračate do povojnih generacij, ki jim morate predajati svojo zgodovinsko dediščino, če hočete, da bo preživela?
To je vprašanje, ki je v naši organizaciji še vedno odprto, saj smo posebno kritični do šole, ki se ni posebno potrudila, da bi mladim pomagala spoznati zgodovino antifašizma. Ob hvalevrednih izjemah se šola v svoji splošni usmerjenosti ni spustila na to področje. Poznati zgodovino antifašističnega boja pa pomeni oblikovati današnjega človeka in ga pripravljati na prihodnost, ki bo zares demokratična. Za nas to pomeni delati za približevanje mladim v naj-
različnejših oblikah, ki jih bomo predlagali na našem kongresu. Prepričani smo, da mora Trst po 40 letin končno napraviti obračun z zgodovino antifašizma in postaviti njegov® vrednote na pravo mesto, ki jih 00 približalo rriadim. V prihodnjem le*-u pripravljamo vrsto srečanj Jia temo, kjer bomo tudi s pomočjo finskega gradiva predstavili vso zgodovino protifašizma in osvobodilnega
boja, ki naj mladim pojasni, da fašizem ni pomenil le brutalnosti in fizičnega napada na človeštvo, ampaK tudi prevzem politične in gospodarske oblasti v državi s pomočjo rušenja struktur. Ne smemo namreč pozabiti da se je fašizem lahko d oker pal do oblasti ravno z odstranitvijo demokratičnih sil in ljudstva sploh 2 najrazličnejšimi oblikami zasužnji vanja in raznarodovanja, kar so P. nas v največji meri občutili Slovenc*-
Naloga naše organizacije je t°r^ ohranjati in razvijati ideale in vreo note osvobodilnega boja in odpor proti fašizmu, jih vključevati na raven realne, vsakodnevne politike naši državi. S tem si bomo zagotovili; da se bo naše sporočilo ohranilo tuf* potem, ko združenje iz objektivni razlogov ne bo več obstajalo. Boj 1 demokracijo, ki žal še vedno šepa, J v tem smislu boj za ohranjanje naši vrednot.
— V njegov okvir seveda sodi t**? vprašanje sožitja med Slovenci | Italijani, ki je v vašem združenj dobilo svoj uresničeni izraz.
|Na univerzo: KAM, KAKO, ZAKAJ? j
11. Še o tujih jezikih
Pregled fakultet, ki jih študent lahko izbira za svoj bodoči študij, se bliža h koncu. V pogovorih o univerzitetnem študiju nismo omenili vseh fakultet, posebno ne tistih, ki ne spadajo pod tržaško univerzo. Menimo namreč, da so se tisti, ki so izbrali študij izven Trsta — vsaj že zaradi vrste praktičnih problemov (npr. stanovanje...), ki jih ta prinaša — morali že zdavnaj odločiti. Med te spadajo npr. arhitektura (Ljubljana ali Benetke), za katero se odloča precej naših študentov, agronomija (najbližja fakulteta je v Vidmu), slavistika (Ljubljana). Nismo pa še omenili dveh fakultet, ki spadata v sklop tržaške univerze. Zato bomo to storili danes.
V prejšnjih dneh smo govorili o študiju književnosti in tujih jezikov. Tej stroki je namenjena tudi šola za prevajalce in tolmače, ki je pred nekaj leti dobila status fakultete, študent se lahko opredeli za dveletno ali za štiriletno študijsko dobo, poleg tega pa se mora odločiti ali za prevajalstvo ali za tolmačenje. Vpis na to fakulteto zahteva pismeni sprejemni izpit, ki ni med najlažjimi. Pred leti je diploma na tej šoli nudila takojšnjo, ponavadi tudi precej dobro zaposlitev. Simultani tolmači so imeli možnost zaposlitve tudi izven naše države, kar je marsikoga
zelo privlačevalo. Danes ta možnost še obstaja, vendar se je precej zmanjšala. Tudi študij zahteva celega človeka: študent mora večino dneva prebiti na fakulteti, kjer ima veliko ur namenjenih laboratorijskim vajam, katerim mora seveda slediti, tako da je še časa za učenje bolj malo. Na to fakulteto se vpisuje tudi veliko študentov, ki niso iz naše dežele, saj je ta fakulteta ena izmed redkih v Italiji, študentje, ki se želijo posvetiti študiju tuje književnosti in kulture kakega naroda, ponavadi izbirajo fakulteto za tuje jezike, tisti pa hi se mislijo posvetiti prevajalskemu poklicu, pa se vpišejo v šolo za prevajalce.
Poleg tega je treba omeniti, da mora študent, ki je vpisan tako na fakulteto za prevajalce kot na fakulteto za tuje jezike in književnosti, računati z daljšim obdobjem prakticiranja na tujem, kar seveda ni najbolj enostavna stvar, to pa zaradi velikih stroškov, ki jih študij v tuji državi terja. Vendar si je poglobljenega znanja kateregakoli tujega jezika nemogoče zamišljati brez takega obdobja v tujini, šola za prevajalce nudi v tem smislu več možnosti za štipendije, fakulteta za tuje jezike pa je v glavnem bolj gluha za take potrebe.
Naj na kratko orišemo še t.i. fakulteto «magi-stero* (naziv je težko prevedljiv, v bistvu gre za
višjo pedagoško šolo, ki ima v Italiji status fakultete). Ta fakulteta je bila pred leti namenjena tistim, ki so dokončali učiteljišče in so se lahko vpisali na univerzo brez dopolnilnega petega letnika višje srednje šale. Fakulteta nudi neko splošno kulturo in ni pretirano zahtevna. Študent lahko izbira med dvema diplomskima smerema: književnost ali pedagogika. V zadnjih letih se skuša ta fakulteta povezovati tudi z drugimi, v največji meri seveda s filozofsko fakulteto. Za to akademsko leto je namreč že določeno, da bodo študentje nemškega jezika in literature, ki so vpisani v prvi letnik, sledili lekcijam na «magisteru»; verjetno bo v bodočnosti prišlo še do tesnejšega sodelovanja med fakultetami ali morda celo do njihove formalne združitve.
S temi podatki naj bi zaključili pregled fakultet in tako tudi serijo člankov, ki smo jih posvetili u-niverzitetnemu študiju. Vendar bomo temu pregledu dodali še kratek pregled najrazličnejših specializiranih tečajev, ki so namenjeni študentom, ki so opravili višjo šolo in se ne mislijo vpisati na univerzo. Veliko takih tečajev je zelo zanimivih in za celotno družbo tudi koristnih, nujno potrebnih. V glavnem trajajo dve do tri leta, kar pa je važnejše, skoraj vsi, ki tečaj na splošno opravijo, zlahka najdejo zaposlitev. Več o teh tečajih — v naslednjem članku!
M. L.
Živimo v posebnih razmerah, ne sa. mo zaradi navzočnosti slovenske manj šine. temveč tudi zaradi problemov-ki jih druge pokrajine nimajo. Nas akcija je zakoreninjena v domači razmerah, zato teži tudi k razvoj slovenske narodnostne skupnosti. Roza njeno globalno zaščito ni sam stvar Slovencev, ampak je krepilni.® lement vse italijanske demokracij l • Ni dovolj ugotavljati, da je problea_ treba rešiti, ker ga s tem omejuj mo: razvoj in uveljavitev italijans® demokracije ni mogoč, ne da bi T šila vprašanja slovenske manjšine, m ko, kot je to že bilo storjeno za n katere druge. Pri tem pa mora naJ
čaja, kakršne so na primer izbruhni ob podpisu osimskih sporazumov in 0 vprašanju mešane industrijske co na meji.
V našem združenju vlada popol°a enakopravnost med obema narodno®
nima komponentama, saj se je en : nost prekalila med osvobodilno v j no, toda njene korenine segajo mn go bolj nazaj. Ne smemo namreč v zabiti na Italijane in Slovence, ki se skupaj znašli pred posebnim L'1 ^ nalom, na to, da je na primer Gramsciju bil Slovenec Riko Mala*® ’ da so se s Pertinijem borili slov ski in hrvaški tovariši. Zato mish111^ da iz naših vrst prihaja vzgle(f 0 vse druge, ko dokazujemo resr?!fne-možnost kulturnega in demokratic ga sožitja med ljudmi, (vb)
PRIMORSKI DNEVNIK — 29. oktobra 1983
tržaški dnevnik □ slran 5
Iz razprave pred izvolitvijo novega upravnega odbora
Politične neskladnosti hromijo delo krajevne zdravstvene enote
v< Kot smo poročali že v včerajšnji številki, je skupščina krajevne zdravstvene enote izvolila nov uprav-odbor, v katerem bodo po en predstavnik KD, PSDI, pSI, SSk in PRI sestavljali večino, predstavnika KPI lr* PR ter dva listarja pa opozicijo. Posebnih novosti, J"azen vstopa' republikanca Sossija na račun enega odbornika KD, torej ni. Vse je ostalo pri starem, tako *°t je ostala nerešena tudi večina hudih problemov, K?t so odprtje katinarske bolnice, preustroj glavne bol-n!ce, uresničevanje zdravstvenih okrajev, načrtovanje socio-zdravstvenih služb za ostarele, itd.
. Da sev tržaški KZE, eni največjih v Italiji, hudo kre-Sejo interesi strank in določenih kategorij, kar bistveno ovira učinkovito izpeljevanje zdravstvene reforme, je oilo razvidno iz razprave pred glasovanjem novega u-Provnega odbora. Uvedel jo je bivši predsednik Segat-Jj. ki je sporočil novost, da bodo vsi oddelki glavne oolnice, ki so bili v zadnjih časih okrnjeni, začeli po Oovno delovati v začetku januarja. Kardiokirurški odde-‘ek bodo celo okrepili in to na posebno veselje LpT, 'h je prav s tem argumentom pogojila svoj vstop v u-Pravni odbor. Gambassini je torej izrazil svoje zado-v°l'stvo, poudaril pa je povsem negativno oceno LpT ® zdravstveni reformi in o upravljanju tržaške KZE. (j>ede negativnega stališča PSI do kandidata KD Pan-Snerja za predsednika odbora, pa je izjavil, da gre za rinešavanje socialistov v zadeve druge stranke. Podporo Jngherju so melonarji izkazali nato tudi s tem, da s° oddali nekaj glasov njemu.
.. Z Gambassinijem je kmalu nato polemiziral socia-,Jst Coslovich. Očital je listi, da se izmika odgovornostim r da. n‘ hotela vstopiti v večino, tudi ko so socialisti “Prožili lani krizo in jo izrecno povabili k pristopu. Z z,rom na zahtevo misovcev, po svojem predstavniku v odboru, pa je Coslovich hudomušno pozval Gambas-
sinija, naj jim Lista odstopi eno mesto, tako kot je KD republikancem (Gambassini je sicer trdil, da Slovenski skupnosti), kar je nato predstavnica SSk Abrami jeva zanikala), komunista pa radikalcu. Socialisti so vsekakor zahtevali od KD, naj se drži že lani sestavljenih programskih smernic, med katerimi je treba čimprej Izpeljati imenovanje odgovornih funkcionarjev, pooblastila odbornikom in teritorializacijo socio-zdravstvenih služb.
O programu so veliko govorili tudi komunisti Pes-sato in Monfalcon ter radikalec Granara. Novopečeni, čeprav vedno isti in relativni večini so očitali, da ga sploh nima in da zato ni jamstev za uspešnejše upravljanje KZE. Monfalcon je tudi ugotovil, da se bo decembra letos, ko bo treba odobriti finančni obračun, spet ponovila lanska kriza. Izjave predstavnikov PSDI, PRI in KD, ki so tu pa tam bili tudi avtokritični, a so kljub vsemu obravnavali bodočnost uprave KZE z rožnatimi barvami, je Pessato imel za neodgovorne in lah komiselne, saj ne računajo na klestenje javnih stroškov in na deželni zdravstveni načrt, ki gotovo ne bosta nudila Trstu posebnih olajšav. Potrebno je torej, je mnenje levice, reorganizirati obstoječe službe, preveriti potrebe ljudi in odpraviti odvečne ali dvojne službe, nikakor pa ne reševati posameznih primerov povsem ločeno od drugih, kot se dogaja za kardiokirurgijo, prek katere si ustvarja LpT konsenz med prebival stvom.
Naj še dodamo, da se bo v prihodnjih dneh sestal upravni odbor, ki bo moral izvoliti iz svoje srede novega predsednika. Kljub nasprotovanju socialistov, komunistov in radikalca, bo zelo verjetno, da bo ob vsaj delni podpori LpT izvoljen demokristjan Pangher. U-pravljanje KZE ostaja vsekakor zelo problematično, saj ima večina v skupščini le relativno premoč in je povsem odvisna od vzdržanja listarjev.
Teden boja proti raku
V tednu med 26. oktobrom in 4. novembrom, ki ga je tržaška sekcija Italijanskega združenja za boj proti raku proglasila za teden boja proti tej bolezni, bodo elani organizacije nabirali finančne prispevke za finansiranje pobud na področju prevencije, raziskave in oskrbovanja oseb, ki jih je ta bolezen prizadela.
Tržaška sekcija omenjenega vsedržavnega združenja deluje v našem mestu že petdeset let. Vedno je naletela na razumevanje in tudi na konkreten izraz, solidarnosti Tržačanov. Sama pravi da so ji prispevki iz vseh družbenih sredin, od delavca do direktorja, od učencev do šolnikov, od oblasti do funkcionarjev, potrdili načelo, da morajo k boju proti tej tako hudi in žal razširjeni bolezni, sodelovati vsi, z vedno večjim trudom in zavzetostjo.
Združenje za boj proti raku zato poziva vse občane, naj v tem tednu ponovno izkažejo svojo visoko občutljivost do te take boleče stvarnosti.
Na Opčinah dve novi slovenski trgovini
V Narodni ulici št. 28 na Opčinah, prav blizu zadnje postaje tramvaja, bodo danes ob 17. uri odprli kar dve novi slovenski trgovini. Gre za market pralnih praškov Stojana Udoviča in prodajalno čevljev Malalan. V slednjem primeru gre sicer za preselitev prodajalnih prostorov, ki pa seveda pomeni tudi posodobitev in vsekakor novost. Pobudi dokazujeta življenjskost naših trgovcev in s tem drobnega gospodarstva, na katerem zaenkrat temelji ekonomski aparat slovenske narodnostne skupnosti v zamejstvu.
SOCOF: dodatek k davku, ki ga ni
Potem ko je občinski davek na nepremičnine odpadel, je bil z zakonskim odlokom z dne 28. 2. 1983 (pozneje dopolnjenim s popravki in spremenjenim v zakon št. 131 od 26. 4. 1983) uveden izredni občinski davek na dohodke od zgradb.
Novemu davku so vsekakor podvrženi lastniki stavb. Za izračunanje davka so potrebni naslednji podatki: katastrski dohodek stavb (isti kot za mod. 740), znesek vnovčene najemnine od 1. januarja do 31. oktobra t.l., navedba stavb, ki so oproščene davka ILOR, obrazložitev, katera stavba ali stanovanje služi lastniku kot tako imenovano prvo stanovanje, katere zgradbe ali prostori so namenjeni obratnemu poslovanju, in seveda vsi običajni podatki o značilnostih stanovanja, ki pridejo v poštev za davčno prijavo, pa še navedba obdobja posesti zgradb. Za nadaljnja pojasnila glede davka SOCOF naj se interesenti obrnejo na SDGZ.
Po prekinitvi zasedbo, poklicnega zavoda Stefan
Na višjih srednjih šolah od včeraj spet reden pouk
Drevi v cerkvi sv. Frančiška Ipavčev oratorij «Vir življenja»
Na vseh slovenskih višjih srednjih i se je včeraj nadaljeval redni Pouk. Po devetih dneh zasedbe poklic-^ega zavoda za industrijo in obrt Jo-ju Stefan iz protesta zoper hude za-ude pri začetku popravljanih del ,'f varnostno pomanjkljivi električni apeljavi so se dijaki namreč dan prej
Soh iv’ da Prekinejo akcijo potem ko j dobili s pokrajine uradno zagotovilu ° sPrejetju sklepa za kritje stro-„ ?v najnujnejših del. Dijaki so v poganskih urah počistil prostore pa-v Jona B in tako omogočili ngdalje-du ^ou^a tudi na poklicnem zavora n ^Pkier ne bodo delavci specializi-oh k^a P°djetja opravili popravila v na t t,e!ln^n'i1 laboratorijih, bo pouk U\b • ^a‘ ae naPrej okrnjen, saj sta 2aPita^°r*ja XZ varnos*™h razlogov še
INjaki, profesorji in ravnateljstvo b'v;11Cnega zav°da sedaj čakajo, kdaj zio°t zaAe*i s popravljalnimi deli. Po j.^uvilih pokrajinskega odbornika cnija in pokrajinskih tehnikov bi
morala oddati pokrajina v začetku prihodnjega tedna dela v zakup tistemu podjetju, ki bo jamčio čimprejšnji začetek popravil. Dela naj bi se za čela najkasneje do srede.
Na poklicnem zavodu se je sinoči sestal zavodski svet, ki je soglasno sprejel izjavo, v kateri izraža priznanje vsem komponentam slovenskih višjih srednjih šol, ki so podprle zahtevo, da bi na šoli čimprej opravili nujna dela, ki naj bi omogočila redni pouk. Obenem zavodski svet opozarja za to zadolžene ustanove na nujnost takojšnjega začetka in hitre izvedbe del v ko i-knr se še vedno iz varnostnih razlogov ne izvaja pouka šestih predmetov kemijskega in elektronskega laboratorija za skupno 117 šolskih ur tedensko.
• Brivnice bodo lahko v sredo, 2. novembra, odprte po normalnem umiku. Tržaški župan je v tej zvezi podpisal odlok, ki dopušča brivcem možnost odprtja brivnic v sredo zaradi praznika vseh mrtvih v torek.
V cerkvi sv. Frančiška v Ul. Giulia bodo drevi zaključne svečanosti ob 800 letnem jubileju asiškega svetnika in italijanskega zaščitnika. Izvajali bodo oratorij z naslovom «Vir življenja*, ki ga je napisal slovenski skladatelj Avgust Ipavec, po rodu iz Gorice, od leta 1976 pa opravlja duhovniško službo v sanatoriju na Dunaju.
Za izvedbo oratorija so povabili iz Slovenije najboljše pevce, med kate-
rimi naj omenimo sopranistko lleano Bratuž Kacjan, pa tudi orkester so za to priložnost sestavili iz priznanih glasbenikov, dirigiral pa bo sam Avgust Ipavec. Nastopili bodo kar štirje zbori: mešani pevski zbor iz Ljubija ne, otroški pevski zbor prav tako iz Ljubljane, moški pevski zbor bratov iz Ljubljane in Celovca ter zbor sester z Dunaja, iz Celovca, Ljubljane in Trsta.
Obeta se torej edinstveni glasbeni večer. Za to priložnost, ki je ljubitelji glasbe ne smejo zamuditi, so tudi natisnili dvojezična vabila s podobo sv. Frančiška (na sliki). Začetek koncerta ob 20.30.
Razstava na Gradu odprta
do 18. decembra
Arheološka razstava «Caput Adriae», ki je na ogled na Gradu sv. Justa, bo odprta do nedelje, 18. decembra. Tako je sklenil na svoji zadnji seji tržaški občinski odbor spričo velikega zanimanja, ki vlada v našem mestu in tudi izven njega za to razstavo.
• Tržaški župan Richetti je včeraj sprejel indijskega veleposlanika v Italiji J. C. Ajmanija.
Končano vsedržavno zasedanje o marketingu
za ^ ^rstu se je včeraj zaključilo 3. vsedržavno zasedanje o bančnem in J^ovalniškem marketingu, ki ga je pripravil Trieste Consult. Nad 100 bank, hranilnic in zavarovalnic je na dvodnevnem srečanju kako izboljšati svoje usluge za čim agilnejši in «osebni» odnos
‘~'=ustavndkov ‘‘Opravljalo, d° strank.
'tfuppo incontro ljubljanski televiziji
vokalno - instrumentalna 20,Jfna Gruppo incontro bo drevi ob zji nr^topila na ljubljanski televi-P0(,v °kviru oddaje «Naša srečanja* ■ rie „0o<«tVom dirigentke prof. Ma-l.avi u'f?vslcy Semeraro in ob sprem-izvecti tlavtista Stefana Casaccie bo ^toarja^0^ skladb iz svoie0a re
^utvina za več kot t?i	lir
17. ki so v četrtek zvečer med nje 51 , • uro vlomili s silo v stanova-tem rila nega. N rane a Santina v četr-stiCa o7stroPju Poslopja v Ul. Ginna-sti v i.’ so odnesli s sabo dragoceno-lijono., ,Uf>ni vrednosti več kot 10 mi-v ,ed, ar- Med sistematično čistko so nji zi*, Cl Pobrali 130 tisoč lir, v kuhi-200 tiw,PvStan z briljantom (milijon angipjčf, ar). v spalnici pa 10 zlatih 8 Veljka,1 fuutov (2 milijona in pol), 600 tiso^-iZ- kovancev (5 milijonov Ce (60n !■ln mar>jše zlate kovan-v sinovtlSOd kr). «Pokukali» so tudi kat kri}0 SQ*X)’ °d koder so odnesli n°sti) v° m Postan (700 tisoč lir vred-bilo ra zet 'SPalnici ki v dnevni sobi je Pletov Javljenih veliko srebrnih pred-tiče. ’ 1 P® °čitno niso zamikali ta-
Smrtna nesreča ženske pri Sv. Jakobu
V pralnici se je zastrupila s trielinom
*
Policijska agenta in dva bolničarja RK za las ušla smrti
Priletna ženska je včeraj proti večeru izgubila življenje pri Sv. Jakobu zaradi zastrupitve s trielinom, tragedija pa bi lahko imela še hujše posledice, saj so štirje osebe, dva policijska agenta in dva bolničarja Rdečega križa, ki so priskočili ženski na pomoč, le za las ušle smrtonosnemu o-
bjemu hlapov visoko strupene tekočine.
Nesreča se je pripetila v pralnici v Ul. S. Giacomo in Monte 13/B malo po 18. uri, kjer je 79-’.etna Emina Boscolo vd. Taber iz Ul. Crispi 39 likala očiščena oblačila. Po vsej verjetnosti (a šele tehnični izvid izvedencev znanstvenega oddelka policije bo točno razkril vzroke tragedije) je ženica med likanjem nehote z roko udarila v ste-k’eničko trielina, kemijske tekočine, ki jo uporabljajo v čistilnicah in tudi gospodinje na domovih za čiščenje o-blačil, da je padla z mize in se razbila. Pri tem so se po prostoru takoj razširili strupeni hlapi, tako da za Bo-scolovo ni bilo več pomoči.
Nekaj minut kasneje je na vrata pralnice potrkala ena od običajnih strank. Ker so bila vrata zaprta, je ženska poklicala na pomoč, policijsko izvidnico, ki je pravkar privozila mimo. Agenta Guida in Cuccumazzo sta razbila šipo na vratih in vdrla v pralnico, takoj ob vhodu pa ju je obšla slabost. Za nekaj trenutkov sta izgubila zavest, agent Guida se je nato le
toliko opomogel, da je lahko Cuccu mazza in sebe povlekel iz s strupeni mi hlapi nasičenega prostora in poklical na kraj gasilce in rešilec RK.
Gasilci so s protip inskimi maskami in kisikovimi bombami stopili v pralnico n potegnili na ulico omrtvičeno žensko, pri čemer sta jim pomagala šofer rešilca RK 27-letni Luciano Malusa iz Ul. Lorenzetti 9 in 26-letni bolničar Guido Gergorina iz Ul. Boccac-cio 10. Slednja sta poskusila rešiti ženski življenje, njun poskus, kot hiter prevoz v bolnišnico, pa je bil zaman.
Potem ko se je rešilec vrnil na postajo Rdečega križa na Trgu Vittorio Veneto (od posega pri Sv. Jakobu je minilo le četrt ure) je obša šoferja Mulusaja in bolničarja Gergorino slabost z bruhanjem in močnim glavobolom. Na vrat na nos so ju delovni kolegi prepeljali v bolnišnico, kjer so jima zdravniki ugotovili sledove za strupitve. Gergorino so po nudenju prve pomoči odslovili, Malusčja pa so sprejeli na oddelek za hitre medicinske posege s prognozo okrevanja v treh dneh.
•	V Ul. Romagna, Ul. Strabone in Ul. Artemidoro bodo uvedli omejitev hitrosti na največ 30 km na uro, da bi s tem omogočili boljši promet na ulicah. V Ul. Romagna bodo pred poslopjem št. 30 začrtali tudi nov prehod za pešce.
•	V ponedeljek, 31. oktobra, se bo ob
20.30 sestal rajonski svet za Novo mesto - Novo mitnico.
.	V globoki žalosti nas je ne-
nadoma zapustila naša ple-’ menita žena in mama
Nada Rojc roj. Devetak
Pogreb bo danes, 29. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne tržaške bolnišnice v nabrežinsko cerkev.
Mož Bogo, hči Tatjana, sin Aleksander z Gianno ter drugo sorodstvo
Nabrežina, 29. oktobra 1983
Ob smrti žene in mame NADE
izreka svoje sožalje Igor s svojci.
Ob bridki izgubi drage Nade Rojc izrekata družini iskreno sožalje Marija in Sergij Peloza.
Ob težki izgubi drage mame Nade Rojc izreka prof. Aleksandru Rojcu in družini iskreno sožalje Glasbena matica.
Dekliški pevski zbor «1. Gruden* iz Nabrežine izreka Tatjani Rojc globoko sožalje ob izgubi drage mame.
Devinsko - nabrežinska sekcija Slovenske skupnosti izraža iskreno sožalje Bogotu, hčerki Tatjani in sinu Aleksiju ob prerani smrti žene in mame Nade Rojc.
KD Rovte - Kolonkovec izreka globoko sožalje družini ob težki izgubi Milana Cerkveniča.
,c,ran 6 □ tržaški dnevnik
PKIMOIIŠKI DNEVNIK — 29. oktobra 198.“?
• V •(.' /	J® I
Po koncertu slovenskih rock skupin v Križu
«River’ snake» prvič na odru
Koncert rock skupin je vzbudil ve liko zanimanja med mladimi, saj je bila dvorana društva «A. Sirk» na bito polna. Nastopali so štirje mladi ansambli iz Trsta in okolice, in to je bila zanje priložnost, da se izkažejo kot izvajalci pa tudi kot ustvarjalci pesmi, ki so dandanes «v modi». Večer so otvorili člani «Andromede», ki jim je sledil ansambel «Stage». Obe omenjeni skupini sta nam predstavili pesmi iz lastnega repertoarja.
«River’ snake», skupina iz Fadrič in Gropade, je v soboto imela svoj prvi javni nastop. Fantje so se zbra li pred kratkim, poleti, a so v lem času že sprejemljivo izvežbali neka tere znane ustvarjalce kot so Rolling stones, John Lennon..., napisali pa so tudi nekaj novih pesmi. Njihova naj značilnejša skladba je «črni pajek», nanjo so še posebno ponosni. Napi sala in uglasbila sla jo dva člana an sambla, Križmančič in Salvi. Besedi lo te pesmi ima obliko basni. Pripoveduje, kako izkušene žuželke svarijo
Gledališča
CANKARJEV DOM - Ljubljana
Velika dvorana
Danes, 29. oktobra, ob 19.30 Jaroslava Potmešilova, orgelski recital. Program: Bach, Černohorsky, Zach, Kuchar, Slu ka in Janaček.
Srednja dvorana
Danes, 29. oktobra, ob 20.00 W. Shi-kespeare in T. Stoppard: Hamlet. Z duhovito parodijo na «Hamleta», s katero so gostovali v Južni Ameriki in skoraj po vsej Evropi, se bodo predstavili gostje iz Zagreba v okviru II. mednarodne konference o šolanju poklicnih lutkovnih igralcev.
Ponedeljek, 31. t.m., ob 19.30 Kinkad Quartet. Angleški jazz kvartet sestav ljajo basist Roy Babbington, kitarist Phil Lee, bobnar Alan Jackson in saxofonist Don Rendel. Kvartet izvaja moder, n jazz in se vedno bolj uveljavlja v evropskih glasbenih krogih.
Razstave
Do 6. novembra (Sprejemna dvorana) arheološka razstava Kelti in njihovi so dobniki na ozemlju Jugoslavije.
TEATRO STAB1LE
Sezona 1983-1984. — Vpisovanje in potrditev stalnih abonmajev pri krož-kih raznih podjetij, v šolah, sindikatih in pri osrednji blagajni gledališča (tel. 567-201 int. 12) in pri Uradu za abonmaje tel. 54-331. Glavna blagaj na: tel. 69-406. 68-331. 65-700.
Od 1. novembra Aroldo Tieri in Giu-liana Lojodice v delu Itala Sveva «Un marito* v priredbi Tullia Kezicha. Režija Gianfranco De Bosio. 30- in 20-odstotni popust za abonente. Rezervacije in informacije pri osrednji blagajni.
SLOVENSKO STALNO
GLEDALIŠČE - TRST
Matjaž Krneči: «Mutasti bratj?* — danes, 29. oktobra, ob 16.30 - Poito-rož; 30. oktobra ob 19.30 - Mestno gledališče v Ljubljani.
VERDI
Jutri, 30. oktobra, ob 16. uri peta predstava Verdijeve op re «1 due Fo-scari*. Dirigent Daniel Oren, zbor in orkester gledališča Verdi vodi Andrea Giorgi.
Kino
Cappella Underground 18.00 Bela Lugo-si: «Island of the lost souls». 21.00 «Video art III. program*. 22.00 Bala Lugosi: «Murders in the rue Morgue*.
Ariston 16.00, 17.30, 19.00, 20.30, 22.00 «Zelig». Režija W. AUen. W. Allen in M. Farrovv.
Eden 16.30, 18.20, 20.10, 22.15 «11 peto-man ». Ugo Tognazzi, Mariangela Me-lato. Režija Pasquale Festa Campanile.
Fenice 17.00, 18.40, 22.20, 22.15 «81ash-dance*. J. Beals, M. Nuori, B. Bauer.
Nazionale Dvorana št. 1 16.30 — 22.10 «1 ragazzi della 56. strada*. Režija F. Ford Coppola. Mat Dillon.
Dvorana št. 2 15.30 — 22.10 «1 pomo vizi delle super bocche*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Dvorana št. 3 15.30 — 22.10 «L’ospe-dale piu pazzo del mondo».
Grattacielo 17.00 — 22.15 «Miriam si sve-glia a mezzanotte*. D. Bowie, C. De nevue, S. Sarandom. Prepovedan mla dini pod 14. letom.
Mignon 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 «Week-end di terrore*. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Aurora 17.00, 19.15, 21.45 «Superman III.». C. Reeve.
Capitol 16.00 — 22.00 «Tucno b!u>. R. Sc hai de r
Moderno 17.00, 18.30, 20.15, 22.C0 «Un po vero ricco*. R. Pozzetto, O. Muti.
Radio 15.30, 17.00, 18.30, 20.00 in 21.30 «Operazione sesso*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Vittorio Vcncto 16.00, 18.00, 20.00 in 22.00 «Ufficiale e gentiluomo*. R. Gere, D. Winger.
Lumiere 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 «Yol*. Režija Y. Giiney. T. Akan in S. Sezer.
Alcione 16.00, 18,00. 20.00, 22.00 «Blade runner*. H. Ford.
Šolske vesti
Volilna komisija liceja F. Prešeren
obvešča dijake, da je 31. t.m. zadnji dan za vložitev kandidatnih list.
druge, naj pazijo, da se ne zapletejo v pajkovo mrežo, saj potem t zanje ne bi bilo več rešitve. Nekatere pa v svoji lahkovernosti kljub opozorilom nasedejo, zapletejo se v pajčevino, črni pajek pa jih zgrabi in uniči. Vse bina pesmi je torej sicer pravljična, obravnava pa kočljiv problem uživanja mamil.
Morda ta pesem na nastopu ni pri šla preveč do izraza, tega pa je bilo krivo tudi nepravilno ozvočenje. Vsi nastopajoči ansambli so se namreč pritoževali, da se med seboj sploh ni so slišali, poslušalci pa so soglasno izjavili, da so določeni inštrumenti preveč izstopali, petje pa se je iz gubljalo in je bilo skoro nerazum Ijivo.
V glavnem so «River’ snake» sa mouki, mladi, ki «na svojo roko», brez strokovnega nadzorstva, skušajo izpo polnjevati svoj glasbeni talent. P re cej jih mori prostorski problem, saj do sedaj še nimajo sobe, kjer bi lah ko vadili. Za to so prosili domača
Koncerti
SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom.
—- Jutri, 30. oktobra, ob 16.30 koncert «Vem za mladenko* v izvedbi solistov: Sonje Hočevar - sopran, Rajka Koritnika - tenor, Ladka Korošca - bas, pri klavirju spremlja Milan Stante. Na sporedu so poleg narodnih in umetnih pesmi tudi znane arije iz oper Tosca, Fi-garova svatba. Seviljski brivec, Prodana nevesta in druge.
Razna obvestila
KD S. Škamperle in KD Union bosta v torek, 1. nov., ob 11. uri polagali venec padlim pred švetoivanskim narodnim domom.
Uprava, društva, organizacije in ustanove občine Dolina vabijo vse miroljubne ljudi na manifestacijo za mir v ponedeljek, 31. t.m.. ob 20. uri. Zbirališče bo pred županstvom, sledilo bo polaganje venca pri osrednjem spomeniku padlim in v občinski telovadnici ogled filma o grozotah jedrske vojne. Vabljeni!
Sindikat slovenske šole - tajništvo Trst vabi na 27. občni zbor, ki bo v ponedeljek, 31. t.m., ob 8. uri v prvem sklicu, ob 8.30 v drugem sklicu v mali dvorani Kulturnega doma, Trst, Ul. Petro-nio 4. Dnevni red: 1. izvolitev predsed stva občnega zbora; 2. poročila; 3. razprava in sprejem poročil; 4. razrešnica; 5. predlogi članstva; 6. volitev sindikalnih organov; 7. slučajnosti.
Itepentabrska občinska uprava objavlja razpis za honorarno službo 2 delavcev. Naloga službe: urej vanje gozdnih poti.
Danes, 29. oktobra, ob 20.30 v Trstu v cerkvi sv. Frančiška Asiškega - Ul. Giulia, bo na sporedu oratorij «Sv. Frančišek, vir ljubezni*. Na razpolago je knjižica, ki velja kot vstopnica s slovenskim in italijanskim besedilom. Knjižico dobite v Trstu pri trgovini Fortu-nato, v Gorici v Katoliški knjigarni in pri duhovnikih po, cerkvah.
Upravni odbor Doma A. Sirka iz Križa obvešča, da bo od jutri, 30. t.m., spet začel obratovati društveni bar. Na otvoritev, ki bo ob 17. uri, so vabljeni člani KD Vesna in ŠD Mladina ter vsi vaščani.
f Čestitke
Danes praznuje rojstni dan nona MARIJA GOMBAČ, še mnogo zdravih in srečnih let ji kličejo vsi, ki jo imajo radi.
Na skupno življenjsko pot stopata danes
SONJA in FABIO Ob tem lepem trenutku se ju z najlepšimi željami spominja
osebje DTTZ «Ž. Zois*
A
Danes se poročita
DANILO MATIJAČIČ in
MARISA DANEU Obilo sreče na novi življenjski poti jima želi
pevski zbor Vasilij Mirk
Tržaški pokrajinski urad za delo sporoča, da mednarodni biro za delo išče delovno silo z naslednjimi kvalifikacijami:
—	za pokrajino TRENTO: 2 uslužbenca v blagovnici «self-service*;
—	za pokrajino BENEVENTO: 1 direktorja proizvodnje za obutveno industrijo;
za BELGIJO: 1 direktorja proizvodnje na področju zavarovalništva;
—	za ALŽIRIJO: 5 izvedencev za metode in programe v mehanski, kemijski in elektronski industriji.
Za vsa nadaljnja pojasnila se interesenti lahko obrnejo na Ufficio Mobilita Territoriale pri Tržaškem pokrajinskem uradu za delo. Trst — Ul. F. Severo 46/1, soba št. 9.
društva (Slovan, Gaja), a brez uspe ha. Sedaj imajo vaje na domu enega izmed članov, kar je seveda zelo ne rodno. Glede finančne plati se mladi člani tega ansambla niso pritoževali, čeprav gre del njihove plače v inte res glasbene skupine.
Jasno je, da so imeli fantje pred prvipi nastopom precej treme, a so jo po začetnih težavah premostili in videti je bilo, da to, kar pojejo, čutijo v sebi. Seveda pa se bodo mo rali še precej truditi, da dosežejo stopnjo «dobrega ansambla».
Zadnja na vrsti je bila R ST (Rock skupina Trebče), ki obstaja že vrsto let. Na tem koncertu so v glav nem izvajali pesmi že znanih rock ansamblov, obljubili pa so, da bodo naslednjič predstavili tudi nekaj svo jih skladb.
«Andromedam, «Stage», «River’ sna ke» — kdo bi rekel, da se pod takimi zvenečimi imeni skrivajo fantje iz naše okolice?
H. J.
KD I. GRBEC - Skedenj KD PRIMORSKO - Mačkolje
vabita danes, 29. t.m., ob 20.30 v Srenjsko hišo v Mačkoljah na
koncert
moškega pevskega zbora «KRALJ MATJAŽ« iz Liburč na Koroškem
Kulturno društvo ROVTE - KOLONKOVEC UL Monte Sernio prireja danes, 29. t.m., ob 20. uri
CELOVEČERNI KONCERT ZBORA «F. Venturini» od Domja
Sodelovala bo tudi SUZANA ŽERJAL.	Vabljeni!
SKD TABOR
vabi danes, 29. oktobra, v Pro svetni dom na OPČINAH na odprtje razstave
DEMETRIJA CEJA
Uvodna beseda JOŽKO VETRIH, nastopi! bo kantavtor IVO TUL.
Izšla je nova knjiga BORISA PAHORJA
((TRŽAŠKI MOZAIK«
Dobite jo v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20 — telefon 732487.
Izleti
SPDT prireja v nedeljo, 30. t.m. v okviru d lovanja Športne šole - Trst, prvi sezonski izlet za osnovnošolsko mladino. Zbirališče bo ob 9. uri na Trgu Oberdan. Izlet bo potekal po nabrežin-sko-šempolajski gmajni. Povratek bo ob
17.30	spet na Trg Oberdan. Napovedani izlet za otroke vrtcev, ki bi jih spremljali starši, pa odpade iz tehničnih raz logov.
Združenje Union, Podlonjer in Sv. Ivan
prireja dne 3. novembra enodnevni izlet v Vipavsko dolino. Odhod s Trga Oberdan ob 7.45. Pri kosilu tudi pečen kostanj. Informacije in vpisovanje v Ulici Valdirivo 30. II. nadstropje, tel. št. 644-59 ali 732-858 vsak tore': in čet: tek od 17. do 10. ure
MENJALNICA
vseh tujih valut
28. 10. 1983
Ameriški dolar................ 1.585.^-
Kanadski dolar ...... 1.285.—
švicarski frank................ 746.—
Danska krona................... 166.—
Norveška krona................. 214.—
Švedska krona.................... 202.—
Holandski florint................ 540,—
Francoski frank................ 196.—
Belgijski frank................... 26,—
Funt šterling.................. 2.360.
Irski šterling................. 1.860.
Nemška marka..................... 606,—
Avstrijski šiling................ 85,75
Portugalski eskudo............. 11.—
Španska pezeta.................... 10.—
Japonski jen....................... 5,—
Avstralski dolar............... 1.320.—
Grška drahma...................... 13,—
Debeli dinar..................... 11,75
Mali dinar..................... 11.—
ums
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. P. A.
TRST - ULICA F. FILZI 40 - t“S?	B1-440
Včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 29. oktobra
NARCIS
Sonce vzide ob 6.40 in zatone ob 16.57 Dolžina dneva 10.17 — Luna vzide ob 23.27 in zatone ob 14.08.
Jutri, NEDELJA, 30. oktobra
SONJA
Vreme včeraj: temperatura 14 stopinj, zračni tlak 1017.4 mb pada, brezvetrje, vlaga 65-odstotna, nebo jasno s slabo vidljivostjo, morje mirno, temperatura morja 16,9 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Emilio Paolo Visin-tin, Daniele Di Mario, Jessica Cuschie, Denis Valentini.
UMRLI SO: 39 letni Mario Brumat, 61-1 tna Gianina Molinaro vd. Mosna. 70 letna Maria lob, 75 letna Mafalda Ma-raffa vd. Privilegi, 91-letna Anna Ieler vd. Mauri, 76-letna Francesca Trinchs-ra vd. Follo, 82-letni Ugo Parenzan, 84-letna Carolina Obram vd. Gulli, 81-lctna Carla Sigmund por. Baic, 46-letni Vittorio Ursini, 62-letna Eufemia Chechllu, 82-letna Giovanna Marcon vd. Gašper cic, 64-letni Lelio Dalla Stella, 84-letna Bruna Luzzato vd. Štancer, 84-letna Anna Coronica vd. Petronio, 89 letna Maria Bertocchi vd. Cabrelli.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50, Zgonik, Milje (Drevored Mazzini).
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Zgonik, Milje (Drevored Mazzini).
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
V Društvu slovenskih izobražencev * Trstu bo v ponedeljek, 31. t.m., ob 20.30 «Pregljev večer* ob 100 letnici pesnikovega rojstva. Govorila bo prof. Lojzka Bratuž.
tmmmm
V	počastitev spomina Ludvika Terčo-
na darujeta Olga in družina Ostrouška 20.000 lir za godbo na pihala v Nabrežini.	. .	|
Namesto cvetja na grob Angele Cp» darujeta Jelka in Milan Mijot 20.000 hr za spomenik padlim v NOB v Lonjerju-
Namesto cvetja na grob Tončke Pan' gerc darujeta Klavdija in Marino Bandi 10.000 lir za PD V. Vodnik.
Namesto cvetja na grob Stanka Babiča darujeta Ida in Ivo Kufersin lO.tou lir za KD I. Cankar. ,
Ob priliki koncerta pri Domju (22. tobra) daruje Angela Zerial (Do9n^ 161) 10.000 lir za zbor F. Venturini- » isti namen daruje Draga Lovriha (D°' lina 233) 10.000 lir.
Avguštin Dobrila daruje 10.000 lir za zbor F. Venturini.
V	spomin na pok. Antonijo Sancin daruje Josip Lovriha (Dolina 233) 10.00° lir za pevski zbor F. Venturini.
V	spomin na drago teto Karlino (Er' kec) daruj jo Aldo, Elda, Elena in Stefan 20.000 lir za cerkev v Trebčah, j 20.000 lir za osnovno šolo P. Tomažič -Trebče, 20.000 lir za Skupnost družin3 Opčine, 20.000 lir za KD Primorec 'n 20.000 lir za ŠD Primorec.
LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 209-197.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 9171 predpraznična od 14. do 20. ure in praz nična od 8. do 20.
Mali oglasi
telefon (040) 79 46 72
V ŠTANDREŽU prodajamo zazidljivo parcelo 830 kv. metrov. Telefonirati na številko 0481/21058.
NUJNO IŠČEM stanovanje v najem za določeno dobo. Tel. na št. 010/942621.
GOSTILNA na Krasu išče kuharja/ico. Pismene ponudbe na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, Trst pod šifro «Na Krasu*.
PRODAM 120-basno harmoniko «Scan-dalli*. Tel, 826186.
PRI SV. JAKOBU prodam 2-sobno sta novanje z vsemi komforti. Tel. na št. 743988.
PRODAM dvoje vrat — višina 2 m, širina 75 cm s šipo 80 cm. Telefonirati na št. 040/741670.
RENAULT 5 TS, letnik '76, 90.000 km prodam za 2.500.000 lir. -Telefonirati na št. 040/231851.
IŠČEM službo kot uradnik, končani vojaški rok. Telefonirati na št. 228813 ob urah kosila.
ENKRATNA PRILOŽNOST! Zaradi nuj ne selitve prodam po izredno ugodni ceni lepo stanovanje v mestu na področju z vsemi uslugami. Telefonirati vsak dan od 19. do 20. ure na št. 040/826495.
PRODAM po zelo ugodni ceni 2 mikrofona SENNHEISER mod. MD 441, 2 mikrofona RCF mod. MD 1750 in 1 mikrofon AKG mod. D 1200. Telefonirati na št. 830383.
IŠČEM USLUŽBENCA, veščega komercialne dejavnosti, za izvoz in uvoz (odnosi z bankami, zbornico, tovarnami in špedicija) za delo v Gorici. Znanje italijanskega m slovenskega jezika. Informacije na upravi PD v Gorici, Drevored 24. maja (tel. 83382).
V	počastitev spomina Pepija Lipove* darujeta Ito in Grozdana Kolarič 10-0“ lir za KD I. Grbec iz Skednja.
Ob 5. obletnici smrti Karla Štoke da_ ruje družina 20.000 lir za vzdrževani spomenika padlim v NOB na Kontovelu-
V	spomin na svoje preminule starše in brata Milana daruje Vida z družin
10.000	lir za spomenik na Kontovelu.
Namesto cvetja na grob pok. PeP>ia Lipovca darujejo Marčela, Vida in M*r ta z družino 50.000 lir za KD I. Grbe iz Skednja.	.
Ob 40. obletnici smrti dragega brat Miroslava se ga spominja sestra M* rija in daruje 10.000 lir za TPPZ *' Tomažič.	,
V	spomin na drago svakinjo in tel
Matildo Caharija darujeta družini ca harija in Gruden 50.000 lir- za KD Gruden - Nabrežina.	„
Namesto cvetja na grob Stanka B biča daruje Albina Bavčar 20.000 lir 1 Društvo slovenskih upokojencev.
Namesto cvetja na grob Silvestra S*4® barja darujejo tajnik in uslužbenci 0 čine Rep ntabor 130.000 lir za Center rakasta obolenja.	:a
V	spomin na moža Franca UkrnarJ
daruje žena Marica 50.000 lir za RiJ ško matico.	. ^
V	spomin na Pepija Lipovca daruje
Aljoša in Mariuča Žerjal 30.000 l'r KD I. Grbec v Skednju.	u.
V	spomin na Matildo Caharija da.
jeta družini Peric (Praprot 8) in MjS (Nabrežina) 20.000 lir za Godbeno d štvo Nabrežina.	ra-
Namesto cvetja na grob Matilde harija daruje družina Gruden (^i?Lno žina - Postaja 13) 30.000 lir za Godb društvo Nabrežina.	^i-
Namesto cvetja na grob Pepija povca darujeta Milena in Pepi 25.60” za Dijaško matico in 25.000 lir za ženje aktivistov Tržaškega ozemlja-
Za spomenik padlim v NOB iz eč in Zabrežca daruje družina Hrv (Boršt 137 ) 5.000 lir.	. ^
V	spomin na svoje drage daruje m*. Štrajn (Boršt 114) 10.000 lir za spri"”1 padlim v NOB iz Boršta in Zabrežca-^
Za spomenik padlim v NOB iz Bo . 9 in Zabrežca ter za vzdrževanje JF » tov, Kristjana Kozloviča - Štefana d* brat Anton (Sv. Barbara) 40.000 nr-
STOJAN UDOVIČ
vabi prijatelje, znance ter prebivalstvo Opčin in okolice na otvoritev trgovine
((MARKET PRALNIH PRAŠKOV«
Narodna ulica 28 — Opčine (blizu openskega tramvaja) telefon 213 574
ki bo danes, 29. oktobra, ob 17. uri
Tryovinu MALALAN
vabi
danes, 29. oktobra, ob 17. uri vse vaščane in prebivalce okolice na otvoritev nove trgovine čevljev
Narodna ulica 28 (pri openskem tramvaju)
KMEČKA IN OBRTNA HRANILNICA IN POSOJILNICA V NABREŽlN1
Telefon: 200-186
OBVEŠČA
cenjene stranke, da bo od srede, 2. novembra 1983, dalje stopil v v’e ljavo nov urnik poslovanja:
zjutraj	8.20 — 13.20
popoldne	15.00 — 15.30
OB SOBOTAH IN NEDELJAH ZAPRTO!
m
FILM FH-M FILM
l/r«*/« Kinntatfljv
Cno naSl°vru strani novega RADIO jj^HRlERE TV se blaženo smeje .Kati in «nadvse simpatični* Gianni *n.a in nam tako predstavlja prota Morrt^ te®a televizUskega tednika. ke rea to presega okvire naše rubri-vendar preberimo si seznam to-. atnih «gostov», ki nam dovolj zgo
, itio nakazuje določeno, že vemo i_. .. epredeljeno pojmovanje — se cijo TV spektakla in ne.
AgrMi-Po abecedi: industrijec Gianni gkeelli, koreograf Bejart, kantavtor ^ °ardo Bennato. Par Bonnaeorti -gfffto. ki vodi TV oddajo 1TALIA des n ’ seiistieieaee štirideset- in pet-Oo^elPiee ameriških serialov Joan
Lina S ^ Linda Evans (Dynasty), Gray (Dallas). Jazzist Jarrett, j** Lelouch, violinist Menuhin, jVa lca novih italijanskih telefilmov igral3 ^onti in Orazio Orlando, še Z5aiec Paul Nevvman, pevka Oxa in Ve| zaključek «anarhist» Valpreda, pg^^^ebtoženec* atentata na Trgu
* * *
LA VIA LATTEA,
"L.a voie lactee« 1969
|až'ia in osnutek: Luis Buhucl.
Sp il'!°' Laurent Terzieff, Delphine Alain Cuny
Soh f’ V soboto' 29- °kt., ob 14.35. Ruelrw0tjla P°P°ldanska srečanja z Bu Vse k ,.se nadaljujejo in postajajo (1958) J ■ zanimiva. Po NAZARINU den j' ai smo ga videli prejšnji teka k- {?.za Prizadet portret duhovni evang p e spe*' Podoživeti Kristusovo 1^,. "eljsko pričevanje in pasijon, ob Vsoh)UrneVan Ju *n zasmehovanju teiT1 L Je sP°t v ospredju religiozna kvj y°ziroma govor (kritičen) o cer sl0Va.mfs s*a bila še dva sorodna na razmišl •	• ’ VIRIDIANA ali bridko
škegaS ianie ° nestvarnosti redovni leqJL stanu in popolni nepovezanosti leto c, z zunanjim svetom. 1965 je mon IM0n.A DEL DESIERTO: Si napUhJe Puščavnik, ki se iz lastnega dah; a, 'n domišljavosti preveč od-Vfirr, <^^Vsel' In tako zapade skušnja
vanlifnsl<a cesta» pa je ironično poto-r°ihar- “veb nenavadnih sodobnih Kam,;!?,na božjo pot sv. Marije in d( Atelške) skozi 2.000 let herezij nekeEa0m' Runuelu ni do preverjanja ga», ,sPl°šnega pojma «božanske-zgodovin-ii? razkrivanje socialnih in Per ilo' ?1" razsežnosti nasilstev zobale ’ ki so nastale in se skri-
° Pod besedo Bog.
JJONlCA E IL D ESI D ER 10,
Rež'^1maren me^ Monika« 1952
Ifirai*1; Insmar Bergman.
Ekbo-~ »^?rrict Anderson,
tTAr«. John Harryson d, ^‘A 1, v ponedeljek, 31. okt
Lari
24.00
?£Erazione cicero,
rJ,** F'ngers»> 1952
iRrata- l°seph L. Mankiewicz. rieux ' James Mason, Darielle D<
NALE 5, v torek, 1. nov., ob 0.5
<?b-ETRo lo specchio,
Rpžr9er ^ban Live» 1956
•srata! Nicholas Ray Rusi, ' James Mason, Barbai
0.25^"'E 5, v četrtek, 3. nov., <
Ppay v!?0 za ponočnjake in tokr ‘Oant>m Vse okuse. Začnimo z Ber rel*Sioz-niken?r ne Iščimo ideološk Jh simhr,i ab eksistencialnih vseb tega W;7, znotraj vsakega kadi
Va Prodai°ntnega	Mlada sani
Jalka se zaljubi v lepega k
lego in zoezi z njim, v želji po no vem, po boljšem na samoten otok, kjer preživita skupaj poletje. Ob povratku v mesto ona zanosi in tudi rodi, zato se poročita. A idila ni dolgotrajna. . . Kot rečeno, nobenih pre tiranih psihoanalizmov in drugih tež kih razmišljanj v enem od prvih Bergmanovih del, ki so prestopila švedske meje. Zelo lepa, čeravno ne koliko melodramska analiza čustev, v prehajanju iz mladostne v zrelo dobo.
2.	Izvrstna volunska zgodba in subtilen portret nemškega agenta na angleški ambasadi v Ankari med dru go svetovno vojno. Solidno in klasično delo klasičnega režiserja, kultivira nega in razgledanega Evropejca, ki se je paradoksno dobro znašel v «hol lywoodski tovarni* (sanj) in bil tu aktiven že od 1926 kot scenarist in producent, od 1946 pa tudi kot režiser. To potrjujejo njegovi scenar sko zelo dobro izdelani filmi, kjer pridejo do izraza dialogi in poglobijo na psihološka analiza.
Prefinjen nastop protagonista, na ravnan v prepričljiv «climax» in okvir prostora — časa nas spominja na sanjski nostalgičen eksotizem ČASA BLANCE ali na nedorečena in dvoumna vzdušja Hichcocka.
3.	Wim Wer.ders je v svojem igra nem - dokumentarnem filmu, z in o Nicku Rayu NICK'S MOV! E citiral sekvenco iz njegovega «krepuskolar nega* vvesterna THE LUSTY MEN («11 temerario*, 1952). Postarani «cow-boy» Mitchum se vrača domov po dolgoletnem potepanju po vseh ro deih ameriškega Zahoda. V stari leseni izbi se ni nič spremenilo: še je tam samokres, kjer ga je bil skril pred tolikimi leti, v zaprašeni kleti. Za Wendersa je to najlepši «povratek domov* v zgodovini Ulma. Kakorkoli že, ta filmski izrez v bistvu sinteti žira svojsko poetiko in občutljivost te ga avtorja, ki se kažeta predvsem v mojstrovinah kot JOHNNY GUITAR (1953), REBEL VV1THOUT A CAUSE («Gioventu brueiata*. 1955), nema ra pa tudi v tem, seveda manjšem delu.
* * #
QUE VIVA MEXICO — 1933
Režija: Sergej M. Ejzenštejn.
TV LJUBLJANA, v sredo, 2. nov., ob 20.00
Obvezno gledati! Lapidamo: kar je ostalo od Ejzenštejnove mehiške ek špedicije (skupaj z asistentom Alek sandrovom in operaterjem Tisscjem), čudoviti, figurativno silni pixsnetki; to so ohranjeni fragmenti načrtovane epopeje mehiškega ljudstva, od Azte^ kov do Pancha Ville, ki tvorijo veli kanski nedokončan spomenik v zgodovini filma
* * *
IL RUOLO DELLA MIA FA MIGLIA NELLA RIVOLU ZIONE MONDIALE — «U!o-ga moje porodice u svetskoj revoluciji)), 1971 Režija: Bata Čengič Igrajo: Milena Dravič, Dragan Nikolič, Mica Tarnič.
RDF, v sredo, 2. nov., ob 21. uri Precej nenavadno je dobiti v programih italijanske (državne ali zasebne) TV jugoslovanski film, še tež je tak naslov, oziroma takega avtor ja. Čengič se je filmsko neposredno formiral ob angleškem «free cinema*. kot Reiszov in Schlesingerjev asistent in posnel v domovini najprej MALE VOJNIČE (1968), ki je patetski in ob čuten prikaz otroškega sveta. Film, o katerem govorimo, pa je njegovo dru go delo: nemilosti ji v, surov pogled na zablode, oportunizme in protislov ja «realiziranega socializma*.
Do zadnjega vzdihljaja
8ralka v	---------------------—.....-..............................
*a<bljegil vžj-hi- R°Prisky nastopa v glavni vlogi filma Jima McBrida «Do 'mjaja*. Film nima posebnih umetniških vrednosti, vendar je v Ameriki dosegel vidne komercialne uspehe
radiotelevizija
ITALIJANSKA
Prvi kanal
10.00	Qui squadra mobile - TV fi m
11.10	L’inquilino del piano di sotto
11.45	Potovanje po Italiji
12.00	Dnevnik 1 - Flash
12.05	Quanao volano le rotelle
12.30	človek in g asba
13.30	Dnevnik 1
14.00	Prizma - tedenska rubrika dnev nika 1
14 30 Športna sobota
16.30	Posebna oddaja iz parlamenta
17.00	Dnevnik 1 - Flash
17.05	Che fai... ridi? - zabavna oddaja
18.05	Izžrebanje loterije
18.10	Nabožna oddaja
18 20 Napoved programov
18.40	Italijanske zgodbe: Inverno di malato po delu Alberta Mo-ravie
19.45	Almanah jutrišnjega dne in vremenske razmere
20.00	Dnevnik 1
20.30	Fantaslico 4 22 00 Dnevnik 1
22.10	Dogodki iz leta 1943
23.05	Prenos polčasa košarkarske tek me A lige
23.45	Dnevnik 1 - zadnje vesti
Drugi kanal
10.00	Evropski dnevi
10.30	Nepoved programov
10.45	II sabato
12 30 Dnevnik 2 - Start
13.00	Dnevnik 2 - Flash
JVG OSLO VANSKA TELEVIZIJA
Ljubljana
8.00	Poročila
8.05	Ciciban, dober dan
8.20	Z besedo in siko: Stojan m Liljana
8.30	Modro kot pisano - nanizanka
9.00	Glasbeni magazin: O talentih...
10.05	Zemljepisne posebnosti: Živi za kladi Japonske
11.00	Otrok in promet
11.20	Zgodovina Slovencev v filmskih freskah
12.00	Poročila
16.00	Olimpijske bakle
16,45	Risanka
16.55	Poročila
17.00	Beograd: PJ v košarki:
Crvena zvezda - Cibona
18.25	Panet opic - nadaljevanka
19.20	Cik cak
19.24	TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	TV dnevnik
CANALE 5
10.00	Dan za dnem - TV film
10.20	Aliče - TV film
13.00	II pranzo e servito - nagradno tekmovanje, ki ga vodi Corrado
13.30	Ameriška družina TV nadaljevanka
14.30	Gioventu ribelle - film
16.30	Jenny in Chachi - TV film
17.00	Rekord - športna oddaja
19.00	Jenny in Chachi - TV film
19.30	Dallas - TV nadaljevanka
20.25	Premiatissima - zabavno glasbena oddaja, ki jo vodi Johnny Do-relli, sodelujejo: Gigi Sabani, Amanda Lear, Nadia Cassini in Gigi in Andrea
22.25	Love boat - TV film
23.25	Scandalo al collegio - film, v katerem nastopa B. Grable
RETEOUATTRO
10.30' Come utilizzare la garconniere -film, v katerem nastopata B, Bedford in J. Sommars
13.15	Padroncina Flo novela
14.00	Agua viva novela
14.50	Športna rubrika
15.15	Šport: nogomet
16.30	Športna rubrika
16.45	Šport
17.20	Risanka
17.50	CH1PS - TV film
18.50	Dancin’ days - novela
19.30	Quincy - TV film
20.30	Travolti da un insolito destino nelTazzurro mare d’agosto -film, v katerem nastopata G. Giannini in M. Meialo
22.40	Fascination - vodi Maurizio Costa nzo
IT ALI A 1
10.15	La parola ai giurati - film, v katerem nastopa H. Fonda
12.10	Hoganovi heroji - TV film
12.40	Življenje čarovnice - TV film
13.00	Šport - nogomet
14.45	Febbre d’amore - TV nadaljevanka
16.05	Bim bum bam - otroška serija
17.50	Devlin & Devlin TV rilm
18.50	La donna bionica - TV film
19.45	20.00 Risanka
20.30	Fracchia la belva umana film, v katerem nastopa Paolo Vil-laggio
TELEVIZIJA
13.30	Lepote Italije posebna rubri ka dnevnika 2
14.(X) šola in vzgoja
14.30	Dnevnik 2 - Flash
14.35	«La via Lattea* - film
16.15	Silas - TV film
16.40	Risanka
17.05	11 primo Mickey Rooney - TV film
17.30	Dnevnik 2 - Flash
17.35	Izžrebanje loterije
17.40	Vediamoci sul due
18.30	Dnevnik 2 Šport
18.40	Inšpektor Derrick - TV film
19.45	Dnevnik 2
20.30	«11 diavolo alle quattro» - film
22.30	Dnevnik 2
22.40	II cappello suhe ventitre - za bavno glasbena oddaja
23.30	II brivido delLimprevisto - TV film
23.55	Dnevnik 2
24.00	Šport: boks
Tretji kanal
15.15	Šola in vzgoja
16.15	Quegi animali degli italiani
16.55	«L’amore fugge» - film
18.25	II pollice - napoved programov
19.30	Dnevnik 3
19.35	Vsi na oder
20.15	Napoved programov
20.30	Simfonični koncert
21.45	Dnevnik 3
22.20	Cavajli selvaggi nadaljevanka
19.55	Vreme
19.57 Propagandna oddaja
20.00	Naše 26. srečanje
21.30	Propagandna oddaja
21.35	Zrcalo tedna
21.55	Vročinski val je trajal štiri dni -film
Koper
17.00	TVD novice
17,05	Košarka:
Crvena zvezda - Cibona
18.30	Festival gorskili filmov
19.30	TVD vse danes
19.50	Sobota doma nasveti za vsak žep
20.30	Lucy in njeni - serijski film
21.00	Dokumentarna oddaja
22.00	TVD - nocoj
22.10	Gimnastika: Budimpešta - sve tovno prvenstvo
23.10	Zig Zig - celovečerni film. Igrata Catherine Denevue in Bemar-dette Lafont
22.20	Drive In variete	*
24.00	Alta fedelta - film, v katerem nastopa L. Salce
TELEPADOVA
7.30	Risanka
8.30	Colpita da improvviso benesse-re - film
10.30	Kodeks 3 - TV film
12.00	Agent Pepper - TV film
16.00	Bonanza - TV film
17.00	Monjiro - TV film
18.00	Risanke
19.00	Mangia la foglia
19.30	Glasba in...
20.30	Buttiglione diventa capo del ser vizio segreto - film
23.00	Vse o motorjih
24.00	La mafia lo chiamava il Santo, ma era un castigo di Dio - film TRIVENETA
10.30	Simon Templar - TV film
11.30	Polvere di stelle - TV film
12.40	Cowboy in Africa - TV film
13.30	Risanke
14.00	Vse o motorjih
15.00	II canto del deserto - film
17.00	Dražba
20.00	La baia di Rihter - TV film
TELEFRIULI
11.45	Scrivi la frase... vinci la Opel -igra
12.00	Insieme
12.45	TV dnevnik
13.00	Che combinazione
13.30	Comer - športne vesti
14.15	Šolske vesti
14.30	Udinese - Inter - nogometno srečanje
16.30	Glasbena oddaja
17.15	Risanke
18.00	Zelena dežela
18.55	Funny Face - TV film
19.25	Horoskop
19.30	TV dnevnik
20.00	Obrtništvo
20.30	E' simpatico, ma gli romperei il muso fiJm, v katerem nastopata Y. Montand in R. Schneider
22.15	Longbridge story - TV film
23.15	Scrivi la frase ... vinci la Opel -igra
23.30	Abat - jour
23.35	Riprendiamoci Forte Alamo! -film v katerem nastopa P. Ustinov
RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.40 Pravljica;
8.10	Kulturni dogodki; 8.35 Imena na ših vasi; 8.40 Glasbena matineja; 10.10 Javni koncerti Glasbene matice v Trstu; 11.35	13.00 Opoldanski zbornik:
Beležka «Bom narodu st’zdice, čjer so
Danes ob 18. uri bo v okviru rubrike Portreti naših igralcev nastopil Stane Raztresen, dolgoletni član Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Stane Raztresen slavi letos dve obletnici, visok življenjski jubilej, 70 let in pa 50 let gledališkega delovanja. Z živo besedo prepotuje v oddaji Raztresen svoje dolgoletno ustvarjanje. Njegovo pripovedovanje spremljajo odlomki iz del, ki smo jih v igralčevi interpretaciji spremljali na odru, tako odlomek iz Cankarjevega Hlapca Jerneja, zadnjo pridigo kap.ana Martina Čedermaca ter številnih drugih. Oddajo je realizirala Nataša Sosič Fabjan.
včas’ b’le»; 12.00 Glasnik Kanalske dolino Glasbeni potpuri; 13.20 - Radijsko popoldne: Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček: «Zakajček in Vseved*;
14.30	Naš dobri stari radio; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Portreti naših igralcev: Stane Raztresen.
RADIO OPČINE
Do 15.00 Glasba; 15.00 Glasba po željah (vodi Robi); 18.00 Listajmo po časopisih (vodi Vinko); 20.00 V sodelovanju s športno redakcijo Primorskega dnevnika in sodelavca športne redakcije RTV Ljubljana Vanjo Valič; Športna sobota in ves zamejski šport.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
6.30, 14.(X), 15.00 Poročila; 0.00	4.30
Nočni program; 6.00 Otvoritev glasba za dobro jutro Jutranji koledar;
6.15	Vremenska napoved - Cestne razmere - EP Objave; 6.45 Prometni servis - Napoved radijskih in TV pro gramov; 7.00 Zaključek jutranjega programa; 7.15 Val 202; 13.00 Otvoritev -Kruh in sol Radia Koper Predstavi tev popoldanskega programa, glasba, zanimivosti, reportaže, pogovori; 13.30 Zamejska reportaža - Objave, kinospo-red, EP; 15.25 EP; 15.30 Glasba; 15.45 EP; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 16.55 Pravočasno svetuje zavarovalna skupnost Triglav;
17.00	Primorski dnevnik - Objave; 17.30 Pomembnejši dogodki: festivali, tek movanja...; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(Italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
18.30	Radijski dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 7.00 Horoskop; 9.15 Orkester Casadei; 9.32 Lucianovi dopisniki;
10.35	Vrtiljak; 11.00 Svet mladih; 11.40 Pesem tedna; 12.00 Glasba po željah; 14.32 Siamo tutti nel pallone; 15.45 Glasbeni vvcek end.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,
14.00,	15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 Glasbena matineja; 9.00 Vikend - jutranji variete; 10.15 Black - out; 10.55 Glasba; 11.10 Glasbena srečanja; 11.44 Čudežna svetilka; 12 26 Zgodovinske o-sebnosti: Kleopatra; 13.20 Rock glasba; 14.03 M. Chevalier: Mladenič iz Pariza; 14.35 Master - glasba dan za dnem; 15.03 Mikrofoni in lutke; 16.30 Radijska priredba; 17.30 Autoradio;
18.00	Objektiv Evropa; 18.30 Glasba;
19.15	Športne vesti; 19.30 Radijska priredba; 20.00 Glasbena srečanja - po sebna oddaja; 20.40 Glasbeni premor; 21.03 Večerni variete; 21.30 Radijska kriminalka; 22.00 Nocoj s Furlani.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00,
14.00	Poročila; 6.10 Prometne informacije; 6.20 Rekreacija; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci;
7.00	Druga jutranja kronika; 7.35 Prometne informacije; 7.45 Iz naših sporedov; 8.05 Pionirski tednik; 8.05 Matinejski koncert; 9.45 Pojte z nami!;
10.05	Po republikah in pokrajinah;
10.25	Panorama lahke glasbe; 11.05 Pogovor s poslušalci; 11.35 Srečanja republik in pokrajin; 12.00 Na današnji dan; 12.10 Godala v ritmu; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.00 Danes do 13. - Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba; 13.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 14.05 Glasbena panorama; 15.05 Radio danes, radio jutri; 15.15 Vrtiljak; 15.55 Minute za EP; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Obvestila in zabavna glas-ga; 16.35 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17. -Zunanjepolitični magazin; 18.00 Škatlica z godbo; 18.30 Mladi mladim -Jesenske serenade '83; 18.55 Minute za EP; 19.00 Radijski dnevnik.
ZASEBJVE POSTAJE
Končno ugoden razplet za podgorsko tekstilno tovarno
Finančni ukrep dežele omogoča obnovitev proizvodnje
Kakor je bilo pričakovati, so se včeraj po tednu dni neprekinjenih pogajanj, vendarle na deželni ravni dogovorili za ugoden razplet krize v podgorski tekstilni tovarni. Deželni odbor je, kakor je na tiskovni konferenci včeraj povedal' odbornik Francescutto, v celoti sprejel osnutek dogovora, ki je bil dosežen že pred dnevi in tudi sprejel formalni sklep glede rešitve finančne plati, to je glede vprašanja, ki je predstavljajo glavno oviro in obenem pogoj za postopno obnavljanje proizvodnje in začetek izvajanja načrta Burgi - Mortrasio.
Deželna uprava bo novima podjetnikoma v obliki jamstva takoj dala na razpolago dve milijardi lir, medtem ko bosta sama priložila nadaljnjo poldrugo milijardo. Ta znesek je nujno potreben za sanacijo dolgov, predvsem do zaveda za socialno skrbstvo in za nekatere druge ukrepe, ki naj omogočijo začetek obnavljanja proizvodnje v tovarni, ki se bo odslej imenovala Tex Giulia. Za tako rešitev ni bilo potrebno posebnega zakona, kakor je sicer predvideval prejšnji načrt dežele.
V prvi fazi izvajanja dogovora naj bi dežela v raznih oblikah, predvsem pa za intervencijo finančne družbe Friulia in rotacijskega sklada, zagotovila sedem milijard lir sredstev, medtem ko bo vrednost celotne investicije
v prihodnjih letih znatno višja. Vsekakor bodo finančna sredstva dodeljevali ob upoštevanju dejanskega izvajanja oziroma stopnje izvajanja načrta Burgi Moltrasio, ki naj bi v končni fazi pomenil ohranitev, oziroma pridobitev kakih 230 delovnih mest.
Sicer je to srednjeročni načrt in prav gotovo bomo v prihodnjih mesecih in letih imeli še veliko priložnosti neposredno slediti in poročati o poteku u-resničevanja. Za enkrat je pozitivna ugotovitev, da je bil vendarle dosežen ugoden sporazum, ki postavlja tudi finančno osnovo za začetek dejavnosti v tovarni.
Kdaj se bo proizvodnja obnovila, še ni znano. Na včerajšnji tiskovni konferenci je bilo slišati, da čimprej. Konkretnih terminov pa ne.
Seveda so predstavniki raznih strank, zlasti pa sindikatov — pogajanja so trajala kar teden dni, teden dni so bili na odborništvu za industrijo v Trstu tudi delavci tovarne — še sinoči izrazili zadovoljstvo nad doseženim sporazumom.
Zdaj ga je treba pričeti čimprej u-resničevati, sicer se bomo, tako kakor se je zgodilo že s tistim, ki je bil sklenjen februarja letos, čez nekaj mesecev spet znašli v enakem, ali še hujšem položaju.
Danes odprtje
sejma Ambiente 7
Praznično vzdušje bo danes na razstavišču ob Ločniškem mostu, kjer bodo ob 11. uri slovesno odprli sejem pohištva in opreme Ambiente 7. Sejem bo odprl deželni odbornik za turizem Brancati, v prisotnosti najvidnejših predstavnikov političnega in gospodarskega življenja goriške pokrajine.
Prireditev naj bi letos, taka je bila želja organizatorjev in razstavljal-cev, dobila nekoliko drugačen pomen, pridobila na specializaciji in kvaliteti. Prvi koraki k temu cilju so bili že doseženi s pritegnitvijo lepega števila tukajšnjih, domačih raz-stavljalcev, s poostreno selekcijo glede razstavljalcev samih, novost pa predstavlja sejem starinskega pohištva, ki bo letos prvič in sicer 5. in 6. novembra.
V prihodnjih dneh, sejem se bo namreč zaključil v nedeljo 6. novembra, se bo na razstavišču ob Ločniškem mostu zvrstilo še nekaj vzporednih prireditev. Posebej velja opozoriti na strokovni simpozij o vlogi zasebnikov in javnih ustanov pri obnavljanju starih mestnih jeder.
Prireditve
V organizaciji KD «A. Rizzattin in
goriške občine bo danes v avditoriju «L. Fogar» v Gorici študijsko zborovanje na temo Mladi in delo. Pričetek ob 9.:«).
Komemorativne slovesnosti
Bliža se Dan mrtvih, dan ki ga bomo namenili obisku pokopališča v doma čem kraju, ko bomo s cvetjem in prižigom svečke skušali oživiti duhovno vez z najdražjimi, prijatelji in znanci. Bliža se dan, ko nas spomin bolj kakor kdaj prej poveže s tistimi, ki mogoče niso naši sorodniki, a je njihova žrtev vsem nam skupna in dragocena. S spoštovanjem in hvaležnostjo sc bomo spomnili padlih borcev, talcev, v taboriščih umrlih. Spominske slovesnosti s polaganjem vencev bodo v prihodnjih dneh malodane v vsakem našem kraju, na pokopališčih, pred partizanskimi spomeniki in drugimi o-beležji v spomin in opomin trpljenja in vere v svobodo. Vence in cvetje bodo polagali predstavniki jug. konzulata, občinskih uprav, naših ustanov in organizacij. Ponekod bodo komemoracije združene s petjem in recita cijami.
Regata
AVTOMOBIL S SAMIMI POZITIVNIMI ODGOVORI
1300, 1500, 1600 in Diesel 43UOE7
AGUZZONI s.p.a.
Korzo Italia 169 - GORICA
Drevi koncert Camerata Slovenka
Pričenja se koncertna sezona v pri redbi Glasbene matice in v sodelova nju z Zvezo slovenskih kulturnih društev in Zvezo slovenske katoliške pro svete, med katero se bo zvrstilo 6 koncertov. Prvi bo na sporedu že drevi, ob 20.30 v Kulturnem domu, kjer bodo nastopili instrumentalni solisti skupine Camerata Slovenica. Gre za odlično skupino glasbenih poustvarjal cev, ki je že sinoči nastopila v tržaškem Kulturnem domu. Skupino sestavljajo Primož Novšak. Monika Ska lar, Milan Kosi, Aci Bertoncelj in Ciril Škerjanec.
pri blagajni Kulturnega doma pred pričetkom koncerta.
Zaužila je strup za podgane
Za usoden korak se je v četrtek zvečer odločila najbrž v trenutku duševne zmedenosti 63-letna Nerina Stua iz Krmina, Ul. Milano 10. Menda je ženska, ki so jo našli mrtvo v stanovanju, zaužila strup za padga-
Na sporedu so dela Brahmsa in Dvoraka. Vstopnice so na razpolago
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU San Nicolo', Ul. 1. maj 94, tel. 73328.
Družba SIP na sejmu «AMBIENTE 7»
Gorica - 29. oktober/6. november
edinstvena priložnost
v razstavnem prostoru - prihranek za vse telefonske naročnike, ki bodo podpisali pogodbo za sledeče naprave:
FAC-SIMILE
2 meseca brezplačno v najem
TELEPRINT
DALJINSKO UPRAVLJANJE
AVTOMATSKI TELEFONSKI ODZIVNIKI
AVTOMATSKI IZBIRALNIKI TELEFONSKIH ŠTEVILK
oproščeni prispevka za naprave
Societa Italianaper rEsercizio Telefonico p. a.
v ponedeljek, 31. t.m., istočasno predstavniki konzulata.	a
V sovodenjski občini se bo uPr^je
in društva ter organizacije pol-n ^
spominu padlih v torek: ob 9.30 Peči, ob 9.45 v Gabrjah, ob 10-1®.. Vrhu, ob 11. uri v Sovodnjah. verjanu bo slovesnost ob 11. o11 trgu pred cerkvijo.	u
Delegacija TO SKGZ bo P°Iagg3o vence v torek, 1. novembra: ob ■, v Zdravščinah, ob 9.30 v Gonarsu. 10.30 v Štandrežu, v domu A. Bu
la, ob 11.30 na glavnem pok^jj.
šču. Spominu padlih partizanskin cev se bodo poklonili tudi člani r sameznih sekcij VZPI - ANPL ^ ožjem goriškem območju bo polag8 s vencev že v ponedeljek, istočasn^
predstavniki konzulata, razen v r gori, kjer bo v torek ob 11.
sebna slovesnost, v drugih pa skupaj z društvi in upravam1-
Predstavniki jug. generalnega konzulata bodo spomin padlih partizanskih borcev na Goriškem počastili že v ponedeljek, 31. t.m. Spored slovesnosti je naslednji: ob 10. uri v Gorici (pokopališče), ob 10.30 Podgora, 10.45 Pevma, 11.00 Števerjan, 11.20 Koprivno, 11.40 Štandrež, 11.55 Sovodnje, 12.10 Peč, 12 25 Gabrje, 12.40 Vrh, 13.00 Dol. Palkišče, 13.15 Poljane; 13.35 Do berdob, 14.00 Jami je. V torek, 1. novembra, bodo slovesnosti v Gonarsu, ob 9.30, v Ronkah 11.45 in Tržiču, 12.15. Spominu padlih borcev in žrtev se bodo polkonile tudi občinske uprave. V Doberdobu bo polaganje vencev
Do konca meseca
rok za štipendije
oK
Goriška pokrajinska uprava u j. šča, da 31. t.m., poteče rok za P (e. ložitev prošenj za sodelovanje Y. nkoIu čaju za podelitev štipendij dda
kmetijskih tehničnih zavodov. , j5 Razpisane so sledeče štipendije^.
štipendij v višini 400.000 lir za-m ke, ki obiskujejo kmetijski te^L^.
zavod «Paolino di Aquielia» v šču, 6 štipendij, vsaka po 4(K).00^^
za dijake, ki obiskujejo kmetijske 0 nične zavode ali tečaje za strok . j izpopolnjevanje izven goriške P° jine, 2 štipendiji po 200.000 lir za^je jake, ki obiskujejo poklicne za j kmetijske smeri.	,.,m, j i
:
Za štipendijo lahko zaprosijo ki imajo vsaj dve leti stalno	1
območju pokrajine, ki izpolni ^	(
jo zgoraj navedene pogoje	1
iskovanja šolskih zavodov in k* jj- c koristili štipendij drugih jar nov ali bili deležni drugačnih P0', in-
teresenti obrnejo na urad za ru pokrajini.
meji.
Goriški planinci na televiziji
Goriški planinci - člani <r ti
Kino
Gorica
VERDI 18.00—22.00 «Porky’s»\ ^ VITTORIA 17.30-22.00	p8"
girl's». Prepovedan mlada11 18. letom.
CORSO 17.30-22.00 «Sing Sing»'
rti v* v*
Frslc	biu»'„
PRINCIPE 18.00-22.00 «Tuono EXCELSIOR 18.00-22.00 dance».
iNova Gorica in 9 o6 SOČA 18.00-22.00 «Ta Amerik8^ 22.00 «Ta Amerika 3. d®1*' kino.	.:
SVOBODA Ni	predstave.	T.£,1jjadsK
DESKLE 19.30 «Spartak». *ta zgodovinski spektakel.
DEŽURNA	LEKARNA	V	V1
Bassi Rita, Ul. don Bosco 32515.
POGREBI
Ob 8. uri Vincenzo Alfien splošne bolnišnice na glavno Ujvr®' lišče; 9.30 Marija Hoban P°T v in £ iz bolnišnice San Giusto v cer.ja J... pokopališče v Podgoro; Va CA, gel vd. Klavčič iz bolnišnic® v W sto v cerkev in na pokopih* ^ V^,
(V
goro; 12.30 Štefanija Šuligoj J ce^fe: mar iz bolnišnice San Giusto
sv. Ivana in na glavno P’ .rpe0 13.30 Alda Corregiali vd. Gradiškute v cerkev in na ^ šče v Podgoro.
Za podrobnejša pojasnila na^^stv8 1
vi 4 t1
• Pokrajinski odbor je na P^^en 1 po odobritvi programskega	s
ta razpravljal o gospodarski PjLjjji matiki in s tem v zvezi sprejel ^ dokument, v katerem se obvezuj c sprejem in nadaljevanje u'<reE?nCan d merjenih v spremembo načrta T1 ^ ž tieri glede ladjedelništva in z8 Air ^
zen nastop pri osrednji vladi z v šego ukrepov za oživitev gospod®* $ ^ in drugih dejavnosti na podrocj
SPD - rekreacija, bodo drevi	^
pili na ljubljanski televiziji. JU nf 8 ji Srečanja. V kviz oddaji bou \i ^
/1 oucvanja. v ivviz uuuuj*	» n
stopili skupaj z ekipo Sl°va	^
Ljubljane. Poleg 4-članske	^
imen ne bi navajali, saj J1'1	p
prepoznali na zaslonu, bo v L pf' o tudi večja skupina navijače1-’	(j
jateljev. V Ljubljano se bod^jjj# s’
ljali danes z	avtobusom, p.	ši
je ob 17. uri v Rožni dolin'j) f Ne pozabite	torej, drevi,	^
uri, naravnati	televizijske SP	v
nike.
primorski dnevnik — 29. oktobra 1983
| | stran f)
Izšla slovenska izdaja «Zgodovine marksizma P. Vranickega
dni ' °kuviru škofjeloških Ziherlovih trt„LJ<-' ,la prvega dne, to je v če tj.. ’ ^0. oktobra v Šknfii T^ki tudi
okviru škofjeloških Ziherlovih \oda prvega dne, to je v če tisč"’ oktobra v Škofji Loki tudi vja konferenca ob izidu slo-oiemK Ka Prev'oda obsežnega in po-ma» n^ga dela «Zgodovine marksiz-Vra„V,treh knjigah avtorja Predraga
tor °j , ence se je udeleži] tudi av van^a’ znani hrvaški in jugoslo ki :Kl Marksist Predrag Vranicki, daljši uvodni besedi povedal Oasbou zanimivega in novega o imei a.U’ delu in težavah, ki jih je
ga ji" 1 Plsanju svojega pomembne-iharkoi °bseznega dela «Zgodovina Vsej ,,zma>>' ki predstavlja doslej v Prvo (Ve^°vn> literaturi edino in tudi Tak Vrstno del°-
1	,°J na začetku je avtor pouda-
ril,
social n-’egovo delo ni zgodovina arnnai,1113 ali delavskega gibanja, marksizma kot teorije. In ker
gre, po njegovem, za splošno zgodovino marksistične misli in teorije, je v svojem delu prikazal samo tiste temeljne probleme in tiste mi sleče, ki so s svojim teoretskim delom v kakršnikoli obliki imeli mednarodni vpliv.
Ko je Vraniciki prvič izdal 1961. leta svojo «Zgodovino marksizma*, je. le ta izšla v eni knjigi. Deset let kasneje je avtor pripravil drugo izdajo svojega dela, ki pa se je v marsičem razlikovala od prve izdaje. Predvsem se je povečal obseg dela, iz ene knjige so nastale kar tri. O razširitvi dela je Vranicki povedal, da vzrok za temeljito predelavo prve izdaje ni tičal samo v dejstvu, da je minilo od prve izdaje deset let, obdobje, ki je bilo zelo burno v razvoju sodobnega sveta in socializma ter plodno za marksizem kot teorijo. Predvsem je bilo treba namreč u
Novost na knjižni polici
ga finska:
Leta
S ^sternakom
leta [n-i^Hldovič Pasternak je dobil turo ° Nobelovo nagrado za literati ijrji. Pomembne prispevke v sodob-Pripo ‘ m Pa področju velikih ruskih (*cimev nih tradicij. Znano je kakšen Usteh le .lmel° to pri sovjetskih ob-°dpoveH »■ '0 se ie Pasternak moral Pisrnom u naSradi, kako je šele s s° izennr ru‘^ovu dosegel, da ga ni-Pmrl.K,"fil' tn kako je dve leti nato ^rrialr«Vsem tem pišejo kronisti Pa-^ernak VCga zivlj°nja. Kako je Pa-tisti fa„Sarn s svojo družico doživljal ki je l. , Pa nam piše Olga Ivinska, 'et , Pesnikova prijateljica deset slavo 3 z ni™ in delila uspehe, 5ama rv tff?KanjanJe' sa-i je bila tudi Ivinska ‘^ pregnana v Sibirijo. Olga ca, pr Je. bila sama urednica, pesni-delavka pa l<a 'n tesna literarna so: ljubila Jasternaka, v katerega se je k°t	dekle, spoznala pa z njim
vojni, p rat)na vdova neposredno po Pisala kn‘‘ asternakovi smrti je narastem ,•llgo o svojih spominih na s°deloVan-a' kni'So o njuni ljubezni, rah v mJU,' Pa kodi knjigo o razme-astvariai°s v katerih je živel in Vaga, §i VeJ'ki pesnik, avtor Dr. Živega n m ^Potice, pesmi Evangeli.i-Ve*'kih s*.	. Pesmi Hamlet in drugih
«Sternali arit°v. zaradi katerih je Panamo JK> Pravici dobil najvišje lija tudi ’;lznanje, čeprav je bilo sicer -ligo ^ ? Političnimi momenti, jtidi v ,ge Ivinske smo zdaj dobili č/aigher.r^čii'- V prevodu Olge-n 1adinsk-, Pieg?.rc i° je izdala založba 'StPemKn. knjiga in z njo opravila
razmer okoli Pasternaka in v zvezi z njim. Toda iz te knjige bodo spoznali marsikaj. Na eni strani bodo spoznali veličino pesnika in pisatelja, ki je srečno ušel stalinskim čistkam, na drugi strani pa bodo poleg pesnikove podobe spoznali razmere na kulturni fronti.
Ob tem se bo mogoče spominjati vseh zablod in stranpotov uradne sovjetske kulturne in literarne politike, preganjanj, izobčanj, kaznovanj, pa spet velikih priznanj, ki so jih bili v Sovjetski zvezi vendarle deležni umetniki.	Sl. Ru.
skladiti nekatere probleme in stališča s spremembami v avtorjevih lastnih pojmovanjih, dodati pa je m,oral še nekatere osebnosti, ki jih ni obdelal v prvi izdaji. Največje spre membe pa je delo doživelo, če od štejemo nova poglavja iz najnovejše zgodovine, v svojem prvem delu o Marxu in Engelsu. Poleg tega je pisec vnesel popolnoma nova poglavja o Staudingerju, Pannekoeku, Stern-bergu, Stučku, Pušukanisu, Vargi in Preobraženskem, pa poglavja o marksizmu na Poljskem, o marksizmu na Češkoslovaškem, v Zahodni Nemčiji (razen dela o E. Blochu), Italiji, Angliji in Ameriki.
«Želim poudariti,* je dejal ob kon cu tiskovne konference Predrag Vranicki, «da je druga verzija, ki je izšla nespremenjena v tretji izdaji, v četrti pa sem jo samo nekoliko dopolnil in aktualiziral, ki se končuje z letom 1968, tudi veliko bolj zaokrožena kot prva verzija. Leto 1968 je, kot kaže, v marsičem, prelom no. Starejša generacija najvidnejših marksističnih teoretikov je doživela svoj zaton, mladi pa se šele pojavljajo. Moja Zgodovina marksizma je še naprej edina komponenta zgodovina te revolucionarne misli v svetu. Upam, da bo moja najnovejša, četrta izdaja tega dela, ki je doslej izšlo tudi v nemškem, italijanskem in drugih prevodih, prispevala k nadaljnji pomembni in odločilni zgodovinski debati o marksizmu in socializmu, zlasti pa sem vesel sloven skega prevoda svojega dela, ki ga je izdala tako okusno in lepo založba Mladinska knjiga iz Ljubljane,* je zaključil svoja izvajanja na tiskovni konferenci v Škofji Loki Predrag Vranicki.	D. Ž.
■			%
V?	
DOBAVA IN GRADNJA KERAMIČNIH PECI KAMINI «EDILKAMIN» KERAMIČNE PLOŠČICE OPREMA ZA KOPALNICE
EDILMA
TRST - Ul. deirUva 2 Tel. 411309
Razstava Ul. Boveto 33 (Barkovljc)
P. Sv°jem *-dejanj°- 01ga Ivinska piše «iju	jen ju, piše o svojem živ-
ljem li,,kiU s Pasternakom, piše o SU ia v?r,.Wpncm življenjskem mvari rph v hiku, piše pa tudi o razmeji faznm ,sk' literaturi in strahot-. bfečtu l;,1?-1 v s°vjetski družbi. Polano . J®’ ki bodo prebirali to iz i^jki zv^'VO kni*g<)’ razmer v Sodite Zl !n sovjetski književnosti Poznajo. Tudi ne poznajo
it. Pertot
Široka
izbira
ODEJ
POSTELJNIH PREGRINJAL
ZAVES
KRETONOV
NAMIZNIH PRTOV
TRST - Ul. Ginnastica 22 - Tel. 795-998
TVOJ DOM □ Oprema
polaganje in popravila parketa Ekskluzivni zastopnik SYNTEKO (lak za parket) v Trstu
Ul. S. Zenone 6 — Tel. 750-895
pam železnina
|Y|	STROJI _ TEHNIČNI ARTIKLI
za industrijo, kmetijstvo in za dom
oTRST (Induilrljtka cena)
DO M JO, 112 - Tal 12*171
Že 60 let zanesljivo mesto orientalskih preprog
TACCARI
ORIENTALSKE PREPROGE
Ul. Giustiniano 6 (Foro Ulpiano) TRST
stenske tapete mocjuettes - linoleiim okvirji - barve karnise
G. Matejcic	iii umetniške slike
VAŠA IZBIRA - NAŠA STROKOVNOST
Ulica Giarizzole 10 - TRST - Telefon (040) 824414
COLOR
GRAZIA
KDOR Sl RAD SAM POMAGA, dobi pri ■■■
Ut Neg no trst K_i
Ulica della Guardia 18
PANELKE, FURNIRJE, RAZNOVRSTNE LETVE, IVERICE,
SMREKOVE DESKE
Režemo materiale v vseh merah
Naročila in dostave od 15.00 do 18.00
rUt1° Križman	7.
Amerika. Amerika
5>n18-60 “■
bi na ozemlju današnjih ZDA ži-
300 tisoč Indijancev. V primerjavi s pred-e- ’•
.j
*et ri^°ko^i' ki so označevali «civilizacijo» prvih 300
?6v- P, do
- • ‘*uiu uuiiifcLUiliuv [JI l [Ji vili [juacgtu
je število iz leta 1860 le tretjina prebival-
UO	uzjuaut;vciii	viiiz-eiL/iju” [ji vm ovjw
^?0riiirit lss^siPPija> niso dokumentirani, «vojne» in
"hriitn . usoc tnaijancev. v primerjavi s prea-d‘Zacije s.^evilom domačinov pri prvih posegih kolo-
nok(
> fv
nkro,ba 5“. ^fzpred 100 in nekaj več let pa so raz-j stajaj a°‘:)ro registrirane na uradnih dokumentih, ^kib ° tudi fotografije skoraj vseh glavnih indi-
T Poglavarjev.
li° ehaj{ti1<a^0<d^ernania zemlje Indijancem je bila ved-J6tlje. a ’ D°mačini so živeli mirno in idilično živ-sn ^ivela	)e ^ii3- malo obljudena in plemena
sr"ejeti Prbrez globljih stikov. Tujci so bili vedno red a kril,aZn°' pa so nastale pnve krivice, je r®dho v . ' na katero so belci vedno odgovorili z lhn° Doo- Sl P°k°b. požiganjem in nazadnje z mi-r,.e.v v ^°obo, ki je za Indijance pomenila odse-Um6' Zervat> ki je bil le koncentracijsko tabo-?.iv,i,'a'b. yS° Ir*dijanci stradali, pozimi zmrzovali in sWa'fi za 59!”16110 za rezervat so se oblasti obve-hL^a v Q°oavo hrane, sredstva pa so se redno ^ slaba j^Po^tene žepe, hrana pa je bila večino n celo pokvarjena. Begi iz taborišč so po-
menili lov na Indijanca in nov mir je bil sklenjen, ko se je prejšnje število plemenskih pripadnikov zmanjšalo do meje iztrebljenja.
V mnogih državah so uradno nagrajevali vsakogar, ki je prinesel skalp ubitega Indijanca, prebivalci pa so večkrat prirejali prave morilske pohode nad miroljubne vasi. Muzej v VVoolarocu seveda ne prinaša takih dokazov, velika slika pa prikazuje Indijance, ki se borijo med seboj s pripombo, da so se Indijanci med seboj borili iz gole ljubezni do borbe.
Pomanjkanje vsake državne organizacije, zaostalost ter redka naseljenost so bili glavni vzroki indijanskega propadanja. Ko so bolj prosvetljeni poglavarji uspeli organizirati več vasi v strnjeno gibanje, so tudi Indijanci dosegali zmage, tako politične kot vojaške. Junak tolikih filmov Rdeči oblak (Mahpiua Luta) je na primer združil okoli sebe večino Oglal in prikazal tako vojaško moč, da si vladni vojaki niso upali na indijansko ozemlje. Dosegel je celo, da je vlada opustila gradnjo novih cest in da so vojaki zapustili tabore. Poglavar Šejenov Waqui (Rim ljanski nos) je z moderno strategijo več let izigraval vojsko. Velika stratega sta bila tudi Tatanka Yo-tanka in Tosunka VVitko (Prismojeni konj) oba iz plemena Siouxov, ki so bili najbolj razvito pleme severnih srednjih držav. Na jugozahodu je dolgo vrsto let vladnim vojakom nagajala gverila Apačev, ki so imeli v slovitem Kočisu svojega najuglednejšega poglavarja.
Vendar so bile vse indijanske zmage kratkotrajne in brez politične vrednosti, kljub temu da so mirovne pogodbe večkrat podpisovali v VVashing-tonu skupno z Velikim belim očetom (predsednikom ZDA). Umor Tatanke Yotanke je leta 1890 sprožil med Siouxi velik upor, ki ga je vojska zatrla z velikim pokolom v kraju VVounded Knee. To je tudi pomenilo konec indijanskega odporništva.
V.
Najino bivanje v Kansasu se bliža kraju. V treh dneh sva spoznala precej Američanov in videla nekaj res zanimivih stvari. Pridobila sva si tudi nekaj vvesternskih izkušenj. Duško je dve noči prespal na prostem pod toplim kansaškim nebom. S skrito željo, da bi slišal lajanje kojota sem se prvi dan spravil v spalno vrečo tudi jaz, a so me kmalu pregnali nadležni komarji iz bližnje mlake. Najini gostitelji so imeli tudi konja. Že ob prihodu sva omenila možnost jahanja, pa za najino željo ni bilo dosti posluha. Nazadnje se je le našlo sedlo, hi pa bilo dovolj pasov in jermenov ker «... gotovo že tri leta nihče ni bil na konju...« Ni ostalo drugega kot jahanje brez sedla. Prvič je šlo brez težav, čeprav se je Imbra — tako je bilo kobili ime — raje pasla. Pri drugi «vožnji» sem s preveliko vnemo skočil Imbri na hrbet in jo pri tem s kolenom sunil v rebra. Konj je stekel, ko še nisem imel ravnotežja. Močan udarec v desno koleno je zaključil moj rodeo. Ostale domače živali, ki so prišle občudovat moje izvajanje, so se škodoželjno režale.
Drevi ob 20.30 v tržaški športni palači
Jadran v popolni postavi proti Stelanelu iz Tre viša
Jadranovci bodo skušali ojvojiti prvo domačo zmago
Dve zmagi v gosteh, dva poraza na domačem igrišču: to je dosedanji obračun letošnjega dokaj nenavadne ga starta Jadrana v tretjeligaškem prvenstvu.
Drevi bodo v Trst pripotovali košarkarji moštva Stefanel iz Trevisa, «stari znanci* jadranoveev, ki so letos deloma spremenili svojo postavo. Za Treviso nastopa Luciano Metlica, tržaški košarkar, ki je po odhodu iz Trsta (Inter 1904, Don Bosco), igral za mnoge klube v drugi in tretji italijanski ligi. V lanskem prvenstvu je Metlica igral za pordenonski CIS. Pri Stefanelu so vnesli v moštvo tudi nekaj mladih talentov, glavni adut pa bo še vedno «stari» Giorgio Giomo, ki je bil celo italijanski prvak v vrstah milanskega Simmenthala.
Žagarjevi varovanci bodo drevi sku-
šali izbojevati letošnjo prvo zmago na domačem terenu. Najmlajši igralec Jadrana Štefan Gulič nam je v telefonskem pogovoru povedal naslednje: «Danes bomo verjetno vsi na igrišču, saj so vojaške oblasti iz dale dovoljenje tudi Robertu Dane-vu, za katerega je bil nastop v dvomu. «Cita» očitno ni še povsem nared z nogo. Verjetno bo treba še malo počakati do popolnega okrevanja, vsekakor je že samo njegova prisotnost pod košema pozitivna za moštvo. Košarkarji iz Trevisa so nedvomno za vsakogar trd oreh in ne bodo i-grali vdano. Z naše strani smo se skrbno pripravili. V četrtek smo odigrali prijateljsko srečanje z ljubljansko Ježico, na katerem smo preverili nekatere nove kombinacije v o-brambi ter nekaj novih rešitev za
odpiranje protinapada. Upam, da bomo drevi le osvojili prvo zmago na lastnem igrišču.*
Srečanje med Jadranom in moštvom Stefanel Treviso 'oo drevi v tržaški športni palači š pričetkom ob 20.30.
(Cancia)
• V ČETRTFINALU TENIŠKEGA
turnirja v Tokiu so dosegli naslednja izida: Lendl (ČSSR) - Teltscher (ZDA) 6:2, 6:4; Davis (ZDA) - Gomez (Ekv.) 6:4, 4:6, 6:2.
• AMERIŠKI BOKSAR AARON PRYOR, svetovni prvak v superlah-ki kategoriji (WBA) se je odločil, da se umakne. K temu naj bi ga pripeljalo nasprotovanje do WBA, češ da mu vsiljuje nekatere nasprotnike. Pryor je nepremagan že 34 dvobojev.
Po ugotovitvah na četrtkovem srečanju
Velik napredek odbojke v F-JK
V	četrtek je bilo že vsakoletno srečanje med novinarji in pokrajinsko ter deželno odbojkarsko zvezo, kateri sta zastopala predsednik prof. Silvano Pipan in dr. Domenico Jaco-lino. Na srečanju so ugotovili, da ■smo z delom in razvojem odbojke v naši deželi lahko več kot zadovoljni, predvsem glede števila društev, katerih je sedaj skoraj 120, registriranih odbojkarjev in odbojkaric pa je v Furlaniji Julijski krajini več kot 6000. V primerjavi z drugimi deželami pri nas prevladujejo ženske, katerih je 3500. V lanskem prvenstvu je stopilo na igrišča nič manj kot 351 šesterk, 146 moških in 205 ženskih. Med temi jih je bilo pri mlajših kategorijah 158.
V	deželi stalno narašča tako število osnovnih organizacij kot tudi novih članov in še več članic. Žal pa te številke ne peljejo do piramidalnega zaključka — to je napredovanja v višje lige, saj je samo Volley Bali iz Vidma letos kot novinec v moški A-2. Dve šesterki sta v ženski B ligi ter 18 zastopnikov v C 1 ligi, od teh 7 v moški in 11 v ženski konkurenci.
V bodoče pa
je pričakovati ^
kakovostno rast odbojke, saj F tos prišlo do nekaterih pobud^^a
združevanja moči, ker so posam® {( društva le uvidela, da naskakova ^	^
na višje lige brez združevanj3 več možno.
V sproščenem razgovoru je bil 0
čet tudi hud problem v zvezi s
lovadnicami, kj v največ ji meri Pr6
prečuje še večji razmah te panog® naši deželi. Obenem pa je bilo tovijeno, da pri sredstvih jaVn -
obveščanja tej športni panogi n'*a posvetili tiste pažnje, ki ji gl®"6
članstvo pritiče. (G.F.)
• V DRUGI ETAPI AVTOMOB1^ SKEGA RALLYJA po Slonokoščeni bali je vodstvo prevzela švedska jica Waldegaard Thorszelius v L ta) pred finsko - nemško dvojico kola - Hertz (audi quattro).
AVTOMOBILSKI RALLY Kra?
• AVIUMUOILSM K/U/U1 - J| in vzhodnih Brd, ki je veljaven 33 ^ nalni del italijanskega prvenstva.
5. in 6. novembra.
Sovjetu Bilozerčevu svetovni naslov
BUDIMPEŠTA — Mladi Sovjet Dimitri Bilozerčev (dopolnil ni niti 17 let), je osvojil prvo mesto med posamezniki na svetovnem gimnastičnem prvenstvu v Budimpešti. Na drugo mesto se je uvrstil Japonec Gusodken, tretja pa sta bila Sovjet Akopian in Kitajec Jun Lou. S to zmago se je Sovjetska zveza nekoliko oddahnila po nepričakovanem porazu v moški ekipni konkurenci. Poleg tega so Sovjeti z:	gali tudi v ženski konkurenci
z Natalijo Jurčenko, ki je zasedla prvo mesto pred Romunko Agachejevo in rojakinjo Mostepanovo. Sovjetska zveza je v ženski vrsti zmagala tudi ekipno pred Romunijo in NDR.
Tudi brazilski nogomet v težavah
MONTEVIDEO -— Zgleda, da tudi taka država, kot je Brazilija, ne more kar tako preboleti odhoda v tujino nekaterih najprestižnejših nogometašev. Potem ko se je z veliko! težavo in dobršno mero sreče (nekateri zlobno pripominjajo, da ima ta sreča ime in _ priimek) uvrstila v finalni del ameriškega nogometnega pokala, je v prvi finalni tekmi gladko z 2:0 zgubila proti Urugvaju.
Santal nepričakovano klonil Bradescu
BUENOS AIRES — V drugem srečanju finalnega dela medcelinskega ddbojkarskega pokala je Santal iz Parme nepričakovano zgubil proti brazilski ekipi Bradesco Boa Vista v petih setih z izidom 3:2 (15:5, 8:15, 15:3, 9:15, 15:10).
Italijanov tokrat ni bilo prepoznati, saj so bili le senca ekipe, ki je dan prej odpravila argentinsko šesterko Obras. Brazilci so od vsega za četka {»kazali večjo agresivnost, voljo do zmage, bili so boljši ob mreži in v napadu. Santalu nikakor ni šlo od rok in tako je le z veliko težavo strgal dva seta. Vsekakor $ tem porazom ni še vse izgubljeno in ima še vedno možnost, da se prebije v finale. Pri tem pride v poštev razlika setih: Italijanom v zadnjem srečanju zadostuje, da s 3:1 premagajo
drugo brazilsko ekipo, ki nastopa na tem turnirju, Pirelli.
Kljub nepričakovani odsotnosti zagrebških telovadk
«
Kakovost tekmovanja v športni ritmični
gimnastiki na «1. maju» ne bo prizadeta
Danes ob 16. uri bo v športnem centru na stadionu «1. maj* v Trstu napovedani gimnastični turnir za «Modri kij*, ki ga prireja gimnastični odsek ŠZ Bor. Žal, so organiza torji v zadnjem trenutku prejeli od poved zagrebške ekipe, v kateri so nepričakovano. zbolele nekatere ključne tekmovalke in tako vrsta ne more na pot.
Kljub temu pa kakovost tekmovanja ne bo bistveno prizadeta, saj bodo nastopile vse ostale prijavljene tekmovalke, tako iz Ljubljane, kot iz Trsta, med njimi pa je vrsta res odličnih posameznic, med katerimi so nekatere dosegle tudi pomembne mednarodne uspehe.
Posebno zanimanje vlada med ljubitelji našega športa tudi za nastop naših deklet. Ta, seveda, ne bodo mogla posegati po najvišjih mestih, kljub temu pa bo zanje to izredno dragocena tekmovalna izkušnja, ki
bo pokazala trenutno stopnjo njihovega znanja in napredka, ki so ga dosegla v letu dni, odkar so začela vadbo z žogami, kiji, trakovi, obroči in kolebnicami.
Tudi Ginnastica Triestina je prijavila svoje trenutno najboljše telovadke, med katerimi bo veljalo nameniti pozornost zlasti Bernardovi, ki je letos četrta najboljša telovadka v Italiji.
Organizatorji so si zagotovili tudi izredno kvalificirano sodniško zasedbo, saj bodo ocenjevale tudi nekatere mednarodne sodnice.
Podani so torej vsi pogoji za res dober uspeh te prireditve.
Dvoboj je za oba boksarja izredno^, memben na njuni poti proti sv® ^ nemu naslovu. Volbrecht je že t ,0 ta-------------- " *
nepremagan (zadnji poraz J® s živel proti Mehikancu Pepinu Lu ^
su
za
•1 proti Mehikancu Pepinu ^ ^i leta 1980 v srečanju, vel.ja(,0riJt svetovni naslov velter kateg jjo WBA) in trdno računa, da M jf znebil tudi La Rocce. V uspeh P" ^ trdno prepričan tudi La ^occa’ rotn* celo povedal, da bo svojega nasp1 ka spravil na tla v 6. krogu.
Vi SVOJ
• TUDI BOKSARJI zahtevaj« j sindikat, zato bodo 12. novem meli v Milanu ustanovni .«b6„ajjjai' na katerem bodo ustanovili «1 j?
Pish’%11
• DANAŠNJE BOKSARSKO srečanje med Ninom La Rocco in Južnoafričanom Haroldom Va brechtom bo neposredno prenašala tudi italijanska televizija, in sicer z začetkom ob 3.05.
ski sindikat boksarjev*. *~vi0jsi“’ sklicanje občnega zbora so
nnlrninm moni Knl/ coril t/lko JlW'
nekateri znani boksarji, tako
»-»ii (T	linf tildi lZ ./IfC
(Loris Stecca) kot tudi iz ne preteklosti (Duilio Loi, Lopopolo).
KVALIFIKACIJE ZA EP
Portugalska bliže uvrstitvi
WRCCLAW — V včerajšnjem kvalifikacijskem srečanju za nastop na finalnem delu evropskega nogometnega prvenstva 2. skupine, je Portugalska z zadetkom Gomeza z 1:0 premagala Poljsko in se tako približala vodeči Sovjetski zvezi. Vse je sedaj odvisno od izida srečanja med Portugalsko in Sovjetsko zvezo, ki bo 13. novembra v Lizboni.
LESTVICA 2. SKUPINE
Portugalska	5	4	0	1	10: 6	8
Poljska	6	1	2	3	6: 9	4
Finska	6	0	1	5	3:14	1
Vabilo mladim «sodnikom»
Odbor košarkarskih sodnikov «Gior-dano Andri* vabi vsa košarkarska društva na Tržaškem, da javijo imena dečkov in deklic (rojeni v letih 1969/70/71), ki so zainteresirani za sojenje na deželno košarkarsko zvezo ob ponedeljkih, sredah in petkih od 18. do 20. ure na tel. štev. 775775.
v
Novi odbor 8D Breg na delu
Novoizvoljeni odbor ŠD Breg se je sicer že sestal na svoji prvi seji, vendar so zaradi upravičene odsotnosti nekaterih kandidatov izvolitev predsednika, tajnika, blagajnika in referentov odložili na sredo, 20. novembra, ob 20.30
V odbojkarskem prvenstvu dečkov
Bor boljši od Rozzol#
jč,
0:3
Rozzol — Bor (14:16, 4:15, 15:17)
BOR: Starc, Metan, Jablanšček, I-taliano, Sedmak, Košuta, D. Gombač.
Kljub poprečni igri si je Bor v 2. kolu prvenstva dečkov priboril prvo prvenstveno zmago. Vsekakor so bili borovci tehnično le boljši od nasprotnika, kar je prišlo zlasti do izraza v drugem setu, ko so bili stalno v vodstvu. V prvem nizu pa Bor ni pričel najbolje, saj je zgubljal kar s 13:4, vendar je ves zaostanek le nadoknadil. V tretjem setu je bilo prav obratno: borovci so si nabrali kar enajst točk prednosti (13:2), vendar so dopustili, da so jih nasprotniki dohiteli (13:13), nakar so se le {»trudili in osvojili set ter tekmo.
(Starc)
ravec, Križmančič, Malalan. Morpurgo, Peršič, Purič. ^ V nadaljevanju mladinskega . g# stva je Sloga v četrtek tesn° -ja V la z ekipo OMA. Tekma_ J® nrjkt>^
pa, saj so igralke obeh ekip P gjedf le igro, kakršne nismo vaje«1 prič1’
ti na smo
mladinskih prvenstvih-
a llliauitibMii £ju
bili celi vrsti lepih akcij >
binacij. Sloga, ki je nastopjj®‘ b p® koliko okrnjeno postavo, je J” s0 h1 razu zadovoljila. Naše igraLk ^ * le učinkovite tako ob mreži :e b'
polju, priznati pa moramo, p la OMA v ključnih trenutkih
nasprotnik.
ključnih
(Inka)
MLADINKE
Sloga — OMA	2:3 (8:15,
15:11, 15:10, 10:15, 9:15)
SLOGA: Adam, Dmovšček, Koko-
Ob 50-letnici osvojitve naslov*1 Prima Carnere
50-letnicJ
Danes
SOBOTA, 29. OKTOBRA 1983
KOŠARKA
C 1 LIGA
20.30	v tržaški športni palači: Jadran - Stefanel
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
18.30	na stadionu «1. maj* Bor -Don Bosco; 17.30 na .Proseku: Kon tovel - Časa ■ del Frigo Milje
NOGOMET
2. AMATERSKA LIGA
14.30	na Proseku: Primorje - Do-mio; 14.30 na Drevoredu Sanzio v Trstu: Radio Sound - Kras
NAJ MLAJŠI
15.30	v Krminu: Cormonese - So-vodnje
Domači šport
Zarja
CICIBANI 14.30 v Dolini: Breg - Inter Sv. Sergij; 17.15 v Čarboli: S. Vito - Pri-	- Libertas Club Krmin; 20.30 v Gra- t dišču: Torriana Gradišče - Breg
	DEKLICE
morje MLAJŠI CICIBANI	15.30 pri Banih: Sloga - Cus
15.15 v Dolini: Breg - S. Luigi B	MLADINCI
GIMNASTIKA 16.00 v Trstu, na stadionu «1. maj*:	17.00 v Trstu, licej Galilei: Inter 1904 - Sloga
gimnastični turnir za «Modri kij*	Jutri
ODBOJKA ŽENSKA B LIGA	
	NEDELJA, 30. OKTOBRA 1983
19.30 v Nabrežini: Meblo - Volley	
Club Conegliano	NOGOMET
ŽENSKA C -1 LIGA	1. AMATERSKA LIGA
18.00 v Repnu: Sloga - Cus Trst;	
20.30 v Trstu, stadion «1. maj*: Bor	14.30 v Latisani: Tisana - Vesna
2.	AMATERSKA LIGA
14.30 v Nabrežini: Aurisina -
3.	AMATERSKA LIGA
14.30	na Padričah: Gaja - Italcan-tieri; 14.30 v Zagraju: Sagrado - Mia dost; 10.00 v Ribiškem naselju: S. Marco Sesljan - Primorec; 14.30 v Medeji: Medea - Sovodnje; 10.00 pri Sv. Sergiju: S. Sergio - Breg
NAJ MLAJŠI
10.30	v Miljah: Fortitudo Breg; 8.00 v Ul. Flavia: S. Luigi B - Ves na; 10.30 v Trebčah; Primorec Man tebello; 9.45 na Opčinah, Ul. Carsia: CGS - Kras
ZAČETNIKI
12.15 v Ul. Flavia: S. Luigi - Breg
ODBOJKA
DEKLICE
9.30	na Proseku: Kontovel - Breg
PORDENON - Ob - -- . a v. jitve svetovnega naslova 1 [a(,n()n-, nere
pokrajina) priredili krajšo
svetovnega nasiuva * jPnO" t bodo v Sequalsu (Pora!čaa<V ijina) priredili krajšo b1-, 29 oktobra bodo tako Pr,re
sarski večer z nastopom
........... _____ arna^V
dan kasneje pa okroglo rniz°okr0?f «Boks včeraj in danes*- : jk se bodo udeležili
lijanski boksarji kot Nino p _in J*
mo:
mize pa
Duilio Loi, Bruno Arcari, tri in drugi.
Tibet'0
• SOVJETSKI
Jurij Vardanjan naslov
<4
DVIGALEC .0' ie osvojil

v kategoriji do 62 1+2^ danian je dvignil 392,5 kg d«0 goltf
W
Na drugo mesto se je uvrstil .j Zlatev (390 kg), tretji pa Je džar Barsi (370 kg).	j.
je,^V
GIUSEPPE GALDERIS1
------------------------------- lest'0
no na prvem mestu P0560' ogoffirii
no na prvem mesiu «Bravo», ki je namenjena „o0slellJi šem do 24. leta starosti, v evropskih nogometnih P«*
Start prvenstva za združeno žensko odbojkarsko ekipo
Drevi Meblo-VoIley Conegliano
Pričetek ob 19.30 v nabrežinski telovadnici - Prične se tudi C-l liga
19 .,„ruzena ekipa Mebla do drevi ob . v nabrežinski telovadnici od-t]0 t<J ^v°j° PrV() uradno prvenstvo-
lSfala
tlO	'Jwr,e1 uiaunu Fi vciuivr
b#	Za ta krstni nastop, ki
2g<xi Prav gotovo svoje mesto v viaj ov*n' naše zamejske odbojke, nirm	zanimanJe med števil-
je . Junitelji tega športa, čeprav zanjS,- konac tedna hkrati poln zelo ,V^ športnih prireditev, ne le ta h .nnjkarskih (kot znano, star-dar ev’ ženska C-l liga). Ven-žer, Je aast°p novoustanovljene zdru-^0god v Pe- prav g°tovo nevsakdanji zdri|. ^ (čeprav se pri nas pojem n° obJe"1'^	k' zahteva primer-
deč°^e^ ®ub iz Conegliana je so-sijig]J30 napovedih ekpa, ki ne bi lej k skvariti prazničnega vzdušja, La^ gotovo prevevalo v Nabrežini. s^bših6 ^ ekipa igrala v skupini in v,.?’ enako kot Bor Intereuropa Cone(,i01 Meblo. Za borovke je bil Mebu ano rablo premočan, Sokol Prema P? ie v Nabrežini zlahka sicer (?;0). V povratni tekmi je boj , zgubil, a je tedaj šlo za dvo-odboii/ nj več odločal o ničemer. V c<>nepifrskih krogih pravijo, da je je an<' l®tos celo oslabljen. Če že dreVi °’ pa bomo seveda Videli
neka^nfr. durman ima, kot znano, žadostiv av s P°stavo, vendar že ob ostati i *f’r' bi morali točki zlahka daiCj a°nia, še zlasti, če bodo gle-ikralkymnavijanjem P^niagali našim hio L,; ' da premagajo začetno tre prav Se J**1 bo bržkone lotila, če-Mebiu^,.Ze ‘7-kušene odbojkarice. ellmo seveda vso srečo.
ve.nska C'1 liga
d°ma;>lu 'grata Bor in Sloga pred hiorai , Bodalci, Breg pa se bo udarit; .^i na P°t v Gradišče. Po->’e dr„„Pa, ni°ramo to, da Sloga igra vineu leto v tej ligi, Breg je no fVed p^F Pa je izpadel iz B lige. 3° tri V"1 *et°šnjim nastopom pa Prankl nCrlurji povedali naslednje: srno prašič (Sloga): «Mislim, da
k: • V T.fvm v,«--- 11	-	•__ .i _
mova. V dvomu je tudi nastop Anice Čuk, ki je med tednom zbolela in ni sploh trenirala. Na zadnjih predprvenstvenih nastopih Sloga ni (»kazala kakšne posebno dobre igre, a sedaj, ko bo šlo zares, upam, da bo veliko boljše.»
Rado Gruden (Breg):	«Dreviš-
njega nasprotnika ne poznamo, čeprav že celo vrsto let igra v tej ligi. V lanskem prvenstvu je Torriana nastopala v drugi skupini in je tako prava neznanka. Zadnji teden smo nekaj manj trenirali in dve igralki ne bosta mogli na igrišče (Franka Žerjal in Dorjana Kofol). Pred samim srečanjem ne bi dajal nobene napovedi.»
Gojmir Fister (Bor): «Z ekipo sem imel samo pet treningov in igralke sem samo bežno spoznal. Poudariti moram še to, da ob vsem tem nasprotnika ne poznam in vsaka napo-
ved je sila tvegana. V prvenstvu nimamo kakšnih posebnih ambicij in samo dobra igra bo za nas dober u speh in nagrada.*
Deklice
Mlade odbojkarice Sloge bodo gostile CUS in tokrat bi morale pospra viti prvi točki. V nedeljo dopoldan pa se bosta na Proseku spoprijela IContovel in Breg v tekmi, ki je izredno važna za osvojitev prvega mesta po prvem delu prvenstva. Tekma bo slej ko prej izredno izenačena.
Mladinci
Tako Inter 1904 kot tudi Sloga sta doslej premagali VoIley 80 Duke in sta seveda neporažena. Glede na pretekla prvenstva pa je v tem neposrednem obračunu po našem mnenju favorit Inter, kj igra doma.
(G.F.)
Brez drugoligaškega derbija
Letos ne bomo priča ženskemu drugoligaškemu derbiju med Borom in Sokolom
bij.
--.ju	— prvem letošnjem der-
ka bo w favoriti. Tržaška sester-
CUS j? i>va Pa bo branila barve bo na • adove. Niti moja ekipa ne b°sta -h,nscu. v Popolni postavi, ker °asotni Malalanova in Ada-
V prvenstvih prve in druge nogometne amaterske lige
V tem kolu igra pred domačimi gledalci le Primorje
Prosečani (kot tudi Kras) igrajo že danes ob 14.30 - Nevarni gostovanji goriških ekip
1.	AMATERSKA LIGA
TISANA — VESNA
Križani gostujejo pri ekipi, ki je lansko sezono še igrala v 2. amaterski ligi (skupina D). Sodeč po dosedanjih izidih zgleda, da je ekipa Ti-sane precej občutila ta prestop. Do prve prvenstvene zmage je namreč prišla šele prejšnjo nedeljo v Trstu proti Ponziani. Prej je izbojevala le en remi in sicer v prvem kolu (doma) proti Costalungi. S tremi točkami je Tisana na spodnjem delu lestvice skupaj z Is. Turriacom in Torviscoso, to je z ekipama, pri katerih je Vešna že gostovala in obakrat remizirala. Zato mislimo, da se bodo tudi jutri Križani vrnili domov najmanj s točko v žepu.
2.	AMATERSKA LIGA
RADIO SOC N D — KRAS
Nasprotnik Krasa spada med močnejše ekipe tega prvenstva, o čemer
priča tudi lestvica. Ekipa Radio Sound ima kar osem točk in je do sedaj doživela en sam poraz (2:0 s Fortitu dom). Pozabiti sicer ne smemo, da je tudi Krasa le enkrat poražen zapustil igrišče (4:0 Zaule) ter da igra v zadnjih nastopih precej sproščeno, predvsem v Repnu. Posebno se je izkazal Fabio Košuta, ki je v zadnjih dveh nastopih na domačih tleh dosegel kar pet golov in se s tem povzpel na prvo mesto začasne lestvice najbolj-
Reprezentanca 2. in 3. AL
Pokrajinski odbor nogometne zveze je na predlog selektorja Michela Di Maora pozval na skupen trening reprezentance 2. in 3. amaterske lige tudi tri nogometaše naših društev in sicer Monda (Breg) ter Vidaiija in Košuto (Kras). Skupen trening izbranih reprezentantov bo v četrtek ob 14. uri na igrišču Domia.
ših strelcev. Gostovanje Krasa bo vsekakor 'težko, kar pomeni, da bi bila točka že dobrodošla. Kras igra že danes popoldne v Ul. R. Sanzio.
AURISINA — ZARJA
Težko je napovedati izid gostovanja Zarje. Aurisina je namreč prejšnjo nedeljo doživela prvi prvenstveni poraz proti Krasu in bo zato igra la precej zagrizeno. Tudi Zarja ne sme popuščati, saj so tudi Bazovci v nedeljo poraženi zapustili igrišče (2:0 s Primorjem). Dvoboj bo precej napet, čeprav ekipi ne bosta igrali v najboljših postavah. Pri Aurisini bosta gotovo odsotna Frank in Masca-rello, ker sta izključena, pri Zarji pa je v dvomu Roberto Franko, ki se je poškodoval v nedeljskem derbiju. Nje govo mesto bo verjetno prevzel Sossi.
PRIMORJE — DOMIO
Tudi Primorje bo igralo že danes popoldne in sicer na Proseku ob 14.30. Po uspehu nad Zarjo je morala v ta-
in Dom na ^ttiiznoteniškem >irjU v Padovi
redkih°SvrlJUt'r‘ ko v Padovi eden lUrnirjev sedr7-avnih namiznoteniških ®°rnike 'p23 rn'a<l'nce in tretjekate-^ledrio - ii,a nastop bo neke vrste prelate ;Sr„| °yanje za mlajše obeta-■ sodelof6, in te^ke. Na turnirju !? sicer • LUdi enajst Slovencev krasa :J. i e iSraIcev in pet igralk ^orna. (g g® Predstavnici goriškega
rice1^?.A Mariborčank, odbojka-
Raloma Branik, ki so v na odboik n , i*vo osvojile prvo mesto Jot, ^ JKarskem memorialu Nede Mi-lu-koru pr*iateljskem srečanju v Ma-^adža^magate državne prvakinje
3:0 (10 i2P8)taCUSa iz BudimPešte
Na Goriškem raste skrb za moški odbojkarski naraščaj
Tri naše ekipe v prvenstvu dečkov
Prvič letos bodo na Goriškem nastopila v prvenstvu dečkov kar tri naša moštva, kar ponovno potrjuje, da sodi skrb za naraščaj med glavna poglavja razvoja naše odbojke. V prvenstvu dečkov bodo torej letos sodelovale šesterke 01ympie iz Gorice, Vala iz Štandreža in Našega prapora iz Pevme. To društvo se letos prvič predstavlja tudi z mladinsko vrsto. Poleg slovenskih moštev bodo v tej ligi sodelovale še naslednje ekipe: Torriana iz Gradišča, Italcantieri A in B iz Tržiča, Libertas iz Gorice in ekipa iz Loč-nika.
Poglejmo sedaj, koledar prvenstvenih tekem naših treh moštev:
1.	kolo
Val - Naš prapor (2. 12.; povratno:
19. 1.). Lucinico - 01ympia (4. 12.; [»vratno: 31. 1.).
2.	kolo
Val - Italcantieri B (9. 12.; povratno:	25. januarja). 01ympia -
Torriana (13. decembra.; povratno: 26. 1.); Naš prapor - Lucinico (15. 12.; povratno: 5. 2.).
3.	kolo
Lucinico - Val (18. 12; povratno: 10. 2.); Naš prapor - 01ympia (2. 12.; povratno: 7. 2.).
4.	kolo
Torriana - Val (15. 12.; povratno: 17. 2.). 01ympia - Italcantieri B (27. 12.; povratno: 14. 2). Italcantieri A Naš prapor (27. 12.; povratno: 9. 2.).
5.	kolo
Italcantieri A - 01ympia (3. L; po-
vratno: 21. 2.); Val - Libertas (GO) (22. 12..; povratno: 25. 2.); Naš prapor
Italcantieri B (29. 12.; povratno 21. februarja).
6.	kolo
01ympia - Val (10. L; {»vratno: 2. 3.). Libertas - Naš prapor (21. L; {»vratno: 28. 2.).
7.	kolo
Naš prap»r - Torriana (12. L; po-vratno: 1. 3.). Val - Italcantieri A (13. L; povratno: 7. 3.). Libertas -01ympia (28. L; povralno: 6. 3.).
Val iz Štandreža bo igral v domači občinski telovadnici in to ob pet kih ob 19. uri; 01ympia v Gorici (telovadnica šole ITI) ob torkih zvečer ob 19.30; Naš prapor pa v telovadnici Kulturnega doma v Gorici ob četrtkih ob 18. uri.
boru Primorja precej visoka. Kar se pa tiče poškodb zgleda, da bo trener Stulle končno imel na razpolago vse nogometaše. V dvomu je namreč le L. Caharija, ki se je poškodoval na treningu, medtem ko bo Roiaz po štirih tednih prisiljenega počitka spet na razpolago trenerju.
3.	AMATERSKA LIGA
GAJA — ITALCANTIERI
Če up»števamo, da igra Gaja proti ekipi, ki je sama na vrhu lestvice z osmimi točkami in da Italcantieri ni še doživel poraza, bi remi predstavljal za Ga jo že lep uspeh.
S. MARCO - PRIMOREC
Lažja naloga čaka Primorca, čeprav igra v gosteh. Ekipa S. Marca je slabo začela prvenstvo. Na lestvici ima le tri točke (premagala je Union ter remizirala proti Beglianu). Tre-benci imajo zato možnost, da odnesejo celotni izkupiček.
S. SERGIO — BREG
Tudi Brežani igrajo proti ekipi, ki je prva na lestvici. Če upoštevamo, da so Tržačani v petih nastopih osvojili kar deset točk, zabili 12, prejeli pa samo en gol, bi lahko rekli, da je gostovanje Brega skoraj brezupno. V nogometu pa lahko vedno pride do presenečenja. (B. R.)
SAGRADO - MLADOST
Doberdobci bodo jutri gostovali v Zagraju, proti ekipi, ki je prav prejšnjo nedeljo visoko izgubila (0:4) proti Primorcu. Sicer je treba povedati, da so Zagrajčani na domačem terenu precej nevarni in da bo za Kraševce naloga brez dvoma težja, kot za nogometaše iz Trebč.
MEDEA — SOVODNJE
Marsonovi igralci bodo jutri igrali v Medeji, kjer jih čaka dokaj zahtevna naloga. Domačini so namreč na domačem terenu vedno nevarni in težko je za gostujoče eklipe izbojevati pozitiven rezultat. Sovodenjci bodo to {»skusili tudi zaradi tega, ker sta dve točki na lestvici premajhen izkupiček po 5. odigranih kolih.
JUVENTINA: počiva.
D
Ve koli v treh dneh
^karskj
Promocijski ligi bodo v treh dneh odigrali kar dve koli. Kontovel (na sliki) bo že drevi igral s peterko Edera
SPDT
prireja jutri v okviru delovanja Športne šole - Trst, prvi sezonski izlet za osnovnošolsko mladino. Zbirališče bo ob 9. uri na Trgu Oberdan. Izlet bo potekal po nabrežinsko - šempolaj-ski gmajni. Na travniku bodo otroci tekmovali v igrah .katerih rezultat bo veljal za osnovnošolsko olimpiado. Povratek bo ob 17.30 spet na Trg O-berdan. Napovedani izlet za otroke o-troških vrtcev pa odpade iz tehničnih razlogov.
ZSŠDI
obvešča, da bosta v ponedeljek, 31. oktobra urada zaprta.
ZSŠDI
obvešča, da se je pričelo vpisovanje za plavalni tečaj v Lipici. Tečaj je namenjen otrokom, ki obiskujejo zadnje leto otroškega vrtca, osnovno in nižjo srednjo šolo. Tečaj bo v treh turnusih (od 15. do 16. ure, od 16. do
17. ure ter od 17. do 18. ure). Informacije in vpisovanje na sedežu ZSŠDI v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, telefon 767304 od 9. do 13. ure,
ZSŠDI
obvešča, da je seja nogometne komisije odložena na ponedeljek, 31. t.m. v Bazovici na sedežu ŠD Zarja, ob 20.30.
SK Devin
priredi jutri, 30. oktobra, neocenje-valni orientacijski pohod. Odhod od 10. ure dalje iz Katerne Pcjce nad nabrežinsko postajo. Udeleženci naj bodo planinsko opremljeni (oblačilo, obutev, kompas, itd.) saj bo pohod ob vsakem vremenu. Vsem, ki bodo uspešno končali pohod, bo organizator podelil priznanja. V popoldanskih in večernih urah bo družabnost v razsvetljeni jami. Poskrbljeno za prigrizek, domačo kapljico in glasbo. Za najmlajše bo začrtana posebna proga.
TROFEJA MESTA TRST
Sokol zadovoljil
Sokol — Ferroviario 61:85
(29:34)
SOKOL: Andrej Pangos, Pertot 4, Ušaj 22 (6:10), Bogateč, Klanjšček, Ivan Pangos, Gruden 14, Buzan 1 (1:2), Žbogar, Sedmak 4, Pahor 14 (2:5), Devetak 2.
Čeprav kaže končni rezultat očitno premoč gostov, so sokolovci zaigrali tekmo zares zadovoljivo, posebno v prvem polčasu, ko so s pazljivo skupinsko obrambo spravili v težavo Tržačane, prestregli precej {»daj, predvsem z Ušajem, ki je tudi učinkovito zaključeval na koš.
V drugem polčasu naši niso nikoli popustili, ni pa jim uspelo zaustaviti izredno razpoloženega nasprotnika, ki je z odličnim odstotkom zadeval koš z velike razdalje. Sokolovci so na tekmi pokazali lep napredek glede skupinske igre v napadu (kjer je Gruden igral posebno zanesljivo) pa tudi glede zagrizenosti v obrambi (še posebno s Pertotom in Sedmakom).
Andrej P.
Naročnina: Mesečna 9.000 lir - celoletna 108 000 lir - V SFRJ številka 10.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 100,00, letno 1000,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 140,00 letno 1400,00 din
Postni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 1 1-5374 Za SFRJ - Žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st . viš. 23 mm) 39.000 lir. Finančni in legalni oglasi 2.900 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 550 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naro čajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382 - 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa
član it.lii*"*** I /ve/e Časopi^
Izdaja in tiskal
H«
založnikov f
29. oktobru
1983
Uspeh policije in finančne 3traže
V zaporu mednarodni prekupčevalec z mamili
RIM — Včeraj so agenti odkrili in aretirali rimskega «bossa» Roberta Masciarellija, ki je bil pomemben člen v široko razpleteni mednarodni mreži tihotapcev mamil. Masciarelli, ki je star 17 let, je bil nekakšen rimski «od-poslanik* močne mafijske družine Greco iz kraja Ciaculli na Siciliji. Pri razpečevanju mamil, predvsem heroina in morfija, je «skrbel» za srednjo in severno Italijo.
Sodni nalog proti Masciarelliju je rimski preiskovalni sodnik izdal že septembra, vendar pa so agenti letečega oddelka, oddelka za mamila pri rimski kvesturi 'n finančne straže, ki so sodelovali v tej akciji, prekupčevalca odkrili šele pred kratkim. Masciarelli se je namreč skrival, predvsem pa je zelo spremenil zunanji videz, ker se je tudi podvrgel operaciji plastič ne kirurgije. Menjal je seveda tudi barvo las in si pustil rasti brke, hkrati pa si je priskrbel lažne dokumente. Tudi ob arestu je zatrjeval, da ni Masciarelli, toda na podlagi prstnih odtisov so agenti dokazali, da so aretirali pravo osebo.
Roberta Masciarellija so namreč že aretirali leta 1978, ko so ga z drugimi 21 osebami obtožili prekupčevanja z mamili.
Tokratna obtožnica govori o kriminalni dejavnosti, ki je usmerjena v mednarodno prekupčevanje z mamili. Rimski preiskovalni sodnik je izdal še deset zapornih nalogov proti angleškim, ameriškim in kitajskim državljanom. Vsem so prišli na sled po aretaciji v Tajski kitajskega prekupčevalca Ko Bak Kina, ki je z Vzhoda pošiljal mamila na Sicilijo mafijskemu klanu Greco.
Brodolom ameriške ladje
PEKING — «Golomar Java ^ severnoameriška ladja, ki je v J nem kitajskem morju opravljala P”, kusna vrtanja pri iskanju petr0 ^ skih ležišč, se je potopila. Dadj2, se je pred dnevi znašla v hudi n, ski nevihti, je dejansko izginila n’ valovi, verjetno z vsemi člani P
Petrolejska družba ZDA »Atl211^ Richfield* (ARCO), ki je lastnica > dje, je javila, da je bilo na ^ mar Java Sea* 90 mož posadke.
katerih je bilo 40 državljanov
ZDA-
Funkcionar pomorskega ministr iz Hongkonga pa je javil, da F’ posadka enega izmed helikopter ki so iskali pogrešano ladjo, 0 stila, da je med kitajskim Hajnan in vietnamskim pristani-Da Nang odkrila rešilni čoln. „0|0 Predpostavlja se, da se je mar Java Sea» potopila prav v ti ^ predelu morja, ker je v zadnjem.^
"	"	‘,“io ” vr m
sporočila, da se nahaja v ciklona «Lex» jugovzhodno od nana.
Na sliki (telefoto AP): »Go1001 Java Sea»
Občutne podražitve uvod v zimsko sezono
Več denarja za manj snega
RIM — Beli cirkus bo v kratkem dvignil zavese. Če bodo zatrobile tudi fanfare bo odvisno predvsem oa Viv mena, ki je na primer lani hudo po nagajalo vsem turističnim delavcem, saj sneg nikakor ni hotel v zadost ni meri pobeliti gorske arene. V Ita liji je uvod v sezono tradicionalno v drugi polovici decembra in sicer z znanim tekmovanjem «3-tre» v Ma donni di Campiglio, eni od glavnih etap v boju za svetovni pokal. Tekmovanje je na sporedu 20. in 21. decembra, le nekaj dni pred Božičem.
To je običajno obdobje, ko si zim ski turistični delavci zadovoljni ma nejo roke, saj so letoviški kraji po navadi polno zasedeni, pred vlečnica mi se vijejo dolge vrste, v restavra cijah je gneča. Letos, kdor bo hotel na sneg v višku sezone, bo moral seči še globlje v žep kot lani ali pred lanskim: za dan na snegu bo moral odšteti vsaj dva desettisočaka (toliko
stane dnevni skipass), samo izlet z žičnico na bolj znane alpske vrhove pa bo izletnika veljal osem tisočakov. Tedenski ski pass stane od 110 do 120 tisoč lir, sezonski pa velja že okrogel milijonček.
Beli tedni, po podatkih italijanskih agencij, stanejo okoli 400 tisoč lir v manj znanih letoviščih, v bolj znanih pa so cene še občutno višje.
Kako turistu nekoliko posladiti ta «grenki kelih*? Turistični delavci sku šajo privabiti smučarje zlasti z a ranžmaji, ki ponujajo bolj ugodne cene izven sezone. Povsod organizirajo najrazličnejša smučarska tekmovanja za najrazličnejše kategorije, Madon na di Campiglio usmerja svojo rekla mo na dejstvo, da letos slavi 800 let nico obstoja, ponekod so pripravili ledene dirkalne steze, na katenn bo do avtomobilski piloti pokazali, kak snih vragolij so sposobni s štirikoles nikom. Najbolj privlačen pa naj bi
bil po mnenju vseh stroj za sneg, ki ob katerem koli vremenu jamči do volj debelo snežno odejo na vseh pro gah.
Predvsem pa so šli italijanski turi stični delavci tudi v ofenzivo in zah tevajo ugodnejše kredite in finančne olajšave, še zlasti pa se zavzemajo zato, da bi vlada posvetila več pozor nosti njihovemu sektorju. «Tuje drža va, ki so z nami neposredno v kon kurenci za zimski turizem — pravijo —■ imajo posebne davčne olajšave in druge spodbude. Jasno, da taki kon kurenci bomo težko kos.» Skratka tu di v «snežnih rajih* ni vse zlato, kar se sveti.
□ BRUSELJ — Evropska gospodar ska skupnost in Andski pakt sta pod pisala sporazum o sodelovanju, ki pa le predstavlja nekakšno utrditev že obstoječega sodelovanja in ne kakovostnega skoka.
Sama 6 let v džungli
DŽAKARTA — Indonezijski lovci so pri vasi Lampung na severni i
vam n — jilUDiiLv-ijhAi jv/v^i at/ i vaai	iict ^ * - nj.gu
matri povsem naključno našli dvanajstletno dekletce, ki se je izgubilo šestimi leti v džungli, ko se je igralo s svojimi sestrami. Dekletce po 1
Imijati je v teh dolgih letih pozabilo na govor in se sedaj sporazumeva ^ s kretnjami, kar je seveda premalo, da bi rešiteljem, znanstvenike ^ svojim staršem pojasnilo, kako je lahko dolgih šest let preživelo v cio sovražnem pragozdu.
Uspeh «Leonida Brežnjeva»
MOSKVA — Sovjetskim ledolomilcem je v Čukotskem morju rešili še poslednjo ladjo, ki je bila vklenjena v arktičnem ledu. Lev P pri lej zadnji reševalni akciji je imel jedrski ledolomilec «Leamid Brezi j,(.
Sovjetska zveza je tako končala eno svojih največjih reševalnih
vernem ledenem morju. Obračun je še kar pozitiven, saj so od kol
petdesetih ladij izgubili samo eno. Vsekakor pa .......... . .
administrativne zaplete, saj bodo v Moskvi skoraj gotovo poiskali ali bolje rečeno «grešne kozle* za lak zaplet.
« Vojna za urade» v M on teci to vin
Včeraj so republikanci izkoristili radikalski kongres v odstranili pohištvo, papirje in dokumente radikalcev.
iven, saj so oa ^ lahko sedaj
i /infmin nničlfflli **'
RIM — V poslanski zbornici je bila v teh dneh zagrizena bitka republikanci in radikalci zaradi posesti dveh sob, ki so do včeraj Pr'P pfi radikalcem. Na zadnjih volitvah so radikalci izgubili, republikanci P ^ dobili več poslanskih mest. Zato je komisija kvestorjev sklenila, naj
kalci odstopijo dve sobi republikancem.	Fr
Ubili pomorščaka in ga vrgli v morje
MAZARA DEL VALLO — Preiskovalni sodnik sodišča v Maršali Gae-tano Trainito je prijavil sodišču de vet pomorščakov, ki pripadajo ribi ški ladji «01impia» iz Mazare del Vallo zaradi umora, prikritja trupla, sodelovanja pri zločinu in zaradi krivega pričevanja. Osumljence so karabinjerji aretirali včeraj zjutraj.
Dva od ribičev sta obtožena umora in prikrivanja trupla, drugi pa ostalih prekrškov.
Obtoženci so naslednji: kapitan ribiške ladje Pietro Marino (49 let), Stefano Asaro (47), Laurino Rizzeri (36), Andrea Bono (53), Giuseppe San-filippo (33), brata Nicolo in Pietro Randazzo (32 in 25), Salvatore Russo
Angileri (28) in Giuseppe Pitone (25).
Gre za zadevo, ki se je zdela že pokopana pred nekaj leti. Dogodek, ki je spravil deveterico pred sodišče, se je pripetil 10. novembra 1979 ter je zadeval izginotje v morju v Sicilski ožini, 35 km jugovzhodno od Pan-tellerie člana ribiške posadke, 20-let-nega Claudia Rallija iz Chivassa pri Turinu. Zdi se, da je prišlo na ladji do prerekanja med Sanfilippom in Rallom. Prvi je udaril Rallija s pestjo in ga zbil na tla. Da bi zbrisali vsako sled za dogodkom so vrgli Rallija (morda še živega) v morje. Kapitan je obvestil po radiu oblasti, da je Ralli izginil v morju, ker baje ni bil priseben.
«Kisli dež» zastruplja odnose Kanada-ZDA
WASHINGTON — *Naše potrpljenje je pri koncu,* je nedavno izjavil kanadski minister za zaščito človeškega okolja Charles Caccia ameriškemu državnemu sekretar je Shultzu, ko sta se pogovarjala o odnosih med obema državama.
Takega opozorila, ki je povsem neobičajno v pogo vorih med prijateljskima sosedama, niso izzvali obmejni spori, niti trgovski ali manjšinski problemi. Kanadski minister je samo povedal, da so Kanadčani siti «kisle-ga dežja*, ki vse pogosteje pada nad njihovim ozemljem, ne da bi Američani mignili s prstom, da bi to preprečili ali dež vsaj «očistili», kljub temu da ga jim poši Ijajo.
Minister Shultz je seveda priznal, da je vprašanje težko, pristavil je tudi. da se z njim že ubadajo tudi Američani, a ni obljubil nič konkretnega. Že res, da so podpisali sporazum, s katerim se obe državi obvezujeta, da bodo za 15 odst. zmanjšali prisotnost strupenih snovi v «kislem dežju*, a v praktično uresničitev tega načrta le malokdo verjame.
Vprašanje «kislega dežja» je izbruhnilo pred leti, ko so Kanadčani postali pozorni na vse, kar se je doga jalo na območju Velikih jezer. Z neba ne pada namreč
samo «kisli dež* ali «kisli sneg*, žveplov dioksid & ^ riških industrijskih krajev prej ali slej skonča v vse ozemljem Kanade s katastrofalnimi posledicami ,gtf ribje bogastvo, strupene snovi pa že načenjajo 9 in z njimi vse življenje.	flfrF
Glavni in skoraj edini krivci za to onesnaženje s o i iške termoelektrarne na premog in drugi industr i ^jj. brati v Ohiu, Pennsglvanii, West Virginii, Nem Indiani in Michiganu Žveplov dioksid seveda «Pr e jcO jo* tudi kanadski obrati ob Velikih jezerih, a njih ^ ličine so malenkostne v primerjavi s količinami, dajo r.a ozemlje Kanade. Onesnaženje je doseglo stopnjo, da so vode dobršnega dela jugovzhodnih
skih rek strupene.
natfO*"
Po načrtih bi morali za preprečitev tega d0 ^-e f vsaj dve milijardi ameriških dolarjev. Kot *
ZDA niso pripravljene na tak izdatek, ki bi hud Jt# induštrijsko rast, saj bi morali obrati dobršen . ^ jih dobičkov nakazati za čistilne naprave.	Jem
drugim manjka tudi politične volje, saj njiho ^ (t( dež* navsezadnje ne pada nad domačim temveč jim ozemljem, ameriški davkoplačevalci pa zaTdo ne bodo protestirali.	.
i
t
s
r
8
š
ti
t
t
j
1
i
I
r
8
!
i
1
t
Jack London:	MchlK&IlBC I32)