..... GLAS NARODA list slovenskih delavcev v Ameriki TELEFON PISABNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Poet Office »t New York, N. Y, under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: «687 COBTLANDT. NO. 267. — ŠTEV. 267. NEW YORE, THURSDAY, NOVEMBER 13, 1913. — ČETRTEK, 13. NOVEMBRA, 1913. VOLUME XXI. — LETNIK Huerta se mora ukloniti — je zadnji poziv Wilsona. -00-- PREDSEDNIK WILSON JE POTOM POSEBNEGA ODPO-SLANIKA JOHN LINDA TER NADOMESTTJJOČECVA PO-SLANIKA O'SHLAUG-NESSY ZAHTEVAL OD HUERTE, DA SLEDNJI NE SME SKLICATI NOVEGA KONGRESA. AKO BI SE HUERTA NE HOTEL UKLONITI TEJ ZAHTEVI, BI ZDRUŽENE DRŽAVE TAKOJ PREKINILE DIPLOMATIČNE ZVEZE TER S POMOČJO DRUGIH DRŽAV ZAPRLE MEHI-ŠKA PRISTANIŠČA ZA UVOZ DENARJA IN DRUGIH DOBAV. — TAKOJ PO IZROČITVI ULTIMATA JE ODPOTOVAL LIND V VERA CRUZ. — DR. HALE, POSEBNI ODPO-8LANIK WILS0NA PRI GENERALU CARRANZA, SE JE POSVETOVAL S SLEDNJIM V NOGALES. Združene drŽave so potom posebnega odposlanika, John Linda ter nadoinestujočega poslanika O'Shaugnessy zahtevale od Hierte, da ne sine priznati iz-vqlitve toovega kongresa in si-eer na podlagi dejstva, da so bile volitve protiustavne. Huerta mora na to zahtevo odgovoriti danes. Neka brzojavka, dospela iz Mexico City, pravi, da je Huerta zahteve odločno odklonil. A ko bi bil odgovor Huerte nasproten željam predsednika Wil-sona, se domneva v Washing-tonu, da bodo Združene države odpoklieale svojega diplomatič-nega zastopnika iz Mexico City. Ako se v resnici stori ta korak, bo tudi preklicana prepoved uvoza orožja, nakar bodo dobili ustaši do^ta orožja ter se bo uprizorilo mednarodno akcijo, da se "izstrada" .Iiuerto. Večina zveznih senatorjev v Washington*! je za to, da se prekliče prepoved uvoza orožja. JKdinole senator Stone je za oboroženo intervencijo. Drugi vsi se v polnem obsegu slagajo s politiko predsednika Wilsona. Zelo pomemben dogodek v meh liki situaciji je, da so uslužbenci Waters Pierce Oil Company s svojimi družinami, vsega skupaj kakih 70 oseb zapustili s posebnim vlakom mehiško glavno mesto ter se napotili v Vera < 'ruz, kjer se bodo ukrcali za Združene države. Generalni manager J. N". Gal-braith, ki se je mudil v Vera Cruz več dni, je odredil, da morajo vse družine odpotovati. John Lind, posebni odposla-nik, ki se je mudil v glavnem mestu pet dni, je odpotoval v Vera Cruz. Washington, D. C., 12. nov. — Predsednik "Wilson ne dovoli, da bi se mehiški kongres, 'izvoljen' dne 26. oktobra, sestal. V slučaju, da se ne ugodi tej njegovi ,zahtevi, grozi s prekinjenjem diplomatičnih zvez med obema državama. Sedaj vršeča se pogajanja med Bayard Hale in generalom Car-ranza se smatra v oficijelnih krogih za prvo odkrito potezo wash-ingtonska vlade, s katero kaže slednja svojo naklonjenost kon-stitue,ijonalistom nasproti. Nobenega dvoma ni, da nabira Hale, ki se je že preje enkrat mudil tri mesece v Mexico City, materijal za vlado, ki ga bo ofi-eijelno porabila. Najbrž se hoče Washington potom njega informirati o osebi Carranze ter o tem, ali more Carranza računati na pomoč vseh ' konstitucijonalistov in ako je zmožen, v slučaju zmage nad Huerto, ustanoviti provizorično vlado, katera bi jamčila za pravilno vršeče se splošne volitve. Predno dobi vsa ta potrebna poročila, se bo vlada v "VVashing-tonu komaj odločila za kak odločilen korak. Državni tajnik Bryan je danes prvič označil mehiško situacijo kot nekoliko zadovoljivej-šo. Ker je bil Bryan s svojimi sedanjimi izjavami glede Mehike zelo reserviran, se smatra to izjavo kot zelo pomembno. Kake korake se bo pravzaprav podvzelo, ako bo enkrat predsednik "Wilson izjavil, da ne smatra dejanj Huerte in mehiškega kongresa postavnim, se še ne ve natančno. Na vsak način bi bile po taki izjavi pretrgane vse diplomatične vezi in ena izmed evropskih velesil bi prevzela zastopstvo Združenih držav. Delavski tajnik Wilson in stavka v Michisanu, Tesnejše vezi med Italijo in Avstrijo. Na zborovanju American Federa- Kralj Viktor Emanuel se je nation cf Labor je delavski tajnik hvalil grofu Berchtoldu za če-estro napadel delodajalce. stitko povodom rojstnega dne. VZROK STAVKE. Skica nam kaže osem glavnih pristanišč v Mehiki, katera bi se zaprlo v slučaju, da se v resnici izvede blokado mehiškega obrežja. Na sliki so tudi ozna cena imena ameriških vojnih ladij, ki se nahajajo v teh osmih mehiških pristaniščih. Dinamitna zarota? Aretirali so uradnike in člane šoferske unije v New Yorku. Pognati so hoteli vozove v zrak. Iz Glevelaiid, 0. Pod snežno odejo. —o— Za mesto Cleveland so nastopili težki dnevi. Mesto je pokopano pod snežno odejo. —o— POMANJKANJE. Živila ne smejo ležati dalj kot 90 dni v ledenicah. Washingtcn, D. C.. 12. nov. — Kongresnik MoKfrllar iz Teranetsse uložil predlogo, glanorn koje bi M- smatralo kot hudodelstvo, ako bi se držalo meso, perutnina, jaj-ea in ribe dalj kot »0 dni v ledenicah. Prestopke naj bi se kaznovalo z denarnimi globami in za-I»ornimi kaznimi. McKellar je izjavil, da bi taka odredba znižala cene življenakim potrebščinam. Zcpet v zvezi z zunanjim svetom. Westcn, W. Va., 12. novembra. Ta del West Virginije je dobil danes zvečer zopet zvezo z zuna-inji.ni svetom, potem ko je bil od sobote vsied silnih snežnih zaine-tov (Klrezan od njega. Padlo je 33 do 48 palcev snega. Železniški ' promet je deloma št? oviran. _ K "Volturno" katastrofi. St. Paul, Minn, 12. nov. — Dva preživela "Volturno" katastrofe, tekom koje je parnik na | visokem morju zgorel ter je iz-! gubilo vsled tega nad sto ljudi j življenje, sta uložila danes pri ! tukajšnera podkonzulu C. C. Hamilton zapriseženo izjavo, v kateri trdita, da je bilo gasilno orodje na parniku neporabno. Mr. Hamilton je sprejel dokumente ter jih poslal angleškemu konzulu v Chicago, na izrecno i zahtevo slednjega. Cena vožnja. Parnik od Austro-Americana proge "BELVEDERE" odpluje dne 22. novembra 1913. Vožnja stane iz New Yorka do: Trsta in Reke $34.00. Ljubljane 35.18. Zagreba 35.08. Vožnje listke je dobiti pri FRANK SAKS EE, 82 CortUndt St., New York City RAZKRINKAN KOT ŠPIJON. 3 Edini slovenski dnevnik Hi i y Zedinjenili državah, i* Jft *) ■ ■ ■ (J K Velja za vse leto... $3.00 fl |j -: Ima 10.000 naročnikovjp <-jX J m-^H^m^ jl, f 1 % I A J ' '"Vl'/-^ Kt«*?^ (THE HPH ! W I J / ^^rs^^ -me RHooc ^^tvf^*^^ Wry a ^ \ T, J*«*«™ I J? „ Srebrna servisa kot poročno darilo. Washington, D. C., 12. nov. —! Senator Martine je dane« objavil, • da bo poročno darilo senatorjev; za M k* Jennie Wilson obstajalo iz srebrne »errise, !! MOHOR JEYEKNJIGE!! Mohorjev« knjige so doile ter smo jih prijeli danes razpošiljati. Knjige so sledeče: 3. Koledar ta leto 1914. < 2. Pravljice. 3. Zgodovina slovenskega naroda. 4. V tem znamenju boš zmagal. 5. Klada Breda. •S. Zorislava. Povest iz davnih dni. Vsah iest knjig pošiljamo poštnine prosto za 1.30. SIjOVZKIO PUBLISHING CO., 83 OartUnj Jne obratuje, ker so polomljeni drogovi in žice. Ker pa je nastopilo jasno, solnčno vreme, se je splošna situacija izboljšala ter je pati, da se bo promet poulične železnice kmalu redno vršil. £ t Več vlakov z mesom, surovim maslom in sočivjem je došlo da-• nes popoldne, vsled česar bodo kmalu zopet nastopile normalne tržne razmere. Veliko ranjencev pri železniški nesreči Grand Bapids, Mich., 12. nov. — Nedaleč od Holland, Mich, je skočil danes iz tira neki potniški vlak Pere Marquette železnice ter zdrčnil čez neki 15 erevljev visoki nasip. Ranjeni so bili vsi potniki, med njimi 14 oseb zelo nevarno. Dva vozova sta pričela goreti. Potniki so morali zlesti na prosto skozi ojtna. Parniske nesreče, Od povsod, prihajajo poročila o nadaljnih parniškth nesrečah. Ponesrečena svetilna ladij a. —o— Port Huron, Mich., 12. nov. — Tovornega parnika, ki se je ponesrečil par milj od tu, še dose-j daj niso identificirali. Da bi bil: ta parnik "Regina" Merchants^ Transportation Co. iz Toronto, j Ont., je zanikal neki agent družbe, ki si je ogledal globoko v vodi ležeči vrak, kolikor je bilo pač to mogoče. "Regina" je tudi izginila, dočim je deset mož po-j sadke v bližini Port Pranks vrglo j na suho. Fort "William, Ont., 12. nov. —| Tukaj so v velikih skrbeh radi: parnika "Leafield", ki bi bil moral priti v pristanišče že pred petimi dnevi, Ladija je imela p03ad-i ko 15 mož. j Mencminee, Micli., 12. nov. —! Glasi se. da se je potopila tekom viharja v nedeljo pri Gull Island barka "Plymouth", na kateri je bilo sedem mož posadke. Poslali so neki carinski kuter, da poišče izostalo ladijo. Buffalo, N. Y„ 12. novembra. — V . .t Ribici so našli danes dele svetilne ladije št. 82, katero se je pogrešalo od ponedeljka in ki se je potopila s šest mož broječo posadko j na višini Point Abino. Na kosu' nekih vrat so bile vrisane besede:' Z Bogom, Nellie; — ladija se lah-1 ; ko vsak trenutek razpoči. — To i je bila zadnja poslanica kapitana j Williams na njegovo ženo, ki sta-Buje v Manistee, Mich. Carinski kuter ''Morrill" je bil ! odposlan iz Detroit, Mich., da po-imaga drugim ladijam pri iskanju ' trupel. Chicago, 111., 12. novembra. — Od ure do ure se množijo poročila -o izgubah človeških življenj ter o parnišskih nesrečah vsled viharja, ki je divjal v nedeljo in ponedeljek na Velikih Jezerih. Število pogrešanih znaša kakih sto. Otroška pisma naslovljena na sv. Miklavža. Washington, D. C., 12. nov. — Generalni poštni mojster Burleson je izdal danes odredbo, glasom koje morajo poštni uradi sprejeti in dostaviti vsa pisma, naslovljena na sv. Miklavža. Kot v prejšnih letih se bo tudi letos taka pisma dostavilo milosrčnim osebam ali družbam, ki so even-tuelno voljne izpolniti želje otrok. Mednarodni manevri. Pekin, Kitajska, 12. nov. — - Pri Tientsin so se ravnokar za-■ vršili prvi mednarodni manevri. - Vaj se je vdeležilo 1200 ameri-| ških, 1500 francoskih, 300 nem- ) j ških, 1200 japonskih, 900 ruskih \ j in 1700 angleških Vojakov. Kom-t { biniranim četam je poveljeval general Sato. -u ■ Wilson je bičal pohlep in skopost pesestnikev rovov ter je celo krivdo navalil nanje. SCiiLtle, Wash., 12. novembra. -Na zborovanju American Federation of Labor je imel danes delavski tajnik Wilson govor, v katerem je na naj ostrejši način obsodil stališče rudarskih družb tc-r jih opozoril na to, da se pričenja razvijati novo pojmovanje posestnih pravic. Izjavil je, da ne bo le prinesel na dan, kake plače dobivajo delavca, kako dolgo morajo delati in kaki so splošni delavski pogoji, temveč da bo tudi pojasnil, kako velikanske dobičke uti-kajo posestniki rovov v svoje žepe. Glede situacije v Calumetu je rekel tajnik Wilson, da je bila že dosedaj navada v takih slučajih odrediti preiskavo glede delavskih plač, delavnega časa in splošnih delavskih pogojev ter nato poročati o uspehih. V tem slučaju pa je sklenil iti korak naprej ter raztegniti preiskavo na čiste dobičke korporacij, ki pridejo pri tem vpoštev. "Kar vam imam tu sporočiti", je rekel, "se tiče le površno ene strani situacije. Največja korpo-|racija, vdeležena pri produkciji bakra v miehiganskem distriktu, je bila organizirana leta 1870 na podlagi postav države Michigan. Po nominalni vrednosti znaša njen akcijski kapital $2,500 000, ki so razdeljeni v akcije po $25. Prodajali so jih pa po $12, tako da znaša osnovni kapital v resnici le $1,250,000. Od onega časa pa do letošnjega leta je korporacija glasom zadnjega oficijelnega poročila izplačala na dividendah $121,000,000 ter iz čistega dobička naložila zopet $25,000,000 v podjetje. Z osnovnim kapitalom $1,250,000 se je tekom 42 let doseglo približno $200.000,000 čistega dobička in kljub temu protestira korporacija ne le proti temu, da bi se spustila v pogajanja z zastopniki delavstva, temveč se celo brani sprejeti posredovanje delavskega departmenta v svrho poravnave diferenc. Korporacija izjavlja, da je njena posest njena last ter da z njo lahko razpolaga kakor hoče. Temu je morda tako. a ljudje, ki zastopajo tako stališče, imajo povsem krive nazore o lastninskih pravicah." Šest oseb zgorelo. Macombj, Ill„ 12. nov. — D. Laferty, njegova žena, hči in trije vnuki Laferty-ja so našli danes smrt v plamenih, ko je pegorela hiša v Browning, Schuyler County. Požar je izbruhnil, ker niso pogasili ognja v ognjišču. Nove naselniške postaja Washington, D. C., 12. nov. — Zakladniški urad je danes dovolil ustanovitev novih naselniških postaj v Bostonu, Mass. in v Baltimore, Md. Nova poslopja v Bostonu se bo zgradilo s stroški $350,000. V Baltimore se namerava izdati $280 000. Uradniki zakladniškega departmenta bodo v pondeljek preiskali mesto, da najdejo primerno_ mesto za poslopja. Ruski carevič pride v Egipet v svrho zdravljenja. London, Anglija, 12. nov. — Brzojavka iz Kairo javlja, da bo v najkrajšem času dospel v Egipet ruski carevič, ki se bo zdravil ' v žveplenih kopelih v Heluanu Denarje v slare domovino poftUjatno: K. % K I 5 1.10 130 26.6* 10... 2 16 140 28.61 16.... 3.16 160... 30.70 30________4.20 160... 32 76 86... 6.20 170... 34.8C 30 .. 6,26 180.. »6 86 36________7.26 190 38 90 40________8.30 200... 40.9C 46.... 9 30 260... 61.11 50.... 10.30 300... ei.se 56________11.36 S60________7160 60.... 12.36 400.... 81.8C «6.... 13.40 460.... 92.0C 70.... 14.40 tOO.... 102.26 76.... 16.46 600.... 12*70 80.... 16,46 700.... 143.1« 86.... 17.46 800____163.60 90________18.46 900... 184,0C .00.... 20.46 1000.... 204.CJ0 10________22.60 9000________407.00 120.... 24.66 6O0O____1017.0T Poitarina je v&teta pri teh sto tah. Don\a se nakazane svote po polnoma izplačajo bres vinarj* odbitka. i Nafte denarne poliljatve r&spo |&ilja na zadnje poŠte e. k. pofttn« j hranilnični urad na Dunaju v I krajšem času. Denarje nam poslati je aajpri ličneje do $50.00 t gotovini v pri poročenem ali registrira* em p i* j mu, večje sneske p« po Po«t* j Money Order ali pa po Nenr Tork .Bank Draft. FRANK BAKIKK, 82 Cortlandt St.. New York. N 1 <104 81 Hair Avenue. N. B Arotai, Oi Ameriški Častniki in mornarji zvezne mornarice so se poklonili papežu v Vatikanu. Dunaj, Avstrija, 12. nov. — Skupni minister za zunanje zadeve, grof Berchtold je brzojavnim potom naprosil italijanskega ministra za zunanje zadeve, markija di San Giuliano, naj izroči kralju Viktorju Emanuelu povodom 44. rojstnega dne njegove čestitke. Grof Berchtold je prejel nato direktno brzojavko od kralja, v kateri je izjavil slednji svojo jiajsrčnejšno zahvalo. Splošno mnenje je, da nudi to dejanje italijanskega kralja naj-■boljši dokaz za tesne prijateljske razmere, ki vladajo sedaj aned obema državama. Rim. Italija, 12. novembra. — Profesor Menozzi, katerega jo prijela danes italijanska policii ker ga dolže tihotapstva saharina, je po izpovedi oblasti zagrešil še hujše hudodelstvo. ,Vsled najnovejših razkritij se ga dolži, da je skušal prodati .gotove vojaške skrivnosti francoski vladi. Dokumenti, ki pridejo pri tem vpoštev, se nanašajo baje na organizacijo' italijanske kavalerije. Kakor je priznal profesor sam, je dobil dotične dokumente po posredovanju nekega kavalerijskega seržanta, katerega so tudi aretirali. Rim, Italija, 12. novembra. — Papež Pij X. je sprejel danes v privatni avdijenei velik oddelek mornarjev ameriške zvezne mornarice, ki se nahaja sedaj v Sredozemskem morju. Mornarje je povedel v Vatikan kapitan r»oo*ti se ne I priobčuj ejo. Denar u] te blagovo'i polfljmti po — Money Order. Pri spr«, ve m bi kraja naročnhcov prosimo,, da se nam tudi prejšnjo naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in poiiljatvam naredite ta naslov: •GLAS NARODA" tf Cortland t St , New York City. Telefon 46 - • Cortland t, nnn Oprostitev Mi ndel Beilisa Porota, sestoječa iz kmetov, pred katero je stal Mendel Beilis, ni hotela slediti nasilstvu "Črne stotine" in oficijelue Rusije, da bi obsodila nedolžnega moža. Ti porotniki ni »o hoteli sami postati morilci. Raditega so oprostili Beilisa. Niso pa bili zadosti močni da bi hc* upirali vladi, ki je zahtevala, naj proglasijo, da je bil izvršen "ritualen umor". Uklonili so se predsodku in plemenskemu sovraštvu ter izrekli tozadevni in-fanmi pravorek. To je prav tako, kot da bi porota iz Kalema, do-eim bi oprostila obdolienko ob-dolžbe coperII i je, izrekla, da ko se kl ub temu nahajale v občini čarovnice. Domišljijo gotovih razredov na Ruskem glede ritualnih umorov se da primerjati z bolestno domišljijo mesta v Massachusetts glede čarovništva. Proces proti Mendel Beilisu pa je mogoče zadnji te vrste. Ni verjetno, tudi na Ruskem ne, da bi se proti Zidom naperilo slično ob-, tožbo, ko je ničevost se je dokazalo že sto in stokrat. Plemensko sovraštvo je divjaški in ostuden čut. Preostanek je enega najbolj gnusnih strani barbarizma. Izumira seveda, zelo počasi. Po avilo se je dostikrat eelo v naši napredni deželi. Izumira pa vendar. — eelo na Ruskem. Pred dvajsetimi leti bi UeilLs. u-bogi židovski delavec, brez usini-; ljeiija zapadel usodi. N*c dolgo te-j ga bi bil ali mrtev ali pa kje v Si- j biriji. Rusija ne sedaj odvaja biti krivična proti posameznemu Židu,] dasiravno je še vedno krivično1 proti celemu plemenu kot ta k emu. Imenovanje Nr. Nalona. Imenovanje Dudley Field Halona za newyomkega pristaniškega kolektorja bo gotovo izzvalo splošno odobravanje. Mr. Malone bo prevzel mesto neposredno za izvoljenim županom Mitehelom. lri je kaj uspešno in ekonomično vodit la urad. 'Z. imenovanjem Mr. Malona je predsednik Wilson iznova pokazal da ne priznava Tammanv llall kot demokratično organizacijo New Yorka. Novi kolektor je proti Murpby-ju in njegovim pripadnikom, kar je pokazal pri zadnjih volitvah, ko se je postavil na stran Mitchela. Za diskreditiranega načelnika' Tammany Hall pomenja to ime-' do vanje hud poper. 200 ubitih viled potresa. Lima, Peru. 11. nov. — Dvesto ljudi je bilo v petek ubitih vsled potresa, ki §e je pojavil v me«tu Abancay, v južnem delu republike Peru. Mesto Abancay šteje 3000 prebivalcev ter je središče raweiiiega teritorija, kjer se prideluje sladkor. Slovenske vesti in dopisi. Iz Brooklyn*, N. Y. — Rojak, Mr. Leopold Štrukelj, bivši zastopnik našega lista, je otvoril na štev. 193 Knickerbocker Ave. vogal Jefferson. Ave. gostilno Na razpolago ima obširne prostore, ki so kaj pripravni za društvena zborovanja, seje in domače veselice. Novo podjetje priporočamo slovenskim rojakom v Greater New Yorku. Ustanovitev dramatične šole. -Gospa Danilova, znana slovenska umetnica, ki se je pred kratkim časom radi slabih razmer v domovini preselila v New York, namerava ustanoviti dramatični klub ter šolo, v kateri hoče uvajati rojake in rojakinje v skrivnosti Ta-lije. Raditega vabi gospa Danilova vse slovenske dame in gospode, ki imajo veselje do dramatike, naj se obrnejo pismeno nanjo ali se pa osebno udeležijo tozadevne seje, ki se bo vršila v soboto, dne 15. t. m., v klubovi dvorani Thalia HaJl, 193 Knickerbocker Ave., Cor. Jefferson Ave., Brooklyn, X. Y. Poduk je popolnoma brezplačen. Conemaugh, Pa. — Z delom sc v naši naselbini ne moremo preveč pohvaliti, kajti deia se bolj slabo kot pa dobro; raditega odsvetujem vsakemu, kdor je name njen sem za delom, ee bo pa kdaj kaj bolje, bom pa poročal. — Posebnih novosti nimam poročati nekaj je pa vendar, in sicer, da se je ustanovil v naši naselbini slovenski orkester pod imeaioir j "Victor Orchestra", kar dokazuje zopet nekaj naprednega. Hva i liti naprej godbenike ne s mean kajti prezgodaj je še, je komaj dva tedna od dne ustanovitve vendar bode isti nastopil 29. novembra t. 1. na osemletuici tukaj-šnega pevskega društva "Bled", Tedaj pa upamo, da bode kos svoji nalogi, posebno še, ko je v rokah mojstra na glasbenem polju in to g. Viktor Navinšeka, obenem pevodje "Bleda" in vodje Slovenske godbe iz Johnstow-na, oziroma Moxham. Kakor sera že zgoraj omenil, bode priredilo pevsko društvo "Bled" dne 29. nov. zabavno veselico v proslavo oseniletnice. Že .sedaj vrli pevci pridno skrbijo za prve priprave in vse kaže, da bode program bogat kakor tutli druge zabave bo v izobilju. Kakor vsako leto, tako je tudi letos upati, da poseti si. občinstvo naš vrli "Bled" v polnem številu. Zato se mu "Bled" že vnaprej zahvaljuje in pričakuje Iste ogromue udeležbe kot vsako preteklo leto. Kdor ima čut za slovensko pesem, tega pričakuje Bled v dvorani. Delavskega doma na imenovani večer. Kdor je prijatelj "Bleda", bode pokazal s posetom dne 29. novembra. "Bled" pa zagotavlja, da ostane na stališču kakor dosedaj, enega srca. enih misli, namreč edino le za povzdigo slovenskega naroda na tujem. Posebno vabilo bode objavljeno v listu 4Glas Naroda', poleg tega pa se bodo razpošiljala še posebna vabila na dom in to seveda le rojakom in rojakinjam, kojih naslovi so nam znani; ostali pa, kateri ne bodo prejeli vabil, naj blagovolijo upoštevati, da so nam njih naslovi neznani. Pač pa naj blagovolijo se ozirati na vabilo v časopisu. Naj omenim tudi, da je Slovenska godba iz Moxham priredila 8. t. m. veselico v Delavskem domu v Conemaugh. Nikdo od nas ni pričakoval toliko napredka, kakor soga vrli god-beniki v resnici pokazali na omenjeni prvi veselici. Igrali so sedem komadov zelo dobro in če upoštevamo da je bila imenovana Victor godba ustanovljena komaj pred letom dni, z brez izjeme samimi novinci, mora vsak, kdor pozna vsaj nekaj glasbe, priznati, tla so kos svoji težki nalogi. V čast si šteje tuka šnja naselbina, da nas je vrla godba posetila in veseli bodemo, kadar zopet isto ponove. Ogromna udeležba omenjene veselice je pričala, da nam je priljubljena. Zato jim kličemo: Naprej po začrtani poti do naprednega cilja slovenskega! Pozdrav ! — Ivan Potokar za društvo "Bled". Coalton, W. Va. — Ker čitam dopise od vseh strani, za katere se vedno zanimam in ker je v dopisih največ novosti, si štejem tudi jaz v dolžnost, da pojasnim tu-j ka šnje razmere. Delamo s polno paro, zaslužek pa je seveda odvisen od prostora kakor tudi od delavcev. Kar nas je tukaj Slovencev, delamo vsi v premogokopu. Slovenske družine so tukaj samo tri in trije boarder ji. Ne smem pa pozabiti na samostojno "peč-, Umsko" druitvo/ obstoječe iz fiti- frih članov. Zadnja seja se je vršila 9. t. m. v društveni dvorani na št. 83 v Coalton. Navzoči smo bili vsi. Ker pa je zapadlo čez 2 črevlja snega, se še danes, t. j. 10. It. m. seja ni končala. O predlogih, , katere moramo rešiti, b od eni po-i ročal prihodnjič. Ne svetujem hoditi sera za delom, ker primanjkuje vozov ter je cena živil zelo j visoka. Pozdrav! — Janez Uher-nik. --~ Zakaj? Hrvatski spisal Ksaver Sandor-Gjalski. (Dalje.) Ko je drugi dan okoli desete ure dopoldne prišel doktor k bolniku. ga je našel, ko je čital Shfikrsf eitrejevega "Romea in I Julijo". A, kaj čitate take stvari? — vpraša zdravnik nezadovoljno, ker se je bal, da bi ga to lahko vznemirilo. — To vse je pesniško pre čira vanje. Oho! — prekine ga živo bolnik. — I ri Shakespeare ju ni pretiravanja! A to ravno ne vem, je li kdo mogel veličastneje kdaj predstaviti ljubezen. j To je vse možno! Ali cela ljubezen ni vredna tega, da si za njo j kvarite živce in motite pravilni i tok krvi. Bodite mirni, — pa vam ! bode bolje! Konečno, — ako ka-j teremu človeškemu čuvstvu treba zdravja, tedaj največ ljubezni. Nehajte, nehajte! Vi mi hočete zopet priti z vašim Darwinoin ali Hartmannom in hočete ljubezen tolmačiti skoro na — fiziološki način. No da! E, — tu sem baš jaz najmočnejša negacija. C'e je ljubezen samo sredstvo prirode, da si vzdrži svoje vrste, — potem naj bi ono ičuvstvo čutili samo oni mdividb-ji, kateri so za nadaljevanje rodu najbolj prikladni. Priroda ne izbira, ona ima nekak instinkt. Z instinktom je znala in mogla izbrati in najti najbolje sredstvo v svoje svrlie raz-plrde, ali ona ni več mogla in ne more zbirati in razredovati, kate-! re osebe naredi k temu svojemu j sredstvu pristopnejše. Ker k te-I mu je treba razsodbe, te pa v njej ; ni. V ostalem — njej zadostuje, tla je to sredstvo v življenju. S tem že doseže svoj cilj. Njej nič ne škodujejo disharmonije. katere včasih nastanejo. Od teh trpijo samo dotičue osebe. Za poedine individue pa se ona ne briga — njej je glavno in vse samo vrsta. Da bi po teh disharmonijah — v ostalem redkih j— trpela vrsta, — ej, — potem bi si priroda s svojim instinktom kmalu znala pomagati. Tako pa ni treba. Tudi v tem leži tragika č 1 o veškega življenja. Ah, — kaj pa jaz! — Recite mi raje, ste li rabili novo inhala-eijo? Bolnik je hotel še dalje razpre-sti p::ejšn i razgovor z doktorjem 0 prepiranju, pa ta ni nikakor več hotel. K > je bil gotov s pregledovanj« m bolnika in je spoznal, da je grio nekaj vneto, ga je zaskrbelo. Se bolj se je vznemiril, da ga o'-oli reber nekaj boli. Vi sle se prehladili? Mogoče, — reče Lazar malomarno; — včeraj se mi ni ljubilo t:;koj ;.večer se zakopati v poste- 1 o. Eh, — pa kaj za to? Bo vsaj poprej vse gotovo in izvršeno. Doktor ni odgovoril ničesar, ali j i»ri odhodu je priporočil gospej Radieki, naj ne dopušča več bolniku, tako dolgo bivati izvem postelje. Tu pride Sa-ša. Ona ni od prej poznala doktorja, ker je on šele po zimi prišel v okolico. Saša se je vznemirila in zardela, ko jej ga je sestra predstavila. Ni ga niti prav pogledala. Ko pa je stopal s sestro po stopnicah, po-motrUa ga je pazneje. "Ni lep" — je govorila za se-J be, — "in kako se mi je čudno naklonil, pa potem takoj nadalje- j val razgovor s sestro! Kakor da sem še dete, — a vendar — mi-' slim, da ne izgledam več detinski. Glej, — kako je širok v plečah! Ah — in debel vrat ima, — ne, — ne, — ni lep. No, glas ima tigo-den, — pa tudi mlad je. Ali ne — ne, — meni ne ugaja." Ali vendar je šla tudi ona za njim in sestro ter se njima pridružila, dokler so čakali, da hlapec privede konja z vozom. Doktor tudi sedaj ni začel z deklico razgovora, temveč je kakor prej razlagal sestri, kako naj pri bolniku uporablja led. Saša je nekaj pomrmrala. Ko je sedel na voz in kratko kimnil z glavo v. znak naklona ter urno odhitel proti aleji, — nabere Saša prezir-no svoje krasne rdeče ustnice in pomrmra nekaj kakor: "medved", in pojoč neko pesmico, odhiti v svojo sobo. Pozneje popra-ša sestro, kakšno barvo imajo doktorjevi lasje, dasi je vedela: kakšno. Ta — Bog s teboj, — plavo-las je. A tako. Nisem ga res natančno pogledala. Torej plavolas, — meni ugajajo samo črni. * * * I Prve dni, ko je prišla Saša do-mov, je začela bolezen z brzim. korakom napredovati. Zdravnik je bil skoro uverjen, da se katastrofa približuje. Pripisoval je to v prvi vrsti prelilajenju, katero si je Lazar nakopal tisto noč, v drugi vrsti pa silni razburjenosti, ki je v bolniku vladala. Mož je bil neprestano vznemirjen. Neki silen nemir ga je mučil neprene-i hoina. Lahko se je razsrdil in za J karkoli zopet omečil. Duševno razpoloženje se je vedno menjalo. Sedaj je bil otožen in slabe volje, a sedaj zopet vesel in popolnoma [zadovoljen.. Tej dušni razburje-j nosti je odgovarjalo tudi telesno stanje. Enako se je menjala temperatura brzo in nenadejano. U-darci žile so delali v pravem po-| menu besede skoke. Včasih je ži-1 la burno tolkla, da so se mogli udarci težko šteti, včasih zopet kakor da je popolnoma prestala, v takem trenutku se mu je skoro megla delala pred očmi. Doktor je sodil po tem, da so liektrične j mrzlice postale češče in je opozoril gospo Radieko, da se lahko nadja najslabšega. Dobro ženo je to uprav uničilo. Dasi je že davno poprej spoznala nesrečo, vendar jo je sedaj doktorjeva izjava po-' razila do skrajnosti. Konečno neka nada ostane tudi v najobup-nejših položajih in dogodkih, o-sobito kedar se tiče dragega in milega človeka. Ona ga je imela skoro za svojega sina. Bila je v istini okoli osem let stareja ka-; kor on, ali — ko je prišla ona v hišo, je bil Lazar še deček. Tako je imela priliko, da se je še ba-vila z njegovo odgojo. Zgubivši moža, je prenesla celo svojo skrb in vse svoje delovanje na Lazarja. Mnogemu in mnogemu užitku se je rada odpovedala, samo da je lažje poslala njemu d narja, dokler se je učil na vseučiliščih, in zato si je sedaj često očitala, da je tako delala, ker — je modrovala ona — ako ne bi bil toliko v šolah in se preveč učil, bi se bil morebiti rešil! In ne morete ničesar storiti? Oh doktor — oh doktor, — dajte — pomagajte! — je jadigovala ! bolno proli zdravniku. Ko se je 'odstranil, jej je bilo, kakor da se vse suče z njo. Saša jo je našla skrito v družinski sobi. Tu je čepela v kotu in stiskala lice v gubah predpasnika in globoki vzdi-j hi — skoro obupni — so se jej zvijali neprestano iz prs. Tudi Saša je morala bridko zaplakati. i Tudi njej se je bil omilil Lazar s svojo dobroto in s svojim umom. Gotovo in slovesno se je sedaj odločila, da bode imela več skrbi za bc'nika, da mu bode stregla in da mu stori- po volji. Silna milosrčnost je zavladala v njej. Brez sestrinega vedenja se je zavezala i tiho — tiho pred sličico Matere I Božje, da izdela krasen prt za domačo cerkev in poj de peš na božjo pot v Bistrico, ako Lazar o-zdravi. Zaeino se je zavezala pred s;veto slik«), da se bode vestno držala svojega sklepa, da bode bolniku stregla. Očitala si je, da je doslej za bolnika premalo storila. In res — njej, mladi in veseli, je! bilo težko ter skoro zadušljivo strahotno v njegovi sobi. Bala se je njegovih globoko upalih oči in njegvega kratkega dihanja. Zato se je morala dosedaj vedno siliti, da je ostala dlje pri njem, kakor je on nekolikokrat lepo in nekako boječe prosil. Bolelo jo je to sedaj in jo je jeailo, da ga je tolikokrat puščala samega. (Pride se.) Ponesrečen roparski napad v banki. V bavarski hipotekami in menični banki v Monakovem je dvignil neki sluga 70.000 mark. Nenadoma pa je priskočil k njemu neki tujec in v istem trenutku pa mu je hotel z druge strani iztrgati nek drug neznanec denar. Navzoči bančni uradnik je začel klicati na pomoč ter je pritisnil na električni gumb. V istem trenutku so se električnim potom zaprla vsa vrata v poslopju, nakar so oba neznanca ki sta bežala proti izhodu, prijeli. Roparja nočeta o svojih osebah ničesar podrobnega izpovedati. Izpred sodišča. Q t Izpred porotnega" sodišča v Novem mestu. Kar s samokresom po njih! Samokres je danes tudi med priprostim ljudstvom že nekaj taka navadnega, kakor svoj čas nož med kmečkimi fanti. Za vsako malenkost pa se strelja na ljudi, kakor na zajce. En tak slučaj se je zgodil v Novi gori pri Krškem, drugi slučaj pa v Beli Krajini. Jožefa Pluta iz Kloštra pri Grad-! cu imajo ljudje splošno za nevarnega človeka. Nekega dne se je; Plut prepiral s svojo ženo. Kreg in prepir je bil tak, da so se pred hišo začeli zbirati sosedje, mlado in staro. Otroci so se norčevali, starejši ljudje pa smejali. To je Pluta ujezilo. Zagrozil je. da bo streljal. Ljudje, ki se niso nadejali, da bi Plut svojo grožnjo izvršil, so še obstali pred hišo. Plut pa svoje grožnje ni imel za šalo, ampak je začel res kar streljati s samokresom. Ko je Plut izvedel, da gre njegov sosed po orožnike, je iz same jeze še trikrat ustrelil. Zadel k sreči ni nikogar. — Kmalu nato priteče orožnik, na katerega poziv je Plut odprl hišna vrata. Na nadaljni poziv, naj mu izroči samokres, je Plut odgovoril, da tega ne stori, ker je samokres njegov. Nato Plut odide v sobo, orožnik pa za njim. Na zopetno povelje orožnika, naj mu izroči samokres in ga položi na mizo, se je Plut zopet uprl. Orožnik je hitro prijel za samokres in ga iztrgal iz Plutove roke, pri čemur se je orožnik poškodoval na roki. S tem šele je bila nevarnost za zunaj stoječe, pa tudi za orožnika odstranjena. Plut se je moral zaradi javnega nasilja zagovarjati pred novomeškim kazenskim senatom. Obsojen je bil na 4 mesece s postom in trdim ležiščem poostrene ječe. » • * Prijet tihotapec. To je vsem oblastim že staro znana stvar, da je v najbolj krščanskem delu stopiške in pod-grajske fare pod Gorjanci največ tihotapcev, ki se pečajo z vtihotapi j en jem živinfe iz Hrvaške preko Gorjancev. Iz zgol človeškega stališča bi jim človek tega posla že ne zameril. Ampak ti vragi vtihotapljajo tudi živino iz okuženih krajev in na ta način razširjajo po celi deželi razne kužne bolezni, kar provzroča le še strožje in večje zaprtije vnanje živine in dosledno seveda tudi splošno draginjo, pa nesrečo tistim, ki take živali kupujeo. Eden takih tiče v je tudi Anton Mavser, znani prekupovalec prašičev iz j Cerovea. Pred kratkim je iz okraja Karlovee, kjer je vladala prašičja bolezen, vtihotapil 8 prašičev. Od teh je prodal dva Janezu Maroltu iz Mal. Škrjančega. Marolt je kupljena dva prašiča dal kar med svoje prašiče. Kmalu nato pa so vsi zboleli na okuž-ni bolezni, eden je tudi crknil. Mavsarju so zaplenili 4 prašiče, ki so pa vsi okuženi. Poleg tega je bil obsojen na tri mesece po-osrene ječe, na izgubo zaplenjenih prašičev ter v plačilo sto kron Maroltu za odškodnino obolelih prašičev. * * * Izpred ljubljanskega porotneg. sodišča. Spor zaradi plače mezde. Peter Lažni k iz Št. Jurja je bil zaposlen pri regulaciji Ljubljanice. Ker je pa dobil za drugi dan poziv k okrajnemu sodišču v Litijo, da se zagovarja zaradi nekega tepeža, treba mu je bilo za pot denarja. Zaradi tega je napravil s polirjem obračun, pri katerem mu je slednji rekel, da mu za poldrugi dan neče blagajnik izplačati, ker ta čas ni delal. Razburjen vsled tega je Laznik zagrozil, da bode blagajnika z nožem sunil, če mu vsega ne izplača. Ta se je te grožnje tako ustra-' šil, da je poslal po stražnika. Obdolženec se je zagovarjal, da je te besede v razburjenosti izustil in da sploh noža nikoli pri sebi nima. Za kazen se mu je prisodilo 10 tednov težke ječe. Lovska tatova. , Andrej Klinar, 17 let star posestnikov sin na Planini, je bil že trikrat zaradi lovske tatvine kaznovan, a vzlic temu mu ne da žilica miru, saj on sam pravi, da je lovil samo iz veselja in za zabavo, nikakor pa ne iz dobička. Priznal je, da je v lovišču Kranj-' ske industrijske družbe na Jesenicah ustrelil eno kozo, katera se je pa zatekla v graben. Šel je klicati delavca Ivana Omana, ki stanuje v njegovi hiši, da mu je pomaga iskati. In res sta jo dobila, nakar jo je Klinar ustrelil. Oman jo je stražil do mraka, potem jo je pa domu prinesel. Z drugimi so jo domačini pojedli. Nekaj tednov kasneje je ustrelil kozli-ča, katerega je tudi Oman spravil domov. Priznava dalje tudi* da je letos ob novem letu pod Golico ustrelil zajca. Letos meseca maja je našel že trohnjene-ga srnjaka, kateremu je odrezal glavo z rožički, katere je imel v domači sobi na steni za okrasek. Klinar pravi, da je nekoč zalezel 3 srne, a vied velike razdalje ni na nje streljal, priznava po. da bi streljal, če bi bile bližje pri !le. Ker 'je bila krivda pri obeli obdolžencih dokazana, je sodišče obsodila Klinarja na 8 mesecev težke ječe, Omana pa na C tednov strogega zapora. * ~ » * Vedenje pijane ženske v cerkvi. Jera Suliadolnik, dninarica v Borovnici, je prišla precej od žganja pijana v župno cerkev v Bo-ravnici. S siio se je prcrila v klop, potem pa uganjala razne burke. Tako se je ondotnega kaplana med prepovedjo z raznimi klici, kakor: "štima", "ja" itd. motila, vsled česar so ljudje v klopeh vstajali in se smejali, tako da je moral duhovnik parkrat *voj govor prekiniti. Ko pa je za- "ela svoji sosedi ponujati steklenico z žganjem, jo je kaplan iz Ie-"e pozval k miru. a brez uspeha. Proti milodaru nabirajočemu cerkveni ku je glasno rekla, da nima drobiža, a tla bo kar 's ksar' dala, češ. da ona itak največ vbo-gajme podari. Naenkrat je vstala in šla k stranskemu oltarju, poklekujoča se pa tako naslonila na neko žensko, da sta obe padli. Ko jo je ta hotela spraviti iz cerkvti, je delala razne šaljive opazke, potem pa hodila po cerkvi vedno semintja. Šele po dokončani službi božji je šla iz cerkve. Obdolženka trdi, da je bila vsled zavžitega žganja tako pijana, da se na ničesar ne ve spominjati, kar pa nobena zaslišana priča ne potrdi. Sodišče jo je obsodilo na en mesec strogega zapora. Slovensko katoliško E====® podp. društvo svete Barbare B= B Zedlnjen« države Severno Amerika. Sedež: FOREST CITY, Pa. Inkorporirano dne 31. januaija 1902 ▼ državi Fennsjlvankb ! ODBORNIKI; Predsednik: MARTIN GERCSIAN, Box 633, Forest City, Fa. Podpredsednik: JOSEF I'ETEHXEL, Box a5 WiUock, PiL I. tajnik: IVAN TELBAX, Box 707. Forest City Pa II. tajnik: JOHN OSOLIN, Box 4&2 Forest City Pa Blagajnik: MARTIN AIUHlC, Box 537, Forest City. Pa. f NADZORNIKI; Predsednik nadzornega odbora: KAROL Z ALAR, Box 547, Forest City, Pa. I. nadzornik: IGNAC PODVASXIK, 4734 Hatfield St.. rittsburg, Pa. II. nadzornik: FRANK SUNK, 50 Jlill St.. Luzerne Pa HI. nadzornik: ALOJZ TAVČAR, 2S»9 Cor. N. — 3rd St.. Rock Sprinss. Wye POROTNI IN FRIZrVNI ODEOR: Predsednik porot odbora: PAUL OBREGAR, Box 402, Witt, 111. I. porotnik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, Mineral, Kans. II. porotnik: ANDREJ SLAK. 7713 lasler St., Cleveland, Ohio. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. J. M. SELISKAR, C127 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku IVAN TELBAN, F. O. Box 707 v Fore»t City. Pa_ Društveno plašilo: "GLAS NARODA". IZ URADA GL. TAJNIKA ZDRUŽENIH DRUŠTEV SV. BARBARE S SEDEŽEM V FOREST CITY, PA. Tem potom se naznanja, da je bilo na 4 glavni konvenciji sklenjeno, da si vsak član, oziroma Članica, kateri je zavarovan za $250 00 lahko poviša u-smrtnino do 1. januarja 1914 na 5500.00; to velja tudi za one, ki so že prestopili 4G. leto. Kdor želi povišati usmrtnno, naj se da preiskati pri zdravniku; proSnja in spričevalo naj se pošlje vrhovnemu zdravniku v potrditev. Asesment Je razviden iz lestvice, ki je razdeljena na $250 .uO in na $500.00. ___________Ivan Telban, glavni tajnik. Ne nosi'e pasu za kilo! Po trid-setl etni skušnii sem pronsael b parat za m že, žene alt otrtke, kteri zdraM kilo. Pošlj»m g a za poskuin o. Če ste že skoro vse poskusili, pridite k meni. V čem drugi niso dosegli uspehov, jaz imam potem največje. Pošljite spodnji kupon še danes in jaz vam pošljem Zgornja slika >ro.stavlja g. i. E. Brookie iz Maiihali, Mich , Li zdravi za kilo bolne že ver ket tride«>t let. Če iaate kilo pišite mu še dane*. za^tsnj svojo ilustrovano knjižico o kili in nje zdravljenju v kateri najdete moj apt»rat, cene in imena — mnogo ljudi, kteri so ga skusili in bili ozdravljeni. Jaz to popravim, kar vsi ostali niso mogli. Zapomnite, da ne rabim mazila, pripovedke in ne laži. I'osijt-m na poskušnjo kot dokaz, da je resnica kar zdravim. Vi ste sodniki in kakor hitro-preherete mojo iiustrovano knjižico, prepričali se bodete, kakor so se stotine bolnikov, kterih dopise morete citati. Izpolnite spodnji kupon in ga pošljite še danes. To pa radi tega, ker je potrebno, da žrtvujete malo časa, ako hočete poskusiti moj aparat. ZASTONJ INFORMACIJSKI KUPON. C. E. Brooks 24^4 State St. Marshall, Mich. Prosim pošljite mi potom poste v običajnem zavitku vašo illustrovano knjižico in natančna pojasnila o vašem aparatu za zdravljenje kile. Ime................................ naslov.............................. mesto.. ...........država.......... POZDRAV. Pred odhodom v staro domovino pozdravljam vse rojake v Chis-holm« in Hibbingu. Minn., posebno pa Josipa Debelaka in Ivana Debelaka. Z Bogom! New York, 12. listopada 1913. Ivan Logar. Pri odhodu v domovino pozdravljam Mat. Vesela, njegovo soprogo in mojega svaka Jerneja Maršiča in soprogo ter vse prijatelje v Chisholmu, Minn. Na svidenje ! New York, 12. listopada 1913. \ Matija Knavs. Naprodaj nove Lubasove harmonike! Model "H" trivrstna, dvoglasna............. K 150.00 ali $45.00 Model "K" trivrstna, triglasna............. K 190 00 ali S55.00 Model "L" štirivrstna, dvoelasna.............K 2"0.0>» ali $60.00 Model "M" »tirivrstn*, triglasna,.......... K 250.00 ali $65.00 "KRANJSKI MODEL" trivrstna, dvoglasna, K 150.00 ali $45.00 „ „ trivrstna, triglasna, K 200.00 ali $50.00 ,, ,, štirivrstna, dvoglasna K 200.00 ali $60.00 ,, štirivrstna, triglasna, K 260 00 aJi $70.00 Harmonika s kovčekom vred $5.00 več! Kjer je označena cena v kronah je prišteti še carinsko pristojbino in prevozne stroške! Za natančnejši popis harmonik pišite na: ALOIS SKAJLJ, P. O. Box 1402 New York City, N. Y. GLAS NARODA, 13. NOVEMBRA, 1913. K stoletnici fr nco ke vlade in Napoleonovega p dca na Krarfskem. >c»*< i *e n spoštovanjem in = nauj-m spominjamo juna-h bojev v Napoleonovi Iliriji. | »'rte sredi V je bila Kranjska Mrprav bode minulo sto let, ko je "lavi Avstrijski orel stri i n< L'lavemu franeoskemu - '.a«lii daler črez ilirske Francozi -so prišli trikrat k nam tia Kr ifi^ko. Pozimi leta 1797. so in ali Avstrijci iz Italije preko Kranjskega s svojimi po-1't m • ••!< mi in ranjenimi voja k. n /a j. Olo sloviti nadvojvoda Karel, katerega je cesar od poklical i* NemČij * in poslal pro t /m j povitemu Napoleonu, ne j»' moral meseca marca umaknit > Inj« nu Zaman je poizkušal ► »»vojo i oraženo vojsko ustaviti rninc«»Z4*. Nadvojvoda Karel je bežal s svojimi četami čez Opči i.e in \ ipavo na Kranjsko. Peti t'Mi«Mi v potu se je pomikalo <»kr«»g id.(XwJ mož avstrijske vojake i/ raznih polkov skozi Kranj n dalje če* Ljubelj na Koroško in Štajersko. Za njimi pa so drli I tnieozi v deželo, kjer so mogli. Prvi je prilomastil dne 23. mar-••a L'* i«*ral Bernadotte v Idrijo; p« t dni za njim so se Francozi pojavil pod poveljstvom generala M ura ta \ Postojni in dne 1. apr:a je iz Logatca prikorakala prva francoska četa z godbo v Ljubljano. Vodil jo je Iiernadot ki je dne 5. aprila od Napoleona dobil povelje, da se s svojimi 4-rtami iti t ro pomakne proti Ce-kjer 1ve leti zh tem, leta 1790., j-znova pokalo na Nemškem in La--I ' Mi Ker je Napoleon delal po r.vropi nova nasilja in krivice, so '. po kateri so bile odloče-U mu vtHlueinu rogoviljenju ' 1 lV'ti konec, a so se močno nt'e;n'e, bajti Napoleon je hitro na Nemško, se oklenil ge->'acka v rimu in jra prisi-1 ' *e lil 11 je vdal z vso svoji« vojsko, ki je štela 30.000 mož. vsi m rim, je drvi) ob Doni mo Dunaja na Moravsko, deeembra je Napoleon v ' miši /imi potolkel združeno ko in rusko vojsko pri ! vem i \usterlitz) blizu Br-f«k<> da je bil cesar Franc I. ■ ti / njim skleniti mir, ka-r-m f« j- Napoleon sarn hotel. ' •1 podpisal dne 126. de-><>•". v Požunu. Na ii o so pridrli Francozi še i dni pred odločilno bitko pri SI a v ko vem. S' ieiiivši požunski mir. je Na I b o,j ponižal Avstrijo tako. ka kor doslej še noben sovražnik. v ';«i je prišla vrsta na Prusijo. N i po!eon leta 1806. in 1807. premagal Pruse in njihove zaveznike li use in vzel pruskemu kralju pol države. Skoro vsa Evropa je ležala pred Napoleonom na kolenih, celo mogočna Rusija je sklenila zvezo s Francozi. Avstrija ie bila v velikih skrb *h. Noč in dan se je tedaj preudarjalo. V;iko ugonobiti neust rahovane Francoze. Povečali so vojaško moč in izdali dne 8. julija 1808. patent za osnovanje deželne brambe. Ker je primanjkovalo vojakov, so se uvršečvali vojaški novinci do 22. leta starosti v redno vojsko. Starejše moštvo pa je moralo, bodisi samec ali oženjen. stopiti v domobranstvo, drugače ro pa z vojaško silo prisilili k temu. Po Dolenjskem in Notranj-• rn so se ljudje večinoma z velikim navdušenjem zanimali za dež» lno hrambo, le na Gorenjskem no ponekod kljubovali. Splošno pa je bilo navdušenje za deželno hrambo na Kranjskem veliko. Deželni brambovci so se vežb»li o potrebnih vojaških vednostih ob nedeljah in praznikih. Tako je bila leta 1808. vsa Av-•trija podobna velikemu taboru iti naslednjega leta je že zavračale. po vsej državi. Dne 8. aprila 1809. se je znova pričela vojska, katero je csar Franc svojim narodom naznanil s posebnim mani-fe«om po Krnniskem v italijan-s in slovenskem jeziku. Avstrijci so zagrabili Nepoleona na dveh straneh, na nemški in itali- janski meji. Na Nemškem je vodil avstrijske čete slavni nadvojvoda Karel. Proti njemu je najhitreje udaril Napoleon, ki je v več bojih odbil nadvojvodo Ka-rela, da se je moral umakniti na-j zaj na Češko. Toda nadvojvoda Karel ni miroval. Hitel je s Češkega proti Dunaju, kjer je premagal Napoleona pri Aspernu in Esslingenu dne 21. in 22. maja. Napoleon pa je pomnožil svojo vojsko in še enkrat udaril nanj ter ga pri Wagranu popolnoma potolkel. S tem je bilo na Nemškem vse izgubljeno in Avstrija se j? morala znova pogajati z Na-polenom za mir. Dne 20. maja 1809. so Francozi tretjič zasedli Ljubljano. — V schoenbrunskem miru z dne 14. oktobra 1809. je Avstrija izgubi-'a tretjino svojih dežel; najhujše • n zadela izpuha pokrajin ob .Ta 'ranskem morju. namreč Gori 'ice. Trsta. Gorenje Korošk*. Kranjske in Hrvatske do Save. Tem deželam je Napoleon pridružil še Pusto dolino na Tirolskem. Istro, Dalmacijo in Dubrovnik in ustvaril tako novo državo pod Imenom Ilirska pokrajina z glavnim mestom Ljubljano. Francozi so vpeljali pravo ljudsko vlado, ki je odpravila tlako in vse pred-pravice trgovcev in obrtnikov ter je preustrojila tudi šolstvo. Za izobrazbo naj bi skrbele poleg ljudskih šol gimnazije in liceji. Lice.ja v Ljubljani in v Zadru sta se preosnovala v visoki šoli. V vsakem oziru so skušali Francozi Ilirijo visoko povzdigniti v kulturnem pogledu. Priznati moramo, da so imeli povsod in vselej najboljši namen in da so v resnici storili mnogo dobrega. Marsikje je ljudstvo v poznejših časih večkrat naravnost navdušeno hvalilo priljudnost, postrežlji-vost Francozov. Vsled vednili vojsk je ostalo nebroj lepih načrtov za preuredbo šolstva, prometa. trgovine in obrti večinoma na papirju. Hudo pa so ljudstvo prizadele različna reforme, krvni in vojni davek. Kranjska sama bi bila morala plačati 15,260.000 frankov f\inega davka. Francozi so po ;rali, da bi pomnožili dohodke, po cerkvah razne dragocenosti in umetnine. Na Blejskem otoku so hoteli oropati Marijino cerkvico, toda pogumne Blcjke so poskrile vse čolne ter vesla in povzročile ••ko razburjenje med prebivalci, da so se morali francoski uradniki umakniti proti malenkostni odškodnini. Čudno tedaj ni, da so se po strahovitem porazu Napoleonovim na Ruskem leta 1812. tedanje simpatije ilirskih prebivalcev do Francozov mahoma ohladile in da je ljudstvo skoro povsod iskreno elelo priti zopet pod habsburško vlado. Ko je po daljšem obo-'ovijanju cesar Franc 1. dne 11. avgusta leta 1813. napovedal Francozom vojno, tedaj se je 1 iudstvo povsod postavilo na •trail Avstrijcev. Prebivalci so kar najprijazneje pozdravljali avstrijske vojake in jih izdatno podpirali v njihovih operacijah. Tako so mnogo pripomogli, da so morali tepeni Francozi v kratkem času zapustiti Kranjsko. Napoleonov pastorek, italijansko podkralj Evgen Beauliar-nais, ki je zbral okrog 50.000 vojakov, je imel nalogo čuvati in braniti Ilirijo. Avstrijski pod-maršal Ililler je moral s samo 35.000 vojaki varovati zelo dolgo orogo ob severo-vzhodni meji od Zagreba da Pustrške doline na Tirolskem, dočim je Avstrija svojo glavno armado poslala proti Napoleonu na Češko. Avstrijci so že dne 16. avgusta 1813. alarmirali ilirske meje od vseh strani. Od Zagreba so prodrli do Karlovea, od Celovca do Beljaka; manjše čete so vznemirjale že Dolenjsko in tudi na Gorenjskem so se prikazali namreč okrog Kamnika in Tržiča. Do konca avgusta so bili Avstrijci na Reki. odkoder so se pomikali proti Trstu, Postojni in Novem mestu. Od tu so nadlegovali že ljubljansko okolico. Pod-inaršal Hiller je imel svoje šoto--išče na Bistrici v Rožni dolini in imel tako v rokah cesto čez Ljubelj, vsled tega tudi moč, da vsak čas udari proti Kranju in tako razdere francosko bojno črto. Podkralj Evgen se je, spo-znavši veliko nevarnost, odločil radi tega se polastiti Ljubelja. General Belotti je dne 29. avgusta 1813. s svojo brigado dobil povelje, napasti okope pri sv. L natru na Ljubelju. Toda podpolkovnik Goeldling je Franco- ! ze porazil z enim bataljonom lov- 1 cev in z enim bataljonom dežel- i nih brambovcev ter ga zapodil 1 do Sv. Ane. Dne 30. avgusta se ' je Belotti pomaknil do Tržišča, J kjer ga je Goeldling zopet pora-'; 7il in zapodil do Kranja. Tržišča j - so avstrijske vojake jako do i < bro pogostili, in odhajajoči proti' ; Kranju so šli, kakor je eesta ši-ji roka, strelci po trije, ulanci po! ■ dva skupaj v lepih vrstah peva-joč in jako dobre volje. V Na- . klem je njihov poveljnik zvedel, da Francozi čakajo nanje v zasedi za vislicami, ki so stale ob tržiški cesti blizu ovinka. Še dandanes se zove njiva, ki leži na o-"em mestu, 'gavgarica*. Ukazal je nato, kakor pripoveduje vsvo- i jih "Tržiških znamenitostih iz '»•»ncoske dobe" tržiški rojak Jakob Peharc, poznejši ljudski učitelj v Tržišču, svojim strelcem odriniti po stranskem potu v Predoslje. Ko so Francozi, ki so bili v zasedi, ugledali, da gredo avstrijski strelci nanje, hiteli so brzih nog preko Kranjskega polja v Kranj. Ulanci so jo udr-!i za njimi in na pristavah ob cesti, ki pelje na Kokrico in dalje na Goriče, vjeli 120 Francozov. Malo pred Kranjem se je pridružil avstrijskim četam polkovnik Baumgarten, ki je prišel z enim bataljonom vojakov po cesti iz Železne Kaplje čez Jezersko se-Uo. Zelo veliko je tedaj trpelo znamenje, ki stoji še dandanes na vogalu znane gostilne "pri Bekseljnu", kjer se dolita državni cesti na Tržič in Kokre. Spopad Avstrijcev in Francozov nam izpričuje Še dandanes na-naslednji popis na znamenju: "To znamenje so poškodovali 30. avgusta 1813 Francozi s 42 krog-Ijami, 1. 1815. je bilo prenovljeno, 1. 1858. novo sezidano in 1. 1881. prenovljeni,.'" 150 Francozov, ki so se bili zakasnili v mestu, so avstrijski ulanci vjeli. Še tisti dan je te vjete Fra.i uze peljalo kakih 500 avstrijskih vojakov v Tržič. General Belotti se ie iz strahu, da bi ga Avstrijci ne odrezali od glavne fraucoske armade, pomaknili po cesti proti Medvodam. Z zavzetjem Kranja je pod-kraj Evgen izgubil zvezo s svo-ln desnim krilom, zato je zapo-vedal generalu Belottiju, naj Kranp zopet zavzame, kar se mu je dne 2. septembra že posrečilo. Nekoliko več sreče so imeli Francozi na Koroškem, kjer se jim je posrečilo Avstrijce pregnati z Bi strice in jili prisiliti s tem, da so preložili svojo glavno moč na levi breg Drave. S tem je imel Evgen zavarovano levo krilo. Treba je pa bilo zavarovati še desno krilo, ki se je nahajalo že v veliki stiski. Podkralj Evgen je poslal proti Postojni general? Palombinija, in general Belotti, ki je imel glavni stan v Kranju, ie dobil dne 8. septembra povelje, naj zbere svoje vojake, ki so se bili nastanili po Kranju, Šenčurju. Cerkljah in Komendi, in naj izkuša v Mengšu se združiti z onim oddelkom, ki je prodiral iz Ljubljane po Dunajski cesti. Pri bistriškem mostu so šteli 7000 mož, 2 bataljona graničarjev, 1 baterijo in 3 eskadrone huzarjev. Bitko, katero je general Belotti opazoval z bistrim očesom z daljnogledom iz cerkvenega stolpa v Mengšu, sta odločila dva bataljona štajerskih brambovcev, ki sta prišla čez Tuhinjsko dolino Francozom za hrbet. Francozi so bili popolnoma poraženi. Generala Bellotija, vse častnike njegovega štaba in še 2000 mož so Avstrijci vjeli. . Ostanki razbitih francoskih čet so bežali, kolikor so mogli, preko črnuškega mostu v Ljubljano. Belottija so Avstrijci peljali kot vojnega vjenika v Celje. Celo pot ni izpregovoril besedice vsled nevolje in jeze, da so ga vjeli najbolj zaničevani avstrijski vojaki, to je deželna bramba. ^ Podkralj Evgen, ki je imel od 7. do 11. septembra 1813. svoj glavni stan v Kranju, je izdal proklamacijo, v kateri je nazna-najal, da je dne 28. avgusta Napoleon sijajno premagal združeno armado Avstrijcev, Rusov in Prusov. Najbrž se nanaša to poročilo na srečen začetek boja Francozov pri Kulmu, ki pa se je pozneje končal s popolnim porazom generala Vandamma. Mogoče je pa tudi, da je hotel Evgen s tem poročilom samo javno mnenje izboljšati na korist Francozom. Dne 11. septembra je preložil podkralj Evgen svoj glavni stan iz Kranja v Ljubljano. Med- tem je podmaršal Hiller zasedel in se polastil cest, ki peljejo proti Jesenicam in Kranju. Dne 16. septembra je izkušalo 5000 Francozov, ki so se - red Hiller-, jem pomaknili v Kranj, od tu i Avstrijcem zapreti nadaljnje prodiranje. V kranjski okolici je l prišlo do manjših prask, nakar j so se Francozi vrnili še tisti dan zopet v Kranj. Dne 20. septembra so se Francozi vnovič spoprijeli z Avstrijci v bližini Kranja, toda Francozom se je godilo slabo, zakaj tri dni. pozneje, dne 23 septembra opoldne so avstrijske čete pregnale Francoze popolnoma iz Kranja. Francozi so bežali proti Ljubljani, kjer so se držali še nekaj dni. Ko je podkralj Evgen videl, da se avstrijske čete Ljubljani bližajo od vseh strani, je zapustil dne 2®!. septembra ?. večjim delom svoje vojske Ljubljano in se v brzih marših umaL-nil po Tržaški c^sti proti Posto.i-ni. Samo na ljubljanskem gradu je pustil polkovnika Legeria z majhno posadko. Ponoči, dn»* 29. septembra so v gosti megli zapustili Francozi tudi okope pri Cr nučali. Zažgavši za seboj savski most so kot zadnje čete preko Ljubljane sledili umikajočemu se Evgenu. Zjutraj so avstrijski vojaki hitro za silo popravili most in hiteli za bežečimi Francozi ni, kamor so se že tudi bližale po po Dunajski cesti proti Ljubljani, kamor so se že tudi bližale po Dolenski cesti avstrijske čete pod vodstvom generala Rebroviea Združivši se ž njimi so nato Zasedli Avstrijci mesto v prvih po poldanskih urah, potem pa sledili Francozom, ki so se po manjših bitkah pri Planini in Postojni kar najhitreje umikali preko Vipave do Gorice. Drugi francoski odelki so se po Savski dolini umikali proti Trbižu in se jim je posrečilo, rešiti se preko Pontu-blja na Laško ,kjer so se zdrn žili s svojim desnim krilom. Avstrijci so francosko posadko na ljubljanskem gradu pet dni obstreljevali s topovi, ki so jih razpostavili na Golovcu. Krepko so odgovarjali Francozi; toda dol-go se le niso mogli držati. Število ranjencev je rastlo od ure do ure m začelo je že primanjkovati kruha. Dne 5. oktobra, ob eni uri popoldne je posadka (okrog 250 mož) kapitulirala. Francoski vojaki so z vsemi vojaškimi častmi zapustili trdnjavo in na vznožju Ljubljanskega gradu oddali svoje orožje, nakar so kot vojni vjet-niki odšli v Karlovec. Avstrijci so na Gradu zaplenili 23 topov, 1000 pušk in veliko množino stre-ljiva. Ob šestih zvečer je z Ljubljanskega gradu naznanjalo ljubljanskim meščanom 50 topovih strelov, da je konec francoske vlade na Kranjskem. Ljubljančani so zvečer praznovali ta imenitni dogodek z občno razsvetljavo. Vsa Ljubljana je bila na nogah in dolgo v noč je vladalo po ljubljanskih ulicah in trgih živahno življenje in veselo navdušenje. Prvi civilni in vojaški guverner, kateregaj e imenovala avstrijska vlada, je bil baron Lat-termann, po katerem je pozneje dobil znani ljubljanski drevored svoje ime. Prišel je dne 23. oktobra 1813. v Ljubljano ter naznanil v posebni proklainaciji, da je Avstrija zopet zasedla deželo in da morajo vsi uradniki priseči zvestobo cesarju Francu I. Na Dunaju se je pa vršil kongres za stopnikov evropskih držav, nj 'laterem je bila Avstriji oficielno priznana Ilirija. Zasedali so pač zelo dolgo, ker so podpisali akte šele dne 9. junija 1815. Takrat je Kranjska dobila svoje današnjt meje. Razne zaoimiyosti. Japonske pot&pljalke. Sloveča japonska ribiška vas Toshi ima specipaliteto, ki je pač nima zlepa kak kraj. So to tako-zvane potapljalke za ribami, ženske, ki love plavajoč in potapljajoč se ribe v Tihem oceanu z roko, ne da bi imele seboj kako mrežo ali drugo pripravo. Te ženske so oblečene v ohlapne bele srajce, ki so okrog pasu prevezane z vrvjo, belo ruto na glavi in popolnoma moderna avtomobilska očala. Predno skoči katera izmed teh žensk v vodo, zažvižga skozi zobe ter nepremično opazuje vodo pred seboj. Kakor hitro zagleda ribo, skoči z nepopisno spretnostjo v vodo in v prihodnjem trenutku že pri- PWV . < ■■ ■ I—■ —----------—" »I—-_IKZai_IKPCUC ZA BOŽIČ IN š== NOVO LETO se kaj radi spominjajo Slovenci svojcev v stari domovini in jim pošiljajo darove; seveda iz te dežele večinoma le GOTOVE DENARJE; v tem oziru je najboljše, da se obrnejo v materinem jeziku na podpisanega, kateri : s : : s vse hitro in točno odredi. : : : : : Frank Sakser 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 6104 ST. CLAIR AVENUE, N. E* CLEVELAND, O. k Krasne stroje prav poceni. | * Pošiljamo naravnost iz tovarne. < [ Novi slovenski rekordi. > 12 pesem zastonj. 1 Pišite po krasen cenik. ; Transatlantic Co., ' 72 Cortlandt St.. New York. N. Y.\ nese ribo v roki iz vode. Mnogo metrov pod vodo jih je bilo mogoče videti kako so plavale, iskale so pa razen rib tudi rake, , školjke in drugo. Skrb za šolsko omladino na Angleškem. Na Angleškem imajo od leta 1906. zakon glede šolskih ku-hjnj. Zakon določa, da morajo šolske oblasti ustanavljati posebne komiteje, ki morajo skrbeti za prostore in personal v šolskih ; kuhinjah. Ce se otrokam ne da hrana od privatne strani, mora komite skrbeti tudi za hrano, ki pa ne sme presegati 1 penny (4 vinarje) za porcijo. Starši so ob-! vezani, da povrnejo te stroške, , če ne morejo dokazati, da so ta-| ko revni, da niti tega malega iz-; datka ne* zmorejo. Do zadnjega ; časa je 113 šolskih oblasti ustanovilo šolske kantine, med tem ko sodelujejo % drugod privatne osebe in oblasti. Na Angleškem in v AValesu se je razdelilo 1908.: j leta 9,671,789 kosil 1116.810 o-| , trokom. Stroški so znašali okro-: glo 1,320.000 kron, pokrili pa so se ti stroški iz javnih in privatnih sredstev, in sicer iz javnih 966.000 kron, iz privatnih pa: 348.100 kron, 5900 kron so starši povrnili. SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA prirejena za slovenski narod po drugih slovnicah. S sodelovanjem vež strokovnjakov, je izšla te dni;; založila Slovenic Publ. Go. Cena . v platnu vezani $1. Ta slovnica je skrbno delo ter . se delalo na nji precej časa. Nje j > obseg je: Glasovanje. Oblikoslov-! . je. Vaje. Pogovori iz vsakdanjega | i življenja. Besede, ki se največ ra-, > bijo v navadnem govoru. Pri tej slovnici nismo štedili denarja niti časa in to samo zalo. da naš narod vendar enkrat k dobi dobro poučno knjigo v tej I deželi prepotrebnega jezika. i " > NAŠ GOSPODAR, edini slovenski magazin v Ame-) riki. Izhaja na 32 straneh vsak ' mesec in velja za vse leto samo i $1.00. Prinaša podučne članke za i gospodarstvo, gospodinjstvo, le-) pe povesti, razprave o naših gi-- baniih %in zanimivosti iz celega [ sveta. Pošlji denar na: II Naš Gospodar, 2616 S. Lawndale Avenue, . (10-8 v 2 d) Chicago. 111. --- ——-------*--——*——-----^—«——_w.—jp—m—^ Važni nasvet. V sedanjem kritičnem času v katerem je človeško telo radi pogoste premembe vremena v največji meri razpostavljeno raznim boleznim kakor: kašelj, reumatizem, teško dihanje, glavobolj, slab "tek do jedi, neredni odčistek, zobobolj, nahod, bolezni ledvic, srbenju kože itd. — je jako važno za vsakega, da ve kam se obrniti za pomoč da ne troši zastonj svoj težko prisluženi denar. — Kam! — Edino le tja, kjer je že stotine bolujočih dobilo uspešna zdravi-'a za jednake in slične bolezni in to je: rHE PARTOS PHARMACY v New Yorku. Vsaki, kateri naroči najmanje za $1.00 od zdolaj označenih zdravil dobi kot darilo jeden krasni koledar za leto 1914. _ Izre- žite dolnji Cupon za brezplačni koledar ter ga z pismom v katerem »laznačite točno za kakšno bolezen želite zdravila in kateremu priložite potrebni denar ter naslovite na: THE PARTOS PHARMACY, 160—2nd Ave. New York, N. Y. Imenik in cenik najglavnejih zdravil: Za čistenje krvi, želodca in redno stolico Partola $1.00 Proti glavobolu Partocura $.100 Proti slabem spanju in za živčne bolezni Partone Elixir $1.00 Za bolezni želodca Partowill $1.00 Zoper izpadanje las Partolin I. $1.00 Za porastenje las, brk in brade Partolin II. $1.00 Za prišče (inazulje) po koži in za gladko kožo Partocream $1.00 Za impotenco (oslabelo naravo) in onanijo Partobrace $1.00 Za kašelj, prsne in plučne bolezni Partoeough $1.00 Za reumatizem in kostobolje Rheumabalsam & Powder $2.00 ^a sifilis Partobisquits $4.00 Za akutni t riper Triplets št. 1. $2.00 Za kronični t riper Triplets št. 2. $2.00 Za polucijo in gubitek Triplets št. 3. $2.00 Za beli tok žen Triplets št. 4. $Š.OO Za zlato žilo (Hermohoide) Partopile $1.00 Za bolezni očij (vnetje) Erlauer Water & Salve $2.00 Za osivele lase Elsawater $1.00 Za bolezen ledic Partoherb $1.00 Proti kostobolu (Gicht) Partopain $1.00 Za srbenje kože Partocvl Salve $1.00 Nadalje vse kar se v jedni moderni lekarni more dobiti. Slovenski ceniki se pošiljajo zastonj in vsa zdravila poštnine prosto. CUPON ZA BREZPLAČNI KOLEDAR. Prigibno pošiljam $......za...................... ter brezplačni koledar za leto 1914. Ime in priimek: ......................................... No. cr i »x ............ City ........... Staate ............ ZA SAMO 1 DOLAR DOBIVATE "GLAS NARODA" SKOZI 4 MESECE VSAK DAN. •-$-9-«-S-»-S-S-3-a-*-A-iS-S--»-A--S-A . i ! Po znižani ceni! j = Amerika in Amerikanci \ £ Spisal Rev. J. M. Trunk: 6 ' je dobiti poštnine prosto za $2.50. Knjiga je ve- ^ ' zana v platno in za spomin jako prilična. ft I Založnik je imel veliko stroškov in se mu nikakor ni 3 izplačala, zato je cena znižana, da se vsaj deloma pokri- 5 ' jejo veliki stroški. ? I Dobiti je pri: j \ Slovenic Publishing Company, ? 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. < i Darovi, na kakoršne ste lahko ponosni in katere s ponosom lahko daste svojim prijateljem za Božič. S SfcATLJO 100 PRINCE OLAF CIGARET ZA $1.00 DOBITE ZASTONJ KRASNO UMETNIŠKO ŠKATLJO ZA CIGARETE IZ NEMŠKEGA SBEBRA IN NAŠE POSEBNO BOŽIČNO DARILO, CIGARETNIK IZ JANTARJA IN ŽELEZA, — VSE PO PAKETNI POŠTI. PLAČANO VNAPREJ. cM. ■) PRINCE CL\F CIGARETA Prava velikost. /X—fafc ! '' i JL Skatlja 100 Prince Olaf cigaret... $1.00. 1«'«» i 'rinee Obit' čistili. lahkih cigaret. Zmes izvrst-n- i.a tobaka, l in.- arom«' in povs »m zadovoljivega. — Cena $1.00. Darilo s cigaretami SKATLJA ZA CIGARETE IZ NEMŠKEGA SREBRA. — Prava velikost. Ta škatli ioa je bogato okrašena ter je pripravna za*vse vrste žepov. Lep in koristen predmet. PROSTO darilo s cigaretami. TUDI NASE POSEBNO DARILO ZA BOŽIČ. Cigaretr.ik iz jantara in železa. — Prava velikost. Prikupno darilo. Pripravno za vsakega moža. Največja vrednost kar se jo je kedaj ponujalo za $1.00 MI KOLO COMPANY, INC., NAJNAPREDNEJŠE TRGOVSKO PODJETJE ZA TOBAK FOTOM FOŠTE, ŽELIMO POŠLO VATI DIREKTNO Z VAMI. ŽELIMO, DA POSKUSITE PRINCE OLAF CIGARETE SMODKE IN TOBAK ZA PIPO. VSI TI IZDELKI SO IZVANREDNE KAKOVOSTI. NE MORETE KUPITI IRINCE OLAF IZDELKOV V KAKI PRODAJALNI, TEMVEČ EDINOLE PRI NAS. KER PRODAJAMO POTOM POŠTE PRIHRANIMO STROSKE ZA VZDRŽEVANJE MNOGIH PROSTOROV TER VRAČAMO TE PRIHRANKE VAM SAMIM S TEM, DA VAM DAJEMO BOLJtfE CIGARETE, SMODKE IN TOBAK ZA FII-O KOT GA MORETE KUPITI KJERKOLI DRUGOD ZA TA DENAR. POIEG TEGA PA DAJEMO FRI VSAKEM NAKUPU ZA $1 00 DARILA, KI SO V POLNEM OBSEGU VREDNA CENE KATERO ZAHTEVAMO ZA CIGARETE, SMODKE IN Kako poslati vase naročilo za — cigarete. I)a nan rite škatljo 1 v se d na: KOLO COMPANY. In-. iVpt. (iti. 114—118 Liberty St, New York City, X. Y. Odtrgajte. KUPON. KOLO COMPANY hie. Dept. 66. 114—118 Liberty St. New York City. X. Y. (j'jspodjc: — Priloženo najdete $1.00, za kar mi pošljite s paketno pošto HM* Piince Olaf cigaret. Pošljite mi tudi, povsem zastonj, škatljo za cigarete iz nem-»k -ga srebra ter u stnik za cigarete. Ako ne bo blago zadovoljivo, mi boste vrnili $1.00, kakor hitro vam vrnem bbgo. i me ........................... Pošta ...........•........... ( esta .......................... Okraj ...................... Mesto ......................... Država ..................... Kako poslati naročilo za — smodke. Da naročite škatljo 25 Prince Olaf smodk in dobite ta darila, napišite vaše ime in naslov na kupon spodaj, ga izrežite ter pošljite z $1.00 vred na: KOLO COMPANY, Inc. Dept. 66, 114—118 Liberty St, New York City, X. Y. Odtrgajte. KUPON. KOLO COMPANY Inc. Dept. 66, 114—118 Liberty St., New York City, N. Y. Gospodje: — Priloženo najdete $1.00, za kar mi pošljite s paketno pošto 25 Prince Olaf smodk. Pošljite mi tudi, povsem zastonj,.etui za smodke iz pravega usnja in ustnik za smodke. • Ako ne bo Ida go zadovoljivo, mi boste vrnili $1.00, kakor hitro vara vrnem blago. Ime ............ ............... Pošta ...................... Cesta .......................... Okraj ...................... Mesto ......................... Država ..................... TOBAK. KUPITE OD NAS SEDAJ IN PRIHRANITE SI DOBIČEK, KATEREGA DAJETE VSAKI DAN TRGOVINAM, PRODAJALCEM IN TRGOVCEM NA DEBELO. NE OBOTAVLJAJTE SE! — POVSEM VARNI STE AKO KUPČUJETE Z NAMI. MI SMO KORPORACIJA, PODVRŽENA POSTAVAM DRŽAVE NEW YORK, Z GLAVNICO $100,000.00. VRNEMO VAM SVOTO $1.00 TAKOJ PO SPREJEMU NAŠEGA BLAGA, AKO NE BOSTE POVSEM ZADOVOLJNI Z VSEM, KAR DOBITE OD NAS. PRODAJAMO LE 3A ENO CENO: $1.00 ZA ŠKATLJO PRINCE OLAF CIGARET, ALI $1.00 ZA ŠKATLJO 25 PRINCE OLAF SMODK, ALI $1.00 ZA PRINCE OLAF TOBAKA ZA PIPO V ŠKATLJI IZ CINKA, S KNJIŽICO FINEGA CIGARETNEGA PAPIRJA. RA5VENTEGA PA DOBITE KRASNA DARILA, KATERA SMO OMENILI ZGO- RAJ. VELIKO CENEJE JE ZA VAS, AKO KUPUJETE CIGARE TE, SMODKE IN TOBAK V KOLIČINAH ZA $1.00 KOT PA ČE JIH KUPITE V ZAVITKIH PO 5 CENTOV, PRAVTAKO KOT JE CENEJE KUPITI PREMOG PO TONAH KOT PA V MAJHNIH MNOŽICAH. ČITAJTE NAŠE FONUDBE TER ODFOŠLJITE SVOJE NAROČILO ŠE DANES. KADITE BLAGO; DOBIVAJTE DARTLA TER JIH KAZITE SVOJIM PRIJATELJEM AKO PA NE EO-STE POPOLNOMA ZADOVOLJNI. SESPOMNITE, DA SMO PRIPRAVLJEN TAKOJ VRNITI VAM VAŠ ?1.0D PROTI POVRAČILU BLAGA. KOLO COMPANY, Inc., 114—118 LIBERTY SREET. NEW YORK CITY. Kako poslati naročilo za — tobak za pipo. Da se naroči funt Prince Olaf tobaka ter dobi ta darila, napišite svoje ime in naslov na kupon spodaj, ga izrežite ter pošlji-te z $1.00 vred na: KOLO COMPANY, Inc. Dept. 66, 114—118 Liberty St., New York City, N. Y. __Odtrgajte. KUPON. KOLO COMPANY. Inc. Dept. 06, 114— US Liberty St., New York City, N. Y. Gospodje: — Priloženo najdete $1.00, za kar mi pošljite s paketno pošto en funt Prince Olaf tobaka. Pošljite mi tudi, povsem zastonj, fino francosko Brier pipo in zgibno mošnjo za tobak iz gumija. Ako ne bo blago zadovoljivo, mi boste vrnili $1.00, kakor hitro vam vrnem blago. Ime ............................ Pošta ...................... Cesta .......................... Okraj ...................... Mesto ......................... Država .................... PROSTO darilo s tobakom \ za pipo. Tudi — naše posebno božično darilo. /Mošnja za tobak iz gumija. Naravna velikost. Za hranjenje tobaka. Pripravna za žep. Obdrži tobak vlažen. PROSTO darilo s tobakom za pipo. Francoska Brier-pipa. Naravna velikost. Ta francoska Brier pipa vleče lahko ter ne gori. Pipa, kate-l*a vam da polni okus tobaka. PROSTO darilo s smodkami. Tudi — naše posebno božično darilo Ustnik za smodke iz jantara in železa. Naravna velikost. Potreben predmet, ki pripomore, da je dim hladen. Etui za smodke iz pravega usnja. — Naravna velikost Ta etui iz pravega usnja je pripraven za vsakega možkega, ki kadi smodke. Zaželjeno darilo je. SKATLJA 25 VELIKIH PRINCE OLAF SMODK......... $.100 25 velikih Prince Olaf Perfecto smodk. Pomirjajoče in zadovoljivo kajenje. Smodke so narejene direktno za našo trgovino. Cena $1.00 _ En funt. Prince Olaf ^ tobaka za pipo $1.00 S En funt Prince Olaf K tobaka za pipo v I škatlji iz cinka, s fi-I nim papirjem za ci-I garete. Ta tobak je I I prepariran naravnim j B potom ter prav nič I i ne peče. I Cena $1.00. S FUNTOM PRINCE OLAF TOBAKA ZA PIPO V ŠKATLJI IZ CINKA, S KNJIŽICO FINEGA CIGARETNEGA PAPIRJA ZA S1.00, DOBITE ZASTONJ IZVRSTNO FRANCOSKO BRIER PIPO IN NAŠE POSEBNO BOŽIČNO DARILO, — MOŠNJO ZA TOBAK IZ GUMIJA, KATERO SE LAHKO NOSI V ŽEPU, — VSE PO PAKETNI POŠTI, PLAČANO VNAPREJ. S ŠKATLJO 25 VELIKIH PRINCE OLAF PERFECTO CIGARS ZA $1.00 DOBITE ZASTONJ ETUI ZA SMODKE IZ PRAVEGA USNJA IN NAŠE POSEBNO BOŽIČNO DARILO, USTNIK ZA SMODKE IZ JANTARJ* iN ŽELEZA — VSE PO PAKETNI POŠTI IN PLAČANO VNAPREJ. PRINCE OLAF SMODKE araru veEkoct. BBW TtflflBl Jugoslovanska ^^^ Katol. Jedneta Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. i Sede| v ELY, MINNESOTA. # URADNIKI: Predsednik IVAN GERM 507 Cherry Way or Box B7. Braddock. P*. Podpredaednk: IVAN PRIMOŽIČ. E veleth. Minn.. Box 641. Glavni tajnik: GEO. L. BP.OZICH, Ely Minn., Box 424 Pomoinl tajnik: MIHAEL M RAVINE C. Omaha. Neb., 1234 So. 16th St. Blagajnik: rV'AN GOUZE, Ely, Minn., Box 105. Zaupnik: ALOJS VIRANT. Lorain. Ohio. 1700 E. 28th St. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN J, IVEC. Joliet, 930 No. Chicago St. NADZORNIKI: ALOJS KOSTELIC, Salldo. Colo. Box 633. r MIHAEL KLOBUCHAR, Calumet," Mich.. 115 — 7th St PETER SPEHAR, Kanaaa City. Kana.. 422 No. 4th St. POROTNIKI: IVAN KERZISNIK. Burdln«, Ft, Box 13S. PRANK GOUZE, Chiaholm Minn.. Bo* 715. MARTIN KOCHKVAR, Pueblo. Colo., 1213EUer Ave. Val dopisi naj ae pošiljajo na glavnega tajnika, vse denarne pošiljatve o* na slavnega blagajnika Jednote. Dru§t»eno glasilo: "GLAS NARODA". NOVICE IZ STARE DOMOVINE. KRANJSKO. Imenovanje. ('. kr. poštna asi-sj.-nta Frančišek Zoree in Veko-slav Krain/. v Ljubljani sta ime-novana za e. kr. poštna oticiala. Zaprli so ga. Dne 18. okt. je o-rožuištvo i>kalo po Novem mestu slikarskega pomočnika Franceta Itiidi. ki j«' isti dan popival s damnikaijem Kleindinstom. Kadi .»' v tej družbi plačal za en liter vina in ker ga je imel že dovolj, je končno odšel domov. Klein-dinst je pa ie naprej popival pozno v noč. Doma je pa zapazil, da mu manjka mošnjieek z bankovci. Vrnil se je nazaj v gostilno k Amerikami! Cieemeku in je kot bivši žandar vsem navzočim gostom preiakal žepe. Našel ni pa ji i--. Domislil se je končno na gosta Hadija in ga pustil aretirati, čt š da »ne je objemal in videl, da imam denar. Orožništvo je Radija izsledilo v postelji in odvedlo v preiskovalni zapor. Medtem se je K-eimlinst streznil ter izpovedal. da iii imel 1IMI pld., temveč !.• morebiti 1 7. radi uboja obsojen v 3-letno ječo in je bil tudi pozneje od leta 1010. naprej za razna de-janja kaznovan. Letos je prišel na progo v I ršno selo. Tu je pridno delal, a ko je dobil dne 10. okt. " kontežino"se ga je bil prav pošteno nasrkal. Pil je in pil, slednjič, ko je pa vse zapil. je postal rabijaten. Začel je Urš-noselčanom groziti, da bo požgal vas. Ker je pa Vršno selo bilo v 1. 1012. zažgano in je takrat do-kaj pogorelo, so bili ljudje v strahu in poklicali orožništvo. ki je Homca aretovalo in oddalo okrožni sodni j i. Nezgcda. 241etni Ijovro Benedikt vozni hlapec pri A. Pečarju v Novem Vodmatu, je peljal dne 2.1. ekt. st. 'jo v Št. lx-nart. Pri i .n pa je padel z voza pod kolesa. Poškodoval se je znatno,n;i tr'avi in životu ter si tudi zlomil desno nogo. Prepeljali so ga v de želno bolnico v Ljubljano. Muzikaličen tat. Tatinski, mu zikalij poželjivi u z movie oglasi je bil v zadnjem času tudi iu Črnučah. Pri nas omejil »e je sa mo na (iriesbaeberjev "Reperto rium chorale", ter vzel. za vsal slučaj kake improvizacije k par t it uri še dva glasa seboj. Pusti pa je "Cecilijo" in druge stvar lepo pri miru. Soditi po tem, po stal je že precej objesten ker se ga le še po boljših rečeh, a!i pj mu je morda trebalo ravno še tel malenkosti za izpopolnitev svoji "častivredne" rnuzikalične zbir ke. Malo pogona na to muzikali lačno zver tudi ne bi škodovale Nasilnež. Posestnik Josip Zavr žen v Bostanju je zelo vdan žga njepitju i kadar se ga napije, j nasilen. Pred nekaj dnevi je pri šel pred hišo svoje sestre Marij Zagradee, kjer je pričel razgraja ti. Nato je p<»grabil tudi veli1 kamen in ga poizkušal vreči njeno stanovanje, kar sc mu p zaradi teže kamna ni posrečilo, f kajti zadel je le spodnji del okna. 1 Sestra se je iz strahu pred bra- i i toni skrila na podstrešje. Zavržen ( je odšel proti domu, se oborožil } s sekiro in se vnovič vrnil k hiši \ ■ svoje sestre. Na njene kliee na c pomoč se je posrečilo sosedu od- 1 vrniti ga od namere, da bi sestri l delal škodo. Izrazil se je namreč, i da bi .bil po hiši tlak razsekal. Se- i daj bo imel sitnosti pri sodišču. j ŠTAJERSKO. 1 Iz Maribora. Mariborski Nemci s so pričakovali, da bo zadela njih j glavarje povodom dokončanja i stavbe novega dravskega mostu 1 čast odlikovanja, pa je vse upa- i nje splavalo po vodi. Seveda sojr Nemci radi tega silno žalostni. i Iz Ptuja. Prednik "Štajerca", i Linhart, je torej poslan na do- t pust. s katerega se ne vrne več. 4 Prednik lista bo odslej nemški u- t čitelj v Ptuju, Kramberger. Do- < sedaj so še nemškutarji najemali i za urednike osebe, ki so bile vsaj j slovenskega rodu. odslej bodo u- i redniki pristni Nemci.. Neinšku-tarjem želimo dober tek za hrano: 1 ki jim jo bo kuhal nemški učitelj. <. Iz Sv. Križa pri Mariboru. Ob t velikanski udeležbi se je vršil 19. 1 okt. pogreb tukajšnje vrle kme- i tiče Elizabete Waldhuber, po do- i niače Ilgičke. V premeroma krat- 1 kem času je to že četrta mati, ka- i tero nam je neizprosna smrt v le- : tošnjem letu pograbila. Mešani in < j moški zbor — prvi pri hiši žalo- i sti, drugi ob odprtem grobu — I sta zapela blagi pokojnici v slovo 1 j ganljivi žalostinki. < Iz Sv. Antena v Slov. goricah. : j Z velikimi žrtvami si je nabavilo i naše Bralno društvo novi gledali-j ! ški oder. Oder je popolnoma za-;dovol;il vsakega in večinoma so se mu čudili in hvalili naša dva domačina, ki sta ga"priredila; to sta mizar Jakob Dvoršak in slikar Karol Omulec. Prva prireditev se je vršila na novem odru 28. sept, in se je ponovila 12. okt. Iz-; ntnadil nas je nastop pevskega zbora pod vodstvom Frana Borko. "Ljudstvu v pouk in zaba-' vo", "NV le. kar veleva mu stan; kar more. to mož je storiti dol- ■ /an" itd. so napisi, ki se bleščijo 1 r.a sprednji strani odra. Iz Ptuja. Pri nadomestnih vo-1 lit vali dne 17. okt. v okrajni za-* stop v Ptuju namesto umrlih gg. ■ i profesorja Zelenita in Drago Zu-! I pančiča sta bila izvoljena dež. po-| - slanee Josip Ozmec, župnik pri; Sv. Lovrencu na Dr. polju, in dr.j - i van Ferinevc, odvetnik v Ptuju.! ! Iz Etc pre. Nek oče izročil je pol i ; i mi svoje posestvo sinu. Dogovo- j - i ila sta se, da dobi oče eno prase, - če prašiča po sreči stori. Prašiča i je povrgla 10 mladičev. Ko so bili godni, jih je sin nekaj prodal, l druge pa je obdržal. Sedaj ga i t.če prosi., da bi mu dal dogovor-i- jeno prase. Sin poreče: Rajši ga - vržem v potok, kakor bi ga dal a vam. Pred par dnevi proda sin h. prasico, mater onih mladičev. Ko e i.ene zdravo prasico h kupcu, ista pade in pogine. — V lovskem o-j kolifcu župana Ignaca Vrabiea je >. ustrelil kmet Jakob Kolar, Fider-tJti, pod Resenikom v Stoprcah i- dne 20. okt. divjega kozla ali e gamza. Imel je tovarišieo in zra-i- vi u sta bila dva mladiča. Divja e koza z mladici je lovcem ušla. L- Drugi dan so videli kozo z mla-k dičema v Bene t k u. V Stoprcah v | menda od pamtiveka nihče ni u-a itrelil nobenega gamza. Cela koz- ja družina se je menda pritepla! iz Solčavskih planin na Boč in od tod mimo Sv. Florjana v Stoprce. j Iz Kacenka. Nekaj nas je na-( bralo še primeroma veliko put grozdja, toda to število put ni da ! lo toliko mošta kakor druga leta.' Tolažimo se z upom, da bo drugo leto boljše. Iz Kapele pri Radincih. Umrla je v najlepši dobi življenja, stara šele 38 let, Marjeta Fekonja. Ne-' ozdravljiva ledvična bolezen jo je priklenila pred 18. meseei na bol-1 niško postelj, iz katere ni več vstala. Iz Brezna. Trojna poroka iz ene hiše se je sklenila vpričo najod-ličnejših svatov ob udeležbi sko-ro cele fade. Oženil se je vrli na-1 rodni splavar Martin Sebastijan s kmečko hčerjo Miciko Stopaj-nik; Martinovi sestri Lucija in Marija pa sta se omožili z rudarjem Filipom Sattler, oziroma tesarjem Jakobom Stopa jnik. Brežice v slovenskih rokah. Vendar enkrat ? Da ! Kako ? Čuj-te: Za župana je zdaj izvoljen Žnideršič, za podžupana bivši član slovenskega visokošolskegaj društva '"Triglav" in dosedanji1 župan Faleschini, svetovalci pal so: dr. Janež. Cehnar in Druško- j vie. Res je sicer, da so to sedaj j sami Nemci, a kakšni, to povedo njih imena! Ali so morebiti ta slovenska imena zapeljala tudi letos nekatere nespametne stariše iz brežke, dobovske in zdolske ter celo iz kranjskih župnij, da so zopet tiščali z deco v nemško šolo? Zaslepljene!! Vsiljujete se Nemcem, ki se celo branijo naših kmečkih otrok v svoji šoli. Ko je bilo 18. okt. blagoslovljenje nove nemške šole, je pri sledeči slovesnosti. kakor se Nemci hvalijo, neprestano čivkala šolska mladina: "Nemški deček (deklica) sem in bodem!" Če se vaši otroci nauee sramovati se svojega materinega jezika, se bodo sramovali tudi o-četa in matere! Tako sami po gub-ljate svojo deco s tem izdajskim početjem in zakrivite, da zaosta-nejo vaši otroci za drugimi; ali ni največja neumnost, dati otroka iz breške orazrednice ali n. pr. dobovske 6razrednice v nemško -irazrednico, kjer pa slovenski o-troci itak redko pridejo čez 2. ali 3. razred? Veliko odgovornost si nalagajo taki stariši, ker škodujejo svoji deei, svojemu narodu pa delajo sramoto. Regulacija Save ped Brežicami. Deželni postlanei baron Moscon dr. Jankovič in dr. Benkovič so te dni osebno intervenirali pri c. kr. namestniku grofu Clary ju in mu obrazložili obširno vse pritožbe prebivalcev v Mostecu, Miha-lovcu in Ločah. Namestnik se je živo zanimal za opisane mu razmere in obljubil, da bo odredil, da se odškoduje posestnike in zviša cesto v Mostecu. Iz Kozjega. Direktna avtomo-bilna zveza med Brežicami in Grobelnem in s tem tudi s Celjem se je otvorila dne 15. okt. Avtomobil vozi vsak dan zjutraj iz j Brežic skozi Bizeljsko, Sv. Peter. Podsredo, Kozje in odtod na Gro-belno, popoldne pa z Grobehiega nazaj. S tem so odstranjene velike težave, s katerimi se je vršil osebni promet v našem in sosednjem brežiškem okraju. Velike zasluge za svoj okraj so si iztekli gospodje dekan Tomažič, notar dr. Barle in dr. Jankovič, ki so si res prizadevali, da se je iz Kozje-' ga prispevalo okroglo 8000 kron. Okrajni zastop je dal ceste v to svrho popraviti. Pcroka dveh gluhonemih. V Gradcu se je poročil baron Wol-kersperg, posestnik graščine Purgstall pri Škofji Loki, z gdč. 1 Marijo pl. Sclieibenhof. Oba po-' ročena sta gluhonema, tako da se !je duhovnik tudi pri poročanju moral poslužiti znamenj, ki jih j rabi "jezik" gluhonemih. J PRIMORSKO. Krvava drama v Trstu. — Dva mrtva, dva težko ranjena. V so- i boto 25. okt. ponoči se je začul nenadoma pred gostilno "Banja-, luka" velik hrup in vrišč, pomešan s kliei: na pomoč! Stražniki, ki so pritekli na mesto, so nale-l teli na skupino petih oseb, ki so l se pretepali z noži. V istem hipu i so padli štirje pretepači na tla, > eden pa je pobegnil. Ranjence so i odpeljali na rešilno postajo, be-■ gunca pa so vjeli v neki sosedni > gostilni. Dva izmed ranjencev, u- - službenca Llovdovega parnika i " Vorvvarts", stričnika Anton in i Tcmaž Capovich, sta kmalu, ko - so ju prinesli na rešilno postajo, i umrla. Eden je imel popolnoma . prerezano grlo, drugi je bil zabo- - den v srce. Njuna tovariša Ivan i Boseolich in Simon Radovich sta - ranjena. Prvega so odpeljali v - bolnišnico. Ta ima težke rane na rami, na prsih in na hrbtu, dru-' gega pa so obdržali v zaporu, ker, je le lahko ranjen na levem steg-' nu. Tudi ta dva sta uslužbenca Llovdovega parnika "Vorwiirts". Pobegli njih tovariš kurjač Peter Roncevich. katerega so vjeli v neki gostilni, ni ranjen. On prizna, da je ubil, odnosno ranil svoje tovariše, zagovarja se pa s silobranom in trdi, da so ga njegovi tovariši že pred 14 dnevi napadli in ga hoteli pobiti. Takrat jim je utekel. Roncevich je znan kot zelo nasilen človek in je bil zaradi svoje nasilnosti že enkrat i iz Trsta izgnan. Trupla umorje- ] nih so odpeljali v mrtvašnico pri sv. Justu, ubijalca so izročili de- J želnemu sodišču. Ranjenca sta iz-' povedala popolnoma nasprotno! izpovedi Roneevieha in trdita, da je Roncevich prepir za nalašč izzval in da je bil na napad pri-! pravi jen. Preti keleri. Goriški magistrat1 je odredil, da se morajo naznaniti magistrat ne mu zdravstvenemu u-radu vse osebe, ki bi prišle iz občin Orosveg in Ošatelep na Ogrskem. ker sta ti dve občini okuženi po koleri. Samcmcr vejaka. V Trstu se je zastrupil vojak mornar Ilugo Baitoli. Odpeljali so ga v brezup- j nem stanju v gamizijsko bolnico, j Vzrok samomora še ni znan. Iščem ANTONA MRAKA. Poročati mu imam važne društvene razmere. Prosim cenjene rojake, čc kedo ve za njegov naslov, naj ga mi naznani, ali naj se pa sam oglasi. — Frank Kob-lar, P.O.Box 111, Cumberland. Wyo. (11-14—11) NAZNANILO. Članom društva sv. Alojzija št. 31 J. S. K. J. v Braddocku, Pa., se naznanja, da se je sklenilo na seji dne 19. oktobra 1913, da vsak član plača 50 centov v društveno blagajno v pokritje stroškov, katere je imelo društvo letošnje leto, in to zadnji čas do dne 31. decembra. Članom je znano, da je bilo pri seji v mesecu avgustu sklenjeno, da se mora vsakdo udeležiti parade, ki je bila dne 31. avgusta v Pittsburghu, ali pa plačati $1 kazni; izvzeti so bili samo oddaljeni, ali pa zadržani radi res važnih vzrokov. Nadalje smo tudi sklenili, da vsakdo plača 50 centov v društveno blagajno, da iste docela neizpraznimo.. To je bilo torej na zadnji seji še enkrat potrjeno. Ta sklep naj vsakdo upošteva, da se ne bode kdo izgovarjal, da je bil pri paradi in mu ni potreba plačati. Vsak mora prispevati, kar je bilo pri seji sklenjeno. Zato upam, da bode vsak član poravnal svoj dolg do 21. decembra. Kedor se ne bode hotel pokoriti društvenim sklepom, se bode z njim postopalo po društvenih pravilih, katera zahtevajo suspendaeijo iz društva in Jednote. Obenem naznanjam, da bode-mo pri prihodnji seji stavili kandidate za urad za leto 1914. Zato prosim vse bližnje člane, da se gotovo udeleže seje dne 16. novembra in 21. decembra, ko bode volitev odbora za bodoče leto. Z bratskim pozdravom (6x 4-11 v 2 d) ODBOR. $ 125 * za $ |6. Vprašanja in odgovori čitateljem "Glas Naroda". Vprašanje: Znkaj plačujejo ljudje 4 ali večkrat toliko, kakor ;e ura vredna? Odgovor: Kar ne pozna nihče tvorniške cene in ne ve kje se za isto ceno kupi. Vprašanje: Zakaj računajo prodajalci za uro 4-krat toliko kot je vredna? Odgovor: Ker proda prodajalec le eno ali par ur na teden ter mora iz tega plačati za prostor, za vse stroške in živeti. Ako tvornica oglašuje, da da za $6.— ono uro, ki stane $25.—, — kaj poreče ljudstvo? Poreklo bo, da to ni res, kako bo mogel kdo kupiti za $6.—, kar drugi pri trgovcu plača $25.—. No to pa ni pravilno. Vi veste zakaj zahteva trgovec 4-krat toliko kakor tvornica. Tvornica ne kupuje od nikogar ur kakor trgovec in tvornica ne proda le par ur na teden temveč na stotine in tisoče na teden. Vzemimo, da tvornica proda le 100 ur na dan in zasluži pri uri le 25c, to je že $25.—. Zato je umljivo, da tvornica more dajati ure tako poceni. Ako želite kupiti dobro uro po tvorniški ceni, kupite naravnost od nas in prihranili si boste veliko denarja. Naše ure so zelo lične, najnovejših uzorcev in najboljše kakovosti, jamčene od tvor-jaičarja za 20 let. So pozlačene (14 k. Gold Filled) ima- ic troje pokrovov, ki so umetno gravirani. Ure imajo najboljše kolesje, so skrbno reguliran? ter priznane kot časovno merilo. Ako želite imsti eno teh $25.— ur za $6.— si oglejte gorenj s slike, izrežite eno. katera se vam najbolj dopada in jo pošljite s — depozita. Mi vam uro takoj pošljemo uloženo v lični škatlji-ei. Kadar vam pride ura v hišo. jo natančno preglejte in ako ste zadovoljni, plačajte preostanek $5.— in ekšpresne stroške od 25c. Ako bi pa ne bili zadovoljni z uro, je ne sprejmite in mi vam vrnemo .$1.00. Dostavljamo še, da ničesar ne riskirate, ako naročite od nas uro. To pa zato, ker so naše ure zajamčene za 20 let. Ako bi se vam tekom tega časa uva potila, vam jo popravimo povsem zastonj, ako nam pošljete 25 centov za ekspresne stroške. Opomba. Vse čitatelje tega lista prosimo, da pokažejo naš oglas, svojim prijateljem, zakar se jim že vnaprej zahvaljujemo. Naslovite le: NATIONAL COMMERCIAL CO. 505 E. 5th Street. Dept. 120. New York. Edina zaloga Družinskih in Blaznikovil PRATIK za leto 1914. 1 iztis stane . . . 10c 50 iztisov stane . $2.7! 100 iztisov stane . $5.01 Cene Blaznikove pratike so iste. V zalogi: UPRAVNIŠTVA "GLAS NARODA* 82 Cortlandt St, New York ali pa: 6104 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, C » »_•_m_*_t_«—t—•— i Josip Scharabon * blizu Union postaje * 415 West Michigan St., Dulutk, Minn. _ i Pošiljam denar y staro domovino in prodajam paro- * brodne in železniške listke. Kje se nahaja moj brat ANTON, TAVČAR - Skoro .ie že dve leti. j ko se je zadnjič javil iz Cali-j fomije. Imam mu nekaj zeloj važnega za poročati, zato prosim. da se mi javi, ali pa če kedo izmed rejakev ve za njega, naj mi poroča njegov naslov, za kar mu bom zelo hvaležna. Nežika Tavčar, Poliane št. 27 pri Škofji Loki na Gorenjskem, Kianjsko. Austria. (13-15—11)_____ BRATA VOGRIČ, SLOVENSKI SALOON IN RESTAURANT. 211 Graham Ave., Ccr. Stagg St., Brooklyn, N. Y., se priporočata greatcrnewyor-skiin Slovencem za obilen obisk. Fina kuhinja, izvrstna domača in importirana pijača, izborila postrežba. V nedeljo dopoldan brezplačen prigrizek. Ob nedeljah in sobotah zvečer je na razpolago velika dvorana za ples. Moderno opremljeno kegljišče. — Svo'i k svojim! — (Adv.) 2J3F" Trgovec z zlr.tnino 443 M. POGORELC. 29 E. Madison St. — Room 1112, Chicago, 111. Opomba: Pazite na oglas v »o-botnih številkah. Kje je JANEZ ROZMAN ? Pred kakimi 15. meseci se je iz ljubljanske okolice podal v Ameriko a domu ni še nič pisal. Ker ga čaka ztdo vesela novica, naj naznani našemu listu svoj naslov. (12-14—11) I Največja in najstarejša notarska in odvetniška pisarna. fi KONZUL MAX SBAMBERG S ustanovljena leta 18G6. Ig Dr. L. Friedfeld, avstrijski« odvetnik in W. Haberfeldf| 416 Sixth Ave., Pittsburg, ■ Obrnite se na nas v vsih notarskih, H i tožbenih, dedinskih in konzular- g nih poslih. g} NAR. PODP. DRUŠTVO ||§JSL()VE.\SKI "SOKOL" Vstanovljeao, 14. svečana 1909. v Waukegan, Illinois. ODBOR. PAVEL BARTEL, starosta, P. O. Cox 2S7. Walkegran. III. FRANK JRRIXA, pndstarosta. 834 10th St., Wau'.-.ecan, IU. ANTON SKERBEC, tajnik, 1415 So. Sheridan Road. Waukesan. I1L JOHN SEDEJj, blagajnik. S34 — loth St.. Waukegaa. IU IVAN DIVJAK, zapisnikar, 604 10th St., Waukegan. 111. VAD1TELJSKI ODBCR. ANTON ZELEX1K, naC-.'.nik, 834 loth St, Waukegan I". IVAN OVEN. podnaCelnik. ŽENSKI 0DE09: •ANA MATINTC, starostka. 425 BelveJere St., "Waukegan, Iii. Štefanija Grebene, podstarostka. Cor. M cA lister — loth St Waukejan IU Alojzija LEBE.N, tajnica, 1McAlister Ave. Waukegan, 111. ŠKRBEa blaeajnico. 1415 So Sheridan ItcKid. Waukejan, m. FRANJA LATZ, zapisnikarica. NADZOmivI vDQOR; JOSIP S EI. AN, I. nadzornik. Fran Malavašič, II. nadzornik. Fran Skrbeč. III. nadzornik. DRUŠTVENI ZDRAVNIK. Dr. M. J. KALOVSKT, H8 North Genesee St.. Telephon 149, Waukegan. Ill Redna društvena seja s* vrši vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1. url popoldn« v dvoran! Math. Slana 10th St. North Chicago. 111. f Phones: Canal v ^^ I--, w Denar mecete proc! 'TPH [ ako ne podpirate sT^rga rojaka. I ^^^^^ meni dobite ii izvrstno domače vino I lis galon po 75c. in več. U » t^'^lx jPS T1 • 1' - 1 1 - 1 1 . i; 1 feiSfJt-i. sjSjSI Pri oojemti ve; k.-.w 1" gal o a dajcrci pell f^lffi ^'Šfj:-^ *, pust, terse pono ps: poročam sla .nim I ' ijg&E slovenskim ilru>tvaiii ol> priliki kalce veee-9 lice, tudi onim za svatbe. S V zalogi in in 50 e galon; črnemu vinu pa 30—35 in 40 e galon s posodo vred. Manišili naročil otl 28 galon ne sprejmem. Z naročilom pošljite polovico di narja in ostanek se mi pošlje ko vino sprejmete. Za obilo naročil s«1 toplo priporočam posestnik vinograda FRANK STEFANICH, R. R. 7, Box 124, Fresno, CaL Kedor izmed rojakov iz okolice Trinidad, Colo, želi moje vino, naj se obrne na: Mr. FRANK KREK, 213 W., Main St., Trinidad, Colo, ker on ga naroča po cele kare. "» ^ __GLAS NARODA. 13. NOVEMBRA, 1913. ————--- ~ Skrivnosti Pariza. ' Slika iz nižin življenja. m | Fpisal Edgene Su* — Za "Glas Naroda" priredil J. T. V ^ ^ ^ ^ ^ ^ <1 1? (Nadaljevanje.) - Moj Bog. »iaj bor t<- od mene. Prosim Vas. ne storite mi Stala j. cist > na rol>u prt-• "j globokega bazena, napoljnjenega 7. vodo. — Moj I»og, v vodo me boste pahnili. T« Marijin« bnmI® »o vabudile v surovih ljudeh grozno misel. ^ < ; da .-.mo zjutraj pr bili Ie■■ je približala Georgesovo in rekla: — Deklica se ne bo prej odstranila od tukaj, dokler pred županom n » izpove, kar ji je znano o morilcu mojega moža. — Dobra /ena moja hei nima tukaj ničesar za izpovedati. Do-j cler ne na. lavi justica svojih korakov, jo ne more nikdo • siliti, da bi govorila. > , — Madama, rečem Vam... Madama Georges je prekinila žensko ter odgovorila resno in st rogo: Nesreča, ki te je doletela, ne opravičuje tvoj ga vedenja, j Česala se h<š.,da -i vznemirjala ljudi tukaj. Marija stanuje pri ni nni v Bo;iqueval. Reci to sodniku, ki je slišal tvojo prvo obtožbo in mi bomo pričakovali njegovih povelj. Na te jasn • besede ni mogla udova odgovoriti. Sedla je ob vod-j ujak ter pričela jokaje poljubljati svoje otroke. Pit minut po tem nastopu je prišel Peter z vozom. Madama I Geortres in Marija sta ustopili ter se vrnili v Bouqueval. Ko sta se vodili mimo stanovanja najemnie? iz Arnouville, je i zapazila Marija Klaro. Jokala je. napol skrita za žaluzijo ter po-i migala prijateljici z robeem v slovo. II. Tolažbe. — Madrma, kakšna sramota zame in kakšen jad za Vas — je r« kla .Marija >voji adof tivni materi, ko sta bili zopet sami v sobi v Bouqueval. — Najbrž sta se za vedno sprli z madamo Dubrenil :•! to radi trene! Ah. moj' slutnje! Bog me je kaznoval, ker sem .arala damo in njeno hčer. Postala sem predmet spora med Vami in Vašo prijateljico. — Moja prij..ie]ji<*a je izvrstna ženska, drago dete, a ne po-v—m bistreiimna. — Sploh pa bo jutri gotovo obžalovala, kar je! danes .r a grenila. — N' mislite, da jo hočem opravičiti, ako jo dolžini! A kaj se! " ' \ at>a dohronotnost napram meni jo je morda premotila. —! Postavite m- m. tališče madame Dubrenil. Ali je mogoče karati! njeno materinsko iievoljo, ko je izvedela, da je prijateljica njene j drage bčerke... Madama Geo»*ges žalibog ni mopla odgovoriti na to vprašanje in Marija je nadaljevala vsa razburjena: •lutri bo vedela vsa okolica o sramotnem nastopu, katerega «em doživela pred očmi vseh. Ne bojim se tega radi mene same, a kdo \e. «'.■ j ie ho llOVM Klare za v. dno omade bo radi teh razkritij ljudje le še bolj zanimali zate. — Verjamem Vam, madama, ter se udam v svojo usodo. Včeraj mi je župnik tekom pogovora rekel, da me čaka britka pokora. Z? se pričenja ter se raditega ne smem čuditi. — Rekel je tudi, da :»odo moja trpljenja enkrat šteta. -- Upam, da se bo to zgodilo. Ako me bosta v teh izkušnjah podpirala Vi in on, se ne bom pritoževala. — — V par trenutkih ga boš sama videla in njegov svet bo zate i*aj tolažilen. Ura je polpetih. Napoti se k njemu, dete. Pisala bom gospodu Rudolfu ter mu sporočila, kaj se je zgodilo v Arnouville. . PhOn« 3«<>. FRANK PETKOVSEl, |ml notar - Nifary Pukli«, 718-72« Market St.. WAUKEQAN. !U_ PRODAJA tlita vin«, n«)holjr tgant* «r ifvntne imotk* - purutofaim tdr« »tla PUODAJA *otnr o««'.- vgtl »rr««^«-skih črt. POŠILJA dcnai • mm krai w»cU):«< In poitno UPRAVLJA »•« • «otar«Ki posel ipad« Zastopnik "GLAS NAHODA", M Cortlandt St.. New York. EDINA SLOVENSKA TVRDKA. ZASTAVE, REGALUE. ZNAKE, KAP t pWfl PEČATE iN VSE POTREBŠČINE ZA DRUŠTVA IN JEDNOTE. ^PP Daolo prve vrete. nlsk* ' ii F. KERŽE CO. 2711 S. MluU>Rf) AVE., CHICAUU, «L0TEN8FF CENTRE POŠILJAMO ZANTONJ Velika zaloga vine* In žganje. j Marija O rili j ^^^^^^^ Protia^» bfit po..............70c. gellea ] ^fvw^^^i^t^^^i C»"no vino po ............ .50c. " I Droiaik 4 galone xa....................fll.M I Priajc*«c 12 steklenic «a...............fQ.W 1 rffi^jfiff < ftndCek) ra.................flt.*» i Za obilno a iročbo se priporoCa | MARIJA QRJLL, I «3088t. Gtalr IV. E., Clovo and, O I Prijetna vest l| ZA VSAKO SLOVENSKO DRU- li ŠTVO V Z JEDIN J ENIH DRŽA- I VAH OB TEM ČASU SPLOŠNE DRAGINJE JE, DA NAŠA :-: j slovenska unijska tiskarna računa še vedno najnižje cene za vse najboljše društvene in trgovske TISKOVINE. Tisoče zahval slovenskih društev po Ameriki, katerim smo tiskovine izgo-tovili, nam je velik dokaz, da smo ustregli že tisočim društvom. Mi izdelujemo društveni papir, kuverte vseh mer, bolniške liste, pravila, prošnje za vspre-jem, plačilne knjižice, vse tiskovine za veselice. Ako imate sploh kako tiskovino, pošljite jo nam, in od nas dobite točen odgovor,koliko stane, delo je narejeno v najkrajšem času v vašo popolno zadovoljnost. Pišite po cene. Prva slovenska unijska tiskarna CLEVELANDSKA AMERIKA, 6119 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. ———i——i-——— F^ilSlfesi Slov. samostojno podp. društvo mnim "edinost" ffitjft v LA SAUUE, ILL. 9. ujm 1S09. bkMpwiruo die 18. iTprti 191: v državi Illinois. Glavni od bar: Predsednik: Ivan Novak, Box 17S, La Bal)«. I1L Podpredsednik: Lavoslav Zevnik, 1037 2nd St., La flalle, OL Tajnik: Fran Leplch, 11FB 3rd St., La Salle, 111. Elajrajmk : Jos, Barborich, 12u2 1st St.. La Salle, 111. ZauisniUar: Majk Fr. Kclal. ltifc — in St.. La ^allo. Ill Zastopnik za Ogles by: Fran Jerina at.. Bo* Ofleaby, UL NADZORNIKI: Franc Petek. 147 Union St , La Salle, IU. Tom Golobič, 2.J3 Lnioo St., La t^ile. 111. Matevž Urban ija, li26 - Srd St.. La Saile. 111. U.M -__ Bolniiki odbor: Joe Nuk Joe Fr. Brgles, 1227—CrJ St., T>a Salle, 111. Vine. Kl&useii l oslanec: Janez Golobič, 203 Union St.. La Salle, 111. Zastovoneša: Anton Štrukelj, 2(12 — l*t. St., La Salle, IU. Kedne mesečne seje se vršijo vsako drugo nedeljo ▼ mesecu ob tal n popoldan v dvorani sobrata Mat. Kompa. Rojaki v La Salle in okolici so vljudno vabljeni k obilnemu prletopu. I-osebni sel lini bo dostavi! moje pismo in k župniku pridem sama j>ote. kajti potrebno je, da se pomf-nivno vsi trijt- skupaj. i*a>■ trenutkov-pozneje j«- zapnstila Marija pristavo, da se na-•;oti v stanovanje duhovnika 111 sicer skozi zaseko v ]>oti, kjer sta s^ hotela zoj)et skriti Hromee in Učitelj. HARMONIKE bodisi kakorSnekoli vrste izdelujem in popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno in zanesljivo. V popravo zane. sljivo vsakdo pošlje, ker sem že n&d lf let tukaj t tem poslu in sedaj v svojen lastnem domu. V popravek vsamen kranjske Kakor vse druge harmonike tei računam po delu kakorino kdo zahteva brex nadaljnih vprašanj. JOHN WENZEL, 1017 E. 62nd St, Cleveland, O. 431 parnikov 1,306.819 ton. Hamburg-American Line. Največja paiobrodna družba na svetu. Regularna, direktna, potniška in eke-presna prog* med: NEW TORKOM in HAMBURGOM, BOSTONOM in HAMBURGOM, PHILADELPHIO io HAMBURGOM BALTIM0REM in HAMBURGOM oskrbljena z največjim parnikom na svetu •MM MERATOR », 919 čevljev dolg, 50,OOO ton. in z velikimi poznanimi parnifei: Kaittrin Ang. Victoria, America, President Lincoln, President Grant, Cleveland. Cincinnati. Patricia, Pretoria, Pennsylvania, Graf Wilder see, Prlnx Adalbert, Prinz Oskar, Bosnia, Salamanca] Arcadia in Barcelona. Najboljši ugodnosti v medkrovju in tretjem rat redu. NIZKE CENE. Itvrstna postrežba za potnike. Za vee podrobnosti obrnite ue na: Hamburg-American Line, 41 Broadway, New Tork City ali lokalne agente. WW VAŽNO ZA VSAKEGA SLOVENCA! Vsak potnik, kteri potuj® ikoxl Mew York bodiBi v stari kraj aH oa iz starega kraja naj obiiž* PEVI SLOVENSKO-E&VATSK1 H OT eu AUGUST BACH, 146 Washington St., Naw York, Corner Cedar Si Na razpolago so vexla« Bata '•Mko, Hrvatsko, i» Galicijo, kajti med Amtwerpa« i* im«M«> »aimi deželami je dvojna direktna železniška sveža. Posebno se ie skrbi za udobnost potnikor medkrovja. TralJI tired obstoji od malih kabia za 2, 4, i i» 8 potnikov. Za ..daljna informacije, eene in vož.c listke obniiti m 3a a*? RED STAR UIINE ®S. E c»r. L* s«n. a Maditon S ti.. in M. t. ti____ , CmCACO'lL WWOPEC.M& M State Street. JJOi F" Street. H. .... _ ___.. BOSTON. .ASS. WASHiHGTOWN. D. t. SAN FrTncISCO^CAI 1 rS'i^TA ^'oSSsi^ _mXsfisii,.