^««»»»»»11*1
Sobot nedelj
ttiji vsak dan
in praznikov,
^^ daUy ejcoapt Saturdajs, Sundajs and Holidajs.
.......................
PROSVETA
Uradniik! la upravnliki proalorl: 2687 South Lawndala Ava.
ieto_yeah
Cena lista j« $8.00
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE '
S SlrcTr^ST CHICAOO SS. ILL. PONEDELJEK. SI. JUNIJA (JUNE SI). 1943 Subscrlption $6 00 Yearly
Office of Publlcatlon: S6A7 South Laamdale Ava. Telephone, Rockvall 4M4

ŠTEV.—NUMBER ISO
Acceptance for mailtng at special rate of poatafe pro v »ded for i« aactkrn ilOS, Act of Oct S. 191T, authoriaad on June 4. 191«.
Zavezniški letalci vrgli več
tisoč bomb na italijanske luke
Preki sod oklican v devetih provincah južne Italije, kjer so izbruhnili nemiri iz bojazni pred zavezniško invazijo.—Carigrad poroča, da so nemške čete zasedle grško obrežje od Soluna do Deda Agača v bližini turške meje. - Rusi odbili nemške napade na svoje pozicije na severni strani Orla in zadali težke udarce sovražniku.—Japonci poklali 10,000 kitajskih civilistov v Nahsienu
Zavezniški sisn, Afrika, 21. mn—Ameriški bombniki tipa Liberator so metali bombe na luko San Giovanni, Kalabrija, angleški pa na Syracuse in Meseno v Siciliji. Uradni komunike pravi, da so letala vrgla čez 250,000 funtov zažigalnih in raz-itrelilnih bomb na luke.
Druga zavezniška letala so istočasno bombardirala južno Italijo. Vrgla so več tisoč bomb, ki so porušile mnogo militari-gtičnih naprav in zanetile ogromne požare.
I London. 19. jun. — Poročilo iz Berna, Švica, pravi, da je Mussolini oklica!, preki sod v devetih provincah južne Italije iz bojazni pred zavezniško invazijo in odredil evakuacijo civilistov iz Kalabrije, konice italijanskega "škornja". Evakuacija mora biti izvedena do 21. junija. Poročilo dostsvlja, da bo po tem datumu potniški promet po železnicah suspendiran. Carlo Scorza, tajnik fašistične stranke, je naznanil, da bodo železnice služile drugim namenom.
Naznanilo o oklicu prekega soda v devetih provlnčah In evakuaciji civilistov je objavilo u- _ radno glasilo Muasolinijeve vla- šli kitajski vojaki po zavzetju de. Diplomatični krogi v Ber- mesta.
nu vidijo v akciji strah Italijan-' Drugo poročilo omenja japonskega vrhovnega poveljstva, da ske priprave za ofenzivo proti zavezniki ne bodo udarili po Si-, kitajski sili na obrežju južno-ciliji, ki je izpostavljena na- vzhodne Kitajske, padu, temveč invadirali južno ! Waahlngion, D. C.. 19. jun. — Italijo.	i Mornarični tajnik Frank Knox
(Vest iz Curiha, Švica, citira je dejal, da ne more razumeti, rimska poročila, da je bila odre- zakaj so Japonci poslali 120 boj-jena evakucija prebivalcev iz nih letal nad otok Guadalcanal, Neapla in iz velikih mest v ki je v ameriških rokah, ker so Siciliji z izjemo onih, ki oprav- morali vedeti, da ga ne bodo za-Ijajo bistvena dela, do 10. juli- vzeli samo z letalsko silo. V ja, kakor tudi iz mest v Sardi- spopadu, ki je sledil, so ameri-niji.)	/	ški letalci uničili 77 sovražnih
Glasilo italijanske vlade je ob- letal, sami pa so izgubili samo javilo tudi dekret o ustanavlja- šest letal.
nju militurističnih tribunalov v Knox je na sestanku z repor-Kalabriji, Catanzaru, Cosenzi,! terji namignil, da so priprave FoRRiji. Bariju, Brindisu, Lee- veliko ofenzivo proti japon-
uspešnih naskokih na ruske pozicije. Poročilo pravi, da so Rusi zasegli velike količine nemškega orožja in drugega bojnega materiala.
Radio Berlin je naznanil ruske priprave za veliko ofenzivo proti nemški sili v provinci Ku-ban na kavkaški fronti. Prej je poročal, da so nemški letalci metali bombe na Astrahan, strategično mesto ob izlivu reke Volge v Kaspiško morje in na ruske ladje ter parnike na tem morju. Bombe so potopile parnike, katerih tonaža je znašala 11,000 ton.
Radijsko poročilo iz Moskve pravi, da so ruski letalci bombardirali nemška letališča v Donski kotlini in v bližini Leningrada. Bombe so razbile več letal na tleh, hangarje in druge objekte. Rusi so izgubili samo tri letala v teh napadih.
Čungking, Kitajska, 19. jun. — Japonci so poklali 10,000 kitajskih civilistov, preden so se umsknili pod pritiskom kitsjske sile iz Nahsiena, mesta na severni strani jezera Tung Tinga, po-ro& Uradna kitajska časnfSka agentura. Trupla žrtev so na-
ceju, Turantu, Materi in Catan-fcru. V Tarantu je velika mor naruna baza. Vse to dokazuje
ski sili na Pacifiku v teku.
_______Kuhn, bivši vodja
ncrvo/.nost italijanskega povelj- nadjskega bunda,
»tva iti bojazen pred zaveznici m sunkom.
Govorice, da je bil Mussolini umorjen, nočejo utihniti, toda v Londonu ne dajo ničesar na te fovorice, ker je diktator podpisi pravkar objavljene dekrete.
Iz Carigrada, Turčija, poročali da so nemške čete zasedle M'ško obrežje od Soluna do k <l < Agača v bližini turške me-J' Tri nadaljnje nemške divi-^IJ,, > dospele v Bolgarijo in nt luške vojaške posadke na oto-
k,h Kgejskem morju ao bile
oja<.irn«.
Zavezniški sisn. Afrika. 19. Angleški letalci so po-|	bombardirali Neapel in
j ok,,JComiao, Biscsri in cone "rnjeniku Vezuvu. Vrgli so "" " bomb ns pomole In skU-' v Neaplu, ki so jih poru-" / »netile ogromne požare. I ka letala so istočasno '"»mbe na mesta v Kala-
n.<
Ur"lon. 19. jun. — Nemška ; n nehals z napadi na *
interniran
New York, 19. jun. — Fritz Kuhn, bivši načelnik Nemško-ameriškega bunda, nacijske or-ganizacije v tej deželi, je bil izpuščen iz jetnišnice Clinton in takoj odveden v internacijsko taborišče, kjer bo ostal kot sovražni tujec, dokler bo trajala vojna. On je bil obsojen od dveh ia pol leta do pet let zapora na obtožbo, da je poneveril denar iz blagajne svoje orgsni zacije. Federalno sodišče mu Je odvzelo ameriško državljanstvo 18. marca tega leta.
Knox preklical kupčijo z oljno kompanijo
| ' VVashington, D. C., 19. Jun. — Mornarični Ujnik Frank Knox je preklical kupčijo s Standsrd Oil Co. of Califomia. To Je storil potem, ko Je Normsn M. Lit-tcll, pomožni federalni Justični Ujnik. izjavil, da je kupčija nelegalna in neveljavna
__________ _____... Evakucija drutin ,
Otticije na Jev^m^trsni italijanskih ministrov [• "gubi dva tiaoč voja-| New York. IS. Jun. — Radi« J« ni napori, da zavzame iz Moskve poroča o evakuciji "ke, s katerih ao jo Rusi družin iUlijanskih ministrov.
"o se izjalovili, pravi Nahajajo se nekje na Ogrskem. " ir Moskve.	| kjer jim je vlada daU na raz-
'' ao izgubili 18 Unkov/polago eno izmed svojih leto-'v in 13 bojnih letal v nn-jvišč.
Ruski delavci obsodili Letvisa
Podžiganje stavk je pomoč Berlinu
Moskvs. 19. jun. — Magazin Vojna in delavski razred, glasilo ruskih strokovnih unij, je u-daril po ameriških delavskih voditeljih in jih obdolžil, da s pod-žiganjem stavk v vojnem času pomagajo Berlinu. Za tarčo napada je izbral Johna L. Lewisa, predsednika rudarske unije UM-WA.
Članek, ki ga je spisal Mihail Falin, vodja ruskihA-unionistov, je rečeno, "da ieJtavka ameriških rudarjev izzvala silno ogorčenje in vznemirjenje med ruskimi delavci. Ali ni očitno, da oni, ki sklicujejo stavke ameriških delavcev, pomagajo sovražnikom Amerike?"
Falin je v članku napadel tudi ameriške izolacioniste in brit-sko clivedensko kliko, ker s svojimi aktivnosti ogražajo odnoša-je med Rusijo, Ameriko in Veliko Britanijo. "Te tradicionalne politične mumije izrabljajo naravne potežkoče, ki nastajajo iz komplikacij, da preprečijo razvoj psijateljskih odnošajev," pravi Falin.
Falin je imenoval Lewisa, WoIfa, podpredsednika Ameriške delavske federselje, in Wil-liama L. Hutchesonu, predsednika bratovščine tesarjev, reakcionarne voditelje, "ki postuvlja-jo svoje interese, da obdrže svoje pozicije, nad interese delav-skega gibanja, ker hočejo služiti različnim političnim grupam. Prav nič se ne bomo čudili, če bo odkrito, da so iniciatorji stavk v Berlinu, ne v Pennsyl-vaniji."
Članek obsoja Wolla in Wil-liama Greena, predsednika ADF, ker nasprotujeta kooperaciji med ameriškimi in ruskimi delavci, zaeno pa vprašuje, ali se omeriški nazadnjaški delavski voditelji bore proti Hitlerju ali sovjetski Rusiji. Falin omenja kot izolacionisU Willisms Bul-litU, bivšega ameriškega poslanika v Moskvi, kongresnika Martina Diesa, senatorja Bur-tona K. Wheelerja in sonstor-ja A. B. Chandlerja.
UNUA UMWA SE HOČE POGAJATI
Z 1C K E S 0 M
' i
Rudarji odlošili orodje po končanju premirja
ODBOR ZAVRNIL ZAHTEVO UNIJE
Washlngton. D. C. 21. jun.— John L. Lewia, predsednik rudarske unije UMWA, je preko smerničnega odboru svoje organizacije naznanil, da bo skušal skleniti dojjovor z notranjim Ujnikom Haroldom L. Ickesom, ki v imenu vlade operira premogovnike, glede vrnitve rudarjev na delo. Nasnsnilo je sledilo Levvisovi isjsvi, ds se ne bo pokoril odloku vojno-deUvskega odbors, nsj podpiše dveletno pogodbo z operstorjl.
Lewis je prej lsjavil, da bodo rudarji delali brts pogodbe in zvišanja mezde, ni pa hotel in-struirati rudarjev, naj osUnejo na delu, ko je poUkls veljavnoat premirja v nedeljo opolnoči. Smernlčni odbor je udaril po operatorjih in vojno-delavakem odboru in jih obdolžil zaroU s namenom uničenja unije, zaeno pa je naglasil, "da so rudarji pripravljeni doprinsšatl Žrtve svoji vladi, dobrobitu ameriškega ljudstva, zaaUvi ln podpirati napore, da Amerika zmaga v tej vojni."
VVashington. D. Cm 19. jutt. — Vojno-delavski odbor je ssvrnil zahtevo rudarsks unije United M i ne VVorkers o t America ss
zvišanje mezde za najmanj $1.50 na dan. To naj bi krilo čaa, ko rudarji odhajajo na delo v premogovnike in' odhajajo z dela. Zahteva je bila zavržena z osmimi proti štirim glasovom.
Naslednji korsk v kontrover-
zi zavisi od Johna L. Lewiaa, predsednika VMWA. Izgleda, ds bodo rudarji zasUvkali, ko poteče veljavnost sedanjega premirja v nedeljo o polnoči. Lewis še ni komentiral odloka odbora, sklical pa je sejo odseka za smernice, ki gu tvori 225 članov, rcprezcnUntov rudarskih dis-triktov UMVVA. Ns tej seji bo padi s odločitev, ali rudarji spet zasUvkajo ali ne.
Rudarji v treh premogovnikih v Alabami so odložili orodje, ko je odbor podal svoj odlok. Čez dvs tisoč rudsrjev je zastavka-lo. Druga stsvka Je izbruhnila v Johnstownu, Ps. '
Čez 500,000 rudsrjev, člsnov unije UMWA, se je vrnilo na delo po sklenitvi premirja, čigar veljavnoat ja poUkla, Vojno-delavaki odbor je izjavil, da vprašanje, ali so rudarji upravičeni do odškodnine za čas, ki gs potrošijo, ko gredo na delo in odhajajo z dela, ne spada v njegovo področje. Večina članov odbora je zavzela stališče, ds rudarji niso upravičeni do zvišanja mezde.
Kalinin priporoča versko strpnost
Četniki in partizani v eni armadi!
Združitev je priila po razpustu kominterne
15. junija (UP), -t-Poročila iz Jugoalavije trde danes, da ao ae četniki generala Mihajloviča in ,od Rusov podpirani partissni po razpustitvi kominlterne sporssumeli in se zdsj bore rsmo ob rsmi proti nemškim okupscijskim silam.
Niti jugoalovanski, niti ruski uradni krogi v Londonu niao potrdili tega poročila, akoravno je znano, da so se v zadnjem času jugoslovansko-sovjetski od noša-ji, ki so bili rsdi spopadov med Četniki in psrtlzsni skozi dve leti selo nspeti, v Uku zsdnjlh tednov snstno izboljšali.
Jugoslovansko časopisje pod nemškim nadsorstvom poroča o sodelovsnju Mihsjlovičs in par-tizanov. Zagrebški 'HrvsUki Narod* pravi, da je premier Jožef Stalin po raspustitvi komlnUrne ukszsl psrtizsnom, naj nadaljujejo svojo borbo proti fašls-mu ns svojo lsstno odgovornost, s svojimi Ustnimi sredstvi in bres podpore iz Moskve ter v sklsdu s gerilci generala Mihajloviča.
Poročila is Zsgrebs pravijo, da je general Mlhajlovlč, katerega čete so bile v prsvl vojni s partissni, premestil del svojegs vojsštvs v bosanske plsnine, kjer se je združilo s dosdaj sovražnimi gerilc^
Tukaj prevladuje mnenje, da je bilo povelje Stalina partlzs-nom istočasno in v zvesi s Ml-hajlovičevlm poveljem, ki je odredilo naatop njegove armade v odpisih bojih. — (Poaneto iz Ncw York Timesa s dno lfl. Junija.—JIC).
Tretja francoska stranka v Afriki
Catrouz, Monnet in Massigli so ustanovitelji
Alšir, Alšertja, 19. Jun. -Tretja francoska politična grupa "centralna strsnka", Je bila u sUnovljena po prvi aeji vaeh članov nedavno formiranega odbora za osvoboditev Francije. Ustanovitelji so genersl Georges Catroux, Jean Monnet In Ren* Massigli.
Izgleda. ds bo novs stranka posula močnejša nego sta grupi pod vodstvom genersla Charlesa de Gaulla In geyerala llenrija - nam ^ )9f Girauda, ki se nr morrU . VOJak| mn0^t noeljo križce ln »azumeti Sporns kost Je vprs-1 ^ |n kaUft, ml<|)4l vojgk| šanje kontrole francoske oboro-irautrwhuuio» „ delal Kahnin
Turčija hoče ostati nevtralna
Saracoglu naglasil prijateljstvo g Rusijo
Aaksrs. Turčija. 19. Jun.—Premier Sukru Ssrscoglu jt v svojem govoru ns konvenciji ljudske strsnke dejsl, ds bo vlada še nsdslje Izvsjsls politiko "droge nevtralnosti, čeprsv se nevarnost vojne ni zmanjšala. Turčija se bo držala provizij pogodb, kaUre ja sklenila s Rusijo in Veliko BriUniJo, da sa pri-jaUljstvo med njimi še bolj utrdi. .	^
Gleda deklaracij, ki so jih podale vlade Združenih narodov, je Saracoglu rekel, da se Turčija strinja z njimi In da je nekatere osvojila. On je tudi v razgovoru s časnikarji priznal ameriške interese v Turčiji, zaeno pa ja pohvalil ameriško vodstvo v vojnih operacijah.
Moskva, 19. Jun. — Mihail 1. Kalinin, predsednik sovjeUke Rusije, je priporočal versko strpnost med mladimi častniki in vojaki Glaailo komunistične stranke v Moskvi je objavilo njegov govor, v katerem je prl-jstelno na atraži. poročal strpnost "Pripoveduje-med našimi
Na vprašanje, kakšen vtis so nsprsvili nanj zadnji dogodki v Sredozemlju, je premier odgo* volil, da ga je naglost Uh presenetila	drugo vprašanja, kaj bo Turčija storila, če sa vojna kot poaledlra Uh dogodkov približa njenerdu ozamlju, ja odgovoril. da je dežela fujača in
Saracoglu je ustvaril vtis, da pričakuj«*, da bo Turčija igrala važno vlogo v razpletu balkan* , zasmehujejo." je dejal Kalinin aklh zadrv Kot dokaz je <m»*. žene sile v severni Afriki.	• pozabi U na smemo, ds ml ne nll zadovoljivo rešitev turško-
Z izjemo generala Catrousa^ preganjamo noben^ zaradi ve- grških problemov po prvi sva-v vodstvu nove prditi/ne re, čeprsv smatramo vero za za- tovni vojnl. ko sU ^strani po-
pra- vajalno
so v vodstvu stranke civilisti. Poročilo vi. ds bo U izvsjala smernice, ki se bodo razlikovale od onih generala De GaulU in genersU Girauda.
usUnovo, proti kateri kazali dobro voljo Turčija ja ae borimo z vzgoj« Ker je va- pripravljena prispevati avoj <U-ra vkoreninjena mmd ljudmi in le* v naporih, kl naj bi posUvi-so mrvigi gUiboko vami, je ne ll podlago t»*Učl z** Iti Ulkan-moremo'pobijati s smašenjem j aklh drUv
Domače vesti
čtkaška vaat
Chicago — Dne 18. t. m. je na naslovu 229 W. Scott st. umrla Ana Slapšak, stara 78 let in rojena v Celju. Pogreb se vrši v torek, dne 22. junija, ob pol dveh popoldne he pogrebnega zavoda Sullivan, 245 W North ave.. Za nadaljnje informacije se je treba obrniti na Žcfrana, telefon Canal 4011.
Nov grob v North Chicagu
North Chicago-Waukegan. — Dne 18. junija je tukaj umrla Frances Jeaenovec, stara 59 let in rojena na Vrhniki. V Ameriki je živela 38 let in zupušča moža in sina. Bila je članica društva 14 SNPJ.
Avtotruk usmrtil dečka
Eveleth, Minn. — Dne 15. t. m. je avtotruk povozil štiriletnega slovenskegs dečka Joa. Vi-ranta. Bil je na mestu mrtev, Mali zapušča starše ln bratca.
Strela pobila ftlvlne farmarju
Ekalaka, Mont. — Dne 9. junija Je strela udarila v čredo krav slovenskega farmarja Jos. Loviška, ki je bil v tistem času v bližini s konjskim vozom. Sest krav se je sgrudllo. Lovišek je skočil h krsvsm, ds Jim pomsgs ns noge, č§ je ksters še žlvs in res Jih Je rešil pet, ena je pa ob-ležsls mrtvs. Ko je Lovišek Imel opravek s krsvsmi, je treščilo drugič v njegov konjski vos in obs konjs sts bils ubiU. Tsko je reveŠ sgubil tri glsve živine in sluti mu je hudo ss psr dobrih konj, tods vesel je, ds se jt strela ogni Is njsgs.
Urednik Olsss SDZ se obesil
Cleveland. LouU Rošman, urednik Olsss SDZ (glaailo Slovenske dobrodelne sveae), je 11.
Junljs o polnoči prišel s dels v tovarni, v kateri je delal sedem dni v tednu, nato je sedel k pisalnemu stroju ln napisal uvodnik zs prihodnjo štpvilko Ulsss, nakar je utihnil njegov stroj. Ker gs ni bilo dolgo nič slišati, ga je, šla njegova šena iskat, pregledala je vse stanovanje In končno ga Je našla v kleti obešenega z jermenom na tramu. Žena Je kaaneje povedala, da je bil Loui« slino utrujen zaradi prenapornega dela v tovarni In doma pri liatu, poleg Uga je bil v večnih skrbeh ssrsdl svojegu bratu Rudolfs, ki Je mends — ali ja bil - vojsškl letalec v Mi-hsjiovičevi četniški armadi v Jugoslaviji In od kaUrega nl ž« dve leti in pol prejel nobenagu glasu. Star je bil 43 let ln v A-merlko je prišel šele pred nekaj leti. Poleg žene zapušča sina In brata v ameriški armadi.
Angleška knjiga • čelnfkth
Chicago. — Uredništvu Pro-sveU Je bils poslsns knjigs "The Wra«h of the Kagles, A Novel of the Chetniks," lz založbe K P. Dutton a Co, Inc., New Vork. PisaUlj U knjige je Frederick H«ydcnau, avstrijski Nemec, kl J« bil dolgo let v Jugoslaviji in dobro pozna življenje v Srbiji, Črni gori in Hoanl; sulaj biva kot begunec v Ameriki. Knjiga objektivno opisuje—vsekakor na podlagi časnikarskih poročil — boje Draže Mihajlo-vlča In njefovlh četntkov z okupatorji v liosnl. Omenja tudi Slovani'« v čatniškl armadi ln Imenovan Je n« kl Pogačar s Gorenjskega, ki je padel pri čelni-škem napadu na Fočo v Bosni je bil potem pokopan s Srbi vrad v enem grobu visoko na planini. Knjiga stane $2 50 In vsekakor se dolu v vsaki večji knjigarni,
Deček utonil v Dululhu
Duluth. Mlnn — John Zala r, star enajst let, je pred dnevi u-tonil med kopanjem v Gorenjem je/eru Zapušča starše in v Mil-wsukeeju, Wls , strn-a Johna Goloba
Mllvauška vaail
Milwaukae — Dne 14. junija je umrl rojak AnUm Patrič. star 63 let, ki tukaj ne zapušča no-
LABORITI ZA POPOLNO RAZOROŽITEV NEMČIJE
Uničenje agresivnega militarizma in nacionalizma
LJUDSTVO PODPIRA HITLERIZEM
London. 19. jun. — Delavska atranka Je na avojlletni konvenciji sprejela reaolucijo, ki pravi med drugim, da ne bo trajnega miru v Evropi, če ne bodo ss-vezniki po zmsgi popolnoma razorožili Nemčije ln uničili s-gresivni militarisem in nscions-lizom. Resolucija Ja bila sprejete s 1,803,000 proti 720,000 gU-aovom.
Zsgovorniki resolucije so v svojih govorih poudsrjsli, ds o-gromna večina nemškega ljudstva podpira Hitlerjev režim in vse, kar ta predstavlja. Nacizem se nc bi nikdar dvignil ln zajel vse Nemčije, če ne bl Imel podpore pri ljudstvu. Is tegs sledi, ds je ono odgovorno sa vse sločine, kl so jih isvršlll Hitler in drugi voditelji nscljske strsnke.
Manjšina intelektualcev, ki je argumentriala, "da Je na milijone dobrih Nemcev, ki ss ne strinjsjo s nsciji in niso odgovorni ss njihovs sločine/' j« bils porsšens. Večine delegatov Je zavsels stališče, da nsmlko ljudstvo potrebuje novo vsgojo zs sprejetje demokrstlčnlh načel. Delavsko gibanjs v Nemčiji je mrtvo in sploh nima odgovornih voditeljev.
Laborit in Člsn parlamenta Kmanuel Shinwell Je ns konvenciji zahteval, da strsnks podu Jasno izjsvo o svojih načrtih glede povojne obnove. Pojssni nuj, kakšne korake naj vUda pod v/ume, da ns bodo premo-govns, jeklarska, Isdjegrsdni-ška in druge industrij« spet posule plen privstnlh interesov, špekulantov In drugih protiao-cislnlh elementov v Angliji. Shinwell je v svojem govoru amešil Clements R. AttUejs, podpredaednika ungleike vlade, ker Je Izjavil, da konaervativci (MistujuJo socialisti. Dejal Je, da Je njegova trditev naivna in da nima realne podlage,
Značilno Je to, ker Muašolini in njegov fašizem niaU bila o-menjena kot gibanje, kl ga Je treba uničiti zaeno s nacizmom, na konvencij! delavske strsnke.
Poljska armada se udeleii invazije
Hagdud, Irak, 19. jun. — General Vladislav Sikorskl, predsednik ubežne poljske vlsde, je dejal, da ae bo poljske armada na Srednjem v/hodu udeležila zavezniške invazija Evrope pod vodstvom Velika Britanije in Amerik«. Dalje Je rekel, da sU se premier Churchill ln predsednik H* »ose ve 11 zavzela pri Stalinu za žene in otroke poljskih vojskov, kl so osUli v Rusiji, In ds prlčskuje ugoden odziv.
Avstralija dobila ameriške bombnike
Zavezniški stan, Avstrslijs, 19. Jun. — Tu Ja biU naznanjeno, da J« Avstralija dobila veliko
šuvllo bombnikov tipa Liberator In Vultee Is Amerika. Naznanilo je sledilo nedavni izjavi premierja Johna Curtina, da bo **v»xniika letalska slU v Av-atrsliji in na Pacifiku ojačena.
brnih sorodnikov. — Poroke: Konrad lAistlk ln Kristina Gornik, Frank Kokal tn Pearl Borneu, Joltn Zaje In Katarina Rad-nar, Krwin Wilkovski in Louise Bergle/ ter Jos. Udovič in Verne Wsldern. v	• '
PROSVETA
PROSVETA
THE ENLJGHTENMElfT	____
OLA8ILO Oi LASTNIM A SLOVENSKE NARODNE PODPORNE
PONEDELJEK, 21. JUNIJA

JEDNOTE ef aad publiahod br Sloveae
M Zdruieoe dri«t« (b*M Chlcnga) I m telo' sts« M pol wu. $1 M m četrt letar u Cbk.ee« la Cicoeo 9740 «• colo loto, $3.7» aa pol leta; n looaemetvo «0JO.
■ HlW faf St Paltod Stoto« (OKeept Cblcogo) aad
§7.50 pav
P®» T***« po dogovoru RokopUi M ao vračalo. RokopUi literarno*
itd.) ao vrnejo pošiljatelju le e običaja, te Je prilošil
akatk
aad uaeolicited artideo wUl not be roturaod. Other y», poems, etc.. will be loturaod le br aoll-addraiaod ae
eelr
Maalor ee rte. kar Ima aUk i PROSVETA ^
2957-19 So. Latrndale Ave« Chicago 23
Illinoki
/
fITPfmra OF TKE FEDERATED PRESS
Datum v oklepaju na primer (June 30, 1043), poleg vašega na naaiffv" pomeni, da vam je s tem datumom potekla naročnina, vita jo pravočasno, da se vam liat ne ustavi.
imena Pono-
asovi iz
naselbin
Demokracijo se čakajo važne naloge-lll
Cenzura svobodnega izražanja v besedi, sliki, znsnosti itd. ne spada v demokracijo. V Ameriki nimamo federalne cenzure, odkar je bil v ustavo sprejet znani BiU of Rights, toda frotili bi se, če bi rekli, ds v Ameriki ni cenzure. Lokalna policijOka cenzura je povsod in U je v mnogih krajih bolj represivna, kakor je v marsikateri evropski monarhiji, na primer na Angleškem.
Lokalna cenzura je pred vsem osredotočena na gledališki oder in filme. Svobodo tiska težje doseže, marsikje pa zelo ovira svobodo govora, znanosti in šolstvo. Ta cenzura se navadno izvaja pod tnogočnim vplivom ekonomskih magnetov in cerkvenih organizacij, ki kontrolirajo lokalno politično oblast in policijo,
Ts nedemokrstičns nsdloga izvira še iz kolonialnih časov, ko so imeli zemljiščni mogotci in cerkve svoje posebne privilegije, ki še danes strašijo v obliki močnih tradicij kljub vsem ustavno zajamčenim svobodščinsm. Cenzura te vrste je pred vsem moralična in ae opira na stare verske trsdicije.
V evropskih deželah in drugih krajih svete pa je že od nekdaj v navadi bolj ali manj stroga uradna cenzura, ki je politična in moralična. Ta cenzura—kakor lokalna v Ameriki—se opira na staro pravilo, da je vlada oče, ki mora paziti, da se otroci (držav Ijani ali podaniki) spodobno in pravilno obnašajo. Otroci niso sposobni, ds bi sami zase mislili in sklepali, zato morajo imeti očeta (patriarha, monarha ali cerkveno avtoriteto), da misli in sklepa zanje, kaj smejo čitatl, govoriti in kako se morajo udejstvovati. Z drugimi besedami: cenzura je žlica, s katero oblast pita ljudi, kakor otroke, ki ne vedo, kaj je dobro zanje.
To poniievalno postopanje z ljudmi, ki nočejo biti več mentalni otroci, je zoperno demokraciji. Demokracija pozna samo eno cenzuro, ki je avtomatična, prihaja sama od sebe—to je javno mnenje. Praksa je pokazala, da večina ljudstvs sama bojkotira časopise, knjige, predstave in druge pojave, ki so nedostojni in škodljivi ljudski blaginji; česar ljudje ne marajo, to izgine samo ob sebi. No ta način demokracija izbira zrnje od plev. Demokracija smatra, da ljudje niso več otroci in zato morajo fmeti svobodo izražanja v kakršni koli obliki—kajti le na U način se bodo vadili razumnem sklepanju in presojanju vsakdanjih problemov, le na ta način se bo ljudska masa na splošno izobrazila in usposobila za višje naloge.
To pomeni, da ameriško demokracijo čaka še veliko dela in na pora, da se odprsvi lokalna cenzura, demokracijo v Evropi in drugje pa čaka važna naloga, da se v splošnem uvede Bili of Rights, to jo neovirana svoboda tiska, govora, odra, filma, znanosti in ljudske izobrazbe. Neovirana svoboda je kajpada relativna svoboda kajti aboolutne svobode ne more biti nikjer—razen v anarhiji al na Robimonovcm otoku.
Ameriška demokracija prejoma neprestane udarce od netolerantnih ljudi in organizacij, ki trpe na stari bolezni, da ne morejo trpeti poleg sebe ljudi, ki drugače mislijo in verujejo. To so dog matični ljudje, ki imajo "vso resnico" v malem prstu in ne morejo mirno spati, če neprestano nc regulirajo drugih ljudi s svojim moralnimi, socialnimi ali ekonomak^mi predpisi.
To ao Kukluksklanci vsake vrste, ameriški totalitarcl, versko-moralni fašisti, ki so "edino oni v pravem" in si prizadevajo na vse načine, da bi vsi ostali ljudje mislili, verovali in delali po kopitu njihovih dogem in doktrin. S temi grupami ima ameriška demokracija največ težav. To so manjšine, ki posamezne številč no ne zmorejo niti ene države v ameriški Uniji, imajo pa tu pa tam velik politični, ekonomski ali verski vpliv.
Ti fanatiki so med zadnjo vojno osedlali Ameriko s prohibicijo katera je uničila zdravje in blaginjo milijonov Američanov, dvig nila korupcijo do neba in strahovito osmešila Združene države pred vsem pametnim svetom. Ali so se fsnstiki česa naučili iz tiga fiaska? Ničesar! Danes snet skemarijo na vse pretege, da
8 pota
Človejc, glej dognanje svoje, dokler zdrav si in vesel ... V predmestju Dulutha, Minn., je lepa hišica, vrt in drugo, kamor se včasin peljemo z busom na tako zvanf družabni piknik ali izlet. Te dni sta šla gospodar in gospodinja precej veselo razpoložena k počitku. Ko se je zjutraj gospodar John Hitzenberg zbudil, je bila njeg^ žena mrtva. Stara je bila 60 let in okrog 40 let tukaj. Rojena je bila v Ljubljani, kakor tudi on. Kar mirno je zaspala za večno. ' .
Ko to pišem, je sredi junija. Od meseca maja do danes smo imeli le malo lepih solnčnih dni, drugače pa megleno, mrzlo in deževno. In tako španski bezeg in spomladanske cvetlice, kot na primer šmamice, šele sedaj cvetejo namesto sredi maja.
Bolnišnice so polne bolnikov, čemur je največ krivo slabo vreme. V St. Marys Hospitalu čaka operacije rojak Anton Car iz veletho. Toži, da bi rad videl tvoje sinove—^.va sta pri vojakih, oba Člana društva Napredek SNPJ, prav tako njegovi dve hčeri in zeta. On pa je star član Hrvatske bratske zajednice.
Matija Pogorele.
ponovili flasko prohibicije, ampak Amerika je k sreči šla samo enkrat na led.
O, da, demokracija ima še veliko dela prav tukaj doma, predno bo Amerika docela demokratlzirana. Stare tradicije in privilegije ki ae vlečejo kot morska kača še iz kolonialnih časov pred 167 leti bo treba Iztrebiti iz javnosti. Cerkev je tukaj ločena od dršave kljub temu meatoma še danes i »oslu je na javne stroške torej tud na stroške onih, kl ne spadajo k nobeni cerkvi. To ni demokratič no! Vse cerkve bi morale biti niivatna zadeva onih. ki jih hodgjo imeti.
Velike preglavice delajo Ameriki tudi plemenski predsodki, ki so skrajno nedemokratični. Pred kratkim je v Detroitu zastav kalo 20,000 delavcev v znak protesta, ker je dobilo tri zamorce v svojo sredo. Dvajset tlacč delavcev je pustilo delo na tankih, ki so tako važni za uspeh sodanje vojne, aamo zato. ker niso ho-teli deleti s čmokožci vred! To je strašno slsbo spričevalo tole-tance in dozorclosti za ameriške delavce. To Je obnašanje domišljavih otrok' Ali so lakitii delavci sposobni za socialno odgo-vornoat? Niti malo nc'
To velja tudi za predsodke proti ljudem mongolske polti in prot ftidom Vsak plemenski ali verski predsodek je znamenje nezrelosti. ozkoerčnoeti. domišljavost i, pt aznovernosti in nespoaobnoati ca demokratično življenje.
Demokracija Izključuje vse piedaodke, vse privilegije in vsake intoleranco, izključuje vsako cenzuro za odrasle ljudi ln vsako smatrsnje. da so nsvsdni ljudje mentalni otroci, vsled česar morajo biti dan in noč pod kontrolo "vsevedne" in "očetovske* oblasti.
detektivi FBI. kot v Baltimoru, ampak odkrito je bilo v Sovjetski Rusiji, kamor je naša elada na podlagi "lend-leasa" pošiljala tudi to iko.)
Obravnava se je vršila v Fort Waynu, Indlana, in zagovorniki federalne vjede so trdili, da Je bila vlada, to je ljudstvo, opeharjena za pet milijonov dolarjev, poleg tega, da se je postavilo življenja stotine naših fan-tov-vojakov v nevarnost radkte umazane lakomnosti po dobičku. Ko je družba uvidela, da bo tožbo izgubila, so njeni odvetniki pristali na "rolo contendere", to je nobene obrambe in se prepustili sodišču v odločitev, če je družba kriva ali ne.
Pred dobrim tednom je sodnik Slick, pred katerim se je obravnava vršila, izrekel sodbo, katera glasno kliče po reformaciji
Ali Je še kje kaj poguma? Chicago.—Pred par meseci je ederalna tajna policija, FBI^v Baltimoru v ladjedelnicah areti-ala več delavcev pri varjenju , e klenih plošč na ladjah, češ, ker niso bile nekatere plošče dobro zvarjene, da je bilo to sabotažno delo. Če so dotični delavci, Kl so bili aretirani, namenoma slabo varili na dtlu, ki jim je bilo odrejeno, ali so to delali v naglici, ker so služili od kosa, da tako več zaslužilo, se menda ni nikomur zdelo vredno ugotoviti.
Vlada je bila kajpada nad tem početjem silno vznemirjena, ker se s slabim delom ladij, ki prevažajo vojake, postavlja v nevarnost življenja naših sinov. In ustica v tem slučaju je hitro delovala, ker obtoženi so bili delavci in ne magneti kakšne eorporacije. Ker omenjeni delavci niso imeli sredstev, da bi najeli prominentnega odvetnika, n so biU tudi brez političnega ali kakšnega drugega močnega vpliva, smo čitali, da so bili tako hitro obsojeni in poslani v za por, da se menda še preobleči niso imeli čas%.
Tako m Je sgodilo s delavci v Baltimoru. obiošenlm sabotaže. Poglejmo pa drugo stran! Mogočna in bogata Anaconda Wire & Cable Company, podruž niča Anaconda Coppcr Čo. v Montani, je bila v državi Indi ana obtožena vojnih goljufij, ker je pri preizkušnjah žice, katero je prodajala federalni vladi, rabila goljufive naprave. In tako je vlada plačevala za pokvarjeno blago kot za pristno ter zanesljivo plačevala denar, iz žepov davkoplačevalcev. In ne sa mo to: tudi življenja naših voja kov na raznih bojiščih se je i tem početjem postavljalo v nevarnost, če se pomisli samo na to, da so pokvarjene žice telefona, ki Je izredne važnosti v voj ni. (Da ie ta družba vladi prodajala pokvarjeno blago, niso tega odkrili naši tajni federalni
gnilega sistema današnje justice, kateri je mslo za pravico in še manj za blagostanje ljudstva. Dasi je maksimalna kazen za take prestopki do $10,000.00 denarne globe in do 10 let zapora, je sodnik dbsodii družbo na $10,-000.00 denarne globe in dva uradnika, Johnsona na dve leti in Harta na 18 mesecev zapora, toda zaporna kasen se suspendira. ko drušba plača denarno globo. Tako je odločil humanitarni sodnik.
Kaj naj si mislijo oni delavci v Baltimoru, ki so bili brez par-dona poslani v zapor radi pokvarjenega -dela v ladjedelnici, ko čitajo, kako milostno je sodnik postopal s prevaranti, ki imajo moč in denar? Kaj naj si mislimo mi, starši sinov, ki so bili poslani tia bojne poljane in postavljeni V nevarnost za svoja življenja v veliki meri po krivdi lakomnih uradnikov mogočne Anaconda Wire korporadje? Ali ni . nikogar več v tej deželi, ki bi imel pogum in povedal, kaj javnost misli o takem postopanju in taki Justici?
Prijatelji gVobode in demokracije! Čujmo in budimo, če se nočemo nekega dne znajti v puščavi razočaranja.
F. A. Vider.
Nekoliko komentarja
• Danes se bom dotaknil "starega" vprašanja, vprašanja povojne Evrope in posebno Balkana, o čemer sem prejšnje Čase si cer že precej pisal—o evropski federaciji. Ko sem pred dvemi, tremi leti pisal o potrebi, da se po tej vojni organizira Evropa v demokratično federacijo, kajti le v združenju evropskih narodov je pogoj za trajen mir, se je s tem predmetom takrat še malo kdo ukvaijsl, in sicer ne sa mo med nami, marveč tudi na splošno. V resnici so mi pred par leti od več strani namignili da le tratim papir in prostor > Prosveti in drugje, ker se ukvar jam s tem Vprašanjem; v najboljšem primeru so rekli, da "ideja je sicer dobra in lepa, toda je nepraktična in neizvedljiva . . NVkateri bolj "učeni" so me celo pomilovali, češ, poglejte sanjača in naivneža ... e
Danes je ideja evropske federacije že precej razširjena. V
Ameriki se zelo veliko razpravlja o tem vprašanju—o evropski federaciji kot taki, ali o organiziranju Evrope v pokrajinske federacije; nekateri, ki so bodisi bolj praktični' ali konservativni, govore le o konfederacijah in unijah. Pa tudi iz podzemske Evrope prihajajo glasovi, ki imajo v programu ustanovitev evropske federacije. Po zadnjem Churchillovem govoru v parlamentu je soditi, da ima Anglija v mislih ustanovitev nekakšnega evropskega sveta, ki bi bil menda več ali manj podoben konfederaciji.
e
V zadnjih par letih je torej ideja skupnosti Evrope zajela že precej široke kroge. In če hoče Evropa—in sploh ves svet—živeti v miru, se izogniti tretji evropski in svetovni vojni, še veliko strašnejši od sedanje, bo morala ustvariti tako državno struktttro in gospodarski red, v katerem bo mogoče sožitje in svobodni kulturni in socialni razmah narodpv. Če bi Amerika, Anglija in Rusija imele že kak konkreten načrt za povojno reorganiziranje Evrope v demokratično federacijo, ali pa vsaj za pokrajinske federacije z nekakšno evrppsko konfederacijo ali unijo na vrhu, bi bili danes veliko bližje koncu vojne in porazu Hitlerjevih armad kot smo v resnici. Ampak v Washingto-nu, Londonu in tudi v Moskvi se očividno boje NOVIH idej, s katerimi bi tudi v Nemčiji izpod-kopali tla Hitlerju in hitlerizmu. In tako bo svet plačal toliko več žrtev, strahovitih žrtev in končno dobil slabši mir, ker vladajo« čim krogom tukaj ali tam bolj diši darlanizem kot pa evropska socialna revolucija.
Clevetsndski iupan Frank J. Lausche podpisuje potici]oT^H žanje cen. Poleg nJega ao Sam Pintchuk. Louis 8parrow in Alfredi Burmelster. uradniki unije pisarniških delavcev.

Toliko za uvod k glavnemu namenu teh vrstic. Želim se namreč dotakniti nas samih, to je SANSa in vprašanja demokratične Balkanske federacije. V dobršni meri se strinjam s stališčem brata franka Česna iz Clevelanda, ki je imel v Prosveti z dne 2. junija jako dober dopis. V zadnji vojni smo se ameriški Slovenci navduševali in agitirali za demokratično jugoslovansko republiko in ustvarili močno Republičansko združenje, ki je zajelo tisoče in tisoče naših ljudi. Ze iz vzgqjnega in moralnega stališča je bilo tisto gibanje vredno vsega, kar smo vanj vložili—energije in denarja— kajti človek ne živi samo od kruha. Enako potrebuje tudi Velike ideje, ki iz njega napravi pojpolnejšega, razumnejšega in plemenitejšega človeka. In dobršen del ameriških Slovencev je v Republičanskem združenju dobilo duševno prerojenje. Če se
več tudi Bolgarov, Macedoncev, Grkov, Albancev in Rumuncev, ki bi delovali za ustanovitev demokratične Balkanske federacije po tej vojni. Človeka objame nekakšna melanholičnost, ko vidi, kako velike priložnosti so danes posebno v tej deželi za prepričanje ameriške vlade in tudi dobršnega dela ameriškega javnega mnenja, da je za bodoči evropski in svetovni mir treba reorganizirati Evropo, ako že ne v polnokrvni federaciji, tedaj pa vsaj v pokrajinskih federacijah. In Če bi mi, ki prihajamo iz balkanskih držav, propagirali ustanovitev demokratične Balkanske federacije po tej vojni, bi v bližnji bodočnosti imeli veliko več prilike do realiziranja te ideje kot jo je pa imelo naše Republičansko združenje za reali-ziranje svojih idej po zadnji vojni. Danes je ozračje v tej smeri veliko čistejše kot je bilo za jugoslovansko republiko v zadnji vojni in dozdeva se mi, da bi se tudi križani balkanski narod} oklenili te ideje z velikim na* vdušenjem.
•
Yes, lepe prilike imamo, da oživimo in pridobimo oficielni Washington in skozi Washington tudi London in Moskvo za idejo demokratične Balkanske federacije. Ampak melanholično dejstvo je, da se ne zavedamo velike dobe. in potreb današnjega časa. In tako omenjamo idejo Balkanske federacije—sploh reorganiziranje Evrope po pokrajinskih federacijah, ki naj bi bile na vrhu povezane s konfederacijo, ves svet pa z demokratično Svetovno federacijo— vse to omenjamo le tako mimogrede, kot nekakšno pobožno željo, ki je še v trebuhu meglene bodočnosti in katero naj reali
te ideje niso realizirale po vojni lrajo bodoče generacije. To je v stari domovini, ni bila^ naša | y resnici tragedija današnjih dni,
krivda, pač pa drugih sil, idejno in ustvarjajoče majhnih ljudi na visokih mestih, nad katerimi mi nismo imeli nobene kontrole in pri odločanju usode jugoslovanskih narodov nobene besede. Vendar naj ne bo nikomur žal, ki se je udejstvoval v Republičanskem združenju, marveč Je lahko ponosen, kajti njegove ideje ao bile zdrave, in to posebno za tisto dobo. , • —*
Danes živimo v drugi dobi, 25 let pozneje, kateri bi tudi rekrei-ranje Republikanskega združenja ne odgovarjalo. Danes bi v Ameriki potrebovali politično gibanje vseh balkanskih narodnosti, ne samo ameriških Slovencev, Hrvatov in Srbov, mar-
ki se bo bridko maščevala nad
generacijo, vojni.
ki bo rojena v tej
Reakl stotnik AraeM Meri Izroča tank armada.
__«_««_.___».. t_. — t, _ -i —
vcjoiKi tnoiu ki oo Don pron
M »tr.nl
Ameriški Slovenci smo ai ustanovili Slovenski ameriški narodni svet, ki pa do danes še ni dobil pravega življenja, niti razmaha. Vse je nekam umetno nekam prisiljeno, brez dinamič ne sile, kot jo je na primer imelo Republičansko združenje zadnji vojni. To, da smo danes 25 let starejši, ne drži. Saj sc tudi starejši, izkušenejši človek lahko navduši, ne samo mladina, ako ga zajame Velika ideje. Nas Še ni zajela. Vsi smo seveda za rešitev slovenskih krajev izpod nemškega nacizma in italijanskega fašizma. Vsi smo za Zedi-njeno Slovenijo po tej vojni. Toda podzavestno vsi čutimo in mnogi tudi zavestno, da v tem samem še ni rešitve za slovenski narod, kajti njegova bodočnost zavisi od bodočnost^ ne le vseh balkanskih, marveč tudi vaeh evropskih narodov. Vae to pa je še zavito v veliko meglo e
Kar slabo vpliva na nas, je tudi vprašanje bodočnosti Jugoslavije. Za tako Jugoslavijo kot je bila pred vojno, se ne more nihče navduševati. Argument da je bila boljša kot Je današnja usoda Jugoslovanov, ne drži kajti treba je gledati v bodočnost; iz preteklosti se moramo le učiti, oe pa jo opravičevati, kajti sodnik so izkušnje in nove razmere 'Realnejše je vprašanje, ako le obnova tatotnckol Jugoslavije kot umi «MM m-žave sploh mogoča v pitfo velikih ran in sovraštva, katerega
DSdfali-|
zem zasejal med Srbi in Hrvatu Temu vprašanju se vsi izogibamo, namesto da bi mu zrli v obraz. Važno je posebno za mali slovenski narod, ki mora najti| svojo bodočnost kot kulturno avtonomni del v kakšni večji drža-] vi ali federaciji, pa naj bo žel Jugoslovanska, Balkanska, Sred-nje-evropska ali pa Evropska| federacija.
•
Kar se pisca teh vrstiMičeJ resno dvomim, da je obnova ka-| kršnekoli Jugoslavije kot samo-| stoj ne države mogoča po tej voj-l ni, kajti prepad med Srbi in Hr-| vati je preglobok, da bi ga bilo! mogoče premostiti. Že prej jel bil globok, po okupaciji in uniče-| nju Jugoslavije pa je iz tegal prepada nastalo pravo brezno.l ie ubežna jugoslovanska vladaj sanja o restavfiranju centralistič-T ne Jugoslavije s srbsko nadvlad do, tedaj je to znak, da se ni nič naučila iz preteklosti, niti iz sen danje krvave tragedije. Toda tudi s preosnovanjem Jugoslav je na avtonomni podlagi za vs tri narode je veliko vprašanjeJ Če bo sožitje Hrvatov in Srbovj mogoče v skupni državi. Siljef nje na tako sožitje z žandarme rijo in ječami ne bo imelo usp ha; to bl le ustvarjalo podlago za civilno vojno in neizogik
eventualni razpad države. *
In če upostavitev kakršnekoli] Jugoslavije visi na tako tar niti in če vemo, da si mora venski narod iskati svoje bode nosti v nekakšni federaciji, daj je ali bi moralo biti vsak mu jasno, da ni dovolj, da S/ * propajgira le rešitev Primorsi slovenskega dela Koroške Združeno Slovenijo pod pre novano Jugoslavijo, čije obnova je veliko vprašanje, še bolj pa| njena bodočnost. V luči teh rečih dejstev mora SANS osnovati svoje smernice in defi-jiitivno reorientirati vse svojei delovanje za ustanovitev demo-j kratične Balkanske federacije, za Evropsko konfederacijo m I Svetovno federacijo po tej voj-| ni. Če hočemo zreti bodocnosUl v obraz, ni drugega izhoda, m druge poti, ni druge bodočnosti niti za malo slovenski narod.-] (Konec jutri.)
Anion Gardan.
Pred dvajsetimi
3
(Iz Prosvete, 21. junija
1923)
Domače veetL V Escar
Mich., je umrl 41-letm J<«. K* merlj iz Retja pri Loškem g />* ku, član SNPJ.
Delavske veetL Department /i delo poroča, da je zdaj v teku » stavk v Ameriki
Inosemstvo. Civilna vojn«/; Bolgariji se nadaljuje Mu*>01 ni Je zagrozil Jugoslaviji i no, če se bo vmešavala v sko zadevo.
poročno, da sc Jl i zdravstveno stanje prect j
šalo. .
'Je nemško-italijanski
^»nrnELJEK, 21. JUNUA
PROSVETA
ga doblU. Oni ao plačevali s krvjo zanj. Imeli »mo čas, da amo oborožili in lavaibali svojo armado in svoje "domobrance". Imeli smo čas, da imo razvili svojo vojno produkcijo. In lo celo v miru brez ponoČnega bombardiranja. Sanj žanjemo prve zmage s svojimi armadami. Zdaj smo dosegli viftek svoja vojne produkcije. Zdaj na čakamo, kdaj bodo ob večerih zatulile sirene. Zdaj letimo ven nad Nemčijo in Italijo, po dnevi in ponoči, da stotero poplačamo, kar so nam oni prinesli pred tremi leti. Naji lovci letijo nasproti nemškim letalom, da jih nad njihovimi odkupiranimi zemljami prestrežejo in pokončajo. Zdaj se ne bojimo, da bi "Atlantska bitka" na bila nate bitka. Zdaj zvonovi Sirom teh otokov ne naznanjajo sovražnikove invazije, zdaj le Ae kličejo svoje ljudi, da sa grado v cerkev zahvalit za zmage. Doba obrambe je minila, prišla je doba napada- V toliko to se stvari spremenile. Pri tem ne moremo izgubiti globokega občutka, da je padel marsikateri ruski vojak zato, da smo mi še živi, da napadamo dane«. Rusija Je izgubila pet milijonov svojih vojtkov.
Slišala sem alovenakl govor na londonskem radiju, kjer Ja govornik imenoval angleško-sovjetsko pogodbo "zvezo mad ljudmi dveh držav." Tudi Ruai morajo občutiti, ali vaaj bodo občutili, da nam niao zastonj kupovali dragocenega časa. Ko se začnejo novi boji na vthodnl fronti, se začnejo nova bitke za nadvlado v zraku. Takrat bodo občutili, da ni na nebu onih o-aem tiaoč nemških letal, ki amo jih pokončaU v tumSkl bitki. Da smo v tuniški bitki napravili nemško armado za četrt milijona menjšo, za četrt milijona naj* boljših, najskrbncjfte izvedbenih vojakov. In — afriški bitke nai Je privedla bližje drugi fronti v Evropi, ki ao Jo Husi tako težko čakali. Ca ne prej, bodo takrat naši vzhodni za vazal ki občutili na svoji koži, da je njihov posel letošnja poletja lažji, ka-
BOJI V JUGOSLAVIJI ^rošale prometne llalls oelšta
junija (AF). — Poro-kl >" prispela v Kairo, pri-M,JJ« J'» n mrzlični naglici, s "•'»če pripravlja svoje ttnbr.e pozicija n« Jugovzho--vrr'l«e; pred vaem pa poakuša 1 *"ti popolno kontrolo nad ^»kim ozemljem. ' nl« Hpretno izkoriščajo tež-in napadajo železniiko 10 Sarajevom in Du-
PROSVETA	' * ^ 'jJm.SL-^^j^^ui'rndrnim
WHEN YANKS CLOSED WITH J APS ON ATTU
SOSESKA
ANTON INGOLIČ
pale so počasi in se nerodno izogibale. Ko je katera prišla do svojega doma, je krenila kar sama na dvorišče; če je bila lesa še zaprta, se je postavila pred njo in potrpežljivo čakala, da so jo odprli. Ce le predolgo ni bilo nikogar, je zamukala. Pri Korenovih jih je privezala stara dekla Gera, ki je popoldne nabirala za svinje in se je prva vrnila. Veronika se je lotila večerje. Kmalu so prišli tudi ostali in zmetali koruzo v skedenj.
Po večerji so se zbrali h kožuhanju. Sredi skednja se je dvigal visok kup strokov. Posedli so naokoli, nekateri kar na tla, drugi so si prinesli klop ali kak panj. Petrolejka na steni je motno razsvetljevala veliki prostor, svetlo je bilo le v njeni bližini, drugod je vladal polmrak. Tam se je zbirala mladina, starejši pa okoli luči. Koren je Bedel prav pod njo.
Sprva delo ni hotelo od rok, tudi beaeda še ni tekla. Ko je prišlo še nekaj ljudi in ae je vrnila Ložnica, ki je odšla domov krmit prašička, je postalo glasneje in tudi kup obeljene koruze je rastel. Najurnejša je bila Veronika. Sedela je blizu vrat. Naglo je vsakokrat segla po stroku, previdno odlomila kocčn in odtrgala z njim vrhnje zelene liste; oatalo je le pet, šeat belih, akoraj vlažnih notranjih listov, ki jih je lepo nategnila, da je bil strok videti, kakor bi imel dolga bela uŠeaa. Ce je bil alab, ga je obelila do poalednjega lista in ga vrgla v kot. Tisti bodo prišli v koruznjak, lepše pa je Koren vezal po štiri skupaj, da jih bodo lahko o-besili pod kap. Sprva je še dohajal; ko pa je prišlo še več kožuhačev, ae je kup pred njim naglo večal, da je zaproail za pomočnika.
"Kdo mi bo pomagal?" je vprašal in se ozrl okoli sebe.
Nihče se ni oglaail, to delo je bilo za starce.
,Prav tedaj je vstopil Pišorn.
"Bog daj dober večer!" je pozdravil in pogledal, kam naj sede.
"Viš ga, aaj sem rekla, da bo prišel!" je vzkliknila Ložnica in se ozrla po Veroniki.
"Pa pojdite vl vezat!" mu je dejala, ne meneč se za Ložničin smeh.	»
"Naj bo!" ae je vdal Pišorn in sedel h Korenu.
Zdaj ni bilo več dolgočaano. Beaede ao švigale aem in tja kakor atrele, včaai pa je komu, ki je prehudo zinil, priletel za vrat tudi anet-ljlvec. Zapeli ao. Le Koren in Pišorn ata imele reane pogovore. Pišorn je bil pri aoae-aki Korenov nameetnik, pa ata imela obilo skupnih skrbi.
Pozno ponoči, ko se je kup že precej znižal, je prišlo še nekaj fantov, med njimi je bil tudi Tonč. Trupno ao jih pozdravili, Veronika pa je bila še tišja kakor prej. Naakrivaj ae je večkrat ozrla po Tonču, ki je sedel na drugi atrani kupa, da ga je videla lc v obraz. Enkrat ata ae arečala z očmi, kmalu potem ji je priletel v krilo lep rdeč strok.
"Kdo ti ga je vrgel?" se je zavzela njena ao-seda.
"Ne vem, padel je kakor iz nebes!" je odvrnila, čeprav je vedela, da ji ga je zalučal
Tonč.
Cim nižji j« bil kup, tem hrupneje je poata-jalo. Naposled je prišel tudi Tomaž, primajal ae je do srede skednja in ae zvrnil v mehko ko-
rušinje.
"No, zdaj ae enkrat le nI udaril!" je zaklical
nekdo.
(Dalja prihodnjič)
JUST ASKtVBD are thase first plcturas of U. S. oparatioos oo Attu Island ln tha Aleutians. Tanke« fighting men come aahore (top) in Masaacra Bay as landlng bargas shuttla between transporta and the baach. lCachine-guanars on an elevated point (bottom) are in aetion against the Japs. pur mea sdvanced
m SM___m	—a. _ n IL. VAA * - * — J--- /VHAIaI ff A klo«f* nfc ninš	~
vrnili, je imela Minka v mestu časa dovolj in tedaj ae je spomnila na avojo, pred nekaj dnevi odposlano "ženitno ponudbo." V duhu je izračunala, da so pretekli ravno štirje dnevi, odkar je bila ponudba objavljena. V začetku je aklenila, da počaka štirinajst dni in potem še le dvigne priporočila svojih čestilcev. Danes pa, ko je slučajno v mestu in ima dovolj časa, bi šla prav lahko do glavne pošte in dvignila, kar se je že nabralo. Kar še pride, vzame prihodnji.
Na pošti je stopila k okencu,
TISKARNA S.N.P.J
sprejema vsa v tiskarsko obrt spadajoča dela
Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, alovaškem, češkem, angleškem jeziku in drugih........
VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ, DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI
.... Vaa pojasnila daje vodstvo tiskarne Cona šmarno, unljsko delo prva vrste
Pišite po informacije na naslov:
SNPJ P RI N T E RY
2657-59 S. Lawndale Avenue - - Chicago 23. Mi** TEL. ROCKWELL 4S04
po njegovem. Ljubil je aolnčne dneve in dolge izprehode, zato ae je o grdem vremenu vedno klalo držal, ker je moral tičati v zatohli sobici ali pa se dolgočasiti v kavarni.
7as četrtič ai je zažgal cigareto, prebral in prelistal vse časopise. a deževati še vendar ni Jenjulo. Vnovič se je ozrl skozi okno, če morda prihaja kak znanec, a katerim bi vrgla karte.