SHS Leto n. • paviallrana. Ljubljana, Četrtek 22. januarja 1920. Štev. 17. Cen« po poiti: si cslo Isto . B 53*— 21 pol lilo . B 25*— so četrt leto. B 13?-sa 1 snssBC.. B 4‘5G DFcdniStvo in oprava: Bopltapisvo olica it. B Bredo, telefon itn. SB Posamezna številka 30 vin. - NEODVISEN DNEVNIK ~ Posamezna številka 30 vin« ^J4«W®ana, 22. jan. Na strankinem katoliškega Centruma na Nem-ki ae te dni vrši vrši v Berlinu, reki6 ^fca-asko delavstvo odločno iz-rfr10 *a enkratno oddajo premoženja, veiavski voditelj in minister za javno ■^Srnjo Stegenvald je v svojem govo-]^aglašal, da se bo država oporno-se-le tedaj, ko se bo v ljudstvu zo-“ oživelo zaupanje v lastdo moč. Ka- Delo v Trbovljah počiva. 32. jan Pasivna resistenca ki se je začela pred dnevi, traja Zato so včeraj ob 2. uri popoldne ^2*® zasedli vse rove in niso pustili de- Odrekamo set “AUJAMSKI IN JUGOSLOVANSKI POGOJL S®oČi 90 došla naslednja poročila: t Mlgrad, 21. jan. Predsednik mirovne rj«erence Clemenceau je izročil šefu *“®|ovanake mirovne delegacije Pašiču skedi^ Prcdl°že Italije o rešitvi jadran-vPrašanja. Italija se odreka suvere-Reko, opušča zahtevo o deroili-Šibenika, zahteva pa vso Istro, s-.?1 *ega tudi otoke Vis, Lošinj in Pela-avtonomijo Reke in Zadra. Dalje za* g. a zase, naj se takozvana Wilsonova ^ ~ Prekorači na dveh mestih, pri Reki rs™< tako da bi bila v neposrednem ledi* Z .^®ko in bi dobila tudi večje za-teaJ, ,Pa Trstu. Pašič je novi predlog ita-tgjk vlade sporočil naši vladi. Radi stvrL?C vrae ministrske seje pod predsed-agenta, Rezultat teh sej so inštruk-i| 30 P08!311® našim delegatom izjj^ vsebujejo naše minimalne zahteve, .“štorih ne sme naša delegacija po- ttUriria v Pariz. Dosedaj del«.* *ormulirana ta navodila našim Icj^J? oni- Med belgrajskimi političnimi dov*i-!e ž°v°ri. da je popolnoma nemogoča 5 Prekoračenja Wilsonove črte, t nobene etnografske podlage. Parfa» 21‘ j*”- (DnnKU) Večina Ua .ile v ®Poru med Jugoslavijo in Italijo ia jfrS®* Italije in zahteva, naj Francija "■•» 1 ’«• --i i n • ~ n i mi- m [Krščansko delavsko ženslvo. nn plan! Krščanske delevke, služkinje — delavsko ženstvol Oni, ki se imenujejo »demokrate«, so zatajili demokracijo, priznati nam nočejo pravic, ki ram gredo po načelih prave demokracije. Demokratični ministri so skovali volilni red, ki priznava volilno pravico samo nekaterim izvoljenim, ki spadajo v lakczvane »boljše kroge«, na nas delavke in služkinje so nalašč pozabili v svojem lažidsmokratizmu. Delavsko ženstvo je danes spoznalo, da je v onih vrstah demokratizem samo fraza, ki naj lovi nevedne. Delavsko ženstvol Oni, ki imajo na svojem programu svobodomiselstvo, so zatajili načela svobode. Samo nekaterim dovoljujejo, da se smejo greti na solncu politične svobode, drugi naj pa služimo in molčimo brez pravic v javnosti. Žensko delavstvo je danes spoznalo to lažisvobo-doljubje. Tovarišice! Pregrešile bi se proti samim sebi, ako bi molčale v takih razmerah. Naša dolžnost je, da zahtevamo tudi za delavsko ženstvo volilno pravico; na glas moramo obsoditi krivico, ki nam jo hočejo storiti, da se bo slišalo po vsej Sloveniji, da bo prodrl ta glas v osrčje Jugoslavije, v Belgrad tudi na ušesa nedemokratičnim in nesvobodoljubnim ministrom! Delavsko ženstvo — v nedeljo popoldne ob polu petih vse v Union, da manifestiramo za svojo volilno pravico! Uršula Katauer, predsednica Zveze delavk. Helena Jeretina, predsednica Zveze služkinj. ____________________ x Delavska zveza. Opozarjali smo že na tem mestu naše delavstvo na eno veliko resnico, da si mora svoj vpliv in svojo veljavo priboriti samo po močni organizaciji. Re^vež — sam zase živeč — je vedno spodaj. Pa resnega premisleka je treba, kakšna naj bo organizacija, ki naj zbere raztresene delavske sile, da postanejo delavstvu v srečo in napredek. Imamo v glavnem dve smeri, ki se pojavljata v delavski organizaciji: krščansko in nekrščansko. Kajti bojna delavska organizacija se ne bori le za kruh in boljše razmere, marveč tudi — za resnico. In resnica je temelj vsake organizacije, ki naj pomaga graditi nove temelje človečki družbi, pravične socialne postave za delavstvo. Škoda je, da delavska organizacija ni enotna, složna. Socialna demokracija je razbila delavsko slogo s tem, da se je odtrgala od večnih načel, ki slovensko delavstvo v veliki večini po njih živi in dela. Kapitalistična gospoda, pod vplivom judovstva, se je zmislila, da je za njo bolje, če ni nobene morale, ki bi jo vezala pri ltu botfastva. Zavrtfli so načela kr »bivanju bogastva. Zavrgli ščanske pravičnosti in ljubezni, vživali ter izkoriščali one, ki so za njo delali. Meščanska družba je zavrgla krščanstvo. In pod vplivom istega židovskega svobodomiselstva stoječa socialna demokracija je prevzela nalogo, da krščansko misel zatre tudi med delavstvom. Z obljubami, kot gore visokimi, so preslepili marsikoga. Ko Pa je prišla ura dejanj in dolžnosti, je delavec ostal opeharjen in sam. Spoznanje prihaja v delavske vrste, ki si žele resnice in več ljubezni in pravice. Danes, ko so po delavskih hrbtih dospeli do moči, ugleda in bogastva, se socialistični voditelji ne menijo več za bedo delavstva. Norčujejo se iz prizadevanja revežev, ki se branijo, da bi jim vlada pri valutni ureditvi pobrala še tisto bomo, kar imajo, živil imajo dosti oderuhi in ve-rižniki, delavec jih strada. Bogataši hodijo razkošno oblečeni in obuti, delavec pa s svojimi otročiči zmrzuje raztrgan in napol bos. Pa. kaj bi to ponavljali, saj vsakdo to na sebi čuti mnogo boljše, ko bi ta mogli popisati. Spoznanje prihaja med delavske množice. Organizacija naj ne temelji na lepih obljubah programa, marveč najprvo na resnici in ljubezni. To pa je načelo krščanskega socializma. N Delavska zveza je politična organizacija delavstva, ki hoče po načelih krščanskega socializma izvojevati delavstvu popolno veljavo, enakopravnost, pridobiti mu pravičnih delavskih postav, preskrbe in svobode. Politična organizacija delavstva Je krvavo potrebna. Da delavstvo danes trpi, je kriva slaba in nepoštena politika. Treba nam je dobre in poštene politike! Od delavstva samega je odvisna bodočnost. Ustanavljajte zato povsod Delavske zveze! Za pojasnila pišite na tajništvo Delavske zveze, Ljubljana, Kopitarjeva ul. & ali na uredništvo »Večernega lista«. Delavska zveza vabi delavstvo v svoje vrste, vabi vse poštene v boj zoper laž; krivico in izkoriščanje. Vojska Delavske zveze koraka. Vsak, kdor je dobre volje naj se ji pridruži V imenu pravice in ljubezni pozdrefe* ljeni, tovariši - sobojevniki! Za delavske solde. V Belgradu so pretekli teden »reševali valuto«. Samo ne vprašajte, kako. Par ministrov je sedlo k, zeleni mizi in sklenilo, da se naša krona zamenja tako, da bodo 4 krone veljale 1 dinar. To bi bilo seveda gospodom kapitalistom, ki imajo dinarje v rokah, zelo po godu Delavstvo pa bi bilo s tem najhuje udarjeno, ker dinar v Srbiji nima nič večje veljave ko pri nas krona. Kar kupiš pri nas za eno krono, dobiš v Srbiji za en dinar. Po tej zamenjavi bi seveda krona izgubila % svoje | vrednosti. Njena kupna moč bi se za % zmanjšala. Medtem pa bi se naše cene približale onim v Srbiji. Tako bi delavec imel n. pr. mesto dosedanjih 1200 kron mesečne plače v bodoče le 300 kron. Mast in moko bi plačevali po istih cenah v dinarjih kakor doslej v kronah. Vrhu tega bi bili s tem tepeni tisti naši mali ljudje, ki so z varčnim življenjem položili par soldov na stran. Mesto 2000 kron prihranka v hranilnici bi imel le še 500 dinarjev, ki bi seveda imeli isto vrednost ko doslej 500 kron. Razumljivo, da se je kmetskega in delavskega ljudstva polotilo veliko ogorčenje proti temu načinu »reševanja valute«. Ljudstvo je protestiralo. Demokrati, ki s socialisti vladajo v Belgradu so se nekoliko ustrašili. Začeli so po dr. Žerjavu pošiljati v svet vsak dan nova poročila, kako je s to zadevo. Ta poročila so si nasprotovala tako, da je eno pobijalo drugo. Dr. Žerjav je trdil eno, Belgrad drugo, tisti, ki pa so zasledovali to stvar, so vedeli da je namen vsega tega, ljudstvu na prefrigan način prikriti, kako ga nameravajo ostriči za % njegovih soldov. Sedaj pravijo, da bomo dobili nova bankovce, na katerih je na eni sirarn tiskan 1 dinar, na drugi 4 K. To bo le začasno. Končno bo o tem sklepal parlament. Toda ta sklep sam je že važen korak do uresničitve prvega načrta kapitalistov, da se en dinar zamenja za 4 K. Ljudstvo ni pomirjeno. Naši poslanci v Belgradu protestirajo, naše časopisje protestira, organizacije protestirajo. Socialistični vodje pa stoje ob strani in se smejejo, češ, saj nas to nič ne briga. Seveda, oni imajo premoženja dovoli, naloženega v tujih denarjih in papirjih. Oni ne bodo čutili, kako bodo tričetrtine našega denarja lezle v žep kapitalistom. Delavec, kmet in obrtnik pa bodo čutili to na zmanjšani plači in povišanih cenah. To pa socialističnih ministrov ne brig*, saj je Korač celo za to, da se 10 kron da za en dinar. Kdor je sit in bogat, se ne briga ta lačnega in revnega. Po 1°® 9e danes rav* najo tudi socialistični vodje. Njim in kapitalistom gre le za delavske solde! Mi pa bomo skrbeli, da se ljudstva ne bo zgodila krivica. Delavstvo naj iz-previdi, kam ga vodijo socialistični preroki! Iz delavske zgodovine. Slepilo za nevedne je socialistična fraza, da je še-le socialna demokracija začela boj za delavske pravice. Za največje trape pa imajo socialisti tiste delavce, ki jim pridigujejo: Kristus je bil prvi socialni demokrat! Pravijo, da so sedaj oni pravi oznanjevalci Kristusovega evangelija. V isti sapi pa razveljavljajo glavni del prve in največje Gospodove zapovedii Ljubi svojega Boga čez vse. »Naprej« pravi, da se je to preživelo, ker so ljudje postali bolj »omikani in kulturni«. Svet. vojska in povojni čas sta pokazala, koliko je vredna omika in kultura moderne družbe brez Boga, brez krščanske misli in življenja. S temi socialističnimi frazami se ne bomo pečali. Navedemo pa nekaj dejstev iz tiste dobe, ko je krščanska misel družila ljudL V ta namen se ne bomo posluževali knjige kakega krščanskega učenjaka. Socialdemokratski vodja jud Kautsky je 1. 1893. v »Vom&rtsu« pisal o razmerah delavstva v krščanskem srednjem veku iako-le: V srednjem veku se je od delavca Zahtevalo mnogo manj ko danes. Delali so sicer dolgo, 12 do 14 ur na dan. fToda med tem časom se je večkrat jedlo in z delom niso hiteli. Delo ni bilo enolično. Rdfci smemo, da je porabil 'delavec v srednjem veku na dan mnogo manj delavske sile, četudi je dalj delal, ko pa današnji delavec. Delavni Jas je znašal res, če odštejemo čas ta jed, 10 do 12 tir na dan; toda na teden le 40 do 48 ur, torej toliko, kakor bi se • 'daj prišlo pri 8 urnem delavniku. Vendar je bila delavska plača višja ko se-'daj. To nam ^pričuje mnogo postav proti razkošju ter zapiski plač iz 14. in ■15. Stoletja. Tam beremo, da ima delavec pravico le do dveh (!) mesnih jedi na dan. (Ta prepoved je naperjena proti zapravljivosti. Danes je taka prepoved mesne jedi seveda nepotrebna.) Delavnik se v srednjem veku ni nikdar tako raztegnil, da bi bil delavec opešal. Zato nimamo nobene primere, da bi se bili v istem času delavci v svojih bojih j: mojstri kdaj potegovali za krajši delavnik. Število katoliških praznikov je znašalo 150, med temi 90 takih,- ko je moralo prenehati vsako delo. Pomočnikom pa ti prazniki niso eadostovali; izvojevali so si še svoj »plavi ponedeljek«, ne le za razvedrilo, marveč za to, da so takrat uredili svoje sadeve. Tako so dosegli, da so delali na teden 16 štiri dni in da so v teh štirih dneh toliko zaslužili, da so sedem dni lahko zložno živeli.« Navedli smo v glavnem besede še Sivečega uglednega, socialdemokraške-ga voditelja Kautsky-ja, ki se peča z zgodovino delavskega gibanja. Ko socialna demokracija oznanja Bvoj boj proti Cerkvi, namenoma zamolčuje dejstvo, da je socialni položaj delavstva bil najbolji tedaj, ko je vpliv krščanstva na družbo in na človeška arca bil naj večji. Ko je Kristus prinesel na svet odrešilno misel ljubezni in pravice med ljudmi zavoljo Boga — je bila s tem začrtana pot socialnemu delovanju kr-ič&nskih ljudij vseh časov. Tudi mi smo dei tiste ogromne armade, ki se po vsem svetu danes vojskuje za veljavo krščanskih načel v zasebnem in javnem življenju. Zgodovina in razvoj delavskega gibanja za nas ni predmet spodtike, ampak je to za na* klic na delo, na boj, da se uveljavi krščanska misel v družbi — delavstva v srečo in blagor. Prijatelji, delajmo! Delavski leča]. Tovariši po skupinah! Vaša organizacija Vas kliče zopet na delo! To delo naj bo posvečeno umski izobrazbi in poglobitvi naših sedanjih in bodočih, starejših in mlajših delavskih voditeljev. Po njih naj se sadovi tečaja, na katerem se bodo v dvadnevnem delu urili, ^zgrnejo na vse članstvo. Za razvoj naših skuten in celotne organizacije bo tečaj velike važnosti. Najcenejši dostop do umske izobrazbe nudijo taki tečaji. Sliko, obris in rešitev vprašanj dobiš, ki so ti na srcu. Šolska in akademika izobrazba, koliko lastnih stroškov, prizadevanja in stradanja stana. Ti si s ,voje pridnostjo izpolnujeS jasnost in utemeljenost predmeta po tečaju doma, In izkušnja te vsak dan pouči, koliko misli, ki si jih dobil, v življenju drže. Priobčujemo spored tečaja. Prvi dan. Dopoldne. Kaj je socijali-zem? — Materialistični (svobodomiselni) krščanski socializem (solidarizem). — Razvoj socialnega gibanja (pregled idejnega razvoja). — Popoldne. Naš socialni in gospodarski program, — Naš delavski program. — Delavska higijena. — Razprava z govorniško šolo v obliki shoda. Drugi dan. Dopoldne. Sedanje stanje soc. razvoja in socialna demokracija. — Krščanska delavska organizacija — njene naloge. — Srčna izobrazba. Socializacija, — Prost razgovor, — Popoldne, Socialno medicinska zakonodaja. — Jug. Strok, Zveza. — Delo v skupinah. Politična delavska organizacija, — Razprava z govorniško šolo v obliki shoda. Politična novice. 4- Jugoslovanski klub proti oškodovanju našega ljudstva pri valuti. V imenu Jugoslovanskega kluba je df. Korošec poslal finančnemu ministru dr, Veljkovidu naslednje pismo: Ministrski svet je s sklepom od 14. t, m. 1920 odredil, da se izmenjajo 4 krone za 1 dinar. Ta izmenjava pomeni za posestnike kron veliko narodnogospodarsko oškodovanje. Ker sklep še ni izveden in je še mogoča izprememba, Vas prosim v imenu Jugoslovanskega kluba in po njem zastopane V. L. S. ter Hrvatske pučke stranke, da ustavite izvrševanje omenjenega sklepa in da predložite končno veljavno izmenjavo obeh dosedaj obstoječih valut v rešitev narodnemu predstavništvu, + Belgrad je sit dr. Žerjavovih poli* tlčnih skokov. Belgrajska poročila trde, da so se tam začela pogajanja glede deželne vlade za Slovenijo. Slovenski socijali-sti zahtevajo, naj se dr. Žerjav odstavi od predsedstva pokrajinske vlade za Slovenijo, Ako se to ne zgodi, bo minister Kristan izstopil iz sedanje vlade, v kateri bi ostala le Korač in Bugšeg kot zastopnika celokupne jugoslovanske socialne demokracije. Socialistom bi bilo všeč, ako bi dr. Žerjava zamenjal dr. Ravnihar, ki je 19. t. m. došol v Belgrad. Govori se, da je minister Pribičevid pripravljen ugoditi želji socialistov, ker se ne strinja z nesolidnimi političnimi metodami dr. Žerjava. Minister dr. Kramer se trudi z vsemi silami, da ostane dr. Žerjav na svojem mestu, Sodi se, da bodo socialisti vseeno še nadalje služili demokratom, tudi ako ostaneta Kristan in dr. Žerjav še vnaprej na dosedanjih mestih. 4- ZapiSite si za klobuki V Sarajevu je začel izhajati časopis za politiko pod naslovom *Sava«. V svoji prvi številki prinaša izvleček dr. Koroščevega govora, ki ga je govoril na zboru kmetov v Unionu. Na koncu pa pravi: »Človeku, ki ni stran-kar, se resnično zdi nekoliko smešno, ko mora v demokratskem Časopisju čitati, da dr. Korošec, apostol Jugoslavije, ruje zoper lastno delo. Vladajoča stranka je sploh iznašla zelo uspešno sredstvo, da zamori vsako neljubo kritiko. Kdor si drzne le malce zamrmrati, ga žigosajo enostavno za sovražnika, česar seveda nihče rad ne prevzame nase- In zato marsikdo rajši molči pri marsičem. Pri tem pa seveda iz-,gubi veselje do sodelovanja. Odtod izvira tudi vedno rastoča brezbrižnost v državnem življenju, nad katero je slišati toliko pritožb.« — Naj bi si te be9ede moža, ki ni naš somišljenik, zapisali za klobuk gospodje, ki v Sloveniji s političnimi per$eku-cijaml in zaplembami store vse, da v ljudskih množicah pospešijo brezbrižnost državne zadeve 4- Boj za ustavo na Nemškem, Z ozirom na očitke posebno z bavarske strani, da se Centrum z Erzbergerjem na čelu peha za uvedbo skrajnega centralizma na Nemškem, je Erzberger to mnenje zavrnil naslednje: Pod označbo edinstvene države razumem edinstvo vseh nemških plemen. Nihče ne misli na to, da ustvari edinstveno državo po francoskem vzorcu. V interesu gospodarskih potreb posameznih dežela naj se izvede dalekosežna decentralizacija. Proti poizkusom za odpad moremo le tedaj uspešno nastopiti, ako se opravičene želje posameznih dežela izpolnijo. Samo. pp. tepi pota sc Dano bo končno enkrat posrečilo, da združimo vse, kar nemško govori in misli v eni Nemški državi, _ -f »Vorwarts« proti protikatoliški gonji. Na Nemškem so začeli nemško-na-cionalni elementi strastno gonjo proti Cen-trumu in proti vsemu, kar je katoliškega, Socialnodemokratični »Vomarts« to gonjo ostro obsoja in pravi, da po obeloda-njenju aktov o predzgodovini vojne ne more biti nobenega dvoma, kdo je tu krivec. Vprašati se treba, kaj je pri nemških na-cionalcih večje: prostaštvo ali neumnost. Nemško ljudstvo bo protikatoliško gonjo odločno odklonilo. — Kaj poreko k temu jugslovanski socialisti, ki smatrajo za Svojo edino nalogo boj proti katoličanstvu? + Volitve na Ogrskem. 25. t. m. se vrše na Ogrskem volitve v parlament, na podlagi splošne, tajne in direktne, volilne pravice. Za 161 mandatov se po-tezaio čisto nove stranke, vendar se mere s precejšnjo gotovostjo pričakovati, d a boeta dobili večino obe krščanski stranki: krščanskosocialna stranka pod vodstvom ministrskega predsednika Iluszarja in stranka malih kmetov, ki jo vodi minister Friedrich. Ti dve stranki sta v SO volilnih okrajih sklenili voiilni dogovor. Vendar stoji krščan-sko-socialna stranka mnogo trdneje, ker je njen voditelj Euezar prežet s pristnim krščanskim mišljenjem ter je trezen politik, dočlm jc bil Friedrich do poloma jvroslrv.Mar ter je šele začasa komunistične strahovlade spoznal vrednost krščanstva za družabni red. Vera mu ni toliko notranja potreba kakor kot politično sredstvo. Proti taki zlorabi krščanstva je IJuszar nedavno odkrito nastopil in rekel, da se sme krščanska politika posluževati le krščanskih sredsetv — torej ne mržnje, sovraštva in n&siljd proti notranjim in zunanjim nasprotnikom. In dočim je Friedrich v naprej straotno agitiral proti podpisu mirovne pogodbe, je pa Huszar naprej napovedal, da bo mirovna pogodba prinesla Ogrski narodno žalost, kakor bi v ^aaki hiši ležal mrlič, a ljudstvo rej se za^če v cerkev, da dobi moč, da prenese ta udarec usode. To bi bili torej glavni stranki na Ogrskem, v katerih se zbira danes večina madjaiskega ljudstva. Razen tega bosta nastopili ob volitvah središčna stranka s trgovinskim ministrom Heinrichom na čelu, v kateri se zbiralo pristaši bivše Delovne stranke in Narodno-demokrati-tična stranka, ki odklanja antisemitizem in se zelo nagiba na levo in k judom. Socialno-demokratična stranka, ki je vsled svojih zvez s komunisti do kosti kompromitirana, je izjavila, da se teh volitev ne vdeleži, češ, da ne bodo svobodne. V resnici se pa boji »šteti glave svojih dragih«, ker bi se pred celim svetom pokazalo, da jo je delavstvo pustilo na cedilu. V Budimpešti se za 22 mandatov poteza 11? kandidatov, med njimi Szterenyi, ki kakor Huszar opominja ljudstvo k miru in zmernosti, naglašujoč, da bo tudi okrnjena Ogrska pridelala 8 milijonov meterskih stotov več žita nego ga bo potrebovala. Kot samostojen kandidat nastopa grof Apponyi. 4- Posojilo Amerike Avstriji, V seji narodne skupščine 21. t, m. je državni tajnik za finance dr. Reisch izjavil, da -lu je danes popoldne naznanil zastopnik trgovinskega urada Zedinjenih držav, da ie prejel oficielne brzojavke, po katerih je zakladni tajnik Zedinjenih držav predložil kongresu predlogf, naj Avstriji dovoli posojilo 70 milijonov dolarjev. + Slovo Clemenceau-ja od mirovnega posveta. V seji vrhovnega sveta dne 21. t, nj, je Lloyd George v in etu načelnikov ž&veznih in pridruženih držav izrekel Clemenceau-ju zahvalo za njegovo uspešno delovanje kot predsednik vrhovnega sveta in obžaloval, da se umakne. Wallace, Matsui in Nitti so govorili v istem Smislu, Millerand se je zah\alil v imenu Clemenceau-ja za laskave beseds, nakar je Clemenceau sam povzel besede, «e zahvalil svojim tovarišem in itrazil upanje, da bo med zavezniki še nadalje vladalo isto prisrčno soglasje, ki se je pokazalo tekom razprav vrhovnega sveta. -j- Aretiran komunist. »Lokalanzei-ger* javlja iz Bremena, da je bil ondi aretiran vodja berlinskih komunistov dr, L«win. + Stavka v Italiji. V Italiji je izbruhnila nova stavka. Stavkali so poštni uslužbenci, ki ao se jim pridružili še železničarji, Dne 20, t, m. so proglasili stavko tudi železničarji v zasedenem ozemlju. Dnevne novice. — Šišensko prosvetno društvo ima v nedeljo« dne Ž5. t. m. ob 4, uri svoj občni zbor. Pridite vsi, ki se zavedate, da je treba dati mladini pametno in pošteno zabavo. Naša mladeniška organizacija se prav krepko giblje. Moramo se tem bolj oprijeli društvenega življenja, da oni, ki so krščanskega svetovnega naziranja, Prl’ dejo v naše vrste. Če se drugi organizi' rajo, tudi mi na delo! Dolžnost vseto tla' nov je, da se udeleže občnega zbora ® pripeljejo še znance, ki isto čutijo, da j50 odbor res tak, kot bi bil potreben. Prosiffl gotove udeležbe. Predsednik. — Drugi dijaški transport v PrtS0* Vsi dijaki, ki se mislijo peljati s teflCi t«05' portom, naj bodo do 26. t. m,, tu je V P°* nedeljek, zjutraj v Ljubljani. Odidemo P0" poldne ob 2. uri 15 minut z osebnim vlakom, ako ne dobimo ki gre iz Trsta v Prago, pa še ni natančno znan. Dijaki _ ske lahko vstopijo v Mariboru ali Celju* Vsi naj se najpozneje do 11. ure dopd” dne v ponedeljek zglase pri meni, da do®8 natančne podatke. Odpeljemo že sigurn0. Vsak naj vzame 2 do 3 sveče • seboj ** razsvetljavo. — Lojze Majce, stud. # Škofja ulica 1/1., Ljubljana. u — Žiri. Ženski odsek S. K. J. D- ^ k svoji prireditvi, ki se vrši v nedeljo 25, januarja ob 7. uri zvečer v Društven6® domu na Dobračevi. Doižnost je, da s® ” prireditve v polnem številu udeleži o8** kat. misleče ženstvo in vsi prijatelji k® načel. j — Vojni ujetnik iz Rusije nam Kaj je s pristojbinami vračajočih se vojU" ujetnikov iz Rusije? Ista se je ukinila #Prt* la rae??ca vsem vojakom, a gospodo® častnikom se izplačuje še danes. Ko se jaz vrnil pred tremi meseci v domov®0* sem se javil na komando mesta Ljubija®*! da mi izplačajo pristojbino. Na moje & čudenje pa slišim iz ust g. narednika, ■* se nam vojakom ista ne izplačuje več ** odredbo iz Belgrada. Odidem ter se® namenil napisati prošnjo na poverjenih. socijalno skrbstvo. Dotična prošaj*J® šla na vojaško intendanco že sredi ca novembra 1. l.j odtam — kakor m* J* rečeno — je bila poslana na deželno ^ do, da se reši, a do danes ni sluha n» d^ o njej. Kaj je s to prošnjo, prosim P°ia*®nj Ker sem oženjen ter oče dveh otrok & in 12.let, prosim z ozirom na sedanji ginjski čas, da se čim preje reši dou®8 prošnja. Se bil 1 dn?8?11’* ~~ SodUče je lantu prisodilo navadnega zapora. canske delavke, na shod! dne 25. t. m. ob pol 5. uri Cn* shod te vVxrši v veliki dvorani Uni-Delavi rS£?nsk.e®a ženstva. žavodnftsf ^užkinje! Pokažite svojo 116 hl,anit,? ?0 tažite' da ste pripravlje-V°JGRa JI« Je P^ice! Udeležite se Ve^jem ttnV^?a velikega nastopa v čim* 1 6tov»u. Sedanji čas kliče vse v boj; tudi krščansko ženstvo hoče sodelovati pri gradbi naše nove države in se bo krepko uprlo vsem, ki mu hočejo vzeti to pravico. Povejmo vsemu svetu: Hočemo splošno in enako volilno pravico tudi za ženske! S trpljenjem, ki smo ga prestale v tej vojni, z delom tA Jugoslavijo smo si jo zaslužile. Na shodu nastopi več govornic. Krščansko ženstvo! Tvoi« dni*r»<*»t je, da trumoma prideš ne zborovanje in poveš: Dajte nam naSo pravico! Bivši socialist socialistom. PISMO BIVŠEGA SOCIALISTA SOCIAL. DEMOKRATSKIM SODRUGOM. Objavljamo dopis, ki ga nam je poslal iz Mežice na Koroškem eden naših novih članov, ki je bil doslej zagrizen socialni demokrat in je sedaj prišel do spoznanja, da pri soc. demokraciji ni rešitve iz današnjega položaja. Pismo se glasi: Dragi sodrugi! Rad bi Vam omenil ,na kak npčin sem prišel do zaključka, da odstopim od Vaše organizacija. Prvič, ker imamo tako dobre prijatelje v naših sodrugih ministrih na vladi. Zmiraj so kričali po shodih: »Doli z vojnimi dobičkarji«! »Naložimo jim davke«. Sedaj pa so nam najprvo ustvarili zakon* po katerem bo morala še vsaka punca, ki hodi na delo ,plačevati dohodninski dpvek. Ti naši ljubljenci nam še povedali niso, kaj nameravajo. Vsako stvar r^prej omenijo po časopisih, o tem pa ni M'o ne duha ne sluha, ker so mislili ti prijatelji delavstva: sedaj oh Novem folu dobe 500 krone, na drugonodo pa itak pozabili, in tako bodo še ostali prijatelji. Pa tudi naši socialnodemokratski agenti niso nič boljši. Gotovo so kaj vedeli, pa nam niso nič omenili. Ce so pa vedeli, pa niso povedali. In to je dovolj žalostno, ker vsako drugo stvar tako natančno obdelujejo, n. pr. cer-‘šolo, vero. O vseh teh Stvareh pišejo že pol leta poprej po časopisih. Hočejo pravico do šol in občin, tisto pa ne povedo ljudstvu, zakaj bijejo boj za svobodno šolo itd. Sodrugi, Vam bom pa jaz povedal. Te brezverske šole hočejo radi tega, ker vidijo, dokler so ljudje verni, da ne morejo nič opraviti in zato hočejo zasejati med družine, kjer vlada mir, — prepir. Potegujejo se za dijake, ki bodo obiskovali tiste brezverske šole, ko jim ne bo treba vere pripoznavati. Jaz pa pravim: Ako ne veruje, naj tudi ne študira, naj vzame kramp in gre delat! Spomnite se, starši, da je tako dovolj težav z otroci, kakšni pa bodo, ako ne bo vere ne vesti. Spomnimo se prejšnjih časov! Sami uradniki so mi pravili, iz česa je človek nastal, namreč iz črva, in črv iz sadu. Lepa vera, kaj ne? Ko so pa dobili moč, so nas vpregli v jarem, češ, »sedaj pa hi — ali pa umri živina, mi bomo pa milijone tlačili v žep«. Ce ni vere, ni vesti in ne usmiljenja. Za kapitaliste se brigajmo, ne za vero, cerkev, šolo in kloštre, ker na tej podlagi se delavec in kmet ne bosta združila. Ali nas ne bo sram? Delavec naj bi delavca preganjal, E a vse zavoljo vere! Prijatelji, ali vas do Bili, da kaj daste cerkvi, če nočem dati, sem tiho, pa je mir. Po shodih kričijo: Izpraznite samostane, poženite nune ven, potem bo dovolj stanovanj. Res bi bilo, ampak le na tak način, če jih pomorite. Kaj pa bolniki, katerim strežejo, saj niso brez dela. Sam sem že bil pod takšno postrežbo In rečem, da je bila boljša kot vsaka druga. Neka mati mi je pravila, ki ji je hči pisala z Ogrskega, kako so mučili nune. Čebele so jim v usta ma-šili in še hujše delali ž njimi. Kaj imajo sedaj? Propadli sol Sedaj jih pa drugi morijo. In zopet kričijo na pomoč. To so sadovi tiste revolucije, ki so se soc. demokrati tako hvalili 2 njo. Tako je nam sodrug Tokan enkrat tukaj v Mežici sladko govoril o francoski revoluciji. Izjavil se je: Oni so »aro zgled dali in za nas kri prelili. Jaz pa pravim: Oni so za se kri prelivali, ravno tako na Ogrskem, Kaj tedaj storimo? Ne pobijajmo se med seboj! Strmimo se vsi skupaj v krščansko socialno organizacijo »Z*e-zo radarjev« J. S. Z. in gremb na krščanski podlagi proti cilju, ki ga j« nam zaznamoval dr. Krek. Gremo v boi zoper reakcionarni In grofovski kapital. Zahtevamo: »Delavske svete«, kakor je že poslanec Gostinčar zahteval. Vsega tega se sociji ne dotaknejo. Agrarna reforma spi, vojni dobičkarji veselilo. Vae te ljudi socialisti z ro- koroškimi socialisti, Bistrica v Rožu. Kmalu bo pst mesecev, odkar so vrgli socialisti, nemškutarji, našega delavca Simona Ibe^nik iz tovarne, ker se jim ni hotel uklor-iti. Ne hotel namreč plačati prispevkov v socialistično organizacijo. To je bil virok, da so mu ljudje, ki so se neda%rno s«de1i v vrstah agitatorjev in zaupnikov Sc^ul^ereira in Sfldmarke, prepovedali vstop v tovarno. Opozarjali smo že tedaj, da pri tej zadevi ni šlo za organizacijo samo, ampak prvo in glavno je bilo, ker is imenovani IbovniV. eden izmed onih odločnih, narodno-zavednih mož, ki se tudi v najhujših bojih niso uklonili navalom našega nemškutarstva. To je bil vzrok, da so se bivši Scbulverajnovci maščevali nad svojih starim političnim nasprotnikom. Opozarjali smo politične oblasti, ter jih rotili, naj Ščitijo moža, ki je v boju za naš narodni obstanek osivel. Naša Jugosl. Strok. Zveza, katere član je bil imenovani, je storila vse, da mu pribori zadoščenja. Uspeh vsega tega je bil odgovor, da se z ozirom na plebiscit ne more nastopiti proti večini delavstva s silo. Torej jasno, da poedincev oziroma manjšine niso hoteli ščititi, Mož, ki se je vse svoje življenje boril v slovenskih vrstah proti imperializmu nemštva, ter Željno Čakal svobode, stoji danes razočaran, mesto plačila, mora trpeti danes za svoje narodno delo. Vsi koraki in protesti so bili zaman, zaman so bili opomini, da s tem oblast podžiga naše nemškutarske socialiste k še hujšemu odporu. In danes, po preteku petih mesecev vidimo uspehe, Jasno povedano, da so z božanjem posadili nemškutarske socialisti na konja in danes, ko smo mislili, da svoboda, ki jo uživajo drugi, velja tudi za nas, doživljamo, da se naš slovenski delavec v našem slov. Rožu, ne upa jasno pokazati svojega mišljenja. Socialistični nemškutarski teror mu grozi, da ga vrže iz tovarne, če javno prizna, da je Slovenec. To se vsak dan godi na Bistrici in enako tudi v Borovljah. Našim delavcem groze, da jih bodo, kakor hitro pridejo tako teško zaželjeni Nemci, pometali i* tovarn. Naše organizacije smo vzdrževali v najtežjih dneh, v dneh, ko bo grozili našim ljudem z vislicami. Tedaj so bili socialisti pod zaščito pol. oblasti. V času, ko se govori o svobodi, nam isti socialisti slabe s terorizmom organizacije, glavne voditelje so pometali iz tovarn, druge pa so ustrahovali s pestjo in drugimi nasilnimi sredstvi. In sedaj, po dolgih petih mesecih mnogi pričenjajo uvidevati. Dejstva teh nemškutarskib lažisocialistov so privedla mnoge do spoznanj* in sedaj uvidevajo krivice, ki so se nam Že, in se nam še Žodic. Fred par dnevi so imeli sodrugi iz Ostrice sestanek, kjer je šlo za baje zelo važne stvari. Na tem sestanku pa se je drznila neka Ada Kristan očitati sodrugom iz Bistrice, da so nekoliko preveč nera-škutarski, ter jim je baje tudi svetovala, da morajo spoštovati svoj materni jezik. To pa je naše sodruge strašansko razburilo, zlasti ko je temu pritrdilo tudi par tovarišev sodrugov, Uspeh vsega tega je bil, da so s baje sodrugi nemškutarji zakleli, da Ada ne sme več v njih sredo. Ennko nrnlijo naroditi tudi z omenjenima dvema tovarišema. Taki so postali naši kavicami drže, nas pa šuntajo, da se med seboj sovražimo. Ta čas, ko se pa mi preganjamo, pustimo valuto stati na miru, da si lahko milijonarji in bogataši izmenjajo svoje denarje v franke in dolarje. Nazadnje pa bo valuta tepla samo delavca-trpina. Zdaj pa vzamem slovo in za menoj jih bo še več prišlo. Vero ln mir družinam želim, dokler bo med vami veren spomin! Rudar, prej zagrizen socij. To piše delavec (1® slovnično smo nekoliko popravili pismo. Ur.), ki je po lastnem spoznanju zapustil stranko in organizacijo, katera mu je potegnila mreno popolnoma preko oči malo pred obratom I. 1&1S, ko so si upali socialisti zopot govorlM o delu v blagor ljudstvu, kar ra je W)o ravno narobe. Res je š)a njih Arg*».ninacija nekoliko kvi-Skn, «*mp»k profekefja je igrala pre-<*^J?nje vlogo. Del<-», % velikim hrupom ZRprčcfo. po«tnne kmelu tudi velika razvalina. Te lr.e^ec^, ko so socialistični vaditelji skupno z zastopniki kapitalistov v vladi, so *jih dejanja začela odpirati oči tistim ,ki so bili zaslepljeni. Tovariši rudarji in drugi delavci, krepko naprej! Vztrajnost, odločnost in dobra volja, pa bodemo enkrat zadovoljni in veseli gledali v preteklost in bodočnost. Nič se bati. Stari pregovor pravi: Za dežjem solnic pr* d o. Tako bo tudi tukaj. Pripravljeni moramo biti na vse, tudi ng, trpljerp, bom? pi potem bolj veseli, ko tvorno videli, do naš trud ni bil zastonj. U?r>Qšno bilo! nemškutarski lažisocialisti. Opozarjali smo že od početka, da se ljudje, ki so se nedavno tega še sami imenovali zidarje nemškega mostu do Adrije, niso in ne bodo izpreobrnili. Nadeli so si samo masko ta-kozvane internacionale, da pod to krinko dalje brez skrbi rovarijo. Opozarjamo na nje še enkrat ter zraven še pribijamo, da gre tukaj samo za malo peščico ljudi, ne pa za večino delavstva, ki je narodnomi-sleče, a se da terorizirati raznim Šavni, kom, Jeroličem, Holmanom in dr., kateri že davno spadajo tja, kamor je bilo svoj čas izgnanih že več njihovih bratcev. O vsem tem bomo še govorili Delavska zveza. V Šmartnem pri Litiji bo v nedeljo 25. t, m. shod Delavske zveze — v veliki dvorani Društvenega doma. — Vabljeni ste delavci in delavke brez razlike strok in tudi brezposelni. Obravnavali bomo važne delavske zadeve. Kropa. Delavska zve.ia priredi v nedeljo dne 25. januarja t, 1. v šoli političen shod. Dnevni red: Naš političen položaj in draginja, Somišljeniki, udeležite se shoda polnoštevilno! — Odbor. Žiri. Tudi v naši občini se vse stranke in razni nadstrankarji živahno pripravljajo na bodoče volitve. Tudi naše delavstvo ne drži križem rok; tudi delavec ter obrtnik in kajžar hoče imeti svojo besedo v občinski kiši. Mi si ne damo od nikogar diktirati kandidatov, ampak si hočemo sami izbrati može, ki bodo vodili naše gospodarstvo v naši občini. Treba je, da tudi mali ljudje pridejo do veljave, ki gre našemu številu in pomenu. Zato vabimo vse, ki ste res samostojni v svojem mišljenju, da pridete vsi, delavci, obrtniki, mali posestniki, vsi, ki po svojem mišljenju pripadate v krščanske vrste v nedeljo 1. februarja na sestanek, ki bo ob 4. uri v Društvenem domu na Dobračevi. Mi ne maramo nobenega prezirati, marveč hočemo, da eveljavimo le svoje pravo, katerega si ne damo od nikogar vzeti. Težke izkušnje, ki jih imamo, nas kličejo na plan. Ne gre, da bi razni mogotci nam določevali in rezali kruh, marveč hočemo kot enakopravni sami sodelovati v zadevah, ki se tičejo naše usode. Vabite se, možje in fantje in naše ženstvo, da se sestanka zanesljivo udeležite. Pozneje bo V9e jadikovanje brezpomembno. Sedaj je čas, da povemo in uveljavimo svoje pravo. Pred nami so važne gospodarske zadeve, ki se bodo reševale. Ce vsled lastne malomarnosti ne bomo dovolj oprezni, bomo to obžalovali prepozno. Nasvidenje 1. svečana v društvenem domu na Dobračevii Jugoslovanska Strokovna Zveza. Tržič. Skupina J. S. Z. ima svoj redai občni zbor, 25. januarja 1920 ob pol 4. uri popoldne s sledečim vzporedom: 1. Po- zdrav predsednika; 2. poročilo tajnika; 3. poročilo blagajnika; 4. Poročilo pregledovalcev računov; 5. slučajnosti; 6. volitev odbora. K obilni udeležbi občnega zbora vljudno vabi odbor. Tržič. V Domu je predaval pred par tedni g, svetnik Potokar o socialni dstne-kraciji kot sovražnici vere, —- Zadnji ponedeljek je predaval g. kaplan Žužek o Sokolstvu. Predavanje je bilo obakrat dobro obiskano. Prihodnji ponedeljek jc zopet ob 8, uri zvečer predavanje. Delavci in delavke, prihajajte k tem poučnim predavanjem! — Društvo sv. Jožefi je imelo občni zbor 17. t. m. Večina člaa->v in članic je delavskega stanu. Delov-mie je bilo minulo leto jako živahno Bilo je 16 predavani in 17 ptedstav. Denarnega prometa ,e bilo nad 14 000 K. Društvo ;ma več tisoč kroc '•reden inveutf. Tudi ženski odsek ter orlovski in orliški so se lepo tiuvijali. Naša stvar dobro napreduje, Šmartno pri Velenju. V nedeljo dne 18. t. m. popoldne ob 3. uri se jt vršil shod v društvenem domu. Zastopani bo bili vsi stanovi, delavci, kmetje ia člani orlovskega odseka, ki šteje 26 članov. Vse organizacije so dobro razvite. Na shodu sta poročala tovariša Cvikelj in Zajc. Prevalje, Skupina J. S. Z. v Prevaljah priredi v nedeljo dne 8, februarja po prvi sv, maši, pri Šteklnu svoj redni letni občni zbor s sledečim sporedom: 1. Pozdrav predsednika; 2. poročilo blagajnika, 3. poročilo pregledovalcev računov; 4. volitev odbora in zaupnikov; 5. pobiranje članarine in slučajnosti. Vsi člani se vabijo, da se točno in gotovo udeležijo občnega zbora. — Odbor. Pragersko. V nedeljo 25. t. m. ob 10. uri dopoldne se vrši v šoli shod Jugoslovanske strokovne zveze. Vsi, ki se zanimajo za krščansko delavsko organizacijo, so vabljeni, da se tega važnega shoda udeleže. Širite »Večerni lisi itran 4» Zeleznlčar. V album socialno-demokraški železničarski organizaciji. Z južnega kolodvora: Pred kakimi 14 dnevi je prišlo nekaj novincev k železnici. Kot novinci seveda niso bili informirani o razmerah na železnici in med železničarji. Na južnem kolodvoru se nahaja neki soc. dem. železničar Rolch po imenu. Ta preži na novince kot pajek na muho! Tako je prišel tudi k zgoraj omenjenim novincem in jih začel siliti, rekoč: »Plačajte takoj po 20 K. So drugi tudi plačali.« Seveda novinci pa niso vedeli, kaj bi napravili ter so plačali. Zakaj in kam, v kake namene, seveda nobeden ni znal. Tako torej, cenjeni sodrugi postopate z novinci, ki še takorekoč nič niso zaslužili. Res, 20 kron ni veliko pri sedajni valuti, ampak za delavca, ki eno krono desetkrat obme, predno jo odda, posebno pa še ob vstopu v službo, to ni malenkost. Opozarjamo g. Rolcha, da se Erihodnjič bolj jasno izraža pri beračenju, lelavci-železničarji si bodo pa tudi zapomnili, kdaj so plačali 20 kron, ne da bi vedeli, zakaj. Rudar. Črna! Skupina J. S. Z. ima dne 1. februarja po drugi maši občni zbor v dru štvenem prostoru. Člani se vabijo, da se istega polnoštevi’no udeležijo. Škale pri Velenju. V nedelio 18. t. m ob 12. uri ,se je vršil pri na.5 shod Jugoslovanske Strokovne Zveze. Poročala sta tov. Cvikelj in Vekoslav Zajc. Ljadsfvo hrepeni po predavanjih in shodih. Skupina J. S. Z. dobro deluje. Prediln.ško delavstvo. Predilnica v Tržiču. Delavka iz Tržiča nam piše: Oprostite, g. urednik, da se tudi jaz oglasim v našem delavskem časopisu, katerega vsi prav radi prebiramo. Zadnji shod, katerega so sklicali rdcč-karji, mi je potisnil pero v roke. Med drugimi govorniki, ki so nas slepili na r to je bil tudi Kryštufek, ali kakor mu navadno pravimo »štikprairan«. Ta človek silno veliko govori, tako je tudi zadnjič zabavljal čez našega g. župnika. Rekel je med drugimi neresnicami, da ni nič ?'■ za delavca. Ta trditev je pa res debela laž. Ves čas vojne nam je g. župnik delal prošnje, mnogim dobil podpore, vsak čas je bila njegova pisarna vsem odprta. Koliko potrdil je napravil nam delavkam iz predilnice, da smo dobile brezposelno podporo. Našm otrokom je preskrbel za časa najhujšega pomanjkanja hrano v šolski kuninji. Kaj bi bilo « mnogimi, ako ne bi bilo vojne kuhinje, do katere je pripomogel gosp. župnik. Semkaj je z menoj vred prihajal tudi zabavljač Kryštufek in vsako opoldne dobil za malo vinarjev gorko kosilo. Brez vojne kuhinje bi bil marsikdo izmed nas dclavcev lačen. Ali je Kryštufek tako pozabljiv. Blizu dvajsat let že delam v predilnici, imela sem že mnogo mojstrov, ne poznam pa nobenega, ki bi bil z nami delavkami tako grdo ravnal in nas tako preklinjal kakor Kryštu-fek. In to naj bo prijatelj delavcev. Bog nas varuj takih prijateljev. G. župniku, če mu tudi ne bo prav ta dopis, smo iz srca hvaležne vse dobro misleče delavke c a vse, kar nam je že dobrega storil. Tržič. Zopet je pričela socialna demokracija s svojim terorizmom, Bližain se volitve. — V kratkem prične obratovati predilnica. Socialisti so sklicali shod, na katerega so vabili tudi naše predilniško delavstvo, ki se je deloma tudi odzvalo. Prišel je na shod tudi načelnik J. S. Z. tovariš Vidic, da bi zastopal predilnii arje, organizirane v naši skupini, Dasi iru je dovolil načelnik soc, organizacije Snoj, da sme ostati pri zborovanij, je prišlo par mož k njemu in zahteval), da zapusti dvorano. Po daMšem prerekanju je moral tov, Vidic ven. Seveda so zopet grorili delavstvu, da bo le tisti snicl delati, ki je organiziran pri rdečkariih. Svobode ti ljudje ne po/najo, dasi jo nosijo na jeziku ob vsaki priliki. Pokazalo se je prvič, da nima predseJtuk dosti veljtve, ker kljub njegovi besedi ni smel ostati Vidic v dvo* rani in drugič, da socialisti ne morejo sli* šati pametne in resnične stvari, katero bi jim bil tov. Vi-ic povedal. Zapomnijo naj si socialisti, da se ne bomo pustili terorizirati nikomur. Srmnikar. Domžale. V nedeljo, dne 19. t. m. dopoldan je bil slamnikarski shod. Na shodu je govoril podpredsednik J. S. Z. tovariš Kremžar. V svojem govoru je poudarjal nujno potrebo takojšnje izpeljave zakonov o zavarovanju za brezposelnost, o zavarovanju za bolezen, za " v ost in s'arost. Delavstvo je L.uk o poslu, alo njegov govor, saj je samo občutilo na svoji lastnj, koži, ka- • ko nujno potrebni »o taki zakoni Tovariša Kremžarja želimo še večkrat v svojo sredino. Delavstvo je sprejelo sledeče resolucije: Predsedstvu deželne vlade za Slovenijo. Delavstvo v Domžalah, organizirano v J. S. Z. zbrano na svojem shodu dne 18. januarja t. L zahteva: 1. Da deželna vlada za Slovenijo ukaže takoj še enkratni pregled prošenj za brezposelno podporo, katere je delavstvo vložilo in jih je okrajno glavarstvo v Kamniku zelo površno rešilo. Pri podporah so bili naravnost prezrti vsi družinski člani, kakor tudi delavci in delavke same, vsled česar je mnogo ljudi oškodovanih. 2. Zahtevamo, da deželna vlada za Slovenijo dela na to, da se pri osrednji vladi prične v najkrajšem času delati na to, da se izpelje prej ko mogoče v naši državi pravičen in socialen zakon o zavarovanju zoper brezposelnost, potem zakon o zavarovanju za bolezen, za nezgode, onemoglost in starostno zavarovanje. Prosimo, da vzame slavno predsedstvo gorenjo resolucijo na znanje. Popoldne se je vršil shod nekega ljubljanskega društva za oblačilne delavce. V svojem vabilu na shod v »Na-preju« so ti delavci izrazili, da je Ze vendar enkrat čas, da se pobrigajo za svoj gmotni položaj —- pri slamnikar-jih in slamnikaricah v Domžalah. Res huda mora presti temu društvu, da pride k nam iskat sredstev za zboljšanje svojega gmotnega položaja. Pa tu zadaj tiči drug zajec. Bolezen, da bi kdo rad postal ljudski voditelj, se je tudi tu v Domžalah oprijela marsikoga, so tu v Domžalah oprijela marsikoga in ti so se oklenili soc, demokratov, ki so jim z ozirom na predstoječe občinske in državne volitve radevolje priskočili na pomoč, češ, morda se da tudi tu dobiti nekaj kalinov na rdeč lim. No, par jih je bilo res tako zaljubljenih v so-cije, da so jim nasedli. Mi jih pomilujemo. Radi tega pa naša s ta novska organizacija ne bo prav nič trpela. Člani se zavedajo svojega načela in programa in gotovo ne bodo žalovali za odpadniki. Dosedaj se rdeči prijatelji niso menili za nas, ko smo bili v največji krizi, tudi sedaj jih ne potrebujemo. Jugoslovanska Strokovna Zveza, naša zaščitnica, naj živi! članom domžalske sknpine, Današnjo številko »Večernega lista« sprejmejo zaupnice in zaupniki domžalske skupine. Teh dolžnost in naloga je. da list takoj po sprejemu razdele med člane in članice. Kdor lista ne dobi, naj povprača pri zaupnici po vzroku, zaupnica naj poroča to tajniku Mihaelu Kavku ali predsedniku Jakob Kvasu, katera to nemudoma sporočita tajništvu J. S. Z. List dobe samo oni člani, ki so vplačali članarino za dva tednd meseca decembra, dvojno članarino za mesec januar in ki so še posebej prispevali mesečno eno krono za strokovno glasilo. Zaupnice po vaseh so sledeče: Zgornje Domžale, Pepca Kralj; Spodnje Domžale, Franja Zajc; Studa, Katarina Čad; Stob, Ivanka Pirnat; Depalavas, Francka Škrlep; Trzin, Ma-' rija Košak in Ana Lavrič; Loka pri Mengšu, Fani Videmšek, Ihan, Ivanka Konjar, Rodica, Ana Škerjanc, Jarše,: Marija Kvas;, Vir in Podrečje, Mici“ Pangrešič. Zaupnice so za svoje delo odgovorne organizacijskemu odboru, katerega dolžnost je, da natančno nadzoruje delovanje zaupnic. Zaupnice' morajo pobirati tudi članarino po svo-, jih vaseh, ter isto redno do petega prihodnjega meseca oddati blagajničarki Berti Košir v Domžalah. Prispevki za mesec januar. Po sklepu zadnjega občnega zbora se bodo letošnje leto pobirali dvojni mesečni prispevki v dobi šestih mesecev. Ker je zaostal dvotedenski prispevek za mesec december, se isti tudi sedaj pobere. Prispevki za mesec januar zna-šiajo torej za I. plačilni razred po sledeči razdelitvi: 2 tedenski zaostanek 90 vin., dvojni'mesečni prispevek 3 K 60 vin., za strok, glasilo 2 K, za Zvezo slamnikarskega delavstva 40 vin, skupaj 6 K 90 vin. Za II. plačilni razred 7 K 40 vin.; za III. plačilni razred 8 K 40 vin.; za IV. plačilni razred 9 K 40 vin. in ,za V. plačilni razred 11 K 40 vin. Le oni, kateri bodo redno plačevali članarino, bodo imeli vse ugodnosti, ki jih nudi organizacija. Na nered-neže se ne bo mogoče ozirati. Ko se bodo pobrali prvi letošnji prispevki, se razdele med redno plačujoče člane izkaznice, ki jim bodo služile kot legitimacije. Slamnlčarska zveza se ustanovi sredi meseca februarja. Skupine naj se medsebojno še dobro posvetujejo o ustanovitvi iste. Mnenja in nasvete naj pošljejo tajništvu J. S. Z. v Ljubljani. m*, n Kovinar. Zborovanje organiziranega Žeb-Ijarskega delavstva se je vršil v Kamni gorici, v nedeljo 18. t. m. Delavstvo trpi pomanjkanje in veliko bedo vsled brezposelnosti. 57 delavcev že od 15. avgusta ni dobilo nobene brezposelne podpore. Delo ne more začeti, ker vlada ne nabavi koksa. — Kovačnice so vse nehigienične. Slabo kurivo, ob katerem poskuša delati, napravlja neznosen prah in smrad, pa tudi kakovost izdelkov je za polovico slabša kot ob dobrem kurivu. Delavstvo je sklenilo sledeče resolucije: Organizirano delavstvo J. S. Z. v Kamni gorici, zbrano na sestanku dne 18. januarja, poživlja vlado, naj izplača nemudoma brezposelno podporo 57 delavcem, ki so priglašeni potom županstva kot brezposelni že od 15. novembra dalje. Vsem brezposelnim delavcem naj se izplača cela brezposelna podpora, ne pa samo najstarejšemu članu družine po 5 K, ostalim članom družine, ki so zaposleni služili ravno toliko, pa samo po 1 K. Podpora 5 K *je že itak nezadostna. Organizirano delavstvo terja, da vlada preskrbi koksa za žebljarsko zadrugo Kropa-Kamna gorica. Delavstvu se čudno zdi, da industrijska družba na Jesenicah dobi koks, Kamna gorica-Kropa pa ne. Ako bi koksa nikakor ne bilo mogoče dobiti, naj nabavi vlada za nadomestilo vsaj dober kovaški premog, ker sedanji je poln prsti. Pripominja se, da od tega kuriva zavisi delavsko zdravje, da, tudi življenje. Prj sedanjem kurivu, ob katerem noben1 delavec ne more vztrajati nad 1 leto, se širi tuberkuloza. ^ Organizirano delavstvo žahteva, da pošlje vlada v Kamno gorico svojega zdravnika oziroma zdravstveno komisijo da pregleda in preišče zdravstveno stran kovačnic in potem od svoje strani za delavstvo potrebno ukrene. Služkinja. ZVEZA SLUŽKINJ. Najbolj zapostavljena je danes služkinja v mestu. Pri nekaterih gospodinjah, seveda ne vseh, nimajo služkinje pravega stanovanja. Smatra se služkinja kot osebo, ki ne potrebuje počitka in se postavlja na stopnjo nekdanjih suženj vi olepšani obliki Zahteva časa je pa tudi služkinji odprla oči. Vse se organizira, združuje, tako se je tudi služkinja oprijela organizacije: »Zveze služkinj«. Organizacija služkinj je sestavila zahteve, katere je izročila deputacija »Zveze služkinj« predstavništvu deželne vlade za Slovenijo, dne 16. t. m. Zahteve, vsebovane v spomenici, se glase: Predsedništvu deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani. Podpisana »Zveza služkinj« opozarja deželno vlado na obupen položaj služkinj po nekaterih družinah, in prosi tozadevne pomoči. Še danes imajo nekatere služkinje komaj 20, 30 do 40 kron mesečne plače. S tem si ne morejo nabaviti niti najpotrebnejšega obutala, niti obleke. Mnoge izmed rev hodijo v mrazu na pol bose in v silno pomank-ljivi obleki na trg. V nekaterih družinah naravnost izkoriščajo uboga dekleta; ne dovolijo jim najpotrebnejšega, niti nočnega, niti prazničnega počitka, ne dajo jim niti zadostne hrane, niti zdravega, človeka vrednega stanovanja. Same služkinje smo večinoma brez moči, da bi si tu mogle kaj pomagati, zato se obračamo na deželno vlado za pomoč in prosimo, da se ukrene sledeče: 1. Deželna vlada naj izda službeni red, ki se sestavi sporazumno z zastopnicami »Zveze služkinj«. 2. Uradno naj se določi višina plač, ki naj bo za manj izvežbane služkinje najmanj 60 K mesečno, za bolj izvežbane pa od 80 do 120 K mesečno. Ta plača velja seveda le za tiste, ki ne dobe druge plače v obleki in obutvi. V službenem redu naj se določi, da ima vsaka služkinja ob nedeljah in praznikih dopoldne toliko prilike, da lahko zadosti svojim verskim dolžnostim« popoldne pa okrog 5 ur prostega časa. Med tednom, morda v četrtek, naj ima kake 3. ure proste, da si lahko zašije obleko. Za tiste, ko so že eno leto v isti službi, naj se določi, da imajo pravico zahtevati na leto 14 dni dopusta. Nočni počitek naj se določi na devet ur na dan. / Spomenica je vložena. Kaj bo ukrenila vlada? Ako je količkaj pravična in ima vsaj nekoliko smisla in dobre volje, da sc od pomore temu kritičnemu položaju, v kojem ee nahaja dan« služkinja, bo gotovo zastavila energic* ne korake, da se čimpreje vsa stvar uredi. Upajmo, da se nismo varali. Ako bi se pa, potem pa že danes odgovar« jamo v kratkem- stavku namreč: Tij« časi so minuli, ko je bila služkinja vezana sama nase. Sedaj, ko se nahajamo v svobodni Jugoslaviji, si bo tud) na drug način pomagala. Bolniški strežniki. . ,'Hj Deputacija organiziranega bolniški strežmštva za deželno bolnico, StuW in Hiralnico se je zglasila v torek 2