m GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE JJX. . gtev. 272 (2582) 01 poziva Slovence, da okrepijo in utrdijo * s podporo socialistične matične države ter naprednega javnega mnenja v svetu - svojo enotnost v nenehni borbi za svoje cilje. (Iz sklepne resolucije konference 01) Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr. TRST, torek 17. novembra 1953 Cena 20 lir Celjska konferenca of- izraz odločnosti ljudstva svobodilna fronta zahteva takojšnji preklic diktata, odpravo pozicij in koncesij italijanskega imperializma, ^edbo preosnove oblastvenih organov v smeri demokratizacije in takojšnjo uvedbo splošne enaKopravnosti ^vobodilna fronta poziva vse Slovence, da utrdijo enotnost v borbi za svoje pravične cilje 'lij; politični dogodki !**• kolr ° nas Sl°vence v Tr-N Jt°r }ud.i za rešitev na-®-a?l3a sploh, važni. l W»* borbenost naše-'h ?. Osvobodilna fronta ^ suoj ocdn’h dneh uresni-1 slovL^Vepe in da s? bo 1 otljt) j HudstV0 dejan-f0 . 0 njenemu pozivu. ;t |e , Pokazalo naše ljudje j ? c. nedelje popoldne, 'Hej . .i Po končani . kon-^enorst.evi}n° udeležbo na jktdg, svečanosti ob Me0„ ,tn*c‘ rojstva slo-. n skladatelja 'Hrabro-? 'oži °,iča manifestiralo i1 suni sfci obali v De-!*t®na neuklonljivo voljo, ? ilouJe obale, te naše edi-%nXShe obale ne sme nit- imperialistični ško-S j o!l več teptati. Ob v’žiCa J}0 ie ogromna 5* ter V?in in Konico-M pa„.oliških vasi spre-’~°nsko aktivistko z okrašenimi s ^je„; ni. trobojnicami, k u. Pom počitku. kar prav „*ni odločno manife-1,111 dn ,? odločnosti, da se kraja borili za dose-katerc so padli k^ \Z\ Za ,boijši L'U te borci. vj! *0se manifestacije, 10 rrstijo v na}-Ahfa oblikah, odkar ježit, "aše ljudstvo zve-i* slišani, diktat., pa vse listo, o 7.1'orfi, ,°.raj db<’ 'tri <70-IfiL ‘J jugoslovanskih ■... ,l - ■ (i itoii; , to preti 250.000 ’ 1 ’ ’ rečemo, da V nedeljo dopoldne je bila toliko pričakovana konferenca Osvobodilne fronte. V Ulici huggero Manna. kjer ima svoje prostore tajništvo OF, so se že pred 0. uro zaceli zbirati delegati iz mesta in vseh podeželskih krajev, ki so jih člani med tednom izvolili na mnčžiinih sestankih, da jih bodo zastopali na tej konferenci Dvorana, v kateri je bila predsedniška miza, e bila mnogo premajhna, da bi sprejela* vse delegate. Ko jc t; rije j zmanjkalo prostora, so odprli prehod v naslednjo sobo, ki se je prav tako kmalu napolnila/ in je bilo treba postaviti stole. v naslednjo dvo ranico, ki e bila nekaj minut po 'deveti um tudi popolnoma zasedena.- Toda aeleejati so še prihajali. Kmalu jih je bil poln hodnik, gnetli so se na vratih in' J ji o stopnišču, da bi vsaj od daleč ujeli besedo go-jjomikov,. ki je prihajala do njih . ojačena po zvočnikiti. Več 'kot 400 ljudi se je zbralo v teh prostorih, od tega 243 delegatov. Med povabljenimi gosli je bilo mnogo domačih in tujih novinarjev, ki so vseskozi z zanimanjem sledili po. teku konference. Se pred začetkom je bilo videti in čutiti, da to ne bo ena izmed običajnih konferenc, ki smo jih bili vajeni v vsem razdob u od leta 1948 naprej. Med delegati je vršalo, pogovori so se vrteli okoli edinega vprašanja, ki postavlja na kock o obstoj našega ljudstva na tem ozemljil. Vse-shozi je prevladovalo borbe- sob). vidimo samo delen pogled konference na sedežu Osvobodilne fronte Ruggero Manna (!\a sliki nedeljsko udeleženci no razpoloženje, ki je nato t sla v času NOB in ki velja prišlo do izraza bodisi med I za nas tržaške Slovence še samo konferenco in v intervencijah delegatov, kakor tudi ob koncu, ko so vsi spontano zapeli naše borbene pesmi. Zalo lahko rečemo, da je bila ta konferenca mejnik v dosedanjem delu naše množične slovenske organizacije, saj je poka-ala, da naše ljudi zopet preveva tisti borbeni duh, ki je prišel najbolj do izraza v času narodnoosvobodilne borbe. Nad predsedniško mizo je bila velika slovenska zastava, v sredi katere so bile z zlatom izvezene črke našega gc- danes: Smrt fašizmu — Svobodo narodu! Za mizo so posedli člani predsedstva s to- ] varišem F. Štoko na čelu, po-j tem pa je k mikrofonu pri- j stopil lov. Stanko Bole, ki je nagovoril zbrane delegate ter jih. pozdravil v imenu predsedstva. V svojem nagovoru je poudaril zgodovinski trenutek, v katerem se vrši konferenca, potem pa je prebral dnevni red in takoj dal besedo tov. Stoki, ki je podal izčrpne poročilo. V naslednjem navajamo nekoliko skrajšano poročilo tv. Stoke: POROČIM PREDSEDNIKA P. ŠOKE KONFERENCA OSVOBODILNE FRONTE za Tržaško ozemlje, po temeljiti obravnavi političnega položaja, zlasti pa položaja, ki je nastal po objavi diktata od 8. oktobra, s katerim sta se viatfi Amerike in Anglije od očill za izročitev Trsta in celotne cone A imperialistični Italiji, UGOTA VL.JA 1. da je za tržaške Slovence, ki so okučli vse strahote italijanskega gospostva in ki imajo pr c-: očmi še danes brezpravni položaj na- SKLEPNA RESOLUCIJA ® Lahko' fr : Prou- stov govor- $Ac0TzncL°F. ,°nimi 1 maršala pro-Tita v >e našteval, dol-t,,Vrsto najbolj gro-h% ; ntnacijs/cih dejanj, 'listni"1 Vsa povojna leta (j Cojnfi stra,!i angloame-uprave ‘v coni w,ki Zastopnikov tistih H itnri J)red petimi ledni V6, Se nam' smrtno ob-kt' rna^hrat smo dolžni. V‘- da - * ri,u naSo hva’ S°J'^uietPTed VSfm SVe' V11 tni tR metode ter s ■Js T^al ■?>W tit ^ 1 utad, Ve in°k/ai'onih ' vlad A-u- fot:-Sofije še vedvo 1it!nc 2oko7li in da m nadaljuje — t{v (j na sramotno . P U(*ši coni l$ljub )leiernok- °v!PTfdstav- Tovariši in tovarišice! Današnja konferenca se vrši v zgodovinskih dneh. ko se na::c ljudstvo ponovno bori proti poizkusu italijanskega imperializma, da spravi naso zemljo in naše ljudstvo pod svojo oblast. 8, oktober nas je vse presenetil, Gd nas-ih bivših zaveznikov sm0 marsikaj pričakovali. vendar sm0 pa bili presenečeni nad njihovim ciničnim dejanjem. Tako kot se hz šme več delati in ki bi bilo krivično tudi v še tako majhnem kolonialnem kotičku, s0 hoteli anglo-ameriški impe. rial isti izvesti tu pri nas svoj cinični odlok, s katerim bi nagradili premagani italijanski tatj.,, , nadaljuje faši- TC r k n-1130 Slovencev — sramota. — t , 'dinj 1 !>t zaščito onih, I . 1 ... . . s,n° v sljupni bor e im n,0ram0 Omagali. \0,°th n!,‘°ra’ho v i i.Doi1rt„.rsiio« Pomtrljivost in (>y 7P »a nove žrtve tV tadi-. Ueoatiij ho stalili Xrkv n”0*1 italijanskih iSl?0 po druV’ stra- :h »Ost fJujeta popolno h . ugotovit,", 0‘ > m iV‘ Do„Uf,otouift-’e h1 ti ??“oril pred h^Jublj vnd osmimi an* podpredsed- 5daW“ xveta Eduard !K0!l«o«„na’'ireč danes v kl ^a„:nTlm 'n ne°dgo \%> Tr \kom »« f/re zi J« ""je „'.rsta i%LnJl'to ampak Vh>skeZVeaa izkorišča. kat„. oa pakta, ^[■“‘ereoa yl X. vidalijevsko vodstvo se je od kraja javno postavilo na stran Bellove vlade prav tiste vlade, ki je brez dvoma najreakcionarnejša povojna vlada v Italiji, in s tem po-vziočilo razkroj v vrstah svojih doslej zavednih pristašev. se stoletja bore in upirajo vesteh j raznarodovanju, na to na vi- dez malenkostno vprašanje gledajo vsi naši ljudje z neverjetno zaskrbljenostjo, in sicer enako v Srbiji kakor tudi na Hrvatskem, v Makedoniji in v vseh najih krajih«, je dejal maršal Tito, navzoči pa so te besede pozdravili z dolgotrajnimi vzkliki: ((Življenje damo. Trsta ne damo!« maršal Tito obravnaval nekatera jugoslovanska notranja vprašanja, predvsem pa naloge nove ljudske skupščine, ki jo bodo izvolili prihodnjo nedeljo. Nadalje je poudaril, da demokracija v Jugoslaviji ni in ne sme biti le formalna, temveč da mora imeti gmotno podlago. Poudaril je. da v Jugoslaviji ni nobenega enostranskega sistema, marveč zveza delovnih ljudi, zveza na mnogo višji stopnji, kakor je bilo to kdarkoli v kaši deželi. Nato je maršal Tito prešel na tržaško vprašanje in dejal: Tovariši in tovarišice, zdaj pa mi dovolite spregovorili ne kaj besed o vprašanju, o katerem ste za trdno pričakovali, da bom govoril. Rad b; vam povedal nekaj o tržaškem vprašanju. Tovariši in tovarišice, o Trstu govori zdaj že ves svet, zlasti pa razmišljajo o- tem naši ljudje. Ko govorimo o Trstu, tedaj zmeraj izgubljamo izpred oči nekaj drugega: cono A na Svobodnem tržaškem ozemlju, ki obsega razen Trsta veliko področje našega ozemlja, jugoslovanskega, et- bolj pa njim tam na oni stra-1 Tovariši in tovarišice, tudi ni jasno, zakaj tako trdovrat- j pod Avstrijo so imeli Slovenci no vztrajamo na nekaterih j in Hrvati tam nekaj pravic. ; stvareh glede STO v tisti se- aeh in v gmotnem smislu, in v vsakem oziru. To pa je vendarle treba nekoliko razliko-va-ti. i . Kakšen je zdaj položaj? Po j dan ji polemiki insploh v U°ju tistem spontanem ogorčenem j -ra 1}as® pl'aY.‘Je- Y .C0PI ^ odporu naših ljudi proti skle-1 .,e (J6*33 locitj od^ ostalega o-pu z dne 8. oktobra, da bi vso i zemJja te cone cono A izročili v upravljanje j Treba^ je^jiamreč^^govoritl Italiji, je bilo napačno misliti, Celo po prvi svetovni vojni se je morala italijanska vlada za. V prvem delu govora je nično in gospodarsko, po lju- kakor nekateri na Zahodu že prerokujejo, da se je stvar polegla, da so se ljudje v Jugoslaviji razvneli, potlej pa ohladili, in da so že zdaj pripravljeni na velike kompromise, da bi morda celo privo? lili 'in sicer brezpogojno v sklep z dne 8. oktobra itd., itd. Govore že o tem. da bo laže opraviti z nami, brž ko bodo končane volitve v Jugoslaviji, mi pa pravimo, da se nisrpo zaradi volitev postavili tako odločno na takšno stališče, marveč bi stali na njem tudi da ni volitev. In čeprav bi na nas ne vem kako pritisnili od vseh strani, z Vzhoda in Zahoda. Naj nikar tudi po volitvah ne pričakujejo, da bomo drugače gledali na te stvari. Treba je posebej govoriti o Trstu in posebej o coni A. Danes bi rad nekoliko obširneje pojasnil to stvar, da bi bilo tudi našim ljudem, naj- prvo. o vsakem tem delu posebej. Preden preidem na stvar, bi rad povedal, da mi smatramo, da je Trst sestavni del našega ozemlja v zemljepisnem smislu in da italijanski nikoli ni bil, da so ga zgradili ljudje, ki so bili pod avstro-ogrsko monarhijo. to se pravi narodi Hrvat-ske, Slovenije, Madžarske, Avstrije itd., da je bil zgrajen ne z italijanskim znojem, marveč z znojem narodov bivše Avstroogrske in da so bili tu, v takšnem Trstu, zaradi politike, ki jo je nekoč uveljavljala avstroogrska monarhija nasproti Slovanom, Italijani favorizirani, da so uživali razne privilegije, več kakor naši narodi, ker smo bili mi v njenem državnem naročju mnogo nevarnejši od tistih, ki so prihajali od zunaj. S pomočjo teh Italijanov, so hoteli upo-staviti protiutež večinj slovanske, tam živeče slovanske rase, in to so tudi storili. vezati, da bo dala Siovencem v Trstu nekatere pravice, čeprav je tam večina Italijanov. Ko pa je prišel fašizem, je z raznimi zakoni vse to ukinil. Ko je bila končana druga svetovna vojna, je začela tudi zavezniška vojaška uprava na temelju fašističnih zakonov u-veljavljati diskriminacijo nasproti Slovencem. Zakaj zdaj gospod Pella, predsednik italijanske viade, tako trmoglavo vztraja, tudi na tako imenovanem plebiscitu na STO? Zato, ker bi nas rad ukanil potlej pa bi s pomočjo 200.000 Italijanov v Trstu odtrgal čim večji kos našega jugoslovanskega ozemlja, to se pravi, da bi bil Trst_ tet melj, s katerim bi dobil čim-več ozemlja. Potem pa bi morali, po takšni logiki, ko bi imel Trst, denimo 500.000 Italijanov, le-tem prepustiti vse ozemlje tja do Postojne in vse Slovensko Primorje, morda pa še ozemlje onkraj Snežnika, če naj bi mesto dobilo v svojem zaledju ozemlje, čeprav je to ozemlje etnično popolno- ma kompaktno in naseljeno s povsem drugimi narodi, to se pravi s slovenskim in hrvat-skim. Mi tudi zato vztrajno nasprotujemo takšnemu plebiscitu, ker je iz mnogih drugih razlogov nemogoč. Eden izmed glavnih razlogov je, da so Italijani dolga leta uveljavljali proti slovenskemu življu diskriminacijo v vsakem oziru. Tovariši in tovarišice, dovolite, da vas pirosim, da ‘bi malo potrpel; in da preidem na številke, ker bi rad zgodovinsko in kronološko naštel razne stvari, ki se tičejo prav tega raznarodovanja našega slovenskega življa. Ko se je Italija po prvi svetovni vojni zavezala, da bo spoštovala narodne pridobitve tam živečih Slovencev, je takoj, brž ko je to ozemlje dobila v roke, svoje obveznosti prekršila in začela uveljavljati proti Slovencem diskriminacijo. Italija je s kraljevskim odlokom štev. 1796 z dne 15. oktobra 1925 takoj uvedla na sodiščih za uradni jezik izključno italijanščino in prepovedala slovenščino. (Nadaljevanje na 3. strani} SPOMI!>|!«ri 1>NKVI Na današnji dan je leta 1943 brigada S. Gregorčiča razbila sovražno postojanko Ajbo ter porušila 250 metrov železniškega nasipa. DANES, torek 17. n°vembra Gregorij, LJuba'a , Spnce vzide ob 7.07 fn 33 14.33. Dolžina dneva 9.26. vzide ob 14.10 in ratore JUTRI, sreda 11. novetntra Odon, Oliva - IZ 1HSKUSIJE HA MEDELJSKI KOMKHIvVi« OSVOBOPIME FRONTE Naša mladina vprvih vrstah v borbi proti diktatu V živahnem in borbenem vzdušju so delegati v svojih intervencijah enoglasno poudarjali zahtevo vsega našega ljudstva, da ne sme imperialistična Italija niholi več položiti svojega škornja lia našo slovensko zemljo in odločnost, da se poskusu ponovnega zasužnjenja upremo z vsemi sredstvi. Ustra obsodba kominiormističnega in agneletovskega izdajanja slovenskih nacionalnih interesov - Na zaključku je zadonela naša borbena partizanska pesem lov. dr. A. Kukanja o diskriminaciji na škodo tržaških Slovencev Izvajanju predsednika tov. Stoke na nedeljski konferenci OF s0 sledili dopolnilni _ referati. Prvi je k mikrofonu pristopil dr. A. Kukanja ter opravičil odsotnost tovariša dr. J. De_ kleve, ki je zbolel in zaradi tega ni mogel prisostvovati delu konference, na kateri bi moral podati svoje poročilo. Tov. dr. Kukanja je nato govoril o odnosu tukajšnje Zavezniške vojaške uprav,e do Slovencev ter ugotovil vrsto diskriminacij na škodo našega življa. Najprej je orisal položaj pod fašistično Italijo, pod katere vladavino smo postali Slovenci brezpravna raja. V. letu 1943 pa je ljudstvo po dobi zatiranja pregnalo sovražno oblast in ko je dve leti kasneje končala vojna, smo bili prepričani, da je enkrat za vselej prenehalo teptanje našega ljudstva. Takrat smo bili prepričani, da je bil krvavi delež, ki smo ga v tej zmagoviti vojni dali skupno z jugoslovanskimi narodi, dovolj velik, da pride do uresničenja dolgoletnih teženj našega ljudstva. Toda naše upanje se je le deloma uresničilo, kajti mi smo še vedno izven okvira matične domovine. V tem novem položaju se je stanje na zunaj sicer nekoliko izboljšalo, toda še vedno smo priča vsakodnevnim diskriminacijam, ki gredo na račun tržaških Slovencev. Temu je pred. vsem kriva politika Zavezniške vojaške uprave, s katero se nismo in se ne bomo sprijaznili. Ta politika, ki sega od leta 1945 naprej, se zajeda živo v naie meso: čutimo, da nismo enakopravni državljani, čutimo, da smo zapostavljam. 2» v času stare Avstrije je imelo naše ljudstvo na tem ozemlju pravice, za katere nam je Italija zagotavljala, da jih bomo najmanj ohranili. Ko je nato italijanska vojska zasedla naše kraje, z eno samo potezo uničila in zavrgla naših pravic. To je šlo postopoma, toda izvajano pj točno določenem peklenskem načrtu, vse dokler ni bila odpravljena zadnja sled slovenskega jezika. Prišel je dan. ko smo ostali državljani drugega reda, državljani brez pravic. Po vojni bi morala ZVU vse te krivice popraviti. Toda čeprav se je položaj na zunaj zboljšal, so te krivice se vedno ostale. Tov. Kukanja je nato podrobno analiziral diskriminacije. ki jih vodi ZVU na škodo slovenskega prebivalstva Tako je ugotovil, da so odločbe, ki zanikujejo enakopravno uporabo sloverusšči-ne v javnih uradih že vedno v veljavi, da slovenska šola ni uzakonjena in da slovenski profesorji in učitelji nimajo stalnega staleža, da ogromna škoda, ki jo je fašizem prizadejal Slovencem z likvidacijo raznih gospodarskih ustanov še n: povrnjena, da italijanska vlada s pomočjo lokalnih iredentističnih organizacij in ob pasivni podpori ZVU spreminja etnični sestav našega o-zemlja itd. To so le najhujše krivice, ki se godijo slovenskemu prebivalstvu, kajti poleg tega naletimo vsak dan na nove in nove diskriminacije. ki gredo v izključno škodo' slovenskega človeka. Jasno je tedaj, da morajo v tem položaju Slovenci zavzeti svoje stališče ter si postaviti konkretno nalogo, ki se mora odražati v vsakodnevni borbi za odpravo za nas Slovence ponižujočega položaja. za priznanje vseh pra- vic in za popolno enakopravnost našega življa z italijanskim. Zato je dolžnost vseh Slovencev, predvsem pa članov OF, da se nenehno borijo za enakopravnost slovenskega jezika, za uzakonitev slovenskih šol, za ukinitev fašističnih zakonov, za povračilo gomtne škode, za sorazmer. veda svojega poslanstva. To, t si velja zapomniti in iz tega ' : izvajati posledice. Tov. Fur- ! f lan je nato analiziral položaj v vrstah pristašev Kominfor- j * ma in SDŽ ter predlagal kon- j j: ferenci, naj se v večji meri j f zavzame za mladino, naj OF organizira posebne mladinske sestanke, nadalje začne s se- zastopsrao Slovencev v Stanki, na katere bi imeli pri- vseh. oblastvenih organih. Nadalje moramo nenehno zahtevati, da se odpravijo vsi sporazumi med ZVU in Italijo, s katerimi je tržaško' gospodarstvo prišlo v sklop italijanskega in da se prekliče londonski sporazum, po katerem je prišlo do imenovanja 21 rimskih emisarjev na razna odgovorna mesta v civilni upravi. Med njegovim govorom se je k besedi oglasil tudi tov. Kocman iz Stivana, ki je predlagal, naj bi Slovenci odklonili plačevanje davkov, dokler ne bi dosegli enakopravnega položaja z Italijani. lov. V. Obad o izjavah jug. voditeljev tržaški delegaciji Tov. dr. Kukanji je nato sledil tov. Via. dimir Obad, zgonlški župan, ki je prisotnim poročal o obisku delegacije slovenskih županov in občinskih svetovalcev v Beogradu, kjer so bili sprejeti pri tov. Titu, Kardelju, Vilfanu Brileju in Beblerju. Tov. Obad je predvsem poudaril, da je dobil vtis, da Jugoslavija ne bo nikoli popustila imperialističnim pretenzijam italijanske vlade, kajti Italija nima kaj iskati na o-zemlju, ki je najtesneje povezano z jugoslovanskim zaledjem. Nadalje je poudaril, da se bo Jugoslavija odločno uprla vsakemu, poskusu nasilne priključitve cone A Italjji, in sicer V primerih, čeVbi italijanske čete . skušale*, vkorakati na naša področja ali pa če bi izročili upravo nad našim ozemljem Italiji. Toda prav tako bo Jugoslavija intervenirala, če bi bilo v ne-ni Italija j varnosti -—življenje ali imetje. slovenskega prebivalstva, n. pr. ob fašističnih izgredih. Tov. Obad je ob koncu še poudaril. da jugoslovanska vlada budno spremlja potek dogodkov ter da bo zastavila vse svoje sile za pravično rešitev tržaškega vprašanja. S tem so bila zaključena dodatna poročila k referatu predsednika Stoke. Pred mikrofon je stopil tov. Bole, ki je pre-čital osnutek zaključne reso- stop vsi ljudje ne glede na njihovo politično prepričanje in končno, da je dolžnost vseh članov OF, da ne prenehajo s pojasnjevanjem vseh vprašanj, ki se tičejo jugoslovanskih predlogov v zvezi s STO. Cas je tako resen, je zaključil tov. Furlan svojo interven. cijo, da moramo vsi kar največ prispevati k čim uspešnejši borbi. Borbena beseda našega študenta Pred mikrofon je stopil tov. Mitja Škrinjar, univerzitetni študent, ki je prinesel konferenci pozdrave študirajoče mladine. V teh, je dejal tov. Škrinjar, za naš obstoj tako usodnih dneh, stojimo tudi mi budno ob strani našega naro- prostora poročali i NEUMESTNI IREDENTISTIČNI OKVIR VČERAJ V S. MARCO Delegati se razhajajo po zaključeni konferenci OF. da, v borbi za naše pravice, (vine, v borbo proti nacifa-v borbi proti angloameriške-! šizmu, tako'smo mi tudi v mu diktatu, ki bi nas hotel i tem resnem trenutku priprav-ponovno izročiti v sužnost ita- j ljeni nadaljevati borbo za o-lijanskemu imperializmu. Ob- j brambo naših narodnih in so-ljubljamo, da bomo ostali tu-jcialnih pravic. Za tov. Škrinjarjem se je prijavilo k diskusiji še več di v bodoče dosledni v tej pravični borbi. Tako kot se je med NOB vsa slovenska mladina odzvala klicu domo- drugih tovarišev, izvajanjih bomo O njihovih zaradi po- ! manjkanja jutri. Tov. Mirko Kosmina je nato prebral zahvalno pismo jugoslovanskim narodom, ki so ga delegati z močnim ploskanjem soglasno odobrili. Tov. Bole pa je dal na glasovanje izpopolnjeno zaključno resolucijo, katero so delegati z dviganjem rok soglasno odobrili. Konlerenco je zaključil tov. Stoka, ki je pozval vse delegate, naj prenesejo duha konference na teren. S te konference naj gre opomin vsem, je nato zaključil tov. Štoka, da smo odločeni do skrajnosti voditi borbo za naše pravice ter da ne bomo več dopustili, da bi se našemu ljudstvu godile kakršne koli krivice. Delegati so nato stoje zapeli «Hej Slovani«, «Hej brigade« in «Na juriš«. Borbeno razpoloženi so počasi odhajali na svoje domove, nekateri pa so odšli na postajo ter se odpeljali v Devin, kjer je bila spominska svečanost na grobu slovenskega skladatelja Hra-broslava Volariča. Po splovitvi cisterne „Trieste“ ostale ladjedelnice brez naročil Postavitev gredlja za Llovdovo ladjo, ki bo vozila na progi proti Belgijskemu Kongu Ta ladja-cisterna spada v okvir programa ZVU IZPOLNJUJEMO OPOROKO SKLADATELJA HRABROSLAVA VOLARIČA: lucije minut in nato odmora. predlagal 20 lov. J. tur lan o vlogi naše mladine V diskusiji se je prvi o-glasil tov. Jan. ko Furlan iz Sempolaja, ki je takoj v začetku poudaril, da v tem trenutku ne gre samo za naše pravice, temveč za našo u-sodo — za biti ali ne biti. Gre za naš vsestranski napredek ali za smrt, za mir v svetu na podlagi enakopravnega sodelovanja med narodi ali za krvav spopad. Razveseljivo dejstvo je, da je v tem usodnem trenutku stopila v prve borbene vrste slovenska mladina, ki je preko ozkih političnih in strankarskih mišljenj spontano posegla v boj in tako dokazala, da se za- STOJTE BUDNO NA STRAŽI OB NARODNIH MEJNIKIH! Več sto ljudi se je na devinskem pokopališču v nedeljo poklonilo spominu skladatelja Hrabroslava Volariča ob 90-letnici njegovega rojstva - Govor tov. J. Furlana in tov. D. Pahorja Pogled na množico zbrano ob grobu skladatelja Hrabroslava Volariča na devinskem pokopališču. V nedeljo popoldne so številni Slovenci iz Trsta in okolice na devinskem pokopališču počastili spomin 90-letni-ce rojstva slovenskega skladatelja Hrabroslava Volariča. Najprej so položili na grob lovorjova venca Slovensko-hr-vaške prosvetne zveze in prosvetnega društva «S. Škamperle«, nakar so pevci zapeli «Vigred». Zatem je spregovoril tov. Janko Furlan, ki je med drugim dejal, da so bili Devinčam vedno ponosni na svojega učitelja — kulturnega delavca ki je znal skladati pesmi, ter nadaljeval: • Pokojni Volarič je delil usodo mnogih naših velikih mož pred njim in za njim: pomanjkanje in odpovedi mno-gočemu in zato močno občutje socialnih krivic, a hkrati nezadržen zalet hrepenenja za nečim višjim in trajno lepim •— za nečim, kar naj bi pre-kvasilo srca in duše, misel in voljo in nam vlivalo vero in pogum za izvojev anje lepše usode svoji zemlji. Takšna je bila njegova pesem takšni njegovi akordi. Pel je, kot misli in čuti naš rod, posebno pa rod ob narodnih mejnikih. Pokojni Volarič je bil od rojstva do smrti na skrajni veji našega narodnega debla: Kobarid — rodni kraj; Koper študij; Tolmin, Livek, Kozana v Brdih in nazadnje Devin — službena mesta Na na- OB ODPRTEM GROBU TOVARIŠICE BRUNE UNAŠ1Č NADALJEVALI BOMO PO ZAČETI POTI dokler ne boš počivala v svobodni zemlji Veličastnega pogreba se je udeležilo nad 1000 ljudi • Številni venci s slov. trobojnico • Govor tov. Boleta ob odprtem] grobu V nedeljo popoldne so pokopali na openskem pokopališču pokojno tovarišico Bruno Unašič s Konkonela zavedno Slovenko aktivistko OF in stoodstotno invalidko iz NOB, v kateri je, kljub svojim mladim letom, z navdušenjem sodelovala in ji ostala zvesta vse svoje življenje. Lep pogreb in velika udeležba, nad tisoč ljudi, pričata, kako je bila pokojna Bruna priljubljena kako zna naše ljudstvo ceniti svoje zveste sinove in kako se zaveda svoje dolžnosti v trenutkih, ko nam ponovno preti sovražnik, proti kateremu smo se borili, da se za vselej otresemo jarma. Pred hišo žalosti sta pevska zbora Konkonel ter Prosek-Kontovel zapela žalostinke. Nato se je razvil dolg žalni sprevod, najprej številni venci s trobojnicami, ki so jih nosili zastopniki raznih ustanov in organizacij, Zveze partizanov Tržaškega ozemlja, okrajnega odbora OF-Opčine, mladine z Opčin krajevnega odbora OF Konkonel, mladine s Konkonela ter vaškega prosvetnega društva, za krsto pa še številni venci svojcev in sorodnikov. Krsto so nosili mladinci s Konkonela pred krsto in za njo pa so bile belo oblečene deklice s šopki cvetja. Med sprevodom je godba iz Trebč igrala žalostinke. Pred odprtim grobom je spregovoril tov. Bole, tajnik izvršnega odbora OF. ki se je poslovil od drage pokojnice v imenu vseh naših organizacij in dejal: «Draga Bruna, mnogo si dala med narodnoosvobodilno borbo in v naslednjih letih-Zato Ti izrekam najlepšo zahvalo v imenu Zveze borcev in vsega slovenskega prebivalstva. Obljubljamo Ti. da bomo nadaljevali po naši poti kot doslej dokler ne bo naša zemlja, v kateri boš počivala, svobodna in dokler ne bo naš človek na svoji zemlji sam svoj gospodar. Zato naj Ti bo lahko domača zemljah) In rodna gruda je za vedno sprejela v svoje naročje Bruno. ko se je sonce že skrivalo za obronki kraških grebenov in sta v zadnjih sončnih žar kih zažarela naša obala in naše morje. ši obali, na kraških skalah, ki smo jih zasedli že pred tisoč tri sto leti je še mlad Ustvaril svoje umotvore, budil in utrjal Devinčane v narodni zavesti z vzgojno in poučno besedo, a še bolj z našo večno lepo pesmijo. Ko se je njegova ustvarjalna sila najbolj razmahnila, je leta 1895, torej v svojem 32 letu starosti, omahnil. Njegova rojstna vas mu je leta 190S postavila dostojen spomenik: fašistična zver pa ga je leta 1922 porušila. Toda ni je in ne bo je sile, ki bi mogla zadušiti naš ponos na naše narodne buditelje in vodnike. Za nas velja pravilo: Kar naši narodni sovražniki ponižujejo in onečaščajo, to nam je toliko bolj dragoceno. Mi cenimo njih plemenita stremljenja, njih umotvore in njihovo borbo za izbo-jevanje boljše usode svojemu rodu. Tudi ti, tolminsko - kraški pevec, spadaš v to vrsto Kot so ponosni nate Kobaridci, vsa Tolminska in Brda ter o-stala slovenska in jugoslovanska zemlja, tako smo nate ponosni tudi mi Tržačani a še posebno Devinčani med katerimi slišite še danes tako značilno željo: Ce bi danes imel Devin Volariča! Tudi nam se večkrat oglaša ista misel. Danes, ko se moramo tako neizprosno boriti za svoje najosnovnejše pravice, stopa pred nas tvoj svetli lik in nas resno opozarja na tvojo oporoko, zapisano v tuojih delih: Čuvajte svojo zemljo, to dragoceno dediščino naših očetov in stojte hudno na straži ob narodnih mejnikih! Slapa ti, naš nepozabni pevec! Nato je v imenu od OF STO na kratko spregovoril tov. Drago Pahor in dejal, da še s toliko globljim čustvom častimo spomin Hrabroslava Volariča. ko nam imperialisti kratijo pravico do tega koščka zemlje. Prav na tej zemlji imamo dva kulturna spomenika: rojstno hišo pesnika Grudna in Volaričev grob. Kot smo bili vedno zvesti grobovom partizanov, ki so padli v obrambi naše zemlje, tako smo zvesti tudi grobovom kulturnih delavcev, ki jih čuva naša zemlja. Odložena razprava pred porotnim sodiščem Razpravo proti 52-letnemu Valentinu Cosimu iz Androna del pane, katerega so obtožili poskusnega umora žene, ki bi morala biti včeraj pred porotnim sodiščem, so zaradi bolezni nekega porotnika odložili na sredo. SUMLJIV POSTOPEK NA V0JASRF.M SODlSCU BOMBAŠ IZ UL. CAVANA sojen za zaprtimi vrati Sodnik Ellison ni hotel dati pojasnil za svoj postopek in je novinarje napotil na urad za in formacije Z V L, ki pa tega tudi ni pojasnil Dve močni eksploziji sta med nedeljo in ponedeljkom zadoneli v noč sredi zloglasnega fašističnega brloga Ca-vana. Prestrašeni ljudje so stopili k oknom in komentirali o dogodku, ko je po ulicah pridrvel policijski avto, ki se je ustavil pred stavbo št. 13 Ulice Cavana. Zvedelo se je namreč, da sta na dvorišču stavbe ’ eksplodirali 2 bombi, ki ju je vrgel, vsaj tako je policija ugotovila 22-letni Giorgio Libardi, katerega so takoj skupno s prijateljem aretirali. Medtem ko so prijatelja izpustili, ker je dokazal svojo nedolžnost, so Libardija pridržali in ga zaslišali, ter. bi ga morali včeraj zjutraj pripeljati pred zavezniško vojaško sodišče za določevanje narokov. Toda Libardija niso pripeljali v razpravno dvorano, pač pa so ga v spremstvu inšp. Lu-gnanija in nar. Scrobogne, oba člana «special brancha«, odpeljali v sobo mr. Ellisona, kjer so zadevo razpravljali za zaprtimi vrati, kar pomeni, da je bil vstop zabranjen tudi novinarjem. Ta nezasiišan ukrep je prisotne novinarje prisilil, da so prosili mr. Ellisona, da zadevo pojasni Toda mr. Ellison tega ni storil, temveč je po tolmaču poslal v angleščini popisan list. kjer je bilo dobesedno napisano: Po pravilih ki veljajo na zavezniškem 'vojaškem sodišču ne morem dati nobenih izjav v zvezi s primeri, ki sem jih proučil. Pojasnila o tem lahko dobite na tisokv-nem uradu ZVU. Nezadovoljni z odgovorom smo se popoldne obrnili do polk. Sassona, šefa RIO AMG s prošnjo, da nam pojasni zakaj je bila razprava za zaprtimi vrati. Odgovora nam ni mogel dati takoj, a nam ga je obljubil kasneje. 2al je kasneje polk. Sasson sporočil le Linardijevo izjavo, da je imel bombi že od 1945. leta in da ju je vrgel z namenom, da ju uniči. Nimamo namena, vsaj zaenkrat, raz- pravljati o njegovih izjavah, ki so lahko iz trte izvite, kajti dvorišče neke hiše ni najbolj primeren prostor za uničevanje bomb. Obtoženec ima samo srečo, da ni nobenega ranil ali celo ubil, kajti v tem primeru bi se moral v kratkem zagovarjati pred porotnim sodiščem. Toda odgovor polk Sassona nas ne more zadovoljiti ker nas prav malo zanima kaj pravi aretiranec. Zanimali pa bi nas v prvi vrsti zaključki, vsaj prvi, policijske preiskave in predvsem seveda zakaj so zadevo obravnavali za zaprtimi vrati, Slednje je gotovo najvažnejše kajti vse kaže, da hočejo nekaj prikriti. S tem ustvarjajo pri javnosti u-pravičen sum, da se hoče prav sedaj, ko si fašisti in ostali iredentisti na vse mogoče načine prizadevajo dokazati, da demonstranti pri zadnjih izgredih niso bili oboroženi. iti na roko nekim in dobro identificiranim krogom s prikrivanjem dejstva, da so se ponovno prav v fašističnem brlogu pojavile bombe. Ta sum je toliko močnejši, ker se vsi še dobro spominjamo aretacije nekega Klab-jana v Dolini ki je s praznim samokresom (municije niso našli niti med hišno preiskavo) baje grozil nekemu sovaščanu. V nasprotju s Libardi-jevim primerom so Klabjano-vo obtožbo obravnavati javno pred tiskom in občinstvom v redni razpravni dvorani. Kakor vidimo je pristranost očitna. V ladjedelnici Sv. Marka je bila včeraj dopoldne dvojna svečanost: splovitev motorne petrolejske ladje «Trieste» in postavitev gredlja nove pot-niško-tovorne motorne ladje za Lloydovo progo proti Belgijskem Kongu. To je obenem druga splovitev, pri. kateri se je opazila odsotnost predstavnikov ZVU in kateri je hotela direkcija CRDA dati politično-iredenti-stični značaj. Velike italijanske zastave so tako visele po ladjedelnici, italijanska trobojnica je «krasila» trup petrolejske ladje «Trieste» (ki je čisto tržaška) in kar dve italijanski zastavi so obesili na gredelj nove Lloydove ladje. Poleg tega pa še solzavo ganljiv poklon šopka zvezanega s trobojnico botrici ladje, 7-letni vnukinji predsednika CRDA Luisi Margheriti Sme-raldi. Vendar so bile italijanske zastave prav na včerajšnji de. lovni slovesnosti, kot še nikoli, neprimerne, s splovitvijo zadnje velike petrolejske ladje se namreč konča program graditve večjega ladjev. ja, ki je bil že tako pičel in ki ni dovoljeval polne zaposlitve ladjedelnice in bo ladjedelnica gradila samo še dve ladji za Tržaški Lloyd. Nikjer pa ni perspektiv za nove gradnje, ker delajo tržaške ladjedelnice s previsokimi proizvodnimi stroški in ne morejo dobiti tujih naročil. Pa še tista naročila, katera bi lahko dobili, odklanja uprava CRDA iz političnih razlogov. Tega izredno žalostnega stanja tržaških ladjedelnic jekrj.vo vključevanje tržaškega gospodarstva v Italijo. Slovesnost se je začela točno ob 11.30, nakar je ob 11.45 botrica pritisnila na gumb komandne plošče in je motorna cisterna tehnično pravilno spolzela v morje. Odlično izvedena splovitev še enkrat dokazuje visoko strokovno usposobljenost tržaških delavcev in inženirjev. Nova motorna cisterna je last tržaških brodarjev družbe «Marittima , Finanziaria«, kjer so znani delničarji brodarji Trakakis, Pisani in Ke-dros. Ladja je torej zgrajena izključno s tržaškim kapitalom (upoštevajoč prispevek iz proračuna ZVU) in bo vpi-i sana v tržaški pomorski regi-’ ster v najvišji razred Lloy-dovega in italijansega registra. Petrolejska ladja ima 18.800 brutto registrskih ton. Osnovne značilnosti so sledeče; dolžina 160,50 m. največja širina 22,2 m, višina konstrukcije 12,15 m. Ladja bo opremljena z motorji tipa CRDA-Sulzer, katere bo zgradila Tovarna strojev S. Andreja. Nekaj minut po splovitvi je veliki žerjav ladjedelnice spustil prvo ploščo Lloydove ladje na izpraznjeno splovišče. Ta ladja spada v program ZVIJ gradnje 45.000 t ladjevja. Skupno bodo tako zgradili dve enaki ladji («Aquileia» in ((Piave«). Prvo so pričeli graditi pred mesecem dni, drugo pa včeraj. Obe ladji bosta imeli po 5.000 brutto registrskih in 6.500 netto ton nosilnosti. Namenjeni sta za progo proti Belgijskemu Kongu. sta mladince, zakaj so zastavo razobesili. Mladinci so jima dejali, da so hoteli s tem pokazati, da živimo tu Slovenci. Tedaj sta oficirja dejala mladincem, naj le zopet razobesijo zastavo, naj oproste ter da bodo omenjeni trije vojaki strogo kaznovani. Vsekakor je čudno, da ameriški vojaki snemajo zastave naroda, ki se je skupno z njimi boril proti nacifašizmu prav pod simbolom teh zastav.. Gotovo je vmes sovražna propaganda. Upamo, da se to ne bo več ponavljalo in da bodo omenjeni vojaki zaradi žalitve naše zastave tudi zgledno kaznovani. Jug. državljani v Trstu voliti v zvezoo skupščino Jugoslovanski državljani, ki stalno bivajo v našem mestu, so včeraj na sedežu Ekonomske delegacije FLRJ volili poslance z zvezno skupščino FLRJ Vsak volivec je volil za poslance, ki kandidirajo v kraju zadnjega stalnega volivčevega bivališča v FLRJ, Volišče je bilo v posebni sobi v kateri je bila volilna komisija, glasovnice pa so volivci izpolnjevali v drugi sobi. Izpolnjene glasovnice so v zaprti kuverti vrgli v skrinjo. Glasovnice bodo odposlali volilnim komisijam v kraje kamor so pristojni, kjer jih bodo na dan volitev v FLRJ t. j. 22. t. m. prišteli in pregledali z ostalimi glasovnicami vred. Volišče je bilo odprto od 7. d( 19. ure. 2 lestve je padel Navsezgodaj zjutraj so spre. jeli na I. kirurškem oddelku 42-letnega Silvestra Kureta iz Ricamnj št. 12, kateremu so ugotovili poleg precejšnje rana na spodnji ustnici tudi zlom zoba in poškodbo na stegnenici. Kuret je pojasnil, da je zjutraj v trenutku ko je hotel s pomočjo lestve priti na senik, padel s 3 metrov višine. Okreval bo v 2Q dneh. Ameriški vojaki in slov, zastava Kot vse kaže, ni slovenska zastava napoti samo italijanskim šovinistom ampak tudi nekaterim ameriškim vojakom. V Cerovljah so mladinci razobesili slovensko zastavo na drevo. Preteklo sredo je šel eden izmed teh mladincev proti domu mimo drevesa in videl na njem nekega človeka. Zakričal je nanj in ga vprašal, kaj išče na orehu. Človek je prilezel dol in mladinec je videl, da je Američan v uniformi. Vojak je nekaj momljal, nato pa je odšel. t' soboto zvečer so slišali mladinci v bližnji gostilni, da sta se pripeljala dva jeepa ter se ustavila pri orehu, kjer je vihrala zastava. Fantje so stekli k drevesu in videli, da so ameriški vojaki zastavo odnesli, Ker sta se jeepa odpeljala proti Mavhinjam, so šli v ameriško taborišče ter vprašali oficirje, kam so rojaki odnesli zastavo in kdo jim je dal ukaz, naj zastave pobirajo in odnašajo. Oficirji so mladincem rekli, da sploh nimajo takega ukaza in da vojaki, ki so nameščen i v Mav-hinjali pod šotori, zastave niso odnesli. V nedeljo dopoldne p a sta prišla v Cerovlje dva oficirja, major in stotnik, ter prinesla zastavo nazaj. Pripomnila sta še. da so jo vzeli trije vojaki iz Devina. Vprašala Divjaški napad Vidalijevih pretepačev V soboto zvečer so tržaški mladinci prižgali veliko zvezdo na pobočju Razklanega hriba nad apnenico «Faccanoni». Gorečo zvezdo je bilo kljub pihanju vetra lepo videti v središče mesta. Ko pa so se mladinci začeli razhajati, je dva od njih napadla skupina kakih 10 kominformističnih pobalinov, med katerimi sta spoznala znanega pretepača Pinguina in nekega Mascia po vzdevku, iz Kolonje. Zaradi velike premoči se napadena mladinca nista mogla napadalcev ubraniti in sta pri napadu zadobila precejšnje telesne poškodbe. Tako početje kominformističnih elementov je treba pač pripisati Vidalijevi šoli in vzgoji, ki svoje zaslepljene pristaše hujska proti tržaški an-tianeksionistični mladini, medtem ko se sam brati s fašisti in jih poziva na skupno borbo proti «titistom». Smrt pešca pod avtom Skoraj ne mine nedelja, da ne bi bila po naših cestah kaka smrtna nesreča. Tokrat je usoda spravila v grob 50-letnega Ottaviana Bassane-sa s Sesljanske ceste v Devinu, ki je včeraj tik pred smrtjo vesel zapustil svoje prijatelje v neki sesljanski gostilni. Ko se je poslovil je hotel Bassanese prekoračiti cesto, vendar je tedaj privozil iz Devina v smeri Trsta s svojim «piatom 1500» iniž. Gicrgio Brunner iz Ul. Ca-dorna, poleg katerega so bili v vozilu tudi žena, dve hčerki in nečakinja. Brunner je sicer zavrl, vendar je bilo že prepozno, kajti ko je izstopil je opazil Bassanesa nepremičnega na tleh, medtem ko mu je iz glave curljala kri Ko je prišel na mesto zdravnik Rdečega križa je le ugotovil nastop smrti in je truplo pokojnika pustil na cesti na razpolago agentom prometne policije, ki so uvedli preiskavo. Inž. Brunner je pojasnil, da pešca ni videl, ker ga je nasproti vozeči avto s svojimi močnimi lučmi zaslepil. NOČNA SLUŽBA LEKARN Al Cedro, Trg Oberdan, 2; Plc-ciola Ul. Orlani. 2; Alla Salute, Ul. Gluha, 1; Seravallo, Trg. Cavana, t; Harabaglia, Barkovlje in Nicoli v Skednju. ZA TRŽAŠKO OZEMUf Danes 17. novembra ob 20.30 ure V soboto, 21. nov. “ ure BOI# 1» 1)S gostovanje v z Nulšičevo kome# TRŽAŠKI FILATELIJ' KLUB «L. KOSU« * V sredo 18. t. m. <*• *Lojal« ure bo sestanek za z*1"™ prispe^ znamk. Darovi in V počastitev spornih ga Antona Sancina da™. tlc0, na 3.000 lir za Dijaško GLEDALIŠČE Vj Danes se začne pr> blagajni prodaja Pro5,t' ntvori-’f' za parter in balkone za otv™* no predstavo operne s«w t Bdi 54. ki bo v četrtek zvečer nijevo »Normo«. zi K Prodaja prostih vS„t°pdjn -)•$ lerije se bo začela na stave. Rossetti. 16.00: ((Nekoč 1« bl1 gelo Musco« Rotf* Excelsior. 15.30: . J. Ferrer, Zsa - Zsa & 1, Nazionale. 16.00: «S®b f Bergman, A. MagJ»"ijve)i P Filodrammatico. 16.00. _,, v50n, do«, H. Boyart r Areobatcno. 15.30: ** spoda Hulota«. ctrajni D! Astra Rojan. 16.30: «Str3S" R. Ryan, J. Adams. a„ n Auduoriuin. 16.30. ® L. ® lovci na slonovo K0Sl ’ j Grattacielo. 15.30: «Priznavam Clift, A. Baxter. si moF' Alabarda. 16.00: ((Odkar M. Lanza Ariston. 15. F. Bartholomevv, i, 'd.' Morroro^pjunli, .00: ((Jiin^k cy nlnm«W. M. ^ ‘ 'M Aurora. 15.30: «Ni**3?j izpod roe, J. Cotten. Mlad'“ tjstrožje zabraoJ^ l ,n Armonia. 15.15: «Dvec Včilde-.-, Zahodu«, J. Cotten. o. Ka u Garibaldi. 15.00: «Krew v. I£ bimka«, A. De Cordojj let pre gue. Mladini izP°d povedano. ...gi n3™ Ideal«. 16.00: ((Ljubezen T. Gobbi, I. Tajo. t. Im pero, 16.00: «PastržeR ,( vi, A. Nazzari. vi, A. rvazzari. , ,3 Italia. 16.00: «ffarO«> G. Lollobnigida. M. r j priv„ Via«. 16.00: ((RazboJ"* .?3p, B. nega mesta«, Reynolds. ^ zaP^V Ktao ob morju. Dan« zj5'.h' Massimo. 16.00: «»re“ (j, V. Gioi. uerves1?;««' Moderno. 16.00: «N^Z Lollobrigida, A. . i pr" Mladini izpod 1® j* dano. W . Savona. 15.00: »Ljubim* J ca«, R. Stack, J- F« Vittorio Veneto. K \ In lepotica«, L. Tur £ Arajrro. 16.00: «TrgoVC m, mi«, M. Brent, ^nna ^ Belvedere. 16.00: *DO|ln f G. Garson. -j r Marconi. 16.00: «Dr“* d Roman. Novo cine. 16.00: »D*11* Conde, E. Reyes. t% 3 Odeon. 16.00: ((Dekle” tev«. ,** ni Radio. 16.00: »Izinuf® ro», Rascel. TOREK, 17. uove***^ JURUSbOJfiaV CONA tB„„kC 254,6 m ali lU 700i 13. Poročila v slov.: ob 19.00 in 23.30. i„cha; 7.10 Jutranja 00,t gled tiska; l;a |d£ di; "l4.45~bomači zV°^i 'no rlnet in orkester v rKeSt*[». n 17.10 Igra zabavni j3 ‘ Zagreba; 17.30 Bor por m gorska svadba: 1“> cfif sfeA hrvaščini; 18.15 ..(jOOC.^Že Življenje in delo: ((Aida» - opera v.*,-,<»n#'n ’ n ja poročila v TRHl 'V-se*, 306.1 m ali 9 13 11.30 zabavna *l^ahKe|lc. A ba po željah: U-9 ? j je; 14.15 Kulturb' 0 ifjOJrt J Ritmične popevk'či; F-f . vt glasba: UM&gi l8, V£; violino in or.... i > violino in or Madžarska raPf°?Joo ih.frft zart: Koncert Z3 «; tš-L.tilFz 19.00 Sola in vZ|go5 Pfi operna pevski , ociiv me,odije;.20.320 Janez Jalen -LOV ^ 212,* V' 327,1 m, 7°2,1 ' g *), Poročila ob - p. 15.00. 17-00. Im enska Jl i 12.00 Lažja slov st)3, i na in voka!'?a13 01 15 bavna glasba. 1-J- v; te^p-be velikih *la5ba,:,inski omače skočne__viže:_J8p®anis” tel* harmonika; 70.50 ^-- Uvod In rondo cw,,rt i j8.40 Koncert P a Lipovška; 20.0TO .ADRIA--' njaL, k stas “»“Is!/*"" Jeh 29-24j_^^^ SOŽALJ® S.U1/ °b bTuAELA9h0^ člana MjHAEU^a $]f rsfž venca T.Vft ^ izraža Primorskega so^ljLeV^a- ZAHVALA sprem Ij»Ji U* pffs£’ Najlepša zahvala vsem zadnji poti našo ljubljeno BRUNO ^ Zlasti pa se zahvaljujemo Ank*ra tja- Zvezi partizanov, upravi bom1 ,.e.v in nožečah in vsem darovalcem ^ 195J- -j m* Tnst - Konkonel, 16. DOV*Z t>r**.j!%0. Žalujoči: oče, sestri i(t>sor0dStti IZ GOVORATOVAR/SA TITA NA P^EDVOUjN PfiEPHEcm moRflmo roiliJAiiMjE um m zemlje _ (Nadaljevanje s 1. strani) ; ^®vezniška vojaška uprava ni i a.> k° ^ prevzela oblast, a Tržaškem ozemlju v coni A po mirovni pogodbi dolžna razveljaviti vse fašistične za-™n«. diskriminatorsko izdane Proti Slovencem in proti Hr-atom. Zavezniška vojaška u-prava je bila dolžna razvelja- tivi vse zakone, katerih cilj Je bil, onemogočiti kulturni, sospodarski in narodni obstoj »ravenskega življa. Z razgla-]q?s *-• 6 z dne 18. avgusta ■ .5_ (čl. 4) se je zavezniška °]aska uprava zavezala, da 0 razveljavila vse fašistične Diskriminatorske zakone, ki J1*! Je izdal Mussolini, in s “Sterimi je bila tržaškim Slo- encem odvzeta pravica do J. e lastnega jezika v javnem ‘•vijenju. Teh pravic se ni Drznila formalno zanikati ni-Predfašistična Italija. Toda prav v tem pogledu in glede abe slovenskega jezika v u-radnih poslih, pod vojaško u-Pravo niso nastale spremem-VUi rei j'h n'SC) razvelja- Poglejmo primer. Se zmeraj »rvV a 'rroljevski odlok štev. ,10 z dne 29. marca 1923, s aterim so stara slovenska in rvatska krajevna imena v se-,.«nji Julijski krajini zamenja- 1 2 italijanskimi, delno s povsem novimi izmišljenimi “leni. ge zmeraj velja tudi Kraljevski odlok štev. 1796 z dne 15. oktobra 1925. ki določa kazenske sankcije za uporabo slovenščine na sodišču. Se zmeraj velja člen 122 civilnega postopka z dne 28, oktobra 1940 in čl. 137 kazenskega postopka z dne 19. oktobra 1930, ki predpisuje izključno rabo italijanskega jezika, pa tudi kazen za stranko, ki ne bi hotela uporabljati italijanskega jezika. Kaj pa določa mirovna pogodba? Z ratifikacijo mirovne pogodbe z Italijo leta 1947 je bila zajamčena in uzakonjena enakopravnost slovenske narodne skupnosti z italijansko na vseh področjih javnega življenja. S členom 7 priloge 6 omenjene pogodbe, je bil slovenski jezik priznan poleg italijanskega na STO. Vojaška uprava pravnega položaja ni spoštovala. Tako je dne 2. septembra 1949 izdala ukaz štev 183, s katerim ugotavlja, «da je na podlagi dotlej veljavnih zakonov na tem področju italijanščina še zmeraj uradni jfjik«, in sicer samo italijanščina, kot izjema in kot nekakšen priboljšek pa je Slovencem dovoljeno izključno v slovenskih občinah, kjer ni nobenega Italijana, v zadevah občinskih svetov govoriti slovenski. Ni čudno, da je potemtakem predsednik področja na podlagi tega ukaza izdal svojo o-krožnico št. 2100-8403 z dne 11 maja 1950 občinskim od- borom v slovenskih občinah, v kateri je določil, da se morajo na oglasih in razglasih za volitve razlikovati slovenske črke od italijanskih tako, da bodo slovenske za polovico manjše od italijanskih. Vse to kaže nesmiselnost, ka-.ere so se oprijeli zavezniki to se pravi zavezniška vojaška uprava. Dalje, rad bi povedal nekaj o neenakopravnosti slovenskih šol. Ze od ustanovitve slovenskih šol je bil načelnik šolske uprave za slovenske šole na tržaškem področju Slovenec, neodvisen od italijanske uprave. Vzlic pogostim reorganizacijam šolstva je ostala samouprava slovenskih šol v bistvu do prihoda Italijanov neokrnjena S kraljevim odlokom štev. 2175 z dne 1. oktobra 1923 je bilo v bivši Julijski krajini obsojenih na postopno smrt 144 slovenskih osnovnih šol, ki so imele 864 razredov in 50.000 učencev. Vprašanje samouprave slovenskega šolstva je postalo brezpredmetno, ko je bil s kraljevim odlokom štev. 2191 z dne 22. novembra 1925 ukinjen tudi dopolnilni pouk slovenskega in hrvatskega jezika v osnovnih šolah. Slovenski jezik se je v službenem poslovanju med šolskimi oblastmi utrdil zgodaj, — že leta 1849. Toda s prihodom Italije so ga povsem odstranili. Rako rana uoiašha uprava ur, 0 le ravnala vojasKa Prava? Vojaška uprava Slovo °dre.ka naravno pra-Rastnega samoupravljanja Šolskem področju. Odločajo o zadevah slovenskega . stva je zdaj v rokah usluž-Jn.ca italijanske republike, v le to važno mesto prevzel A- Daviru izpolnjevanja lon-lov, ®a sporazuma iz leta S tem so grobo kršili ker načel0 enakopravnosti, Hip .dovoljujejo, da nenaklo-rnfl Predstavnik tujega na-“a vodi vzgojo slovenskega v aseaja. Največ, kar so Slo-1945 dosegli, so dosegli leta J ™> namreč imenovanje o-oznega šolskega nadzornika . slovenske šole. Pa tudi u,.P?ložaj so 1. oktobra 1952 vito- , vzlic trditvi vojaške stj ve po omenjeni london-rav °nferenci. da «ne name-v * spremeniti položaja slo-Prav šol>> itd’ Vojaška u- ki P°menl klanu ,?vojim bistvenim poko lkUivostim obljubo v za-Prav .obl‘ki glede enako-lij- n°.st> slovenskih šol z ita-Zau slnmi. Tega temeljnega slovi1®,pa ie niso uveljavili: Plesti1 - 8ole in učiteljska stalni ,-se 2daj niso dobila Učiti]-’ tako da slovenski Djnin "imai° pravice do po-godni\.ln drugih gmotnih u-Plužbenc sttdnib državnih u- smo vprašanie rranj-sto J” s°l. pri nas uredili či-loča ruSače, tako kakor do-Post Basa socialistična rkup-Pr! 5Vc,i;KV tako Slovenci nimajo t>raVj Predstavnikov ne v u-Večjn’ ne na oblasti To so ?°ina ’ 'n ne -ramo veči-3ani V 'Purveč izključno Itali-v°jaškoi,eda P°le8 zavezniških Praviti, organov, ki tam u- Pr, °' tiaciin*eimo nadalje diskrimi-8Tq. glede državljanstva g * ? z /Pašnim ukazom štev. tšška juliji* 1945. je vodila uPrava avtomatično ^*dom ?Tavioo državljanstva iih ; • *i so jo izgubili, ker t?reE,JJ\ fašizem zadnja leta tani ,,,’. ko so se po kon-Proti ,0Jn' vrnili v Trst. Mi kov . ernu nimamo pomisleki ‘ :° nam je zelo ljubo, da p Polnoma pravilno je, hniji državljanstvo Zidom '1hu Odločno pa smo proti k (jJit ..državljanstva ni-• Ka našim ljudem. '|egUr,„ desettisoče slovenskih juncev ki so se ob koncu T!«komVetovne vojne pod pri-*ke .umaknili čez italijan-K izetiMi v ogromni vcči- , 'talijansko držav-*' Sprati. So bili primora- o? So J /‘kuje državljanstvo, ,etn e'i dobili službo itd. ki So 10vo.nskim povratnikom, , Prav- Pnšii v Trst vojaška vice a ni - ■ • • ‘!oven3a,. tujce Tam rojeni "k; ljudje, katerih pred- i- v.- Popratila te kri-vJtDla —’'lh ’e že °d začetka !oye' !**iti . • ‘iuujc, icarenn p*e**- v2ennlisfo'etja živeli na tem >)M. lillrl in 1.1 >> Sl k '•tun siveli nci . *»tl d 'Judie, ki so morali h tor,P°d pritiskom fašizma, i.rJavli. 'zgubili pravico do lu k-anstva na tem ozem-j* treha se nanj vrnili, kar skl«, Pripisati nepravilne- J111 or„ U Pristopnih uprav-> ivičn.iatl0v in njihovemu a3eVe u obravnavanju te ondod izrinili. To velja zlasti za leto 1945. Vse to se dogaja pod pritiskom italijanske vlade, seveda o tem ne go-\ore, toda to drži. Pogoj, da morajo biti ljudje v javnih službah italijanski državljani, v bistvu zmanjšuje veljavo in učinek drugih zakonitih odločb vojaške uprave, da bi popravili krivico, ki jo je storil faši- stični režim Na pr. splošni ukaz štev. 6o z dne 27. maja 1946. o ponovni namestitvi uslužbencev, ki So bili odpuščeni iz političnih razlogov, iz navedenega razloga ne zajema prav tistih, ki so po odpustu izgubili italijansko državljanstvo in ki so v veliki večini. Pa tudi v tem zmanjšanem obsegu so bile določbe tega ukaza izpolnjene le delno. Stalni statut STO v šesti prilogi določa,' da so tržaški državljani vsi prebivalci, ki so imeli 10. junija 1940. stalno bivališče na STO in italijansko državljanstvo. Čeprav bi bila vojaška uprava v smislu čl, 2 začasnega statuta lahko ' uporabila to določbo, sploh ni priznala državljanstva STO vsem, ki tam žive, marveč samo Italijanom. Pač pa priznava za prebivalce z državljanskimi pravicami vse, ki imajo italijansko državljanstvo, ne glede na to, ali so bili 10. junija 1940 na STO ali ne. Katerikoli Italijan pride tja, takoj dobi pravice in državljanstvo STO. Tako so v enakem pravnem položaju polnopravni državljani STO tudi tisti deset-tisoči italijanskih državljanov, ki so po 10. juniju prišli v Trst iz Italije in iz krajev, priključenih Jugoslaviji in ki so zaprosili za optiranje za Italijo. Niso pa odšli v Italijo marveč v cono A, da bi etnično okrepili to ozemlje nasproti Slovanom, in tam so dobili državljanstvo. To je popolnoma nepravilno in v škodo naših koristi in v škodo koristi naših tam živečih narodnih manjšin. Tako se. je na STO naselilo kakih 30 tisoč ljudi Za prebivalce cone A še zmeraj velja italijanski zakon o državljanstvu štev. 555 z čtne 3. julija 1920, Vojaška uprava pa niti tega zakona ne izpolnjuje. Zato mora vsak. kdor hoče zdaj dobiti državljanske pravice v coni A, vložiti prošnjo na vlado v Rimu Trst, ki je pod vojaško upravo, je pravzaprav pod gospostvom in suverenostjo Rima, ker o vsem tem mora oziroma more odločati Rim. To je. torej prevara, ki gre v glavnem v škodo naših koristi. Iz razumljivih razlogov rimska vlada ne daje državljanstva osebam slovenske in hr-vatske narodnosti, čeprav imajo za to vse pogoje, pač pa daje državljanstvo vsem osebam italijanske narodnosti, ki se tu naselijo. Značilen je primer Slovenca iz cone A, ki so mu zavrnili prošnjo za italijansko državljanstvo, čeprav je leta 1942 odslužil vojaški rok v Italiji in se kot italijanski vojak boril od 1940 do konca vojne Njegovo prošnjo so zavrnili zato, ker pošilja otroke v slovensko šolo. Na eni strani mu ne dajo državljanstva, na drugi pa zavrnejo njegovo prošnjo, ker pošilja otroke v slovensko šolo. Kakor odloča o državljanskem statutu, tako Italija tudi podeljuje in odreka tržaškim prebivalcem volilno pravico. Italija posredno odloča tudi o tem, kdo je lahko v Trstu zaposlen in kdo prepuščen bedi. Ker je italijansko državljanstvo po zakonu pogoj za to, da dobi človek delavsko knjižico. Rimska vlada izdaja tržaškim prebivalcem tudi potne liste. Ce hočejo potovati v tujino in po svetu, morajo potovati kot italijanski državljani, čeprav jim v tujini nudijo zaščito diplomatska predstavništva Velike Britanije, Amerike itd. Ni pravično, da domači prebivalci, ki so med dvema vojnama zaprosili za zaščito in možnost življenja v tujini, zdaj pa so se vrnili, še zmeraj žive na domačih tleh kot tujci — brezdomci. Enak je primer diskriminacije v vprašanju Slovencev v gospodarskem oziru. N. pr., kako je bilo prej z gospodarskimi vprašanji v Trstu na splošno? Pred prvo svetovno vojno najmočnejši kapital v Trstu ni bil italijanski, marveč predvsem slovenski, avstrijski, hrvatski in šele potem italijanski — samo s 3.5%. Seveda pridejo tu v poštev še nekateri drugi narodi. Znatno večji je bil delež Jugoslovanov v takratni avstrijski mornarici (mišljena je trgovinska mornarica). Nemško-avstrijski kapital je bil udeležen s 393.401 ton ali 47,82% jugoslovanski It. j. slo. la, da bi pomagala preganjanim domačim Slovencem. Odprla je meje Svobodnega tržaškega ozemlja novim italijanskim priseljencem. Do danes se je v Trstu naselilo trideset tisoč ljudi iz krajev, ki so bili z mirovno pogodbo priključeni Jugoslaviji. Ze prej sem rekel, da mirovna pogodba določa za tiste, ki so se izrekli za Italijo,' da gredo v Italijo, ne pa na Svobodno tržaško ozemlje. Ce že omenjenim 64.113 tujcem iz leta 1931 dodamo še teh 30.000, dobimo 94.413 Netrža-čanov, ponavljam: 94.413 Ne-tržačanov. Le-ti pa naj zdaj bodo g. Pelli glasovi, da bi odtrgal čim večji kos od našega s krvjo prepojenega o-zemlja in ga priključil Italiji. Toda niti to število ni točno, ker niso všteti ljudje ki so se naselili v mestu tik pred prvo svetovno vojno, ter od leta 1931 do 1945 niti v Trstu rojeni otroci priseljencev. Neki italijanski iredentistični poslanec je na seji parlamenta 30, septembra 1953 izjavil, da živi zdaj v Trstu 60.000 Istranov, 7000 Rečanov in 13,0.00 Dalmatincev in da sestavljajo ti priseljenci z družinami <a viJe takrat je itali-Šai ko 3e Se stala ‘a ^ drih n°gab, protesti-08egla, da so nas od Dalje. Italija je vse te močne gospodarske temelje našega ljudstva polagoma do Kraja uničila. Mislim na razne gospodarske ustanove. Z odlokom z dne 18. januarja 1928 je prefekt razpustil zadružno zvezo v Gorici, ki je delovala tudi na sedanjem Tržaškem ozemlju in imela 170 zadrug s 47.000 člani. Dne 8. februarja 1929 so nasilno razpustili zadružno zvezo v Trstu v kateri je bilo organiziranih 14U zadrug s 45.000 člani. Od 28 potrošniških društev in 14 kreditnih zadrug v sedanji coni A sta nam ostali dve vaški kreditni zadrugi. Italija je uničila jugoslovansko bančništvo. Dva nasa zadnja denarna zavoda v Trstu so ukinili v zadnji vojni Mussolini je 14. aprila 1941 podpisal odlok, s katerim je bila razpuščena tržaška posojilnica in hranilnica, vse njeno imetje pa so 28. avgusta 1941 izročili «Cassa di Risparmio di Tricste«, ki še zmeraj posluje Kapital te banke je torej vzela fašistična banka ki še zdaj razcveta. Tega kapitala nam niso nikoli vrnili. Trgovinsko obrtno zadrugo so 18. avgusta 1945 prisilili, da je izdala odlok o združitvi z zavodom «Bar,-ca popolare Giuliana«. ki še zdaj žanje plodove tega nasilja Podobna usoda je zadela tudi slovenske gospodarske ustanove. Nadalje bi rad povedal nekaj o odškodnini za naše uničeno imetje. Po prihodu zaveznikov v Trst so Slovenci zahtevali, naj jim poravnajo to velikansko gospodarsko škodo v skladu s prakso, ki so jo zavezniki uporabili za ustrezne primere v Nemčiji. V Trstu pa so zavezniki zavrnili zahtevo Slovencev glede odškodnine, čeprav so z ukazom št. 58 z dne 27. maja 1946 vrnili Zidom premoženje ki so jim ga bili vzeli fašisti. Glejte, tudi tu je diskriminacija. 2al nam je zelo neprijetno, da moramo spet o-menjati Zide, Nam je zelo ljubo da so Zidom premoženje vrnili, toda nasproti Slovencem so storili očitno diskriminacijo. Po mojem mnenju je zelo neprijetno, da je do tega prišlo in čudim se, da se ljudje vseh teh stvari, ki jih počenjajo, ne sramujejo. Tega niso krivi samo fašisti in italijanska vlada, marveč zadene odgovornost tudi nje (vzkliki: Tako je!). Dalje, komandant cone A si še do danes ni drznil razveljaviti Mussolinijevega odloka r. dne 16. aprila 1941, s katerim je bila tržaška posojilni- ca in hranilnica razpuščena in izropano vse premoženje v sedanji vrednosti več sto milijonov, kakor tudi mnoga zemljišča v mestu ali na vasi sedanjega koristnika tega plena (Cassa di Risparmio di Trieste) niso pozvali niti, da bi plačal kako odškodnino. Vojaška uprava je pokazala nekaj dobre volje glede zgraditve slovenskega kulturnega središča namesto Narodnega doma, ki so ga fašisti 13. julija 1920 požgali. Privolili so samo. da bi ta dom zgradili. Vojaška uprava je leta 1949 dala v ta namen tudi zemljišče in prvi znesek 30 milijonov lir za začetek del. čeprav bi znašala s požigom Narodnega doma povzročena škoda po sedanji vrednosti 1180 milijonov lir. Sedaj pa je posegla vmes italijanska vlada, ki ni hotela dati Slovencem niti najmanjšega prispevka, in uprla se je tudi, da bi Slovenci ta dom zgradili. In tedaj so pod pritiskom Rima prepovedali popraviti strašno krivico in znova zgraditi za Slovence kulturni dom, čeprav so zavezniki to dovolili, čeprav je vojaška uprava to dovolila. Dne 5. junija 1951 je skupina slovenskih kmetov vložila pri vojaški upravi prošnjo, da bi smeli za medsebojno pomoč ustanoviti kreditno društvo z imenom ((Kmečko zadružna zadruga v Trstu«. Vojaška uprava je to prošnjo zavrnila, sklicujoč se na Mussolinijeva zakona št, 375 iz leta 1936 in št. 1400 iz leta 1937, po katerih je edino italijanska banka poklicana da oaloča ali je temu ali onemu kraju potreben nov denarni zavod. Podružnica italijanske banke v Trstu pa je menila, da slovenski denarni zavod v Trstu ni potreben. Ponovno pritožbo prosilcev proti odloku vojaške uprave so zavrnili. V svojem negativnem odgovoru z dne 28. avgusta 1951 navaja vojaška uprava razlog, da je slovensko kreditno društvo nepotrebno, da je v Trstu že «Cas-sa di Risparmio di Trieste«, torej ustanova že zdaj nemoteno razpolaga z naropanim slovenskim premoženjem. Zahodni zavezniki so dali za gospodarsko povzdigo Trsta na razpolago milijardne vsote Upostavili so poseben odsek Marshallovega načrta, v dobro cone A. ki je porabil nad 23 milijard lir. Toda ne za Slovence, za koga? Od vseh teh pomoči, Slovenci niso skoraj ničesar dobili in temu se ne smemo čuditi, saj sede v vseh komisijah samo Italijani, saj v. komisijah, ki določajo pomoč, ni Slovencev. Tudi v komisiji, ki odloča o posojilih malim ' industrijskim podjetjem, ni nobenega Slovenca. Sklad za podpiranje trgovcev je v rokah Italijanov. V komisiji za posojila zadrugam ni nobenega Slovenca, čeprav je prebivalstvo malone izključno slovensko. ZVU ni vključila nobenega Slovenca v svoje organe, ki se ukvarjajo s kmetijstvom. Vojaška uprava trpi škodo, ker so strokovna kmečka predavanja po slovenskih vaseh v italijanskem jeziku vzlic ponovnim prošnjam, da bi bila v slovenskem jeziku. Zdaj pa preidimo na spremembo nacionalnega značaja oblasti. Tu vidimo, kakšne diskriminacije uveljavljajo ves čas in na podlagi tega lahko sklepamo da z njihove strani kake posebne dobre volje tudi nismo mogli pričakovati. Vse je šlo po tej poti nepretrgano od 1, 1945 Umetno spreminjanje etnične sestave — to, o čemer zdaj govorim, je za nas zelo važno — se je začelo takoj po prihodu Italijanov, in višek je doseglo v dobi fašizma Zaradi neznosnega pritiska je moralo nad 100.000 Slovencev in Hrvatov zapustili Julijsko krajino in se izseliti v tujino. Celo po podatkih samih Italijanov se je iz Trsta izselilo do 21. aprila 1931 40.000 naših ljudi. Na izpraznjena mesta je Italija pošiljala ljudi iz vseh ostalih delov Italije in tako uveljavljala tisto, kar so fašisti imenovali «etnična bonifikacija« tega ozemlja. Po italijanski statistiki z dne 21. aprila 1931 je bilo v Julijski krajini 177.525 priseljencev, torej ljudi, ki so živeli od dela (ki so prišli tja da bi delali) ter raznih služb (razume se v ustanovah), ki so jih nekoč upravljali domačini, ker niso imeli svoje zemlje. Koristno je. navesti številke, ki se nanašajo na sam Trst. Dne 21. aprila 1931 je bilo v mestu 249.513 prebivalcev. Od teh je bilo 49.000 rojenih v mejah stare Italije, v italijanskih kolonijah in tujini pa 15.373 Težko je povedati, koliko tujih priseljencev je zdaj v Trstu. Znano je samo da so se valovi slovenskega izseljevanja od 1931, leta še bolj pomnožili ker je bilo to obdobje najbolj krutih protislovenskih političnih procesov, izrednega fašističnega tribunala in doba abe-in-ske vojne, ko so mladi Slovenci rajši bežali, kakor da bi podpirali Mussolinija. Vojaška uprava je pustila vse tuje priseljence v svojih ■ službah in ni ničesar ukreni- POROČILO TOV. F. ŠTOKE na konferenci Osvo (Nadaljevanje s 1. strani) Takoj po objavi diktata se je vse naše ljudstvo dvignilo v obrambo svojih ogroženih pravic. Tržaško delavstvo je spontano stopilo v stavKo, ki jo je sicer vidalijevsko vodstvo Enotnih sindikatov izkoristilo v svoje špekulativne izdajalske namene in s tem falsificiralo značaj nastopa tržaškega proletariata. Vkljub prepovedi političnih zborovanj, ki naj bi šla v korist iredentističnim do tedaj izjalovljenim načrtom, je tržaško ljudstvo stopilo na ulico in na Trgu Garibaldi dalo izraza svojemu ogorčenju. Vsa predmestja in okolica mesta in vse podeželje pa so z neštetimi protestnimi zborovanji in drugimi akcijami izolirala pičle in klavrne izraze iredente na najstrožji center mesta, vkljub podpori izdajalskega- vidalijevskega vodstva. Pod parolo »Nočemo nikdar več pod UaJjj‘o» smo šli v ,ak- venski', hrvatski itd.)' '28I,:026"|'ctj8.‘ V 'Tttthf duhu šo milo-' žice pozdravile tudi odpor jugoslovanskih narodov z nji-liovim vodstvom na čelu ter vso podporo in odločno akcijo v zaščito tržaškega _ demokratičnega življa... Podčrtati moramo predvsem izraze velikih simpatij in ponosa našega ljudstva, ko je Jugoslovanska ljudska armada stopila na meje našega ozemlja, trdno odločena, da prepreči izvršitev odloka od 8. oktobra. Na čelu borbe, ki jo vodi slovensko ljudstvo, stopa O-svobodilna fronta kot organizacija in gibanje, okoli katerega je strnjeno vse slovensko ljudstvo v odporu zoper ponovni prihod Italije v naše kraje. Osvobodilna fronta se je že ob prvem dnevu teh dogodkov zavedala svojih dolžnosti Prav zaradi tega ni imela namena monopolizirati borbe proti nezaslišani krivici, ki sta jo zapadni velesili pripravljali proti vsem Tržačanom, temveč je postala pobudnik za vse mogoče akcije na terenu in takoj stopila v stike z antianeksio-nističnimi političnimi skupinami v Trstu. Ta naša borba, ki je že sama po sebi 'zgodovinsko veličastna, je še večja zato, ker za njo ponovno in odločno stopamo ob strani jugoslovanskih narodov proti načinu in sistemu vladanja an-gloameriških imperialistov in velikih držav na škodo in na račun malih narodov. Tako danes ponovno tvorimo močno fronto svetovnega demokratičnega gibanja, ki se bori za enakopravnost in pravice samoodločbe malih narodov, katerih življenjskih interesov nima pravice okrnjeva-ti nihče, čeprav še tako veliki imperializem, kot sta to angloameriški in v našem primeru za njima capljajoči beraški italijanski imperializem. Borba, ki jo vodimo, zahteva od nas mnogo. Morda nismo vedno na višini dogodkov. Ne bojimo se gledati res- nici v obraz, obratno dolžni smo sebi in našemu gibanju poštene m konstruktivne samokritike. Hibe, ki nas ovirajo pri našem vsakdanjem delu .so različne. Sodim, da je naša dolžnost, da 'o naših šibkostih spregovorimo odkrito pred izvoljenimi delegati, prav tako vabim vse delegate, da sproščeno povedo vse opažene nedostatke v naši organizaciji in našem delu. Moj namen je omeniti neko tuje, nam vrinjeno nezdravo mišljenje, ki še vedno tu pa tam pride na dan na naših sestankih in to posebno v mestnih rajonih. Gre namreč za politiko bratstva s tu živečimi demokratičnimi ljudmi italijanske narodnosti, politiki kateri se nikakor ne moremo odpovedati. Včasih so se slišale besede, posebno po objavi zloglasne resolucije Kominforma, na račun slo-vansko-italijanskega bratstva. Na osnovi takih besed so večkrat prihajali do zaključkov, ki so bili že večkrat v ško-tfc naše organizSclje irir demokratičnega gibanja sploh. 2al ne samo tržaški proletariat, ampak tudi večina slovenskega delavstva, ki je zaposlena po velikih obratih, je mnogo časa živela pod terorjem kominformističnih kolovodij. Ti so vpeljali pravcati sistem terorja, ki v tovarnah ni bil poznan niti v dobi fašističnega škvadrizma. Se vedno ni ta teror premagan. Posamezni kominformi-stični voditelji postajajo prav zato, ker jih ljudje zapuščajo, vedno bolj strupeni. Žrtve kominformistične zablode je bil tudi naj podeželski človek, torej Slovenec. Ni pravilno, da ta politični pojav napačno tolmačimo z nekega užaljenega narodno malomeščanskega vidika S tako napačno analizo, bi ne mogh dobiti sredstva za zdravljenje tega pojava. Ce bi sprejeli to tezo, bi šli mi kot gibanje na pot samomora. Ravno tu je potrebno hladnokrvno proučevanje vzrokov in videti, ako nismo včasih sami z našim ozkim gledanjem ovirali ugodnejši razvoj krize v 'kominformističnih vrstah v naš prid. Ena izmed ovir pri našem delu je tudi ta, da nismo zna. li izrabiti vseh možnosti za pojačenje r.aših vrst. to je sektaštvo, ki se drži naših dobrih članov Osvobodilne fronte. Tako smo še vedno ozki do tistih, ki so več ali manj časa bili v kominformi-stični zablodi in ki so še danes žrtve kominformistične demagogije in nasilja. Mislim, da bo treba v tej smeri več dela in več iniciativnosti, da pomagamo k nadaljnjemu pozitivnemu razvoju krize, ki se pojavlja v kominformističnih vrstah. Mi kot politična organizacija nimamo programa ribariti v kalnem. Moramo prepričevalno in borbeno zajeti vsakega človeka, ki spada v naše vrste brez kakršnega koli užaljenega samoljublja. Med naše osnovne hibe spa- da problem naše mladine. Povojna doba, ki se pri nas podaljšuje zaradi specifičnih razmer v nedogled, na splošno zastruplja vedno več mladine. Ta je v nekem veselem brezbrižju in brez perspektive za bodočnost. Boji se skoraj pogledati v oko bližnji bodočnosti. Žrtev te splošne krize je gotovo tudi naša mladina, posebno delavsko- kmetska. Tej mladini moramo v bodoče posvečati mnogo večjo pažnjo. Z veseljem opažamo, da se je ravno v tej borbi, ki jo sedaj vodimo proti nevarnosti povratka Italije na naše ozemlje, povsod mladina zbudila in se demonstrativno udeležuje vseh akcij, ki so v zvezi z našo borbo. Razveseljivo je tudi, da je danes na naši konferenci mladina častno zastopana Prav to postavlja pred Osvobodilno fronto novo odgovornost. Treba bo drzno brez pomislekov dati razmaha delu med mladi- 5*2’ foufej? vr^Jteb9diln? frontc.H>tevejiar mladinski duh -bolj .kot do--sedaj-.- Zato naj v««bodoče« posvetiti več paznje na?i de-lavsko-kmetski, kakor tudi študentovski mladini. Kot politično gibanje je nujno, da damo bežen pogled o-stalim političnim skupinam, ki delujejo v političnem življenju na našem ozemlju. Politično življenje se v glavnem deli v dva tabora, in sicer aneksionistieno-iredenti-stično in v antianeksionistič-no. Med prvo grupacijo spadajo vse dobro poznane iredentistične stranke od misi-nov vse tja do raznih socialistov. Med to grupacijo spa- lavskega gibanja na našem ozemlju in še posebej za izdajstvo domačega kominformi-stičnega vodstva nad interesi našega slovenskega ljudstva. Zadnje izjave kominfor-mističnega prvaka in njegovih opričnikov v mestnem svetu in v njihovem tisku, romanje Radicha v Rim in moledovanje podpore pri italijanskem ministru za odpuščene delavce, zahteve kominfor-mistov, da se vključijo v zloglasni odbor za obrambo ita-lijanstva Trsta in Vidalijev enotni nastop z najbolj iredentističnimi fašističnimi skupinami v Trstu ter njegovo hujskanje na pogrom proti Slovencem, zlasti pa njegovo odkrito podpiranje Pellovega plebiscita, daje zadnjo karakteristiko temu izdajstvu. S tega mesta obsojamo izdajalsko početje posebno slovenskih voditeljev tržaške kominformistične agenture. To presega že vse nesramnosti, in vprašamo le še poštenega slovenskega delavca in kmeta, ki sta tem izdaialcem sledila: ali jim dovoli še njihova zavest, da sledijo tem političnim prnpalicam? Cas je, da pristaši Kominforma, v katerih je še količkaj poštenja, obračunajo z njihovim izdajalskim vodstvom. Domači kominformistični kolovodje nimajo pravice, da v imenu komunizma, socializma in demokratičnega gibanja sploh še zavajajo naše delovno ljudstvo. Plačancem rimske kominformistične agenture v Trstu odrekamo vsako pravico, da še govore v imenu slovenskega ljudstva, ki se danes bori z vsemi silami. da tudi vodstvo tržaškega da se izdajstvo vidalijevskih kominformizma z Vidalijem oprod ne uresniči s priho-na čelu. Naše stališče proti dom Italije v naše kraje. Za enim in drugim je jasno. O- dokončen zlom te proitalijan- svobodilna fronta in njen program sta v stalni borbi proti politiki prve grupacije. Škode, ki jo dela kominformistič-na zmota v vrstah našega človeka, pa ne smemo podcenjevati. Zato je nujno, da to izdajstvo do konca razgalimo. Po zadnjih dogodkih v Trstu ni težko iskati argumentov in dokazov za vse grobo izdajstvo domačega kominformizma nad interesi splošnega de- ske kominformistične agenture je pa treba še vztrajnega dela naših pristašev in naših organizacij, ki morajo spremljati naraščajočo krizo v vidalijevskih vrstah in zbrati vse sile, da se zastrupljenost ki vlada med delavskimi vrstami spr-mei:! v borbeno u-darnost delavskega razreda, ki nikdar ne more biti na repu imperialistične politike profa-šistične Italije, Tržaško v V zvezi s temi našimi nalogami pa se postavlja pred našo organizacijo vedno večja nujnost, da se vedno bolj zanima za težnje in borbo tržaških delavskih množic. Posebna in specifična naloga članov Osvobodilne fronte, o-nih, ki so zaposleni v industrijskih in drugih velikih podjetjih, je, da znajo zanest; borbenega duha na delovna mesta, da tamkaj tvorijo stebre razredne borbe kot v preteklosti, ker si moramo biti vsi na jasnem, da bo samo zdrava politika, ki pri- šem ozemlju tudi nacionalne probleme Nikomur drugemu kot delovnemu ljudstvu ne pripada danes zgodovinska naloga reševanja narodnih problemov in mirnega sožitja med skupaj živečim ljudstvom dveh narodnosti. Ko naše ljudstvo obsoja vidalijevsko izdajstvo, obsoja še toliko bolj in z večjim ogorčenjem vsak pojav napadov na našo matično domovino in na borbo Slovencev z OF na čelu. O tem mora predvsem voditi računa Agneletto, ki poskuša z napadi na našo ma- ™ **» “ OF "• DEL UDELEŽENCEV NA KONFERENCI OSVOBODILNE FRONTE Ker ni bilo v dvorani prostora za vse so se morali delegati gnesti na hodnikih majati odločen odpor proti diktatu in našo borbo za naše pravice. Tovariši in tovarišice ob koncu tega izvajanja bi se dotaknil še enega vprašanja, in sicer prav tistega, ki stalno muči. In posebno dar.e,s, precej članov Osvobodilne fronte in tako tudi našo širšo javnost. Pred nas se večkrat postavlja vprašanje: zakaj vodstvo Jugoslavije postavlja tako ali tako rešitev tržaškega problema? Neizpodbitna resnica je, da je pravična rešitev tržaškega vprašanja zadeva naše pravice in pravice Jugoslavije kot naše matične države, ki ščiti življenjske interese našega ljudstva do njegove zemlje in zato lastne interese. Vsem je znano. da se je tržaško vprašanje postavljalo v raznih dobah in na različne načine, prav zato, ker je problem Trsta in njegova rešitev problem odnosa sil v samem Trstu in tudi onih sil izven Trsta, ki lahko imajo odločujočo besedo v tem vprašanju. M! vsi dobro vemo, da se na tem našem ozemlju niti niso upali razpisati volitev vse do objave kominformistične resolu-ičije. ki je razbila enotnost de- mokratičnega gibanja v Trstu; da se je po tej resoluciji tudi trenutno znatno poslabšal položaj Jugoslavije v svetu. Jugoslavija je postavljala rešitev tržaškega vprašanja tudi zaupajoč v revolucionarno silo same Italije, vedno ima-joč pred seboj tržaško vprašanje kot zadevo mirnega sodelovanje dveh narodov in srečanje dveh držav na tem delu Evrope- To vprašanje pa je v stalnem razvoju. Zadnji dogodki in prejšnji pa so pokazali, da moramo računati mnogo več na svoje lastne sile. Pri tem se opiramo povsem naravno predvsem na sile jugoslovanskih narodov in tudi na pomoč demokratičnega gibanja v .svetu, ki vedno bolj zastopa naše pravilno stališče in stališče Jugoslavije, ki se nikoli ne more odreči pravicam, ki iih ima do Tržaškega o-zemjia, in to v interesu miru in pravilnih odnosov na podlagi enakopravnosti med sosednimi državami. Govorili smo o zadnjih in prejšnjih dogodkih v zvezi s tržaškim vprašanjem. Videli smo, kako so na naš račun in na našo škodo spreminjali v korist italijanskih reakcionarnih vladnih strank naše ozemlje v italijansko kolonijo. Marčni dogodki lani in londonski sporazum, znana tripartitna nota, rimski sporazumi, vežejo naše o-zemlje popolnoma v jarem italijanske kolonije. K vsemu temu se je pridružil diktat, ki nosi zgodovinski datum 8. oktobra 1953. Vse to so dejstva, s katerimi je treba računati. Zaman so bile žrtve, le smo jih dali za ustvaritev Tržaškega ozemlja, ki naj bi postalo mostišče za miren razvoj med dvema državama in dvema narodoma. Vse te naše žrtve in želje da _ se tu vzpostavi mirno ozračje, so naši nasprotniki, beraški italijanski imperializem in njegovi zaščitniki anglo-ameriški imperialisti tolmačili kot slabost šibkega, kateremu se poljubno lahko diktira volj* močnejšega. Anglo-ameriškim imperialistom je bilo pa danes jasno povedano, da so se ušteli. Ni mogoče reševati tržaškega vprašanja brez upoštevanja volje ljudstev in narodov, katerim to ozemlje naravno nripada. Zadnji dogodki okrog tržaškega vprašanja stoje pred nami kot dejstvo in nas svarijo, da ne moremo več zaupati tujim oblastnikom, ki bi ob vsakem trenutku in ugodnem času znali spet krivično odločati o naši usodi. Zato je naravno, da po vseh ekonomskih, geografskih, zgodovinskih kako« tudij etničnih načelih vre Tržaško ozemlje pripada k Jugoslaviji. Trst sam pa naj spet postane to, za kar se je zgradil v službi svojega na-ravneea zaledja. Taka rešitev je edino pravična in lahko končno da Trstu svojo gospodarsko misijo v službi miru v tem delu Evrope. Trst ne sme izumreti, ne more postati več odskočna deska za morebitne danunciade italijanskih imperialističnih avanturistov. Danes je borba Osvobodilne fronte usmerjena ne le v o-brambo pred nevarnostjo povratka Italije v naše kraje, temveč doseči moramo tudi, da se iz Trsta odpošlje onih 21 rimskih emisarjev. katerih prisotnost na tem ozemlju mu daje karakter kolonialnega o-zemlja, ter da se pri anglo-ameriški vojaški upravi na njihovo mesto imenujejo zastopniki tržaškega ljudstva sorazmerno po narodnosti in po socialnem sestavu; da se izvoli iz domačega ljudstva tudi civilna oblast za vse področje cone A, kj mora prenehati biti ekspozitura Rima v Trstu; da se uzakoni enakopravnost nad tisoč let tukaj živečega slovenskega ljudstva z Italijani; da se končno odpravi diskriminacija proti slovenskemu ljudstvu na vseh področjih, od političnega in gospodarskega do prosvetno-kulturaega izživljanja; da s strani angloameriške vojaške uprave končno pre- (Nadaljevanje na 4. strani), TRST, torek 17, novembra 1953 le flU ; pBff Vremenska napoved za danes: Napoveduje se pretežno jasno z delnimj pooblačitvanii. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 16-3 stopinje: najnižja pa 9 stopinj. PRIMORSKI DHEVMIK RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jus. cona Trsta: 20.00: G. Verdi: «Aida», opera v 4 dej. Trst II.: 18-00. cobi: Koncert za violino in orkester. — Trst I.t Simfonični koncert. — Slovenija: 16.00: Popoldan« i Simfonični koncert. IZ 60T0KA TOVARIŠA TITA na predvolilnem zborovanju v Beogradu (Nadaljevanje s 3 strani) razuma, če slovenska manjšina tam ne dobi svojih pravic, tudi mesto Trst, toda Itali- j kj jjh |nf,aj0 Italijani pri nas, jam samo 13,7 odst. Ce iz- : v Rašj socialistični skupnosti. vzamemo 14 katastrskih občin, ki so v bistvu kompakten del samega mesta, čeprav V sedmih izmed 14 katastrskih občin večina zemlje pripada Slovencem — tedaj vidimo, da imajo Slovenci 90.4 odst. vsega ostalega ozemlja cone A, Italijani pa 9,6 odst. Naposled, če razen samega mesta Trsta izvzamemo še drugi italijanski teritorialni otok v coni A. mestece Milje z njegovimi štirimi katastrskimi občinami, tedaj je vse ostalo ozemlje cone A praktično popolnoma v rokah Slovencev, to je 96,7 odst. proti samo 3.3 odst. italijanske posesti. Vztrajno moramo braniti tisto, do česar Imamo tudi moralno nravico Tako stoji stvar in v tem je bistvo našega odpora proti poizkusu, da bi ta čisto naš del ozemlja odtrgali od naše dežele. Od leta 1946 dalje je nastala nevarna — čeprav po svojem obsegu ne tako velika — izprememba, ki tudi osvetljuje razmere, v katerih mora slovenski živelj živeti v coni A. Od približno šest milijonov kvadratnih metrov zemlje, ki so jo kupili iz javnih sredstev ali razlastili, je kakih pet milijonov kvadratnih metrov pripadlo slovenskim privatnim posestnikom, do te zemlje so torej prišli na prisilen ali na pol prisilen način. Kakor sem že rekel, smo morali v sedanjem položaju glede na to. kako se stvari razvijajo zunaj in kako na to vprašanje gleda večina javnosti na svetu, ki je o vprašanju Trsta popolnoma napačno poučena m ki nima pojma, kako je prišlo do sedanjega stanja kako so Italijani dobili tani večino in zakaj rohne, da naj bi razen Trsta in cone A dobili tudi cono B in Koper. Izolo, Piran in tako dalje, nastopiti z raznimi argumenti in moramo vztrajno braniti tisto, do česar imamo po vseh dokazih tudi moralno pravico. Zaradi tega sem rekel, da ločimo Trst od cone A. Čeprav je mesto Trst sestavni del kompaktne celote v zemljepisnem smislu, čeprav je bilo tam prej mnogo več Slovencev kakor zdaj (zdaj so res v manjšini), se zaradi Trsta ne bomo vojskovali. Mi ne vztrajamo na tem, da bi Trst vzeli, ker nasilno nočemo vzeti. Ne homo vztrajali. da bi ga dobili, ker ga nočemo dobiti z dobro voljo kogarkoli, vztrajno pa stojimo na stališču, da mora biti cona A, vse tisto, kar je čisto slovensko, kar je kompaktno, imet is in ljudje, pripisano naši deželi če že niso sprejeli naših predlogov o kondominiju ali internacionalizaciji. Mi še zmeraj menimo da je za sam Trst potrebna internacionalizacija. Videli bomo. kaj bo na konferenci. o kateri mislim, da bo sklicana, toda vse to dokazuje našo pravico, in mi se tej pravici ne smemo odpovedati. Razume se, da imamo v Trstu tudi gospodarske koristi Njegova sestava v etničnem oziru je takšna da sta večina mesta in njegovo središče sicer italijanska, toda že Skedenj in Zavije sta-etnično in po lastništvu čisto slovenska. Zato ne moremo govoriti ne o samem Trstu kot celoti, do katere bi imeti Italijani pravico. Ker vedo. da so naši argumenti močni in da jih ne morejo zanikati, zahtevamo na podlagi njih vso cono A razen Trsta. Oni pa v zameno zahtevajo Piran, Koper in Izolo, ki so spet v etničnem kompleksu zemljišča na katerih žive Slovenci. Italijani zahtevajo tudi Skedenj in Zavije. Pozabljajo pa, da smo že prispevali krvavo žrtev v velikansko škodo naše družbene skupnosti in naših narodov, ko smo morali po mirovni pogodbi odstopiti z Gorico tudi ves kompleks čisto slovenskega ozemlja in vasi zaradi Gorice, zato, ker je Mi smo pripravljeni dati vsako poroštvo za spoštovanje pravic italijanske manjšine pri nat, zahtevamo pa od njih, da dajo takšne garancije Slovencem (tako je). Mi ne moremo vendar dopustiti, da bi tam uveljavljali diskriminacijo proti našim ljudem. V tem je stvar, in to je tisto najbolj bistveno, kar nas je tudi primoralo, da zahtevamo da se tržaško vprašanje reši s kondominijem (s čimer bi preprečil raznarodovanje), ali pa da se uveljavi internacionalizacija, ki bi tudi lahko preprečila raznarodovanje, čeprav ne popolno. Imamo štiri alternative, o katerih smo govorili. Prva je bila — ker Trsta nismo mogli dobiti — da bi napravili kondominij. To so odklonili tudi predlog o internacionalizaciji so odklonili. V Leskovcu sem ponovno predlagal drugo obliko kondominija: cona A pod našo suverenostjo, Trst pa pod italijansko. Tudi to so odklonili. Zdaj nastane vprašanje razdelitve. Toda kakšne razdelitve? Ali tisti «status quo», kakršen je zdaj, ali je treba rešiti vprašanje naših pravic v coni A, ki se jim ne moremo odpovedati? Prepričan . sem, da bodo o teh vprašanjih govorili na konferenci Po mojem osebnem mnenju — mislim pa. da tudi ogromna večina tako misli — pride zdaj v poštev edinole pravilna razdelitev, kar se da pravilna, da bi tako upostavil znosen odnos med našo državo in Italijo. Mi smo namreč dežela, ki še noče vojskovati, ki ljubi mir nad vse in ki uveljavlja miroljubno politiko. Mi samo tedaj udarimo s pestjo po mizi kadar vidimo da ne upoštevajo naših pravičnih zahtev. (Odobravanje). 0 plebiscitu ne more biti govora O plebiscitu, kakor sem že rekel, ne more biti govora. Gospod Pella zahteva plebiscit za vse ozemlje — za cono B. za utira pot želja do mirTl0f sporazumevanja, do kol mogoče pravičnejšega res nji spornih vprašanj. To je najbolj zdrav ,/ 'j,, bolj učinkovit način, s k°■ rim je mogoče odstraniti varna vojna žarišča i» °. , dit i razgrete butice, ki ,m jo na agresijo. Zato smo prepričani, da ^ demokratična italijanska slovenska javnost v kraja strinja s pozivom _ Toda za to prepričanje rn° jo izvedeti tudi italijans ct . rudni krogi, katerim je v P . vrsti namenjen ta poziv, ti od njih je v večji ■manjši, meri odvisna na(M nja usoda tukajšnjega Prc , ralslva. Italijanski ura krogi imajo samo dve P ali pristati na sporazii ^ , rešitev na konferenci Vf . tališ ali pa izdati interese ’ janskega miroljubnega Pre ■ vclstva in se spustiti ob P negiranju kominformistov vojno, ki bi pomenila °P^ stošenje, čeprav še niso pravljene niti posledice Pr nje vojne. l*orok» V soboto sta se v vasi ce v Beneški Sloveniji čila Darko Terpin iz Ste' ^ jana in Lilijana Zabrešček Kose v Beneški Sloveni)1-Na svatbi je bilo tudi n ^ kaj Steverjancev, ki so s* vaščani zelo dobro razuim^ Novoporočencema želi -verjanska mladina in s® k sebej mladinski odbor 0 sreče. Čestitkam se pridrU jemo tudi mi. DEŽURNA LEKARNa: Danes posluje ves dan in ^ noči lekarna S. Giusto, K . Ita-iia 106 - tel. 31-52. KINO jenskih voditeljev, ki so že ' Njihovo emiroljubno poslan- ki ^ para' CORSQ. 17: ((Zenska«, našla ljubezen«. S. panini in R. Brassi. j VERDI. 17: «Kri v Kasa61 VITTORIA- 17: ((Prebuj®’1.'® dinozavra«, P. Chr!st!fln P. Raymond. . ,inj»' CENTRALE. 17: »S61!1 jj Okiahore«, J. Canova 1 Russel. jf «Beneške M- Sera*' MODERNO. 17: če», F. Marži in Ul.--1:::- r \ŠX ^Iplpi =, li , ,i,1 n) * *■ niviiiH ■ JE' - I* ! l!!l. Ji Volitve v FLRJ v enotah JLA NltJ POSEBNEGA V JUGOSLOVANSKEM XI. KOLU D1NAMO-ODRED 5:3 (4:0) lire/. *|»rt'ini‘ml> na vrlin, ker mo vMi štirje pretendenti za prvo uieMto zmagali - trije med njimi na tujili igriščih REZULTATI : i nii je moštvo Vardarja v BSK - Lokomotiva 3:2 (1:2) ; -Skoplju. Nadaljnji pretendent Sarajevo • Crv. zvezda 0:1 (0:0) ' z.a prvo mesto, splitski Hajduk, Dinamo - Odred 5:3 (4:0) Vardar - Partizan 1:2 (1:0) Radnički - Rabotnički 2:0 (1:0) Proleter * Hajduk 1:4 (0:4) Sparlak • Vojvodina 4:1 (2:1) BEOGRAD, 16. — Danes so v Jugoslaviji volili poslance v Zvezno ljudsko skupščino v vseh enotah Jugoslovanske ljudske armade, vojnega letalstva in vojne mornarice Volitve so se začele v svečanem razpoloženju že ob 7. uri zjutraj in bi morale trajati j končal po teh prognozah: 4:0 Enajsto kolo prve jugos!o- i bil tak rezultat že do 6. minu- vtnske zvezne lige ni prineslo i lako sedaj na lestvici presenečenj. Zmagali so doma-1 bodijo vštric Zvezda in Haj čini ali vsaj — v Skoplju. Sa-1du^ 'er Dinamo in Partizan, rajevu in Osijeku — nesporni i Vojvodina se je še ohranila favoriti. j takoj za prvimi štirimi, čeprav Ljubljanski Odred je moral j je doživela v Subotici obču-tn pot v Zagreb, da nastopi proti Dinamu. Vsakomur je prva polovica tekmovanja za državno prvenstvo. Klubi bodo odigrali še nekaj povratnih te. je v Osijeku uklonil domače-1 kem potem pa 5C prjčno zim. ga Proleterja kot zlepa ne kdo ske počitnic{, drugi. Do devete minute je bilo že tri 3:0 za Hajduk: (na tekmi Dinamo - Odred pa je bilo jasno, da si v tej tekmi ni bilo kaj obetati, kajti po porazu na domačih tleh po LONDON, 14. — Rezultati prve divizije za angleško nogometno prvenstvo: KOŠARKA Jugoslavija Belgija ^ GAND, 16. — Po jug0' Arsenal - Bolton 4:3; Aston i-'e 5 74:72 obrni! v K pa Villa - Middlesbrough 5:3; Blackpool - Tottenham 1:0; Cardiff - Manchester United 1:6; Chelsea . Burnley 2:1: Hudderslield - Sheffield VVed- ten poraz protj Spartaku, ki se je s to zmago odločno pomak , , _ nil v (igornjo hišo«, Radnički inw y Manchester City je imel v gosteh Rabotničkega, Na tej tekmi je imel glavno do 18. ure. toda večina pri-} padnikov Jugoslovanske ljud-1 Sarajevu je bilo že skoraj ne- vlogo sodnik, ki je moral sko- tkromno misliti celo na časten j raj ves čas žvižgati, (seveda rezultat. Prvi polčas se je resjzaradi prekrškov). Končalo pa se je z zmago domačih. Tudi BSK v tekmi z Lokomotivo je uspel, čeprav bi lahko bil rezultat tudi boljši, če ne bi njegov napad zapravil nekaj za Dinamo. Kako bi bilo, če bi ske armade je glasovala že v I Prvemu sledil enak drugi pol-dopoldanskih urah. Volitev so I čas... toda stvari so ae vendai se udeležil? tisti pripadniki nekoliko obrnile. Nekoliko Jugoslovanske ljudske armade.! mogoče zaradi tega. ker se j zrelih priložnosti ki sedaj služijo vojaški rok,' dinamovcem ni več posebno I Se dve kolj jp končana bo pa vpoklicani rezervisti, ljubilo, nekoliko pa, ker se je j gra Ljubljančanov odločno j LESTVICA I. ZVEZNE LIGE: ali medtem ko bodo aktivni pod- , j oficirji in oficir-ji glasovali' skupno z ostalimi državljani I ““ — 2' novembra grebcani so dcx«egh le. se ei Prav tako 'so danes glaso- So1.’ Liubijančani pa tri. (Se vali vs. jugoslovanski držav- '’tda ce.)e mo8°«e v Zafreb' ljani, ki žive v inozemstvu, j Majeroviču zabiti tri 8°‘e’ ^ in sicer na sedežih konzula- | bilo najbrž tudi v Ljubljan tov in diplomatskih predstav-; mogoče zabiti kak goi vratar ništev. Glasovali so tudi jugoslovanski državljani v Trstu. Clam posadk jugoslovanske trgovske mornarice so glasovali na ladjah na odprtem morju ali v pristaniščih V inozemstvu, kjer so trenutno zasidrane. v Sarajevu in se vrnil z zmago, ne sicer s prav lahko zmage — toda to po tekmi ni več važno. Tudi Partizan se lahko pohvali z zunanjo zmago: uklo. Cr. zvezda U 8 2 1 22:7 18 Hajduk II 9 0 2 24:12 18 Dinamo 11 8 1 2 28:11 17 Partizan 11 8 1 2 34:15 17 Vojvodina U 6 2 3 33:19 14 Spartak U 6 1 4 23:20 13 BSK u 4 2 3 21:20 10 Proleter 11 3 4 4 16:24 10 Sarajevo u 4 0 7 8:18 S Vardar II 2 3 6 15:18 7 Radnički 11 2 3 6 12:18 7 Lokomotiva u 1 3 7 16:23 S Odred 11 2 1 8 16:32 5 Rabotnički u 2 1 8 11:41 5 — po huden’u razu v Parizu so odšh jgj. slovanski košarkarji v ^ jo. Reprezentanci se 1,1 g0- boj nista mnogo pozna ' tovo pa so Belgijcem ^ pari' goslovanskem porazu uSpet'- zu vstale nove nade na Bj, Mnogo do uspeha res n kalo, če sta reprezentan ^,gU. ključih tekmo po dve ^ lamih polčasih neodloce ^ 70 in je šele podaljse te čil o končnem rezuIt,ati^jSt j°' ieV- goslovanskih košarkar.) ^jjli prvem polčasu Pa s0 . Belgijci s 34:29. iK» O bivšem svetovnem prva.1 meu težke kategorije J°eu ■ tr< so raznesli vest, da ^ ^ea tjič poročil, ’-n f.ice£. To Greto Starks-^ KaJ, b' onevi z Newcastle 0:0; Portsmouth -Preston 1:3; Sheffield United Charlton 1:1; Sunderland verpool 3:2: Wolverhampton -It; že prej se je M®1’'’ 1 čil in ločil - obakrat^ nka. Li- j bila njegova 'por£ I............. LOUIS 1 Trotter. Potem Pa ci je «r3, r.lkal to roKiu r- ■ . ,e «» vest, češ da da s West Bronnvich 1:0. Na čelu lestvice je West Brormvich točko za njim Wol- j kon# izrnisiil s»™° Sco. verhampton, nato Hudderfield je ]aže zagotovil v-5 itd. dvoboj Gavilan predvaja DANES z začetkom ob 1* V Odgovorni urednik STANISLAV H EN Ko — UREDNIŠTVO: ULICA MONTKCCH1 St. 6 HI. nad, — Telefon številk« 9J-8U8 In 44-638. — Postni predal 502. — UPHAVA: UUCA SV. FRANČIŠKA St. 20 — Telefonska številka 73-38 — OGLASI: od 8. do 12.30 in od 15-18 - Tel. 73-38 — Cene oglasov: Za vsak nun višine v širim 1 stolpca trgovski 60 finančno upravni 100, osmrtnice tK) lir — Za FLUJ za vsak mir< širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 25.- din. — Tiska Tiskarski zavod ZTT — Podružn. Gorica lil. S. Pellico 1-It Tei. 33-82 — Rokopisi se ne vračajo ; BO VAM ZAL PRIDITE VSI, NE čno 210 NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. Fed. ljud. repub. Jugoslavija: Uvod 10. mtit^0ioa sl°^ Poštni tekoči rJčun za STO ziVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 “* Za FLRJ; Agencija demokratičnega inozem. tiska* ^ jro2 riije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928. tek. račun pri Narodni banki v Ljubljani 606 - -p 892 — Izdaja Založništvo tržaškega tlsl