A Ital'«1* r. ZT,',, r$ Iji «$ Hdenfi v Londonderrvju ob prote-, * * 'V»« . /„*„ re/,„W;*« j 0 baje zahtevala intervencijo OZN * - »iti-,, tirni ^ jih 7 ČCi° J* 'iisU lraJS jo Pj erUJ?! i W v djfi jih ” iatfjjj} Iade*a' k° se »e v sred:šču U . T* odrla,!:___I -J i_____• . • % $s= po J^tans) .fSSfe n» t». P0«* . l0stMT •d.n i i», «Pre^ »rd^ PRIMORSKI DNEVNIK Khnina Plačana v gotovini .^Postale I gruppo - Cena 90 lir Leto XXVII. St. 187 (7975) TRST, petek, 13. avgusta 1971 ŠTEVILO ŽRTEV NOVEGA IZBRUHA NASILJA NARASLO NA 23 Na tisoče katoličanov beži iz Severne Irske Heath zavrnil predlog o tristranski konferenci P„. A T- 12. — Današnji oranž stični praznik ob obletnici zmage '••nt* tsklh armad nad katoI'škimi je dal povod za nove inci- t,r«da ,, vsem v Londonderryju, kjer bi V ' kl za nove morala biti tradicionalna Jeglj pa *° i» oblasti prepovedale. Incidenti pa k sreči niso ‘h,v v >s[1ri"e Prejšnjih dni, čeprav ostaja napetost zelo velika. Število 23 i.3dn''b ,reb dneh je naraslo,-----------— ?v» o..Lanes sta namreč umrli še strskega premiera Faulknerja, k H 'I bolnišnici podlegal poškod-'lii^jner moški, ki ga je kroala oddaljeval od kraja, kier spopad med demon-Vojaki, [ja. vo.iaki so izkoristili so- itoVi“ i Vjjj "k) zatišje, da so odstranje-B «sCr!kadc. seveda pod ognjem ipd#, | eicev_ v ^ 0!30roženih spo-Vpt''< »T* ni bil menda nihče ra ran.ienih .ie bilo v Lon-*brajj y-|iu- kjer so se protestanti V kitnim cestab ter skušali vdreti ki jjj, sko četrt Bogside. kier pa lij jn sPrejeli z metan.iem kame-. pr. Mi , Piolotovk, Vojaki so nasto-|r Hitj solzilcem ter skušali pre-0 J j/ kilt. o ?a bi obe strani prišli v ^ h • cj »i tj 111 um, čeprav osraja nc N 23 *ac*njih treh dneh je naraslo,--------- dv, ’ banes sta namreč umrli še strskega ^ *• L j en demons,rant> ki je naj bi se bal, da bi tovrstna kon-'R !• vRsf_. d.v*ma dnevoma ramen ferenca še boli ošibila njegov že ze.o majav položaj. Med protestantsko večino v Severni Irski se namreč že odkrito govori o Faulkner-jevem odstopu, medtem ko je voditelj ekstremistov, protestantski duhovnik lan Paisley, že postavil svojo kandidaturo za novega predsednika vlade. Taka rešitev pa bi bila nesprejemljiva tudi za London, ker bi -omenila še večjo zaostritev odnosov med severnoirsko protestantsko večino in katoliško manjšino. Zaradi odklonilnega stališča londonske vlade ministrski predsednik Irske republike pripravlja enostranske pobude, ki naj bi pripomogle k rešitvi ulstrske krize. Lynch naj bi med drugim mislil zahtevati od OZN, da pošlje v Ulster kontingent mednarodnih čet. V T 1 OD H i ^ndonderrv .ie danes pri- * seststo r Jo , vSe®teto britanskih vojakov, Ho. j061-3' zapustili Veliko Bri-• sUi,- ^onsku vlado menda ze-«. hJ, Malodušje, ki naj bi za-^tsltn ^anske čete v Ulstru. De-Ptik ]ba te čete — kot piše u donski dnevnik «New Sta tL^aln" ne odigravajo več po-vl°ge. Pač pa so prave j^bske fete H Posta ja nevaren tudi za- ne hodijo več na delo: s . tovarne so danes delale .^Odstotno delovno silo. V pa je začelo primanj-ijšm ne Plazme, kar vzbuja . ,,J° zaskrbljenost. bujši pa postaja problem k' v v«|-i?a-’tnan“i sedem tisoč o-S i večini katoličanov, je Hlo blo Severno Irsko ter se n? Deteli, bližn.jo Irsko republiko. t/Hil i*1 taborišč, ki jih je ? vlada Jacka Lyncha. je Ht »J0 Polnih, medtem ko se H tojTUncev nadaljuje. Več kot “Hi ?ancev že čaka, da bi jih . WnDreko meje. [Hi, ministrski predsednik jHoli s1 se je včeraj vrnil v & % ‘Jš*. P i: M in>; 'le M o? % esJ^v; v? ) ib J l9 is i ‘4 % d 4 i i v h H ; je »taai v um v ■situ »k danes preučil položaj v JH Ija Up?i z notranjini mini-Si^rajvto^bngom, ter s finančnim L0 o C1,m ministrom. Čeprav ni C°ndoh? Sadnih poročil, kaže, 25* ka vlada nasprotuje pred JjuHne6 TePPbbke o sklicanju C, vlari® na vrhu med predsed-n*v Londonu. Dublinu in % ' Menda je Heath zavrnil Drav zaradi pritiskov ul- Komemoracija 560 nacističnih žrtev PIETRASANTA (Lucca), 12. -Danes so počastili spomin 560 oseb, katere so nacisti pobili pred 26. leti. Občinski odbor je postavil venec na spomenik-kostnico, ki so jo zgradili na hribu v bližini Sant’An-na- Ob tej priložnosti bi morali izročiti občini Stazzema zlato odlikovanje za vojaške zasluge, vendar so svečanost preložili na september. Pred 26. leti, 12. avgusta 1944, se je v kraj SanfAnna pri Staz-zemi zateklo nekaj sto oseb zlasti žena in otrok, ki so zbežali iz bližnjih mest pred bombardiranjem. Nekaj dni prej je prišlo do spopada med partizani in Nemci. Oddelki SS so obkolili vas in pobili 560 oseb ter vas porušili. Colombo odpotoval na dopust v Ischio RIM, 12. — Predsednik vlade Colombo je danes odpotoval z letalom v Ischio, kjer bo do konca meseca na dopustu. Na letališču se je od njega poslovil podtajnik predsedstva vlade Dario Antoniozzi, ki bo ostal v Rimu ves avgust. Colombo se bo med tem časom vrnil v Rim samo 19. avgusta, ko se bo udeležil spominske svečanosti na čast De Ga-sperija. LONDONDERRY — Skupina britanskih vojakov se umika pred demonstranti. Tik pred vojaki je komaj eksplodirala molotovka. (Telefoto ANSA) PROTI PRIČAKOVANJEM NI $E BIL DOSEŽEN SPORAZUM Veleposlaniki odložili na ponedeljek razgovore o berlinskem vprašanju Vendar so vsi komentarji optimistični - Danes deseta obletnica postavitve berlinskega zidu BERLIN, 12. — Danes so že tretji dan po vrsti veleposlaniki Velike Britanije, Francije, ZDA in Sovjetske zveze nadaljevali pogajanja o Berlinu. Prejšnji razgovori so trajali po devet ur in tudi današnji ni bil krajši. Ob zaključku so štirje veleposlaniki sporočili, da se bodo ponovno sestali v ponedeljek, in da se medtem ne bodo srečali strokovnjaki. Vsi so pričakovali, da bo današnji razgovor odločilen in da bo prišlo do sporazuma. Zato predstavlja odložitev določeno presenečenje. Nekateri komentatorji menijo, da niso hoteli veleposlaniki podpisati sporazuma o rešitvi berlinskega vprašanja, istočasno z desetletnico postavitve berlinskega zidu, s katerim je ločen vzhodni in zahodni Berlin. Po današnji seji štirje veleposlaniki niso bili preveč zgovorni. Sovjetski veleposlanik Abrasimov je zavrnil kakršen koli komentar. Francoz Jean Sauvagnargues je dejal, da so mnogo delali in ne brez rezultatov. Na vprašanje, če predvideva pozitiven zaključek, je odgovoril, da to pričakuje. Amerikanec Kenneth Rush se je omejil na izjavo, da je ozračje razgovorov «dobro», Anglež Roger Jaccling ni hotel ničesar reči. Kot že rečeno, se pogovori bližajo zaključku in nekateri menijo, da je lahko prišlo do določenih različnih stališč, za katera so prej mislili, da so jih že premostili. Možno pa je tudi, da so štirje veleposlaniki preprosto mnenja, da so bila pogajanja že prenaporna in da je nujno nekaj dni premora. V Bonnu so kot vedno optimisti in pravijo, da je pozitivna skupno izražena volja, da se pogajanja zaključijo in da se veleposlaniki spet sestanejo v tako kratkem času. saj so si dovolili kratek premor po 22-umih razgovorih. župan zahodnega Berlina Klaus Schuetz je odložil svoje potovanje v ZDA in je odpotoval na otok Sylt, kjer se bo posvetoval s kanclerjem Brandtom, ki je na tem otoku na počitnicah. cSueddeutsche Zeitungs. časnik, ki je blizu socialdemokratom, poroča, da veleposlaniki sedaj sestavljajo prvo in tretje poglavje sporazuma, ki se nanašata na splošna načela in na štiristranska jamstva, ter da bodo ta poglavja predložili v proučitev zainteresiranim državam in vključno obema Nemčijama. Kolikor bi obe Nemčiji izrekli svoje pripombe, bodo veleposlaniki pogajanja obnovili, ko- ......................................................................................„„„„„„„„„„„„„„.„„.............„„„„„....................... POPOLN ZASTOJ POGAJANJ 0 VIETNAMU Še ni odgovora na predloge ZRV Ngujen Thi Binh obsodila manevre sajgonskega predsednika pred volitvami v Južnem Vietnamu - Boji ob demilitariziranem pasu PARIZ, 12. — Štiri delegacije, ki ge že več kot dve leti pogajajo za zeleno mizo na Aveniji Kleber o miru v Vietnamu, si v bistvu nimajo več kaj povedati. Položaj je popolnem zastoju: južnovietnam-ska revolucionarna vlada je pred več kot enim mesecem sprožila nove konkretne predloge za rešitev krize ter dejansko sprejela glavno ameriško zahtevo o osvoboditvi vojnih ujetnikov, kljub temu pa Bela hiša še vedno noče dati svojega odgovora predlogom. Z napovedjo Nixo-novega obiska na Kitajskem skuša VVashington ustvariti vtis, da bo vietnamsko vprašanje moč rešiti na razgovorih v Pekingu, očitno pa je to le propagandistični manever, saj so sam Čuenlaj in drugi kitajski voditelji v zadnjem mesecu odločno povedali, da je rešitev krize možna samo na podlagi sedmih točk ZRV ter da ne misli Kitajska odigrati nobene posredovalne vloge v sporu. m O zastoju v Parizu priča tudi odsotnost načelnikov dveh delegacij: Američan David Bruce je dokončno zapustil francosko prestolnico, njegov namestnik William Porter pa je menda še vedno v Seulu, kjer vodi ameriško veleposlaništvo. Danes ni bilo na seji niti sevemovietnam-skega delegata Xuan Thuyja, uradno zaradi «obolelosti». Tako so se tudi danes v palači na Aveniji Kleber slišali običajni očitki in medsebojne obtožbe. Kvečjemu je mogoče razbrati neko zaostritev stališč, predvsem v govoru sajgonskega delegata Lama: ta je doslej zagovarjal ameriško tezo, da so zadnji mirovni predlogi nesprejemljivi zato, ker so «nejasn0 formulirani*. Očitno pa je sedaj spremenil mnenje, saj je na današnji seji predloge označil kot «činični, nerazsodni in absurdni manever*. Predstavnica ZRV gospa Thi Binh pa je orisala politični položaj v Sajgonu pred predsedniškimi volitvami. Dejala je, da je namen ZDA obdržati na oblasti kolaboracioni-stičnega predsednika Thieuja in da zaradi tega ameriško veleposlaništvo v Sajgonu manipulira volitve: poslaništvo je tisto, ki izbira kandidate ter že vnaprej določa rezultate volitev. Gospa Binh je obtožila Thieuja, da je brutalno odpravil vse svoje tekmece ter da je z aretacijami, grožnjami in umori zaprl usta vsem, ki so se zoperstavljali prevaram. Več ali manj iste obtožbe pa.je danes ponovno izrekel tudi drugi najvišji predstavnik sajgonskega režima, podpredsednik Cao Ky. Obtožil je predsednika Thieuja, da si je podvrgel vrhovno sodišče, da bi lahko nadzoroval predložitev kandidatur. V severnem delu Južnega Vietnama so medtem zabeležili v zadnjih urah znatno okrepitev vojaške dejavnosti. Partizanski oddelki so napadli kar petnajst ameriško-saj-gonskih oporišč južno od demilitariziranega pasu, pri tem pa je bilo petnajst sajgonskih vojakov ubitih. Vojaški glasnik v južnovietnamski prestolnici je omenil možnost, da bi napadi lahko pomenili začetek nove ofenzive. ...........................................................................................................................„„„„„„„„„ PO NEPOTRJENIH VESTEH IZ MOSKOVSKIH DIPLOMATSKIH KROGOV Tajnik KP SZ Brežnjev obišče Jugoslavijo v sredini septembra V Beogradu se v tej zvezi sklicujejo na beograjsko izjavo iz 1955. leta o lastnih poteh v socializem MOSKVA, 12 — Po vesteh iz diplomatskih krogov socialističnih držav v Moskvi se čuje.io nove podrobnosti o predvidenem obisku generalnega ta klika KP SZ Brežn jeva v Jugoslaviji. Še vedno ne gre za uradne vesti, vendar se sedai govori tudi že o točneišem datumu in pravijo, da bo do obiska prišlo med 15. in 25. septembrom. To seveda ne pomeni, da se bo zadržal Brežnjev deset dni v Jugoslaviji in se obratno govori, da bo njegov obisk trajal tri ao štiri ____-JMMmm Britanski vojaki pregledujejo skupino delavcev v katoliški četrti severnoirskega glavnega mesta """l""iiiii,iHl„„„li„i„lii„ll,»„lim„l„|lm„ii,i,„„»imiini„iiiilimii,„„llmi„ll„il„i milim,,,im *tomiko je včeraj zapustil Indijo slovaške in prav dogodki avgusta 1968 niso dopustili, da bi do obiska prišlo. Po teh vesteh je Tito sedaj pozitivno odgovoril in je sporočil jugoslovanski pristanek z osebno poslanico, ki jo je Brežnjevu izročil v torek jugoslovanski veleposlanik v Moskvi Veljko' Micunovic. Po istih vesteh Brežnjeva ne bosta spremljala ostala dva člana trojke Kosigin in Podgorni. Zad nji obisk generalnega tajnika KP SZ v Jugoslaviji datira v oddaljeno 1963. leto. ko je Jugoslavijo o-dni. Po istih vesteh naj bi Brežnjev biskal Hruščov. leto dni preden so sporočil v Beograd predsedniku Ti j ga odstranili iz vodilnega polo-tu s svojo posebno poslanico od 24. žaja. Jugoslovanski predsednik Tito julija, da je pripravljen obiskati pa je obiskal Sovjetsko zvezo ie-Jugoslavijo. Jugoslovansko uradno sem 1967. leta v zvezi s proslavami vabilo pa datira že od več let in j 50. obletnice oktobrske revolucije še pred sovjetsko okupacijo Češko- Nobene uradne vesti ni iz Beo- ................................................ NA TAJNI SEJI CENTRALNEGA KOMITEJA Ibrahim Nokod izvoljen za tajnika sudanske KP Vest je objavil libanonski list «Ai Nida» • Partija bo nadaljevala boj proti ^fašistični kliki na oblasti* »njvH11- 12. — Sovjetski er Gromikn ie Ha- Sovjetsko vabilo pakistanskemu zunanjemu ministru tf^ii rLGrTk0 je ta, IV Ra na nuladlJ°' kTer je bl1 ku' Sinoči ie izJa' SSSf® viwu’ ki ga ie priredilo '*čajnih pravil, ocJ ni prišlo do nobene ,iW^na ;„e sporazuma s strani VHo np Kitajske. 1,1 je danes prispel v Mo-v'est o prihodu popol- dne objavila agencija TASS. Besedilo pogodbe o prijateljstvu z Indijo je v Sovjetski zvezi že odobril ministrski svet ter komisiji za zunanje zadeve vrhovnega sovjeta in jo sedaj mora ratificirati pre-zidijum Iz Pakistana poročajo, da je glasnik zunanjega ministrstva kritiziral zaključno poročilo, ki je bilo včeraj izdano o obisku Gro mika. Zlasti je kritiziral odstavek, kjer je rečeno, da je treba rešiti položaj v Vzhodnem Pakistanu s političnimi sredstvi in ne z voja- ško silo, kar je ocenil kot nepotreben nasvet. Trdil je da nihče v Pakistanu noče na vojaški način reševati političnih problemov Vzhodnega Pakistana. Dodal je, da je to notranje vprašanje Pakista na ter da nihče nima pravice deliti Pakistanu nasvete, kaj naj počne z uporniki in kako naj izvaja zakon. Predsednik Jaga Kan je že napovedal politični program in vlada je nastopila proti razkolnikom, ki hočejo razdeliti državo s pomočjo Indije. Pakistanska vlada je nastopila proti indijskim a- gentom, ki podpihujejo nerede v Vzhodnem Pakistanu. Nato je govoril o podpori, ki jo Indija nudi odporniškemu gibanju ter da v ta namen izkorišča tudi tujo valuto. Pakistanska tiskovna agencija je danes sporočila, da je prejel zunanji minister Mohamad Kan va bilo, da obišče Sovjetsko zvezo. Agencija dodaja, da še ni določen datum obiska, da pa bo verjetno obiskal SZ konec meseca. Vabilo je prispelo v Islamabad pretekli teden in torej še pred podpisom indijsko-sovjetske pogodbe. BEJRUT, 12. — Centralni komite sudanske komunistične partije je soglasno izvolil za novega generalnega tajnika partije Mohameda Ibrahima Nokoda na mesto Abdela Khaleka Mahjuba, ki so ga 28. julija obesili v Kartumu. Vest objavlja danes dnevnik «A1 Nida*, glasilo libanonske KP. List, ki se sklicuje na »zaupne informacije iz Kartuma*, poroča, da se je CK sudanske KP sestal, da bi »preučil sedanji položaj in sprejel ukrepe za nadaljevanje delovanje partije v trenutku mrzličnega protikomunističnega histerizma, ki je zajel Sudan*. Libanonski dnevnik poroča, da je Nokod že dvajset let član partije, že deset pa član centralnega komiteja. »Fašistična klika na oblasti* ga seveda išče ter je po pisanju dnevnika objavila že vrsto komunikejev, v katerih zahteva njegovo aretacijo, kot tudi aretacijo drugih voditeljev KP Sudana. Ob zaključku zasedanja CK so objavili poročilo, ki poudarja »odpor partije proti valu fašističnega terorja ter odločenost, da nadaljuje boj za strmoglavljenje diktature in za kaznovanje krvnikov in morilcev*. Sporočilo o izvolitvi novega generalnega sekretarja, poroča dalje «A1 Nida*, »je izzvalo veliko zadoščenja med komunisti in demokratičnimi ter naprednimi organizacijami v arabskih državah in v vsem svetu. Ta izvolitev utrjuje našo vero v sposobnost herojske sudanske komunistične partije, da zmagovito premosti sedanje težave, za zmago idealov svobode, demokracije in socializma v Sudanu. Za te ideale — zaključuje glasilo libanonske KP — so se žrtvovali Mahjub, Šefej El Šejk in na desetine drugih komunistov in demokratov*. Sudanski predsednik Nimejri je medtem danes izjavi], da ne bo sprejel predsedstva republike, če ne b0 na referendumu, ki bo 15. septembra, prejel najmanj 85 odstotkov glasov. Kot je znano, je Nimejri edini kandidat. Neurje v Zagrebu ZAGREB, 12. — Strahovito neurje je danes zajelo Zagreb in zlasti predele na desni obali Save. Popoldne je pričela padati toča in so posamezna zrna dosegla velikost kokošnjega jajca. Zlasti veliko škodo je povzročila v naselju »Februarskih žrtev*, kjer živi več kot 6000 ljudi. Toča je poškodovala zdravstveno postajo, bivše poslopje občinske skupščine, postajo milice, trgovske objekte ter razbila stekla na vseh oknih na severni strani. Močen veter je polomil debla v parkih in v novih naseljih. Zelo velika je tudi materialna škoda na avtomobilih. Več oseb ie bilo ranjenih in je sedaj vojna bolnišnica v Zagrebu polna ranjenih Zagrebčanov. Močan sunek vetra je vrgel s trideset metrov višine z neke stavbe v gradnji delavca Ivana Ja-kobčiča, katerega so v kritičnem stanju prepeljati v bolnišnico. Zaradi slabega vremena so naselja na desni obali Save ostala brez električne energije, vode in telefonskih zvez. grada o predvidenem obisku Brežnjeva, čeprav se v političnih krogih o tem mnogo govori in se zlasti za dogodek zanimajo tuje tiskovne agencije. Po teh vesteh želi Jugoslavija nuditi Sovjetski zvezi jasen dokaz o notranji stabilnosti kot tudi o stabilnosti njene zunanje politike, kar naj bi privedlo do razčistitve odnosov med obema državama in obema partijama. Znano je, da so jugoslovanski voditelji večkrat obsoditi sovjetski pritisk in da je prišlo do ostrih kritik zaradi delovanja kominformističnih beguncev, ki so sedaj v Moskvi in katerim so sovjetske oblasti nepričakovano omogočile oživljanja politične akcije. Po drugi strani pa se sovjetski tisk dokaj živahno ukvarja z jugoslovansko potjo v socializem, kateri ni nikdar mnogo zaupal. V političnih krogih Beograda se ugotavlja, da se bodo bližnji razgovori vršili »med enakimi* in na o-snovi beograjske izjave, ki sta jo podpisala Tito in Hruščov 1955. leta in ki dopušča vsaki partiji svojo lastno pot v socializem in ki govori o neodvisnosti in nevmešavanju v notranje zadeve drugih držav. Vzporedno s tem pa se še nadalje pripravlja obisk predsednika Tita v ŽDA in v tej zvezi politični krogi menijo, da ne gre za spremenitev staiišč, temveč za koristen razgovor v splošnem okviru mednarodnih odnosov. Marijanski kongres v Zagrebu ZAGREB, 12. — Zagrebški nadškof Franjo Kuharič je danes otvo-ril 13. mednarodni marijanski kongres na temo: »Mati božja in sodobni svet*. Pri otvoritvi v zagrebški katedrali je bil prisoten poslanec papeža Pavla VI. kardinal Franjo Šeper, predstavnik Vatikana v Beogradu mons. Mario Cagna in drugi visoki cerkveni dostojanstveniki. Pbzdravne besede so spregovorili pomočnik zagrebškega nadškofa dr. Mijo Škvorc, predsednik stalnega odbora za mednarodne ma-riološke in marianske kongrese Leon Suenes, predsednik papeževe mednarodne akademije Karlo Batič in papežev legat kardinal Franjo Šeper. Popoldne se je v Zagrebu končal 6. mednarodni mariološki kongres, ki je bil posvečen preučevanju če-ščenja matere božje od 6. do 11. stoletja. Kongres je trajal sedem dni in je na njem sodelovalo 200 teologov z vsega sveta. Pri otvoritvi mariološkega kongresa je bil prisoten predsednik verske komisije izvršnega sveta Hrvaške Zlatko Frit in odpravnik poslov jugoslovanskega veleposlaništva pri sveti stolici. RIM, 12. — Sindikati so odpovedali stavko uslužbencev pomoči ACI na avtocestah, ki bi morala biti 14., 22. in 29. avgusta, ker so dosegli okvirni sporazum z družbami, ki zdržujejo avtoceste. Do sindikalnega gibanja je prišlo, ker uslužbenci zahtevajo izboljšanje delovnih in plačilnih pogojev. likor pa bi prišlo do pristanka, bodo podpisali prvi del in parafirali tretjega. Medtem pa se bodo pričela srečanja med predstavniki obeh nemških držav in senatom zahodnega Berlina za dopolnilne pogoje, ki bodo sestavljali drugo poglavje sporazuma. Iz Berlina poročajo, da je tajnik komunistične partije Vzhodne Nemčije Erich Honecker izročil odlikovanja predstavnikom vojaških enot in varnostne službe za njih vzgledno ravnanje po postavitvi berlinskega zidu, ki ga je označil kot »varnostne ukrepe sprejete 13. avgusta 1961». Honecker je tudi dejal, da so ti ukrepi odločilno prispevali »k ohranitvi miru, varnosti v Evropi in razvoju Nemške demokratične republike*. Pogajanja o bazah NATO na Malti BRUSELJ, 12. — Pogajanja o novi najemnini za vojaške objekte na Malti so ponovno v slepi utici. Včeraj je NATO ponudila Dom Mintoffu osem milijonov in pol funtov šterlingov namesto 30, ki jih zahteva in kar je zavrnil. Sedaj se v Bruslju nadaljujejo pogajanja med zavezniki. Velika Britanija noče prispevati več, kot je do sedaj in torej okrog 5 milijonov funtov, češ da, odkar nimajo oporišč v Libiji, jih tudi otok ne zanima. Norveška in Kanada sta že sporočiti, da ne bosta ničesar dali, Grčija in Turčija se izgovarjata s finančnimi težavami, Francija pa je izven sistema integrirane obrambe NATO. Ostale so tako samo ZDA, Italija, Zapadna Nemčija in Holandska, ki pristajajo, da pomagajo Veliki Britaniji. Sirija prekinila odnose z Jordanijo DAMASK, 12. — Radio Damask je sporočil, da je Sirija prekinila diplomatske odnose z Jordanijo. Do razbitja je prišlo po dveh zapovrstnih obmejnih incidentih, med katerimi je bil en sirski vojak ubit. Meja med obema državama je bila zaprta od 25. julija, ko je jordanska vojska začela zadnjo ofenzivo proti palestinskim komandosom. DAMASK, 12. — Sirski podpredsednik Ajubi in zunanji minister Ha-dam sta se mudila danes v Kartumu, kjer sta imela dolg razgovor s sudanskim predsednikom Nimejri-jem. V sudansko prestolnico sta sirska predstavnika dospela direktno iz Moskve, kjer sta se pogovorila s članom politbiroja KP SŽ Mazu-rovim, s članom tajništva CK Po-nomarjovim in z namestnikom zunanjega ministra Kuznecovom. Vera Nikolič evropska prvakinja Vera Nikolič je osvojila prvo in verjetno edino zlato kolajno za Jugoslavijo na evropskem atletskem prvenstvu v Helsinkih. Kljub temu, da je tekla praktično sama, je dosegla zelo dober čas 2’00”0. TRŽAŠKI DNEVNIK ZA RAZVOJ DOMAČEGA CVETLIČARSTVA Pomoč ERSA za gradnjo cvetličnjakov vodnih zbiralnikov in nabavo nreir '•"v i) Cvetličarji naj se pozanimajo za nove možnosti do 20. avgusta 50 odstotkov stroškov bo kril evropski sklad FEOGA Deželna ustanova za razvoj kmetijstva ERSA pripravlja v sodelovanju s pokrajinskim kmetijskim nad-zomištvom in s tržaškim observatorijem za rastlinska obolenja poseben načrt za razvoj cvetličarstva na Tržaškem. Cvetličarstvo, skupaj z vrtnarstvom in specializiranim vinogradništvom, meni v tej zvezi ERSA, so edine perspektivne dejavnosti za krajevno kmetijstvo, ki razpolaga s čedalje manj zemlje, in to bodisi zaradi povojne okrnitve kmetijskega področja, bodisi zaradi naraščajoče urbanizacije in industrializacije. Da bi otipljivo pripomogla k razvoju cvetličarstva v tržaški pokrajini, je ERSA pred časom sprožila zamisel o ustanovitvi cvetličarske zadruge, ter se pri tem naslonila tudi na lokalne strokovne organizacije in sindikate. Ustanovitev zadruge, ki je že dosegla lepe uspehe, pravi nadalje sporočilo deželne ustanove, pa ne zadostuje, da bi kmetijske dejavnosti z našega področja lahko vzdržale konkurenco, ki jo izvajajo pridelovalci iz zunanjega sveta. V okviru načrta za razvoj cvetličarstva v tržaški pokrajini, namerava ERSA sedaj priskočiti na pomoč cvetličarjem tako, da jim bo poskrbela primerne cvetličnjake in ustrezno opremo ter jim tako o-mogočila gojenje cvetja v vsakem letnem času. Prav tako nameravajo zgraditi vrsto zbiralnikov za deževnico, da bo voda cvetličarjem v vsakem času pri roki. Stroške za gradnjo cvetličnjakov In zbiralnikov ter za nabavo potrebne opreme, bo v razmerju 50 od sto krila Evropska gospodarska skupnost (sklad FEOGA), za preostale stroške pa bo ERSA priskrbela cvetličarjem dvajsetletno posojilo po 3 od sto. Sama deželna ustanova bo izplačevala tudi predujme in nudila potrebno jamstvo. Cvetličarji, ki bi želeli zvedeti kaj več v zvezi s to pobudo, naj se do 20. avgusta zglasijo na kmetijskem inšpektoratu (Trst, Ul. Ghega 6, tel. 23927), ali pa pri predsedniku cvetličarske zadruge, Ivanu Regentu, Devinščina 10 (Prosek), telef. štev. 225138. Letala na progi Rim-Praga bodo pristajala v Ronkah? Češkoslovaški minister za promet je uradno zaprosil italijanskega ko- lega Viglianesija, naj bi vnesli v vozni red letenja na dvotedenski redni progi Rim-Praga tudi postanek letal v Ronkah. Vest je sinoči podpredsedniku deželnega odbora in odborniku za turizem Moru predstavnik češkoslovaške letalske družbe ČSA v Italiji. Podpredsednik Moro je o tem obvestil predsednika Konzorcija za julijsko letališče Ferrarija. Moro je naglasil, da je svoj čas minister Viglianesi, s katerim se je srečal tudi v zvezi s čarter poleti med Češkoslovaško in Ronkami, zagotovil,, da bi bil uradni predlog o vključitvi ronškega letališča na redno progo Rim-Praga z italijanske strani ugodno sprejet. Tako je zdaj upravičeno pričakovati, da bo nova pobuda kmalu uresničena. Podpisi za odpravo fašističnih zakonov Zbiranje podpisov za referendum za odpravo fašističnih zakonov iz italijanskega kazenskega zakonika se nadaljuje do vključno 31. avgusta. Podpise zbirajo v sobi št. 91 sodne palače vsak dan, tudi v nedeljah, od 8. do 13. ure ter na sedežih obč.n v Trstu, Miljah in Dolini. V Trstu se zbiranje podpisov vrši v sobi št. 209 občinske palače, vsak dan od 10. do 12. ure. V ZELO KRATKEM ČASU RESEN SINDIKALNI SPOR V podjetju CIPCI zadovoljiva dopolnilna notranja pogodba Delavska skupščina je, ob prisotnosti ravnatelja in sindikalistov, odobrila sporazum - Važna pridobitev: uvedba «zdravstvenih knjižica Prejšnji teden smo pisali o sindikalnem sporu v podjetju CIPCI, ki opravlja dela v koncesiji v notranjosti naftne rafinerije. Včeraj pa se je položaj, nekaj dni po oklicu »sindikalne pripravljenosti* med delavci, razjasnil. Uprava podjetja je pristala na sporazum in ga tudi podpisala. Res niso -ih doseženi vsi gmotni poviški v taki meri, kot je določila «listi-na zahtev*, vendar tudi delavci sami menijo, da so nekatere socialne pridobitve (kot na primer uvedba zdravstvenih knjižic) važnejše od 5 lir poviška, kolikšna je razlika med zahtevanim in prejetim poviškom. iiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii OB NOVIH OLAJŠAVAH ZA TRŽAŠKO LUKO Poleg finančnih prispevkov pomembne tudi razbremenitve Stroške za vzdrževanje demanialnih naprav prevzame po novem ministrstvo za javna dela, stroške za železniške storitve pa prevzame železniška uprava Kakor smo poročali v našem listu, je Odbor za javna dela, promet in trgovinsko mornarico pri senatu na svoji seji z dne 5. avgusta, ki ji je predsedoval senator Tognd, dokončno sprejel zakon o priznanju novih ugodnosti tržaški luki. Zakon sestoji iz 13 členov in obsega naslednje ugodnosti: a) tržaški luški ustanovi se prizna status «iav-ne gospodarske ustanove*, ki ie podvržena nadzorstvu ministrstva za trgovinsko mornarico; b) ministrstvo za javna dela prevzame nase stroške za storitve v zvezi z dobavljanjem vode. čiščenjem in razsvetljavo v luki ter za vzdrževanje pomorskih demanialnih objektov; c) železniška uprava prevzame nase stroške za železniške storitve v luki ter za vzdrževanje naprav in razsvetljavo železniških objektov; č) s posebnim pravilnikom, ki ga mora odobriti ministrstvo za trgovinsko mornarico, bodo določeni število pristaniškega osebja, ki je potrebno za redno obratovanje, njegov pravni status ter njegovi prejemki in druge pravice; d) luški ustanovi se prizna za leto 1971 izreden prispevek 2.200 milijonov lir, od tega 1.240 milijonov za kritje zaostalega primanjkljaja Javnih skladišč; e) letni prispevek države tržaški luki se od finančnega leta 1971 dalje dvigne s sedanjih 1.500 na 2.300 milijonov; f) luška ustanova lahko uvede dodatno pristajalno takso v višini največ 10 lir za tono čiste registrske tanaže. in sicer ob vsakem pristanku prizadete ladje. Le za ladje izpod 100 črt, vlačilce, potniške in nekatere druge vrste ladij so določene v tem pogledu posebne olajšave. Dodatno takso bodo pobirali uslužbenci krajevne carinarnice, čisti izkupiček pa pojde v blagajne luške ustanove; g) pristaniška ustanova sme začasno ukiniti takso na blago v tranzitu čez Trst, ki jo določa zakon štev. 82 z dne 9. februarja 1963. Pred senatom je zakon sprejela že poslanska zbornica, oziroma njena X. komisija, in sicer na seji 26. maja letos. Zakon predstavlja sintezo dveh zakonskih osnutkov, ki ju je svoj čas predložilo ministrsko za trgovinsko mornarico na pobfldo luške ustanove, pri čemer je posredoval tudi poslanec Belci, in dveh zakonskih predlogov, ki UKREPI PROMETNIH VARNOSTNIH ORGANOV Te dni bo ceste nadziralo vse razpoložljivo osebje Predvsem bodo ojačili nadzorstvo na glavnih cestah - V pri-pravljenosti tudi agenti javne varnosti ter pomorska policija «Na cesti se odločite za življenje!* S temi besedami je generalni inšpektorat za promet in prevozništvo ministrstva za javna dela sprožil vsedržavno kampanjo za varnost na cestah. Te besede so nekaj več kot samo običajno trkanje na vest avtomobilistov. To je obenem vabilo varnostnemu osebju za okrepitev nadzorstva na cestah v zvezi z izrednimi potrebami, ki jih nalaga posebno obdobje. Ob času velikega šmarna se dobesedno usuje na ceste cela armada pločevinastih vozil, ki imajo to veliko prednost in obenem veliko napako, da lahko dosežejo veliko hitrost. Dovolj je pritisniti nekoliko močneje na plin in človekovo življenje obvisi, kot temu rečemo, na tanki nitki, ki se lahko nenadoma in nepričakovano pre- tresljivimi podatki vsak dan na to — opominja. Cesta je postala dandanes neusmiljeno bojišče, na njem pa se lahko najučinkoviteje borimo samo s previdnostjo. Kakor smo že poročali, so varnostni organi sprejeli vse potrebne ukrepe. Prometna policija in orožniki so mobilizirali vse razpoložljivo osebje ter ukinili dopuste. Računa se, da bo na veliki šmaren na cestah naše pokrajine nad sto agentov in orožnikov, ki bodo nadzorovali vsa kritičnejša križišča ter ojačili službo na glavnih prometnih žilah, kot so obalna cesta ter državni cesti 14 in 202. V to akcijo je posegel tudi Rdeči križ, ki bo razmestil pri sesljanskem križišču rešilni avtomobil, ter gasilci, ki bodo s svojimi posebnimi vozili za hitro pomoč razmeščeni na glavnih križiščih. Tržaško orožniško poveljstvo je zaprosilo tudi za en helikopter, ki naj bi z višine nadziral ves potek prometa na naših cestah, zdi se pa, da bodo helikopter uporabili v drugih pokrajinah naše dežele. Strožje varnostne ukrepe bodo uvedli tudi agenti javne varnosti, ker se rado dogaja, da razni nepridipravi izkoristijo dneve, ko se mesto izprazne, da nemoteno obiščejo nezavarovana stanovanja. Izkušnje so pač izučile agente, da morajo biti ravno v teh dneh posebno budni, zato bo osebje znamenitega «113» stalno v pripravnem stanju. Na koncu naj omenimo še pomorsko policijo, ki je tudi okrepila svoje osebje, da bi tako čim učinkoviteje zavarovalo in nadziralo plaže. sta ju oddala poslanca Barbi in Bologna. Komisija je ob tej priliki vnesla v zakonsko besedilo tudi nekaj popravkov, vzporedno z olajšavami ,ki so bile pred časom priznane pristanišču v Savoni. Med olajšavami, ki so zdaj dokončno priznane naši luki, so posebnega pomena povišek letnega prispevka za 800 milijonov, dodelitev prispevka 2.200 milijonov za kritje primanjkljaja in možnost u-vedbe dodatne pristajalne takse, od česar si luška ustanova pričakuje letni dohodek okoli 200 milijonov lir. V tej zvezi velja pripomniti, da so bili zakonski osnutki in predlogi, iz katerih je bil izdelan zakon, vloženi v letu 1969 in da veljajo nove olajšave le od letos dalje. Tako je pristaniška ustanova zaradi zavlačevanj v zakonodajnem postopku zamudila u-godnosti, ki bi jih sicer lahko imela, če bi bil zakon sprejet že lani in če bi torej nove ugodnosti tekle od začetka 1970 dalje. Ta zamuda velja luško ustanovo eno milijardo lir. Velikega pomena, pa čeprav ni to razvidno iz kakih številk, je priznanje statusa «javne gospodarske ustanove*, ker je po novem luka le pod nadzorstvom ministra za trgovinsko mornarico, in ne več tudi njegovih kolegov za javna dela, finance, zaklad, itd. Nadzorstvo omenjenih ministrov nad akti pristaniške ustanove (kakor sploh vsake druge ustanove) je namreč precej zamudno, zlasti v primeru zakladnega ministrstva, ki zahteva med drugim tudi poseben pregled aktov v okviru službe splošnega državnega knjigovodstva. Tako bo na primer po novem pravilnik o pristaniškem osebju podvržen odobritvi le ministrstva za trgovinsko mornarico in ne več tudi zakladnega ministrstva. Velikega gospodarskega pomena za pristaniško ustanovo je nadalje sklep, da se breme za vzdrževanje luških naprav prenese na ministrstvo za javna dela, breme za železniške storitve pa na železniško upravo. To bo znatno olajšalo bilanco luke, saj je vzdrževanje o-menjenih naprav povezano z velikimi stroški. Kar zadeva železniške storitve, dolguje železniška u-prava že zdaj pristaniški ustanovi velike vsote. Ko bodo omenjene olajšave stopile v polno veljavo, in ko bo železniška uprava začela poravnavati dolgovane zneske, bo luka lahko zadihala, nam je včeraj dejal v tej zvezi predsednik pristaniške ustanove dr. Franzih Sindikalna skupščina se je zbrala včeraj zjutraj. Poročilo o pogajanjih so prebrali sindikalni delegati, krajši uvod pa je imel tajnik FIOM-CGIL Aldo Rutigliano. Skupščine se je udeležil tudi u-pravnik podjetja CIPCI, ki je delavcem potrdil, da je pripravljen podpisati sporazum, če ga oni o-dobrijo. Kaj predvideva notranji sporazum? Plače bodo delavcem povišali za 15 lir na uro (retroaktivno od 1. avgusta dalje) do 1. januarja 1972, ko bodo prejeli nadaljnji povišek 10 lir. Skupaj bodo torej povišali plače (1. januarja 1972) za 25 lir na uro. V listini zahtev so delavci terjali 30 lir poviška, vendar je bilo očitno, da so bili pripravljeni na pogajanja glede tega zneska. Letne proizvodne nagrade bodo prejeli 60.000 lir za leto 1971, v decembru pa se bodo sporazumeli za nadaljnjo proizvodno nagrado do 1. marca 1972. V «listini» so delavci zahtevali 78 tisoč lir proizvodne nagrade do 1. marca 1972, kar pomeni, da se bodo (v decembru, med naknadnimi pogajanji) zelo približali zahtevani proizvodni nagradi. \ Dopuste bodo podaljšali za 3 dni (zahtevali so 5 dni). Vsi delavci bodo odslej imeli »zdravstve-no knjižico*, v katero bodo zabeležili izsledke prvega zdravniškega pregleda, nato pa vse zdravstvene spremembe. Delavci bodo lahko imeli, preko svojih organov, stalno nadzorstvo nad svojim zdravstvenim stanjem in predlagali potrebne spremembe delovnega okolja ,če bi se dokazalo, da vpliva na zdravje. Vsem bo podjetje kupilo par posebnih zaščitnih škornjev za nevarna dela v rafineriji. Omembe vredno je, da je podjetje sprejelo zahtevo delavcev po enakih poviških, ne glede na kategorizacijo posameznikov. Prav tako se dopusti podaljšajo vsem enako. Skupščina, ki se je je udeležilo 47 zaposlenih delavcev podjetja CIPCI, je sporazum soglasno odobrila in je torej že začel veljati. Sindikati upokojencev sporočajo svojim članom, da je senatna ko- misija odobrila zakonski osnutek št. 1616, ki spreminja socialno skrbstvo uslužbencev električne družbe ENEL. V osnutek so vnesli popravke, ki jih je pripravila komisija za delo. Osnutek mora odobriti, verjetno do konca septembra še poslanska zbornica. Sindikati uslužbencev avtobusnih in podobnih podjetij sporočajo, da je komisija za delo v senatu odobrila zakonski osnutek o socialnem skrbstvu uslužbencev tega sektorja. Sindikalne organizacije so k temu osnutku predlagale več popravkov, med katerimi je glavni zadeval priznanje pokojnine po 35 letih službe. Popravke so v glavnem sprejeli, predvsem zadnjega. O tem osnutku mora razpravljati še pristojna komisija poslanske zbornice, ki ga bo verjetno odobrila po poletnih počitnicah. 13. KMEČKI TAROR NA OPČINAH Ob 18. uri otvoritev, nato ples ob melodija!1 SOBOTA, 14. avgusta ^PLANŠARJE V» NEDELJA, 15. avgusta — Ob 10. uri sestanek s cvetličarji in Pre^’ vajanje BARVNIH DIAPOZITIVOV. Popoldne nastop z dveurnim programom folklorne skupin® »ŠTUDENT* * Reke, nato ples. PONEDELJEK, IS. avgusta — Ples ob melodijah »PLANŠARJE^’' Avtobus 23 iz Trsta do «Grandi Motori» Včeraj se je sestal tržaški občinski odbor, ki mu je v odsotnosti župana inž. Spacinija predsedoval njegov namestnik prof. Lucio Lon-za. S seje so poslali pozdrav novemu prefektu dr. Abbrescii in izrazili sožalje svojcem pokojnega glasbenika Fausta Cveve. Odobrili so tudi uvedbo nove avtobusne proge, ki bo povezovala mesto z novo tovarno Grandi Motori v Boljuncu. Označevala jo bo številka 23, končni postaji pa bosta Stara mitnica v Trstu in ploščad pred tovarno. Pripornik Egidio Coslovi, trdno oprijet za železen držaj na stremenu strelovoda, na notranjem dvorišču Koroneja. iimiimmiiiimmiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiHiiimiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiii VČERAJ POPOLDNE NA NOTRANJEM DVORIŠČU KORONEJA Pripornik je splezal na strelovod in skoraj pet ur grozil s samomorom Zahteval je, da ga izpustijo na začasno svobodo - Na prigovarjanje dveh funkcionarjev, se je končno vrnil v celico Včeraj popoldne, malo pred 14. uro, se je 23-letnj Egidio Coslovi, ki je priprt v tržaškem Koroneju, med običajnim popoldanskim sprehodom na dvorišču zapora iz protesta splazil za približno petnajst metrov po strelovodu in ostal okle-njen okoli njega dobrih pet ur. Šele okrog 19. ure je dvema namestnikoma državnega pravdnika uspelo prepričati mladega kaznjenca, da se je s posredovanjem gasilcev spustil navzdol po strelovodu na dvorišče. Egidio Coslovi, ki je svoj čas bival v begunskem naselju pri Padri-čah, je imel že večkrat opravka s sodno oblastjo. Prav pred krat- kim pa mu je tržaško prizivno sodišče potrdilo kazen nekaj let zapora, na katero ga je zaradi navajanja k prostituciji obsodilo tržaško kazensko sodišče. Razsodba je mladeniča močno prizadela, saj je takoj po potrditvi prvostopne kazni vložil priziv na kasacijsko sodišče v Rimu, zdaj pa je v zaporu čakal na razpravo. trga. črna kronika nas s svojimi pre- niiiiiiiiiHiiiiniiiniiiiiiiiiiiiiiiHiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiniiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiifiiiii ZARADI POMANJKANJA VODE NA KRASU V Praprot še vedno dovažajo vodo z gasilskimi cisternami Ker leži kraj v višji nadmorski legi, ne priteka voda v vas V tej dušljivi vročini, ki iz dneva v dan zaostruje uničujočo sušo, se kozarec osvežujoče vode prileže. Kaj pa naj stori tisti, ki si še tega ne more privoščiti kar tako, kadar si je poželi, ko mora potrpežljivo čakati na gasilsko cisterno, da mu bodo odmerili nekaj vode, kot se dogaja na številnih malih otokih ob južni italijanski obali in drugod. To se že nekaj tednov dogaja tudi pri nas. V Praprotu so vodne pipe že porjavele od dolgega čakanja, vode pa od nikoder. Dovažajo jo, kakor smo omenili, gasilci s svojimi cisternami. Trikrat ali štirikrat na dan, kakor so nam povedali domačini. Skupno dovažajo do 40 kubičnih metrov vode. Vse to ustvarja seveda upravičeno nezadovoljstvo med domačim prebivalstvom, ki je prisiljeno vodo odmerjati. Po vaseh je z vodo drugače kot v mestu. Ne pijejo je samo ljudje, potrebna je tudi živalim In rastlinju. Zato si v teh krajih tembolj želijo dežja. S tem bi se problem delno rešil, kajti dela za napeljavo vodovodnih cevi z Brojnice ne bodo popolnoma končana pred de- cembrom, kot nam je povedal predsednik konzorcija kraškega vodovoda Srečko Colja. Doslej so eno vodno napeljavo že dokončali in je po novih, širših ceveh priteklo 2.800 kubičnih metrov vode. Zato so tudi vasi, kot Prečnik in Šempolaj preskrbljene. Sedaj pa morajo nove vodovodne cevi speljati še z Brojnice do rezervoarja v Trnovci. Od glavnih črpalk do rezervoarja bodo položili cevi s premerom 30 centimetrov, od tu do nabrežin-ske postaje bodo 25-centimetrske cevi, naprej do Trnovce pa bodo položili 20-centimetrske cevi. Trenutno merijo v tem zadnjem delu cevi samo 10 centimetrov v premeru in ravno v tem je vzrok, da ni v teh krajih dovolj vode. Sicer pa ni pomanjkanje vode samo vprašanje višje ležečih vasi, kot je Praprot. Povedali so nam, da se tudi ponekod v Sesljanu in Vižovljah ljudje pritožujejo, ker voda ne pride po ceveh v višja nadstropja poslopij, PRVI POMEMBNI USPEH V GRANDIJEVEM PODJETJU Začasno preklicane stavke v tržaški podružnici FIAT Grandi je pristal na pogajanja z delavskim svetom» «Rumena» notranja komisija je izročila pismeno ostavko Vse kaže, da so delavci v podjetju «Fiat - Grandi* dosegli prvi, čeprav neotipljiv uspeh. Z grožnjo razčlenjenih stavk po sistemu «šahovnioe» so namreč prepričali Grandija, da je sklical tovarniški svet in ga prosil, naj počaka, da minejo počitnice za veliki šmaren, na kar bi se začeli pogajati. Izrazil je pripravljenost za stvarna pogajanja, ki naj bi vodila naravnost k sporazumu in ponudil povišanje plač vseh uslužbencev in še posebej tistih, ki pripadajo najnižjim kategorijam. Delavski svet se je sestal takoj po razgovoru z Grandijem in sklenil preklicati napovedane stavke za ta teden, ni pa preklical odpovedi nadur in izrednega dela. Bralci se gotovo spominjajo. kako je pred dobrim tednom izbruhnil primer «Grandi - Fiat*. Na sindikalni skupščini je 120 delavcev in čeprav te kraje oskrbuje z vodo ACE uradnikov podjetja pripravilo listino GAT. I zahtev, ki je za las podobna oni, ki jo je osrednja Fiat sprejela po daljšem spopadu s svojimi delavci prav v tistih dneh. Grandi, ki je ena izmed najvplivnejših osebnosti v tržaški zvezi industrijcev in velja za enega izmed prvakov zveze fiatovih komisionarjev do vsej Italiji, .je listino zahtev zavrnil v celoti. Tedaj so sindikalisti sklicali drugo delavsko skupščino, na kateri so prejeli mandat, naj okličejo stavkovno gibanje. Delavci in drugi u-službenci Grandijeve podružnice Fiata so nadalje izvolili iz svoje srede stavkovni odbor, v katerem so čla ni delavskega sveta (tokrat z izrednimi pooblastili). V »stavkovni odbor* so bili soglasno imenovani Križman, Mariani, Clari in Giovan-nini. Zadolženi so bili naj pripravijo načrt razčlenjenih stavk o-brat po obratu (po sistemu »šahovnice*. Res je »stavkovni odbor* dal na tisniti okrožnico, v kateri ie pustil prazno mesto z navedbo ure in obrata, ki bo stavkal. Kmalu po objavi okrožnice in u-spehu (stoodstotna udeležba) stavke nadur ie Grandi popustil in povabil na razgovor delavski svet podjetja.^ Zabeležiti moramo še drugo pomembno zmago prav v zvezi s tem povabilom. Grandi ie namreč posredno priznal novi organ delavskega predstavništva v tovarni in, prvič, zanemaril «notranjo komisijo*. ki je sad paternalističnega vzdušja, ki je vladalo v Fiatovi podružnici še do nedavnega. Še pred nekai meseci so namreč delavci in drugi uslužbenci izvolili, na listi -»rumenega* sindikata LAI (Lista autonoma interna). Prav te dni pa je »notranja komisija* izročila -»delavskemu svetu* svojo pismeno odstavko in s tem priznala ta novi organ, ki je sad »vroče jeseni* in drugih boiev za reforme in dopolnilne pogodbe. Coslovi ni bil prvič v zaporu. Zato je tudi dobro vedel, da ga do pravnomočnosti razsodbe, to se pravi do obravnave pred kasacijskim sodiščem, morajo po poteku preventivnega zapora izpustiti na začasno svobodo. Ker je ta čas že potekel, na začasno svobodo pa ga še niso izpustili, je sklenil po jemejevsko prikopati se do pravice. Malo pred 14. uro je z ostalimi kaznjenci prikorakal na dvorišče zapora in se dobrih deset minut raz-govarjal s tovariši, ko je za hip ušel paznikovim očem in skočil na kamniti podstavek ob zidu, nad katerim se pne strelovod. V nekaj bežnih sekundah se je splazil po žici strelovoda in se po približno petnajstih metrih oprijel za železen držaj na stremenu strelovoda ter izzivalno gledal nadvzdol. Pazniki so ga zagledali šele tedaj, ko jih je Coslovi z visokega opozoril, naj mirujejo in naj si ne sanjajo poseči. «če me ne izpustite na začasno svobodo, bom pri priči skočil v globino ...» je zavpil. Enemu pazniku je na skrivnem le uspelo, da se je preril do vhodnih vrat dvorišča in nemudoma obvestil o dogodku ravnateljstvo zapora. Prvi je pritekel na dvorišče ravnatelj Koroneja, za njim pa še namestnika državnega pravdnika dr. Pascoli in dr. Bor-racetti. Ko ju je Coslovi zagledal, je s prstom pokazal na oba funkcionarja in jima dejal: »Prav, da sta prišla. Zahtevam da me nemudoma izpustite na začasno svobodo, dru- gače bom skočil dol ali pa si prerezal vrat in zapestje. Vem, kako je s to zadevo. Ali pol milijona lir kavcije za začasno svobodo ali pa zapor, kajneda? No, naj vam povem jasno. Jaz ne razpolagam s toliko denarja, na svobodo pa hočem priti*. Dr. Pascoli in dr. Borracetti sta mu odgovorila, da ima prav, vendar pa da bi moral imeti pol milijona lir, saj je prav pred kratkim bil uzakonjen nov, poseben zakon, ki predvideva 500 tisoč lir odškodnine za vse tiste, ki zapustijo begunsko taborišče. Coslovi se ni dal prepričati in še dalje trmasto vztrajal pri svojem. Medtem so tudi zaporniki na dvorišču pričeli postajati nemirni in vsako toliko iz solidarnosti zaploskali svojemu tovarišu na strelovodu. Zato je ravnatelj zapora sklenil v primeru nemirov poklicati agente letečega oddelka kvesture, ki so pod vodstvom dr. Petrosina pridrveli z dvema policijskima avtoma v notranjost dvorišča. Z njimi sta se pripeljala tudi prefekt dr. Capellini ter komisar dr. Volpe. Ker pa vsako prepričeva- nje, naj se mladenič vendarle odloči spustiti se na dvorišče, ni nič zaleglo, je ravnatelj zapora ukazal poklicati Coslovijevega očeta, ki stanuje v Trebčah. Upali so, da bo mladenič poslušal vsaj očeta, če že njih ne, a zaman. Vsako prepričevanje je veljalo prav tako kot mlatenje prazne slame. Bila je že 17. ura, ko so zaporni organi iz previdnosti poklicali še gasilce, ki so se pod vodstvom pod častnika Turinija pripeljali z eno brizgalno, s posebnim avtom rešilnim platnom in dvema kam-panjolama. Coslovi je namreč postajal vse bolj nestrpen in živčno grozil, da bo skočil v globino. Nekaj pred 19.30 pa je namestnikoma državnega pravdnika dr. Pa-scoliju in dr. Borraccettiju le u-spelo prepričati mladeniča, da bosta še nocoj podpisala odlok o začasni svobodi in ga izpustila na prosto jutri zjutraj. Po teh besedah se je Coslovi u-miril in se s pomočjo gasilcev spustil na dvorišče, s katerega se je pomirjen vrnil v svojo celico v tretjem nadstropju zapora. Včeraj - danes Danes, petek, 13. avgusta LILIJANA Sonce vzide ob 6.02 in zatone 20.18. Dolžina dneva 14.16. Luna vzide ob 23.19 in zatone ob 13.30. Jutri, sobota, 14. avgusta DEMETRIJ Vreme včeraj: najvišja temperatura 28,6 stopinje, najnižja 21,4, ob 19. uri 26,8, zračni tlak 1013,1 stanoviten, veter 7 km severozahodnik, vlaga 55 odst., nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 25 stopinj. ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 12. avgusta 1971 se je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo pa je 7 oseb. UMRLI SO: 49-letna Iolanda Fabaz por. Tunin, 77-letni Carlo Rovatti, 71-letni Antonio Stojkovich, 63-letna Maria Cuk, 75-letna Gioconda Pauluzzi vd. Di Paoli, 51-letni Eugenio Aicar-di, 61-letna Ivanka Gregorič por. Kortl. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 18. ure) Busolini, Ul. P. Revoltella 41; Piz-zul - Cignola, Korzo Italija 14; Pren-dini, Ul. T. Vecellio 24; Serravalio, Trg Cavana 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) AlTEsculapio, Ul. Roma 15; INAM, Al Cammello, Drevored XX, septembra 4; Alla Maddalena, Istrska ul. 35; Chiari - Crotti, Ul. Tor S. Piero 2. MIRAMARSKI PARK. PredsWvl »Luči in zvoki*. Danes začetek predstav otl ^ in 00 uri namesto ob 21.30 22.15 namesto ob 22.45. (J. Prevozna sredstva: avtobus ‘ in proga »M* od Barkovelj Miramara. Predst*1' MIRAMARSKI PARK. »Luči in zvoki*. Danes ob 21.00 «Der Kaisertr^lll, von Miramare« v nemščl^ ’ a ob 22.15 »Massimiliano e L ta» v italijanščini. Nazionale zaprto. Jjt Feniee 16.00 »La vendetta e un p to che si serve freddo*. IvaD simov. Eden 16.00 «Ciao GuUiver*. 1 color. . j j Grattacielo 16.30 «1 brevi fP° jpi vaggi*. Technicolor. PreP® mladini pod 18. letom. (t Excelsior 16.30 »Ulisse non rire*. Technicolor. Fernande • ^ Ritz 16.30 »Linfallibile pisto}er“ il bico», v barvah. James Ca Susanne Pleshette. ,| ?■ Alabarda 16.30 «Dal Pentagon® ^ cifico: uccidete Jamamoto*-nicolor. Tashiro in Mifune- j ji> Filodrammatico 16.30 «Zona biettivo Manila*. Techn'c0 Edward in M. Danden. __________ j, ji Aurora 16.00. zadnja predstava ^ «Questo pazzo. pazzo. °azZ do*. Technicolor. Itnpero zaprto. Cristallo 16.30 «Butck Casidy* nicolor. P. Newman. . Capitol 16.00 Začetek reriJ« ,/ »...kakor Hitchcock...* * godf dagli artigli d’ acciaio*- ^ Schneider, Maurice Roonet. color. , Moderno 16.30 »Cerchio d1 5 Joan Cravvford, Tay Hgrdy-nicolor. jev Vlttorio Veneto 17.00 «11 clfL V uomini violenti*, Jean Ca $ mando Frgncioli. Prepoved* dini pod 14. letom. ,j d*® Ideale 16.30 »Per un pugno j/ ne», Elvis Presly, Joceb'11 Technicolor. W Astra 16.30 »Violenza al sol 1 ^ nicolor. Giuliano Gemma ^ marie Dexter. Prepovedan® pod 18. letom. . 1Wj Abbazia 16.30 »Top sensatio^j nicolor. Prepovedano **“* 18. letom. ti S ftlNj UPRAVA TRŽAŠKE KNJlCA obvešča cenjene odjernal®e' bodo od 15. do 22. avgus«1 prostori zaprti zaradi P0®1 , Slovensko gledališče v ^ejir išče garderoberko ali 8® *elc< berja in rekviziterja ali r terko. interesenti naj se »j.g$, v upravi Slovenskega v Ul. Petronio 4. vsak da® [J sobote in nedelje od 9. ure. Šolske vesti J šolsko skrbništvo sporoča, d javljene dokončne prednostna ^ f prosilcev za poverjena tn®®riL j * določen čas na srednjih šol*® venskim učnim jezikom, *a ■ 'a slove^t to 1970-71. Lestvice bodo na / deset dni, vsak dan od 10-na znanstvenem liceju s s‘° učnim jezikom »Fr. Prešeren* delska cesta 13/1. Razna obvestila Obvestilo sindikata slovenske šole f Tajništvo obvešča, da & # seču avgustu urad sindik® vsak četrtek od 18. do 19’ J) iiA j Slovensko gospodarsko obvešča sve svoje člane, da razpolago dvojezične napis® ^ lokalov zaradi počitnic in te jte počitka javnih lokalov. Bv j lahko vsaki dan v tajništvi* nja. Ul. F. Filzi 8. Zveza vojnih invalidov škega ozemlja obvešča sV<" j da ima do 31. avgusta ‘'.j letni urnik in sicer od 8. do ___^ IŠČEMO raznašalko-ca za .nti morski dnevnik. Interese -se javijo na upravi lista' Montecchi 6. 1r\ V počastitev spomina vj Srebotnjaka darujejo Tolič' o in družina Viktor Širca 5-®^ Slovensko dobrodelno društv' V počastitev spomina P D< Srebotnjaka darujejo za t>10 .. »-brodelno društvo: inž. B®.,. 1®' 10.000 lir, dr. Josip ŠtgoO, Zora in Libero Polojac Jif žina dr. Draga Dolgana ®- Hi 2 Ud f.H Mak ^ih ‘Obn 1 * *%i ““p z hal N g, H !|ala J °krc S s celo I Se J tu, > % s*, c & N s ,0T 11 i 'Me. Eni “i 'en So Sl S sv {“} icir ,f'šn, S, H ^1 $ v S vi t* M, H S S N cs s \ v r ■ % Bukov vrh ' • 1495 , VGotjak 'S a 1481 MozanCarski rrh 1354 A ,* Hudo polje Petrov hrib J \ A 3228 / Medvedji vrh ‘ A A Hm makadamska asu go?dn« poti ^ AJWS£IW (C lijak >red- pine EV»' 0 istave ib 21' in * 421 :olot’ a ob«; & * * Jmorski dnevnik f?jggfly DNEH ISKANJA NA TRNOVSKI PLANOTJ Slikarja Marjana Dovjaka Qašli v prepadu Mrzle Rupe Afer povratku z Goljakov je v nedeljo med nevihto zašel tQbr., (Poseben dopis) >skanju — Po večdnevnem ^ beder ° danes zJutlra.) našli že ftS|jk.Pogrešanega akademskega^ i j. ^"letnega Marjana Do-Sadnih 2 /ubljane mrtvega v pre-lobu 'pitenah Pod Mrzlo Rupo na ’*ari»^ke?a k!ozda-*kupno n ^ovjak je že v nedeljo 'in Pbatom Bojanom in nju-% n . ljem Milanom Erjavcem •a Tr,,3 lz/ na Goijake (1495 m) ■f planoti. Z avtom so ft Jflaa do prelaza Škrbine in e5. !°oeno do Iztokove koče Najelo—1,lil Povratku pa' jih !eiami°vSI no neurie 7 bliski in blatil V J° Marjan Dovjak %ma °rieatacijo in se znašel na S neP°znanem prepadnem te-do _ °ko] irjj Mrzle Rupe. Ker % r°nedeljka ni vrnil, sta o-%5ovpman-a skupine obvestila o ' ((hiii lzginotju postajo milice IjjLr. Jki so se skupno s pripadata. nskih enot in vojske iz Aj-NanCa QkoJ odpravili iskat po-k ok[0 ‘ Preiskali so vse področ-jvil/ ttoljakov, ki ga omejujejo ceste, vendar zaman. Pri 'cel0 Pomagali tudi gozdarji se ■ kopter milice. Danes zju-bii Priključila dosedanji ak-™4l K. /članska reševalna sku-!tv°bi a- o zveze iz Idrije pod vod-'®b ’ Brečka Novaka. Kot odli- je rn,avalec velikega področja rli| v ‘Jakov je svojo ekipo raz-Nane~ e? skupin, in ena od teh pibkttt °kr°g 8- ure zjutraj našla H n ° truplo v eni izmed šte-A Čudnih sten. \v /j« dr. Novaka in drugih !t|'ietitoes5Valne skupine je najbolj fbbil L . se je Marjan Dovjak ^li redi neurja in odšel proti tadel P1, Zašel je med prepade \ na. Približno 10 metrov glo-. bi še ? Pa je drsel po prepadni ten, /kih 40 m v globino in Se kakih' I So „'_'jaK bil na mestu mrtev, Jjjt. z/ekrat udaril z glavo ob I,Si j/. Verjetno je, da je ne h? &*« skalnato razpoko. r6vaiJetT1 tragičnem odkritju so ^tega reševalci našli z glavo Svo «vol r111 tt ti 1,/koj obvestili organe mi-/cal; a So v popoldanskih urah /ibitisk/ kraj najdbe sodno -rbla v ,ga izvedenca. Za prenos .blatij /lino so kasneje poskrbe- Dr. Novak je poudaril, da je področje pod Goljaki za nepoznavalce lahko zelo nevarno, in Marjan Dovjak je bil očitno žrtev prav svo- jega nepoznavanja terena, neizkušenosti ter seveda izjemnih pogojev sredi nevihte in teme. Jože Koren 11111111111111111111111111111111111111111111 tiiiiiiiif umu niiiiiiiiiiiuiif im mm m m im Milinim n iiiiiiMiiiiiiiiiiiimii IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN BREZ VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA JE TREŠČIL Z AVTOM V ZIDEK Okrožni sodnik ga je obsodil pogojno na dva zapora in 30 tisoč lir denarne kazni meseca """"'••i..,, Skoraj neverjetno je, koliko mladih si brez vozniškega dovoljenja upa šofirati avtomobil. Zakon je za take neodgovorne mladince, ki s svojim | početjem ogrožajo javni promet ter lastno življenje in varnost, zelo strog. Navzlic temu pa pred tržaškim okrožnim sodiščem skorajda ni dneva, ki bi ne zadeval takih mladincev. Tudi stalna opozorila ter zaporne in denarne kazni, ki jih sodnik prisodi takimle kršilcem, niso nič zalegle, saj se položaj ni prav nič izboljšal, ampak se kazenski primeri take vrste stopnjujejo dan za dnem. Pretor dr. Losapio je spet moral soditi enega takih brezvestnežev in sicer 29-letnega Claudia Skorovica l,"iiiiiiiii,i„,M„l„mnMitl,Mm„IIIIIIUI,lllmnlllllmmtlltlllMlim)lllimlllllllllllllllllml ŽE PETIČ V KRATKEM ČASU s/ccializirane gorske rešene iz Tolmina. Avtomatičnega razdeljevalca ukradli 73 zavojčkov cigaret v Škodo ukradenih cigaret in razbitega stekla avto-lna*a v Ul. Boccardi cenijo na okrog 140 tisoč lir bv kbže , ».$ b® nič,-- 80 neznani zmikavti, (Av ‘/»njo noč polastili 73 za-^ljeva/aret iz avtomatičnega kar °a v Ul. Boccardi imeli y Dn /ai- b 0 av'(omatičncga razde-C 'Ib a„garet- Nemudoma sta ob-f,s cp/be letečega oddelka, ki Si* minut pripeljali ue. p0 skrbnem pre-jbiata so ugotovili, da so to/Vl razbili steklo s topim ng,' ovitim v platno. Res so v/ j® n?šli v bližini kos plat-1 Bh erJetno služil nepridipra-°jem tatinskem paslu. Lastnika bližnje tobakarne in avtomatičnega razdeljevalca, 42-letna Liliana Temporale p°r. Moše iz Ul. Anastasio 16, kar ni mogla verjeti, ko so io policisti obvestili o tatvini. Žensko so namreč v zadnjem času tatovi že petič obiskali oziroma se polastili cigaret iz razdeljevalca, podjetje Dači iz Rima, ki ima v oskrbi te avtomate, pa ji ni doslej niti enkrat povrnilo škode za popravilo. Masejeva je po pregledu preostalih cigaret v avtomatu ugotovili, da so ji tatovi, kot rečeno, ukradli 73 zavojčkov cigaret vrste Nazionale, Eccelent, Lord, Diana, Lido in Co-lombo v skupni vrednosti okrog 40 tisoč lir. Škodo razbitega stekla avtomata pa je ocenila za približno 100 tisoč lir. Zdi se, da so se tatovi hoteli polastiti tudi cigaret v bližnjem avtomatičnem razdeljevalcu, v Ul. Diaz, zaradi posega neznanca pa naj bi namero opustili. iz Milj, Strada per la Fortezza št, 19, obtoženega vožnje brez vozniškega dovoljenja. Skorovic je v poznih popoldanskih urah 5. maja letos vozil svoj fiat 500 proti čamporam, ko je nenadoma izgubil nadzorstvo nad vozilom in čelno treščil v obcestni varnostni zidek. Karabinjerjem, ki so prihiteli na kraj nesreče, je povedal, da ima vozniško dovoljenje, vendar pa da ga je pozabil doma. Po tej kratki izpovedi so mladeniča zaradi lažjih odrgnin po glavi in prsih odpeljali v bolnišnico, kjer je okreval v približno enem tednu. Zdi se, da je v bolnišnici dobro preudaril vse in da ga je vest malce pekla, saj se je, komaj so ga odslovili iz bolnišnice javil v najbližji postaji karabinjerjev in povedal možem postave , da se je zlagali)Kljub temu, da je bil lastnik fiata 500, ni nikoli imel vozniškega dovoljenja vrste «A», ampak samo dovoljenje vrste «B», to se pravi le za motorna vozila. Mladenič je okrožnemu sodniku priznal vse, oziroma potrdil izjave, ki jih je dal vdrugič karabinjerjem. Tožilec dr. Bidoli je predlagal za obtoženca 2 meseca zapora in 20 tisoč lir denarne kazni ter zaplembo avta, branilec odv. Fast pa najnižjo kazen. Pretor dr. Losapio je pri razsodbi upošteval obtoženčevo priznanje krivde in ga v ta namen obsodil pogojno na 2 meseca zapora in 30 tisoč lir denarne kazni ter odredil zaplembo vozila, fiata 500. Obsodbo bodo mladeniču vpisali v kazenski list. Nalezljive bolezni v tržaški občini V tržaški občini je bilo v prvih dneh avgusta 18 primerov nalezljivih bolezni. To je včeraj sporočil zdravniški občinski urad, ki je registriral vsa nalezljiva obolenja od 2. do 8. avgusta. Največ je bilo primerov ošpic. Za to boleznijo je v omenjenem obdobju obolelo šest oseb. Nadalje so zabeležili pet primerov šena, tri primere nalezljivega vnetja jeter, dva primera srbečice in po en primer rdečk in tifusa. '"C! ” ** (v/krl,° tržnico že neka] dni obnavljalo in so do sedaj na novo prepleskali pročelje v Carduccijevi "Je dni so «aeeli obnovo tistega dela stavbe, ki gleda na Trg stare mitnice In Ul. Malolieo. UGOTOVITVE ZVEZE INDUSTRIJ CEV Na tržiškem področju predvidevajo zaposlitev novih 2000 delavcev Za nove tovarne naj bi potrošili 80 milijard lir - Pomanjkanje krajevne delovne sile in problem dolgih voženj na delo Na nedavnem občnem zboru Zveze industrijcev za tr ;iško področje je njen predsednik Corradi v svojem podrobnem poročilu analiziral gospodarsko-industrijsko delovanje in razvojne možnosti v Tržiču in njegovi okolici. Občni zbor je še pridobil na svojem pomenu spričo prisotnosti predsednika deželne zveze industrijcev dr. Marcella Mo-diana, poslanca Dina Marocca, predsednika industrijcev iz Gorice Rema Caselgrandija in številnih drugih uglednih predstavnikov javnega in gospodarskega delovanja na Goriškem in v deželi. V splošnem gospodarsko - proizvodnem okviru tega področja predstavljajo važno postavko promocijske dejavnosti. Pristojni organi so ugotovili, da je med osmimi industrijskimi okoliši, toliko so jih določili na področju naše dežele, tržiški okoliš izmed vseh najbolj primeren za namestitev in razvoj industrije v okviru deželne pro-gramacije. To drži če upoštevamo cestne in železniške infrastrukture ter primerna zemljišča za nove industrije in stanovanjske ter druge potrebe. Promocijske dejavnosti so zaupane Industrijskemu konzorciju v Tržiču, ki vsklaja posamezne pobude ter poskrbi za izgradnjo in ureditev notrebnih infrastrukturnih naprav. Stroške za take naprave nosi deželna uprava in do sedaj so potrošili v ta namen okrog tri milijarde lir. Glavne do sedaj izvedene realizacije so cestna dela na Moščenicah in na področju Schiavetti, v teku pa so dela za nadvoz nad državno cesto št. 14, železniška povezava Ronk z industrijskim področjem Schiavetti. Industrijski konzorcij pa ima v načrtu še vrsto drugih del tudi državnega in mednarodnega pomena, ki dajejo optimistične perspektive za bodoči industrijsko-gospodarski razvoj tržiškega področja. Med drugim predvidevajo vključitev štarancana in Škocjana na področje industrijskega konzorcija. Med najvažnejšimi že izvedenimi pobudami naj omenimo nove tovarne SIMO (Tržiška kovinarska industrija), EATON Est, De Fran-ceschi, Nest Pack, ki je zrasla za nadomestilo nekdanje Solvay o kateri je bilo toliko polemike, ter še kakih 10 manjših podjetij. V kratkem bodo začeli z gradnjo tovarn Fositalia in še treh drugih, ki bodo v bližini tovarne SIMO izpolnili proizvodnjo in predelavo kovin. Vsa ta podjetja bodo nudila zaposlitev 2000 delavcem in za njihovo celotno izgradnjo bodo predvidoma potrošili okrog 80 milijard lir. Negativna stran teh načrtov pa je pomanjkanje krajevne delovne sile, ki bi jo lahko s pridom uporabili v industriji. Dosedanja nova podjetja so že zaposlila razpoložljivo delovno silo in tudi tisto, ki je prihajala s področja kmetijstva, ki nima več rezerv ter je dala že več delavcev, kolikor iih bi lahko brez škode zase odstopilo. Negativno je vnlivalo tudi izseljevanje strokovnih in drugih delavcev v prejšnjih letih krize, ko doma ni bilo primerne zaposlitve. Sedaj se tako izseljevanje maščuje in treba bo pritegniti delavce s širšega območja. V ta namen na bo treba začeti z energičnejšo akcijo za ostvaritev vseh stranskili pogojev, zlasti pa novih delavskih naselij z vsemi potrebnimi infrastrukturami, ker ni mogoče več računati na zaposlitev ljudi, ki se morajo voziti od daleč na delo ter so prisiljeni ž.iveti proč od svoiih družin. Ti in drugi faktnru vplivajo negativno na proizvodnjo in so tudi neekonomični. Za rešitev teh in podobnih problemov pa bodo morale sodelovati prizadete občinske in druge krajevne uprave ob tesnem sodelova n ju z deželno upravo preko njenih pristojnih svetovalcev. sta; Marino Casali, Ul. Oberdan 7, od 15. do 22. avgusta; Giuseppina Zotti, Ul. Raštel 80 od 23. do 31. avgusta; Oreste Pais, Ul. Oberdan 13 in Ul. Oberdan 11 od 15. do 25. avgusta; M. Leban, klobuki in dežniki, Raštel 28 od 17. avgusta do 5. septembra. Podjetje Clara Coglot in Luigi Ma-driz, sadje in zelenjava ter prodaja kruha in mleka v Ul. Leopardi 14 pa bodo imeli zaprto samo popoldne od 9. do 27. avgusta razen ob sobotah. Za zaščito poljskih pridelkov Zaradi zaščite poljskih pridelkov in sadežev, ki sedaj dozorevajo in da bi na polju ne bilo nepotrebne škode, je goriški župan izdal odlok, po katerem je prepovedano krožiti po poljskih poteh in stezah vsem tistim občanom, ki tam nimajo izrecnega opravila in kjer ni javnega tranzitnega prehoda. Poljski čuvaji in drugi policijski organi so dolžni poskrbeti za izvajanje teh predpisov. Danes občinska seja v Gorici Danes ob 18.30 bo seja občinskega sveta v Gorici, za katero so pripravili dnevni red, ki obsega kar 21 točk. Med drugim bodo na začetku obravnavali tri interpelacije oziro ma resolucije, ki so bile predložene meseca julija in avgusta. Dalje morajo potrditi nakup štirih parcel v Štandrežu za potrebe industrijske cone in zamenjavo parcele med ulicama Luzzatto in Ciconi na področju severne železniške postaje. Na dnevnem redu je tudi določitev prispevka zboru «Seghizzi» in goriški Pro loco za 1971 ter najetje šestih posojil v znesku več kot 335 milijonov za razna občin ska javna dela. Med temi je tudi 51.5 milijona lir za gradnjo novega vrtca v Štandrežu ter 136 milijonov lir za ureditev cest in ulične razsvetljave pri Rdeči hiši. Zaradi počitnic zaprte trgovine so si uredili ali si urejujejo nove vinograde, da morajo to na osnovi obstoječih predpisov evropske skupnosti, ki so lani stopili v veljavo, prijaviti na pristojnem uradu najkasneje do 31. t. m. Prijavo je treba napraviti na posebnem obrazcu v dveh izvodih, ?a kar pa je najbolje da se obrnejo na tajništvo Kmečke zveze v Gorici, Ul. Malta 2/1 — tel. 26-44. Do 6. septembra pa je treba prijaviti tudi zalogo starega vina na podlagi stanja dne 31. avgusta. Kršitelji teh predpisov bodo morali plačati občutno globo. ZA LJUDSKIM VRTOM ŽIVAHEN ČETRTKOV SEJEM V GORICI v Številni kupci z obeh strani meje «Sejm bil je živ ... » tako bi lahko rekli z našim pesnikom Aškercem o včerajšnjem četrtkovem sejmu v Gorici, čeprav ga je proti poldnevu nekoliko motil dež, ki pa je kmalu ponehal ter ni prinesel tiste osvežitve, ki si jo želijo meščani, ki so ostali na delovnih mestih in pa kmetje, ki bi radi, da bi jim namočilo izsušena polja. Obisk sejma je bil izredno velik tako od strani kupcev s te kot z druge strani meje. Prodajalci so bili proti poldnevu že vsi hripavi od kričavega ponujanja blaga in tudi prodajalec gospodinjske posode je bil že truden zaradi žonglerskega premetavanja kozic, loncev, krožnikov in drugega porcelana, ki u: se v kakih drugih rokah že val radovedno občinstvo, ki je ponavadi bolj številno od kupcev. Drugod so hiteli ponujati majico in drugo poletno blago, saj smo že v drugi polovici poletne sezone in treba je prodati, da ne bo prepozno. V Ul. Oberdan so lahko ljubitelji cvetja izbirali med številnimi primerki najrazličnejših rastlin in cvetja v loncih ali samo z zemljo zaviti v najlonski ovoj. Živ žav je trajal nekaj čez poldne, ko se je polagoma umiril in so kramarji začeli pospravljati svoje blago. Za danes je bilo dovolj, pa čez 14 dni zopet, ko se bo sejem ponovil in takrat bodo začeli ponujati že blago, ki pride v poštev za jesenske mesece. Vse po zahtevah kupcev in po potrebi letnih časov . . . davno razbil in s katerim je zaba- ......"""..........»»n.it.................. PISMO PRIZADETIH STANOVALCEV Ljudske hiše v Ronkah brez odlašanja popraviti Dokler se to ne bo zgodilo, ne bodo plačali najemnine Prijava vina in novih vinogradov Urad Kmečke zveze v Gorici o-pozarja vse tiste vinogradnike, ki IIIIIIIM■II■IIII■I1■IIIIIII■II■■I•III■IIIIIIIIIIIIIIIIIII■IIIIIIM■1II|||||||||||||||||||||||||||||||||||■||||||||||||HH|||||||||||| Ob Doberdobskem jezeru poleti Že lani smo pisali o zadevi ljudskih stanovanj INA-hiša v Ul. Monte Cosich 14—16 v Ronkah, kjer so se že od začetka leta stanovalci pritoževali, da jim uprava hiš ne izvaja nujnih popravil, ki so bila potrebna v teh hišah. Na osnovi teh pritožb je občinska uprava v Ronkah izdala odredbo, Pokrajinska zveza trgovcev spo roča, da bo urad bolniške blagajne za trgovce zaradi poletnih počitnic zaprt dne 14. 15. in 16. avgusta. Poleg tega bodo zaprte zaradi po čitnic še naslednje trgovine: Schluga in Sajovic, Trg Cavour 14, do 23. avgusta; Guido Primas, Ul. Garibaldi 18 od 17. do 18. avgu Mladeniči s Krasa se v teh dneh ohladijo kar v Doberdobskem jezeru. Najraje se shajajo na jameljski strani, kjer jih je ujel tudi naš objektiv. Med eno in drugo kopeljo posedejo v senco in «vržejo eno na karte*. Pri tem naj omenimo, da si občinska uprava iz Doberdoba prizadeva uveljaviti jezero tudi v turizmu. Zato bi morali vsi obiskoval- ci upoštevati njeno okolje in značilnosti kraške flore in favne ter jih čuvati. Tudi bi bilo treba preprečiti nenačrtno poplavo raznih turističnih objektov, ki bi pokvarili lepote in vrednote edinega kraške-ga jezera v Italiji, saj je vse območje okrog tega jezera predlagano kot eno izmed sedmih kra-ških področij, ki ga je treba obvarovati in zaščititi. Doberdobsko jezero ni primerno samo za kopanje (to pride v poštev samo takrat, kadar je zelo vroče, in še to samo za najbolj pogumne), ampak tudi za ribolov. Posebno starejši Kraševci poznajo ribje bogastvo Doberdobskega jezera ter jih je med njimi nekaj, ki so potegnili iz njega že marsikatero veliko trofejo. Mlajši (na sliki) skušajo hoditi po njihovi poti. Ne verjamemo pa (vsaj videli nismo še), da so jim že dorasli. Z vztrajnostjo pa utegnejo postati prav dobri s katero so proglasili na osnovi strokovnega pregleda občinskega tehničnega urada, da je šest stanovanj v teh stavbah neprimernih za bivanje in so ukazali njihovo izpraznitev vse dotlej, da se ta stanovanja s potrebnimi popravili zopet postavijo v red. Ta odlok je občina izdala 18. marca 1970 in 2. aprila lani je Zavod za ljudske hiše izvedel nekaj najnujnejših popravil, da so bila stanovanja zopet vseljiva, vendar pa ni bil takrat izveden pregled in ne kontrola opravljenih del. Ker nadaljnje pritožbe prizadetih stanovalcev niso bile upoštevane, so ti dne 25. junija lani po medsebojnem posvetu sklenili, da od avgusta dalje ne bodo izplačevali ustanovi GESCAL dolžne najemnine, dokler ne bodo dobili ustreznega odgovora na svoje pritožbe. Dne 20. preteklega julija so se zbrali prizadeti stanovanjski najemniki zopet na posvet ter ugotovili, da po 16 mesecih še vedno niso dobili odgovora na svoje pritožbe. Zato so se s posebnim pismom obrnili prejšnji teden na ronskega župana v katerem so mu še enkrat obrazložili potek vse zadeve in svoj sedanji položaj ter ga zaprosili naj bi jim zopet priskočila na pomoč občinska uprava in posegla v zadevo, kot je to storila že lani, da bi enkrat le dosegli ustrezno rešitev problema. Prepis pisma so poslali tudi vodstvom potiličnih strank, prizadetim ustanovam in krajevnemu časopisju, da bi z njim seznanili širšo javnost. Vodstvo IACP je potrdilo sporazum Predsednik ustanove IACP je v posebnem poročilu za tisk potrdil sporazum, ki je bil dosežen na županstvu in na osnovi katerega je vodstvo IACP umaknilo tožbo proti trem občinskim svetovalcem, v zadevi napačnih izjav o gradnji nove stanovanjske hiše in sedeža te ustanove na goriškem kor-zu. V tem smislu je potrdil sklep tudi upravni odbor IACP. Predsednik je tudi ponovno potrdil, da so uradniki in funkcionarji ustanove slejkoprej na razpolago vsem, ki bi želeli kakšno pojasnilo glede delovanja zavoda za ljudske hiše in njegovih bodočih načrtov. Seznam davkoplačevalcev Finančno ministrstvo je v posebni knjigi objavilo seznam davkoplačevalcev z dohodki nad 5 milijonov lir iz vse države. Seznam se nanaša na dohodke iz leta 1966, ki so bili prijavljeni po Vanoni leta 1967, ali uradno ugotovljeni od strani davčnega urada. V Gorici je tak seznam na vpogled občanov za eventualno kontrolo na naslednjih uradih: prefektura, finančna intendanca, davčni urad, trgovinska zbornica, pokrajinske in okrajne davčne komisije, pokrajinska uprava in županstva po vseh občinah. V zapor je moral Včeraj je goriška policija spravila v zapor 35-letnega Michela Candelora iz Gorice, Ul. Montesanto 133, ki mora odsedeti tri mesece. Candeloro je bil L julija letos obsojen zaradi pijanosti in preklinjanja. Moža so prijavili sodišču in ga obsodili, ker je 8. marca letos vdrl v nadškofijsko palačo in na ves glas zahteval, da hoče govoriti z nadškofom. Iz goriške bolnišnice Prejšnji večer so pridržali v goriški bolnišnici za 7 dni na zdravljenju 47-letnega Guglielmina Gaia iz Selc pri Ronkah, kjer so mu zdravniki ugotovili udarec v lobanjo in prsni koš. Mož je padel z mopedom pri Devetakih, ko se je vračal iz Gorice proti domu. Okrog 10. ure včeraj dopoldne je mopedist Pavel Frandolič iz Podgore, Ul. Slataper 22, na križišču ulic Cri-spi in Roma podrl 75-letno Natalio Cherbin iz Gorice, Trg Cavour 7. ko je prečkala cesto. Ženska je pri tem zadobila odrgnine po rokah in udarec v prsni koš. Nudili so ji prvo pomoč, okrevala bo v petih dneh. Z mopedom je padel tudi 15-letni ribiči, zakaj začeli so zelo zgodaj, študent Mario Zotti iz Gorice, U. Cat- terini, ki so ga pridržali na zdravljenju za 7 dni zaradi rane nad levim očesom in na desni nogi. Iz tržiške bolnišnice Včeraj so pridržali v tržiški bolnišnici za 7 dni na zdravljenju 20-letnega Gianmarca Juretiča iz Gorice, Ul. Rosselli 46 in 20-letnega Vincenza Compagnoneja, ki stanuje na železniški postaji v Gorici. Oba sta bila ranjena pri cestni nesreči v Tržiču ter so iu pridržali prvega za 7 in drugega za 5 dni na zdravljenju. Prav tako se ie ponesrečil 9-letni Alessio Devetta iz Sele. ki so ga pridržali za 8 dni na zdravljenju zaradi udarca v lobanjo in številnih odrgnin. V bolnišnici so pridržali za 15 dni na zdravljenju tudi 19 mesecev starega Alana Cuzziola iz Ronk. Ul. Doppia 116. Ko se .je igral na domačem dvorišču je zašel pod traktor ravno v trenutku, ko je oče pognal traktor ne da bi vedel, da je otrok pod njim. Pri tem ie Alan dobil poškodbe na prsnem košu. na glavi in drugod po telesu. •II»; i / ■ Izplačilo polnih stroškov tečajnikom ENALC Udeležencem strokovnih tečajev trgovske stroke (ENALC) v Gorici. ki so obiskovali take tečaje v šolskem letu 1970-71. bodo na sedežu tečajev v Ul. Mazzini 4, tel. 51-31 v Gorici izplačali potne stroške za obiskovanje tečajev v Gorici. Do takega povračila imajo pravico gojenci s podeželja, ki so o-biskovali dnevni tečaj drugega letnika za tajnika in strojepisje, dalje enak tečaj prvega letnika (med u-pravičenirm za ta tečaj je tudi Štefanija Skočir iz Krmina); dalje o-biskovalci dnevnega tečaja za u-radnike. večernega tečaja za strojepisje, za knjigovodstvo, za prevajalce iz nemščine, slovenščine in tečaja za izložbene aranžerje V večernem tečaju za strojepisje bo deležna izplačila za potne stroške tudi Adrijana Klanjšček iz števerjana. za knjigovodstvo Mi lena Radetič iz Doberdoba, za Dre vajalca slovenščine pa Luciane Fran co iz Koprive in Luda Zanolla iz Ronk. VERDI: 17.30. 22.00 «007 dalla Russia con amore», S. Connery in D. Bian-chi. Cinemascope v barvah. CORSO 17.00, 22.00: »L uomo caffe-latte», G. Cambridge in S. Parsons; film je v barvah. MODERN1SSLMO 17.30, 22.00: «L'oro dei bravados*. F. Sancho in S. For-sith. Barvni film. CENTRALE 17.00, 21.30: «Amore mio aiutami*. A. Sordi in M. Vitti; italijanski kinemaskopski film v barvah. V1TTORIA. Zaprto. Tržič AZZURRO 17.00: «C’ž Sartana. vendi la pištola e comprati la bara*. G. Hilton in E. Black. Kinemaskop v barvah. EXCELSIOR 17.30: «1 due invincibili*. Gregory Pečk in John Wayne. PRINCIPE 18.00: «1 cinque della ven-detta*. G. Madison in M. RandalL Barvni film. IVo ra Gorica SOČA (N. Gorica): «01e in Julija*, švedski barvni film — ob 18.15 in 20.15. SVOBODA (Šempeter): »Vetrovi Ja-majke*. ameriški barvni film — ob 18.30 in 20.30. RENČE: Prosto. KANAL: Prosto. ŠEMPAS: Prosto. PRVACINA: Prosto. DESKLE: »Rdeči plašč, danski baroni film — ob 20. DEŽURNI LEKARNI V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna dr. Rismondo, Ul. Toti 52, tel. 72-2701. V GORICI Danes ves dan m ponoči v Gorici odprta lekarna PONTONI-BASSI, Ul. Rastello 26, tel. 3349. V ZAHODNI NEMČIJI SE ZARES IGRAJO Z ŽIVLJENJEM DVA TISOČ TON STRUPA ODVRGLI KAR NA SMETI Na Renu je nasedel tanker s 700 tonami zelo eksplozivne tekočine, ki je vso noč odtekala v vodo in spravljala v nevarnost vso okolico BONN, 12. — Vse kaže, da se je človek zares naveličal življenja. To se sicer zdi absurdno, toda kako naj si njegovo početje obrazložimo drugače. V tem primeru, logično, ne mislimo na posameznika, pač pa na celoten živelj na Zemlji. Znanstveniki z vsega sveta opozarjajo, kako nevarno se ruši ravnotežje v zemeljski atmosferi, grozijo že z bližnjim pomanjkanjem pitne vode, kajti odplake iz velikih mest in tovarn o-nečejajo in celo zastrupljajo priro-dne vire, odtok onečejenih voda v morja pa uničuje tamkajšnjo floro ln favno. In ko bi to ne bilo dovolj. si tu in tam kdo privošči tudi večje enkratno zastrupljenje oceanov. Znano je na pr., da so Američani že dvakrat potonili velikanske količine strupov, ki jih je bila pripravila ameriška vojska za primer vojne. Tedaj so nas tolažili, da so MlIlIfltiMIIIMtlltllimitlllllHiiiiiiiitiiitiiiiiiiiiiiitviit Strnjevanje elektromehanske industrije Evropska skupnost ni le čustven in kulturen ideal, ampak predvsem gospodarska nuja. Ekonomski pritisk ZDA z ene strani. Vzhod z druge in neugnano japonsko prodiranje na svetovna tržišča sili evropske države, da premagajo še številna protislovja in združijo svoje sile. To velja predvsem za industrijo, zlasti za težko industrijo, ki predstavlja temelj napredka z napravami za predelovanje surovin in za proizvajanje energije. Na področju izdelave strojev za proizvajanje energije, ki se imenuje elektromehanična industrija je Evropa še daleč od končnega cilja enotnosti. Posamezne države so šele začele prvo fazo notranjega združevanja podjetij, ki so s svojim razpršenim delovanjem že ovirale hitrejši razvoj. V Angliji je bila ustanovljena skupnost treh naj več jih družb: General Electric Co., AEI in En-glish Electric, ki so se povezale v enoto za razvoj central in generatorjev. Isto je bilo že storjeno v Nemčiji med Siemensom ln AEG. Francija je delno pri-šla v korak z ostalimi. Švica pa je daleč pred vsemi. Velika družba Brown Boveri je poenotenje dovršila in se širi v Evropo. V Italiji se je ta težnja uveljavila šele pred kratkim. Zanimivo bi bilo poznati točnejše ozadje te zamude, a dejstva danes ne dovoljujejo nadaljnje izgube časa. Razpršenost obratov te industrijske panoge povzroča neskladnosti. Prevehka je raznolikost proizvodov posameznih podjetij, kar dviga stroške proizvodnje in otežko-ča specializacijo. Obseg proizvodnje je premajhen, da bi orno gočal konkurenčnost na mednarodnem tržišču. Nazadnje, razmeroma majhne družbe ne zmorejo bremen za raziskovalno dejavnost, ki bi pospeševala razvoj in neodvisnost od tujih patentov. Stanje je tako resno. Ja je Italijanska prisotnost v mednarodnem konkurenčnem krogu že hudo ogrožena: naročila so v nevarnosti, preti padec proizvodnje in z njim padec zaposlitve. Finmeccanica, organ, ki nadzoruje proizvodnjo elektromehanske Industrije podjetij z državno soudeležbo, je, končno, ob koncu leta 70 nastopila s pobudo za smotrnejšo uporabo zmogljivosti te veje italijanske industrije. Začelo se je s spojitvijo družbe Ansaldo San Giorgio s CGE v novo enoto ASGEN. Tema dvema so bile dodane še Costruzio-ni Elettromeccaniche ex Breda, ALCE in OCREN, na vrsti pa so še druge. Nastala je največja e-nota, ki deluje na tem področju v Italiji. ASGEN zaposluje 8.000 delavcev in proračun znaša 60 milijard na leto. ti strupi zaprti v jeklenkah in da bodo jeklenke dolgo zdržale, da so te strupene pline odpeljali in potopili na širokem morju in podobno. Drugi strokovnjaki pa pravijo, da ni nobenega jamstva, da bi ti strupi ne porušili ravnotežja na zelo velikih območjih oceana, kar da bi vplivalo tudi na še širša okoliška območja. Sedaj pa prihaja nov alarm iz okolice zahodnonemškega mesta Bochum. In to je že druga afera v tej deželi v zadnjem času. Pred nedavnim je izbruhnila afera v zvezi z odpadki arzenika, ki je razburila širše nemške množice. Sedaj je na dnevnem redu še hujša a-fera, ki je povezana z natrijevim cianidom. Pravzaprav bi do te afere ne bilo prišlo, če bi v Zahodni Nemčiji ne imeli sicer maloštevilne zato pa delavne komunistične partije. Morda, pravzanrav zagotovo bi kdaj pozneje prišlo do katastrofe, toda trenutno bi vladalo mimo počitniško o-zračje, saj je tretjina zahodnonemškega prebivalstva na počitnicah. Toda... Da, toda glasilo zahodnonemške komunistične partije »Unsere Zeit» je prejšnji teden objavilo vest, da so v bližini mesta Bochum odvrgli v smeti in potopili v bližnjem močvirju nekaj tisoč sodčkov z 2 tisoč tonami natrijevega cianida. Gre za več tisoč kovinastih posod, v katerih so hranili ta strup, ki ga je pripravila bochumska tovarna »Bergold-Chemie*. Ker pa proizvodnja »ni odgovarjala* so v vodstvu podjetja sklenili, da bodo snov in tudi posodo, v kateri se hrani, zakopali ali potopili, če pa natrijev cianid pride v stik z vodo ali z ogljikovo kislino, ki je nekaj ima tudi sam prirodni zrak, se razvije cianovodikova kislina. ki je hudo strupena. Ker gre v tem primeru za velike količine strupa. za dva tisoč ton natrijevega cianida, bi to moglo spraviti v nevarnost milijone življenj. Mestna uprava zahodnonemškeva mesta Bochum je najprej odklonila vsakršno odgovornost in hkrati zatrjevala, da vodovodna voda v mestu ni v nevarnosti in da je pisanje »nekega tiska* (logično, glasila KP »Unsere Zeit») »neutemeljeno*. Toda vodstvo zahodnonemške KP, federacija za Bochum, je objavilo točne podatke, celo skice krajev, kjer so odvrgli in potopili sodčke s strupom. In tedaj so funkcionarji tehničnega urada becbumske . občine, sklenili, da je, treba kaj ukreniti. V ponedeljek so prišli na označeno mesto z bagri in komaj osem minut nato so potegnili na površje prvi sodček nevarnega strupa. Takoj zatem so «kritični kraj* obdali z žico in posebni napisi prepovedujejo vsakomur dostop. V prvem dnevu odkopavanja so potegnili na kopno 200 sodčkov cianida. Naslednjega dne bi bili morali z odkopavanjem nadaljevati, toda nepričakovano so bila dela ustavljena, kajti strokovnjaki so prišli do sklepa da je treba pred nadaljnjim odkopavanjem sodčkov najprej določiti, kako in kje bodo to nevarno kemično spojino uničili, kajti gre za velike količine strupa, ki v stiku z ogljikovo kislino more povzročiti smrtonosno cianovodikovo kislino. Ta škandal je ponovno zaostril razpravo o okuževanju zraka in vode in tako imenovanega okolja v Zvezni republiki Nemčiji. Določeni krogi glasno in ostro zahtevajo, da se čimprej izglasuje zakon, da se vsakdo, ki ne ravna »po pameti*, strogo kaznuje. Kot bi ponedeljska potrditev alarmantne vesti, ki so jo objavili zaho-dnonemški komunisti, ne bila dovolj, se je v torek zvečer razširila še e-na vest, ki je prav tako razburite že itak razburjene duhove v Zahodni Nemčiji. Na Renu, nekoliko se-' vemo od Koelna, je velik tanker nasedel na sipini in skozi razpoko je začela v vodo odtekati zelo eksplozivna tekočina s strokovnim imenom «orthoxylol». Dovolj bi bil le odvržen ogorek cigarete in na obsežnem področju Rena, koder se je razlila eksplozivna tekočina, bi prišlo do strahotne eksplozije. Nemci so znani kot sistematični ljudje in resnici na ljubo so takoj s helikopterji obleteli vsa kritična področja ter po zvočnikih opozorili prebivalce bližnjih naselij in campingov, naj ne prižigajo ognjev, naj ognje pogasijo in se čimprej umaknejo z nevarnega področja. Hkrati so poklicali na pomoč tudi kemike, ki so ugotovili, da tekočina, ki se je izlila v reko, plava na površini in naglo izhlapeva ter se meša z zrakom. Pri temperaturi 20 do 25 stopinj pa je dovolj le iskrica, da se plinasta zmes vname. V tem primeru pa bi prišlo do katastrofe. Vse vodovodne uprave vzdolž kritičnega dela Rena so bile opozorjene, naj ne črpajo vode iz reke, po- (Nadaljevanje na 6. strani) im§:1 [ PETERO SREČANJ S PUCCINIJEVIMI OPERAMI §#' Po uprizoritvi «Tosce M se me je polotil nemv j Na pomolu proti večeru: bo prijela?.. Tembolj sem bil vesel, da ne rečem srečen, da mi je bila med vsemi Puccinijevimi operami leta 1958 najprej zaupana v režijo prav «Tu-randot*, katero sem si bil ves čas, odkar sem bil režiser, natihoma želel. V veliko pomoč pri režijskem snovanju mi je bilo tudi osebno poznavanje kitajske dežele in miselnosti tamkajšnjih ljudi, ker sem v svoji potovalni vnemi imel srečo prebiti nekaj mesecev tudi v okolju južnovzhodnega azijskega življenja. Vse to sem imel v' vidu pri praktičnem delu, ki mi je bilo toliko lažje, ker sem mogel umetniškemu in tehničnemu ansamblu posredovati avtentične poglede tamkajšnjega življenja v smislu šeg in navad, scene, kostimov in rekvizitov, ki se kljub sodobni progresivnosti, v širšem in ožjem smislu Kitajci še vedno radi oklepajo starodavnih klasičnih pravljic. SREČANJE IN PRIJETNO KRAMLJANJE V BLIŽNJEM REPNU Zares trnova je pot kamnoseka nam je povedal Pepi s Kopišča «Danes je vse drugače - Včasih smo delali z dletom in štango» - «Kamnoseštvo je večen poklic» - «Tisti, ki živijo od kamna, bi morali nastopati enotno» Osmim križem hiti v objem, a še bi poprijel za deto in macolo. L» moč mu polagoma popušča. Več kot štirideset let je iz kamna klesal kruh zase, za štiri otroke, za družino. Pa je še čil in zdrav. To je starostna m'adost, kot. pravi. Morda tudi zato, ker je že več kot pet let vdovec. Le vid mu peša in si mora nataknili očala, ko mu pismonoša prinese na dom naš dnevnik. Tak je Pepi s Kopišča, sicer pa Jožef Škabar iz Velikega Repna 61. Takoj nam je oprostil za (ukradeni* opoldanski počitek. — Kaj bi to, časa je zdaj na pretek! Stoj1!'- Skoraj ne mine dan, da ve bi za (trenutek* prisedel k družbi sovrstnikov na Križmanovem vrtu, ali pa notri v gostilni, če vreme ne pusti drugače. Pri ckvartinu» steče jezik, kot bi bil namazan. — Zmeraj si imamo kaj novega povedati. Prav je tako! Itak dleto in macola ne prideta več v poštev. Zadovoljen je, ali bolje mora biti, z nekaj nad 45 tisočaki lir na mesec. Mnogi imajo še manj. Z žilavo roko je segel po zavojčku (Alfe*, ki ga je imel pred seboj na mizi. Prižgal si je in vsrkal vase kar cel oblaček dima. Preveč kadi. Verjetno tudi iz dolgočasja. Izpod nagubanega čela so se mu zaiskrile oči. Kot bi v daljavi nekaj zagledal. Spomin i-ma dober, le malce zbegan je, ko kaj pripoveduje. — Ja, dandanes je vse drugače. Včasih smo delali (konjerje» in (pančote» kar z dletom ali štango; goloroki, bi skoraj dejal, smo rušili skale in *trgali» kamnite bloke. Tudi po štiri ali pet kubičnih metrov so merili. Nakladali smo jih na vprežne vozove, potem na železnico in jih pošiljali na vse strani sveta. Veste, danes vse to opravijo s kompresorji, dvigali, vlačilci in vediga zlodej še s kakšno mehanizacijo in tehniko. Ampak, da vam povem, čutili smo se krepkejše, ponosne jše od te današnje mladosti. — To se vidi. Kakšno pa je bilo kaj življenje tedaj? — smo mu «pomagali» k razpletu misli. — *Kvindižine» — petnajstnice so bile borne, plehke. Treba je bilo zategniti pas za (skozi*. Ni- Delo kamnarja ni lahko: v nabrežinski »javi* smo poznali družinskih doklad, plačanih prazničnih dni, dopustov, poviškov za nadure in draginjo. Pa še vrste drugih pravic nismo imeli in ki jih imajo danes. —• Kako so na vas gledali gospodarji? — Gledali, gledali in še kako! Ni bilo časa h kosilu na dom, kakor se spodobi. Prinašale so nam ga ženske v javo. Zamislite si, kako (komodno* smo srebali «mineštrone* pred gospodarjevimi očmi. Kakor bi bili psi. Tako so bedeli nad nami, da ne bi minute več v miru prežvečili tiste hrane, pri kateri še misliti nismo smeli na meso, pečenke, da ne govorimo o ribah ali teletini. Toda kljub temu\ ni$mq kolebali pred ogromno težo blokov. Znali smo stradati, znali potrpeti, saj drugače ni bilo pomoči. O kakih stavkah in protestih ni bilo niti govora. Gorje mu, kdor je le besedo črhnil na račun gospodarja. Pili pa smo kar iz škafov. Se čudite? Kako da ne! Studenčnica nam je bila na voljo. Ja, vodo smo lokali in se pražili na soncu kot škržati. Pozimi nam ni bilo treba kuriti. Dovolj nas je ogrevalo delo. Tako, vidite, so nas gledali gospodarji. — Verjamem, ni bilo lahko. Zdaj uživate pokojnino. Kot dolgoletni kamnosek, imate vsekakor bogate izkušnje v tem poklicu. Kaj bi lahko povedali o vzrokih, ki današnjo mladino odvračajo od kamnoseštva, Čeprav se z delom v javah sorazmerno dobro zasluži? — Veste, bodimo odkritosrčni, iskreni. Trnova je tudi današnja pot kamnoseka. Dandanašnji so se razmere zares izboljšale. Ampak za kamnolomca je delovno mesto le java. Nihče pa ne hodi rad v jave, niti, denimo, da bi šel tja pogledat, kako se delo v njih odvija. Nevarnost preži na vsakem koraku, pri vsaki skali, da se Kaj ulrže, da kaj pade na glavo, kot strela z jasnega. Razumljivo je, da današnja mladina išče lažjega dela. — Je ta poklic torej obsojen na propadanje? — O, ne! Te nevarnosti pa se ni. Kamnoseštvo jt po mojem večen poklic. Z našim klasičnim re- Jože Škabar, po1 domače pepi s Kopišča pencem bo svet še veliko gradil. Toda že zdaj si v tukajšnjih javah pomagajo z delavci, ki prihajajo od drugod, ker domačinom, zlasti mladini, kamen ne diši kaj prida. Kako bo jutri, je težko reči. — Dobro, stric Pepi, v čem pa vi vidite kako rešitev zaradi pomanjkanja delovne sile v kamnolomih? , — Jaz menim, da bi morali in predvsem tisti, ki živijo od kamna, nastopati bolj enotno povsod: denimo pri oblasteh, če gre za probleme za odobritev odprtja novih jav, na tržišču za dosego boljših cen in zaslužkov ter ne nazadnje pri raziskavah vedno novih in prikladnejših izdelkov iz kamna. Tega zdaj ni. Vsak dela po svoje, brez koordinacije. V složnosti pa je moč. Potrebno bi bilo ustanoviti združenje kamnosekov, samo kamnosekov za naše kraje. V okviru le-tega začrtati ptogram dela, v katerega bi zlasti vnesli vsestransko zaščito kamnoseškega poklica, skrb za vzgojo m'adih kadrov in končno skrb za pospešitev raziskav glede na izboljšanje kakovosti, razširjanje razpoložljivih, laže dostopnih terenov, kako bi z manjšimi stroški pridobivan več in boljši kamen. Res je škoda, da naši ljudje s tem svetovno znanim kamnom še niso zedinjeni, kajti z enotnim nastopom bi lahko še marsikaj dosegli.* E. BARUZZA Najvažnejši in najboljši pomočnik pri režijskem snovanju pa mi je bila Puccinijeva mojstrska glasba, ki je prav v tem delu ustvarila mein-diozno skalo prepolno bogatin občutij od liričnih nastrojenj ljuoezni in žrtvovanja do dramatsko stopo i»-vanih razžarjenih strasti sovraštva in moči, do končne zmage dooroir nad zlom in ljubezni nad sovraštvom. Tudi posamezne osebe, kot je navada v Puccinijevih operah, so or»-maturško ostro začrtane po značajih od hladne a ponosne Turandot v zmago verujočega princa Kaiafa in ponižne a hrabre, veliki ljuoezni žrtvujoče se sužnje Liu, ponoven izraz Puccinijevega ljubeznivega nagnjenja do skromnih nežnih ženskih likov, ki jih v svojih delih takn rad opeva in oblikuje, do grotesknih ministrov, skrivnostnih modrna-nov, mandarinov in dvorjanov, rabljev in krvoločnega ljudstva. Posebno zbor ima v tej operi važno in veliko nalogo, ki v svoji dinamičnosti kolektivno posreduje pestro skalo človeških razpoloženj od patetičnega zanosa preko strastnih izbruhov divjaštva do globokega sočustvovanja in zmagoslavnega veselja. Pri svojem režijskem delu sem se vselej veselil množičnosti na o-dru. In «Turandot» mi je tudi v tem pogledu nudila razsežne možnosti uporabljanja režijskih veščin pri izoblikovanju množičnih prizorov. Kadarkoli sem v raznih gledališčih gledal operne predstave z množico na odru, me je vselej motila prevelika statičnost in neangažiranost zbora za odrsko dogajanje, kjer so se režiserji zaradi premajhne pozornosti za zborovski prispevek, posvečali v pretežni večini solističnim vlogam, zbor pa pri tem zanemarjali. Hvala bogu. nova miselnost modernega gledališča vse bolj izpodriva z opernih desk tudi v klasičnih operah tako imenovano «zvnčno kuliso* zbora in vključuje množico v sestavni soustvarlalni del življenjske odrske podobe. Vse kaže, da se je Puccini lotil libreta o skrivnostni Turandot z vsem ustvarjalnim žarom, kar dokazuje elementarna dramatična melodičnost. ki jo je vrhunsko dosegel prav v tej operi, ki je pa, žal, zaradi bolezni in smrti ni mogel sam dokončati. Zadnji duet med Turandot in princem Kalafom in pa konec opere je po Puccinijevih o-snutkih skomponiral Puccinijev u-čenec Franco Alfano. ki pa, razumljivo. ni mogel pričarati tiste ognjevite vitalnosti, ki prav v tej o-peri kar vfe iz komponistove notranjosti. V nasprotju s prvimi Puccinijevimi operami, kjer je komponist bolj hlastal po zunaniih učinkih, se je v »Turandot* podrobneje poglabbal v notranje oblikovanie nastopajočih oseb in v ustvarjanje nekam skrivnostnega kitajskega okolja, v kate- rem se dejanje razvija, njegovi operi lirika ni d°sl likšnega vzpona kot prav liaiefl peri v ariji mlade Liu, v verjetno dosežen tudi najv>W Puccinijeve glasbene ul® Vzrok, da to delo vseeno fljjj Pre popularno kot njegove pere, tiči precej v tem, s prehitrim preobratom Pr'nr®ff: tis'c , randot po smrti Liu nima dacije, ki se skoraj ves cih |W mično razvija v melodičnem^ trf> Skozi vsa dejanja. Razen -n opera , precej zahtevna P° *JjJ| sko-vokalni strani kot P° oblikovni Gledališčem je zorljiva, nemalo tudi zan •adi '1 tičnega razkošja scene. rekvizitov in razsvetljav*-,® »Turandot* je eno tistih pompoznih del, ki v resn t vajo ogromen oder in dot"0 , ban umetniški in tehnični 'A Kjer zmorejo gledališča to mikavno delo z vsem ^ jevskim' glasbenim siiaien,JJ' skim razkošjem, je «Tlira^j 4 $ občinstvo in nastopajoče 1 aMj^i lej veličasten in nepozaben ški doživljaj. štiri leta po »Turandot*. je bilo moje drugo režijsko ^ s Puccinijevo ustvarjalnostjo.,,, čeno glasbeni drami »Tos Neštetokrat sem poslušal S nts** j dal to brezobzirno intrigam mo, prepreženo z ljubeznu0'!,* lenjem. izsiljevanjem in mučenja in streljanja. Gro*^ * hkrati pretresljiva politična J ki jo ožarja simpatija do re fi in svobode. Drama francoska ( matika Victoriena Sardoni* } ^ dušila tudi mojstra Verdija ponista Franchettija, ki sta $ meravala uglasbiti, vendar g Puccinijeva upornost prihod doujevo naklonjenost, ki j ^ no njemu dovolil, da ie 1 . j ma Luigi.iem Ulico in Giacoso predelal njegovo operni libreto in po njem niral opero. Za delo se Je navdušil. ** riško dramsko gledališče *' f Dr s S$ S Si v Milanu. V naslovni vl°# $ čudoval čudovito dramsko^^ Sarah Bemhardt. Puccinija je bila po pri obi r-uccimja je Dim po predlmdjj, J1 ki sentimentalni vsebini _ °P J k Boheme* snov Tosce velik ^ čen kontrast, ki jih je sio*. svojem življenju močno liul? 'jf S Tosco je Puccini hote ^ občinstvo in z brutalnostjo p, čut za pravičnost in svobodo- ^ / bolje spoznal kraj dogaia,d,.eljt) lotno vzdušje, se je celo c/( Rim in si ogledal starinsko^ s» te si SanFAndrea alla Valle. v ® v$3 A in 5* J presajeno prvo dejanje. m kleni celo zanimal za ce. remonije in običaje proces EMIL (Nadaljevani« OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) V vasem deiu vas bo vouiia zares odlična zamisel, bodite Doij pravični do tistih, ki vas ljubijo. BIK (od 21. 4. do 20. a.) Za- gotovljeni so vam novi dohodni in vsesplošni napredek. Storite tako, da bodo vaši načrti obvezujoči tudi za prihodnost. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Današnje okoliščine niso primerne za tvegane poslovne podvige Skušajte postati bolj odločni. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Vse se bo v redu razvijalo, če se boste znali postaviti po ionu predsodkom Skušajte dokazati jasnost svojih pogledov. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Da- nes se vam bodo vsa vprašanja zdela zelo težavna. Skušajte biti manj napadalni. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Lahko računate na razumevanje svojih predstojnikov. Ne zaprav- ljajte zdravja z veseljačenjem TEHTNICA (od 23. 9. do ‘23. 10.) Če si želite uspeha, skušajte bi ti pri reševanju proble^ } f objektivni. Prijeten več*r bljeno osebo. ŠKORPIJON (od 24.10- d°y Ne trudite se pretiran® / jem delu. Poiščite si lih in optimističnih pril**1 „1, ( S? J* s s Jon >olj V STRELEC (od 22. 11- d° ,» Izredno boste razpoložen' |# lo, toda pazite se Preav0j e" miselnostjo. Poglabljajte s jateljske zveze. t, KOZOROG (od 21.12; d/'. Skušajte vsa vprašanja z večjim realizmom. ^ preobrata v vašem čus vljenju. )}., VODNAR (od 21. 1- ^ V svojem delu PosVfi|<# pozornost nekaterim detaJ ^ F pričakovan dogodek vaS spnetil. ,n P RIBI (od 20. 2. do svoje poslovanje boste boljšane metode dela- ^ i# nekega prijateljstva vas nila s srečo. S iN Vi TONE SVETIMA 156. IK/lVil loku. Blisk je bil z njimi. Opazoval je, kako so vitka debla hrešče padala prek ceste in jo zajezila. Ko se je vrnil, je poiskal Poldeta. Sklenila sta, da bosta z vosovskim kurirjem skušala poiskati Živana in Tončka. Napravili bodo načrt za vdor na Bled... 0RUGA KNJIGA Nemci so pobrali svoje mrtve in ranjene. Kmalu potem so zabrneli avtomobilski motorji, po pobočju so tipali prameni luči in se pomikali v dolino. Bataljon se je zbral na gozdni jasi. Že prvi dan osem mrtvih, dva piri postojanki šest v gozdnem spopadu... In poleg tega še nekaj ranjenih... «Kaj šele bo?!» Je s strac hom pomislil Polde. Fantje so izkopali v mehki gozdni zemlji šest jam in vanje položili pet mladih fantov in dekle. Komisar je spregovoril nekaj besed. Molče, s sklonjenimi glavami in s tesnobo v prsih so gledali, kako grude prsti zasipajo par dle tovariše. Vitka debla so se vzpenjala do temnega neba. Priplavala Je megla in težke deževne kaplje so padale na obraze. Oglašal se je veter, veje so se tu ln tam sunkovito zamajale. Za Triglavom je votlo zagrmelo. Ulila se je ploha. Noč je bila tako gosta, kot bi se vse zlepilo, tudi debla. Borci so se ogrinjali s koci in šotorskimi krili. Bataljon se je spustil niže k cesti, v zasedo, kjer bo počakal dan in Nemce. Polegli so kar pod drevje in nestrpno čakali, da bi se nebo umirilo. Drhteli so od mraza in mokrote. Noč so prebedeli. V prvem svitu so se skupine borcev, izbrane izmed gozdnih delavcev ln drvarjev, spustile v varstvu nekaj mitraljezov k cesti in jo zasekale v dolgem Vest, da je divizija vdrla na Gorenjsko, je sprejel major Wolf z več strani hkrati. Poročale so žandarmerijske postaje, izvidniki izpostav in posebni agenti. Nekatera poročila so bila razburljiva in močno pretirana. Kakšen Je cilj divizije, mu ni bilo potrebno posebej ugotavljati, saj so detonacije na obeh progah že prvo noč naznanile da je udar namenjen zvezam. Ob vsakem takem napadu so Nemci poskočili kakor pes, če mu stopiš na rep. «Vražjo srečo imam!» si je mislil Wolf. Komaj se je umaknil iz idrijskega kotla, že so za njim. Veliki spopadi so na vidiku, in zdaj ga je divizija prehitela, ko nd še končal priprav za vrinjenje nove agenture. Berlinska centrala mu še nd poslala ljudi, čeških in avstrijskih antinacistov, ki bi jih z diverzijskimi nalogami podtaknil komunističnemu vodstvu. Prepričan je bil, da na te vrste ukano še ne računajo. S tolmačem Pewalekom sta že nekaj dni pripravljala ljudi, ki jih bodo uporabili kot tipalke v boju proti diviziji. Slaba volja majorja še nd minila. Najbolj ga je jezilo, da si ga Je poveljnik, toponosi polkovnik, sposojal vsak dan bolj in omalovaževal njegovo delo. Karkoli je napravil dobrega, je prezrl, vse, kar mu ni uspelo, pa je proglašal za napake. Že nekajkrat se je ugriznil v jezik, ker je bil v pijanem stanju, malce oholo razpoložen spričo svojih uspehov v prvem letu, odkrito usekal čez strankine ljudi, ki so zasedali stolčke samo zavoljo zvez, svoje ga političnega ognja in namazanega jezika. K takim je prištel tudi svojega poveljnika in mu z delom pokazal, kako je neizveden v poslu, ki mu je poverjen. Priznaval mu je samo to, da hladnokrvno podpisuje liste za ustre litev talcev in odpremo ljudi v taborišča, kar pa dela človeka laže, če misli manj kakor več. Pred nekaj dnevi sta se ostro udarila zavoljo načelnih pooblastil o uporabi sile. Polkovnik se je razjezil in mu zabrusil v obraz: "Vi, major Wolf, spričo svoje problematične preteklosti in moralno političnih kvalifikacij ne sodite v tajno državno policijo! Zapomnite si: bo že prišel čas, ko vas bomo razkrinkali in spravili tja, kamor spadate. Mislite si, kar hočete! Toda, če bi jaz upošteval vse podpisane in nepodpisane pritožbe proti vam, bi vas bdi moral že zdavnaj odstaviti in spraviti za rešetke!)) Wolf se mu je izzivalno zakrohotal, kar ga je še bolj razdražilo ga. Bistra žena, ki se je vsak dan bolj navduš^^ii! njim, je ugotovila, da nd mogel skriti nevolje, povedala za možev ndhrvH Sorioio d«, «»i i,ndi\i za možev odhod. Sedela sta pri kosilu- , bilo prijetnega razpoloženja. Sredi nedokončanega le Wolf nrntli S vrv H natmHi tiefnl ______SXJ i l11* % je Wolf proti svoji navadi vstal, se opravičil, cla no delo, in se vljudno poslovil. Popoldne je kmalu zapustil urad. Bolela ga ’ počutil se je slabo. Napotil se je k jezeru. s>, ga je malodušje, drsel je v neizbežno krizo. PreV<* d» je, i' nabralo hkrati, da bi to minilo, kot mine pljuskanje jezera ob obalo, se umiri veter. Seidel je na klop ob drevesu. lahko vse prebolel. Vedel Je^p\^ & ((Prepričan sem, da, če bi me vi postavljali in odstavljali, bi bil že zdavnaj pod rušo. Toda vedite, da se lahko zgodi obratno.» Kljub temu ga je odkriti prepir s šefom spravil v slabo voljo. Vedel je, da ne drži križem rok. Poročali so mu, da bi ga VOS rad ujel živega, kontrarevoludonarji likvidirali in nazadnje bi ga najraje še kakšen ljubosumen mož ob prvi priliki spravil s sveta. Vse te nevarne reči, kd so se grmadile, so mu pile moči in zmanjkovalo mu je volje do dela. Nekaj noči je prebedel v uradu in delal do onemoglosti. Zato se ga je polastila utrujenost, ki Je bila podobna otopelosti. Edino zadovoljstvo sl Je pripravil sam. Prek svojih zvez, je ovadil vosovcem tri glavne organizatorje bele garde, ki jih je sumil, da so mu nevarni. Presenečen je bil, kako hitro so jih vosovci prijeli. Tako so za vedno izginili v prostranstvu gozdov, ki so obkrožali jezero. Takšno usodo je namenil vsem, o katerih bi slutil, da so mu nevarni. S von Graffom se je toliko sprijaznil, da je spoznal njegove ranljive točke in se lahko pričel boriti proti njemu. Od njegove žene je zvedel, da je mož nenadoma odpotoval v Berlin in zasumil, da so ga klicali tudi zavoljo nje- zelenega vejevja vrbe, ki Je podrhtevalo v sunkih je zazrl na otoček. Gledal je, kako se zaganjaj0 ji mušicami, in ni maral misliti na nič, ne nase ne ^ Re, kd so viseli nad njim ko Damoklejev meč. T001* j rn ničesar vec, za kar hi se resnično sr\e yj veti. Gre samo za to, ali naj igram, dokler imain je l ______ iam u v rokah, ali naj Jih takoj vržem proč. Sumim, vara v sami igri, ne samo v igralcih, ki so prevaranti. Zato je tako: če izgubiš, dobiš; vsi ali r dobiš izgubiš.« Ustavil se Je ob vprašanju, če Je morda va^t7 igramo. Na to vprašanje pa sd ni znal odgovori^ J utrujenost ga je oklepala. Za njim je prihajalo j ni Je preživel v idrijskem kotlu. Tudi na Ano n* misliti, čeprav je bil napravil vse, da bi Jo dobil- * JG Jo je skušal Izriniti iz sebe, toda Javljala se ^ Jr podzavesti kot zanikanje smisla vsega njegove-?9 f vanja. ((Življenje Je pekel! Ne bojim se umreti, P^, pil f strah žlveti.» 'To misel bi bil zapisal, če bi & j pisati dnevnik, če ne bi bil računal, da ga uteS* ^ "jj vohati in razčleniti vsako besedo posebej. Počutil $ mljen, hkrati je izgubljal moč. Zazdelo se mu J ’ 1( 5< i* 4?- S v» 5; ‘J S H ih, A ST l k *e til I. V A dose«1' jv v« v kalf najvC u< *> “ prfL 1. - išal favn 'znii0'.^ _ S9^ 0*5 ična 5 io rv «>skffi mja K lija "V, sta t 5'»" “M Gi',s£ i. k(y Se *°5 ■’ • ie1 <** U zA lik sicer •fti *4 isk0^ v ,n y erkv«0* esii’ r8$ b« S / ,in*’"lv |eitv’< f čer * . d0 P( n0 1 jat'’IJ! l! d° V j ?n> V V d« b do 1 •tit® t fC<\ »j »V i bo" ^Morski dnevnik ŠPORT ŠPORT ŠPORT 13. avgusta 1971 ^TRETJEM DNEVU EVROPSKEGA ATLETSKEGA PRVENSTVA v HELSINKIH ZLATO TUDI ZA JUGOSLAVIJO t Vera Nikolič osv°jila zlat0 kocino na progi 800 m Nov svetovni rekord Melnikove v metu diska s 64,22 m Helsinki em>5 7 la-isa 1971 *li {jn 12. —1 Prvi včerajš-j* brin 6 ,v metu diska za ženske *>tHj .efei tudi dosle.i edini sve-lW®k0rd na letošnjem 10. ev-fj^a k, ^enstvu. Vse do zad-®v*a s7^a Zelnikove, je vodila Vet°vna rekorderka Wester-Nk,l5a ,.z, 61,68. Toda v zadnji 1'kife u11 ie Sovjetinja rx>slala o-■ ^a a. daleč kot še nobena me-^ta|C0sIei - 64,22 m. S tem •o ^ j Naj?0 toetom je osvojila zlato " sK jskj t„ter dosegla svetovni, ev- J ?No i!r državni rekord Drugo V toasta6 za*edla Westermannova. je pripadla Jugoslovan Jože Medjimurec sedmi na 800 m za moške - Presenetljiva izločitev Poljaka Bodenskega na 400 m - Križan izločen na 200 m, Cindolo in Ardizzone se nista uvrstila v finale na 5.000 m - Korica med najboljšimi tudi na 5 kilometrov - Nov italijanski rekord Simeonijeve v višino ^.|jLmedalia Pa Kot lz Sovjetske zveze. na 100 m je bil tudi K J oi>ra?,opad tekačic na progi 400 dh0:„V pteij Čup med atletinjami obeh i5 bolni , **a in bronasta meda-;%rna Jeta v Vzhodno Nemčijo, f? Oa „Pa v Zaliodno. Zmagoval-KjU .llm&ijskih igrah v Ciudad J i V ^1 i ■•'“.ioivui (Ul v Viuuau 0 . d' i stVn , druga na preteklem pr-,stjo pj! je ul. j ten a h Francozinja Bes-,bof (, \ ^ D ‘dko razočarala s popreč- 'bestom. v u^ski * srednjeprogaš Aržanov iV^VrJ? 660 m v Evropi nima £v* h!rneSa tekmeca, neRre, sai se nje-magljivost nadaljuje že kolajne s? Sk, Flavija 6 4 1 1 1 1 0 0 0 0 o o —^w se tali pod nogami. Kajpak, zamorili s]pPri, v Begunjah je dognal, da obiskovanje jet-° vpliva nani. cla ga razkraja. Užival je ob ob-^lo^tbisr ItPnabinacijah, ni pa maral gledati posledic svo-Je* V ka^° bednih oblikah, v taboriščih in zaporih. ^ je6 k^1 prepričan, da je življenje kruto in brezob-J bil močan. Sicer je povsem naravno, je menil, Je ‘ JfJO močni, propad slabičev je nujnost. Zdaj pa je te^f t T0 a Postaja življenje umazano in odvratno do skraj- 7J v i&i i yd» P J ti 55»V 5» je reči do kakšnega razpleta bi brez te nevšečnosti prišlo, toda Ni-količeva je dosegla svojo najboljšo zmago v doslej najboljšem času kar .je obenem nov jugoslovanski rekord v točno dveh minutah. Tako nadaljuje letošnjo izredno serijo u-spehov in dobrih rezultatov. Tu gre velika zasluga trenerju Leu Langu, ki ni zapustil Vere niti v najbolj kritičnih trenutkih, ko je preživljala veliko psihično krizo po neljubih dogodkih na olimpijskih i-grah v Mehiki. Čeprav to zmago nekoliko zasenči omenjeni dogodek, z druge strani ji ne jemlje nobene vrednosti in je torej dostojna naslednica preminule prvakinje iz Aten Lilian Boardove. Po zaslugi Britank Lowe in Stirlingove je Velika Britanija povečala zbirko medalj na tri. Žal pa nekoliko poškodovana Falckova teka ni zaključila. Tretji dan spopadov atletov in atletinj za evropske naslove je prinesel prvo medaljo in povrhu zlato tudi Franciji. V teku na 400 m ovire je Nallet zmagal z istim časom kot Salvatore Morale v Beogradu 1962 s 49”2. Zmaga Fran-coza_ ni bila nikoli v nevarnosti, pa čeprav mu je bil vzhodni Nemec Rudolph tik za petami na celi progi. Tretje mesto in bronasta medalja je pripadla Sov.jetu Stukalovu. Branilec zmage iz Aten, gluhonemi Skomorokov, je to pot obtičal na slabem sedmem mestu. Na sporedu sta bila še dva fina la. V skoku v višino za ženske je zmagala Avstrijka Ilona Gusem-bauer, ki je preskočila značko 137 cm. V tej disciplini sta nastopili tudi Jugoslovanki Snežana Hrepevni-kova ter Breda Baboškova. Hrepev-nikova je bila 8. z zelo poprečnim rezultatom 178 cm, Baboškova pa 15. s 175 cm. Italijanka Simeoni je popravila italijanski rekord s skokom 178 cm. Vzhodni Nemec Joachim Kirst je bil prvi v deseteroboju, na drugo oz. tretje mesto sta se uvrstua Šved Hedmark in zah. Nemec Joachim Walde. V kvalifikacijah za met kopja je samo 6 metalk premagalo predpisano normo 55 m. Jugoslovanska rekorderka Nataša Urbančič pa je dosegla v kvalifikacijah tretji najboljši met za današnji finale s 56,38 m kar ji daje lepe možnosti za eno od medalj. Med 12 finalistkami pa to pot ne bo odlične Avstrijke Janko, ki je letos zalučala orodje preko 60 m. Predpisana norma v metu krogle za moške 18,70 m za glavne favorite ni predstavljala noDenega velikega naprezanja. Najboljši rezultat je dosegel Komar, sledijo mu Varju, Briesenick in drugi. Med drugimi so bili izločeni Brabec, Vrdjo-la in tudi jugoslovanski rekorder I-vančič. Sklepni nastop 400-metrašev bo danes brez dveh odličnih tekačev: Poljaka Badenskega in zahodnega Nemca Jellinhauseja, kar predstavlja veliko presenečenje. Med 8 najboljšimi Evropejci pa se bo slej ko prej boril za eno od medalj Fia-sconaro. Zastopstvo 8 najboljših atletov v teku na 200 m bo naslednje: velik favorit in obenem evropski rekorder Sovjet Borzov se bo boril za letošnje drugo odličje v Helsinkih z rojakom Žitkinom, zahodni Nemec Hoffmei-ster, vzhodna soseda Schenke in Pfeifer, branilec naslova iz Aten na tej progi Švicar Clerc, Francoz Fenouil ter presenetljivi Italijan Mennea. Podobno kot za Borzova velja v isti ženski disciplini za Strecherje-vo. Tudi v tej disciplini bo sklepni Poljakinjo Szewirusko in letos vse boljšo Madžarko Balogh. Tekačice na 100 m ovire so pomerile svoje moči v treh izločilnih skupinah tako, da si je zagotovilo pot do polfinala pet najboljših iz vsake skupine ter Murphyeva s 16. najboljšim časom. Po medaljah bodo segale na čelu s svetovno rekorderko Balzer še Bufanu, Erhardt, Suknievvicz, Straszynska in Novak ter morda Švicarka Antenen. Zadnja izločilna disciplina včerajšnjega dne je bila tek na 5.000 m. Časi kvalifikacij jasno kažejo, da bomo v sobotnem finalu bili priča izredni borbi mogoče še bolj ostri in dramatični kot v teku na 10.000 m. Tu bo zastopstvo izredno izenačeno, le samo to dejstvo, da je dosegel 15. bodoči finalist cas 13’53"2 to dobro potrjuje. Med to elitno druščino bo seveda tudi Jugoslovan Ko-rica, ki sam pravi, da ima na krajši progi veliko večje možnosti kot na 10.000 m, ko je osvojil odlično četrto mesto. Izločena pa sta bila Italijana Cindolo in Ardizzone. G. F. DANAŠNJI SPORED 11.00 Daljina ženske, kvalifikacije Peteroboj, 100 m ovire Višina, moški kvalifikacije 12.00 Peteroboj, krogla Kladivo, kvalifikacije 13.00 Palica, finale 17.00 110 m ovire, kvalifikacije Kopje ženske, finale 17.30 200 m ženske, finale 17.45 200 m moški, finale 18.00 100 m ovire, finale 18.15 Krogla moški, finale 18.20 1500 m moški, kvalifikacije 18.30 Peteroboj, višina 18.50 400 m moški, finale 19.20 1500 m ženske, kvalifikacije 20.05 3000 m zapreke, kvalifikacije 800 m ŽENSKE FINALE 1. Nikoliči (Jug.) 2'00”0 2. Lovve (VR) 2’01”7 3. Stirling (VB) 2'02”1 4. Wierzbowska (Pol.) 2’04”2 5. Ellenberger (ZRN) 2 05”1 6. Walsh (Irska) 2W’6 Vzhodna Nemka Hoffmeister in zahodna Nemka Falck sta od slopih. 800 m MOŠKI FINALE 1. Aržanov (ZSSR) 1’45"6 2. Fromm (NDR) 1’46” 3. Carter (VB) 1’46’'2 4. Ohlert (NDR) F46”9 5. Browne (VB) 1’47” 6. Plach.v (ČSSR) 1'47”3 7. Medjimurec (Jug.) 1’48”4 8. Meyer (Fr.) 1’50" ti& tet ' Poleg izredno sprošče-K5o i«, Se odlikuje še z dobro Itu f^Učnim finišem. Tem (v -le moral kloniti bivši feuJ-tof.jtom ter Britanec Carter it N. ju ,e dosegel nov državni Slovan Medjimurec se _.2adovoljiti s 7. mestom, V rirf^°Va izredno slaba tak-fe^vohla, da se bi uvrstil A, mesto. za®luži Vera Niko-•b p te); ra-išnji izredno drama-WHrnia 800 m. Nemki Falkova p ieva sta P° 160 me- ^ ri*ti r| ' Pridobiti si čimbolj-; •—-------- • —j---------1-.. -- -•—j~- N?o • ste tako naleteli ena spopad obračun med zastopnicami ln nesrečno padli. Težko I Vzhodne in Zahodne Nemčije ter FINALE DISK ŽENSKE 1. Melnik (ZSSR) (nov svetovni rekord) 2. Westermann (ZRN) 3. Muravjeva (ZSSR) 4. Meniš (Rom.) 5. Danilova (ZSSR) 6. Catarama (Rom.) 7. Mickler (NDR) 8. Spiegler (NDR) FINALE 400 m ŽENSKE L Seidler (NDR) 2. Roedding (ZRN) 3. Lohse (NDR) 4. Sykora (Avs.) 5. Čistjakova (ZSSR) 6. Eklund (Fin.) 7. Besson (Fr.) 8. Kuehne (NDR) 200 m MOŠKI 1. polfinalni tek 1. Borzov (ZSSR) 2. Hoffmeister (ZRN) 3. Žitkih (ZSSR) 4. Schenke (NDR) 64.22 m 61,68 m 59,48 m 59,04 m 58,28 m 57.22 m 57,00 m 56,20 m 52’'1 52”9 52”9 53” 53”2 53 ”4 53”V 53”9 20”9 20”9 21” 21"2 2. polfinalni tek 1. Fenouil (Fr.) 21”2 2. Mennea (It.) 21”2 3. Clerc (Švi.) 21 "3 4. Pfeifer (NDR) 21”3 FINALE 400 m OVIRE L Nallet (Fr.) 49”2 2. Rudolph (NDR) 49”3 3. Stukalov (ZSSR) 50" 4. Buettner (ZRN) 50”1 5. Gavrilenko (ZSSR) 50”5 6. Salin (Fin.) 50”6 7. Skomorokov (ZSSR) 50"8 8. Daniš (ČSSR) 51"8 100 m OVIRE ŽENSKE 1. polfinalni tek 1. Balzer (NDR) 13”2 2. Bufanu (Rom.) 13”3 3. Novvak (Polj.) 13”5 4. Antenen (Švi.) 13”5 2. polfinalni tek 1. Erhardt (NDR) 13”1 2. Straszvnska (Pol.) 13”4 3. Suknievvicz (Polj.) 13"4 4. Polubojardova (ZSSR) 13”6 Italijanka Ongar se ni uvrstila v finale. KVALIFIKACIJE KOPJE ŽENSKE 1. Koloska (ZRN) 58,44 m 2. Fuchs (NDR) 56,60 m 3. Urbančič (Jug.) 56,38 m 4. Gryzieci,a (Pol.) 55,58 m 5. Marakina (ZSSR) 55,58 m 6. Ranki-Nemeth (Madž.) 55,44 m 7. Javvorska (Pol.) 54,42 m 8. Bajer (Pol.) 53,98 m 9. Gerhards (ZRN) 53,68 m 10. Ozolina (ZSSR) 53,44 m 11. Rudas (Madž.) 53-18 m 12. Kucserska (Madž.) 52,90 m 200 m ŽENSKE 1. polfinalni tek 1. Kroniger (NDR) 23”4 2. Balogh (Madž.) 23"4 3. Wilden - Jahn (ZRN) 23”5 4. Hienich (NDR) 23”6 2. polfinalni tek 1. Stecher (NDR) 23”3 2. Szevvinska (Pol.) 23”5 3. Besfamilnaja (ZSSR) 23”6 4. Strophal (NDR) 23”7 400 m MOŠKI 1. polfinalni tek 1. Jordan (ZRN) 46”3 2. Koehler (ZRN) 46”4 3. Fiasconaro (It.) 46”5 4. Bračikof (ZSSR) 46”5 2. polfinalni tek 1. Werner (Pol.) 46’T 2. Jenkins (VB) 46”2 3. Kukkoaho (Fin.) 46”2 4. Hauke (NDR) 46”4 5. Holmen (Fin.) 13’46”4 2. izločilna skupina 1. Vaatainen (Fin.) 13’47”6 2. Diessner (NDR) 13’49”8 3. Malinovvski (Polj.) 13’50” 4. Korica (Jug.) 13’52”8 5. Šimonelis (SZ) 13’54”4 3. izločilna skupina 1. Puttemans (Bel.) 13’45”4 2. Eisenberg (NDR) 13’52”4 3. Rushmer (VB) 13'52”6 4. Viren (Fin.) 13’53”2 5. Afonin (SZ) 13’53”6 V finale meta krogle za moške so se uvrstili naslednji atleti: Skupina A Komar (Pol.), Briesenick (NDR), Plunge (ZSSR), Ahner (Fin.). Rei-chenbach (ZRN), Simola (Fin.), Moeser (ZRN). Skupina B Varju (Madž.), Janoušek (ČSSR), Vojkin (ZSSR), Brouzet (Fr.). Bir-lenbach (ZRN) Rothenburg (ZRN), Hoffman (NDR), Beer (Fr.). Jugoslovan Ivančič je bil Močen. ZAKLJUČENE VSEAMERISKE IGRE ZDA potrdile premoč v plavalnih disciplinah V odbojki za ženske zmagala reprezentanca Kube Jugoslovanu Križanu ni uspelo, da bi se uvrstil v polfinale na 200 m CALI, 12. — Zaključil se je plavalni turnir vseameriških iger z veliko zmago ZDA, ki so osvojile kar pet finalov na sporedu zadnjega dne. Dvajsetletni Kalifornijec Franck Keckl je zbral na tem prvenstvu kar osem medalj, tri kot posameznik in štiri v štafeti. V zadnjem dnevu je zmagal na progi 100 m prosto in pripomogel k zmagi štafete 4x100 mešano. V ženski konkurenci sta severni A-meričanki Sandra Nelson in Catty Calhoun zmagali na 100 m prosto in 800 m. V skokih s stolpa je zmagal tudi predstavnik ZDA Rick Erly s 479,07 točke. Trinidad je zmagal v kolesarskih dirkališčnih disciplinah za ženske. Kuba pa je zmagala v ženski odbojki. To so rezultati v plavanju: 100 m prosto 1. Franck Heckl (ZDA) 52”8 2. Jose Aranha (Bra.) 53”7 3. Bob Casting (Kan.) 53”8 100 m prosto ženske 1. Sandra Nelson (ZDA) 1’00”2 2. Angela Coughlan (Kan.) r01”2 800 m prosto ženske 1. Catty Calhoun (ZDA) 9'15"2 2. Cindy Enze (ZDA) 9'32”2 4x100 m moški 1. ZDA (Murphy, Joh, Heindreich in Heckl) 3’56”1 2. Kanada 4’ 00” 5 Naši favoriti za danes 5.000 m KVALIFIKACIJE L izločilna skupina L Jean Wadoux (Fr.) 13’44”2 2. Alvarez - Salgado (Šp.) 13'44”4 3. Norpoth (NDR) 13’45"6 4. Baxter (VB) 13’45”6 iiiiimiiiitiiiiiiuiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiH,Hlinili,m SMUČANJE THREDBO, 12. — Po dveh spustih je zahodni Nemec Chris Neureuther osvojil prvo mesto v slalomu na mednarodnem tekmovanju v alpskem smučanju v Thredbu v Avstraliji. Na skupni lestvici je Neureuther prvi pred severnim Američanom Ericom Pulsenom. Italijan Helmut Schmalzl, ki je bil po prvem spustu na drugem mestu, je bil na končni lestvici tretji. Za njim se je uvrstil še I-talijan Roland Thoeni. LESTVICA 1. Neureuther (ZRN) 140”45 2. Pulsen (ZDA) 141”09 3. Schmalzl (It.) 141”15 4. R. Thoeni (It.) 141”24 5. Heckelmiller (ZRN) 141”64 Na olimpijskem stadionu v Helsinkih bodo danes sedemkrat dvigali zastave v čast zmagovalcev. Na sporedu bodo 4 moška in 3 ženska finala. Začel se bo tudi ženski peteroboj, kvalifikacije pa bodo v naslednjih panogah: skok v višino, met kladiva, 110 m ovire, 1500 m in 3000 m steeple za moške ter skok v daljino in 1500 m za ženske. Kolajne bodo podelili v teh disciplinah: SKOK S PALICO Atene 69 — Nordvvig (NDR) Prognoza je nekoliko olajšana, ker sta že na kvalifikacijah padli dve zveneči imeni: Franco? (rojen v Vidmu!) Tracanelli (doslej 5,40) in sam svetovni rekorder Grk Pa-panikolau (5,49 m), ki je potrdil, da ie bolj «hišni» skakalec, tak, ki dosega rekord*: samo ko tekmuje brez konkurence. V predtekmovanju sta največ pokazala Nord-vvig in Dionisi, težko Pa ie reči, da se bo borba za zlato odvijala samo med njima. Tu sta še Sovjet Issakov, Šved K.jel Isaksson, nato pa drugi z nekaj skromnejšimi znamkami. Ne gre pozabiti na borbene Fince, ki so za prvenstvo dobro pripravljeni in z lepo tradicijo za seboj. Nevaren utegne biti tudi drugi Šved Blomqvist. Predvideni vrstni red: 1. NORDWIG (NDR) 2. ISSAKOV (Sovjetska zveza) 3. ISAKSSON (Švedska) MET KOPJA - ŽENSKE Atene 69 — Nemeth (Madžarska) Prvakinja iz Aten, zelo lepa Mad-žarka Nemeth se ie prav v zadnjem trenutku vrnila v najboljšo formo. Na državnem prvenstvu ie dosegla skoraj 60 metrov. To mejo so sicer že presegle druge metalke, Poljakinja Gryziecka celo 62.10. Na voljo so nato še druga Poljakinja Ja-vvorska (61,18 m), Avstrijka Janko in Celjanka Urbančič, ki jg pred kratkim dosegla nekaj nad 58 metrov ima pa v svojo korist met nad 60 m iz začetka sezone. Med bol.jše so se vrinile tudi Sovjetinje, vzhodna Nemka Fuchs pa je letos še nepremagana. O Urbančičevi lahko povemo, da navadno na velikih tekmovanjih ne odpove. Predvideni vrstni red: L MARAKINA (Sovjetska zveza) 2. NEMETH (Madžarska) 3. FUCHS (NDR) 200 m ŽENSKE Atene 69 - Vogt (NDR) Po zmagi na 100 metrov ni mogoče zanikati, da je Renate Ste-cher - Meissner najboljša. Na daljši progi bo celo brez nevarnih zahodnih Nemk (Mickler in Schit-tenhelm so tekle samo na 100 m), Irena Szevvinska pa kaže, da ni v najboljši formi, prav tako manjka nekaj odločilnega Madžarki Balogh, ki je na 100 metrov v finalu tekla zelo slabo. Skrivnost so scvietske šprinterke. Na 100 m se nista Bjez-familnaja in Buharina niti predstavili na startu. Zarkova pa se je odpovedala polfinalnemu teku. Tudi če bo na daljši progi drugače, Sovjetinje ne predstavljajo nobene nevarnosti za prva tri mesta. Predvideni vrstni red: 1. STECHER MEISSNER (NDR) 2. BALOGH (Madžarska) 3. SZEVVINSKA (Poljska) 200 m MOŠKI Atene 69 — Clerc (Švica) Če bo Borzov tekel tudi na tej progi (predvidevanja so bila pripravljena pred začetkom izločilnega dela tekmovanja) nimajo drugi nobene možnosti, da zmagajo. Borzov jc na 100 metrov pustil vse za seboj za dobra dva metra in pol in njegov tek je vse prej kot trd in neroden. Na daljši progi u-tegne celo zmagati še z večjim naskokom. Časovno so se vzhodni Nemci predstavili v Helsinkih z odličnimi znamkami, kaže pa, da nekaj le ne gre po predvidevanju. Po časih sta približno na isti ravni Francoz Fenouil in komaj 20-letni drugi Sovjet Zidkih. Določevanje drugega in tretjega mesta ie posebno težko. Zadnjo dvojno zmago v sprintu ie dosegel že pred 17 leti v Bernu Nemec Heinz Futte-rer. Predvideni vrstni red: 1. BORZOV (Sovjetska zveza) 2. FENOUIL (Francija) 3. HOFMEISTER (Zah. Nemčija) 100 m OVIRE Atene 69 — Balzer (NDR) 33-letna Karin Balzer doživlja res drugo mladost, čeprav v zelo dolgi karieri skoraj ni imela krize. Prav pred odhodom na svetovno prvenstvo je dosegla nov svetovni rekord 12”6, mislimo, pa da časovna razlika med njo in drugimi tekačicami na svetu ni povsem realna. Bai-zerjeva je izredno borbena in zanesljiva, v normalnih vremenskih pogojih pa bo verjetno zmagala s časom 13” ali največ 12”9. Zelo dobre so tudi Poljakinje in Romunka Bufanu, panoga pa še ni imela širokega odziva med dekleti in pravih specialistk je bolj malo. Naj boljša Sovjetinja Tihomirova bo gotovo izbrala peteroboj, ki bo isti dan in tu ne bo niti startala. Predvideni vrstni red: 1. BALZER (NDR) 2. NOVAK (Poljska) 3. Strazsynska (Poljska) MET KROGLE - MOŠKI Atene 69 — Hoffmann (NDR) Ne more se še reči, da se je vzhodnonemška trdnjava razmajala, na mah pa so se pojavili trije odlični metalci nad 20 metrov. Med njimi že stari Vilmos Varju, prvak iz leta 1966, ki je kar čez noč dosegel 20,45. Značko nad 20 metrov je ddsegel tudi Čeh Janoušek, Poljak Komar pa je Nemcem skoraj enakovreden z značko 20,55 in s precejšnjo zanesljivostjo med celo sezono. Nemci imajo sicer dva atleta pri 21 metrih in prej omenjeni metalci so komaj po merah enaki njihovemu tretjemu. Zmaga vsaj e-nemu ne bi smela uiti, predvsem Poljaka Komarja pa moramo vpisati med nagrajence. Čez 20 metrov se vsak čas pričakuje Sovjetka Voj-kina. V nasprotju s situacijo iz pred enega meseca niso vzhodni Nemci več gotovi v kar trojno zmago. Predvideni vrstni red: 1. BRIESENICK (NDR) 2. KOMAR (Poljska) 3. ROTHENBURG (NDR) 400 m - MOŠKI Atene 69 — Werner (Poljska) Morda zlato za Italijo. Fiascona-ru sicer grozijo Poljaki, Nemci in tudi Sovjeti, smatrajo ga pa še vedno za Javnega favorita. Ne preveč zrelo okolje, ki pa vlada v italijanskem taboru, ga lahko preveč napihne in prva težava utegne biti usodna. Prvak iz Aten Werner je dobro pripravljen, sumljivo pa je sploh za** ;e v Evropi na tej panogi. Morua veija Bratičkov več kot 46" 1 iz državnega prvenstva v Moskvi, zahodni Nemci Kohler, Jordan in Jellinghaus pa se menda tudi niso na prvenstvu v Stuttgartu povsem izrazili. Z zelo dobrim Kuk koahom razpolagajo tudi Finci. Predvideni vrstni red: 1. BRAČIKOV (Sovjetska zveza) 2. WERNER (Poljska) 3. FIASCONARO (Italija) 3. Brazilija 4'02''9 Skoki v vodo (stolp) 1. Rick Erly (ZDA) 479.07 2. Dick Rydze (ZDA) 470.46 Košarka Portoriko — Panama 117:84 Kuba — Argentina 95:80 Brazilija — Mehika 76:72 Nogomet Trinidad — Kanada 1:0 Argentina — ZDA 1:0 Odbojka (ženske) Peru — Haiti 3:0 ZDA — Kolumbija 3:0 Kuba — Kanada 3:0 Capari grozi, da ne bo nastopil v A ligi CAGLIARI, 12. — Nogometno moštvo Cagliarija je zagrozilo, da bo odstopilo od letošnjega prvenstva A lige, če ne bo občinski odbornik za šport Aldo Oriani podaljšal rok, do katerega bi Cagliari moral plačati 57 milijonov, ki jih sardinjski prvoligaš dolguje občini, ker ni v obdobju od leta 1965 do 1970 plačeval najemnino za uporabo igrišča. Občinski odbornik je sinoči poslal Cagliariju brzojavko, v kateri zahteva, da moštvo izplača zahtevanih 57 milijonov do 23. avgusta. V nasprotnem primeru bi Cagliari ne smel igrati dveh tekem veljavnih za italijanski nogometni pokal, ki bi morali biti na sporedu 29. avgusta in 8. septembra. Na brzojavko ing. Paola Marrasa, enega voditeljev Cagliarija, ki je zahteval od odbornika za šport naj podaljša rok izplačan ja, sicer da se bo moštvo odpovedalo tako tekmovanju za italijanski pokal kot italijanskemu nogometnemu prvenstvu A lige, je Orani danes popoldne odgovoril, da vsekakor pričakuje poravnanje dolga do 23. t. m. PIA VANJE Kaj je z Mirjano Šegrt? LJUBLJANA, 12. — Jugoslovanska plavalka Mirjana Šegrt ne bo nastopila na evropSsem plavalnem pokalu, prav tako pa ne bo mogoče nastopil niti drugi steber jugoslovanske ekipe Kurbano-vič. Mirjana Šegrt je dosegla v zimski sezoni odlične rezultate, nato pa se je poškodovala in je izgubila 10 dni treningov. Ta, čeprav majhna pavza, pa je bila zanjo odločilna. S težjimi treningi je poskušala spet priti v dobro kondicijo, vendar ji to ni uspelo. Med mednarodnim dvobojem Ju* goslavija-VB se je jasno videlo, da ne plava sproščeno in da se mora precej potruditi, da doseže boljši rezultat. Pred nekaj dnevi je Šegrtovo spet zajela kriza, tako, da je morala zapustiti bazen. Kaže, da ima Mirjana želodčne motnje in da trpi zaradi prevelike psihične obremenitve, končno besedo pa bodo imeli zdravniki, ki jo bodo podrobno pregledali. Zaradi tega ne bo smela trenirati približno 20 dni. Kurbanovič bo po vsej verjetnosti postal trener in bo tako tudi on zapustil aktivno tekmovanje. Danes odpotuje v Rotterdam skupina desetih plavalcev in plavalk, ki se bo tam udeležila evropskega mladinskega prvenstva. Največ možnosti za osvojitev kolajne ima Majna-ričeva na progi 200 m metuljček, v finalno tekmovanje pa bi se morali uvrstiti tudi Divjak, Košuta, Vlašič, Lolič, Gašparičeva, Saračeva, Poren-tova, Pajntarjeva in Vovkova. ■n t. 5,1 Ptošči, ki "v. ^1 ^ in bi moral preboleti in začeti znova.. ' d to ne bo uspelo, bo zdrknil v brezno obupa... 0(0 časa se je vanj prikradla želja po samomoru, ^ - našel nekaj, da jo je pregnal, s a?rav je svet lep, čeprav je umazan.« Gledal je &irk zaplate, ki jih je sončni zaton rdeče ožarjal. se je vračal v vilo, kjer je stanoval. Na klopi je zagledal von Graffovo ženo Gretchan. Bila C °lge n°ge Je imela prekrižane, v rokah je dr-SajL0' Moral je mimo nje, čeprav bi se je najraje %jle, J,0 Pozdravil jo je, a ni mu ušlo, da so ji oči f, V.vU r>'■ rav je slutil, da si Gretchen želi, da bi se * > l^j njej, je odšel svojo pot. Ni maral, da bi go- Vse vKo se sestaja z ženo svojega znanca v parku, ko 1rsknogl pripravljenosti, ženska je osuplo strmela ja ^^el je, da ni razumela. K večerji ni šel. Go-, fea) 11111 Je prinesla prigrizek. Jedel je brez posebne-it ’vp°tem se je zavalil na posteljo. Prižgal je luč i ^ai r0lce Zaratustra. Odprl je knjigo na strani, ki jjra njegovemu razpoloženju, in bral: •H v3 bahm ■ m°j1’ ali 156111 res neusmiljen? Kar pada, je . lli- Vse, kar je od danes, pada in propada. Kdo 0 zadržati? Ali jaz? Jaz bom to še pahnil. \ v vJnate sladostrastje, ko se kotrlja kamenje po str- „ , b°zh; '^tolj^Pad? To so današnji ljudje. Poglejte jih, kako Vn iivjj,.v moj prepad! človek je največji grabežljivec. th6(j 1111 je že ugrabil kreposti, tako da mu je po-vs©mi živalmi najhuje.« Vtem ko se je poglobil v razmišljanje smisla prebranih vrstic je potrkalo. Pri vratih je stala gospodinja in naznanila: «Oprostite, ker vas motim, obisk imate.« 2e je hotel reči gospodinji, zakaj sploh najavlja obisk, ko ve, da doma nikogar ne sprejme, pa je pomislil, da mora biti nekaj posebnega. In ko je gospodinja povedala, da ga čaka gospa von Graff, je naročil, naj jo pripelje. Bil je resnično presenečen, da ga Je poiskala na stanova- nju. Pozdravil jo je, ona pa je dejala: «Oprostite, da vas motim pri počitku, saj bom takoj odšla. Nekaj važnega moram govoriti z vami.« «Izvolite naprej, gospa. Lahko ostanete, kolikor se vam zljubi, zakaj pogovor z vami je zame pravi užitek.« Pomagal ji je sleči plašč in ji ponudil naslonjač. Bila Je v svetlo modri obleki, prav v tisti, ki mu je zbudila pozornost že pri prvem srečanju. Gretchen je prekrižala noge, prižgala cigareto in dejala: «Gotovo se čudite, da sem prišla, da kot poročena žena prihajam k vam ob tej uri. Nikar se ne trudite in ne delajte iz tega teorije.« «Saj je ne! Tako sem vas vesel, da sem nehal misliti.« «Ne vem, če govorite resnico. Pri vas mora biti človek previden. Varanje strank je vaš poklic; menda še mmi ne veste, kdaj gre zares in kdaj samo igrate.« «Ne razgalite me že na začetku. Vdam se. Vaša navzočnost deluje osvobajajoče. Bil sem strašno zamorjen in utrujen,« je dejal Wolf in si segel z roko na čelo, kot bi hotel zbrisati nelagodno razpoloženje. «Vidite! ženska ima sedmi čut. Prišla sem zato, da vas rešim temnih misli. Vedela sem, da se z vami nekaj dogaja. Mislila sem si, da vam morda lahko kaj pojasnim kar bi vam koristilo.« «Bošte kaj popili?« «Bom. če pijem, laže govorim.« Medtem ko ji Je nanosil na mizo nekaj vrst žganih pijač in ji natočil, kar je velela, Je razmišljal ,če ne pri- haja po naročilu moža. «Naj prihaja v takšni ali drugačni vlogi, prav nič ne ve, s kakšnim uspehom bo odšla iz te sobe,« je menil. «Pa na zdravje! Trčiva!« Nekajkrat ji je nalil grenčice in jo ognjevito gledal. Vsrkaval je njen duh in vso njeno bit. «Kaj vam pa je, da ste postali nenadoma tako spremenjeni in zadržani. Ne razumem vašega obnašanja danes pri kosilu in potem v parku.« Ostro Jo je pogledal v o«. «Ne vem, če je prav, da vam pripovedujem o stvareh, o katerih še sam nerad razmišljam. Delajo mi krivico. Postal sem občutljiv in Jo težko prenašam, kar pomeni, da mi zmanjkuje moči, da postajam slab. Kar pa je slabega, samemu sebi odreka pravico življenja. Morda se vam bo zdelo čudno: ukvarjal sem se z mislijo na samomor. Razmišljal sem o dejanju, ki bi bilo dovolj pomembno in veliko zame, v katerem bi izginil. Sicer je tako: bolj častno se mi zdi, da pokončam samega sebe, ko da bi me pokončali drugi — to dožive slabiči po naravnem zakonu... Zdaj sem še tako močan, da to lahko napravim. Lahko pa se mi zgodi kot mnogim drugim: počasi se izrodiš v bojazljivca, ki si ne upa dvigniti roke nase... Svet se mi je zagnusil. Tako, to je vse, Izpovedal sem se vam, kot se izpove sin materi. Brez želje, da bi me pomilovali ali opogumili...« Njene razumne modre oči so se ovlažile. »Vas je težko tolažiti. Vem pa, da ste še tako močni, da boste to preboleli kot pomladansko gripo. Vsi ljudje doživljamo hude ure. Tudi jaz sem jih že dosti prestala.« Wolf je uprl vanjo svoje zelene oči in jo dolgo nepremično gledal. Hotel je, da bo se mu ona razkrila, kot se Je on njej, zato jo je kar naravnost vprašal: «Midva sva se srečala v nenavadnih okoliščinah, zato bi bilo slepomišenje med nama odveč in za oba škodljivo. Do vas sem bil nenavadno odkrit, kar mi lahko hudo škodi. Ne razočarajte me. Odkrito mi povejte, kaj vas je Tudi italijanska košarkarska reprezentanca pod 23 leti je odpotovala iz Milana v Leningrad. Mlado reprezentanco sestavljajo naslednji igralci: D’Amico, Gracis, Flebus, Choen, Caglieris, Cerioni, Papetti, Meneghel. Bertolotti, Viola, Vendemini irt Delta Fiori. prineslo k meni.« h ' Kmetijski nasveti; l^®. .s s pihalnimi orkestri: l* , v» na glasba: 14.30 Priporo® «.| |f 15.10 Slovenski skladat*" $ glasbe: 17.40 Z orkestro®4 Ooldwyn Mever: 18.10 1 18.45 Berimo skupaj: 19.00 Simfo- , . konCer*' Srn S« *5 ta; 20.30 Prenos RL; 23.20 NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 tn 23.05 Poročila: 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje pesmi: 9.15 Vi in jaz; 11.30 Poje sopranistka Maria Caniglia: 12.10 Plošče; 13.15 Poje Elvis Presley; 13.27 Radijska igra; 14.05 Italijanski «Zibaidone»: 15.10 A. Dumas: Črni tulipan; 15.45 Radijska igra: 16.00 Spored za o-troke; 16.20 Za vas mlade; 18.15 Plošče; 18.45 Belo, rdeče, rumeno; 19.00 Violinist J. Heifetz: 19.30 Ameriška folk. glasba; 20 20 Literatura tretje diaspore: 20.50 Simfonični koncert: 22.40 Italijanska ljudska glasba. II. PROGRAM otroci! 20.15 Minute z,"pel "V Fantie treh dolin: 20.2» L £ za EP: 21.00 Poie kor"® ' ir. Gradca: 21.30 «ToP-F>fF 22 15 Oddaja o morju W ™ kih: 23.15 , ITAL. TELEVl2,Jgp/ ' 18.15 TV za otroke: dnevnik in kronike: 2»-"; atr* 21.00 Za ali proti: 22-°» ^ V z Joejem Venntijem: nik. . » «ana;> o 16.45 Evropsko prvens # ki atletiki: 2100 Dneva Tripče de Utolče. . fv KO«»PSKA BARV[JAv$ 19.00 Evropsko prven^Vji>3 atletiki: 20.00 Risanke: jK; » kovni balet; 21.00 7.30. 8.30, 10.30. 13.30, 18.30, 19.30 * , ’, oa.ei in 24.00 Poročila; 7.40 Jutranja glas- Te,eNm; 22 00 Stf° ,V|jA J ba; 8.40 Zvoki in barve orkestra; JUG TELE* fj 9.50 Radijska igra; 10.05 Plošča za poletje; 10.35 »Otto piste*: 12.30 Program z Luciom Battistijem; 13.00 »Hit parade*; 14.00 in 18.05 Kako in zakaj; 14.05 Glasbena od- rJ 16.55 Evropsko atJej^; »J, stvo: 20.00 Mestece Dnevnik: 21.35 S pes"10". som; 23.25 Komu 23.50 Poročila. zvon' iflVf